11. številka Ljubljana, v ponedeljek 15. janlivarja. XXVII. leto, 1894. (shaja vsak dan sveder, izimsi nedelje in pravnik«, ter velja po poJti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. za čet rt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje te ođ četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj M iivol* frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravni itvu naj ne blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Kanonik Klun in Mladočehi. Pred kratkim aklical je gospod kanonik Klun verne svoje, v katoliško-političnem društvu zbrane somišljenike na sbod in jim razlagal politični položaj s tisto gotovostjo, kakor se navadno razlagajo s prižnice nebeške razmere. Novega je malo povedal. Ponavljal je samo to, kar je bilo od ustanovitve koalicije sem pisano v „Slovencu" in v „Vaterlandu" injpograval neštevilnokrat ovržene ali do cela nedokazane trditve, ter avoja izvajanja zabelil z nedostojnim napadom na mladočeSko stranko in na tiste slovenske poslance, ki se niso dati upreči v koalicijski jarem. Gospod kanonik Klun je rekel: „Pa Se jako važen pomislek nas zadržuje od ožje zveze z Mladočehi. Narod slovenski je veren in udao Bogu, ali ravoo tako je udan svojemu cesarju in presvetli habsburški rodovini. Ta zvestoba ia njegova tesna zveza z avstrijsko monarhijo je najglavnejše poroštvo njegovega obstanka v mogočni, vsem narodom pravični Avstriji. Veste pa, kako se v tem oziru godi na Češkem, kjer se javno zagovarja odpad od Avstrije, kjer so prišli do izrednih odredeb in do političnega umora. Zvestega državljana mora v srce boleti, kar se je v tem oziru poročalo v državnem zboru, in noben slovenski rodoljub ne more Želeti, da bi se taka načela razširjala mej poštenim narodom slovenskim, kateri je raztresen po rasnih deželah in vsled tega tako oslabljen, da bi po takih načelih prišel v nevarnost pogina." Že davno vemo, da kanonik Klun ni ravno pretesnosrčen mož, in da se v opravičevanje svojih nazorov in svojega postopanja ne plaši porabiti sredstev, katera pošteni politiki odklanjajo, da pa se bo kdaj tako daleč spozabil kakor to pot, tega bi ne bili niti od njega pričakovali. Z gori navedenimi besedami je prečastiti kanonik Klun na nečuven način sumničil ne samo mladoč -.--ko etranko, ampak kar ves češki narod, ki Stoji skoro v celoti za svojimi poslanci in vrh tega — seveda le mej vrstami — tudi tiste slovensko poslance, ki so konservativnemu klubu pokazali hrbet in pristopili slovanski koaliciji. Klun se upa očitati narodu češkemu oziroma mladočeški stranki, da ni zvesta „vsem narodom pravični Avstriji", pravi, da bo na Češkem javno zagovarja odpad od Avstrije in da so Mladočehi krivi izjemnih naredeb in umora policijskega agenta provocateurja Rudolfa Mrve I Kolikor besed, toliko zavijanj, toliko neresnic! Verojetao je sicer, da se Klun na Dunaji, v tem veselem, lahkoživem mestu, ne utegne posebno zanimati za češke razmere, ali to bi bi) moral vender vedeti, da je češki narod prej kot slej zvest cesarju in monarhiji, kar je vlada sama priznavala, in da se nikdar ni pogaojal niti ves narod niti katera stranka nje gova za odpad od Avstrije. Cehi niso zahtevali in ne zahtevajo alfi drugega nego samostalnost, jedinost in ne odvisnost dežela češke krone v okviru habsburške monarhije, zahtevajo to na podlagi državnega prava, slovesno pripozaauega v cesarskem reskriptu iz leta 1871. lu to e po sodbi Klunovi »odpad" od Avstrije, kateri se zagovarja! Težko je dognati, ali izvira to iz Klunove Debrižnosti ali iz njegove hudobnosti, a mislimo, da iz Blednjeiraeno-vane lastnosti, kar svedoči tudi njegova trditev, da so Mladočehi prouzročili izjemno stanje in umor Rudolfa Mrve. Da je to trdila vladna „Laibather Zeitung", bi se ne čudili, da pa slovenski poslanec Klun tako očitno neresnico izusti v slovenskim jeziku, to presega vse meje Vsakdo ve", da so izgrede, vsled katerih je bilo razgl ašeno 'zjemno stanje v Pragi, prouzročili nekateri po sami č-niki, večinoma nezreli mladi ljudje. Takisto je bil tudi umor agenta pravocateurja Rudolfa Mrve čin posamičnikov. Skrajna perfidoost je, rezati ta dejanja celi stranki, celemu narodu na rovas. (' tako delajo sovražniki češkega naroda, je še umevno. Tem gre za to, da spravijo češki narod ob dobro ime, da ga svetu predstavijo kol narod, kateri zasluži, da se z bičem kroti, če pa to trdi slovenski poslanec Klun, potem je to gola sramota. Se predrznejši pa je odstavek, v katerem pravi LISTEK. Slike iz našega deželnega zbora. i. častna dva Ribničana. častni ribniški krošnjar in rešetar, Fran Šuklje, kako naj te dostojno opišem, da