s psi nad »paciente«
VDobjuproti ioicaciji stanovanj
JjUW^ tudi k.
Želite da so vaša okna bolj varna in hkraii vaš prostor prezračevan tudi l<o so zaprta?
CELJE
080 12 24 www. mik-ce.si
Ü, Ljjbljani, Mariboru, Murski
^^iODKI
liVi
UVODNIK
ROZMARI PETEK
Kaj nam bodo svetovni dnevi, tedni?
Smo v tednu otroka, dojenja, za nami je svetovni dan boja proti hepaäti-SU, dan starostnikov, učiteljev, živali, ravno danes je dan duševnega zdravja, morebiü sem kakšnega celo izpa-stiku Človek kar ne ve, katerega bi bolj izpostavil. V pomoč niso niti ustanove, ki so z omenjenimi naslovi najbotj-tesno povezane, sajniti takrat, ko irruijo možnost, javnosti ne predstavijo najbolj pereäh težav na svojem področju.
Od vseh omenjenih tednov, dnevov, sta bila javnosti (ponovno) najbolj predstavljena teden dojenja in teden otroka. Po eni sirani dobro, saj na mladih svet stoji, a ne. Vendar statistični podatki kažejo, da svet pravzaprav »stoji« na starejših. Teh je več kot Anj in Lukov (to so najpogostejša imena mladih), saj se je število rojstev v zadnjih 50 letih prepolovilo, življenjska doba pa seje v povprečju podaljšala za 16 let.
Svetovni dan varstva živali, zaradi katerega so bila pravzaprav ustanovljena društva proti mučenju živali, bi lahko ta precej bolj izkoristila, lako pa v naši okolici o tem ni bilo nič odmevnejšega. Le v pismih bralcev boste nekaj zasledili. pa še tam ni omenjene spremembe, ki se pripravlja v zakonodaji in zaradi katere bodo živali morale tostransko življenje prej končati.
Bodo pa »izvrstno« dan duševnega zdravja jutri obeležiU v Vojnika. Pripravljajo vajo. na kalen bodo s psi lovili »norce« iz vojniške najbolj znane ustanove. O tem, da ljudje z duševnimi motnjami niso ožigosani agresivneži in uničevalci. ki bi jih bilo zapreti med Štiri stene, organizatorja, kljub temu, da sta oba Vojničana. pa še kandidata za župana povrhu, ne vesta.
Čemu so potemtakem že razni mednarodni, svetovni dnevi. tedni, meseci?
SLADKA
Za osicarje
Na zadnji občinski seji v Šentjurju so se svetniki v dialogih izkazali S še posebej sočnimi izjavami in slikovitimi prispodobami. Če bi jih, sploh v predvolilnem času željnih nastopanja, posneli, bi zagotovo nastala prva slovenska komedija, ki bi bila dejansko smešna. Pa tudi v vseh ostalih kategorijah ne bi bilo težko najti zmagovalcev. Naši predlogi: v kategoriji vojni film nagrado prejme; ».., s svojim propagandnim nastopom prekašate še Goebbelsa ...«; politični triler: »Ne zdravite svojih frustracij iz poslanskih časov na občinskih sejah!«; vestem: »Vas vprašam, kaj bomo gradili na Ponikvi, šolo ali štalo!«; drama; «... v nasprotnem primeru se raje odstranite iz sodne dvorane...« Ni kaj, material za Oskarje,
Samo da sveti
Kandidat LDS za celjskega župana Zdenko Podlesnik je iznajdljiv, Za samopromocijo in reklamo je uporabil kar display na «svoji« borzni hiši, na katerem smo lahko doslej spremljali gibanje tečajev na Ljubljanski borzi. Ni znano, kako mu bo zato pokazal »tečaj«, nas pa skrbi, kaj bi bilo, če bi Bojan Šrot za samopromocijo uporabil kai svojo župansko pisarno in z okna med navdušence spustil ogromno SLS zastavo.
Žur.
r na zur
Celjani imamo res srečo. Volilne zabave, ki nam jo zapovedujejo za 22. oktober, še dobro konec ne bo, ko nas že čaka noč čarovnic. To pot pred Knežjim dvorcem in (menda) tudi na starorimski cesti.
www.iiovitedmk.coiii
Neicaj Icandidatur zavrnili
Žreb opravljen
Jutri zadnji dan za objavo seznamov kandidatov in zahteve po popravkih volilnih imenikov
Ob koncu preteklega in v začetku tega tedna so imele občinske volilne komisije (OVK) največ dela s preverjanjem zakonitosti vloženih kandidatur za župane in člane občinskih oziroma mestnih svetov. Na Celjskem večjih zapletov sicer ni bilo. nekaj kandidatur -tudi dve županski - je bilo vendarle zavrnjenih, delo z obravnavo pritožb pa so imeli tudi na upravnem sodišču.
Za jutri, v soboto, sta v koledarju opravil za letošnje lokalne volitve kar dva pomembna dogodka-15, dan pred volilno nedeljo je namreč dan, do katere^ morajo biti javno objavljeni seznami potrjenih kandidatur ter list kandidatov, prav tako pa je to tudi zadnji dan, ko volivci še lahko nstno ali pisno zahtevajo popravek volilnega imenika zaradi morebitnih napak v njem. Prihodnji petek, 13. oktobra, bodo namreč pristojni organi potrdili volüne imenike in jih predali OVK-jem.
Prihodnji teden bo ob tem še v znamenju vlaganja zahtev za glasovanje po pošti, saj morajo volivci, W želijo izkoristiti to možnost, svojo zahtevo sporočiti do 15. oktobra. Dva dni kasneje, 17, oktobra, pa se že začenja tridnevno predčasno glasovanje. Četrtek, 19. oktober, pa je tudi zadnji dan, ko morajo volivci, ki se zaradi bolezni ne
äiti na volišču vložiti zahtevo, da želijo gla sovati na svojem domu.
Po preverjanju zakonito sti vloženih kandidatur so n, sedežih vseh OVK n skem opravili uradr vrstnega reda kandid, župane in list kandid, člane mestnega sv Mestni občini Celji ki) so za volitve župai žrebali pod številko 1 Zdenka Podlesnika (LDS), 2 Staneta Meleta (SO), 3 MUana Rajtmajerja (NSi) in 4 Bojana Srota (SLS). Za mestn: svet je bilo vloženih 15 list do manjšega zapleta je prišlo le z listo Glas žensk Slovenije, ki je vprvi volilni eno ti za mestni svet kandidira
a Celj-
e(nasli-
la dve ženski, ki nimata volilne pravice v tej enoti, saj prebivata na območju drugih volilnih enot. Listo so zato v prvi volilni enoti izločili, upravno sodišče pa je zaradi prepozne pritožbe ugovor članov liste zavrnilo.
V občinah Spodnje Savinjske doline, in sicer v Braslov-čah, Preboldu in Taboru, volilne komisije niso zavrnile nobene od vloženih županskih kandidatur. Je pa občinska volilna komisija na Polzeli zaradi zakonsko neustrezno pripravljene kandidature zavrnila listo EU demokratov. Z istim razlogom je bila zavrnjena tudi kandidatura Stanislava Zdešarja za župana Obči-
ne Vransko, čigar pritožbo Je sodišče nato zavrnilo.
OVK v Zrečah je potrdila 7 list za volitve v občinski svet, eno listo pa je v celoti zavrnila, saj ni büa vložena v skladu z zakonom (niso upoštevalipotrebne zastopanosti žensk). Delno so zavrnili tudi eno izmed kandidatur za svet KS (en kandidat vpisan dvakrat), v celori pa še pet kandidatur posameznikov - v pritožbenem roku se ni pritožil nihče.
V Štorah so zaradi določenih nepravilnosti zavrnili župansko kandidaturo Dušana Trebovca, ki ga je predlagala nova slovenska politična stranka, EU demokrati,
Foto: GREGOR KATIČ
Kdo bo gradil nadvoz?
v evropskem uradnem listu je bil v torek objavljen javni razpis za izvajalca, ki bo gradil nadvoz nad železniško progo v Štorah. V sredo je sledila slovesna položitev njegovega temeljnega kamna, ki ga je položil prometni minister Janez Božič.
Pred slovesnostjo so pripravili v občinski stavbi v Štorah novinarsko konferenco, kjer je župan in poslanec Franc Jazbec med drugim napovedal, da bo občina vložila vlogo za gradbeno dovoljenje v prihodnjih dneh. V občinski upravi pričakujejo, da bo, če ne bo zapletov, najboljši ponudnik za gradbena dela izbran do konca leta. Ta bi naj bUa zaključena v letu 2007.
V prvi fazi bo zgrajen most ter njegov priključek v blokovskem naselju Lipa, v dru^ fazi (ki bo na ozemlju celjske občine) preostanek nadvoza. S celjsko mestno občino pogodba o sodelovanju še ni podpisana, obstaja pa načelni dogovor, pri čemer Jazbec meni, da koristi nadvoz
lezRlško progo v Štorah, dan po objovi razpisa
listu. Položil ga jo prometni minister Janez Božič.
tudi njej, saj bo služil kot najboljša povezava s Celjsko kočo. V sklopu omenjene naložbe bo prav tako opravlje-Št. 79 - 6. oktober 2006 -
la rekonstrukcija regional-le ceste v naselju Lipa, Vrednost celotne naložbe :naša 1,1 milijarde tolarjev.
od česar je 300 milijonov občinski delež. Glavni investitor je agencija za železniški promet, pomembni soinvestitor je tudi direkcija za državne ceste. Med izvajanjem naložbe, ki bo v celjski regiji med največjimi, je mogoče pričakovati polovično zaporo glavne ceste med Celjem in Storami.
Kot je bilo omenjeno na novinarski konferenci, so obstajali prvi načrti za gradnjo nadvoza nad železniško progo že pred blizu pol stoletja, o čemer priča med drugim ohranjena maketa. Kljub temu, da morajo prebivalci Lipe in dru^ čakati pred železniškimi zapornicami po deset ur na dan, je želja po nadvozu pozneje utihnila, znova pa so jo začeh udejanjati po ustanovitvi Občine Štore, po letu 1995.
Leta 2000 je bila projektna dokumentacija v glavnem izdelana, vendar je prišlo do spremembe okoljske zakonodaj e. Tako jim je lani uspelo pridobiti veljavne listine.
BRANE JERANKO Foto: GREGOR KATIC
KOV;
Polovica jih obupa
Teden dojenja letos pod geslom Varujmo dojenje - Izobraziti bo treba tudi splošne zdravnike
Znova smo v tednu dojenja. Akcijo vsako leto vestno zastavijo tudi na Gine-koioško-porodaiškem oddelku Splošne bolnišnice Celje. Opominjajo mlade in bodoče mamice o prednostih dojenja, ki je bilo nedolgo nazaj zaradi agresivnega marketinga proizvajalcev nadomestkov za mleko čisto zapostavljeno. Mi pa želimo opozoriti tudi na podatek, da skoraj večina mamic, ko zapušča porodnišnico, doji, nato pa ta odstotek drastično pade. Kje 80 vzroki?
O prednostih dojenja tokrat ne bomo na do^o in široko pisali, saj jih pozna prav vsaka mamica. O tem dobro izobrazijo bodoče mamice že v materinskih šolah, v celjski, dojenčkom prijazni porodnišnici pa so prve dni vsi napori usmerjeni v dojenje. »Dojenih otrok, ko zapuščajo porodnišnico, je kar 97 odstotkov, od tega izključno dojenih več kot 80 odstotkov, vendar odstotek v prvih dveh mesecih drastično pade,« se zaveda prim. dr. Zlata Felc, «^avna« otroška zdravnica na ginekološko-porodniškem oddelku. _
V preteklosü je bil medijsko najbolj znan primer agresivnega oglaševanja družbe Nesüe, ki je v državah tretjega sveta propagirala svoje izdelke že v porodnišnicah. Ko so mamice v porodnišnici po steklenički hranile svoje dojenčke, so s tem izgubile svoje mleko. Ker pa zaradi nevednosti pred pripravo stekleničke niso prekuhale vode, 80 se otroci zastrupili. To je bil tudi eden izmed povodov, da se je materino mleko znova začelo bolj »reklamirati«.
Prizadevanja za varovanje dojenja so predstavili še v središču Celja.
Melita je mlada : iz okolice Celja. Kot pravi, seje v začetnih mesecih komaj znašla v množici različnih informacij. »Že na začetku sem imela hudo vnetje dojke, zato so mi nekateri svetovali, naj se z dojenjem sploh ne trudim, da tako ali tako nimam dovolj mleka. V porodnišnici me je sicer osebje v večini spodbujalo k dojenju, a skorajda vsaka je imela svoj napotek, saj je tudi vsaka za sabo imela svojo izkušnjo,« pripoveduje. »Ko sem kasneje zbolela. mi je osebni zdravnik predpisa! antibiotik ter me zraven posvaril, da ob njegovem jemanju ne smem dojiti.« »To se pogosto res dogaja,« Melitino zgodbo potrjuje Zlata Felc. »V 90 odstotkih splošni zdravniki v skrbi za otroka prepo-
Raxpis za strokovnega direktorja
Splošna bolnišnica Celje je v torek objavila razpis za strokovnega direktorja bolnišnice za naslednje štiriletno mandatno obdobje.
Od kandidatov poleg organizacijskih in vodstvenih sposobnosti med drugim pričakujejo končano specializacijo boUilšnične smeri ter program dela in razvoja medicinske stroke v zavodu.
Kot vršilec dolžnosti od 1. marca letos delo strokovnega direktoija opravlja prof. dr. Radko Komadina. Tako je od-ločU Svet javnega zavoda Splošne bolnišnice Celje, ko nihče izmed treh kandidatov za direktorja, ki so se prijavili na takratni razpis, niti po drugem glasovanju ni dobil potrebne večine glasov.
Takrat so poleg dotedanjega strokovnega direktorja prof. dr, Radka Komadine kandidirala še specialist nuklearne medicine dr. Peter Predič ter specialistka abdominalne kirurgije Milena Osole.	' MBP
vedo dojenje, vendar tisti, ki se s tem resneje ukvarjamo, vemo, da je to daleč od resnice. Takšnih zdravil, ki bi res lahko škodovala otroku, je na našem tržišču le toliko, da jih lahko preštejemo na prste ene roke. Na tem področju nas res čaka še veliko dela. Moja želja je, da bi naredili seminar za zdravnike, tudi tiste, ki zgolj v času dežurstev pridejo v stik z doječimi materami, saj je nedopustno, da se dojenje prekine takrat, ko za to ni potrebe;«
V torek so na ginekološ-ko-porodniškem oddelku celjske bolnišnice pripravüi dan odprtih vrat. Za vzgojitelje v celjski regiji so pripravili predavanje o pomembnosti dojenja. Z njim 80 želeli opozoriti, kako pomembno je, da doječa mati, ki ima otroka v vrtcu, ne prekine dojenja.
