Slev. 292.
1 IMlaiii, v sredo, dne 23. dcccnmra lili Posamezna šm« >m l '50 m Leto LIL
Naročnina
za državo SHS:
Ita mesec . , sa pol leta , « celo leto
.... Din 20
.....120
.... .240
za inozemstvo:
Mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
ccloletno
V Jugoslaviji .... Din 40 y inozemstva.... . 60
Cene inseratorar
Enostolpna petitna vrsta malt oglasi po Din 1*50 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm viSino po Din 2 50. veliki po Din 3 - in 4 ~. oglasi v uredniškem delu vrstic« po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemSi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Fošlnioa Mwi v ooiovlni.
Uredništvo je v Kopitarjevi nllct 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne spre-Jemajo. Uredništva telefon 30, upravništva 328.
Političen ilst m slovenski narod,
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.34«* (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Prekmurje,
Bister, živahen, hiter liki deroči valovi Mure je narod, ki se je nastanil ob njenih bregovih. Njegova zgodovina je vesela in žalostna kakor vseh drugih Slovencev. V davnini, ko so lahko obstojale še države majhnega obsega, je dokazal tudi svqio državotvornost. Panonska država je imela za svoje mejnike Donavo na vzhodu, Ka-rantijo na zapadu, Rabo na severu, Dravo na jugu. Pribina in Kocelj sta kneževala temu delu Slovencev. Stopinje sv. Cirila in Metoda so posvetile to od Boga ljubljeno zemljo, in škof Metod je nekaj let deloval z uspehom med panonskimi Slovenci. Potem je usoda razdelila panonske Slovence v dva dela, tokraj in onkraj Mure. Slovenski del onkraj Mure imenujemo Prekmurje. Politični gospodarji so bili odslej panonskim Slovencem različni, toda družili so jih isti dialekt, slični običaji in krščanska srca. Narod ni za trenutek zgubil zavesti svoje skupnosti. Za to so bile državne meje preslabe, Mura preozka. Leta 1918. so Prleki tokraj in onikraj Mure doživeli svoje zedinjenje, prišli so v svojo novo jugoslovansko državo. Upravno so se Prekmurci priklopili svojim bratom Slovencem in kl jub svoji zakonodajni ui upravni preteklosti niso po-mišljali niti zu trenutek, da bi jim moglo biti mesto drugod.
Šele sedaj, ko so za silo premagane prve potežkoče dveh skozi tisoč let ločenih slovenskih zemelj, sta prišla Radič in Pre-peluh z mislijo, da je treba, da postanejo Prekmurci Hrvati. Prekmurci so se vedno zavedali kot Slovenci in to zavest izpovedovali v pismu in govora. Že v začetku prekmurske književnosti je izdal učitelj Štefan Šijarto pesmi na hasek slovenskoga naroda«. Prej kakor nam, je vstal prekmurskim Slovencem njih Slomšek, Mikloš Kuzmič, ki jim je dal podlago za narodno življenje, narodno šolstvo in narodno slovstveno delovanje. Tudi v časih, ko je mažarski pritisk bil najhujši, so se prekmurski Slovenci držali formule: Ogrska nam je domovina, slovenščina pa naša materinščina. In pri ljudskih štetjih so se pogumno priznavali za Slovence.
Radič lovi mandate za svojo stranko, kjer more. Tudi po Slovenskem. Njegova zamisel je, da bi Slovenci nadomestili one Hrvate, kateri bi pri novi ureditvi države prišli v takozvano srbsko interesno sfero. Slovenci bi naj piišli pod Hrvate in njihovo glavno mesto naj bi bil Zagreb. S Prekmur-.iem pa ima Radič še svoje posebne namene. Prekmurci bi se morali brezpogojno jezikovno in upravno podvreči Hrvatom ter jim služiti kot most do Avstrije. Glasovanje pri sedanjih volitvah v Prekmurju hoče smatrati kot plebiscit, da li hočejo Prekmurci ostati Slovenci ali se dati pohrvatiti. Glasovanje za Radiča in Prepeluha po celi drugi Sloveniji pa bi naj bila izjava, ali so Slovenci v bodočnosti voljni iti pod hrvatsko hegemonijo ali ne.
Že na zboru zaupnikov Slovenske ljudske stranke v Celju je njen načelnik dr. Korošec med gromovitim odobravanjem izjavil: Brat vsakomur, Hrvatu in Srbu, pod-ložnik nikomur! Tudi prekmurski zaupniki so bili navzoči in odobravali izjavo. Prekmurje je del naše zemlje, del naše zgodovine, del našega naroda. Mati se ne more odreci svojega deteta, dete ne svoje matere. Višje sile in nesposobnost naše diplomacije sta nam odtrgali naše primorske in koroške Slovence, a odrekli se jim nismo in ne bomo nikdar. Isto tako ali, ako je dovoljeno tako reči, še manj se bo Slovenija odrekla Prekmurju. Prekmurje izneverilo svoji materi Sloveniji.
Žerjav bi nas želel posrbiti, Radič iu Prepeluh pohrvatiti. Kakor ima Radič v vsem svojem govorjenju in delovanju tezo in antitezo: je republikanec in moiiarhist, federalist in centralist, miroljubec in na-silnik, buržuj in komunist — tako je tudi za slovensko samostojnost in proti slovenski samostojnosti, kakor pač razmere nanese-jo. Kadar potrebuje Slovencev, jim priznava samostojnost, v srcu pa je imperialist in hegemonist. Toda v dobro se mu mora šteli, da dela kot Hrvat za Hrvatsko. Drugačni so računi pri Prepeluliu. Da bi dobil mandat, katerega pri nobeni drugi stranki ni mogel dobiti, »e kot Slovenec vpreže v hrvatski voz. Slovenstvo in republikanstvo mu je he-kuba, mu je le sredstvo, da bi ujel ž njim za
Zveza
Rusiji ?
Belgrad, 22. decembra. (Izv.) Kljub očividnemu neuspehu vlada vztraja na tem, da se mora ustvariti balkanska fronta proti Rusiji. V to svrho so se dolgo vršila posvetovanja med Pašičem, Pribičevičem, Žerjavom in drugimi voditelji režima. Iz popolnoma zanesljivega vira smo izvedeli, da so se vršila diplomatska pogajanja med belgrajsko in reakcionarno romunsko vlado Bratianovo. ki so dospela tako daleč, da je pričakovati v kratkem konkretizira-nje posebne protiruske zveze obeh držav. Za tako zvezo se zelo zavzemajo romunski diplomati, da si s tujo krvjo zasigurajo slovansko Besarabijo in jo izkoriščajo. Danes je tukajšnji romunski poslanik Emandš obiskal zunanjega ministra in ga obvestil o odgovoru svoje vlade. Trdijo, da se bosta v kratkem sestala dr. Ninčič
in romunski zunanji minister Duca, in sicer v Temešvaru, da se osebno sporazumeta o tem vprašanju, ki je za vsakega pravega Slovana že davnej rešeno, da ima namreč Besarabija pripadali slovanski Rusiji, kateri jo je Romunija na zvijačen iu zahrbten način v momentu niene največje slabosti ukradla. Na tem vse pogodbe PPŽ z romunskimi agrarnimi velebn-roni in veleoderuhi ne bodo ničesar izpre-menile
Belgrad, 22. decembra. (Izv.) Bolgarska agencija poroča, da bi imc.1 predsednik bolgarske vlade Cankov obiskati Belgrad 28. t. m. Pri naših oficielnih krogih se o tem ne da nič zvedeti, vendar so te vesti zanimive in so brez dvoma v zvezi i protirusko fronto, v katero misli iti tudi Bolgarija.
ala PPŽ reSma,
Belgrad, 22. dec. (Izv.) Vlada je danes izdala komunike, v katerem javlja, da je na predlog zunanjega ministra sklenila, da radi poslednjih dogodkov v Albaniji zaprs naše meje proti Albaniji. Obmejne oblasti so dobile nalog, da vsakogar, ki bi skušal prekoračiti mejo iz Albanije na našo stran, takoj razorožijo in internirajo. Ta korak naše vlade je vse pohvalo vreden, vendar si ga je treba ogledati z več strani. Ne glede na njegov vojaški značaj ni nobenega dvoma, da je hotela naša vlada s leni dokazati svojo miroljubnost in strogo nevtralnost in pobiti s tem obtožbo, ki jo je dvignil Fan Noli proti naši državi pri Društvu narodov. V tej obtožbi z vso odločnostjo obtožuje našo vlado, da je revolucija zanetena od jugoslovanske vlade, kajti oba voditelja vstašev sta se nahajala v Belgradu. V obtožnici se navaja še drug moment, da so bili namreč vstaši oboroženi z našim orožjem.
Ta obtožnica je imela na zapadno Evropo, ki nas je radi Albanije že parkrat obsodila, precej uspeha. To dokazuje dejstvo, da je vlada izdala svoje ukrepe neposredno po Ninčičevem prihodu. Njegov prihod in ti ukrepi so torej v zvezi z lekcijo, ki jo js dobil Ninčič radi teh nemirov v Albaniji, in smo z njim dosegli ravno nasprotno, kar je hotela belgrajska vlada. Zavarovanje mej proti Albaniji pa bo vlada prav lahko izkoriščala in že itak močne posadke v južni Srbiji radi sigurnosti ob meji ojačila. Pred vo-
litvami jih ne bo umaknila. Kdor količkaj pozna politično svobodo v teh krajih, bo razumel značaj takega zavarovanja mej. Če premotrimo dosedanje omejitve svobode in javnega udejstvovanja v južni Srbiji, nam postane jasno, da bo PPŽ režim izrabil svoje odredbo ob albanski meji v to, da to svobodo še bolj omeji in vpliva na volivne rezultate. Veliko to seveda ne more poma-, gati, kajti falsificiranje ljudske volje se je ! še vedno maščevalo.
Belgrad, 22. dec. (Izv.) Belgrajski listi ! še vedno polnijo svoje strani z obširnimi poročili o položaju v Albaniji in z vso odkritostjo simpatizirajo z vstaši ter pišejo o njihovih uspehih. Vendar se zdi, da uspehi niso veliki in že prihajajo vesti, da so se morali boji ustaviti. Poročajo, da .je vlada v Tirani proglasila obsedno stanje in da so v Drač prispele angleške vojne ladje. Poslednje ne morejo biti prijetne vstašem, kajti znano je, da Angleži simpatizira:o z vlado Fan Nolijevo. Najbrž so le angleške vojne ladje poslane za kontrolo italijanskega vojnega brddovja, ki se nahaja v alban-j škili vodah. Diplomatski krogi obsojajo vstaše radi tega, ker je njihov upor vpri-zorjen neposredno prc.d volitvami, ki jih je razpisala Fan Nolijeva vlada, kar bi gotovo veliko pripomoglo h konsolidaciji v tej nemirni deželi. Nekateri krogi trdijo, da se med vstaši naha jajo čete Wranglovcev.
Belgrad, 22. decembra. (Izv.) Režimsko časopisje je delalo veliko reklamo za Ninčiča, ko sc je nahajal v inozemstvu in prevzel vlogo Wrangla, s katerim se je sešel v Parizu. Seveda so poročali o ^veličastnem sprejemu pri Herriotu in o rslo-vesnem« obedu, ki ga je priredil Herriot na čast »slavnemu' državniku. Od vsega lega pa nič ni bilo, kajti Herriot je nekoliko obolel. Iz podobnih vzrokov je moralo odpasti potovanje v London. Snoči se je Ninčič vrnil v Belgrad. Dopisniku ^Vremena« je dal izjavo, v kateri pravi, da se je »naš mednaroden položaj nanovo okrepil in da se je o naših upravičenih željah in potrebah pričelo pri velikih silah mnogo bolj računati. Obtožbe tiranske vlade, ki jih je hotela vreči na našo kraljevino, so bile tako slabo dokumentirane — pravi dr. Ninčič — da se nihče niti za trenutek ni resno bavil z njimi. Nadalje je izjavil: >.Na sestanku, ki sem ga imel z Mussoli-nijem, sem sklenil sporazum o neodvisnosti Albanije in o neinterveniranju in ne-vmešavanju v njene notranje razmere. Nato je Ninčič dejal, da sc jc sestal z več uglednimi politiki, s katerimi doslej ni imel priložnosti, da jih pobližje spozna, to je, s Herriotom, Painlevejem in Loucher-jem ter mnogimi drugimi uglednimi politiki. — Nato je Ninčič dejal, da je s
Radiča Slovence, za se pa mandat in vse, kar je ž njim v zvezi. Slovenci potrebujemo zanesljivo slovenske može za poslance, in v tem pravcu ee bodo tudi vršilo volitve.
Chamberlainom govoril v Rimu, v London pa ni potoval, kakor je bil preje nameraval, kar je vsekakor jako značilno. Končno je Ninčič dejal, da bo vlada proliboljše-všško strujo v Evropi unorabila v to, da zatre HRSS v korenini in z največjo odločnostjo.
NINČIČ PRI KRALJU.
Belgrad, 22. dec. (Izv.) Danes je bil dr. Ninčič sprejet od kralja v avdienci. Poročal mu je o svojem potovanju.
Belgrad. 22. dec. (Izv.) V zvezi z ustanavljanjem protiboljševiškega bloka pripravlja vlada uničevanje njej neljubih elementov v naši državi. Kot prvj pridejo na vrsto Radičevci. Vendar ni pričakovali, da bi podvzela kake korake do 15. januarja. Tako vsaj zatrjujejo vladni krogi.
KANDIDATNE LISTE HRSS.
Zagreb, 22. dec. (Izv.) Včeraj in danes so bile vložene vse kandidatne liste HRSS. Poleg liste za sremsko okrožje je potrjena tudi lista za požeško županijo. Nosilec je Dragotin Kovačevič. Okrajni kandidati: za Novo Gradiško dr. Bazala, za Brod 1. okraj Ivan Klarič, za Brod 11. okraj ar. Basariček, za Daruvar—Pakrac Avgust Mžik, za Požego dr. Mistič. Danes je prišlo iz Tuzle in Travnika poročilo, da sta kandidatni listi potrjeni. Od Hrvatske Zajedni-ce kandidirajo na listah HRSS: dr. Lorko-vič v Splita, dr. Trumbič v Osjeku, Papra-tovič v Somboru, dr. Krajac v varaždinski županiji. Poleg navedenih kandidirat« tudi dr. Žanič in profesor Basarič.
RAZMEJITVENO VPRAŠANJE.
Belgrad, 22. dec. (Izv.) Iz Rima se je pripeljal v Belgrad polkovnik Draškič, predsednik komisije za razmejitev med Italijo in Jugoslavijo. Mudil se je kot izvedenec v Rimu radi razmejitvenih vprašanj, ki so bila predmet razgovora med dr. Nin-čičem in Mnssolinijem.