se ne zamerim ne na levo in ne na desno! Spominjam ne te še — ne štej mi v zlo, da te tikam, kar nas je slabih ari-stokratov, se tikamo mej sabo! — kak si bil nekdaj kot dijak, kot mlad učitelj, ko še nisi poznal vsakega avstrijskega ministra, in ko si še svoj prvi ponos iskal — ne v dopadajenji vsakočasne vlade, — nego v dopadajenji nad dolgimi črnimi kodri, ki so ti tako poetično obsenčevali panslavistična široka pleča. Za Boga, tvoj panslavizem skrčil se je še bolj, nego so se skrčila tvoja nekdanja široka pleča! Da se nas Bog usmili, vsakemu je dano umreti, ali vsakemu ni dano, da bi vsake tri ali štiri mesece stiskal roko nuvoimenovanemu avstrijskemu ministru! Ko gledam z galerije pod sabo v zbornici koščenega poslanca dolenjskih mest — in sedaj plavajo Široke hlačice okrog njegovih tankih suhih neg, kakor plava jadro okreg šibke jambore, — teduj vedno in neprestano, kakor pri Schwegelju tudi pri tebi premišljujem, — nekoliko zgodovinarja tiči n„ vsak način v Drsni —, kaj bi bil postal Fran Šuklje, kojega naša mladina tako zelo sovraži in v kojem vidimo mi dorasli in zreli možje, ne izvzemši Janka Krsnika, Časih bolj političnega, nego ribniškega rešetarja, kaj bi bil postal Fran Šuklje, če se je rodil in redil v časih, sedaj že davno preteklih. Vzemimo čase, ko so v Kostnicah na grmadi Beži-gali prvega Mladočeha, Jana Iluaa in raisilimo si, da je Fran Šuklje živel tiste dni. Kam naj ga de-nemo! Že imamo prostor, kamor ga lahko postavimo brez strahu, da nas bi dementoval Šuklje z devetnajstega stoletja! Pripoveduje se, da je takrat, ko je Jan Hus že precej močno cvrl se na svoji goreči skladovnici, prikrevaala na grmadišče stara ženica ter privlekla s sabo butaricu suhih drv, ter jih strastno vrgla k ognju, Češ, da ta ogenj, ki naj bi pogoltnil krivoveica, prepočasi gori, in da mu je treba Še večjega duška dati. Sedaj prijatelj Franjo, sedaj mi pa še jedenkrat reci, da te dobro ne poznam! Da, če si živel v časih Kostniškega koncilija, potem bi tista stara ženica ne bila sama sopihala proti Husovi grmadi! Puč pa bi se ji bil pridružil Buhokoščen. dolg; mladenič, ki bi bil dolgokrak — kakor bi rekel pokojni Erjavec — vlekel se tik ženice, ter zdihoval pod težo suhega hloda, s kojim bi bil Janu Husu še bolj zakuril pod mladočeškimi nogami. In ta mladenič, — bi bil ti, Fran Šuklje, iu če si se rodil za časa rimskega Romula, prepričan sem o tebi, da si prihitel na vsako kurišče, kjer bi Klun, da »noben slovenski rodoljub ne more želeti, da bi se taka načela, — torej oačela odpadnikov od Avstrije, načela »Praških izgrednikov in morilcev Rudolfa Mrve — razširila mej poštenim slovenskim narodom". Ta načela, katerih razširjanje živ krst ne želi in ne pospešuje — podtaknil je Klun Mla-dočehom, ker mu je dobro znano, da mladočeška stranka nima takih načel, podtaknil jih je zategadelj, da bi mogel slovenskemu narodu govoriti: Glej, ta načela so kriva, da se ne združimo z mladočeškimi poslanci, teh načel nikakor ne odobravamo, obsojamo jih kar najodločneje, a shuio m i, kar nas je ostalo v konservativnem klubu, m i, zagovorniki in stebri koalicije, katere bo vlada za našo požrtvovalnost plačala s povišanjem kongrue posamnim našim pristašem v korist, tisti naši bivši tovariši pa, ki so stopili v slovansko koalicijo tisti niso naših mishj in najbrž onih istih nazorov iu načel kakor ujihovi novi zavezniki. Tako se prav razločno čita mej vrstami in kdor pozna prečastitega poslanca in kanonika Kluna, pritrdil nam bo, da smo prav pogodili. Neodvisnih slovenskih poslancev ni treba zagovarjati. Njihovo rodoljubje in poštenje je uzvišeno nad vsak najmanjši sum tako, da jih ne more doseči strupeno natolcevanje kanonika Kluna. Omenili Brno sploh vso to stvar le zategadelj, da spozna slovenski svet z nove Btrani poslanca Kluna in njegova sredBtva, koja uporablja pri svoji politiki. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 15. januvarja. Deželni »bori* V sobotni seji deželnega zbora isterskega so slovenski in hrvatski poslanci zopet zapustili dvorano. Poti. Spinčič utemeljeval |e nujui prtd-log, naj k.' nastavi slovenskega in hrvatskega jezika zmožen st nogrof. Deželni glavar zabranil je Spin-čiću govoriti, vsled česar so poslanci maniš'ne za pustili dvorano. — V koroškem deželnem zboru bili zažigali kosti kakemu prehistoričuemu Mlado-če hu! Če pa si se rodil v časih, ko je Martin Luter nabijal svoje teze na corkvena vrata Wittenber5ka, kako izvrstnega predikanta bi bila imela reformacija v ttbi! In da je Šuklje tedaj kanonik svete katoliške cerkve, kakor je bil Primož Trubar, pa bi jo bil isto tako popihal mej