Tudi najbližji, mame, tašče, prijateljice, starejše sestre, velikokrat napačno svetujejo mladim mamicam. Med najpogostejšimi zmotami je nasvet, da otrok joče, ker je lačen. »Ponavadi pri šestih tednih nastopi obdobje intenzivne rasti, ko otro-čekpotrebuje več hrane,« pri-
poveduje Cveta Skale, mednarodno pooblaščena svetovalka za laktacijo in dojenje. »Res začne več sesati, kar je povsem normalno, mamice začno razmišljati, da otrok zato več sesa, ker je njihovega mleka premalo. Nekatere pokhčejo na naš 24-umi telefon, kjer jih potolažimo, druge takrat prvič posežejo po dodatku.«
Spodbujanje dojenja pa je tudi osrednja tema II. celjskega strokovnega sestanka z mednarodno udeležbo v Kulturnem centru Laško.
Nedolžni pri vsem tem niso niti proizvajalci mlečnih nadomestkov. »Zadnje čase se pojavljajo časopisni prispevki o tem, kako je dobro, če dobi otrok poleg materinega mleka tudi nadomestek, ki vsebuje ne vem kakšne vse oh in sploh omega stvari, dodatke proti kolikam in podobno. Noben nadomestek, pa naj bo še tako dober, ne more nadomestiti materinega mleka, tudi če se tako zelo mučijo 2 "make-upom', saj se le materino mleko v celoti prilagaja potrebam otroka, tudi nedonošenega.«
ROZMAR] PETEK Foto: AŠ
kabelski internet
T U R N s E K
IZBERITE SVOJO HITROST
mesečna naročnina že od 2.990 Sit / mesec (€ 12,48)
- neomejen dostop 24 ur/ dan - učenci, dijalu, študenti ter invalidi imajo še dodatne ugodnosti Za dodatne informacije pokličite;
03 42 88 112, 03 42 88 119
e-mail; internet@icekabel.net Dostop do kabelskega Interneta možen v Celju in Štorah
KJESONASI POSUINCI?
Davčni segedin
Poslanci so cel torek in sredo pridno drgnili svoje stolčke in vneto premleva-11 paket davčnih zakonov, v katere je finančni minister Andrej Bajuk prelU z velikim pompom napovedovano davčno reformo. Tresla se je gora, rodila se je miš, trdijo v opoziciji, saj
a davčnega siste-
ma, ki naj bi temeljil na enotni davčni stopnji, dobili ne preveč korenite lepotne operacije.
Bajuk po drugi strani trdi, da z novimi davčnimi zakoni uresničujejo temeljni cilj, zmanjšanje progresivnosti obdavčitve dohodkov (s tremi davčnimi stopnjami), hkrati pa uvajajo enostavnejši davčni sistem, ki bo olajšal delo tako državljanom kot davčni upravi in zmanjšal stroške, olajšali naj bi tudi davčno obremenitev gospodarstva.
Pozitivni učinki nove davčne zakonodaje (napovedi predlagateljev):
-	plače bodo lahko nižje
-	bolj enostaven in pregleden davčni sistem, ki bo omogočil večji nadzor in boljše pobiranje davkov
-	najšibkejši bodo razbremenjeni, izboljšan bo dohodkovni položaj večine davčnih zavezancev
-	zaradi nižjih davko^ bp-do bruto plače delavcev nižje. kar bo bistveno popravilo konkurenčnost gospodarstva
-	tujci bodo vlagali več denarja
-	obresti do 500 evrov ne bodo obdavčene, kar pomeni, da ne bo obdavčenih kar 90 odstotkov varčevalcev
-	obdavčen bo dejanski, ne pavšalno določen dobiček
-	država bo postala bolj gospodama pri trošenju dav-koplačevalskega denarja.
Negativni učinki (opozorila opozicije):
-	gre za davčno prevaro, ki ne prinaša davčne razbremenitve in povečevanja gospodarske konkurenčnosti
-	spremembe delavcem z osnovno plačo prinašajo med 600 in 700 tol^i na mesec, tistimi z najvišjimi plačami pa nekaj 100.000 tolarjev
-	socialni dialog bo po sprejemu sprememb, ki bogaüm podarjajo 30 milijard tolarjev, precej težji
-	spremembe bodo povzročile primanjkljaj v proračunu, vladni predlog proračuna za leto 2008 pa kaže. da bo razlika pokrita z višjim DDV-jem - večina davkoplačevalcev plača olajšave za najbogatejše, ki bodo največ pridobih
-	dodatno bodo obdavčeni upokojenci in varčevalci, medtem ko bodo obresti od obveznic denacionaliziranih upravičencev za polovico oproščene davka.
»Davčna reforma je davčna prevara. Razni predsedni-
MilanM.Cvikl
ki uprav bodo v času mandata ene vlade dobili davčno darilo v vrednosti enega BMW-ja. To davčno darilo pa boste preko višje^ DDV-ja, preko viSjeobdavätve gospodarstva zaračunali vsem. V povprečju res ne bo hudo. Nekateri bodo jedli zelje, drugi meso, v povprečju pa vsi davčni segedin.« Milan M. Cvikl (LDS)
Drago Koren
»Ko se je ob pripravi reform govorilo o uvedbi enotne davčne stopnje, se je usul plaz pripomb. Sedaj, ko v teh predlogih te ni, je zopet vse narobe. Najprej je bila reforma preveč radikalna, sedaj govorijo, da gre samo za lepotne popravke.« Drago Koren (NSi)
Bojan Kontič
»Če primerjam dosedanjo dohodninsko zakonodajo s predlagano, je tako, kot bi ob novem letu izbiral med dedkom Mrazom in Božičkom. oba pa prihajata s prazno vrečo.« Bojan KonUč (SD) »Predstavnika sindikatov sta (na televizijskem soočenju o davčni zakonodaji, op. p.) kot papagaja ponavljajo napovedi o socialnem razslojevanju, ker dobesedno ne vidita več kot par metrov pred sabo.« Martin Mikolič (NSi)
SEBASTUAN KOPUŠAR
BKI
MOV 'J?'
60 let Vrtnarske šole Celje
Jubilej so na šoli (^ležili v sredo, ko so dijaki in študente vrtnarske šole pripravili kulturni program, cvetlično ra2stavo in še posdiej skrbno uredili šolski park. Vodstvo innekdanjistrokovni sodelavci šole pa so se ob tem spominjali minulih šestih desetletij.
Kot je v uvodnem nagovoru poudarila ravnateljica Jadranka Seles, je vrtnarska šola v tem času doživela številne organizacijske, programske in druge spremembe, kar je zahtevalo veliko prilagajanja strokovnih sodelavcev. Dandanes tako ponujajo 3-let-na programa izobraževanja smeri vrtnar in cvetličar, oba tudi po dualnem sistemu, ter 4-letna programa smen vrtnarski in aranžerski tehnik. Od leta 2004 pa se v okviru Višje strokovne šole izobražujejo tudi bodoči inženirji vrtnarstva.
Vse, kar se je na Šoli in z njo dogajalo v vseh teh letih, je težko zajeti v nekaj vrstic. Od tega, da so jo vmes zajele katastrofalne poplave, da so se neprestano spreminjali progami izobraževanja in da se je marsikdaj morala boriti za obstanek. Medtem pa so se di-
Obiskovalci so si lahko ogledali razstavo cvetličnih aranžmajev in utrinke iz šolske preteklosti.
jaki in učitelji tudi aktivneje začeli vključevati v mednarodna sodelovanja, ponašajo se s številnimi dosežki v stroki in sodelujejo pri mnogih projektih. S cvedičnimi dekoracijami popestrijo marsikatero prireditev v Celju.
Selesova obžaluje, da zanimanje 23 njihove poklice nekoliko upada, vendar se na šoli trudijo z neprestanimi izboljšavami in dvigom kvalitete izo-braževanja.
Sredina slovesnost ob 60. obletnici je minila v znamenju udeležbe uglednih gostov, predvsem pa zabavne in izvirne popestritve s strani dijakov in študentov, ki so obiskovalcem pričarali ulično gledališče. Še posebej duhovito se je predstavil priložnostni vrtiCkar, ki je razkril, kako se ljubiteljsko vrtnarjenje lahko razvije v pravo pravcato strast. Dež je nekoliko pokvaril načrtovani ogled vzorno urejenega šolskega par-
SCRVIS IN TRGOVINfl
TCHRRSKn 24, 3000 C€U€
T€l: 03/425-6100, fflX: 03/425-6124 ujiuui.birobit.sl, tmaikkoinercioMbirobitsi
JESENSKE
BLAGAJNA GR-30 TERMO 91.189,00 SIT 380,52 €
J rPREDAL 17.880,00 srr •74,61»€
OPTIMA
S i S T e M !
■ AKCIJE
OPTITOUCHAEGIS 121TA 198.000,00 SIT tmm 826,24 €
OPTI TOUCH AEGIS 152TA 1
ka, obiskovalci pa so se pred njim skrivali pKxl šotorom, postavljenim na igrišču. «Še zmeraj nimamo svoje telovadnice, kjer bi se lahko dijaki dodobra razgibali, niti večjega večnamenskega prostora za prireditve. Na vseh razpisih zmeraj iz-visimo in pri rezanju pogače proračunskih sredstev ostanemo na repu,« je zato upravičeno namignila Selesova. Verjetno sta še posebej pozorno ob tem prisluhnila slavnostiia govornika, sekretarka na šolskem ministi-stvu Magdalena Šverc in sekretar kmetijskega ministrstva Gvido Mravljak,
Slovesnosti je sledü še ogled cvetličnih aranžmajev ter razstave o preteklosti šole v sliki in besedi, ob tem pa ni šlo brez zdravice, ob kateri so si zbrani zaželeli, da bi šola uspešno krmarila naprej še v prihajajočih desetletjih.
POLONA MASTNAK
S psi nad »paciente«
Jutri bo sestav civilne zaščite Občine Vojnik na lokaciji Lovskega doma Vojnik javnosti predstavil vajo iskanja pogrešanih oseb. Že zaradi samega opisa vaje je vodstvo Psihiatrične bolnišnice Vojnik milo rečeno ogorčeno.
Zgodba vaje naj bi bila naslednja: v psihiatrični bolnišnici pogrešajo pet oseb, od tega dve napadalni, dve destruktivni (uničevalni) ter eno apatično. Ker policija nima dovolj razpoložljivih vodnikov reševalnih psov, obvestijo regijski center, ki aktivira regijsko enoto reševalnih psov in vojaško ekipo. Obenem na številko 112 javijo, da je pri lovskem domu prišlo do požara. Zaradi bližine bolrtišnice in lovskega doma policija posumi, da gre za pogrešane, ki so vdrli v dom, zanetili požar in izginili v neznano. »Kot da gre za zgodbo iz filma izpred 30 let,« je ogorčen Daniel Laj-lar, direktor in strokovni vodja psihiatrične bolnišnice. »-Že vsaj 25 let se strokovnjaki trudimo, da naš bolnik ne bi bil obeležen kot kriminalec, zaprt za Štirimi stenami, za rešetkami in obkoljen s
stražarji. In ravno kot neko voščUnico današnjemu svetovnemu dnevu duševnega zdravja pripravijo takšen bizaren scenarij.«
Psihiatrična stroka se zadnja leta trudi, da bi se čim manj Ij udi zdravüo v ustanovah in čim več zgolj ambulantno. »Nikakor že dolgo ne gre več za nek zaprt sistem,« še poudarja Lajlar. »Saj vidite, da se naši bolniki prosto sprehajajo po Vojniku in okolici. Pa tudi izrazi, kot je apatična oseba, destruktivna, so izrazi, ki jih laična javnost ne razume. Sploh pa se ne spomnim primera, da bi se kakšen naš bolnik izgubil, veliko več pa je primerov starejših ljudi, ki imajo demen-co. Njih bi gotovo bolj upravičeno uporabili za svoj scenarij,"
Več kot jasno je, da se vabilu psihiatrična bolnišnica ne bo odzvala. Kot predvolilni «ocvirek« še to. Pod vabilom sta podpisana poveljnik civilne zaščite in kandidat za župana Vojnika Arnold Ledi ter sedanji župan Beno Podergajs, ki se bo oktobra ravno tako znova potegoval za županski stolček.
ROZMARl PETEK
Odprta vrata Ozare
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja so v Ozari Celje, ki ima sedež na Krekovem trgu 3, pripravili dan odprtih vrat. Obiščete jih lahko v sredo, 11, oktobra, od 10. do 15. ure.	MBP
giOROEunRnnm
Bežigrajska 10, Celje
Vrsta: čmo-beli laserski tiskalnik Hitrost tiskanja: do 16 str. / min A4 Resotaclja: 600 n 600 c^ii
22460,00 SIT 94,14€
215.460,00 SIT 899,10 €
i TELWAX SF-345TP
i Tele&x in tiskalnik s slušalko in avtomatskim odzivnikom Velikost papiija A4 14,4 Kbps, 6 sek/str., I,25MB,(100 strani), avtonomija 30 niJt., 600x300 dpi
Skoraj nič za upnike
LCDLGL1752S (g
VELIKOST ZASLONA: 17" lisate: 1280x1024 Svetilnost :300mts Koli^t: 1400:1 ošv^mide: 8 ms ■
44.640,oošrr 586,28 € :
ac
26.640,00 SIT 111,17€
rc EXAM 79+
Procesor: Intel Pentium D M«
Osnovi» ploISa ASUS PCX Pomnilnik 512 MB I>C40ft ^^ TYdi<listJ«ai,S«AH ASL-S.\tiÄfeoB-liSO«'
i DVD-/+RW ^gon. Dual Layei
■"t 99.990,00 SIT	'
.417,25 fey.
■	slil« WsiDiboliä«,"vM cene
I
Na Okrožnem sodišču v Celju so v sredo opravili prvi narok za preizkus terjatev v stečajnem postopku podjetja Hotelirstvo Rogaška. Podjetje je šlo v stečaj zaradi prezadolženosti. Od leta 2001 je namreč poslovalo z izgubo, ki je lani znašala že 316 miUjonov tolarjev. Prisilno poravnavo so uvedli junija lani, sklep o stečaju pa je bil sprejet letos julija.
Podjetje Hotelirstvo Rogaška, katerega lastnik je bilo podjetje Svit, je delovalo izključno v najetih hotelih. Najdonosnejši hotel, v katerem so bili upravljavci, je bil hotel Donat, katerega lastnik je bilo hčerinsko podjetje Študentskega servisa Maribor, Hotelirstvo in turizem Rogaška. Hotelirstvo Rogaška je že od leta 2001 poslovalo z izgubo, stanje pa se je še zaostrilo, ko so po uvedbi prisilne poravnave tudi upravljanje hotela Donat septembra lani predali Hotelirstvu in turizmu Ro-
Takrat je pod okrilje da bo v stečajni masi slabih novega upravljavca prišla tu- sedem milijonov tolarjev, po-
di večina delavcev, tako da jih je bilo ob uvedbi stečaja julija letos le še sedem.