Veliko bančno tihotapstvo.
Split, 23. decembra. (Izv.) Ljubljanska kreditna banka, podružnica Split, ie izvršila veliko tihotapstvo' s špiritom, petrolejem iu nafto. Policija je.zaprla Valentina Šila, ki je oblastni čeinik splitske Orjune in načelnik Jugo-Sokola. Sit je intimen prijatelj ravnatelja bančne podružnice dr. Lavša. Razen njega je policija zaprla še sedem drugih oseb in zaplenila 4 brodove.	___
Italija.
NAČRT VOLIVNE REFORME.
Rim, 22. dec. (Izv.) O vladnem načrtu .za volivno reformo so. se zvedele sledeče bistvene podrobnosti: Upostavi se enoimen-ski sistem z navadno večino (kandidirajo posamezniki za vsak okraj posebej in izvoljen je poslanec, ki je pri prvem skrutiniju dobi i največ glasov); število poslancev se zviša od 335 na 560; volivni okraji se določijo tako, da pride na vsakih 75.010 prebivalcev po en poslanec.
GLASOM 0 VOLIVNI REFORMI iN
VOLITVAH.
Rim. 22. dec. (Izv.) Zmerni fašistovski
krogi in vsi listi, ki v; njimi v rod čutijo, da je postal položaj sedanje vlade nevzdržljiv, ki pa iz raznih razlogov žele, da se zagotovi Mussoliniju in njegovim tovarišem časten odhod, deželi pa miren prehod v redne razmere, so Mussolinijevo volivno reformo pozdravili z iskrenim veseljem. Revi-zionistični fašistovski poslanci naglašajo, da je sedaj konec rasizma in konec gospodstva posamezne stranke nad državo. Sedaj res prihaja normalizacija. Giolitti je izjavil, da se z Mussoliniievim korakom popolnoma strinja in dodal: Vlada se jc nahajala v ulici brez izhoda, a si je sedaj popolnoma odprla pot. Tudi Orlando in Šalandra sta izjavila, da je Mussolini našel srečno rešitev iz nevzdržnega položaja.
Aventinska opozicija smatra volivno reformo le za zvijačo, ki naj bi režimu podaljšala življenje in prevarila deželo. Če pa namerava Mussolini res razpustiti zbornico, potem je to največja zmaga opozicije. Posl. Turati je izjavil: On, Mussolini prihaja na Aventin; toda mi se nemudoma umaknemo na višjo goro, na Monte Rosa ali pa na Himalajo.
Kar tiče vprašanja o razpustu zbornice, sla tako notranji minister Federzoni kakor državni podtajnik Grandi v soboto v zbornici izjavljala posameznim poslancem, da vlada zaenkrat nikakor ne misli na razpust zbornice, marveč se bodo vršile volitve šele potem, kadar se dežela popolnoma pomiri. Toda v političnih krogih splošno prevladuje prepričanje, da se bo zbornica nemudoma razpustila, kakor hitro reši volivno reformo ter da se bo-'o vršile volitve najkasneje meseca aprila, to že zato. ker s 30. junijem poteče proračun.
OPOZICIJA NEIZPROSNA.
Rim. 22. dec. (Izv.) V soboto zvečer se jc sešel na Montecitoriju vodilni odbor aventinske parlamentarne opozicijo in po daljši razpravi sklenil sledeči dnevni red: Opozicijski odbor spričo predložitve zakonskega načrta za volivno reformo soglasno ugotavlja, da ima nenadna poteza Mussolinija očividno namen, da najde vlada, ki je moralno in politično nesposobna, da šc dalje vzdržuje težko odgovornost za položaj, ki ga je sama ustvarila. Dejstvo, de ie vlada predložila tak načrt, znači izrečno priznanje opozicijskega stališča glede nezakonitosti sedanje parlamentarne večine. Obenem pa to dejstvo ne izključuje, da se apel na deželo, ki ga menda napoveduje, ne poveri sedanji vladi, ki vise nad njo tako strašna moralna vprašanja. To hipotezo opozicija vnaprej izključuje v zavesti, da s tem tolmači mišljenje večine Italijanov, ki vedo iz neposredne izkušnje, da sta svobodne volitve in fašistovska vlada dva nezdružljiva uoima. Odbor je soglasno skle-
nil, da vladna poteza ne izpremlnja ne moralnega ne političnega položaja in zato tudi ne stališča opozicije. Odbor končno odklanja, da bi se pečal z absurdnimi vestmi o amnestiji, ki naj bi z njo sedanja vlada obdarovala samo sebe.
VEČINA REŠILA PRORAČUN.
Rim, 22. dec. (Izv.) V sobotni seji zbornice je finančni minister De Štefani obširno poročal o finančnem položaju in naglasil, da je država z novim proračunom dosegla ravnotež:e med dohodki in izdatki. Večina je nato odobrila še proračun finančnega ministrstva, s čimer je rešen celokupni proračun.
SENAT.
Rim, 22. dec. (Izv.) Senat je v sobotni seji odobril proračunski provizorij ter proračun za mornarico in so nato odgodil do 20. januarja prihodnjega leta.
DELOVNI PROGRAM ZA BODOČE ZASEDANJE ZBORNICE.
Rim, 22. dec. (Izv.) V parlamentarnih krogih zatrjujejo, da bo vladna večina v prihodnjem zasedanju rešila sledeče tri glavne točke: volivno reformo, zahtevo sodišča po izročitvi poslanca Giunte in končno tiskovni zakon.
PROTIFAŠISTOVSKI DIJAŠKI IZCiREDI v NEAPLJU.
Neapolj, 22. dec. (Izv.) Povodom inav-guracije akademskega leta je došlo v soboto na tukajšnji univerzi do velikih izgredov. Protifašistovsko dijaštvo, ki je v veliki večini, je klicno med rektorjevim govorom: ?Doli s fašističnim rektorjem! Živela svcboda!« Dijaki so fašistovske tovariše napadli s stolmi in iih potisnili iz dvorane. Kasneje sta se obe dijaški skupini spopadli na korzu in je policija dobila povelje, da strelja. Šele potem se je dijaštvo umaknilo.
DRŽAVNA KONFERENCA V LONDONU.
London, 22. dec. (Izv.) Zastopniki do-minijonov bodo v kratkem sklicani v London na državno konferenco, da določijo tmer angleški vnanji politiki.
RUSKO-JAPONSKA ZVEZA.
London, 22. dec. (Izv.) »Daily Tele-ETaplv;: poroča, da bo v naikraišem času podpisana pogodba med Rusijo in Japonsko.
KOMUNISTI V FRANCIJI.
Pariz, 22. dec. (Izv.) V St. Germainu 50 priredili komunisti zborovanje, ki je poteklo popolnoma mirno. Policija ni posegla
vmes.
MRAZ V AMERIKI.
Newyork, 22. dec. (Izv.) Mraz je dosegel ponekod 35 stopinj pod ničlo. 29 ljudi je zmrznilo. Škoda znaša nad 10 milijonov
dolarjev.
PRISPEVAJTE ZA
LJUDSKI SKLAD
PRISPEVKE SPREJEMA TAJNIŠTVO SLS LJUBLJANA (JUGOSLOV. TISKARNA)
PoStnega čekovnega nrada štev. 11.475
!z zunanje politike.
" Svobodne volitve. V Retsagu bodo voPtve za državni zbor. Kot kandidata si stojita nasproti finančni minister in kandidat združene opozicije. Da zagotovi zmago finančnemu ministru, je vlada opo-zicionalno listo enostavno razveljavila in finančni minister bo »soglasno« izvoljen. — Pripominjamo, da leži kraj Retsag na Ogrskem. Ležal bi pa lahko tudi kod drugod.
*	Bivši angleški poslanik v Pctrogra-
dn. Sir Buchaman, je 20. decembra umrl. Rojen je bil v Kodanju. Po sijajni diplomatski karijeri je postal angleški poslanik v Petrogradu, kjer je s svojo spretnostjo pridobil tudi Rusijo za antanto. Kasneje so ga dolžili, da je zanetil baš on revolucijo v Rusiji, ko je $idel, da se caristična Rusija od antante odmika.
*	Rnski kmetje proti sovjetom. Razni listi poročajo iz Rusije, da so se začeli ruski kmetje energično upirati boljševiške-mu režimu in mestnemu terorizmu. Ta poročila potrjuje tudi sovjetski veljak Stek-lov, ki piše v >Izvestjih« prav obširno o kmet^-om gibanju na Ruskem in ga imenuje imobilizacijo bogatih kmetov«. Če pomislimo, da je današnji vladni sistem v Rusiji privatno trgovino skoro popolnoma onemogočil, vlada pa sama tudi ni bPa v stanu kmetom preskrbeti dovolj poljskega orodja in drugih potrebščin, ki so jih ruski kmetje dobivali prej iz inozemstva, je prav verjetno, da se je nevolja ruskih kmetov razvila do upornesti proti sovjetskem gospodarskemu sistemu.
Ugašajoča diktatura.
Medtem ko v Jugoslaviji vlada slabo prikrita diktatura in vladajoči krogi napovedujejo očiten absolutizem, ako bi volitve 8. februarja 1925 ne izpadle povoljno — se tako italijanska kakor španska diktatura naglo krhata.
Zlasti hitro gre navzdol z Mussolinijevo diktaturo. Fašizem je na celi črti podmini-ran. Od Matteottijevega umora dalje se vrsli odkritje za odkritjem. Najhujše je ono o načinu, kako je bil od fašistov umorjen po-polarec župnik don Minzoni. Celo zadevo je razkril danes neki fašist sam in sodišče je že zaprlo morilce, ki jih je bilo svoičas na povelje justičnega ministra izpustilo. Sploh so dobile javne oblasti zopet pogum. Milansko sodišče je zahtevalo izročitev velikega fašista Giunte, ki je bil aranžiral na.r pad na nekega fašistovskega disidenta. Zbornica, ki ji je Giunta podpredsednik, je morala Giunto seveda preje odsloviti od pedpredsedstva. Če ne bi bil Mussolini v to privolil, bi ga bili zapustili še oni liberalni elementi, ki zaenkrat še podpirajo njegovo vlado. Bivši podtajnik Finzi, svojčas ena glavnih opor Mussolinija, grozi s strašnimi odkritji. Finzj je eden izmed tistih, ki so zapleteni v umor Matteottija, oziroma, ki bi ga hoteli drugi vanj zaplesti, pa je mož preveč nevaren, ker preveč ve. Zdi se, da gre za dokaz, da je Mussolini sam organiziral zloglasno fašistovsko 3>čekoc in da je sam povzročitelj Matteottijevega umora. Na to kažejo tudi odkritja, tičoča se bivših povelj-
nikov fašistovske milice, generalov del Bo-no in Balbo. Grozi nevarnost, da se razgali zločinski sistem, po katerem se fašizem vzdržuje na oblasti, v celoti.
Mussolini je zdaj posegel po zadnjem sredstvu, ki more njegovi diktaturi podaljšati življenje, preprečiti strmoglavljenje fašizma po sili in ga obvarovati zasluženega plačila. Ker s silo nič več ne gre, je predložil zbornici načrt nove voiivne reforme za parlament, ki naj bi se uzakonila že januarja meseca, nakar bi se imele spomladi vršiti nove volitve. Ta načrt pomeni uveljav-ljenje absolutnega večinskega principa kakor na Angleškem. Dosedanji volivni red, ki ga je bil Mussolini uzakonil lani, je bil tako izumetničen, da je zasigural fašistom dvetretjinsko večino zbornice. Novi načrt Ha brezdvoma pomeni povratek k demokratiz-mu. Mussolini zasleduje pri tem dvojen namen: 1. prisiliti opozicijo, da se vrne v zbornico, da se udeleži debate o novem volivnem zakonu; 2. obdržati iniciativo za postopen političen preobrat k demokratizmu v svojih rokah in tako rešiti sebe in fašizem.
Toda tudi ta načrt se ne bo posrečil. Opozicija se ne bo vrnila v parlament, ampak bo puslila Mussolinija še nekai č"sa viseti med življenjem in smrtjo. OpoJci a stoji na stališču, da je Mussolini svojo vlogo doin-ral in mu ne bo pomagala, da bi se vzdržal. Mussolini ne more izhajati brez polnoštevilnega parlamenta. Ker pa opozicija ne bo opustila abstinence, Hokler je Mussolini na čelu vlade, bo moral iti Mussolini. Konec je pred durmi.
Glasen memento tudi za PPŽ in njegove fašistovske metode! Dan obračuna pride gotovo!
Politične vesti.
-r »Narod« hodi na solnce. Težko je najti v slovenski žurnalistiki bolj abolnih produktov, nego so prve »Narodove« dnevne vesti. Tudi snoči besediči zopet o »ljubezni do ljudstva« in o »avstrijakan-stvu«. V koliko je to dično »glasilo slovenske inteligence« kvalificirano sploh ziniti o vsem tem, naj pokažejo sledeča dejstva: 1. »Narod« je vedno najbolj prosta-ško psoval slovensko zadružništvo, ki je iztrgalo slovenskega kmeta iz rok liberalnih oderuhov; 2. »Narod« je najvehement-nejše pobijal zahtevo po splošni in enaki vo'ivni pravici; 3. »Narod« se je najbolj divje zaganjal v vse gospodarsko delo bivšega kranjskega deželnega zbora (Završ-nica); 4. »Narodova« očeta dr. Tavčar in dr. Triller sta osebno nesla na fronto srebrni rog, da bi s tem vlila novega patriotizma v razkrajajoče se avstrijske vrste na laški fronti; 5. »Narod« je prvi in edini denunci-al avstrijski policiji »preporoda-še« in jih spravljal s tem v ječo; 6. »Narodovi« somišljeniki so najbolj pridno podpisovali avstrijska državna posojila, kar je potrdil sam nedavno v objavi Skublo-vega ekspozeja; 7. »Narodove« narodne dame med vojno pri različnih akcijah v korist avstrijske armade drugih sploh blizu niso pustile, da bi bolj kazale svoj patriotizem; 8. »Narod« je objavil najbolj bizantinski feljton med vojno z naslovom »Cita«, prekosi'a so ga le še letna poročila I. mestne deške ljudske šole, ki jih
je pisal »Narodov« najvnetejši somišljenik; 9. »Narodovi« somišljeniki so krstili polovico ljubljanskih cest in ulic z imeni avstrijskih generalov in nadvojvod; 10. »Narod« je denunciral slovenske Orle in slovensko katoliško c jaštvo za protiavstrij-ski element; 11. »Narodov« današnji mi-ljenček je osebno izdal znani strahotni poziv za denuncijacije; 12. in tako dalje, drugič bomo nadaljevali, če bo »Narod« še bezal v to gnezdo. — In ta list, ki je služil že vsem in vsakomur, bi danes rad dobil patent na vse narodnjaštvo in jugo-slovanstvo.
