Poštnina plačana « gotovini t «to XIX., št. 71. Ljubljana, sobota 16. marca 1938 Cena 1 Din Upravnistvo Ljubljana »inafljeva 5 - Telefon št 3122 3123. 3124, 3125 3126 Inaeratni oddelek: Ljubljana. Selen-burgova ul - Tel. 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St, 2455. Podružnica Celje K oc enova ulica 2. - Telefon St 190 Računi ori pošt ček zavodih: Ljubljana St 11842, Praga čdslo 78 180 Wien St 105 241 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za Inozemstvo Dib *0 — Uredništvo: LJubljana. Knafljeva ulica 5, telefon 3122. 3123. 3124 3125. 3126 Maribor, Grajski trg št 7. telefon St 2440, Celje. Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Hlinka z Nemci In Madžari Namesto s Čehi so se slovaški klerikalci združili z narodnimi manjšinami za izvojevanje avtonomije. • • ZUNANJEPOLITIČNA DEBATA V SPODNJI ZBORNICI Sinclair: V vsakem primeru s Francijo! - Churchill: Chamberlainov govor pomeni prevzem obveznosti London, 25. marca. b. V razpravi o zunanjepolitičnem ekspozeju ministrskega predsednika Ciiamberlaina, ki je zbudil v spoinji zbornic: splošno pozomoet, je podal liberalni poslanec Sinclair v imenu svoje stranke naslednjo izjavo: Ako smo zares prisiljeni vodit politiko pripravljenosti, potem sem mnenja, da bi se moral sovjetski predlog za sklicanje pos«ìbne konference o kolektivni varnosti upoštevat'" Zdi se mi, da imamo ves interes, da se zanimamo za nedotakljivost češkoslovaške. ČSR ima danes zaprisrže-ne prijatelje, ki so pripravljeni, nuditi ji pomoč, ako bi postala žrtev ne zzvanega napada. V poslednjih tednih sta v tem smislu potrdili svoje obveznosti napram Za Sinclairom je govoril konservativni politik Winston Churchill, ki se je posebno zavzel za poglobitev in utrditev angle-ško-francoskega sodelovanja, ki naj se spremeni v pravo obrambno zvezo. Izvajal je med drugim: Vojno je danes mogoče preprečiti le tako, da se že sedaj pod-vzamejo vsi ustrahovalni ukrepi proti morebitnemu napadalcu, šibkost naše obrambe nas sili, da si poiščemo pravočasno zanesljive zaveznike. To tudi delamo, toda zavezništva pomenijo prevzem določenih obveznosti, na katere moramo biti pripravljeni. Raduje me, ker je premier izjavil o medsebojnih varnostnih ukrepih Anglije in Francije. Izven dvoma je, da gre tu za defenzivno zvezo med obema državama. Toda zakaj tega javno ne povemo? Ali naj spet prikrijemo vse obremenilne strani naših zvez? Anglija in Francija si morata zaradi medsebojne varnosti stati ob strani. Zakaj ne bi torej izdelali pogojev tega sodelovanja in to dejstvo sporočili svetu ? Saj vendar vsakdo ve. da pomeni 2:a nas ogromno varnost dejstvo, da bi sleherni napad na nas izzval podporo naše francoske zaveznice. Zato je seveda prav, ako se mi na drugi strani napram Franciji enako zaveže-mo, da ji priskočimo na pomoč Doslej smo mi vselej več prejeli kakor smo dali. Ako sme proglasili zavarovanje obeh držav za naš veliki skupni cilj, potem ne smemo tega prikrivati ker jemljemo temu dejstvu njegovo popolnost. Naša dolžnost je, da sodelovanje s Francijo izdelamo do vseh podrobnosti in ga le še bolj utrdimo, ako se hočemo zavarovati pred slehernim presenečenjem. Ako bosta Anglija in Francija združeni in medsebojno spojeni v veliki obrambni sili, se bo Nemčija nedvomno premislila, preden bi ju napadla. V položaju. v katerem se nahajamo, ni sedaj za nas nobenega drugega izhoda kakor močna obrambna zveza med Anglijo in Francijo toda ne z nejasnimi obveznostmi. temveč z defenzivno povezanostjo na obeh straneh ter s popolno spojitvijo obeh generalnih štabov. Glede Češkoslovaške se je tu veliko govorilo. ali nai se ji daio kaka jamstva ali ne. Hudo mi je. ko vidim, da se vse vrti samo okoli te točke pa naj bo še tako kritična. Zdi se mi. da zahteva sedanji položaj od nas še vse več in da so še vse večji interesi postavljeni na kocko. Zdi se mi, da premierov govor vendarle vsebuje neko določeno obveznost. Predvsem ie prav, da je poudari zvestobo vlade načelom pakta DN in niegovim obveznostim Po obveznostih DN sicer nismo obvezani stopiti v voino zaradi češkoslovaške, toda obvezani smo vendarle, da ne ostanemo nevtralni napram niej in indiferentni za primer neizzvanega napada nanjo Premier pa je deiansko šel še dalie, ko ie poudaril kako močno realen ie naš interes prav v tem delu Evrope in prav v tei zadevi. V ostalem nisem mnenia. da ie trenutno že podana neposredna nevarnost vojaškega konflikta med češkoslovaško in Nemčilo. Po mneniu mnogih dobrih opazovalcev Nemčija danes še nI pripravljena London. 25. marca. w. Program angleške politike v Evropi kakoj ga je včeraj obrazloži] min predsednik Chamberlain je predmet živahnih razprav v po.itičnih in d -plonia'ßkih krofih. /lasti pa v zunanjepolitični h o borih posameznih strank. Pre ežua večina konservativnih poslancev smatra Chamhe.rlaiiM>ve iz.vi ve za zadovoljive in meni. da bi bila mika demonst a iji d ot' te- ooliitiki vlade neprimerna. Dočim ie večina zadovoljna e stališčem ki ga j- zav/el Cha*nl*»>rlaiD v imenu vlade g'ede Češkoslovaške. pa napovedujejo la se spodnja zbornica. ne v»o za.iovoliilm z razmeoma m'aeri i ni stališčem, ki ra 'f znvzpfo m;: r>olit;*- ' t ' r>■ žarijo tu i iu. to. da &o izjave Chamber la na naletele ' a '•-•l sprejem Veliko ie razočamn^p zagovornikov an2le«ke izolaeiV :n angleško-npmškega zavezništva katerirn ie svarilo Cha^ib-r'aim'' pred uporahf npsi'nib ori rešnv3-nii' srednif-evro sivi Franciji še mnogo večjo podporo kakor jo je dala Angl i.ja 1.1914 Belgiji. V teh krogih tolmačiio včerajšnjo deklaracijo angleške njej tako Francija kakor Rusija Ako bi se Francija znašla v položaju, da izpolni te prevzete in ponovljene obveze, bemo morali tudi mi v vsakem primeru stati na njeni strani. Glede položaja v Španiji je Sinclair med drugim izjavil, da se je tam pokazalo poslabšanje zaradi povečane tuje intervencije. Ako vlada v tem vprašanju ne bo storila ničssar konkretnega, bo vzbudila veliko nezaupanje im nezadovoljstvo javnosti, ki bo za masko nevmešavanja videla samo prikrito željo po zmagi generala Franca. Premirje v Španiji mora biti minimalna zahteva angleške vlade pri pogajanjih z Italijo. za večjo suhozemsko vojno. Zakaj naj bi potem Nemčija že sedaj tvegala večjo vojno, posebno še v onem predelu, kjer mora računati s francoskim Ln ruskim nasprotnim zavarovanjem. To sem hotel poudariti zato, da prikažem, kako neosnovano je mnenje, da bi angleška vlada prevzela nase preveliko breme, ako bi vso svojo silo in veljavo postavila za francosko izjavo na korist češkoslovaške. Seveda bi Velika Britanija samo s tem še ne povečala svojih dejanskih obveznosti, toda tudi to bi imelo danes velik pomen in veliko veljavo, še vedno je čas, da se to lahko stori. Ne gre namreč samo za češkoslovaško, kajti ČSR ni edina država, ki je danes v tem položaju. Le poglejte na zemljevid in na položaj ostalih podunavskih držav! Vse te države, ako hočemo, lahko pridobimo za oporo in podporo naše podunavske politike, ako izjavimo, da imamo na njenem razvoju interes. Ako tu ničesar ne storimo, potem bodo vse te države prešle pod narodno socialistični vpliv. Kakšen pa bo potem, ko se to zgodi, na primer položaj Grčije ali Turčije? Ali ne bi bilo boljše, da na vse to raje že sedaj mislimo kakor prepozno? Ako sami pripomoremo k združitvi in tesnejši povezanosti jugovzhodnih in vzhodnih držav, lahko še postavimo zid proti nadaljnji ekspanziji, drugače pa jim sami zapisujemo smrt kot edini izhod iz njihovega položaja. Churchillova temeljita in vsestransko pod krepi iena izvajanja so napravila na vso spodnio zbornico izredno velik vt's in zbudila pozornost tako v opoziciji kakor na vladni strani. Poslanci so mu glasno pritrjevali. Zaključni govor sira Johna Simona Zunanjepolitično debato je v imenu vlade konča] finančni minister sir John Simon, ko je dejal, da je združenje Avstrije z Nemčijo izzvalo neko negotovost. Resnost položaja se ni spremenila, vendar pa je med tem časom prišlo do razčiščen ja raznih mišljenj. Churchillova zamis'i o »veliki al ansi« ali vsaj odkriti obrambni zvezi z gotovimi državami nasprotuje idejam, na katerih temelji Društvo narodov. Poleg tega bi to povzročilo ponovno tekmovanje med posameznim: mednarodnimi zvezami, kar je tudi privedlo do svetovne vojne. Anglija more prevzeti samo one obveznosti, za katere posledice more vedeti naprej. Vlada vztraja pri politik-', da si bo Anglija zagotovila varnost samo s trm. če se bo okrepila. To je najboljše jamstvo za mir. Mi ne pretimo n komur, kažemo pa odločnost. Naša pol tika išče sodelovanje z vsemi Sklicujemo se na dobro voljo in na pomoč vseh. Prepričani smo, da bomo to pomoč tudi dobili. Eno od naših največjih bogastev je naša obljuba. da bcimo držali svojo bcsedo, besedo pa smemo dati ed no v tem primeru, če smo gotovi, da jo bomo lahko držali v vsakem primeru. Bodočnost bo pokazal, v koliko je bila Chamberlainova politika v sedanjem trenutku upravičena. vlade za pogreb angleške izolacijske p .liti ke in smatrajo Chamber!«inov n sfcoip za nepremagljivo oviro angleško - nemškega sporazuma Delavska strank; je bil Chamberlain še prema o energičen. V ostalem naglašajo, 'la podčrtava vre lin ost Chamberlainove zjave tudi zagotovijo da ie Anglija vsak 5 >s pripravljena pr«'-© ovet: med Češko-lova.ško in Nemčijo. Najvažnejša je vseknko' izjava, da ie angl -ška vlada z-'«Ter 6in n t pri vsakem konfiktu. ki bi lahk n s'a1 zaa'i češkoslovaške neodvisnos+i. Češko® ov sk« ne sme biti iznostavipna nobenemu pritisku od zunaj. Globok vtis v Nemčiji Berlin, 25. marca. w. Izjave Chamber-laina so bile v berlinskih poetičnih krogih sprejete z mešanimi občutki. Ne prikrivajo da je med Anglijo in Nemčijo po do-Todkih v Avstrif nastala velika odtuiitev, ki je prišla jasno do izraza tudi v Cham-^erlamovi iziavi. Prsebno globok vtis so napravile na berlinske kroge izjave anke politike. Z zadovoljstvom tudi beležijo, -'ta je zavrni] ruske predloge ter da vztraja še nadalje pri politiki nevmešavanja glede Špa.nije, kar je le nov dokaz realistične politike Chamberlaina. ki je e svojo izjavo zadal nov udarec opoziciji. Samo z gospodarskim pritiskom. • • London, 25. marca. b. »Times« poročajo z Berlina, da se Nemčija nasproti češkoslovaški ne bo poslužila vojaško političnega pritiska, ker so v narodno socialističnih krogih mnenja, da bi zadostoval tudi samo gospodarsk pritiäk za realizacijo nemških namenov, češkoslovaška gospodarska odvisnost od rajha je po njih mnenju najboljše jamstvo za bližnjo češkoslovaško popustljivost, do katere bo po mnenju nemških krogov prišlo tako iz notranjih kakor zunanjh razlogov. Nemški interes in ž njim nemški pritisk nista toliko povezana s problemom mej kakor z gospodarskim razvojem jugovzhodnega evropskega prostora kot nemškega življen-skega prostora. Zato je verjetno, da bo Nemčija v svoj h novih gospodarskih pogajanjih z jugovzhodnimi državami skušala uveljaviti načela, ki odgovarjajo njeni gospodarski penetraci v to evropsko ozemlje k pomeni zanjo veliko življensko rezervo in surovinsko bazo. Churchill v Pariza Pariz. 25 marca. br. Danes je prispel semkaj Winston Churchill, ki bo ostal v Parizu štiri dni teT bo imel razgovore z Blumom. Daladierom in Flandinom o raznih perečih mednarodnih problemih, ki se še prav posebno tičejo angleško-francoskega sodelovanja Churchillovi misiji pripisujejo že glede na to, ker je prišel v Pariz neposredno po odločnih izjavah Chamberlaina. veliko važnost. Turnir v Lodžu Lodž. 25 marca n V četrtem kolu je Eliskases porazil Frydmana. Sulik Appela. Kolski dr Se>tza. Foltys je prekinil s Stahl-bergom v slabši poziciji, istotako Pire z Regedzinskim in Steiner 7 Menčikovo Tar-•■akower je zgubil proti GerstenfeMu. V nadaljevanju visečih partij ie Kolski remizirai! s Stahlbersom 'n Sulikom. Reged-zinski pa ie poraz1' dr Seitza. Stanje po IV. kolu. Regedzinski 1 (1), Pire 2 in pol (1), Gerstenield 2 in pol: Eliskases, Kolski in Steiner 2 (1) itd. Praga, 25. marca. h. Vel iko presenečenje je zbudil v vsej politični javnosti komunike, ki je bil izdan po včerajšnji seji vodstva slovaške ljudske stranke patra Hlinke. Komun ke naglasa, da je napočila doba odločilne borbe nacionalne misli proti, internacionalizmu in boljševizmu. NacionaLna m sel je že dosegla talko v inozemstvu, kakor v češkoslovaški velike in vidne uspehe. Slovaška ljudska stranka se tega zaveda in ponovno ugotavlja, da se interesi Slovakov razlikujejo od interesov Čehov. Interes Slovakov so zapopa-deni v avtonomističnem programu stranke, za katerega se bo dosledno borila. Slovaška ljudska stranka pozdravlja in odobrava odločno borbo Nemcev za dosego narodnih ciljev in izjavlja, da se bo borila ramo ob rami z Nemci, Madžari in drugimi narodnimi manjšinami v češkoslovaški republiki za dosego njihovh narodnih ciljev. Zato tudi slej ko prej odklanja sodelovanje s češkimi strankami in zahteva ne samo avtonomijo v splošnem smislu, nego tud teritorialno točno določene meje Slovaške. V češkoslovaških nacionalnih krogih vidijo v tem postopanju očitno narodno izdajstvo, ker slovaška ljudska stranka pod vodstvom patra Hlinke naravnost daje po-tuho Nemcem, naj še nadalje rovarijo pro ti češkoslovaški republ ki in zahtevajo ne samo avtonom jo, nego naravnost odcepitev od češkoslovaške in priključitev k Nemčiji. V ostalem sodijo, da se pater Hlinka zelo moti če m sli. da bo potom pakta z Nemci dosegel svoj cilj. Ministrski predsednik dr. Hodža, ki Je Slovak, pridobiva s svojo politko vedno več pristašev med Slovaki ki v polnem obsegu odobravajo njegovo delo, tako da predstavlja vsa akcija slovaške ljudske stranke le obupen poizkus rešitve pred končnim polomom. Berlin, 25. marca. AA. Službeno se objavlja: Pred koroškim deželnim glavarjem so zastopniki slovenske manjšine izjavili, da Slovenska prosvetna zveza kot manjšinska organizacija na Koroškem zavrača vse vesti, ki jih razširja o vprašanju koroških Slovencev inozemski tisk. Predstavniki koroških Slovencev so prosili deželnega glavarja, da vzame pod svojo zaščito nacionalno slovensko manjšino. Posebno so konstatirali, da organ slovenske manjšine na Koroškem »Koroški Slovenec« še nadalje izhaja normalno ko prej, da njegov urednik in niti katerakoli druga oseba ni bila aretirana. Pristojne oblasti na Koroškem so Slovencem zagotovile pravico, da nadaljujejo s svojim kulturnim delom. Deželni glavar je izrazil zadovoljstvo, da predstavniki nacionalne slovenske manjšine • zavračajo neumestne vesti, ter je še dodal, da nacionalno sociailstični rajh nima nikake namere, da bi omejeval pravice manjšinam svojega rajha, pač pa da ima nasprotno interes na tem, da manjšinam da možnost da delajo še naprej za svoje blagostanje in svoj gospodarski napredek. Prihod maršala Göringa Dunaj, 25 marca. br. Danes je prispel v Avstrijo maršal Göring. Jutri bo imel na Dunaju govor, v katerem bo razv'1 gospodarski program nemške vlade za Avstrijo in pojasnil, kako se bo izvedla vključitev Avstrije v nemško gospodarsko štiriletko. Prvi svečan sprejem so Göringu prired li že v Welsu. od koder se je podal najiprvo na grob Hitlerjevih staršev v Leondingu, nato pa v Hitlerjevo rojstno mesto Braunau. Od tam je nato odpotoval v Linz, kjer so ga pričakovali zastopniki Kaj vse zahtevajo sudetski Nemci Berlin, 25. marca. o. »Völkicker Beobachter« poroča, da pripravljajo sudetski Nemci velikopotezno akcijo za uresničenje svojih zahtev. Ze na prihodnji seji poslanske zbornice nameravajo predložiti poseben zakonski načrt o avtonomiji sudetskih Nemcev. Zahtevali bodo: 1. Popolno enakopravnost 2. Svobodno nacionalno gospodarsko in kulturno udejstvovanje ne samo na svojem nacionalnem področju, nego po vsej državi 3. Jamstva in zaščito življenjskega področja sudetskih Nemcev. 