Hotelirstvo Rogaška se je po predaji hotela Donat ukvarjalo le še z oddajanjem športne dvorane in tenis igrišča ter prirejalo različne animacije, fto-padla je tudi ideja športnega parka. Danes ima podjetje v stečaju le pralnico, nevozen avto, nekaj pisarniške opreme in nekaj terjatev. Stečajni upravitelj Tomaž Kos pričakuje,
tem ko naj bi terjatve izterjali do decembra. Vsekakor j^a bo to bistveno premalo, saj je bilo prijavljenih za kar 1,2 milijarde tolarjev terjatev, od tega so jih priznali dobrih 680 milijonov, prerekajo pa jih dobrih 570 milijonov tolarjev. Glede terjatve Dursa v vrednosti 32 milijonov tolarjev, pri čemer gre za postopek upravnega spora, se Kos namreč ni izjasnil- Počakal bo na izid upravn^ spora.	S O
OfTIKA
^uJzjlflr
PECEUE,Stanetovaulica13, tel.: 03/428 5650 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI
Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTiKA 3301 PEreOVČE, Leveč 38 _Teieton:03/4285580,tax:03/4285583_
NOVI TiDNl
Tam, kjer je čist zrak
Na Ponikvi je mirno, a hkrati razgibano - Blagovna znamka je zrak
Na Ponikvi pri Žalcu, kjer smo se mudili ta teden, se trenutno pripravljajo na dva velika dogodka. Naslednji teden jih čaka otvoritev dva kilometra dolge lokalne ceste, ki bo Ponikvo povezala s Šentiljem in naprej Velenjem, čez deset dni bodo dosedanjo osnovno šolo porušili in tam postavili novo. In v podobnem slogu se odvija življenje Po-nikovljanov. Trudijo se za vsak dan posebej z željo po še boljšem jutri.
Ivan Jelen, predsednik Krajevne skupnosti Ponikva, ponosno pove, da vodi Ponikvo 15 let in da so v tem času zgradili že 16 cest in pri tem poudari veliko pripravljenost prebivalcev, teh je okoli 1.200, glede zbiranja sredstev za njihovo gradnjo. Svojemu namenu bodo naslednjo soboto predali še eno od teh, zato dobi obiskovalec Ponikve občutek, da se velik pomen daje prav cestam. In če se razvoj kraja odraža v cestali, potem so Po-nikovljani na dobri poti... A nam stvar takoj postane jasna, ko se uzremo po Ponikovski planoti, ki spada pod Ložniš-ko gričevje- Ponikvo sestavljajo zaselki Zgornja, Srednja in Spodnja Ponikva, Brezovo in Topolovec, ki se razprostirajo na 1.560 hektarih velikem, predvsem gričevnatem ozemlju, «Hiše so razmetane vsepovsod in tukaj skorajda ni strjenih naselji,« pravi Jelen. Prav zato so bile potrebne ceste, da so naselja povezale med seboj. »A brez denarja Ponikovljanov ne bi imeli veliko,« še pove. Veliko so za razvoj kraja zato bili primorani prispevati krajani sami, saj bi drugače precej zaostajali za razvojem drugje. Čaka pa jih še kar nekaj projektov, ki jih želijo izpeljati- »V štirih letih želimo z^aditi čistilno napravo, radi bi poskrbeli tudi za centralno ogrevanje na biomaso in odkupili polovico zadoižnega doma ter s tem prišli do veCjlli prostorov za družbeno dogajanje,« o namerah spregovori Jelen,
Še nekaj dni, pa bo na Ponikvi »padla« podružnična šola in na njenem mestu zrasla nova, lepša in še večja šola za učence od prvega do četrtega razreda. Do takrat pa bo še naprej okoli 80 učencev vsak dan z avtobusom odhajalo v Žalec. »Z odhajanjem otrok drugam in s prevozi nimamo težav,« poudarja Katja Bolko, tamkajšnja ravnateljica. Pravi, da se šolske dejavnosti in akrivnosti s tem niso bistveno spremenile, se pa že veseUjo novih idej, ki se bodo, kakopak, porodile z vselitvijo v nove prostore. Z novo šolo bodo učenci dobili tudi prepotrebno telovadnico in s tem primernejše prostore za druženje ne le otroci, pač pa tudi mladina v kraju. Z njo v kraju ni pretiranih težav, »le, da bi imeli svoj prostor, kjer bi se lahko družili,« je slišati. Se pa z dnevnim odhajanjem s Ponikve na delo v sosednja Velenje in Ža-
Cesta, ki bo Ponikvo povezala s Šentiljem in naprej z Velenjem, bo
lec ter druge kraje srečujejo tudi starejši, saj na srečo ali žalost na Ponikvi ni industrije. So pa kmetije in gozdovi, ki nudijo preživetje le tistim največjim.
Na kmetiji Verdevovih se ukvarjajo izključno z živinorejo. »Imamo okoli 70 glav živine in se ukvarjamo s proizvodnjo mleka. Včasih je težko zaradi hribovite^ terena, vendar smo navajeni delati in se zato ne pritožujemo veliko,« nam prijazno povedo. Si mora pa veliko Ponikovljanov poleg kmetovanja najti zaposlitev drugje, saj kmetovanje pogosto ne prinaša dobička. So nam pa še zaupali, da vedno znova radi prihajajo domov, na čist in svež zrak, ki da je tak samo na Ponikvi.
Športni upokojenci in
delovne icmečice
Na Ponikvi smose družili (z lavajzZdenko Žagar, Katjo Maček. Ivanom Jelenom. Milko Volk, Tat] in Albinam Vasletom.
Na najvišja ležeči kmetiji v Podkraju pri Verdevovih (na sliki Marija in Branko Vardev z vnukinjo Evo), po domače Jelenovih, se ukvarjajo z izključno z živinorejo.
Da so ponikovski upoko- ja, med najaktivnejšimi v jenci, zlasti Športna sekci- - kraju, zgovorno priča pred dnevi organizirana olimpi-jada, že kar šesta po vrsü. 140" udeležencev se je na dvorišču sredi Ponikve pomerilo v pikadu, suvanju in metanju krogle, metu krogov in streljanju z zračno puško. Se pa upokojenci, kolikor jim delo na zemlji to dovoljuje, radi odpravijo tudi na izlete in v hribe, «Trudimo se zapolniti čas, čeprav smo omejeni le na zunanje površine, zato je v zimskem času našega druženja manj,« pove Tatjana Krajnc, vodja upokojencev. Ne gre pa prezreti kmečkih žena in njihovega društva, ki deluje že deset let. Na tradicionalni prireditvi Kmečko popoldne pod lipo prvo nedeljo v juliju je priložnost, da se pokažejo. »Tam obujamo kmečke običaje, spečemo kruh in različna peciva, de-
lamo iz lesa, uprizorimo modno revijo in tudi zaigramo kaj,« je dejala Zdenka Žagar. Pravi, da jih vabijo na različne prireditve in kmečke tržrdce, lani so jih povabili celo v Italijo na predstavitev peke kruha. »Smo pa ponosne na svoj podmladek, tečaje, ki jih organiziramo in drobne spominke, ki jih ob praznikih izdelamo za starejše občane.«
V kraju se zavedajo tudi socialnih stisk prebivalcev, zato so letos razdelili kar 65 paketov potrebnim pomoči, poskrbijo pa tudi za to, da lahko Ponikovljani z rednim merjenjem holesterola in krvnega tlaka spremljajo svoje zdravje, nam pove predsednica tamkajšnjega Rdečega križa Milka Volk.
Izmed osmih društev pripada posebno mesto, kot je to navada, seveda gasUcem.
Albin Vasle nam s ponosom pove, da so letos ob 75-let-nici dobili novo cisterno, zato se v kraju, kjer skorajda ni hiše brez gasilca, požara ni bati. Pravi, da se morajo tudi gasilci stalno izobraževati, zato jim poleg vaj in drugih aktivnosri dela ne zmanjka.
MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN
V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali SVETINO. Našega novinarja boste našli na s«dežu KS Sve-tiaa v ponedeljek, 9. oktobra, od 17. do 18. ure, k|er mu boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite!

cetis
Bo gospodarska zbornica še povezovala?
ANKETA
»Najhujše, kar se nam lahko zgodi, je mat pozicija« pričakujejo enotne članarine
Območne zbornice
Tistemu, ki bo ponudil največ
Reoi^izacija Gospodarske zbornice Slovenije ali »Čukovo podjetništvo«, kot so jo nekateri poimenovali po predsedniku zbornice, še kar odmeva v prožnih in območnih zbornicah. Sploh slednje decentralizacijo pozdravljajo, skrbi pa jih, kako bo poskrbljeno za povezanost in kakšne bodo članarine.
Predlog reorganizacije predvideva fleksibilno organiziranost in decentralizirano upravljanje, predvsem veliko vei^o samostojnost območnih zbornic in združenj, ki naj bi bila upravljavsko, funkcionalno, finančno in kadrovsko samostojna. Model članarine bodo določale same, samostojno bodo razpolagale s sredstvi, odločale bodo tudi, kolikšen deležbo-do namenile matični zbomi-d. Svobodno izbiro o tem, kam, če sploh, bodo plačevala članarino, bodo imela tudi podjetja. Za območne zbornice to trenumo pomeni, da bodo odvisne od odloätev največjih v re^ji, ostali bodo namreč za njimi ubrali »čredni nagon.« »Zagovarjamo model enome članarine, ki bi zagotovila osnovno infrastrukturo in vsaj enoletno konstanmo poslovanje zbornice, dru^če je bolje, da nas ni,« je kritična direktorica Savinjsko-šaleške območne zbornice Velenje Alenka Av^ beršek, ki je bila z našega območja edina pripravljena otem povedati nekaj več.
Kako komentirate predstavljeno spremembo statuta?
Sprememba za nas, čeprav smo jo izvedeli iz medijev (kar znova poüjuje dejstvo, da je naš največji problem slaba komunikacija], ni šokantna, saj smo prej kot vodstvo doumeli, kaj je bistvo tako imenovane štajerske in trgovinske zbornice. T\idi pri nekaterih združenjih se je že prej začelo jasno izražati nezadovoljstvo nad tem da enostavno nimajo vpliva in moči, da bi se listo, kar potrebujejo, skoncentriralo in na primeren način predstavljalo tudi na državni, evropski ravni. Zato zagovarjamo avtonomnost, ampak kljub temu mrežno povezanost vsebin našega dela med območnimi zbornicami, ker smo glede na lokacijo in strukturno gospodarstva specializirane vsaka za svoje področje. Poleg tega moramo tesno sodelovati s panož-nimi združenji, ki nam dajejo strokovne vsebine, strokovno podporo, s katero lahko skupaj bolje obvladujemo tudi segment malili podjetij in določen del strokovnih vsebin v velikih podjetjih. Brez tega nas v bistvu ni mogoče gledati kot zbornico, ki bo imela na trgu konkurenčne storitve.
Kaj se bo po vašem zgodilo?
Verjamem, da nas je dovolj, ki imamo znanje in pristen stik s člani, da bomo sposobni to
»Čukov holding? Holding je inštitucija z denaqem, ki s kapitatskimi povezavami ustvari le več denarja,« komentira naslove iz časopisov Alenka Avbereok. »Vtem izrazu se res skriva temeljna sprememba.«
enovito zgradbo, seveda z
področji, kvalitemo voditi, "nidi v razmerah, ko je med našimi člani zaradi nepoznavanja tega, kar smo se doslej šli, različno razumevanje, kako bo ta prostovoljna zbornica delovala v prihodnje. Dejstvo je, da se bo število članov zmanjšalo, da imamo že mi v načrtu plačilo nižjih članarin (kar je nujno potrebno, saj so bile nekatere enormno visoke). Najhujše, kar se nam lahko zgodi, je neko nedorečeno stanje ali mat pozidja, ko se bo čakalo na to, kar bo. Zato se mi zdi izjemno pomembno, da je na vrhu ta centralizirana zgradba primemo vodena. S pravim človekom, s pravim vodstvom, ki ima vsestransko zaupanje s strani članov in zaposlenih.
Kakopričakujete, da se bodo vaši člani vprihodnje včla-njevali, glede na to, da bodo imeli možnost biti zgolj člani centralne Cornice aJi tudi območnih zbornic in združenj?
V območnih zbornicah upamo, da se bomo uspeli tutii s panožnimi združenji dogovoriti za model, da bi član vstopal v gospodarsko zbornico in ne v območno ah panožno združenje. Mora imeti svobodno izbiro, a vendarle z neko enotno metodologijo članarine, saj če smo neka podporna institucija, je pomembno, da imajo člani ne glede na to, ali so v Prekmurju ali v Ljubljani, za enako članarino približno enak servis. Povsem avtonomen model članarine, ki bi si ga lahko vsako združenje ali območna zbornica izmišljevalo/a po svoje, bi vzpodbudil veliko zmedo. Za naš kon-pričakujem, da ijalapo»sce-nariju velikih«, stališče naših »playerjev« pa je, da želijo ohraniti regionalno organiziranost, pri čemer so v različnih podjetjih različna mnenja o tem, kako se bodo vključevala v nacionalno raven oziroma v panožna združenja. Glede na to, da nas je le pet
V registru Savinjsko-šaleš-ke območne zbornice Velenje je 1110 članov, od tega je 673 zavezancev za članarino (podjetja, ki so poslovala pod določenimi limiü ali so mlajša od treh let, je niso bila obvezna plačevati). Velika podjetja, teh je 19, prispevajo 70 odstotkov od skupno 140 milijonov zbrane letne članarine (Gorenje, na primer, letno plača več kot dva milijona članarine).
(tajnica, jaz, fikus in dva be-njamina), bi svoje delovanje lahko pokrivali, saj pravijo, da so z našim delom zadovoljni. Je pa v razgovoru z njimi že
dlje časa razvidno, da imajo do vodstva konkretno zadržek, ki ga nihče ni bil pripravljen izpostaviti. Vsi imajo svojih problemov dovolj in se ne želijo ukvarjati še z našimi.
ROZMARI PETEK
Direktor celjske območne zbornice Jože Pušnik tokrat zadev pred sejo upravnega odbora ne žeU komentirati. »Moramo videti, kako se bo razprava naprej razpletla,« so medli odgovori z njegove strani. »O predlaganih spremembah statuta se bodo naši člani opredelili okoli 15. oktobra, do takrat pa težko kaj rečem.«
Kakšna je Gospodarska zbornica Slovenije, kakšna naj bi bila.. O tem trenutno razpravlja sama s svojimi območnimi enotami in združenji. Kaj pa o delu gospodarske diocmce menijo njeni člani? Kam se bodo ob predpostavki o prostovoljnem članstvu včlanjevali?
Iztok Senifcar, predsednik uprave Kovintrada: »Gospodarska zbornica Slovenije kot strokovno in interesno združenje članic ima svojo vsebino in pomen. Vendar je nujno, da aktivno dela na spremembi koncepta, strategije in sttoškovnika za članice. Čutimo premalo pobud in koristi s strani gospodarske zbornice v sedanjem konceptu in oi^aniziranosti. Glede prihodnje včlanitve bomo odločali v odvisnosti od predloženega končata nove zasnove in delovanja. Ker je veliko razmišljanj o regionalnih zbornicah, reprezentativnih panožnih zbornicah, bomo počakali na predstavljene koncepte. Koncept, ki bo ponujal večji vpliv, več koristi in jasnejšo strategijo ter stroškovno optimalno obremenitev glede na koristi, bomo tudi podprii.«
Rok Žager, vodja marketinga podjetja Petre šotori: »Čas je, da se tudi gospodarska zbornica začne bolj tržno obnašati, zato se mi zdijo napovedane spremembe pozitivne. Sicer smo z njo do zdaj kot majhno podjetje imeli bolj malo stikov, uporabili smo jo le v zvezi s kakšnimi začasnimi izvozi. Glede prihodnje včlanitve bomo še
Standard & Poor's je zavarovalnici Wiener Städtisciie potrdil bonitetno oceno A+ s stabilnim izgledom
Mednarodno priznana bonitetna agencija Standard & Poor's (S&P) je ponovno potrdila odlično oceno družbe WIENER STÄDTISCHE Versicherung AG VIENNA INSURANCE GROUP, kl kotira na borzi. Na osnovi obstoječega in tudi bodočega stabilnega izgleda so drubi Wiener Städtische vnovič podelili oceno A-I-.
