\ 1 Leto XIV. Štev. 101 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25—67 tn 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, ponedeljek 6. maja 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din Cena din 1.— Položaj na Sredozemlju V Rimu pravijo, da se je težišče političnega položaja premaknilo na Italije in zaveznikov — Mussolinijevo osebno pismo RIM, 6. maja. Exchange Telegraph. V tukajšnjih političnih krogih iinatrajo. da se je težišče političnega položaja premaknilo na Sredozemlje. Tisk in italijanski politični krogi naglašajo, da so pretrpeli zavezniki na Norveškem težek poraz in hočejo sedaj iz razlogo" prestiža prenesti težišče na Sredozemsko moijc. poročilo agencije Stefani o številu zavezniških bojnih ladij na Sredo se ml ju je zbudilo veliko pozornost Tisk, nn Jelu z dnevnikom »II Giornale d’Italia« tiagla-ša s tem v zvezi, da bo Italija 'akoj reagirala na vsako grožnjo, pa naj bi prišla s katere koli strani. Italijanski iarcd ne vidi razloga za zavezniške ukrepe, a je popolnoma miren in hladnokrven. Ako bi se te demonstracije zavezniškega bojnega brodovja spremenile v provokacijo, je popolnoma jasno, da bo Italija odgovorila nanje z vso energijo. NOV KREDIT 8 MILIJARD LIR RIM, 6. maja. Havas. Italijanski uradni list je objavil zakon z dne 4. t. in., po katerem se stavi vojnemu minlstrstvj na razpolago dodatek 8 milijard 15r za okrepitev italijanske oborožene site. Polovica te vsote bo dodeljena sedanjemu državnemu preračunu, d o čim bo o sv; a dc-!ov.'ca prešla na prihodnji preračun. Ta finančni dopolnilni zakon je sprejel finančni odbor že 29. aprila. ČLANEK V »REGIME F AS CISTA« PARIZ, 6. maja. Havas. KaKo” poroča »Excelsior«, se vrši na Italijo velik pritisk, da bi opustila svoje dosedanje stališče nevojskovanja. Italijanski tisk piše nekoliko mirneje, vendar nadaljuje kampanjo v korist Nemčije. Opaženo pa je bilo, da je objavil list »II Regime Fasci-sta« oster članek proti francoskim ponudbam za sporazumevanje. List piše ifelje o Tuniziji, kjer je bila Italija izigrana, spominja na Tripolitanijo m svetov- no vojno, iz katere je izšla Italija z velikimi žrtvami, a brez zadovoljitve njenih teženj. Francija bi hotela tudi sedaj izločiti vsak vpliv Italije iz Podonavja in Balkana. Težnja Francije je bila v vseh časih postaviti Italijo pod francosko je-rrbstvo. Francija prihaja zato s svojimi ponudbami prekasno. Italija se s Francijo ne bo pogajala, ker ne gre samo za italijanske interese, ampak tudi , febno Mussolinijevo pismo Hitlerju. Temu potovanju prisojajo poseben pormm, Ker je sledilo v trenutku p-oostrene lapotisti na Sredozemlju. PAPEŽEV POZIV K MOLITVI RIM, 6. maja. Reuter. Včeraj je imel papež Pij XII. govor, ki so ga prenašali iudi po radiu. Med drugim je dejal tudi, da je napočil trenutek, ko morajo vsi Italijani moliti za mir, posebno v teh dneh, polnili zmede in nemira. PRESTOLONASLEDNIK UM BERTO PRI PAPEŽU VATIKAN, 6. maja. Reuter. Danes je obiskal italijanski prestolonaslednik papeža Pija XII. Ta obisk je izzva! v tukajšnjih krogih veliko zanimanje. ZBIRANJE ZAVEZNIŠK : ^. y vsej naglici zbrane, nezadostno in slabo oprem Ijene čete. Zaradi tega se je nujno moralo zgoditi to, kar se je zgodilo. Lloyd George pravi dalje, da bo prva faza voj- Chamberlainovi vMf Norveškem vaie na ang.eško vlado — L cyd Gsorge prav , parlement — Dogodki na Norveškem naj bi bil; opemin ne na Norveškem ostala zapisana kot žalostno poglavje kronike mnogih dokazov nesposobnosti In nepripravljenosti. Angleško ljudstvo je še dalje pripravljeno na vse žrtve, toda položaj je --esen in vlada se mora tega v polni meri zavedati. Ob koncu izraža Lloyd George mnenje, da ne bi bilo pravilno kritizirati samo vlado, ker pada po njegovih nrslih ici ie k sreči prišel prej, prede i •-* nastala kaka nepopravljiva nesreča. Cb koncu predlaga tudi vstop opozicije v vlado. LONDON, 6. maja. Reuter. Glavna paž-nja debate v parlamentu je bila posvečena dogodkom na Norveškem. Prevladala je sodba, naj poslanci, ne dajelo sodbe, dokler ne bo vlada zbrala vse podatke mnogo odgovornosti tudi na pigment,• »T'mes<< izražajo priznanje odločnosti :n od katerega bi bilo treba pričakovati v hrabrosti Chamberlaina, čeprav je mne-bodoče več iniciativnosti. ; nia> da *° vladi potrebne nekatere izpre- LONDON. 6. maja. Reuter. Ga \v n membe. Vojnemu kabinet je treba dat! zahteva v članku v »Observerju-:, da se možnost čim večje samostojnosti v naglih . dajo čim večja poobiastila posebnemu in 'n odločnih ukrepih. Posamezni člani te-čim ožjemu vojnemu kabinetu. Ta kabi- Sa komiteja naj bi imeli v vsakdanjih po- . t - • — < T - aaXA■ ... /In CA nat mora preiti preko vseh resortn.h omejitev in strokovnjaških predsodkov. List pravi, da pri zahtevah o spremembi ne gre za akcijo proti Chamberlain. Od njega je treba le zahtevati, da prilagodi svojo vlado čimbolj potrebam vodenja energične vojne. To ne terja samo angleški narod, ampak terjajo tudi vsi zavezniki. Treba je ustvariti ozek volni kah'r.et najsposobnejših ljudi, ki so pripravlje-d z vsem svojim bistvom posvetiti se vojni akciji. Glede dogodkov na NorvjUem pa pravi Ganvin, da je to koristen opomni, slih v ministrstvu namestnike, da bi se laže posvetili izključno vojnim akcijam. Prav tako bi naj bilo pri vrhovnih po veljnikih vojske, letalstva in mornarice. > Daily Telegraphc piše, da britska javnost niti malo ne želi, otežkoeati vladi d?lo in ji postavljati zapreke. Sodba bo prišla šele potem, ko bo vlada pojasnila, koliko so se njeni nameni, pomagati Norvežanom, izpolnili. Delavski »Daily He-rald« dostavlja, da se ne sme zameriti vladi če je spočetka optimistično sodila o položaju na Norveškem. Bolgarija dob! Dobrudžo in Dedeagač? SOFIJA. 6. maja. Eschangc Tciegraph. Iz poučenega bolgarskega vira se je izvedelo, da je sofijski angleški poslanik po razgovorih, ki tih je imel s ‘«M lesni mešetarji na svoj . račun, ker imajo ponekod do 100% zaslužka. Ob splošnem izsekavanju gozdov je opaziti v veliki večini in to že izza zad- nih dreves za ponovno pogozditev nihče j zavedel -ta položaj- tekom bodočih deset ne pobriga.-Na ta-način nastajajo prazne goličave, kjer poraste le trrtje, brinje, leska ali druga manj vredna bosta. Takšne zapleveljene poseke se razrastejo po posekanih gozdnih predelih in jih po večini puščajo v zatierriar, ne da' bi jih kdo sproti čistil. Na ta način ni čuda, ako gozdarstvo radi stalnega trebljenja in pomanjkljive pažnje- za pogozdovanje letij, ako se sedanji -gozdni lastniki, ki svoje gozdove sekajo, ne. bodo-bolje brigali za temeljito- pogozdovanje praznih in s trnjem poraščenih goličav. Spričo navedenih razlogov je potrebno, da se posveti gozdarstvu od strani banovine in države in tudi od lastnikov Samih Večja pažnia. da.se izvede temeljito pogozdovanje. -ih. la olepšavo prekmurske metropole Tujsko prometno 111 olepševalno društvo v M. Soboti je imelo nedavno občni zbori na katerem je bila izvoljena dosedanja uprava z županom g. Hartner-■' j e-ni na čelu. Tujsko prometno društvo - uspešno vrši svojo nalogo. Ustanovljeno je bilo pred. 4 leti. Uspešno se je uveljavilo zlasti lani z organizacijo uspelega »Prekmurskega tedna«, gospodarske in kulturne manifestacije ob 20-letnici priključitve- Prekmurja k Jugoslavija Letos namerava društvo s podporo Putnika in banske uprave izdati prospekt M. Sobote v slovenskem, hrvatskem in nemškem ■ jeziku v visoki nakladi. Priredilo je uspel fotografski natečaj. Tujsko prometnega tečaja se je udeležilo 200' Oseb iz Prek-/tnurja. Zlasti izčrpno poročilo je na občnem zboru podal tajnik soboškega trg. gremija in tajnik »'Prekmurskega tedna* g. Al. V e b 1 e, ki mu gre poleg g. župana nesporno največ, zaslug, da je prireditev ., ki je mnoigo pripomogla k pozna- vanju Prekmurja, uspela. Občni zbor je izrekel posebno pohvaJo časopisju, za pomoč ob »Prekmurskem- tednu«, zlasti tudi »Večerniku«. 