4. Reparacijo vseh krivic, ki so se zgodile Nemcem po L 1918 na nacionalnem, gospodarskem in kulturnem področju. Danes bo govoril dr. Hodža Praga, 25. marca. h. Po proučitvi izjave, ki jo je podal na včerajšnji seji spodnje zbornice angleški ministrski predsednik Chamberlain, izjavljajo v merodajnih krogih. da je ta izjava, kar se tiče Češkoslovaške, več ko zadovoljiva, ker nihče ni pričakoval, da bo šla Anglija tako daleč, kakor je sedaj storil Chamberlain v svojih izjavah. Češkoslovaška vlada je prav tako kakor angleška mnenja, da je ob dobri volji na obeh straneh sporazum z nemško narodno manjšino mogoč. Ministrski predsednik dr. Hodža bo glede na včerajšnjo izjavo Chamberlaina podal jutri novo izjavo o mednarodnem položaju po radiu. Njegov govor bodo prenašale vse češkoslovaške. francoske in angleške radijske postaje. avstrijskega gospodarstva iti nemški gospodarski strokovnjaki. Iz Lónza se je Göring popoldne odpeljal s parnikom po Duna vu na Dunaj, in Je že spotoma začel posvetovanja s predstavniki avstrijskega gospodarstva. Dunajski Čehi in plebiscit Dunaj, 25. marca. AA. (DNB). Predsednik dunajske občine dr. Neubacher je včeraj sprejel ponovno predstavnike dunajske češke manjšine, ki so mu prinesli odgovor na vprašanje, ki jim ga je stavil Neu-bacher o priliki predvčerajšnjega sprejema teh predstavnikov. Zastopniki češke manjšine so dunajskemu županu izjavili, da bo češka manjšina 10. aprila složno glasovala za združenje Avstrije z Nemčijo. Dunajskega župana so predstavniki češke manjšine tudi obvestili o tem, da je osrednji narodni svet češkoslovaške manjšine v Avstriji poslal čehoslovakom, ki so avstrijski državljani, proglas, v katerem jih poziva, da o priliki plebiscita složno glasujejo za priključitev Avstrije k Nemčiji. Schuschnigg noče iz Avstrije Berlin, 25. marca. AA. Bivši avstrijski kancelar Schuschnigg je odbil uradno ponudbo, da odide preko meje, ter je izjavil, da hoče ostati v svoji domovini. Aretacija v Linzu Linz, 25. marca AA. Prot. Paul Ester-hazy je bil aretiran, ker je žalil nemške vojake s tem, da jim je dal stanovanje v neki mračni in vlažni kleti, čeprav je imel ▼ svojem domu mnogo boljših sob na razpolago. Francovo prodiranje proti Kataloniji Na aragonski fronti se razvijajo srditi boji, v katerih se republikanci veliki Francovi premoči še vedno upirajo Barcelona, 25. marca. AA. Ob cesti iz Sa-ragose proti Bujalarozu se nadaljujmo tudi boji. Vladne č>te se še vedno upirajo, čeprav so nacionalisti v veliki premoči. Francova vojska je od Bujalaroza oddaljena le 15 km. Vojno ministrstvo objavlja: Boji na ara-gonsk?ni bojišču so se danes le bolj poostrili. Severno od Huesce so bile naše čete prisiljene zapustiti Nueno in Arasduez. V odseku pri Pini je sovražni oddelek, ki mu je pomagalo večje število tankov in letal, prišel do križišča cest Gelsa—Saragosa. Južno od rake Ebro je ustavljeno napredovanje sovražnikov. Francovim četam se ie posrečilo napredovati !e pri Alcorisi. Včeraj ob 11.30 sta dve naši eskadrili obstreljevali iz strojnic sovražno kolono na ceßti Saragosa— Lerida, v kateri ie bilo okoli 100 t?žkih bojnih avtomobilov Nekai iih ie zgorelo. Bilo je tudi več smrtnih žrtev med voiaki. Dve drugi e-kadr;li sta nekoliko pozneje napadli tri «sovražna trimotorua latala, ja se ie takoj noiavilo okoli 100 sovražnih lovskih letal, toi eo se spustila v boj z nasini letali. Ta boj ee za nas ni povoljno komčal, ker je bil I sovražnik v premoči. Izgubili smo šest letal. Na ostalih bojiščih ni bilo ničesar pomembnejšega. Vojno poročilo Francovega štaba Vrhovno poveljstvo Francovih čet objavlja: Včeraj smo na aragonskem bojišču nadaljevali prod;ranje severno od Huesce ter amo zavzeli Nueno, Api as, Jequado in Ba-nastas. Južno od Huesce smo zavzeli 10 vasi in višine Valdie Hembras, Teremoro, Punta de Policion, im nekaj drugih važnih toolc. Naše četa, ki so včeraj prekoračile reko Ebro. so danes zavzele vasi Pino itn Velili? de Ebro. V odseku pri Alcorisi smo zavzel strateško važne postoiiaoke in osem vasi. Na še letalstvo zasleduie sovražnika, ki beži pm ti Bujalarozu. Letala so z bombami zažgalr 5 nasprotnih bojnih avtomobilov in sovraž niku povzročila težke izgube. Pri letalskem spopadu je bilo sestreljenih 6 sovražnih letal Winston Churchill za obrambno zvezo Anglije z gotovimi državami Odmev Chamberlainovega govora v Evropi Izjava koroških Slovencev Zastopniki celovške Prosvetne zveze pri novem dežel« nem glavarju — Zagotovila nemških oblasti Senat bo danes končal proračunsko razpravo Včeraj je v hitrem tempu odpravil celo vrsto resornih proračunov — Zopet so se v veliki meri obravnavale slovenske zadeve in razmere Beograd, 25. marca. p. Vladna večina v senatu je sinoči poleg proračuna Hnanč-nega ministrstva sprejeia tucL proračun državnih aoiiodkov. JJanes dopoione je senat razpravljal o proračunih piomeuiega, trgovinsKega in gradbenega ministrstva, nadalje o proračunih ministrstev za socialno poiitiko, za pošte, telegraf in teleion, za kmetijstvo ter za telesno vzgojo naroda, popoldne pa o proračunu ministrstva za šume in rudnike ter o finančnem zakonu in amandmajih. Debata o iinančnem zakonu se bo nocoj, kakor vse kaze, prekinila, tako da bo jutri na kratko govorno še par vladnih senatorjev, nakar- bo senat deiinitivno sprejel celokupni proračun in finančni zakon za leto Iü37-iy3ö. Na jutrišnji seji senata bo poieg tega na dnevnem reau še načrt zakona o razširjenju zdravstvenih ustanov ki ga je narodna skupščina že sprejela. Nato bo tudi zasedanje senata odgodeno za nedoločen čas, enako kakor zasedanje narodne skupščine. Izmed opozicijsk.h senatorjev so danes pri posameznih proračunih govorili ponovno senatorji Ivan Pucelj, ki je imel zelo temperamentna govora zlasti o kmetijskih zadevah in posebej o telesni vzgoji naroda, dr. Andjelinovič in dr. Kramer, prvi o dekadenci našega parlamentarizma in o izmišljotinah »Slovenca« glede njegovih izvajanjih o naših znanstvenih in umetniških ustanovah, dr. Kramer pa o finančnem zakonu kot takem, i V senatu so ob pričetku današnje seje pred prehodom na clnevni red objavili veliko število resolucij, ki so jih poslale predsedstvu senata razne kulturne in nacionalne organizacije iz Slovenije glede naše narodne manjšine na Koroškem. Resolucije so prišle od cele vrste podružnic CMD, od profesorskega društva, sokolskih organizacij, emigrantskih društev in raznih kulturnih organizacij iz Ljubljane, Maribora, Ptuja, Celja, Jesenic, Kamnika, Kranja, Murske Sobote, Kočevja, Radov- jasnil senatorja Pucelj in dr. Marušič. S konkretnimi podatki sta ovrgla trditve dr. Schaubacha. Senator Pucelj je podal tudi obširno strokovno kritiko o poslih kmetijskega ministrstva. Omenil je, kako je prišlo do tega, da Maribor ni dobil višje kmetijske šole, kakor jo je on zasnoval v času, ko je bil kmetijski minister. Pojasnil je. kako je bila ta šola iz povsem strankarskih razlogov ustanovljena v Bukovem pri Negotinu. Govoril je o modernih metodah v poljedelstvu. Ves senat je njegov govor poslušal z velikim zanimanjem. Proti koncu njegovega govora so nastali manjši besedni spori z ministrom dr. Krekom in senatorjem Smodejem. O proračunu je končno govoril še senator dr. Dušan Stevčič, nakar je bil proračun z glasovi večine sprejet. Sokolstvo Dopoldne je senat razpravljal še o proračunu ministrstva za telesno vzgojo naroda. Minister dr. Miletič je podal obširen ekspoze. O proračunu se je nato razvnela zelo zanimiva debata. Senator Pucelj je obširno razpravljal o Sokolstvu, zlasti onem v Sloveniji. Minister dr. Miletič je odgovarjal sena-tor u Pnclju in dokazoval, da njegova navedbe o preganjanju Sokolstva v Sloveniji niso točne. Res so se pojavili nekateri neljubi primeri, vendar pa je treba vpoštevati, da^pri 300.000 Sokolih, kar jih šteje naša država, ne more teči vse tako gladko, kakor bi bilo želeti. Ponoviti pa mora svojo že dano izjavo: Nikomur, še najmanj pa današnji vladi, ne pade na misel, da bi preganjala sokolske organizacije kot taka in to se tudi nikjer ni zgodilo. Sokolstvo mora biti svetinja za nas vse. Ne sme biti vezano na nobeno stranko, na noben režim in nobeno vlado, ker se stranka, režimi in vlade spre-miniajo. Sokolstvo pa mora ostati vedno eno in isto. Želeti bi bilo. da bi slovenske organizacije končno opustile svoje strankarske brez ozira na pristanišče tn pripadnost I ladje. c » Da bi se dosegla čim tesnejša vez med interesenti in pokojninskimi zavodi, predvideva uredba ustanovitev poslovalnic novih pokojninskih zavodov v Novem Sadu, Nišu, Skoplju, Osijeku in Banjaluki. Na čelu teh poslovalnic morejo stati posebni odbori, ki jim bo delokrog odredil zakon. Italijanski propagandni minister v Beogradu Rim, 25. marca. o. Na otvoritvi razstave italijanskih portretov v Beoirralu bo zastopal ita!i|ofl*ko vlado minister za propagando Alfieri. Iz prosvetne službe Beograd, 25. marca. p. V 6. pol. skupina so napredovali profesorji Lojze Sivcc in Ivan Molinai na III. realni, dr. Peter Zavr-tanik in Silvester Breskvar na I. realni gimnaziji v Celju ter Boris Rupnik na realni gimnaziji v Celju. — Za direktorja drž. mlekian&kega zavodo v škof ji Lobi je imenovan kmetijski svetnik Siečko Šabec. Volilna borba v Brežicah Velecenjeni gospod urednik! Vljudno Vas prosim, da objavite v Vašem cenj. listu sledeče vrstice: Vsaka volilna borba prinese nujno s seboj gotovo razgibanost duhov, vendar pa sem vedno smatral, da mora tudi volilna borba biti dostojna in da se ne sme spremeniti v stanje, kjer bi se pustile proste vajeti strastem in instinktom. Od prvega sestanka dalje smo kandidati gospodarske liste to vedno zahtevali od naših pristašev, pa polagali na srce tudi gospodom nasprotne liste, predvsem na našem sestanku v Brezini. Toda vse nič ne pomaga. V zadnjih dneh mi od najrazličnejših strani pripovedujejo somišljeniki, kako so si vzeli nekateri znani in neznani junaki iz nasprotnega tabora mene na piko. Pod mojim županovanjem je izginil neznano kam cel milijon dinarjev mostninskega fonda, jaz sem tisti, ki nasprotujem in preganjam cerkev, jaz sem t'sti, ki sem z nosilcem naše liste g. Volčanškom predlagal ko- ljice, Dravograda, Šoštanja, Velikih Lašč, I spore in nosvatile plemenitemu tekmova- I "iasacV°-. Pa ho^efm t< Guštanja itd. Peticije v istem smislu so | n'u- ki bi< zares v največji meri koristilo | ™ nacionalni, telesni in moralni vzgoji naroda. Debata je bila Oglas je reg. pod S. Br. 181 od 1. III. 1937 članeJRZ, naj vsi soglasno volijo to listo, v »Domovini« pa poziva člankar napredne volilce, naj volijo omenjeno listo, češ. da je treba že enkrat obračunati z »mogočni-ki«. Člankar v »Slovenskem gospodarju« trdi nadalje, da so ti ljudje, ki vodijo občino danes, krivi, da je središka občina iz ene najbogatejših postala najsiromašnejša. Gotovo je pozabil, da ima Središče danes pod-občino in da deležniki zdaj sami upravljajo svoje imetje, kar je prej delala občina. Nadalje govoriti o tej zadevi bi bilo odveč. Ugotavljamo le to. da je lista g. Kovači- ča kompromisna lista JRZ in nekaterih mačkovcev, dočim je nosilec napredne gospodarske liste dosedanji središki župan g. Anton Kolarič. Leta 1933. je poteklo 500 let, odkar so naši občini bile priznane trške pravice. Nikdar ni vodil občinskih poslov v naši občini bolj priljubljen župan kakor je g. Kolarič. Nana občina je edina v ptujskem srezu, ki je vedno in tudi 25. oktobra 1936. potrdila svojo tradicijo. Storila bo to tudi 27. marca, ko bodo vsi zavedni občani volili listo g. Antona Kolariča. («os p o d arsivo Valutne težkoče v Avstriji poslali tudi številni javni delavci. Prometno ministrstvo Izmed proračunov jej bil danes prvi na vrsti proračun prometnega ministrstva. Dr. Spaho je dopolnil svoj ekspoze, ki ga je bil imel v narodni skupščini, z nekaterimi podatki o našem železniškem voznem parku in o rečnem prometu. Od senatorjev je govoril le Ugrin Joksimovič, nakar je bil proračun z glasovi večine sprejet. Trgovina in industrija Nato je trgovinski minister dr. Vrba nič podal obširen ekspoze o zadevah svojega resora. Senator Smodej se je po ministrovem govoru oglasil, da bi odgovoril na včerajšnji govor senatorja Puclja glede »Slovenčevih« poročil in izvajanj o razpravi proračuna vojnega ministrstva V besedni spor, ki je nastal med govornikom in senatorjem Pucljem, je posegel minister dr. Spaho s pripombo, da se mu zdi za malo, da se »Slovenec« toliko citira. -s. Tudi senator Vaso Glušac je v svojih pripombah o tej stvari ugotovil, da so bile Smodejeve trditve netočne. Gradbeno ministrstvo Zatem je minister za gradnje Dobrivoj Stosovič podal obširen ekspoze. Proračun njegovega ministrstva je bil brez debate sprejet z glasovi večine. Socialna politika Nekaj več kakor v narodni skupščini je v svojem ekspozeju o proračunu ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje povedal minister Dragiša Cvetkovič. Podal je statistične podatke o umrljivosti v državi in ugotovil, da umira pri nas letno po 240.000 ljudi, od teh 35.000 za tuberkulozo in 70.000 otrok. Zdraystvene prilike so potemtakem še zmerom izredno neugodne in je potrebno, da se vsi zavzamejo za nove kredite v prilog ljudskemu zdravju. Govoril je nadalje o delavski socialni zaščiti, o minimalnih mezdah, o nezaposlenosti, o delavskem in nameščen-skem pokojninskem zavarovanju. O proračunu je govoril samo senator dr. Zivadin Stefanovič, nakar je bil tudi ta resor z glasovi večine sprejet. Pošte Proračun za pošte, telegraf in telefon, s tem zaključena in večina ie proračun ministrstva za telesno vzgojo naroda sprejela. Ker je bila ura že 2. je bila seja prakinjena. Nadaljevala se je popoldne ob 6. Gozdovi in rudniki Potem je minister za gozdove in rudnike dr. Bogoljub Kujundžii; podal ekspoze o po-sliih svojega resora. O njem sta govorila le enatorja Dušan Djerič in Serafin Krstič. nakar je bil tudi ta proračun z glasovi večine sprejet. Finančni zakon Okrog 19. ure se je končno pričela razprava o finančnem zakonu. K razpravi o njem so se prijavili trije govorniki, dr. Grga Andjelinovič, dr. Albert Kramer in dr. Lujo Vojnovič. Senator dr. Andjelinovič je najprej govoril o dekadenci parlamentarizma v naši državi. Kritiziral je postopanje vladne vači-ne. ki molče prehaja preko vseh še tako upravičenih in utemeljenih opozicijskih kritik. Nato je obširno govoril o načinu objavljanja govorov in izjav opozicijskih poslancev in senatorjev. Posledica je, da se zmerom bolj širi takozvana ilegalna literatura. Ugotoviti pa moram, da iz naših rok do danes ni prišla na dan še nobena vrstica, ki bj bila napisana proti državi, proti kroni ali proti državnim ustanovam, pač pa smo se borili in se homo še proti vsem nezdravim po>'avom v našem političnem življenju. Končno je senator dr. Andjelinovič ostro obračunal s »Slovencem« zaradi poročila o njegovem govoru. Poudaril je, da mu je »Slovenec« spet enkrat podtaknil namene, ki jih ni imel. Nikakor ni govori1 proti Akademiji v Ljubljani. V svojem govoru je samo pribil žalcistno dejstvo, da se Jugosloveni zmerom bolj razedinjuje-mo. še pred 10 leti smo imeli samo dve akademiji, jugoslovensko in sirbsko. Takrat sem predlagal reorganizacijo Jugoslovenske akademje v Zagrebu, kateri naj bi se srbska priključila, tako da bi Jugoslavija dobila skupno kulturno-znan-stveno reprezentanco Njegov predlog takrat ni bil sprejet. Danes pa doživljamo, da gremo zmerom bolj narazen. Nikakor pa miu ne prihaja na um, da bi bram'1 Slovencem ustanavljati samostojno akademijo znanosti, če imajo taki akademiji Srbi in Hrvati. Veliki francoski narod ima le eno akademijo, 14 milijonov Jugoslovenov pa jih rabi tri. In nikjer še ni rečeno, da o katerem je minister Cvrkič podal daljše I se ne bo pojavila kje še četrta poročilo, je večina sprejela brez debate. n^r^ /i.. -- — Kmetijstvo O proračunu kmetijskega ministrstva je podal uvodni ekspoze minister Svetozar Stankovič. V razpravi o proračunu je bil prvi govornik novi senator dr. Fran Schau-bach, ki se je zahvalil vladi za 63 milijonov, ki jih je prejela Zadružna zveza. Dejal je. da zveza pod prejšnjimi rež;mi ni ničesar dobila. Senator dr. Marnšič ga je prekinil, da to ni res. Ko je svoj govor zaključil, sta se takr-" - gasila v svrho po- Govor dr. Andjelinov ča je napravil zelo globok vtis tudi na desnici. Končno je nocoj govoril še senator dr. Albert Kramer. Analiziral je najprej finančno plat predloženega finančnega zakona. nato pa obširno in podrobno obravnaval pooblastila, ki jih ta zakon daje vladi. Seja je bila ob 21. končana. Prihodnja bo jutri dopoldne. Govoril bo le še zastopnik vladne večine senator dr. Lujo Vojnovič. že na dopoldanski seji bo potem zaMjučno glasovanje o proračunu- Novi pokojninski zavodi za nameščence v Beogradu, Zagrebu In Sarajevu Področje ljubljanskega Pokojninskega zavoda ostane neizpremenjeno Z uredbo od 29. novembra preteklega le ta je bilo razširjeno pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev na vso državo, ni pa bilo obenem določeno, kje se bodo ustanovili novi pokojninski