Leto IM Številka 188. v lltiHM i torcb 19. ovjurta mi. Cena Din. T 1 • ghsl* ?Nk du popoldne, limrnil nedelje In prisnike. — laserett i do 30 pettt i 2 D, do 100 vrst t 2 D 50 p, večji fnseratl pettt vnti 4 D; notice, poslano. Izjave, reklame, preklici beseda 1 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, n Inozemstvo 360 D. i CprarnUtvo: KneHova mUea aiev. 5, priUiftje. — Telefon eter. 304. Uredništvo i SnaUova ulio* it 5, I. nadstropje. — Telefon eter. 34. IT* PoStnlna platana v gotovini. Jfc*^ Najvažnejši resort za našo mlado državo je brez dvoma v sedanjem trenotku notranje* ministr* stvo. Ob drugih prilikah in pri drugih razmerah bi mesto najvažnejšega resor« ta lahko zavzelo finančno ministrstvo ali ministrstvo industrije in trgovine. To se pač odloči po tem, ali priznamo, da je prva naloga nove države vpraša* nje notranje konsolidacije, ali pa fi* nančna ter splošnosgospodarska konso* lidacija. Za nas velja v sedanjih razme* rah. da je notranje ministrstvo naš naj* važnejši resort. Vprašanje notranje konsolidacije je v najtesnejši zvezi s samostojnim obstojem naše države, z našo svobodo in z našim ujedinjenjem. Ostala vprašanja gredo vzporedno in se rešujejo istočasno sama od sebe ob notranjem problemu. Mi smo država, v kateri je treba poedine dele skupaj zliti, v kateri mo* ramo šele razvijati skupno državljan* sko zavest, enotno nacijonalno čustvo, ljubezen do nove državne zajednice, ki jo mnogi, žal ne marajo. To izhodno stanje naše države je rodilo vprašanje notranje konsolidacije, konsolidacije našega nacijonalizma, ker pod nacijo* nalizmom razumemo notranjo vero in ljubezen do skupne domovine, do skup* ne svobode, do skupne samostalnosti. Brez take duševnosti ne more obstojati moderna država, brez tega odpornega ognja ne more kljubovati zunanjim sovražnikom. Pa tudi za notranji razvoj in napredek je taka vera prepotrebna. Brez enotne nacijonalne volje niso mo> goči veliki in skupni kulturni in civili* zatorični cilji, se ne morejo ustvariti skupni kulturni liki, velike književnosti ter zrelejši plodovi duha. Nacijonali* zem ustvarja zavest pripadnosti k veli* ki, samostalni družini, koje cilj je tek* movati z ostalimi narodi na vseh poljih človeškega življenja. Nacijonalizem je energetičen princip modernega dušev* nega in državnega življenja. Zato po* treben kulturi, gospodarstvu, državni obrambi, notranji moči nove države. Mi pa smo država, ki moramo po* leg drugih, običajnih nalog na gospo* darskem in splošno * civilizatoričnem polju ustvarjati tudi svoj nacijonali* zem, svojo novo duševno skupnost, ki moramo konsolidirati duše v smislu novega državnega nacijonali zrna. Od* tod posebna važnost, ki jo ima notra* nji resort za vso našo usodo, za vso našo bodočnost. Razume se, da pod tem vidikom naše notranje ministrstvo ne sme skrbeti zgolj za policijski red in svobodo, marveč da ima vzgojno in prohibitivno nalogo, da namreč pod okriljem policijskega reda in svobode ne vzraste lulika, ki lahko razžene sku* pen dom in onemogoči razvoj mladega, potrebnega jugoslovenskega nacijona* lizma. Naj se reče o notranjem delovanju g. Pribičeviča karkoli, dejstvo je, da je ta državnik od vsega začetka pravilno zapopadel nalogo našega notranjega resorta ter po svoji najboljši volji po* izkušai delovati in pomirjevati našo notranjost v smislu razvoja k zdrave* mu in čvrstemu jugoslovenskemu naci* jonalizmu. Če se je v tem oziru zapletel v boj s takozvano absolutno svobodo političnega udejstvovanja, ki so jo neki hrvatski in slovenski separatistični po* litiki reklamirali zase, tedaj moramo reči. da je imel popolnoma prav. kajti nad notranjo politiko in strankarsko agitacijo stoji država kot nekaj, kar se ne ustvarja s strankarsko agitacijo, pač pa s potoki krvi in z naključji sve* tovne zgodovine. Tudi strankarsko de* lovanje se mora podrediti državnim in ustavnim idealom. Če posmatramo sedaj naše novo notranjo ministrstvo ter zlasti novega notranjega ministra, moramo reči, da se ne zaveda svoje dolžnosti in da sploh ne pojmuje problema notranje konsolidacije. Naš minister se je po* stavil na stališče, da je treba prepustiti notranji razvoj svoji mili volji ter ab* solutni prostosti, kar pomeni absolutno samovoljo Radičevih tribunov in nji* hovo absolutno svobodno protidržavno delovanje. Pod masko policijske nedo* takljivosti in svobode bodo. mogli Ra* Sokolski zlef v Zagrebu. lV slavnostnem sprevodu 6000 Sokolov v kroju. ;— Navdušene ovacije prebivalstva. — Sokolski sabor. — Incidenti- — Zagreb, 18. avgusta. (Izv.) Včeraj je bil zaključen pokrajinski zle t jugoslovenskega Sokolstva v Zagrebu. Dopoldanski sprevod Sokolstva skozi mesto se je izvršil v najlepšem redu ter je bil od občinstva tudi navdušeno pozdravljen. Ker je vse popoldne padal dež, je odpadla druga javna telovadba. Ob pol 9. dopoldne so položili češkoslovaški Sokoli v Jugoslovenski akademiji venec na Strossmaverjev spomenik z jugoslovensko in češkoslovaško tro-boinico z napisom: »Velikemu Slovanu ČOS«. Dopoldne je krenil velik sprevod Sokolov z zletiŠča skozi mesto. Sprevoda se je udeležilo okoli 6000 Sokolov v kroju, enako število Sokolstva brez kroja pa ni bilo pripuščeno v sprevod. Sprevodu je načelovala sokolska konjenica. V sprevodu je sodelovalo 14 godb in fanfar ter so nosili 81 sokolskih zastav. Za konjenico ter godbo vojaške glasbene šole iz Vršca je korakalo starešinstvo JSS z bratom G a n g 1 o m na čelu v spremstvu zastopnikov ČOS br. Stepankom, zastopnikom poljske sokolske zveze br. Z a m o j s k i m ter zastopnikom ruske sokolske zveze v emigraciji br. dr. V e r g u n o m. Za starešinstvom so korakale Sokoliće, in sicer je bilo ženskega naraščaja 336, Sokolić pa 744 iz 18 žup. Nato je sledil moški naraščaj (176). Sokolov v kroju je bilo 1482 iz 24 žup. 236 Sokolov je korakalo v telovadni obleki pod vodstvom olimpijske vrste, kateri je načeloval olimpijski prvak br. Leon S t u k e I j. ki je bil burno pozdravljen ter je nosil v roki šopek cvetja. V slovenski narodni noši so korakali 104 Sokoli. SS Sokolov pa v raznih drugih narodnih nošah. Na koncu sprevoda je korakalo 2000 seljaških Sokolov. Vseh skupaj je bilo v sprevodu okoli 6000 Sokolov in, kakor že rečeno, 6000 Sokolov ni bilo pripuščenih v sprevod, ker niso imeli kroja. Sprevod je korakal po mestnih ulicah pred narodno gledališče na \Vilsonov trg. Z balkona narodnega gledališča je pozdravil So-kolstvo starosta JSS Gangl. Na balkonu je prisostvoval svečanosti minister za javna dela Pečic. Po govoru staroste br. Gangla se je sprevod zopet razvrstil ter krenil skozi drugi del mesta nazaj na zletišče. Ves čas sprevoda je vladal vzoren red in ni bilo nobenih incidentov, pač pa je občinstvo Sokolstvo povsod burno in navdušeno pozdravljalo. Po vseh ulicah so stale goste množice naroda, ki so prirejale Sokolom oduševljene ovacije. Tudi z oken je občinstvo pozdravljalo sprevod. Ob pol 13. se je otvoril v saborni dvorani v gornjem mestu drugi Jugoslovenski sokolski sabor. Otvoril ga je starosta .1SS br. Gangl z izredno lepim nagovorom. Pozdravil je pred vsem zastopnika kralja, generala Srećkovića, ki je sedel na desni od predsedništva na častnem mestu, ter zastopnika vlade ministra Pečica, ki je sedel na levi strani. Za tem je pozdravil zastopnika vojske generala Uzuna Mirkovica, zastopnika zagrebške oblasti Toncica ter češkoslovaške, poljske in ruske brate. — Početkom svojega govora se je tudi spominjal pokojnega staroste JSS br. dr. Oražna, pri čemer so se vsi delegati, okoli 300 po številu, dvignili s sedežev ter zaklicali br. Oražnu trikrat »Slava!«. V svojem govoru je starosta br. Gangl naglašal, da je naloga jugoslovenskega Sokolstva vzgojiti generacijo, ki se bo postavila na čelo jugoslovenskega bratstva, ki vodi danes Sokolstvo v njegovem delu. Naglašal je: Mi smo ena država, en narod in eno Sokolstvo in v tem ne moremo poznati nobenega kompromisa. Sokolska državna politika temelji pravzaprav v načelu: Za sebe nič, za narod vse. Od prvega sokolskega sabora, ki se je vršil leta 1919, do danes je narastlo število sokolskih društev v Jugoslaviji za 268, za 10 novih žup in za 40.000 članov. Danes šteje jugoslovensko Sokolstvo 425 društev. 26 žup m 84.116 članov. Po govoru staroste br. Gangla se je oglasil k besedi zastopnik Nj. V. kralja general Srečkovfc, ki je naglašal, s kolikim zanimanjem spremlja Nj. Vel. kralj delo Sokolstva. Zastopnik vlade minister Pečic je pozdravil sabor v imenu vlade ter obljubil Sokol-stvu vsako pomoč. V imenu poljskih Sokolov se je zahvalil za pozdrav br. Skrzetinski, v imenu ruskih Sokolov br. dr. Vergun in v imenu češkoslovaških Sokolov br. Stepanek. Za tem ie prišla na dnevni red nova ustava jugoslovenskega Sokolstva. izdelana v posebnem odseku, ki je bila sprejeta v celoti. Nato je starosta br. Gangl odgodil sabor na danes ob 8. zjutraj. Popoldne ob pol 15, 4e došlo v Zagrebu do demonstracij. Popoldne bi se imela vršiti na livadi grofa Kulmerja konjska tekma hrvatskega Sokola. Po tekmi pa javna telovadba hrvatskega Sokola v zagrebškem predmestju. Vsi hrvatski Sokoli so se imeli sestati pred sokolsko zgradbo na Wilsonovem trgu, odkoder so imeli odkorakati na telova-dišče. Ker je padal dež, je bila tekma odpovedana, hrvatski Sokoli pa so hoteli oditi k telovadbi njihovega Sokola na Laščini. Pred zgradbo Hrvatskega Sokola na "VVilsonovem trgu se je zbralo okoli 600 mladih ljudi, ki so se hoteli pridružiti sprevodu hrvatskih Sokolov skozi mesto. Pred Obrtno šolo. v kateri so bili nastanjeni jugoslovenski Sokoli iz Dalmacije, je došlo do prepira in do pretepa. Nastalo je žvižganje in pričelo je padati kamenje tako. da je bilo nekoliko Šip razbitih na zgradbi hrvatskega Sokola in ranjenih več oseb. med njimi tudi nekaj stražnikov. Končno je bila policija o jače na z orožništvom. H ie izpraznilo \Vilsonov trg. — Zagreb, 18. avgusta. (Izv.) Pri izgredih, ki so jih povzročili na 'VVilsonovem trgu in drugod po mestu včeraj popoldne Nanaovci in hrvatski separatisti, so bile v spopadu s policijo in orožništvom 4 osebe težko ranjene, kakih 20 oseb pa je bilo lažje ranjenih. Zvečer je policija zaprla vse kavarne, kakor tudi dohode na večje trge ter s tem preprečila zbiranje množic. Nato je nastal v mestu mir. Gosti so tekom noči večinoma odpotovali in so danes ostali v Zagrebu samo starešine Sokolstva. Vlada in dogodki v Zagrebu. dići, Kraffti, Ferad Beg Drage, Spahi in drugi razvijati svoje sebične straukar* ske manevre ter razdirati državo, ki jo ne marajo, Notranji minister uni* čuje vsako razliko med zakonom zve* stim, pokornim državljanskim življen* jem in med delovanjem, ki je veleiz* dajniško in ki spada pred tribunah Naš notranji minister prepušča razvijanje državljanskega čustva, spoštovanja pred zakoni, ljubezen do domovine, svetemu duhu. To bo že samo od sebe prišlo. Tudi g. Radić se bo sam od sebe patrijotiziral in bo začel samo radi Davidovičeve vlade »reda, zakona in pravice« ljubiti jugoslovensko državo ter odnehati od svoje razorne, boljše* viške in protidržavne agitacije. Nova notranja politika pomeni višek neres* nosii, nepojmovanja dolžnosti in nalog sodobne notranje politike! Naš notra* nji minister, se omejuje na policijski red (še to je zelo dvomljivo, ako pri* mer j amo, kaj sme uganjati n. pr. za* grebška druhal proti sokolskim zletni* kom!), na takozvani javni red in mir* pri tem pa pozablja na svoje elemen* tarne dolžnosti ter na naloge, ki ga čakajo kot našega notranjega ministra, ki ima vladati nad razmeroma različ* nimi plemeni ter še težjimi strankarski* mi razmerami. Problem notranje poli* tike obstoja v obvladanju razoranih političnih razmer, v obvladanju nena* sitnih, nebrzdanih strankarskih dema* gogov, ki se zaletavajo v državo in ki bi jo hoteli uničiti. Tega. ne uvidi novi notranji minister, zato pa tudi naza* dujemo in se je bati, da bodo proti* državni elementi prešli v ofenzivo ter nam resno ogrožali naše velike prido* bitve na državnem polju, naše državno in narodno edinstvo. Ogorčenje v Beogradu. — Seja obsojajo separat — Beograd, 18. avgusta. (Izv.) Sinoči se je vrnil v Beograd minister za javna dela, Pečic, ki se je udeležil kot za* stopnik vlade sokolskega zleta v Za* grebu. Ob svojem prihodu ob pol de* vetih dopoldne je posetil notranjega ministra Nasto Petroviča ter ministr* skega predsednika Ljubo Davidovića, s katerima je dalje časa konferiral o in* cidentih v Zagrebu povodom sokolske* ga zleta. Ob desetih dopoldne se je pri* čela plenarna seja vlade, na kateri je ministrski svet ugotovil svoje stališče napram zagrebškim dogodkom. Prvi je na seji govoril ministrski predsednik Ljuba D a v i d o v i č, ki je v kratkem govoru izrazil svoje obžalovanje radi incidentov v Zagrebu, nakar je notra* nji minister Nastas Petrovič obšir* no poročal o njih po podatkih, ki jih je prejel od svojih organov. Tudi mini* ster Pečic je na seji vlade poročal o svojih vtisih, ki jih je dobil v Zagrebu, ter o incidentih. Ugotovljeno je, da so vse incidente izzvali Hanaovci in frar.