protestante, kot jo je popihal kanonika Kluna praded, kanonik Trubar. In od bele Ljubljano bi bil jemal slovo, in s kakega samostana vzel bi bil s sabo rožuato nunieo, ter stopil ž njo v zakon kje tam v kakem Wilrtember-škera mestecu in otroci bi se bili množili okrog njega, kopica za kopico! Ali mirno bi tudi ne bil živel, iu kmalo bi hotel več vedeti, kakor prvi mojster Martin Luter in kmalo bi si bil pristrojil svojo lastno sektico, koji bi bilo v naših dneh posvečeno posebno poglavje v nemški reformaciji, kot je posvečeno na primero Cvingliju, ali Kalvinu. Tudi ob čas h reformacije bi bil Šuklje skoval si svojo srečo, morda še boljšo od barona Scl.wegelja, ki bi v tisti dobi gotovo ne bil prestopil mej nemške predikante. Pač pa je bolj verjetno, da bi bila Njega ekscelencija tistih dob postala Njega eminencija, rimske cerkve kardinal, ki bi bil v miru po jedil vsako leto Bvojih deset do dvajset tisoč škudov. N k. j kardi-uata Be dandanes tiči v baronu Schvvegelju, kar je pokazal zuduji petek, ko je tako fino in pazljivo ogibal se vsake prilike, pri koji bi bil moral In se. je bil v za i nji ji govor o znani cesti, vBled katere je okrajni glavar Mac-Nevin prišel na tako dober glas 1'osl Emspieler pojasnil je dogodbe pri slovesni otvoritvi te ceste. Njegova izvajanja je uradni list seveda popolnoma zamolčal. Češki veleposestniki. Načtlnik volilnega odbora konservativnih če ških veleposestnikov grof B >uquoy poslal je Dunajskemu „Frtmdenblattu" pojiravek, v katerem prereka m' -t, da bi bili konservativni veleposestniki ponudili nemškim svojim tovarišem izprazujenih aest poslanskih mest in da bi se vršila v tem pogledu kaka pogajanja. — Narodni veleposestniki, ki so se ločili od poslancev, obelodanili so izjavo, v kateri se predstavljajo kot samostalna stranka. K temu jih je prisililo postopanje vodilnih poslancev, ki so v svojih enuncijacijah pokazali, da so se iz neverili češkemu programu. Nova stranku bo postopala solidarno s celim narodom, držala se češkega drž. prava in se poganiaia za absolutno jednako-pravnost in jednako v rednost obeh jezikov in za varstvo narodnih manjšin, kakor za avtonomijo. — V posebnem pismu naznaniajo neces jonisti, da se z večino strank** niso mogli porattttneti in se vsled tega morali samostojno organizovati. * nanje tlržave. Italijonske honiatije Poročila iz S cilije ro popolnoma izostala Italijanski listi javliajo, da je s čilski ustanek vladi že doslej prouzroči! 5 milijonov lir troškov. Vsled poziva generala Morre, oddati redarstvenim oblastvom vsa orožja, oddalo se je doslej 1980 pušk in 420 revolverjev. Crispi je nekemu novinarju rekel glede zapitega sicilnk^ga poslanca Defelice Giuffrida, da je ta nameraval S cdi|o ločiti od Italije in jo ustanoviti kot si c'jalistično republiko. V Kalabriji in v drugih kraj h se ponavljajo socijalistične demonstracije dan na dan in vojaštvo preprečuje večje iz grede le jako težko iu le ker postopa skrajno brezobzirno. JPVatl ros A-i an ar h ist L Prijatelji na »mrt obsojenega anarhista Vail-lauta, na čelu jim scc'julističui poslanci, jeli so na birati podpise na prošnjo, s katero zahtevajo, naj predsednik i> publike, C mu,t. pumilosti Vaillanta. Nabrali si -amo v Parizu veliko tisoč podpisov. Podpisali so se celo ljudje, o katerih se ve, da niso prijatelji anarhizma. Storili so to najbrž iz strahu pred anarhisti. V/lic ti mu ni misliti, da bo Ctrnot ustregel tej želji. Vaillant se je zoper obsodbo pritožil na kasacijsko sodišče. Čim reši to sodišče njegovo pritožbo, to je, ako jo potrdi, vršila se bo nstifikacija Nemški tlr£avni zbor. Ko je vlada svoj čas od državnega zbora izsilila meni vojaški predlogi prijazen votum, obljubila je slovesno, da bo pri predlogah o pokritji za to reformo potrebnih troškov davčoo breme zvalila na bogataše. Vlada je na to obljubo hitro pozabila. S*'daj ko bavi državni /bor z nieuimi predlogami, mej katerimi je najvažnejša predloga o davku na tabak. Na Nemškem ni tabak državni monopol; tam živi na ti»< če in tisoče ljudii od prodaje tabaka, od izdelovanja mnodk in pridelovauja te rastline. Ako hi obveljala davčna predloga, bi ne bila samo mnogim izmet ieh liudi) uničena eksistencija, tudi cena tabaka bi silno poskočila in troška bi zopet moral čutiti siromak Poslanci nemški se zategadelj tudi odločno zojierstavIjajo vladni predlogi. Debate so jako o dre iu vlada /daj š»- nima upanja, da dobi večino. dico izpregovonti proti imenitnim klošterskim šolam putra Kluna! Sedaj pa si mislimo, da je živel Fran Šuklje za časa f-aucoake prekucije. Brez mandata bi tudi tedaj ue bil ostal in iz provincije bi bil