GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, 11. januarja 195? LETO IV. ŠTEV. 3 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR RAZPRAVA O POROČILU SVETA ZA KULTURO Na 14. skupni seji obeh zboroo je Okrajni ljudski odbor razpravljal o Poročilu Sveta za kulturo. Poročilo je bilo objavljeno o 99. številki tGlas-nikat z dne 25. decembra /956. Ker ditov. V obstoječih razmerah zato ne bi bil noben uspeh posebne politične modrosti, nahujskati zbore volivcev proti kreditom za potrebe kulturnega razvoja. 8o bili na seji obravnavani važni pro- Ko ie občina Center spremenila blemi kulture v ljubljanskem okraju, nižjo glasbeno šolo v zavod s samo-“*-■■■ .... stojnim finansiranjem, ni kazala nobene potrebe po tako imenovanem kooperativnem federalizmu. Za uveljavitev svoje kulturne politike izven svojih meja v okraju, je iskala zaslombe pri organizacijah mimo našega Sveta za kulturo. Občinski Svet zn kulturo nam je celo odklonil vpogled v materiali je za nji-lločitcv objavljamo v izvlečku razpravo. Dr. tleli Modic, predsednik Sveta za kulturo, ie podal k že objavljenemu poročilu dodatno poročilo, kakor sledi: Od časa, ko je prejšnji Svet za kulturo poročal bivšemu MLO do danes, je poteklo približno leto dni. V_ tem času so nekatera pojmovanja kulturnih vprašanj dokaj napredovala, zn nekatera sc moramo še boriti, pojavili pa so se z novimi razmerami čisto novi problemi, ki jih bomo morali spoznati in najti Ustrezne rešitve. Izgloda, da je končno premagana antiteza med vrhunsko in ljudsko Umetnostjo, ki je takrat grozila iz-podrezati naravne korenine umetnostne tvornosti in njene kvalitete, na drugi strani pa potiskala estetska hotenja širokih ljudskih plasti v brezperspektiven diletantizem. Umetniki in umetnostne ustanove so v glavnem našle pristno razmerje do publike, Ijudsko-prosvetnc organizacije se zavestno in odločno bore Proti starim čitalniškim oblikam in Uzkomu lokalnemu diletantizmu. I*rav tako tudi tisti ljudski sloji, ki prej niso imeli stiku s kulturnim življenjem, očitujejo neutešcno_ slo Po osvojitvi vseh sodobnih dosežkov na raznih področjih kulturne tvornosti. Vse to jasno izhaja iz podatkov v poročilu, drugače pa tudi biti nc more pri ljudstvu, ki doživlja demokracijo v gospodarskem pro-u«su in vsem družbenem dogajanju. Vzporednost družbenega razvoja nam gre pri tem na roko. Mogoče 8e smemo že opirati na to razpoloženje v stremljenju po ohranitvi in izvijanju kulturnih postojank. V razmerju do kulturnih dejavnosti pa so nastali novi problemi 8 Prenašanjem pristojnosti na nižje °rgane. Pri tem imam v mislih Slovansko narodno gledališče. Slovensko filharmonijo in Srednjo baletno š°lo, ki so jih republiški organi Prenesli v pristojnost našega okraja, ali nižje glasbene šole in druge n^tunove, ki smo jih prenesli na "hčinske ljudske odbore. V interesu dekoncentracije oblasti in utrditve "kalnih organov je vsekakor želeti, ,sc Čimveč zadev prenese v prisojnost nižjih organov. Razveselji-je tudi dejstvo, da ti organi v "čini primerov prav lepo skrbc za llrcv7C(c ustanove. Pripravljenost Podpirati kulturne ustanove, ki prc-^egnjo lokalni pomen, je vprašanje ?‘° razvite zavesti. Pri ozkih gmot-‘n razmerah in nepokritih najrevnejših življenjskih potrebah, >° stanovanja, osnovne šole in Ve/e no* ie tnžko doseči potrebno e,no zn sprejem ustreznih krc- hovo odločitev in zatajil resolucije, ki jih je prejel s terena. Naš svet je vendar razpravljal o tej odločitvi ObLO Center, ker je smatral stvar širšega in načelnega pomena. Stališče našega sveta je, da glasbene šole ne bi smele biti navezane na lastne dohodke, in sicer zato ne, da nc bi ponujale svojih uslug po pridobitnem načelu, nadalje zato, ker bi težko vnaprej planirale potrebno subvencijo in ker bi ob prehodu nastajale nepotrebne težave z reševanjem uslužbenskih razmerij. Zvišanje šolnine bi se dalo doseči brez spremembe značaja zavoda s tem, do bi se spremenil razpon v republiškem navodilu za vso Slovenijo. Socialna diferenciacija pri šolninah, ki jo je navajala občina kot glavno osnovo, sc je že prej prakticirala, ne da bi se s tem kršili obstoječi predpisi. Tega svojega stališča svet ni sporočil občini, ker ga občina ni vprašala za mnenje, menili pa smo, da ne smemo občine motiti pri njenem osamosvajanju. Vam pa o tem poročam, ne da bi vam predlagal, da naše stališče odobrite, ker sedaj to vprašanje rešuje — ne na našo zahtevo — republiški organ. Podobna vprašanja se odpirajo glede ustanov republiškega pomena, ki so bile prenesene v pristojnost našega okraja. Kot republiško središče vzdržuje 01,0 Ljubljana dolgo vrsto deficitnih ustanov republiškega pomena in to tudi iz pristojnosti drugih svetov. Svojedonno je bivši MLO odklonil strah, ki so ga izražale republiške kulturne ustanove pred nerazumevanjem zbora proizvajalcev za primer, če bi prišle iz republiške v mestno pristojnost. Vendar je bil takrat proti prenosu, pa ne zaradi materialnega bremena, marveč