* kovci. Vlada se je postavila na stališče, da je treba proti krivcem uvesti radi teh nemilih dogodkov najostrejse ko* rake. Odrejeno je, da odpošlje v Za* greb notranji minister višjega uradni* I vlade. — Tudi vladni krogi istične izgrede. ka, ki ima izvesti preiskavo radi do god* ko\\ ki so se iz\'ršili povodom sokolske* ga zleta v Zagrebu. — Beograd. IS. avgusta. (Izv.) Vesti o spopadu v Zagrebu so izzvale v Beo; gradu največje ogorčenje. V vladnih krogih se skušajo dogodki v Zagrebu omiliti ter se izjavlja, da ni bilo večjih incidentov. Dementiranje od strani vla* de pa se smstra kot lažnjivo, ker je bili mobilizirana vsa zagrebška policija in je bilo potrebno mobilizirati mitraljeze, da so razgnali demonstrante. Med več* jim številom ranjencev je tudi mnoqn orožnikov. Vso krivdo radi izgrednv nosijo Hanaovci. Rnnjeni so bili na obeh straneh, tako med demonstranti, kakor tudi med jugosJover.skimi Sokoli. V Beogradu se incidenti v Zagrebu splošno obsojajo, in sicer tudi i> vlad* nih listih. Ko se je minister Pečic od* peljal iz Zagreba, je bil ob svojem vs!o= pu v vlak ižvižgan od frankovce\>. Za danes dopoldne jc bila sklicana nujna ministrska sejč, pred katero je minister Pečic dol^o konferiral z ministrskim predsednikom Pavidovićem. Seja vlade opoldne še ni biU kon* čana. Posojila ponujajo... — Beograd, 18. avgusta. (Izv.) Pre* tekli teden se je vršilo v finančnem mi* nistrstvu več konferenc, na katerih se je razpr vljalo o raznih inozemskih po* nudbah glede posojila naši državi. Teh konferenc sta se udeležila tudi bivša ministra dr. Kumanudi in dr. Veljkovič. Predvsem se je razpravljalo o ponudbi Bleerove skupine, ki ponuja aživotvo* renje svojega posojila. Kakor znano, Bleerova skupina ni izvršila svojih ob* veznosti in ni izplačala drugega obroka deset milijonov dolarjev, radi česar ji je bilo posojilo odpovedano. Sedaj je Bleerova skupina zahtevala opcijo za drugi obrok deset milijonov dolarjev. Kot prvi lel tega posojila bi plačala pet milijonov dolarjev nominale. Druga po* nudba izvira od neke angleške tvrdke, ki ponuja 7 milijonov funtov, in sicer 4 milijone v blagu, 3 milijone pa v de* narju. Razen tega je bilo stavljenih vladi še več ponudb, ki pa imajo vse pogoje, da se mora odpovedati Bleero« vo posojilo. Odločitev o tem vprašanju še ni padla. Kakor poročajo, se bo mo* rala vlada odločiti za eno ali drugo po* sojilo. da bo mogla izvršiti započete železniške proge, in sicer v prvi vrsti Niš * Prokuplje, tVardište - Užice in pa liško železnico. VELIKI ŽUPANI ZA BOSNO IN HERCEGOVINO. — Beograd, 18. avgusta. (Izv.) V soboto opoldne je kralj sprejel v avdi-ienco notranjega ministra Nastasa Petroviča, ki je kralju poročal o notranjemu položaju in delu vlade. Notranji minister je predložil kralju v podpis ukaze o izpremembah med višjim r Volna, trikotaža Ljubljanski velesejem paviljon H 320 - 321 Gaspari & Faninger Maribor. 5353 u radništvom. Glede imenovanja veli ki K županov ima: danes v ponedeljek pasti definitivna odločitev, ker ima nova vlada za nekatere županije po več kandidatov in do nedelje še ni bil dosežen v vladi sdede tetra popolen sporazum. V kolikor se doznava, <*o za Bosno in Hercegovino določeni naslednji veliki župani: za Sarajevo Milan Blažeko-vič, za Travnik srezki prebVrtojriflc v Mostar ju Angjelo Stambuk, za Bihač sodni svetnik v Gacku Jovan Starovie\ za Tuzlo ocTdelni predstojnik v Sarajevu Josip Trover, za Banjaluko pa o£ško sukno vedno v zalogi. Izdelujeva obleke po meri in najnovejšem kroju. načrta bržkone razpuščen, ker je treba za sprejetje dveh tretjin, za kar je potrebno sodelovanje nemških nacijonal-cev. Ker odklanjajo nemški nacijonalci londonske dogovore, ne bo preostalo nemški vladi drugega, kakor apelirati na volilce. Mednarodna interparlamentarna konferenca. — Beograd, 18. avg-uata (Izv.) Medna, rodna Interparlamentarna konferenca, ki se bo te dni otvorile ▼ Bernu, bo obrana. rala rasna vprašanja, M §e tičejo tudi interesov naSe države. Dnevni red te konte, renče je naslednji: 1.) Volitev predsednL Stva in tajništva konference; 2.) Izpolnitev ter 1 sprememba posameznih Členov ustave mednarodne parlamentarne zajednice in sicer člena 3. in 10. ter načrta pravilnika mednarodne Interparlamentarne zajednice. To vprašanje je radi tega zanimivo, ker je sedaj sproženo tudi vprašanje sodelovanja zastopnikov narodnostnih manjšin na mednarodnih interparlamentarnih konferencah. Kazen tega se bo na tej konferenci razpravljalo tudi o vstopu zastopnikov parlamentov posamnih do-minionov in kolonij v mednarodno interparlamentarno konferenco. Pri tem bo prišel na dnevni red tudi predlog o razmerju sodelovanja na mednarodnih interparlamentarnih konferencah z osirem na število poslancev posameznih zakonodajnih za-b to po v; 3.) Letno poročilo o delu in letno poročilo tAJništva. 4.) Parlamentarna kontrola zunanje politike. O tem bosta poročala Norvežan Movinken In Nemec VValter SchikJng. To vprafianje je izredne važnosti, ker tvori desetletja predmet razprav v parlamentih skoraj vseh držav. V bistvu predstavlja to vprašanje boj parlamenta z diplomacijo in doslej še nI uspelo priti v tecn pogledu do kakšne rešitve, ker so mnenja deljena, med tem ko se nekateri ierekajo za parlamentarno kontrolo zunanje politike, zastopajo drugi načelo tajnosti diplomacij« v Interesu drsa ve. Bržkone tudi sedaj v Bernu ne bo došlo glede tega vprašanja do pozitivnih rezultatov. 5.) O kolonijalnih mandatih Društva narodov bo poročal Francoz Moute. 6.) Ekonomska in finančna vprašanja: a) O reparacij, skem problemu bosta poročala v imenu upnikov neki Anglež, v Imenu dolžnikov pa Madžar baron Josef Stereny. Pri tej točki se bo razpravljalo načelno vprašanje reparacij, kar je eno najvažnejših vprašanj za vse države zmagovalke, ker se bo brez dvoma mnenje mednarodne interparlamentarne konference upoštevalo tako od repa-raeljske komisije, kakor tudi od Društva narodov, b) O mednarodnem prometu in svetovni ekonomski solidarnosti bo poročal zastopnik Madžarske baron Sterenv. 7.) Socijalna politika: O emigraciji bo poročal zastopnik Francije in pa zastopnik Švicar, ske. 8.) Določeno je tudi bilo, da se raz. pravlja o rasoroženju. To vprašanje pa odpade, ker je zelo kočljivo in o njem ne bo nobenega poročila. 9.) Voliti se Ima oso_ bje, ki Ima vršiti službene funkcije v času od zaključka te konference do prihodnje, ki se vrši 1. 1925. 10.) Nazadnje sledi voli. tev enega člana izvršilnega odbora medna, rodne interparlamentarne konference. Julijska Krajina. — Izpiti občinskih tajnikov. Začetkom deeembra U. se bodo vršili izpiti za dosego patenta občinskega tajnika v novih pokrajinah. Za izpite so določeni kraji Trst. Pula in Trident. Nobenega dvoma nI, da se bodo slovenskim tajnikom delale vsakovrstne težkoče. — Strela razbila spomenik. Spomenik na hribu Sv. Marka pri St. Petru tik Gorice je poškodovala strela. Nekateri so se bali, da zarjovejo Italijani, da so Slovenci pokvarili spomenik, kakor je bilo takrat na Krnu, ko je treščilo v Italijanski spomenik, ali sedaj je bilo vse tiho in Italijani so menda le prepričani, da italijanski spomeniki niso zavarovani pred poškodbami s strani strele. — V Sežani je umrl gosp. Peter Pir-j e v e c, živinozdravnik in posestnik. — V Prebenegu v Istri je umrl gosp. Anton R a p o t e c, bivSl občinski blagajnik v Dolini. — Sport v Julijski krajini. V Mirnu pri Gorici se je vršila nogometna vaja med športniki iz Vrtojbe in VipolŽ. Slednje dru_ Irvo.dobro napreduje. Vrtojbi je treba organiziranega moštva. Tudi v Mirnu se je os- novalo športno društvo, ki se že pridno vadi. Le pogumno na delo povsodi in dobri uspehi ne izostanejo. V Ilirski Bistrici sta se ustanovili športni društvi »Zora« in >BL. strica«. Člani so večinoma dijaki, športni prlčetki so dobri. Ako pride do obsežne športne organizacije, smemo upati na lep razvoj športne ideje Bj&ed Jugosloveni v Julijski krajini. }k zabite, ko pijete na ljubljanskem velescjmu eks, da Se&ite tam kot vedno priljubljeni 3359 «*ecv ksks Politična vesti. = Več stvarnosti bi rad »Slovenec«, ki je strašno hud, da smo pribili le golo dejstvo glede neumestne agitacije, s katerega je minist. Sušnik otvori] vele-sejem. Nihče bi ne ugovarjal, če bi bil zastopnik vlade samo nazdravil na slovenskih tleh slovenskemu narodu. ^Slovenec« je zamenjal pojem klerikalna politična zagrizenost« s slovenskim narodom. Če misli, da so zdaj, ko sede tigri pri vladnih jaslih, že vsi Slovenci v taboru SLS ,se presneto moti. Ljubljanski velesejem je res eminentno slovenska ustanova, kar pa še ne pomeni, da je obenem klcriknlni monopol. Sejmišče ni in ne sme biti tribuna, raz katero bi se razlegala klerikalna politična gonja. In če smo to prebili, menimo, da je tudi in še posebno ustreženo stvarnosti. = Kako piše blokaški tisk! Pod Davidovićevo vlado je znova začel izhajati v Zagrebu najbolj šovinistični list Hrvatske — »Hrvatsko Prave«. V vsaki številki blati našo državo in Makedonijo odkrito pripisuje in prodaja Bolgarom. Evo iz včerajšnje nedeljske številke sledeče odstavke: *Iz zemlje krvi in solz — Makedonci zahtevajo plebiscit! V celi SHS državi edino Makedonci vodijo borbo, kakor v Irski Sinnfein. Zastonj pobija državna oblast revolucionarne bande, zastonj zapira cele skupine ljudi. Na mesto razbite čete stopita dve, požgana sela, zaprte žrtve, poklana nedolžna deca, kakor priznava sam Nastas Grozni (lep naslov novemu notranjemu ministru!) pa kriči od ogorčenja do neba. Makedonski komite, pravi makedonski Sinnfein, tvori jedro tega odpora. On je emancipacija makedonske narodne duše, ki se buni proti srbskemu gospodstvu in hoče svobodo in avtonomijo.« Itd. v takem slogu! = Slepa plemenska strast! Te dni je slavilo gasilno društvo v Varaždinu svojo 601etnico. Slavnosti so se udeležili pod vodstvom g. Josipa Turka tudi slovenski gasilci. Pri tej priliki je prišlo v razgovor tudi vprašanje o pristopu hrvatskih gasilskih društev v Zvezo jugoslov. gasilskih društev. Gasilna društva so Človekoljubne organizacije, ki s politiko nimajo ali bi vsaj ne smele imeti ničesar opraviti. Tega mnenja so bili rudi slovenski gaslici v Varaždinu. Hrvatski gasilci pa so bili drugega naziranja. Izjavili so, da je zveza mogoča, toda samo pod pogojem, ako se iz skupine SHS izloči prvi S, to je ako se iz zveze izločijo — Srbi. Kakor se iz tega vidi, zanašajo na Hrvatskem politiko že med gasilce! Kje je pamet in treznost? — Italijansko ar m a dno stanje. Agentura »Štefani« je te dni naznanila, da bo s L septembrom odpuščen ar-rrradni letnik 1903. General Bencivenga pravi v listu »Mondo«, da bo od tega dne dalje pod orožjem samo letnik 1904. Do izvršenega izvežbanja novih rekru-tov znaša moč sedanje armade samo Še 80 do 90.000 mož. Bencivenga primerja to stanje čet s stanjem drugih držav in dostavlja, da italijanska armada od sep- tembra dalja ne bo mogla zadostovati svojim nalogam pri morebitnih notranjih nemi ril l = Radič je vendarle bolan! Bco-gradska »Pravda«, ki je kakor znano, glavno glasilo Ljube Davidoviča in kot taka v tesnih zvezah z radićevci, up>= tavlja, da je Stjepan Radića vendarle zadela kap in pravi, da radi posledic te bolezni »še ne more rabiti desne ro» ke in da je stanje njegove bolezni resno.« Trgovska pogodba z Avstrijo. V soboto popoldne se je vršila v trgovski in obrtni zbornici anketa zagrebških gospodarskih korporacij glede gospodarske pogodbe z Avstrijo. Ankete se je udeležil načelnik ministrstva za trgovino in industrijo in inšpektor istega ministrstva dr. Lazarević. Anketi je predsedoval predsednik zagrebške trgi rvske zbornice Vladimir A r k o, ki je naglašal v svojem govoru, da ni dovolj samo nacijonalna svoboda, temveč da nam je potrebna tudi gospodarska neodvisnost. Pri sklepanju trgovske p -godbe z Avstrijo je treba predvsem paziti, da se ne bodo pri nas razpečavali predmeti, ki jih proizvajamo sami dovolj v naši državi. Načelnik ministrstva za trgovino dr. T o d o r o v i ć je naglašal, da bo trgovinski dogovor, ki se bo skle-rlil z Avstrijo, mnogo širši nego prošli, ker bo obsegal tudi tarifni dogovor. Zaradi tega je bilo potrebno sklicati na posvetovanje naše gospodarske kroge v Zagrebu in v Ljubljani, ki reflektiralo na avstrijski trg, da se ugotove njihove želje glede onih gospodarskih panog, ki so ogrožene od avstrijske konkurence. Naglašal je potrebo, da izberejo gospodarski krogi v Zagrebu delegate, ki bodo izdelali primerne predloge in šli kot eksperti k pogajanjem na Dunaj. — Dr. Oton F r a n g e š je govoril v imenu kmetijstva in naglašal da se mora ustvariti organična celota naše gospodarsKc politike, to se pravi, tak sistem gospodarske politike, ki bo reguliral naš izvoz in uvoz. Zaščitna carina je potrebna, vendar pa se tudi v tem pogledu ne sme iti predaleč. Sicer pa žele zastopniki kmetijstva istotako, da se naši poljedelski proizvodi predelujejo v naših tovarnah. Predsednik Zveze industrijceV S. D. A 1 e k s a n d e r je zahteval v prvi vrsti zaščito naše industrije ter poudarjat, da vlada v vsaki državi protek-cijonizem. Pred vsem pa moramo mi brezpogojno vstrajati na tem. da se uvede zlati ažijo, ker sklepamo pogodbe z onimi državami, ki stoje na stališču zlate paritete. Ugovarjalo se je, da bi se z uvedbo zlatega ažija povečala draginja. To pa ne more biti samo prehoden pojav. S tem se bo zaščitila industrija, padli bodo produkcijski stroški in blago se bo pocenilo. Za industrijske panoge, ki morejo preskrbovati vso drŽavo s svojimi proizvodi, pa je treba brezpogojno uvesti zaščitno carino. Treba je skrbeti, da dobimo sirovine in pol fabrikate, potrebne za našo industrijo. Zaščitno carino je treba uvesti za kemično, papirno, steklarsko, grafično, tekstilno, Čokoladno, cementno in azbestno industrijo. Predsednik zveze trgovcev je ugotovil, da je Avstrija industrijska dežela, mi smo pa agrarna. Naš interes mora biti, da izvažamo agrarne proizvode in da uvaža Avstrija industrijske. Za agrarne proizvode so potrebne prevozne ugodnosti in minimalne postavke. Avstriji se ne sme dovoliti, da ustvarja razne takse na naš uvoz. Po govoru zastopnika obrtnikov, ki je naglašal, da