Dr. Günter Geyer, generalni direktor družbe Wiener Städtische: "Ta odličen rezultat jasno potrjuje našo uspešno strategijo in ponov-, no poudarja naš močan položaj na avstrijskem zavarovalniškem trgu ter na trgih srednje in vzhodne Evrope. Ta odlična ocena povečuje našo finančno stabilnost In visoko mero varnosti, kar ponujamo svojim stran-
Kot odločilne dejavnike za odlično oceno družba S&P poudarja konkurenčni položaj koncema, močni operativni razvoj portfelja na ključnih trgih, izstopajočo kapitalsko moč in vsesplošno konzervativno obvladovanje tveganj tudi
S&P v svoji oceni poudarja močni položaj družbe z odličnim prodajnim aparatom in uravnoteženo razpršenostjo poslovnih področij ter zgodnji vstop na trge držav srednje in vzhodne Evrope in velikim potencialom rasti. Poleg tega je bonitetna agencija poudanala visoko dobičkonosnost in tržni položaj v Češki republiki in na Slovaškem ter krepitev tržnih deležev na drugih trgih srednje in vzhodne Evrope v zadnjem ča-
Skupina Vienna Insurance Group Je vskladu z vrednotenjem družbe S&P glede dobičkonosnosti v preteklih letih pisala zgodbo uspeha. Izboljšanje je družba dosegla tudi pri ostem kombiniranem razmerju v letu 2005 na področju neživljenjskih zavarovanj na 95 % - kijub znani obremenitvi zaradi škod iz naslova teže snega in poplav.
Odlično kapitalizacijo, tudi zaradi povečanja kapitala pred kratkim, družba S&P ovrednoti kot osnovo za nadaljnji izkoristek priložnosti rasti. Zdravo kapitalizacijo pa dopolnjuje previdna strategija pri oblikovanju škodnih rezervacij in pri pozavarovanju.
Ohranitev stabilnegaizgledadmžbaS&P utemeljuje z nadaljevanjem dobrih operativnih rezultatov na osrednjih trgih in uspešnim razvojem zavarovalnega posla na trgih srednje in vzhodne Evrope. Ob polnem upoštevanju zadnjega povečanja kapitalavvišini ca. 1 milijanje evrov družba S&P za leto 2006 računa z donosnostjo na kapital (RoE) nad 15 %. Družba S&P tudi bodočo kapitalizacijo koncema še naprej ocenjuje kot izredno močno.
Skupina Vienna Insurance Group je vodilni avstrijski zavarovalniški koncem v osrednji in vzhodni Evropi. V mednarodni primerjavi Vienna Insurance Group v tem prostoru zaseda odlično drugo mesto. Podružnica v LJubljani ima razvito tržno mrežo več kot 100 pogodbenih zavarovalnih zastopnikov po vsej Sloveniji.
Lea Dolinšek, PRKH&K
razmislili. Namreč, če bo napovedana trgovinska zbornica ponudila kaj več, bomo pač članstvo prenesli tja.«
Janez Pušnik, vodja marketinga Term Dobrna; »Bom povedal kar svoje mnenje o čukih na zbornici. Če se malo pošalim. Mislim, da na splošno sistem ni bil funkcionalen oziroma dovolj operativen, kot bi bü bolj samemu sebi namen. Je pa velika nevarnost, da bo zdaj preveč razdrobljen, kar pomeni, da se bodo panožna združenja in območne zbomice še težje uveljavljale. Vprašanje je tudi, kakšen partner vladi in sindikatu bo takšna zbornica, najverjetneje precej šibkejši. Vseeno, če seštejem pluse in minuse, je prav, da bo prišlo do gibčnejše zbomice.« RP
Državna pomoč papirnici še negotova
V Radečah se je v torek na povabilo 00 SDS Kadete mudila ek^ z ministrstva za gospodarstro, jai čemer je minister Andrej Viz-jak obisk zaradi neodlož-Ijhdh obveznosti zadnji hip
Ekipa se je sestala z gospodarstveniki občine Radeče na temogospodarstva.pri čemer še vedno ostaja n^asno, ali bo država odobrila državno pomoč za izvedbo tretje faze prenove radeške papirnice v višini 2,4 milijarde tolarjev ali ne. Po lanski i^bi, ki je znašala 620 milijonov tolarjev, so vpapimid namreč pripravili celovit načrt za prenovo podjetja, ki med drugim predvideva tudi omenjena nepovratna državna sredstva za pomoč pri ohranjanju delovnih mest (papirnica je največji zaposlovalec na ra-deškem območju). Prav tako po besedah tiskovne predstavnice na ministravu Patri-cije Sašek še ni znano, kdaj papirnica lahko pričakuje odgovor države o pomoči: »Papirnica Radeče je na ministrstvo za gospodarstvo 12. junija letos naslovila prošnjo za državno pomoč. Kot veste, je za to potrebno tudi soglasje evropske komisije. Naše strokovne službe prošnjo temeljito proučujejo, prišlo je tu-didoštevilnih dopolnitevvioge na zahtevo ministrstva. Poča-kajmo, da se strokovne službe odločijo z vsemi argumenti.«
Po okrogli mizi je v športni dvorani sledila dobrodelna prireditev- nogometna tekma med gc^d^tveniki in slorenskimi duhovniki. Zbrani denar so ob tednu otroka namenili otroškemu cerkvenemu zboru v Radečah, ^e-dališki skupim in Vix: Golovec.
BOJANA AVGUŠTINČIČ

IgtDlI partner I najboljšim c/tmm
OTAimiALm
Bo evtanazija znova dovoljena?
četrtega oktobra ljubitelji živali po vsem svetu z različnimi prireditvami obeležujejo svetovni dan živali. Pri nas so ta dan kot predvolilno promocijo z nemogočimi obljubami izkoristili nekateri kandidati za župane. Dejstvo je, da je Slovenija na tem področju še vedno »bosa«. Muči tel je nikoli ne kaznujejo v pravem smislu besede, poleg tega se napovedujejo spremembe zakona, ki bodo pomenile civilizacijski korak nazaj.
Cisto po tihem se pripravlja sprememba zakona o varstvu živali iz leta 1999, po katerem bi bila evtana-
zijo mladičev in zdravih živali znova dovoljena. »Na željo lastnika bo veterinar moraJ uspavati popolnoma zdravo žival,« je zgrožen veterinar Rok Krajnik iz zavetišča Zonzani. »Sam za napovedane spremembe izvedel šele konec avgusta in sem jim že tudi takoj z dolgim pismom odgovoril, vendar me bodo upoštevali, tako kot ponavadi - popolnoma nič. Vsaj ob dnevu živali bi morali širšo javnost na to opozoriti, da bi s skupnimi močmi lahko kaj spremenili.«
Omenjeni zakon je tudi poln določil, kaj spada pod mučenje živali in kako so kršitelji v takšnih primerih
Ravno v jesenskem času je na slovenskih cestah tudi največ trčenj z divjadjo. Zlasti so to srne in jeleni, pogosto pa so žrtve trčenj tudi medvedi, lisice in divji prašiči. Predvsem pozno jeseni in pozimi divjad zaradi pomanjkanja hrane v gozdovih pride iskat hrano v bližino naselij, pri čemer prečka številne ceste. Zato policisti opozarjajo na večjo pozornost in dodajajo, da divjad običajno prihaja v bližino naselij v tropih, zato naj vozniki vedno pričakujejo več živali na istem kraju. Lani je bilo v Sloveniji 253 prometnih nesreč, ki so se zgodile zaradi trčenj z živalmi, od tega 40 z lahkimi ali hudimi telesnimi poškodbami ljudi, v ostalih nesrečah pa je nastala le škoda na vozilih. Letos pa se je zgodilo že 260 takšnih nesreč, 39 oseb se je telesno poškodovalo. Vendar je to le število prometnih nesreč, ki jih je obravnavala policija. Njihovo dejansko število pa je zagotovo večje, saj mnogi vozniki prijavijo škodni dogodek neposredno pri zavarovalnici ali pa zaradi različnih vzrokov sploh ne prijavijo.
(SŠ)
kaznovani, A očitno »papir res vse prenese«, praksa pa je precej drugačna. Po naših zbranih podatkih v Sloveniji še nihče ni bil zato resneje kaznovan, da o kakšni zaporni kazni niti ne govorimo. »Pogosto je tudi težko najti krivca,« ugotavlja Krajnik. »Spomnim se grozovitega primera, ko smo na terenu našli psa v črni plastični vreči, ki je še komaj kazal znake življenja. Bil je zvezan z žico in hkrati še hudo pretepen, a kako zdaj najti tistega, ki mu je to naredil. Ne dolgo nazaj smo v zavetišče dobili dve mladi mucki, ki sta imeli na zadnjih tačkah ena-e, kar kaže, da s
Medobčinsko društvo prijateljev mladine Celje je letošnji teden otroka, ki se izteka danes, obeležilo s številnimi prireditvami.
V ponedeljek so pripravili dan odprtih vrat, učenci osnovnih šol, gojenci vrtcev in drugi pa so si lahko ogledali društvene prostore in razstave v njih ter se seznanili z dejavnostjo društva. V ponedeljek so začeli tudi natečaj likovnih in literarnih del na temo gesla letošnjega tedna otroka Enake možnosti za vse. V torek je bil sestanek otroške vlade, v sredo pa slikarska kolonija nadarjenih učencev osnovnih šol. Zaradi slabega vremena otroci niso ustvarjali v mestnem jedru, ampak kar v društvenih prostorih. Popoldne so odprli še razstavo mladinske likovne delavnice Piran, razstavo del območnih nagrajencev natečaja Evropa v So!i in letošnje kiparske delavnice.
Vrh prireditev je bil včeraj s popoldansko okroglo mizo kluba staršev Enake mož-
in »zbirateljstvo«. Medijsko znan primer je bil tudi tri leta star pes Ninko, ki mu je nekdo s sekiro odbil lopatico, tako da je njegovo srce prekrivala le še plast mišic. Zavetišče Horjul je zanj več mesecev iskal novega lastnika, prejšnji teden pa je Ninko postal Žalčan. Imel je srečo, da je zavetišče z donatorskimi sredstvi lahko dalj časa skrbelo zanj in na ta način pozdravilo tudi psihične poškodbe. Po zakonu bi namreč Ninko na nove lastnike upal le mesec dni.
ROZMARI PETEK
Sadovi partnerstva
Na obisku v Celju delegacija partnerskega mesta Grevenbroich
Te dni je na obisku v Celju 27-članska delegacija iz partnerskega mesta Grevenbroich. V sredo so si ogledali mesto, včeraj pa jim je dobrodošlico izrekel celjski podžupan Marko Zidan-šek.
Pohvalil je sodelovanje partnerskih mest in za prihodnje leto napovedal dva večja dogodka. Februarja bo na povabilo župana Bojana Šrota na Celjski koči zimo-val razred 14-letnikov iz tamkajšnje gimnazije, avgusta pa se bo srednjeveškega dne udeležila srednjeveška skupina iz omenjenega partnerskega nemškega mesta.
Delegacijo med obiskom vodita predsednik društva za
partnerstvo mesta Grevenbroich Dieter Wintersig in podpredsednica društva, zadolžena za odnose s Celjem Sigrun Wintersig. Oba sta se zahvalila za organizacijo obiska in napovedala novo rast že 20-letnega sodelovanja obeh mest. Včeraj so bili gostje v II. osnovni šoli, danes bodo obiskali še I. gimnazijo. Vzpostavljajo namreč nove oblike sodelovanja, saj se bo v tem šolskem letu v učnem procesu en razred gimnazije iz Grevenbroicha podrobno ukvarjal s proučevanjem Slovenije, Tudi zato si bodo nemški gostje v naslednjih dneh ogledali celotno Slovenijo.
BRST
www.novitednik.com
Popravek
V torkovi številki NT je prišlo v prispevku »Likof kljub slabši letini« do neljube napake. Med starešinami je v varjenju piva pri temnem pivu zmagal Peter Serdoner iz Pari-želj, in ne Ivo, ko se je pomotoma zapisalo. Za napako se opravičujemo.	Uredništvo
je nekdo nad njimi izživljal, a kdo?«
Ravno zavetišča so tista, ki najpogosteje naletijo na razne oblike mučenja, kot so pretepanja, iznakaženja
O.K.TOBER
O enakih možnostih v tednu otroica
nosti za vse otroke. V uvodu	Sledil je dialog strokovnja-
so predstavili vlogo občine,	kov s tega področja s sodeiu-
centraza socialno delo in os-	jočimi starši,
talih institucij in društev pri	Prireditve ob tednu otro-
uveljavljanju enakih možno-	ka se zaključujejo z današ-
6ti otrok, veljavno zakono-	njim shkanjem na asfalt pred
dajo in pristojnosti ter poob-	vrtci na Dobrni, v Vojniku in
lastila inštitucij in organov,	na Frankolovem. BS
8
''AifUALNO
Občina
neenakopravno obravnava
Lukaščik je do danes dobil na upravnem sodišču šest tožb proti celjski občini
Jure LukašCik je na upravnem sodišču dobil šest tožb proti Mestni občini Celje. Sodbe, ki so že pravnomočne, se nanašajo na razpise, na katere se je prijavljal Lukaščik oziroma Plesno gledališče Celje, katerega menedžer je. Kot pravi Lukaščik, pa je bilo vedno kaj narobe in denarja ni in nI bUo. Da so na občmi resnično napačno vodili postopke razpisa, je ugotovilo tudi upravno sodisče. Ampak, kot pojasnjujejo na občini, soLukaščiku nekaj denarja ob razpisih ze izplačali, bistveno več denarja pa ne bo dobil, saj so bile napake majhne.
Tudi Jure Lukaščik priznava, da je na nekaj razpisih sicer uspelin dobil nekaj sredstev, vendar, kot sam pojasnjuje, denarja nikoli ni bilo veliko, niti ne dovolj za njegove projekte. Vendar, pravi Lukaščik, ne gre za vprašanje denarja, ampak vprašanje enakopravne obravnave. Sam je prepričan, da ga občina na razpisu ni obravnavala enakopravno z ostalimi, ki so se prijavili na razpis. To je ugotovilo tudi upravno sodišče, ki je v eni izmed sodb zapisalo: »Pri tem javnem razpisu je büo kršeno načelo enakopravne obravna-
Da Lukaščik res ni bil enakopravno obravnavan, pove primer, ko pri enem razpisu njegove vloge sploh niso obravnavali- Kot nam je pojasnil Vlado Kožel z oddelka za družbene dejavnosti, je Lukaščik poleg svoje vloge prijavil tudi svojega prijatelja z isto vlogo, kot je bila njegova. To so na občini ugotovili in niso obravnavali nobene. Očitno nekakšna kazen. Lukaščik se je seveda pritožil in kasneje sprožil tudi upravni spor. In sodišče je ugotovilo, da bi občina morala njegovo vlogo vsaj obrav-
Kako se pritožiti?
