Naročnin«: Italijanska kraljevina: Celo leto................................Lir 10.— Pol leta....................................... 5. - Tri mesece..................................... 2.50 En mesec....................................... 1.— I Oglasi: Oglasi na tretji strani . . . . Lir 1.— za vrsto Oglasi na četrti strani .... „ 0.75 za vrsto Mali oglasi ........................ 0.05 za besedo Znižane cene za letne naročnike. Posamezna št. 10 cent. Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo in Upravništvo : Via Carducci št. 10, II. nad. Petnajsta seska bitka. Petnajsta soška bitka se odigra na Goriškem, četudi ne krvava, bo vsekakor naporna. Določila bode stališče goriških Slovencev v bodočnosti in bode odločilna za njihovo usodo. Ta bitka se bo bila za sporazum med onimi slovenskimi in italijanskimi elementi, ki izhajajo iz stališča enakopravnosti in bodo v stanu ustvariti podlago za prijazno razmerje med celo kupnim slovenskim in italijanskim na-rodom. Dandanes je sicer težko govoriti o takih načrtih, ajti splošno se iz obeh strani kaže bore malo razuma za uresničenje sporazumnega sodelovanja, ker ta dva naroda sta si stala do pred kratkem sovražno nasproti. Dalje se mora tudi vpo-števati pod kakimi okoliščinami sta životarili ti dve narodnosti na Goriškem, kjer jim je usoda do leta 1918 vsilila skupno zgodovino in skupno upravo. K temu je prišteti neboj predsodkov, ki sta jih gojila ta dva naroda eden proti drugemu. V večni tekmi, da materijalno ne prekosi eden drugega, doseglo je medsebojno nezaupanje najvišje meje sovraštva, ki so ga sovražniki obeh narodov vrlo izrabili, da se nista mogla ta dva naroda nikdar naravnim potom sporazumeti za skupno sodelovanje. Toliko slovenska kakor italijanska mladina ste pohajali ločene razrede iste šole in vsak fantič, ki je stopil v prve razrede srednjih šol, seje čutil ponosnega, da se je mogel izkazati o priliki kot prvi sovražnik dru-gorodnega naroda. O prijateljstvih med slovenskimi in italijanskimi dijaki nisi slišal nikoli ničesar, pač pa o sporih in mržnji. Ta mladeniška napetost se je ponavljala nadalje v vseh panogah javnega življenja. Povsod si zadel na pos' use, da bi prehvapila ena narodnost drugo. Ako si imel o-pravka na sodniji, si slišal, kako se je moral preganjati sodnik s stran ami radi razpravnega jezi a, zopet.isto se je ponavljalo na glavarstvih jezikovno mešanik krajev in v deželni hiši goriški. Bil se je vedno in povsod hud boj, ki je gotovo slabo uplival na razvoj in moralnost naših Ijndi. Tekom vojne se je sicer stvar v toliko zboljšala, da so Slovenci in Italijani skupno upali in delovali za poraz centralnih držav. Bilo je hipoma svetlo v goriških glavah in že smo se nadejali, da se je pokopalo tradicijonalno slovensko-italijansko sovraštvo. A temu ni bilo tako. Vojna se je zaključila na čuden način. Konec je prišel nepričakovan in radi tega je našel nepripravljene narode. Na Goriškem je vsplemitelo novo sovraštvo, ki ga je vrgla med Italijane in Slovence razpadajoča Avstrija. V lem starem mišljenju se nadaljuje brezmiseln boj, ki je dandanes popolnoma neplodovit, kajti položaj goriških Slovencev je sedaj zopet popolnoma drugačen kot nekdaj. Zahteva požrtvovalnega mišljenja in neoraahljive značaje, da se bode obvladalo nove razmere, id nastanejo na Goriškem. Z resnim očesom zremo, razpoloženje našega ljudstva, ki po večini še ne pojmuje velikanski svetovni preobrat, v kojem tvorimo mi Slovenci le drobtinico. Radi tega je povsem napačno naše mnenje, da gleda cel svet na nas. Pravilno bi pač bilo, da bi znali zadržati se tudi v našem izvanrednem položaju tako, da bi cel svet zrl z začudenjem na nas. Da se postavimo takoj na trda tla, je treba pred vsem odpraviti vse stare predsodke, treba je prenehati z brezmiselnim sovraštvom in izvršiti, kar se je dosedaj smatralo za nemogoče. Kdor se protivi poravnavi od naroda do naroda, ta ne vidi velikih preobratov, kojim se gotovo ne odtegne tudi naša dežela. Ta ne vidi nevarnosti, ki tiči v stari, nepremišljeni trdovratnosti ob uri, ko je človeštvu na počila nova doba kot dete novega mišljenja. Naše prebivalstvo po veliki večini živi še vedno v starih