so mali obrtniki premalo zavarovani, je delegat sarajevske trgovske zbornice J e-1 a v i Ć konstatiral važnost vprašanja izvoza našega vina. Po odgovoru načelnika ministrstva trgovine dr. Todoro-viča na izjave predgovornikov je predsednik A r k o zaključil anketo ter izjavil, da bo zagrebška zbornica poslala kot eksperta na Dunaj svojega tajnika dr. Fleischerja in generalnega tajnika Zveze industrijcev Marka Baura. B. Grlmshaw-G. C!avigny: gospodična kapetan. Roman z avstralskih" otokov. — Upam zatrdno. Morje pozna bolje kot vsak izprašan mornar, razen tega je pa nečimerna kot pav. — Toda iz katerega vzroka naj bi prišla na krov? — Vraga, da vidi karto, na kateri sem zaznamoval, kje smo zadeli ob ponesrečeno ladjo in da vidi krasni demantni nakit, ki sem ga odnesel z nje, _To je menda tisti lepi stekleni nakrt ki nam ga je lani prodal oni Nemec v Melbournu za kapske dijamante. — Kajpak! Da bi strela tega tatu! — Toda ne bo mi žal za moj denar, ako mi ta slaščica pomaga ujeti dekle v zanko. Med tem, ko se pa midva sprašujeva, ali pride, sem prepričan, da je naredila svoj načrt in upa od mene izvedeti mesto, kje se nahaja ladja, da bi jo Šla sama poiskat in me opeharila. — To je lahko mogoče ... Za enkrat ji še niso postrigli peroti. - — Ce verjame vso stvar, ve dobro, da » ne pokažem zemljevida, predno nismo odjadrali. Ce pa vendar le pride na Ikurangija, napravi to Ka- mo zaradi tega, ker misli dobiti z zvijačo, kar jI moram prikriti. Toda ko jo bomo imeli na krovu — potem ne boj se. — Ta panterinja ne bo nikomur ničesar več ukradla — V resnici bi ji bil moral jaz zaviti vrat, toda mislim, da bo naše maščevanje lepše, tako kot smo si ga izmislili. — Jaz se ne borim rad s Ženskami in otroci, je godrnjal drugI — Ali smo mi pričeli? In Donahuejev obraz je divje zažarel v starem, neugasljivem sovraštvu, ki ga je gojil zoper Vajiti. — Toda če sumi, kdo si? — Saj ne ve ničesar. »Ikurangu ni v nobenem oziru sličen »Margaretic. Prokleta naj bo od onega dne, ko me je prosila, da pk>vem s takim vedrom, med tem ko sem bil posestnik najhitrejše ladje v Aucklandu. Niti mene, niti tebe ne pozna. Toda dovolj sva se pogovarjala. Ko se vrneš na krov, pripravi vse, kakor sem ti zapovedal in pošlji mi čoln. Upam, da se čirnpreje vrnem z njo. Sakson bo pijan kot klada; ne bo ga mogla privesti..* Ona pa se ne boji ne Doga, ne vraga » pride!... Krmar je izpil ostanek svoiega kozarca wW-skyja in zapustil gostilno. Vajiti je v svojem senenem kotičku še vedno študirala Donahuejev obraz. Ta je dobro vedel, da se je »Sibilac 2c bila udeležila ekspedicij te vrste. Malo bolj spretnih roparjev je jadralo pod Južnim kritem in če bi bil njegov načrt neverjeten, ga gotovo ne bi bil napravit Celo star pustolovec bi se bil ujel na take limanice, kaj šele Vajiti. Ta se je na vsak način morala zanimati za to. O resničnosti zadeve nikakor ni dvomila, toda bila je ženska in njen nagon ji je svetoval previdnost. Radi negotovega nemira je še kolebala. Ko je Šla nekaj minut za svojim očetom ven, da se vrne na krov »Siblle«, ji je Donahue sledil z očmi in bi bil dal mnogo, da zve, kaj se godi v tej temnopolti glavi s skodranimi lasmi. Toda nespremenjene poteze dekleta mu nrso ničesar povedale in celo dolgo uro, ki se mu je zdela brez konca, se je Donahue sprehajal po verandi Charleva in se nemirno spraševal: — Ali bi bUo bolje, če bi si bil izmislil kaj drugega? ... Ali je vaba dobra?... AR pride? ... Pisano je bilo, da pride. Ko je bil Sakson prišel na krov »Sibile«. ni bil več v stanu, se držati dalje časa pokoncu in je izginil v svojo kabino. Njegova hčerka, ki je ostala sama, se je naenkrat odločila, da pojde m poišče Donahueja. Njen pustolovski duh je zmagal nad po misleki in udušil vso njeno bojazen. Mesto rdeče tunike je oblekla bolj toplo obleka, okoli vratu si je ob«6ila zlato verigo in na ta nedolžni nakit je pripela z biserno matico vložen samokres, ki ga je skrila v nedriju. Na mizi je ležalo bodalce s kratkim rezilom, vtaknila ga je v usnjeno nožnico in ga dala v žepu Ob označeni uri se je pokazala pred Charleye-vo gostilno. Donahue je znal obvladati svoje veselje in se je počasi dvigniL — Sama? je vprašal razočaran, kot da bi bil upal, da pride tudi Sakson. Vsklik je bil tako naraven, da je bila Vajiti takoj pomirjena. — Moj oče mi zaupa, je dejala. Ce je stvar res kaj vredna, odloČim jaz. — Naj bo, je dejal Donahue, Če vas je pooblastil, je vse v redu. Nekaj trenotkov nato se je »Ikurangi-jev« čoln oddaljil od brega in ju peljal do jadrnice. Veter je prinašal z vonjem rož daljne melodije petja. Gostilne so se svetile v noči in luna je bledo razsvetljevala pristan. Vajiti je sedela zadaj v čolnu m Še nikoli se ni počutila tako dobro, nikoli še ni imela toliko zaupanja v svojo spretnost, ki jo je še vedno rešila preteče nevarnosti. In česa naj bi se tudi bala v pristanu sredi ladij m čolnov? V slučaju nevarnosti bi revorverski strel takoj privabil čolne okoli Ikurangija m Donahue bi si nikakor ne upal kaj storiti proti svojemu obisku. Ko pa je lahno skočila na krov, je imela neprijeten občutek radi umazanosti in nereda, ki je vladal okoli nje. Donahue je stopal naprej po lesenih stopnicah, ld so vedle v ladjo navzdol Prosveta. FRANJO ČIBEJ: Morala in družna. Konec. Treba torej izkazati vpliv, ki ga ima družba na moralo, bodisi na moralno živ. ljenje vesti, bodisi na moralo kulture. Najgloblji vpliv smo izkazali že zgoraj pri cen. tralnemu problemu; kolikor živimo v soci_ alnih skupnostih, v toliko .*mo neizogibno družabno vezani. Vpoštevati moramo svojo lastno naravo, svoje socialno akte in dispo. zicije za te akte, vpoštevati moramo nara_ vo in strukturo teh socialnih form samih. A tu mislimo predvsem na dejstvo, da je posameznik v vsakem oziru, bodisi po svo_ jem stališču napram sebi, bodisi napram Ekupnosti, bodisi napram kulturi, odvisen ođ okrožja, miljeja. v katerem živi. In da v to okrožje spadajo tudi > družabni.- činitelji, kot en del celotnega sveta, v katerem živimo. Teorija o miljeju in njegovem vplivu se ne sme pretiravati, a dejstvo je. da smo odvisni od fizičnega, kulturnega in družab. nega okrožja. Zadnja dva se često križata. — Znano je, da se da mnogo zločinov in prestopkov razložiti le iz družabnih faktor, jev, iz neobhodnih razmer v mladosti in razvojni dobi, iz neuspeha v življenju in dni. gih; da morajo taki činitelji vplivati pred. vsem na moralo dotičnih, je jasno. Mnogo tega, kar je nastalo v družabnem življenju kot običaj in šega, je prešlo polagoma in nehote v moralo. Vpliv takozv. javnega mnenja sega do skrajnosti in je vstani pre. drugačiti vse naše ocenjevanje v morali vesti in kulturnega udejstvovanja. Predvsem pa spravljamo radi v zvezo 2 moralo tri slučaje, ki so pa pogosto pre. težno odvisni od socialnih činlteljev. Prv!č neuspeh v življenju, v poklicu. Obstoja re_ cimo eno mesto, za katero se potegujeta đva enakovredna individua; eden mora ostati brez njega. Koliko je drugih Činite. IJev, družabna neizkušenost, neugoden zunanji vtis dotičnika in podobno zadostuje za neuspeh; ni govora o moralnih vidikih, pač pa taki slučaji morajo vplivati še nak. nadno na moralo dotlčnega samega. — Po. dobno je z trpljenjem in krivdo, in etičnim stališčem napram tem pojavom. V klasičnih tragedijah so do najnovejšega časa premalo vpoštevani činitelji okrožja. In vendar je vsega nerazrešljivega konflikta pogosto krL va nesrečna razvrstitev družabnih razmer, ne pa napaka v značaju ali celo krivda. Antigona in Kordelija, Hamlet In Otelo postanejo v obilni meri po vsem svojem etlč. nem življenju žrtve usodnih družabnih raz_ mer. Za naše in njihovo etično ocenjevanje so odločilni sociološki vidiki. — Pravtako Je z usodo človeškega življenja. NI vse po_ dedovano Iz prirojeno, da bi mogli po tem vidiku presoditi vse življenje In dejanje posameznih; ako vpoštevamo in spremenimo celo vrsto družabnih razmer, bo Izginila mora, ki leži danes tako pogosto nad vsemi razlikami starosti, spola, inteligence, poklicev, pravic in nesvobode. V dosedanji literaturi mnogo obravna. van je problem, kako vplivajo družabni činitelji, predvsem javno mnenje In »javna morala« na moralno višino posameznika ln celote, sploh na njegovo moralno življenje. Zdi se. da treba priznati, da Je ta vpliv v precejšnji meri negativen, če odm'elimo od prej podanih vidikov o etični ideji skup. nosti. Navadno In tipično za gotove vrste socialnih skupnosti je. da obstoja v njih »skupno« dožlvljenje in udejstvovanje, to Ee pravi več ali manj enako življenje. Ker pa je enakost predvsem mogoča in laže mogoča pri najenostavnejših, najnižjih In vsakdanjih doživljanjih In ocenjevanjih, ker se zlasti mase In navadne zajednice najprej zedinijo ob materialnih interesih In poenostavljenih strasteh, ob samoljubju, ne pa toliko ob duhovnih ciljih In vrednotah — ta vpliv skupnosti in skupnega življenja ne more biti ugoden in morala se In njena višina se zniža na nivo povprečnega ln Čim najnižjega. Vsaj mora biti višina morale dostopna vsakomur. Visoko razvite in du_ ševno bogate Individualnosti torej morajo živeti v napetosti z družabno moralo, boriti se Imajo za to, da najdejo primerno pot iz te zagate. A ugotoviti treba tudi, da predstojeća zakonitost ne more veljati absolutno. Vsaj Imamo skupnosti, ki slone tudi na skupnem enakem (1) doživljanju, ki pa po svoji vi. šini pomeni pozitivno vrednoto. Javno mne. nje In javna morala sta v takem slučaju Izraz globine in bistva dotične skupnosti, In če posameznik živi v takem življenju, to ne pomeni nikakršnega omejevanja njegove etične ocenitve. Nadalje imamo skupnosti, ki slone na principu diferencira^ nega (2) življenja posameznikov. V takem slučaju tudi ni nujno znižanje etične vred. nosti posameznika. A splošno moramo pri. znati, da gre povsod, kjer nahajamo tipič. no. splošno določeno in splošno veljavno, po celoti uravnano doživljanje in ocenjevanje, za pomanjkljivost; da mora biti tudi ▼ najnavadnejših vsakdanjih naših odločitvah vsaj kos naše osebnosti, kos naše svojevrstne perspektive in našega pogleda na živ. ljenje. Kratko naj se dotaknemo še obratnega odnosa: vpliva morale na družbe. V glavnem je vprašanje že rešeno: morala in na moralnem življenju sloneče etično razmiš. Ijanje imata namen življenje, ki polje v nas in v preteklosti, oblikovati z vidika trdnega sistema norm. Tu naj navedem še eno toč. ko, ki še ni popolnoma vsebovana v dosedanjem. Ugotovili smo, da nam nudi morala, predvsem pa etika sistem norm In predpisov, ki jih določa na temelju življenskih odnosov. Predvsem etika vesti in osebnosti postavlja zapovedi in osnove, ki se tičejo našega dejanja in nehanja, stavi formalno cilje našemu početju v znanosti umetnosti, filozofiji, religiji, družbi. Ta stran morale, zapovedanje in normiranje življenja pa Ima tudi družabno-pomembno vlogo in nalogo. Morala je pravec, sistem predpisov, smisel, nojurejena celota, ki vsebuje v sebi veliko erganizatorično moč in silo. To je važen prispevek morale k družabnemu življenju, da je činitelj, ki v obilni meri pospešuje in utemeljuje tvorenje skupnosti. Kjer se začne krhati moralno življenje, začnejo gine-vati tudi sile, ki vežejo zajednice v trdne tvorbe. Ostane nam še uporaba vsega doseda. njega v praksi, v vsakdanjem življenju, zla. sti v naši razrvanl dobi težko. Že Če se bo-ko beležimo, da mora zlasti vzgoja vse iz. kazane zakonitosti vpoštevati, da mora sku. Sati zbuditi onega duha, ki je potreben za uresničenje vsega predstojećega. Poživiti novega zajedniškega duha ni lahko, je zla_ sti v naši razzvani dobi težko, že če se bo. do pojmi zjasnili in naš pogled v dane razmere in v strukturo življenja poglobil, bo storjen korak naprej. Onega novega zajed, niškega življenja bo pa morda res treba is_ kati In ustvariti najprej v najbližjih nam zajednicah, v posameznih slučajih, od tu se bo krog začel širiti in polagoma bomo dosegli to, o čigar resnici smo prepričani ln o čemer so naše duše tako pogosto mislile. * ★ ★ Sejmska premijera v drami. Za velesejm je bilo treba par opernih in dramskih predstav. Dramskih seveda veselih. Iztaknili so neko veseloigro z ime. nom ^Firma P. B.r, tri dejanja, ki sta jih spisala širom svetom«3 literature nepoznana gospoda Glass in Klein. Baje Američana, gotovo pa zida. Izvirnik bo po jezi. ku pač angleški. Gre za prav poseben mi-lieu prav posebnih, menda pač samo v Ameriki mogočih značajev in razmer. Sef veda veselo karikiranih. Nekdo mi je pravil, da ima v Igri ne le specifično ameri-Čanski, nego zlasti tudi židovski trgovski element svojo važno vlogo. Vse to je pri nas izginilo, ker je imel prevajalec neverjetno idejo (Nemec bi dejal •eine Kater-idee<0, da je igro vlokaliziral.. Iz Američanov so nastali razni dr. Poljšaki, Mrev. ljeti, Dobravčeve, Zlatoperove. Kako more človeka okus tako neusmiljeno zapustiti? Eden glavnih akterjev se pa piše Pepelik — češko ime. Po tem sumim, da se je prevajalec poslužil češkega, menda tudi »lo-kaliziranega« prevoda. Skratka, da je igra prišla v Slovence tako zavodenela, kakor vino, ki 6o si ga vinski trgovci med soboj Že trikrat naprej prodali. Nemogoča med nami je figura advokata, ka.izsiljuje lastna klijenta s tem, da gre pred njiju očmi na, pravit štrajk med njihove delavce dotlej, da pristaneta na njegove zahteve. To je pač le karikatura amerikanskega advokata one vrste, ki lahko začne svoj poklic pod istimi zakonitimi pogoji, kakor prodajo razglednic ali Bnaženje čevljev. Iz figure amerikanskega milijarderja one vrste, čijih imena so svetovno poznana in jih vsak Tankee izgovarja s svetim spoštovanjem, je postal »bogataš Starman«. Potem so tu razni »trgovski potuški«. A je med njimi neki Pazniski, o katerem na svoje začudenje zapazimo, da blaga ne ponuja, nego j«3 engros naroča! Bogve, kaka interesantna trgovska figura je ta mož v izvirniku. Prevajalec pač ni Izvirnika nikdar videl, niti nima na splošno pojmovanja o amerikanskih tipih in razmerah, kakor si jih lahko vsakdo vsaj načita in predstavlja iz amerikanskih povesti, filmov in potopisov. Tudi afera bulgarskega(!) študenta Todo-rova, ki naj bi bil Izročen domov, ker je baje z bombami moril politične osebnosti, je v tej obliki pri nas absolutno nemogoča. In ni tudi razumljivo, zakaj bi za tega mladeniča njegov trgovski šef, pri katerem Je v podrejeni službi, založil kar dva milijona kavcije, da ostane začasno na svobodi. Take plemenitosti pač nahajamo vča_ Bih (vsaj v povestih In v filmih) med sicer trgovsko neizprosno okrutnimi Američani. A pri nas? če bi prišli policaji iskat nekoga, ker je baje umoril? In »Bulgar« v Ljubljani, ali kje 6e tole godi? Pred 60 leti bi bili radi pri nas morda celo »Miroslava Šilarja« lokalizirali in iz Karla Moora bi bil postal Dragutin Barjan. Danes pa imamo že toliko obzorja in stikov z vsem svetom, da ni treba tako ravnati »slovenskemu ljudstvu v poduk in kratek čas.