Leto XXIV., št. 175 UpravuiSCvo i LiuDliaua, fuconijeva alta i Teleton ta. 51-22 51-23. 51-24 Imerauu jdaeiek: Liubiiana, Pucaniieva ulica 5 - Teletoo ta- 51-25. 31-26 Podružnica Novo mesto > Ljubljanska cesta 42 Izključne) zastopstvo za oglase a Italije tr inozemstvo: UPI h A.. MILANO Računi: a LiuOtjansko pokraiinc pn poštno-čekovnem zavodu ta. 17.749, za ostale kraje Icalne Servizio Cono. Corr. Post. No 11-31 IS Poštnina plačana hselbogen vvurden alle Ubersetzversu-che der Bolsrhevvisten. bis auf einen Ein-brmh, um den noch gekampft vvird, ver-eitelt, Bei Warschau hait der starke feindliche Druck an. Zvvischen dem mittleren Bu? uncl Augrustovv vvurden ortliche Ab-setzoevvegunsren trrt7 scharfen Nacbdran-des Feindes und unter Abwehr zahl-reicher Angriffe der Sovvjets planmassSg durchgefuhrt. Westlich Kauen griff der Fcird beiderseits der Memel erfolglos an. In Mariampol toben erbitterte Strassen-kampfe. Auch in der Stadt Mitau vvird hef-tig gekampft. Im Raum von Birsen vvarfen Gegenangriffe den etagebroehenen Feind zuriick. Ostlich der Diina vvurden alle Angriffe der Bolschevvisten in Gegenstossen zerschlagen. In der Landenge von Narvva setzte der Feind seinen Grossangriff infol-ge seiner hohen Verluste gestern nicht fort. Schvvaohere Angriffe scheiterten. An der crfolgreichen Abvvehr der sovvj?-tisehen Grossangrtffe der letzten Tage hat das 3- Germanische SS-Panzer-Korps unter Fiihrung des SS-Obersrrupp«nfiihrers und General der VVaffen-SS, Steiner, mit den germanisehen Freivvilligen-Divisionen SS »Nordland < und SS »Nederlpnd«. der 20. estnisehen FreiviUigen-DSvision, der 11. ostpreussischen Infanterie-D»vi>ion sovvie an der Landfront eingesetzten Einheiten der Kriegsmarine, Heeresartillerie u. Wer-fern hervorrasrenden Anteil. Im Finnischen Meerbusen vvurden zvvei sovvjetische Raumbocte und ein Bevvacher durch Minentreffer vernichtet. Im gleichen Seegebiet schossen VVachfahrzeuge der Kriegsmarine und Jagdflieger zehn sovvjetische Bomber ab. Schlachtfliegergeschvvader griffen mit guter AVirkung an den Schvverpunkten in die Erdkampfe ein und vernichteten iiber 300 feindliche Fahrzeuge. Nordamerikanische Bomber griffen gestern Bukarest und das Gebiet von Ploesti an. Durch deutsche und rumanSsche Luft-verteidigungskrafte vvurden elf feindliche Flugzeuge vernichtet. Im Schutze dichter Bevvolkung fiihrten nordamerikanische Bomber Terrorangriffe gegen die Stadte Munchen, Mannheim, Ludvigsbafen und Frankenthal. Trotz schwieriger Abvvehrbe-dingungen vvurden 15 feindliche Flugzeuge abgeschossen. Kriegsmarine und Luftvvaffe versenkt.- n im Monat Juli 25 Fracht- und Transportschiffe mit 149.000 BRT. 20 vveitere Transportschiffe mit 110.000 BRT vvurden beschadigt. An feindlichen Kriegsschiffen vvurden zvvei Kreuzer. zehn Zerstorer, eine Fregatte, ein Minenraumboot, zvvei Bevvacher und elf Sehnellboote versenkt. Ein Schlachtschiff, vier Kreuzer. elf Zerstorer, ein Torpedoboot, zvvei Landungsspezial-schiffe und mehrere Sehnellboote erlitten durch Bomben. Torpedos und Artillerie-treffer zum Teil schvvere Beschadieungcn. Seestrrttkrafte. Bordflak von Handelssehif-fen und Marineflakartillerie schossen in der Zeit vom 1. bis 31. Juli 196 feindliche Flugzeuge ab. Državni posvet o totalni mobilizaciji Berlin, 1. avg. Pod vodstvom načelnika državnega kancelarstva državnega ministra dr. Lammersa je bila v Berlinu seja državnih ministrov, vodij najvišjm državnih oblasti, načelnikov civilne uprave v zasedenih deželah ter državnih tajnikov posameznih ministrstev. V zelo izčrpnih izvajanjih, ki so osvetlila tudi mnogo važnih podrobnih vprašanj, je podal državni minister dr. Goebbels pregled o osnovah in metodah, po katerih se namerava ravnati pri izpolnjevanju svojih nalog kot državni pooblaščenec za totalno mobilizacijo. Državni minister dr. Lammers je izjavil ob zaključku zborovanja voljo članov vlade in vseh navzočih, da strnjeno podpro dr. Goebbelsa, da se bodo njegove zanteve čim prej in čim točneje izpolnile. Težki boji v Normandiji še trajajo Težki boji v Normandiji Britanski napadi so s® izjalovili — Nemški potinapadi iMŽstozapadno od St. Loja Berlin, 1. avg. V Normandiji so razširile invazijske čete v nedeljo svojo napa-dalno črto' vse do Vire. ne da bi pri tem popustile pritisk na dosedanjih težiščih. Glavni sovražni sunki so bili na zapadnem obalnem odseku, na področju južno od Caumonta ter ob obeh straneh ceste, ki vodi iz Caena v Villers-Bocage. Zaradi težkih izgub, ki so jih utrpeli Američani v lx>jih na področju St. Loja, so morali Britanci na svojem desnem krilu prevzeti postojanke, ki so bili doslej na njih Ame-ličani. Po težkem bombardiranju so pričeli v zgodnjih dopoldanskih urah napadati na široki bojni črti med St. Vaastom in Viro. Znava so ponovili pri tem svoj poskus, da bi potisnili nazaj prednje nemške črte med Caumontom in reko Odonom. V zelo ostrih bojih so se tudi tokrat izjalovili vsi sovražni napadi. Dalje proti zapadu so Američani z vso silo nanadli nemške postojanke na ped. ročju južno od Caumonta. Tam so uporabili sile s postojank, kjer so jih zamenjale angleške čete. Po ostri topniški in letalski pripravi so pričeli močan napad tik južno od Caumonta proti jugu in jugoza-padu. V zelo hudih bojih so nemške čete v glavnem vztrajale na svojih postojankah ter zajezile sovražne sile, ki so vdrle na nekaterih krajih med nje. Nemci so sprožili protinapade proti angloameriškim postojankam, ki imajo obliko vreče. Nadaljnje protinapade so izvedli Nemci proti vzhodnemu krilu sovražnega vdor-nega področja južnozapadno od St. Loja. Kljub srditemu odporu so pridobili nadaljnje ozemlje predvsem na področju Ville-baudona. V naskoku so izvojevali nazaj neko važno viš-ino ter potisnili sovražnika v širini več kilometrov nazaj na cesto iz St. Loja. Tudi dalje proti severu se je pričel nemški pi-otinapad. V poslednjih 24 urah je bilo uničenih po do sedaj še nepopolnih podatkih nad 100 ameriških cklopnikov. Na vseh težiščih med zapadno o oalo polotoka Cotentin a ter Viro se nadaljujejo srditi obrambni in napadalni boji. Skupine lovskih in bojnih letal so izvedle v razbremenitev čet mnogo nizkih napadov proti ameriškim oklopniškim oddelkom in četam na pohodu ter sestrelili v letalskih spopadih mnogo sovražnih letal. Berlin, 1. avg. Mednarodni poročevalski urad poroča o bojih na invazijskem bojišču: Tudi včeraj se je nadaljeval z nezmanjšano silovitostjo angloameriški velenapad proti nemški obrambni bojni črti na področju med Caumontom in normandijsko zapadno obalo. Težišče je bilo tam na zapadnem krilu, kjer so se vneli hudi boji za Avranches. Na področju vzhodno odtod so dosegle nemške divizije v obrambi ;n s protinapadi dobre uspehe. Južno od Cau- monta so bili razbiti jaki poskusi Britancev, da bi prebili nemške Črte. S protinapadi je bilo nekaj krajev spet zavzetih. Po dosedanjih poročilih so uničile nemške obrambne sile v včerajšnjih bojih južno od Caumonta 29 britanskih oklopnikov. Nadaljnje obstreljevanje Londona in južne Anglije Stockholm. 1. avg. Kakor javlja londonska poročevalska služba, so se tudi v noči na torek nadaljevali napada z letečimi bombami na južno Anglijo in London. Nastale so izgube med prebivalstvom ter ikoda. Beg iz Londona Stockholm, 1. avg. Nemške leteče bombe so povzročile po vesteh londonskih dopisnikov dnevnikov »S venska Dagbladet« in »Stockholms Tidaingen« ob koncu tega tedna največji beg iz Londona. Strahova5ei nad južno Nemčijo Berlin, 1. avg. Včeraj so v popoldanskih urah priletela ameriška teroristična letala z zapada nad južno nemško področje. Američani so bombardirali mesti Munchen in Augsburg. Nemške letalske obrambne sile so napadle sovražne oddelke ob prihodu in odletu ter nad napadenim področjem. M!feolajczyk sprejel vse Stalinove zahteve Ženeva, 1. avg. »Danly Telegraph« obeležuje v čluiku svojega diplomatskega poročevalca povsem nov položaj, ko pravi: »Glavna sovjetska zahteva je bila, da mrvrajo biti odstranjeni iz Miko7ajczyfcove vlade vsi oni, ki so eovražn; Sovjetski zvezi. Šele ko jc Stalin v cecbnern sporočilu Churchillu obvestil o tem pegoju. sc je Mikolajczjic lahko podal na pot v Moskvo. Odpotoval je takoj zaradi naglega prodiranja sovjetskih armad na poljsko ozemlje. Miko!ajczyk je tudi pripravljen brezpogojno sprejeti \se sovjetske zahteve.« „Pravdau o poljskih reak< sonarjih Stockholm, 1. avg. »Pravda« v nekem svojem uvodniku ostro napada londonske Poljake ter jih označuje za reakcionarje, ki so se že davno onemogočili. Ti reakcio-narji, tako nadaljuje članek, niso bili ni-| kdar prijatelji demokracije. Napadajo novi i osvobodilni odbor, ker vidijo, da so se prevarali v svojih načrtih za obnovo imperialistične Poljske. Članek niti z besedo ne ; omenja bližnje razgovore Stalina in Miko-lajczyka. »V novi Poljski,« pravi moskovski list, sbodo vrata odprta le zvestim poljskim domoljubom, ki priznavajo poljski rovjet.« To je prva jasna odklonitev begunskih Poljakov z uradne moskovske strani, ki jasno kaže, kaj lahko pričakuje begunska klika od K remija. Vsi sovražni napadi so bili odbiti ali ustavljeni — Nuvi probojni napadi na Firence so se izjalovili — Sovjeti so bili odbiti na več mestih — Vojna mornarica in letalstvo sta potopila v mesecu juliju 149^» tsn ladjevja Boji na vzhodnem bojišču Berlin, 1. avg. Mednarodni poročevalski urad beleži 0 bojih na vzhodnem bojišču: Tudi včeraj se je krvavo izjalovi novi poskus boljševikov. da bi s svežimi strelskimi in oklopniškimi oddelki uničili vse nemške zaporne postojanke med Narvo in Pejpuškim jezerom.. Nem'ki SS oklopniški odde.ki. med katerimi je mnogo prostovoljcev iz Nizozemske. Danske in Norveške, so z neomajnim mirom vzdržali sovjetski velenapad ter prizadejali sovjetskim strelskim divizijam tako vel'ke in krvave izgube, da so mc.rali močno razredčene napadalne oddelke, včasih še sredi boja umakniti ter j:h nadomestiti s svežimi silami. V ognju težkega nemškega obrambnega orožja jc b;Io uničenih 49 sovjetskih oklepnikov. Tudi posadka Mi ta ve je v težkih bojih pred svojimi postojankami odbila vse boljševiške napade, med tem ko se je vzhodno cd mesta posrečilo večjim sovjetskim oddelkom prodreti dalje proti se vem. Izredno hudi beji &o divjali tudi na področju Kovna ter na odsekih južno od tod. Boljševiki so prešli v napad proti zapadu s tremi oklopniškimi armadami, ki so jih podpirali močni motorizirani oddelki vojske. Nemške zaščitne sile so morale po težk h srditih bojih prepustiti boljševikom večje ozemlje, da bi se odmaknile številčno premočnemu sovražniku. Včeraj so se že v zgodnjih jutranjih urah vneli zopet težki boji pred novimi nemškimi glavnimi postojankami. Pri včerajšnjem odmiku je bilo opuščeno tudi mesto Kovno. Vse njegove za^ vojno važne naprave so bile uničene. S protinapadom je bil odpravljen globok vdor boljševikov severnovzhodno od mesita. pri čemer so Nemci ujeli mnogo boljševikov ter 'zaplenili mnogo težkega pehotnega orožja. Na 6Tednjem odseku vzhodnega bojišča so bili pred Varšavo, ob Visli in na področju S edele živahni boji. Krvavo se ie izjalovilo mnogo silnih z oklopmk" podprtih uapadov proti Siedlcom, pri čemer :e bilo umčenih 23 oklopnikov. Ko so bili ti napadi odbiti, se je posadka umaknila iz kraja dalje proti zapadu. Vzhodno cd Varšave se je boljševikom prehodno posrečilo vdreti v nemške črte. S silnimi protinapadi cklonn-ških bojnih skupn pa so bili zopet vrženi nazaij ter so jih doletele pri tem zelo hude izgube. Tudi v bojih ob. V sili so utrpeli nanadajoči boljševiki izredno velike izgube. Od 5 predmestij, ki 6o jih. na- pravili v predzadnji noči, so bila 4 že v naslednjih jutranjih urah uničena, pri čemur so Nemci ujeli 4000 ljudi. Peto mostišče pa je bilo včeraj z metodičnimi nemškimi protinapadi tako zoženo, da z tujega ni mogoče razviti večjih operacij. Na južnem krilu so izvedle motorizirane nemške edinice in oklepnike bojne skupine vrsto uspešnih krajevnih podvigov. Berlin, 1. avg. Na vzhodnem bojišču so uničila nemška borbena letala 30. julija v velikem kolenu Visle 23 sovražnih oklopnikov »n več topov ter mnogo vozil Na področju južnozapadno od Lublina so oddelki nem&ih borbenih letal močno napadli sovjetski promet ter zbirališča sovražnih motornih vozil. Nadalje so bile napadene oklopniške kolčne na področju G rodno—Olita ter oddelki na pohodu severnovzhodno od Kovna. Po dosedanjih podatkih je bilo vzhodno od Prze-mvsla uničenih 5 sovjetskih oklopnikov Berlin, 1. avg. Mednarodni poročevalski urad poroča o bojih na vzhodnem bojišču: Nemška obramba se je včeraj izkazala predvsem ob Sanu in Visli. Na tem odseku se je nadaljeval ves dan z nezmanjšano silovitostjo močan pritisk boljševikov, ki jim pa ni uspelo, da bi izrinili Nemce z njhovih postojank. Nemški oddelki, ki so prešli v protinapad, so z boka napadli prodirajoče boljševiške skupine ter jih vrgli nazaj na njihove izhodiščne postojanke. Na področju vzhodno od Varšave so včeraj boji začasno popustili. Očitno boljševiki tam pregrupirajo svoje sile. ker so v prejšnjih dneh utrpeli zelo velike izgube. Nemški izvidniki so opazili nove sile, med njimi pa predvsem težko orožje, kar naj bi izravnalo težke izgube prejšnjih dni. Tudi težki boljševiški napadi na bojišču na odseku ob Narvi so včeraj popustili, to pa zaradi velikih in krvavih sovjetskih izgub ter zelo žilave nemške obrambe. Rumunsko vojna poročilo Bukarešta, 1. avg. Včerajšnje rumunsko vojno poročilo se glasi: Na spodnjem Izmjestru, v srednji Bes-arabiji in na moldavskem bojišču le omejeni boji. Danes so bombardirala britan-skoameriška letala prestolnico. Ploešti in Targovište ter več knjev v okrožjih H-fov, Prahove in Dambovice ter povzročili žrtve in škodo. Po dosedanjih poročilih so sestrelile rumunske in nemške obrambne sile 10 štirimotornih sovražnih bombnikov. Fiihrerjev glavni stan, 1. avg. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil je objavilo: V Normandiji so vzdržale naše čete v hudih bojih vse sovražnikove napade med Hottotom in Viro. Nato so se pa umaknile na nekaterih odsekih nekaj km proti jugu. V novih postojankah so odbile vse napade močno pritiskajočega sovražnika. Tudi na odseku severnovzhodno od Perc>ja so se izjalovili sovražni napadi, ki so jih podpirale močne oklopniške sile in silovit topniški ogenj. Sovražnik, ki je vdrl na zapadnem krilu globoko med naše postojanke, je bil ustavljen s protinapadom tik pod Avranciiesom. Težki boji so bili v večernih urah na vsem bojišču. Na vzhodnem delu predmostja. ponoči je sovražnik stopnjeval svoje topniško delovanje do neprestanega topniškega ognja. Ponoči so izvedla težka bojna leta'a uspešne napade proti zbirališčem sovražnih čet in pripravIjaJnim postojankam na <>ou-ročju severnozapadno od Avranchesa. Tor-pedni letalci so j »oškodovali v SeiusKeni zalivu 2 trgovinski ladji s 15.000 tonami. V francoskem zaledju je bilo v baju ubitih 60 teroristov. Maščevalni ogenj »V 1« na London je trajal dan in noč. V Italiji je sovražnik zopet obnevil svoje poskuse, da bi se prebil do Firenc. Ti so se ziomili ponovno ob nezlomljivem odporu naših oklopnih grenadu jev in padalskih lovcev s težkimi iu krvavimi zgu-bami. Skromni krajeviii vdori so bili zapahnjeni. Boji, v katerih se borit* obe strani z največjo srditostjo, so še v teku. Na severnem pobočju Karpatov so prodrle sovražne siie proti cesti čez Beridski prelaz. Protinapadi so v teku. Med področjem Dnjestra in velikim lokom Visle so vrgle naše oklopniške divizije boljševike na več mestih nazaj, pt.icm ko so uničile večje število oklopnikov. V velikem loku Visle so bili onemogočeni vsi poskusi boljševikov, da bi prekoračili reko, razen enega vdora, za katerega se še bije boj. Pri Varšavi je trajal sovražni pritisk naprej. Med srednjitn Bugom in Avgiistov-im so bili načrtno izvedeni krajevni .urini kljub močnemu pritisku sovražnika, ko so bili številni sovjetski napadi odbiti. Zapadno od Kovna je napadel sovražnik na obeh straneh Menu la brez usjieha, V Mariampo-Iju divjajo ogorčeni poulični boji. Tudi v Mitavi trajajo ogorčene borbe. Na področju pri Biržaju je bil prodrli sovražnik s protinapadi vržen nazaj. Vzhodno od Dvine so bili vsi boljševiški napadi razbiti s protisunkl. Na ožini pri Narvi včeraj sovražnik ni nadaljeval svojega velenapada zaradi visokih izgub. Slabotnejši napadi so se vsi izjalovili. V uspešni borbi proti sovjetskim velena-padom zadnjih did so sc odlično izkazale 3. germanski SS oklopniški zbor pod vodstvom iSS-Obergruppenfuhrerja in generala vojne SS Steinerja z germanskima prostovoljskima divizijama SS »Nordland« jn »Nederland«, 20. estonska prostovoljska divizija, 11. vzhodno-pruska pehotna divizija, kakor tudi na kopnem razmeščene edinice vojne mornarico, topništva vojske in metalcev granat. V Finskem zalivu so uničile mine dva sovjetska iskalca min in neko stražno ladjo. Na istem področju so sestrelile zaščitne ladje vojne mornarice in lovska letala 10 sovjetskih bombnikov. Jate borbenih letal so posegle z dobrim uspehom v boje na zemlji v njih težiščih ter uničile nad 300 sovražnih vozil. Severnoameriški bombniki so napadli včeraj Bukarešto in področje pri Ploešti-iu. Nemške in rumunske letalske obrambne sile so uničile 11 sovražnih letal. V varstvu gostih oblakov so izvedli "severnoameriški bombniki strahovaine napade na mesta Munchen, Mannheim, Liulvvigshafen in Frankenithal. Kljub težkim obrambnim j »e trojem je bilo sestreljenih 15 sovražnih letat Vojna mornarica in letalstvo sta potopili v mesecu juliju 26 tovornih in prevoznih ladij s 149.000 tonami. 20 nadaljnjih prevoznih ladij s 110.000 tonemi je bilo poškodovanih. Od sovražnih bojnih ladij je bilo potopljenih: 2 križarki, 10 rušiloev, 1 fregata, 1 iskalec min. 2 stražni ladji in 11 brzih bojnih čolnov. Ena bojna ladja, 4 križarke, 11 rušil cev. en torpedni čoln, 2 posebni izkrcevalni ladji in več brzih bojnih čolnov pa to deloma težko poškodovale bombe, torpedi in granate. Pomorske vojne sile, protiletalsko topništvo na trgovinskih ladjah In mornariško protiletalsko topništvo so sestrelili v času od L do SL juliia 196 sovražnih letal. Finsko vojno poročilo Helsinki, 1. avg. Sinočnje finsko vojno poročilo se glar": Na Karelski ožini so bili odbiti sovražni napadi pri Ihantali, Vuosalmiju in ob Ladoškem jezeru. Naše težko orožje je uspešno obstreljevalo premeščajoče se sovražne čete. Z južnega odseka bojišča severnovzhodno od Ladoškega jezera ni ničesar poročati. Južnovzhodno od jezera Loimolana je bil uničen sovražni oklopnik. Južnovzhodno od jezera Tolva so bili odbiti sovražni napadi. Severno od ted se je nadaljeval žilavi obrambni boj proti močnemu neprestanemu sovražnemu pritisku, ki so ga podpirale močne letalske sile. Pri Domantsiju so ostali brezuspešni poizkusi sovražnika, da bi prodrl vzhodno od jezera Sysmaja in severno od jezera Majana. Uničena sta bila dva sovražna oklopnika. Južno od jezera Majana smo s protinapadi ustavili sovražni bataljon, ki je že vdrl v naše postojanke in jih skušal prebiti, S področja ob jezeru Ruki ni ničesar poročati. V ožini otoka Koivista je bila uničena sovražna stražna ladja. Naši lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili skupno 11 letal. Turčija pred važno odločitvijo Berlin, 1. avg. Spričo napovedanih pomembnih zunanjepolitičnih odločitev v Turčiji, se bavi inozemska informacijska služba z aktualnimi političnimi vprašanji te dežele. Poročevalec pripominja, da gledajo v Berlinu mirno in ravnodušno na sestanek turške narodne skupščine. »Ne Nemčija«, tako pravi dalje, »pač pa Turčija je pred zelo težko odločitvijo. Na to odločitev ne morejo vplivati nemški nasveti ali svarila, marveč je za to odločilna modrost turških državnikov ter nespremenljive koristi turškega naroda. V tej vojni si je Turčija zagotovila nenavadno močan položaj, ker je ohranila svojo neodvisnost. Osnova turške neodvisnosti je bila turška nevtralnost. To nevtralnost je kazala kot »nevojskujoča se država« ali tudi kot zaveznica Anglije. Toda ta tur-ško-angleška zveza je bila kompenzirana z nemško-turško prijateljsko pogodbo. Le s to pogodbo je lahko ostala Turčija izven nemško-ruskega spora ter ohranila svoj položaj kot vodilna sila Bližnjega vzhoda. Angleško časopisje poskuša vzbuditi vtis, kakor da bi Velika Britanija, Zedinjene države in Sovjetska zveza v enaki meri pritiskale na Turčijo, da prekine diplomatske odnošaje z Nemčijo. To pa ni res. Iniciativa je predvsem pri Angležih. Američani se zadržujejo iz določenih razlogov rezervirano, medlem ko boljševiki podpirajo Angleže, v ostalem pa tudi oni čakajo. Ce torej Turki mislijo, da bodo s prekinitvijo diplomatskih odnošaiev z Nemčijo v enaki meri ustregli željam vseh treh zavezniških velesil, tedaj je to nevarna iluzija, kar bo še jasno razvidno iz nadaljnjega poteka dogodkov. Prekinitev odnošajev z Nemčijo smatra britanska diplomacija le za osnovo za nadaljnje zahteve. Prekinitvi odnošajev bo sledila prepustitev oporišč Angloameričanom. Oporišča za Angleže in Američane pa pomenijo istočasno tudi oporišča za boljševike. Ravno tako je gotovo, da bi prepustitev oporišč tem trem silam, ki se borijo proti Nemčiji in ki bi jih uporabile za napade na Nemčijo, potegnila Turčijo prej ali slej v vojno. Ta vojna pa se za Turčijo ne bo nehala, če bo končana vojna med Nemčijo na eni strani ter obema angloameriški-ma silama in Sovjetsko zvezo na drugi strani. Turčija ne bo vojno prizorišče le nekaj let. marveč verjetno več desetletij. Poročevalec razpravlja nadalje o napačnem presojanju sedanjega vojaškega položaja. ki bi lahko vplival na prekinitev diplomatskih odnošajev med Turčijo in Nem čijo. ter med ostalim piše: »Izid vojne še v ničemer ni odločen, četudi se položaj na bojiščih še tako izpreminia Nemška vojaška moč je nezlomljiva ter se bo še povečala. da se bo kmalu čudil ves svet. Toda tudi če bi bilo res. da so angieške napovedi o izidu vojne točne, bi Turčija kljub temu storila napačen politični korak, če bi se hotela tesneje nasloniti na Veliko Britanijo. Usoda Poljske, baltskih držav, obravnava finskega vprašanja ter balkanskih problemov so dovolj dokazala, da moč Velike Britanije nikakor ne zadržuje sovjetskih zahtev. Brez Zedinjenih držav je sploh enaka ničli. Roosevelt pa ni pripravljen v tem primeru močno podpreti Angigeže. Ali so morske ožine v britanski ali sovjetski posesti, je Američanom končno vse eno, kajti Sredozemlje za Zedinjene države ni življenjskega pomena. Papen pri Saradžoglu Ankara, 1. avg. Nemški veleposlanik von Papen je obiskal turškega ministrskega predsednika Saradžogla z ozirom na poročila, da namerava Turčija prekiniti diplomatske in gospodarske odnošaje z Nemčijo. Nemški veleposlanik je zelo resno razložil turškemu ministrskemu predsedniku, da bi ta pod angleškim pritiskom nameravana prekinitev Turčiji dokončno onemogočila svobodno ravnanje, ki ga je doslej tako ponosno ljubosumno čuvala. Anglija hoče nedvomno s tem korakom prisiliti Turčijo, da bi stopila v vojno z vsemi za to deželo tako daljnosežnimi posledicami. Precedens za Turke Bukarešta, 1. avg. »Sporazum z Rusijo, v katerega Turke tako silijo, ima sedaj svoj precedens v ureditvi poljskega vprašanja,« pravi »Curentul« v svojih razmo-trivanjih o zunanjepolitičnem položaju. J-Turki so sicer zelo lojalen narod, vendar se ne bodo pustili premetavati iz *-ok v roke kakor Poljaki v Londonu. Dogovarjati se ne pomeni nič več, kot zanimati se za zahteve druge stran!. Sporazumeti se pa je nekaj drugega.« Splošni diplomatski položaj in odnošaje med zavezniki in boljševiki označuje časopis z ugotovitvijo, da imajo le poslednji jasen in obsežen načrt. Angleži pa ne vedo natančno, kai naj napravijo. Zato jih Sovjetska zveza izkorišča. »Slovak" proti Benešu Bratislava. 1. avg »Slovak« opozarja na češko oddaje londonskega racfcja, v kateri je objavila takozvana »češka armada«- v Sovjetski zvezi, da je pričela pohod za »osvoboditev« domovine. To se pravi da naj bi Slovažka osvobodili ljudje, ki so 20 let odrekal; slovaškemu narodu tudi najmanjše pravice. Sedaj naj bi Beneševa armada osvobodila »zasužnjene Slovake izpod nacist:čnega jarma«. Londonski agitatorji naj bodo prepričani, da slo-vašk narod prav dobro ve. kaj z njim nameravajo Slovaški narod je temeljito dovršil po>-litično šolo ter se ie odločil storiti vse proti prejšnjemu kaosu. Sovfetska unija je v Skrtetvs za matere in ©treke daleč za drisglusi državami V enem izmed komunističnih agitacij-skih lističev OF je pod naslovom »Skrb socialističnega gospodarstva za matere in otroke« posnet neki uvodnik po boljševi- ški moskovski »Pravdi«. V tem izvlečku je med drugim napisano: »Vrhovni Sovjet SSSR je izdal ukaz o zaščiti nosečih žen in otrok ter je v zvezi z zaščito otrok uvedel.kot odlikovanja medalje materinstva, materinske slave ter matere junakinje. Vse to dokazuje skrb sovjetske vi;; za otroke in matere. Sovjetska vlada j c zaščito otrok in mater vedno smatrala za eno najvažnejših svojih nalog. Materinstvo in ljubezen do otrok sta najvišji... Partija Lenina-Stalina je naučila naše narode, da smatrajo otroke kot nekaj svetega. Novi ukaz daje osnove za to, da se bo v težkih okoliščinah vojne povečala zaščita otrok. Matere, ki imajo več otrok, bodo po 3. otroku za vsakega naslednjega dobile podporo, samostojne matere lahko predajo svoje otroke v odgovarjajoče zavode. Delavke dobivajo povečan dopust Vlada bo povečala proizvodnjo otroških oblek, čevljev in drugih potrebščin. Sovjetska vlada troši za zaščito mater in otrok silna sredstva, kar je znak moči te oblasti. Do sovjetske oblasti je bil položaj žen in mater težak v materialnem pogledu. Kje so drugje, v vojnih okoliščinah, na razpolago taka sredstva za zaščito otrok? To je nov dokaz o sovjetski morali in etiki!