Lukaščik se je na odločbe občine, ki je njegove vloge zavrnila, da do sredstev ni upravičen ali ni upravičen v znesku, ki ga je zahteval, pritožil. Vendar je büa pritožba svojevrsten problem. Odločbe namreč obrazložitev, zakaj so bile vloge zavrnjene, niso vsebovale. Lukaščik pravi, da se je pritožil, kakor je vedel in znal. Ko so
njegove pritožbe z.
sodnega varstva, saj tožniku niti ni omogočeno, da bi s tožbo izpodbijal konkretne ugotovitve, če teh odločba ne vsebuje.«
Na občini imajo drugačne razlage. Pravijo, da ob prvih razpisih, to je leta 2002, pravilnika o razpisih sploh še ni bilo in niso vedeli, kako dejansko naj tak razpis pripravijo, kaj morajo vsebovati odločbe itd. Pri prvem razpisu, zaradi katerega se je začel upravni spor s strani Lu-kaščika (sodba je postala pravnomočna konec leta 2003], to res drži. Pri naslednjih pa je tak argument nesmiseln, saj je pravilnik o izvedbi javnega poziva in javne^ razpisa stopil v veljavo 21. januarja 2003. V tem pravilniku je pisalo, da mora poročilo strokovne komisije »vsebovati tudi kratko obrazložitev vsebinskih razlogov za predlagano odobritev ali zavrnitev posameznega programa ali projekta.« Še bolj natančen je bil spremenjen pravilnik, ki je stopil v veljavo 22. oktobra 2005, kjer je zapisano: »Poročilo strokovne komisije mora vsebovati tudi obrazložitev vsebinskih razlogov za predlagano odobritev ali zavrnitev posameznega programa ali projekta. Iz obrazložitve mora biti razvidna povezava med kriteriji poziva ali razpisa in razlogi za predlagano odobritev ali zavrnitev.« Večina Lu-kaščikovih zadev na upravnem sodišču je sodila še pod pravilnik iz leta 2003, ki pa ga občinska strokovna komi-
sija ni upoštevala. To je ugotovilo tudi upravno sodišče.
V vsaki sodbi je sodišče zapisalo, da je treba Lukašči-kove vloge vrniti v ponoven postopek. Kot pravi Lukaščik, je do danes dobil le eno ponovno odločbo, in sicer za sodbo, ki je bila pravnomočna že decembra 2003. Odločbo je dobil, ko je bil ravno v tujini. Na občini pa so nam povedali, da so tri ponovne postopke že končali in Lukaš-čiku poslali tudi nove odločbe, ob tem so nam pokazali tudi tri podpisane vročiini-ce, tri zadeve pa naj bi büe končane še ta teden.
Korekcijski faktor
Občina je razpise očitno vzela preveč na lahko. Mimogrede povejmo, da se je na razpis za kulturne dejavnosti s področja plesa prijavilo v povprečju le osem kandidatov. kar tudi ni tako veliko, da ne bi mogli vsaj obrazložitev napisati bolj natančno. Čeprav ob tem na občini opozarjajo, da se na vsak razpis (v celoti, torej tudi z ostalih področij) prijavi približno sto kandidatov. Ampak zasutost z delom ne sme biti v nobeni službi izgovor, da se stvari ne izpeljejo v skladu z zakonom oziroma podzakonskim aktom. Tako na primer sodišče v primeru Lukaščik ni razumelo še nečesa. kar je MOC uporabljala pri svojih izračunih. To je bil t. i. korekcijski faktor.
Kot nam je pojasnil Vlado Kožel. je bil korekcijski fak-- Št. 79-6.
tor namenjen »izravnavi« zneska: »Nekdo se recimo prijavi za 250.000 tolarjev, po razpisnih točkah pa ta cena pride 300.000 tolarjev. Kaj zdaj narediti? Ali mu dati več, kot je zahteval, ali pa narediti korelacijo tega zneska, da se potem to razdeli med vse izvajalce. In tu smo dobili neko formulo.« Ta formula, za katero Kože! priznava, da v odločbi ni bila dobro razložena, je bil korekcijski faktor. Kasneje ga je MOCvrazpisihopusüla. Nenazadnje, če ga take glave, ki sedijo na upravnem sodišču, ne razumejo, kako naj ga kdo drug.
Lukaščik zaenkrat še vedno čaka na dodatna sredstva. Del sredstev mu je že bil nakazan. Kot je pojasnU Kožel, tistim, ki jim sredstva odobrijo, občina denar nakaže, četudi se pritožijo. Kljub temu pa je čudno, da je moralo sodišče kar Šestkrat ugotavljati, ali so Lukaščiku pravilno izračunali točke. Mimogrede, niso jih. Sodišče je med drugim ugotovilo, da v izračunih ne bi smelo biti decimalnih številk, pa so bile. Nekajkrat se je zgodilo tudi, da je Lukaščik dosegel okrog 38 ali 39 točk. meja za pridobitev sredstev pa je 40. Tu pa se spet pojavi fa-mozni korekcij ski faktor, katerega uporaba je kazala tudi na sum, da so sredstva razdeljevali »po svoje«. To je ugotovilo tudi upravno sodišče, ki je ob dejstvu, da ni bilo definicije tega faktorja zapisalo; »Zato tudi ni mogoče ugotoviti, po katerih kriterijih, če sploh, je Lu-kaščikova vloga dosegla toliko točk.«
Lukaščik pravi, da noče tožb. vendar ga občina v to dobesedno sili. Kot pravi, zahteva denar, ki mu pripada, z zamudnimi obrestmi in odškodnino, ker denarja ni dobil že prej in zato ni izpeljal načrtovanih projektov Vložil je tudi že civilne tožbe, zato sploh ne dvomi, da denarja vsaj nekoč ne bi dobil: »Razen, če mi bo nasprotna stran dokazala, da je obubožala in da nima sredstev.« Pričakuje pa tudi, da bo moral iti celo do Evropskega sodišča: »Kar me ne moti, ker potem bodo zneski taki, da ko bo treba plačati, bo treba kakšno športno dvorano prodaü.« Pa ne le to. Ko bodo končane civilne zadeve, Lukaščik pričakuje še, da »se bodo nekateri od devet mesecev do tri leta tudi usedli.«
ŠPELA OSET oktober 2006 -
lovi -;aiii
irihudpes
iVii pijemo za svoj denar
Pred leti, ko se je Slovenija šele osamosvojila in so bile svobodne volitve še nekaj ne čisto praktičnega, nekaj, osvojenega, se spominjam, kako so ljudje dostikrat komentirali in di-skutirali o možnih strankarskih zmagovalcih in hkrati imeli občutek, da njihov glas nekaj pomeni. Ko so se volitve nekajkrat obrnile, je bilo nekoliko dru^če, prepotentnost okoli pomembnosti posameznikovega ^asu je poniknila in zavŽdala je nekakšna splošna apatija, nekakšen znajdi se sam aH kot pravi stara kitajska modrost, wu wei, pusti, naj gredo stvari svojo pot.
Po zmagi SDS-a in nove koalicije so se politično prizorišče in predvsem teme, za katerimi večinoma stoji fiidi Cerkev,, precej spremenile, čeprav- so po svojem bistvu predvsem prepirljive, jedke, retrogard-ne, predvsem pa nesramne do mlajših generacij, ki recimo s travmami škofa Perka nimajo dosti opraviti.. Imam občutek, da ravno ta. osiveli spopad neka-, ko aktivira tisti del prebivalstva, ki sicer ni volil; kako so politično usmerjeni, pa je seveda že stvar kakšne javnomnenjske raziska-
No, v letih, tistih čisto prvih .po osamosvpjitvi, se, spominjam, dA smo, takrat še študentje, s prijatelji dostikrat debatirali, koga bi
predvsem so se nam takratni politični novorek, predvolilna razkazovanja miSic in diskvaMkatoma medstrankarska drža zdeii smešni, zabavni, predmet posmeha. Tako smo se ga včasih zvečer nalokali v kakšnem »kafiču« in ob eni izmed takšnih priložnosti smo se po haškovsko odločili, da bomo tudi mi imeli stranko. Imena ji, kot je to storil Hašek, še nismo našli, za plakat, ki bi nas reklamiral, pa smo se odločili, da bomo napisali: »Mi pijemo za svoj denar!« Potem je sledil naš predvolilni propam, ki smo si ga zamislili kot nekakšen performance na temo volitev, obljubljali ba-mo tisto, česar se ne da iz-
Piše: MOHOR HUDE] mohorh@hotmail.com
polniti; ena izmed takšnih je bila, da bodo kolesarji vedno imeli veter v hrbet in podobne. Razlog za tovrstno ironijo je bil pred-
dozdevalo, da so se, predvsem na lokalnih volitvah, za kandidate v glavnem prijavljali ljudje, ki sicer niso bili ravno bleščečega uma, da so to ljudje z ek-sibicionističnimi težnjami, puhloglavi nastopači, ki so v strankah opravlja- • li obrobna opravila, recimo raznašali propagandne materiale po nabiralnikih, lepili plakate po mestu, za nagrado pa so jih postavili na neko kandidatsko listo, kjer je bil recimo močan protikandidat iz nasprotne stranke, ali pa ljudje s kompleksom svojih uspešnih in uveljavljenih staršev, ki so jih do te mere »zdrilali«, da so mislih kot oni. Ko pogledam nazaj, smo bili zelo naivni, predvsem pa neobremenjeni, na nek način pošteni. Nismo si predstavljali, da gre za radikalno spremembo odnosov v družbi, da gre predvsem in kategorično za spremembo materialnih razmerij in odnosov med ljudmi. Nismo vedeli, da bodo nekateri, ki si jih vsako jutro srečeval na Lokalni avtobusni postaji, čez noč sedli v razkošen avtomobil in rezali kruh delovni sili. Nismo vedeli, da bodo nekateri pih na tuj račun. Zdaj je to enostavno mimo in nek zgodovinski (namenoma ne napišem razvojni, ker le-tega ni) cikel je zaključen.
Pred ]
ajočin
e je potrebno vprašati natančno to, kar smo se mi pred leti zafrkavali: Za čigav denar se pije in se bo? Program, ki bo natančno odgovoril na to vprašanje, bo najboljši.
CMCelJe
fVEČSTANOVANJSKEH CK^M0S70«.C£UE4d jioi.PI.EKSU LIVADAŠElTrJUR
dvonadstropni stanovanji v četrtem nadstropju in mansard! v izmeri 136,20 m'
• 7 garaž v izmeti 2,9 «5.6 m :em stanovanj nudimo pomoč pri pridobitvi ugodnih dolgoročnih iueditov za nakup stanovanj. Za vse dodatne informacije pokličite na
tel. 03 42 66 586 ga. Matejo KOMPOŽ.
Gradimo za vas
iOVITElilK
fOMČiai^^LITVE 2006
V tej in Še tre bomo 8 kratkimi viliži
naslednjih številkah Novega tednika zjavami in glavnimi podatki predsta-kandidate, ki se v 33 občinah na Celjskem vaše glasove. Tokrat so na vrsti zgomjesa-
in vzpodbujanjem ekološkega kmetovanja ter podpora delovanju aktivnih društev.
"m
Anton Rifelj - Toni, 56 let.
t SDS:
/ občini
ključujemo tr župan sem s / občini
:andat. Kot 5i prizadeval, da i postorili, kar se je največ dalo. Tudi v prihodnje bomo ustvarjali pogoje za investicije in razvoj. Prizadevali si bomo. da bodo občani deležni različnih predavanj in predstavitev za
bomo pri izgradnji pro. »Repene«. Z znanimi in\ torji želimo sodelovati p gradnji turističnega ce Grajske toplice. Poleg nas čaka izgradnja trgovskega centra, obnova OS Gornji Grad in gradnja vrtca, izgradnja dveh blokov z neprofit-
Stanko Ogradi, 41 let, lesarski tehnik, zaposlen v zasebnem podjetju, kandidat SLS:
Na zadnjih volitvah sem bil izvoljen za svetnika občine, vendar sem si vlogo kljub nekaterim dosežkom predstavljal povsem drugače. Pričakoval sem več sodelovanja, moteče je bilo, da so ideje o razvoju prihajale samo s strani župana. Svetniki mnogokrat nismo bili pravilno in pošteno seznanjeni z določeno problematiko. Želim nadaljevati projekte, ki so zastavljeni in upravičeni, vendar s podporo izvoljenih svetnikov in občanov. Znana mi je problematika rekonstrukcije šolskih in predšolskih objektov, reševati bo treba problematiko vzdrževanja lokalnih cest in stremeri za dobro povezanost doline. Oživiti bo treba dejavnost društev, ki so v mirovanju, in pritegniti čim več mladih. Gospodarskarast v občini ni zavidanja vredna; mladi, njihove želje in potrebe ostajajo za zaprtimi vrati, kažejo pa se tudi potrebe za organizacijo raznih dodatnih izobraževanj. Ne želim obljubljati gradov v oblakih, želim pa si dobro in uspešno občino, ki jo bomo ustvarjali s skupnimi močmi. V bistvu želim pošteno in korektno delo ter dobro sodelovanje med občani in občin-
Ijave v Gornjem Gradu, Bočni in ostalih zaselkih, izgradnja kanalizacije v Bočni, obnova cest, priprava prostorske strategije razvoja ter vzdrževanje in obnova infrastrukture. Tudi v prihodnje si bomo prizadevali za sofinanciranje društev in kmetijske dejavnosti ter poskrbeli za urejeno okolico.
fLJUBNO
3 let, eko-1 Občine i kandi-
nost. Kar se tiče vizne, poleg rednega izpolnj evanj a zakonskih obveznosti, nameravamo še naprej skrbeti za traj-nostni razvoj podeželja. To pomeni v vseh smislih, predvsem zato, ker se preko raznih inštitucij dobijo dodatna finančna sredstva, tako od države, Evrope in, kar je najpomembnejše, tudi iz javno-zasebnega partnerstva. Prednost v delu bo še naprej cestna infrastruktura, in to iz razloga, da ima občina na prebivalca petkrat več cest, kot j e povprečj e v Sloveniji. Prav tako ne bomo zanemarili druge komunalne infrastrukture, še naprej pa skrbeli za zdravo püno vodo. Veliko razvoja vidimo v razširitvi obrt-no-poslovne cone v Lokah, kjer bodo možnosti za zagotavljanje dodatnih delovnih mest, radi pa bi zadržali mlade izobražene kadre. V načrtu imamo dve turistični cö-ni. in sicer v Vrbju in Okoni-ni. Strateški cilji se navezujejo tudi na razvoj smučarskega centra Golte.