zavodi. O tem vprašanju je kr. vlada v četrtek razpravljala na seji ministrskega sveta. Odobrila je uredbo o določitvi števila novih pokojninskih zavodov in njihovih področij. Po-izjavi ministra za socialno politiko je s to uredbo vprašanje rešeno na ta način, da se poleg Pokojninskega zavoda v Ljubljani ustanovijo Pokojninski zavodi v Beogradu, Zagrebu in Sarajevu. Beograjski pokojninski zavod bo vodil posle za področia okrožnih uradov v Subo-tici. Somborn Novem Sadu Petrovgradu. Nišu In Skoplju. Zagrebški pokojninski zavod bo obsegal področja okrožnih uradov v Zagrebu, Kar- lovcu ter Osijeku, kakor tudi področje okrožnega urada na Sušaku, izvzemši okrajev Kastav, Krk in Rab. Sarajevski pokojninski zavod bo vodil posle za področje okrožnih uradov v Sarajevu, Banjaluki, Tuzli in za področje okrožnega urada v Dubrovniku, izvzemši okrajev Dubrovnik, Metkovič, Korčula in Ko-tor. Pokojninski zavod v Ljubljani bo obdržal svoje dosedanje področje, to je področje okrožnih uradov za zavarovanje delavcev v Ljubljani in Splitu, okrajev Kastav Kris in Rab in okrajev Dubrovnik, Metkovič, Korčula in Kotor. Potep tega bo Po koin'nski zavod v LfubMaH opravi lai v smislu S 2. *o*ke 2. uredbe o razširjenj* pokojninskega zavarovanja nameščence* tudi posle zavarovanja nameščencev pomorskih brodarskih podjetij v Jugoslaviji grehov mi obešajo dan na dan in tako plemenito tekmujejo nekateri v kraji moje časti, da sem že sam kar vesel, ko vidim, kako vztrajno in v kako velikih ;porcijah mi kradejo čast, ne da bi se più vseh teh velikih tatvinah zamoglo opaziti, da mi je je ostalo kaj manj. Le tako naprej! Pri marsikom mojih neznanih klevetnikov bi bilo treba vzeti le pol prgišča časti ali poštenosti, pa bi je že zmanjkalo; morda tudi pri komu sploh ne bi bilo kaj vzeti.. Jaz nisem malenkosten (to kaže že gori navedeni očitani mi milijon!) in bi šel mirno preko tega. Le mimogrede omenim, da so ravno tisti dan, ko so začele klevete zaradi milijona, prispeli od državne kontrole v Ljubljani odobreni občmski računi, ki so bili do zadnje pare v najlepšem redu, kar ni morda toliko moja zasluga, kakor zasluga vestnega občinskega blagajnika. Tudi samo mimogrede povem, da sem bil tako protiverski in proticerkven, da sem dal iniciativo za temeljito obnovitev župnišča, ki je stala težke desettisoče, tako da sem moral tozadevno poslušati očitke od mars;koga, ki .je danes zvest pristaš JBZ. Dal sem kot predsednik krajevnega šolskega odbora in meščansko-šolskega odbora iniciativo, da so se gg. veroučiteljem takoj odredile primerne katehetske nagra de in da so se v redu izplačevale. Da bi bil pa jaz, ki sem pri JRZ tako dobro zapisan, pri njej zahteval komasacijo obeh občin, je pa tako debela, da o tem ne maram izgubljati besed Tudi »Slovenec« nam daje lekcije, češ da se zadnji čas preveč spotikamo nad tukajšnjim samostanom. Kakor je ta lekcija navidez nedolžna, pa mi je vseeno pognala kri v glavo. Te besede so me podučile na grob način, kako se pri nas plaču je kavalirstvo. Tukajšnjemu samostanu sem bil namreč jako po volji, dokler sem jim izkazoval usluge in dokler niso bile razpisane zadnje obč'nske volitve. Saj sem samostan celo zastopal, pa sem mislil, da vršim dobro delo. ako mu nič ne računam. Toda čim sem pri volitvah kandidiral kot nosilec li ste, je bilo vse to na mah jx>zabIjeno in častiti očetje in bratje tukajšnjega samostana so po vrsti oddali svoje glasove proti meni. To sem še skušal nekako razumeti, nisem pa mogel razumeti par tednov kasneje očitka, ki ga je naslovil na mojo osebo v moji odsotnosti preč. o. gvardijan, ko me je naravnost prštel med pogane, ki sovražijo katoliško cerkev. Bil sem frapi-ran, ker tega pri vseh svojih študijah in izpitih kratko malo nisem mogel razumeti. No, pa se je zadeva kmalu pojasnila. Na moje vprašanje je prečastiti o. gvardijan lansko leto na Veliko soboto podal pismeno in lastnoročno podpisano izjavo, da je »te besede govoril le iz politične mržnje in ne da bi za tako grdo kleveto imel le na.J-manfšega povoda«. Po vrhu se mi je zahvalil, da sem mu odpustil obsodbo po posvetnem zakonu, obenem pa me je pooblastil, da to njegovo izjavo lahko objavim. Celo leto se je nahajala ta izjava v moji železni blagajni. Hotel sem biti kavalir bolj, kakor so drugi proti meni. tri je nisem maral obiaviti. Tudi danes je še ne man.m objaviti v celoti. Gornje sem pa prisiljen in izzvan omeniti le zaradi tega, da bo dotičnik ki je naslovil lekcijo na nas, kandidate naše gospodarske liste, lahko sam sprevidel, ali sem res jaz tisti, ki se spotikam nad tukajšnjim samostanom in ali ni morda res, da se je samostan spotikal ob mene. Zahvaljujem se Vam. gospod urednik za uslugo in vztrajam z izrazi odličnega sr»o-štovanja dr. Janko Drnovšek, odvetnik v Brežicah. Zamenjava avstrijskih šilingov za nemške marke na podlagi določenega ključa je stavila na dnevni red številna valutno-tehnična vprašanja, zlasti tam, kjer gre za terjatve in dolgove med Avstrijo in drugimi državami. Poročali smo že o težko-čah, ki so nastale v našem plačilnem prometu z Avstrijo zlasti v pogledu tečaja šilinga in o nujni potrebi, da se vprašanje likvidacije avstrijsko-jugoslovenskega kli-ringa čimpreje uredi. Razne valutno tehnične težkoče pa so nastale tudi v Avstriji sami Pri določitvi zamenjalnega ključa med šilingom in marko je nekako upoštevana dejanska devalvacija nemške marke, ki bi bila po zlati pariteti vredna več nego 2 šilinga, medtem ko je sedaj določeno razmerje 1.5 šilinga za 1 marko To novo razmerje morda ustreza razmerju kupne moči šilinga in marke, ne upošteva pa okolnosti, da Nemčija še vedno zdržuje fikcijo zlate marke. Tuje devize notirajo v Nemčiji kakor da bi bila marka še vedno na zlati pariteti. Nemčija si pri prometu z inozemstvom pomaga tako, da izvoznikom, ki dobivajo razmeroma nizek tečaj za izvozne devize od prometa z neklirinškimi državami, plačuje posebne izvozne premije. Po priključitvi Av- pogajanj z Nemčijo zaradi likvidacije našega klirinškega prometa z Avstrijo. Včeraj pa smo lahko že objavili poziv Narodne banke vsem izvoznikom in uvoznikom, da naj do 1. aprila prijavijo Narodni banki preko pooblaščenih zavodov celotne zneske svojih terjatev in dolgov, ki izvirajo iz blagovnega prometa z Avstrijo. 7m v četrtek je pričel klirinški tečaj šilinga na naših borzah popuščati in je nazadoval na 9.01 do 9.10; včeraj pa je nadalje naglo zdrknil navzdol in se je v Zagrebu trgoval po 8.75, v Beogradu pa celo po 8.5250. Te občutne fluktuacije pri tečaju klirinškega šilinga na naših borzah so očiten izraz nejasnosti položaja in bi bilo želeti, da se položaj čimprej razčisti. Carine na nemško blago ostanejo Za težkoče. ki so nastale v zvezi z uvedbo marke na področju Avstrije in v zvezi z novo relacijo med šilingom in marko, je značilna okolnost, da so carine pri uvozu avstrijskega blaga v Nemčijo že odpravljene, medtem ko se nadalje pobirajo avstrijske carine pri uvozu nemškega blaga v Avstrijo. Tečaj nemške marke, ki je zna- strije k Nemčiji in po uvedbi novega za- j šal Pre-i Preko 2 šilinga, je znižan na 1.50 ši-menjalnega ključa bo morala Nemčija po- | lin§a> kar ima 23 Posledico, da se je av- stopno uvesti sistem izvoznih premij tudi za avstrijsko področje ali pa bo morala razlike izravnati na drug način Drugo vpraašnje, ki zelo zanima avstrijske izvoznike, se tiče starih terjatev avstrijskih izvoznikov, ki se glasijo na tuje valute .Avstrijski izvozniki so doslej dobivali na primer za dolar 5.33 šilinga. Glede na razširjenje nemških deviznih predpisov na avstrijsko področje bodo morali avstrijski izvozniki v bodoče pri vnovčenju teh starih terjatev prodati dolarje po ofi-cielnem berlinskem tečaju in bodo za dolar dobili le 248 marke ali 3.72 šilinga nasproti dosedanjemu izkupičku 5.33 šilinga. Razlika je torej prav znatna. Zato je razumljivo, da se avstrijski gospodarski krogi trudijo doseči v tem pogledu čimprej razčiščenje. Po vesteh iz Berlina bodo potrebni posebni ukrepi, da se tečajne razlike izravnajo. Po teh informacijah pa ni pričakovati, da bo to vprašanje rešeno ge-nerelno. Urejeno bo ločeno za posamezne panoge avstrijske izvozne industrije in za posamezne tuje valute. Po naglem dvigu zonet padec klirinškega šilinga Glede tečaja avstrijskega šilinga na naših borzah je zadnje dni prišlo znova do občutnega preokreta. V prvih dneh po priključitvi Avstrije z Nemčijo je na naših borzah tečaj šilinga zdrknil na 8 05—3.10 Din za 1 šiling. Po objavi zamenjalnega ključa se je pričel naglo zopet dvigati in se je preteklo sredo povzpel na 9.20—9.25. »Jutro« je v četrtkovi številki opozorilo v članku »Koliko je vreden šiling« na okolnost. da je pri nas tečaj klirinške marke prekomerno visok in da zaradi tega ne smemo enostavno na podlagi nove relacije 1 nasproti šiUngu sklepati, da mora biti tudi šiling dražji. Vrhu tega pa je pričakovati strijsko blago za nemške kupce podražilo za 35% in ima ukinjenje carine pri uvozu v Nemčijo namen izravnati to razliko. Z novo relacijo pa se je nemško blago za avstrijske kupce pocenilo in bi ukinjenje avstrijskih carin imelo za posledico poplavo nemškega blaga na avstrijskem trgu. Zato bodo le polagoma pristopili k likvidaciji avstrijskih carin, obenem pa bedo ukinjene nemške izvozne premije pri izvozu v Avstrijo. * Nemčija in avstrijske zaloge surovin. Znano je, dta se mora Nemčija zaradi deviznih težkoč boriti s težkočami pri oskrbi s surovinami. Na drugi strani pa ima industrija še precejšnje zaloge surovin. Zaradi ukinjene carinske meje med Avstrijo in Nemčijo je nastala nevarnost, da boi o avstrijske zaloge surovin po višjih cenah prolane v Nemčija, kar bi imelo 7.a posledico. da bi avstrijska industrija prišla v težkoče pri oskrbi s surovinami. Zato je moral nemški gospodarski minister izdali urei bo. ki naj prepreči neurejen odtok avstrijskih surovin «a podroö.'e Nemčije. Nemške t vii It ke smejo po tej uredbi samo s "posebnim dovoljenjem kupovati surovine v Avstriji. Avstrijci morajo oddati zlato in devize. V četrtek je bil v Avstriji objavljen nov zakon o deviznih predpisih, s katerimi se razširijo strogi nemški devizni predpisi na območje Avstrije. Zakon določa med drugim, da morajo Avstrijci do 5. aprila prijaviti i n po n u diti na odkup vsa inozemska plačilna sredstva, terjatve nasproti inozem-cem ter z'ato in devize. Novi zakon vsebuie tudi določbe, ki so bile že prej izdane, da se prepreči prenašanje premoženja v inozemstvo. Poleg enkratne prijave morajo Avstrijci v bodoče v treh dneh ponuditi Reich~bam-ki na odkup vse od izvoza ali na drug način dobljene valute in devize ali druge va Intanane vrednote. Borze Volitve v Središču Pišejo nam: Pri novi prekomasaciji občin je tudi naša občina dobila v svoj sestav kraja Zgornje Sai ovce in Godenince. Volitve bodo tud1 ori nas v nedeljo 27. t m. V zadnji šte vjilki »Slovenskega gospodar ia« in »Domo vine<- «ta izšlp donisa. ki sta re« precej raz 'ična. e ob« agitlrat« za listo. Vatere nosi lec je g Kovačič AndrH iz Obreza. V »Slovenskem gospodarju« poziva člankar 25. marca Ljubljanska borza danes ni po ^va a. Na zagrebški borei so v privatnem klkiniu avstrijski šilingi znatno popustili in so se trgovali po 8.75 Cv Beogradu po 8.5250). angleški funti so bili zaključeni po 238 in grški _ boni po 29.125. Nemški klirinški čeki stanejo v Beogradoi in Zagreibu 14.43. Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo za Vojno škodo j>ri rnšrni tendenci povpraševanje po 462 (v Beogradu prome' no 467..rO — 468.50). Zrvkjučki po so bi'i v 70/o stahiliTaerjsikem posojilu >t>o 9? itn v 79c Blairovem posojilu po £9.50. DEVIZE Beograd. Amsterdam 2405.16 — 2119.75. Berlin 1742.03 — 1755.91 Bru=eü 731.6a _ 736.65. London 215.39 — 217.44. New York 4316 — 4352.32. Pariz 132.8<5 _ 134.31. P a-ga 151.93 — 153.04 Trs* 227 94 — 231.03. Curih. Belgrad 10. Pariz 13.36. London 21.6425, New York 436.75 Bruselj 73.4150. Milan 22.95. Amsterdam 241 25. Ber'in 17».00 Dunaj 62. Stockholm 111.5250. Oslo 108.75, Kobenhavn 86.6250. Praga 15.2">. Varšava 82.10. Budimpešta 8".?5 Atene 3.95, EFEKTI Zagreb. Državne vrefnote: Vojna ško»1» '62 den. \°fr severne fPTarne 60 d^n . 4n/o "'"rame 59 50 — 60. 6«/n Hp-^uS'-p 91 — 11 Rc/„ dalm a-TT-TOe 8950 _ 90. 7«/® i s^Vpz 97 — 97'0 V" inveì«' _ 1 r>r* Vo HaiJr» 90 -Vi.. 7°'« BMrtr>5n - 90. 8% TVan'r 9* — 97; dnlnice- NVndnn banka 7300 den.. PAB 212 den., Trbovelj- I ska 200 — 220 Gutmnnra 65 H.. Šečerana Osijek 110 — 135. Dubrovnička 385 — 415, Oceania 600 den.. Jadranska 370 — 405. Beograd. Vojra škoda 468.25 — 468.75 (467.50 — 468.50), za april — (467). 4% agrarne 61 dem.. 4% severne agrarne 61 'ieii., 6n/o begluške 92.50 — 92.75 (92.50\ 6%l\alm. agrarne 91."O — 92 (91.50), 7®/o stabifc. 98 50 den.. 7°'n in vest. 99.75* den 7% Blair 89.50 den.. 8% B!a:r 94.50 den*! Narodna banka 73"0 bi., PAB 218 — 219." Blagovna tržišča zito + Chic-ago. 25. marca. Začetni tečaji: pše. nica:_za maj 87, za julij 83.75. za eept 84.62o: koruza: za maj <30.375, za julij 62 25 za sept. 63.25. + Novosadska blagovna borza (25. t. m.). Tendenca nasprememjena. Pšenica: (78 — 79 ! kg) baška 176 - 179: sremska 175 — 178-i haska potiska 178-180: slavonska 177-179 Koruza: baška 97 - 98. banatska 94-95 , Oves: baški 131 - 133: sremski 132 - 134-" slavonski 135 - 137. Ječmen: baški in srem ski 63/(54 k£7 14250 - 145 Moka: baška in aremska «Og» in cOg<*> 97950 _ 28^ 50 «2» 252.50 - 262 50: «5» 23?"50 - 242 50 «6, 912.50 _ 222.50: «7» 189 50 _ 192 50 >8c 117.50- 122.50. Otrobi: bagkf in srem-sk, v vrečah 94 - 99. Fižol: baški in sremski 18/.50 — 192 50. bomba2 Liverpool. 24. marca. Tendenca nrirna Zak moni tecaurra mare 4.79 (prejšnji dan 4.76), za junij 4.8o (4.82), aa eept. 4.93 (4.90). « Ljubljana naj se razgiblje Mnogo koristnih predlogov na anketi, a vsepovsod Je potreben denar S Ljubljana, 25. marca. Včeraj smo v »Jutru« na kratko poročali o anketi na mestnem mag:stratu glede poživitve tujskega prometa. S tem vprašanjem se je bavil mestni turistični odbor, ki se je izjavil za organizacijo večjih prireditev, ki ne bi zahtevale prevelikih investicij, bile naj bi pa toliko privlačne, da bi pritegnile čim več tujcev. Splošno je znano, da Ljubljani manjka živahnosti in da tujcu nimamo kaj nuditi. Ankete so se udeležila številna zastopstva zlasti naših glasbenih, kulturnih, tujsko - prometnih, športnih in sličnih organizacij, ki s svojimi prireditvami pritegnejo največ tujcev. Župan je za uvod podal o tem vprašanju nekaj misli. Edina večja tujsko-prometna ustanova je ljubljanski velesejem, ki je prinesel našemu mestu že lepe dobičke. Mestna občina je zaradi nekaterih uspelih gledaliških predstav na prostem prišla na misel zgraditi stalno letno gledališče; po splošni sodbi pa tivolsko gledališče ne ustreza zahtevam. Znano je prizadevanje za tako imenovano »ülavnost treh dežel«: Slovenije, Koroške in Goriške, ki naj bi obstojala iz razstav s!:k teh ozemelj, raznih glasbenih točk in športnih prireditev. Zamisel pa je padla v vodo, ker je Beljak, ki je sprožil idejo, vztrajal, da bi bile prireditve le v Beljaku in torej Ljubljana ne bi imela od tega neposredne koristi. Tu je načrt kapelnika Stritofa o ustvaritvi mednarodne arene za mednarodne opere, kjer naj bi sodelovali najboljši godbeniki Jugoslavije, obenem pa bi nastopale še češkoslovaške, italijanske in nemške skupine s svojimi najboljšimi dirigenti, solisti in režiserji. Festival naj bi obsegal stare in nove opere. V ta namen bi bila potrebna velika dvorana za najmanj 2000 ljudi. Načrt je dober, zvezan pa je z ogromnimi finančnimi zahtevami. Velesejem gradi dvorano Obnovile naj bi se veselice in prireditve, ki so bile že v stari Ljubljani, zlasti baje Lade in vožnje v okrašenih čolnih na Ljubljanici. Obnovilo naj bi se jurjevanje na Gradu v velikem obsegu. Predpustni kor-zo bi znatno razgibal Ljubljano. Za večje koncertne prireditve nimamo primerne dvorane. obstoja pa že načrt, ki naj nudi nado-mes'ilo. Ljubljanski velesejem namerava zgrad'ti na svojem razstavišču dvorano. 