1. maja popoldne in 2. maja so bili gostje Tujskoprometnega m olepševalnega društva slovenski novinarji. Prispeli so z avtobusom iz Maribora in si ogledali še popoldne soboške znamenitosti.. Zvečer so. se zbrali z nekaterimi soboškimi meščani m društvenimi delavci pri večeEji v hotelu. »Slon«. V napitnicah je bilo poudarjeno dvoje: da še napredujoče Prekmurje venomer bolj vrašča k Sloveniji in k Jugoslaviji in da nam je v teh nevarnih časih bolj ko kdaj potrebna sloga za ohranitev samostojno-* :sti,, ki je pogoj našega, napredka in rasti. Na praznik, so si novinarji z avtobusom ogledali Goričko in bili gostje tovarnarja Benka. Upamo, da prvi oficielni izlet slovenskih novinarjev kljub slabemu vremen ne bo ostal brez ugodnih odmevov, Celje Izlet na Aškerčevo domačijo .Akcijski- odbor za rešitev.- Aškerčeve domačije bo priredil na binkojstni ponedeljek. 13. t. m., izlet v Veliko Širje nad Rjfnskihih•Toplicami. Z ljubljanskim vlakom bodo prispeli udeleženci v Rimske Toplice ob 9.44, z mariborskim vlakom pa ob 11.12, nakar bodo skupno krenili v tri četrt ure oddaljeno Veliko Širje. Ob 12.30 be skromno slavje na novem -domu rodbine pokojnega Mihe Aškerca. Predsednik akcijskega odbora g. Rajko Turk bo imel kratek nagovor, nakar bo družini izročil spominsko knjigo in darilno listino, hkrati pa bo odkril na hiši spomin- sko ploščo pesnika Antona Aškerca. Svečanost bo združena s petjem in slavnostnim govorom ' o porrienh Aškerčevega življenjskega dela za naš narod. Govorili bodo tudi odposlanci nacionalnih društev, ki so sodelovala.v akciji. Po svečanosti se bodo izletniki vrnili-.v. Rimske Toplice, kjer bo-skupno kosilo z družabnim sestankom. Narodno občinstvo Celja in vsega. celjskega okrožja je vabljeno, da se udeleži svečanosti v Velikem Širju na binkoštni ponedeljek v čim večjem številu. .' c 'Hud oskrbnik. 27 letni hlapec v Bežigradu' pri Teharjih Jakob Umek je vozil nmeljeve droge. Voz je postavil pod streho, ne da bi bil vprašal oskrbnika Gojkoviča ,kam ga lahko zapelje. Oskrbnika je lo tako razburilo ,da je iJmeka udaril z nekim predmetom po glavi in ga ix>-škodovai, da so ga morali oddali v celjsko bolnišnico. * Loterija! Legija, koroških borcev, krajevna organizacija v Celju, prireja loterijo, katere čisli dobiček je namenjen zidavi doma koroških borcev. Žrebanje bo .21. julija 1. 1. v Celju. Glavnidobitek lep tpoderen avlo. — Javnost se naproša, da srečke ‘pridno kupuje ler tako podpre organizacijo v njenih ciljih. c Sadno drevje je ludL v celjskem okolišu v najlepšem cvetju. Vslod trajnega deževja in hladnega vremena pa se je hali, da je cVctjc ne bo oplodilo in da bo sftdna letina vsled lega mnogo slabša, kakor je bilo pričakovali. e Legija koroških borcev krajevna organizacija v Celju, poziva svoje članstvo, da nemudoma dvigne prijavne tiskovine za sponi, kolajno pri svojih poverjenikih, ka- tere so prejeli nazaj v svrho izpopolnitve. Vsa navodila prejmete pri poverjenikih. Člani iz Celja pa v društveni pisarni v Prešernovi ulipi (gostilna pri Angelu) dnevno od 17. do 19. ure. c Sestava gospodarskega načrta za mestne gozdove. Mestna občina celjska razpisuje napravo gospodarskega načrta Za svoje gozdove na Pečovniku, nad mestnim parkom, v Vitanju in drugod. Geodetske meritve gozdov izvrši mestna občina. Klti-piranjc bi izvršila mestna občina ali pa ponudnik jkar jo treba v'ponudbi navesti. Podrobne informacije se dobe pri mestnem poglavarstvu soba št. 47 ob sredah in sobotah med uradnimi urami, za ogled gozdov pa bo na razpolago spremljevalec. Ponudbe je vložili do 1. junija. č Dobavo raznega premoga za 1. 1910-41 razpisuje mestna občina. Ponudbe je vložiti do 18 .t. m. c Umrla je v mestnem zavetišču v Medlogu 71 letna Ratajc Roza. c Stopalo leve noge si je preseka! v Botričniei pri Sv. Juriju pri Celju 23 letni; delavec Ivan Arzenšek. sanatorij, v koliko bo dopuščal prostor, trrdi:druge* bolnike, ki niso člani TBPD. Nov je v sanatoriju porodniški oddelek, W ga doslej ni bilo in ki je: naravnost idealno"'urejen.“"Vse v vsem: Šlajmerjev dam. kakor se reprezentira zdaj po svoji prenovitvi in razširitvi, je prvovrsten, vzoren saha.torlj, ki je samo v čast slovenski kulturi. ■ a Iz tajništva SDS. Ker pisarna v novem prostoru še ni urejena, bo drevi seja akcijskega odbora skupno s krajevnim odborom kakor po navadi ob 20. uri Rsi v dosedanjem lokalu; Ptuj r p Mnogi so že obrali -ž rezjo. Posledice letošnje hude pozebe v haloških vinen • gradili postajajo zdaj najbolj vidne, ko bi moralo pognati mladje. Mnogi vinogradniki. predvseip. pa Haložani sami, ki niso bili poučeni o navodilih za rez radi pozebe ali pa niso marali za nje, so že obrali z rezjo, ker so puščali običajno število očes. /ifidaj jse. je..- izkazalo, da cJc trsje, ki je bilo letos obrezano, kakor je priporočal tudi „Vcčernik‘ v mnogo, večji meri pognalcr mladje, 'kot pa tl-sje z običajno rezjo. Dalje šo ugotovili v Halozah, da je letošnja pozeba v nižjih legah rano-go občutnejša kot pa—na višjih, medtem ko so v predzadnji hudi zimi 1. 1929 predvsem -trpele višje loge. Tako je trsje v višjih legah že pognalo prav lepo poganjke, ki. vlivajo prvo nade haloškemu vinogradniku. p Danes priredi meščanska šola oh priliki svoje 20 Miliče v Mestnem gledališču ob 20. uri slavnostno akademijo s pestrim sporedom. p Odbor Tidjčcga križa’ in podmladka RK drž. real. gimnazija in inešč. šole. v Pluj-u prirede na Tetovo, 23. hftja (vr slučaju slabega vremenu 2ti. maja) veliko prireditev v korist Rdečega križa. Vsa .društva prosimo, da prepusto ta dan Rdečemu križu! . p Gradbena (Tela za no»o tvornico perila na Srbskem trgu se nadaljujejo. Na mestu, kjer je bila prej starinska hiša, je vzrasta lani lepa moderna .stavba, ki bo izbrisala Srbskerpu trgu lice starinskega mesta. Sedaj že dokončujejo pročelje iiove zgradbe. Tako bodo lahko v kratkem namestili potrebne stroje za moderno tvornico perila. Ta novi obrat, pomeni za Ptuj,; kjer, se Zakaj! naj - bi se neugodno počutili v družbi radi gubaste kože, sončnih peg in mozoljev, ko lahko te neugodnosti odpravite z GAVERJEVO dnevno in nočno »LILAS-CREMO«, ki daje licu svežino in čistočo. Izde-iuje lekarna Mr. L. GAYER. ZAGREB, Uica 79. močno pogreša industrija, precejšnjo go spodarsko okrepitev. Mladina ob meji V nedeljo popoldne je gostovala ni ktasni točki naše severne meje pri Sv. Ani v Slov. gor. v prosvetnem domu skupina mariborskih srednješolcev in srednješolk S Spevoigro »Kovačev študent« in raznimi rodoljubnimi in narodnimi pesmi. 'Ves'spored'je potekel izborno, ki mu je številno občinstvo pazljivo sledilo in vsako posamezno točko odobravalo z živahnim aplavzom. Nastop mariborskih srednješolcev in srednješolk je po splošni sodbi občinstva izmed vseh dosedanjih prireditev na tem odru najlepše uspel. Zato bodi požrtvovalnim srednješolcem in srednješolkam, ki so si izbrali za svoje gostovanje ta iz kulturnih, prosvetnih in narodnostnih ozirov tako važen kraj, prisrčna hvala. Z ozirom na dandanašnje razmere bi bilo potrebno, da se slični nastopi naše ndrodno zavedne inteligenčne mladine večkrat ponavljajo po raznih obmejnih krajih. Z lepimi nastopi, igrami m rodoljubnimi pesmimj.se naj okrepi med našim obmejnim ljudstvom pogum, da bo boj j.-cenijo naje narodne vrednote. Zato kjičenio našim požrtvovalnim srednješolcem, da z započetim delom »a našo narodno stvar nadaljujejo in si za tekoč« leto postavijo .‘za delovni program na kulturnem, prosvetnem in narodnem polju' gostovanja iti v prostem počitniškem času taborjenja. , -ih. Uadfo Ponedeljek, (i. maja Ljubljana: 18. ždravslvenb predavanje: .18.20 veseli utrinki; 18.40 lončarstvo v Sloveniji; 10. poročila; 19.15 več maniro pa brez zamere; 20. rezervirano za pre nos; 22 .poročila; 22.15 koncert RO. — Beograd: 11,20 plošče; 17.45 harmonika; 20.40'narodne pesmi; 22: zabavni koncert. — Sofija: 18.45 bolgarske -koračnice; 20. simi', koncert; 22. narodna gl. — Praga! 