« Takole lokaliziranje priča, da se prevajalec obrača do občinstva »Slovenskih večernic«. Blagor jim, ki so preprosti na duhu. Igrali so zelo pridno in živahno. Igra je pa samaposebi precej slaba, rabi najstarejše trike in Todorova reši kot deus ex macehina na koncu čisto navadno telefonsko obvestilo, da je bilo njegovo preganjanje pomota in politična šikana. Bolj simpel se konfliteta, ki se vleče skozi S alete, pač ne da s sveta, spraviti. Hibe igre in prevoda so povzročile, da so pri vsem trudu igrali pravzaprav drug mimo drugega. Posamezni dobri učinki ali celi prizori so se drug drugemu le s oštevali in nastala je mehanična vsota, nikakor pa ne produkt, ki izide iz multiplikacije posamičnih vspehov. Kdor ima dar, se brez povoda in vtemeljenosti smejati, se bo pa vendar nasmejal, kakor se je nasmejal pretežni del premijerskega občinstva, ki ga je bilo prav mnogo, dasi gledišče ni bilo ravno razprodano. Ponavljam, da se je igralstvo vseskozi zelo potrudilo in zasluži vso pohvalo. Tudi režija morda nekoliko. Krhalo se je V6e skupaj pač nad nesposobnim objektom. Odlično sodelujejo dame Medvedova, Vida, ter gospodje Lipah, šest, Putjata, Plut. Tudi manjše ženske ln moške vloge so po dobrih močeh marljivo igrane. Trgovski potnik Mravlje naj bi si ne nadejal las ln brk. kakor so jih ljudje nosili pred 30 leti. Tudi kroj obleke je nekdanji. Vsakdo vidi in ve, da se trgovski potniki oblačijo hi-permoderno in hi radi izgledali tudi po frizuri sami lordi. Naj se naš igralec ozre po njih, kadar je v kavarni, pa bo videl, da je masko zgrešil. Za večerno zabavo po velesejmu in Če je človeku vseeno, samo da na odru »fo-kseljnec vganjajo, je tale igra čisto dobra. Skoda W jo pa bilo nesti t sezono. Po pravici smem Se omeniti zares apurtne Ženske kostume v I. aktu, ki Jih je posodila tvrdka O. Bernatovlćeva ln preprostoele-gantno američansko pisarniško pohištvo. kJ je izposojeno od tvrdke The Rex Co. če bi vedel za cene, bi iz vljudnosti še te semle zapisal. M. Z. Prvorazredni moderni brzopisalni stroj »jsz*. stoeoer-Record L. Baraga S293 Ljubljana, Šelenburgova uhev 6/1 Glasbeni vestnik. — Gorenjski slavček«. Navzlic svoji priprosti naivnosti, ali morda zaradi nje Gorenjski slavček še vedno vleče. Gledališče je bilo včeraj malodane razprodano in publika je bila s predstavo zadovoljna. G. Jeraj. g. šest in orkester so svojo stvar dobro opravili in tudi pevcem ni kaj prida očitati: Nekoliko neenaki par Franjo in Minka (g. Banovec in ga Lovšetova) sta bila deležna iskrenih ovacij, ki jima gredo tudi po pravici. Zlasti me veseli, da se je g. Banovec tako krepko razvil. Njegov Franjo je kar prav dober, le igra je še dovolj okorna, pa premagal bo, ker je vstra. jen v svoji pridnosti, tudi to nemalo težavo. G. L o v š e t o v o pozdravljamo z zadoščenjem zopet na našem odru. žubljev Šansonet je simpatičen, njegova žena (ga. Smolenskaja) pa ne tako. Seveda je vzbujala dvojica Zupan Vn Mohorlč (Oskrbnik ln Rajdelj) obilo smeha. Tudi ostale vloge so njih nositelji spretno pogodili. Zbor. dasi maloštevilen. je krepak in siguren. Tisti šopek nesrečno izbranih in napisanih narodnih pesmi v zadnji sliki pa se naj z izjemo kontnega plesa kar črta. — V gledališču je mnogo mrčesa. Treba temeljite čistke! —C — Opera. Danes v torek dne 19. tm. pojeta se v opernem gledališču dve eno. dejanski operi in sicer: Blodekova komična opera »V vodnjaku« in Mascani-jeva svetovnoslavna -Cavalleria Ru. e t i c a n ac. »V vodnjaku« poje Veruno gna Sfiligojeva, Lldunko pa gna Rozunova. Voj. teka nam poda g. Banovec. Janeka pa g-Zupan. Opera je zelo komična In je pri vsaki svoji vprizoritvi dosegla popolen uspeh. Režira jo g. Debevc, dirigira pa g. Ba. latka. V »Cavallerrii Rustičan!« nastopi kakor že javljeno prvoferat na našem odra odlični slovenski tenorist g. dr. Makso M o_ r i c in sicer v vlogi Turidou. Ostala zasedba te znane in jako priljubljene opere Je sledeča: Santuca gna Ahalerjeva, Lola gna Korenjakova Lucija ga Smolenskaja In Alfi jo g. Zathev. Začetek opere Je točno ob i £20. zvečer. Predprodaja vstopnic se vrši pri dnevni blagajni ter je vseh vstopnic še dovolj na razpolago. Culi smo, da je razširjena po mestu vest, da so že vse vstopnice razprodane. To pa ne odgovarja istini. — Dr. Makso Morlc je gostoval v letošnjem majniku na graški operi ter Je pri tej priliki pel Trubadurja. »Grazer Tag_ blatt« z dne 18. majnika ti. prinaša sledečo oceno: Predstava Trubadurja nam je prinesla dogodek resničnega, blestečega ^i-sokega »C«. Dr. Makso Adrijan. (gledališko ime dr. Morica) z dunajske ljudske opere je srečni lastnik tega zvenečega čudeža, s katerim se ponaša njegov žlahtno-doneči glas. ki j«* tako blestel, kakor ga že dolgo nismo slišali. Ta glas z mamljivo stretta — višino je zajedno uglajen s tako izbrano muzikalno fineso in vzorno izgo. varjavo, da ni čudno, da je poslušalce, ko je prišel glas na dan z vso svojo krasoto, spravil v tako ekstazo, da je umetnika prisililo k ponovitvi arije. Enako laskave so tudi ocene drugih graških dnevnikov in revij. Dr. Makso Moric nastopi danes zvečer kot gost v »Cavallerri Rusticani«. Li M Hip na velesejmu! Dnevne vesti. SoMsfvo. — : Sokol v št. Vidu nad Ljubljano priredi dne 7. septembra 6. svoj javni nastop; pri izvajanju telovadnih točk in ljudski veselici sodeluje godba dravske divi. zijske oblasti. Opozarjamo in vabimo sokolska društva in prijatelje Sokolstva že danes na to prireditev. Zdravo! nBUDOHJMC TRAOE MARK C Turistika in sport. VČERAJŠNJE NOGOMETNE TEKME. Tekma za mladinski pokal... Včeraj dopoldne ob 10. se je vršila finalna tekma za mladinski pokal med Ilirijo in Primorjem. Zmagal je naraščaj Ilirije po lepem boju s 4:2 (2:1) in si s tem priboril mladinski pokal. Nato je sledila tekma za tretje mesto med Hermesom in Panonijo. Zmagal je Hermes 5:0. Končna klasifikacija je: Ilirija I.. Primorje IL in Hermes III. mesto. — Humoristična tekma med zagrebškimi in ljubljanskimi tiskarji je končala z razmerjem 5:5. Ilirija komb. : Strassenbahner (Gradec) 7:2. Hermes : Strassenbahner 2:2. INOZEMSKE TEKME. — Dunaj, 18. avgusta. Včeraj so se odigrale sledeče nogometne tekme: Ra-pid : W.A.F. 3:1 (1:1). Admira : Wacker 1:0. (1:0), Sportklub : Rudolfhugel 4:3 (1:1), Hertha : F. A. C. 2:2 (1:1). Tekme drugega razreda: Bewegungs-spieler : Gersthof 1:0, Vorwarts : Sturm 14 4:3. — Krakov, 18. avg. Sparta (Praga) :. Krakovi a 2:0 v soboto in 0:0 v. nedeljo. V Ljabijanr. dne Pobesnelost. Naši bratje Hrvati so hoteli po prevratu igrati v novi jugoslovenski državi prvo vijolino. In lahko bi jo. ako bi bila njih politika pametna, pred vsem pa umerjena. Toda takoj od početka so hoteli z glavo skoz zid in ker ni takoj sprva krenila državna politika na pot«, ki so odgovarjala njihovim željam in stremljenjem, so bili užaljeni in so jeli igrati vlogo deteta, ki s kljubovanjem in trdovratnostjo hoče izsiliti, da se ustre-že njegovim željam. Majpreje so izstopili iz vlade — o radićevcih tu ne govorimo — nato pa so tudi zapustili parlament. Jeli so uganjati politiko kljubo-valnosti. In to na vseh poljih. Karkoli so v Beogradu ukrenili in naj je bilo še tako pametno in za splošnost tudi koristno, v Zagrebu so vse to pobijali nalašč, namenoma, zgolj zato, ker načeloma niso hoteli priznati, da bi mogli v Beogradu storiti kaj pametnega, koristnega ali umestnega. Vsa hrvatska inteligenca je preje prezirala Radića in ga proglašala za šarlantana, za nenormalnega Človeka, za navadnega demagoga, po prelomu z Beogradom pa je iz same kl.iubovalnosti zlezla pod njegovo pazduho in se mu zasužnjila, ne zavedajoč se, da je s tem sama sebe kastrirala. To politiko otroške trme in kljubovalnosti je dosledno izvajala na vseh popriščih, v pevskih drašrvih in tudi v Sokolu. Ker v sokolskem Savezu niso hoteli plesati tako, kakor so žvižgali gotovi gospodje v Zagrebu, bi naj šla ta sokolska organizacija, ki je bila enotna •— nota bene — še pod Avstrijo, narazen in bi naj razpadla v tri plemenske frakcije. To se ni zgodilo. Jugosloven-sk sokolski Savez je ostal navzlic temn, da so Hrvati izstopili iz organizacije. Ker se zagrebškim fanatikom ni posrečil načrt, da razbijejo sokolsko organizacijo v atome, so pobesneli. V svoji besnosti, ki pa je v bistvu samo znak in dokaz slabosti, divjajo sedaj proti So-kolstvu huje in grje. kakor kdaj preje Nemci. Celo naši klerikalci so jagnjeta v primeri z zagrebškimi protisokolski-mi derviši. Na čelu zagrebške protisokolske gonje pa stoji »Hrvat«, glasilo hrvatske inteligence. Dobrodošel povod, Slove_ nec« piše, da sploh nismo omenili, da je otvoril velesejem minister Sušnik kot zastopnik vlade. Resnici na ljubo ugotavljamo, da smo v sobotni številki na dveh me. stih poročali, da je otvoril velesejem v imenu vlade minister Sušnik, če pa »Slo. vračevo^ uredništvo ni pismeno, naj najame koga, ki zna citati. — Uradniki bivši jugoslovenski do. brovoljci. Kakor smo že v našem listu (prim. štev. 152 od 8. julija 1924) poročali, je zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih nameščencih« z dne 31. julija 1923 popolnoma prezrl naše uradnike — bivše jugoslovenske dobrovoljce, katerim nI priznal za. napredovanje niti dobrovoljačkih službenih let, katere so prebili v vojski za narodno osvobojenje in ujedinjenje. Pozi. varno radi tega vlado, da to "krivico našim idejnim in požrtvovalnim narodnim borcem vsaj sedaj popravi v toliko, da jim prizna vse ugodnosti iz čl. 9 zakona o dobro vol j-cih in iz čl. 282 fin. zak. za leto 1922-23 ter vnese bistvo teh določb tudi v priprav, Ijajoeo se novelo k sedanjemu uradniškemu zakonu. Dobrovoljačke organizacije, pred vsem savez dobrovoljaca, bodite pozorne in čujece. — Popravljanje Aleksandrove ceste. Na tozadevno našo kritiko nam po jasnu jejo z merodajne strani, da magistratnih strokovnjakov no zadene nobena krivda, da 6e niso dela že končala. Krivda je v tem, ker mestna občina ni dovolila pravočasno potrebnega kredita, ozir. zato, ker se v vrhovnem vodstvu neprestano vrše spremembe. Urad velesejma je najbrž že dal v tisk kataloge in orijentacije še preden se je začela cesta razkopavati, sicer od gotovo ne bil posetnikom priporočil Aleksandrove ceste za glavni dohoda Stran 4. »S L O V P N S K I NAROD« dne 19. avgusta 1924 štev 183 Cirkus — Državne gimnazije v Ljubljeni ee po odloku prosvetnega ministrstva odslej naelvajo takole: humanistična gimnazija v Tomanovi ulici mL državna gimnazija«; realna gimnaxlja na Poljanski cesti »IL državna, realna gimnazija«; realna gimna-nija v Beethovnovi ulici »m. državna, realna gimnazija«. — Na II. deški molče ne ki Šoti v Ljub. Ijanl se vrel vpisovanje učencev 1. septembra; 2. sept. je skupna služba božja, 3. sept. pa se prične redni pouk. Ponavljalni in drugi izpiti se bodo začeli 26 avgusta in bodo trajali do SI. avg. Morebitne izpre-membe ee bodo pravočasno naznanile. Ravnateljstvo. — Uniforma za postne uelutbenoe In pismonoše. Minister poete ln brzojava je izdal naredbo, da morajo do 1. septembra vsi postni uslužbenci ln pismonoše kakor tudi vse ostalo pomoino oeobje imeti pred. pisane uniforme. To je za ministra v sedanja draginji in krizi najnujnejša poštna zadeva! — Barjanom. Glavni odbor za obdelovanje, ki je po zakonu dolžan vzdrževati glavne od vodnike na Barju ter skrbeti sa njih čiščenje in trebljenje, je sklenil izvršiti tekom letošnjega leta obširno temeljito ln tehnično popravo vseh glavnih odvod ni kov, da se prepreci kar največ mogoče poplave kulturnih zemljišč na Barju. Stroški za ta dela eo ogromni hi jih morajo kriti prizadeti posestniki sami. Opaža se pa, da si niso svesti ved barjanski posestniki kakšne važnosti ln koristi so ta dela zanje in njih gospodarstvo, ker ponekod često zgolj radi lastne komodnostl pokvarjajo uravnamo jarke, s gonjo ln napadanjem živine, s nedopustnim zajeea-njem vode, samolaetno napravo perlftč itd. Taka dejanja ne samo, da škodujejo drugim posestnikom, marveč so tudi po zakonci nedopustna m kažnjiva. Vsleđ tega ee vsi barjanski posestniki v splošnem ln lastnem Interesu opozarjajo, da opuste vsako dejanje, ki bi povzročilo na glavnih od-vodnlkih, posebno po izvršenem očiščenju, kakoršmokoli Škodo, ker bi se v nasprotnem slučaju morali klieati na odgovor rad! prestopkov po vodnem zakonu in zakone za osuševanje