prepričanjih, h katerim spada v prvi vrsti mnenje, da je treba med narodnih bojev; tako naziranje je pa dandanes sila škodljivo. Zato moramo napovedati boj vsakemu, ki bi še nadalje rad trosil sovraštvo med tema dvema narodoma, boj vsakemu, ki bi hotel razširjati med ljudstvom stara načela nestrpnosti. Ne prikrivamo si velikanskih težkoč, na koje zadenemo pri gotovih elementih obeh narodnosti. Kakor klešč se oprijemljejo nekateri svojih starih načel in se pro-tivijo prihodu novih demokratičnih idej in radi tega bode boj hud. Predno ucepiš ljudstvu v glavo, da nove ideje izključujejo potrebo narodnih bojev, predno ga prepričaš o potrebi, da se v vsakem oziru prilagodi novemu času, bode tekle hude debate na shodih in med posamezniki. Upirala se nam bode cela stara generacija, ki se je vživela v svoje ideje; upiral se nam bode tudi oni del slovenske inteligence, ki meni, da leži bodočnost goriškega Slovenca v odporu. A mi smo vže danes prepričani zmage, dasi je naš glas ostal doslej «glas vpijočega v puščavi». Prepričani smo, da se ustvari sporazum med Slovenci in Italijani kljubu vsem težkočam, ki nasprotujejo danes vresriičenju te ideje. A v bistvu se ne gre za drugega kakor da se reši kos Slovenije na drugi način in po drugačni poti, kakor se je to doslej godilo in to s pomočjo novih principov, ki vodijo narode k ljubezni in ne k sovraštvu. Ako hočeš tvoj narod povzdigniti, ljubi tudi druge narode. Tako bodeš pomagal svojemu narodu in bodeš ob jednem tudi spolnjeval božjo zapoved «Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe». Le-ta zapoved je bila v dosedanji goriški politiki neizvršljiva, ker so n^ši politiki predpisovali ljudstvu gnjev in zaničevanje močnejšega rodu in tako zastrupili ljudsko mišljenje. Ponosno inzavesti naše zmagovi tosti proglašamo danes načelo: «Bodi dober!» S tem geslom ne najdeš sovražnika in bodeš močneji nego vsaka vojska. S tem odpreš ljudstvu pot do mirnega razvoja in prišel bode tudi dan, ki ti prinese zadoščenja. Tako nas je učil že Tolstoj in danes mu moramo nehotč slediti občudovaje njegovo dalekovidnost. To načelo pa nam bode dalo ob jednem tudi pogum vstra-jati proti vsakemu viharju. „MA6NA CHARTA" V TRIP0LITAN1JI. Za Božjo voljo naj mi nihče ne zameri, ako opozorim goriške Slovence na neke koncesije, ki so jih dobili od italijanske vlade Arabci v Tripolitaniji. Arabci pa Slovenci! Kaj je to ? In vendar pazite koliko podobnosti med Goriško in Tripo-litanijo. Vstaje v Tripolitaniji proti Italijanom spominjajo nehote na slovenske govorice: «Jutri pa otidejo». Krčevit odpor Mohamedancev je podoben letargij goriških Slovencev. Velika je v človeku moč navade. To so kazali v drastični sliki dogodki v Tripolitaniji. No, danes baje ni več bojev. Italija je sklenila prijateljstvo z domačini in dala jim potom svojega zastopnika objaviti, da jih prizna kot italijanske državljane, zagotovilo se jim je enakopravnost z drugimi italijanskimi državljani pred zakonom in sodnijo ne dotaknivsi se njihovih posebnih seg in privilegijev. Zagotovila se jim je osebna svoboda, svetost doma, varnost lastnine, svobodnost učenja, shodov, tiska, potovanja, svobodno bivanje in pravica peticije v narodnem parlamentu. Prizna se jim tudi pravica do javnih služb bodisi vojaških ali civilnih, ako so dani predpogoji. Novi italijanski državljani zamorejo stopiti v pokrajinsko vlado, sodelovati pri sodnijah, pri mestnih upravah in sicer ne kot posvetovalni, marveč kot odločujoči organi. Zamogli bodo voliti in biti tudi izvoljeni. Glede javnega pouka se je odredilo, da se ga bode mogla udeležiti vsa mladina ter se je uvedlo v učnem načrtu vse one premembe ki so bile potrebne, da vsposobijo mladino za obisk srednjih in višjih šol. Elementaren pouk bode obvezen. Oni, ki zadobe predpisano izobrazbo, bodo mogli seveda izvrševati tudi v Italiji prosto svoj poklic kot zdravniki, inženirji itd. Vse te pravice, ki so danes le popisane v listini, hoče Italija vza-koniti, potem ko bode stvar prou-< ila posebna mešana komisija Tri-politancev in Italijanov. To je gotovo velevažen dogodek za Italijo in še večji za Tripolitanijo. Nehotč se bode prašal čitatelj, čemu se vse to piše, al