zato, ker je menil, da so republiški organi po naravi svojega dela na vseh drugih področjih tudi v zadevah kulture najbolj poklicani in usposobljeni za pravilne odločitve v slovenskem merilu. In res, kako naj okraj ali mesto s svoje perspektive odloči, kaj je za slovenski narod kot celoto najbolj utemeljeno. No, že pred leti smo dobili Srednjo baletno šolo brez vseh formalnosti. lani pa Slovensko narodno gledališče in Slovensko filharmoni- jo .po odloku Ljudske skupščine. Odlok je bil sprejet z večino glasov in pravi med drugim, da ne smemo teh ustanov na lastno pest zapraviti. Noša dolžnost je torej, da po najboljših močeh skrbimo za materialne pogoje njih dela in obstoja, vse drugo pa prepustimo organom družbenega upravljanja. Kaj čuda, če se v okviru OLO pojavljajo glasovi, da so to nezakonski otroci, ki smo jih dobili v rejo, podobno kot je rečeno za nekatere republiške ustanove, da izpodrivajo naše, kot n. pr. Glasbena akademija našo Srednjo glasbeno šolo, da se mora potikati na petih različnih mestih. Akademija za igralsko umetnost, ki ovira prostorski razvoj Mestnega gledališča, Akademija za likovno umetnost, ki zaseda prostore gimnazije, in podobno. Drugi poudarjajo hipertrofijo kulturnih ustanov v primeri z gmotnimi sredstvi, s katerimi razpolagamo. Pravijo, da je naša kultura orjak na šibkih nogah. Toda: prvič — pri majhnih n a rod j h je kultura zmerom orožje samoobrambe in samoohranitve, kar ljudstvo spontano občuti, drugič — ne smemo primerjati današnjega kulturnega fundusa s stanjem v stari Jugoslaviji; če gre po vsem svetu razvoj naprej, pri nas pa še posebej, bi stagnacija na kulturnem področju pomenila ne samo dispro-norc, ampak oviro ostalega družbenega razvoja. Končno pa vidim v takem gledanju nezaupanje v možnost organskega razvoja socialističnega gospodarstva. Ce je bilo mogoče s sredstvi prvotne akumulacije (zaplembe, nacionalizacije, ekspropriacijc itd.) postaviti kolosa, ki ga ne bi mogli vzdrževati iz redne akumulacije socialističnega gospodarstva, ki to pomenilo bankrot sistema. Mislim pa. da gre pri tem le za odnos do različnih družbenih potreb in za ustrezno porazdelitev sredstev. Ce gre v mnogih jugoslovanskih pokrajinah šele za prebujenje kulturnega življenja, s tem ni rečeno, da smemo našega kolosa likvidirati. Iz poročila razvidite, da je celo v okviru našega okraja podobno razmerje. Medtem ko v kmečkem dolenjskem in notranjskem predelu, ki v kulturnem pogledu malo kon-sumira, tudi malo vlagamo, in to le z namenom, da tam prebudimo kulturno življenje, pa v Ljubljani in industrializiranem gorenjskem predelu trošimo več, ker nočemo zapraviti tradicije in že prej ustvarjenih pogojev. Investicije Sveta za kulturo so vsa leta dokaj nizke, vendar so uspehr vsakomur vidni. So pa te investicije po svoji gospodarski vlogi in družbenem pomenu dokaj raznovrstne. Ljubljana doslej ni imela investicij, ki bi bile namenjene zgolj reprezentativnim s vrbam. Večinoma so šle v gradnje in obnovitvena dela s funkcionalnim namenom (Križanke, kino dvorana itd.), ki se v razmeroma kratkem času popla- čajo, če že ne direktno v okrajni proračun, pa vsekakor v družbeni dohodek našega teritorija. Spomenikov v sami Ljubljani skorajda nismo gradili. Vendar bomo morali v bodoče tudi v take namene žrtvovati. Misliti moramo na spomenik tov. Kidriču, Tonetu Tomšiču (ki bi ga morda postavili prihodnje leto v proslavitev 15. obletnice prve slovenske brigade). V naslednjem letu bo 40. obletnica Cankarjeve smrti. Tudi Cankar v mestu nima spomenika. Mislim pa, da bom laže. dobil vaš pristanek zn te vrste investicij, kot pa za potrebo naših živih kulturnih ustanov. Ko sem pred več kot enim mesecem s tega mesta opozoril OLO na položaj Srednje baletne šole, sem dobil samo neresne predloge, s katerimi so me odborniki napotili na take institucije, pri katerih so že sami v podobni situaciji doživeli neuspeh. Svet za kulturo se ne more strinjati s takim odnosom LO do problemov ohranitve naše kulturne dedščine in je upravičeno zaskrbljen glede možnosti svojega nadaljnjega dela. Bilo bi neokusno, da vam na tem mestu poročam o vseh poteh in prizadevanjih, ki jih je s tem v zvezi imel Svet za kulturo, njegovi člani in še druge prizadete institucije. Če LO tudi na tej seji ne bo zavzel iskrenejšega stališča, Svet za kulturo ne more prevzeti odgovornosti za ukinitev Srednje baletne šole. Morda boste lahko že čez 14 dni glasovali o njeni ukinitvi. Podoben odnos do kulturnih institucij je kriv, da umetnostne akademije spodrivajo naše okrajne ustanove, ker ni nikjer resne želje, da dobe akademije ustrezno stavbo. Se najlaže je zagovarjati take investicije, kot je koncertna in kino dvorana za Gradisovo palačo na Titovi cesti. V poročilu je z lepo ekonomsko analizo prikazano, kako bi se s smotrno gradnjo v etapah vložena sredstva deloma že med gradnjo amortizirala in kako bi bila družili vrnjena razmeroma velika sredstva že v kratkem času. Tovariši odborniki, iz