prišel kot posluuec v kouvent, kjer bi bil morda pričetkom Bmukai se okrog rojaliutov. Konečno pa ga brez dvojbe dobimo mej Jakobiuci na najvišjem vrbu tako imenovane gore. Iu roko bi bil Htiskal Daotonu, in z Maksimilijauom Robespierrom bi se bila tikala in bratovščino pila z devičnoobrazuim Saint Justom! In če bi Je-ta v konventu predlagal, da naj se Ljudevitu Capetu glava odbije, bi naš prijatelj Saint JusLa še prekrilil, ter bi predlagal, da naj se Ljudevitu Capetu ne odbije samo glava, temveč da naj se mu poprej pri živem telesu še odsekajo različni udje, kakor noge iu roke! No in konec! Tudi taje jaseni Nekega dne bi ga bil dol) I grozni Fouquier-Tmviil' |iod avoj palec, in nekega meglenega jutra sedel In naš Frani; jis na tistem znanem vozu, na kijun so vlačili obsojence iz ječe do g ijotine. In zadnjo pesem bi bil zapel Šanson, in stare babnice bile bi okrog šafota plesale in hripavo kričale: Vive la iepubl:que! Da, giljotinirali bi te bili, prijatelj Šuklje, če si živel v časih francoske revolucije, ko je vladala in gospodarila mati giljotina ter Brkala kri, tako beračevo, kakor bogataševo, tako ministrovo, kakor kraljevo. Miha baron Čebula. Dopisi. Is Celovca, 11. januvarja. [Isv. dop] (Koalicija na vseh koncih in krajih.) Po Dunajskem uzorcu skuša se zanašati zdaj misel koalicije tudi v posamezne provincije, oziroma v deželne zbore. V dveh zaporednih številkah cenjenega Vašega lista ste že objavili, kaj da sj pod vladno patronanco in z mešetarstvom nemškutarskega barona Scbvregelja pripravlja v Vašem kranjskem deželnem zboru. Ali ne mislite, da se je ta poskus storil samo pri Vas! Tudi pri nas se nekaj jednakoga pojavlja, kajti na migljaj od gotovo strani sešli so se naši nemško -liberalni poslanci na predvečer otvorenja deželnega zbora koroškega, t. j. pretekli torek dne 9. t. m., v posebni sobi Sandvv rt ho ve gostilne v posvetovanje. Ugibali so, kako bi bilo mogoče skrpati koalicijo nemško-liberalne in nemško-narodne stranke deželuih poslancev, kateri bi bilo pritegniti, ako možno, tudi bolj mirnega slovenskega poslanca g. Muri j a, katerega so ta večer z zvijačo celo privabili v svoj krog, tako da se je nehote* moral udeleževati posvetovanja o gorenji zadevi. — Kakor znano, je našim Nemcem največ na tem, da si ohranijo svoje sedanje posestno stanje tako, kakor si je želijo in kakor si je prakticirajo že vsa leta sem — na škodo jedne tretjine slovenskih deželanov koroških, o katerih nočejo slej kakor prej ničesar slišati. Da se g. Muri ju pokažejo bolj naklonjene, sklenili so ga letos voliti prvi pot v gospodarski odsek, dočim je bil doslej vedno volieu samo v verifikacijski odsek, v kojem prav za prav ni imel nikdar kaj opraviti. Na poslanca g. E i n s p i e 1 e r j a se pa po svoji stari navadi ta nemška goBpola niti ozirala ni ter ga, kakor prejšnja leta, tudt letos ni volila v noben odsek. Nemški nacijonalec in poslanec za mesta Št Vid in Trg, dr. Fr. P r e 11 u e r , je sicer namignil, da hi bilo prav, ako se z ozirom na nameravano oživotvorenje koalicije v deželuem zboru koroškem voli „pro forma" tudi E i n s p i e I e r v kak odsek, ali njegove besede se niso v poštev jemale in nloveoBki poslanec g. Gregor E i n s p i e I e r bil je kakor po navadi pri volitvi oJsekov popolnoma prezrt. Tej koaliciji je očividno in brez dvojbe glavni namen ta, da se zaprečijo na vsak način tožbe slovenskih poslancev v deželni zbornici. Neizmerno mnogo krivic bo je slovenskemu narodu na Koroškem prizadejalo v teku zadnjih let; izgubili smo mnogo, pridobili ničesar. Kako se nam godi na Šolskem polji, to je vsakomur dobro znano, kdor le količkaj zasleduje tok naše ttžavne borbe za uajprimitivnejše pravice, katere bi se nam po postavi morale priznati naravnim potom. Ne govorimo dalje o našem c. kr. deželnem šolskem svetu in o naših c. kr. uradih, sodnih in političnih, ki so nam vsi brez izjeme nasprotni, in sko se spominjamo Blavne naše c kr. deželne vlade in njej podložnih ter udanib c. kr. okrajnih glavarjev, na čelu jim znani baron Mac Nevin, morali bi pretakati solze nad pritiskom, ki ga dan za dnevom občutimo, da bi si olajšali srčno bolest, v kateri se nahajamo pogostokrat. — Ozrimo se torej, kamor se hočemo, povsod se nam godi krivica; povsod se nam mečejo polena pod noge in se nam kruto bfje v obraz. In v takem položaji naj naša slovenska poslanca v deželnem zboru, na jedino pravem kraju, kjer še moreta brez skrbi poprijeti za besedo tersmeta javno in j a s n o i z -raziti svoje m i h I i v korist trpečega Bvojega naroda — takoimenovanej koaliciji na ljubo — molčijo o naših težnjah? To bi pač