3 in p>>i krat večjo od unionske, ki bi lahko s'užila tudi drugim prireditvam. Taka dvorana je Ljubljani nujno potrebna in bo treba najti sredstev za uresničenje te misli. V poletnih mesecih se bo treba vrniti k gledališkim predstavam na prostem. Ako Tivoli ne ustreza, bi bil morda Grad primeren za predvajanje zgodovinskih oper in dram. Sploh bo treba Grad bolje izrabiti po zgledu drugih mest. Pomembne bi bile prireditve folklornega značaja, kakor raj pod iipo. ziliska svatba štehvanje, pri čemer naj bi se zlasti pazilo ra pristnost narodnih noš in na pravilen jezik Nemara bi kazalo obnoviti festival slovanskih plesov. Primerne bi bile tedenske prireditve, kakor ustanovitev »slovenskega tedna« v poletni sezoni z izključno slovenskim obeležjem in sicer predvajanjem slovenskih opeT, dram, koncertnih del knjig, razstav slovenskega slikarstva in kiparstva in predvajanje značilnih narodnih plesov m običajev. Na ta način bi pritegnili mnogo tujcev v Ljtibl ja no. Letoviščarsko mesto Največ zanimanja je zbudil predlog ravnatelja velesejma dr, Dularja Govornik ie naiprej ugotovil, da delamo v tujsko pro-mestr.ih vprašanjih brez načrta in brez pomembnejših sredstev. Ljubljano bi bilo treba urediti v letoviščarsko mesto, za kar imamo vse pogoje. Zasledovati bi bilo treba dve smeri: letoviščai jem in tujcem, ki že prihajajo v Ljubljano nuditi več udobnosti. zabave in prisrčnosti, prirejevati v točno določenih terminih posebne kulturne in zabavne prireditve in nanje opozoriti tuice s smotrno propagando m jih s posebnim^ ola'šavam; privabiti v Ljubljano. Za prvo so potrebne solidne cene v gostilnah s prvovrstno postrežbo, dobri hoteli, pro-menadni koncerti, senčni vrtovi, večerna glasba in petje društev v večjih lokalih, umetalni ogenj, baklade na Ljubljanici, športne prireditve, zabavišče z varietet-nim sporedom in drugo. Za to bi bili potrebni dobri ilustrirani prospekti v raznih jezikih s sporedom za celo letoviško sezono Drugi predlog je težje izvedljiv, zlasti zaradi negotovih vremenskih prilik. Zato nam je potrebna krita dvorana, kamor bi lahko spravili veliko število gledalcev proti malenkostni vstopnini. Uprava velesejma se bavi z mislijo gradnje velike razstavne dvorane z moderno opremo, centralno kurjavo, parketom, ustrezajočo zakonom akustike, ki bi bila uporabna za najrazličnejše prireditve večjega obsega. S podporo merodajnih činiteljev, bi se dal načrt — taka zgradba bi stala okoli 1,000.000 din — uresničiti že letos. Velesejmska uprava še nima načrtov, pač pa dva idejna osnutka arh. Mesarja in inž. arh. Sever-ja Dvorana bi merila v dolžino 45, v širino 30 m in bi torej razpolagala s 1350 kv. metri prostora in posebej še s stranskimi prostori. Sprejela bi lahko 3500 sedežev, za zborovanja pa bi stoje našlo prostora 6000 oseb. FotograHje, nov paviljon, gledališče in drugo Dober predlog je stavil zastopnik Foto-kluba g. Böhm. Mednarodne fotografsKe razstave so najboljše tujsko prometno sredstvo. Potrebni pa so primerni razstavni prostori, ker Jakopičev paviljon že dolgo ne ustreza zahtevam. Ljubljana ne razpolaga s prospekti z dobrim' slikami. Zlasti pa nam manjka reprezentativni album, ki bi prikazal vse lepote in mičnosti našega mesta. Imeli smo že vrsto lepih prireditev, od katerih pa nimamo nobenih dobrih slik. Zato bi morali ustanoviti nekakšno osrednjo zbirko slik, ki bi jih lahko nanizali v propagandni album. Z diapozitivi bi na primernih predvajanjih lahko stalno seznanjali tujce z našim mestom. Oton Župančič je opozoril vel esej m sko upravo, da bi pri gradnji dvorane upoštevala možnost gledaliških predstav. Tudi na Gradu bi se dale oživotvoriti prireditve, treba pa bo olajšati dostop. Predsednik SPD dr. Pretnar je omenil, da letno pose-ča planinske koče okoli 10.000 inozemcev, ki pa ne pridejo v Ljubljano. Pritegniti bi se jih dalo z ustanovitvijo planinskega muzeja, ki naj bi vseboval planinsko športno področje, fauno, floro in planinsko fo- O JoxjlwL prati se pravi: perilo zaupati Izdatnemu Schichfovemu terpentinovem milu. Schichtovo terpen-finovo milo se obilno peni tudi če le prav malo namilite perilo in ga tudi tedaj temeljito očisti. SCHICHT™0 TERPENTIN070 MILO pere bleščeče belo! tografijo. Tivolski grad bi se dal kaj lahko spremeniti v tak muzej Med pomembnejšimi predlogi je bil tudi oni referenta za folkloro pri Glasbeni Matici Franceta Marolta. Opozoril je na važnost festivalov, ki bi, dobro pripravljeni, prav gotovo rodili zadovoljiv finančni uspeh. O dosedanjih so se inozemci zelo pohvalno izjavili. V obliki ljudskega dneva bi se dale take prireditve izvesti v večjem obsegu, zlasti če bi jih prevzela mestna občina. Za reklamo bi sijajno služila prireditev belokranjske ohceti Začela naj bi se pri »Figovcu«. kjer bi bil dom neveste, prva postaja bi bila pri Glasbeni Matici, druga pred magistratom kot domom Ženina. Predsednik občine je obljubil, da bo turistični svet obravnaval vse stavljene predloge in sestavil spored. K sodelovanju so vabljeni vsi, ki hočejo pomagati. Apeliral je zlasti na društva, da prirejajo v Ljubljani svoje kongrese, ker pride na ta način veliko tujcev v Ljubljano. Ko bo gradivo izdelano, bo sklicana ponovna anketa. Razstava v Jakopičevem paviljonu otvor jena Zbudila je takoj prvi dan zadovoljivo pozornost Ljubljana, 25. marca, V Jakopičevem paviljonu je bila danes dopoldne ob 11. otvorjena prva letošnja pomladna umetnostna razstava. Njena prva posebnost je bila ta, da svečane otvoritve sploh ni bilo. Čim so bile vse tri sobe napolnjene s slikami in primerno urejene, so se začeli zbirati povabljenci, a povabljeni so seveda prav vsi, ki jim je količkaj do slovenske upodabljajoče umetnosti. Zbrala se je takoj prvo uro prav številna družba prijateljev naših likovnikov in vrsta likovnikov samih, ki so kritično in zadovoljno motrili po številu razstavljenih del zelo bogato in po kvaliteti prav zanimivo razstavo. Stene glavne dvorane je napolnil Miha Males s številnimi svojimi lesorezi in linorezi kakor tudi z vrsto svojih novejših keramičnih umetnin. Razen glavne dvorane ima Miha še vrsto svojih grafičnih de! v sosednjih dveh sobah. Zastopane so prav vse njegove dosedanje zbirke, da lahko to razstavo smatramo prav gotovo za kolektivno reprezentacijo grafika Mihe Maleša. V levi dvorani vzbujajo posebno pozornost gvaši Zorana Mušiča, ki s svojo barvno živahnostjo poživljajo celotno razstavo. V desni dvorani pa 50 umetnine slovaškega gosta Mikuilaša Gtlonde iz Bratislave: vrsta koloriranih risb in ilustracij in drugih grafičnih umetnin v originalni tehniki. Sodba o celotni razstavi pritiče našemu umetnostnemu kritiku. Prav gotovo pa razstava zasluži pozornost tembolj, ker se lahko vsakdo tudi seznani z načinom ustvarjanja lesoreza in linoreza Sodeč po zanimanju, ki se je pokazalo takoj prvo uro, bo razstava deležna zadovoljivega obiska Akademsko izobražene žene se premalo zanimajo za svojo zvezo je bilo tudi mogoče, da pomaga svojim članicam do štipendij za izpopolnjevanje študija v inozemstvu. To je posebna ugodnost spričo dejstva da naša država ne razpisuje nobenih posebnih štipendij za akademi-čarke. Namesto starega odbora, ki je odložil svoje dokaj nehvaležne funkcije, je bil izvoljen nov odbor pod predsedstvom dr. Angele Piskernikove, sodelovale bodo podpredsednica dr. Valjavčeva iz Maribora, tajnica prof. Maša Lebnova, blagajničarka prof. Milena Premru-Mohoričeva, odbornl-ce prof. Dora Vodnikova, prof. Fifa Per-parjeva in dipl. fil. Vida šturmova ter re-vizorke dr. Grossmannova in dr. šimenčeva. Za stalno zastopnico v sekciji Jugosloven-ke ženske zveze je bila izvoljena prof. Silva Exlova. Staremu odboru je bil na predlog revizor k e dr. Grossmannove soglasno izglasovan absolutorij s pohvalo, ki ga je revi-zorka utemeljila z razlogom, da je" pohva- la odboru za njegovo prizadevanje tem bolj na mestu, ker si je prizadevaj, da je društvo ob tolikem nezanimanju članstva vsaj životarilo, če že ni moglo živeti. Obenem pa je bila na njen predlog izrečena tudi graja vsem tistim članicam, ki poznajo društvo samo tedaj, kadar ga potrebujejo. Manjka pa jim prave zavesti, da bi morala predstavljati organizacija akademske izobraženih žen prav za prav elitno žensko društvo, ki bi moralo biti prvo na mestu, kadar gre za ženske prav.ee, njih interese ln blaginjo. V debati o samostojnih predlogih je bila soglasno izražena želja, da bi društvo kljub notranjim in zunanjim oviram poživilo svoje delovanje: z rednimi mesečnimi sestanki in referati članic. Ne samo v interesu akademsko izobraženih žen, temveč celotne ženske stvari je želeti, da bi ta organizacija zvozila s slepega tira, na katerega jo je zapeljalo pomanjkanje stanovske zavesti članic akademskega stanu, —kn— Ustanavlja se društvo »Massrjfk« Ustanovni zbor bo jutri v Beogradu Beograd, 25. marca. Združenje z Imenom Masaryk bo to nedeljo ustanovljeno v Beogradu. Ustanovna skupščina bo ob 9. v slavnostni dvorani Sokola kraljevine Jugoslavije, Prestolonaslednikov trg 34. Po nagovoru bo dr. Nkola Vučetlč, predsednik pripravljalnega odbora, poročal o novem združenju, nakar bodo sledile volitve odbora. Kakor navajajo pravila Je namen novega društva Masaryk razvijati in jačati v zasebnem in javnem življenju našega naroda duh resnice pravice, vestnosti, točnosti in dolžnosti, poštenja. človečnosti, strpnosti, vzajemnosti in sodelovanja, naprednosti ln prosvečenosti, in to na osnovi vrlin, katere odgovarjajo duhu našega naroda. To se bo izvajalo s širjenjem in vporabo Masarykovih idej in metod, katerih se je Masarvk uspešno posluževal v svojem obče korstnem delu. Da bo društvo Masaryk lahko dosegalo svoje namene bodo njegova sredstva: sestanki čla nov, predavanja, konference, diskusije, ankete in druge prireditve, kakor tudi izdajanje časopisov, brošur, knjig, organiziranje strokovnih in narodnih knjižnic ln sodelovanje z vsemi društv; in ustanovami, s katerimi lahko društvo Masaryk skupno doseza svoje namene. Clan društva ie lahko vsaka fizična in pravna oseba, katere sprejem odobri upravni odbor društva. Vsaka oseba prevzema obveznost, da bo delala v duhu in sm'slu društvenih pravil. Po sve j'- m delu n po svoji prirodi ne sme ravnati proti navedenim ciljem. Politika se v društvo ne sme vnašati. Društvo Masaryk bo imelo v vseh mestih kjer se zbere najmanj 10 članov svojo podružnico, ki se bo imenovala »Kolo društva Masaryk«. čim bo društvo Masaryk začelo zda jati svoje glasiio, bodo vsi člani kola dobivali glasilo brezplačno. Pripravljalni odbor, v katerem je vrsta ugled ndh mož iz Beograda, zagotavlja, da bo delo društva Masaryk polno ljiubezni in požrtvovalnost: brez vsake osebne koristi, popolnoma posvečeno narodu in državi. Ljubljana, 25. marca Pod predsedstvom prof. Olge Grahorje-ve je bil snoči v klubski sobi kavarne Union občni zbor Zveze akademsko izobraženih žen z običajnimi poročili odbora in volitvami. Prisostvovalo mu je poleg zastopnice sekcije JŽZ ge. Minke Govekarjeve proti pričakovanju dostojno število akademsko izobraženih žen, predvsem članic in tudi takih, ki so se vsaj ob občnem zboru spomnile, kam prav za prav po svoji stanovski pripadnosti spadajo. Poročili tajnice prof. Ljube Kozinove in blagajničarke prof. Maše Lebnove sta bili dokaj skromni — primerno temu, kolikor je bilo za njimi društvenega dela, o katerem bi se dalo poročati. Značilno je, da je morala tajnica v svojem poročilu poseči za tri leta nazaj. Iz poročil je izhajalo, da je v Sloveniji okrog 150 akademsko izobraženih žen, da pa članstvo ne dosega niti števila 30, in še to takega članstva, ki se komaj kaj briga za življenje v stanovski organizaciji. Toliko, da se odbor enkrat na mesec shaja k sejam, v vsej pretekli poslovni dobi pa je bil organiziran le en širši sestanek. Jasno je, da se morejo sestanki in kake akcije uspešno organi- zirati samo ob temeljitem zanimanju članstva. če tega ni, se pač zgodi, da kljub najboljši volji in sposobnosti odbora ne more priti do življenja v organizaciji. Prof. Kozmova je navajala za vzrok mrtvila ravnodušnost, mestoma celo negativno zadržanje akademsko izobraženih do organizacije. Kvarni vpliv takega zadržanja se bolno odraža predvsem v primerih ko gre za boj za stanovske interese. Edino brezposelne so bile tiste, ki so se za društvo zanimale, to povečini takrat, ko se je pojavila kakšna nevarnost, druge pa so bile v najboljšem primeru ravnodušne, menda, ker jim samo od sebe brez organizacije dobro gre. Pohvala, ki je na občnem zboru padla na račun večje stanovske zavesti tovarišic v Zagrebu in Beogradu pri nas ne bi bila na mestu. Tako društvo ni bilo v stanju, da bi bilo organizsalo samostojne akcije in se je moralo omejevati pač na sodelovanje v drugih, posebno ženskih organizacijah, kjer ima svoje stalne zastopnice. Stalno pa je vzdrževalo stike s svojo centralno stanovsko organizacijo, preko katere je včlanjeno v mednarodni organizaciji akademsko izobraženih žen. Preko te lnternacionale ji Spet požar v Bohinjski Bistrici Požrtvovalni gasilci so spet rešili vas Boh njska Bistrica, 25- marca V sredo ob pol treh popoldne je nenadno izbruhnil požar sredi vasi in sicer pri posestniku Jožetu Urbancu, po domače pri Kmetu. Goreti je pričelo v gospodarskem poslopju in mahoma je blo vse poslopje v plamenu. Plat zvona, lokomotiva na kolodvoru, sirena na žagi Impeks, so alarmirali prebivalstvo bližnjih vasi Bistrišk gasilci so bili sila hitro na mestu, z dvema cevema so začeli branit sosednje domačije, že se je vžigalo pri Vandrovcu, na drugi strani pa Urbančeva hiša Kmalu so prihiteli tudi gasilci iz Kamenja. Nemškega Rovta, Nomenja in češnjice, vsi z motorkami. Tako je bil požar v dobri uri lokaliziran. Gospodarsko poslopje Je prislonjeno ob h šo trgovca Butkoviča. ki pa ima k sreči požarni zid, in ta je ob marljivosti gasilcev mnogo pripomogel, da se ni ogenj razširil na ostala poslopja Kako Je nastal požar, tega zaenkrat še ni bilo mogoče dognat". Posestnik Urbane trpi veliko škodo, ki ne bo krita z zavarovalnino. Pogorelo mu je 20 m dolgo poslopje, vsa klaja za živino, mnogo gospo- Pomladne senzacije iz Prlekije Bela prikazen — Hrasti padajo — Prireditve Ljutomer, 25. marca. Pomladno sonce in sprotuletni vetrovi ne bude samo zemlje iz zimskega spanja, ampak tud ljudi in njihovo fantazijo. O tem priča najnovejša »štorija«, ki kroži po Ljutomeru in okolici ter je našla že mnogo zvestih vernikov. To vam je »gro-zovitna povest« o belem konju, ki plaši v s al: večer bojazlj:vce tam za Sršenovim logom. Nekdo ga je že videl: v mraku, ko gredo ljudje z dela, ki se je povsod pričelo. £»e prikazuje in skače po zeleni trati, včasih 3p tudi pase, torej nI zgolj duh, ampak potrebuje tudi običajne konjske hrane. Potem pa nenadoma izgine, kakor da se je udri v zemljo. To je vse in nič več. Nič romantike! Na njem ne sedi brezglavi vitez naših otroških let, tudi ne žalujoča grajska gospodična — samo gol belec dirja in skače tam po travnikih med Sršenovim in Huj-barovim h rastjem. Ljudrje ga hodijo gledat, največ je žensk in otrok, pa tudi moški so vmes. Na jezu za Sinjgojevo us-niarno stoje v skupinah ob ščavnicl navzgor in »zolijo« v naraščajoči mrak. Stati pa ne smejo na krlžpotju, drugače ne vidijo nč. No nam se zdi, da stoje vsi na nevidnih križiščih, kjer dva človeka obenem ga še nista zagledala nikoli — eden sam pa se lahko zlaže, kakor mu je drago. Ta- ka je lotmerška pomladna senzacija: nedolžna, kakor je nedolžna barva pošastnega »clizeka«. Vendar pa nam priča, koliko babjevernosti je še v našem ljudstvu. Morda je videl kak zapoznel potnik meglo. ki se zvečer rada dviga iz naših mokrih tal, pa se mu je zgostila v belca, toda ni izključeno, da je konj pobegnil iz ljutomerskega grba, pustvši tam grdega zmaja samega, da brani svoje stare hrastove loge, ki so bili od nekdaj znak in ponos Murskega polja. Dosti gre namreč hrastovine od tod, debela debla, pa tudi tanjša so že vmes in vedno več vozijo na postajo železniških pragov. Ljudem je pač treba denarja, i® malokdo misK na to, kaj bo čez leta in kam bomo vlivali svoj sladki mošt, ki ga bodo dajale prenavljajoče se gorice, če ne bo več domačih hrastovih dog. Letos te skrbi še ni, vina ni bilo mnogo in še to bo precerj lahko steklo po žejnih grlih. Cene vinu so se nekoliko popravile in na zadnjem vinskem sejmu dne 8. t. m. se je vino tržilo po 4 do 7 din 1. Prodali so ga okrog 700 hI, torej precej več ko zadnja leta. Neki vinogradniki so mnenja, da bo naša nova soseda Nemčija kupovala od nas več vina ko stara Avstrija, vendar Je kaj taikega spričo njene znane gospodarske poMtike le težko pričakovati. S prvimi znaki pomladi smo dobili y Ljutomeru tudi zvočni k ino in sicer v So-kolskem domu. Aparatura je prav dobra in brez dvoma najboljša v vsem Pomurju. Izbira prvih filmov je bila zelo posrečena — upajmo da bo tako i v nadalje, potem našemu kinu ne bo primanjkovalo hvaležne publike Da pride čista prosveta na svoj račun, je bilo v četrtek, v Sokolskem doanu predavanje pod naslovom »Ob 70-letnici prvih slovenskih taborov«. Predaval je g. prof- Baš iz Maribora. Ker bo letos tudi 70-letnica ljutomerskega tabora, je prav da kažemo zanimanje za ta važn dogodek naše krajevne in sploh slovenske zgodovine. Na Jožefovo so se 2forali naposled Se naši obrtniki pri Strasserju, da povzdigne Jo, kakor vsako leto, glas za svoje zahteve. Po pozdravu predsednika Trgovskega obrtnega društva, g. Reicha, Je zbornični svetnik g. Iglič v daljšem in temeljitem referatu obravnaval vse tegobe, toi teže našega obrtnika in je navedel program dela, ki čaka ves stan. Omenjamo samo pobijanje šušmarstva, davčna bremena, konkurenco Jetniških delavnic, socialne dajatve, starostno zavarovanje, vprašanje reorganizacije in financiranje strokovnega šolstva, potrebo gospodarskega sveta, ln reorganizacijo obrtniških združenj. Na koncu svojih izvajanj je pozdravil &e obrtniško mladino, ki se Je tudi pričela organizirati, in dejstvo, da so zastopnik Oblasti, davčne uprave in drugih ustanov, ki imajo stalne stike z obrtnštvam, prisostvovali zborovanju. Obsodil je ob odobra- vanju zborovalcev vsako vmešavanje politike in politikov v strogo obrtn ška vprašanja. Zborovanje, ki mu je prisostvovalo 60 obrtnikov, je zopet pokazalo slogo in stanovsko zavest pomurskega obrtništva darskega orodja, zavarovan pa je komaj za 13.000 din. To je v 14 dneh že drugi nepojasnjeni požar v naš: vasi. Kaj zmore gasilska požrtvovalnost v takem obupnem položaju, se je pokazalo ravno takrat, ko bi sicer bilo lahlko pogorelo pol vasi. Občine in gospodarski odbori, skrbite, da bodo gasile primerno opremljeni. Kadar potrka gasilec na vrata, gospodar, ne odpodi ga: kar daš, daš zase in za svojo vas. »Vidite, te je moj prijatelj iz mladosti. Rasla sva tako rekoč skupaj...