« Da, ravno o sovjetski morali in etiki je treba spregovoriti par besed in opozoriti na nekatera drugačna dejstva od teh, ki jih navaja »Pravdin« uvodnik. Predvsem je vprašanje, ali je ta ukrep sploh resno mišljen in ni marveč le pesek v oči, kakor nešteto drugih »socialnih ukrepov«, ki so jih boljševiki izdali samo za slepljenje inozemske javnosti, pri čemer v Sovjetski uniji sploh ni nihče resno mislil na rjihova izvajanja. A vzemimo najugodnejši prmer, da hočejo ukrep o podpiranju mater in otrok res izvajati, tudi v tem primeru ne komunisti v Sovjetski uniji ne oni drugod po Evropi ne bi imeli nikake osnove, da bi se mogli s tem ponašati »Sovjetska vlada je zaščito otrok in mater vedno smatrala za eno najvažnejših svojih nalog. Partija Lenina-Stalina je naučila naše narode... Do sovjetske oblasti je bil položaj žen in mater težak...« Te puhle fraze, ki jih meče tudi pri nas sedaj v svet komunistična agitacija, da bi prikazala ljudem razmere v SSSR takšne, kakršne v resnici niso, ne morejo zakriti in spremeniti resnice o položaju ruske žene, ki jo pozna danes ves svet. Tisti režim, ki naj bi »naučil narode smatrati otroka za nekaj svetega«, je v resnici imel tako v teoriji kakor v praksi do žene in otroka popolnoma drugačno stališče. Svobodna ljubezen z vsemi posledicami, ki so ponižale ženo in njeno visoko nalogo mate- rinstva na raven golega izživljanja strasti, so iz nje naredile avtomat, ki ni več poznal toplih občutkov materinske ljubezni, ki se ga ni več dojmil jok zapuščenega in nenegovamega otroka. Življenjske prilike, .valeršne so vladale in še danes; vladajo v SSSR, ko je bilo sistematično ubijano zdravo pojmovanje družine, ki je edini pogoj zdrave telesne in moralni: rasti otroka, borba za življenjsko eksistenco, v ka tero niso bili vrženi samo moški, marveč tudi žene, ki so bile v pogledu dela z moškim »enakopravne«, slabe stanovanjsKe razmere, oddajanje otrok v zavode, k.V-< so bili odtegnjeni materinemu telesnemu in duhovnemu negovajnju, vse to je bilanca sovjetskega stališča do otroka, ki je dovedla do poraznih rezultatov. Tisoči brezdomcev, propadlih, zanemarjenih in bolnih otrok, ki so napolnjevali kanale in slična zatočišča, niso bili posledica starega režima v Rusiji, marveč posledica bolj-ševiške revolucije. Danes se skuša tolmačiti novi ukaz o zaščiti nosečih žena in otrok kot znak notranje moči. Prikazuje se ta ukaz kot »zgodovinski dogodek« in se izprašuje, »kje v svetu so še na razpolago taka sredstva za zaščito otrok, kakor v SSSR « Vsak kulturni narod, zlasti v Evropi, je že davno pred ukazom, ki ga je sedaj izdala SSSR, bolje uredil vprašanje otroške oskrbe in zaščite. Če se danes sprašuje »Pravdin« uvodnik, kje v svetu je otroška in materinska oskrba še na taki višini kakor v SSSR, lahko odgovorimo le eno: Povsod in to v neprimerno večji in kulturnejši obliki ter že dolgo časa! Drug: narodi in države so imeli do vprašanja matere, otroka, materinstva, otroške nege in zaščite, že davno prej urejeno svojo zakonodajo in bi tudi brez te vodile materinsko in otroško politiko iz globokega spznanja viške moralne in fizične vrednosti in pomena problema, ki je za vsak narod njegova bodočnost. SSSR vsega tega ni poznala Materinska in otroška skrb je bila v tej državi prepuščena slučaju. Nikakih sredstev ni bilo, ki bi preprečevala splav, ki bi urejevala položaj nosečih mater, žena sploh in otrok na moralni osnovi visokega vrednotenja družine in družbe. Če se danes zateka SSSR k takšnim ukrepom, kakršnega predstavlja citirani ukaz, potem to ni »znak notranje moči«, marveč rezultat spoznanja, da je.bila vsa dosedanja otroška in materinska politika v SSSR zavožena, oz. da je sploh ni bilo. Boljševiška vlada bi zato storila mnogo pametneje, če bi svoj ukrep izvedla skrivaj in ne priznala pred vsem svetom, na kako obupni stopnji je bilo doslej v njej vprašanje družine, matere in otroka. Najmanj pa si sme dovoliti s takšnim ukrepom delati agitacijo pri narodih, ki so ji v tem pogledu prednjačili že dolga desetletja. Zadnja pat podnarednlka Janeza Malovrha . - fl t-mm-< > » ■. jažf" ; . f ■ - ?. fi. J"!:-! V soboto smo na vi-škem pokopališču pokopali podnarednika Malovrha Janeza, pripadnika Slo ven. varnostnih straž na Primorskem. K pogrebu so se zbrali pokojnikovi prijatelji in so-borci ter mnogi viški prebivalci. Ob krsti so stopali domobranci, prav tako je spremil na zadnjo pot mladega borca domobranski častni vod. Med venci, ki jih je bilo lepo število, je bil tudi lep venec prezidenta generala Rupnika z napisom: »Mlademu domobranskemu pionirju.« Neki drugi venec je nosil napis: »Bataljon 10. oktobra.« Viški fantje so zapeli lepe žalostinke in oči mnogih so se orosile ob misli na prezgodnjo smrt mladega, komaj 18 let starega borca. Ko je višji domobranski kurat dr. Ignacij Lenček z asistenco opravil pogrebne obrede, je spregovoril v imenu tovarišev iz »bataljona 10. oktobra«, kateremu je pripadal tudi pokojnik, Ljenko Urbančič. Rekel je med drugim: »Pripadal si tisti mladini, ki se je sramovala stati ob strani v lanskem septembru, ko je drvel naš narod v prepad. Pripadal si tisti mladini, ki je vzdržala in prebila histerični kordon ljubljanske zaslepljenosti, ko se je odzvala klicu domovine in stopila v tistih dneh na ulice naše prestolnice. Takrat si bil tudi ti v naših vrstah. Tvoja duša je mirna, zakaj storil si vse, kar si bil storiti dolžan za krvavečo in izmučeno domovino. Mi se klanjamo tvojemu spominu. Mi gremo naprej do zmage in bomo dogradili tisto, za kar si se boril Ti!« Nato je spregovoril v imenu primorskih borcev podnarednik Peternel ter orisal življenje mladega idealista in njegovo borbo za boljše čase našega naroda. »S svojo vero in svojo vedrostjo si dajal dober vzgled in vzpodbudo svojim tovarišem«, je dejal med drugim. »Bil si vedno v prvih vrstah, kadar je šlo za to, da se iztrebi protinarodni komunizem. Tvoja žrtev nam bo dala le še novih vzpodbud za končno zmago.« Z mladim domobrancem Malovrhom so zgubile slovenske protikomunistične vrste idealista, vnetega borca in graditelja, fanta, ki so mu bile koristi naroda prve. Težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje, mrtvemu borcu trajen spomin in slava! Uspešen sunek v Belo Krajino Knssp unisti $o imeli hude izgube in so se razbežali Novo mesto, 29. julija Domobranci prizadevajo komunistom na Dolenjskem poraz za porazom in komunisti se jih zato boje kakor vragov. »Osvobojeno ozemlje« se naglo krči, komunistično vodstvo pa je vedno v večji stiski in v vedno tesnejšem obroču. Se najbolj varne so se do nedavna čutili komunisti v Boli Krajini, ki je z novomeške in kočevske strani najtežje dostopna. Tam doli so za Gorjanci, v Črnomlju, Petrovi vasi, Rožnem dolu, Metliki itd. namestili vse svoje glavne ustanove Tamkaj so se redno mudili kolovodje, ki jih je skrbno stražila izbrana skupina partijcev. S svojim brezobzirnim nastopanjem so si komunisti povsod nakopali med ljudmi dovolj jeze in sovraštva. Nasilje se je vrstilo za nasiljem in kmalu so se spametovali tudi oni, ki so simpatizirali z OF, obenem pa se je množilo število skrivačev. Hud moralni udarec je bil za komuniste, ko so ljudje razkrinkali majorja Jo-nesa. Tega so namreč tolovaji vozili okrog kot medveda v kletki in ga predstavljali povsod za »zastopnika angleške vojske«. Pripovedovali so o njem, da posreduje dobavo streliva in hrane komunistom iz Anglije. Bahali so se na ta račun pred vsemi, da jim ne bo nikoli zmanjkalo živeža in orožja. .Kakor curek mrzle vode je delovalo nanje, ko so ljudje v Jonesu prepoznali nekega domačina — Klemene'ča iz vasi Brezi j — ki se je bil še kot deček izselil z materjo v Ameriko. Ob začetku sedanje vojne se je vrnil iz Amerike in se udinjal komunistom. Ker so ga sedaj razkrinkali, je njegova slava hitro skop-nela. Kakor je vsake stvari enkrat konec, tako se je počasi, a sigurno bližala tudi polomija komunistične strahovlade v Beli Krajini. Komunisti so slutili, kaj se pripravlja, in so zato skušali svoje postojanke čim boli okrepiti. Pritegnili so kar dve »diviziji« — in zasedli z njimi vse važnejše točke. Toda vse te priprave jim niso po- magale. Čim so ojačenja prišla na svoja mesta, pa se je sprožilo čiščenje. Glavni val je prihajal iz zagrebške smeri, od koder so prodirali nemški in hrvatski vojaški oddelki. Hude borbe so se vonile zlasti v okolici Drašičev, Slavetičev, SHsic in Zumberka. Tod je padlo nad 1000 komunistov, po ogromni večini hrvatskih. Po štirih dneh bolj ali manj ostrih bojev je bil komunistični odpor zlomljen in začel se je, kakor vedno, paničen beg. Vsak komunist je skušal na lastno pest rešiti glavo. Da jih je pri tem mnogo zapadlo pravični usodi, je razumljivo. Tudi Metlika je bila v bojih precej prizadeta, še več škode pa so ji povzročili komunisti, ko so morali zbežati iz nje in so poskušali še v zadnjem hipu požgati in porušiti čim več javnih in zasebnih poslopij. Odbili so si s tem in s svojim ropanjem še zadnje simpatije med prebivalci. Ker ofenziva ni imela namena, da bi vojaško zasedla Bel0 Krajino, temveč je bila le očiščevalni sunek v sršenje gnezdo, so nemške in hrvatske čete Belo Krajino spet zapustile. Poleg občutnih človeških in gmotnih izgub, ki jih je prizadel komunistom, pa je ta sunek pokazal, da bo mogoče tudi Belo Krajino kmalu rešiti popolnoma iz krempljev komunistov in jo vključiti v protikomunistično fronto. Komunisti imajo mnogo sovražnikov med ljudstvom samim in »rekrutirajo« nove moči le iz drugih pokrajin. Ljudje si vsi žele, da bi bili komunističnih strahovalcev čim prej dokončno rešeni, kar se bo tudi zgodilo. Tako izgubljajo komunisti postojanko za postojanko. Kmalu se bo zrušila vsa napihnjena stavba komunistične »svobode« in z njo bo konec strahovanja poštenega slovenskega prebivalstva in uničevanja našega narodnega premoženja. Nevernim Tomažem in naivnim simpa-tizerjem OF v Ljubljani in drugod pa kličemo ob tej priliki v spomin naslednje: Lani v novembru in decembru so bili »junaški osvobodilni« tolovajski oddelki'še Obvestila »Pr*v*%da« Delitev ovsenih kosmičev Otroci do 3 let starosti v mestu Ljubljani lahko dvignejo od 3. do 16. VTIL 400 g ovsenih kosmičev (2 zavojčka po 200 g) na odrezek »a 2« dodatne živilske nakaznice DoMa brez p.retiska, veljavne od 1. VIII. 1944 pri naslednjih mlekarnicah: Ambrožič, Celovška 105; Bevc, Frančiškanska 6; 2ibert, Sv. Petra 26; Gmajnar, Bleiweisova 47; Sterle, Stari trg 17; Jane-žič. Poljanska 3; Korelec, Kongresni trg 15; Kranjc. Novi trg 1; Lovšin, Strosma-jerjeva 4; Petek, Tržaška 62; Potokar, Pokopališka 1; Rupena, Jernejeva 2; Zajec, Krakovski nasip 10 ter mlekarske stojnice na Pogačarjevem trgu. Navedene mlekarnice dvignejo ovsene kosmiče pri Mlekotrgu v sredo 2. avgusta. Razen pri gori navedenih lahko d^lgr.jjo potrošniki ovsene kosmiče tudi v ostalih mlekarnah, v kolikor imajo te zalogo od zadnje delitve. Zbrane in nalepljene odrezke predložijo mleV irnice Mlekotrgu v četrtek dne 17. VIII., Mlekotrg pa Prevodu, Gosposka 12-1, soba št. 10, dne IS. VIII. dopoldne. Delitev ovsenih kosmičev za diabetike Ovsene kosmiče za diabetika (sladkorno bolne), ki so prejeli bolniško nakazilo pri Mestnem preskrbovalnern uradu, deli trgovina Koretič Rafko, Ul. 3. maja št. 4, na kar opozarjamo prizadete. Delitev marmelade Otroci od 3—9 let ter mladina od 9—18 let dobijo v mesecu avgustu vsak pri svojem stalnem trgovcu 500 g marmelade na odrezek »33-b« dodatne nakaznice DoMb, oziroma »c-56« dodatne nakaznice DoMc, veljavne od 1. 