+ Kričeč naslov nosi dolga klobasa, ki jo jfe prinesel včerajšnji »Narod« na prvi strani, da bi s tem primerno maski-ral teror, ki ga namerava PPŽ pod firmo »proliboljševiške akcije« uvesti proti vsem opozicionalnim strankam. Kakor znano, je gospod Ninčič pred nekaj dnevi tekel k svojemu idejnemu bratcu Mussoliniju ter je nameraval od tam še v Pariz in London, ne da bi rešil kopico zunanjepolitičnih vprašanj, ki jih vlači PPŽ režim radi svoje popolne nesposobnosti že več let s seboj in da bi skušal dvigniti zunanjepolitični prestiž naše države, temveč da bi sondiral teren za nasilja, s katerimi bi si rada priborila sedanja vlada večino pri prihodnjih volitvah. Da je šel najprej v Rim, je popolnoma razumljivo, kajti tam vlada Mussolini in njegova morilska ban-da, ki je prišla do oblasti z istimi sredstvi, kakor bi prišel rad naš famozni triumvirat PPŽ. Toda Mussolini najbrže gospodu Nin-čiču ne bo mogel več mnogo pomagati, kajti mož ima z rešitvijo svoje nasilne ^ -adbe, ki se že ruši na vseh koncih in krajih, toliko opravila, da ne ve, kje se ga drži glava. Sešel se je pa g. Ninčič v Rimu tudi z angleškim zunanjim ministrom Chamberlainom ter se z njim razgovarjal, a očividno s takim »uspehom«, da ga je mahoma čisto minilo veselje potovati v London, pač je pa trkal v Parizu, kjer je dobil, sodeč po pisavi inozemskih listov, prav zelo dolg — nos. Tako se je končala Ninčičeva pot v inozemstvo z velikim fias-kom, ki ga je destojno kronala še albanska afera. Eoljševiško nevarnost je namreč nameraval naš PP2-režim podčrtati z vstajo v Albaniji, a delala je naša vlada tako nerodno, da je alarmirala vse vele-vlasli. Mesto »protiboljševiške« pogodbe je prinesel Ninčič PPŽ torej velikansko košarico in komaj je stopil v Belgradu iz svojega salonskega vagona, sta ga že čakala na pisalni mizi nota Anglije glede albanskih homatij in pa vprašanje Francije, kdo da jih je uprizoril. V albanski! vodah pa že križarijo italijanske in angleške vojne ladje. Naša vlada je kompromitirana pred vso Evropo kot kalilka miru na Balkanu in kot leglo največjega notranjepolitičnega terorja in reakcije. Zato ni čudno, če se tudi g. Beneš in z njim vsa češka javnost vedno bolj odvračajo od PPŽ-režima, torej oni faktorji, ki so bili še pred nekaj meseci slepi pristaši Pribi-čevičevega kurza. To je rezultat Ninčiče-ve poti v inozemstvo in to v zunanjem svetu rezultat PPŽ-kurza. Da bi to prikril, pa je g. Ninčič dal časnikarjem važno doneče izjave, v katerih pa absolutno nič pozitivnega ne pove, kaj je v ino-
G e o r g e s :
Ploskanje in ploskarija.
—- Ne vem, koliko časa že nisem bil na nobenem koncertu, včeraj sem se bil pa le odločil, da grem poslušat Amar-Hin-demithov komorni kvartet. Dasi sem se bil 7,arotil, da ne pojdem nikoli na nobenega več, me je bil vendar vrag zmotil, da sem bil pozabil na svoj sklep. Bog pa me je zato kaznoval in snoči sem svoj sklep ponovil in še bolj trdno kakor prej.
Tako se je jezil Munla Bekir, ko 6em ga vprašal, kako je bilo snoči* v Unionu.
— Kako je igral kvartet, bodo že strokovnjaki povedali, jaz sem samo prijatelj godbe ali, kakor nekateri pravijo, ljubitelj muzike in samo diletant v poslušanju, ne godem pa sam ne. Ker pa toliko časa že nisem bil ničesar slišal, ti moram priznati, da so se mi ušesa precej odvadila muziko poslušati, kajti vedi, da je treba tudi za poslušanje vaje, dasi se to morda komu čudno, da, celo protislovno zdi, ker se mu-zika dojmi skozi uho. In vendar so mi bila nekatere stvari, ki si jih domišljam, da sem jih razumel, prav všeč, za druge ti pa odkrito povem, da jih nisem razumel. To priznati me ni prav nič sram. Splošen vtis bi bil zame prav dober in prav zadovoljen bi bil v svojem srcu, ko bi mi danes v enomer ne loputalo po ušesih tisto nesrečno, brezumno in nepremišljeno ploskanje, ki se ga naše občinstvo ne more odvaditi.
»Saj ploskanje je vendar priznanje umetniku ali umetnikom in izraz zadovolj-nosti in pohvale,« sem se usodil pripomniti. Munla Bekir pa je vzrojil menda še pod vplivom prejšnji večer prestanega trpljenja in je zarotinel:
—	Šema! To tudi jaz vem. Ampak ljubljansko, kaj ljubljansko, sploh slovensko ploskanje ni aplavz. To je ploskarija, nabijanje rok ob roke in se sliši, kakor i z mokro cunjo tolkel po kakem akustičnem predmetu. Pred menoj na levo je sedel neki trobasti mladenič s silno (da se milo izrazim) neinteligent. obrazom. Ta je imel roke kakor loparje, prste pa tako debele kakor lopatišča. Ker je bil na koncertu, moram smatrati, da je muzikaličen, mogoče gode tudi na kak irštrument. Premišljal sem, kako glasbilo bi bilo za njegove roke primerno, pa nisem mogel dognati. Da bi bil pianist, je izključeno, ker se da s takimi prsti udariti samo črna tipka, beli pa najmanj dve. Za gosli so take roke še manj. Nazadnje sem pustil ugibanje in sem le občudoval njegovo vnemo za ploskanje. Ta mladenič goji ploskanje za šport, iztegnjeno levo roko je položil z nartom .u levo koleno, z desno dlanjo pa je nabijal po levi, da sem misli: zdaj, ;daj mu mora 1w ža počiti. Pa mu ni. 0, da bi mu bila! Heu me miserum! In to nabijanje (dva udarca na sekundo) sem moral poslušati venomer A ni bil sam. Takih ploskarjev je bi'o polno po dvorani. In kako čakajo, kdaj bo prilika, da udarijo.
—	Rečem ti, da je ta ploskarija, ta manija po izkazovanju priznanja in ovacij strašna. Človek, ki mu je res kaj do godbe, sedi kakor na trnju, v strahu, da je morda sredi glasbenega stavka kaka pav-za, ki bi jo ploskarji razumeli za konec in bi udarili najprej eden, potem pa vse za njim, pa bi bil ves užitek še bolj pokvarjen, kakor je že z neumestnim aplavzom, ki mora nnjmirnejšega človeka napraviti nervoznega.
—	Pri nas se ploska za venko stvar. Ko umetnik ali umetniki nastopijo, se ploska, in kadar nastopijo, prav pri vsaki toč-
ki sproti. Ali občinstvo pozna gospoda na odru ali ne, to je vse eno. Drugje, to je tam, kjer pride na koncert samo občinstvo, ki se res razume na glasbo, ni t:ga. Tam so ljudje skeptični. Šele po absolviranju prve točke, se oglasi publika z aplavzom, a še ta je rezerviran. Ovacije pa, če jih proizvajatelji zaslužijo, se prirejajo na koncu koncerta.
—	Pri nas pa je drugače. Pri ras se ploska kar naprej za vsako stvar: ob nastopu, ob končanji vsakega stavka, na koncu točke pa je tako razbijanje, da je strah in groza. Po petkrat morajo proizvajalci na oder, tako da jim občinstvo s svojim trapastim nabijanjem rok vzame ves odmor za odpočitek. Na koncu koncerta pa, kadar je čas, in sicer najprimernejši čas za ovacije, se občinstvo vzdigne, še preden je zadnja nota izzvenela in prej toliko oploskani umetnik se mora priklanjali hrbtom hvaležnega« občinstva.
»Munla Bekir, ti pretiravaš,-!: sem omenil.
—	Nič ne pretiravam. Snoči sem vldsl, da je občinstvo še vedno tako, kakršno ja bilo, in zaradi česar sem se bil zaklel, da ne pojdem na nebeno koncertno prireditev več. Pa me tudi od zdaj naprej ne bo kmalu.
—	Čudim se, da starši ne vzamejo otrok sabo na koncerte. Kako lahko bi namreč pri kvartetu, ki ima štiri stavke, pretepli po zadnji oplati po pet otrok. Prvega, ko kvartet nastopi, drugega, tretjega in četrtega v odmorih med posameznimi stavki, in petera cb koncu kvarteta. Ta tepež bi se slišal še bolj izdatno ne,co ploskanje. Otroci pa bi morali "živi:o- vpili, namesto da bi se jokali. Tako bi bilo prav lepo združeno dulce et utile. Morda pa do tega še pride.
—	Kako naše slovensko občinstvo brezmiselno ploska boš uvidel iz tegale
slučaja. Pred leti je priredil v Gorici v Trgovskem domu koncert slavni goslar On-driček. Zgodilo se je pa, da mu je pri neki točki struna počila. Stopil je torej z odra za kulise, da napne drugo. Ko je stopil zopet na oder, je začelo občinstvo kakor blazno pleskati. Zakaj? Ali zato, ker mu je hotelo izkazati priznanje, da zna struno napeti? Nikomur ni prišlo na um, da utegne biti to ploskanje razžaljivo.
—	Prav grda navada je pri nas, da se po vsakem aplavzu začne klepetanje. Silno mučno je, ko mora med posameznimi stavki kvartet čakati, da občinstvo potihne, kar se zgodi šele na kakšen prav energičen spst«, da lahko začno igrati prihodnji stavek. Med posameznimi stavki kvarteta je najbolj umestno, da se sploh nič ne ploska, ali pa le kratko časa.
—	Lahko rečem, da je bilo polovico snočnjega koncerta ploskanje ali pravzaprav ploskarija, ki je športna specialiteta ljubljanskega občinstva. Ta špecialiteta pa ni samo brezobzirnost do resnično poslu-šajočega in uživajočega občinstva, temveč tudi do koncerlanlov. Pri nas ljudje še vfed-no mislijo, da so komorni kvartet in harmonike vseeno in ne vedo, da hoče umetnik s proizvajanjem tudi sam uživati in uživati, kar gode, kajti šele potem ima tudi razumen poslušalec sam užitek n pravi občutek.
—	Sploh pa kvartet, kakoršen je Amar-Hindemith sam dobro ve, kaj zna in kako proizvaja in prav dobro vidi, kakšna publika pa posluša, zalo ga pa ploskarija občinstva, ki s tem, da klepeta ob neprave n času, kaže, kako malo je glasbeno izobraženo (da ne rečem olikano), prav nič ne povzdigne.
—	Kar se mene tiče, ti po pravici povem. da bi jaz na njihovem mestu takn njo. ski,rijo izžvižgal.
*em6tvu opravil, ampak samo govori o itak že znanem protiboljšveiškem kurzu, ki tam vlada, katerega hoče PPŽ izrabiti za teroristično akcijo proti celokupni opoziciji sploh, »Narod« tega seveda ne razume in čenča o »velikanskih« uspehih gospoda Ninčiča v Parizu .,.
-f Prepeluhova polomija v Trbovljah. Včeraj je priredil g. Prepeluh shod v Trbovljah. Udeležba je bila mala, približno 150 ljudi. Na shod so prišli tudi socialdemokrati in eden izmed socialdein. voditeljev je začel g. Prepeluhu temeljito izpra-ševati vest izza dobe njegovega socialdemokratskega prepričanja. Slišali so 6e najlepši priimki, ki so letali na vse strani. Konec je napravil g. Žorga, ki je zboroval-co pozval, naj gredo za njim in zapuste zborovalni prostor. Na ta poziv se je dvorana izpraznila, g. Prepeluhu je ostala le peščica pristašev.
4- Radič in Joffč. »Pravda poroča: »V vladnih krogih trdijo, da je policija prejela nekega komunističnega kurirja, ki je nesel s seboj z Dunaja pismo novega sovjetskega poslanika Joffe-a. V tem pi-rimu stoji, da je g. Joffe pošiljal Radiču pisma iz Moskve in pa obvestilo o nekem denarju, ki so ga boljševiki poslali Radiču. Nato je vlada te dni poslala posebnega kurirja na Dunaj, da tam ugotovi, če je pismo res pisal Joffš. Po tej ugtovitvi bo tudi ta »dokument« objavljen.« — Eno se mora nali vladi priznati, da je namreč vztrajna. Kolikor bolj se ves svet smeje njenim Friedjungovskim »dokumentom«, toliko več jih naroča no samo z Dunaja, ampak tudi iz neke znar.d fabrike na Poljskem.
lUsiteB* rtiacl irMtRi !c Skodelica pristnega Vara Kastcr !iskac-a
SDS. Daleč so prišli naši naprednjaki — od Jurčiča do — Ribnikarja.
»I Bog je radikal!« V daljnem Sremu, tam nekje v svetovnoznanera gnezdu Ilo-ku, so se nekega dne »razmadžarilk neki uradniki in vodja tamoSnje radikalne organizacije. Da veseli Sremci niso posebni prijatelji vode in posta, je znano. Ko so se do dobrega okrepčali, so napijali Pašiču in vladi tako, da je bilo že Srbom preveč in so začeli nekateri ugovarjati. To pa je razjezilo radikalskega voditelja tako, da je z vso silo udaril ob mizo in zaklical: »I Bog je radikal!« Tako so v Iloku samega Boga zapisali v radikale.
dobrega in prijetnega oku-sa dosežele edinole z uporabo pecivnega praška in varvtin- sladkorja znamku
ADEI Aw.
&ke.
Ogoljufani dr. Zupanič. Slavni slovenski politik dr. Zupanič je doživel zopet majhen fijasko v političnem življenju in so ga njegovi najožji zavezniki nacionalnega b'o-ka temeljito ogoljufali. Revček je sklenil v svoji naivnosti sporazum z dr. Cekinom ter se že videl kot bedoči minister Bele krajine, koder se bo vozil v prelepem avtomobilu ter slavnostno delil redove, si pustil prirejati bankete in sladke napiinice do, pozne noči. Toda dr. Cekin je bil hitrejši in je takoj že iz same nevošljivosli prečrtal malemu Zupaniču to veselje. Postavil mu je za kandidata v okrajih Kranj in Logatec svojega oprodo dr. Krainerja in oba okraja vezal, tako da Zupanič nikakor ne pride v poštev, četudi bi bil majhen uspeh stran!;i zagotovljen. To je sporazum -— m nacionalni blok — kaj ne, g. Zupanič?!