« (»Politiken«) Zavoljo golobov nož pod rebra Novo mesto, 25. marca. Res raznoliki so med našim milim narodom vzroki pretepov En tak nenavaden vzrok velja tu zabeležiti. Nekje na Dolenjskem sta se dva posestnika zadnji čas grdo gledala zaradi golobov. Lojzetovi golob-je so gnezdili na Antonovi hiši. Zato so Lojzetovi otroci vedno hodili k Antonovim ogledovat gnezda. Anton se je zaradi tega vedno jezil meneč, da hodijo otroci krast na podstrešje. Šel se je pritožit k Lojzetovi ženi, ki je bila sama doma. Seveda je nastal vriše in prepir. Anton je udaril Loj zetovo ženo, kar je ta seveda potožila svojemu možu, čim se je vrnil domov. Lojze je nato komaj čakal prilike, da se znese nad Antonom. Ko sta se kmalu nato srečala na travniku, sta si bila bri v laseh. Vrgla sta se po tleh in tedaj je Anton izvlekel nož, pa je Lojzeta primerno in precej globoko pobožal po trebuhu. In med tem ko se je Lojze zvijal od bolečine, je Anton zmagoslavno zbežal domov. Lojzeta so nato poiskali domači in sosedje ter poskrbeli za prevoz v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu, kjer upajo nevarno ranjenemu posestniku rešiti življenje. MALA SLIKA RICA — Pokaži no, Jerica, kako si naslikala h šo. Oho, lepa je, dimnik ima tudi in kadi se iz njega. Zakaj si pa naslikala zelen dim? — Veš, očka, tam prav zdaj kuhajo Spina čo. AFORIZMI O LJUBEZNI IN ZAKONU Slabost moža je njegova slabost. Slabost žene je njena moč. — Zakon Je tako stanje, ki more prevdarnega moža napraviti lahkomiselnega, lahkomiselnega pa prevdarnega. — Najbolj neumna žena ima dovolj razuma, da preslepi še tako razumnega moža. — ženska, ki ne ljubi, ni zdrava. ženska, ki se zaljubi, je bolna. Preko IÜ.000 zdravniških priznanj I Železna to RIM-nino ZA OKREPITEV SLABOTNIH, SLABOKRVNIH iN REKONVALESCENTOV. L2VRS1EJN O K D S Dobiva se v vseh Lekarnah po naslednjih cenah: litrska steklenica Din 77.—* pollitrska Din 48.— četrtlitrska Din 32.—_Reg. S br. 3290 od 24 II. 1933 Domače vesti * Zljor koroških borcev v Litiji. Vse biv^e borce, ki so sodelovali pri osvobodilnih bojih na naši severni meji, opozarjamo, da bo članski sestanek 27. t. m. ob 9 dopoldne v restavracijskih prostorih »Šribar« v Libiji. Tovariši borci! Udeležite se polnoštevilno prvega sestanka, na katerem bo poročal delegat glavnega odbora iz Ljubljane. Pridige, da si po dolgih letih ponovno obudimo spomin na ono dobo, ki nas je zvezala v resnično in zvesto tovarištvo! — Legija koroških borcev. * Parlament slovenskih lovcev. Kakor nas obvešča Zveza lovskih društev v dravski banovini, bo njena letošnja glavna skupščina, dcslej tretja, v nedeljo dne 3. aprila ob 10. dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Razen delegatov prisostvujejo glavni skupšč mi člani zveznega odbora in oba računska preglednika. Na dnevnem redu je poleg poročil funkcionarjev in volitev tudi odločitev krajevnega obsega društev Krško in Trbovlje ter sklepanje o samostojnih predlog h, ki jih je treba priglasiti vsaj 8 dni pred skupščino. * Vsem slovenskim književnikom. Društvo slovenskih književnikov v Ljubljani se je letos glede na zakon o avtorskih pravicah preosnovalo in je zato v interesu vsakega slovenskega književnika, da se prijavi za člana društvu. Ker ima društvo v načrtu izvesti centralno zaščitno organizacijo za vse slovenske književnike, bo imel zato vsak član vse pravice in ugodnosti, ki jih društvo že ima in ki si jih bo na osnovi spremenjenih pravil v korist svojih člangv pridobilo. Prijave pošljite na naslov: Društvo slovenskih književnikov v Ljubljani, Bleiweisova cesta 48-11. Za spomlad ' Povišanje rudarskih mezd v Bosni. Ze v jeseni so bila v Sarajevu prva p^ajanjo me i predstavniki centralne ru Jamske uprave in predstavniki rudniških organizacij. Razpravljalo se je o jzpremembi delovnih pogodb in o zvišanju mezd. Pie letnvmi'ki centralne rudarske direkcije so ponujali rudarskim delegatom 5o Istotno zvišanje mezd. Ker so rudarji ta predlog odklonili, so bila pogajanja prekinjena. Zi'nj so se pogajanja nadaljevala in so predstavniki rudarske direkcije perniili li 12odbtotn>» zvišanje mezri. V načelu so prelstavniki ruda skih organizacij ponudijo sprejeli, imeli pa so še nekatere dodatne predloge. Tako n. pr. eo predlagali, naj se rudarjem, ki inwjo mala z-e«nil.ii:šča. naje deputat samo v premo, gu im ne več v denarju. Dodatm prei'logi so bili sprejeti in so delegati že zapustili Sarajevo. u— Zadruga rejcev malih živali se usta- I ■ navija v Ljubljani. Njen namen bo skrbeti za propagando in pouk med ljudstvom, organizirati nova društva, zlasti pa vnov-čevatl produkte reje malih živali. Zadrugo rejcev bodo tvorile rejske organ izac je in posamezne osebe, ki so člani kake rejske organizacije. Zadruženi delež bo znašal 100 din z dvakratnim jam9tvom, ki se lahko odplača tudi v dveh obrokih. Pripravljalni odbor pravkar zbira prijave ter jih bo zbiral še v aprilu, če bo a koncem aprila vsaj 100 izjav z vplačanimi deleži, prede pripravljalni odbor takoj k ustanovitvi zadruge, sicer pa vrne denar brez odbitka. I KINO SLOGA, tel. 27-30 Danes ob 14.15, 16., 19. in 21. uri SHIRLEY TEMPLE Sirota mala bogatinka. u — Brez požara ni minil včerajšnji praznik, k sreči pa ni gorela hiša, marveč dračje na Šišenskem hribu. Po 16. uri je policijska stražnica iz Šiške obvestila mestne gasilce, da grozi v Šiški gozdni požar. Gasilci so nemudno hiteli gasit, toda v tem so že Šiškarji sami odstranili nevarnost. Gorelo je nad Kozlovo dolinico, nad tako imenovanimi Sancami. Požar je gotovo zanetil ogorek cigarete, ki ga je zavrgel nepreviden sprehajalec. Pogoršče obsega sicer par tisoč kvadratnih metrov, toda škoda znaša le par sto dinarjev, ker je gorelo zgolj dračje in trava. Če bo suho vreme še dalje trajalo, bodo ob običaini neprevidnosti kadilcev požari pač vedno pogostejši. Samo še danes ob 16. in 19.15 uri GOSPODARJI VIHARJA Ob 21.15 uri premiera velikega pomorskega filma, v glavni vlogi PAT O'BRIEN Podmornica D—1 KINO MATICA 21-24 Sijajni podvigi junaštva in tovarištva! PREŽIVITE POMLAD V Palače Hotel Bellevue OPATIJI (Abbazia) 250 postelj — Leži tik ob morju — Prvovrsent Pension od lir 50. - Orkester Pojasnila: Wagons Lits — Vodstvo: E. Kunz po zmernih cenah, svilene charmeuse bluze prinaša MELA — Tyrseva 20 * »Koroški Slovenec«, ki je izšel redno 23. t. m., objavlja izjavo Slovenske prosvetne zveze, ki zavrača razne v fcujiem časopisju razširjene vesM o razmerah v slovenski Koroški. Ta izjava «agl>aša, da izhaja gl; silo koroških Slovencev »Koroški Slovenec« neovirano. — Prevratne dneve opisuje dopis iz Boroveli takole: Rožanei so preživeli v teku zadnjih 20 l&t zaradi raznih prevratov dosti žalostnega. Ni čuda. «■'o je bilo ljudstvo tudi tokrat precej razburjeno j.-! vznonirjcno. Todi izkazalo se je da j'1 bil zi.-ij preokret dobro prijavljen, ker se je izteklo vse brez nasilja in brez žrtev, iti Ko kmalu zavladal spat mòr. — V Svečah je umrV? najstarejša obč*nka, 86-letiRä Lucija Ruprehtova, ki je ž; vel a pri svojem sinu župniku. Starko je čslala vsa občina. * Obledele obleke barva v različnih barvah in pUsira tovarna JOS. REICH. 1 * Kie bodo glasovali nemš'i državl'a u iz Jugoslavije. V Primär ju n"s an:en; nemški dižavljanl in nemški turist; ki so zdaj na potovanju po pri more k i banovi i. so dobili obvesilo o glasovanju dne 10. aprila. Na roč .-no jim je. naj olr-otu'-eji 9 aprila Ì7 Splita v Zagreb, kjer bodo zbran vsi nemški državljani iz naše države. Iz Zagreba se bodo pitem skunai odnreljali v Gradec. da tam opravijo glasovanje, 11 aprila se bolo vrnili Če pa pripluj? v naše vodovje kaka «nemška ladja bo glasovanje NVmc^v on njej izven teritorialni!b vola. * Obupana mladina. V Beogradu so trije mladeniči obrtni vajenci sklenili končati svoje življenje. Prisegli so. da bodo v kratkem času izvršili samomor Pred nekaj dnevi so enega, ki je bil sin ruskega emi granta in vajenec tipografske stroke, našli mrtvega na Kalemegdanu Mladi samomorilec je imel pri sebi pismo, v katerem zatrjuje, da si je vzel življenje, ker je spoznal njegovo brezvrednost. Obupana mladina ni več novo poglavje v sodobnem življenju in žalosten primer bi bil že pozabljen, če ne bi zdaj na strašen način končal svojega življenja najboljši prijatelj mladega Rusa, ki je bil graverski vajenec. Ta mladenič, ki je doma iz Subotice, a je živel že nekaj let v Beogradu, je skočil pod subotiški vlak. ki ga je strašno razmesaril. Ko so o vzrokih njegovega obupa vpraševali njegovega prijatelja in vrstn ka, ki je doma iz Beograda, je ta izpovedal, da je tretji član mlade družbe, ki se ie zarotila proti življenju, in da misli tudi on prej ali slej posnemati zgled svojih dveh prijateljev. SAMOBRIVCE vseh slojev, prosimo, da nam v lastnem interesu z dopisnico javijo svoj točen j naslov, nakar sledi brezplačna pošt. pošiljka. Dopise nasloviti na: KONBINOS, ; __Maribor, pošt. predal 70. Bodoče matere morajo skrbeti, da se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebne zapeki z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenčice. — »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih poiavov. __OkI reg S br. 15. 48V35 * Nevarna bolezen bivšega islamskega verskega poglavarja. Reis-el-ulema Cau-šev č je že pred tedni zbolel in je moral iskati leka v sarajevski bolnišnici. Stanje se mu je zboljšalo in pred dnevi je bolnišnico zapustil. Zdaj pa se je moral spet vrniti v bolnišnico. Za njegovo življenje se boje. ker mu je srce močno oslabelo e-orihajajo v bolnišnico povpraševat po njegovem stanju. „Živo orodje1 kM Vsi vemo, kako je naše delo odvisno od orodja. Tudi naše telo ima svoje orodje zobe. Zato jih moramo ne le varovati, pač pa. kakor z vsakim orodjem, tudi skrbno ravnati z njimi. Predvsem jih moramo čistiti in pravilno uegovati. Za pravilno nego dragocenega orodja - zob — pa bi morali rabiti kvalitetno zobno pasto, kakor je Chlorodont. Domači proizvod. Ä .....i«.» i,e,„ ,evoltici it».j-, v e 1- ko pokolenje n..nluškem p o -esn je bil obsojen na smrt, nr*teni n:i so mu smrfno kazen izpreme-Riü v 181e»no reo Ovoboje-nje ga je rešilo i/ zeniškp kaznilnice. * Zobje, usta in ustnice zahtevajo danes DajskrbnejSo in naj vest ne jšn nego. Usta s svojim osvojeveVi rr, nasii'ehom so g>tovo najjprivlačnejša točka ženske lepote, ravno tako va'ž,na kakw frizura in toaleta. Oči. polt. frizura in nakit poinegaM dn pr'-iej1 ' lis'a do "ravftf'a zraza. Us\*> marajo tovori t i tudi brez besed' Car vase le o'e dovršijo šele vaša nasmeana mia. ucfi Negujte zato usta in zobe! Čista, sveža, dišeča «sta in sijajni zobje so vaš uspeh — in uspeh Odola. * Huda kriza je zajela naše pomorstvo. Prevoz se je v zadnjem času tako zmanjšal, da še ni bilo nikdar toliko parnikov brez posla. V sami La Plati je za preko milijon ton brezposelnih brodov. Več naših brodov so že razpremili. V splitsko pristanišče je priplul iz Braile rumunski parnik »Indimer Vlastopol«. Ta pamik je prispel iz Južne Amerike prazen v Anglijo, kjer je natovoril premog za Benetke. Zdaj pa je prispel v splitsko luko, kjer bo čakal na boljše čase. Poveljnik tega parnika ie neki kapitan iz Pelješca. polovico posadke pa tvorijo naš; mornarji Rumunski mornarji so že z vlakom odpotovali v Rumunijo To je prvi primer, da tuje podietie pošlje svoj brod v razpremo v naše vode. Če prinest« Vaš Silm do 11. ure dopoldne v našo trgovino Vam ga izdelamo še isti dan do 6 ure zvečer. Po pošti vposlane — poštno obratno. Sveže 26 Sch filme od Din 8.— naprej z vračunjeno povečano sliko pa Din 10.—. Za prvovrstno izdelavo jamči Foto Tourist Lojze šmuc Ljubljana — Aleksandrova cesta 8. Iz Ljubljane u— Praznik Marijinega Oznanjenja je ^a Jožefovim spet prinesel lep in sončen dan. Še v četrtek popoldne, ko se je bilo nebo naglo pooblačio, smo se nadejali vsaj skromne merice dežja Za Krimom je bilo temno, kakor ob poletni nevihti, prvi pomladni grom je votlo odmeval iz dalje. »Prazno grmenje, pa malo dežja«, so rekli ljudje in vedeli, da tudi topot ne bo nič iz moče, ker se je barometer venomer čvrsto držal. Pod večer se je polagoma zjasnilo, ponoči se je shladilo in po dolgem času je bila na praznik zjutraj spet megla nad Ljubljano Ko se je sredi dopoldneva megleno morje razkadilo, je prigrelo sonce in dvignilo praznično razpotoženie V vse smeri so se že s prvimi jutranrmi vlaki potegnie gruče izletnikov, no kosilu je hitelo vse v bHžnio okolico Zvečer so se izletniki razigranih src zadovoljni vrtali s kitami pomladnega cvetja v me^+n promenada je bila nnoMnp narb^p *ivahr>a, ne*ni cool ie razVa-rtvpi iptn5nìp no-"o~ti pomladne focpe Mode. Tini"3 5-> rakaio velike noči. ko ce bodo o^Va^aio krkor Darmene- da no ho orpveč 'n npvoč*-liivncfi bodo te dni Dorino trr>pli mo*-Marec ™p 73VÜP r°r> 5° npkai r)ni in hvalp^ni rnu bomo 7a Wnc taVo navr^pno rrx^^o conca Z nesrp^n'm o^tkom bo ori-^'nca1 1. anril — pa Vai bi z \rra7am? — že 7 dm^o svoio nedplio bo nrinpcpl cvetko npr?pt'". 73 nie» oa rvn to'ko nrakan;h dnoVi voKl-ojrp fprlno r^l^^.-^j pippne pj_ rrhp v^1 11 — F?1nw«»f*Irn rlr»ičft'o Ko n'-irprlilo drPVH ob t s V mmprplpJV' nrorl-i^rplriipi na lin'- ^rpwì nro^^.Tnnio «CTFPI Ir» T^T-'ìmiid T T'n'ìo, V»0 Mn-TT T" r—i f rlA IKo v^f r,— T, "»prV"^— -V/. "Vi/^p- TroV^lìp-n? irtrf T^-i ep Tan'r^aio V^tor) n^o^t H— r^nf OKs^A^O MflfVf *rno t*TP vi ob 20. izredno vajo vsega mešanega zbora. u— Tatovi koles oprezujejo še vedno tu in tam po mestu in če že na policiji nimajo kaj drugega zapisati, skoro gotovo ne izostane tatvina kolesa. Tako je tudi pred praznikom neki tat oprezoval na Taboru in je ob dani priložnosti odpeljal izpred kavarne kolo, ki ga je tja prislonil g. Milko Trtnik, ki stanuje na Ambroževem trgu 9. Kolo je še zelo dobro ohranjeno. Lastnik plača onemu, ki izsledi tatu, lepo denarno nagrado. u— Slovensko stenografsko društvo. Ljubljana, javlja, da bo redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom 27. marca ob pol 9. dopoldne v zgradbi Trgovske akademije, BMweisova cesta 8. Odbor pričakujte cibino udeležbo." u— Lepe in dobre moSke obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubljana, Gosposka ul. 7. a— >'aše smreke plovejo po Nilu. Kaše smreke z vitkimi vrhovi so se izkazale kot zelo primerne pri izdelavi jamborov. Naši lesni trgovci, ki imajo zveze z Egiptom, so izsledili na našem Kozjaku nasproti Vrsni-ka razgledno. Slikovito gozdnato Garo, kjer je lastnik pripravil večjo množino smrek za prevoz v Egipt. Zanimivo ji. da so naše smreke tam ob Nilu dobile naziv isiromašui les« in sicer zaradi tega. ker ga na drobno kupujejo večinoma siromašni Beduini. a— Milijonski davek plačujemo letno alkoholu in nikotinu. Alkohol ne posvečuje naroda; on ie ubijal?c. umetnost je duša naroda, 011a ga dviga pred svetom, njej pla-čujimo svoj davek, k?r je izraz duše, najlepšega in najglobljega, večneaa v naroiu. Zato ne pozabimo, da bo jutri v n?deljo dne 27. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani Kazine v Mariboru otvoritev prve kolektivne razstave mladega umetnika akad. slikarja Doreta Klomenčiča. ob kateri nam govornik v kratkih pol?zah predstavil umetnika in njegovo delo. r a— Žeparji. Mizarski mojster Ferdinand Koren iz Brezna ie prišel po opravkih v Maribor in je šel obedovat v neko gostilno na Glavnem trgu. Ko je bi 1 -v razgovoru z nekim znancem, 'se je zgodilo da mu je spreten žepar izmaknil uro z verižico v vrednosti okoii 10Firmac za red D (in ne A, kakor je bilo prvotno pomotoma javljeno). — V n?deljo popoldne, tudi okoličanom na ljubo, čim dalje boije priljubljena Verdijeva opera »Trubadur«. Zvečer pa zelo uspela Parmova opereta »Nečak«. a— Otvoritev prve kolektivne slikarske razstave D. Klemenfifa bo jutri v nedeljo ob 11. donoldne v Kazini. Razstavo otvori prof. Branko Rudolf. a— Nove koncesije. Na četrtkovi seji mestnega sveta so dobili koncesijo: Josip Mast-nak za obrt kavarne v Gosposki ulici št. 21. Vladimir Šapla za obrt restavracije na Grajskem trgu 1 Marija Šarman za obrt gosilne v Sniavarski ulici 5 Ljudmila Kelc za obrt go-itiine v Gregorčičevi 19. Marija Stibler za premesritev trgovine z Glavnega trga 19 na Rotovški 'rg 8. a— Brez sledu... Od svojih Maršev, ki stanujejo v Bolfenkovi ulici 3. je neznano kam pobegnil 12-ietni diijaik I. razreda tu-kaišnje realne gimnazije Stanislav Čihal. Stanši so zelo v skrbeh ter so o zadevi obvestili mariborsko policijo. a— Računi z lahkovernostjo. Med mariborskimi brezposelnimi, pa tudi v okolici, se ie poiavii neki Franc G., ki se je poiiu'al brezposeln'm da ji.m nre=krb' službo zahteva pa 7.a to «voje »posredovanie« raznp zne ske. To se ie zgod'lo hHj brezposelnemu pr^dikru Martinu Tom'aku od Sv Miklavža na Dravskem politi, ki ie Francu G. izročil 50 din ter delavsko knjižico. Zadevo je prijavil policiji, ki poizveduje za goljufom. Iz Trbovelj t— »Rdeče rože« Alda Benedettila, ki so nam .jih v nedeljo mojstrsko odigrali na so-kolskem odru odlični člani ljubljanske drame, so mahoma osvojile tudi trboveljsko občinstvo, izvirna italijanska komedija nas je povedla v rim-ko družabno doživljanje. Gg. Sancin, Jan. Danilova in Slavčeva so nam s prvovrstno igro razpetli vedno aktualni problem zakonskega sožitja, ki nas je pri južnjaškem tempu igre spominjalo italijanske vzkipevajoče čustvenosti. Jan je bil pravi tip živahnega, vedno pokretnega nnadega Rimljana z umevno eleganco modernega ve-likomestneža. ga. Danilova sočna Italijanka, moderna elegantna in čustvena. Igralski talent g. Sancina je izvrstno pola! vlogo Sa-veilija ter vzbujal občudovanje in salve smeha Gdč. Slavčeva pa je b'la ixjosebliena italijanska služkinja, diskretna, vsevedna in koketna. Scenerija je bila okusna. Obisk prav zadovoliiv. V Trbovljah si še želimo takih odrskih užitkov. Upajmo, da nas »Mladi« kmaiu presenetijo s sličnimi gostovanji. a— Divjaški napad. V sredo zvečer je krojač in trgovec g. Anton Medvešek postal nepričakovana žrtev še ne (Kijasnj enega napada. Kakor pravi Medvešek ml., se je o^e odpravil na rudniško separatilo ob Savi. da umeri obleko svojemu naročniku Na povrat-ku domov ga je na ozki pešpoti ob Savi med separaci jo in železniško posta jo nenadoma iz zasede napadel neznan moški ter ga z veliko močjo udaril preko čela in nosu z nekim trdim predmetom. Medvešek se je zgrudil nezavesten. Neki ljudje, ki so kmalu nato prišli mimo. so nudili ponesrečencu prvo pomoč in ga odpravili domov. Medvešek je moral leči v posteljo. Slučaj je javljen orožnikom, ki iščejo storilca. Spričo vse boij čestih napadov in roparskih vlomov, ki so pri nas zadnje čase že na dnevnem redu. t« bilo želeti podvojene pozornosti in ostrejšega postopka z nepridipravi, katerih je v naši dolini še vedno lepo število. v * ČRNOMELJ. Sokol sle i zvočni kino predvalja drevi ob 20. in jutri ob 4. popoldne in 8. zvečer finn »Irena«. RIBNICA. Sokol-iki zvočni kino predvaja drevi ob 20. in jutri ob 15.15 ter 20. zvočni film iz pariškega podzemlja r/Kralj potepuhov«. Za dodatek Paramountov zvočni tednik. V strahu pred smrtjo si je olajšal vest Mirna peč. 25. marca. Pred kakimi 10 leti je bil Mariji Ma:de-tovi iz Poljan pri Mirni peči na sejmu ukraden cel volovrkj kup, ki je znašal 9.000 din. Marija Majdetova je v ubupanosti obdolžila mešetarja, ki ji je bil pomagal me-šetariti. Njen sum je zlasti potr;evalo dejstvo, da je mešetar prej vedno hodil z njo po sejmu, a čim je opazi'a. da je okradena. se je brž izgubil. Resnica pa je prišla po 10 letih na dan. Marija Majdetova je zvedela, da je bil me!etar nedolžen Njen sosed je zadnje čase močno obolel, pa ga je zapekla vest in je izdal «vojo skrivnost s tistega sejma. Dal je poklicati Marijo Maj-detovo in ji je povedai. da jo je on okra-del Storil je to na nenavadno spreten način Kajti on je bil tisti, ki je od nje kupil nar volov, potem pa ji je znal izmakniti denar, da je takn dobil vole zastonj Ves denar ji je zdaj vrnil, povrhu pa ji je dal še 2 000 din za obres-ti Tako se je popolnoma spravil s svetom in si olajšal vest, ki ga je pekla celih 10 let Nova občinska posojilnica. Kakor poroč:t »Corriere Istriano«, namerava puljfka mestna občina v najkrajšem ca.su najeti več novih posojil za razna javna dela. Tako bo z večjim ooso ji lom odkupila od itali jamskeca emisijskega zavoda njegovo staro stavbo v Puli. Z cirugim po-soiiiom se lodo nadaljevala cestna dela v Puli. Posebno posojilo se bo porabilo za ureditev ceste preti SiOji. Nadalje nameravajo z npvim posojilom urediti ribje tržišče, z drugim graditi civilno letalsko postajo. Posebni i>osojili bodo najeli tudi za zgraditev javnih stranišč in preureditev poslopij na mestni pristavi. Li»t poroča, da je pokrajinski upravni odbor pristal na vsa ta posojila, vendar zaenkrat le ni znatno, koliko bodo znašala, kje se bedo najela, kako obrestovala in amortizirala. Poreška občina pa bo najela posojilo 150.000 lir za ureditev mestnih vrtov. Nova podmornica. Preteklo sredo so v Tržiču spiovili v morje novo podmornico »Provano-:. Di-'cikacija podmornice znaša 1026 ton, njena brzina 17 vozlov. Spiovi,tvi so prisostvovali zastopniki tržaških pokrajinskih oblasti. Aretacija. V Gorici so policijski organi pred dnevi aretirali 35 let starega Renata Bralino. Listi [Kiročajo. da je prekršil določbe |K>iiciiskega opomina, posebne kazni, na katero ga je obsodila goriška pokrajinska policijska komisija. Stroge kazni. Pred dnevi je bilo v Puli obsojenih 18 okoliških kmetov na denarne kazni po 200 do 250 lir ter Dlačilo sodnih stroškov, ker so jx> dognanjih tržnega nadzorstva prodajali siabe vrste mleka in olja. Dvanajst kmelov je bilo obsojenih zaradi prodajanja mleka, ki so mu pridejali nekaj vode. Avtomobilska nesreča. Na cesti med Koprom in Izolo se je v ponedeljek pripetila huda avtomobilska nesreča. Neki osebni avto je tam povozil kmeta Ivana Korena iz Marezig. Koren :e bil v družbi dveh sosedov na poti domov. Ko se je avto pojavil za njimi, sta se dva umaknila na desno, Koran pa na levo stran. Avto je Korena zadel z blatnikom in ga s tako silo odbil, da je treščil v kup kamenja ob cesti Na njem si je razbil lobanjo. Nesrečneža so nemudoma prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer pi je že čez nekaj ur umrl. Požar. V Lepenjah nad Bovcem je nastai pretekli četrtek velik požar. Goreti je pričelo v hiši posestnika Andreja Kravanje. Ogenj je nastal ponoči in se je s podstrešja naglo razširil na vso stavbo. Ljudje so se v zadnjem hipu rešili iz hiše. Zaradi močnega vetra se je ogenj kmalu razširil še na sosednja poslopja. Poieg Kravanjine hiše ie zgorelo še šest drugih stavb, hiša nekega drugega posestnika, 2 gospodarski poslopji in 3 hlevi. Vaščani in obmejni organi so sicer prihiteli na pomoč, toda vsi njihovi napori. da bi osenj vsaj lokalizirali, so bili zaman. Ogenj je uničil tudi mnogo sena. žita. krompirja. iesa. hišno opremo v obeh hišah in poljsko orodje, škodo so cenili na kakšnih 100.000 lir. TREMA Neki mladenič se je proti volji svojih staršev posvetil gledališki umetnosti. Najprej je igral na diletantskem odru. potem je pa prišel na oder mestnega gledališča, kjer so mu za začetek dodelali manjšo vlogo Izgovoriti bi bil moral samo besede: Gospod grof, v sprejeirnici vas pričakuje okrog sedemdeset let stara dama. Ves teden je ponavljal dan za dnem svoj nastop pred ogledalom, pri generalni skušnji je pa dejal: »Gospod grof, okrog sedemdeset let vas čaka v »prejemnici starejša dama.« Dackson Gregory: 53 Juana Castanares Roman Vstala je bila in vzdignila roko. Hawk je mislil, da mu jo vendar že prijazno ponuja v slovo. Te-dajci je opazil, da mu svarilno maha in da se ji v očeh zrcali strah. »Ššš! Slišite?« »Kaj je?« je šepnil. Potegnil je na uho, a slišati ni bilo ničesar. »Ššš!« mu je spet mahnila, in zdaj se je tudi njemu zdelo, da sliši rahel šum, ko je komaj slišno zašepetala: »Nekdo je zunaj!« Hitro je utrnil svečo. Ogenj na ognjišču je bil pogorel, le rdečkasta žerjavica je še razširjala sla-iDoten svit. Negibno sta stala in napeto prisluškovala v temo. »Tako ti Boga, Kid French, primi za samokres!« Tišina brez glasu. Nič se ni ganilo ne znotraj ne zunaj koče. Nato sta začula iz daljave tiho, tožno skovikanje sove. Hawk se je nagnil naprej in ji šepnil, naj se ne gane, sam se je pa po prstih splazil k vratom. Deske poda so škripale pod njegovimi koraki, kakor je pri starem lesovju navada v tihih nočeh. počasi je odprl vrata, ki so se hrešče zasukala na tečajih. Stopil je venkaj, trenutek ali kaj je stala njegova postava v mesečini, nato je izginila v senci dreves. »Če je kdo tu, kaj pomeni to skrivnostno vedenje?« se je vprašal. »Kdo utegne biti in česa išče?« V razdalji dvanajstih korakov je obšel kočo in zdaj pa zdaj obstal, oprezal na vse strani vlekel na uho. Nič. Samo stari topoli so rasli v nebo, črni v senci in srebrnosvetli tam, koder je mesec obseval mlado listje. Noč je bila mirna in vedra. Tih pokoj je curljal z jasnega neba na zemljo. Ko je končal prvi obhod, je v nekoliko večji razdalji znova obšel kočo, nezaupljivo strmeč v sleherno senco in pazeč na sleherni šum. Prodrl je globlje v gozdič, se preril skozi hosto in zdajci odkril domnevni vzrok nemira: bel konj, ki se je mirno pasel v mesečini, je prhnil in vzdi-nil glavo proti njemu. Hawk je obstal in pomislil. Konj ni bil osedlan. ali je nosil jezdeca, ki ga je pravkar izpustil? Žival se je bila menda prepričala, da ji ne grozi nevarnost, zakaj pobesila je glavo in se jela znova sladkati s sočno obrežno travo. Hawk je pristopil h konju. Bil je mirna, dobrodušna žival, ki je dokai brezbrižno trpela njegovo približanje. Prijel ga je za grivo in ga pogladil po hrbtu. Ne, nihče ga ni bil jahal, dlaka je bila suha in hladna. »Najbrž je Cobbov konj,« je ugibal Hawk, »eden tistih dveh, ki mu jih je bil Biondino izpregel in izpustil.« Ko se je vračal proti koči. Je zagledal na pragu Guero in ji zaklical: »Vse v redu. Samo konj je bil — konj, ki se potika tod okoli.« »Saj ni nobenih konj doma!« »Pridite ga pogledat. Mislim, da je eden tistih dveh, ki jih je imel John Cobb zaprežena, ko so mu jo Biondino in njegovi ljudje nagodili.« Stekla je čez preddvorje, ki ga je oblivala mesečina, in v varstvu sence skočila ob njegovo stran. Drhtela je od strahu in se šele poleg njega začutila varno. »Ali je bil kateri izmed Cobbovih konj belec?« je vprašal. »Da, imel je belca in vranca.« »Biondino živali ni mislil obdržati, ta mah mu ni do ukradenega blaga! Konj je seveda potreboval nekaj časa, da je našel domov. Gotovo se bo tudi drugi kmalu pokazal!« Oddahnila se je, a Hawk je videl, kako je še vedno plašno oprezala na vse strani. Ko je izgo-govorila, je bil njen glas pridušen in negotov: »Da, tako utegne biti. Saj menda ni prišel kdo drug —« Nasmehnil se ji je, da bi jo pomiril, a v resnici ga je zelo skrbelo. Vedel je, da jo čaka dolga noč polna mučnega nemira. Toda kaj je mogel storiti? Ali naj zdaj, ko je cilj mnogoletnega prizadevanja tako blizu, zapusti svojo stvar zaradi razburjene domišljije mladega dekleta? Kaj naj torej stori zanjo? Naj jo spravi v Nacional? To bi pomenilo samo novo nevarnost, kajti Blondinu bi prišlo do ušes, i© Hawk je zdaj vendar že vedel, zakaj je razbojniku toliko do tega, da bi jo spravil v svojo oblast. Gorje ji, če bi bila spet na oni strani meje in bi .mu padla v roke! Konec koncev je bila tu še najbolj varna, dokler ni nihče drug poznal njenega bivališča. Morda je imela pred seboj hudo noč, a do jutri zjutraj bo strah minil, in spet bo dobro. Vse to seveda s pogojem, da je nihče ne najde v njenem skrivališču! A kdo bi mogel zaslutiti, da je tu. razen njega in starega Dannyja, ki je ne bosta nikoli izdala? »Seveda,« je potolažil njen nemir, »nikjer ni žive duše! Dajva, vrniva se v kočo —« Namenoma veseli poudarek njegovih besed je le še povečal njeno nervoznost. Umaknila se je globlje v senco in ga boječe posvarila: v »Nikar tako glasno! Če naju kdo sliši —«„ »Nesmisel!« se je zasmejal Hawk. »Dajte, spremim vas v kočo. Tam prižgeva luč, to vam bo po-> magalo, da boste lažje odganjali strahove! Potem zapahnete vrata, jaz se pa odpravim nazaj. Jutri zvečer se vrnem, če vam je prav, in potem pridem do nadaljnjega vsak večer.« Molče se je vrnila z njim v kočo in vstala tu molčečna, naj si je še toliko prizadeval, da bi jo spravil v boljšo voljo. Nato je prižgal svečo, jo postavil na mizo in se hotel posloviti. Tako neosebno ljubezniv je bil postal, da je kar otrpnila pod njegovim pogledom. Val krvi ji je žalil obraz, s stisnjenimi ustnicami in visoko dvignjeno glavo je gledala za njim, ko je odhajal. Mali oglasi Beseda 1 Din, davefc 3 Din za šllro ali dajanje nasiovs 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Na Kurešček vozi avtobus v nedeljo dne 27. maxca ob pol 7. uri z utra i izpred Mestnega doma. Prijave telefon 36-98. 5937-18 Beseda 1 Dia. davek 3 Din za šifro ali dajanje nasiova 5 Dm. Najmanjäi znesek 17 Din. Krojaškega pomočnika sprejmem takot za stalno. Josip Klun, Kočevje. 6014-1 Gospodično Dvoje posestev v Celju naprodaj. Prvo 14 ha, dru co 17 s hišo za stanovanje in gospodarskimi poslopji skupno ali vsako posebej Ponudbe pod »49251« na Publicitas, Zagreb. Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje aasiova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stanovanje dve sobi in kopalnico, od' ca Pristovoik Anton, Zg. Radvanje 109 pri Mari' boru. 5932-21 r-ičo v trgovini meša nega blaga" išče trgovi na Pero Panj an. Hra-»tovica. Ponudbe posla ti takoj. Nastop takoj. 5955 1 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje prodajalko, popolnoma ( naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo separirano in solnčno, oddam eni ali dvema solidnima osebama. Žibertova ul. 33, pri Gorenj, kolodvoru 6006-23 Vrtnarja s prakso v kulturi craimc, lepotič nega grmičevja in konifer spreimemo. Posestvo Selo p Št. Vid pri Stični. S859-1 Beseda 1 Din. davek Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Nalmanjšl ctpspV 17 nin. Voluharje preženeš usrešno z Zelio rasto. Tuba z navodilom Dm l5.S0, \'A ke doza Din 75. Sever & Komp., Ljubljana. 5S60-6 Boseda 1 Dtn davek 3 Din z& šifro ali dajanje nas ora 5 Din manjši ^n^vi 17 Din Hranilne knjižice vrednostne papirje, delnice obveznice vnovčuiem po aaivišjl ceni takoj v gotovini. Kupujte srečke Drž. razredne loterite v moii kolekturi »Vrelec sreče«. AL. PLANINSEK Ljubi jana Beethovnova 14. Telefon 35-10. Trg acentura za bančne in kreditne posle. II 16 Beseda i Din davek 3 Din za àuro aH dajanje nas.ova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Večje število parcel kompleksov posestev go zdi>v trgovskih ud sta no va isk.b h ti tei »ti. ima oa prodal gradben strokovne izobražen posredovalec KunaveT Ludvik Cesta 29 oktobra 6. Tele fon 37 33 Pooblaščen gra dneli m šifro aii dajanjf laslov* 5 Din Najmanjši CTI osek t? nin. Večjo sobo zračno, separirano, nevezano, išče starejši, ves dan odsoten gospod pri družini brez otrok ali samostoini stranki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Blizu tramvaja«. 