8. (obe brez pretiska). Zbrane in nalepljene odrezke prčd'ožijo trgovci Prevodu obenem z odrezki za ostala racionirana živila. Delitev kavinega nadomestka Potrošniki dobijo na ljubljanske osnovne živilske nakaznice za mesec avgust vsak pri svojem stalnem trgovcu 125 g kavinega nadomestka na odrezek »Avg-20«. Zbrane in nalepljene odrezke predložijo trgovci Prevodu obenem z odrezki za ostala racionirana živila. Žalna svečanost za generalom Kortenom Spominski govor državnega maršala Goringa Berlin, 1. avg. Z vodilnimi možmi stranke, dižave in vojske se je poslovil na žalni svečanosti v Tannenbergu, državni maršal in vrhovni poveljnik letalstva od svojega šefa generalnega štaba, generalnega polkovnika Giintherja Kortena. Ki ga je strahopeten morilski napad ua FGhrerja mnogo prezgodaj oltrgal c-d njegovega uspešnega in neumornega dela in ki oo sedaj živel v spominu nemškega naroda za vse čase Sot zgled neomajne zvestobe in najvestnejšega izpolnjevanja dolžnosti. Državni maršal Herman Goring je položil na kisto nepozabnega šli a geue:alnega štaba letalstva Fiihrerjev venec Glob ko ganjen je opisal v svojem spominskem govoru še enkrat osebnost velikega človeka in visoko nadarjenega častnika ki ni bil samo njegov najožji in najbližji sodelavec, marveč tudi nenadomestljiv prijatelj in tovariš. Pred državnim maršalom je prrslavil generalni polkovnik Stumpf. vrhovni poveljnik letalskega brolovja »Reich«. živ- ljenjsko delo vojaka in letalca Kortena ter poudaril njegove velike zasluge za številne bojne uspehe nemškega letalstva Iz Fiihrerjevega glavnega stana je bilo p:isotno odposlanstvo z generalfeldmar-šalom Keitelom ter vrhovnim poveljnikom vojne mornarice velikim admiralom Do-nitzom na čelu. 2alni svečanosti so prisostvovali nadalje generalfeldmaršal Milch. generalfeldmar-šal von Richthrfen. armadni poveljnik na-rodnosocialističnega letalskega zbora, generalni polkovnik Keller, državni ministri Lammers. Seldte von Schvverin-Krosigk, Itžavni vodj3 t^ska dr. Dietrich ter državni minister dr. Meissner. Po žalni svečanosti je bila prepeljana krsia z zemskimi ostanki generalnega polkovnika Kortena na postajo v Hohenstei-nu m cd tod s posebnim vlakom v Berlin. Pred upepelitvijo pokojnika je izrazil državni tajnik letalstva generalfeldmaršal Milch še poslednje pozdrave Fiihrerja ln nemškega naroda. Boji v Italifi Srbi in šubašičeva vlada Beograd, 1. avg. Beograjski župan in policijski predsednik Jovanovič je v govoru po radiju obrazložil stališče Srbov do Su-bašičeve begunske vlade ter poudaril, da predstavlja ta tako zvana vlada zas'arelo kombinacijo ljudske fronte. Sestava vlade, v kateri ni nobenega Srba, ki bi živol v emigraciji, kaže, da noben Srb ne more sodelovati z onimi, ki odrekajo srbskemu narodu pravico, da sam odloča o svoji u^odi. Beograd je središče srbskega naroda in nobeni sklepi in proklamacije ne bodo vezali srbskega naroda, če ne pridejo iz Beograda, še najmanj pa taki, ki se tičejo državne aH pa vladne oblike. Clospodks SPSlVO Rudarska proizvodnja na Hrvatskem Znani tednik »Siidost-Echo« prinaša nekaj zanimivih podatkov o rudarski proizvodnji na Hrvatskem v zadnjih le4ih. Proizvodnja rjavega premoga je sicer rd le+a 1940 nekoliko nazadovala, vendar je bila v letu 1942 večja, kakor v letu 1937. Le'a 1°42 so v premogovnikih, ki so bili v obratu, nakopali 1.58 milijona ton premoga nasproti 1.78, 2.30 in 184 milijona ton v prejšnjih treh letih ter 1.49 milijona ton v letu 1937. Proizvodnja hgrita je bila leta 1942 večja, kakor v vseh predvojnih 'etib. Znašala je 766.000 ton nasproti 75k0^0. 8m000 in 666.000 tonam v prejšnjih treh letih ter 582.000 tonam v letu 1937. V normalnih razmerah bi hrvatski premogovniki lahko kri i vso potrebo dežele in bi Hrvatska im^a celo premog za izvoz. Pogoj pa bi bil, da se obratovanje moderniz;ra. Potrebo črnega premoga (50.000 ton na leto) in koksa (100.000 ton) bo morala Hrvatska vedno uvažati, ker nima pomembnejših ležišč črnega oremoga. Morda bo mogoče črni premog deloma nadomestiti z dobrimi vrstami rjavega premoga. V ostali rudarski proizvodnji Hrvat-Jke zavzema najvidnejšo vlogo proizvodnja železne rude v Varešu in Prijedoru ter v Lu-biji. V Primorju so velika ležišča boksita. V zadnjem času je zavladalo zanimanje za ležišča arzenove rude. ki se nahajaio na planini Zec in pri Fojnici v Bočni, kakor tudi v bližini Tuzle in Foče. Na planini Zec je bil otvorjen v zadnjih letih nov rudnik. Rudo. ki vsebuje približno 18%> arzena, izvažajo v inozemstvo. V Raj'ovcu ori Sarajevu kopljejo tudi mangan, pri Varešu pa kromovo rudo, vendar je pridobivanje manganove in kromove rude še v pričetku. Obstojajo še manjša lež'šča asfalta in pi-rita. Pomembna pa so ležišča kamene soli v Kreki Dri Tuzli, kjer so leta 1P42 pridobili 54.000 ton soli nasproti 51.000 tonam v prejšnjem letu. GOSPODARPKF VESTI = Koncentracije v italijanskem mlekarstvu. Italijanska vlada je izdala dekret, ki predpisuje obsežno koncentracijo mlekarskih podjetij. Vsa mlekarska podjetja, ki so v preteklem letu predelala manj kakor 12.000 stotov mleka, morajo ustaviti obratovanje. Dovoljena pa je združitev dveh ali več mlekarskih podjetij, da se doseže ta količina. Od združenih mlekarskih podjetij smejo naprej obratovati ona, ki so tehnično bolje opremljena in ki imajo iz prometnih ozirov ugodnejšo lego. Mlekarski obrati, ki bodo prenehali obratovati, bodo dobivali odškodnino v višini 10 lir za vsak stot mleka, pridelan v letu 1943-44. Ta ukreo italijanske vlade je posebno po- »red Škofljico, torej 9koro pred vrat. Ljubljane. Danes beže vedno boij in bolj proti jugu, se umikajo vedno bolj v oddaljene in odročne kraje in tudi tam niso nikjer več varni. Pa naj se še kak simpa-tizer pobaha, da »naši« povsod zmagujejo, domobranci pa gredo samo nazaj. Se-ve, res je, da gredo nazaj, toda nazaj na stara kmečka področja, da jim spet vrnejo mimo in pošteno življenje, kakršnega so živela, dokler jih ni onesrečila ta »ogabna^fakinaža« — kakor ljudje na Dolenjskem ponekod bere j q črki OF. Berlin, 1. avg. Mednarodni poročeval s k. urad poroča o dogodkih na itakjansken: bojišču: Južno od Firenc so pričele britanske divizije po obsežnih pregrupacijah in z novimi ojačenji včeraj dopoldne pričakovani velenapad, da bi prebile nemške črte. Po izredno močni topniški pripravi. i'i je trajala več ur, so poskušali prodirat} predvsem vzdolž ceste, ki vodi z Poggibonsija proti severu, bili pa so v hudih bejih odbiti. in so napadajoče pehotne pclke in ok'opniške oddelke doletele ze:o velike izgube. Velebitka divja tudi na področnh vzhodno od tod. Podrobnosti o poteku teh bojev še niso znane. Zavezniška odgovornost za Firence Berlin, 1. avg. Kakor znano, je proglasilo nemško vrhovno poveljstvo v Italiji Firence že davno za odprto mesto ter ga tudi k"t takega obravnavalo. V mestu ni nobenih nemških čet. ne štabov ali poveljstev kakršne koli vrste. Nemške čete v nobenem poglelu ne izrabljajo mesta in njegovih naprav v vojaške namene. Kljub temu so Angloameričani v zadnjem času večkrat bombardirali središče mesta ter prizadejali nenadomestljivim kulturnim spomenikom nepopravljivo škodo. Nasprotno pa je pozval zavezniški vrhovni poveljnik v Italiji general Alexander v nekem pozivu prebivalce Firenc, da naj skrbe, da bodo vse mestne naprave, kakor javne zgradbe ln mostovi, telefon in brzo. jav, vodovodne, plinske in električne naprave postaje, železniške naprave in cestne železnice prešli nepoškolovani v anglo- t porabljali. ■•.r..eriške roke. da jih bedo ti lahko takoj Medtem ko so se Nemci takoj namenoma odrekli vojaški uporabi firenšklh naprav, se hočejo Angloameričani poslužiti teh napiav v borbi proti Nemcem. Zavezniško vrhovno poveljstvo prevzema s tem. slično kot v Rimu odgovornost, če bodo Firence in njihove kulturne umetnine izpostavljene uničenju zaradi bombardiranja in pouličnih bojev. Zakaj ne objavijo določb o kapitulaciji Italije Milan, 1. avg. Kakor poročajo iz zasedene Italije, se Bonomijeva vlada ter zavezniške zasedbene oblasti v R:mu še vedno niso mogle sporazumeti glede objave določb o kapitulaciji Italije z dne 3. septembra 1943. Zavezniki se nedvomno boje, da bi objava kapitulacijskih določb močno povečala odpor prebivalstva v zasedenih italijanskih področjih proti zaveznikom. Bonomijeva vlada pa bi rada na vsak način objavila kapitulacijske pogoje, da bi dokazala narodu, da ni kriva sedanjega položaja v zasedeni Italiji. Po poročilu radia v Brazzavilleu vsebujejo kapitulacijski pogoji 44 točk ter neko pripombo, da jih zavezniki lahko spremenijo ali omejijo. Westm1nstrski nadškof pri papežu Milan, 1. avg. Papež je sprejel v privatni avdienci westminstrskega nadškofa Griffi-na, ki se pravkar mudi v Rimu. Nadalje je sprejel palermskega kardinala-nadškora Lavitrana, ki mu je po^n^] o položaju na Siciliji. Qa!sling o fcslfševlški nevarnosti Cs/o. 1. avg. M nistrskj predsednk Quisling jc govoril na nekom zborovanju N.cional sam! nga. V glavnem je opozori-! na boljševiško nevarnost ter poudaril, da se bije današnji boj za b tj ali ne biti. Quisling jc preetal P smo ndce*gt norve kega prostovoljca s finskega boj:šča, k je s svojimi tovariši z golim orožjem rfc oet.iu pe=»mi nove Norveške prepreči nadaljnje bo'iševiš.kc' prodiranje V tem duhu. k' obvlada borce na bojišču, je poudaril m;n'«trrk: preds>ednrk. pride do izraza se-dnr.ie bojno zadržanje Norvežanov, predvsem pristašev Nacicnal samlnga. Sedaj gre tudi za norveško svobodo :n samostojnost. Qir"s-ling je opMro-1 na rrodircnje rdeče armade^ ki se je usmerilo proti srcu Evrope ter obravnav?] si tem v zvezi bojševrko nevarnost za Norveško Če bi se zrušila obramba Evrope, k: jo Nemčija tako herojsko vodi. b' bil tudi krneč Norvc'ke. Prav tako kot Poljaka bi bila tud: ona izročena boljševikom. Glede notranjega položaja na Norveškem je izjavil Ouisling, da odgovarja NaHonal saml;ng živl;<*n -V-kj volj' naroda. Na vso k način jc res. da ao v tem obnovitvenem gibanju najboljše s:lc norveškega naroda. Evropa, tako je poudaril, mora biti v tej borb' združena da reši zapadno kulturo Ev- ropska revolucija bo zmagala, uničila bo boljševizem ter obvarovala Evropo- pred temnimi ždovskimi silami. Ministrski predsednik Quisling je ob zar ključku pozval svoje rojake, da se združijo v trdni volji in požrtvovanju ter da delajo ener-g čno in trdno, dokler zmaga ne bo izvoje-vana. Oslo. 1. avg. Vse norveške časopisje obš;r-no poroča o govoru ministrskega predsednika Quisl'nga. »Fritt Folk« poudarja, da bo ev-rorska revolucija končno uničila boljševizem. «.Morgenposten« opozarja na Qirs!ingovo ugotovitev, da ,ma norveška zunanja politika Ie ta cilj. da ohrani svobodo in samostojnost dežele. »Nacionen« opozarja, da se rdeča armada. čc bi se ji posrečilo prodreti do Atlantika. nikdar več ne bi umaknila iz Norveške. marveč bi se pos!už'la de/ele za svetovno revolucijo. »Afton Posten« pravi: Ali je kdo v Nacional samlingu ali izven njega, ali je za ta pokret ali proti n.i emu. to je popolnoma vseeno. Vsak Norvežan mora deliti usodo svoje dežele. Ali bo živel nadalje kot Norvežan. alj pa ga bodo boljševiki deportrali in uničili. Iz teh razlogov je združitev vseh Norvežanov sedanja najnujnejša zahteva. memben. ker odpade 79Vo mlekarske proizvodnje Ita'ije na področje italijanske fašistične socialne republike. = Nova konjunktura za nasade rož v Bolgariji. 