barja ter obsoditi v povračilo vse povzročene Škode. — Hišne posestnik« opozarja dsvšna administracija v Ljubljani« da morajo na podlagi razglasa s dne 9. julija 1934, štev. 2285, vložiti napovedi najemninskega donosa za dvoletje 1911/1916 najkasneje do 31. avgusta 1924, Napoved je kolkovati s kolkom 6 Din. Za vsako hišo je predložiti posebno napoved; vsaki napovedi pa priložiti brez izjeme popis hiše. Hišni posestni* ki, k: te napovedi ne pošljejo v določenem roku ln tudi ponovnemu pozivu ne ugode, ee kaznujejo z globo do 180 Din. V zdravilišču »Terme« v Leškem razpisuje Pokojninski zavod za nameščence v Ljublani, za dobo od 1. do vštetega 15. septembra ti. za enega zasebnega nameščenca svojega zavarovanca prosto mesto s prvovrstno preskrbo, to je s prosto sobo, popolnoma vso prehrano, zdravniško pomočjo In kopanjem, toda brez potnih stroškov. Prošnje se vlagajo pil zavodu do dne 27. tm. opoldne In morajo biti oprem, ijene z uradnim spričevalom, da proslleo nima premoženja ln s potrdilom zdravnikovim, da prosilec boleha za protlnskim ali revmatičnem obolerjem lažje vrste, da bi bilo zdravljenje v termalnem kopališču potrebno, da je od 15 dnevnega zdravlja, nja pričakovati zboljšanja m da prosilec lahko potuje brsz spremstva. — Tobačna tovarna v Nttu. Ker »e r» pokazala potreba za večjs tobačno Izdelovanje v državi. Je uprava državnih monopolov odredila razširjenje svojih tovaren v notranjosti. Prva bo razširjena in popolnoma renovirana tobačna tovarna v Nišu. Vsled tes:a je delo v njej začasno ustavljena — Iz Polhovega gradca nam pišejo: Šiftar jevo 171etno hčer, ki je grede čez brv padla v strašno naraslo Gradaščico, so našli včeraj dopoldne par kilometrov pod Polhovim gradcem. Zagledali so truplo na tleh. kjer so preje že vso pretaknili Domneva se, da Je zadnji dež spral z žrtve blato in navlako ter tako odkril truplo ponesrečene deklice. Ko se je izvršil na licu mesta komisijski ogled, so jo prepeljali n» njen dom, kjer SO Jo Položili na mrtvaška oder. Truplo je bilo v soboto pokopano. — Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani razstavijo na Ljubljanskem vele* sejmu od 15. do 23. t. m. žtiri bronaste zvo* nove, in sicer: H 2152 kg (normalna teža 2200 kg), Dis 1023 kg (1060 kg). Fis 652 kg (640 kg) in Gis 470 kg (460 kg). Kakor vsi izdelki te stare in edine ljubljanske zvonar* ne, odlikujejo se tudi rszstavni zvonovi s krasno zunanjičino in z mogočnimi srebr* no*čiatimi glasovi. Uliti so iz najboljšega materijala. Vsak interesent si more ogledati v zvonarni (KarloTska cesta 1) tudi druge zvonove iste kakovosti. NaroČila se spreje« majo na scjmiSču in v zvonarni. — žeparji na ssjmu. Na sejmu so razvili včeraj tudi žeparji svojo obrt in tekom včerajšnjega dne se Je javilo še precejšnje število okradenlh žrtev. Tako eo ukradli trgovki Frani Tr^sp-nt iz Maribora listnico s 400 Din, progovnemo mojstru Franu Lukeziču lm Zidanega mosta denarnico z 200 Din m Iranu Tuntku lietnleo i 125 Din. Zanimivo je, da so bile vse trt tatvine izvršene v higijeničnem paviljon*. — Poekušen samomor. V Ljubljanico je skočila včeraj 17 letna skolastika Ku_ rei, hlvia delavka Is Sela pri Moetah. le pra^oCasno so devojko potegnili lz vode In Jo prepeljali v bolnieo. Vzrok posknše-nega samomora je baje nesrečna ljubezen. — Napadi. Posestnika in gostilničarja M. Anžiča lz Dobranje je 10. tm. napadel neki Breekvaj; ln ga z nožem, sunil v brfcert- 1 u«. a¥nyst^ Poškodba je precej težka, — čevljarskega pomočnika Viktorja Frlana is Trtica je neznan napadalec sunil v levo roko. — Delavca Frana Janšo Is Podlrpe pri Vrhniki sta napadla posestni kova sinova MDruš ln Čepon ls Borovnice ln mu težko poškodovala desno roko. Vet poškodovan«! so biH prepeljani v bolnico. — Policijske prijave. Tekom včerajšnjega dne so prispele sledeče ovadbe: radi tatvine 6, kaljenja nočnega mira K, ee_ fc-tne-policijskega reda 10, pasjega kontu. maea 2, prodaje sumljivega blaga 1, sgla-ševalnih predpisov 1, bega od dozna 1, tz. gube 2, pretepe, 1. li1 se priporoča, da si ogledajo zalogo marm faktore, galanterije in usnja pri tvrdki M i-Danica1 IHajzelf * Rajielj, Ljubljana, Turjaški trg It. 1 Iz Celja. —c NuŽićev večer v mestne« gledališča. V sredo 20. avgusta ob 20 gostujejo v mestnem gledališču Sani »veselega gledališča« iz Sarajeva pod vodstvom g. Mih. D. Spaaića. Vrši se Nušlcev večer, na katerega sporedu so Štiri enodejanke in sicer: »Detto«, šala v enem dejanju; »Vojna odškodnina«, komedija v enem dejanju, »Na stare dni«, komedija v enem dejanju, »vse tri je spisal Banislav NuSić in četrta »Čudež od žene«, burka v enem dejanju, napisal M. D. Spasič. Predprodaja vstopnic se vrši v knjigarni Goričar 6: Leskovšek. —c Upnikov te je hotel znebiti. Branjevec Pankrac Dolinar je bil dolžen rasnim ujmikom po Celju okoli 10 tisoč dinarjev. Da bi se jih znebil, si je preskrbel potrti list in jo popihal iz Celja, potem ko je tukaj še prodal svojo barako. Policija pa je njegovo nakano še pravočasno izsledila. Bil je aretiran na Jesenicah'ter oddan v zapore celjskega sodišča. —c Celjsko pevsko društvo koncertu je v nedeljo dne 24. t. m. ob 16. popoldne v zdraviliški dvorani v Rogaški Slatini. Koncert bo vodil društveni pe-vovodja g. Ciril Pregelj. —c Tatvina. Posestnici Mariji JoŠt iz Dramelj je neznan zlikovec 2. avgusta ukradel pred kapucinsko cerkvijo denarnico z 250 Din vsebine. —c Aretiran fe bil na celjskem kolodvoru 20!etni Franjo D., železniški uslužbenec, osumljen, da je v vlaku med Zidanim mostom in Rimskimi toplicami ukradel Ivanu B., zidarskemu delovodju iz Zagreba, potni kovček ter listnico. Oddan je bil v zapore celjskega okrž. sodišča. — Radi suma tatvine je bila dalje aretirana neka 291etna S. G. iz 2alca. Osumljena je, da je v hotelu »Pošta« ukradla nekemu gostu izpred sobe čevlje. Oddali so jo v zapore okrajnega sodišča v Celju. —c Lunin mrk je bil lepo viden v četrtek zvečer tudi pri nas. Trajal je nad tri ure in je ta rsdkl nebesni pojav z zanima nJem opasovalo mnogo občinstva. -—c Nevihto s hudo ploho smo Imeli v četrtek popoldne okrog Celja. Bilo Je par. krat »sporedoma tako, kakor bi vlival iz fikafa. Vode so tekom dveh ur tako nare. sle, posebno VoglaJna, da bi bili imeM zve. Cer sigurno povodenj, ako bi ne bilo prenehalo deževati. Res Pridno poletno vr«ne imamo letos. Kopališča ob Sarini so radi rednega deževja mrtva, pa tudi mestni ob_ Cinl odpade lep del dohodkov is kopališč. —c Novo električno omrežje za ulično raaevetljavo je večinoma že dogotovljeno ter oddano prometu. Tekom avgusta se bo fee montiralo ostalih 24 razsretljevalnih teles. Omrežje je Še nedogotovljeno. Na Okopih, Pred grorijo, v Strossmaverjevl In Kersnikovi ulici, na Otoku, proti Dolgem polju In ena svetilka v Razlagovi ulici. Mestna elektrarna sprejema naro*I1a za dobavo toka. Ker pa je bilo elektrovodno omrežje napravljeno samo za fe obstoječe in v decembru 1923 dogotovljene stike, se more tozadevnim željam uetreci samo v toliko, v kolikor to dovoljujejo sedanji elektrovodni prsreeijt in elektrovodna moč dotičnih transformatorjev. Dobava teka izven teh mej se dovoljuje samo v posam. nih slučajih. Tozadevna navodila so na raspolago v mestni elektrarni. Iz Maribora. —m Paraatoe za kraljem Petrom. T nedeljo je dospela se le v zadnjem trenot-ku vest, da ee Ima vršiti svečan parostoe za umrlim kraljem Petrom. Kljub tej zakasneli vesti, o kateri so bsll oeveMeni državni uradi fn vojaSka oblast, ee je ob polu 11. dop. zbralo poleg predstavnika oblasti ter lepega števila lastniškega zbora tudi precejšnja mnoeiea civilnega obein. etva v stolniei. kjer je škof dr. Karlia ob Številni asistenci opravil predpisani obred. —ni Industrijsko obrtna razstava. Tekom sobote se je vrzel §e odsotnih razetav-ljalcev le malo izpopolnila. Se v nedelje Je bfto vitotj mnogo naptaov brez. rostar. Ijaloev. Vajeniški oddelek so prenesli na hodnik drugega nadstropja. Za nedeljo pričakovani večji oblek je precej trpel radi neugodnega vremena, —m Preureditev kreditne in stavbne zadruge »Mojmir«. Z odrom na popolno gradbeno pasivnost v Mariboru se je zadruga > Moj mir c odločila svoje poslovanje preurediti v smislu svojega naslova. Poslovanje se omeji na kreditno stran njenega programa (hranilne vloge in posojila). T tej omejitvi čaka na ugodnejše razmere ki zadrugi omogočijo tudi vršite v glavnega siljs, stavbeno delo. Temu primerno se je sa zadnjem občnem zboru preosnovalo tudi vodstvo sadruge. Začasno predsedstvo (do najbršnje povrnitve v LJubljano) je prevael g. hašener Vladimir š 1 a j mer C sin slevečega ljubljanskega kirurga) sedaj nastavljen pri Jegoelov. Inž. podjetju Za njegovega namestnika je Izvoljen g. in*. Jočke Jelene, ki je prišel tudi iz Ljubljane ter prevzel podružnico znane ljubljanske gradbene tvrdke inž. A c e e t o. Tajniško mesto se potom kooptaeije v kratkem izpopolni. Ker Je tudi na vodil-zem mestu nadzorstva strokovnjak najeta, rejše domače gradbene tvrdke g. inž. R K i t t m a n. njegov namestnik pa ravnatelj Narodne banke podruž. Maribor g. O. Sknšek, je prišla zadruga v najboljše roke ter prične s 1. septembrom z norim poslovanjem Med tem zadruga zaključuje razne osnutke, ki se po vzgledu drugih dr. šav lahko vporabljo pri sestavi novega stanovanjskega zakona. —m Obesil se iz radovsdnosti. Iz Rad-vanja pri Mariboru poročajo: V sredo zve. čer 18. tm. so našli obešenega 13 letnega Bogomira Leeriaeks, sina peka lz Radva-nja. Vzrok samomora jo sesnan in je prava duseslovaa* uganka, kajti deček je bil v šeli Izredno marljiv in eden najpridnejših učencev. Deček se je baje večkrat izrazil kako neki je človeku če se obesi in kako je mogoče, da bi mogel človek na vrvi umreti. Pred kratkim je bil tudi v cirkusu Oosemv ravne ob času, ko je imelo cirkuško oeobie vaje za predstavo. Pri tem je videl, kako so žensko, visečo ns vrvi potegnili v zrak, kar Je zelo vplivalo na raz. greto njegovo domišljijo. Ogromni stolp iz čokolade na velesejmu. — jKirim, paviljon }< 27 Društvene vesti. — Društvo trgovskih potnikov in za* stopnikov za Slovenijo. V nedeljo dne 17. avgusta 1924 se je vršil v nabito polnem salonu hotela »Llovd« v Ljubljani ustanovni občni zbor tega društva. Udeležili so se ga poleg trgovskih potnikov in zastopnikov g. i m u c za »Zvezo gremijev« in ljubljanske* ga gremija, za »Zvezo društev privatnih nameščencev Slovenije« predsednik g. V a* lentin A. UrbančiČ, za »Pomočniški zbor gremija trgovcev v Ljubljani« g. Riko T o r v in za »Društvo trgovskih in i nek:* strijskih nameščencev« g. Miro Domicelj. Predsednik pripravljalnega odbora g. Karol Seljak je v lepo vznesenem nastopnem govoru pozdravil vse navzoče in jim po* jaenil razloge, ki so vedli njega in nekatere njegove stanovske tovariše do ustanovitve te prepotrebne stanovske organizacije. Zc pred vojno so si trgovski potniki ustanovili lasno društvo, ki je bilo sicer maloštevilno vsled nsuvidevnosti posameznikov in vsled odpoklica premnogih v vojno. Ob razpadu leta 1919. je društvo iz prvega navedenega razlogi likvidiralo in porazdelilo denar med vdove ia sirote svojih članov. Zlasti zadnje čase so uvideli trgovski potniki m zastop* eiki zapostavljanje svojega stanu in vsled tega so sklenili, da se strnejo v eno, in tako stopijo složno ns branik za svojo pra* vice: »Brez potnika veletrgovina ne eksi* srira.« Pred vojno so imeli potniki razne ugodnosti, tako pri vožnjah kot pri plovbah. Ustanovi j eno društvo bo storilo vse potreb* ae korake na merodajnih mestih, da se jim priznajo ponovno one udobnosti, ki so jih bili kdaj poprejo deležni. Pravila, Id so bila prečitama z nagovori rajnih korporaeij, so vestno izdelana z lepim programom bodo* čega delovanje. Obširno jf poročal o današ* njem položaju trgovskih potnikov in ogi* banju stanovskih nameSčcnskih organizacij jako stvarno zvezni predsednik g. UrbančiČ, katerega poročila žal vsled obsežnosti na tem mestu ne moremo priobčiti. Preči«« tana je bfla k zborovanju dosla pozdravna brzojavka g. dr. Windischsrja. predsednika »Slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani, ki so jo vsi navzoči z veseljem sprejeli. Vršile so se volitve, pri katerih je bfl soglasno izvoljen za predesdnika g. Ka* rol Seljak, za oofrx>rnlke pe gg. Babic, Kob al, Koželj, Krek, Napred, Suš= H i k, Sprlcko m Železni k. Za Celje: gg. V r ii i e in K r a n j e. Za Maribor: Fran* cekovič. — Po končanem dnevnem redu se je zahvalil gospod predsednik za častno udeležbo članov, gostom in novinarjem ter zaključil ob 12. lepo uspelo zborovanje. — ClrlLMet. podružnice za Grobelno in okolice priredi 14. sept. na Grobelnem javno tombolo. Po tomboli veselico. Prosimo vsa sosedna draštva, da se ozirajo na te prireditev. Konzulati v Ljubljani: Češkoslovaška: Breg 8/1. Belgija: Urad Ljubljanskega velesejma. Avstrija: Turjaški trg 4/11. m Italija: Zrinjskega cesta 3/1 Portugalska: Dunajska cesta 33-Francija; Dunajska ceste (Ljublj»n*ka Hrvatska Vojvodina Bosna Srbija Južna Srbija Slovenija Dalmacija Črna gora Gcsp Konjereja v Jugoslaviji. Velik del jugoslovenskega izvoza tvori izvoz konj. Po zadnjih statističnih podatkih je znašalo število konj v Ju> goslaviji leta 1919. 