pomenilo izdati svoj narod, tisti narod, kojega zveBti njega sinovi so poslali v deželno zbornico navzlic mnogoštevilnim zaprekam jedina ta dva svoja poslanca s polnim zaupanjem, da bodeta vedno iu povsod ter pri vsaki priliki jiošteno zastopala njihove koristi in da bodeta imela pred očmi jedino le to: pomagati slovenskema narodu na Koroškem do popolne ravnopravnosti, neodvisnosti in do boljšega blagostanja. Podlaga tujčevi peti nočemo in ne smemo biti. Naj se ustreže že jedenkrat skromnim našim zahtevam in naj se nam pripoznajo naše pravice, potem je vsako krpanje koalicij odveč in mir, nebeški mir bode zavladal po celej deželi. Kolikor časa pa se nam na nemški strani ne pojavijo možje, ki bodo umeli biti tudi nam pravični« toliko časa naj naša nemška gospoda, ki zajema iz polnih loncev in sedi pri dobro obloženi mizi, ne pričakuje od naših poslancev, ki se morajo danes boriti Še za drobtine, da bodo roko v reki z njimi delovali — pod krinko koalicije — ? pogubo slovenskega naroda naKoroškem. Navadili •mo sel« davao vseh takih zvijač, zatorej odkrito izjavljamo, da na h nikakor ni strah, ker amo popolnoma j)repričani, da se naša poslanca ne bodeta dala zapeljati in da bodeta ravno letos krepko povzdignila svoj glan v deželnem zboru, ker je skrajni čas in nujna potrebi* datudi širši svet izve, kako d a s e p ost opa danes, v 19. stoletji, a k o r o š k i m i slovenskimi trpini. las dorlce, 12. januvarja. [Izv. dop.] (Zavrnitev.) Gospod urednik! Vaš zadnji dopis iz Gorice vzbudil je v Gorici splošno začudenje, zlasti pa pri meni, katerega se je tikal. Dopis je brez dvombe silno tendencijozen, v „Narod" podtaknjen, račur.aje na zaupanje od Vaše strani Najpoprej poroča dopisnik neresnico o zborovanju našega vrlega »Goriškega Sokola". Dopisnik skoro ne omenja zborovanja, pač pa se bavi z novim starosto, t. j. z mojo malenkostjo, češ, on je zagotavljal, da zanaprej bo društvo veliko lepše uspevalo nego doslej. — Taka nespametna zagotovila niso prišla iz mojih ust, pač pa sem obljubil, delovati s svojimi skromnimi močmi kolikor mi bo mogoče na to, da bo diuštvo delovalo v dosego svojih vzvišenih namenov. Dopisnikov namen je preveč jasen, da bi ga trebalo šn posebe pojasnjevati. Prav odločno pa proteatu;ein proti njegovi drzuosti, s katero je poslal v javnost vest, da bo „ Primorec" izhajal le jedenkrat na mesec in ne vsakih 14 dni j, kakor doslej is kakor je naznanil tudi v prvi letošnji številki. To si je dopisnik izmislil kur na subem, kajti kaj takega ni bilo meni nikdar niti od daleč na mali, a je tudi v obče v Gorici nekaj čisto novega. To novost je podtaknil „Narodu* uekdo, ki ima očiten namen, škodovati „Primorcu", škodovati meni in me, kakor je razvidno iz prvega dela dopisa, z lažojivim poročilom osmešiti pred javnostjo. Z thtevatu zategadelj od dopisnika, da se opraviči, kje je ujel ono novico o „Primorcu". Vsa-keršoo zavijanje je tu izključeno, kajti posegal je v jako občutno področje slovenskega lista in vsakdo naj prej premisli, kaj razbobna po svetu. Ker je bil dopisnik pri občnem zboru nSokola", bil bi me pač lahko poprašal, kako je s „Primorcem", ako je imel čiste namene. Toda dopisnik se je kar na suho zlagal, zato zahtevam pojasnila ali pa zadoščenja. Ako se to ne zgodi, prosim Vas, da takega dopisnika ne zakrijete pod plašč uredniške tajnosti, ker je ni vreden. Človek, ki tako drzno zlorabi uredniško zaupanje, oi vreden, da se njegovo ime javnosti prikrije, ker drugače bodo take zlorabe rasle, iz česar ne morejo prihajati dobri nasledki v sedanjih itak dosti kritičnih časih. Andrej Gabršček, tiskar in urednik. Ia Vipave, 13. januvarja. [Izv. dop.] [Narodna čitalnica) v Vipavi je imela dne 8. januvarja t. I. svoj redni občni zbor. Po nagovoru predsednika g. dra. Jos. Kenda, v katerem je omenjal, na kak podel način se je mej letom od raznih strauij napadalo odbor, ki je vzlic temu ostal hladen in trezen v svojem delovanji, posebno pa povdarjal izborno stanje čitalnično v vsakem oziru, prečital je društveni g. tajnik svoje poročilo o društvenem delovanji in o gmotnem stanji 1. 1893. Iz tega poročila posnamemo, da je imela čitalnica koncem Lta 41 udov, bila naročena na 22 časopisov in je priredila v minulem letu 4 veselice in 2 zabavna večera; nakupila je iz darov 11 tamburic, darovala društvu „Badogoju" 50 gld. in postala pokroviteljica družbe sv. Cirila in Metoda s prispevkom 200 kron; knjižnica pomnožila se je za 50 knjig in časopisov. Dohodkov je imela čitalnica 763 gld. 62 kr., stroškov pa 722 gld. 58 kr. V odbor za I. 1894 voljeni so jednoglasno sledeči gg.: Dr. Jos. Kenda, predsednik; M. Prha-vec, podpredsednik; Jos. Zacula, blagajnik; K. Wi-der, tajnik; H Grabrijan, Fr. Silvester in Iv. To-mažič, odborniki.