F^iuče
iljše 2
/Ijenje. Sod(
Stanko Frisian, 45 let, elektrotehnik - energetik, kmetovalec, kandidat NSi:
Kot župan napovedujem poštenost, odprta vrata za vse ljudi in koretanost v svojem delu. Prizadeval si bom predvsem za spodbujanje delovnih mest ter razvoj turizma in kmetijstva. Spodbujal bom razvoj gospodarstva, predvsem v smislu servisa podjetnikom, pomoč pri nastajanju malih in srednjih podjetij, saj občino vidim kot inkubator pri nastajanju 1p-teh. Kmetom bom, med drugim, pon^al pri nakupu mehanizacije. Zavzemal se bom za evropsko naravnanost ter enakomerno porazdelitev denarnih sredstev v občini Ljubno. V ospredju bodo asfaltiranje občinskih cest, vknjižba teh cest v kataster ter ureditev lastniških razmerij. Kot izziv vidim omogočanje pogojev za gradnjo malih hidroelektrarn. Poskrbel bom tudi za boljšo promocijo občine ter enakomeren razvoj vseh zaselkov. Seje občinskega sveta bodo javne oziroma bodo sklepi objavljeni na Internetu.
Anka Rakun, nomistka, župan) Ljubno, neodvisn datka:
Moje osnovno vodilo bo še vedno enakomeren in uravnotežen razvoj občine kot celote. Še naprej bo veljala transparentnost poslovanja občinskega proračuna, v ospredju pa bodo sodelovanje.

Klavdij Strmčnik, 32 let, univ. dipl. ekon., zaposlen kot svetovalec na U£, neodvisni kandidat:
Poglavitne značilnosti mojega programa so komunalna in celovita ureditev Luč, vkljnCno z manjäiml zasd-ki. operativno delovanje občinske uprave, s poudarkom na servisu za občane, povečanje deleža proračuna, namenjenega investicijam, ter večja učinkovitost porabe občinskega proračuna. Načrtujem maksimalno angažiranje pri pridobivanju finančnih sredstev iz razpisov, usmerjanje in spodbujanje mladih k ustvarjalnosti in doprinosu celotne občine, sprejetje prostorskih aktQXža.ž^Qto-vitev gradbenih parcel ter ureditev prometa in parkiranja v Lučah. Delo bo potekalo tudi v znamenju pospeševanja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, podjetništva in turizma, skupaj s sosednjimi občinami. Sicer bo večina mojega dela minüa v skladu z volilnim sloganom »Premišljene odločitve in odločni koraki za boljšo prihodnost!«
MOZIRJE
Sedan)] župan Občine Mozirje IVAN SÜHOVER-ŠNIK je edini kandidat in se m odločil za tovrstno predstavitev.
veliko je konfliktnih situacij med podjetništvom, gospodarstvom in lokalno upravo. Na področju turizma nismo naredili dovolj, zato je zadnji čas, da pripravimo projekte z infrastrukturo, ki je bila v preteklosti že obljubljena. V centm Na-zarij še vedno niso rešeni problemi avtobusne postaje in pre-potrebnih parkirišč, posebno pri zdravstvenem domu. Potrebno je okrepiti vključevanje krajanov in povezovanje KS; društvom, ki uspešno delujejo, pa pometi do ciljev. Pomemben segment j e varovanje in pomoč krajanom, tudi širše v dolini v primeru elementarnih nesreč. PGD morajo sleditirazvoju tehnike. potrebno je skrbeti tudi za izobraževanje. Čas je za napredek in boljšo kakovost bi-


bi se tisti, ki v Lučah živimo, in tisti, ki prihajate k nam. pri nas dobro počutili. Do tega cilja pa vodi pot preko več aktivnosti: ureditev parkiranja in prometne varnosti z gradnjo parkirišč in pločnikov v Lučah. S tem povezana je tudi podpora gradnji obvoznice mimo Luč. Prizadeval si bom za brezplai
območje možnih novogradenj. pomagal razvoju turizma, ki je dolgoročno edina perspektivna gospodarska panoga. Čaka nas komunalna ureditev Obrtne cone Prod s prestavitvijo trgovine z gradbenih materialom, gradnja bencinske črpalke, učinkovito črpanje sredstev na domačih in EU razpisih, nadaljnje asfaltiranje občinskih cest na periferiji in obnova komunalne infrastrukture v Lučah, pomoč kmetom s pospeševanjem dopolnilnih dejavnosti
kandidat AS:
Nisem član stranke, h kandidaturi so me vzpodbudili krajani. V občini je eden javnih problemovzaposlovanje. Vpre-teklosti smo nemo opazovali propade podjetij in selitev malega gospodarstva iz doline. Podjetnikom niso bUe izpolnjene obljube o industrijski coni. Infrastruktura se ni gradila vna-črtovanem obse^, kar je po-O-ebno popraviti in ljudem vrniti zaupanje- Negotova je prihodnost daljinskega ogrevanja.
tev krajev v občini, dokončanje obrtne cone, ureditev toplovoda in komunalnih storitev ter občanom pomagala omogočiti ugodnejši dostop do telefonskih. Intemetnih in televizijskih storitev. Zavzemala se bom za dvig turizma, kajti ni najpomembne-atrpati
na eno mesto, temveč da zi mo iztržiti tisto, kar imamo in to je naša kulturno zgodovinska dediščina ter lepote občine in doline. Da bi bilo bivanje v naši občini čimbolj prijetno, bom podpirala dejavnosti vseh aktivnih društev ter se zavzemala za gradnjo igrišč, bazena in posodobitev doma kulture. Poskrbela bom, da bo občina kandidirala na razpisana sredstva tako ministrstev kot evropskih skladov. Trudila se bom, da bom upravičila zaupanje vo-Uvcev, ki si želijo spremembe.
Milan Peternelj, 55 let, srednja strokovna šola, varnostnik v Sintalu, neodvisni kandidat:
S sloganom »Čas je za spremembe« povem že skoraj vse. Za kandidaturo sem se odločil iz več razlogov, saj mislim, da bi lahko skupaj z občani marsikaj spremenili. Življenje v nazarski občini je skoraj obstalo. Velik problem so delovna mesta. Z mladimi, ki so naši zanamci, se ne ukvarjamo. TXirizem v Nazarje sploh še ni prišel. Kmetijstvo bi morali dodatno obogatiti z dopolnilnimi dejavnostmi - na primer izletniškim turizmom. Potrebno je. da se občina Nazarje okrepi na medijskem področju, kar bi prineslo večjo razpoznavnost in tudi nova delovna meče bom izvoljen, bom ure-smčilvsaj delčektega, da bomo močnejši, strpnejši m tudi srečnejši.
Irena Praznik, 44 let, komer Cialis tka, samostojni komercialist v podjetju Glin IPP, kandidatka SDS:
Kol županja bom za dvig zaposlenosti spodbujala razvoj gospodarstva, sodelovala bom pri nudenju pomoči kmetom in podpirala izobraževanje občanov. Zavzemala se bom za sofinanciranje stroškov avtobusnega prevoza dijakov in študentov, izgradnjo stanovanj za mlade družine in podpirala delo šole za m. življenjsko obdobje. Zavzemala se bom za uredi-
Ivan Pumat, 62 let, učitelj, župan Občine Nazarje. neodvisni kandidat:
Za prihodnji mandat načrtujemo omogočanje pogojev za gospodarski razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest, pri čemer mislim zlasti na ureditev poslovne cone Prihova in zagon oziroma ustanovitev lesarske^ razvojnega centra. Nadaljevali bomo s posodobitvijo občinskih cest in državne Zadreč-ke ceste, ustvarili pogoje za gradnjo individualnih hiš, stanovanj za mlade družine in varovanih stanovanj, omogočali pa bomo pogoje za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Poskrbeh bomo za Širitev muzejske zbirke in organizacijo turi-sučnih prireditev. V ospredju dela bo pospeševanje raziskovalne, kulturne in društvene dejavnosti, razvoj športa in rekreacije ter ohranjanje kulturne in naravne dediščine ter pomoč pri vzdrževanju sakralnih objektov. Zagotavljali bomo sredstva za opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami. Omo-gočLli bomo razvoj šolstva in zdravstva, predvsem začetek izvajanja srednješolskih učnih programov ter gradnjo reševalne postaje in lekarne pri Zdravstvenem domu Nazar-
RECICA OB SAVINJI
Vinko Jeraj, 49 let, gradbeni tehnik, referent, zadolžen za investicije v Občini Mozirje, neodvisni kandidat s podporo SLS:
V novi občini bomo morali najprej poskrbeti za ure-
10
«VOLITVE 2006
lOTIIDIliC
ditev prostorskega plana, s katerim bomo pridobili zazidalne površine za individualno gradnjo, zemljišCa za poslovno in obrtno dejavnost ter s tem gospodarsko krepitev celotne občine, V povezavi z ostalimi občinami bo treba pripraviti kakovostne projekte za črpanje sredstev iz evropskih sWadov s poudarkom na ekologiji, v občini pa predvsem urediti kanalizacijo Var-polje - Nizka - Spodnja Rečica, obnoviti vodovod in iz-, vesti daljinska ogrevanja. V ospredju bo cestno prometna infrastruktura in varnost, od modernizacije cest do pločnikov in kolesarskih stez. Čaka nas razvoj kulturne dejavnosti in turizma, s poudarkom na Tavčarjevem dvoru in gradu Rudenek, dolgoročno pa bi razmišljali o turistični vasi v Dol Suhi. Ne bom zanemaril pomoči novim podjetnikom in ohranjanju kmetijske dejavnosti. Napovedujem podporo vsem društvom, vključevanju mladine v življenje občine ter ureditev poplavne varnosti. Nenazadnje ne smemo pozabiti na izgubljeno Prihovo • poskušali bomo doseči ponovno priključitev dela naselja k Rečici.
sodelovanju z občinskim svetom in prebivalci vsa pridobljena sredstva čimbolj oplemenititi in realizirati zastavljene cilje ter s tem uresničiti naloge, ki so v občinski pristojnosti. Izdelali bomo prostorski plan, ki je osnova za skladen gospodarski razvoj občine (stanovanjske in obrtne cone), in s tem povečaU možnosti nove poselitve in delovnih mest. Prostorski plan je tudi osnova za gradnjo in posodobitev infrasuruk-ture (oskrbas pimo vodo, ceste, javna razsvedjava, telekomunikacije, energetika, kanalizacija s povezavo na čistilno napravo za naselja in izgradnja manjših čistihiih naprav za območja, kjer ni možnosti priklopa na cen-u-alno čistilno napravo).
Jože Ki amer, 56 let, imiv. dipl. ing. strojništva, samostojni podjetnik - tehnično svetovanje in projektiranje, kandidat SDS:
Na Rečici smo se 9. aprila odločili za svojo občino. S tem smo pokazah, da smo pripravljeni sprejeti izziv, da samostojno poiščemo vse priložnosti za hitrejši napredek in razvoj ter sami razpolagamo s sredstvi, ki nam po zakonu pripadajo. Vendar sama sredstva še niso dovolj. Morali jih bomo racionalno in gospodarno uporabiti. Zato bomo najprej vzpostavili učinkovito organizacijo občinske uprave, ki bo prijazna za občane in sposobna v
Alojz Lipnik, 37 let, inženir gozdarstva, zaposlen v Zavodu za gozdove Nazarje, neodvisni kandidat:
V občini bi želel sistematično delo in ustvarjanje okolja, ki bo prijazno ljudem -torej, da bi bila občina zaradi ljudi in ne obratno. V Solčavi manjka strategija razvoja, kar se mi zdi največji problem, sploh če vemo, da ima vsak kmet ima načrt za svojo kmetijo. V bistvu manjka zgodba Solčave. Iz te zgodbe morajo izhajati kratko- in srednjeročni plani, seveda toliko operativni, da bi lahko zasnovali prioriteto oziroma se dogovorili, kje je treba začeti. Nesmiselno se mi zdi v vasi, ki še poštene restavracije nima, graditi sobe za turiste ... Šele po določitvi vrstnega reda bi se za projekte, ki bi se izkazali za prave, človek lahko korajžno odločil. Problem Solčave je v pomanjkanju sredstev in kapacitet, zato bi se usmeril v prožnosti, ki jih nudi evropska finančna perspektiva, mogoče bi za to področje celo zaposlili kakšnega strokovnjaka. Sicer pa si delo občinskega sveta predstavljam kot delo skupine ljudi, od katerih vsak skrbi za svoje področje, sam pa bi bil kot neprofesionalni župan koordinator tega dela.
Vojteh Klemenšek, sedanji župan Občine Solčava in neodvisni kandidat, se je zaradi pomanjkanja časa odpovedal brezplačni predstavitvi.
iniww.novitednik.com
www.raclioceije.com
Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah-ZL.V-UPB2 (Ur.l. RS, 22/2006 in 70/06-odločba US) v zvezi z določbami 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Ur.l. RS, št. 44/92, 60/95, 70/00 - ZPoIS - A in 78/06) je Občinska volilna komisija Občine Dobrna na podlagi žreba sestavila naslednji
SEZNAM
KANDIDATOV ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOBRNA
3.BRANKO	DOBOVIČNIK, roj. 26 9, 1955, M naslov: KLANC 40,3204 DOBRNA poklic: RUDARSKI STROJNIK delo: DISPEČER
predlagatelj: LDS, Uber^na demokracija Slovenije, OO Dobrna
4.	IVAN LtPlČNIK, roj. 9. 2. 1946, M naslov: KLANC 12/A, 3204 DOBRNA poklic: DIPL INŽENIR PROMETA
delo: ČLW4 IZPITNE KOMISIJE ZA VOZNIŠKA DOVOUENJA predlagatelj: SLS, Slovenska ljudska stranka, OO Dobrna
VVOLILNI ENOTI ŠTEVILKA1 (DOBRNA)
1.	MARIJA DEU - VREČER, roj. 30. 1. 1954, Ž naslov: DOBRNA 7/B, 3204 DOBRNA poklic: EKONOMIST
delo: VODJA TERM
predlagatelj: LDS, Uberaina demokracija Slovenije, 00 Dobrna
2.ALEŠ	ŠTEPIHAR, roj. 27. 8. 1961, M naslov: DOBRNA 40, 3204 DOBRNA poklic: UNIV DIPL. POUTOLOG deio: DIREKTOR
predlagatelj: LDS, Liberalna demokracija Slovenije, 00 Dobrna
3.	MATEJA KOS, roj. 18.9. 1965, Ž naslov; DOBRNA 38/A, 3204 DOBRNA
poklic: DIPLOMIRANA VZGOJITEUlCA PREDŠOLSKIH OTROK delo: VZGOJITEUlCA PREDŠOLSKIH OTROK predlagatelj: SDS, Slovenska demokratska stranka, 00 Dobrna 4.IVAN ŽEMVA, roj. 20. 9. 1949, M naslov: DOBRNA 2,3204 DOBRNA poklic: PRAVNIK, delo: VARNOSTNI MANAGER predlagatelj: SD, Socialni demokrati, OO Celje 5. BRANKA GAL, roj. 1. 7.1964, Ž naslov: DOBRNA 12/B, 3204 DOBRNA poklic: UČITELJICA PREDMETNEGA POUKA delo; UČITEUlCA
predlagatelj: SLS, Slovenska ljudska stranka, OO Dobrna 6.STANISLAVPEČNIK, roj. 30. 4. 1955, M naslov: DOBRNA 5/A, 3204 DOBRNA poklic: KUUČAVNIČAR delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: SDS, Slovenska demokratska stranka, 00 Dobrna 7. STANISLAVAKRAJNC, roj. 31. 3. 1948, Ž naslov: DOBRNA 7/A, 3204 DOBRNA poklic: BOLNIČARKA delo: UPOKOJENKA
predlagatelj: DeSUS, Demokratična stranka upokojencev Slovenije, 00 Dobrna Volita se 2 člana občinskega sveta.