2e pred sedanjo vojno je morala bolgarska vlada izdati razne ukrepe v zaščito kmetov, ki imajo nasade rož, in proizvajalcev rožnega olja. Čeprav rožno olje, ki se potrebuje v industriji parfumov in kozmetičnih predmetov, ni mogoče nadomestiti s sintetičnimi dišavami, je vendar zanimanje za rožno olje od leta do leta popuščalo, ker se je industrija posluževala drugih dišav, ki se dajo sintetično izdelati. Bolgarska vlada je morala končno nuditi premije onim, ki so opuščali nasade rož. Položaj pa se je v zadnjih letih na mah spremenil, ko so strokovnjaki odkrili v zrelem sadu rože veliko količino vitamina C. Pričeli so zbirati ta šipek in predelovati v razne vitaminske preparate. V kratkem času je postala proizvodnja šipka važnejša kakor proizvodnja rožnega olja. Ta sprememba položaja je narekovala ukinje-nje vseh prejšnjih ukrepov g#iede omejitve nasadov. Končno se je morala bolgarska vlada celo odločiti, da prepove vsako opuščanje rožnih nasadov. = Francoske finance in invazija. V Juniju 1940 je bil med francoskim finančnim ministrstvom m francosko banko dosežen sporazum, s katerim je bil kot gornja meja za predujme francoske države pri Francoski banki določen znesek 70 milijard frankov Poleg tega kredita, ki je namenjen izključno kritju primanjlfljaja zakladnega urada, obstoja še drug kredit, ki pa se izkorišča samo za kritje zasedbenih stroškov Kredit 70 milijard je bil že izčrpan že v jeseni 1940 Od tedaj se francosko finančno ministrstvo ni obračalo na novčanično banko z zahtevami po novem kreditu, ker je lahko svoje potrebe krilo s tekočo izdajo zakladnih bonov in posojil. Spričo invazije pa je nastopila potreba, da 9e ustvari za vsak primer možnost nadaljnjega kredita pri Francoski banki. Zato je bil te dni sklenjen med finančnim ministrstvom m Francosko banko nov sporazum, po katerem se meja kredita za tekoče potrebe zakladnega uraefe poviša od 70 na 100 milijard frankov. Položaj na Marianih Tokio, 1. avg. Japonski glavni stan je objavil poročilo o bojih na Marianskih otokih. Japonske čete so v silnih bojih na otoku Guamu, predvsem v bližini mest Agane in Agata, prizadejale sovražniku zelo hude izgube. Da bi se skrajšala bojna črta, so se japonski oddelki odmaknili od Agane proti severu. Boji še trajajo. Na otoku Tinianu se je posrečilo Japoncem kljub številčni nadmoči sovražnika preprečiti nadalijnje prodiranje Američanov, ki so se izkrcali na severnem delu otoka. Včeraj pa se je kljub temu sovražniku posrečilo, da je vdrl med poslednje japonske postojanke. Otok Roti je stalno izpostavljenim silnim letalskim napadom in ognju ladijskega topništva. Do sedaj so bila preprečena izkrcanja sovražnika na otoku. „Vražja zar?taw ženeva, 1. avg. Indijski dopisnik angleškega tednika »New Geader« poroča o intervjuju, ki mu ga je dovolil pred kratkim Gandhi. Gandhi je izjavil, da mora še enkrat ugotoviti, da se ni nič spremenilo na sklepu kongresne stranke, da morajo Angleži Izprazniti Indijo. Na vprašanje, kakšna je razlika med njegovim načrtom ter predlogi, ki jih je stavil Cripps, je izjavil Gandhi. da Indijci že s tega enostavnega razloga ne morejo sprejeti Crippsovih predlogov, ker določajo razdelitev Indije ter onemogočajo praktično sleherno neodvisnost dežele. Tudi nadalje je dolžnost vsakega pošteno mislečega človeka, da nasprotuje »vražji zaroti«, s katero hočejo Angleži onemogočiti indijsko neodvisnost, če britanska vlada ne sprejme njegovih predlogov, je to zanj le dokaz, da ne želi svobode ln neodvisnosti Iniije. Gandhi je nadalje še enkrat poudaril, da je prepričan, da britanska vlada zavira sporazum med Hindujci ln muslimani le zato, da Indija ne bi dosegla svoje neodvisnosti. Kronika * Turška plovba po Črnem morju ustavljena. Nemški listi poročajo, da je turška vlada ukinila ves ladijski promet po Črnem morju. * Politične kaznence v Bolgariji so izpustili. Bolgarski notranji minister prof. Sta-nišev je izjavil, da so bili vsi politični ka-znenci izpuščeni na svobodo. * Mestne jedilnice v Parizu. V pariškem mestnem svetu je bilo sklenjeno, da bodo odprli več mestnih jedilnic, in sicer v obratih, ki so jih lastniki opustili, njihovo osebje pa je še vedno na razpolago. V pariških mestnih jedilnicah bo vsakdo lahko brez oddaje živilske nakaznice dobil juho, zelenjavo in še eno jed za 13 frankov. * Bolgarsko narodno gledališče — potujoči oder. Po bombardiranju Sofije, ko je bilo fiorušeno tudi poslopje narodnega gledališča, se je to spremnilo v potujoči oder. Sklenjeno je bilo, da bo nadaljevalo delo kot frontno gledališče in v kratkem začelo z vojaškimi predstavami * Klinika za popravljanje kipov. V Milanu so ustanovili veliko »kirurško kliniko« za popravljanje kipov. V prvi vrsti hočejo popraviti 300 do 400 umetnin, ki so bile poškodovane ob anglo-ameriškem bombardiranju v milanski stolnici. Klinika zaposluje na ducate kiparjev in kamnosekov ter pomožnega delavstva. Svoje prostore za delavnico ima pri Genoveu v mestni okolici. Kipci z milanske stolnice izvirajo iz časa kronanja Napoleona za neapeljskega kralja. * Nad 50 let na poštnem vozu. Pred dnevi je dopolnil svoje 80. leto poštarski voznik Jakob Estl iz Schardinga. Več kakor 50 let ima v zakupu poštne vožnje iz Schardinga v podeželske občine. * Dragocena najdba starega denarja. Fred letom dni je nek kmečki sin iz Thiir-nenstifta ob Donavi na polju našel 15 cm globoko pod zemljo prsten vrč, v katerem je bilo 3.000 kovancev. Najdbo so izročiil dunajskemu muzeju, ki je zdaj objavilo izsledke. Denar je bil iz dobe 30letne vojne. Kakor ori vseh najdbah ob Spodnji Donavi pa je med kovanci več tujega denarja kakor domačega ki je bil tedaj v veljavi. Med kovanci je bila tudi numizmatična redkost: doslej še neznan nemški srebrni novec iz leta 1608. * Čebele so do smrti opikale starko. V Strenu na Moravskem je te dni na polju napadel roj čebel 601etno Marijo Kubiko-vo. Žena se je živalc otepala, s tem pa jih je še bolj zdražila, tako da so jo po glavi, obrazu in vratu smrtno opikale. Z zadnjimi močmi se je starka privlekla v vas. kjer se je nezavestna zgrudila. Vaščani so brezuspešno podili z nje čebele dokler ni prišel vaški brivec z brizgalnico za parfum. Šele tedaj so se lahko približali nezavestni ženi in jo odpeljali v olomuško bolnišnico, kjer pa je kmalu nato umrla. Priglasite se za drvarjenje! Preskrba mest z drvmi je med najbolj perečimi in težkimi nalogami, ki jih pre-skrbovalna oblastva morajo rešiti v vojnem času. Posebno zaradi pomanjkanja delovnih moči in prevoznih sredstev tudi preskrba Ljubljane z drvmi postaja vsak dan težja. Zato vabi mestni preskrbovalni urad vse one moške od pričetega 19. do končanega 60. leta starosti, ki so sposobni za gozdna dela, naj se takoj — najkasneje pa do sobote 5. avgusta, prijavijo mestnemu županstvu v vratarjevi loži na mestnem trgu pri za to določenem uradniku ki bo zapisal njih podatke. Smatramo, da je vsak. ki je za tako delo sposoben, dolžan prijaviti se in takoj pomagati pri preskrbi Ljubljane z drvmi. Pripominjamo, da bodo delavci plačani tako kot so sedaj sploh plačani gozdni delavci, zlasti pa opozarjamo, da bo treba poseči po prisilnih ukrepih, če se na ta poziv ne bo javilo zadostno število delavcev. * ♦ # u— Nov grob. Po dolgi bolezni je za vedno zapustila svojce ga. Frančiška Ar-r i g 1 e r, roj. Medved, sestra pokojnega pesnika Antona Medveda. K večnemu počitku bodo težko preizkušeno ženo spremili v sredo ob pol 15. iz kapele sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji bo lahka domača zemlja! Užaloščenim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje! u— K Abrahamu je tudi pri romal včeraj vsej Ljubljani znani in pri vsakomur priljubljeni oskrbnik ljubljanskega pokopališča pri Sv Križu g. Peter J a n e ž i č, originalna vrtnarska korenina iz Mengša in vzor najvljudnejše dobričine pristnega gorenjskega kova. Ker ga pozna prav do MuMu&a Novodobni Marco Polo (Ob knjigi »Na zlatem severu«.) Tako je po vsej pravici imenoval nemški kritik Eisner Ceha Jana Welzla, čigar zares zanimivo in silno mikavno knjigo »Na zlatem severu« je pravkar v prevodu B. Borka izdala »Dobra knjiga«. Marco Polo (1254—1323) je bil sicer bolj popotnik, radoveden in dobičkaželjen benečan-ski trgovec in pustolovec, tudi njegova vloga v politik} tistega časa je bila zelo vidna in pomembna, kakor to lahko razberemo že danes v obširnih njegovih spominih, medtem ko je vsaj v tem smislu \Velzlova vloga neznatna, velika pa je v smislu manifestacije človeške energije in realizma, ki ni le po njem edinstven primer, temveč je, lahko rečemo, množni izraz naroda, iz katerega je izšel. Zato je pomenila njegova knjiga, ko je izšla v različnih evropskih jezikih, ne le izpoved nekega zlatosledca, temveč je prav tako prinesla tudi podobo trdoživega, vztrajnega in preudarnega človeka iz češkega ljudstva, ki sicer veliko tvega, veliko poskuša ter je zategadelj lahko za tistega, ki se opaja samo ob njegovih čudovitih dogodivščinah. le velik pustolovec, če pa gre stvari do dna, mora spoznati, da so vse te prigode in nezgode zgolj zunanja posledica borbe tiste Welzlove neizčrpne sile, ki je v njem, in ki ji ne gre predvsem zato, da doživlja pustolovščine, temveč, da dela, da ustvarja, da pridobiva in da organizira. Vedno ima stvaren cilj pred seboj, ki je lahko v danih okoliščinah včasih fantastičen in tvegan, toda njegova energija in vztrajnost, zlasti pa njegova premišljenost in načrtnost storijo velikokrat na prvi videz nemogoče stvari za resnične. Kamor stopi nastane zelenica napredka; srca glede na njegovo uslužnost, dobroto in značajnost slehernik med nami, ki ima kogarkoli pod črno rušo Ljubljanskega polja, naj mu edino izrečemo občo toplo željo; »Se na mnoga zdrava, zadovoljna letal« u— Dobra polovica leta je za nami in že se pričenja letni čas nagibati proti jeseni. Marsikateri pridelek je že goden in pospravljen, drugi doraščajo. Že se pričenjajo setve in saditve za naslednje leto. Na vrsto prihajajo endivija zimska špinača in motovileč, v bolj mrzlih krajih posejejo že zimsko solato. Tudi karfijole, rano zelje in ohrovt sejejo ponekod v avgustu, da sadike prezimijo v toplih gredah. Presajajo endi-vijo, solato in zadnje kolerabe. Razmnožujejo drobnjad, spravljajo čebulo, česen in šalotke. Mnogo semenskih rastlin dozoreva v avgustu. Treba je pobirati in spravljati seme. Paradižniki zorijo v veliko veselje njihovih negovalcev in ljubiteljev pa v izdaten poslastek in krepčilo v sodobni prehrani. Pobirajmo jih le v lepem vremenu! Mnogo sadnih sort zori. Rano sadje, jabolka in hruške oberimo, preden se zgode na drevju. Preobloženo drevje je treba čimprej podpreti. Posebno debele plodove na špa-lirjih podlagajmo, pobirajmo in sežigajmo trebež, da zatremo zajedalce in bolezni. Izvršili bomo nove nasade vrtnih jagod. Vrt naj bo vedno čist, pota poravnana, trata kratko pokošena. Žrebajte, žrebajte! Gotovo še nikdar niste žrebali tako, da bi z vsakim žrebom zadeli. Pri malem knjižnem žrebanju zadene-te z vsakim listkom lepo knjigo. Sest različnih knjig je na izbiro, vsaka je vredna 40 lir. Zreb pa stane 30 lir. Zadeti morete tudi bibliofilsko tombolsko tablico. Pohitite z žrebanjem, dokler so še knjige v zalogi. Obiskovalci Vas obiskujejo na domovih in po uradih. Bibliofilske tombolske tablice dobite v Gradišču št. 2 in v Ulici 3. maja. u— Pustite na trg vsaj neracionirano blago! Kljub primernemu letnemu času, ko bi morali biti naprodaj več ali manj vsi domači poljski in vrtni pridelki, je ljubljanski trg slabo založen z nekaterim blagom. Da okoličanke ne prodajajo mlevskih izdelkov, ki so racionirani, smo že navajeni. Gospodinje tudi vedo, da na trgu ne bodo dobile krompirja, ker je racioniran Odsleij pa je upravičena bojazen, da na trgu tudi neracioniranega blaga ne bo, ker ga na nekaterih blokih ne puste v me?to. Že itak malo ljudi ima dovoljenje za prestop bloka, zdaj pa še teh ne puste, da bi svoje pridelke, čeprav niso racionirani, pripeljali na trg. u— Za obletnico smrti dipl. filozofa in rez. poročnika Zdenka Aljančiča bosta darovala njegova brata o. Jožef in o. Stanko Marija v frančiškanski cerkvi ob pol 7 v Lavretanski kapeli tiho sv. mašo, ob 7 pa slovesno zadušnico pri glavnem oltarju Mar. Ozn. u—; Za dijake-inje in absolvente-tke srednjih in strokovnih šol prično 2., 3. in 4. avgusta posebni počitniški eno- in dvomesečni strojepisni tečaji Učne ure dogovorno po želji obiskovalcev dopoldne, popoldne ali zvečer. Lahka desetprstna metoda. Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj ali v bodoče. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov nčni zavod«, Domobranska 15. u— Knjigovodstva ali stenografije in nemščine se lahko naučite v počitniškem, tečaju, ki prične 2. avgusta. Vpisovanje dnevno: Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2. u— Starše — kakor dijake in dijakinje srednjih, strokovnih in meščanskih šol opozarjamo na tukajšnje odlično organizirane počitniške učne tečaje: Oddelki za pripravo za višji razred (ponovitev in dopolnitev učne snovi), oddelki za popravne in privatne izpite, posebni oddelek za meščanske šole, specijalni korepetitorij za prvo- in drugošolce-lke. Pouk vseh predmetov po želji in izbiri. Učnina zmerna. Poučujejo srednješolski profesorji-ice. Pričetek 3., 4. in 5. avgusta. Vpisovanje še ves teden dopoldne in popoldne. Informacije: Specijal-ne strokovne instrukcije za srednje šole, Kongresni trg 2-II. — Središče mesta. u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino v Ljubljani je darovala rodbina Kneisel namesto venca na krsto trgovskega družabnika firme A. Sarabon pok. g. Ivana Volka 500 lir. Plemenitim darovalcem se društvo najtopleje zahvaljuje. u— Učite se strojepisja! Praktično znanje potrebno vsakomur sedaj in v bodoče v zasebnem ali javnem poklicu. Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji pričenjajo 2., 3. in 4. avgusta. — Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev-lk. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska cesta 15. kjer vloži svojo ročno in umsko silo, prav gotovo nekaj požene, kar ni brez koristi. Seveda ne gre to kar tako, kot bi stresal iz rokava ali jemal izpod pazduhe, do uspeha vodi včasih silno strma, klancev in prepadov polna steza, ki ni niti brez nezgod niti brez izgub. Toda Welzlu nikoli ne upade pogum, niti ne uplahne volja, ker mu to življenje, ta borba, to zlatoiskalstvo ni le premišljeni in hoteni smoter, temveč prvobitna usoda V tem se razlikuje od številnih drugih na zunaj sorodnih in podobnih pustolovcev, ki so kdaj kolovratili po neznanih in od človeške kulture oddaljenih delih sveta. Londonovemu »Krištofu Dimaču« je pot med iskalce zlata na Aljaski šport, Welzlu je usoda in skoraj bi lahko rekli, neko ljudsko poslanstvo, kajti to. da ga ljudje tistih krajev končno izvolijo za svojega glavarja in sodnika m to nele domači Eskimi, temveč tudi priseljeni belci, potrjuje našo označbo. Tudi v tem se razlikuje od drugih pustolovcev, katerih poglavitni namen je bil nagrabiti si čim več zlata in se nato vrniti v civilizirana središča in živeti tam brezskrbno na račun nabranega, včasih celo naropanega in s človeško krvjo oškropljenega zlata. Nič tega ni zaslediti pri Welzlu, čeprav nikoli ne prikriva svoje volje po pridobitvi gmotnih dobrin, ki pa so po vsej logiki pravice, osnovane na delu človeških rok in njegove borbe, tudi res upravičena njegova last. Veselje do dela, do organiziranja smotre-nejšega življenja v tistih krajih, je tako velilka, da ga je pred leti, ko je doživel brodolom ter bil po siili poslan v svoj rodni kraj, prisililo, da se je vrnil spet v severne kralje, ki so po tolikih letih postali njegova druga in nepogrešna domovina. Londonov »Krištof Dimač« (da navedemo le ta primer iz številnih drugih, opisa- Z Gorenjskega CelovSko učiteljišče je izgubilo odličnega vzgojitelja. Umri je studijski svetnik Alfred Loser. Bil je znan po svoji pravičnosti pa tudi po svojem navdušenju za narodno socialistično idejo. Po smrt] odlikovan. Z zlatim nemškim križcem je bil po smrti odlikovan nadpo-ročnik Hans Ogris iz Spittal a d. D., ki je padel 22. marca na čelu svoje čete na vzhodni fronti. Bil je tudi povišan v stotnika. Odlikovanje je bilo te dni izročeno očetu, orožniškemu stražmojstru v Spita-lu O potrebi previdnosti v planinah in pri sončenju piše »Karntner Zeitung«. Prav tako kakor je treba vsako leto svariti pla-ninarje, naj ne zahajajo v gore v pomanjkljivi opremi in naj ne tvegajo, ako niso sposobni, drznih vzponov, prav tako se venomer ponavlja tudi svarilo tiska, naj ne pretiravajo ljudje pri sončenju. Padci v gorah se tudi letos ponavljajo v ducatih. Nedavno pa je mlado dekle po preobilnem sončenju dobilo sončarico. Posledic* je bilo vnetje možganske mrene in je dekle umrlo. Javne nasade je treba spoštovati. Venomer, pravi celovški dnevnik, se lahko opaža, da sprehajalci trgajo cvetje, ki mora biti v veselje in razvedrilo vsemu prebivalstvu. Zaradi vojnih težav Celovec ne more biti tako v cvetju kakor v mirni dobi, zato mora vsaj tisto, kar se goji z napornim delom, služiti vsej javnosti. Prebivalstvo je zato pozvano, naj varuje javne nasade. S štajerskega Dve novi spominski plošči so 25. julija postavili v ptujskem gaju junakov. Na prvi je zapisano ime Peter Herzog, na drugi pa Ivan Kovačec. Prvi je padel pol italijanskim soncem v borbi proti Anglcsasom, drugi pa je postal žrtev komunistov. Pri-marij dr. Wessely se je v imenu nemškega Rdečega križa spominjal obeh pokojnih, primarij dr. Blanke pa je okrasil spominski plošči z vencema. V žetvenem taborišču v Svečdni so priredila dekleta veselo vaško popoldne. Z geslom »Potovanje po štajerski deželi« so prikazale prebivalstvu lepoto svoje domovine. Prepevale so domače pesmi, igrale na harmoniko, plesale ln uprizorile tudi veselo enodejanko. Izbirno taborišče za dekleta, ki odrinejo v deželsko pomožno službo, je bilo od 19. do 25. julija v Celju. V taboru je bilo 90 deklic in je večina želela v službo za otroške vrtnarice ali h gospodinjstvu. 40 deklic je izpolnilo pogoje in so dobile sprejem-nico. štajersko deželn° gledališče, ki redno prihaja gostovat na Spodnje štajersko, je po 317 predstavah zaključilo sezono. Nova sezona ge prične 16. avgusta tn bo angažiranih več novih članov. Dve hudi nesreči. 53 letna Amalija D8rf-fel iz Maribora je hotela tik pod padajočimi zapornicami čez progo. Zapornica pa jo je udarila po glavi in so ranjenko prepeljali v mariborsko bolnišnico. Delavca Janeza Novaka iz Maribora pa je udaril padajoč tram na glavo. Zaradi hude poškodbe v čeljustih je bil Novak prepeljan na zobno kliniko v Gradcu. KaziH za skrivni zakol ln črno borzo. 33 letni Franc Hetzl iz Kamni ce je skrivaj zaklal 250 kg težko tele, 42 letni Alojz Jagodič pa kravo, težko 320 kg. Po pretiranih cenah sta nato razprodajala meso. Pred sodiščem v Miariboru sta bila obsojena Hetzl na leto dni in Jagodič na 15 mesecev ječe. Več drugih oseb je bilo zaradi pomoči obsojenih na 4 do 6 mesecev, ker so dale na razpolago hlev za skrivni zakol in so pomagale pri razpečavanju. Isto-tam je bil obsojen 36 letaj Maksimiljan Strmšnik iz Vuzenice s 33 letno ženo Pavlo, ker sta skrivaj zaklala dve svinji v skupni teži 200 kg ter sta prodajala meso in mast po 70 in 100 mark kg. Ker prej še nista bila kaznovana, je bil Strmšnik obsojen na 2 m pol leta ječe ln 80 mark globe, Pavla pa na 8 mesecev zapora. Poma-gači so bili obsojeni na več mesecev zapora in na denarno kazen. V Celju pa se Je moral zagovarjati 47 letni posestnik Blaž Kovač, ker je dobavil 300 litrov mošta za 3 kubike drv. 41 letni žagar Jože Tevž iz šmartna mu je dobavil les. Oba sta bila obsojena na mesec dni zapora, mošt in les pa je oblast zaplenila. 35 letni mesar Franc Cernič je bil obsojen na poldrugo leto ječ* in na 500 mark denarne kazni, ker je svo- Poravnaj čim prej zaostalo naročnino! nih po živih predlogah), je morda bolj napeto, lahko bi rekli filmsko čtivo, ki osvoji in prevzame bralca precej na prvi pogled, saj je zato tudi roman napisan z vsemi pisateljskimi čari in spretnostmi, ki te zagrabijo kot lovke in te drže do konca, toda Welzlova izpoved ima vsekakor eno prednost pred njim. ki je za bralca prav tako mikavna (ali pa že bolj): to je njena neposrednost in osebno dokumentarna resničnost. Zato je ne gre vrednotiti kot literarno delo, čeprav sta zapisovalca in slogo-valca njegovih pripovedi storila vse, da sta dala knjigi tudi na zavidljivi višini stoječo slovstveno, ponekod že leposlovno obliko, ki je v skrbnem prevodu dobila enakovredno obličje tudi v našem jeziku. Mojstrski in v svojem vsebinskem delu tragični so n. pr. opisi človeka, ki se ustreli zaradi neznosnega zobobola, ali dogodek z zmrznjenim nosom, ki te po svoji grozot-nosti spomni na Gogoljevo pripovest »Nos«, seve da s silno razliko, ker je tam dejanje pomaknjeno v skrivnosti blodenj človeške duše, v njeno strašno dno, ki seveda ni nič manj strašno, kot so brezdna vnanjega življenja, kar ravno dokazuje zgodba o zmrznjenem nosu v Welzlovi knjigi. Prav ta dva primera dveh skrajnosti vnanjega in notranjega človekovega življenja, ki jo ločujemo tu le zaradi primerjave, vzbujata v paznem bralcu premišljevanje o vprašanju fantastičnosti vnanjega in notranjega življenja, ki sta obe snov umetniškemu ustvarjanju ter ju je ravno klasični umetniški realizem skušal podati v nedeljivi celoti v nasprotju z drugimi umetniškimi strujami, ki so se več ali manj nagnila v to ali ono skrajnost. Celo do takih premišljevanj spravi človeka ta čudovita knjiga, ki mora nuditi vsakemu zbranemu in zahtevnemu bralcu ne le mikavnosti in užitkov, temveč tudi vzpodbude za razmišljanja in jesmu mojstru Alojzu Urbanu v Celju odvzel nakaznice za 55 kg mesa ter Jih razprodal za 450 mark. Komaj Je odnesel glavo. Pred mariborskim sodiščem so se morali zagovarjati 30-letni knjigovodja Karel Lasnitschka 1» Brežic, 23 letni natakar Jožef Mileta lz Maribora, 32 letni trgovski potnik Nikolaj Udiljak, 29 letni Adam Ludvik Wolf, 30-letni brivec Božo Maksimovič in 29 letni trgovec Franc Slppl zaradi črne borze. Mileta, Udiljak, Maksimovič ln Stppl so hrvatski državiajni. V glavnem jim je očitala obtožnica, da so na črni borzi razpe-čali 2448 presnega masla In 320 kg sira. Lasnitschka je kot ljudski škodljivec komaj ušel smrtni kazni. Ob upoštevanju olajševalnih okolncstj je bil Obsojen na 15 let ječe. Drugi so bili obsojeni na zaporno kazen od 2 in pol let do 5 mesecev in na primerne denarne kazni. Prtljago iz zaklonišča je ukradel 36-letni zidar Mihael Petrovič, ki je pred tremi leti prišel v Gradec. V začetku letošnjega leta je našel v nekem zaklonišču dva kovčega, ki si jih je prilastil v družbi 29 letnega tovariša Izidorja Miloševa. Tatvino sta Izvršila Ob zatemnitvi ln sta si plen delila. Obsojena sta bila Petrovič na 5 let, Milošev pa na 4 leta je6e. Kazen je zato nizka, ker prej Se nista bila kaznovana ta ker sta tatvino v celoti priznala. Iz Trsta Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 77-letna Olga Znidaršič - vdova Pizinato. 24-letni Jožef Kočevar, 80 letna Marija Ger-želj, 47letna Ivanka Cerne-Gregorič, 19let-na Hedvika Gorjup in^Ole"na Ana Juričič. 7letn iFranc Kreševič, 35letna Celestina Bratuš in 741etna Uršuha Vodopivec vd. Gerželj. Vsak dan nezgode. Desno ključnico si je zlomila pri padcu 781etna Marija Pesaro. 39letni Karol Butinar iz ulice Sv. Mavri-cija 10 se je pri padcu poškodoval po vsem telesu. 56letna Marija Husel iz Repentabra je padla z drevesa in si zlomila desno nogo. 251etnega Jožefa Suplino je povozil avto. Ima poškodbe na rebrih. Pri delu se Je opekel 18letni Santo Fontanoti iz ulice Mlin na veter 6. Ima opekline na desnici 511etna kmetica Angela Bibola iz okolice Buj je padla s poljskega voza in obležala z zlomljeno desno nogo. Ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici, kamor se Je zatekel tudi 60letni mizar Viljem Ciarutini, ki ga je poškodoval lastni sin. Iz Gorice Razdeljevanje živil za avgust. Pokrajinski prehranjevalni urad v Gorici sporoča, da prejmejo potrošniki v avgustu sledeče živilske obroke: testenin 1.000 g na osebo, riža 2.000 g na osebo, olja pol del na osebo, sladkorja pol kg za osebo ter 1 kg za otroke do 3 let, sira 100 gramov na osebo, sadne mezge pol kg za potrošnike stare nad 65 let, in 1.000 gramov za mladino do 18 let. Cene so sledeče: testenine 4.15 lir za kg, riž po kakovosti 4.30, 4.80, 5.80 in 6.40, olje 1.95 del., sir 18.30 kg, sladkor 13 lir, sadna mezga 19.50 lir kg. Razdeljevanje tobaka. V smislu sporočila goriškega prehranjevalnega urada prejmejo potrošniki v avgustu po 30 gramov tobaka tedensko (doslej 60 gramov) na odrezek 32 tobačne nakaznice goriške mestne občine. Ljudsko gibanje. Dne 28. julija so bila v Gorici 3 rojstva in dva smrtna primera. V izpolnjevanju dolžnosti je izgubil svoje življenje 201etni Ubald Capa to iz Trsta, bersaljer prostovoljec bataljona »Mussoli-ni«. Umrl je v Gorici. Nevarno obstreljen. 241etni Roman Vi-žintin iz Fare ob Soči je čistil svojo puško, ki se je nepričakovano sprožila. Strel mu je ranil desno oko. Vižintina so prepeljali v goriško bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. Ponesrečenci v mestu in okolici. 71etni učenec Jordan Markič iz Podgore si je pri padcu zlomil desnico. 9ietna Jolanda Hro-vat iz Gorice si je pri padcu poškodovala desnico. Pri delu si je porezala desnico 34-letna kmetica Klementina Stekar iz Šte-verjana v Brdih. 42letni kmetovalec Miklavž Batistič iz Vrtojbe si je pri padcu ranil desnico. 12letna Silva Cailoro iz Gorice se je pri padcu pobila po desnem kolenu 71etna Roza Kovačič iz okolice Sv. Lucije ob Soči je našla izstrelek, ki je eksplodiral. Ima rane na desnem kolenu. 46-letno Veronijo Zorzut iz Vipolž v Brdih je povozil pri Sv. Lovrencu pri Moši neki mo-tociklist. ZorzutovaNpna zlomljeno desnico. 