__ Domače stvari. — (Deželni zbor kranjski) ima svojo IV. sejo jutri dne 16. t. m. ob 10. uri dopoludne. Na dnevnem redu so poročila finančnega odseka o računskih sklepih raznih zakladov, mej njimi tudi deželnega zaklada, o proračunih, o prošnjah dveh šolskih svetov za podpore za šolske zgradbe, o prošnji usmiljenih bratov v Kandiji za bolniške namene itd. in poročila upravnega odseka o nekaterih gospodarskih stvareh. — (Dnevni red seji obči nekega a veta Ljubljanskega.) v torek, 1G dan januvarja 1894 ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I O/.naml* predsedstva. II. Sta v binskega odseka poročilo a) ob oddaji priprege in zalaganja mestne občine z materijalom za stavbioske potrebe ; b) o določitvi visočine uabrežnemu zidovju ob Ljubljanici z ozirom na projekt glede" osuSevaoja Ljubljanskega barja; c) o Filipa Zupančiča prizivu v stavbinskih stvareh. III. Vodovodnega ravnatelistva poročilo a) o mestnega vo-dovola proračunu za 1894. leto; b) ob izvršeni kolavdaciji del za dobavo vode v Klecah; c) ob izvršeni kolavdaciji del pri reservoiru na hribu Pod-turnom in pri podzemeljskih stavbah v Klicah ; č) o prošnji za odpis neke vodovodne pristojbine. IV. Občinskega svetovalca M. viteza Zittererja samostalni predlog glede odprave nekaterih nedostatkov na občinskih potih vsled železničnega prometa. V. Per-sonalia. (Tajna seja). — (Iz pisarn«* slovenskega narodnega gledališča.) V četrtek dne 18 t. m. se bode pela na sloveusksm odru v tretjič Kreutzerjeva ljubka in melodijozna opera .Prenočišče v G rana ditf, ki je pri prvih dveh predstavah dosegla tako krasen uspeh. Ker utegne biti to zadujapred stava te opere v tekoči sezoni, opozarjamo vse prijatelje glasbe na ta večer, posebno v nanj) rodoljube, da se pravočasno oglase za sedežu. Pripravljajo se za drugi teden večji odlomki iz opere .Trubadur* iu bo marljivo študira Smetanova „Prodana nevesta", ki pride bodoči meječ ni oder. — (Slovensko gledališče.) Stritar je slovenske pisatelje že pred leti opozarjal na so cijaluo vprašanje, ali njegovo priporočilo ni našlo odmeva, največ pač zategadelj, ker v nas to vprašanje še ni postal) tako pereče, kakor dugod Gosp. dr. Vošnjak je prvi, ki se je ravnal po Stri tarjevem nasvetu iu spisal v soboto uprizorjenega „Premogarja". To ni socijalna drama, nego običajen ljudski igrokaz, pri katerem je pisatelj s«.cijaluo vprašanje porabil največ le v dekorativno svrho. Snov celi ig(i je precej preprosta. Premogar Marko Sivec čuti bridko vse krivice, katere s«* gode delavskemu stanu in uavzel se je iz čitanja listov duba upornosti zoper kapitalizem Se večje n^go to sovraštvo proti brezsrčnim delodajalcem, pa je ujegovo sovraštvo proti novemu ravuatelju premogaruico Drenovtt. Ta je bil namreč pred petindvajsetimi ieti zapeljal Sivčevo nevesto. Dekle je tedaj skočilo v vodo, a Sivec jo je rešil, jej odpustil in se ž njo poročil, ter ravnatelja Drenova sina vzgojil kot svojega. Ta isti Drenov je začetkom igre postal novi ravnatelj premogaruice, v kateri deluje Sivec in prvi njegov čin je, da zniža siromašuim premogarjem mezdo za deset centimov. Ta nova krivica razdraži vse delavje, najbolj pa že itak v onemoglem sovraštvu trepetajočega Sivca, ki porabi ugodno priliko za maščevanje in nagovarja svoje tovariše, naj ustavijo delo za toliko časa, dokler se jim mezda primerno ne poviša, delavni čas pa skrajša. Sivčeve besede razvnamejo premogarje in — štrajk je gotov. Sivec kot vodja vsega gibauja gre z večjim odposlanstvom v ravnateljsko pisarno in naznani tam delavske tirjatve. Drenov je odbije in pokliče vojaštvo na pomoč, njegova odločnost in brezobzirnost raztogoti Sivca, da ga hoče s kladivom pobiti, a orožniki preprečijo to in odpeljejo starca v zapor. Sivec prebije presojeno mu kazen in se vrne v svoj kraj s trdnim sklepom, ugonobiti Drenova in će treba samega sebe. Gre v premogokop in da znamenje, da je nastala nesreča, vsled česar vsi premogarji zapuste rove iu hite iz premogokopa. Drenov se hoče uveriti, kaka nesreča je nastala, in gre v premogokop. Tu se sestaue s Sivcem, ki po veledramatičnem prizoru vrže dina-mitno patrono. Eksplozija je grozna. Sivec je pobit, in umrje vsled dobljenih ran. — Gosp. dr. Vošnjak podal nam je v tej igri mogočuo, pretresujočo sliko iz življenja naših rudarjev, pretresujočo zategadelj, ker je resnična. Igri bi se dalo tu pa tam kaj Ugovarjati, zlasti zadnje dejanje se nam ne vidi prav srečuo, ali v celoti jo moremo samo pohvaliti. Da uspeh ni bil velik, k temu