19.50 Smetanova opera „Dalibor“, 22. or1 kester in zbor. — London: 20. pester spored; 21.40 orkester; 23. lahka gl. — Hadio-Paris: 20.45 Debussyjcvc romance: 21.45 zabavni koncert; '22,45 velik koncert francoske glasbe. — Firence: 17.15 lahka gl.; 20.50 pesmi in ritem; 21.40 salonski orkester; 22. plesna gl. — Budimpešta: 20.10 koncert Čajkovskega; 22.10 ciganski orkester. — Berlin: 20. koncert del Čajkovskega. — Bratislava: 19.30 godbe na pihala. — Bukarešta: 20. dela R. Straussa, Vinska razstava v Svečini Ljubljana Slavnost v Šiajmerjevem domu ■Na prav slovesen način je bil včeraj pdprt prenovljeni in povečani sanatorij Trgovskega bolniškega in podpornega društva »Šlajmerjev dom« na Zaloški cesti K tej slavnosti se je zbralo veliko število'predstavnikov oblasti, raznih korporacij in ustanov, delegatov TBPD iz Maribora: Celja in drugih krajev Slovenije, dam in gospodov iz ljubljanskih družabnih krogov. Po pozdravnem nagovo-ru predsednika uprave TBPD g. Gonila č a je opravil blagoslovitev doma stol-r>i generalni vikar g. N a d r a h, nato je v imenu Trgovske zbornice izrekel čestitke g. predsednik Jelačin, za Zdravniško zbornico pa njen predsednik g. prl-hiarij dr. Mršolj. Končno je šef-zdravnik Sanatorija dr. Kramarič na kratko očrtal delo zavoda, ki bo zdaj, izpopolnjen v vsem, kar ustreza zahtevam moderne medicinske vede, mogel v še večji meri zadostiti svoji nalogi. Po končani slovesni otvoritvi so si udeleženci pod vodstvom hišnih zdravnikov ogledali vse prostore. Sanatorij je sijajno urejen in opremljen in je brez dvoma eden prvih v maši državi, vsekakor pa TBPD lahko v ponos. V vsakem pogledu zaslužijo polno priznanje tako uprava kakor zdravniki, arhitekta inž. Serajnik in Omahen, ki sta izdelala načrte, ter domači obrtniki, ki so izvršili posamezna dela. Člani Trgovske bolniške blagajne bodo v bolezni našli v tem domu zavetje in nego, kakor je maiohje mogoča. Sprejemali pa bodo v Vinarstta podružnica v Svečini je priredila včetaj prvo vinsko razstavo s sejmom, ki je dosegla prav lep uspeh. Prireditelj'. so razstavili' 132 vrst vin iz svečinskega vinskega okoliša, in sicer iz Svečine, Sv. Jurija, Sv. Kungote ir Sv. Križa. Pri slovesni otvoritvi so se zbrali Številni zastopniki gospodarskih ustanov in obiastev, katere je pozdravil predsednik Vmarske podružnice v Svečini g. °askolo. Bansko upravo je zastopa' načelnik za kmetijstvo g. inž. Podgornik, navzoči pa so bili še ravnatelj kmetijske šole pri Sv. Juriju g. L a h, mariborski podžupan g. Žfebot, predsednik okrajnega kmetijskega odbora g. Z a p a-nič, upravnik band vinskega, zavoda v Svečini g. Strašek,’ g. Pihler z istega zavoda. Po otvoritvi so si gostje ogledali okusno prirejeno razstavo in pričeli z vinsko pokušnjo. Bili so prese- nečeni nad izvrstno kakovostjo tamkaj-.šnjih vin. Navzoči vinogradniki, ki so razstavili svoja vina, so takoj navezali gospodarske stike in sklenili že več kupčij. Izgleda, da bo razstava prinesla vinogradnikom velike'koristi, saj so se vinski trgovci zelo zanimali' za svečinska vina. Že v dopoldanskih urah so prihajali iz Maribora z avtomobili in avtobusi številni obiskovalci razstave. Popoldne so Mariborčani organizirali izlete v Svečino. Na razstavo s.0 se. pripeljali s posebnimi avtobusi Združenje okoliških gostilničarjev, Maistrovi borci, banovinski uslužbenci, mariborski gostilničarji in številne druge skupine prijateljev dobre kapljice ki niso mogli prehvaliti >-azsiav-Ijenih vin Vsi so se dobi'e volje in s pesmijo zvečer vrnili v Maribor, -ig. Tabor v Murski Soboti Včeraj sta priredili Kmečka zveza in Zveza poljedelskih delavcev v Soboti manifestacijsko zborovanje, ki se ga >e udeležilo veliko kmetov in delavcev ne samo iz Prekmurja, ternveč tudi iz drugih, oddaljenih slovenskih krajev. Najprej se je vršila v rim. kat. cerkvi skupna maša, ki ji je sledil pester sprevod skozi mesto na stadion SK Mure: tod se je vsa živopisana množica ljudi . zgrnila okoli prostrane tribune, s katere je potem predsednik KZ s pozdravnim nagovorom odprl zborovanje in dal besedo ministru g. dr. Kreku, ki je predvsem orisal zu- nanje in notranje politični položaj naše države. Naglasil pa je tudi odločno voljo vseh treh državnih narodov za obrambo pred slehernim napadom in željo po čimprejšnji ustanovitvi slovenske samouprave. Za g. ministrom so potem še govorili zastopnik bana okrajni 'načelnik Bratina, zastopnik KZ, bivši nar. posl. B a j-1 e c in drugi, nakar se je v poznih popoldanskih urah tabor zaključil s skupinsko vprizoritvijo D. Petatičičeve igre »Slovenskega kmeta povest« v režiji prof. Potokarja. Manbor feSiic uspeh simfoničnega koncerta Gi V petek je bil v dvorani Sokolskega doma v Mariboru simfonični koncert Glasbene Matice, pon^iožene z godbeniki tukajšnje; vojaške godbe. Občinstvo, zavedajoč se, da je simfonični .koncert bolj redka kulturna prireditev, je skoraj docela napolnilo dvorano. Predvsem pa je bila nabita z mladino, galerija. Na pult,, ki ga je impozantno krasila državna trobojnica, je' stopil toplo pozdravljen dirigent g. kapetan J i r a n e k. Dvorana- je prisluhnila zvokom S v e n d-s e no ve Norveš.ke rapsodije st. 3, ki je menda pri nas prvič izvajana in je poslušalce obogatila za nove vtise. Čutila se je .pripovedna epika, prepletena £ liričnimi .momenti, ter nas vodila po noryeški zemlji, ki prav te dni; doživlja svdjo tragedijo. Mogoče je prav radi tega napravila še večji vtis na občinstvo, ki je ob zaključku viharno aplavdiralo. Kakor je v tem delu Svendsen bolj epičen in pripoveden, tako so imeli v G r i e g o-vem klavirskem koncertu v E-jn.olu velikega in čustvenega lirika, slikarja prirodnih razpoloženj in slik. Tudi njegova osebnost je stopila v tem delu lio-lj v ospredječ Grieg, sodobnik Čajkovskega (oba sta se med seboj visoko cenila) je kljub temu, da je dobršen del svojega’ življenja prebil v Nemčiji, ostal v glasbi tipičen mračnjaški Norvežan, pri.v tako kot Svendsen. Po aplavzu sodeč, ki sta ga bila deležna solist g. dr. Klasinc ter dirigent Jiranek (prejela sta krasna lovorjeva venca ter cvetje) je Grieg še bolj navdušil občinstvo kot Svendsen. Po odmoru nas je zajela Dvorakova gl as baz vso svojo širino irl toplino. Veliki mojster nam je prikazal v svoji simfoniji št. 5 v E-mo 1 u svoje vtise, ki jih je dobil v »novem svetu«, v Ameriki, kamor je bil okrog leta 1880 povabljen kot dirigent. Svoja občutja pred čudovitim zanj povsem novim cve- tom je izkristaliziral v štiri dele: v živahnega, svečanega, veselega, skoro norčavega ter zaključil s končnim resumejem. Občinstvo je bilo nad-simfonijo navdušeno. Simfonični koncert GM, pomnožene z vojaško godbo, je nadvse sijajno uspel in gre temu kulturnemu zavodu, ki prav sedaj preživlja nerazumljivo stanovanjsko krizo, polno priznanje. Med predstavniki smo opazili komandanta mesta generala Goluboviča, direktorja Rodoška, višjega državnega tožilca dr. Zor jan a, zastopnike srednjih šol in ostalega javnega življenja. Lojze Šušmelj. Zborovanji« Maistrovih borcev V Narodnem domu je bil dobro obiskani občni zbor Zveze Maistrovih borcev v Mariboru, ki ga je vodil zaslužni predsednik g. Julij Guštin. Ta je v izčrpnem in zelo stvarnem poročilu prikazal zborovalcem in številnim zastopnikom raznih društev in obiastev veliko narodno obrambno delo, ki je zlasti na severni meji neobhodno potrebno. Iz tajniškega poročila podpolkovnika Cvirna posnemamo, da šteje Zveza MB 2400 članov in da se vrste Maistrovih borcev stalno povečujejo. Na občnem zboru so razpravljali o združitvi Zveze Maistrovih borcev in Legije koroških borcev. V ta namen je bil izvoljen odbor, ki bo pripravil združitev obeh sorodnih organizacij. Ta odbor sestavljajo gg. Guštin, M a 1 e n-šek in F. Kramberger. Sledile so volitve