poročila in teh mojih pripomb razvidite, da se je v delu Sveta za kulturo nabralo toliko perečih vprašanj, ki morajo biti rešena, da bomo lahko uresničevali kulturno politiko OLO. Zato prosim, da nam v razpravi nakažete nadaljnjo pot. O poročilu so razpravljali odborniki Vinko Stržaj, Franc Grdadolnik, Henrik Zdešar, Ostoj Tuma, Kamilo Marine, Alojz Matelič. Franc Camernik, Miha Berčič, dr. Marijan Dular, Georgi j Kostjukovsky in dr. Marijan Dermastia. Vinko Stržaj, odbornik z Rakeka, in Franc Grdadolnik, odbornik iz Rovt pri Logatcu, sta razpravljala o kulturi na podeželju. Vinko Stržaj je izvajal: Opazil sem, da so za Notranjsko in Dolenjsko na razpolago zelo majhna sredstva za razvijanje kulture. Vem, da so bile kultura, prosveta in izobrazba prej v teh krajih na višji stopnji, kot pa so danes. Kdo ne ve, da so bile v Cerknici, Starem trgu itd. skoraj vsak mesec po ena ali dve kulturni prireditvi raznih ljudskih organizacij. Danes pa imamo tam samo en kino. Res je sicer, da je bilo včasih ponekod precej strankarske zagrizenosti, toda ugotoviti moramo, da se je delalo na vse struni. Sleherni vaški mladince se je udejstvoval v enem ali drugem taboru, v življenju pa mu je to kasneje koristilo. Sedaj pa mladina cesto nima kam iti. Mnenja sem, da bi bilo treba dramatiko ludi na Notranjskem in Dolenjskem poživiti, ker drugače bomo lahko ugotovili kulturno nazadovanje v teh krajih. V mestih lahko človek vidi vse mogoče kulturne prireditve, pri nas pa nič ali pa premalo. Mnenja sem, da ne smemo podeželskih ljudi zadostiti samo s cenenimi filmi, pač pa tudi z drugimi oblikami kulturno-pro-svetne dejavnosti, kot so dramatika, pevski zbori itd. Tovariš Franc Grdadolnik pa je izvajal: Na podeželju, posebno v manjših krajih, nc najdemo tistega kulturnega udejstvovanja, kot f)i bilo potrebno. Mnenja sem, da bi bilo potrebno zbrati sredstva za zadovoljitev kulturnih potreb ljudi, ki so odrezani od večjih centrov. V podeželske kino dvorane je ogromen naval. Pri nas imamo n. pr. prema ih no dvorano, da bi lahko sprejela vse ljudi, ki so željni predstav. Kjer imamo kino dvorane, mislim. da bi bilo dobro, če bi prišle na podeželje gostovat igralske skupine. Mnenja sem, da bi moral biti kulturni stik mesta s podeželjem večji, kot je bil doslej. Ker pa tega sedaj nimamo, se zatekajo ljudje često v gostilne. Zato poudarjam, da bi bilo treba resno misliti o tem, do take kraje obiščejo dramatske skupino. Nato je razpravljal Henrik Zdešar o Soli zn umetno obrt v Ljubljani. Opozoril je odbornike na kritično stanje v tej šoli. Na posvetovanju, ki je bilo v Bohinju, so učenci namreč iznašali take stvari, ki niso šoli v čast. Učenci so iznesli, da šola nima naprej določenega programa zn pouk in da pravzaprav ne vedo. za kakšno panogo se šolajo. Iz poročilo je bilo razvidno, da niso na razpolago sredstva in da je šola bolj vegetirala kot resnično živela. Ne smemo pa dopustiti, da bi šola. ki ima 115 dijakov, vegetirala. Tov. Zdešar je predlagal zato. do Svet zn šolstvo razpravlja o tej šoli in da se imenuje komisija. ki bo pregledalo stanje na tej šoli. Treba je pregledati, kakšno je vodstvo te šole in vprašati tudi učence zn mnenje v pogledu delovanja to šole. Tov. Zdešar je v razpravi nadalje omenil, da si težko predstavlja, kako bo šola vzgajala učence v umetni obrti, če nima svojih delavnic, niti dobrega šolskega pouka. Iz poročila pn je razvidno, da šola sploh nima delavnic. Odbornik Ostoj Tuma je razpravljal med drugim tudi o glasbeni vzgoji in je zastopal stališče, da bi moralo glasbene šole naučiti ljudi, da bodo spoznali osnovne pojme glasbe, to se pravi, da bi se vsaj v osnovi spoznali na glasbo. Ni pa nujno potrebno, da bi moral vsakdo igrati kakšen inštrument. Na ta način bi se vzgajala koncertna publika. O Baletni šoli pa je izrazil mišljenje, da je treba dati tej šoli širši značaj, da ne bi vzgajala samo poklicnega baleta, pač pa tudi ritmično vzgojo. Na noben način pn no bi smeli te šole ukiniti. hvalil vsem tistim, ki so omogočili ustanovitev Pionirske knjižnice in ki to vzgajališče vodijo. Ljudski odbor je pozval, naj skuša najti potrebna finančna sredstva za razširitev njenega delovanja. Na to vzgajališče, ki je vzor vzgoje socialističnega človeka, je tak naval, da veliko otrok sploh ne more biti sprejetih. Končno je tov. Marinc izrekel posebno zahvalo Svetu za kulturo, ki skrbi za to ustanovo, z mnenjem, da s tem izraža zalivalo vseh staršev, ki imajo svoje otroke v tem vzgajališču. Odbornik Alojz Matelič je razpravljal o kulturi z vidika proračunskih sredstev. Njegova izuašanja so temeljila na praksi, kakor jo je zaznala proračunska komisija. Njegovo mnenje je bilo, da bi bilo treba kulturne predstave dajati v takšnem obsegu, da bi bili tudi dohodki večji. Kot primer je dal Mestno lutkovno gledališče. Dvorana, ki je sicer zelo okusno grajena, je tako majhna, da je imel občutek, da gledalci, ki jih je majhno število tudi ob polni