jo mnogo pripomogla nič preveč dobra predstava. Gosp. Verovšek se je sicer pošteno trudil, ali posebnega uspeha ni imel največ pač zategadelj, ker ni znal svoje uloge tako kakor treba. Izvrsten je bil g. D a n i I o in tudi g. Perdan je bil prav dober. Pohvalno je omeniti gospo Borštnikovo, gospft. Slavčevo in Nigrinovo in g. Lovšina. Gosp. P o d • grajski je kot Barktč imel resno ulogo, pa jo je nevede in nehote jako humoristično igral. Scene-rija zlasti v premogovi jami |e bila krasna. — (Zdravje poslanca dr. A. Gregorčiča) je še vedno slabotno, da ne more iz sobe in mora celo ostati v postelji. Vendar je upanje, da h • mu kmalu povrne zaželjeno zdravje, kar vsi želimo prav od srca. — (Kanonik dr. Rački) se po najnovej«h poročilih hrvatskih listov počuti nekoliko bolje in se je nadejati, da se mu zdravje stalno zboljša. To vest bodo gotovo v-i prijatelji velezaslužnega hrvatskega rodoljuba pozdravili z iskrenim veseljem. — (Gostovanje g. Borštnik a v Za grebu.) Kakor smo že javili, nastopi jutri dne 16. iu v četrtek dne 18. naš prvi igralec g. Borštnik kot gost na Zagrebškem narodnem gledališči v igrah „Fedora" (Loris Ipanov) in „V a l e n s k a s v a t b a" (Čiku) Posebno Bimpatično pozdravlja sobotni „Obzor" gosta, kot slovenskega uraetnika-piBatelja ter zaslužnega in odličnega člana bratskega naroda ter mu kliče : Dubro ti > A -1! — (»Slavcev a m a s k a r a «1 a ) bode letoB na pustno nedeljo dne 4. februvarja, v dvoranah sta rega strelišča, katere je kranjska hranilnica društvu brezplačno na razpolaga prepustila. Pri plesu bode svirala vojaška godba. Po pripravah in odsekovem delovunji je soditi, da bode ta veselica jedna najsi-jajnejsih, katere priredi „S!avectt. Vsled kratkega predpusta in priprav za maskarado su je morala običajna mala veselica s plesom opustiti. — (Češki kvartet) koncertoval bode v soboto dne 20. t. m. v dvorani filharmoničoega društva. Savni glasbeniki so dobro znani prijateljem umetnosti od prvega koncerta, ki so gi priredili lani v redutni dvorani p sredovaojem .Glasbene Matice". — (Tukajšnja c. k r. strokovna šola za umetno vezenje in svetovna razstava v Čika g i.) Na svetovni razstavi v Č.kagi je bila odlikovana tudi Ljubi lančanka gospodičua A lela Czeruv, kakor posnamemo iz ravnokar iziš'ega oficijelnegs zapisnika i it-, mijiranih avstrtjsk h izlož-nikov. Imenovana gospodična je dobig daj mnogo posnemovalk in posnemovalcev! 1 j ___ _ __1 H T ^ Slovenci iu Slovenke! ne z&bite •družbe sv. Cirila in Metoda! L Ji Razne vesti. * (Velika rumuuBka pravda zarad ,m e mo r a n d u m au ) se je motala odložiti vsled mnogih utokov iu pntožeb ničnosti in se bode menda vršila še le t^kom meseca aprila. * (Velika nesreča) se je dogodda pri zgradbi predilnice v G«ntu. Podrlo Be je vas poslopje in je nastala grozna zmešnjava mej ilelavci; 60 delavcev se ie rešdo, nad 30 pa lih j« bilo zasutih! Izvlekli so 6 mrtvih in 9 težko ranjenih, ostali so bržkone mrtvi. * (Nove plinove svetilke.) ki se same prižigajo vsled pritiska plina iz plinarne in neke jako genijalne električne naprave pri vsaki posamični svetilki, ao zdaj uvedi v Chicagu. Svet'lk* se prižge in ugasne direktno is plinarne, ne da bi zato bilo treba prižigalcev. Se li bode na ta način mogla plinova svečava ubraniti sihe konkurencije električne luči, je v|.rašanje. Telegrami Slovenskemu Narodu": Beljak IT), januvarja. Vodja nemških nacijonalcev dr. Steimvinder naznanil na tukajšnjem volilnem shodu, da odloži svoj mandat. Dunaj 15, januvarja. Srbski sekcijski načelnik Milovanović odpotoval je danes v Be-ligrad. Praga 15. januvarja. Pravda zoper člane „Omladine" se je danes začela. Zatoženih je 77 oseb. Pred sodiščem se je zbrala številna množica, katero je policija brez težav razgnala. Protest zagovornikov, da se vsakemu zatožencu ni dovolilo, izbrati v zmislu zakona tri zaupne može, da bi pris istvovali obravnavi, in pa protest glede premajhne dvorane je sodišče odklonilo. Poslušalstvo izražalo je svojo nezadovoljnost s tem sklepom demonstrativno, kar je predsednik Krčmar energično zavrnil. Potem so se jeli poitnenoina klicati zatoženci. Razvem jedncga so vsi navzočni. Budimpešta 15. januvarja. Jutri se otvori katoliški shod, sklican, da protestuje-zoper vladne cerkvenopolitične predloge. Dne* 17., 18. in 19. vršile se bodo škofovske konference, na katere pride tudi nuncij Agliardi z Dunaja. Rim 15. januvarja. V soboto ponoči napadli sta dve krdeli anarhistov mej Masso in mej Carraro več postaj orožnikov in finančnih paznikov. Več oseb ubitih, mnogo ranjenih. Predsedstvo poslanske zbornice je odklonilo zahtevo radikalnih