Nacionalni blok v pravi luči. Ker je država v nevarnosti, jo je prišel reševati nacionalni blok, blok bankirjev, živega srebra, jekla itd., itd. Ta reševalec države ima pa to smolo, da so v njem bratci, ki si med-seboj preveč ne zaupajo in se medseboj bolj sovražijo, kot sovražijo druge stranke. V tem slavnem bloku, ki hoče državo rešiti, gre sedaj pred vsem, ali bo dr. Cekin ogoljufal dr. Zupaniča, ali dr. Ravnik dr. Pivka. Tako radi se imajo ti gospodje, da se še sedaj niso sporazumeli za kandidate, ker ne vedo, kdo bo boljši za državo, ali dr. Cekin ali dr. Zupanič. V Mariboru r.e zaupajo velikemu junaku dr. Pivku, ker pravijo, da preveč govori in premalo dela, ter so postavili za protikandidata velikega državnika dr. Ravnika. V Ljubljani so radikali nezadovoljni, ker so proti njihovi volji postavili za kandidata velikega politika Mohoriča in so jim milostno ponudili mesto namestnika. O država, o nacionalizem —-kaj moraš vse požreti in kaj se vse godi na tvoj račun!
Vprašanje dr. Žerjavu in njegovemu nacionalnemu bloku! V okolici Celja čivkajo vrabci, da je neka nemška tovarna, ki je še danes središče najbolj zagrizenih nem-škutarjev, žrtvovala v narodne namene nacionalne^ bloka velike vsoto, ker bi sicer moral neki dnevnik zmrzniti. Vprašamo vas, če Vam je kaj znanega o tem in prosimo pojasnila, ker sicer bi bili primorani zadevo še naprej zasledovati. O »nacionalni« blok!
Minister za nauk In bogočastjo pri SDS je gospod živinozdravnik in bivši nadzornik nad ljubljanskimi branjevkami Adolf Rib-nikar. Videli smo ga že ob vseučiliškem štrajku, ko je za Miklavževimi štanli v Zvezdi dirigiral napredne akademike. Zadnjo soboto pa je v dvorano justične palače pripeljal gg. profesorje Dolžana, Šturma in Kobala ter pazil, kdaj in kako bodo nastopili za Pribičevičeve srednješolsko »reformo«, kakor je bilo sklenjeno v tajništvu
I i
V soboto večer se jo v veliki porotni dvorani justične palače v Ljubljani vršila porotna obravnava, ki v živo zadeva ne le Ljubljano, ampak vso Slovenijo. Zato lahko rečemo, da so zagovorniki in tožniki, pa tudi porolniui zastopali vso Slovenijo, govorili v prid aH škodo vsej Sloveniji.
Ob 8 zvečer je bila porotna dvorana nabito polna. Vladala je grobna tišina. Prijatelji obtoženčevi so s strahom gledali to množico in skušalj z obrazov brati, kaj je v srcih, ljubezen ali sovraštvo. Pa ni se dalo nič razbrati.
Na zatožni klopi je sedel starec, star po letih, a po duhu večnomlad. Okoli leta 500. Pred Kristusom je bil nastopil na Grškem svojo pot po zemlji (a »Jutro« pra vi, da je starec klerikalec), izomikal ie najprej staro Grecijo, šel potem v Italijo, zgradil ondi starorimsko kulturo, polikal se potem ob preseljevanju narodov po novo-nn&talih samostanih menihov zapadnih dežel, kjer se je pičlo preživljal, dokler niso sredi 15. stoletja narodi spregledali, spoznali svojo zmelo in srtarca zopet s časljo sprejeli v svojo sredo. Tudi v naslednjih stoletjih je okušal v raznih deželah ob raznih časih različno usodo: zdaj čast, zdaj psovenje, pa spet čast. In tako dalje. (Starec ima še drugo Ims: humanizem; govori dva jezika, starerški ln starorimski ali latinski, in trdi, da el sicer ne prilašča monopola ra vzgojo, vendar pa more s ponosom pokazati na dolgo vrsto najboljših mož, ki jih je Slovencem vzgojil in jih še heče vzgajati, če mu ust ne zamašijo.)
Ta starec je torej sedel na zatožni klopi, obdelžen, da kvari in uničuje slovensko mladino in da ovira idejno zenačenje državljanov države SHS. Dasi je obravnava šele tekla, je bil vendar pravzaprav že obsojen, obsojen v smrt. Dne 7. januarja 1025 — to smo že tisti večer zvedeli — se bo sodba izvršila. (Tiste pičle lire latinščine v nižjih razredih bodeče realne gimnazije bodo samo farsa; to dokazujejo uspehi na srbskih gimnazijah. In da so štiri humanistične gimnazije, ki še ostanejo od danes do jutri, to povedo tri besedice v ukazu iz 2. julija 1924: »do dalje naredbe«. To pove vse. Torej v smrt obsojen ves humanizem.) V smrt ga je obsodil g. minister prosvete Sv. Pribičevič.
Točno ob 8 zvečer se je pričela obravnava. Nastopili so trije zagovorniki (trgovec, odvetnik, častnik), in Štirje tožniki, vri štirje — profesorji.
Prvi je kot zagovornik nastopil zastopnik praktičnega življenja, trgovine: »Gospoda! Slučaj, ki ga nocoj obravnavamo, jj skupna zadeva nas vseh, ne pa ene ali druge stranke. Gre pa za eno samo točko: Ali je zakonito, človeško in vzgojno, da tegale starca, ki našo mladino uči, in po mojem globokem prepričan ju, dobro uči, sredi šolskega leta iz šolskih sob ven vržejo? Kaj je pa zakrivil? Kar se tiče mene in mojih stanovskih tovarišev, slovesno izjavljam, cia nam je samo dobro storil. Cujle! Pet let sem bil v njegovi šoli. Ko sem nalo prišel na nemško trgovsko akademijo v Pragi, so nas profesorji po dveh mesecih neuspehov vse slušatelje prvega letnika sortirali: bivše gimnazijce posebe, bivše realce posebe, in še en oddelek drugih posebe. In najlag-lje so delali profesorji z nami, bivšimi gimnazijci. Za zgled so nas stavili drugim. Gospoda! To ni moglo biti slučajno. Hvaležen sem svojim profesorjem, ki so nas bodrili, naj se učimo, da bomo znali več ko Nemci in bomo tako lahl<o tekmovali z njimi. Ker torej vsi starši svojim otrokom želimo, da bi lahko in dobro napredovali, predlagam, da storimo vse korake, da so pouk, pričet v septembru, ohrani vsaj v tem šolskem letu bistveno neizpremenjen.« — Zastopnik juristov je izvajal: »Gospoda! Naš najboljši
mm
Trgovini Sn Inci^istrtJI I
DruiSivo trgev&HIh potnikov in zastopnikov za Slovenijo
dobiva dnevne pritožba od svojih članov, kakor tudi od trgovcev, da nebrol tre-lepcdjetij (trgovskih In Industrijskih) zaposluje nekvalificirane moli .kot potnika, medtem ko je dovoli kvalificiranih moti na razpolago. Društvo vsfed tega vse prizadeta v skupnem interesu podvija, do nekvalificirane moči takol odpuste In In poskrba za pravilen nadomestek. - Prosimo vse Interesente, da se v slučaju potrebe vedno obračajo na gornje društvo v Ljubljani, Gradišče 17-/1., ki jim bo vedno nudilo najboljše moči.
tovariš, dr. Krisper, mi je o priliki ankete glede humanizma izjavil, da jurist brez temeljite podlage v latinski slovnici ni mogoč. Pa dovolite, da govorim tudj kot oče, kot vzgojevatelj. V posebno kritičnih trenutkih, ko so bile moje besede preslabe, so dobro držale besede tegale starca, tegale pogana, ki je že v davnih časih klical:
*Sperne volupiatesb in ki je blagroval moža čistega značaja, čistega življenja, veleč: »Integer vitae scelerisque purus.« Gospoda! Po mojem mnenju se temu-le starcu s to naredbo godi krivica.« — In bivši častnik je rekel: »Pravite, da hočete slovenščini dali toliko več prostora in zato starca ven? Jaz vam rečem: Samo po dve uri smo imeli na novomeški gimnaziji slovenščine, in vse drugo je bilo nemško, in vendar smo se ped nepozabnim p. Lackom temeljito naučili slovenščine in se nasrkali ljubezni do domovine, ki sem jo v srcu ohranil v najtežjih primerih življenja vkljub vsemu pritisku oholega nemštva. Gospoda! Tudi šest tedenskih ur slovenščine ne bo nič pomagalo, če učitelj nima ljubezni do nje; ljubezni pa ne more Imeti tisti, ki bi raje videl danes ko jutri, da slovenščina izgine s površja zemije.«
Vsem trem zagovornikom so beseda prihajale iz srca in šle tudi do srca; tudi nam, porotnikom, so solze igrale v očeh, ko smo videli, s kakšno hvaležnostjo so se spominjali gimnazijskih let in učiteljev, ki so Jih seznanjali z nauki obsojenega starca. Mislili smo, da bo vsa porota enodušno rekla: »Starec ie dober; naj ostane živ!« Pa smo se motili. Vstal je najprej zastopnik prirednih ved in zaklical: »Starec pita našo mladino z nerabno robo. Kai koristi? On muči duha. Samo balast je. Proč z njim!« Starec se jo ob teh grobih besedah mirno ozrl nazaj in dolgo, dolgo gledal v govornica, vprašujoče. Vprašati je najbrž hotel: »Ti; govornik, odposlanec realke, ali na to pa nič ne odgovoriš, kar je vseučiliščni profesor H. Župančič te dni izjavil glede svoje stroke, matematike, ki jo lam na realki najbolj gojite? In dalje, ali ni tudi v drugih vedah sila balasta? Torej — po Tvojem — proč ž njimi?« Starec je zastonj vprašujoče gledal; govornik v svoji kratkovidnosti ni videl vprašujotih oči. — Vstal je zastopnik romanistov: »Ce starca izbacnemo, pridobi materinščina več ur. In tudi lo ni res, da bi_ ta starec nudil kako dobro podlago za učenje tujih jezikov ali za primerjanje materinščine. V ta namen je vsak jezik enako dober. (Starec se je začudeno ozrl v — ro-manisla.) Ljudje ce nauee asirščine, arabščine itd., čeprav nimajo podlage v latinščini. Sicer pa bodo abiturientje po bodočem, srbskem tipu dosegli isto v štirih letih, kar sedanji v osmih.« (Nemir med porotniki: »Bodo, bedo... Kaj se to pravi? Odkod govornik to ve?«) — Nastopila sta končno dva klasična filologa. (Starec je lahno vzdihnil.) Prvi je dejal: : Hrvatje so čisto mirno sprejeli reformo. Humanističnih gimnazij pa niti nočejo. Dalje: ta-le starec je kriv, da je bilo pri nas v konferenci grajanih 67 učencev. So otroci siromašnih staršev, ki ne morejo plačevali inštruktorja. Čemu bi sc mi več učili nego Srbi? V imenu demokratičnosti torej: proč ž njim!« Milo je govorca pogledal starec, kot bi hotel reči: Kaj ni v matematiki često še več grajanih?! In ali ni n. pr. zloglasni Marchet olajševal maturo baš zaradi sinov bogatih aristokratov, da so potem lahko službe odjedali siromašnej-šim? Ali ni talent in pridnost edino, v čemer more siromak tekmovali in nadkrilje-vati bogatejšega tovariša? Gospod, ali no uganjaš demagogije?! — Drugi klasični fiiolog: »Priznam tvojo vrednost, starče, vrednost obeh tvojih govoric (Starcu se je obraz zjasnil.) Totin žal! tvoje misli so pretežke za sedar/i, povojni naraščaj, ki je ves slaboten, malokrven, premajhen za tvojo veličino. Zaenkrat: idil«
Po tej debati so starca odpeljali zvezanega v zapor, kjer ostane do 7. januarja, dneva usmrtitve, če ne prido pomilostitev. Prijatelji smo ga obiskali v ječi. Nič se ni začudil, ko smo mu povedali, da |e po mnenju »Jutra« — klerikalec. Videč našo žalostne obraze, ras je tolažil: »Ne žalujte; bojujete se za dobro stvar iu če ste z menoj, ste v dobri družbi.«	Db.
Včerajšni nakupovale! zimskih sukenj in oblek so se prepričali o
nagradah v gotovini
in bili presenečeni, da so tako poceni priili do slovitih oblačil od tvrdke
Drago Sch"walj, Ikiolaljemai.
do Novega leta v medrj trgovini
JOS. mj\M - LJUCUANA-
Elektrlčna centrala na Krškem polju.
Pred vsem naj omenimo, kje bo ta centrala, ker se v raznih prilikah označuje različno. Bero se in sliši: centrala pri Krškem, centrala pri Brežicah in centrala pri Skopicaht ter tndi centrala pri Kraki 7asi, a končno tudi na K okam polju, Faktično bo centrala stalai kakih 200 metrov ood vasjo Dolenje Skopice. —Od Krškega (mesta) bo oddaljena okrog 9 m pol kilometrov; od Brežic pa 3 in pol km; a od Krške vasi je tudi nad 1200 m, dočim od Skopic ni nikake oddaljenosti ker južno od hiš takoj stoji centrala, a zopet 200 metrov od hiš proti zapadni strani bo nad centralo malo jezero t. j. bazen (splavna komora), kjer bc* zbran 1 milijon kubičnih metrov vode. — Ker pa se polje, po katerem bo šel kanal in kjer bo stala centrala t. j. polje južno od Krškega desno od sedanje savske struge tja doU do Čateža ozir. Brežic in tja gori (ua zapadtK* stran) do Št. Jerneja, ali vsaj do Kostanjevica imenuje vse po reki Krki : Krško polje, bi ta označba tudi za centralo mogla obveljati.