zasedbi, ne morejo plačati niti tistih ljudi, ki pri predstavah sodelujejo. Zato je dal predlog, da bi bilo treba te stvari preštudirati, in sicer v tem smislu, na kakšen način bi se lahko povečali dohodki od predstav. Ljudski odbornik Franc Canier-nik je govoril o glasbenih šolah v občinah. Po njegovem mnenju so te šole zajele premalo gojencev iz delavskih slojev in so jih posečali večinoma otroci nameščencev. Nadalje je ugotovil, da te šole niso svoje naloge opravile tako, kot bi bilo treba ter zato tudi ni bilo pravega razumevanja za te šole s strani volivcev. Te šole so nudile tudi premalo pomoči kulturno umetniškim društvom in Svobodam. Sole bi lahko pomagale kulturno umetniškim društvom, Svobodam, pionirskim svetom itd. pri raznih prireditvah. Na ta način bi se šole popularizirale in bi dobile večjo pomoč s strani volivcev. Zato je bil mnenja, da je treba o teh stvareh razpravljati najprej v okviru občin, nato v okviru okraja in končno morda celo v republiškem merilu, da bi se ustvarila neka enotnost. dajemo za njihovo izpopolnjevanje, tudi bogato naložena. Treba pa jun je seveda nuditi možnost, da si pridobijo tudi višje kvalifikacije. Dr. Marijan Dular je v razpravi poudaril, da je poročilo, ki ga je podal Svet za kulturo, dokaz, da je ta svet izpolnil svoje naloge, ki so mu bile postavljene. Danes je lahko vsakomur jasno, da ni več razlogov za tisti strah, ki je obstajal ob decentralizaciji naše kulture, ko so sc vrhunske kulturne ustanove prenesle na okrajne organizacije. Kljub uspešnosti pa je treba vendarle ugotoviti, da nekatere naše kulturne institucije premalo gledajo na to, do je po kulturi žejno tudi naše podeželje. Naloga vzgojne kulturne ustanove ni samo v tem, da bi vzgajala samo udejstvovalce na kulturnem področju, ki stremijo za tem, da bi se udejstvovali v vrhunskih kulturnih institucijah. Metoda vzgoje mora biti taka, da se absolventi teh šol pripravljajo, da dajo svoje znanje na razpolago tudi podeželju. Ne smejo pa tl ljudje stremeti samo za tem, da sc pri nas usposabljajo, potem pa odhajajo na druge odre v inozemstvo m prenašajo svoje znanje samo izven meja naše države. Glede samih investicij v kulturi 1J pa sem mnenja, da je lahko formi-rali kulturne ustanove, težko pa jih i, je nato spraviti pod streho. Akoi, imamo n. pr. danes Umetnostno n akademijo v gimnazijskem poslopju i in trpi zaradi tega zdravstveno sta- V tl in turnir ir ___i • ^ ^ ee morajo „ stavi,UJ0 vollvci vprašanju, čemu je », potrebna taka akademija. Nočem i, reči, da so zaradi tega proti umet- toda" če mora n Ob koncu je dr. Marijan Dular govoril tudi o problemu knjižnic in postavil vprašanje, ali je vprašanje knjižnic zadovoljivo rešeno na podeželju. Bil je mnenja, da najlirž temu ni tako. Potrebno pa je, da se tudi knjižnicam posveti iz okrajnega centra večja pažnja. S tem ni rečeno, da bi moral Svet za kulturo to vprašanje reševati sam neposredno. Svet za kulturo naj bi s svojo imeti slovenski narod svojo akadc- n nujo, se ne bi smela ia akademija r preživljati na račun že tako maji,- f. nega ljubljanskega šolskega fonda. J Umetnostno akademijo bi morali spraviti pod streho ves slovenski 1 narod, ne pa naš okrajni ljudski odbor, ki ga že tako boji glava, ker * mora reševati pereči problem šol- n stva. Menim, da je treba imeti do d teh stvari gotove odnose in da je « treba postaviti meje, s katerimi mo- L ramo računati. Vprašanje baletne h šole je prav isti primer. Popolnoma u se strinjam s tem. da bi bilo škoda ti baletno šolo ukiniti. Toda če bomo » postavili vprašanje nove zgradbe za n , p j*,*? šolo, mislim, da se bomo , odločili prej za zidanje osnovne šole n kot pa za zidanje poslopja baletno šolo. Rezultat take zn novo . . .----------- politike je velika izbira vrhunskih kultur- nih ustanov, ne moremo pa šolati otrok tako, kot bi bilo treba. Treba iniciativo vplival. da se to vprašanje reši. Tudi občinski ljudski od- bori bi morali imeti v tem pogledu lastno iniciativo. Odbornik Kamilo Marinc je govoril o Pionirski knjižnici. Pionirska knjižnica je vzgajališče naših najmlajših. Ona je najlepši primer, na kakšen način lahko našim naj-mlajšim nudimo politično in kulturno vzgojo. Tov. Marinc sc je za- Ljudski odbornik Miha Berčič pa je v razpravi med drugim izvajal: Ko sem čital poročilo, sem zopet prišel do prepričanja, da se za kulturo vlagajo sicer materialna sredstva, ki pa so spričo tega, kar je povedal tov. predsednik Sveto, še vedno premajhna. Po drugi strani pa vidim, koliko kulturnih in znanstvenih ustanov ima Ljubljana. S tem v zvezi pa lahko ugotovimo, da je vpliv kulturnih ustanov v Ljubljani navzven zelo izjemen in slučajen. Te ustanove namreč niso neposredno angažirane na delo izven Ljubljane. Mi imamo danes društva, okrajne svete Svobod, ljudske univerze itd., ki hočejo organizirati prenos znanja navzven in iščejo pri tem novih oblik. Obstajajo prizadevanja, da bi vse to, kar imamo, posredovali tistim ljudem. na