poslancev, naj intervenira na korist zaprtega poslanca Defelice-Giuftrida. V okolici Rima se snuje čedalje več delavskih društev. Vlada se boji izgredov in je v dotične kraje odposlala večje število orožnikov. Spominjajte ge dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. „LJUBLJANSKI ZVOH" gld. 60 kr. sa vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld, 30 kr.; e& četrt Leta 1 gld. 15 kr. Umrli so v l Amitetten, Drai-dan, Prage, Franaovlh varov, Karlovih Tatov, Kgra>, Marijinih varov, Plsnja, Budejerio, Solnograda, Linoa, Stevra, Iaohla, Omundena, Zeli« na jaaern, Lend-Oaiteina, Ljubnega, Beljaka, Golovca, Pramenifeate, Trbiža. Ob 11. uri 3)7 min. dopotudne oiebni vlak ■ Dunaja via Amitetten, Draidan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varor, Planja, Budejevlo, Solnograda, Iiohla, Omundena, Linoa, 8tejrra, Pariaa, Genove, Gurlba, Bregnloe, ZeUa na jeseru, Lend-Oaitelna, Ino* moita, Ljubnega, Oelovoa, Pontabla, Trbiža. Ob 4. uri 83 min. j>opol*tdne> oaebni vlak ■ Dunaja, I^julinega, Beljaka, Oelovoa, Frameuifeite, Pontabla, Trbiia. Ob 9. uri 1)7 min. *v**črr oiebni vlak a Dunaja, LJubnega, Heljake, C*, lovca, Pontabla, Trbiia. Odhod ls LJubljane (juž. kol.). Ob S. wri i)S min. z)utr<\) v Kočevje. „ 1». ,, OO „ opoludne „ „ „ O. H lO „ zvfčcr „ „ Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob H. uri lO min. zjutr<$j ia Kočevja. „ /. „ Ol „ popotudne „ „ 9. ,, 40 mveier n „ Odhod lm LJubljane (drt. kol./ Ob 7. Mri IS min. nfutraj v Kamnik. ■ pb n popoludn« „ n ti „ SO , mveier _ . Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob 9. uri SI min. i* Kamnika. „ 11. „ IS „ ttopoiudne „ ,, ;4-ll) Št. 25858 ex 1893. Razglas. Pobiranje pasjega davka za 1894. leto pričelo se je s 1. jami vtirjrm letos in je plačati ta davek v okrožju Ljubljanskega mesta od vsacega psa, izimši one, kateri so za varstvo samotnih posestev neobhodno potrebni. Lastniki psov naj si utajpo^iM-jc do 1. fcliriivarjfm t« 1« preskrbe letošnje marke, katere se dobe pri mestni blagajnici proti plačilu ^ Slcl«, CL. Vo Z ozirom na § 14. izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka se lastniki psov opozarjajo, naj v pravem času vplačajo takso, ker bode konjač od 1. svečana letos počen.ši vse one pse polovil, kateri se bodo na ulicah nahajali brez letos veljavne marke. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 2. dan januvarja 1894. (29—3) V najem se da takoj s tremi tečaji, stopami in ovšenarjem v H1itliov4-i. jedno uro oddal;en od Kamnika« na vodi B stric'. Mlio, pri katerem se nnhajajo tudi m k eden f, dva hleva io Nvlnjak, ima pravico do vse vode ter je ne manika v veliki suši za mlin in Sago Natančni pogoji so na vpogled v pisarni meščanske korporacije v Kamniku do lil. junu var ju 1994. (67-9) Upravništvo meščanske korporacije. IOOOOOOOOOOOOOOO( Razpis službe. Pri deželnem kiijlgovotlstvu t l\jiil»l|uiil izpraznjena je služba deželnegra knjigo vod je z letno plačo 1400 gld., akt vitetno doklado 240 gld. in s pravico do štirih v pokojnino nevStevoih petletoic po 100 gld — Prošnje za to službo naj ne pravilnim potom do 12. februvarja 1894 pošljejo ptdpiBanemu deželnemu odboru, moraju pa biti podprte z dokazili o usposobljeno .t'■, o *tar< stt, n znanji slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter o vseh dru^ib merodajnih osebnih razmerah prosilćevih. Od deželnega odbora kranjskega 2) v Ljubljani, dne* 10. januvarja 1894. (65 Prav dobro goveje meso od volov h« dobiva pri Leopoldu Slovša v šolskem drevoredu št. 12 v mestni mesnici. Cena mesa za kilo: Flam in prsa po 44 kr. pleče in nržola „ 48 simbas in stegno „ 56 Za mnogobrojno obiskovanje se priporočam z zagotovilom, da bom gotovo vsem obiskovalcem dobro postregel. (78—1) V ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ Danes zvečer ob 5. uri v hotelu „Pri Slonu" točenje 3 0Jlonakovskega Z velespoštovanjem 79) c?v. §/tai/z. ¥ ¥¥¥¥W ¥ ¥VVV\ ¥ ¥¥¥¥¥¥ Zahvala. Za mnogobrojno« povodom smrti našega iskreno ljubljenega in nepozabnega sina, oziroma brata, svaka in strijc.i, },'<>sp. Antona Žužek-a 0. kr. stavbenega pristava ustno in pismeno izraženo odkritosrčno sočutje, izrekajo tem potom vsem najglobo-kejšo zahvalo (ho) žalujoči ostali. V Ljubljani, 15- januvarja 1894. V ¥¥¥¥¥¥¥¥¥ ¥¥¥¥¥ ¥ ¥ ¥ ¥\ BjiiHipipRflMnnpn iif ¥\ E^^Bg^ffiwiHyU 1^ r| Pp|BHRH m¥ ¥m ffuJLjflJnM I ^ ^1 wm UR |,v ^ m\\w9JftiJiTi iiriiij&jfsffp11 ^ ¥m W^K7ffVml^fff^ffm m pri HM m¥ ^1 Hi wNM% m *mEm ^lamSSM m¥ ¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥ Ldajatelj in odgovorni urednik: Josip NuN. Lastnina in tisk „Narodue Tiskarne".