VVOLILNI ENOTI ŠTEVILKA 2 (LOKQVINA. LOKA PRI POSRNI)
1.ANTON	VIDEČ, roj. 27.10.1941, M naslov: L0K0VINA27,3204DOBRNA poklic: KUUČAVNIČ/yR
delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: SDS, Slovenska demokratska stranka, 00 Dobrna
2.FRANCVIŠNER,	roj. 6. 9.1948, M naslov: LOKOVINA 24,3204 DOBRNA poklic: KUUČAVNIČAR,
delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: DeSUS, Demokratična stranka upokojencev Slovenije, OO Dobrna
3.DRAGO	PUNGARTNIK, roj. 16.9.1978, M naslov: LOKOVINA 36,3204 DOBRNA poklic: UNIV. DIPL. ELEKTRO INŽENIR delo: SAMOSTOJNI PROJEKTANT predlagatelj; Ivan Novak, Lokovina40, 3204 Dobrna In skupina volivcev
4.ŠTEFAN	POHAJAČ, roj. 16. 8. 1949, M naslov: LOKOVINA 33, 3204 DOBRNA poklic:TRGOVSKI POSLOVODJA delo: VODJA POSLOVNE ENOTE
predlagatelj; LDS, Uberalna demokracija Slovenije, OO Dobrna Voli se 1 član občinskega sveta.
V	VOLILNI ENOTI ŠTEVILKA 3 (VINSKA OpRlgA, PRISTQVA)
1.JOŽEF	MAJER, roj. 13. 6.1942, M naslov: PRISTOVA 5/A, 3204 DOBRNA poklic: ELEKTROMEHANIK
delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: SDS, Slovenska demokratska stranka, 00 Dobrna
2.JANKOPOUANŠEK,roi.21.8.1928,	M naslov: PRISTOVA 1 /A, 3204 DOBRNA poklic: PROMETNI KOMERCIALIST delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: DeSUS, Demokratična stranka upokojencev Slovenije, OO Dobma
3.	ANDREJ FARKAŠ, roj. 13. 9. 1973, M na^ov: PRISTOVA 5/B, 3204 DOBRNA poklic: STROJNI MEHANIK
delo: SAMOSTOJNI PODJETNIK
predlagatelj: LDS, Uberalna demokracija Slovenije, 00 Dobma Voli se 1 član občinskega sveta.
V	VOLILNI ENOTI ŠTEVILKA 4 (KLANCI
1.MILAN	GROBELNIK, roj. 14.5.1954, M naslov: KLANC 64,3204 DOBRNA poklic: VOZNIK
delo: PODJETNIK
predlagatelj: SDS, Slovenska demokratska stranka, OO Dobrna
2,MARKOŠVENT,roj.	19.4.1948, M naslov: KLANC9,3204 DOBRNA poklic: RUDARSKI TEHNIK
delo: UPOKOJENEC
predlagatelj: DeSUS, Demokratična stranka upokojencev Slovenije, 00 Dobma
Voli se 1 član občinskega sveta. VVOLILNI ENOTI ŠTEVILKA 5
1.BRANKO	BRECL, roj. 13.12.1953, M
naäov: BRDCE NAD DOBRNO 2/A, 3204 DOBRNA poklic: MESAR delo: KMETOVALEC
predlagatelj: SLS, Slovenska ljudska stranka, 00 Dobrna
2.	IVAN ŽERJAV, roj. 16.8.1965, M
naslov: ZAVRH NAD DOBRNO 21 /A, 3204 DOBRNA poklic: STROJNI TEHNIK-TEHNOLOG delo: STROJNI NADZORNIK
predlagatelj: SDS, Slovenska demokratska stranka, OO Dobma
3.ALEKSANDER	PODPEČAN, roj. 15. 10.1961, M, naslov: ZAVRH NAD DOBRNO 32/A, 3204 DOBRNA poklic; RUDAR,
delo; RUDAR
predlagatelj: LDS, Uberalna demokracija Slovenije, 00 Dobma Voli se 1 član občinskega sveta.
V VOLILNI ENOTI ŠTEVILKA 6 (VRBA) 1.STANISLAVB0ŽNIK roj. 4. 2. 1959, M naslov: VRBA 13, 3204 DOBRNA poklic: ELEKTRONIK delo: ELEKTRONIK SPECIALIST
predlagatelj: LDS, Liberalna demokracija Slovenije, OO Dobma 2.MATEJZAGRUŠ0VCEM, roj. 19.12.1980, M naslov: VRBA 19/A, 3204 DOBRNA poklic: ABSOLVENT PEDAGOŠKE FAKULTETE MARIBOR, delo: ŠTTJDENT-ABSOLVENT ZGODOVINE IN FILOZOFIJE
predlagatelj: SDS, Slovenska demokratska stranka, 00 Dobma Voli se 1 član občinskega sveta.
VVOULNIE
I.BRANKO RAMŠAK, roj. 25, 5.1955, M naslov: STRMEC NAD DOBRNO 4,3204 DOBRNA poklic: STROJNIK, delo: KONTROLOR
predlagatelj: LDS, Uberalna demokracija Slovenije, 00 Dobma 2.SONJAŠPEGEL, roj. 20. 6. 1976, Ž naslov; STRMEC NAD DOBRNO 1, 3204 DOBRNA poklic; PROFESORICA ANGLEŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA
delo; UČITEUlCA
predlagatelj; SDS, Slovenska demokratska stranka, 00 Dobma 3.MARTAJAVORNIK,roj.4.5. 1967,Ž
naslov; STRMEC NAD DOBRNO 14, 3204 DOBRNA poklic: UPRAVNATEHNICA delo; GOSPODINJA
predlagatelj; SLS, Slovenska ljudska stranka, 00 Dobma
Voli se 1 član občinskega sveta.
Volitve bodovnedeljo, 22. oktobra 2006.
Štev.: 04101-0002-107/2006^ Dobma, 2.10.2006
Na podlagi 4.člena In drugega odstavka 74 . člena Zakona o lokalnih volitvah -ZLV-ÜPS2 (Ur.l. RS, 22/2006 in 70/06-odločba US) vzvezi zdoločbami 61. členaZakonao volitvah vdržavni zbor(Ur.l. RS, št. 44/92, 60/95, 70/00 - ZPoIS - A in 78/06) je Občinska volilna komisija Občine Dobma, sestavila naslednji
SEZNAM
KANDIDATOV ZA VOLITVE ŽUPANA OBČINE DOBRNA
Kandidat za župana Občine Dobrna Je: 1. MARTIN BRECL, roj. 15.10.1957
naäov; ZAVRH NAD DOBRNO 3/D, 3204 DOBRNA poklic; INŽENIR GRADBENIŠTVA, delo: ŽUPAN
Predlagatelj; KLAVDIJA ROVAN, DOBRNA 7/B, 3204 DOBRNA IN SKUPINA VOUVCEV
Volitve bodo v nedeljo, 22. oktobra 2006.
m..
11
KANDIDATI ZA VOLITVE V OBČINI LAŠKO
-------——---T- 7. JOLANDA SOJČ, Globoko 16, Rimske Toplice
Na podlagi drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 28/06-UPB2, 70/06-odločba US) in 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 70/00-ZP-olS-A, 78/06) Občinska volilna komisija Laško objavlja
SEZNAM KANDIDATOV ZA ŽUPANA OBČINE LAŠKO
NEVENKA TURNŠEI
a Svetino
6.	RADOSLAVŠOLAJA,Poženelova1, Laško
7.	DARINKAZALOKAR,Rifengozö 12, Laško
8.	DRAGO KRAJNC, Savinjsko nabrežje n.h., Laško
Ime liste: Lista zi deželja
azvoj podjetništva in po-
predlagafeij: Štefan Grosar in skupina volivcev , ŠTEFAN GROSAR, Poženelova 3, Laško
. PAVLEURANKAR.PotnagradS,Laško . ANICAAŠKERC, Celjska cesta 9, Laško . ADOLFBIDERMAN,CestavDebro 12,Laško . MATJAŽCAJHEN,Kidričeva22,Laško , TATJANALEUAK,Podgradom 19,Laško
.	JOŽE CEPUŠ, Celjska cesta 59, Laško . JOŽEF KRAJNC, Cesta na Svetino 43, Laško
ieUste:r
- Krščanska
predlagatelj: Nova Slovenija - Krščanska Iji
SEZNAM LIST KANDIDATOV ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LAŠKO
po izžrebanem vrstnem redu i. KANDIDATI ZA ŽUPANA
1.	JOŽESENICA, Globoko 8h, Rimske Toplice predlagatelj: NOVA SLOVENIJA -KRŠČANSKA UUDSKA STRANKA
2.	IGOR KNEZ, Na Pristavi 14, Uško predlagatelj: SLOVENSKA DEMOI^TSKA STRANKA
3.	JOŽEFRAJH, Kidričeva 45, Laško, predlagatelj: OBČINSKI ODBORI SD LAŠKO, LDS LAŠKO, DeSUS LAŠKO
4.	ANDREJ MAVRI, Trubarjevo nabrežje 5, Laško
predlagatelj: FRANC PODKORITNIK
5.	FRANC ZDOLŠEK, Cesta na Svetino 48, Uško
predlagatelj: SLOVENSKA UUDSKA
1.	MAJA MEDVEŠEK, Cesta v Debro 45c, Laško
2.	ALENKAŠAUBERGER,Trubanevonabrež]e1a, Laško
3.	JANEZ BURGER, Šmiliel 6, Laško
4.	BRANKO ŠTREMFELJ, Badovinčeva 1, Laško
5.	MATIJA KOVAČIČ.Kajuhova 2, Laško
6.	ANDREJA BELEJ, Brstnik 6, Laško
7.	SANJASAVIČ, Poženelova?, Laško
8.	ALBIN SIMONie,Debro 41, Laško
8. ImelisteiZeleniSlovenije
predlagatelj: Zeleni Slovenije MILAN GUČEK, Cestav Debro 8, Laško
te liste: Social
lokrat
10. Ime liste: Slovenska demokratska st
nka
II. KANDIDATI ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA
Ime liste: Neodvisni kandidat Andrej Mavi
IDREJ MAVRI, Trubarjevo nabrežje 5.
Ime liste: Slovenska ljudska stranka
predlagatelj: Slovenska ljudska stranka . MOJCAKRIVEC, Kidričeva 8, Laško . PETER HRASTEU, Trubarjeva 30, Laško . VLADIMIR PETEK, Strmca 6, Laško . DARJA SEME. Poženelova 3, Laško . JAKOB KOLMAN, Na Pristavi 26, Laško . LUDVIK URANKAR, Badovinčeva 4, Laško . JANEZ BELEJ, Brstnik 4, Laško . VIKTOR SEME, Poženelova 3, Laško
Ime liste: DeSUS - Demokratična stranka upokojencev
predlagatelj: DeSUS-Demokratična stranka upokojencev
, MATEVŽ KOLAR.Valentiničeva 50, Laško . VLADIMIR SAJOVIC, Pot na Šmohor 4, Uško . QIZELAPODBREQAR, Badovinčeva 6, Laško . ANTON OBROVNIK,CestavDebro35, Laško . FRANC RAJH, Strmca 103, Laško . AVRELIJA MEŠKO, Zdra^liškaccsta 6b, Laško
FRANC KAJTNA, Na Pristavi 22, Laško . ADOLF ŠANCA, Rifengozd 9, Laško
Ime liste: Mlada moč občine LaSko - MMOL
nez Korur in skupina volivcev , KLEMEN GREŠAK,Valentiničeva 35, Laško . TOMAŽ KLEMENCIČ, Strmca 29, Laško , MATEJA KNEZ, Trubarjevo nabrežje 7, Laško . ŽANZDOLŠEK,CeslanaSvetino48,Laško . MOJCA KNEZ, Poženelova 3, Laško . JANJA URANKAR, Badovinčeva 4, Laško
VESNA VODIŠEK, Valentiničeva 20 , MIHA GAJŠEK, Rimska cesta 8
Ime liste: Liberalna demokracija Slovenije
predlagatelj: Liberalna demokracija Slovenije . ANTONTURNŠEK, Na Pristavi 25, Laško . ANDREJAKRIŽNIK, Kidričeva 41, Laško . ANDREJ VESENJAK, Jagoče 5, Laško . DENIS BEZGOVŠEK, Trubaijevo nabrežje 31,
predlagatelj: Slovenska demokratska stranka . MARJAN GREŠAK, Valentiničeva 35, Laško . IGORKNEZ,NaPristavi14,Laško . DARINKA GREŠAK, Valentiničeva 35, Laško . BOŠTJAN ŠUHEL,Kajuhova 3, Laško . ANGELA UU>ORNIK,Požnica 8, Laško . ZDENKO VODIŠEK, Rifengozd lOb, Laško PAVEL KNEZ, Na Pristavi 14, Laško
Slovenija
m a Slovenija :UPANC, Poženelova 6, Laško
te liste: Zeleni Slovenije
predlagatelj: Aktivna Slovenija , NASTJATONKLI,Radoblje7a,
Ime liste: Liberal
nokracija Slovenije
:Ubera
1 demokracija Slovenije
predlagatelj: Matej Žemljic in skupina volivcev , KONRADZEMLJIČ,Lahomšek24,Laško
Ime liste: Lista za razvoj podjetništva in podeželja
predlagatelj: Andrej Klezin in skupina volivcev . ANDREJKLEZIN,Trojno3,Laško . DRAGO PUŠNIK,Trobni Dol 36, Sentrupert , ANA TUŠEK, Marija Gradec 1, Laško . SILVESTER KNEZ, Marija Gradec 36, Laško . STANISLAV MAČEK, Zg. Rečica 47, Laško , MARIJAeATER,MarijaGradec34,Laško . LUDVIKPESJAK,0lešče7,Laško
Ime liste: Vinko St
latelj: Socialni demokrati DANIJEL LAPORNIK, Valentiničeva 7, Laško MARJAN KOZMUS, Jagoče 13e, Uško MARJETA OCVIRK, Kidričeva 52, Laško . SLAVKOŠPILER,Badovinčeva16,Laško . ANTON VELIKONJA, Aškerčev trg 4a, Laško . URŠKA KNEZ, Rimska cesta 6, Uško
STANISLAVKUŽNIK, PodhumskaS, Uško , MARKO MAVRI, Trubarjevo nabrežje 5, Laško
: Slovenska ljudska stranka
tanko Selič - neodvisni kandid.