novega odbora, ki mu spet načeluje g. Guštin, podpredsednik pa je g. M a 1 e n š e k. Proslava materinskega dne Včerajšnji materinski dan so proslavila mnoga društva z lepimi prireditvami. Materinske proslave so bile v Studencih, na Pobrežju in v mariborskem gledali-Sču, kjer je ženski krožek društva »Jadran Nanos« pripravil lepo igro »V kra- ljestvu palčkov«. Gledalci, zlasti pa mladina, so bili navdušeni nad dobrim izvajanjem, ki ga je pripravil režiser g. Milan Pertot. Cisti dobiček te prireditve je namenjen obdaritvi revnih obmejnih mater. Dan sokolske pripravljenosti Včerajšnjemu sokolskemu klicu za pripravljenost so se odzvale številne sokolske edinice iz mesta in okolice. Kljub Slabemu vremenu so prikorakali Sokoli s trobojnicami na čelu pred Sokolski dom v Mariboru. Veranda je bila nabito pol-pa. Sokolski zbor se je pričel s »Pozdravom« železničarske godbe »Drava« in pozdravnim govorom Cirila Hočevar-j a in nagovorom predsednika meddruštvenega odbora mariborskih sokolskih društev prof. Strune. Sle Sil je slavnostni govor dr. Igorja Rosine, nakar je godba zaigrala sokolsko himno. Dan pripravljenosti je uspel in se zaključil s petjem pesmi »Hej Slovani«. JURJLV ANJE V MARIBORU Danes slavi naša vojska praznik sv. Jurija. 'liadicionalnega jurjevanja so se p.)!cg vojaštva s svojimi predstojniki jrdsiežil: tudi številni predstavnici obiastev znstcpniki narodnih društev in mnogo občinstva. POZIV TUJIM DRŽAVLJANOM Inozemski državljani, ki bivajo na pod-jočju predstojništva mestne policije v Mariboru in so v posesti zaposlitvenega dovoljenja — izkaznice o poklicu z veljavnostjo za »nedoločen čas«, se polivajo, da iste v smislu čl. 5 odst. 2 uredbe o zaposlovanju tujih državljanov predložijo v svrho potrditve, overovitve in evidentiranja tekom maja predstojni-štvu mestne policije v Mariboru, soba St. 2 dnevno v času od 10. do 12. ure. Prizadeti se opozarjajo, da v slučaju ne-odziva izkaznica o poklicu svojo veljavnost izgub i. — Predstoimštvo mestne policije v Mariboru. til. UMETNOSTNI TEDEN V MARIBORU Umetnostni klub v Mariboru priredi od II. do 18. t. m. svoj III. Umetnostmi te-d!:n z razstavo del likovnih umetnikov s sev? mo vzhodnega slovenskega 'i«, koncertom novih in starih skladb, lecira-cijskjtn večerom hrvatskih književnikov iti kr .str. predstavo najnovejše komedije Rudolfa Golouha »Krisalide«. Nastsp hr-v Kskil' i metnikov 15. t. m. zvečer v Narodnem gledališču bo prva velika manifestacija sloveiisko-hrvatskih kui enih stikov v našem mest«, za katero vlada že sedaj r.ajvečje zanimanje. Nastopili bodo s č trnjem-svojih del: Vladim.r Na-zar, Dobrna Cesaric, Ilija Jakovljevič: Diagutin l.jadinovič, Tin Ujevič, Iva Ko-zarčaniti, Ivan Goran Kovačič, Novak Si-ih!C in Glinko DelorkO. Med nastopajo- r.' sta posebno dva odlična zastopnika fcrvaiskega leposlovja, Vladimir Nazor in Ta Uiev;č ki in v Ljubllani ni bUo, NOVE IN ČRTANE OBRTI Aprila so bile izdane naslednje nove obrti: Švare Franc, trgovina z mlekom, mlečnimi izdelki, kruhom, pecivom in v to stroko spadajočim blagom na drobno, Ruška c. 1; Zaharov Nikola, trgovina z lesom in drvmi na debelo. Koroška c. 19; Robič Marija, trgovina malega obsega s slaščicami, Gledališka ul. (veža Narodnega gledališča); Šantl Marija, branjarija. Tyrševa ul. U; Pristavec Anton, krojač moških oblek, Trubarjeva ul. 9; Skerbinek Josip, trg. 'z manufakturo in konfekcijo na drobno, Aleksandrova c. 13; Gottlicli Regina, trg. z mešanim blagom na drobno, Tržaška c. 2; Štuhec Marko, tesarski mojster, Linhartova ul. 27; Kreuziger Hedvika, šivanje ženskih in otroških oblek in perila, Slovenska ul. 36. — črtane so bile te-le obrti; Škerl Zoran, podružnica trg. s sadjem in zelenjavo na veliko, Aleksandrova c. 51; Maly Emilija, damska frizerka, Aleksandrova c. 22; Mejovšek Stanko, trgovsko in umetno vrtnarstvo, Valvazorjeva ul. 39; Špes Marija, nadaljevanje tesarskega obrta, Linhartova ul. 27; Krajcer Anton, čevljar, Orožnova ul. 6. in Odvetniški in notarski pripravniki iz Maribora, Celja, Ptuja in Murske Sobote so si včeraj ustanovili svoje društvo. Za predsednika je bil izvoljen dr. L. Peric, za podpredsednika F. Venturini (Celje), za tajnika T. Klemenčič, za blagajnika pa F. Boštjančič. Odbornika sla Janez Nemec (Murska Sobota) in Marjan Fink, v nadzorstvu pa dr. Igor Vili';in in dr. Miro Brečko. m Pomotoma jc izostalo v našem poročilu o občnem zboru Tujskoprometne zveze v Mariboru ime zastopnika banske uprave g. dr. Alojza Trstenjaka iz Ljubljane. ■m Ljudska univerza. Danes ob 20. bo predaval dr. Andrej Gosar, univer. prof. iz Ljubljane, o socialnih problemih modernega mezdnega razmerja. Predavanje dr. Franceta Avčina o Koralu in Sar-pla-nini. ki je bilo napovedano za 10. maj, se preloži vsled vpoklica predavatelja na začetek naslednje predavalne sezone. m Razpisana služba cestarja. Banska uprava razpisuje mesto cestarja za banovinsko cesto Maribor—Sv. Martin—Vur-berg—Pln j od km 12.553 in na banovinski cesli Vurberg—-Sv. Lenart v Slov. gor. od km 0—1.275. Prošnje je vložili do 15. maja pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju. m Nemški premog za Italijo gre dnevno preko Maribora. Vsak dan pelje skozi Maribor do 10 nemških lovornih vlakov premoga in je dosežen višek promela tujih tovornih vlakov. Preko Pragerskega pa vozijo madžarski tovorni vlaki živino, pšenico. tob;>k in razne rudnine za Italijo. m Kolo je nekdo ukradel predici Sonji Vuttejevi z dvorišča v Loški ulici 2. Ukradeno kolo je znamke „Presto“ in je registrirano z ev ,štev. 26544. m Kaznjenec požrl brizgalko. V mariborsko bolnišnico so pripeljali iz jelnišni-ce 32 letnega kaznjenca Stefana Vukšana, ki je ob aretaciji pred meseci požrl „Fli-tovo brizgalko. Z operacijo ga bodo rešili neprebavljive „jedi<1. m Nož je terjal žrtve. V Laznici pri Rušah so fantje v neki gostilni napadli 22 letnega kovaškega pomočnika Petra Cer-četa in ga z nožem obrezali po glavi. — V Šikolah pri Cirlcovcih jc bil z nožem zaboden v hrbet 29 letni posestnik Franc Bab-šek. — Zabodljaj v hrbet je dobil v Framu .tudi 26 letni kmečki dninar Ivan Žgalin. Vši so bili prepeljani v bolnišnico. m Z motorja je padel na spolzki cesti 29 letni eleklromehanik Ivan Veršič in dobil lažje poškodbe. m Z vlaka je na progi Ituše—Ma- ribor 19 letna tkalka Frančiška Jurej. Imela je srečo, ker si je poškodovala le desnico. m Z vrelo vodo se je polila 7 letna delavčeva hčerka Elizabeta Racingerjeva iz Košakov. Morali so jo prepeljati v bolnišnico. * Spoznavajte svojo ožjo domovino! Izkoristite svoj ,.binkoštni odmor1' za izlet v prekrasno Logarsko dolino. Dvodnevni izlet z modernim ,,PUTNIK-ovim“ avtoka-rom od 12. do 13. maja. Informacije in takojšnje prijave pri ,,Putnik-u“ Maribor. * Kraljica Donave — krasna Budimpešta vas vabi! Izlet „.PUTNIK-a“ z luksuznim avtokarom od 23 .do 26. maja. Ob mondenih letoviščih na Blatnem jezeru. Zahtevajte prospekte. Zadnji rok za prijave do 15 .maja. * Na konjske dirke v Ljutomer (Cven) na binkoštno nedeljo, dne 12. maja bs vozil poseben avtobus „PUTNIK-a“. Za* sigurajte si pravočasno mesta! * Sokolsko društvo Maribor-Matiea priredi v dvorani ljudske univerze v sredo, dne 8. maja 1940 predavanje „0 IX. zletu bolgarskih junakov v Sofiji 1. 1939“ in v zvezi s tem o potovanju z jugoslovanskim parnikom Lovčen po Črnem morju, Bospo-ru, Dardanelah, Carigradu, Smyrni, Atenah Krfu do Splita. Predaval bo br. Otmar Meglič. Skioptične slike v barvah so delo br. Dr. Stane Lukmana. m Nočna lekarniška služba od 4. do vključno 10. t. m.: Lekarna pri Zamorcu, Gosposka ulica 12, tel. 28-12; lekarna pri Angelu varhu, Aleksandrova c. 33, tel. 22-13. Kino *' Grajski kino. Samo še do ponedeljka „Njen privatni tajnik". Gustav FrohUch, Marija Andergast. m Esplanade kino. Premiera najlepšega filma sezone „Krik Ijubavi" s Charles Boyerom in Ireno Dunne. Prekrasna ljuba vn a vsebina. *■ Kino Union. Do vključno ponedeljka „Roman Spahija“, sijajna filmska drama po istoimenskem romanu od Pier Lottija. Mariborsko gledališč* Ponedeljek, 6. maja: Zaprto. Torek, 7. maja, ob 20.: „Ana Christie". Red C. Sreda. 8. maja: Zaprto. Četrtek, 9. maja, ob 20.: „Izdaja pri No-vari“. Red B. Izvrstna ameriška igra „Ana Christie" se drugič ponovi v torek, 7. t. m. (Red C). Ker se sezona nagiba h koncu, ta zelo uspela drama ne bo mogla doživeti mnogo ponovitev. Zalo se občinstvo opozarja, da mi jo ogleda čimprej, da je ne zamudi. Revanžna tekma Celjski šah. klub - SR »Vidmar" OB STANJU 4:3 ZA »VIDMARJA« JE 8. ŠAHOVNICE V PREŠO V okviru šahovskega semifinala za klubsko prvenstvo Slovenije sta se včeraj srečala v Celju Celjski šah. klub in Šah. klub UJNŽB »Vidmar«. Kot znano je prva tekma v Mariboru končala neodločeno 4:4 ter je zato vladalo za revanž-no tekmo izredno zanimanje, ki so ga pokazali številni kibici, ki so prisostvovali tekmi v lepo urejeni dvorani »Evrope«. Tekmovanje je otvoril s prisrčnim nagovorom predsednik CŠK g. J o s. Gra-š e r, poudarjajoč primero šahovske borbe z borbami v današnji dobi. Za pozdrav se je zahvalil predsednik ŠKV g. C a f u-t a. Po ugotovitvi podrobnih formalnosti je pričela tekma. Šele po štiriurni igri je padla prva odločitev na 5. šahovnici, kjer se je V. Diehl (C) v francoski obrambi zaman skušal izmotati pred napadom K u s t r a (V). Kmalu nato je dolete^ Celjane poraz na 6. šahovnici. Č e r-t & 1 i č (V) je z Griinfeldovo obrambo odlično zaigral proti G r a š e r j u (C) ter s predhodno žrtvijo stolpa odločil končnico dam in kmetov v svojo korist.'Posebno dramatičen je bil damski gambit Luke š B. (V)—i n ž. P i p u š (C) na 7. šahovnici. Nekaj časa je bilo pričakovat’, da bo Lukeš prodrl in osvojil razbito nasprotnikovo kraljevo krilo. Vendar pa Lukeš ni najboljše nadaljeval ter slednjič po dramatičnih peripetijah podlegel v končnici. Še dramatičnejša je bila igra na 2. šahovnici, kjer sta vodila damski gambit C i j a n (C)—K u k o v e c (V). Cijan je koj sprva podvzel zelo izgledsn napad ter je bilo pričakovati, da t>;> for-sirano zmagal. V težkem položaju pa se je Kukovec rešil s skrito n zamotano rjastio, ki jo je Cijan spregledal. Kukovec je nato končnico gladko dobil ter postavil trenutno razmerje 3:1 za »Vidmarja«. Ob tem stanju je kmalu nato padla odločitev na 3. šahovnici, kjer je Lukeš r (V) var.I svoo dobro noz.cjo pro; M o d i c v (C), ki je z lepo komh‘«ac jo, BILA POSLANA REMIS POZICIJA 2 JO SLOV. ŠAH. ZVEZI odločil pa-tljo v prid Celjanom, iti z odločitvijo na 1. šahovnici so nato Celjaji izenačili na 3:3. Tu se je proti Gcrže-lju (V) branil z indijsko obrambo mojster Poljanec (C). Ko sca igralca izvedla blokado na kraljevem krilu, je Poljanec Ertisnil na damskem' krilu, kjer je v končnici izsilil zmago V teku sia bili še paitiji na 4. in 8. šahovnic’. Na 4 šahovrici je s holandsko obrambo Mar vi a (V) popolnoma nadigral inž. Sajovica (C), ki je kapituliral kmalu po 30. potezi. Ob stanju 4:3 za »Vidmarja« se je preneslo vse zammanje na & šahovnico, kjer sta vodila izredno te-* žavno borbo Fajs (C)—Nosan (V)< Ker Nosan ni že v središnici z napadoirt uveljavil svoje prednosti, se je razpletla težka in nejasna končnica. Okoli šahov-' nice se je nagnetlo ogromno število kibi-cev, ki so strastno spremljali sleherno potezo igralcev. V takih okolnosiih ie kapetan »Vidmarja« pozval Nosana, na) predlaga remis, ki je bil očividen, ozir naj glasom dogovora med obema clubo-ma prekine partijo, Sije pozicija bo nato poslana v končnoveljavno presojo odboru Slov. šahovske zveze. Številni kibici, k' o stvari in zlasti dogovoru med kluboma niso bili poučeni (podoba je, da 0 stvari ni bil poučen niti je ni razumel vneti poročevalec »Slovenskega doma«-) so pričeli glasno protestirati. Celjski iskalec Fajs je ponujeni remis odklonil, ne' kaj potez nato pa sta se igralca sporazumela, da se pošlje kritična pozicija v presojo SŠZ. Po 61. potezi belega je pozicija naslednja: Beli (Fajs) Ke3, Tc3 iu kmetje na b3, e4 in 13. črn i (N.^san) Kg5, Ta2 in SI4. Črni na potezi, črni ima v figuri zadosten ekvivalent za tri kmete zato o remiju ne more biti dvoma. ' tam slučaju pripade zmaga ŠK »Vidmarju« "v razmerju 4/4:3^ ter se 5KV plasira •' finale proti Ljubljanskemu Šahovskemu klubu. Zanmvast, Najučinkovitejše gasilno sredstvo proti bombam Nekatere lastnosti požarnih bomb, ki so najnevarnejše sovražno orožfe Gasilska dejstva lahko v splošnem delimo na ona fizičncga in kemičnega značaja. Gasilska dejstva fizičnega izvora so: znižanje temperature izgorevanja zaradi prehoda iz enega agregatnega stanja v drugo, i lo je iz trdega v tekoče ali iz tekočega v plinasto stanje in obratno. Tekoče ali plinasto gasilsko sredstvo obdaja zažgani predmet in otežuje pristop zraku, ki je nujno potreben pri gorenju objekta. Razume se, da mora bili specifična teža dotičnega plina večja od specifične: teže zraka. Vse kemične reakcije delimo v eksotcrmijske in v endotermijske. Ekso-termijske reakcije nastanejo po osvoboditvi toplote. Takšna reakcija je v velikem obsegu — požar. Pri endotermijski reakciji je potrebno dovajati toploto. Ona torej veže toploto. Kot primer imamo di-sociacijo vode na svoje elementarne se- V peščene sipine so zakopali Rembrandtove umetnine tia Holandskem. Zbe toni rali so pod sipinami velike shrambe, kamor so spravili dragocene slike in rezbarije, da jih ne bi uničile bombe. 241 zločincev so pomilostili iz ječe v Turčiji, ker so se izkazali kot izredno požrtvovalni in hrabri reševalci ponesrečencev po potresu v Erzidžanu. Dvajset oblik cilindra so poznali spočetka. Do 1830 je ta bil najmilejše pokrivalo moških. Modni listi so prinašali 20 najrazličnejših oblik na izbiro razvajenim moškim. stavine, kakor tudi razpadanje ogljikovega dioksida (C02) na ogljikov monoksid (GO) in kisik (O). Eksotermijsko reakcijo moramo kombinirati tako, da je osvobojena količina toplote enaka ali celo manjša od vezane količine in toplote. Na tem principu dejst-vujejo gotovo vsa kemična gasilska sredstva, kot na pr. ogljikova kislina (C02), metilbromid (CHa Br), soda bikarbonat (Na HC03) in tetrakior (C Cii). Pri navadnih požarih imamo primere oksidacije, to je združitve ogljika s kisikom v zraku. Z ozirom na spredaj omenjeno je lahka izbira kombinacije uspešnih gasilskih sredstev. Takšni gasilski aparati prihajajo v obrat pod različnimi znamkami kot so Minimax, Perkeo, Pri-mus, Knok-aut in drugi. Požarna bomba, spuščena iz sovražnega letala, ne more vzeti kisika iz zraka, ker ga vsebuje več v sebi, ako je reakcija ok-sidalna. So pa tudi požarne oombe, pri katerih se toplota in odgovarjajoča visoka temperatura ne dobivata z oksidacijo, temveč z drugimi elcsotermijskimi reakcijami, ki so odvisne od kemične sestavine dotič-ne zmesi. Iz tega je razvidno, da je gašenje požarnih bomb z vodo ali preprečitev dotika z zrakom brezsmiselno. Sestavina zmesi požarnih bomb je tajnost vsake države, zato ne moremo za gašenje uporabljati popolnoma zanesljiva sredstva. Edino sigurno gasilsko sredstvo bi bila uporaba tekočega ogljikovega dioksida, ki bi ga hranili v malih, lahkih jeklenih posodah. Ako spustimo iz teh jeklenk na mestih, kjer dejstvujejo požarne bombe, tekoči ogljikov dioksid, ta hitro izpari. Pri tem pa veže velike količine toplote in onemogoči razširitev požara. — Hura! se veseli neki mlad filmski igralec. Naposled sem vendarle dobil vodilno vlogo! — Sijajno, meni žena, ali boš igral glavnega junaka? — Ne, ampak vodil bom kamelo, ki bo glavni junak na njej jezdil! * — Ali vas smem še kdaj videti, lepa neznanka? — Ob priložnosti mi lahko telefonirate. — Vaša številka? — Stoji v telefonskem imeniku. — In vaše ime? — Stoji zraven številke. Važnost popolne zatemnitve mest Jutranje presenečenje... Tudi pri nas še mnogo ljudi ne pozna strogih določb, ki ukazujejo v primerih nevarnosti letalskih napadov popolno zatemnitev. Ugasniti je treba vse luči ali pa okna tako zadelati, da ne prihaja skozi prav nobena luč. Nekaj podobnega vidimo tudi na nemških železniških vagonih, ki prihajajo k nam: luč imajo samo temnomodro in celo rooove oken so pobarvali z zeleno barvo, da ne bi noben nepoklican žarek iuči ušel v noč. V primeru letalskih napadov je silno važno, če sovražni letalec ne vidi nobene luči. Nedavno je neki angleški letalec letel dve uri nad severno Anglijo, pa je še vedno mislil, da leti nad morjem, tako zatemnjena so bila mesta. Drug primer je bil pred kratkim nad škotskim mestom Aberdeenom. Letalec, ki je letel v višino 300 ni nad mestom, je opazil v glavni ulici, popolnoma zatemnjeni, kako neki pasant prižiga cigareto. Pilot je dejal, da je bila to edina luč, ki mu je izdala, kje leži mesto. Če je vse zatemnjeno, letalec sploh ne razloči, kje je msto in kje dežela. Pogoj je seveda, da ni polne lune. Neki letalec, ki je že neštetokrat letel ob angleški obali, pravi, da v temni noči sploh ne ve, kje leti. Oliver £ianiey Angleški vojni minister se piše Oliver Fre-derik George Stanley, ali kratko Oliver Stan-ley. Star je 44 let. Po študiju v Oxfordu je postal artilerijski poročnik na fronti. Njegova kariera je bila »meteorska«, v kratkem je po- stal major. Ker je bil še zelo mlad, so mu rekli »major-dečko«. Zaradi hrabrosti je dobil več odlikovanj. Po vojni je postal kmalu poslanec. Ima sina, ki je z 18 leti že na fronti. Je človek modernih nazorov. Njegova zasluga je, da smejo kinematografi v Angliji igrati tudi ob nedeljah. L. 1933 je postal prvič prometni minister, leto nato minister za delo, 5. januarja letos po vojni minister. Spada v vrsto energičnih mladih angleških političnih ljudi. Angleški letalec ušel veliki premoči Na posebno zanimiv način je prišel med svetovno vojno do najvišjega angleškega vojnega odlikovanja, Viktorijinega križca, letalski kapetan Lionel Rees. Poleti 1916. je letel nad nemškim ozemljem ter opazil sovražna letala. Bilo jih je 10. Takoj jih je napadel ter enega sestrelil. Pet nemških letal se je vrglo nad Angleža, ki je s spretnim manevriranjem dve težko poškodoval. Ko je .naslednji dve zasledoval, je bil ranjen ter se je onesvestil: letalo je začelo v vrtincu padati Kmalu pa je prišel k sebi ter še imel časa spraviti stroj v pravo lego. Boj je nadaljeval do zadnje patrone, nato pa srečno pristal na svojem letališču. V Berlin bo potoval v bližnjih dneh madžarski predsednik vlade Teieki, kakor poročajo budimpeštanski listi. Preizkušnja francoske demokracije v vojni Narod, ki se dandanes spusti v vojno, mora opraviti orjaško delo, reorganizacijo svoje celokupne strukture. S tem se pojavijo problemi, ki se ne omejujejo samo na vojna, gospodarska in finančna vprašanja, temveč sežejo globoko v nacionalno bit naroda. Med takšnimi je bil tudi postopek Daladierove vlade, ko je s posebnim pooblastilom izdala izredne ukrepe in postavila pod strogo cenzuro tudi tisk, najdragocenejšo pridobitev revolucionarne Francije. Mnoge je tedaj zgrabil strah, ali se ne bo morda tudi svobodoljubna, demokratična Francija znašla v modificirani struji totalitarnega režima. Po izpremembi vlade in dosedanjem poteku vojne v Franciji pa lahko sklepamo, da so bili vsi dvomi neupravičeni. Demokratski duh in ljubezen do svobode se nista iz-premenila. Drastične mere, ki jih -je Francija takoj po objavi vojne odredila, so bile razumljive. Država je bila mnogo bolj izpostavljena od otoškega britskega cesarstva. Neposredna nevarnost pred vdorom sovražnika je terjala brezhibno izvedbo mobilizacije. Najmanjša pogreška bi lahko bila pogubna. Pozabiti pa tudi ne smemo, da poteka v Franciji strogost udušenja protinarod-nih elementov še izza časa revolucij. Takrat je bila Francija ogrožena od notranjih kakor vnanjih sovražnikov, narod je kot tak prvič vstal v obrombo in namesto profesionalne vojske sam pohitel na meje. Francozi so tedaj že po tradiciji pripravljeni, da ljubosumno čuvajo vse, kar smatrajo potrebno za ohranitev najvišjih dobrin. Mere, ki so bile izdane 26. septembra lani proti komunistom, niso bile naperjene toliko proti domači stranki, kolikor proti dejstvu, da je član tu-jezemne organizacije, ki je pozivala k odporu, sabotaži, izdajstvu. Frossard je tedaj dejal: »Mi ne ubijamo komunizma, nego le stalinizem.« Znano je, da francoski poslanci kontrolirajo, svetujejo, po potrebi pa tudi zaustavljajo izvršujočo oblast v državi. Vse to v interesu demokratskega značaja države. FLORENCE RIDDELL LJUBEZEN NA EKVATORJU ROMAN »Glen — usmili se me ter mi daj steklenico whiskyja!« jo je prosil, ko je utrujen skoraj padel v naslonjač. . Vzela je whisky in sodavico ter obe steklenici položila predenj. Za sodavico se Filip ni zmenil, pač pa si je nalil precej whiskyja. »Oh — Filip, ko bi vendar toliko ne pil! Sam dobro veš, da ti škoduje, ?lasti če sonce tako neusmiljeno žge!* ga je opomnila Glen. »Za vraga! Kaj mi le hočeš še prepovedati? Imaš na zalogi še več takih stvari? Kaj ko bi mi povedala naenkrat, da bova s tem pri kraju?!« »Ah — dragi Filip — zares mnogo je tega!« je pričela Še dokaj mirno. »Ni mi všeč, ker toliko piješ. Svojčas si mi sam Priznal, da je bila to tvoja grda navada, ki pa si se je odrekel. Zakaj n^ki si s to stvarjo spet začel? In 3e nekaj. Pile — zakaj se moramo toliko družiti l Royian-cejevimi in njihovimi... prijatelj). Nimam jih rada ... zlasti te njih žene ne ... Sicer pa sploh mislim, da tale gospa Oli-verova...« Filip jo je razdraženo prekin:l Skočil le pokoncu. da se ga je Glenison naravnost ustrašila. »Niti besede ne maram več sliš-it:: So- 63 vražim take ljubosumne in neznosne žene kot si ti! Roylancejevi so vendar do tebe silno vljudni ter ne dovol.m, da bi jim kaj očitala. Zadnji čas je, da opustiš svoje neprestane opomlj: na račun naših sosedov ter postaneš nekjliko dru-žabnejše bitje. Ce mož ne sme imeli nekaj prijateljev, ne da bi mu jih žena vsak čas sponašala, potem postane seveda življenje v zakonu neznosno. Kaj imaš vendar proti Roylancejevim? Moji prijatelji so bili predno si prišla k meni. Misliš, da se moram raziti z njimi zgoij zategadelj, ker jih ti ne maraš?« Nikoli še ni kaj takega doživela Skru-šila se je pod ploho razdraženih besed. Toda med ploho besed Filip ni omenil F.lize dasi ga je ona nanjo vendar opo-zot'la. Njo je seveda hotel izvzet'; Glenison je sedela tiha in mirna ko da je sklesana iz kamna. »Da, tako je to, moja draga. In želel bi. da končno enkrat za vselej s^oznai da nočem čuti o tem niti besed?'« »Toda, File, tako malo sem ti tega povedala!« je tiho rekla. »Potem si zapomni, kar sem ti odgovoril ter nikar ne nadaljuj tega zbadanja!« ie Filip ostro odsekal, se obrnil ter brez pozdrava in besede odšel iz sobe. Glenison si je priznala, da je storila napako. Ne, to ni bila prava pot, da se perazgovori s Filipom. S takim postopanjem si bo še pokvarila položaj. V bodoče mora premagati razdraženost. Njeno edino orožje v tem boju je — čakati. Saj se zadeva vendar ne bo dolgo vlekla. Nekaj se mora gotovo zgoditi! Toda še sanjalo se ji ni, kaj naj bi bilo . Pa naj se zgodi kar koli, Filip more biti prepričan, da se kot nekoč lahko spet zateče h Gleni ter ji potoži svoje bolečine. Potlej se je Glenison popolnoma obvladala, zavedajoč se, da med njima ne sme priti do sporov, ki bi ga pognali Elizi naravnost v naročje. Mir in zadovoljstvo ga edino moreta prikleniti na Kilima Nungu. Toda prišli so dnevi, ko je Glenison le z nadčloveškim zatajevanjem ohranjala mir in prijateljske od-nošaje. Neizmerno si je želela nekoga, ki bi mu mogla zaupati tegobe, ki so jo docela strle. Pa je bila popolnoma sama. Celo Michell jo je zapustil ter prešel k sovražniku. Sicer bi pa tudi ne mogla govoriti z njim o Elizi, ko pa ga je vsak dan bol.i zapredala v svoje lovke. Včasih je bilo videti, da se je Filip le spametoval ter se izmotal iz zablode. Takrat se je razposajeno igral z Brianom. Filip je lezel po vseh štirih po tleh, na tilniku mu je sedel Brian in vriskal. Igrala sta se leva in lovca. Po takih trenutkih je bi! Filip nekaj časa zadovoljen in miren, dočim je njegova žena zbirala sile za težke trenutke, ki so sledili. 10. Prebujena preteklost. »Smešno je takole se trpinčiti in zvijati v bolečinah! Zaman se pretvarjaš, češ da ne trpiš! Mislim, da ponoči nisi zatisnila očesa niti za hip. Kakor duh si že! Zakaj vendar ne greš k zdravniku. Ko bo prekasno, ti bo hudo!« Glenison je vedela, da ji bo hudo. Ponosna je bila na svoje pravilne in blesteče bele zobe. Zrla je v Filipa, ki je stal ob kaminu ter mračil čelo. Nerad jo je videl bolno in potrto. Vselej je bil ob takih prilikah zelo razdražen. Danes zjutraj se je stvar ponovila. Popolnoma prav ima, ko ji očita, zakaj tako dolgo odlaša z obiskom pri zobozdravniku. Ves mesec jo je že bolel zob, zadnje tri dni brez prestanka. V Angliji kaj takega ni mogoče, toda v Afriki je zadeva nekaj vsakdanjega, ko vendar potrošiš tri dni, ko greš k zdravniku. »Prav, File, toda kaj bo z Brianom? V Nairobi je zadnje dni razsajala gripa, pa ga ne morem vzeti s seboj,« je naposled privolila zelo nerada. »Kar tu ga pusti, njegova pestunja je v hiši in tudi jaz ga ne zapustim niti za trenutek, ko ne bo tebe. Bodi vendar razumna ter se podvizaj, da še dohitiš popoldanski vlak. Potem si rešena nadlo-i ge. Brian bo v varnih rokah ter se mu ' ničesar ne zgodi, četudi izostaneš ves teden.« I (DalieJ manufekturnega blaga radi nomogoče dobave blaga v čisli volni. Prodajamo od 20-30°/o ceneje ccf znano nizke stare cene. Zato pohitite vsi v . . . Ne zamudite prilike, dokler še traja zaioea • Šeški m pri glavm policiji) * i a bor Sborit Otvoritveni meeting na stadtanu Na stadionu SK Železničarja je bil včeraj otvoritveni medklubski atletski meeting, k: so se ga udeležili atleti domačih klubov ter SK Celja in inž. Stepišnik, član ljublj. Ilirije, Radi deževnega vremena je bil teren jako težek; da niso dospeli zunanji gosti, bi bili prireditelji meeting sigurno preložili. Z ozirom na vreme in začetek sezone so bili doseženi še kar zadovoljivi rezultati, ki jih v naslednjem prinašamo. Nekatere discipline so radi slabega vremena izostale. Rezultati. 100 m, jun. B: 1. Hanza (C) 12.0, 2. Wo!fi (R) 12.1, 3. Tone (C) 13.0, 4. Barle (M). 100 m, jun. C: 1. Juiius (R) 12.2, 2. Hrovatin (Ž) 12.3, 3. Bako (2) 12.5, 4. Leban (Ž), 100 ni, seniorji: I. Gracijanski (2) 12.0, 2. Lužnik (M) 12.7, 3, Stranic (ž) 12.8. Višina, jun. B: I. Šišernik (M) 155, 2. Fran ček (2) 155, 3. Babič (M) 150, 4. Bako (2) 150, 5. Benedičič (M) 150. Višina, seniorji: 1. Zorko (ž) 170, 2. Lužnik (M) 160, 3. Stepišnik - Ilir. 150, 4. Gra- cijanski (2) 150. Daljava, jun. C: 1. Franček (2) 576, 2. Bako (2) 575, 3. Hrovatin (2) 569, 4. Nace (2) 550, 5. Leban (2) 535, 6. Tone (C) 522. Daljava, seniorji: L Zorko (2 ) 607, 2. Stranic (2) 583, 3. Lužnik (M) 572, 4. Mlakar (2) 548. 1000 in, jun. C: 1. Kos (C) 3:6.9, 2. Benedičič (M) 3:8.2, 3. Bauman (M) 3:14. Met diska, jun. C: 1. šišernik (M) 34.93, 2, Leban (2) 28.78, 3. Bako (2) 25.62. Met diska, sen.: 1. Lužnik (M) 37.41, 2. Mlakar (2) 32.01. Met kladiva: 1. Inž. Stepišnik (Ilirija) 46:89, 2. Gtijznik (2) 41.07. Tek 3000 m: I. Štajner (C) 9:59, 2. Krepfl (M) 10:9.3, 3. Perko (M) 10:34.1, 4. Šala- mun (M) 10:36. Tek 1500: 1. šmiderer (R) 4:31, 2. Muraus (2) 4:39.1, 3. Uebleis (R) 4:54. Štafeta 4X100 m: 1. železničar 50.2, (Gracijanski, Bako, Hrovatin, Stranic), 2. Maraton 52.3 (Barle, šišernik, Vreže, Babič), 3. Celje 53.2 (Hanza, Štajner, Tone, Kos). s SK Laško je v drugorazredni prvenstveni tekmi premagal SK Borut (Gotovlje) s 4:2 (2:0), dočim je juniorska tekma Attetik—Jugoslavija radi delne poplave igrišča pri „Salni kleti1' odpadla. s. Janez Klinar (SK Planina, Ljubljana), balkanski prvak v deseteroboju, je zmagal v Zagrebu na petoboju, ki je bil prirejen za otvoritev sezone. Nabral je 2502 točki, 2. je Ferkovič (Hašk) 2063, 3. Vlahovič (Hajduk) 2013. s. ŽSK Hermes je priredil kolesarske dirke krog šmarne gore, v katerih so tekmovali seniorji in juniorji skupno. V glavni dirki je zmagal Berlič Lado v 1:26.23 pred Korenini-jem Fr. in Zupanom J. (Edinstvo), dočim je Pokupec Jos. (Vel. batalj.) kot prvi senior s časom 1:27.30 šele na 9. mestu. V dirki turistov je zmagal Jakše Rajko pred Sušnikom Rajkom in Nachtigallom Ivanom. Prva proga je znašala 46 km, druga pa 4 km. s. V medmestnem tekmovanju v cross-countryju je Beograd premagal Sofijo v Top čideru s 30:25 točkam. Kot poedinec je zmagal na 6500 m dolgi progi Bolgar Bonev v času 20:29. s Italija—Nemčija 3:2 (2:1). Italija- nom se ni popolnoma posrečil revanž. za noraz v Berlinu. Sirelci Colaussi, Berjjni Blamati za Italijane ter Binder (2) za Nemce. Sodnik Madžar Ivančič. 70.000 gledalcev. Občni zbor Delavske pekarne Te dni je bil občni zbor Delavske pekarne na Tržaški cesti. Predsedoval je načelnik zadruge g. P n h a r Matija, ki je obširno poročal o borbi zadruge v zadnjih letih krize za nadaljnji obstoj. Zadruga je bila na podlagi starih pravil obremenjena na eni strani z velikimi predpisi davkov, na drugi strani pa radi izplačila visokih deležev in drugih tantiem zadružnikom, ki so že pred leti izstopili in postali pekovski mojstri. Vstopili so pa novi člani, spremenili pravila po novem zadružnem zakonu in je bilo iz debate razvidno, da se zadružniki trudijo po rednem delovanju izboljšati stanje zadruge. Volitve niso prinesle nobene spremembe. Prva slovenska liga ije sestavljena Včerajšnje kolo prvenstvenih prvorazrednih tekem na področju SNZ je razčistilo stluadjo <16 kraja, zlasti v celjski skupini, tako da je edino v MNP še malo nejasnosti Iglede 3. mesta, a tudi to bolj v teoriji kakor praktično, ker je prav težko predpostavljati poraz Maribora prali Muri v Mariboru. Ako upošlevamo, da se bo CSK preselil v UNZ, bo prva lista slovenskih flgašev tule: Železničar in Maribor iz MNP. Amater lil Olimp iz CM' ter Ljubljana, Kranj, Bralstvo in Mars Iz ljubljanskega okrožja. 2ELEZMCAR—CSK 4:0 (2 :0) CSK je včeraj v zadnji prvenstveni tekmi doživel po dolgem presledku v Mariboru težek poraz .čeprav je vzel tekmo, ki na stanje prvenstva s svojim izidom ni mogla vplivati, popolnoma resno. Enajsterica Železničarja je imela jako do-dober dan ter je poleg tega svojo igro bolje prilagodila deževnemu vremenu ka-kor gosti ,ki z visoko igro niso uspeli. Železničarjeva obramba je igrala jako zanesljivo, tudi krilski vrsti bi sc razen plasmaja ne dalo nič oporekali, ofenzivno je bila jako dobra, napadalni kvintet je bil jako razpoložen ter je dosegel 4 neubranljive gole. Domačini so po homogenosti moštva in startu prekašali nasprotnika ter si popolnoma zasluženo priborili obe točki. Gosli iz Čakovca niso zaigrali tako slabo. kakor bi sc to dalo sklepati iz rezultata, vidno so se potrudili ter pokazali tudi nekaj prav lepih akcij, vendar je pritegnitev mlajših moči v zadnjem času precej omajala enotnost in prej tako popularno defenzivno taktiko njihove enajsterice. Zlasti je sedaj šibkejša krilska vrsta, docim je obratnim še vedno na mestu, napad pa včerai ni imel strelcev. Kljub temu, da je bila tekma v prvi vrsli prestižnega značaja ,jc bila živa in temperamentna, toda fair do kraja. Igra sc je pričela v premoči Železničarja, ki je trajala do odmora. V prvem delu druge polovice so močno pritisnili gosti, kt so si do polovice zagotovili odprlo igro, tu in linn celo rahlo premoč, nato pa je zopet vša iniciativa prešla v roke domačih. Strelci za Železničarja so bili Pocajt v 7. In 72 min., Turk v 30. in Stalekar v 73. minuti- , .. Tekmo je sodil Ljubljančan g. Deržaj. V prvenstveni predigri je mladina Maribora premagala Železničarja z rczullu-torn 2:1 (2:1). Sodil je g. Grošelj. Maribor ima na ta način štiri točke naskoka pred Železničarjem ter ga lahko smatramo že za juniorskega prvaka 1939-40. Olimp drugi celjski ligaš OLIMP—CELJE 2:0 (1:0) Na Olimpovein igrišču v Gaberju je bila odločilna tekma za vstop v ligo med Olimpom in Celjem, ki je kljub slabemu vremenu privabila številno občinstvo. Olimp si je nesporno zaslužil zmago, prekašal je svojega nasprotnika kombinatorno, v borbenosti in odločnosti, njedtem ko so Celjani igrali nepovezano, zlasti ker niso mogli postavili najjačjega teama. Po začetni nervozi so se najprej znašli Olim-povci ter po Catru v 20. min. iz prostega strela dosegli vodstvo. Nato so se malo bolj uveljavljali tudi Celjani, toda brez uspeha. Po odmoru je bila igra najprej izenačena ,nato pa je, zlasti proti koncu, popolnoma prevladoval Olimp, ki je po Catru v 89. min. dosegel še drugi gol, Tekmo je sodil g. Erlih iz Ljubljane. REZULTATI LJUBLJANSKE SKUPINE Tudi v ljubljanski skupini se je odigralo zaključno kolo. Tekme so spremenile le vrstni red ligašev. Prvenstvo si je osvojil Kranj. Rezultati; Reka—Bratstvo 1:2 (1:2), Hcnnes—Jadran 2:0 (2:0), Svoboda—Disk 3:2 (3:0), Kranj—Mars 5:2 (3:0). Hajduk vodi v finalu Včeraj je bil drugi termin ligaškega finala. Odigrale so se tri tekme, ki so pri nesle dva poraza Zagrebčanom, najbolj pa je presenetila Slavija (S) z zmago natf Jugoslavijo v Beogradu. BSK je po odlični. igri premagal Gra-djanskega, ki je sicer tudi ugajal, ima pa se za poraz zahvaliti igračkanju dveh najboljših Glasera in Kokotoviča. Tekma sc ie- končala «3:2 (lil). Sodnik Italijan Scarpi. Sarajevska Slavija Je za BSK-om premagal sedaj tudi Jugoslavijo, bržkone na račun izvedbo težkega terena in večje iz-držijivosli, Rezultat tekme je 1:0 (1 :0). Tretja tekma je bila v Splitu. Hajduk je premagat llaška s 5 :1 (3:0). Hašk Je pred odmorom popolnoma odpovedal. Po odmoru je dosegel častni gol, proti koncu je imel igro v rokah zopet Hajduk. Sodil je Madžar Koloman. " Po odigranih tekmah je vrstni red na tablici sledeč: Hajduk in BSK po 3, Slavija (S) in Jugoslavija po 2. Gradjanski in Hašk po 0 ločk, Gradjanski in Slavija (S) tla odigrala le še po eno tekmo. ' —» TENISK! TURNIR V BUDIMPEŠTI Teniški turnir v Budimpešti se je radi deževnega vreipena začel z zakasnitvijo, Sodelujejo 'tudi rlašt Igralci Florijanova, Punčec, Pallada in Mitič,- ki so deslej dobili vse igre. Punčec je premagal Katona 6:3, 6:4, Pallada Tornyia 6:0, 6:2 in.Frigesza 4:6, 6:2, 6:2, Mitič Petoja 6:0, 6:2. Igre v dvoje: Mitič-Ga-bory : Bolgar-Katon 6:2, 7:5, Punčec-Pallada sta brez igre dobila match proti Banyo-Na-danyu. Florijanova je premagala Madžarko Medvecki 6:4, 7:5. SLOVAN PRVAK KOROŠKE SKUPINE Včeraj Jii se bila morala odigrati v Slovenjem Gradcu povratna tekma Slovenj' Gradec—Slovan (Guštanj). Dočim so gosti dospeli, od domačinov vobče nikogar ni bilo na igrišče. Sodnik g. Kopič iz Maribora je nato prisodil zmago Slovanu iz Gušlanja s 3:0 p. f.. ki je po skupnem rezultatu iz obeh tekem 4 :2 postal prvak koroške skupine mariborskega II. razreda. LJUBLJANA—SLAVIJA (V) 3 :3 in 3:1 V Ljubljani se je odigralo 8. minut prekinjene jesenske ligaške, tekme, ki niso prinesle nobenega gola, tako da je tekma končala z jeseni doseženim rezultatom 3:3. Slavija .se jo s lem plasirala na tj mesto, dočim sta na zadnjih dveh Bačka ih Ljubljana. V nato sledeči prijateljski tekmi jo Ljubljana premagala Varaždince s 3:1 (2:0). SLALOM NA OKREŠLJU Zimskošportni odsek SPD Celje bo priredil medklubsko tekmo v slalomu, dnj 13. maja na Okrešlju. Tekmuje se po pravilih JZSS. Proga meri 800 m, z višinsko razliko 250 m. Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost. Prijave sprejema podružnica SPD v Celju, Kr. Petra cesta 9, do 10. t, in. proti prijavnini din 5*—. Naknadne prijave v Prižaufovem domu na Okrešlju proti- dvojni prijavnini do ponedeljka ob 9 .dopoldne, ko bo žrebanje startnih številk. Slart ob 10. predpoldan. Razglasitev rezultatov takoj p<> tekmi v planinski postojanki na Okrešlju. s SK Litija jo premagal .SK Svoboda (Zagorje) s 4:1 (2:1) ter tako [»ostal prvak Zasavja. MALI OGLASI ciiNE MALIM OGLASOM: V tnalih oslasib vaoe vsaKe b«*eda 51' oa* uajmanjša Dristoibina za ic aslase Ic din S.-— Pražbe Drcklicl dopisovanja In tenitovanJskl oglasi din l.~ oo besedi NalmaniŠi znesek i* te oglase le din 10— Debelo tiskane besede se računalo dvojno Oelasni Javek ta enkratno objavo znaša din 2— Znesek za male oglase se plačuje tako! ori naročilu oziroma ca ie vposlatt v pismo skopaj z. naročilom alf oa oo ooštnl ooloinlci na čekovni ^ačon »l 40C 7p vse pismene odgovore glede mfUib oglasov se mora orJložitl znamka za 3 din Posest lilSHA " Prodam MALO POSESTVO za din 10.000. Vprašati r,ri Špengler. Rače pri Mariboru. __ 2699-2 Proda se HIŠA z vrtom. Gubčeva 66; Pobrež Je. 3069-2 PRODAM HIŠO z 2 sobama, kuhinjo in vrtom s kapelico za din 55.000, potrebno din 23.000. Pobrežje, Tezenska ul. 17. 3070-2 NJIVA primerna za stavbišče in srnv bišče se proda. Izve se Sp. Radvanje 47. 3067-2 Prodam PRODAM POLJE (stavbene parcele). Okolica Maribora. Naslov v oek odd. »Večernika«. 2931-4 Sianovante Odda se DVOSOBNO STANOVANJE z vrtom. Koroška cesta 106. ___________________ 3068-5 SOBA IN KUHINJA z vrtom se oejda s L VI. na Teznu pri postajališču, Gregorčičeva 12. 3078-5 Sobo odda OPREMLJENA SOBA v sredini mesta se odda. Vra zova 2-1, desno. 3072-7 Oddam lepo opremljeno POCENI SOBO gospodični. Kejžarjeva ul. 4-1. 3071-7 BREZPOSELNI KURJAČ dobi začasno mesto r-ri večjem parnem kotlu. Ponudbe pod »Izprašan kurjačema- ogl. odd. »Večernika«. 3081-9 Radi odpotovania se prodata KOMPLETNA SPALNICA IN JEDILNICA Dobro ohranjeno. Kamniška cesta 5. I. nadstropie levo. 2930-4 ZA BIRMO nakupite najugodnejše pri »Mara«, Oset, Koroška cesta 26 (poleg tržnice). 2892-4 POSTELJO kompletno, omaro in belo mizo prodam. Vprašati v trgovini, Slovenska 20. 3073-4 MIZARSKA KLOP kompletna spalnica, kredenca jadl selitve na prodaj. — Kamniška c. 10. 3076-4 ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK poceni prodam in veliko posteljo. Smetanova 34-IV. levo 3064-4 Čita j t e „ Večernik ft G E R I 0 E ODDAM SOBO s štedilnikom. Trubarjeva uli ca 7. 3061-7 Službo dobi Sprejme, se boljši SOSTANOVALEC Frančiškanska 21-11, 3077-9 Iščem poštenega in zanesljivega HLAPCA h konjem, ki zna opravljati pplisko delo. Vprašati v ogh odd. »Večeriiika« 3063-9 SLUŽKINJO pridno, čisto in vestno, za ku ho in vsa hišna deta sprejmem. Našlo v ogl. odd »Večernih«« -3064-9 Službo išie . is Iščem službo POSTREŽNICE Gregorčičeva ul 8, dvorišče. 3075-10 ^Pouk^ ITALIJANŠČINA nemščina, francoščina po lahki, hitri metodi Individualen pouk. Zajamčen uspeh. Gregorčičeva 3, pritličje, desno i (nasproti realke) 3074-13 ffam. klet ZA TEŽKA DELA MOČNA . VINA ki jih dobite najceneje pri Senici. Ulica kneza Koclja. 3051-17 Iščem PERFEKTNO KUHARICO ki opravlja poleg postrcžnice tudi druga hišna opravila. Strossmayerjeva 28/11, vrata št. 9. 2939-9 IŠČEM POMOČNICO v gospodinjstvu in obratu-Ponudbe s sliko In, življenjepisom na ogl. odd. »Večernika« pod »Dobra plača«. 3082-9 MODERNI VOZIČKI po vseh venah BOGOMIR DIVJAK Ulica kneza Koclja * Zak. zaščiteno. Za dinarje 4*- Vam BUROIT s korenom, brez operacije, brez noža in brez bolečin uniči najtrdnejše KURJE OKO in trdo kožo na podplatih. Dvojni din 7.—, za podplate din 5.—, dvojni din 9— V apoteki ali drogeriji zahtevajte samo BURGIT proti KURJIM OČEM. Kjer ga ni, Vam pošlje: BURGIT - G. Z., Novo mesto, Dravska banovina. Izdafa In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA » Mariboru. - Ogluši po ceniku - Kokopjst se ne vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka ulica 6. _ Telefon uredništvo štev. 25-67 in upravo štev. 28-67.. r- Poštni čekovni račun štev 11 409.