katerih je naša družba najbolj interesirana. Vzemimo primer: Ljudska univerza je organizirala tečai srednje dopisne trgovske šole. Za tečaj se je prijavilo tisoč ljudi in je popolnoma razumljivo, da ta institucija naenkrat ni sposobna zajeti vse interesente. To so ljudje večinoma iz proizvodnje, k! sl želijo izpopolniti svoje znanje. Mi pn smo dolžni, da jim omogočimo izpopolnjevati znanje, saj so bili udeleženci v NOB in niso imeli prilike izpopolnjevati svoje znanje kot drugi. Ti ljudje po nam nudijo garancijo, da bodo sredstva, ki jih Tudi odbornik Georgi] Kost inkovske je razpravljal o kulturi na podeželju. Bil ie mnenja, da je treba o tem problemu zelo resno razpravljati. Ljudje, ki dosti potujejo po raznih krojih na podeželju, se lahko prepričajo, da se ljudje dostikrat pritožujejo, da so zapostavljeni In da je nastopilo po osvoboditvi v kulturnem pogledu v nekaterih krajih na podeželju pravo mrtvilo. Ljudje iz teh krajev sc spominjajo časov v vojni, ko je bilo marsikje kulturno življenje bolj razgibano kot danes. Tako je bilo n. pr. v Žužemberku slišati, da je bilo tam za časa vojne mnogo pevskih zborov, da se je slišala beseda Cankarja, Prešerna itd., da pn sedaj nimajo nobene zabave. Predlagal je. da se skliče posvetovanje kulturnih delavcev s podeželja, zlasti prosvetni kader, s katerim bi se bilo umestno razgovarjati, kako reševati te probleme. Nato je dal nekaj pripomb na poročilo in k razpravi predsednik okraja dr. Marijan Dermnstia, ki je izva ral: Ker je tovariš predsednik Sveta za kulturo v svojem poročilu prvenstveno z menoj polemiziral, se mi zdi potrebno, da spregovorim nekaj besed. Dejstvo je, da sem bil jaz tisti, ki je menil, da naša kulturna nadgradnja ne ustreza materialni osnovi našega okraja. Vedno sem dejal, da je treba o tej stvari resno razmisliti. V tej zvezi hi vam povedal dogodek, ki mi je ostal v spominu. Ob priliki grofične razstave je bil v Ljubljani tudi Švicar, ki je sodeloval v žiriji. Ko je bilo z. velikim ponosom povedano, ko- jo torej vsako stvar postaviti na svoje mesto in najti pravilno razmerje med enim in drugim. Z izvajanji, ki so bila iznesena flede podeželja, se strinjam. Tudi jnz menim, da v tem pogledu zaostajamo in da ljudska prosveta šepa. Toda prt tem moramo pribiti dejstvo, da samo podeželje tudi nd prispeva dovolj za kulturo. Glede tega bt vam dal sledeči primeri v območju našega okraja so zadruge letos prejele od komisijskih razlik pri Izvozu borovnic 72 milijonov dinarjev. Mislim, da bi zadruge kot osnovni ekonomski organ na našem podeželju bile dolžne, da dajo del sredstev za kulturne po- trebe podeželskega prebivalstva. "Ce bi zadruge dale vsa j polovico oi zadruge dale vsaj polovico omenjenega zneska zn kulturne namene, bi gotovo veliko pripomogle k rešitvi tega problema. Menim, da je trehn v tej stvari zavzeti jasno stališče m da ne moremo nadaljevati politike dezinvnstleij mesta za račun podeželja. Treba pa' je odločno postaviti problem kulturne pomoči mesta deželi. V tem pogledu se strinjam s predhodnimi diskutanti glede naših visokih kulturnih Institu- cij. Tukaj dajem en primer: začet nik v šoli za igralsko umetnost, ki je bil zaprošen za sodelovanje na podeželskem odru, je zahteval 1000 dinarjev od vsakega obiska in 15.000 dinarjev od vsake predstave. Pred te ljudi pn je treba postaviti od- ločno zahtevo, da pomagajo pode-ikšne vsote liko imamo gledališč, je Švicar re- kel: »Srečna zemlja, ki to zmore, mi kaj takega ne zmorcmo.< To mi jo prišlo sedaj na misel, ko razpravljamo o teh sfvnreh. želju, toda ne zn takšne vsote. Zato som mnenja, da je treba o teh stvareh govoriti na naših proračunskih razpravah in postaviti pred naše kult urne ustanove zahtevo, da nam lo-te vnaprej povedo programe svojega dela, ki pn morajo biti v skladu z interesi, ki jih imamo, namreč da te kulturne institucije poravnajo svoj dolg ljudstvu. Te institucije naj povedo, kakšne načrte imajo za razvijanje ljudske kulture. Ko scin postavil vprašanje operet v naših gledališčih, sem dobil odgovor, da tof vprašanje nima zveze s kulturo in da se zato z operetami ne bodo bavili. Prav: toda mi dajemo sredstva in bomo dobro premislili, komu jih bomo dali. To so stvari, o katerih menim, da je potrebno teme- ljito razpravljati v našem ljudskem odboru. Ob tej priliki moram pohvaliti \ iniciativo upravnika Drame tovarišu Jana, ki je razumel stvar in ie . predvajal dramska dela na okoliških odrih. Iniciativo upravnika Drame je treba na vsak način podpreti, kritično pa je treba oceniti Preveliko zahtevnost glede opreme t odrov in dvoran, ker je potrebno • tudi tu računati s tem, kar pač 1 imamo. Naslednja stvar, o kateri me-n'm, da je potrebno spregovoriti nekaj besed, je vprašanje organiziranja splošne ljudske zabave. Tukaj lahko odigra veliko vlogo tudi i ^Ljubljanski festival«, ki noj se pojavi pred ljudskim odborom s svo-jim programom. Problem, ki ga je tudi treba na-6eii, je Sola za umetno