Centralo ozir. vso napravo sploh bi finan-sirala (potom tujih bančnih družb) zagrebška! občina, ki rabi, če hoče napredovati, jveliko množine električnega toka. Napravili bo Zagrebčani načrte, ki so jih pred 2 letoma ln pol vložili s prošnjo, da se mestni občini Zagreb podeli koncesija za hidro električno napravo. —• Naj omenimo mimogrede, da je tudi naš rajni dr. Lampe že dal delati načrte, za izraba vodne sile baš tu, kjer sedaj dobe Zagrebčani pravioo izkoriščanja. — Tudi g. Lenarčič * Vrhnike je že pred leti snoval isti načrt. —* Škoda, da ga ni izpeljal, a še bolj škoda, da dr. Lampe ni več živ! — Kot mu je Završnica izborno uspeha, bi mu verjetno tudi tu.* vrstic do zadnje nedelje ni bilo ulč znanega. Po veda! mu je to sedaj dotični gosj>od, ki je ie m* črte videl.	;
Kakšen je načrt Zagrebčanov? — Sava ima od Rajhenburga do Čateža nasproti Brežicam preko 17 m naravnega padca na progi* ki ni 17 km dolga. Ta padec se da izrabiti tako, da bo omogočil srednjo energijo 13.63-1 kilovvatov, ali 18.524 konjskih sik Kadar bo pa treba, ali če bo lahko mogočo vsled množine voda in drugih okoliščin, se bo pa dalo dobiti z isto napravo do 26.000 konjskih sik To pa pomeni veliko, če se pomisli, da Zagreb lak kot je sedaj — ves elektrificiran — ne rabi po njihovi izjavi več kot 5.000 konjskih sil.
Dne 25. novembra t. 1. je veliki župan ljubljanske oblasti dr. Baltič izdal pod štev. 22.373 razsodbo, s katero se mestni občini Zagreb daje koncesija za gradbo navedene hi-dro-centrale. Pogoji so sledeči: Pri Krškem se Sava zajezi s 5 metrov visokim jezom, tako da bo gori do Rajhenburga Sava kot nekako jezerce. Od jezu se začne kanal, ki bo umerjen za pretok 160 m* v sekundi. — Ker pa so bo nekaj vode iz kanala oddajalo kot n, pr. za napajališča, perišča, je dano dovoljenje, da koncesijonarka sme po kanalu odvajati 170 m" v sekundi, a po sedanji strugi Save mora teči najmanj 2 ms v sekundi. — Kanal ima obliko trapeca, čigar dno je 19 m široko, a na vrhu je 40 m (do centrale). Od centrale dalje, od koder je kanal do izliva v Krko pod Krško vasjo dolg 1.7 km, pa je dno kanala široko 44 m, a na vrhu znaša širina 80 m, — V dovodnem kanalu (od Krškega do centrale), ki je dolg 9.150 km, znnša padec 0.14 a;0M a voda bo tu globoka 4 m. — Kanalovo dno in steno so belonirane z betonsko mešavino (armiran beton), čigar debelost znaša od 15 do 20 cm. Kanal je kopan v zemljo, nalo pa polagoma prehaja navzgor, tako da je vrh centrale le popolnoma na sedanji gladini polja. Tu bo torej kanal zaprl sedanje ceste, ker bo 9 m nad te-mi. Potemtakem bo vas Dolenje Skopice, ki ima sedaj prost pogled na svoje polje in proti vasem na zahodu, popolnoma ovirana in bo zaprta z visoko betonsko goro, napolnjeno z nad 1 milijonom kubičnih metrov vode. — Odvodni kanal pa ima padca 0.2 °/00. — Kanal je prirejen tako, da bo v njem mogoča plovba z brodovi. To pa bo mogoče šele tedaj, kadar bo regulirana tudi Sava in sicer od Siska sem gori. Poskrbljeno jo tudi, da bodo tudi ribo mogle iz spodnje savske struge po kanalu v Savo nad Jezom in sicer po takoimenovani ribji stezi pri jezu in pri ceutrali. Ker pa jo po Savi mogoča plovba s splavi, mora konce-sijonarka skrbeti, da bo plovba s splavi tudi pozneje mogoča. Ker pa bo po sedanji strugi Save teklo včasih la 2 m» vode (toliko da se bodo mogli vrabci kopati), je preskrbljeno, da
* Kar tiče načrtov dr. Lampeta piku t«h
bodo splavi mogli po kanalu dalje. Kraj centrale bo nameščena takoimenovana splavarska steza, 8 m široka, ki imej avtomatično »v tvornico in najmanj dva podesta v dolžini navadnega splava, da tako priplava splav lažje z višine 15 m v nižino na vodo v odtočnem kanalu. — V kanalu samem pa bodo na vsakih 50 metrov v betonsko steno poglobljeni oprijemi. — Na nasipu kanala pa bodo — kakor trdijo Zagrebčani sami — nasadili drevje (divji kostanj), a v razsodbi ni ukazano, da bi koncesijonarka morala kanal kakorkoli zavarovati. — Savsko strugo izpod jezu do Čateža, kjer se sedaj stekata Sava in Krka, mora koncesijonarka vzdrževati, da bo zasiguran pretok minimalne vode 2 m8 v sekundi. Ker je savska struga tu sedaj regulirana s pomočjo lašinskih naprav, ki bi se ob času suše mogle potem uničiti, mora koncesijonarka nadomestiti fašine s kamenjem. Treba bo za to 10.000 kubičnih metrov kamenja. Gradbeni materijal za celo napravo se bo transporti r al preko nad jez»m narejenega mostu. — Zgradba mora biti gotova — od dneva pravomočne koncesije — tekom 6 let — Koncesijska doba je omejena — od dneva, ko se izda uporabno dovoljenje — na 90 let. — Za položitev kanala se potrebuje 80 ha 50 a 65 mJ (=144 johov) zemlje (njive, travniki, pašniki, vrtovi), ki sta jo uradna cenilca cenila od 10 do 30 K za m3, dočim koncesijonarka ponuja od dveh kron do deset kron za m'. — Zemlje pa nasplošno tu
ljudem primanjkuje, kar je dokaz, d« ae na kaki dražbt ljudje kar pulijo za posamezne dele, zlasti za travnike in njive. — Toliko na splogno o tem danes, prihodnjič dalje.
Dopisi.
Cerklje ob Krki. V 9oboto, dne 13. t m. je predaval tu g. Puhar iz Ljubljane šolski deci o alkoholu. Predavanje, katero je poslušalo z učiteljstvom nad 500 otrok, je g. predavatelj pojasnjeval s slikami. — Isto predavanje — samo razširjeno — je imel g. predavatelj v nedeljo po prvi maši za odrasle. Tako je lepo in stvarno govoril, da bi bil med 800 poslušalci morda komaj našel koga s suhimi očmi. Ljudje so rekli: >Kot kak misijonar, tako lepo govori ta gospod!« — Star mož pa je dejal: »Sedemdeset jih imam na plečih, bil sem tudi že v Ameriki, a kaj takega še nisem nikdar slišal.« — Po deseti maši pa je predaval šef g. dr. Ivo Pire o zdravstvu sploh, ter pojasnjeval s skioptičnimi slikami. Ljudi je bilo sedaj še kakih 200 več kot zjutraj. Veliko koristnega smo slišali in zato smo vsi odhajali ob pol 1 popoldne zadovoljni kot le kaj. Po litanijah pa so ljudje dvorano še bolj napolnili. Bilo je pri predavanju — zopet s sli-optičnimi slikami — navzočih najmanj 1200 ljudij. — Gospodu doktorju in g. Puharju smo iz srca hvaležni. Povabili Ju bomo še, če bosta le hofria priti. Na svidenje!
—■ Oglase za božično številko sprejema oprava našega lista le še do danes zvečer ob 5. uri. Le posebno nujen oglas je mogoče oddati še v sredo do 9. ure dopoldne.
—	Novoletna voščila sprejema naš list le še do pondeljka 29. dec. Kdor želi večjo in lepšo obliko, mora oddati svoj oglas za novoletno številko vsaj do sobote. Mariborske in celjske tvrdke uaj oddajajo tozadevna inse-ratna naročila edinole pri ondotnih naših podružnicah-
—	Obolel je duh. svetnik g. Janez Jereb iz Skocjana pri Turjaku. Nahaja se v Leonišču. So bratom se priporoča v pobožno molitev.
—	Umrl je v Šmartnem pri Litiji 21. t m. ondotni obč. tajnik in organist g. Filip Loka n. V tej občini je služboval od 1900—1908 in od 1921 dalje. V zasebnem življenju in v službi je bil rajni vesten in pošten. Več let je služboval na Selah na Koroškem, kjer se je boril za slovenski značaj občine ter moral z g. župnikom vred po prevratu pretrpeti najhujše preganjanje. N- v m. p.!
—	Odlikovanje. Odlikovan je Vladimir Mažuranid, bivši predsednik Jugoslovanske akademije v Zagrebu, z redom sv. Save L razreda.
—	Promocija. Gosp. Ivan Ambrožič iz Jarš pri Kamniku je bil na ljubljanski univerzi promoviran za doktorja filozofije.
—	Popravek. V nedeljski številki se je v mojem odprtem pismu zgodila pomota. Ne sme se glasiti »pri« tem, ampak po tem, ko sem izročil vodstvo, sem izvedel itd. O dopisu z Viča, s katerim pa podpisani ni v nobeni zvezi, mi je moj začasni naslednik g. Šeme izjavil, da ni točna trditev, da bi se tožaril s sestro, temveč da imata le zapuščinsko obravnavo. Toliko v pojasnilo, da ne bo trpel kdo radi mene na dobrem imenu.
Ivan Štrukelj.
—	Trije ali en jezik. »Prijatelj« »Slov. naroda« se včeraj v »Narodu« pritožuje nad neko označbo na steklenicah piva in pravi, da ni prav, da so etikete natisnjene v treh jezikih, ampak bi zadoščal le en izraz >pivo-vara«. Gospod »prijatelje »Slovenskega naroda« mora biti strašno temperamenten človek. Njemu Še ni dovolj, da so naše vojake pritaknili v »kasarne« in da so stare okrajue glavarje poslali v njihove »sreze«, on hoče piti tudi pivo samo iz ene »pivovare«. Mogoče bi mož poskusil svojo srečo v »Trifajlu« ali pa na »Štr.jnbrikuc? Tudi to bi bilo zelo enotno, ker Srbi pravijo »Trilajl« in »štajnbrik«, pa tudi Nemci Imenujejo te kraje tako. Kakšue lepe stvari nastajajo iz »jugoslovanščine«, vidimo iz istega »Naroda«, ko poroča iz Belgrada o sijajnem sprejemu dr. Žerjava v Uvu, kjer so »seljaki organizirali veličasten sprevod na konjih in k o 1 i h k Če bodo gorenjski fantje to brali, bodo vsi prepričani, da so Srbi dr. Žerjava pretepli s koli, kajti kol je pri uas kol, srbska »kola« pa imenujemo mi voz. Ravnotako prosi neki Celjan, naj bi železniško ravnateljstvo poskrbelo, da sc zamude pri vlakih odpravijo, obrača se pa s svojo prošnjo na ♦nadležno« ravnateljstvo, ki bo seveda reklo, da jo nadležen in siten on, ne pa ravnate', etvo.
—	Krasno vreme na gornh. Prejeli smo: V pet četrt ure sem bil iz Lesec pri Sv. Petru nad Begunjami. Pri vitkem znamenju sem se dvignil iz mrzle megle. Gore čiste, v zlatem sclncu. Nebo brez vsakega oblačka v čudo-;rasni barvi. Spodaj megla kot mleko v čisto mirnih valovih- Proti Ljubljani ji ui konca, lo Sv. Jošt, Jamnik in nekaj vrhov okoli Loko vod molt- Na tleh na travi sem ležal, je bila 'orka. MežnarVa pravi, da je žc cel teden tako. Pouoči se megia nekoliko dvigne, podnevu pade na 800 m višine. Najlepše je popoldne.
—	Pristopajte k Društvu rdečega križa, ki je za državo in narod neobhodno potrebna
organizacija. Neobhodna potreba rdečega križa se je tolikorat izkazala ob času vojne in miru. Milijoni ranjencev so bili deležni /a časa vojne nege in lečenja od strani rdečega križa. Tisoči ujetnikov so s posredovanjem te svetovne organizacije dobili stikov s svojci; ob času elementarnih katastrof je društvo rdečega križa prizadetim s svojo pomočjo na razpolago. Velikanski pomen rdečega križa vpo-števajo vse moderne države, v katerih je sko-roda vsak član te prepotrebne organizacije. Zaradi tega pristopajte v največjem številu k temu prepotrebnemu, popolnoma nepolitičnemu in le človekoljubnemu društvu. V Ljubljani se sprejemajo člani v pisarni, Mestni trg št. .11/11 vsaki dan od 5—6. ure popoldne in pa v pisarni društvenega predsednika dr. Viljema Krejčija, Wolfova ulica 5/1.
—	Darujte za slepe! Vsi, ki se veselite božičnih praznikov in ki boste gledali razsvetljeno božično drevo in pod njim razne darove, spomnite se tudi nas, ki ne vidimo božičnega drevesa z božičnimi darovi. Ne dopuščajte, da stradamo in trpimo pomanjkanje v tako lepih božičnih praznikih, temveč spomnite se nas vsaj z najmanjšimi darovi, za katere Vam bomo hvaležni vse naše žive dni. Milodare sprejema pisarna Podpornega društva slepih v Ljubljani, Wolfova ulica 12.
—	Vohunski proces. Poročali smo že, da je belgrajsko sodišče od »nekoga« najeto in tudi dobro plačano »vohunko« po imenu An-drolič v prvi instanci oprostilo. Višje sodišče pa je oprostilno razsodbo razveljavilo, tako da sa bo razprava ponavljala, ker se mora ponavljati.
—	Zaprti csperantisti. Kakor povsod po celi državi, tako lovi policija tudi v lepi Mi-trovici nevarne boljševiko. Boljševikl v Mitro-vici so bili celo tako drzni, da so v nedeljo priredili posebno veselico s peljem in sodelovanjem tamburaškega zbora. Peli in govorili so pa tako, da službujoči stražnik ni razumel niti besede. Zato jih je vse kratkomalo odvede! v zapor. Pri preiskavi so dognali, da so — nevarni »boljševikk — sami esperanlisti. ad gledališče.
—	Kokošji prijatelji so se prav dobro preskrbeli za Bcžič. Posestniku Severju v Grosupljem so odnesli kar 12 kokoši. Tatovi so brez sledu izginili.
—	Kolo ukradeno. V Mali vasi pri Jeiici je bilo v nedeljo v gostilni pri »Ruskem carju« ukradeno kolo znamke »Jogo-. Občinstvo sc svari pred nakupom.
\i štajerske.
š Na pošti v Brežicah »Slovenec- večkrat zastaja. Tudi zamenjavajo ga radi. Ali je to slučaj ali pa vzrok tiči v tem, da je brežiška pošta »strani m« demokratska? Na to stvar bi lahko odgovoril g. poštni ravnatelj.
š 0 umoru v Studencih. V soboto popoldne so raztelesili Miklovo truplo v mrtvašnici. Ker je bila glava umorjenčeva zelo razbita in razmesarjena, je bila seveda obdukcija zelo otežkočena. Zadnji del lobanje je bil zelo razbit. Na čelu je imel umorjenec veliko globoko luknjo, katera brez dvoma izvira od udarca s kladivom- Zanimiva je ugotovitev sodne komisije, da sta skušala Šlalitič in njegov poma-gač žrtev najprej zadaviti. Iz težkih ran se da skepati da se je Milil obupno branil, predno je podlegel. — Z aretacijo mizarja Šlahtiča je policija dobila v roke brez dvoma zelo nevarnega ptička. Neka Marija Č'ob je na ptujskem sodišču prijavila, da je 13. avgusta skozi okno nanjo streljal neki neznanec iu jo zadel v prsi. Osumila je Šlahtiča, ki ji je nekoč grozil, da ju bo ustrelil. V Ptuju kroži o šlabtiču mnogo vesti o njegovih dosedanjih zločinskih delih. Med drugim se trdi, da je bil soudeležen pri umoru trgovca Rusenberga-
£ Vlom pri Mikln. V prazno zaklenjeno Miklovo stanovanje v Studencih so odprli neznani vlomilci in pokradli tam shranjeno blago v vrednosti čez 4000 kron.
š Najdena okostja v Maribora. V Maribora so za nedeljo, ko so potegnili zvonove v zvonik stolnice, postavljali oder. Pri kopanju jam, so izkopali delavci več človeških okostij. Kosti so bile zelo plitvo zakopane, komaj 20 cm pod površino. Znano je, da se je pri stolnici nahajalo do leta 1873. mestno pokopališče.
Iz Primorske.
p Promocije. Za doktorja gospodarskih in trgovinskih ved sta proinovirala na tržaškem vseučilišču Dušica Slavik, hčerka dr. Edvarda Slavika in Robert Dekleva.
p Smrtna kosa. Umrla je v Šmarjah pri Ajdovščini ga Lucija vd. Gruntar, roj. Poljšak.
p Nor odvetnik. S prihodnjim novim letom 1925 odpre v Idriji odvetniško pisarno bivši sodni svetnik g. Franc Vidmar.
Iz Ljubljane.
REFORMA NAŠIH SREDNJIH ŠOL.
S sobotnega večernega posvetovanja so prizadeti starši poslali ra kra,;a seldečo prošnjo, ki so jo po zborovanju podpisovali do tri četrt na 11:
Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru I.
Beograd.
Starši učencev (učenk), obiskujočih obe ljubljanski realni gimnaziji, zbrani na posvetovanju v Ljubljani dne 20. t. m., prosijo Vaše Veličanstvo, da blagovoli vplivati na g. ministra prosvete, naj ukine naredbo SN br. 27.761 od 15. nov. 1924, odnosno SN br. 28.919 od 5. dcc. 1924, v kolikor se tiče spremembe uč-uega načrta realnih gimnazij v Sloveniji, ker so uverjeni, da ta naredba nasprotuje g 13, odnosno 8 zakona o srednjih šolah v Srbiji, ki veli: » Jednom utvrdjeni nastavni plan i program ne može se menjati za učence, koji su po njem počeli učiti,« kakor tudi nasprotuje zmislu § 22. Načrta zakona, objavljenega v Glasniku Profesorskega društva, Beograd, leta 1922.
Podpisrni siarši so v začetku tega šolskega leta svoje otroke vpisali v dosedanji tip realnih gimnazij, kakršen obstoji šele od leta 1918, v prepričanju, da se med šolskim letom ne bo v bistvu nič spremenilo; zato so mnenja, da omenjena naredba težko krši njih roditeljsko pravo. Obenem so trdno prepričani, da bi bila ta reforma neprikladna in škodljiva za dobrobit njihove dece kakor tudi za kulturne interese slovenskega naroda
V Ljubljani, dne 20. decembra 1924
Ko to besedilo objavljamo, prosimo prizadeto starše tudi drugih mest (Kočevje, No-vomesto, Celje, Ptuj, Murska Sobota), naj podpišejo enake prošnje ter jih pošljejo ali naravnost na naslov ali pa v Ljublj no društvu Prijateljev humanistične gimnazijo, ki jih bo odposlalo. Seveda je zadeva zelo nujna. Omenjeno društvo je rado pripravljeno, dati v tem oziru vse potrebne informacije.
lj Bo žični ca, ki so jo prejeli mestni uslužbenci, je bila razdeljena zelo strankarsko. »SI. narod« zato poroča, da je bil skrajni čas, da je prišel na magistrat sedanji režim- Verjetno je, da je njegov dopisnik dobil sorazmerno več kot drugi nameščenci, vsi n'so politični pristaši sedanjega režima. Gotovo pa bo prišel čas, ko se bo tudi ta krivica še popravila.
lj Magistratni gerenti prav pridno prestavljajo mestne nastavljence. Kakor izvemo, se te prestave ravnajo strogo po strankarskem mišljenju in po osebni simpatiji in antipatiji posameznih šefov in troh gerentov. Večina mestnega usiuzbenstva je nam nasprotnega mišljenja, vendar se tako brezpravni, kakor so danes, niso — sami to pravijo — čutili niti pod »klerikalno-komunističnim« obč. svetom, lj Triaujvirat na mag:stra(u varčuje. Za j uslužbenstvo ni nikdar dovolj denarja, za | zgolj mlado liberalno društvo, za osebe, ki na i magistratu nimajo nikakega opravka, je do-• volj denarja. Če ena oseba — Orjunec — dobi j 10.000 K naenkrat izredne podpore, je že ne-! kaj. Ali — ni še ura dvanajst; še se t>o obr-i nil o!
lj Umrl je 20. t m. v hiralnici po Ljublja-j ni dobro znani bivši postrešček Matija E p -pich. Dosegel je častitljivo starost. 83 let. Po-1 strešček je bil celih 52 let. Bil je splošno znan radi svojo velike podobnosti s pokojnim cesarjem Francom Jožefom. Zadnja leta ga je ! oskrboval iu podpiral trgovec g- Franc Zor-man, za kav se mu društvo postreščkov toplo zahvaljuje.
| lj Banke na božični večer 24. t. m. ves
dan nc poslujejo.
lj Naval na ljubljanski kolodvor bo pred prazniki velikanski. Da se potujoče občinstvo izogne gneči in prezebanju pri postajnih blagajnah, svetujemo, da si nabavlja karte že poprej pri Tourist-Office-u (palača Ljubljanske kreditne banke); brez vsakega doplačila!
lj Restavracija v oficirskem domu ljubljanske posadke se odda v najem s 1. januarjem 1925. Ponudbe je poslati do 27. t m. na upravni odbor ali izročiti osebuo kapeianu g.
, Koprivcu (Komanda dravske divizijske oblasti »Zvezda«), kateri daje tudi potrebna pojasnila.	8063
lj Tatvine. Mehle Franc, trgovec in gostilničar z Laverce je pustil v Prešernovem hramu, Kožna ulica 39 kolo. Ko se je hotel odpeljati, mu je zmanjkala s kolesa karbidna svetilka, vredna 125 Din. — Z dvorišča Ane De-bevc v Kamniški ulici 200 je nekdo ukradel vrv z vsem sušečim se perilom. — Rudolf De» bevc je ukradel Ani Hlad blaga in gotovine za. 3000 Din. Tatvino je v začetku zanikal, vendar so pa pri preiskavi našli pod hišnim pragom 400 Din gotovine.
lj Policijska kronika. Od 20. do 22. so bile vložene sledeče ovadbe: radi tatvine 3, radi pijanosti 3, radi kaljenja nočnega miru 3, radi izgreda 1, radi prekoračenja policijske ure 1. Napovedane aretacije: 1 radi pijanosti, 1 radi tatvine, 1 radi suma tatvine.
lj Tvrdka I. Maček, Aleksandrova c. 12, prodaja vsa oblačila za gospode in otroke do božičnih praznikov po znatno znižanih cenah.
lj Svetlobna telesa »Vesta«, stropne, namizne in stenske svetilke v vseh izdelavah po korku-c^čnih cenah J. Goreč, palača Ljublj. kr: ."..'-»e banke.	7528
Oglejte se Reminglon model 12 pri
:: Franc Bar, liuMjsna, Cankarjeve italsr.5
Naznanila.
Na Štefanovo, t j. 26. decembra zvečer ob 7. uri se vrši v dvorani Mestnega doma božičnica Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva. Od obstoja dru šiva dalje je to že 54. božičnica, katero priredi gori imenovano društvo, ki si je v humanitarnem oziru pridobilo za naše mesto največjih zaslug. Brezštevilna je kronika nesreč, katere je omilila pa tudi preprečila večjo škodo ravno agilnost in vedna pripravljenost naših prostovoljnih gasilcev. Zato storimo le svojo dolžnost, ako posetimo njihovo prireditev v največjem številu.
Občni zbor »Podpornega društva za slovenske visokošolce v Gradcu« se bo vršil dne 28. decembra t. 1. ob 10. dopoldne v seminarju za slovansko filologijo na univerzi, soba štev. 123, II. nadstropje, s sledečim sporedom: 1. Poročilo odborovih članov. 2. Razpolaganje z društvenim imetjem vsled razpusta društva po določilih § 37. društvenih pravil. 3. Slučajnosti. — P. p.: Odbor predlaga, da se prepusti imovina društva »Radogoju«;
prKarlo Adamič: »Gloria in e*' eolsis Doo«. zbirka božičnih preludij in meditacij za orgle. Pričujoče pastorele so polne božičnega duha ler bodo vsakemu v zadovoljstvo. Pristopile so tudi na klavirju. Cena 20 Din. Dobijo se pri skladatelju: mestnemu ka pelniku v Koprivnici (Hrvatska) in v nekaterih večjih knjigarnah.
Narodno gledišče ¥ Ljubljani.
Premiera Remčcve »Magde« se je vršila v soboto, dne 20. t. m. pred razprodano hišo. Avtor ie bil v prvem premoru živahno pozdravljen, igra je bila dobro pripravljena in je precej močno uplivala. Poročilo o predstavi prihodnjič.
Marij Šimenc — Zdenka Zikova. Že ta-krat, ko je prvič nastopila v »Hoffmanovih pripovedkah«, je Zdenka Zikova opozorila nase. Nj:n glas se je od treh solistk, Iti so tedaj nastopile nanovo, odlikoval po neprisiljeni iskrenosti občutenja. Ni traj.lo dolgo . ostala je glavna pevita na našem odru. Ljubljana jo je sicer zgubila, vendar je bila zibeij njene karijere Ljubljana, zato je pra\. da se zopet pokaže pri nas.
Marij Šimenc je tudi postal pevec šele v Ljubljani. Ljubljansko gledališče ga jc dvignilo in kmalu je bil najboljši tenorist Ljubljane. Šimenc je pevec redkih kvalitet: jasnost tona, moč, občutenost popevanja, raz-liošen materijal, to so prednosti, ki ga stavijo v vrsto prvih moči in mu obetajo lepo bodočnost. Šimenc je eden onih redkih, ki so vstvar-jeni, da proslavijo slovensko ime.
Opozj jati na to, kaj imata Šimenc in Zikova doseči v tobnično-artističnem oziru, sc mi li« zdi potrebno, ker se bo lo gotovo zgo dilo od strani artističnega personala gledališč, kjer nastopata Zlasti ne njima, ki jima Je znano, da se umetnost doživlja vedno na novo i® da človek ni nikoli dovolj velik.
Ljubljansko gledališče jc Šimenca in Zi-kovo vstvaiilo, ljubljanska publika pu proslavila. S tem dejstvom se nista izkazala samo onadva, ampak tudi Ljubljana, kateri se mora j vendarle priznati gotov nivo in dovolj častno ; mesto med gledališči v Jugoslaviji.
Marij Kogoj.
nudi veliko izbiro modnih (anglcSkl cefir), beliti ; športnih in spalnih moških srajc; molinos, "plat-| nonih, gradi in horhent spodnjih hlač, kakor tudi i vso danisko perilo, priprosto in lino, lastnega Is-I delka, vsled česar so tudi cene jako ni/.kc,
! tvrdko. F. in L GORIČAR, »Pri Ivanki-. LJUBLJANA, Sv. Petra cesta
Gosp o darsfvo.
Davek na poslovni promet
od prodaje vžigalic in cignrotnega papirja.
Na iniciativo Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani je finančna delegacija v Ljubljani naslovila na vsa davčna oblastva v Sloveniji nastopni odlok:
>Po 51. 8., toč. 7. zak. o davku na poslovni promet oziroma po pravilniku k temu zakonu, je promet vseh predmetov državnih monopolov davka prost, ker ti predmeti niso realne, nego fiktivne ali državno davščino povečane vrednosti ter so večinoma izraz državnih davščin v kakršnikoli obliki ter imajo v naprej uradno določeno prodajno ceno.«
Delegacija je bila opozorjena, da ponekod davčna oblastva obdačujejo tudi promet z nekaterimi monopolskimi predmeti, kakor vžigalicami in cigaretnim papirjem, češ da je prodaja prepuščena prosti konkurenci- Po razglasu oblastne monopolske uprave v Ljubljani z dne 22. maja 1923, št. 37/3-1923/Ur. 1. kos 51 ex 1923 in tudi po novejših cenovnikih je samo prodaja v razglasu pod III. navedenega luksuznega cigaretnega papirja (na primer Abadie, Club, Golub itd.) prepuščena prosti konkurenci. Cena toni vrstam cigaretnega papirja ni uradno določena; nanje se pobira samo monopolskp t"ksa pri izvozu iz tovarne dotičnega podjt/r!ka.
Ta promet torej brezdvomno podlega davku. Monopolizirani cigaretni papir, katerega proizvodnjo in prodajo si je pridržala Uprava monopolov sama, pa se prodaja samo po pooblaščenih prodajalcih (trafikantih po uradno določeni ceni. Prodajalci dobivajo le 5% no provizijo). Prekoračenje cen je prepovedano in kaznjivo. Ta promet n i obdačiti. —
Vžigalice so v Sloveniji nepopolni monopol, dočim so v Srb;ji popolni monopol. Monopolska taksa se pobira v domačih tovarnah slično kakor pri luksuznem papirju. Prodajna cena je bila pred uveljavljenjem cenovnika z dne 19 maja 1921 Pov- br. 24 predmet proste konkurence, s tem cenovnikom pa je monopolska uprava predpisala za celo kraljevino enotno obvezno cono, katere prekoračenje je prepovedano in kaznjivo. Promet je do uve-Ijavljenja tega cenika davku zavezan, potem pa davka prost,
* t o
g Izkaz Narodne banke as dno 15. deccm-bra 1924. (Vse v milijonih dinarjev; v oklepaju razlika napram 8 .decembru 1924.) Aktiva: Kovinska podloga 458.6 (—23 4), posojila <aa menice in vrednostne papirje 1485.9 (—7.3), račun za odkup kronskih novčanlc
1208.2,	račun začasne zamenjave 367.9 (22.0), državni dolg 2966.3, vrednost državnih domen 21383, saldo raznih računov 594.2 (—.5), skupaj 9219.4; pasiva: glavnica in rezervni fond 31.3, bankovci v obtoku 5964.1 (-70.9), račun začasne zamenjave 367.9 (—22.0), dr-čavne terjatve po raznih računih —, razne obveze 654.7 (-f358), vrednost državnih domen
2138.3,	ažjia 63.2, skupaj 9219.7.
g Scjmsko poročilo iz Maribora.. Na svinjski sejem dne 12. t- m. se je pripeljalo 135 svinj in 2 kozi, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7 do 9 tednov stari komad 150—187.50 Din, 3 do 4 mesece stari kornad 275—350 Din,
5 do 7 mesecev stari 550—650 Din, 8 do 10 mesecev stari 750—875 Din, 1 leto stari 1250 do 1750 Din, 1 kg žive teže 15—16.25 Din,
I	kg nu tve teže 18.75—22.50.
g Gradba skladišča na Sušaku. Ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu namerava zgraditi na Sušaku 2 skladišči za blago privatnih interesentov. Skladišči se imata zgraditi iz armiranega betona s pritličjem, I. in II. nadstropjem in kletjo. Gradbeni stroški bi znašali približno za lcvadr. meter površine nadstropja ali kleti 900—1200 Din, a celokupni gradbeni stroški bi dosegli na 10.000.000 Din. Navedeni skladišči bi služili izključno za potrebe trgovskih in industrijskih krogov v državi, z izjemo nekaterih manjših prostorov v pritličju, ki bi bili na razpolago železniškim službenim organom, odnosno organom pomorske oblasti. Železniška uprava bi bila voljna dati interesentom potrebne prostore na razpolago brezplačno do gotovega roka, ki bi se določil, upoštevajoč amortizacijo gradbenih stroškov na podlagi do sedaj veljavnih pristojbin za zaprta skladišča- Vse gradbene stroške bi morali nositi interesenti. Interesenti, ki se za načrt zanimajo, naprošamo, da se takoj zglasi jo pri Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
g Žrebanje 2y2% državne rento za vojno Škodo se bo vršilo v januarju ozir. februarju prihodnjega leta. Finančno ministrstvo je naložilo, da morajo vse davčne oblasti, ustanove in druge juridične osebe, ki imajo te obveznice, jih urediti po serijah in številkah in priglasiti ministrstvu. Izkaze je treba predložiti do 1. januarja. Oblasti bodo po žrebanju prejele liste o izžrebanih dobitkih.
g Praški velesejm. V Pragi se bo vršil spomladanski velesejm od 22. do 29. marca 1925. Da so praški velesejmi zelo priljubljeni in da imajo veliko privlačno silo, priča dejstvo, da prirejajo tudi inozemske vlade in javne koiporacije na praških velesejmih lastne razstave. Do sedaj so se udelež;le omenjenih velesejmov razen tujih privatnih razstav-Ijalcev tudi oficijelne razstave Iz Italije, Rusije, Španske, Danske, Holandije in posebno Francoske, ki je imela na zadnjem veleseimu veliko razstavo, obsegajočo 1000 kub metrov, na kateri je bilo zastopanih nad 300 francoskih tvrdk. Brez dvoma bi bilo v veliko korist slovenskega gospodarstva, ako bi se tudi naši krogi udeleževali praškega velesejma kot razstavljale!.
g Izvoz Iz Češkoslovaške v novembru t- 1.
V tekli meseca novembra t. 1. je izvozila -Češkoslovaška 1765 milijonov Kč napram 1462 milijonov Kč v mesecu oktobru t. 1. V prvih
II	mesecih t. 1. je znašal izvoz 14.910 milijonov Kč, medtem ko je v istem razdobju lanskega leta dosegel 10.802.5 milijona Kč. — V Jugoslavijo je Češkoslovaška meseca novembra izvozila za 57 milijonov Kč ali 3.2 odstotka vsega svojega izvoza. V prvih 11 mesecih jo bilo izvoženega češkoslovaškega blaga v Jugoslavijo za 757 milijonov Kč napram 485 milijonov Kč v istem razdobju lanskega leta.
g Zvišanje železniških	tarifov v Franciji. Iz Pariza poročajo, da je najvišji železniški svat sklenil zvišati osnovni tarif za 7.4 odstot. s 1. januarjem prih. leta.
g Iivoi želen in železniških produktov li
Francije. V prvih desetih mesecih t. 1. je Francija izvozila 2011.000 ton železa in žele* zarskih produktov napram 1,449.000 ton v istem razdobju lanskega leta.
g Obtok bankovcev na Poljskem. Na dan 10. decembra 1924 je bilo po izkazu Poljske banke (Bank Polski) v obtoku na Poljskem za 484.2 milijona zlatov. Istočasno je znašala metalna podloga 392.3 milijona zlatov.
g Ruska industrija v letu 1923—1924. — Vrednost produkcije ruske industrije v gospodarskem letu 1923—1924 je znašala 1490 milijonov zlatih rubljev, kar predstavlja 42 odstotkov predvojne produkcije. Izmed posameznih panog industrije se je najbolj približala predvoj. stanju naftma industrija s 65 odstotki predvojne produkcije, potem gumijeva (63 odstotkov) kemična (60 odstotkov) in papirna Industrija (60 odstotkov). Najmanjšo produkcijo izkazujejo: produkcija železne rude (10 odstotkov predvojne višine), potem produkcija litega železa (15.5 odstotka), valjanega železa (19 odstotkov), jekla (24 odstotkov), sploh metalurgija, ki proizvaja samo 26.7 odstotka predvojne višine. Vendar pa je opažati zlasti pri njsj porast napram 1. 1922— 1023 za 45 odstotkov.
g Ruska državna banka povišuje kapital. Iz Moskve poročajo, da bo v kratkem ruska državna banka (Gosbank) povišala svoj kapital od 50 na 100 milijonov zlatih rubljev v svrho razširjenja svojega delovanja.
Borze.
22. dccembra 1924.
DENAR.
Zagreb. Italija 2.8590—2.8890 (2.8435— 2.8735), London 313.15 — 316.15 (313.10 — 316.10), Ncw York 66.45—67.45 (66.33—67.33), Pariz 361—365 (3.5925—3.6425), Praga 2.0110 —2.0410 (2.0205—2.0505), Dunaj 0.0932% — 0.0952 >j (0.0205—2.0505), Curih 12.90—13 (12.94—13.04).
Curih. Budimpešta 0.0070Berlin 1.2290 (1.229), Italija 22.22 ((22.06), London 24 29 (24.30), Nevv York 515.80, Pariz 27.75 (27.85), Praga 15.63% (15.6425), Dunaj 0.0072% (0.007280), Bukarešt 265 (2.625), Sofija 3.80 (3.825), Belgrad 7.72« (7.70),
Dunaj. Devize: Belgrad 1067, Kodanj 12430, London 334300, Milan 3010, Nevv York 70935, Pariz 3830, Varšava 13600. — Valute: dolarji 70460, angleški funt 334100, lira 3020, dinar 1066, češkoslovaška krona 2132.
Praga. Devize: Liral457/si Zagreb 55.875, Pariz 182%, London 159.675, Nevv York 33.90.
VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 1% investicijsko posojilo iz leta 1921. 65 .(denar), Celjska posojilnica d. d., Celje, 210—218, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, 225 (denar), Merkantilna banka, Kočevje, 124—130, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana, 130 (denar), »Split«, anon. družba za ccment Portland, Split, 1290—J 300.
Zagreb. Hrvatska eskomptna banka, Zagreb, 111—112; Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb, 59.50; Jugoslavenska banka, Zagreb, 102—105; Ljubljanska Kreditna banka, Ljubljana, 224; Prva hrvatska štedionica, Zagreb, 860—890; Slavenska banka, Zagreb, 85; Dio-ničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb, 72 50; Hrv, slav. za ind. šečera, Osijek, 750— 770; Našica 40—50, Guttman 720—735, Sla-
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Cernigoj.
(Dalje.)	51
Toda opozarjam te, da kmalu ne boš imel nobenih služabnikov več, če boš jemal ljudem življenje za take pogreške, ker so vsi grešniki in se vsi žele polastiti tvojega mesta.«
Tedaj je Abijeva togota izbmhnila. Proklinjal in zmerjal jo je, jo obkladal z grdimi priimki, ji prisegal, da mora umreti, ker je začarala vse može in se nobenemu vdala, ker ga obklada s posmehom in sramoto pred očmi Egipta. Toda Neter-Tua je samo poslušala, dokler se ni izdivjal in utihnil.
»Preveč govoriš in premalo storiš,« Je slednjič rekla. »Meč imaš v roki, porabi ga, tukaj sem.«
S tem ga je razdražila do blaznosti; dvignil je orožje in navalil nanjo, a se je (»potekel nazaj, kakor da ga je vrgla nevidna moč. Naslonil se je na steno, nato pa zopet navalil na kraljico in se zopet opo-tekel nazaj.
»Slab mesar si,« je dejala, »po tolikih lotili izkušnje. Naj tistilc Kaku poskusi! Mislim, fkt se bolje razume na umore.«
>0, veličanstvo,« jo je prekinil zve-zdoslovec, »prekliči te krute besede, ki veš, da rajši tisočkrat umrjem, nego bi dvignil roko proti tebi.c
»Da,« je odgovorila resno, »princ Abi ti je ravnokar bil predlagal, da to storiš, nato pa si ti njemu predlagal isto, ker sam nisi hotel storiti — sam najbolje veš zakaj, kajne?«
Tedaj je meč zdrknil Abiju iz roke in v sobi je zavludala tihota.
»O čem sta govorila, Abi, preden si pogledal skozi okno in videl svojega kapitana z menoj na vrtu, in zakaj si hotel umoriti tega psa? je nadaljevala kraljica. »Ali naj jaz odgovorim namesto tebe? Govorila sta o tem, kako bi se me znebil, in umoriti si ga hotel, ker si ti ni upal povedati, zakaj ne more izvršiti tega dejanja, dobro vedoč, da bi tisti trenotek umrl, ko bi to povedal. A ker hočeš zvedeti, ti bom povedala sama in sicer takoj. Poglej me, nesrečni mož, ki ga ljudje imenujejo mojega soproga. Poglej me, j rokleti suženj, ki mi ga je Amen izročil, da ga kaznujem tukaj na zemlji, dokler ne prideš k njemu v podzeml je.«
Pogledal je in Kaku tudi, ker ni mogel drugače, a kaj sta videla, nista nikoli razodela. Obadva sta padla na obraz in je-čala ter s čelom bila ob tla.
Slednjič je ledena groza zapustila njiju srce, ozrla sla se navzgor in sta videla, da je zopet taka, kakršna ie bila, nad vse kraljevska in lepa ženska, a ne več.
»Kdo si?« ie hropel Abi. »Boginja Sekhet v človeški podobi, ali Isis, kraljica smrti, ali samo duh umrle Tue, ki je poslan, da se maščuje?«
»Vse to in noben izmed njih, kakor hočeš, čeprav je resnično, človek, da sem poslana semkaj v maščevanje. Vprašaj ti-stegale čarovnika. On ve in dovoljujem mu, da ti pove.«
»Ona je Dvojnik Amenove hčere,« jo zamrmral Kaku. >To je njen Ka, ki se je osvobodil, da izvrši sodbo nad tistimi, ki so ji hoteli storiti krivico. To je duh z močjo bogov in vsi mi, ki smo grešili zoper mrtvega faraona in njo in njenega očeta Amena, smo mu izgoni, d anas muči in nad nami izvri
>In kje je •• \. eter-Tua, ki je bila kraljica v Egip r. ■ ie fežko sopel Abi in
obračal svoje velike oči. »Ali je pri Ozirisu?«
»Povedati ti hočem, človek,« je odgovorila kraljevska prikazen. »Ni umrla — ona živi in je odšla, da poišče tistega, ki ga ljubi. Kadar se vrne z njim in nekim beračem, tedaj odidem in ti hoš umrl, obadva bosta umrla, tako se glasi vajina sodba. Dotlej pa živila in vršita moje ukaze!«
XIV. poglavje.
Solučna ladja.
Tua, Amenova zvezda, je odprla oči. Že nekaj časa je ležala, kakor človek, ki leži med spanjem in budnostjo, in zdelo se ji je, da sliši šum potapljajočih se vesel in vode, ki prijazno bije cb pobočje ladje. Mislila je, da se ji sanja. Gotovo je v svoji postelji v palači v Thebah in takoj bodo prišle njene dvorjanke, ko so zdani, da jo zbudijo.
V palači v Thebah! Sedaj se jo spomnila, da je minilo več mesecev, odkar je vi-videla to kraljevsko mesto, da je potem daleč potovala in slednjič prispela v belozido Memfido, kjer se ji je primerilo mnogo strašnih reči. Spomnila se je enega dogodka za drugim; nastavljene pasti, faraonovega umora s čarodeistvom, bitke in poboja njene straže, stradanje v stolpu s smrtjo na eni strani in z zasovraženim Abijem na drugi, čudovite prikazni duha, ki je imel njeno obličje in trdil, da je njen zaščitni Ka, dan ji žo ob rojstvu, njegovih besed in svoje strašne odločitve, slednjič pa še, kako je stala z Asto ob visokem oknu, kako jo vzplamtel ogenj pred njenimi očmi, in strahovitega padca v globofino.
O, golovo je vse minilo; bila je mrtva in to so sanje in spomini, kakršni prihajajo prebivavcem podzemlja. Le zakaj sliši potem šum plivkaioče vode in potapljajočih se vesel? *
vonija 67; Trboveljska premogokopna družba,
Ljubljana, 427.50; Združene papirnice, Vevče, 95; 7% drž. inv. posojilo 65—65.50; Vojn« odškodnina 127—128.
Dunaj. Alpine 393.000, Greinitz 153.000, Kranjska industrijska družba 810.000, Trbo-veljska industrijska družba 463.000, Hrvatska eskomptna banka 115.000, Leykam 178.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 59.900, Mun« dus 850.000, Slavonija 67.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Hrastovi frizi, 4, 5, 6, 7, od 30—60 cm, fco Podbrdo, 1 vag. 1440— 1450 (zaklj. 1440); plohi od jagneda, 20 nun«
škart, oglodano, fco meja, za 100 kg, 2 vag., 77—80 (zaklj. 77); hrastovi plohi, škart, ogle-> dano, fco meja, za 100 kg, 1 vag., 66—68 (zaklj. 66); hrastovi plohi, 2.80, 2.90, 3 m, od 16 do 40, 43 mm, ico meja, 2 vag., 1334—1340 /zaklj. 1334); hrastovi plohi, 2.80—3 m, od 16 do 40 cm, 53 mm, fco meja, 2 vag., 1334—1340 (zaklj. 1334). — Žito in poljski pri* d o 1 k i : Pšenica domača, fco Ljubljana, 425j pšenica bačka, par. Ljubljana, 475; koruza, umetno sušena, del., fco dom Ljubljana, 215 —250; koruza nova, fco slavonska post., gar., 2 vag., 185—190 (zaklj. 185); oves bački. fco bačka postaja, 300; laneno seme, fco Ljubljana, 700; otrobi pšenični, srednje debeli, fco gor. postaja, 225; krompir, beli, fco dol. post., (zaklj. 140). — Stročnice, sadjei Fižol ribničan, očiščen, b/n, fco Postojna trans., 475j fižol prepeličar, očiščen, b/n, fco Postojna trans., 550; fižol mandolon, očiščen, b/n, fco Postojna trans., 450.
Turistika in šport.
Dobri športniki varstvo za državno po« sojilo. Nurmi jc prvi hnski narodni junak. V. deželi, ki ima toliko izvrstnih športnikov, je to pač nekaj posebnega. Po njem je postala njegova domovina poznana vsemu svetu, postala je velika, dobila jc novih trgovskih zvez, vse je postalo pozorno nanjo. Postavili bodo v glavnem finskem mestu Helsingforsu Nur-miju spomenik, parlament je dovolil potrebna sredstva, mesto jc dalo prostor in bo spomenik vzdrževalo. Osnutek iz ilovice, 2 metra visok, je že izgotovljen. Finska ima vse pogoje, da vzgoji športni narod, pičla so njena sredstva in trdo mora ljudstvo delati. Finska je pa tudi še mlada država, veliko je treba še gotovine, da se gospodarstvo dvigno. Ii\ "kaj sc je zgodilo? Dva meseca po zaključku olimpskih iger je ponudilo pet. ameriških bankirjev bankam v Helsingforsu najvišji kredit, ki ga hočejo, proti najnižji obrestni meri. Ameriški bankirji so omenili Nurmija inv so rekli, da imajo v deželo, ki je domovina takih športnikov, največje zanpanjc in da ne zahtevajo nobenega drugega varstva. — Kdaj bo naša Jugoslavija tako daleč, da bo dobila mednarodno posojilo samo na ime njenih športnikov? Nehote se spomnimo na stare čase, ko so častili Grki spomin svojih narodnih junakov na način, kakor ga časti Finska in Amerika.
Poizvedovanja.
Našel se jc lovski pes, visok, z znamka Mirna in z evidenčno številko. Pes se dobi proti izkazu te številke. Poizve se pri županstvu v Št. Vidu nad Ljubljano,
Prav počasi je odprla oči, ker se je močno bala, kaj bo neki zagledala. Svetloba je lila nanjo, svetloba meseca, ki je visel na jasnem nebu kakor velika zlata svetilka. V mesečini je videla, da leži v čisto belino oblečena na ležišču v uti, katere zlati zastori so bili spredaj odgrnjeni in pripeli na pozlačene kole. Ob njej je ležala v sivi obleki druga postava, ki jo je spoznala kot Asto. Bila je mirna, tako mirna, da jo je smatrala za mrtvo, čeprav je vedela, da je to Asti. Morda tudi Asti sanja in jo bo morda slišala v snu; govoriti se ji je zahotelo z njo.
»Asti,« je zašepetala, »Asti, ali me slišiš?-: _
Siva postava ob njej se je premaknila in obrnila g:avo k njej. Nato je odgovoril pravi Astin glas:
»Ah, gospa, slišim te in te vidim. Toda povej mi, kje sva sedaj?«
»Mislim, da sva v podzemlju, Asti. O, tisti ogenj je bila smrt in sedaj potujeva v kraljestvo duš.«
»Potem bi bilo čudno, gospa, da imava še vedno oči in telo in glas, kakor umrljive ženske. Sediva in se razglejva!«
Sedli sta, se objeli in pogledali skozi razgrnjene zavese. Glej, bili sta na najlepši ladji, kar sta jili kdaj videli, ker je bila pokrita kakor z zlatom in srebrom, dočim so iz nje notranjosti puhtele sladke vonjave. Njuna uta je bila postavljena sredi ladje, tako da sta videli vrste veslačev v belih oblačilih, sedečih ob veslih v senci ladijske ograje, in na visoki krmi stasitega krmarja, ki je tudi bil oblečen v belo obleko, a je imel obraz zakrit, za njim pa sta opazili v medlem soju mesečine široko, srebrno reko in na nje duljnem obrežju palme ter slolpe svetišč.
Drva
trboveljski
premog M. PefriC
Ljubljana
Gosposvctaka cesta 8 Telelon 343
Žrebanje 12. in 13.
januarja
Dobitki preko
39,000.000 Dii
v gotovem novcu brez odbitka, srečke v največji izbiri pri glavni kolekturi
bančnega kom. društva
i. Rein i drug
Zagreb.
■m
I
Dne 21. decembra jc zaspal v Gospodu vesten in zvest občinski tajnik in organist, gospod
previden s svetimi zakramenti.
Pogreb bo v torek, dne 23. decembra ob 8. uri zjutraj.
Znancem in prijateljem ga priporočamo v molitev.
_ ŽUPANSTVO IN ŽUPNI URAD V ™	ŠMARTNEM PRI LITIJI,
dne 22. decembra 1924.
Izvanredna prilika'
pri Žalcu krasno POSESTVO z dobro idočim mlinom in 8 oralov zemlje. Posestvo jo tik okrajne ceste in samo četrt ure od železniške postaje. — Pojasnila daje gosp. FLORI JAN CVIKL, Gornja Ložnica, pošta Žalec.
NAJLEPŠE BOŽIČNO DARILO jc dober $
Gramofon. I
Velika zaloga gramofonov, plošč, igel, peres in posameznih delov.
M. RHSBERGER
Sssfssa ulica 59. s.
Edina strok, delavnica za popravo vseh vrst gramofonov in drugih godbenih strojev,
iliši
ki bi imel veselje naučiti se vkuhavanja in kandiranja SADJA ter vkubavanja SOlIVJA. Prednost imajo ne-ožonjeni. — Nastop bi bil z novim letom.
KONZERVNA TOVARNA »GLOEUS«, d. d, na Vrhniki pri Ljubljani.
hešhieliiišiijetlfi m
Iflidl-
111-111=111=111= najbolj
Na dan 15. januarja 1925 ob 11. dopoldne se vrši v Saobračajnem odelenju občine mesta Beograda, Jugoviča ulica št. 1 OFEETNA LICITACIJA za dobavo
1100 m1 kocek črne borovine za
Vsaka drobna vrstica Din t'50 ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic sa rtčunajo više. Za odgovor znamko!
Študijski PULT kupim. -Naslov pod Šifro »Študij« na upravo lista.	8030
OToddaiatE
sobe, stanovanja, lokale, trgovine, gostilne itd., javite naslov »PosredovalcuSv. Petra cesta 23, da ga oddaja interesentom. Izognete sc neprijetnostim. 7934
si bodete preskrbeli različno božično
blago v delikatesni in špecer. trgovini
F, KHAM, LJUBLJANA
NASPROTI HOTELA »UNION«. NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE!
=l!t=m=lll=9ii=iii=lll=lll=mEI!l=
Ponudbe morajo odgovarjati zakonu o dr*, računovodstvu in točno odgovarjati predpisanim občim in tehniškim pogojem, koje morejo interesenti vpogledati oziroma odkupiti v saobračajnem odelenju občine mesta Beograda.
IZ SUDA OBČINE MESTA BEOGRADA ad br. 30.716 z dne 11. decembra 1924.
Najboljša reklama so - fnserali v „Sl©vencu"!
t fHd _
»tf^l'30
m $11 mm

V globoki zalo ti ^amnniamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčno ljubljeni, nepozabni sin, brat in nečak, gospod
€t dijak
v petek dne 19. decembra 1924, po dolgi, mukepolni bolezni, v sanatoriju Wiener wald pri Dunaju, boguvdano preminul.
Truplo nepozabnega nam pokojnika bo prepeljano iz Dunaja v Lji' " kjer se vrši pogreb v sredo, fine 21. decembra ob 2 popoldne iz mrtvaške veže r a Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi Mar. Oznanenja v Ljubljani. Ljubljana, dne 23. decembra 1024.
Podpisani ni nikakršen plačnik na moje ime narejene dolgove od mojega sina Franc Luknerja ozir. njegove žene. ALOJZIJ LUKNER.
Stanovanje
iz dveh sob v novi ali stari hiši, tudi velika mesečna soba s c iščo za takoj. -Ponudbe pod »Dobro plačilo« na upravo lista.
Kot učenec'
želi vstopiti v trgovino 16-Ietni mladenič. - Naslov v upravi lista pod Stev. 8026.
Prodam POSESTVO"
obstoječe iz 23 oralov zemlje, hiše in velikega gozda. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 8075.
PLETILNI STROJ
za nogavice, jope itd. kupim takoj, in sicer St. 6 in 50 cm širok ali več. - Ponudbe na upravo lista pod »STROJ«.
Prodam hišo
z vrtom in del gozda v Sp. Dupljah S t. 21 pri Tržiču. -Janez KoSnjek - Radomlje št. 26 pri Kamniku. S076
za lotograsko obrt se sprejme v lotoatelje J. POGAČNIK, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 3.	8064
mješovito struke sa velikim okrugom, dobro uvedena, za-jedno sa sortiranim skladi-štem robe u Krapinskim Toplicama, prodaje se odnosno daje od 15. siječnja na više godina u n a j a m , stan sa vrtom na razpoloi-bu; za odplatu traži se do 100.000 Din, za ostalo pla-težni uvjeti pogodovni. Samo sa ozbiljnim rcflektanti-ma kod osobnog pregleda radnje stupa u prer?ovorc
vlastnik JURKOVIČ Fran — Krapinske Toplice.
BBBBBBBBBBBBBBBBBB
Prodajalka
z večletno prakso, išče mesta v trgovini z meš. blagom ali galanterijo, najraje v Ljubljani ali v večjem kraju na Štajerskem. Nastopi lahko takoj. Reference ugodne. - Naslov v upravi ^.Slovenca« pod Stev. 8045.
POZOR1
POZOR!
Rodbina PWATEU Tržišče.
Rodbina PRIJATELJ
Ljubljana.
Rodbina 0"TAHEN" Višnja gora.

Ostanki za perilo
so naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Nc zamudile ugodne prilikel Reslje-va cesta 30, I. nad., desno.
F F PORTUGALKO
štajersko, ravnokar Hošlo — toči gostilna MRAK, Rimska cesta.	7964
velika jednokatna zgrada sa krasnim parketiranim sobama, u prizemlju restaura-cija i kavana, veliki vrt, odjel za karažu itd., sve u novom stanju, bez inven-tara ili po sporazumu sa inventarom, u dobro posje-čenom kupalištu Krapinskiin Toplicama,
uz povoljne platcžne uvjete za Din 1,250.000.— Nakon osobnog pregleda stupa u pregovore vlastnik
FRANJO JURKOVIČ, Krapinske Toplice.
usnjarija sc odda
v NAJEM. — Vpašanja na: LAVR1Č, Št. Vid pri Stični, Dolenjsko.	803t
sadnčtdrevje
in vinske trte
cepljcnc, korenjake ameriške in ključe v najboljši kakovosti, nudi Prva slov. drevesnica in trsnica Dolin-Sek, Št. Pavel v Sav. dolini
Zastopstva
resnih tvrdk, ki hočejo izvažati svoje izdelke (vseh vrst) v Italijo, prevzame slovensko podjetje v Rimu, ki razpolaga s prvovrstnimi referencami ter lastnini skladiščem za les iu drugo. - Pošljite ponudbe naravnost na naslov: unl-ONE INTERNAZIONALI TRASPORTI, VIA CAGLI-ARI 44, ROMA. , 6379
Damski klobuki
nakiteni, od 100 do 150 Din^ baržunasti nakiteni od 200 do 300 Din, velour svileni po 200 Din. Oglejte si izložbo!
horvat,
modistka — Stari trg. BBBBHStSISIBBBBBBnBBB
Specijelno emajliranje
dvGkoies v ognju
kakor tudi razn.- kovin as{> predmete, napisne table, pob stelje, mize, stole itd. Izvršujem vsa pleskarska, liCar-ska, sobo- in čikoslikarska dela po zelo ugodnih cenah.
FRANC bokal Celovška cesta št. 65 -
Zgornja Šiška, poleg milnice.
nsasaesaiaaBiBBBBBBaB
lsiserira]te


Telefon št. 379	mestni tesarski mojster	Telefon št, 379
KJublfana, Ousraajslca cesta 4@
Vsakovrstna tesarska dela, kako:*: moderne lesene stavbe, ostrešja lxlše, vile, tovarne, cerkve in zvoniki; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd.
Oracltoa lesenih mostov, feseov, mlinov. Parna žaaa	Tovarna furnir, a
ibzb rasa nuna hib
lb> 31 f J9 ft»
Lok^je, račje, co«je in gosji puh, oddaja vsako množino po z ni e r n i ceni tvrdka
C
t ****** ***********
G2 £3 m ES133 BS B W 901
Prvovrsten
o fi">»
Najfinejše
lzdeiuie
tovarna ZABMET & Komp., Brilo! pri Kranju.
Nafstareiša tovarna le vrste v Jugoslaviji.
Telefon interurban: KRANJ 29.	Na zahtevo se pošljejo vzorci.
Božična in movo-Mm darila.
naSprimernelSo
dobite v umetniškem ateljeju za narodne in moderne vezenine
Boleiie %opa£eoe
u Kraniu
Cenik saslonj! Cenit: zastonj! ********************* ******
ErQPBsfgvfln;a vlog, nahiip !n prode a usaho-"rstnih prEdnasInih pspir'w, tlepz in palul, 1 "i]''"1''a nai1č£ii"' prhauipmi in hredifi psah
fi®^ Srf^SSSSSi $£141 iMflki &9&A Si |ig li ® 1 &BBB««®ffl8»»B BJ«£ | vrste, esltompt in inHaso menic ter naftazila
LJUBLJANA, Prešernova ulica St. 50 (v lastnem poslopju) j