361etni kolesar Roman Rodaro iz Gorice je padel s kolesa in se poškodoval po rokah in nogah. Razen tega ima zlomljeno desno ključnico. Ponesrečenci se zdravijo v goriški bolnišnici celo za zaključke, da je pamet, ki jo vodita preudarnost in smotrnost in ki ni niti brez tvorne sile niti brez domišljije, silno dragocena gonilna sila. V vsem tem, kar pripoveduje Welzl, je zaradi tega nekaj občeljudskega in obče-človeškega, čeprav je v glavnem njegov značaj po krvi pogojen v narodu, iz katerega je izšel in v katerem je ta realizem, da ga izrazimo s to sicer velikokrat izrabljeno besedo, res ukoreninjen. Prav zato veje iz knjige tista čudovita življenjska radost in bodrost, ki ju je spričo dogajanja tako malo najti v našem času, da ti ne vzbuja le upov, temveč da te tudi dviga ter poziva med vrsticami k delu, ki je poglavitni smisel Welzlovega življenja. Naložil si je silno težko breme, ko se je odločil, da pojde iskat zakladov v severne kraje in orat ledino. Mislim, da ne pretiravam. 6e zapišem, da je to ena najmikavnejših in obenem globoko ljudskih knjig, kar smo jih dobili zadnje čase v našem prevodnem slovstvu. Res dobra knjiga »Dobre knjige«, ki je poleg vseh navedenih lastnosti tučfl zelo poučna in jo je mogoče postaviti s te strani poleg spisov Sven Hedina, Amundsena, Nansena in drugih, s katerimi primerja prevajalec v svojem uvodu po vsej pravici prikupnega Jana Welzla. Knjiga, ki je v vseh prevodih žela uspeh in priznanja, zasluži. da jo tudi pri nas vsak še tako izbirčen bralec vzame v roke. Uverjen sem. da ne more razočarati nikogar, ki Jo bo znal brati in sprejemati, kajti knjigo prebrati se ne pravi vedno tud? umeti jo brati. Toda Welzlova knjiga ima Se eno dobrino: tudi tistemu, ki Jo bo bral le kot »roman« pustolovca, bo nudila dovolj krme in napetosti »Na zlatem severa« ni edino delo o Welz-lovem življenju. Izšle 60 še tri Pozor na tatove! Drzen žepar je izmaknil gospe L Bertazotii iz Raštela 8, ko je šla po Travniku, ročno torbico s 500 lirami m dokumeiti. Iz uradnih prostorov pokrajinskega gospodarskega sveta v Gorici sta izginila pisalna stroja, vredna 30.000 lir. Kolesa so bila ukradena 33letnemu delavcu Vincencu Furlaniju iz Sv. Lovrenca pri Moši. ki je oškodovan za 5.000 lir, 23letne-mu električarju Mariju Busettiju iz Gorice, ki je tudi oškodovan za 5.000 lir in 55let-nemu Petru Ceju iz ulice Aostskega vojvode. Ročna torbica je izginila 23letni uradnici Violeti Braulini. V torbici je imela poleg dokumentov in gotovine za več tisoč lir tudi zlato zapestno uro. Goriška policija zasledujze tatinske zlikovce. Pred posebnim sodiščem v Gorici so bili obsojeni te dni 431etni Vincenc Sviligoj iz Krmina na 20 dni ječe in 100 lir globe zaradi opuščene oddaje 7.5 kg maščob zbiralnici, 401etni Jožef Tevasani iz Krmina na 20 dni ječe in 1.000 lir globe zaradi opuščene oddaje 9.5 kg maščob zbiralnici. 51-letni Avgust Ravnik iz Gorice ter 511etna Ana Cerne iz Gorice na 5 mesecev ječe in 5.000 lir globe zaradi nedovoljene prodaje 24 kg teletine. 581etni Eveen Skerjanc iz Štandreža na 1 mesec ječe in 1.000 lir globe, ker so našli pri njem 1122 kg krompirja, 55':etni Marij Passini iz Gradišča ob Soči na 20 dni ječe in 1.000 lir globe, ker so našli pri niem 128 kg soli Beletnlca KOLEDAR: Sreda, 2. avgusta: Porcijunkula. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Ljubica za tri dni Kino Sloga: 3 Codoni. Kino Union: Anton Poslednji. DEZI RNE LEKARNE: Danes: Mr. Leustek, Resljeva cesta št. 1; Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada Komo-tar. Vič, Tržaška cesta ZATEMNITEV je strogo obvezna od 22. do 4. ure. DRŽAVNO GLEDALIŠČE OPERA Sreda, 2, avgusta, ob 18: Sneguročka. Red A. Četrtek. 3. avgusta, ob 18: Carmen. Red Četrtek. * N. Rimski-Korsakov: »Sneguročka«. — Opera v štirih dejanjih s predigro po pripovedki Ostrovskega. Osebe: Pomladna vila — Golobova, ded Mraz in boj ar Bar-mjata — Lupša, Sneguročka — Vidalije-va, Bobil — M. Sancin, Bobiliha — Poliče va, car Berendej — Lipušček, Lel — Karlovčeva, Kupava — Mlejnikova. Mis-gir — Dolničar i. dr. Dirigent: A. NeffaL Režija: R. Primožič. Koreograf: inž. P. Golovin. Kostumi: J. Vilfanova. Georges Bizet: »Carmen«. Opera v štirih dejanjih. oP istoimenski noveli Pro-sperja Merimeeja. Napisala Meilhac m Halevy. Prevedla Oton Župančič m Niko štritof. Osebe: Don Josč, narednik — Ur-šič, Escamillo, torero — Janko, Dancairo in Remendado, voditelja tihotapcev — B. ta M. Sancin, Morales. narednik — Dolničar, oficir — Zupan, Carmen — Karlovčeva, Mlcaela, kmečko dekle — Ribičeva, Frasgulta — Kržetova, Mercedes — Poli-čeva. Godi se v Sevilji in okolici v Španiji. Solo plešejo: Bravničarjeva, Japljeva ta Pogačar. Novi kostumi: Staničeva in F. Remškar. Dekoracije: V. Skrušnv. Dirigent: dr. švara. Režiser: C. Debevec. Scena: inž. arh. E. Franz. Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA SREDA, 2. AVGUSTA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav. Vmes od 7.30 do 7.40: Poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00—12.30: Opoldanski koncert 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini, nnpoved sporeda 12.45—14.00: Veseli zvoki za premor. 14.00 do 14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Otroška ura — izvaja Vida Rudolfova, pri klavirju L. M. Skerjanc. 17.45—18.15: Kratko pa dobro. 19.00—19.30: Slovenske pesmi poje tercet sester Finkovih. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45—20.00: Razgledi. 20.00—20.15: Poročila v nemščini 20.15—21.00: Iz galantne dobe. 21.00—22.00: Ja, če bi godtoe ne bilo. 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15 do 23.00: Glasba za lahko noč. 23 00—24.00: Prenos sporeda nemških radijskih postaj. knjige: »Po stopinjah polarnih zakladov«, »Ledene povesti« in »Nadloge eskimskega glavarja v Evropi«, ki popisuje We zlove odisejade potem, ko ga je usoda nasilno vrgla nazaj v tako zvani civilizirani svet. (dot) Zapiski Popravi! V včerajšnjem članku »Josip Gostič kot don Jose« je tiskarski škrat spremenil zadnji stavek, ki se glasi pravilno: »Orkester je vodil dirigent dr. Švara.« Urbanijev »Dizionario tascabile Italiano-Croato.« Tržaški slavist prof. Umberto Urbani je pravkar izdal v založbi knjigarne C U. Trani v Trstu 272 strani obsegajoči »Dizionario tascabile Italiano-Croato«. Je to prvi del slovarja »Dizionario delle lin-gue italiana e croata«, ki ga pripravlja priznani avtor za to založbo in ki utegne zaradi svoje priročne oblike ustreči potrebam obojestranskih stikov in kulturne izmene. Žepni format je prav prikladen za praktično rabo; vzlic temu da tisk ni pre-droben, marveč je vprav vzgledno jasen ln pregleden, obsega stran povprečno 50 besed, nekatere tudi s sinonimi in najvažnejšim izrazjem. Izbira besedišča je prav dobra; leksikograf je očitno upošteval predvsem praktično življenje in bo zato slovar najbolj ustregel prav s te strani. Ob koncu je dodal poseben slovarček strokovnega besedja ter slovarček osebnih in zemljepisnih imen. Dobro bo rabila Italijanu tudi kratka hrvatska slovnica, ki je sicer zgoščena na 20 strani, vendar ima v tem obsegu vsa važnejša pravila in primere za preprosto pregibanje samostalnikov, glagolov, pridevnikov in zaimkov. M'd leksikelnimi deli, ki jih je konsultiral. navaja prof. Urbani tudi Italijansko-sloven-ski slovar dr. J, Tavzesa. S PO RT Kolesarjev za dirko je zmerom več Prijave za jubilejno prireditev ŽSK Hermesa obetajo najboljšo konkurenco Kakor smo že objavili, priredi Herme-sova kolesarska sekcija v nedeljo dne 6. avgusta velike medkiubske kolesarske dirke. Da je zanimanje dirkačev za to prireditev zelo veliko, je razvidno že iz tega, ker se stalno prijavljajo novi ljubitelji tekmovanja na kolesih. Tako sta se med zadnjimi prijavila za dirko tudi znana vrhniška dirkača brata Štirna, ki ju že precej let z dobre strani poznamo v našem kolesarskem športu. Koliko in kateri dirkači bodo nastopili jv turistični skupini, dozdaj še ni mogoče ugotovili, vsekakor pa »e bo zbralo tudi v tej skupini lepo število žilavih fantov, ki že pri treningih kažejo, da bo med njimi vroča borba za boljša mesta. Na sporedu bo tudi točka za kolesarski naraščaj do 15. leta starosti, ker je prirediteljem dobro znano, da je prav med temi mladiči precej razgibanosti in veselja do medsebojnega tekmovanja. Med drugimi je na dirkališču zadnje dni opaziti tudi novo zastopnico ženskega spola, ki pridno trenira za skorajšnji nastop. Gotovo bo za dosedanjo favoritko Gartnerjevo Ančko trd oreh, saj je pod izkušenim nadzorstvom znanega kolesarskega veterana. Čeprav so sedanji časi manj prikladni za zbiranje nagrafi za dirkače, so prireditelji vendarle zastavili ves trud in storili mnogo potov, da bodo nagrajenci lahko prav zadovoljni ž njimi. YiSstor3tz Etaltincis — Prijatelji iz ljubljanskega avto-kluba nam poslali — s prošnjo za objavo — Se naslednjih nekaj tnplih spominski?! bftsed že nedavno umrlim članom in praporščakom Viktorjem Bohincem: Minula so tri leta, od kar je Avtomobilski klub priredil prijateljsko svečanost ob sedemdesetletenici svojega zaslužnega člana Viktorja Bohinca. Čil in zdrav je slav-Ijenec obhajal redko obletnico v krogu avtomobilistov; nihče ni pričakoval, da ga bo kruta, usola tako naglo iztrgala iz naše srede. Avtomobilski klub je z Viktorjem Bohincem izgubil enega svojih najstarejših članov, toda ne samo po letih, temveč tudi po pripadnosti, že od vsega začetka klubovega delovanja je ta vneti športnik pristopil kot član kluba ter je bil leta 1928. izvoljen v upravni odbor, čigar član je nato ostal do smrti. Kot član odbora :n praporščak kluba, vedno ves mladosten in dovtipen, obenem pa neutruilljiv v delu za napredek avtomobilizma, si je pridobil simpatije ne samo pri članstvu, temveč med avtomobilisti sploh. čeprav Bohinec zadnja ieta ni več aktivno sodeloval pri raznih klubovih športnih prirediva!®, je s svojimi izkustvi le veliko pripomogel, da so tako lepo uspele. Izkustva iz mladih let, ko je kot vnet Kl jVO UNION Telefon 22-21 Vesela in duhovita komedija o grofo-vem slugi, zaščitniku zaljubljenih src in zavezniku mlade generacije ANTON POSLEDNJI Burja smeha in prizori, pri katerih se smejete do soiz! Hans Moser. Elfriede Datzig, Heinz Sallner, Ottn \Vilh. Fischer Charlotte Ander in drugi Predstave ob 17 in 19.15 uri KINO SLOGA V originalni Tel. 27-30 V originalu! Največji cirkuški in varietejski film! Veličastna realizacija slave in časti velikih cirkuških umetnikov v režiji mojstra A. M. Rabenalta v Tobisovem velefilmu 5 SODOM V glavnih vlogah: Josef Sieber, Rene Deltgen, Ernst v. Klipstein, Lena Nor- mann, Annelies Reinhold Predstave ob 18. in 19. uri; v nedeljo ob 35., 17. in 19. uri! ■ > rdel on 22-41 komedija s Hannlore -.1X0 MATICA i Ljubka ljubavna ^ Schroth v glavni vlogi. Film za mladoporočence in zrelo mladino! LJUBICA ZA TRI DNI Kari Raddatz, Uršula Herking in Werner Scharf kolesar prisostvoval raznim dirkam, kot n. pr. od Pariza do Baurdeauxa ali od Ljubljane do Zagreba ter se tam tudi aktivno udeležil tako, da je njegovo ime zaslovelo tudi izven meja ožje domovine, je spretno uporabljal pri skromnih začetkih našega avtomobilskega športa. Ni bilo avtomobilskega izleta brez klubovega praporščaka Viktorja Bohinca. Kdo ne pozna mnogoštevilnih slik teh klubovih prireditev, ki kažejo Bohinca s kipom zaščitnika avtomobilistov sv. Krištofa in klubovim praporjem. V tihem gorskem kraju ter ob vznožju gorenjskih očakov, na kraju prelepega jezera, je našel naš Bohinec zaslužni mir in pokoj, ki ga našemu vrlemu pionirju in sodelavcu od srca želimo. Klub ga bo ohranil v najlepšem in trajnem spominu! ŠD Iztok. Pozivam vse igralce mladinskih moštev, naj od danes, srede dalje, redno obiskujejo treninge na igrišču SK Ljubljane. Začetek treningov ob 17. Načelnik. ftfekaf podatkov o gibanju dolenjskega obrtništva Leto 1943. je bilo za dolenjsko obrtništvo zelo usodno. Obrtniki, ki so do meseca septembra t. 1. skoraj nemoteno delali, so pt> septembrskih dogodkih prenehali z delom. Mesto in okolico je zajel val razkroja, ki je precej zdesetkoval vrste obrtnikov in povzročil tudi na strojih, orodju in materialu ogromno škodo. Po septembru so tudi prenehale dobave za Dolenjsko. Zadnja četrtina leta je bila U9»dna tudi za obrtnike. Mnogo jih je umrlo nasilne smrti, drugi so izginili ali bili internirani. Podeželsko obitnštvo je skoraj popolnoma prenehalo obratovati. Mnogo obrtnikov pa se je zateklo v mesto. Nemogoče je podati pravo sliko obrtništva, ki spada v delokrog novomeškega poverjeništva, ker je zlasti nemogoča kontrola pomožnih moči pri podeželskih obrtnikih. S 1. decembrom 1. 