obrt. Takš-Jja, kakršna je danes, nima smisla, ; na obstaja. Predlagam, da bi se pojavile samostojne mojstrske delav-Ji)ce, kjer bi nadarjeni vajenci dobivali višjo izobrazbo. Morali pa bi •lati tem delavnicam potrebno ma-jterialno podporo in na ta način za-gotoviti njihov razvoj, šola kot taka Pa predstavlja izgubo eksistence, in ' * .Cer glede na to, ker njeni gojenci niso umetniki, imajo pa tako mi- •elnost. u Razpravo je zaključil dr. Hell "indic z naslednjimi izvajanji: Tovariši ljudski odborniki! Mo-ram sc vam v imenu Sveta za kul-luro zahvaliti za razpravo in za Pobude, ki ste nam jih dali za noše bodoče delo in za opore našemu Prizadevanju. Najprej bi rad odgovoril na pripombo tovariša predsednika, češ da ^n1 hotel polemizirati z njim osebij0’ Tega namena nisem imel. Ce-Prav sem za mnenja In pojmovanja. Proti katerim sem nastopil, zvedel največ v razgovoru s tovarišem Predsednikom, sem vendar upravl-ceno domneval, da Jo takšno razpoloženje večine odbornikov, saj se Večina odbornikov ukvarja z gospodarskimi in drugimi težkimi pro-"lemi, pa so jim zato ti bolj pri srcu, Prav tako, kakor je moja poglavitna dolžnost, da skrbim za razvoj kulturnega življenja v okraju. Miš-Jenje tovariša predsednika sem uto smatral za posledico njegovega *(‘bnega stika z odborniki in za 1)(,raz njegovega širokega pogleda p® raznovrstne probleme okraja. av zato sem težave našega sveta ft.Z?VJl Lrez olepševanja, da bi jih .* odbor spoznal, sc z njimi 6 $ 'Ji *n zavzc,l stališče v skladu p ,v°J'ml gospodarskimi možnostmi. Znati moram, da me je razprava s°uetl]fie Pr^a*covnnje ugodno pre- Vn razprave je bilo na vpli- dejavnosti Sveta za kulturo in .tra’nlh kulturnih Institucij na „ eielju. V tem vidim velik na-Pri Rje pa so Isti ljudje, ki so se 'n s« uP*rali[ spoznali svojo zmoto BeKii poselili uspehov, ki so jih do-tu ; * mladinskimi koncerti. Tudi krap* PDmer, kako prodira demona zavest in praksa v vod- stvu kulturnih ustanov. Po drugi strani pa se tudi teren ne zapira več pred višjimi oblikami kulturnih stvaritev. Pred kratkim sem bral v glasilu ljudskoprosvetnih društev (Sodobna pota) o predlogih, ki gredo vsi za tem, aa se društva na podeželju ne omejujejo na diletantizem svojih gledaliških družin, pevskih zborov in godb, marveč naj razvijajo zanimanje za dogajanje v kulturnem svetu, organizirajo gostovanja in nastope tujih kulturnih delavcev, ansamblov in podobno. Rečeno je bilo, da je treba premagati ljubosumje in strah pred konkurenco. Dogaja se namreč, da se k takim prireditvam zbere manj ljudi, kot šleje nastopajoči ansambel. Ce bodo takšna načela v Ijud-skoprosvetnem delu res prodrla, bo tudi delo našega Sveta za kulturo in centralnih kulturnih ustanov olajšano. Prepričan sem, da bomo ob upoštevanju podanih misli in pobud disktutantov uspeli presaditi višje oblike kulture tudi na podeželje. V svojih uvodnih pripombah se nisem dotaknil vprašanja zabave in razvedrila. To vprašanje je v poročilu obdelano. Osebno sem prepričan, da je ljudem zabava potrebna kakor kruli. Pri tem pa smatra Svet za kulturo za svojo dolžnost, da to željo In potrebo po zabavi usmerja in kultivira. Po drugi strani pa je tudi res, da edino zabavne prireditve niso deficitne. Zato skušamo poiskati take organizacijske oblike, da bi dohodki zabavnih prireditev vsaj deloma krili izgubo kulturnih prireditev. To je primer pri »Ljub-ljanskem festivalu«, kjer so združene tako različne dejavnosti kot zabavni >l,una-pnrk« in umetniško visokovredni nastopi na festivalu. Drugih vprašanj, ki so bila zastavljena v razpravi, ne hi posebej obravnaval. Vse pripombe sem vzel na znanje in jih bom skušal upoštevati pri delu našega sveta. Čeprav sem bil prej še zelo skeptičen glede možnosti in uspešnosti našega nadaljnjega dela, moram reči, da me je vaša razprava zelo opogu- mila in se prav zaradi tega vsem diskutantom v imenu Sveta za kulturo zahvaljujem. Ljudski odbor je nato soglasno odobril poročilo Sveta z vsemi predlogi, iznesenimi v razpravi. RAZPIS Personalna komisija Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana razpisuje v upravi Okrajnega ljudskega od-bora naslednji mesti: 1. pomočnika okrajnega javnega pravobranilca; 2. administratorke pri okrajnem javnem pravobranilcu. Pogoji: Pod 1. pravna fakulteta in praksa v civilno-prnvnih zadevah, pod 2. nižja strokovna izobrazba in praksa v stroki. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom je vložiti do 20. jan. 1957 v uradu tajnika OLO — Mačkova ulica 1 — soba št. 13/1. Personalna komisija OLO Predpisi občinskih ljudskih odborov OBČINA LITIJA 1. V času vseljudske revolucije In množične oborožene borbe za osvoboditev slovenskega naroda, se je dne 24. decembra 1941 na Tisju pri Libergi- razvila do tedaj največja borba med II. štajerskim bataljonom in nemškim okupatorjem. Ker ie Osvobodilna fronta Litije in okolice aktivno in organizirano sodelovala v tej borbi, izdaja Občinski ljudski odbor Litija no podlagi t. odstavka 15. čl. zakona o občinskih ljudskih odborih Ur. list I,RS št. 19/52) In 2. točko 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52) in nu podlagi svoje seje dne 15. decembra 1956 ODLOK o razglasitvi 24. decembra za spominski praznik občine Litija 1. člen 24. december, dan borbe na Tisju in organiziranega sodelovanja Osvobodilne fronte Litija, se razglaša za spominski praznik občine Litija. 