5998-23a Beseda 1 Din. davek 3 Din ia šifro ali dajanje ■lasiova 5 Din. Najmanjši ?.nespk 17 Din OMLADNE NOVOSTI ! I vseh oblačil, šport | I Kamgarn, obleke. I pumparice, perilo I ]i. t. d. najceneje) P R E S K E R, I Sv. Petra c. 14. SPORT Jutri torej: Jedinstvo—LJubljana Obema moštvoma gre v tej tekmi za vse, zato bo gotovo zelo napeta iti zanimiva — Začetek ob 15.30 s predtekmo ob 13*45 Jutrišnja tekma je za Ljubljano in za Jedinstvo odločilne važnosti. Zmagovalcu bo obstoj v nacionalni ligi zasiguran, dočim bo premagani klub nastopil dolgo in trnjevo pot kvalifikacijskih tekem. Po nedeljski tekmi bo morala Ljubljana odigrati še pet tekem, in sicer dve na lastnem igrišču z Jugoslavijo in BSK. Nad Jugoslavijo je zmaga možna. Z zmago nad Jedinstvom in Jugoslavijo bi imela Ljubljana 11 točk, kar bi zadostovalo za obstoj v ligi. Z BASK-om, Hajdukom in Gradjan-skirn izven Ljubljane ni računati na točke. Jedinstvo tudi nima rožnatih izgledov. Na domačem terenu igra s Concordio in Hajdukom. Tu bi eventualno lahko rešilo 2 točki. Z Jugoslavijo, Slavijo in Haškom pa na tujem ne more računati na uspeh. Neodločen rezultat, ki ga je prav za prav pričakovati glede na to, da imata oba kluba odlično obrambo in slabo in nekoristno napadalno vrsto, bi več škodil Ljubljani kakor Jedinstvu. ki ima navsezadnje tudi lahko »bratsko« pomoč v tekmi z Jugoslavijo. Ljubljana gre na to važno tekmo z majhno prednostjo, ki jo pač nudi domače igrišče. Obramba je definitivno postavljena v zasedbi Pogačnik, Bertoncelj, 2itnik, Vodišek, Pupo, Slapar. Dober napad, ki je večna Ahilova peta Ljubljane, pa bo z igralci, ki so zdaj vodstvu kluba na razpolago, težko sestaviti. Poskusiti bi bilo z Haslom na desnem krilù in Lahom v zvezi. Srednji napadalec naj bi bil Cebo, leva zveza šercer in levo krilo Erber. Ako bi se med tekmo pokazalo, da tudi ta napad ne bi funkcioniral, naj bi se pritegnil Hasl v obrambo in namesto njega žitnik v napad, kier je že v Iliriji pokazal dobrega moža. Napad naj bi se v tem primeru formiral takole: Desno krilo Lah, ki je po vsej priliki najboljša moč na tem mestu. V zvezi žitnik in v sredi Cebo, polulevo šercer in krilo Erber. To bi bila sigurno najboljša zasedba, če bi igralci v svesti si odgovornosti in važnosti tekme dali vse iz sebe ter zaigrali samo za en cilj, za zmago, se res ni treba bati, da bi Ljubljana ne igrala tudi drugo leto v ligi. V nekaj vrstah Iz -Službenega vestnika LNP« posnemamo da ie upravni odl'or podsaveza na zadìnjò seji dovolil igranje nogometnih tekem na igrišču SK Amaterji v Trbovljah z zeb težkim« pogoji. Vso moralno in gmotno odgovornost za red in -Usciolino na tem igrišču mora prevzeti klubovo predsedstvo, ki mora svojo obveznost pismeno potrditi. Klu-bovi funkcionarji morajo jamčiti za rei in 'feciplimo ne samo kot predstavniki kluba, temveč tudi kot zastopniki okrožnega odbora v Trbovljah. SK Amater bo moral za vsako tekmo na svojem igrišču 4K ur pre'1 njo predložiti uradno potrdilo, da je zadostno poskrbljeno za orožniško in ob "in-k e stražo. Ta sklep jo v zvezi s svoječrsnim suspenzom omenjenega igrišča v Trbovijal zaradi velikih neredov, do katerih j p prišli tamkaj na eni izmed odločilnih prvenstvo ni h tekem. Naša državna nogometna reprezentanc ki je skoraj do zadnjega zbrana v karan* Tisoče zahval prejema »M0RA1 Med mestom in deželo »osrednje »Jutrov<< mali oglasnik — CVDElf• LASJE PRESTALO WKD?!2?ADÀT1 tflZRÄSTEJÖKAPlEJÄSTEM MESTU, 0BSm«ICIWL»7iia tudi brez pravega uspeha. Tako je po neodločenem rezultatu pretekle nedelje z madžaisko kombinacijo elitna enajstorica igmla naslednji dan trening z varšavsko P^lorijo in izgubila po z#lo sla'« igri z 1:7. V' četrtek so re-prezentativoi imeli za nasprotnika reprezentanco varšavske lige. Ta tekma je bila mnogo boljša od orne 6 Polonijo in so boljši res tudi zmagali s 6:1 (5:1) Po vseli teh neiz-ravnanih rezutatih je jasno, da tudi poljska reprezentanca ni v najbolj solidni formi in ie ros veliko vprašanje, kako se bo končalo odločilno srečanje v Beogradu. Bolgarska reprezentanca, ki je nastopila v mednarodni tekmi namesto Avstrije proti Franciji, .je v četrtek pred 35.000 gledalci izgubila katastrofalno z 1:6 (0:2). Bolgarski nogometaši so se pokazali v zelo slabi luči in je poraz, ki so ga doživeli razmeroma še majhen v primeri z igro. Častni gol so dosegli po lastmiero golu Francozov. Občinstvo je bilo razočarano. Čehi tm se veselijo tega šibkega nasprotnika, s katerim bot'o lahko v kratkem obračunali v izločilni tekmi za svetovno prvenstvo. f Umrl nam je danes naS ljubljeni soprog, oče in stric, gospod ANDREJ KLEMENC preglednik finančne kontrole v p. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 27. t. m. ob 17. iz mrtvašnice okoliškega pokopališča v Celju. CELJE, 25. marca 1938. ELIZABETA, soproga; SLAVA, hčerka; STANKO, sin in ostalo sorodstvo. zobe. pasto ^^pite 38 To pot je Lukež kar zatulil od jeze. Nekaj časa je gledal za Džimijem, kako pleza vse više in više, ter ga obsipal z grdimi tatinskimi psovkami. Nato se je sklonil, pobral kos lesa in ga zavihtil, da bi ga vrgel Džimiju v glavo... Redni občni zbor SK Olimpa v Celju bo v sredo 30. t. m. ob 20 v dvorani pri »Jugoslovanu« v Gaberju pri Celju. Članstvo je vabljeno, da se udeleži občnega zbora polnoštevilno in tako potrdi, da Olimp še živi ter da bo živel in deloval tudi v bodoče. člani, ki so s članarino v zaostanku, naj pravočasno izpolnijo svojo dolžnost do kluba. Ta občni zbor naj bo uvod h klu-bovii 10-letnici ter naj da novih pobud in vlije nove energije, da bo proslava 10-let-nice res lepa in edinstvena. Iskreno vabljeni so tudi prijatelji kluba. Celje : Hermes. Finalna tekma za prvenstvo LNP med SK Celjem in ŽSK Hermesom iz Ljubljane se bo pričela jutri ob 16. na Glaziji v Celju. Za tekmo vlada v Celju živahno zanimanje. SK Liubljana. Danes ob 19. obvezen sestanek liginega moštva pred Emono. Poetavi za glavno tkmo in predtekmo sta ns običajnem mestu. Nase sledališče DRAMA Začetek ob 20 url. Sobota. 26. ob 15.: Bela bolezen. Dijaka predstava po globoko znižanih cenah od 14 do 2 din. Nedelja. 27.: Rdeče icže. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek. 28.: Zaprto. ★ Opozarjamo na današnjo popoldansko predstavo, ki se igra za dijaštvo po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. Vprizori se Capkova epohaina drama >Bela bolezen« v običajni zasedbi. D?!o je po svoji vsebini, ki prinaša na udaren in skrajno napet način najrazličnejše sodobne probleme, kakor tudi po odhčni izvedbi vlog. vredno obiska. Kdor se rad zabava, razvedri in nasmeje, naj n? zamudi nedeljske večerne predstave Benedettijeve komedije >Rde?e rože?., ki ie ne le duhovita slika iz mladega modernega zakona, temveč je tudi po miselnem jedru v lahkotni tendenci zdrava in vredna igra sodobnega repertoarja. Igrajo: Danilova, Jan, Sancln, Slavčeva. Cene so znižane. OPERA Začetek ob 20. .Sobota. 26.: Heltea. Izvin. Znižane cene od 24 din navzdol. Nedelja, 27. ob 15.: Grofica Marica. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. Traviata. Izven Gostovanje ge. Zlate Gjungjenac. Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek, 28.: Zaprto. * Gostovanje ge. Zlate Gjungjenčeve se je moralo zaradi obolelosti nekaterih naših članov, ki sodelujejo v predstavi, preložiti na nedeljo zvečer. Namesto napovedane nedeljske >La Bohém?« se bo pela »Traviata« z go. Gjungjenac, našo priljubljeno gostjo. Proslava 25-Ietnega umetniškega dela prof. Šesta se je morala zaradi zaposlenosti gg. Gostiča in M. Rusa preložiti končnovs-ljavno na dan 1. aprila. Oba pevca, ki pojeta v »Rigoiettu« glavne partije, sta danes zaposlena v zagrebški predstavi. Kupljene vstopnice za proslavo veljajo za novi datum predstave. Drevi se poje namesto »Rigolettac, ki je iz zgoraj navedenih razlogov odložen, domača opereta >H^litea« z gdč. Nollijevo v giavni partiji, ter vsem ostalim operetnim ansamblom v vodilnih vlogah. Kdor še ni slišal tega resnično prikupnega dela, ki ne vsebuje v operetah običajnih neslanosti, temveč prekrasne pevne šlagerje, naj ne zamudi te predstave. Valjajo znižane cene od 24 din navzdol. Lhotkov balet »Vrag na vasic i gostoma Pi jo in Pinom Mlakarjem se vprizori v ponedeljek 4. aprila. Glavni vlogi pleleta gosta, z njima pa nastopajo solisti in zbor zagrebškega in našega baleta. Celotno delo se izvaja v isti zasedbi, kakor jeseni. Predstava se vprizori samo enkrat. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 26.: Firma. Red A. Mislite v teh dneh na CMD in darujte za njen sklad ! Maharadžev rubin Londonski listi poročajo lz Novega Deü-hija, da zbuja tam velikansko pozornost tatvina na Škodo enega najbogatejših pendžabskito knezov, naboba bahavalpar-skega Rutama Darle. Nabob ima ogromen zaklad draguljev, med katerimi je veljal za najdragocenejši kos rubin, ki so ga strokovnjaki cenili na 40.000 funtov šterlingov. Pred kakšnima dvema tednoma je ta rubin na skrivnosten način izginil iz bogatinove zakladnice. Sedar) so v Novem Delhlju aretirali štiri ugledne draguljarje iz tega mesta, baS ko so se hoteli z vlakom odpeljati proti jugu. Osumili so jih, da so v zvezi a to tatvino. Smrt snahe prezidenta Eberta V Bjrlinu je pred nekaj dnevi umrla snaha bivšega nemškega prezidenta Eb^rta. Našli so jo mrtvo v kopalnici. Ne ve se še, Če je umrla po nesreči ali prostovoljno. Polet iz Anglije v Novo Zelandijo Britska letalca Clouston in Rickets sta na progi Anglija—Nova Zelandija dosegla nov rekord. Preletela sta jo v 4 dneh, 8 urah in 7 minutah. Dosedanji rekord letal-ke Jean Battenove je znašal nekaj čez 11 dni. Nove 42 tisoč tonske vojne ladje »Daily Exrpres« beleži, da sta se Anglija in Amerika odloč li za gradnjo 42 tisoč tonskih ladij, ki bodo opremljene s 40.5 cm topovi, Balon je zgorel V Bochumu se je te dni dvignil v zrak balon »Dortmund«. Med poletom nud Ws-renfeldom je v balonu nastal ogenj, košara se je odtrgala in treščila na zemljo. Posadka se je pravočasno rešila s padali. Tatvine na tekočem traku V neki pariški tvornici za avtomob'le so že od lanskega poletja izginjali posamezni deli, ne da bi mogli zÉLediti tatu. Slednjič je policija aretirala tRJ&jst sr-ni-ljivih tipov med delavci, M so po* vodstvom skladiščnika. Tatovi so v deve» tih mesecih odnesli za 2 milijona franko! blaga. H A Sobota. 26. marca Ljubljana 12: Pester spored s plož?. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi. — 17: Za delopust igra Radijski orkester. — 17.40: Psihoteh-nični poskusi v industriji (g. Avcrust Kuhar). — 18: Originalna švicarska godba (bratje Malenšek). — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Negoš kot potopisec. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: 0 zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Cvetober iz Martelančevega šaljivega lista »Jurija s pušo« (Trst 1869). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna igra Radijski orkester. Nedelja 27. marca Ljubljana 8: Vesel pomladanski pozdrav (Fantje na vasi). — 9:: Napovedi, poročila. — 9.15: Cerkvena glasba (radijsKi komorni zbor [dr. F. KimovecJ in orgle [prof. Rančigaj]). — 10: Postni govor (ar. Kimovec). — 10.15: Plošče. — 10.30: Prenos akademije izseljeniške zbornice. — 12: Veselo rajanje (plošče). — 13: Napovedi, poročila. — 13.20: Opoldanski koncert radij, orkestra. — 16: Brata Golob igrata harmoniko. — 17.: Delo in stroški pri vzdrževanju vinograda (g. A. Flegoj. — 17.20: Veselo popoldne: radijski orkester g. M. Jelačin, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Juraj Bjankini. — 19.50: Harmoniko igra g. I. Cimerman. — 20.30: Pevski koncert ge. Pavle Lovšetove. — 21.15: Plošče. — 21.30: Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za oddih igra radijski orkester. Beograd 16.45: Orkester, narodne pesmi, vojaška godba. — 20: Operni prenos. — Zagreb 16.45: Plošče. — 20: Pesmi, recitacije, lahka godba orkestra, ples. — Praga 19.10: Godba na pihala in zvočne slike. — 20: Orkester in solisti. — 22.35: Plošče in klavirske skladbe. — Varšava 19.15: Pester glasbeni spored. — 22: Beethovna ura. — Dunaj 12: Orkestralni koncert. — 16: Lahka godba. — 18.30: Komorne skladbe. — 20: Orkester, zbor in solisti. — 22.30 Ples. — Berlin 19.35: Operni odlomki. — 20: Stare melodije. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — München 19.45: Pergo-lesejev intermezzo »La serva Padrona«.— 20.50: Zvočna igra. — 22.30: Koncert malega orkestra, vmes pesmi. — Stuttgart 19.15: Pester glasbeni spored. — 20: Pomlad in veliki čudeži v malem vrtu. — 21: Koncert Lortzingove glasbe. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Komedija »Čarovnica Lola«. — Rim 17: Citraški zbor. 21: Vojaška godba. — 20: Pevski zbor in orgle. — 22.50: Ples. ŠIRITE naročajte »J U T R O « Moderni klativilezi Iz oči v oči s smrtjo -življaj v večnem ledu Če stopiš v prostore pariškega Kluba raziskovalcev, se prepričaš, da duh pustolovščin še ni izumrl. Trideset mladih ljudi sestavlja to zaključeno društvo in vsak izmed njih je gledal že smrti v obraz. Le redke so priHke, da dobiš vseh teh trideset članov skupaj, kajti po pravilih Jih mora biti skoraj stolno vsaj polovica na kakšnem potovanju, da bi znanosti odprli nova, neznana ozemlja. To so pravi moderni klati vitezi, ki so se združili v tem društvu. Vprašaj, kateregakoli med njimi, da-li je gledal kdaj smrti v obraz, in ti bo postregel s kakšno zgodbo o nevarnostih, ki jih je prebil. G. Henri Lhote je n. pr. specialist za puščave, ki jih ni doslej prepotoval še noben Evro-pec. Že devet let biva skoraj stalno v Sahari in obvladuje narečja tamkajšnjih rodov že skoraj bolje nego svojo materinščino. Pred devetimi meseci, pripoveduje on sam, je v ozemlju Tuairegov za jahal krepkega velbloda. Cel dan je jezdil ž njim po puščavi in je bil med kamenjem, peskom ! n nebom tako sam, kakor si tega v Evropi niti predstavljati ne moremo. Zvečer se je ustavil na nekem zaščitenem kraju, človek in žival sta zaspala. Ko se je Lhote ob sončnem vzhodu zbudil, je odkril nekaj strašnega: žival je bila izginila. Iskal jo je vsepovsod, končno je odkril njeno sled in njo samo. Toda velblod je začel pred njim bežati. Bil je pač navajen tuareških obrazov in ko je zagledal beli obraz, se je ustrašil. Lhotu je uspelo, da se je oprijel vrvi, s (katero je bila žival prej privezana, toda na velblodov hrbet se ni mogel dvigniti. Velblod je dirjal na vse pretege, na zadnje je belokožca treščil proti neki skali, kjer je obležal nezavesten. Dva dneva in dve noči je ležal ranjeni raziskovalec v popolni samoti, brez hrane, brez vode, ves v mrzlici. Z zadnjimi močmi mu je po dveh dneh uspelo, da je ujel neko puščavsko ptico, ki mu je s svojo krvjo vsaj za trenutek u gasil a strašno žejo. Potem je spet legel v pesek in je zavest skoraj izgubil. Tretjega dne je prišla nepričakovana rešitev. Neki Tuareg je bil opazil blodečega velbloda, šel je po njegovih sledovih in je raziskovalca našel na pol mrtvega. Dal mu je piti in z veliko težavo ga je spravil na varno. Fred Matter raziskuje Arktido in sredi njenega večnega ledovja je doživel zgodbo, ki jo sam pripoveduje. S Charcotovo odpravo je bi' ob obali Grenlandske. S svojim tovarišem Michelom Perezom se je bil s sanmi na pasjo vprego odpeljal 200 km daleč od taborišča proti severu, da bi izvedel neka geološka dela. Ko sta ta dela končala, sta se začela zabavati z lovom na vodne ptice. Matter je stopil v svoj kajak, vzel je nekoliko pušk v čolnič in je odveslai po ozkem vodnem jarku Pihljal jc lahek veter in vožnja je šla nekaj časa dobro ko je Matter nenadno zapazil, da je zašel v toke, ki jih povzročajo plavajoče ledne mase in ki so ena največjih polarnih nevarnosti, kajti z majhnim čolnom s; proti njim brez moči. Od Eskimov se je bil pač naučil, kako je treba premagovati takšne toke, toda ko bi moral svoje znanje izkoristiti, je tok njegov kajak že prevrnil. Nagonsko je bil Matter globoko vdihnil zrak, preden je izginil v vodi, a pod njeno površino je bil ■ Pustolovščina z velblodom v Sahari — Do-— Ujetnik obleke - Polet v višini komaj SO m Rešiteljeva usoda ujetnik svojih treh srajc, dveh islandskih