1,008.900. med tem ko se je leta 1921. dvignilo na 1,034.130 komadov. Po posameznih pokrajinah razdeljeno, kaže statistika te - le ste* vilke: 1921 1922 1923 346.609 336.034 337.657 305.405 288.709 280.220 177.716 177.444 178.546 68.750 77.245 75.235 70.330 77345 79.134 58.438 51.753 49.74$ 12.180 23.965 23.683 9.966 10.953 9.916 Po statistiki odpadejo v Jugoslaviji na 1 km2 4 konji in na 100 prebivalcev 9 komadov. Zanimivo je primerjanje številk, kako se je konjsko bogastvo v posamaas« nih pokrajnah množilo. V tem oziru zavzema Dalmacija prvo mesto in se je število konj napram 1921 malone po* dvojilo. Na drugem mestu stoji Srbija in južna Srbija, kjer je število konj napram letu 1921 tudi lepo narastlo. Največje nazadovanje v tem oziru pa kaže Vojvodina, za njo pa Hrvatska in Slovenija. Vsled tega je treba razstavo konj, ki jo priredi TV. Ljubljanski velesejem v nedeljo dne 24. t. m. iskreno pozdra* viti. Da se je ta razstava priklicala v življeje, je dokaz, da smo tudi na tem polju začeli postajati racijonalnejši in da stremimo k napredku. ^ ¥ ZGODOVINSKI PODATKI O USTANOVITVI I TTJBLJAMSKE BORZE. Dne 15. marca 1922. Je bila predložena prva prošnja za koncesijo ustanovitve: borze. Tedania prošnja je bila z odlokom 30. marca 1922 že rešena, toda samo za blago in vrednote. Dne 11. aprila ponovna vloga na ministrstvo trgovine in industrije, da sc do* voli dopolnilna koncesija za trgovanje z valutami in devizami. Dne 12. novembra 1922 predložen nrav'lnik za razsodišče. Dne 30. novembra 1922 ponovna vloga na mini* strsrvo trgovine in industrije za podelitev devizne in valutne konccsiie. Dne 11. okto* bra 1922 dopis ministrstva financ na trgov* sko ministrstvo, da se reši vprašanje mest* nega klirinc?a za Ljubljano ugodno. Taka rešitev je tedaj, ko se jo na vseh na^ih bf>r* rah trgovalo le potom lefiringa, bila isto* verna podelitvi koncesije za devize in va* lute. Dne 10. decembra 1922 ponovna inter* vencija v Beogradu za izposlovanje devizne konccsiie. Ministrstvo trgovine izjav:, da se vprašanje reii ugodno, čim sc postavi di* rektna telefonska zveza med Beogradom in Ljubljano. Dne 3. avgusta 1°23 odobren pra* vilnik za razsodišče. Dne 6. avgusta usta* novni občni zbor. Dne 21. oktobra 1^23 do* grajena telefonska proga med Beogradom in Ljubljano, vloga ponovne prošnje za po« delitev koncesije deviz in valut in izvanred^ ni občni zbor dne 26. oktobra, na katerem se stavi tudi resolucija na merodainc fak* torje v Beograd. Dne 10. decembra 1923. in* tervenciia g. predsednika Hribarja pri Na* rodni banki, kjer je minister financ dr. Stojadinović irjsvil v pričo ravnatelja drja. Novakovića. da za devize in valute no bo delal nikakih ovir. Dne 20. decembra 1923 ponovna intervencija pri ministru dr. Sto* jadmovićti.na kateri je naenkrat izjavil, dfl trgovanja z devizami in valutami ne mCTP dovoliti. Meseca februarja 1924 prostija na vsa vodstva političnih strank Slovenije, da intervenirajo v Beogradu radi dopolnilne koncesije. Sestavila se je obširna spomeni* ca. Dne 17. marca 1924 anketa finančnih in gospodarskih krofov v posvetovalni dvorani Kranjske hranilnice, da zavzamejo stališče glede blagovnega in efektnega prometa na ljubljanski borzi. Seje pripravljalnega odbora od 17. ju* lija 1922 do 20. marca 1923: 17 sei: seje borznega sveta od 6. avgusta do 12. ZVgtH sta 1924: 14 sej: seje upravnega odbora od 25. julija 1924 do 12. avgusta 1924 : 2 seji; seje finančnega odbera od 20. junija 1924 do 12. avgusta 1924: 2 seji. Vloge na ministrstvo trgosrine in rodu* strijs: 20: vlo 5.210.S92. Portugalske 8,807.901, Is Jave 3.018.910. iz švedske 2.157.213, iz Perzije 1,795.988, Is Kanade 468.898, iz Mehika 431.279, iz Rusije 2,2*8.40S. Končno Se Iz nastopnih držav: s Kitajskega, r. Japonskega, s Cevlona. iz Tunisa, ir SUrivađorja, Iz Gvatemale, iz Finske, iz Bstonije, iz čili, Sirije. Litvanije, Palestine Iti. Seznam pravi, da je dočlo iz »nenoznanlh d^ »1« blaga za 12.385.325. —g Tobak v Bosni in Hercegovini. Po. roe>jo, da bo letošnji pridelek tobaka v Bosni in Hercegovini zslo obilen in mnoe;o večji nego lanski, ki se je označal sa najboljšega ssdnjih let. Tako obeta izvoz tobaka dobre dohodke. Naii domači kadilci pa pri tem zahtevajo, da bodo tudi on! deležni bol j Sega tobaka ne le Inozemci. —g Kriza mlinarske industrije. Lani že se je tožilo o krizi v mlinarski Industriji, letos se v Hrvatski in v Slavoniji kriza najbrže Se poostri. Radi tega se Je obrnila centralna Induetrljeka korporacija na ministrstvo sodjalne politike, da bi se mlinarskomu strokovnemu osobju dovolilo tri mesece po žetvi delati po 12 ur na dan. Gospodarski Meti doetavljajo, da bi se po tej poti samo So bolj povečala brezposelnost in zahtevani trije meseci bi se pretvorili v pet mesecev. Vse to jo v nasprotju z zakonom o zaščiti delavcev. —g Dalmatinske suhe višnje. Suh*™ viftnje iz Dalmacije vihrajo dobro ime. V splitski okolici so pokupili trgovci ves letošnji pridelek. Cena višnjam je skočila od 1200 na 1500 Din za kvintal. Iz Trsta se je izvozilo v Ameriko 17 vnsronov, pripravlja se še izvoza za pet vagonov. Letošnji pridelek je pol manjši od lanskepa. —g Proti tovarniškim dimnikom, češkoslovaško ministrstvo za javna dola je napravilo zakonski načrt, ki namerava definitivno zabraniti, da bi tovarne še nada_ lje s svojimi dimniki in s svojim dimom kvarilo zrak po soeeddoinl. V gotovi jeno je, da dim zelo škoduje tudi kmetijskem ha drugim nasadom v bližini tovaren. Po novem zakonu bodo morale vse tovarno svoja podjetja urediti tako, da se dim odpravi. Zato obstoje razna sredstva, kakor n. pr. poraba dima za ogrevanje delavnic. —g Ameriška pšenica zopet dražja. Zadnje dni se je na produktni borzi v New Torku aonet pojavilo močno dviganje cen pšenici. Govori se o slabi letini v Kanadi, katere bo po neuradni cenitvi za 2 milijona bušljev manj nogo lansko leto. Pričakuje se, da bo znaSala cena za bušelj 2 dolarja. —S Razstava stavbene umetnosti na obrtni šofl. Vabimo vso sloje, da pos»tijo stavbeno razstavo na Kateri Imate priliko videti napredek v modernem stavbarstvu in ki je otvorjena in se vrši do 25. tm. (Od kdaj in do kdaj je otvorjena, pa kje jo nameščena? Srednja teh. šola je velika!) —g Velika francoska razstava na je. aenakem velesejmu v Pragi. Francija razstavi na j^eoakem velesejmu v Pragi Is. retf**n vel Jen množino bla^a. Na so^mišcu je rezervirala za svoje Izdelke nad 1000 ms Razstaviti namerava sadje Iz vzhodne Afrike, prometni materijal za propagando naj_ večjih francoskih železniških družb, razna semena.muškat, avtomobile za polivanje ulic. izdelke ir kavčuka, elektrotehnične predmete, lampanjeka vina, konjak, bur. gundeka in bordeauiska vina, likerje, nri-sikalije, fotografske aparate, kozmetične isdslke. kemlene m farmacevtske Izdelke, električne kable, stroje, tekstilne izdelke m novejša dela francoskih založb. Poleg Francije me je priglasilo tudi mnogo raz-starljaloev iz Holanske, Amerike in Nem. sije. Nočno lekarniško službo imajo: Vt Trnkoeezv, Mestni trg 4. Kamor, Miklošičeva cesta 36; Izjava. Podpisani izjavljam, da nisem plačnik zi dolgov©, ki bi jih kdorkoli delal na mojo ime. Josip testelic, Vodnikov trg 4. IV. ljubljanski velesejem. Uspehi prvih treh dni. - Ugodne perspektive. Prva dva dneva velesejma sta bila večinoma še pod vplivom slovesne otvoritve in zanimanja izven gospodarstva stoječih krogov za razstavljeno blago. Zato pravega trgovskega in sploh poslovnega vrvenja v petek in soboto na sejmišču ni bilo opažati. To vrvenje, ki daje velesejmu pravo stvarno in praktično^obeležje, bi se bilo pričelo šele z današnjim dnem, če bi slabo vreme včeraj ne bilo iznenadilo večine napovedanih obiskovalcev. V soboto je posetilo velesejem odposlanstvo zagreb. sokol, zleta pod vodstvom g. J. Medine iz Beograda, ki je čestital našim gospodarskim krogom v imenu jugoslovenskcga Sokolstva k tako vzorni in bogati razstavi. Poleg tega so si ogledali sejmišče tudi številni češkoslovaški letoviščarji v Jugoslaviji in v©č naših kmetovalcev, ki so se zanimali za poljedelske stroje in zvonove. Zvonove, ki prav pridno don6 in vabijo odjemalce, si je ogledalo tudi več župnikov z dežele. Vojna je pobrala mnogo brona, ki ga je treba zdaj nadomestiti. Oba prva dneva, kakor tudi včeraj, je bil velik poset iz Italije. Večina Italijanov pa je napovedana za prihodnjo nedeljo, ko se otvori enodnevna konjska razstava, za katero fe priglašenih že 120 izbranih konj vseh pasem. Te konje je pregledovala posebna komisija oddelka za kmetijstvo pod vodstvom g. Rohr-mana. ki določa, kateri konji se smejo pripustiti na razstavo. V soboto je prispelo v Ljubljano več Skopijancev, ki so se zanimali na velesejmu za kuhinjsko posodo, gradbeni materijal in gradbeni les. Zal, da slednjega na velesejmu niso našli, ker ta panoga industrije letos sploh ni zastopana. Skopljanci so si ogledali tudi originalno spalno opremo, ki jo je razstavil v paviljonu >E« št. 46 tukajšnji mizar Bajda. O tej opremi iz masivnega hrastovega lesa, z vdelanim orehovim lesom v obliki narodne ornamentike, so Skopijani izjavili, da je naiboljše mizarsko delo na letošnjem velesejmu. Po-setniki iz Celovca so se zanimali zlasti za čolne. Povpraševanje po raznih razstavljenih predmetih je bilo takoj prvi in drugi dan v splošnem veliko. Tudi nekaj veC-jih in manjših kupčij je Že sklenjenih vzlic temu, da pravi kupci 5e!e prihajajo. Razstavljale! so splošno zadovoljni in pravijo, da je letošnji velesejem v gotovih ozirih nadkrilii lanskega. Važno je zasti ugodno vreme, ki bo, če ostane še nadalje lepo, zelo dobro vplivalo na uspeh velesejma. V svrho upoznavanja z organizacijo velesejma je poslal zagrebški velesejem v Ljubljano več svojih uradnikov, ki prouče sejmišče in njegove posebnosti, da bi mogli tudi v Zagrebu dobro organizirati tako obsežno prireditev. Prve dni je bilo veliko zanimanje za majhne avtomobile. V primeri s prejšnjimi velesejmi je letos neprimerno večje zanimanje inozemstva. V Italiji je bilo prodanih Že do sobote 2000 legitimacij. Naš konzulat v Celovcu je urgirat dvakrat, konzulat v Gradcu pa enkrat, naj mu uprava velesejma pošlje večje Število legitimacij. Sklenjenih je bilo nekaj kupčij v tekstilni industriji, pleteninah, puškarstvu, igračah in elektrotehniki navzlic veliki konkurenci, ker je baš elektrotehnika letos zelo bogato zastopana. Znatno povpraševanje je bilo tudi po resničnih izdelkih, usnju in Čevljih. Mnogo posetmkov iz raznih krajev države je prispelo danes. Kako važen faktor za nas razvoj in napredek na vseh poljih je postal velesejem, dokazuje izredno laskava in pohvalna izjava bolgarskega poslanika v Beogradu g. Vakarelskega. ki je po ogltdu sejmišča naglašal, da nudi velesejem krasen pregled Čez vso slovensko industrijo, trgovino in obrt. Bil je presenečen, ko je videl na velesejmu toliko hrvatskih in srbskih razstavijalcev. Obljubil je predsedstvu velesejma vsestransko pomoč in sodelovanje pri propagandi našega gospodarstva v Bolgariji. Njegova želja je, da Jugoslavija čim prej stopi z Bolgarijo v tesne kulturne in gospodarske stike v svrho izmenjave industrijskih in drugih izdelkov. Zelo laskavo se je izrazil g. Vakarelskv tudi o Ljubljani, ki jo ie nazval pravi dragulj. Velesejmu bi radi delali konkurenco številni dalmatinski in bosanski kroš-njarji, ki se jih pa uprava po možnosti otresa. Velika privlačnost je lovski paviljon ^Priroda Slovenije«, o katerem smo že poročali. Higijenska razstava je po mnenju občinstva odločno premajhna, L j. barake so pretesne, kar pa ni krivda naših neumornih zdravnikov, temveč pomanjkanje materijalnih sredstev, s katerim se mora neprestano borit! tukajšnji inšpektorat ministrstva narodnega zdravja. Javna predavanja, združena s to razstavo* občinstvo prav pridno poseča. Tudi strelja se na prostoru poleg lovskega bataljona z velikim navdušenjem, kar je dokaz, da se naše občinstvo zanima za ta sport. Vejico zanimanje in občudovanje vzbujajo med posetniki cvetlični nasadi. Češko m francosko blago in razne fine perzijske in druge preproge, ki sta jih razstavila dva Grka v paviljonu »K«. Italijanske tvrdke delajo dobre kupelie s konzervami. Upravo velesejma neprestano bombardirajo razne organizacije za brezplačne legitimacije ali vsaj vstopnice. Ta pojav se je letos tako raspasel, da bi Imela uprava občutno materijalno škodo, Če bi hotela vsem prosilcem ustreČL — Naravno, da to ni mogoče, ker so režijski stroški že itak ogromni. S tem naj bi računali tudi nadležni zastonjkarji. Dunajski vremenski proroki so se v soboto zmotili, ko so napovedali za nedeljo lepo vreme. Dež, ki je lil malone vso noč od sobote na nedeljo in tudi v nedeljo je vplival neugodno na nedeljsko vrvenje na velesejmu, ki pa navzlic temu ni docela izostalo. Včeraj dopoldne je bil promet na sejmišču srednji, ker je slabo vreme odvrnilo marsikaterega obiskovalca. Vendar pa je prišlo na velesejem mnogo kmetov z izrecnim namenom kupovat, kar je zelo ugodno vplivalo na razstavljalee. Večje Število kmetov se je pripeljalo z voeovi z Brezja, kamor so šli že v petek in soboto na božjo pot, nazaj grede so si pa ogledali velesejem in sklenili več kupčij. Zanimivo je, da so mnogi kmetje, zlasti iz ljubljanske okolice, kupili sta*ne legitimacije, kar dokazuje, da je tudi med našimi poljedelci zanimanje za velesejem veliko. Mnogo smo opazili včeraj na sejmišču zunanjih gostov iz Banata. Bačke, Beograda. Skoplja in Bitolja, dalje številno zastopstvo zagrebškega sokol-skega zleta. Med drugimi je posetil velesejem Radičev poslanec Franjo Vrtar, ki mu je naša gospodarska prireditev zelo ugajala. Izjavil je, da namerava prihodnje dni posetiti velesejem Še več narodnih poslancev-radičevcev. Mnogo je bilo tudi obiskovalcev iz Maribora, ki so se zelo pohvalno izrazili o ljubljanskem velesejmu, d očim se splošno sodi, da mariborska obrtna razstava ne bo imela uspeha. Slabo vreme in nedeljsko razpoloženje pa ni posebno motilo trgovskega poslovanja. Sklenjenih je bilo tudi včeraj nekaj večjih in mnogo manjših kupčij, tako na pr. za več vagonov ovojnega, servijetnega in manufakturnega papirja ter kartona, nadalje v industriji poljedelskih in mlinskih strojev, upognjenega pohištva, park eto v in oprem za kopalnice, ki so bile predmet živahnega povpraševanja. Glede strojne industrije vobče treba omeniti, da do danes še nI bilo pravih kupcev, zato tudi večjega povpraševanja ni bilo. Pač pa Je pričakovati da pride prihodnje dni tudi ta panoga industrije na svoj račun. Mnogo se je oglasilo kupcev za orožje in razne armature, dalje za pile, kose. verige, bakrene kotle in bakreno posodo vobče. Se več je bilo zaključkov v elektrotehniki, pleteninah, perilu, usnju in usnjenih izdelkih. Tudi usnjena galanterija dela dobre kupčije. Včeraj popoldne je bilo mnogo obiskovalcev iz ljubljanske okolice. Popoldne pa je prenehalo deževati in zato je tudi sejmišče bolj oživelo. Iz Rogaške Slatine in z Bleda se je pripeljalo z avtomobili več posetnfkov, dalie smo opazili mnogo Čehov, Avstrijcev iz Štajerske in Koroške, Italijanov in Bosancev. Dobre kupčije je sklenila industrija kakao, čaja in čokolade zlasti »Mirim« in ^Union«. Na veseličnih prostorih je letos manjši promet ker je davek previsok. Proti večeru so se zglasili v velesejmskem uradu trije Srbi. ki so prispeli iz Zagreba. Presenetil jih je prisrčen sprejem v Ljubljani, docim so bili ogorčeni nad zagrebškimi separatisti, ki so jim delali različne neprilike. Izjavili so, da bodo odslej gospodarsko bojkotirali Zagreb. Velesejem posečajo tudi žeparji. Že v soboto so zagrebški detektivi aretirali tri poklicne žeparje. ki so prispeli iz Zagreba z namenom, da si na račun ljubljanskega velesejma napolnijo žepe. Krasno jutro po včerajšnjem deževnem vremenu je privabilo danes mnogo domačih in inozemskih posetnikov. — Sejmišče je tako i zjutraj izredno oživilo. Ker smemo upati, da bo vreme te dni ugodno, je uspeh letošnjega velesejma že zagotovljen. Danes :>e je pričelo po vseh paviljonih pravo trgovsko vrvenje. Za obiskovalce, ki prihajajo na sejem z resnimi rManeni tudi iz daljne tujine, ne morejo delati ugodnega vtisa' jata razposajene mladine, ki se podi iz paviljona v paviljon, da se povsod zadeva ob gledalce, pri feni pa ima edini cilj, da si nabaše čimveč prospektov in tiskovin, ki jih potem že med potom seje po drevoredu in cestah. Tiskovine so danes drago. Da bi otroci plačali vstopnino 10 dinarjev, je skoraj neverjetno. Boji verjetno je, da se skrivaj vtihotapi jajo ali r'm omogočijo vstop uslužbenci raznih razstavijalcev. Nespodobno in za vzgojo slabo ie tudi, d?, puste starši neodraslo mladino do pr!no?i prezati okoli plotov restavracijskih prostorov. Otroci naj bodo ob 9. zvečer v posteljah. — Nadalje naj bi *e opustilo pred vhodom in po sejmišču vsako pobiranje hi prodajanje evenc. pa naj-sibo še za tako plemenife svrhe. JBCSSf m\ rajstavlialoi. Poznata zagrebška tov. železnega pohištva »Zmaj d. d.«, se 3© na letošnjem velesejmu r rarstavo sva* jega. posebno solidno irdclanefia felerncfa pohištva prav lepo odlikovala ter zamorerr.o to domačo rvrdko kar najbolje priporočati. Značilno je, da je ta tvrdka že tokom prvib razstavnih dni sklenila večje kupčije. Buddha-čaj* — Tea-Import* Pri posetu ptviljont »H« se nehote usta« vfi pri koji yz2; tu st lahto ogledaš ori*i» nalnc pakete čajnih mešanic »Budha«, ki so razstavljene v priorostem slogu. — Tu ni* maš luksusa. nknaš drage reklame — a ven* dar začutiš že na prvi pogled v njem neko privlačno silo. Kaj nas vleče tja? Znaio nam je, da se ja tvrdka »Tea * Import« Železno barvano pohištvo izdeluje tvorniea »Zmaj d. d.r v Zagrebu. Razstavilo je isto na Ljubljanskem velesejmu v paviljonu »G« st. 229 ter vzbuja med vsemi obiskovalci velik interes. 5571 Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. 5310 Jarčeve kranjske klobase so rudi na velesejma I Konec paviljona H, vhod k vlnsrnsm. Se priporoča K. Jarc, Hrsdcckega vss 35 Liiibliana Pred Skalilo 1AL Strojno pletenje, nog-avice, čepice, obleke, jopice, majce itd. Nalnižfe cene. VELESEJEM PAVILJON „E« 124. Izložba čolnov ladjedelnice f F. STARE, BLED Prodaja In sprejema naročila tu in na Bledu. Paviljon I 378. Paviljon I 378. Chrobath Franz t hi Kranj Ustanovljeno leta 1885. Slovenija Domača Industrija domačih čevljev. (kućnih cipela) iz raznega blaga, kot iasting, segel, štramm, filc, pliš itd. — Plišl za nizke stroke. — Manufaktura vse vrste Iz prvovrstnih tovarn na debelo in drobno. — Ceniki na razpolago. — Tovarniške kolekdje raznega blaga. Zobozdravnik Dr. PUHER Ljubljana, Poljanska t-16. zopet redno ordinira. Najnovejše modne liste angleške, francoske in nemške za jesen in. zimo 1924—1925 priporoča $larodna knjigarna, S/aaljana Prešernova ulica Štev. 7. Prešernov* ulica Štev. 7. Pisalni stroii goMBoe mehanična delavnica (pooravlfalnlea) L. BARAGA, Ljubljana, Selenburgova ulica 6- l Nova iznajdba! „Svetilec"5 ki prikazuje vsako pisavo v temi. Informacije Lovro Sobenlk, velesejem paviljon .E- št. 214 (SI) zunsnia koja. 532 L nun Ljubljana Opozarjamo gospode trgovce* da razstavljamo naše telesno pohištvo na vzorčnem velesejmu v paviljonu ,|G6t 229 St. „Zmaj", ind. železnine Zagreb, Petrinjska ulica SIEGEL&DRUG H!Iser{vvn ulica 5. Popravljam in uglašujem klavirje in harmonije strokovno in ceno ! Najnovejša iznajdba! Brez kvarienja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek. ANTON BOG 1592 Ljubljana, Selenburgova ulica 6 I. nadstr. Glince-Vič 46 D. Z O. Z. Tkalnica platnenega In bombaževega blaga SVITAVY W I E N (6. S: R.) LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA ŠT. 31 Telefon 719 Paviljon „H" 298 Gospa Cana Op. K. odvretnlkova soproga v Ljubljani, nam piie: Ker sem ,Juhanm po Vaših navodilih preizkusila. Vam lahko potrdim z veseljem, da pridobilo Juhe in prt-kuhe z dodatkom wJuhanau toliko na okusno sil, tekovi - tosti, redilnosti in prebavljivosti, da se hrana brez mJuhanam hrani z wJahanomm sploh ne da primerjati. MJahan* je zehka dobrota za okusnost in zdravott prehrdne. Gospodična Polonca Z. v Št. Vidu nad Ljubljano, nam plSe: Vsakdanja poraba Vašega izdelka .Juhana" me je prepričala o njegovi izborni kakovosti in pa o tem, da Vaša priporočila niso prav nič pretirana. Z Ratolom uničujemo 5354 podgane M Sttlatđ na Ljubljanskem velesejmu z imstnim uspehom. Dalmatinski I* Portland cement Slin" (lin) nudi po najnižji dnevni etni tvornico jpur d. d. za cement Portland iz skladišta v Ljubljani Aleksandrova cesta 12. Elektro - Company Ljublfana, Sv. Petra c 25, Velejejm paviljon H 39Z. Vse električne novosti, elektromotorje in medicinske aparate Novo i RADIO "35X5 Novo! I Pralnica Hamann j I Mestni trg 9 (ns dvorišču) 5345 S S S i pere in tika vsakevrstno perilo v 2—5 dneh. S I a Josip Jezernik izdelovateij vsakovrstnih harmonik Kotredež pri Zagorju ob Savi. amsasnsonll m CM tO 53 JOSIP ADAMIČ ! — vrvarna v Domžalah pri Ljubljani — Podružnica Kamnik, Šutna št 49. Telafon snterarban itev. 7. Brzojav: Adamič, Don tale. Izdeluje in in v zalogi: motvoz, (Špago), Štraoge u j zde, pasove, (gurte), vrvi za seno, transmisije, dvigala, za ladje, zvonove m tartrte; dalja razno telovadno orodje, gugalne mrežice (Hangematten), mrežice za konje, ribilke mreže, mreže za otroške postelja, mreže za seno, nepremofljive vozne in konjske plahte (nerade), mikano konopnino, predivo, morsko travo, žimo, biče, bičevnike itd. Nadalje vse gasilske potrebščine kakor: sesalne gumijeve cevi in najfinejše konopnene cevi v vseh dimenzijah, spojke (Holftadarje) ter sploh vso gasilsko opremo. Cene zmerne t Postrežba točna! Blago prvovrstno! Oglejte si razstavljeno blago v lfonu „H« St.v 336. pavi- »■MUUI fiaibriifl »kip se izvTfl ari TvoiDiti papirja in lepenke [ SIK. L Čnon si \a it. 16 .D 554 Stran 6. »SLOV CNSK1 NAROD« dne 19. avgnsta 1924. Stev. 188. „1". 410. Motvoz 5356 To in ono Romantično lliavno ramtrie. Beogradska policija je izdala te dni tL ralico za dvema beguncema iz Salka v Bosni, ki se baje skrivata pod drugim imenom v Beogradu. To je zanimiv parček, ki je imel ljubavno razmerje navzlic temu, da je bila ona Bulduma Deolija, muslimanka, že 44 letna žena, on, Nikola Salamadija pravoslavne vere, pa 26 letni nadebudni mladenič. Ona je bila žena nekega Turka, *• katerim je imela eno dete. V vojnem času 60 ji vzele moža avstrijske oblasti in ker mož ni imel harema, je ostala sirota s svojim otrokom sama. Stara je bila takrat 35 let. Bulduma je rada hodila na izprehod v okolico seveda z zastrtim obrazom, kakor zahteva turški običaj. Nekega večera je srečala 17 letnega dečka Nikola. Bil je dobro razvit, močan in lep. Mlada slamnata vdova ga je nekaj vprašala, on ji je odgovoril in tako sta se seznanila. Potem so ju videli pogosto skupaj. Vsak večer jo je spremljal do doma. Dečko je bil zelo podjeten in živahen, kar je mla_ da ženi seveda ugajalo. Po muslimanskih običajih mlada žena sploh ne sme z moškim govoriti, kaj šele s krivovercem. Toda ona je bila v tistih letih, ko ženski bijejo zadnje ure, on pa poln mladostnega ognja in Turki niso videli v njunem prijateljstvu nič pregrešnega. Kmalu pa je prišel njen mož na dopust. Informiral se je pri Turkih, kako se vede njegova žena. Nihče nI vedel o nji nič slabega, pač pa so mu povedali o njenem sentimentalnem prijateljstvu z mladim dečkom. Ljubosumni Turek pa navzlic temu ni hotel razumeti te zadeve tako naivno ter je pre- povedal ženi, o i>. r>. o r o tj i=» j rs Posefnikom oelesefma priporočamo naslednje tordke: Ne boste se kesali, ako kupite obleke za dame in gospode vseh vrst najmodernejšega kroja, kakor tudi dežne plašče in vse modne predmete po najnižji ceni v konfekcijski in modni trgovini FRAN LUKIG Pred škofijo 19. Pred škofijo 19. FABIANI & JURJOVEC modna manufakturna trgovina Ljubljana, Stritarjeva ul. 5 se priporoča. 5185 Na debelo! 5035 Na debelo) ćPrva kranjska vrvarna in trgovina s konopnino Svati 01. eHdamič Centrala: Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. — Telefon 441. Podružnice. Maribor, Vetrinjska 20. — Telefon 454. — Kamnik, Šuina 4. nudi vrvi za sta&be, dvigala^ zvonove, studence itd., mlinske oprti, ognfegashe cevi in vse v vrvarsko stroko spadajoče predmete po najnižjih dnevnih cenah. Na drobno > Na drobno) Največja zaloga oblek za gospode in dečke J. Maček Aleksandrova oesta 12 12 Specijalna trgovina božičnih okraskov. — Lastna založba prtičkov za v kot in obrazcev (Krlppenbilder) Papirnica Uran, Ijubljana, cestni trg 11 BSV~ Oglejte si izložbe na velesajma paviljon „E" Stev. 7. Stari trg 12 in Sv. Jakoba nabr. 11. Trgovina volne, bombaža in galanterije na drobno in debelo. Franc Erjavec trgovina usnja Ljubljana, Stari trg U a. Ustanovljeno 1866. C. J. Ustanovljeno 1866« ANI A N N specijalna trgovina za novorojenčke, perilo domači izdelek Mestni trg 8. LJUBLJANA Mestni tng 8. Modna trgovina Peter Šterk Ljubljana, Stari trg 18. ANDREJ SEVER trgovina usnja vseh vrst ter čevljarskih potrebščin Ljubllana, Stari trg 30. I. Tomšid manufakturna trgovina Sv. Petra cesta 38. 4998 Fotografski atelje I. Pogačnik Aleksandrova cesta 3. 5003 ZA ČASA VELESEJMAi 5121 Velika izbira: žepne ure, budilke, zapestnice, uhani in posebno lepo jedilno orodje (Be-steck) iz pravega in kina srebra. Po nizkih cenah. I Ne zamudite prilike ogledati si ravno došla »najnovejša kolesa znamke Humber-Puch in šivalne stroje .Mundlos" s petnastletno garancijo. Samo pri tvrdki Jo s. Selovin-Cuden, Mestni trg 13. Fr. Kham delikatesa, specerija in vlnama nasproti hotela „Union11 Paviljon na veseličnem prostoru. Eksport čevljev domačega Izdelka Matej Orehek Ljubljana Kolodvorska ulica 26. Stritarjeva ulica Modna mauni a k turna trgovina Janko Češnik LJUBLJANA Lingarjeva ulioa Priporoča pri nakupu svojo zalogo najnovejšega blaga za ženske in moške obleke, belo in barvasto perilo, raznovrstne preproge, tekalnike, zavese, odeje itd., po zmerno nizki ceni! 4991 IGN. ŽARGI »Pri nizki ceni" Ljubljana, Sv. Petra cesta st. 3. Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatami na debelo in drobno. - Potrebščine za krojače in šivilje. 5075 ,6" fW Restavracija „Pri Šestici" 5006 Dunajska cesta štev. 8. Kavarna in bar Emona" Aleksandrova cesta. 5080 Fiala. .Narodna kavarna Dvorski trg Josip Carl. 5082 Gostilna Keršič Spodnla Slika Celovška cesta. 5078 Gostilna Koroški dom 61 Poljanska oesta štev. 11 se priporoča 4982 Kati Korošec Restavracija „pii M' Lfubljana Gosposvetska cesta št. 16. 5077 Zajutrkovslntca T. Mencinger Sv. Petra cesta št. 43. na dvorišču. 4996 Restavracija M hotel 1 5029 K. Rist. Paviljon Vidmar na veseličnem prostora velesejma. 5187 Pnovrstoa vina. - Gorka ii nrzla ledila Hotel in restavracija 99 64 Sv. Petra cesta štev. 7. 5033 Izborna kukinja. Pristna pijača. Marija Tavzes. Narodna tiskarna Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5. Terezija Kranjc izdelovanje steznikov (modrcev) ln trenutnih pasov Ljubljana, Sv. Petra cesta stev. Narodna knjigarna Ljubljana, Prešernova ulica štev. 7. „1" 410, 5356 Mreže — ZvOnik, izložen v drogeriji »Adrija« v Šelenburgovi ulici, napravljen je iz škat-ljic v celem svetu poznate Ovomaltine, ki je pripravljena iz svežih jajc, mleka, kakava in sladncga ekstrakta dr. Wanderja. — POSET1TE GOSTILNO »PRI N E-STLNU«, TR2ASKA CESTA! — Damam In gospodom priporočam dežne plašče v največji in najcenejši izbiri samo pr i Fran Lukič, Pred Škofijo 19. — Najcenejše in najnovejše obleke se dobe samo šelenburgova ulica st. 3 pri GRIČAR & MEJAČ. — Zadnja novost »Coty« cenejši. Tvrd-ka M. Bartl, paviljon E št 75. ima za časa velesejma svetovno znane »Coty« izdelke Po reklamni ceni, na primer: Vel&a Coty po 45 dinarjev, mala Coty po 2 8 dinarjev. — Oglejte si ta paviljon na vele-sejmul 5356 „1". 410. Lanena konoplja C- POZOR! GG. TRGOVCEM! POZOR! Za jesensko in zimsko sezijo nabavil sem z ozirom na ljubljanski velesejem primerno za vse pokrajine Jugoslavije izredno množino vsakovrstnega sukna. Cene zelo ugodne. Izbira velika in znano strokovno izbrane kvalitete pri tvrdki L GROBELNIK, Ljubljana. Marlga Rogelj manufakturna trgovina, perilo aa gospode in damo. Blago dobro, oene alake. Sv. Petra oesta St. 26 5284 Ivan Doli nar trgovina pravih doma&ih £ipk 535$ POLJANE NAD SKOFJO LOKO. Pavilj on yfEc< št. A o na velesejmu. :ijocpenciaoexxx»oooooooeoooorrrrienw Reis & Breth, Wien Tvornica za šivalno in vezllno svilo, mehanična tvornica gumastih trakov 5349 svila Juno — Gloria Cusir — Triumph Glavno zastopstvo in zaloga za Jugoslavijo: Zagreb, Boškovlćeva 31. — Ljub!j. velesejem pav* ,Ia stan 416. r;CKXCCTJOOQCXOOOOCCXXXXX^ Trstfe za strope izdelujem z najmodernimi stroji in iz najboljŠego materilala ter dobavljam v vsaki množini po najnižji dnevni ceni I. Jugoslovanska tvornica Bakula J0S.R.PUH, LJUBLJANA Gradiška ni. 22. Tel. 531. DAMA se najhitreje moderno in okusno počeše z uporabo 13555 Vedno velika izbira vpletk (kit). Priporočam se za vsa lasna dela, kakor tudi za barvanje sivih las z 9V Oreal Hene", tudi v modnih barvah, m. PODKRAJ5EK, frizer za dame in gospode, Sv. Petra cesfa 32 Kruševačka fabrika sapuna Nerima DJURKOVIC, RISTEC & Xomp. Osnovana 1839. KRUšEVAC. Obnovljena 1897. Moč proizvodnje 5 vagonov mila dnevno. ""^89*1 Obvešča oenjeno občinstvo, da bo prisostvovala na IV. ljubljanskem velesejmu od 15. do 25. avgusta t. I. v paviljo mi jjE" mesto st. 27. Na sejmu bodo izloženi vzorci vseh naših mil radi pregleda in prejema naročil. 4552 Za ocgovore uprave) mi ae prBoii 1 dinar. P letuje se vnapraj. Paviljon a*" fttev. 529 v UZETA laT* RAZSTAVLJA fž< Melianlčsa vrvarna, lerilnica lana In konopQe ter predilnica I" a\ o Rntmm Šisibosiec d. d. a\ o * I Grosuplje pri LJubljani T 1 V MOTVOZ Moško kolo, dobro ohranjeno, se proda po zelo nizki ceni. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 5314 Osebni avto, štirisodežen. v najboljšem stanju, se ceno proda. — Jos. Puh, Gradaška ulica 5t. 22. 5280 Ostale slamnike, nakitene in praroe. pro* da jam po lastni ceni. — Horvat, Ljubljana, Stari trga 21. 5300 Izboren pianino Cz zabojem za prevoz) va 13.000 Din takoj »apro* daj — Rimska cesta 20. pritličje, levo. 5362 m Slnžbe Kuharica, popolnoma izvežbana ^— se išče za kliniko v Švici, katera bi kuhala za pri* bližno 30 oseb. Plača od 100 do 120 švic. frankov. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5361 Kako primerno službo v Sloveniji iščem podpisani. — Star sem 42 let ter posedujem notarsko spričevalo tor spričevalo davčnega in zemljemerskega urada, — Nadalje želim dati svo* jega 14Ietnega sina izučiti mizarske obrti. — Po* nudbe na naslov: Josip ŠtancsDorbež, Zalog, ba* raka VI. 5341 Cena malih oglavov vsaka beseda 50 para. — Najmanje pa Oln S-— Šivilja gre šivat obleko in pe=» rilo na dom. —- Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 5364 Sarottl Hildebrand Heller Pletilke, izurjene, ki razpolagajo z dobrim strojem — do* bijo delo na dom. — F. in I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petri cesta 29. 5254 Jedna velika bosanska tvornice t riži jednog spremnog zidara, koji je vješt iridjavanju kazana za kuhanje celu* loze. Prednost imaju dr* žavljani SHS. Reflcktant mora biti vješt jednom slavenskom jeziku. — Ponude slati na upravo »51. Naroda« pod »Sub. 36. P. S.'5360*. Naslovi dijaških stanovanj — se dobe pri ge. Likar, Po* ljanska eesta 87 (vila Bergman). 52°o Kot sostanovalka se sprejme gospodična. Prednost imajo poštene, ter čez dan odsotne. — Vaslov pove uprava »SI. Naroda«. 5302 25.000 Din posojila iščem za dobo dveh let proti 25 odstotnim obre* s tim ter vknjižbi na prvo mesto. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 5363 Bonboni Čokolada Kakao Kalfo Ia bukovo oglje, dobro žg^no. popolnoma suho in vilano ter brez primesi — kupuje za ta* kojšnjo in poznejšo do« bavo v vagonsKin. doba. vab. — družba C a r b o* n a r i a. Kočevje. — Tata prevzem* vsako količino dobrega blaga ter ga pla* čuje vedno po najvišjih cenah. — Ponudbe pro* simo začno z navedbo razpoložljive količine. ce«» ne rn dobavnega roka na naslov: Družba Carbona* r/a, Koče\'je. 5342 Perje, kokošje, račja in gosje, puh, oddaja vsako rano* žino po zmerni ceni — tvrdkft F. Vajda, Cako* vec. 52 T Beli klobuki oblike, od 160 do 200 di# narjev, dvobarvni 170 di» narjev, različne druge barve 150 Din. — Hor* vat Stari trg 21. 5301 In druga čokoladna specijalitete Na stanovanje in hrano sprejmem tri gospodične, eventuelno g. dijake ali dijakinje. — Naslov pove uprava »SI. Narod a m«ndo1t£i. Vh MHka* ■r- - apeeijalitete. AUTOM VERBIC it ir-n t imn'ski thi'i Ljubljana, Stritarjeva u 2. Izdelujem sadne mline, prvoTrstne, z lahkim po* gonom, granitnimi valjci ter počinjenim okovjem, po ugodni ceni. — lnte* resenti naj sc obrnejo na Rudolf Ravnikarju, ključavničarja v Radečah pri Zidanem mostu. 31/T EEBKOEKSBEb I. DUČIČ • Zagreb Vlaška ul. 46 c. »Ilirija«, tvornica fiamaš in če v* je v v Bjelovaru — išče veščega prirezovnlca. — Plača po dogovoru. Me* sto lahko nastopi tnknj. ■___ 5288 Gostilničaxjem in restavraterjem s« priporoča za nakup papirnih »erviietov tvrd* ka M. Tičar, Ljubljana. 1592 Iščem lokal za trgovino na promet* nem kraju Ljubljane, erv. vstopim kot kompanjon. — Ponudbe z navedbo vseh podrobnosti — na: Alorrra Companv, Ljub* ljana — pod »Lokal aH Kompanjon«. 5293 Trgove! pozor J Kdor hoče prevreti sta* roznano trgovino v Ma* riboru, naj se oglasi pod »Eksistenca/5307 na upr. »Slov. Narodaoc. sta dva domača patentirana izuma, s kate« rima se je posrečilo na polju razgrevanja stanovanj in obče razsvetljave doseči najskrajnejše jakosti in ekonomične uspehe.— Vse posetnike Ljub. veles. se opozarja na Gr — Jatr^dL'Vil J^-T-aV-aVa, kjer je te izume izložila domača tvrdka Maribor R- NipEČ in drug Maribor 5357 Za vsa elektrotehnična dela se f?tr«**or©6a 5357 Ivan MiheSoič LEPI POT IO. LJUBLJANA LEPI POT 10. Postrežba solidna. Cene zmerne. innn3]miXEcixmi:ix]nnnrx]nnncci]nnnDonnnr, Kakor nam parobrodno društvo RoyaB Mail Line javlja, ni gospod Mihajlo Tonsć več njen zastopnik, niti s tem društvom v kakršnikoli službeni zvezi. 5350 fl__ ru ■ ■ ■ ■ ■ ■ b u i i ■ 11 u b ■ i ■ ■ ■ ■ rmt u ■ v ■ ■ i i h u u h innnni Oglejte si 5215 Dr"'-""" a ~ na velesejmu paviljon E 92 0 izdelke, hi jih nudi 0 o o B 0 0 0 ■ o BoljHh sitnih kav »ploh ne dohitel 2 Frazama „ŽIKA" Išče se za veliko tovarno čevljev popolnoma samostalen čar zmožen slovenskega in nemškega jezika. Reflektira se samo na prvorazredne v tej stroki sposobne sile. Naslov pove iz prijaznosti vratar hotela Union nn^Tii .i! j! .n.!! ^|!T?r^nnrr1i -!l .|i ^nnr^rri vele sejma / Oglejte si hlobake v modnem salona 8tuchly-Maske LJUBLJANA — Židovska ulica štev. 3. Popravila st izvršujejo takoj i Cene brez konkurence i LJUBLJANSKA E D I T II A BANKA ustanovljene 1BOO LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši) PODRUŽNICE: Meaf Celje, Grm o m el j, 6orlee9 KrenJ, Upriber, Hatkovlć, Novi Sed, Ptuj, Sarajevo, Split, Tre t, Agencije Logatec PoStni ček. račun Ljubljana 10509 Brzojav, naslov: Banka Ljubljana Tal. štev. 261, 413, 502.503,504 Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoča dela DO C3A C93C 23 7341 Posetnikom oelesefma priporočamo naslednje tordke: ALFONZ BREZNIK MESTNI TRG 3 (poleg magistrata). 5107 Največja In najstarejša tvrdka klavirjev, pianinov In harmonijev ter vsega glasbenega orodja in strun. Oglejte si to najpopolnejše podjetje Jugoslavije! Paviljon .K* 549. Paviljon .K* 549. ao 5 Bartl modna trgovina in specijalna parfum eri j a Stritarjeva ulica št. 2. Paviljon „E" 75. ur 2 Anton Verbič delikatese, špecerija zaloga vseh vrst sira Stritarjeva ulica št 2. Modna trgovina Modna trgovina T. Eger Sv. Petra cesta štev. 2. 49S4 UDVORNI OPTIK LillJBLtIANA. i Tovarna perila C o (S a. rti „TRIGLAV Ljubljana, 5031 Kolodvorska ulica 8. Filip Bizjak krznar, izdelovateij ČeptC 5186 SolizeJi Gcsposvet. c. J. manufakturna trgovina in zaloga pirot. preprog Sv. Petra cesta 4. 5032 Iv. Buzzolini trgovina z delikatesami Ljubljana 4999 Ungarjeva ulica 1. Snoj & Modic priporoča svojo manufakturno in modno trgovino 4990 Prešernova ulica. Josip Vidmar Ljubljana 4993 Pred škofi;o 19. Tovarna dežnikov in solnčnikov. J. Wanek krznarstvo, trgovina čepic in klobukov Sv. Petra cesta št. 19. J. Marchiotti trgovina usnja na drobno in debelo Sv. Petra cesta 30. tO Trgovina papirja Ivan Gajšek LJubljana, Sv. Petra c. 2. 5045 M. Sedej-Strnad modni salon Prešernova ulica št. 3. 5048 Rudolf Juvan nožar LJubljana, Prešernova u. 5079 Slaščičarna 5083 pecivo, bonboni, med. Selenburgova ulica št L Foto*atel]e 5050 Ant. Uršič (v hiši Trgovske banke) Dunajska cesta. Delikatesa špecerija A. Stacul Selenburgova ulica. ■ 5046 Franjo Grabjec fotogr. u met zavod Miklošičeva cesta št. 6. 5044 Papirna trgovina . Tičar Lffjblfana 5047 Selenburgova ulica št. 1. Veletrgovina ftlta A. Volk Ljubljana, Resljeva e. 24 5076 Trgovina perila v Hed. Sare pralnica in likalnica Selenburgova ulica 5. 6. BESEDlfM !!!!!! Ljubljana, Prešernova ulica 5. Izdelovanje kirurgičnega orodja in obvez. Tovarna ortopedičnih aparatov, umetnih udov. priprav za zdravilstvo in strežbo bolnikov, vse vrste zdravstveni pumi predmeti, kirurgičnih obvez in predmetov, oprave za ordinacije in operacijske sobe. 5034 Velika zaloga šivalnih, pisalnih strojev in koles Iv. Jax in sin Gosposvetska cesta 2. Peter Capuder sokolske in orjunaške potrebščine Dalmatinova ulica. 5109 Elektrotvrdka H. Verbajs LJubljana 5108 Gosposvetska cesta 13 (Kolizej). Anton Herhar pletarstvo 5084 Ljubljana, Sv. Petra o. 22 Velesemsnj pav. ,,Eflf 102. Marija Poznič galanterijsko blago Ljubljana, Sv- Petra o- U. 5120 Ure, zlatnina, srebrnina Ed. Skooek Mestni trg 8. 4985 Popravila točno in solidno. „Slovenski film11 V. Bester Aleksandrova cesta 5. 5002 Ivan Bogataj elektrotebn. podjetje Kongresni trg 5001 Anton Mi sinova drogerija, foiomanufaktura Židovska ulica št. 1. 5085 L. Mikuš Mestni trg itev. 19. Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic. Albina Bogataj izdelovanje perila Židovska steza. 5005 F. K. ECasiser puškar Selenburgova ulica. 4988 Modna trgovina A. Persche Ljubljana ^87 Pred škofijo 21. AUTO Florjan£i5 Selenburgova ulica 6. 4989 Josip Vitek trgovina s kanditi na debelo LJubljana, Krekov trg 8. 4994 Adrija 5001 drogerija, fotomanafaktora. parfumerija Selenburgova ulica 5. nasproti glavne pošte Lud. Dolenc trgovina z galanterijskim blagom Sv. Petra cesta 8. 4997 Čevljl-cbuče na veliko Aleksa Obla! Sv. Petra cesta 18. 5030 Oglejte si bogato opremljeni paviljon H S05 na vel esej mu kjer najdete veliko zalogo vsakovrstnih kožuhovinastih izdelkov tvrdke šEligij Eber krznar in izdelovateij Cepič Ljubljana, Kongresni trg 7 izei - Oprema stanovanj d. Z O. Z. 5153 LJUBLJANA — Gosposvetska cesta štev. 13. {(atra-Krema KraljUeJflartig (KflMFOR-KREMA) za čiščenje in njegovanje obraza. Nepre-kosna po kakovosti. Odlikovana najvišjim imenom Nj.Veličanstva Kraljice Marije Izdeluje kosiri etični zavod Nenad Ranisav-ijavlč, kraljevi dvorni damski frizer, Beograd Kralja Milana broj 14 Pohištvo, tapetništvo, vzorci za stensko slikarijo. Načrti in proračuni. Načrti in proiačuni. — Za časa velesejma stalna razstava. — Vstop prost — Inserirajte v „Slov. Nar j n BKaHEaHHEBHEBBlEBBaElraHEaaHHBHEBHHGIHHCBS'^a fO ■ CDB CD Z: CD 9 '^ICSOI g JSa sejmišču paviljon 1 3&1 5225 0 0 ■ 0 t 5 Glavni zastopnik za Slovenijo Aleksander Giud ml. Ljubljana damski frizer Kongresni trg 6 Dobi se povsod. Lonček Din 50.— 0 Priporoča se ...u? \ 2 Ljubljana, Kolodvorska ul. 8 S ^.0.C=>,c=,.0.C=>.0.c=,.0.c=,.C>.0.0.<=? Oglefte si pred nakupom Sloalne s'rojc, kolesa po ngotiisifr cenah In plačilnih pogoliii pri ISn. W01tf Sodna^ca1«. 7 SsjmiSče, p^oiijon ,H' 281-282 ~ ■ CD S CD ■ CD P CD ■ CD 3 CD H CD ■ CD ■ CD P CD ■ l a ■ o o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o Josip Kregar obl.rtv.no pr.iskuk.ni mostni toiariki mo).lor Cesta na Kodeljevo št. 2, Ljubljana. Izvršuje vsa v svojo stroko spadajoča dela in sicer vodne in nadtalne stavbe ter umetno tesarstvo. — Prevzamem po danih kakor tudi lastnin načrtih zgradbo mostov, jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in industrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkvena ostrešja, balkone, vrtne utice, verande in stopnice. 5219 0 ■ 0 o o ■ o ■ o o ■ D a a Stavbeno in opekarsko podjetje Telefon 426. Ivan Ogrin Telefon 426. Ljubljana, Grubarjevo nabrežje št. 8. se priporoča za vsa stavbena dela ter nudi po zelo nizkih cenah = opeko ■-— vseh vrst (strešno zarezano in navadno opeko (bobrovec) žlebnike, opeko za tlak in cementne cevi. ES ca s a a 139 19BBraSEmBBSEaBfi3ra9BSBS5SBSSB5&rSI B Lastna opekarna na Črnučah. Zaloga tudi v Ljubljani. Ustanovljena leta 1846. Telefon št. 563. Gradbeno podjetje Pisarna p Dunajska ceste štev. 25. Podjetje projektira in izvršuje vsa v gradbeno stroko spadajoča dela. — Enodružinske kise v opeki in »Heraklitu" (najcenejši stavbni način). — Projekti za enodružinske hiše so na ogled v gradbeni pisarni. — Iz lastne opekarne nudi po konkurenč. cenah lepo, močno žgano opeko. — Iz lastnega gramozoloma vse vrste peska. — Zaloga vsega gradbe- nega materijala na Martinovi cesti. ■ IY