2. člen Neposreden pričetek prazniku in proslav se določi vsako leto posebej. 3. člen Prebivalstvo, Zveza borcev in ostale množične organizacije na območju občine Litija ta dan proslave s primernimi prireditvami in proslavami, z oblsld partizanskih krajev ter s počastitvami spomina talcev In padlih borcev za svobodo v NOB. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave ▼ »Glasniku« OLO Ljubljana In se nporablja za celo območje sedanje občine Litija. 5. člen Ko prične veljati ta odlok, prenehata veljati odloka o razglasitvi občinskega praznika za območje bivšega LO MO Litija št. 725/52 z dne 5. decembra 1952 ter bivše občine Gabrovka št. 665/1-54 z dne 9. septembra 1954. Litija, dne 15. decembra 1956. Predsednik Občinskega ljudskega odborai Milin Berčič 1. r. OBČINA LJUBLJANA-ŠIŠKA 2. Na osnovi 15. In 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list št. 19/52), 8., 10. In 23. člena statuta občine Ljubljana-šiška, je Občinski ljudski odbor Ljubljana-Siška po predlogu Sveta za blagovni promet na svoji 17. seji dne 7. decembra 1956 izdal ODLOK o razveljavitvi odloka o namenski uporabi lokalov 1. člen Razveljavi se odlok o namenski uporabi lokalov, sprejet na 12. redni seji Občinskega ljudskega odbora Ljubliana-Siška dne 13. julija 1956 objavljenega v »Glasniku« OLO Ljubljana Št. 64 od 21. avgusta 1956. 2. člen Ta odlok stopi takoj v veljavo. Predsednik Občinskega ljudskega odborai Marjan Jenko 1. r. OBČINA MENGEŠ i. Na podlagi 15. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 18-88/52), 18., 19. fn 20. točke pod XXVIII/! dela priloge 1/A Zakona o pristojnosti ončlnsldh in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ 34-371/55, v zvezi 8 57., 58 In 59. členom Gostinskih podjetij In gostišč (Ur. list FLRJ št. 6-63/53) je Občinski ljudski odbor Mengeš sprejel na seji 12. decembra 1956 naslednji ODLOK o opravljanju gostinskih storitev Izven poslovnih prostorov v gostin-klh podjetjih In gostiščih, o odda-anju opremljenih sob turistom In o oda jan jn hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih nn območju občine Mengeš I. Opravljanje gostinskih storitev Izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč 1. Člen Gostinske storitve se lahko opravljajo izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč na priložnostnih shodih in prireditvah (zabavah, veselicah), na sejmih, razstavah in drugih prireditvah na prostem ali v zaprtih prostorih. 2. člen Za opravljanje gostinskih storitev po 1. členu tega odloka je po-trebno dovoljenje, ki se izda samo za čas, dokler traja prireditev. 3. člen , Dovoljenje po prejšnjem členu se daje gostinskim podjetjem in gostiščem ter vsem gospodarskim in množičnim organizacijam, katerih poslovni predmet obsega tudi gostinsko delavnost ter ga izda Odsek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora po poprejšnjem zaslišanju gostinske zbornice In pristanku pristojnega organa za občo upravo, na prošnjo organizacije, ki namerava opravljati take storitve. Dovoljenje se izda, če organizacija, ki namerava opravljati tako storitev, Izpolni naslednje pogoldi 1. da prosilec nudi dovolj poroštva za kulturno postrežbo. 2. da poda prosilec zagotovilo, da bodo prireditveni prostori ustrezali osnovnim sanitarnim in higienskim pogojem za opravljanje gsotin-skih storitev. 3. da je prireditveni prostor v nočnem času zadostno razsvetljen. 4. da je prireditveni prostor preskrbljen s primernimi stranišči. 5. do Je prireditveni prostor zavarovan pred onesnaženjem in prahom in da ne ovira javnega prometa. II. Oddajanje opremljenih sob turistom in potnikom 4. člen Zasebniki lahko oddajajo turistom in potnikom opremljene sobe v svojem stanovanju pod pogoji, predpisanimi s tem odlokom. 5. člen Zasebniki, ki nameravajo oddati opremljene sobe v svojih stanovanjskih prostorih potnikom In turistom, morajo priglasiti odseku za gospo* darstvo občinskega ljudskega od- bora število in opis sob ter morebitne druge podatke o sobah. Na podlagi priglasitve odredi Odsek za gospodarstvo pregled priglašenih sob po komisiji, ki jo sestavljajo zastopniki sanitarne inšpekcije, turistične organizacije in gostinske zbornice. Na podlagi poročila komisije izda Odsek za gospodarstvo prosilcu dovoljenje za oddajanje sob in določi najemnino ter vpiše sobo v se- sek za gospodarstvo tudi odločbo o odklonitvi dovoljenju in vpisa v seznam opremljenih sob. Proti odklonitvi dovoljenja ima prizadeta stranka pravico pritožbe na Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora. znam opremljenih sob in en izvod jenja do dovoljenja dostavi krajevni turistični ali gostinski organizaciji. Do 30. maja so dolžni vsako leto prijaviti občini sobe tisti zasebniki, ki nameravajo nuditi sobe turistom in potnikom samo občasno v času turistične sezone. 7. člen Zasebniki, ki bodo oddajali sobe turistom in potnikom v smislu tega odloka, smejo nuditi prenočevalcem le take storitve, ki so neposredno vezane na oddajo sob. Oddajanje opremljenih sob v podnajem za čas daljši od 15 dni se niso njihovi stalni stanovalci, se šteje to za gostinsko delavnost in je zanjo potrebno dovoljenje po predpisih Uredbe o zasebnih gostiščih (Ur. list FLRJ št. 14/54). III. Končne določbe ne šteje za oddajanje sob turistom in potnikom v smislu tega odloka. 6. člen Ce je komisija mnenja, da soba ni primerna za oddajanje potnikom in turistom, da komisija prosilcu ustrezno navodilo za odpravo pomanjkljivosti. Na zahtevo izda od- 8. člen Pridpisi o prijavljanju prebivališča veljajo tudi za potnike in turiste po tem odloku. 10. člen Za prekrške se kaznujejo z denarno kaznijo do 3000 dinarjev: a) fizične in pravne osebe, ki niso gostinska podjetja ali gostišča, ki brez dovoljenja opravljajo gostinske storitve; b) kdor pri oddajanju opremljenih sob turistom in potnikom ravna 11. člen Ta odlok velja od dneva objav* v »Glasniku« OLO Ljubljana. Ljubljana, 17. oktobra 1956. Predsednik Občinskega ljudskega odbora' Ivan Vidali 1. r. ------------------------------A Vsebina v nasprotju s predpisi 4. in 7. člena ” ika. 9. člen Ce zasebna gospodinjstva dajeio hrano več kot petim abonentom, ki tega odlol Ce opravljajo gostinska podjetja ali gostišča gostinske storitve izven poslovnih prostorov brez dovoljenja, se kaznujejo po uredbi o gc stinskih podjetjih in gostiščih (Ul list FLRJ št. 5/54). o- Razprava o poročilu Sveta za kulturo Razpis Personalne komisijo 1. Odlok o razglasitvi spominskega prazni*1 v občini Litija 2. Odlok o razveljavitvi odloka o nuincn* * * 6 * 8* uporabi lokalov v občini Ljubljana-SiS*1 3. Odlok o opravljanju gostinskih štorij izven poslovnih gostinskih podjetij gostišč, o dajanju opremljenih sob ton stom in oddajanju hrane abonentom 1 zasebnih gospodinjstvih na območja ' čine Mengeš Jj rski’ Zaključni računi za I. 1955 gospodari organizacij: Stavbeno in pohištveno ) viguuizavij. UIUTUCU1I IU puuiaiiouv . 1 zarstvo, Vrhnika; Kovinarske in inehaH* j ne delavnice, Vrhnika. L i i t Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja STAVBENO IN POHIŠTVENO MIZARSTVO, Vrhnika, v letu 1955 V letu 1955 je podjetje zaposlovalo povprečno 17 delavcev in uslužbencev ter doseglo 7,315.153 din prometa. '■h I AKTIVA BILANCA na dan n. decembra 19M sl p PASl^hi Zap. št. (4 a z i v postavke Znesek v 000 din Zap. št. Naziv postavke Znesek v 500 dU> t>l hi ,3 tj A. Osnovna In Izločena sredstva l. Osnovna sredstva Z. Investicije v teku I. Izločena sredstva m druga investicijska sredstva 1.887 394 8. Obratna sredstva L Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu In druga aktiva t. Kupci In druge terjatve 1. Druga aktiva D. Finančni uspeh I. Razporejeni dobiček 1. izguba Skupaj: 1.411 180 406 $.082 9. 10. A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev Dolgoročni krediti za dokončane Investicije Razni skladi Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij Drugi viri finansiranja investicij B. Viri obratnih sredstev Vin obratnih sredstev (skupno) C. Vin sredstev v obračunu In druga sredstva Dobavitelji In druge obveznosti Druga pasiva D. Finančni uspeh Dobiček Kritje Izgube ____________________________________________Skupaj; 1.7 U Ut 4 40* - Vodja računovodstvu Vošntk Franc Predsednik upravnega odborai Kogovšek Jane* Direktor podjetja) Malavašič Bernard ki M Izvleček iz poročila o poslovanju KOVINARSKE IN MEHANIČNE DELAVNICE, Vrhnika v letu 1955 AKTIVA V letu 1955 je podjetje zaposlovalo povprečno 24 delavcev In uslužbencev ter doseglo 12,795.553 din prometa BILANCA na dan 31. decembra 195$ vSl( Znesek v noo din Z^p Naziv postavke A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 5.766 l. Sklad osnovnih sredstev 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 456 3 Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij S. Drugi viri finansiranja kivestlclj 1.433 B. Viri obratnih sredstev 6. Vin obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva T. Dobavitelji In druge obvcžfnosU 8. Druga pasiva 1,117 D. Finančni uspeh 9. Dobiček 9.441' 10. Kritje Izgube Skupaj 1 Zap št Naziv postavke Znesek v 000 i A. Osnovna In Izločena sredstva L Osnovna sredstva 2. Investicije v teku J. izločena sredstva in druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva L Skupne obratna sredstvi C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 6. Kupci In druge terjatve 6. Druga aktiva O. Finančni nspeb I. Razporejeni dobiček 8. Izguba Skupaj: Vodja računovodstvai Vošnlk Frane Predsednik upravnega odborai Ferjančič Franc Direktor podjetja! Voljč Anton