1. je začelo poslovati novomeško obrtniško poverjeništvo, ker so bile tedaj razmere že nekoliko urejene in so obrtniki sami začutili potrebo po stanovski organizaciji. Prijave in odjave obrtov so bile naslednje: obrtna pooblastila je prejelo 28 obrtnikov, nadaljevanja po vdovi (§ 14 o. z.) pa 2. Obrtnih oljav je bilo lani 8. Učnih pogodb za vajence je bilo sklenjenih 80. zadnja dne 6. sept. 1943. Razveljavljenih je bilo 7 učnih pogodb, zadnja 1. sept. lani. Stanje vajencev, razen pri novomeških mojstrih, ni mogoče kontrolirati. Vajencev, zrelih za polaganje pomočniškega izpita je bilo 100, položilo pa je izpit 53 vajencev in vajenk. Ostalih 47 kandidatov zaradi vojnih razmer ni polagalo izpita. O pomočnikih ni točnega poročila, saj so bili v času od 8 sept. do 21. oktobra od tedanje oblasti večinoma vsi mobilizirani. Podobno je z moistri. Mnogo jih je raz-tepenih po svetu, mnogo v vojski ali mrtvih in pogrešanih ter interniranih. Poslovne knjižice ie prejelo 84 vajencev in 82 pomočnikov, skupaj 166. Trenutno sta na svojih mestih predsednik in tajnik poverjeništva. ■ MALI OGLASI Kdor Išče službo plača za vsako oesedi L —JO, za drž. ln prov. takso —.60. za da janJe naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženitve in dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo, za drž ln prov. takso —.60. za dajanj« naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši tznoe za te oglase Jt L 10.—. Priporočamo našim cenjenim oglaševalcem, naj oglase za nedeljsko »Jutro« oddajo v oglasnem oddelku »Jutra« že v petek do 18. ure, ker je iz tehničnih razlogov Cesto nemogoče uvrstiti v nedeljsko »Jutro« tiste oglase, ki so oddani v naši poslovalnici šele v >ooot€ dopoldne. H K Predstave ob 16. In 19. uri Višji tečajni izpiti v Beogradfci. Minister prosvete je izdal posebno uredbo o polaganju višjih tečajnih izpitov na srednjih šolah in diplomskih izpitov na učiteljiščih. Med drugim določa uredba, da se pismeni izpit polaga samo iz srbskega jezika; da ne more biti nihče oproščen polaganja ustnega izpita; da traja čas izpita za posameznega učenca okoli 10 minut, predsednik ga pa lahko skrajša ali podaljša za 5 minut; da izpitni odbor na en dan lahko izpraša več kakor 7 kandidatov in da ravnatelji šol izjemno lahko določijo višji tečajni izpit, oziroma učiteljski diplomski izpit pred 6. avgustom. Reguliranje bolniških str°škov v Bana-tu. Načelnik banaškega okrožja je pred dnevj izdal pravilnik o regulaciji plačila bolniških stroškov v okrožnih bolnišnicah in bolniških ambulantah na področju Ba-nata. V tamošnjih bolnišnicah bosta odslej prvi in drugi razred. V prvem bodo nastanjeni bolniki, ki morajo zaradi svoje bolezni ležati sami v sobah, vsi ostali bolniki pa bodo nameščeni v skupnih sobah Dnevna taksa za bolniške stroške v I. razredu znaša 250 din, v H. razredu pn 180 Sodišče za proučevanje uradniškega premoženja. z odlokom predsednika vlade so bili v komisijo za proučevanje uradniškega premoženja imenovani; za predsednika sodnik kasaci.jskega sodišča Tihomir Jo-vanovič, za njegovega namestnika apela-cijski sodnik Branislav Jankovič, za člane pa sodnik trgovskega sodišča Djordje Djor-djevič, načelnik ministrstva financ Rado-van Miletič in všiji svetnik dr. Dragoljub Pavkovič. Inšpekcija okrožnega načelnika v Kra-ljevu. Okrožni načelnik v Kraljevu Djordje Djordjevič se je mudil na inšpekciji podeželskih občin. Namen njegovega potovanja je bil ožji stik z ljudstvom in kontrola žitnega pridelka. PELERINO novo, črno. za srednjo postavo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19597-6 RADIO-ELEKTRONKE EBC 3. EL 3 in AZ 1, prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 19625-6 MOSKO KOLO skoraj novo (Diirkoppl, prodam. Groharjeva 26, Mir Je. 19623-6 PISALNI STROJ prenosljiv s kovčegom. nemške znamke, poceni prodam. Naslov v ogi.s-nem odd Jutra. 19622 6 ZABOJE C0 kom. srednje velikih prodam. Naslov v oglas, nem odd Jutra. 19620-6 DARILO sa gospoda, prodam O. B. Povšetova c. 56. 19607-6 BLAGO za moški obleki, ugodno prodam. Naslov v oglas- Kupim RJUHE, KAPNE, blazinske prevleke m drugo posteljnino, kupujem stalno. Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. 19220-7 Vsako ANI lKVARli.NO slovensko knjigo, revijo, časopise, posamezne odtise fcot tudi stare listine kupuit in oaiboliJe plačuje Knji garna Janez Dolžan, Ljub liana. Stritarjeva ulica * J-407-7 KOZO dobro mlekarico. kupim. Prevzamem tudi čez blok. Ponudbe na A. Ag-nola, Dunajska 10. Ljubljana. 19569-7 LINOLEJ dobr0 ohr.njen drobno vzorč.ist. 2X3 aH večji, kupim. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod >13; 19587-7 PIANINO kup m za denar ali d2m protivrednost. Naslov v POŠTENO DEKLE išče službo k boljši dami ali k starejšemu gospodu. Ponudbe na ogl. 3dd Jutra pod »Varčna gospod nj i« 19539-1 KROJ. POMOČNIK želi službo pri dobrem mojstru, ki bi ga mučil krojiti moške obleke. Ponudbe na ogl oddelek Jutra pod »Krču* ški pomočnik« 19667-1 GOSPODINJSKO pomočnico k mali družini z znanjem vseh hišnih del, iščem. Hrana in plača prav dobra. Ponud. be na ogl. odd. Jutra pod »Doora služba« 19103-la OSKRBNIKA za novo stavbo, rabim takoj. Pogoji: solidnost in razumevanje za vrtna dela. Na razpolago je malo stanovanje in plača. Vse ostalo po dogovoru pri Schweigeriu, Tavčarjeva ul. 4/111. 19279-la KUHARICO pošteno in stalno, ki bi opravljala tudi ostala gospodinjska dela. iščem tekom avgusta. Služba n hrana dobra. Plača po dogovoru. Pustiti svoj naslov v ogl. odd. Jutra pod šifro »Trgovec« 19404-la SLUŽKINJO pošteno, pridno, stanujo. čo izven bloka, išče takoi tričlanski družina z enoletnim otrokom v Postojni za čez poletje ali za »talno. Ponudbe na ogl. add. Jutra pod >Dobri pogoji« 19510-la DEKLE zdravo, mlado ln predvsem pošteno, iščem za sobarico. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 19542-la KUHARICO perfekttto in samostojno, z večletnimi spričevali slsužbovnnja, iščem Hrana in plača dobra— Naslov v ogl. odd. Jutra. 19541-la FANTA 16 do 17 letnega, sprejmem za gospodarske po sle. Sušnik. Ljubljana. Zaloška 21. ' 19594-la DOBRO KUHARICO pridno in pošteno, mlajšo moč. išče 3 članska družina. Plača dobra. — Poizve se od 11- do 12. v Mod. trg. T Eger, Sv. Petra C. 2. 19621-la POSTREŽNICO pridno in pošteno, starejšo za ves dan, sprej-m.e družina treh odraslih oseb. Nastop takoj. Slomškova 31. 19606-la VEČ POMOČNIKOV čevljarskih. za zbita dela, sprejmem takoj. Oddam delo tudi na dom. Pirnat Leopold, čevljarstvo, Jernejeva 16. 19611-la BRIVSKEGA pomočnika ali frizerko, ki ie vajena tudi mosice stroke, striženja in britja. sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Sprejmem tudi učenca ali učenko. Hešik Karel. Sv. Jerneja c. 53. Šiška. 19616-la GOSP. POMOČNICO ki samostojno kuha, išče tričlanska družina. Hrana zeln dobra, plača tudi. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19612-la MLAJŠE DEKLE za varstvo 3 mesece stare ga otreka za dopoldanske ure iščem takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19637-la GOSPODINJO dobro kuharico, išče tričlanska družina za takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19657-la DELAVKO ki se razume na vrtna dela, sprejme krzmrstvo Rot, Mestni trg 5. 19633-la nem odd. Jutra. , - . .. T iQJ;ao 19608-6 • • Jutra- 13592 ŠPORTNO KOLO »Diamant«, lahko, malo rabljeno, v odličnem stanju prodam. Ogled od 17. ure dalje. Naslov v RJUHE IN KAPNfe nove ali dobro ohranjene kupi trgovina Oeled. Mestni trg 3. 19601-7 KUPIMO 2 STALNA DELAVCA zi razdeljevanje kuriva na skladišču, pctroouje takoi tv. čebin Wolfo- - Jutr^TMlO-6 j «Jj■ 19632-1 a DAMSKI KoleSI P**e- rabljeno polhiStvo dobro ohranjem, poceni I m druge uporabne^ pred prodam. Ogled v Mehanični delavnici Dunajska cesta 12 dvorišče. 19619-6 PRODAM moško kolo Stever Wr.f-j fenrad za 4000 lir, moško va FRIZERSKO vajenko sprejme takoj salon Fon-, Gosposvetska c. 12. 19573-44 FRIZERSKO NAHRBTNIK zavit v rjav papir, je bil izgubljen od šmartnske ceste do trga. Pošten najditelj naj ga odda v trgovini Matbo Ar ko, na Boga čar je vem trgu št. 1. 19666 37 DAMSKI DEŽNIK črn. sem pozabila v petek 28. t. m. popoldne v tramvaju št. 4 od Viča do pošte. Ker nimam sredstev, da bi kupila no-vtga, poštenega najditelja vljudno prosim da ga proti nagradi odda v ogl odd. Jutra. 19596-37 LISTNICO Izgubljeno, z dokumenti na ime Homan, prosim vrnite na ogi- odd. Jutra proti nagradi 19583 37 IZGUBILA SEM srebrn križec z markezi-ti. Iskreno pro6im najditelja, da ga odda provt lepi nagradi. Smole. Sta. ri trg 2 III. 19604 37 SODNA DRAŽBA sobne kredence in novega dimskega. plašča bo v četrtek dne 3. t. m. ob 15 uri na Sv. Petra n. It. 39 1. 19624 37 »Ogled«. 19602-7 vajenko in brivskega Va--ienca sprejmem proti takojšnji plači. Salon Drago Weber Figovčev0 dvo rišče. 19638-44 BRIVSKEGA vajenca in frizersko va- kolo Spera za 3200 lir, Hubertua plašč. črn. popolnoma nov in blago za moško črno suknjo. — Kamniški 13. 19615-6 BLAGAJNO sistema =Wertheim«. sred jenko sprejmem pod n.ie veliko v najboljšem dobrimi pogoji. Kranjc Franc černetova 23 19660-44 VAJENCA in vajenko sprejme ja-lon Sever Skofja ulica št. 6. 19661-44 ČEVLJAR dober delavec, vzame delo na dom. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj c 19665-3 Prodam MOSKO KOLO lepo in nekaj drugih predmetov, ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 19545-6 6 SPALNIH SRAJC domskih. finih, ln volneno kcipalno obleko — prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 19538-6 MOŠKO OBLEKO novo, športno, volneno, drap, prodam. Atelje Gentlemen, Dalmatinova ulica. 15586-6 HARMONIKO klavirsko s 120 basi in z več registri, nemški izdelek prodam Za 16.000 lir. Žabjak 7. 19590-6 KLAVIR zamenjam. Za radio ali prodam. Lepi pot 1. pri tobačni tovarni. 19591-6 Nevesti se nudi prilika kupiti lep porcelanasti servis, ročna slikarija. Tudi kot darilo zelo primerno. RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica 12. stanju, proda: ABC. Medvedova ul. 8. Ljubijana 19614-6 BOLNIŠKI STOL lep. skoraj nov (Leib-stull), herrr.etično zaprt, s posodo in steklenico.— prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra.. Ogied od 12 do 2. ure. 19635 6 DVA PLAŠČA za srednjo postavo in več volnenih oblek. — predvojno blago, ugodno prod-m. Koiodvorsk, 41. L nadstr. 19636-6 HARMONIKO fcromattčiio. 3 vrstno, novo. prodam po ugodni ceni. Poljanski nasip 32-1. 19640-6 MOŠKO KOLO prodam. Pekarna Jazbec, Rožna dolina. Cesta V. 1S641-6 RADIO S cevni, proda.m. Naslov v ogl. odd- Jutra. 19642-6 HARMONIKO novo. s 120 basi. prodam. Vprašati vsak dan od 13. do 15. ure. žnidarčLi — Gledališka 7-I1I. 19644-6 RADIOAPARAT 5 .cevni, nov, prodam.— Simončič. Gubčeva ul. 18 Ogled v sredo od pol 8. zvečer naprej. 19047-6 KREM PLAŠČ skoraj nov. za srednjo postavo, ugodno prodam. Nasiov v ogl. odd. Jutra. 19648-6 ŽENSKO JOPO črno. in platneno bolo krilo prodam. Vse predvojno blago. Ogled pri vratarju Jutra, Puccinijeva ul. 5. 19649-6 RADIO »MINERVA« 5 cevni, dobro ohranjen, prodam. Volk. Vič 63 — (Bonifacija). 19655 6 MLAD PES špicelj. naprodaj. Naslov ! v ogl. odd- Jutra. 19658 6 ROŽASTI DELEN za 2 damski obleki, 4 m š:fona, 80 .cm širine, — predvojno blago in dve moiki srajci, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 19659-6 RADIO »MINERVA« j 7 cevni, z Jeklenkami. 2 i zvočnikoma. mag. oče- I som. v najboljšem stanju prodani. Tržsška c. št. 24 19654-6 j 2 MOŠKI KOLESI II popolnoma novo. s športno, 1 mete. Trgovina Mestni trg 3. PIANINO ali kratek klavir, kupim. Plačam d>>bro. Prinčič, Mestni tre 11T.. Ljubljana. 19628-7 D'NAMO majhen, kompleten, za bicikel kupim Slaščičarna. Zaloška 18. 19613-7 LEKSIKON male izdaje — (Meyer, Brockhaus. Knauer) kupim. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Leksikone 19650-7 ŽELEZNO POSTELJO zložljivo rabljeno, četudi mrež.-, neuporabna.— kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ->7.1ož-posteljjt« 196VO-T PARCELO. NJIVO ali travnik do 100.000 lir, kupim. Ponudbe na odd. Jutr-, pod >Ne izven bloka« 19652-7 LOKAL primeren za trgovino in krojaško obrt. iščem. — Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod ^Primeren lokal« 19605-17 LEPE ČEVLJE ženske čme. odprte na peti, prodam. Naslov v ogl. odd Jutra. 19595-6 MOŠKO KOLO močno plašči v odličnem stanju, zelo ugodno prodam 7.aloška cesta 27. brivnica. 19599-6 PLAŠČ trenčkot skoraj nov 'n i prestavami. _____ 3 m blaga za damski ko- I .Adler« kakor novo, — Btum ali moško obleko, ugo