pullovverjev in svojega eskimskega plašča Voda je bila strašno mrzla, kajak je ležal obrnjen nad možem, škor-nji so ga vlekli na dno, z glavo nikakor ni mogel na površje. Življenje in smrt sta se v teh trenutkih borila med seboj, na zadnje je raziskovalcu le uspelo, da je odvrgel svoj plašč in se z vsemi silami preril na površino. Z zadnjimi močmi je splaval nato do roba jarka, kjer je bil že njegov prijatelj, ki ga je hitro potegnil iz vode. Bil je že skrajni čas, kajti v naslednjih sekundah bi Matter izgubil moči in Perez bi se moral vračati sam proti taborišču. Letalski stotnik Guyot raziskuje nove zračne poti V času, ko so bili letalci, ki bi preleteli Afriko še zelo redki, pripoveduje o svojem najhujšem doživljaju, je letel nad najbolj izgubljenim delom Sahare. Nenadno je dobil v teku nekoliko minut občutek, da se je odprlo peklo. Zavoljo nizkega zračnega tlaka je moral leteti komaj v višini kakšnih 50 m in tu ga je presenetil peščeni vihar, ki je vrtinci! pesek v višino, da je letalec sredi divjanja elementov izgubil vsak razgled. Tedaj se ga je prvič v njegovi karieri polastil občutek groze. Smer je bil popolnoma izgubil. Pristanek v teh popolnoma zapuščenih krajih bi pomenil sigurno smrt. V svoji stiski si letalec ni vedel druge pomoči, nego da je krožil kakor ranjena ptica. Več nego uro časa je tako krožil, predan golemu naključju, ko je zaslišal grmenje motorjev. Njegov tovariš Closse se je bi) dvignil s trimotornim letalom, ker so Guyota že pogrešali. Sedaj ni bilo treba drugega, nego da je Guyor Closeju sledil. Guyot dostavlja svojemu pripovedovanju: »Ubogi Closse 1 Tri dni pozneje je s svojim letalom padel na tla in je zgorel. Jaz pa nisem imel prilike, da bi ga rešil... Kulturni pregled Nova čapkova drama V Ameriki vlivajo topove Z njimi bodo oborožili nove vojne ladje, ki bodo križarile po Tihem oceana Odlikovani Papaninovci Prezidij vrhovnega sovjeta v Moskvi je sklenil, da se odlikujejo člani Papaninove odprave na ledni plošči z naslovom »junakov sovjetske Rusije«. Papanin, Krenkel, Fedorov in š ršov so prejeli Leninov red. Poleg tega prejme četvorica, ki je prezi-mila v bližini Severnega tečaja na ledu, po 30 tisoč rubljev nagrade v gotovini. Umrl je maharadža iz Patiale Iz Bombaya poročajo, da je umrl v svoji prestolnici Lahore maharadža Patiale, vazalne deželice v britsko-indisiki provin-Pandžab. Maharadža je bil eden najimo-vitejših indijskih knezov Njegova dežela šteje poldrug milijon prebivalcev. Maharadža se je rodil 1. 1891. ter je prevzel vlado že v starosti 9 let. Ljudsko štetje v Nemčiji Za dan 17 maja je bilo v Nemč ji napovedano ljudsko štetje. Zdaj so štetje odgodili, ker se bo izvršilo na ozemlju Velike Nemčije, torej tudi v priključeni Ost-marki ob istem času. Nemška Hotilja na Dunavu Hitler je naročil poveljniku nemške mornarice, naj preuredi stražne iadje na Dunavu v posebno fiotiljo, ki bo podrejena mornariškemu ministru. Pokopališče za avtomobile Novi zrakoplovi v Ameriki Nova ameriška družba Interocean Diri-gible Corporation je sporočila, da bo gradila zrakoplove novega tipa. V treh mesecih bo začela graditi prvi zrakoplov te vrste v Richmondu v Virginiji. Posebnost teh zračnih ladij bo ta, da bodo imele v svoji notranjosti podolgovat prostor, v katerem bodo namestili štiri motorje. Ti motorji bodo v tem predoru vsrkavali zrak in ustvarjali tako breziračen prostor, s pomočjo katerega se bo poganjala zračna ladja. Krmarili pa jo bodo s pripravami ob obeh koncih predora. Z novo vrstnim krmilom bo mogoče doseči, da se bo zrakoplov navpično dvigal, da bo tako tudi pristajaj in da se bo lahko obračal okrog svoje osi. V Washiingtonu so že preizkušali modele novih zrakoplovov in so se dobro obnesli. Plač bo iz kovine kot polnilo bo rabil helijev plin v aluminijastih celicah. Vsaka zračna ladja bo lahko prevažala 40 potnikov in 10 ton tovora špekulanti — v taborišče? O priliki zadnje napetosti med Poljsko in Litvo so židovski špekulanti skušal izkoristiti položaj s tem, da so nakupili velikanske množine valut in vrednostnih papirjev, s katerimi so uganjali nezaslišno umazane špekulacije. Poljski notranji minister j m je nakano preprečil. Odredil je aretacijo vseh židovskih špekulantov. Policija je Žide zaprla v taborišče Bereza Kartuza, kjer so pod strogim nadzorstvom. Na t#fc*nih kupih končujejo obrabljeni avtomobili v Zedinjenih državah ANEKDOTA Doživljaji dramatika Raimunda z ženskami so potekli zanj večinoma bolestno. Njegova ekscentrična narava je prej ali slej odbila vsako lepotico. V nekem prijateljskem krogu je dejal, da si je hotel zavoljo izgubljene ljubezni že pogosto vzeti življenje. »Ostal si pa vendarle živ«, je menil nekdo sarkastično. Raimund mu je jezno odvrnil: »Saj vendar ni mogoče, da bi zaradi vsake izvršil samomor!« VSAK DAN ENA (Pismo iz Prage) V češkem gledališkem življenju je visaka Čapkova drama velik dogodek. Dolgo pred vprizoritvijo se o nji piše in gledališče kar se da izkoristi zanimanje občinstva. Tokrat je reklamni aparat deloval s podvojeno silo in gledališče je bilo kljub močno zvišanim cenam za vrsto predstav že vnaprej razprodano. Premiera je imela prav posebno slavnosten značaj, ker ji je prisostvoval predsednik republike dr. E. Beneš s soprogo in mnogo najodličnejših predstaviteljev političnih in kulturnih krogov Nekaj dni pred vprizoritvijo je izšla drama tudi knjižno v založbi Fr. Borovi in tako smo se lahko že pred premiere seznanili z njeno vsebino. Kakor »Bela bolezen« je tudi ta Čapkova drama predvsem dokument dobe. Kakor .je predzadnja drama globok odmev grmljave, ki grozi s svetovno nevihto in obenem opomin vsem. ki jim je na srcu dostojanstvo človeka, tako ja ta drama pretresljiv dokument iz dežele, kjer so se ljudje spozabili in se pustili v krvavo državi jamsko vojno. Čeprav je avtor tudi tokrat izjavil, da se njegovo najnovejše delo ne tika nobene dežele in nobenega političnega sistema, marveč da je izraz splošnega in občečloveškega, vsi dobro čutimo, da je to ena tistih Matar, katerih možje in sinovi padajo na pušča h in gorah Španije. Saj sam Čapek priznava, da mu je sicer dala idejo njegova žena Olga Scheinpflugova (ki jo je pred tem dala tudi Fr. Langeru za >Dvaased;nd esätku«), da pa se mu je problem žene-matere kot ga obravnava v drami pojavil jeseni lanskega leta ob pogledu na reportažno fotografijo iz španske državljanske vojne »Mati iz Le-ride«. ki prikazuje ženo, jokajočo nad ubitim možem. Tehnična stavba drame je izvrstna, dasi tako preprosta. V osredju stoji mati. Najprej preprosta, običajna mati, vsa v skrbeh in v ljubezni do otroka, nam raste od prizora do prizora v veliko Mater, v simbol, ki nas prestine in ostane v duši neizbrisen. Dramatik ji jemlje sina za 6i,nom in ga takoj nato vrača nazaj mrtvega, da jo tolaži in s tem še veča njeno bolest. In prav ti razgovori z mrtvimi, to je najproblematičnejša stran drame. Tu tiči težka preizkušnja za režiserja. Z duhovi na odru se neradi srečujemo v moderni drami, današnji človek nima več smisla za cenene dramatične efekte te vrste. Toda Čapkovi mrtvi so postavljeni na oder na svojstven način. To so živi ljudje, ki tudi po smrti žive z ljubljeno materjo ki imaio tudi po smrti smisel za njene materinske čute in ostajajo po svojem značaju isti kakor v življenju. Toda na oder jih mora postaviti inteligenten režiser, ker drugače je katastrofa neizogibna. Postava Niobe 20. stoletja je pretresljiva. Avtor »Bele bolezni« je vložil vanjo ne samo protesrt vseh, ki jim je sdiomo sapiens« nekaj več kot žival, ki jo puste v areno, da izkrvavi ščuvana v nesmiselnem boju s to-readorji. ampak tudi odgovor vseh človeško in demokratično čutečih ljudi: da. proli vojni smo, sovražimo jo, toda tudi naš pa-cifizeon ima svoje meje; ko bo ptreba, se bomo branili. Zanimivo je. da so igrali prav v tistih dneh kakor Čapkovo »Mater« v Pragi na Slupi enodejanko avtorja tudi pri nas znane »Beraške opere« Berta Brechta »Puške gospe Carrarove«, ki ima nekaj naravnost presenetljivih podobnosti s češko dramo, dasi sta ota dramatika podala lik matere na povsem različen način: Brechtu je šlo čisto za realno postavo iz španske vojne, dočim je Čapkova mati abetraktnejša, simbolična podoba materinstva sploh. Brechtovi materi so ubili moža. Po njegovi smrti pazi mati 6 slednjim živcem svojega bitja na svoja sinova, ki ji hočeta oditi k milici, da maščujeta očetovo smrt. Prigovarja .jima in jih prepričuje, da je ves odpor zastonj, ker reveži morajo trpeti. Zastonj ji predočita sinova in sorodniki vso grozoto sovražnikovih dejanj — mati ne odneha. Starejšemu sinu je naročila, naj nalovi rib za večerjo, toda pri lovu ga ubijejo iz letala, šele pri pogledu na mrtvo telo iz njene krvi, se zbudi v rsjej odločni odpor proti moritvi nedolžnih ljudi, vzame puške in jih da sinu in sorodniku iin tudi sama si jo obesi na rame in odide v boj. Oba dramatika sta imela isti vir: sodobne dogodke, ki pisatelja naravnost silijo, da spregovori besedo na obrambo trpečih in umirajočih. Oba sta v podobni obliki, toda na svojstven način povedala isto: ob tem, kar se danes dogaja, prestane vse. Noben dokaz o pravici in klic po njej ne pomore več, danes bo obranila človeka, njegovo dostojanstvo in domovino samo puška, orožje, enako tistemu, s katerim te ograža brezobzirni sovražnik. Danes več niso na mestu lepe besede o pacifizmu. čuvarji svobode in demokraciie morajo biti pripravljeni. 0 B. Koncert pianista Koczalskega »Ne. hvala, to mi je predrago... Vzel bom rajši strup, s katerim pokončujejo podgane...« (»Ric et Rac«) Poljsflci pianist Koczalski je b'l čudežni otrok, ki je že z desetimi leti očaral svet z zrelimi izvedbami iin kateremu je glasbena javnost tako pozorno sledila, da je že leta 1896., ko mu je bilo enajst let, izšla posebna knjiga o njegovi klavirski igri in o celotnosti pojavov čudovite prerane glasbene dozorelosti. Mnogo glasbenikov je kazalo že v prvi mladosti izreden talent, ki so ga nekateri potlej odlično razvili, drugi pa zanemarili. Med pive spada prav gotovo Raoul Koczalski, saj je vse življenje posvetil glasbi in predvsem interpretaciji klavirske literature. Ni čuda., da si je v teku časa izoblikoval ogromno zakladnico repertoarja iz cele svetovne literature, v kateri pa prednja-čita pri njem romantika in klasika, kar je povsem razumljivo, saj se je prav v onih dobah klavirska glasba razvila do najpomembnejš h viškov in skoro zastrla ostale instrumentalne panoge. Spored koncerta, ki je bil v sredo v veliki dvorani Filharmonične družbe, je navajal Beethovna, Schumanna, Chopina in pianista kot avtorja Beethovna Mesečin-ska sonata, njegovo najbolj popularno kla-v rsko delo, je doživela v pianistovi interpretaciji svojstveno, subjektivno barvano izvedbo, ki sicer ni bila v vseh potankostih tradicionalna, zato pa tem bolj originalna. Kontrast med prv.m, zasanjani, iin zadnjim, strastno razburkanim stavkom je uspešno vezal srednji stavek, čigar lahkotnost je našla umirjen izraz. Vzorno so bili podani Schumannovi Me-tuljčk op. 2, na koncertih prav redko izvajani ciklus optimističnih predhodnikov slavnega karnevala op. 9. Koczalskega lastna skladba, sonata op. 97 v gis-molu, vzlic mnogoternim lepim podrobnostim ni mogla močneje zavzet'". Preveč je fragmentarna, zložena iz posameznih odstavkov med seboj neenakih slogov, remini-scenc ali vsaj podobnosti s karakteristiko drugih skladateljev. Mnogo je spevnih, vznesenih, pa tudi huimorn h mest, ki bi v izbirčnejši razporeditvi mogla doseči globlji vt s. Druga polovica koncerta je bila v celoti posvečena Chopnu. Koczalski že od mladosti velja kot avtentičen in suveren podajalec Chopincve umetnosti, tako je zanimanje, s katerim je bila sprejeta druga polovica sporeda, popolnoma razumljivo in upravičeno, čul smo Fantazijo op. 49, dvoje Nckturnov, četvero valčkov in drugi Scherzo, če prištejemo še dodatke (etudo. uspavanko in mazurko), je spored obsegal 12 Chopinovih skladb, katerim je občinstvo sledilo z naraščajočim zanimanjem. Posebno delikatno sta bila izvajana oba noktuma, zanosi to oba briljantna valčka, svojevrstno, a hkratu virtuozno veliki scherzo. V dodatku je bilo občudovati nežnost slavne Berceuse in gladkost etude v f-duru. Vobče odlikuje Koczalskega igro do kraja dovedena virtuoznost, ki vzposablja piain sta, da se popolnoma posveti vsebini skladbe in jo izčrpa. V tem smislu je bii koncert lep umetniški dogo-drk in zlasti poučen za klavirsk naraščaj, ki je v interpretaciji Koczalskega lahko videl popolnoma individualističen pogled na Chopno/o skladanje in vživetje v sorodno duševno sfero. Kakor običajno vsi nastopa Koczalskega v našem mestu, je bil tudi ta deležen ve like pozornosti in je b la dvorana zelo dobro zasedena. Klavir tvrdke Foerster (od tvrdke Breznik preurejeni klavir naše radijske oddajne postaje) je odlično odgovarjal in je nudil pianistu dost več barv-n'h in dinamičnih možnosti in odtenkov, kakor običajn, ki sicer stoji v tej dvorani. Potrebno bi bilo, da Glasbena Matica kot stalni aranžer pianističnih koncertov postavi v dvorano stalen klavir odl'čnih kakovosti, s katerim bo lahko p ostreči tudi najbolj razvajenim virtuozoan,. L M. S. Zapiski S R E M E M B E V DUNAJSKIH GLEDALIŠČIH Tržaški »II Piccolo della Sera« poroča v svoji literarni prilogi z dne 22. t. m. z Dunaja o spremembah v tamošnjih gledališčih. Tako zaznamuje, da je bila z zadoščenjem sprejeta vest, da ostane na vodilnem mestu dunafcke opere dosedanji ravnatelj dr. Erwin Koerber. Iz Državne opere so bili odpuščeni dirigent Bruno Walter, režiser Wahrstem in prvi violinist prof. Rcsè. medtem ko je pevsko osobje ostalo skoraj vse na dosedanjem mestu. Državna opera igra sddaj »Nibelungov prstan« z Maxom Lorenzo«) v naslovni vlogli, nato pa slede repertoarne opere ^Traviata«, »Aida«, s-Don Carlos« in druge, med njimi tudi Smetanova »Dali bor«, ki ostane še nadalje na repertoarju. Na mesto dveh odstavljenih dirigentov je imenovan monakovski dirigent Kari Winkler. Avstrijec po rodu. V Burgtheatru je prišlo pod vplivom novega režima do koren it ih sprememb. Namesto ravnatelja Röbbel inga je bil imenovan pisatelj Mirko J e 1 u s i c h, pisec znanega romana o Cezarju. Po izjavi, ki jo je dal tisku, namerava ukiniti v Burgtheatru sestav »zvezdnikov^ in »div«, ki jih obdaja povprečen ansambl, vpeljati v gledališče strogo ansambelsko igro ter vzeti režiji in insce-naciji njun prevladujoči značaj. Režiser in inscenator se morata, pravi Jelušič, podrediti avtorju in biti dramatikova pomočnika, ne pa tekmeca. Novi »vistosmerjemi« ravnatelj Burgtheatra je razveljavil dve tretjini letošnjega repertoarnega osnutka, da odpre pot klasikom in sodobnim nemškim dramatikom. Tako pridejo na oder Burgtheatra najnovejša dela Eberla. Wolfa. Kolbenhey er-ja. Bluncka, Forsterja, Moellerja in dr.. izmed avstrijskih pa Grillparzer in Kari Schönherr s svojo novo igro : Zastava«, dalje noviteta avstrijske pisateljice Juliane Kay »Charlotte Ackermanns i. dr. V depen-dansi Burgtheatra »Akademietheater«, ki je bil nekaj dni zaprt, so zopet otvorili igre s Scrivejevo komedijo »Trije Maupini«. Tudi v gledališču Josephstadt so se izvršile nekatere spremembe. Njegova dependensa »Kam-merspieltheater« ostane zaprto in odtod so prenesli v glavno gledališče Bernsteinovo komediio »Potovanje«. Znatne spremembi so izvršene v repertoarju in osobju otalih du najskih gledališč. V »Deutsches Volkstheater« je sedaj sezonski »šlager« Haralda Bratta drama »Hiša Romanovljevih«, ki slika zadnje dogodke na dvoru ruskega carja Nikolaja II. Seveda nastopa tu neizogibni Rasputin. V »Volksoper«, ki je popolnoma spremenila vodstvo, igrajo še dalje Bene-ševo novo opereto »Pozdravi Ln poljubi iz Wachau«. Hearst gre v pokoj Ameriški časop sni kralj Randolph Hearst bo v kratkem obhajal 75 letnico rojstva in je sklenil, da ob tej priliki odloži vodstvo svojega koncema Posle, ki jih je doslej opravljaj sam. bo poverii posebnemu odboru, v katerem bo Hearstov najsta-rejš sin in direktorji vseh Hearstovih listov. Na čelu novega konzorcija bo notar, tar. Horthy lezi Madžarski državn upravitelj Horthy je zbolel. Zaradi prehlada ima povečano temperaturo in mora ostati n ©toliko dni v postelji. UrcjOj« Damrìn Bavljen« — Izdaja ia konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Pran Jeran. — Za tnseratni del le odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani