25. štev.
V Kranju, dne 19. junija 1909. X.-leto.
GORENJEC
Političen in gospodarskj list.
Stane in Kranj i dostavljanjem na dom 4 K, po polti za celo leto 4 K, ta pol leta 8 K, u druge države stane 560 K. Poenmeana številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine te ne orira. — Uredniltvo in u pravni« t v o je na pristavi gosp. K. Floriana v cZvezdi>.
Izhaja vsako soboto ===== zvečer =
Inserati m računajo sa eeto stran BO K, sa pel strani 80 K, sa četrt strani 80 K. Inserati ae plačujejo naprej. Za manjša oznanila ■e plačuje sa petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, sa večkrat znaten popust — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi sa ne vračajo.
Gorenjske kmečke razmere.
i.
Ne upamo si skoro trditi, da bi se našel v ozemlju Gorenjske človek, ki bi mislil, da našim okrajem ni potreba gospodarskega napredka. Kdor bi trdil kaj tacega, svetovati bi mu bilo pot na Studenec pod Ljubljano.
Sicer so pa ljudje, ki se prav radi vsedejo na lim prodanim dušam, to jo hujskačem takoiraeno-vane Slovenske Ljudske Stranke, kateri ne mislijo ta dan naprej ali pa se dajo opijaniti od kakega bujskajočega prefriganca za par četitink. Sicer je to naravnost žalostno, a se cesto dogaja! Temu se ni čuditi, saj je mano, da je Gorenjec odkrit kot polten človek, značajen skozinskoz, le gotovim ljudem zaupa neomejeno, brezpogojno. Ti zadnji ga takorekoč vlečejo neusmiljeno in skrbno gledajo, da bi ne izpregledal ter bi se mu ne «odprle oči». Vsled tega skrbe, da mu je Širni, pošteni javni svet zaprt s sedmimi vratmi.
Dovoljujejo si naravnost neumne in bu dal as te burke s tem, da mu «farbajo» resnično življenje in obstoječe razmere vse drugače, nego so v resnici. Upajo si celo ti sleparji hujskati, da so gospodarske razmere ene gorenjske občine mimo druge popolnoma drugačne mimo prve. Koliko časa bode vlekla ta farbarija in sleparstvo, je vprašanje časa I Za danes hočemo s Številkami dokazati kljub temu, da mogoče večina uprav na «cifre* nič ne drži. Imeti moramo pa vendarle trdno podlago, da se lahko oprimemo, če nanese potreba. Hočemo natanko pregledati sodne okraje, katere Štejemo Gorenjci med svoje z ozirotn na Število prebivalstva moškega in ženskega spola, potom pa na njegovo produktivno grudo, koliko hektarjev se Šteje v vsakem sodnem okraju njiv, travnikov, vrtov, pašnikov in planin, gozdov, skupnega sveta v hektarjih, ker je vedno nekaj pustega sveta, kateri ne donaSa nikakega katastralnega donosa, da bi mu mogel cesar odmeriti davek.
O tem nas pouči sledeča tabela ali razpredelnica :
-cz n>[Agq
eq a taoAS [ndn))S
-3
-i. c
> o
2 | | i ^ s S S  f  «  3 |5 ¡8 8
s s s s s? s? s §r
t"» CO «—> 00 cn
lo o oq co t~
«-» t»« co   u5 es co
a
CO
-  ~ S3
| | g
8 S
3oo r«.    uj    oo co
«© rf io co 00 "<r cs t— t
co
8 2
fl>   oi o
&  2 i
o g
"f     iO —>
?s f-^ op V    K I
cn —■    -<f >c    <o io
S lO li lO f N N CO      O      TT      CO      00      CN 00
S  12 3  $  S  jI ?!
co   co   ch ia   e< ©
co    cn    tt r^-    — Cn
3
0£
ž 2" o 5
Na tem ozemlju ali teritoriju stanuje 167.286 prebivalstva, med katerim prevladuje ženstvo po številu 9228 oseb.
Kdor pogleda Gorenjsko, vidi na prvi pogled, posebno Ce napravi kratek izlet na Šmarno goro ali k Sv. Joštu, da se razteza po teh okrajih lepa, rodovitna ravnina s prikupljivimi polji, zeleni travniki, primeroma obilnimi gozdi ter iz gosto posejanimi in dobro obljudenimi vasmi, h vzeli bi lahko del brdskega sodnega okraja, tržiski, kranjskogorski, Bohinj in Selško dolino noter do Gorice. Tukaj so hriboviti kraji, kjer so vasi že bolj redke. Prevladuje pa v splošnem gozd s planinami. Lesa preostaja Gorenjski, da ga mnogo izvaža. V ravnini krsnjskega sodnega okraja, kamniškega, deloma škofjeloškega in ljubljanske okolice se pride-
luje žito, sočivje (fižol), korenstvo (krompir), da se celo izvaža in preostaja potrebe! pokrajin. Travniki in vrtovi služijo živinoreji, v nekaterih krajih posebno prasičjereji, katera se goji od leta do leta v večji meri. Govedoreja donaša v zvezi s mlekarstvom čedne dohodke, na kar se Se povrnemo.
V celem tem okolišu je pustega, nerabnega sveta, katerega ni moč kultivirati ter obdavčiti 29.614 hektarjev. Glavni, če ne ves del, odpada na tržiski, kranjskogorski in deloma radovljiški okraj.
Poučni listek.
Vekoiiko o naši ustavi. Dalje. Državnozborski opravilni red.
Ako hoče državni zbor redno delovati, mora sloneti na posebnem opravilnem redu, kateremu se morajo pokoriti vsi člani. V parlamentarnem življenju se mora manjšina udati večini, če se hoče hoditi po ravni poti. Toda to načelo ima veljavo le do gotove meje. Predpogoj temu načelu je, da veČina dela pošteno, da se ravna po tiskanih in onih moralnih zakonih, ki so vsakemu poštenemu Človeku zapisana v srce. Ako pa večina prezira te zakone, ako moč zmaguje nad pravico, tedaj se tudi od manjšine ne sme več zahtevati, da bi bila v svojo pogubo moralneja nego večina, tedaj manjšina dela le v silobranu, ako se posluži najostrejšega parlamentarnega orožja, ako prične z obstrukcijo. Ž njo se ali z raznimi dolgimi, manjaliveč stvarnimi govori hoče preprečiti, da bi se moglo sklepati o kaki zadevi, ki je na dnevnem redu, ali se pa sploh skuša preprečiti, da bi se o zadevi pričelo razpravljati (tehnična obstrukcija).
Za avstrijsko poslansko zbornico velja še sedaj opravilnik. ki je bil sklenjen dne 2. svečana 1875. Po tem opravilniku zbornica razpravlja in sklepa o predlogah vlade in gosposke zbornice, o predlogih zborničnih članov in odsekov, o interpelacijah ter peticijah.
Zakonski načrti, najsi izhajajo od vlade, gosposke zbornice ali od zborničnih članov, se razpravljajo v treh branjih. Prvo branje imamo tedaj, ko pride zakonski načrt (to je kaka predloga, ki naj postane zakon, kadar jo odobrita obe zbornici in potrdi cesar) prvikrat na dnevni
PODLISTEK.
Jurežev študent«
Ivan S. Olie veki
I.
Vem, da se ga bodete Se spomnili, samo če dobro pomislite: napol kmet, napol gospod je ležal pod tisto staro suho hruško ter gledal včasih v nebo, včasih pa v tla. Ljudje niso vedeli, kako naj bi si tolmačili to njegovo vedenje, dokler je niso uganili. Prgavova mati — bog jim daj dobro, saj le davno več ne vozijo jajec v Ljubljano — čel, da je le učen tako, da ne more držati glave tako kot dragi ljudje. No, vidim, da se ga se spominjate; ali ni stopal včasih ponosno po vasi, klobuk nazaj, prsi ven, a na njih lep rdeč na-geijček. Le mimo Bertonove hite je lel bolj tiho, skoro ponižno; ljudje so pravili, da gleda nekoliko sa Bertonove Mici, ki bo v kratkem učiteljica; toda to te ne bo res, saj Se hise ni pogledal, ko je mimo korakal In pa ali zato plačuje stari Ber-ton ta svojo Mici častitljive stare tolarje is le ča-stitljiveje stave nogavice, ki jo ima nekje pod podnje* f IsU skrito, da bo itudsntova ljubica? In
pa tacega, ki bo povrh le v lemenat Seli Kajti gospod pa bo Juretov študent; saj so mu rajni gospod kurat samo zato v šolo pomagali, da bo gospod in on sam je te kot samosrajčnlk vedno odgovoril, ako ga je kdo vprašal, kaj bo: «s'pod 1»
In pa kako da ne bi postal gospod, saj je vendar pri zadnji proceclji že v beli srajci, ali kaj je že tisto, stopal med gospodi in bil od samih svetih reči tako zamaknjen, da je rekla le celo načelnica Marijine družbe, Adamovčeva Jera, katero novi gospod kaplan tako čislajo, da jih sme obiskati, kadar hoče:
cOh, to bodo enkrat en fest gospod!* In takrat je bil to t osmi Solil
No, naj to bo, kakor hoče, samo to moramo pribiti, da so bili vsi Jurelevi, od očeta in matere pa doli do Mihca, kateremu je morala Micka te hlače odpenjati, trdno prepričani, da bodo sli enkrat na njegovo novo malo. In ko je prišel tisto leto, ko je Savsov Peter tako nerodno i* Crjplje padel, da zdaj nikoli več na nobeno tujo ne zleze, ko je torej tisto leto prilel malo prej domov kakor druga leta, in ko ga je oče vprašal, zakaj da je to doma, ga jo čudno pogledal, at nasmehnil in rekel:
•Maturo sem naredil, ali ne veste?* •Kaj si naredil tU
•Maturo I To se pravi, skušnjo čez vseh osem loL Zdaj imam vse izdelano!*
cA da ima! vse izdelano? O to pa, to!>
In stari ga je potipal po rami, poslal Micko po cigare in vina ter poklical svojo staro:
•Ti Urla, poglej, no, Janeza, vse je izdelal!*
•Saj sem to težko čakala!*
Nerodno je prijela za ponujeno ji sinovo desnico ter ni imela nobene besede več zanj. Le od časa do časa ga je pogledala in se s zadovoljstvom v srcu čudila Izpremembi v njegovi zunanjosti, odkar ga ni videla. Naskoro pa je z roko začela iskati predpasnik in si brisati pot A to ni bil pot, bile so materine solze. Toda Janez tega ne sme videti, le manj pa njen stari.
•Oh, kako je vročeI*
In odhitela je ven. Vrgla je skoro nato nekaj čez ponev; saj tako je sodil Janez, ko je slišal brenčanje in nekak prijeten duh, ko je pregledoval koledar družbe sv. Mohorja, katerega je potegnil vsega pralnega izza stare podobe.      Dalje prib.
red kake seje. Pri prvem branju se sme razpravljati le o načelih zakonskega načrta in o vprašanju, ali in kako naj se vrši predposvetovanje o predlogi. Vendar pa moramo razločevati med predlogami vlade in gosposke zbornice na eni strani in med samostojnimi predlogi zborničnih članov na drugi strani. O predlogah vlade in gosposke zbornice mora namreč poslanska zbornica razpravljati, o samostojnih predlogih zborničnih članov pa le tedaj, ako jih podpira vsaj 20 poslancev. Če se to ne zgodi, se predlog brez predposvetovanja molče odkloni, dočim se pri
Credlogah vlade in gosposke zbornice pri prvem ranju sklepa o tem, ali se naj zakonski načrt odkaže kakemu odseku v predposvetovanje ali ne. Drugo branje se vrši tedaj, ko pride zakonski načrt iz odseka, kateremu je bil odkazan v predposvetovanje. Če se predloga ne obravnava nujno, mora se v takih slučajih tiskano odsekovo poročilo razdeliti med zbornične člane. Drugo branje obstoji najprej iz splošne (glavne) debate o načelih zakonskega načrta. Na podlagi te splošne debate se sklepa, ali se naj preide v podrobno (špecijalno) debato, ali preide preko predloge na dnevni red, s Čimur bi bil zakonski načrt pokopan, ali pa vrne predloga odseku, da se na novo o njej posvetuje. Dalje obstoji drugo branje iz podrobne debate, v kateri se o posameznih točkah na drobno razpravlja, kjer se stavijo posamezni izpreminjevalni in dodatni predlogi, o katerih se ali takoj razpravlja in sklepa, ali pa se odkažejo odseku v predposvetovanje.
Če se je zakonski načrt sprejel v vseh točkah tudi v podrobni debati, tedaj se vrši navadno pri prihodnji seji tretje branje, to je glasovanje o tem, ali naj se sprejme ali odkloni zakon, kakršen je izšel iz špecljalne debate.
Kadar se kaka predloga, ki j§ prišla iz gosposke zbornice sprejme v tretjem branju, se predloži ministrstvu, da ji izposluje cesarjevo potrdilo (sankcijo). Če se pa v poslanski zbornici predloga spremeni, mora iti nazaj v gosposko zbornico, da ta vnovič sklepa o njej. To se dogaja toliko časa, da napravita obe zbornici enak sklep. Ako pa predloga ni prišla iz gosposke zbornice, se predloži po tretjem branju gosposki zbornici, da tudi ta sklepa o njej.
Interpelacije se morajo vložiti pismeno pri predsedstvu in morajo imeti vsaj 15 podpisov zborničnih članov. Interpelovanec (n. pr. pravosodni minister), kateremu se morajo interpelacije sporočiti, more na interpelacijo odgovoriti takoj ali v kaki pozneji seji, sme pa tudi odkloniti vsak odgovor, ne da bi navedel vzroke za to. Zato vidimo, koliko interpelacij o krivicah, ki se nam gode na šolskem polju, v pravosodju i. t. d. se stavi leto za letom brezvspešno od naših poslancev. Ministri ponavadi niti ne odgovore na nje, kaj še da bi preiskovali, ali so utemeljene, in na podlagi preiskave zadeve uredili. Če interpelovanec odgovori na interpelacijo, se sme o odgovoru otvoriti debata le, če je kak poslanec v isti ali prihodnji seji stavil tak predlog in je bil ta predlog tudi sprejet z večino glasov.
Peticije sme vložiti le kak poslanec. Peticije se odkažejo pristojnemu odseku ali pa posebnemu peticijskemu odseku, ki se voli za dobo zasedanja. O došlih peticijah sklepa peticijski odsek m se o tem ponavadi ustno poroča v zbornici.
Posebno važnost so zlasti v zadnjih letih v naši zbornici dobili takozvani nujni predlogi. § 42 državnozborskega opravilnika dovoljuje namreč, da se sme kak predlog obravnavati
Katakombe na menglškem polju.
(Črtice iz domače gorenjske zgodovine. Dalje.
Ker smo že na mostu, poglejmo Se levo doli proti kraju (desni breg Save), kjer je stal prejSni leseni most. Na tem kraju — tako pripovedujejo stari ljudje — je stal morda že za rimskih časov velik kamnit most, veliko daljši od onega, ki so ga pred leti podrli. O zgodovini tega starodavnega mostu ustno poročilo, ki je na ti poti naS glavni voditelj, seveda ne ve ničesar gotovega povedati. Nejasna so pa tudi poročila glede zadnje podrtega mostu, oziroma onega, ki je še pred njim vodil čez Savo. Zgodovina iz francoske dobe omenja, da je most že stal ob prihodu Francozov v naSe kraje, da so ga ob svojem begu (septembra 1. 1813) podrli, da ga je takoj nato dal avstrijski general Foelseis zopet popraviti. Ustno sporočilo po Ručigaju na Spodnjem Dobenem, čigar ded je bil svojčas «rihter», potrjuje te zgodovinske podatke v toliko, da so Francozi, ko so odšli, res podrli most, a da se je takoj nato po naših, ki to bili takrat v Trzinu, napravili «za silo» nov most. V to svrho so morali okoličani Rašice preskrbeti les ter vožnjo do Save. Drugo ustno poročilo po JeJtetu na Brodu pa pravi: Jeste, ki je bil rojen 1. 1801. se je t gotovostjo spominjal, da so L 1813. pričeli kopati ob Črnuškem bregu Bkarpo za nov
nujno, to se pravi, da se razpravlja o njem, ne da bi bil na dnevnem redu, in sklepa o njem, ne da bi se vršilo kako predposvetovanje (v odsekih). Za tak nujni predlog je treba dvetretjinske večine navzočih poslancev.
Splošno se pa sme glasovati v zborn-ci le, ako je navzočih 100 poslancev, če pa gre za državne osnovne zakone, za kojih spremembo je treba dvetretjinske večine, le ako je navzoča polovica poslancev. Olasuje se ali s tem, da se vstane ali obsedi, ali poimensko ali pa z listki. Poimensko glasovanje se mora vršiti ako za to glasuje vsaj 50 poslancev. Kadar je glede kakega predloga enako število z a in proti, se smatra, da je predlog propadel.
V odsekih in v gosposki zbornici se opravilni red do malega sklada z opravilnikom po-slaniške zbornice. Dalje priti.
Gospodarski del.
Računski zaključek meitoe hranilnico ▼ Kranja. Ko podajamo javnosti to poročilo, smatramo za svojo dolžnost, da se pred vsem spominjamo zaslužnega člana hranilničnega ravnateljstva in upravnega odbora, katerega je v preteklem letu iztrgala iz naSih vrst nemila smrt. Dne 9. aprila 1908 preminul je namreč po dolgi bolezni gospod Peter Mayr, posestnik in gostilničar v Kranju, kateri je bil takoj pri ustanovitvi naše mestne hranilnice voljen v njen upravni odbor, kateri ga je potem konca leta 1896 izvolil članom ravnateljstva, kjer je do svoje prerane smrti deloval za procvit in napredek našega zavoda, na katerega je bil vedno ponosen. Ohranimo mu torej hvaležen in časten spomini Tudi sicer ni bilo preteklo poslovno leto za naSo hranilnico posebno ugodno; kajti neugodne denarne razmere, katere so trajale Se celo preteklo leto, so sicer omogočile, da se je hranilnični, pri raznih varnih denarnih zavodih v tekočem računu naloženi denar obrestoval precej visoko, nasprotno so pa povzročile te neugodne denarne razmere, da so znatno padli kurzi vrednostnih papirjev, vsled česar mora hraniluica letos izkazovati v računskem zaključku precej znatno kurzno razliko, katera je večja nego za pokritje teh kurznih razlik določeni posebni rezervni zaklad, kateri je koncem leta 1907 iznašal samo Se svoto 3234 kron 27 vin. Vsled tega morala se je preostala kurzna izguba pri vrednostnih papirjih odpisati od čistega dobička, in sicer v znesku 987 K 43 vin. pri upravnem imetju ter v znesku 3515 K 40 vin. pri sploSnem rezervnem zakladu. Kljub tem neugodnim razmeram pa je naša hranilnica v letu 1908 dosegla skupnega čistega dobička 37.145 K
34 vin., ki pa je Se vedno za 430 K 90 vin. večji nego skupni dobiček leta 1907; in sicer iznaSa čisti dobiček pri upravnem imetju 22.802 K 60 vin., čisti dobiček pri sploSnem rezervnem zakladu pa 4342 K 74 vin., in s tem vspehom smemo biti pri danih razmerah povsem zadovoljni. V posameznih poslovnih strokah se je pa hranilnično poslovanje razvijalo v letu 1908, kakor je razvidno iz naslednjih podatkov: Prejemkov je imela naSa hranilnica v letu 1908 pri upravnem imetju 3,227.710 K 95 v, izdatkov pa 3,231.400 K 23 v, tedaj denarnega prometa pri upravnem imetju 6,459.111 K 18 v, in pri sploSnem rezervnem zakladu 109.431 K 48 v, tako da iznaSa skupni denarni promet leta 1908 6,568.542 K 66 v. Na hranilnih vlogah je vložilo tekom leta 1908 4226 strank 1.594 402 K
35 v, vzdignilo pa 4212 strank 1,641.442 K 86 v, tako da dvigi presegajo vlcge za 47.040 K 51 v. Ker pa iznašajo v letu 1908 nevzdignjene in vsled
tega k glavnici pripisane (kapitalizovane) vložne obresti 167.351 K 40 v, tedaj so se pomnožile hranilne vloge v preteklem letu za svoto 120.310 K 89 v. Z ozirom na to pa, da je bilo koncem leta
1907 hranilnih vlog 4 502.103 K 26 v, iznašajo hranilno vloge koncem leta 1908 4,622.414 K 15 v. Ta svota je naložena na 6073 vložnih knjižic, katerih vsaka je povprečno vredna 761 K 14 v. V letu 1908 izdala je hranilnica 956 novih vložnih knjižic, realizovala pa jih je 1245, tako da se je Število v prometu se nahajajočih vložnih knjižic znižalo za 289. Na hipotečnih posojilih je izplačala hranilnica tekom preteklega poslovnega leta 123 strankam 336.680 K — v, vrnilo se je pa hranilnici 176.355 K 02 v, tako da so se hipoteke tekom leta 1908 povišale za 160.324 K 98 v. Ker pa je stanje istih koncem leta 1907 iznašalo 2,729.919 K 12 v, iznašajo hipotečna posojila koncem leta 1908 2,890.244 K 10 v, to je 6253% hranilnih vlog. Koncem leta 1908 je imela hranilnica 1452 hipotečnih dolžnikov, katerih vsak ji je povprečno dolgoval 1990 K 53 v. Ker je 50 strank popolnoma poplačalo svoje dolgove, povišalo se je Število hipotečnih dolžnikov v letu 1907 le za 73. Občinskih posojil je hranilnica v letu 1908 izplačala 4 občinam v znesku 234.091 K — v, občine pa so vrnile tekom leta 1908 4.124 K 62 v, tako da so se občinska posojila v letu 1908 povišala za 229.966 K 38 v. Ker so pa občinska posojila koncem leta 1907 iznašala 183 644 K 45 v, iznaSa stanje občinskih posojil koncem leta 1908 413.610 K 83 v, to je 8 95% hranilnih vlog. Stanje menic iznaSa koncem leta 1908 1.000 K — v. Stanje vrednostnih papirjev (efektov) iznašalo je koncem leta 1907 814.829 K 30 v in se je tekom leta 1908 znižalo za 10.221 K 70 v, tako da iznaša stanje efektov po kurzu dne 31. decembra
1908 804.607 K 60 v, ali 17 41% hranilnih vlog. Stanje hranilničnega, pri raznih denarnih zavodih v tekočem računu naloženega denarja, katero je koncem leta 1907 iznašalo 677.690 K 07 v, znižalo se je tekom preteklega poslovnega leta za 224.502 K 87 v, ter iznaSa koncem istega 453.187 K 20 v, to je 9 80% hranilnih vlog. Aktiva hranilničnega upravnega imetja iznašajo z dnem 31. decembra 1908 4,666.066 K 78 v, pasiva 4,643.864 K 18 v, čisti dobiček pri upravnem imetju pa 22.802 K 60 v. Ako se temu čistemu dobičku prišteje še čisti dobiček iz poslovanja splošnega rezervnega zaklada 4.342 K 74 v, tedaj iznaša skupni čisti dobiček za leto 1908 27.145 K 34 v. Splošni rezervni zaklad iznašal je koncem leta 1907 4 12'/« hranilnih vlog, to je 185.379 K 95 v. Ako se k tej svoti prišteje še poslovni dobiček pri upravnem imetju za leto 1908 v znesku 22.802 K 60 v in njen lastni čisti dobiček za 1. 1908 v znesku 4.342 K 74 v, tedaj naraste splošni rezervni zaklad koncem leta 1908 na 212.525 K 29 v, to je na 450% vseh hranilnih vlog. Obenem se zahvaljujemo slavnemu občinstvu, prečastitim in slavnim uradom, odborom in društvom za dosedanjo naklonjenost in zaupanje napram našemu zavodu in jih uljudno prosim, da nam ohranijo svojo naklonjenost in zaupanje tudi v bodoče. Konečno Se pripomnimo, da je naša hranilnica edini denarni zavod v celem kranjskem političnem okraju, v katerega vlagajo c. kr. sodišča denar za nedoletne otroke in varovance, ker nudi za vložni denar in njega pravilno obre-stovanje največjo varnost.
Gorenjci! Zahtevajte »Gorenjca" po Vseh gostilnah in ^Varnih!
most, prej pa da je bil namesto mostu le brod za prevoz čez Savo.
Ker ni naš namen dokazovati, marveč le pripovedovati, oglejmo si pri ti priliki Se one zgodovinske spomenike, radi katerih pravzaprav se toliko časa mudimo na sedanjem mostu. Poglejmo natančneje na desni breg in sicer na mesto, kjer je stal prejSni most. Ob nizkem stanju Save ondi zapazimo velike kamnite ploSče, takozvane «kvadre>, lepo oklesane ter z železnimi sponkami zvezane. Te ploSče iz kamena, ki ga ni dobiti pri nas, so zasledili pri zgradbi novega mostu. Našli so poleg omenjenih tudi črne ploSče, tako trde, da se niso dale razbiti. Spodaj pod njimi so dobili črne na pol okamnele hraste (pilote); tudi ti so bili tako trdi, da so jih komaj prežagali. Takih pilotov in plošč mora biti proti sedaj suhemu obrežju Se več, ampak so zasuti s prodom. Tudi tu omenjene ploSče so bile zasute; šele po regulaciji Save, ko sije voda izkopala globljo strugo, je odnesla vrhni prod ter tako razkrila znamenite preostanke nekdanjega mostu. Tako, sedaj pa čez most na glavno cesto. Levo od nje se loči okrajna cesta čez Gameljne, a blizu viška klanca se od nje zopet odcepi (desno) gozdna pot, na kateri zasledimo markacijo na Rašico. Mi hočemo kaj več uziti, nego oni, ki so to pot markirali, in gremo po novo preloženi cesti ob vznožju «Lačenberga> naprej do prifietka Črnuč. Tu se ob skarpi (levo)
vije lepa složna steza na «francoski tabor>. To pot je dal zgraditi Lukman, ki ima svoje posestvo v Črnučah. Dasi bi Sli lahko kar po tej poti na vrh, vendar za danes iz važnega vzroka krenemo drugo pot čez Brod. Tjakaj nas vodi kolovoz levo od ceste. Le nekaj korakov in že smo na Brodu. Moj tovariš dr. Čakajc, radoveden kakor je, bi bil takoj rad izvedel, zakaj se pravi tukaj «na Brodu» in mu ne na Črnučah. Usmilil sem se ga in takoj, ko so prišla sredi lepih sadnih vrtov, začel pripovedovati, kar sem pač o Brodu vedel in znal: Prvi most je bil podrt že po odhodu Rimljanov; na mesto njega je služil brod ali splav kot prevoz čez Savo. Kakor smo že prej videli, je Sava imela prej vso drugo strugo kakor dandanes. Kakor na oni strani, se tudi tukaj, ravno ob naši poti sledi stara ježa, nad katero se je zgradila prvotna na* selbina brodarjev. Od tod torej ime: na Brodu. Kjer stoje danes Črnuče, je takrat tekla Se Sava; ki se je potem zavila levo od današnje struge proti Nadgorči. Vzrok, da se je Sava ravno tu pred Črnučami zavila, je bilo strmo daleč proti jugozapadu segajoče pobočje Lačenberga, katerega spodnjo kameno ogrodje Se danes vidite štrleti izmed nove struge. Sava se je pozneje polagoma pomikala boij desno, približno današnji strugi, Kjer stoje danes črnuške njive, travniki in pustinje, je Sava oblivala Se v času, katerega pomni sedanji starejši rod. Dalje prih,
I, prllojja „<?ortn)cu" if. 25 U¡ 1.1909.
iskaj t frUtlovu|i rdeče (iakeraatne) detelje. Pri um je pridelovanje te detelje le povsem premalo razširjeno, zato naj bo dovoljeno cenjene bralce, oiobito kmetovalce o tem nekoliko bližje seznaniti. Ta detelja je enoletna krmska rastlina, katera posebno v peščenem svetu dobro uspeva. Sicer je bolj pripravna za milejše kraje, pa tudi v naiih krajih Se precej dobro zimo prenese. Pri nas jo sejejo gospodarji najrajši med ajdo, da dobijo zgodaj spomladi zeleno krmo. Pridelovanje te detelje je važno tudi zategadelj, ker se ž njo čistijo njive od mnogovrstnega plevela (zlasti pomladnega). Posebno v letih, v katerih se pridela malo krme, je umestno, da se čim več prideluje te vrste detelje. Ponekod, posebno na Dolenjskem prideljujejo to deteljo skupno z njivskim kopitnikom ali njivsko stoklaso. Ta trava je tudi enoletna in se v istem času razvije kakor rdeča detelja. Posebno v krajih, kjer nam ta detelja rada pozebe, se priporoča pridelovanje te mešanice, kajti če nam detelja pozebe, nam da trava toliko več pridelka. Ako jo pridelujemo v bolj peščenem kraju, nam sluti za dobro čebel no pašo, s čimur se zopet lahko okoristijo naši čebelorejci. Rdeča de-telja ljubi lahko zemljo, najbolje pa uspeva v dobri peščeni ilovnati zemlji V milejšem podnebju se jo prideluje po strnilču. Seje se jo med ajdo, sem in tja tudi med repo. Ako se jo seje med ajdo, nam da v mesecu maju in juniju prav dobro košnjo za zeleno, kakor tudi za suho krmo. Ponekod jo sejejo v aprilu in kosijo v avgustu in septembru. Za setev rdeče detelje porabimo na 1 hektar (1 in •/« orala) 14—20 kg čistega semena. Na dobrem svetu pridelamo na 1 hektarju od 20—25 metrskih stolov suhe detelje. Tudi na zelo peščenem svetu nam daje prav povoljne pridelke. Pri pridelovanju rdeče detelje moramo posebno paziti na sledeče: 1. Da sejemo popolnoma sveže t. j. eno leto staro seme. 2. Za setev si moramo izbrati prostor (njivo), kateri ostane celo zimo suh. V takem prostoru prestane zimo prav dobro. 3 Skrbeti moramo, da jo sejemo na svežo brazdo, t. j. prvi dan, ko smo njivo zorah, najbolje seveda v kakem dežju ali deževnem vremenu, da nam seme takoj izkali. 4. Seje naj se jo Se enkrat tako gosto kakor domačo deteljo ali lucerno. 5. Pri setvi je gledati na to, da jo povaljamo z njivskim valjarjem. Z valjarjem napravimo tla precej revnejša kakor tudi vse kepe zdrobimo, kar nam služi posebno dobro pri koSnji. Seme pridelujemo pri ti detelji slično kakor pri domači. Na 1 hektarju se ga pridela od 6—9 hI., hI tehta okoli 70 kg.
Pri Ml M i« povsod dogaja, da se prvo mleko po porodu, zmleziva imenovana, ne da teletu, ampak se kar naravnost vrže proč. To pa ni prav 1 Novorojenček mora dobiti vedno prvo mleko, katero ga očisti limastega blaka. Zategadelj tudi veliko telet pogine, ker se jim ni dalo prvega mleka posesati, a tisti, ki ostanejo pri življenju, se veliko slabše razvijajo nekaj časa. Prvo mleko je tudi nekoliko drugače sestavljeno, kakor navadno; v njem se nahaja več beljakovin, pa manj tolšč in sladkorja. Zategadelj je tudi lažje prebavno. Nespametno ravnajo tedaj oni gospodarji, kateri pustijo izmolsti prvo mleko, čes, da je novorojenčku škodljivo. To nas že narava sama uči, da to prvo mleko ne more biti škodljivo, ker je nalašč za tele ustvarjeno. Prvo mleko naj vedno tele posesal
Tedenski lejem v Kranju dna 14 junija
1909. Prignalo se je — konj, 107 glav domače goveje živine, 8 glav bosanske goveje živine, 9 domaČih telet, — hrvaških telet, 327 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, —domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—0*0 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 1450,
Sroso K 775, rž K 10—, oves K 9—, ajda ; 9#—, repno seme K 80*—, fižol ribničan K —. mandalon K —, koks —, krompir K — za 50 kg, seme dom. detelje — vin.
Zgodovinski in slovstveni pregled za. prih. teden:
80. junija. — 1762. V Ženevi sežgo spise J. J. Rousseana. — 1701. Kralj Ludovik X vi. poskusi ubežati. — 1887. Viktorija postane angleška kraljica. — 1837. * Pisatelj Janko Puk-raeiater-Vijanski v Vinjah pri Novi cerkvi. — 1872. t Pesnik Blaž Potočnik v St. Vidu nad Ljubljano. — 1881. f Pesnik Anton Pintar v Zalem logu. — 1895. Otvoritev kanala v severovzhodnem morju.
SI. junga. — J500. Gorica se pokloni Habsburžanom. — 1791. Beg francoskega kralja Ludovika XVI. iz Pariza do SU Menehoulda. — 1813. Bitka pri Vittoriu. — 1819. • Jaques Offenbach. — 1849. Praska pri W gháuselnu. — 1866. Pruska napove Avstriji vojno. — 1905. Revolucija v Variavi.
22. junja. — 1176. Švicarji zmagajo pri Martenu. — 1767. " Nemški učenjak in državnik Viljem pi. Humboldt. — 1812. Napoleon napove Rusiji vojsko. — 1815. Napoleon se kontno odpove prestolu. — 1866. Prusi vdero na Lesko preko gorskih prelazov, ki niso bili zavarovani.
2S. junija. — 1466. ' Krištof Kolumb. — 1627. • Italijanski državnik ItachiavellL — 1768. Bitka pri Krefeldu. — 1760. General Lavdon vjame pri Landshutu generala Tou-
?aija s večino njegovih cat — 184«. Delavski upor v ariau.
24. junija. — 1276. Nad češkim kraljem Otokarjem iz-reko državno prognanstvo. — 1440. Gutenberg sestavi prve premakljive pismenke iz lesa. — 1854. * Pisatelj Janez Vr-hovnik v Ljubljani. — 1959. Združeni Francosje in Bardinci premagajo Avstrijce pri Solfetinu. - 1866. Nadvojvoda Albreht pololee Lahe pri K us toči. — 1870. t Pisatelj Jožef Burger v Saaartnam pri Litiji. — 1882. t Skladatelj Joahim
26. junija. — 1141. Cesarico Marije Terezijo venčajo aa ogrsko kraljico. (Znani izrek: «Moriamur pro rege nostro Maria Teresia», kakor tudi pripoved, da je nastopila Marija Terezija s sinčkom Jožefom v narečju pred ogrskimi stanovi, ne odgovarja zgodovinski resnici.) — 1755. * Pisatelj Janez Pavel Jeieoak v Slovenjem Gradcu. — 1807. Napoleon se snide z Aleksandrom I. v Tilzitu. — 1874. * Znani turitt in piuitelj Janko Mlakar v Železnikih. -— 1894. Predsednika francoske republike Sadi Carnota umore.
26. junija. — 1683. Turki pied Raabom. — 1795. * Pisatelj Janez Zilokar v Smarjeti pri Klevevžu. — 1794. Bitka pri Fleurusu. — 1799. • Pisatelj Peter Musi na Vranskem. — 1891. f Angleški historiograf R. H. Major.
Godovi prihodnjega tedna:
20. Milava; 21. Alojzij, Nera; 22. Ahacij, Miloš, Stano slava; 23. Eberhard, Dragija, Radomir, Gostim ir; 24. Janez Krst m k, Radoslav, Janislava; 25. Viljem, Samo, Božan; 26. Janez in Pavel, Markomir.
Sejmi prih. teden na Gorenjskem;
21. v Moravčah; 24. aa Bohinjski Bistrici.
II. zlet gorenjskih sokolskih društev se vrši dne 15. velikega srpana 1.1. mt v Tržiča.
Dopisi.
Radovljiške notice.
Občinska seja se je vršila dne 14. t. m. ob 6. uri zvečer pod predsedstvom župana dr. J. Vilfana. Overovateljem zapisnika imenuje občinska odbornika Fr. Sajovica in Iv. Šego. Kakor prva točka je bilo poročtlo o računskih zaključkih, ki ga je podal občinski odbornik Iv. Vurnik. Računi so se odobrili v polnem obsegu. Domovinska pravica se je pripoznala J. Juretiču, ki je začasno sedaj v Pezcu na Ogrskem, čegar oče je bil Ra-dovljičan. V mestno ubožnico je bil sprejet Fr. Prosinger in njegova žena. Kakor naslednja točka je bila ugovor na zavrnitev rekursa na deželno vlado radi vodovoda. Občinski odbor je soglasno sklenil, da se vloži priziv na ministrstvo ne le radi razveljavljenja tozadevnega sklepa, temveč se obenem pritoži radi samonem£ke izdaje do-tične razsodbe deželne vlade, kakor tudi radi čudnega tolmačenja one točke s strani deželne vlade, ki je mnenja, da pritožba nima odlašalne moči. Povdarjamo, da je bil ta sklep soglasno sprejet. Nekaj drugih točk se je odložilo na prihodnjo sejo.
V občinski odbor lancovskeobčine so bili voljeni naslednji gospodarji: Matevž Ko-sel j, Janez Stiherl, Ivan Dernič, Nikolaj Bal želj, Janez Ažman, Jože Pogačnik, Lovro Mulej, Janez Dežman, Franc Rozman, Jakob Dežman, Franc Zupane, Ivan Skumavc, Valentin Dežman, Janez Zupane, Janez Rozman, Jakob Dežman, Janez Požnik in Janez Hrovat. Volitev župana in občinskih svetnikov se vrši v kratkem, in upanje je, da se z dosedanjimi gospodarji temeljito pomede.
Radovljiška c. kr. plelarska šola krasno vspeva. Ravno te dni se je otvorila razstava pletarskih izdelkov, ki je vsak dan otvor-jena od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Izdelki so naravnost vzorni in tudi najrazvajenejši ljubitelj pletarskih izdelkov lahko izbere po okusu. Vabimo vse one, ki se zanimajo za take izdelke in ki hočejo spoznati, koliko se doseže ravno v pletarstvu v tako kratki dobi. Sprejemajo se obenem tudi že učenci za bodoče šolsko leto. Sta-riši, ne zamudite lepe prilike in prepričajte se na lastne oči, kako lep postranski vir dohodkov se vam nudi, ako pošiljate svoje sinove, ki jih hočete obdržati doma za gospodarje, v to šolo. Pouk traja le dve leti.
Sodišče je oprostilo Janeza Sturma, 20 let starega zidarja, rojenega v Vidmu na Laškem, sedaj pri svojem očetu Jožefu, zidarskem mojstru v Radovljici, ker se je pri napadu od strani Janeza Marchiolo, zidarja ravnotam, branil s tem, da je z obuto nogo brcal proti njemu in ga pri tem tako nesrečno zadel v trebuh, da mu je predrl črevo. Marchiolu se je jela gnojiti tre-bušnica, vsled česar je naslednjega dne umrl. Sodišče je smatralo to dejanje kot silobran ter je obtoženca oprostilo pregreška zoper varnost življenja.
Bela smrt je zahtevala ta teden kar dve žrtvi. Uglednemu meščanu V. Hudoveraiku, gostilničarju in posestniku, je umrla nadepolna hčerka Ivanka v nežni starosti 5 let. Žalujočim staršem naše iskreno sožaljel — Umrla je slednjič žena tukajšnjemu pekovskemu mojstru J. Erjavcu, s katero je živel komaj leto dni v zakonskem življenju. Svetila jej večna luč!
Velikanski trobojni letaki, katere je natisnila naša tiskarna v Kranju, naznanjajo po gorenjskih občinah, da se vrši dne 11. julija slovesno razvitje prapora radovljiškega .Sokola". Konečnega vspeha prostovoljnih doneskov za prapor ne moremo objaviti še danes, ker nam primanjkuje še vspeh nabiranja ene dame, upamo, da nam bo prihodnjič mogoče to storiti. Zastava je kaj krasno delo znane narodne firme Drenikove v Ljubljani. Vidi se jo lahko sedaj še v Ljubljani v izložbi tvrdke Gricar & Mejač, a v kratkem jo
bo videti v izložbi tukajšnjega krojaškega mojstra Jos. Pogačnika in takrat iznregovorimo obširneje o njej. Veselica saraaobsebi obeta biti po dosedanjih pripravah in po sedanjih priglasitvah nekaj velikanskega in nekaj veličastnega. Izdati še ne smemo števila dosedaj priglašenih .Sokolov", ki nastopijo v kroju, a lahko rečemo, šteli jih bomo na stotine. .Sokoltka* ideja je dobila na Gorenjskem pač tako trdna tla in tako globoke korenine, da se bo razprostrla po vsej krasni Gorenjski do zadnje zagorske vasi.
Pismo ls LJubljane.
Idnbljaaa, 17. junija.
Gospod uredniki Se predno Vam nadalje pišem, Vas povabim na razstavo slovenskih umetnikov (slikarjev). Mojster Jakopič, za slovensko umetnost vnet mož, je dal na svoje stroške v La-termanovem drevoredu zgraditi okusno opremljeni •umetniški dem*. Tu notri je razstava — ali ne diči jo nobena slovenska zastava. Zakaj se je slovenski umetniki boje, tega ne razumem ne jaz, ne drugi, ki vsekajveč vedo, kakor moja malenkost. Tudi vstopnina — 1 krona — se mi zdi za aaie razmere malo pregosposka. Vsaj ob nedeljah naj bi se nudilo prostemu ljudstvu s znižano ceno prilika, da ne ostaja samo zunaj razstave. Slišim tudi, da je za večje družbe in obitelji odmerjena primerno znižana vstopnina. Zakaj se kaj takega ne objavi v Časopisih, in zakaj se to ne označi na le-
Eakih pred razstavo, tega zopet nihče ne razume, [orda bodo gospodje že medtem to napako popravili — dobro bi bilo zanje in za občinstvo. Sicer pa zasluži razstava, da si jo vsak zaveden Slovenec ogleda. Kadar pridete semkaj, si ogledava celo razstavo tudi znotraj natančneje. — Ob tej priliki si bova ogledala lahko tudi ljubljanski grad, ponos Ljubljane, ponos cele dežele 1 Ampak ponosno ni vse, s čemur je ta kras dežele oblečen. Odkoder greste, ni prave poti, to se nravi, ugodno primernega dohoda na vrh. Dohod iz Studentovskih ulic dela sramoto najzadnejšemu pastirskemu selu, kaj li Se stolnemu mestu Kranjske. Tu je svet v pravem pomenu besedu še «s plankami zabit* in kjer zmanjka zanemarjeno raztrgane ograje, tam jo nadomešča divja meja, pa taka, da bi se je revni gorenjski kočar sramoval, ako bi se hotela naseliti v okolišu njegovega staniiča. Le naši mestni očetje se tega prav nič ne sramujejo, pa tudi prav nič se ne uvedejo, da tako kakor v 20 stoletju izgleda vnanja oblika sicer prelepega ljubljanskega gradu, je pravcati škandal za Ljubljano. O potu za utrdbami, o ostalih stranskih dohodih ter o drugih nedostatkih rajfe niti ne govorim ne. Povsod, kamor pogledate, vidite na prvi pogled, da manjka tu pravega gospodarja in da Ljubljana pravega gospodarja sploh še nikdar imela ni. Sicer bi bil vsaj danes, da ne že zdavno preje, ljubljanski grad res tudi po svoji vnanjosti svitla krona biserov naše slovenske domovine. Pravijo, da ni denarja I Tako se navadno izgovarja vsak nemaren gospodar. Ali stolnega mesta ni sram, če pogleda na priprosto in vendar tako lepo urejeno Snaar-jetno goro pri Kranju; da sram, če upošteva, da je kras in cvet Šmarjetne gore le sad krvavih žuljev le enega zasebnika 1 Da se odpravi nered, nesnaga, in kar je le drugih takih čednosti, zato je treba le delavca pridne roke, pa skrbnega gospodarja veščega razuma. Več za enkrat tudi javnost ne zahteva od sicer slavnih mestnih očetov. Poštena priprosta škarpa na vznožju hriba, da se strmo razdejano pobočje ne ruši, nekaj priprostih sadik zelenja, — teh ima mesto dovolj — pota osnažiti, nasuti, ob mejah ograditi, da ne bi vsak paglavec uhajal kakor se mu izljubi, strme dohode proti vrhu omiliti, to je v kratkem vse, kar bi za prvo silo zadostovalo. In ves grad, to se pravi ves hrib bo imel kmalu drugo prijazneje lice. Ker Vas pri taki zanemarjenosti ne mika preveč, da že danes poleževa na vrh, odkoder je svetovnoznani prekrasen razgled posebno na divne gorenjske orjake, odloživa še najine misli, kako bi se dal tudi vrh, ravnica, z malimi stroški izboljšati.
Za danes greva rajte malo gori v mestni gozd, naš priljubljeni Tivoli. Ga imate oči lesnega trgovca, umnega gozdarja, prosim, kar doma jih pustite. Niti če mi pridete z očmi, kakor jih imajo Vasi priprosti Gorenjci v gozdnatih hribih, mi nikar ne hodite po Tivolskem gozdu. Zagotovim Vas, od same jeze Vas spopade hitra jetika, če pogledate okrog sebe. Moj bog, ali je to gozd, last stolnega mesta, ali je to gospodarstvo, ali vsaj količkaj gospodarstva civilizacije, kulturnega napredka leta 1909. Pod starimi razdrapanimi kostanji, polomljenimi bukvami, hrasti Lid. vidite nove nasade smrek, borovcev, sploh nasadov, o katerih vsak gorenjski ogljar ve, da ne vspevajo pod kap o m večjih dreves, io ste vspevajo, pa naj jim bodo tla se tako ugodna.
Ponekod vidite cele laze izsekane najlepših borovcev. Pravijo radi lubsdarja. Kdo pa je dognal, da je ta škodljivec v Tivolskem gosdu? Tujec, Cehi Nekoč gre z lupanom po gozdu in — hi« badar je bil razglašen. Eden najboljših naših strokovnjakov pa je smatral ta razglas za «iznajdbo*, ki brttko bije resnici v obraz. Ampak borovce le Se pridno sekajo naprej. Ko je nek odličen Ljubljančan — mož, ki se vsaj toliko murne na naše
gospodarstvo, kakor Ceh, ki se par dni mudi v svojo zabavo v Ljubljani, vprašal delavce ko, so nalagali cele vozove najlepših borovcev, kam ž njimi, so mu odgovorili: E, gospodje v Ljubljani rabijo drv za kurjavo I Tako jel Stara polomljena drevesa se puščajo v nemar, a mlado borovje se iz-neča za — kurjavo, in zsradi tistega «lubadarja». Hm I In zopet pridete na parcele, ki Vam je vse povprek zasajeno, vrie Kraut und Ruben zusam-rnen, pravi Nemec. Namesto, da bi bil tudi Tivoli kot gozd ponos Ljubljane, kakor je prijazen kot izprehajališče, kakršnega nima kmalu tako ugodno kako drugo mesto, Vam je cela posest pravcata Sodoma in Gomora! Potom racijonelnega gozdarstva bi mesto vleklo lahko lepe dobičke od gozda, zapustil bi potomcem lepo doto, povrhu Se dobro merico slave ter hvale vrednega spomina. Tako pa? . . . No, ali v nečemur moramo vendar pohvaliti naše mestne očete. Iznašli so, kar se niti najslavnejšim veščakom ni posrečilo, serum, t. j. (tiosp. stavec ne zmotite se, nikar ne zamenjajte «za» z «zoper», ali «proti» jetiki). Ta serum je čisto preprosto sestavi, le čudim se, da ga že niso ze zdavno iznašli. Takle je: Zjutraj, ko gre naša mladina v Solo, uradniki v pisarne, kuharice in gospodinje na trg, se začne pri nas na suho pometati — po ulicah namreč, na cestah vidite to prikazen uro popreje. Kot surogat se prikaže še star, polomljen piškav voz — za ljubljanske smeti. Iz vseh dvorišč, veznih vrat ter lukenj nosijo razni krilnati duhovi višek nesnage in smetij skupaj in hajdi od vseh strani v voz, ali pa tudi preko voza in — ljudij. Gola ulica naterani, tako se kadi in prši samih smeti. Takisto se ponovi zopet po kosilu med 1. in 2. aro, torej zopet vspričo najži-vahnejšega prometa. Zvečer med 6. in 7. uro — tedaj tretjič ob najbolj obljudenih ulicah, se še enkrat pošteno pomete. To je serum ljubljanskega mestnega gospodarstva in zdravstvene oblasti Vojvodine Kranjske. Ta «serum» zavžij, in kdor j etike ne dobi, naj le pride v Ljubljano, pa si jo še kako drugače preskrbi. Zanašam se, da sc temu vabilu odzovete, Vaš Grnogledec.
Dva nesramna poizkusa tlake.
Is Špitallča pri Kamniku.
Špitalički župnik g. Anton Mezeg pozna dobro svoje farane, da so malo izšolani (fara ima zasilno šolo), drugače pa izgojeni v strogem strahu, zato si upa marsikaj počenjati z revno gmajno. Naš presvitli cesar Franc Josip I. je že s svojim mladeniškiru nastopom odločno prepovedal kruto tlako. Vse se je moralo pokoriti njegovi zapovedi, izgubili so grajščaki in vsa druga gosposka vso moč do tlake. Vse se je privadilo novi postavi in tlaka je izginila, a popolnoma ne, le farovž jo ima še na skrivnem. Duhovščini se še vedno sline cede* po zlobni tlaki, zato nočejo dati postavi veljavo, dočim je postava za vse državljane enaka.
Tudi naš župnik Mezeg si je izmislil dva lepa vira, katera bi pridobil kot tlako potom nevednega županstva 7 ase in za svoje naslednike v dobiček in revnemu kmetu ter potomecim v strogo denarno obveznost.
Kmetovalci in drugi, dobro in pazljivo preberite navedena razsodbo št. 5465 od c. kr. okr. glavarstva v Kamniku z dne 22. marca 1909, katera se glasi takole:
Štev. 54G5. G. kr. okrajno glavarstvo
Kamnik, dne 22. marca 1909.
Razsodba.
Vsled prošnje gospoda župnika Antona Me-zega v Špitaliču je občinski odbor občine Spitalič v svoji seji z dne 15. marca I. 1908 sklenil sledeče: Vsak posestnik je zavezan župniku drva iz nadarbinskega gozda brezplačno dovaževati, in sicer v sledečem obsegu:
Kakor doslej naj še zanaprej pripelje cel-gruntar (posestnik) dva konca drv (dve vožnji), polz« mljak naj pripelje en konec (vožnje), Gešoji-čani dajo mesto vožnje pol mernika ječmena. Ako se od grunta nekaj zemljišča odproda, prevzame kupec nanj pripadajoči del cene od vožnje po čistem donesku tistega zemljišča. Posestnikom je dano aa prosto voljo iti po drva v župnikov gozd ali pa pripeljati toliko svojih drv. Župnik ima pravico odločevati ako je kdo zadosti pripeljal. Ako ni zadosti pripeljal, sme zahtevati dopolnitev. Kdor noče iti sam v gozd, naj najame voznika na svoje stroške.
Ako bi se pa kdo upiral župniku voziti drva, mora plačati župniku eno krono za iskanje voznika, za vsako vožnjo ali konec je plačati tri krone. Župnik lahko vzame mesto vožnje drv tudi denar; tedaj se plača od vožnje toliko, kolikor zahteva voznik. Ko pripelje kdo župniku drva, naj se sam oglasi v zupnišču. Kajžarji in drugi manjši posestniki pa -torija mesto vožnje tlako: nekateri gredo drva posekat, drugi jih pa razžagajo in zložijo. Orodje morajo imeti svoje.
Proti temu sklepu so se Janez Pistotnik in so-drugi pritožili na deželni odbor v Ljubljani, ki pa je celo zadevo z ozirom na določbe g 55 zakona z dne 7. maja 1. 1874, drž. zak. štev. 50, v na-dalnje poslovanje odstopil podpisanemu uradu.
G. kr. okrajno glavarstvo razveljavi na podlagi g 96 občinskega reda omenjeni sklep občin-
skega odbora« ker je Isti s tem prekoračil svoje področje.
Proti tej razsodbi je prost priziv na c. kr. deželno vlado v Ljubljani, ki bi se imel vložiti tekom 14 dni po dnevu vročitve pri podpisanem c. kr. okrajnem glavarstvu v Kamniku.
Razlogi:
Sklep občinskega odbora sloni na tem, da so baje farani navedeno dolžnost od nekdaj izpolnjevali, da se torej s tem sklepom potrdi in določi le že obstoječa pravica nadarbine in sicer radi tega, ker so nekateri župljani to dolžnost zanikali.
V resnici pa je občinski odbor z navedenemi sklepom o preporni bogočastai zadevi razsodil, dasi gre razsodba o takih zadevah po omenjeni postavni določbi politični oblasti.
G. kr. okrajni glavar: K res se 1. v.
Tako, dragi kmetovalci 1 To so tisti za Vas tako skrbeči gospodje, ki Vam hočejo pomagati. Res trnjeva je pot v sveta nebesa, samo ne vemo, če bodo v nebesih take tiče, kateri so zavistno iskali na tem svetu onih virov, s katerim bi ubogo ljudstvo ožemali, radovoljno sprejeli v večni raj P Naš Gospod Jezus Kristus ni nikoli želel po tlaki ali denarju, vsaj sveto pismo ne govori o kakih zvijačah našega Gospoda.
Ni zadostovalo, da je ta božji namestnik tako pošteno pogorel s svojim zlobnim namenom, poizkusil je takoj nekaj novega, a sličnega prvemu poizkusu. Vraga, pred dvema letoma sem jih vjel, da so mesto šole mežnarijo sezidali, no, sedaj jih pa bom! Zima je pri nas huda, kako nečloveško bi bilo v slučaju, če bi kak organist ali mežnar imel lepo «mamo», pa bi revica morala sedeti pri mrzli peči, to bi bila naravnost krivica. Toliko hujši je sedanji čas, ko ima organist «gospo», in ta naj bi zmrzovalal Ne! gotovo ne! Tako mora 0iti! — Sklicalo se je starešinstvo in potrdili so se nameni župnika, da se vpelje zaveznost tlake na veke, voziti in darovati drva organistu pod strogo obvezo. — Oh! par poštenih kmetov se je pa pritožilo čez ta sklep in okrajno glavarstvo je zopet odbilo ta sklep občinskega odbora.
Kaj druzega, kakor ti grdi liberalci, kateri ne verujejo v župnika in še celo v mežnarja ne, ti so to preprečili. Na vloženo pritožbo je prišla razsodba od c. kr. okrajnega glavarstva št. 25.705 z dne 25. marca 1909. takole:
Štev. 25.707 G. kr. okrajno glavarstvo
Kamnik, dne 26. marca 1909.
Razsodba.
Občinski odbor Spitalič je sklenil v svoji seji dne 3. maja 1. 1908 sledeče:
Glede drv, ki jih morajo občani dajati špita-liškemu cerkveniku ali organistu trdijo starejši odborniki, da je bilo to svoječasno pred kakimi 45 leti že sklenjeno v občinskem odboru, potem pa ta pravica večkrat ponovljena pri občinskemu za-stopu. Ker pa o tem ni nikakega zapisnika, zato sedanji občinski zastop vnovič potrdi pravice mež-narjeve glede drv ter določi:
Vasi: Gešniice, Okrog in Kozji hrbet dado eno leto drva; vasi: Spitalič in Jastoblje drugo leto; vas Bela pa tretjo leto, tako da pride vsak posestnik na tri leta na vrsto. Dajejo pa celoposest-niki in polposestniki na tri leta po en konec drv ali eno vožnjo; kajžarji ne dajejo drv, tudi ne četrt posestniki, ampak vsako leto po 50 vinarjev za biro, istotako tudi gostači. — Dosedaj je bilo že sklenjeno in v navadi, da je moral plačati štiri krone za en konec drv, kdor jih ni hotel pripeljati, to naj velja Se zanaprej.
Proti temu sklepu so se pritožili Valentin Li-povšek in sodrugi na podpisano c kr. okrajno glavarstvo.
Vsled te pritožbe razveljavi c. kr. okrajno glavarstvo na podlagi § 96. občinskega reda izpodbijani sklep občinskega odbora, ker je isti s tem prekoračil svoje področje.
Proti tej razsodbi je prost priziv na c. kr. deželno vlado v Ljubljani, ki bi se imel vložiti tekom 14 dni po dnevu vročitve pri podpisanem c. kr. okrajnemu glavarstvu v Kamniku.
Razlogi:
Sklep občinskega odbora temelji na tem, da je bila navedena dolžnost v prejšnjih časih po ponovljenih sklepih občinskega zastopstva ustanovljena, da se torej s tem sklepom potrdi in določi le že obstoječa pravica mežnarja ali organista.
V resnici pa občinski odbor ni določil že obstoječe dolžnosti, marveč je s tem sklepom razsodil v preporni bogočastni zadevi, ker so nekateri župljani zanikali to dolžnost.
S tem pa je prekoračil svoje področje, ker gre razsodba v takih zadevah po § 55. zakona z dne 7. maja 1. 1874, dri. zak. št. 50, politični oblasti.
Za c kr. okrajnega glavarja: 2uzek L r.
Sedaj pa sklepaj, dragi kmetovalec-posestnik, kdo ti pomaga k poginu P — Kdo te duševno in materijelno mori P — Ksm blodešP Streznite se, kmetovalci, in se držite nareka svetega evangelija ki pravi: Daj Bogu, kar je božjega, cesarju, kar je cesarjevega, —- in župniku, kar je župnikovega, to se reče; daj mu to, kar zasluži; — če zasluži bati«, daj mu batino — in pomagano ti bol —P
Za danes sem mučil svoje bralce z dolgim dopisom, kateri pa gotovo ni končan, imam namreč še veliko popisati — ali časa ni. Gotovo bom vedno resnico pisal in Vam take reči razkril, kar se zamore samo v Špitaliču nn Kranjskem dogoditi.
Odkrit faran.
V Kranja, dne 19. junija 1909.
Dešelnosborsko zasedanje. «Narodni Listi* poročajo, da se skličejo deželni zbori 16. septembra,
Soriški deželni »bor se vendar razpusti, ker je v'ada obupala, da bi dosegla sporazum med strankami, ob sedanjem položaju je pa delovanje deželnega zbora nemogoče. Nove volitve bodo menda meseca avgusta ali septembra.
Pri volitvah v tržaški deželni zbor 13. t. m. se je sijajno izkazalo, da Trst ni italijansko mesto. Slovenci so dobili ta dan v okolici in mestu 7200 glasov, socialni demokrat je 6800 in Italijani 6100 glasov. V mestu pa so dobili Slovenci 3223, soc. demokratje 5554 in Italijani 5962 glasov. Slovenci so sprejeli izid z velikanskim navdušenjem.
Avstrijski driavnl dolg, ki je znašal koncem lanskega leta 10.118 milionov, se je doslej zvišal na 10.543 milionov kron. Za obrestovanje teh 10 in pol miljard odpade na avstrijsko polovico na leto 356 milionov, za odplačevanje pa letnih 55 milionov, to je skupaj 411 milionov kron. Vsi direktni davki in davek na pivo torej komaj zadostujejo za obrestovanje in odplačevanje državnega dolga. V tem se najbolje izraža kapitalistični značaj sedanje družbe. Država seveda ne jemlje posojil pri revežih, temveč pri kapitalistih, ki dobivajo 356 milionov kron na leto le od avstrijske države, ne da bi jim bilo treba za to le z mezincem geniti.
* Francoski mornariški ivet je sklenil načrt za stavbo novih ladij, po katerem bo Francija leta 1918 imela 45 okiopnic. Stroški bodo znašali tri miliarde in se razdele na 10 let. Tako se razvija blaznost oborožavanja po vseh kapitalističnih državah.
Novičar.
Čujte In strmite 1 Avstrijski cesar je podaril za stavbo nemškega gledališča v Ljubljani 20.000 kron.
Če rata, bo prata, če ne samo galata, si
misli dr. Krek s svojim bratcem Cočovim Fren-cetom in ostalo svojo bojno kompanijo. Ako mogoče mirnim potom dobiti kmetijsko družbo v svoje umazane roke, bi jo izpremenili v deželni kulturni svet in premoženje poropali kar ,med živimi" (po farovško!). Nastavili bi svoje pokorno uradništvo, vsa poročila bi bila za njih namene strankarsko prikrojena in prave kmete bi s tem pritiskali ob steno. Parola bi bila: Bodi naš, sicer, ako le ganeš, te zadavimo 1 Upamo pa, da naš kmet še ni tako daleč padel, da bi verjel kar slepo klerikalni domišljavosti. Torej: če rata, bo —---, sicer ne!
•Pravi kmet* je Gočov Prence, tako se je še ne dolgo čohal nekje po svojem telovniku. Kak pravi kmet da je, kaže najbolj to, dokler ni bil državni poslanec, obedoval je skupaj s svojo družino. Kakor hitro je dosegel čast žabjega poslanca, je postal nobel in zapustil svojo družino. Da se Frence zopet kje kaj ne spozabi, mu treba obuditi spomin!
Poper za klerikalce. Živ vzgled gospodarske organizacije politične klerikalne stranke, pri kateri ima tudi precej besede poslanec Demšar iz Češ-njice ali Cočov Frence, je usoda kmetijskega društva v Dolenji Dobravi nad Poljanami Ta zadruga sleparskega klerikalnega kalibra je bila že več časa v likvidaciji, a zadnji čas je razglašen konkurz nad imetjem zadruge, kakor tudi Članov. Poglejmo stanje! Dolga ima pri posojilnici in hranilnici v Poljanah nad Škof jo Loko 10.400 K in od celih 6 let zastale ter zamudne obresti, Porokuje za ta znesek šest ubogih kmetov kot porokov in plačnikov. Ubogi ljudje! Zadružna zveza v Ljubljani (klerikalna), kateri predseduje gofljač in širokoustnež dr. Krek, ima terjatev 15.000 K, katera pa nima, kakor se govori, nikakega pokritja, kolikor je znano dosedaj, še raznih popolnoma nepokritih in neiztirljivih dolgov 400 do 500 K. Vrednosti za pokritje pa ni nobene. Tukaj bi prav lahko Čočov Frence stresel nekoliko svoje čudovite modrosti, ker so v nesreči njegovi volilci. Toda kaj njemu mar, saj itak lahko spravi v žep dnevnih dvajset kron, kaj ga pa briga prebivalstvo njegovega okraja.
Se večji poper klerikalnih baharij in učenosti postane za klerikalne sleparje in puhloglaveže s prevzetjem zelo i dolgovi obloženega tržaškega mlekarskega podjetja .trifolij«, katerega prevzame, kakor se čuje, v najkrajšem času na svoje rame-Mlekarska zveza v Ljubljani, oziroma zvedenca za klerikalno mleko, katera vodita to kupčijo gg. Kump in Legvart. Kaki so ti gospodarji, pa vedo kmetje okrog Golnika pri Tržiču. Uboge kranjske mlekarne bodo stokale pod težo teh bremen, ker jim bodo nalagali grozno poroštvo. Državni denar, kakor tudi deželni, se bode izgubljal kot bi padal v peklensko nenasitno žrelo, da se za prvi čas napravi kolikor toliko ugodno
stanje jetičnega podjetja. Tako se dandanes dela z denarjem, katerega kmet plačuje v podobi davkov, da se ž njim brezmiseino razsipa. Ubogi kmet, kakim ljudem si padel v roke.
Slovenske pivovarne v nemških rokah. Kar te je v € Gorenjcu» v pisnih iz Ljubljane poročalo, o navalu nemškega kapitala na slovenske pivovarne, se je žalibog večinoma že uresničilo. Kozler-jeva pivovarna je že popolnoma v nemških rokah, njej sledita v kratkem tudi mengeška in vrhniška. Tako tudi Aurovi pivovarni ne bo preostalo druzega, da tudi ona kapitulira. O tem izpregovorimo prihodnjič kaj več. Čudno pa se nam zdi, da oba slovenska dnevnika mirno gledata ta novi naval Nemcev na slovensko posest. Pa ne, da bi bila tudi onadva kaj prizadeta i to kupčijo, posebno •Slovenec* ?
L|obl|aaakl iko! gre v Ameriko. »Gorenjec, je zadnjič povedal, da namerava naš škof iti v Ameriko beračit za svoje zavode, pa da ga je ameriški škof Starina, ki ostane sedaj t Ljubljani v pokoju, sam odvračal od tega namena, češ, da so Slovenci v Ameriki sami podpore potrebni, nikar pa da bi mogli podpirati še škofove zavode v St. Vidu. To naše poročilo je očevidno napravilo v Ljubljani nemalo zadrege. Pa so si znali kmalu pomagati. »Slovenec* je namreč priobčil notico, posneto iz pism& ameriških »Slovencev«, v katerem Slovenci v Ameriki kar veselja hrepene, da jih pride kranjski škof obiskat. Nam se zdi to pismo višek nesramnosti, s katero se gospodje okoli škofa drznejo javnost varati. Ta nesramnost je tem bolj graje vredna, ker je znano, da slovenski duhovniki v Ameriki po listih javno protestirajo, da bi on, ki je sramotno zatajil svoj narod, ko je le ta krvavel ob grobu svojih septembrskih žrtev, on, ki je tudi kot vrhovni dušni pastir zakrivil toliko zlega na Kranjskem s svojim brezdomovinstvom, s svojim blaznim verskim fanatizmom sedaj okužil tudi novo domovino naših rojakov, in iz njih izžol še to malo, kar so si prislužili s krvavimi žulji. Ce se torej duhovniki v Ameriki, in njih bivši škof sedaj v Ljubljani odločno protivijo proti Jegličevem potovanju v Ameriko, lepe poslušne ovčice bi morale biti tam v Ameriki, če bi proti volji svojih dušnih pastirjev hrepenele po možu, kakršnega se je Jeglič
V zadnjem času izkazal Kaj pa, če se je dotično pismo iz Amerike, prav «izvirno» skovalo šele po po našem poročilu v škofiji, ali pa v uredništvu •Slovenca* v Ljubljani? Ookažite, gospodje, da ne lažete!
Ljudska galerija v Kranja. Gospod Janko Urbančič, graščak na Turnu pri Preddvoru in v Polhovem gradcu, je poslal dve sliki, kateri je sam jako lično naslikal, da se razstavita v ljudski galeriji v Kranju. Zahvaljujemo gospoda za njegovo prijaznost. O lepih slikah, katerih ena predstavlja deklico v cvetju, druga pa prodajalko rib, izpregovorimo prihodnjič kaj več. Obenem opozarjamo občinstvo, da si zanimivi sliki, ki sta delo nešega čislanega rojaka, o priliki ogleda.
Oposarjamo ie enkrat na današnji koncert. Zanimanje za ta koncert je tako veliko, da so ra-zun ene vrste že vsi sedeži razprodani. Ob straneh in zadaj se postavi še nekaj vrst stolov. H koncertu je vsakdo vabljen 1 Povdarjamo, da se prične koncert tečno ob pol 9 ari.
V Železnikih je umrl včeraj ondotni naduči-telj g. Anton Sonc.
Cepljenje kos. Tukajšnji zdravnik g. dr. £ Globočmk nam poroča, da letos ljudje donašajo prav malo otrok k cepljenju. Glavni vzrok je ta, ker je veliko otrok bolnih za ošpicami in še vedno bolehajo. Učitelji in župniki po deželi se sicer zelo trudijo, da priporočajo staršem, naj neso svoje otroke k zdravniku, da jim brezplačno cepi koze, zaman. Nekateri otroci naravnost pravijo, da so jim starši prepoveda ali, da ne smejo iti k cepljenju. Cepljenju je pri nas od države odpeljana brezplačna sanitarna dobrota, ki je le v korist ljudstvu. Na Nemškem so starši postavno prisiljeni k cepljenju koz.
Kar iloveniko (aH, aa krovi Slovenci I V zadnjih pismih iz Ljubljane Vam nismo zaman klicali: sovražnik je pred našimi vrati, torej vse na krov, kar le slovensko čuti. Sovražnik, naši Nemci zvezani z našimi klerikalci, so te dni na vseh straneh začeli očitni boj proti vsemu, kar slovensko Čuti, kar nam je svetega na naši slovenski zemlji. Potom Sctmarca, ki je popolnoma v službi klerikalcev in Nemcev, je ta sodrga dosegla, da je cesar vsled informacij, ki so mu jih sugerirali, d a-roval 20.000 kron za zgradbo nemškega gledališča v slovenski beli Ljubljani! O tem za ves slovenski narod vnebovpijočem udarcu izpregovorimo prihodnjič. Za danes le kon-štatiramo, da so klerikalci že zdavno se zaganjali
V slovensko gledališče in da so Nemci po kranjski Iparkasi se zdavno nabirali fond za zgradbo nemškega gledališča. Morda bodete porekli, no, veaj so potem tudi klerikalci udarjeni, če se naše deželno gledališče ne bo moglo vzdržati. Ne bojte se za klerikalce 1 Kakor Nemci hočejo tudi ti imeti svoje gledališče t «Kašperlteater*. Ker so slučajno sedaj gospodarji deželnega odbora, je naravno, da hočejo svoj namen l pogin slovenskemu gledališču, z Nemci vred obenem doseči* Ampak ti hočejo še več doseči. Hazpor, poboje med slovenskim ljudstvom. Začeli so zadnjič na Krki, m sedaj nadaljujejo to
izdajalsko-razbojniško delo po Belokrajini. Tolpa pijanih Čukov s karani napade 15. t. m. v Semiču kasarno žandarmerije. Orožniki, videč, da so pijani, jih miré, toda zastonj. Komaj se nato prikaže orožnik venkaj, navali eden Čukov nanj, a priletel je na bajonet, in se zvrnil mrtev na tla. A ta grozepolni konec tovariša ostale čuke še ni spametoval. Se so napadali orožništvo, dokler ni prišlo do streljanja. Na to šele so jo odkurili. Pa s tem krvava tragedija še ni končana. 15 letni fant Oberman iz Vidošičev prereže vrat z nožem (za cepljenje trt) 19 letnemu tovarišu Plescu. Tudi Plesec je bil takoj mrtev! Nato hoče umoriti še druzega fanta, ki pa se je rešil s tem, da je skočil v bližnji vodnjak. Kaj porečete k temu ? M o r i I e c j e bil član Marijine družbel — umorjeni pa tudi! —- V Kočevju pa je nemška druhal v četrtek po noči iz zasede napadla in skoraj do smrti ubila tajnika kočevske posojilnice Alojzija Novaka. Mestni stražnik je bil navzoč, pa ni ganil ne mezinca proti ubijalcem. A v Trstu pa jt tisti večer policija in orožništvo z živalsko podivjanostjo navalila na Slovence, na katere je streljala laška irredenta. « Edinost* ki kaj reda hvali tržaško policijo, naj se to pot posebno zahvali na takem junaštvu. Nemški vojaki Belgijci so prišli v petek po noči nalašč z godbo in velikem truščem in brus čem nazaj iz strelnih vaj. Slovenske Ljubljančanke — brez razlike: dekle in gosposka dekleta so samega veselja in narodnega čuta prišle nekatere pol oblečene pozdravljat vrnitev tičev kanalčkov. Artilerist-korporal je te dni opolnoči metal po kolodvorski ulici slovenske fante, pa vpil : Halts Maul ! Sauzivi-listeo!» Več slovenskih gospodov je te prizore mirno gledalo in poslušalo, kako nemški vojak psuje Slovence v Ljubljani. — Danes so pokopali ona dva nesrečna dijaka, ki sta se včeraj pri sv. Krištofa ustrelila. Sodno raztelesenje je dognalo, da nista bila pri zdravi pameti. Ljudje so čakali na duhovnika. Ga ni bilo! Izprevod gre dalje na novo pokopališče k sv. Križu. Brez vsacega zvo-nenja! Ob odprtem grobu zopet čakajo. Duhovnika ni! Položili so obe krsti brez blagoslova v prerani grob. A zgodil se je pa čudež! Gelo terci-jalke so javno priznale: Vera peša! Take duhovnike imamo!
Prememba posesti. Hišo krojača Petra Ur-banca nasproti gostilne <na razpotju* v Kranju je kupil tukajšnji stavbenik g. Josip Fuso za 10.700 K.
Mrtvega so našli dne 14. t. m. popoldne ob dveh v Kokri pri Tupaličah g. Rudolfa Zavrsnika, nadučitelja v Preddvoru. Kaj je vzrok njegovi tragični smrti, še ni pojasnjeno. Sodi se, da je, ko se je vračal prejšnji večer od vesele družbe, zašel blizu mosta, tam, kjer je ograja nekaj poškodovana, na breg in odtod pa, ker je bit slaboviden, v mrzle valove narasle Kokre. Umrli, rodom Kranjec, zapušča vdovo in pet nepreskrbljenih otrok. Kako je bil priljubljen in spoštovan, pokazalo se je na dan pogreba. Udeležila se ga je vsa okolica, prihiteli so pa tudi v obilnem številu njegovi tovariši in prijatelji, ki so mu v slavo zapeli tri žalostinke. Ko se je še slednjič tovariš Rape poslavljal ob odprtem grobu v ginljivih besedah od ljubega prijatelja in tovariša, ni ostalo nobeno oko suho, otroci in domačini pa so glasno plakali.
Prostovoljno gasilno druitvo v Žabnici pri Škofji Loki vabi na slavnost otvoritve in blago-slovJjenja «Gasilnega doma*, ki se vrši v nedeljo, dne 20. junija 1909. Spored: I. Od 7,2. do 3. pop. sprejem slavnih društev pred « Gasilnim domom* ; II. Pozdrav kumice gdč. Marije Kuraltove; III. Ob 3. blagoslov brizgalne in «Gasilnega doma* po g. župniku Karolu Ciku; IV. Slavnostni govor g. Fr. Ks. Trošta, tajnika « Z veze gasilnih društev* ; V. Defilacija društev pred « Gasilnim domom*, na kar odkoraka sprevod na vrt g. načelnika Josipa Logondra, kjer se vrši velika veselica z godbo in drugimi zabavami. Svirala bode godba iz JMengeša. Vstopnina k veselici 50 vin. za osebo, za člane gasilnih društev 30 vin. — Preplačila se v pokritje stavbe hvaležno sprejemajo. — K obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor.
Umrla je v Dolenji vasi pri Selcih gospa Uršula Jenko, rojena Krek, soproga posestnika in trgovca g. Antona Jenkota. Pogreb je bil v sredo. N. v m. p.l
Bakreno rado je izsledil posestnik Jakob Pečar na Kranjski gori.
Za ikrlatioo je obolelo v Nadgorici pri Črnučah 6 otrok. Dva sta umrla, štirje pa so težko bolni.
Preprečena nesreča. V soboto bi bil zju-tranji vlak št. 1714 kmalu povozil na postaji Lesce neko žensko, ki je hotela skočiti v voz, ko se je vlak že premikal. Ženska je padla med odbijače in se ima za svoje življenje zahvaliti le sprevodniku gosp. Josipu POschlu, ki jo je tvegajoč svoje lastno življenje, rešil gotove smrti.
Isiet v Vintgar in na Bled je priredilo pretekli ponedeljek društvo tiskarskih faktorje v Avstriji. Izletniki so bili polni hvale o lepoti naših krajev in o ceneni, izvrstni postrežbi v Vintgarju in na Bledu.
Veselica podpornega društva gozdnih delavcev za Dražgose in okolico, se vrši v nedeljo 2?. junija t. I. v Dražgosah pri Beštrn. Začetek ob pol petih popoldne. Vse člani in prijatelje društva uljudno vabi k vdelešbi oubor.
Il Selc. Zadnje volitve so naše duhovnike čisto otrspale. Nedeljo za nedeljo ni slišati drugega kakor zabavljanje in to v taki obliki, da bi se najbolj podalo v krčmi na pustni večer. Naš župnik se je zadnjo nedeljo spravil posebno nad godce, dasi se sam vsaj v klafanju lahko meri z Dobernikom. O naših volilcih je trdil, da so se dali premotiti za en štrukelj in kozarec vina. Med našimi volilci je res mnogo trpinov, ki si s težavo zaslužijo kruh, vendar pa so na dan volitve zadovoljno pustili zaslužek, da so se šli borit za ljudsko pravico. Pri nas sploh ni bilo treba posebne agitacije, ker je nevolja sama gnala ljudi na volišče. Vi pa ste agitirali celo v volilni sobi in se je parkrat zgodilo, da je kdo v podobčini volil z nami, v razredih pa z vami. Nikar ne iščite vzrokov daleč okoli, imate jih čisto blizu. Ljudstvo vam je dolgo vse verjelo in vam sledilo povsod, kamor ste ga vlekli, sedaj pa se je prepričalo, da vaša pota niso prava, da se vaša dela ne ujemajo z besedami Kristusovimi in s poštenostjo.
Dvojna mera. Kakor je znano, je oznanil pretečeno nedeljo naš blagi gosp. župnik Tomaž, da bode na Jamniku maša, akeravno so plesali, no, pa mož le zvit, zato je rekel, če tujci plešejo, potem je lahko maša. To pa le zaradi tega, ker jih mogoče pridobim lahko za prihodnje občinske volitve. Se poznamo.
Oddaja lova. Lov krajevne občine Skofja Loka se bode dne 26. junija 1. 1909 ob pol 11. uri dopoldne na uradnem dnevu v občinski pisarni v Škofji Loki, potom javne dražbe oddal v zakup za dobo od 1. avgusta 1. 1909 do 31. julija 1. 1914. — Lov krajevne občine Z mine c se bode dne 2 6. junija 1. 1 909 ob 11. urid opoldne na uradnem dnevu v občinski pisarni v Škofji Loki, potom javne dražbe oddal v zakup za dobo od 1. avg-ista 1909 do 31. julija 1914. — Lov krajevna občine Trata se bode dne 31. julija 1. 1909 ob pol 11. uri dopoldne na uradnem dnevu v občinski pisarni v Škofji Loki potom javne dražbe oddal v zakup za dobo od 1. avgusta 1. 1909 do 31. julija 1. 1914. — Lov krajevne občine Sorica se bode dne 31. julija 1. 1909 ob 11. uri dopoldne na uradnem dnevu v občinski pisarni v Škofji Loki potom javne dražbe oddal v najem za dobo od 1. avgusta 1. 1909 do 31. julija 1. 1914. Zakupni in dražbeni pogoji se za-morejo vpogledati vsak dan pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju.
Podialo ga Je. Jožef Miler, 84 let star vdovec iz Spodnjih Bitenj, je že več let kopal gramoz za posipanje cest. Dne 27. majnika je prav posebno pridno delal, in da bi šlo delo bolj izpod rok, je začel s podkopavanjem zemlje. Zvečer ekoli 6. uri je prišel z. vozom Andrej Golob, posestnika sin, po pesek. Čudno se mu je zdelo, da ni našel na licu mesta Milerja, pač pa je ležal na tleh njegov jopič in steklenica, v kateri je imel žganje. Ker pa le delavca ni bilo, začel si je kraj ogledovati ter videl, da se je zemlja podsula. Sel je klicat ljudi, ki so začeli kopati in po dolgem iskanju so našli Milerja zadušenega.
Poštna ambulanca na progi Jesenice—Trst skrajno slabo deluje. Skoraj vsaki teden enkrat nam odpelje slovenske časnike v Trst, tako da jih naročniki dobe šele popoldan ali pa drugi dan v roke. — Kdo je vzrok? Ali nagajivost in zaspanost dotičnih poštnih uslužbencev? Ako ne bo pomagala ta opazka, bomo prisiljeni, da se pritožimo na c. kr. poštno ravnateljstvo ali pa naj upravništva slovenskih listov sama poskrbe, da bo teh nerodnosti enkrat konec.
Slovenec umrl v Ameriki. V mestni bolnici je umrl v Glevelandu rojak g. Anton Benedikt, doma iz Dolenje vasi pri Selcih nad Škofjo Loko. Tu zapušča ženo in pet otrok, v stari domovini pa dve sestri in tri brate. Bil je član društva Slov. Sokol, Naprej, sv. Janeza Krstnika in v Collin-vroodu pri hrvaškem društvu Sloboda. Pokojnik je bil tudi častni član Slov. Nar. Čitalnice v Glevelandu. V Ameriki je bil 7 let. Naj v miru počiva v tuji zemlji!
Veselice se nam napovedujejo raznovrstne, pripravljajo jih razna narodna društva. Podružnice družbe sv. Cirila in Metoda pri tem gotovo ne bodo izostale, temveč tudi same porabile veselice kot nekako sredstvo za probujo in posveto našega ljudstva. Posebno je priporočati našim podružnicam družbe nedeljo po prazniku sv. Cirila in Metoda, ki naj velja splošno med Slovenci za naš narodni praznik. To nedeljo naj prirede iste zabavno-poučne shode — pa brez konkurence drugih društev.
*
Novi davki. Poslanec Pantz in tovariši so vložili predlog, v katerem zahtevajo, naj se obda-čijo vsi predmeti, ki služijo luksusu in so podvrženi modi. Obdačiti se imajo predvsem vsi dražji modni predmeti: modni damiki klobuki, elegantna obleka, perilo, dragi moški klobuki in slamniki, luksuriozni vozovi, avtomobili i. t. d. Razen tega se ima uvesti posebna pristojbina za nakup raznih dražjih modnih predmetov. Ti davki bi vrgli približno vsako leto 30 milijonov kron. Kakor zatrjujejo, soglašajo v vladnih krogih s predlogom poslanca Pantza, in je računati s tem, da bo finančoo
ministrstvo osvojilo ta predlog. To bi biti enkrat pametni davki, ki bi jih plačevali taki, ki razmetavajo denar okoli sebe in si nabavljajo luksnriozne reči, ne pa taki, ki nimajo niti za sol in kruh. Če vzemo ti davki novim mednim damskim klobukom polovico lirine, bodo le vedno dovolj široki.
Predsednik trtalkt pomorske oblast! cVViener Zeitung. priobcuie imenovanje dvornega svetnika v trgovskem ministrstvu Dellesa za predsednika pomorske oblasti v Trstu.
Vladarski sestanki. IzFredrikshamma se poroča: Včeraj sta se na morju sestala nemški cesar Viljem in ruski car Nikolaj. Ob 1. popoldne je bil zajtrk na ruski ladji Standard, kjer sta vladarja tudi večerjala. Prvo napitnico je izrekel Nikolaj, drugo Viljrm. Oba sta naglasala dobre razmere med Rusijo in Nemčijo, nemški cesar je posebno povdarjal tradicionalno prisrčno prijateljstvo in vseskozi mirovne namene obeh dežel.
Razširja ■• skrlatica na Viču in na Glin-cah tako močno, da je že mnogo družin kontu-maciranih.
Ustrelil   M  jO  v  Brezah  na Koroškem 20letni pismonoša Drmastija iz Tržiča na Kranjskem. Tanka zelenica se otvori dne 5. julija. Joiaikl  železniški  čuvaj.   8. t m. ie v
bližini Sv. Marka v Trstu zlezlo neko osemletno dekletce na železniško progo ravno v trenotku, ko se je bližal tovorni vlak. Zadnji hip jo je ugledal železniški čuvaj Anton Kozut, skočil k njej in jo hotel potegniti s proge. Toda bilo je prepozno; lokomotiva je podrla oba in šla preko njiju. Strojniku se je posrečilo v par trenotkih ustaviti vlak. In čudno: čuvaj in dekletce sta bila sicer nezavestna, a^lencznatno ranjena. Sreča je namreč hotela, dasttr-pffdla ravno po sredi proge.
Osuševanje ljubljanskega barja. Komisija za osuševanje ljubljanskega barja je v zadnji seji oddala dela, proračunana na 3,180.000 K, tvrdki •Planinska stavbena družba* (R. Czeczovviczka in sin, Dunaj) za 3,027.040 K 43 h. Z deli se v kratkem prične, in sicer se poglobi najprej Gruberjev kanal. Za odkladanje izkopanega materiala ju določenih enajst cdkladišč in so se s posestniki zemljišč izvršili potrebni dogovori.
Moža Je ustrelila, ker je bil prelep. 27 letna soproga inženirja Boucheza v Parizu je ustrelila svojega za deset let starejšega soproga, ker je bil prelep. Bil je zvest mož in dober oče, toda radi njegove izvenredne lepote se je polastila soproge ljuqokumnost, ki jo je dovedla do umora.
Listnica uredništva.
Članek: Italijansko - židovska invazija na Gorenjskem, pride prihodnjič.
Za inserate ne prevzema uredništvo nobene odgovornosti.
Prano Ontera« -v Kranju prodaja dobro In o o o«nt iele»no tn oerljalco blago, -vlit:«* teotle M«*rl«i Xeil, orodje ar«.* obrt, go»i>odlnJ»tvo in icmetljatvo, ■»•v-«** •eme, t rti v itcito, < l*9t«*lj«» , liiofr« t« in do« mnov, «i
Dotrlim srcem javljava, da je najin **   iskreno ljubljeni, nepozabni sinček
Rado Ceopold 5ed«j
dne 16. t. m. po dolgi, mučni bolezni, v nežni starosti 19 mesecev mirno v Gospodu zaspal.
Truplo dragega pokojnika se je preneslo dne 17. junija t. I. na tukajšnje pokopališče.
Bodi mu žemljica lahka!
Kád» ii teopoldina Sede].
Brez posebnega naznanila.
(■■I i ~¡i
Zahvala.
Povodom prebritke, nenadomeslne izgube najinega nad vse ljubljenega in dragega sinka
Rado Leopold Sedeja
izrekava tem potom za vse odkritosrčne dokaze globokega sočutja ter sa številno časteče spremstvo dragega rajnika k večnemu počitku, vsem sorodnikom, prijateljem in udeleinikom presrčno zahvalo. Zahvaljujeja se tudi vsem ljubeznivim darovalcem krasnih vencev.
Blagega rajnika priporočava v dobrohoten spomin.
Rado in Leopoldina Sedej
Jfa Štsarjetni gori
bo 166 —i
na Kresni veier 23. t m.
Veselica z godbo.
Za mnogobrnjni obisk se uljudno priporoča J- Škoflc, gostilničar.
Čepo stanovanj«
se odda takoj v najem.
Povpraša naj se v trgovini R. & E. Ronss nasl. v Kranju. igs — i
IT    1 ■II    Ako kdo izmed ame-
ii     ■ |T|n|}l|/n E     tiskih Slovencev ve ?a
V   filllul lnU i Jakoba
Vldlca "WM
ir1i_r^Lr-.i g inra_i^W»M*a»*        ■*•■**» v«w
>jir«_rnj">."~*~m^>*\s**ni /g0gar zafi„ji naslov je bil: <Lucerna, Nordanierika»), ki že dve leti ni dal nobenega glaru od sobe, se dotičnik prosi, da naznani Vidč^v sedanji naslov njegovi materi
Mariji Vidic v Kranju štev, 12
(pri gos poj Ani Mayrjevi) Avstrija.
Vide jn oženjeo in je njegova iona rojena Marija Strahovnik. na —i
Kavarna
163
3-1
:: Našim rodbinam priporočamo ::
Kolinskp cikorijo!
..Prešernova klet"
v Kranju je cel dan odprta.
Od danes naprej se toči istotam        167 —1
pivo iz leske pivovarne.
Tvidka R. & E. Rooss nasl. v Kranju sprejema tudi naročila na debelo za to pivo.
v Ljubljani ;*
se vsem Gorenjcem uljudno priporoča.
■
Mestna hranilnica v Kranj i
i
Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje)
flal 212.500 kron.
i
**********************************
Koncem leta 1908: Stanje hranilnih vlog 4,622.000 kron, posojil na zemljišča 2,890.000 kron ter posojil občinam 413.600 kron.
-rr—------ .............. H, pimpi   ura........mwim....., ..
Ta najatarefii denarni aafod ? Kranja nradnje na rotovžu vsak
delavnik od 8. do 12. ure dopoldne, ob smanjih in tržnih dneh pa tudi od 2. do 4. ure popoldne.
>rfWMtifMit<*itio»w;i»»t»ttw»oMmtmiM!ii»»<Hif>mwwtmm»>i>i
obrestuje hranilne vloge po
Al
«26—14
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici.
Za varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim promoženjem ln z vso svojo davčno močjo. — Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tndi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev.
Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na Isto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako
plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
7807
Velezanimiv roman
JProkleta... T
Spisal Krnile Richebourg. Po E. Vacanovi prireditvi prosto poslovenil Janko Leban
m je izšel, s
S5ve«ek   stane   SO vin.
«Prokleta . . . !» izide v osmih zvezkih in sicer je označeno nadaljevanje vsakega zvezka na zadnji strani. Drugi zvezek romana «Prokleta ... I» se nadaljuje pod naslovom
„Vold11 ubijalec prijet."
Vsi zvezki se dobivajo v vsaki knjigarni ali pa pri založniku
V. Požgaju, knjigovezu : Kranj.
fiv$. jtgnola
Ejubljana 5216f
Dunajska cesta Štev- 13 poleg yvFigovce"
priporoča svojo bogato zalogo
stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov, šip i. t d. Prevzema vsa ? steklarsko obrt spadajoča dela po najnižjih cenah.
Prevzema vsa stavbinska in umetna Suffiirnsvi steklarska dela.
Proračuni na zahtevo zastonj.
Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v
Kmečki posojilnici
v Ljubljani
(nasproti Figovca :: v latni hiši:: Dunajska ceita.) Kmečka posojilnica 7 Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod.
Vlege se obrestujejo po IVk
»V kmečki posojilnici je naloženo II ::   že nad 15 milijonov kron.   :: II
Rezervni zaklad čez 300.000 kron.
Za varnost pa še neomejeno jamči nad 3000 članov. Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je 40 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—17
Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Jr=Jiz=Jt==Jr=ur==ur==JÍS¡&
doktorja pl. Trnk6czyja krmilno varstveno sredstva se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Maatln. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom.
Tovarniška zaloga:     26 12—11 Lekarnar Tr 6£©xy, Ljubljana.
68 42—19
m
Najmilejše milo za kožo :: kakor tudi za pege. ::
Dobiva  m& pov.od>
tjflm&atlBte
-SBnsBnBBHaBaussuasna saaaia
ZoboteBBito ateljf
Oton 5cydl
v Roossovi hiši nad prodajalno v Kranju.
ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z stil brez nebne elolče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. 78 52-25
Sprejemne nre vsako nedeljo in pondeljek od 8. nre dopoldne do 5. nre popoldne.
138 52—6
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze In drage glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča
Avgust Orelse
prva in največja tovarna peci in glinastih izdelkov v LJubljani.
Zlate $1 cunje: Berlin. Pariz, tja itd. x «
IT
Nabolse kosmetlčno
ZObOčlstilno sredstvo
Jzdekvatelj
0. Seydi
~£jabljana, Spitoi.-Strilar.il/.?
K
S*
§ Od c. kr. namestnistva oblastveno
Sdovoljeni urad za revizijo in reklamacijo tovornih listin vseh vrst in pisarna p2   za poizvedbo tarifov
g L. Jandl
prevzame brezplačno revizijo vseh tovornih listin proti 30% deležu najdenih diferenc
DopoSljite nam torej takoj frank o vale tovorne listine letošnjega leta in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu revizije. 14 52—38
Loterijska|srečka dne 12. junija 1.1.
Gradec  52   31   66   69 19
Juž. Ameriko
Odhod Iz LJubljane vsak torek.
POZOr 11 12 52-43
mmj-    Samo 6 dati n
vozijo francoski brzoparniki La Provenoe, La Savoie, La Lorraine in La Touraine iz
Havre v Newyork. = Najkrajla orta.-
Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna
Ed. Šmarda, Ljubljana
Dunaj tka e. 18, nasproti znane gostilne ,pri Figovcu'.
J OS. WEIBL
*J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomškove   ulloe sat.
SUvleio-flieho Ii koutrakcljsko kiiocuiitaitro. Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vetna vrata, balkoni, verande
stolpne krite, štedilnike i. t. d.
Špecijaliteta: 76 58-11
valjični zastori (Rollbalken).
íoüarwska ¿doga
i
za dame prazni od K  1*— naprej
lišpani „
M
„ gospode „ deklice ,, dečke
» » —"80 „ „   „ —-60 „
Prepričajte se o znatno nizkih cenili!
Za gospode vedno v veliki izberi od najcenejše do najfinejše izbere,   m is-n
Cene brez konkurence! Postrežba znano solidna!
Na debelo in drobno pri
Antonu Adamiču
KRANJ, Glavni trg
modna, galanterijska in no-rimberška trgovina.
■ h m 1                           11 ■ ■ ■		
POZOR I    SLOVENSKO PODJETJE! POZOR!		
■ ■ ■	Slavnemu občinstvu se uljudno priporoča dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena velika manuffakturna trgovina	■ ■ ■
■ ■		■ ■
■    ■ ■		■    ■ ■
Irawc Soúvan, sin - £jtsbljaita v stari Soúvattovi hiši na JKestaem trgu št. 22.		
■ ■ ■ |	80 43-16	
D-C
161 10-8
(*a privezali in pribiti na late, torej popolnoma varno proti rwvihfi)
ponudimo vsako poljubno množino:
Zarezane strešnike (prve vrste)
zidarsko strojno opeko, Portland-cement, peči, štedilnike, samotne
plošče za tlakauje cerkva, hodnikov i. t. d.
F. P.VIDIC & KOMP. :: Ljubljana
Na zabtovo pošljem takoj cenike in prospekte brezplačno.
Zobozdravnttkl s»f alio obotehnlškl :: ttUMJÜ
dr.ČdvardGtobofaiK
▼ Kranju       1 62-41 je od 16. septembra 1908 slav. občinstvu na razpolago
vsaki dan in ludi v nedeljo.
DDDDDDDDDD
■ ■   Električna gonilna alla,   ■ ■
Tovarna oljnatih bani, taka in firneža
Brata Cberl5
črkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
rjttbljans,
Miklošičeve nlioe 6, nasproti hot.,Union'
Ustanovljeno 1848.
,52-42
Telefon 154.
SCD03DDDD
Ivan Schindler, Dnnaj
TTJMT I < pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake "••"■I vrste za poljedelske in obrtne potretie, kot:
mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, .škropilnice za trsje, poljska orodja, mlatilmce, vitle, tri-jerje, čistilnice za žito, in-šcilnice za koruzo, slamo-reznice, stroje zn rezanje repe, stiskalnice za seno, mline za golanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnice, železne cevi, vodovode i. t. d. Od aedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih cenah: ravnotako vse priprave ta kletarstvo, se$alke ta vino, medena pipe, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi, priprave ta točenje piva, skrinje za led, priprave ta itdelovanje so-davode in penečih se vin' stroje za sladoled, mline ta kavo, dišavo i. t d., stroje ta delanje klobas, tehtnice na drog, namizne tehtnice, stebrske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živin«, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestavov, stroje in orodja za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih, tudi na obroke. Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in franko. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Prekupcem in agentom posebne prednosti I M naravnost: 84 20—8
Piše naj
Ha« Schladt«, Pisa)
Wl/l Crdtcwtrissc 12.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga        10 52-2
Iv. Jax-a v Id'ubljani
Tönnies
v Ljubljani
priporoča svoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevanje zastonj.
5213
89
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost žage in vae atroje za obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane ne* posredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
Josip Pogačnik
krojaški mojster v Radovljici
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode,   uradniških uniform, salonskih, turistovskih in lovskih oblek ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega Bukna. — Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in ceno ter se sprejemajo popravila.
Siiccijaiist v izdeljvanju frakov in salonskih sokeoj.
Zajamčena j« vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke' naroči si jih naj pri tej tvrdkt in postal bo stalen naročnik. 86 52—lr.
6 62-48
Hajvečja Ipina m Gorenjskem.
Rudolf Rus
urar v Kranju
poleg lekarne.
Ustanovljene teta 1885.
Velika zaloga vsakovrstnih ur, zlatnine ln srebrnlne ter optičnih predmetov. Popravila točno ln ceno. Najnižje cene. ™..... Priznano izborno blago. ■
Isdaja konisrcij «0tfenjca»<
Odfeverai urednik Lav osla v Mikul.
Lastnina in Usek Iv. Pr. LanpreU v Kranja,