iJošovcin skup i na volivcev
. EDIC0KAN,Zdraviliškacesta7,Laško . SONJA PURGAJ, Poženelova 5, Laško . JOŽICAGOLOB,Podšmlhel22,Uško . BRANKO LEŠEK, Orožnovtrg 3, Laško , LJUBICAPAVLINC, Podšmihella, Laško . KSENIJA MARTINOV, Savinjsko nabrežje K Laško
JANKO JERNEJŠEK, Podšmihel 7, Laško
Ime liste: Nova Slovenija - Krščan ljudska stranka
. ROMAN TUŠEK, Reka 1, Laško . ANASTAZIJA DEŽELAK, Trojno 8. Laško . MIR0SLAVlVANTURK,Sp.Rečica94,Laško . TADEJ ROZMAN, Žigon 7, Laško , KARL VIDEČ, Mala Breza 53b,Šentrupert , ANICA BREČKO.Sp. Rečica 139, Uško
JANEZ ZAVŠEK, Vrh nad Uškim 38a, Uško . MARTIN BREČKO, Mačkovec 6, Šentmpert
lokrat
le liste: Mlada moč občine Lašk
predlagatelj: Janez Korun in skupina volivcev ANDREJ MEDVED, Radoblje 8, Uško . MATEJ ŠPEC. Velike Grahovše 37, Laško . MATEJA BREČKO, Tevče 28b, Uško KLEMEN SLAPŠAK, Padež 5, Laško SUZANASENICA,Tevče13, Uško , DAMJAN KAPEL, Šentrupert 17, Sentrupert iŠEK,Hudajama8,Laško
le liste: Socialni di
lokiat
predlagatelj: Zeleni Slovenije . MIRKOGOLOB, Uhomno83b, Uško Ime liste: Boris Zdovc - neodvisni kandidat predlagatelj: Ferdinand Cverle in skupina voliv-. BORIS ZDOVC, Radoblje 7b, Uško
Ij: Socialni demokrati . FRANC LESIČAR, Uhovgraben 5, Jurklošter . ANDREJ MLAKAR, Lokavec 30,
Rimske Toplice . POLONA DORNIK,Tmovo1, Uško
ZLATKO PAVČNIK, Belovo 2b, Uško . ALBERTŠIPEK,Trnovo3,Uško
1.	MARJAN SALOBIR, Marija Gradec 8, Uško
2.	MATJAŽPIKL, Šmohor 15a, Uško
3.	JELKATRAVNER,VmnadLaškim12a,Uško
4.	SREČKO KLEMENC, Sp. Rečica 181, Uško
5.	BOGDAN PUSAR,Olešče 46, Laško
6.	SPELA KRIŽNIK, Trebni Dol 42, Šertnjpert
7.	MATEJ CEPUŠ, Vrti nad Laškim 17, Uško
8.	FRANC JECL, Šentrupert 93f, Šentnjpert
Ime liste: Mlada moč občine Laško
predlagatelj: Janez Korun in skupina volivcev , MATEJKNEZ, Belovo 26a, Uško
BERNARD BEVC, Blatni vrh 10, Jurklošter . POLONAAŠKERC,Senožete2, Rimske Topli-
. JAKOB KOZMUS, Paneče 3, Jurt<lošter . IRENA CVEK, Globoko 12b, Rimske Toplice . MONIKA PEPELNJAK, Globoko 11 e. Rimske Toplice
KAJA POTUSEK, Pašnica 7a, Rimske Toplice Ime liste: Andrejka Breznikar - neodvisna
predlagatelj; Robert Juvan in skupina volivcev . VINCENCSTOPINŠEK,Harje 15, Laško Ime liste: Slovenska demokratska stranka predlagatelj: Slovenska demokratska stranka , FRANCTRATNIK,Padež14,Laško , MARTIN KLEPEJ, Mala Breza 28, Šentrupert . HELENAŠEMROV,VrhnadUškim16,Laško . ROMAN OČKO^Hudajama 4, Laško , RADO VRHOVSEK,Olešče 63, Laško
predlagatelj: Milena Draksier in skupina volivcev . ANDREJKA BREZNIKAR, Širje 15, Zidani Most
e liste: Liberalna demokrac
predlagatelj: Uberalnademokracija Slovenije ROMAN MATEK, Zidani Most 29d, Zidani Most A MEJAČ, Trubarjevo naselje 17, Rimske
predlagatelj: Slovenska ljudska stranka , MARJAN BELEJ, Zg. Rečica 6, Laško . MARJETA KOVAČIC, Žigon 9a, Uško . BOŠTJAN PRAŽNIKAR, Lahomšek 1, Uško . RUDI MAČKOVŠEK, Mala Breza 5, Šentrupert . MILENA KNEZ, Male Grahovše 7, Uško , BOJAN HOMŠEK, Radoblje 6, Laško
ALJAŽ KRPIČ^ Čedejeva.6, Uško , DANIELA DEŽELAK, Uhomno 32, Uško
EDVARD GRAČNER, Blatni vrh 31, Jurklošter STANISUVVFLIS, Globoko 13, Rimske Toplice BORIS RAZBORŠEK, Brodnice lOa, Rimske Toplice
. ZVONKA KRIVEC, Zidani Most 18, Zidani Most BRANKO BORINC.Završnikova 17, Rimske Toplice
7. Ime liste: Zvonko >	Gračner-neodvisni
predlagatelj- Boian	Lipovšek in skupina volivcev
1. ZVONKO GRACNE	=R, Belovo 3a, Uško
8. Ime liste: DeSUS-	Demokratična stranka
upokojencev Slove	nije
: Ivan Selič in skupina volivcev STANKO SELIČ, Leskovca 4. Uško
Imeliste:DeSUS-Demokratičnastrankaupo-
predlagatelj: DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije OTON STARC, Huda jama 8a, Uško HELENA VIDEČ, Mala Breza 35a, Šentrupert VINCENC LAVRINC, Zg. Rečica 16, Laško FRANC FELDIN, Marija Gradec 52, Laško JOŽEFMAROT, Šentrupert 57, Šentrupert JAKOB KRAMPL, Zg, Rečica 60, Laško BERTA DERNOVSEK, Sp. Rečica91, Laško RAJKO ČIŽEK, Radoblje lOc, Laško
predlagatelj: DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije , DANIJEL DOBRŠEK, Mrzlo polje 15a, Jurklošter
. JUDITANIKOLOV, Belovo 1, Uško . OTMAR LAPORNIK, Lipni dol 8a, Jurt<lošter . BRANIMIR PAVČNIK, Trnov hrib 1, Uško -, MARJAN TRŽAN, Veliko Širje 13, Zidani Most , MARKO KLADNIK,Gračnica 6, Jurklošter MILENA POČIVALŠEK, Globoko 8g, Rimske Toplice
:a stranka
nija-krščansi
ni demokrati SILVA BROD, Zg. Rečica 56, Uško . DAMJAN KOVAČ, Vrh nad Uškim 17b, Uško . MATEJ LAVRINC, Sp. Rečica 27, Uško , MAJDA MARGUČ, Olešče 53b, Laško . VLADISLAVŠMERC,So.Rečica141,Laško
predlagatelj: Nova Slovenija - krščanska ljudska stranka
, JOŽE SENICA, Globoko 8h, Rimske Toplice . KONRAD HUDlN,Mt^o polje 7, Jun^lošter . MATEJA ROŽEJ, Zdravilišč cesta 23, Rimske
MOL
Toplice DAMJ/^Cli , TATJANA IV
Toplice
. MIHA GARTNER, Pod Kojzici plice
PAVLE KLEPEJ, Trnovo 17a,
Veliko Širje 73, Zidani Most Ulica XIV. divizije 4, Rimske
10. lmeliste:ZeIeniSlovenije
s liste: Slovenska demokratska st
nka
predlagatelj: Slovenska demokratska stranka . MAJDA ZAVŠEK - URBANČIČ, Paneče 7a, Jurtdošter
. JOŽE VRHOVŠEK, Uhov graben 6a, Jurklo-
ALOJZ SUŠIN, Obrežje 6
ni Most
predlagatelj: Roman Kokotec in skupina voliv-CVETKA STARC, Veliko Širje 101, Zidani Most
Ime liste;Lista za razvoj podjetništva in podeželja
predlagatelj: Janez Krivec in skupina volivcev JANEZ KRIVEC, Zidani Most 18, Zidani Most RADOVAN GRE^K, Belovo 17c, Uško MIRJANA PETERKOVIČ, Zidani Most 29b, Zidani Most
MITJA OMAHNA, Pod Kojzico 12b, Rimske Toplice 12b .
MILAN VODIŠEK, Veliko Širje 39, Zidani Most IVAN STRNIŠA, Partizanska pot 2, Rimske Toplice
, MIŠOMEDIČ,Trnovo12,Uško BARBARA STOPINŠEK, Uhovgraben'
Imeliste: Slovenska ljudska stranka
Ij: Slovenska ljudska stranka . JANKO CESAR, Mrzlo polje 6a, Jurklošter , ANDREJ AŠKERC, Globoko 9, Rimske Toplice , MAGDA OCVIRK, Globoko 16d, Rimske Topli-
, ANTONJAKOPIČ, Sedraž38, Uško , MARKO KORITNIK, Veliko Širje 9, Zidani most , MILANVOLAVŠEK,Polana16,Jui1<lošter VLADIMIR RAJH, Brodnice 13, Rimske Toplice
!. Ime liste: Lista za Rimske IbpHce
ij: ZoraTičarin skupi na volivcev DRAGO ZUPAN, Partizanska pot 1, Rimske Toplice
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA UŠKO
12
LOkÄUyEVmUTVE 2006
lil TEDNIK
KANDIDATI ZA VOLITVE V MESTNI OBČINI CELJE
Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona g lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 - ZLV - UPB in 70/06 - odločba US) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 70/00 - ZPolS - A in 78/06) je Občinska volilna komisija Mestne občine Celje sestavila naslednji
SEZNAM KANDIDATOV ZA ZUPANA MESTNE OBČINE CELJE
Kandidati so:
1.	ZDENKO PODLESNIK
roj.: 28. 6. 1960 naslov: Celje, Oblakova 12
poklic: dipl. ekonomist, delo: direktor CBH d.o.o. predlagatelj: SVET MG LDS CEUE
2.	STANISLAV MELE
roj.: 16. 5. 1945
naslov: Celje, Prvomajska 28/b
poklic: univ. dipl. inž. živilske tehnologije, delo: upokojenec predlagatelj: OBMOČNA ORGANIZACUA SOCIALNIH DEMOKRATOV CEUE - KONVENCIJA
3.	MILAN RAJTMAJER
roj.: 26. 7. 1964
naslov: Celje, Starihova 2
poklic: zdravnik, delo: nadzorni zdravnik
predlagatelj: NOVA SLOVENUA - KRSČANSKA
UUDSKA STRANKA (N.Si)
4.	BOJAN ŠKOT
roj.: 9. 2. 1960 naslov: Celje, Zagrad 56
poklic: univ. dipl. pravnik, delo: župan in odvetnik predlagatelj: SLOVENSKA UUDSKA STRANKA, MESTNI ODBOR CEUE
Volitve bodo v nedeljo, 22. oktobra 2006.
Številka: 041-00003/2006 Celje, 4. oktober 2006
Občinska volilna komisija Mestne občine Celje
Trg celjskih knezov 9, Celje
Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 - ZLV - UPB in 70/06 - odločba US) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 70/00 - ZPolS - A in 78/06) je Občinska volilna komisija Mestne občine Celje sestavila naslednji
SEZNAM
list kandidatov za volitve članov Mestnega sveta Mestne občine Celje
v volilnih enotah številka 1.2 in 3

obsega območja naslednjih mestnih četrti in krajevnih skupnosti: Šmartno v Rožni dolini, Škofja vas, Ljubečna, Ostrožno, Lava, Hudinja, Trnovlje in Teharje.
V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov:
NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA UUDSKA STRANKA (N.Si)
1.	MARTA MUCŠA, roj. 13. 2. 1952 občina: Celje
naslov: Celje, Ulica frankolovskih žrtev 17 b
poklic: upravna tehnica; delo: tajnica
2.	ROMAN KRAJNC, roj. 14. 11. 1965 občina: Celje
naslov: Celje, Meškova 5 poklic: univ, dipl, inž.; delo: srednješolski učitelj
3.	OSKAR KOCIJAN, roj. 6, 2. 1968 občina; Celje
naslov: Celje, Meškova 2 poklic: ekonomist; delo: podjetnik
4.	MARUA ČREPINŠEK BERLAN, roj. 18. 3. 1953
občina: Celje
naslov: Celje, Ulica D. Finžgarja 6 poklic: ekonomska tehnica; delo: matičarka
5.	STANISLAV LORGER, roj, 14. 2. 1931 občina: Celje
naslov: Celje, Iršičeva 17 poklic: profesor; delo: upokojenec
6.	MATEVŽ ZIMŠEK, roj. 27. 7. 1971 občina: Celje
naslov: Celje, Njegoševa 7 poklic: univ. dipl. ekonomist; delo: komercialist
7.	ANJA ŠMID, roj, 27. 9. 1984 občina: Celje
naslov; Celje, Goriška 4 poklic; vrtnarska tehnica; delo: izredna študentka
8.	ANTON VOLASKO, roj. 23. 4. 1937 občina: Celje
naslov: Celje, Goriška 4
poklic: upokojenec; delo: upokojenec
9.	ANA MASTNAK, roj. 22. 6. 1949 občina: Celje
naslov: Celje, Njegoševa 17 poklic: gradbena tehnica; delo: upokojenka
10.	JOVO KOKANOVlC, roj. 1. 11. 1955 občina: Celje
naslov: Celje, Ulica frankolovskih žrtev 17 b
poklic; osnovna šola; delo: progovni delovodja IL VUCTORUAPLANINŠEC.roj.7. 5.1954 občina: Celje
naslov: Celje, Mariborska 153 pokhc: osnovna šola; delo: blagajničarka
2. SLOVENSKA UUDSKA STRANKA, SLS
L MARKO ZIDANŠEK, roj. 11. 11. 1968 občina: Celje naslov: Trnovlje pri Celju, Plinarniška 10 poklic; dipl. upr. org,; delo: podžupan in direktor
2.	PETER PIŠEK, roj. 16. 9. 1967 občina: Celje
naslov: Lopata, Lopata 17 poklic: strojni ključavničar; delo: samostojni podjetnik
3.	JELKA ČUK, roj. 7. 10. 1965 občina: Celje
naslov: Gorica pri Šmartnem, Gorica pri Šmartnem 32
poklic: dipl. upr. org.; delo: analitik prodaje
4.	ROMAN KRAMER, roj. 10. 9. 1958 občina: Celje
naslov: Celje, Ob Koprivnici 53 poklic: univ. dipl. inž. grad.; delo: vodja projektov
5.	MELITA ŠENDLINGER, roj. 27. 4. 1967 občina: Celje
naslov: Celje, Jeretinova 10 poklic; ekonomistka; delo; komercialistka
6.	FRANC KAČ, roj. 11. 2. 1942 občina: Celje
naslov: Teharje, Bukovžlak 3 poklic; voznik motornih vozil; delo: upokojenec
7.	EMIL ŽLENDER, roj. 23. 10. 1943 občina: Celje
naslov: Celje, Zgornja Hudinja 20 poklic: ekonomski tehnik; delo: upokojenec
8.	ANDREJA SNEDIČ-JURAK,
ro). 8. 3. 1960 občina: Celje
naslov; Lopata, Lopata 19 E poklic: ekonomska tehnica delo: učiteljica vožnje v avto šoli
9.	MAKSIMIUAN NAGUČ MAKS, roj. 1. 9. 1938
občina; Celje
naslov; Ljubečna, Rožna ulica 7 poklic: komercialni tehnik; delo: upokojenec
10.	DRAGO-KARL GRAD, roj. 27. 10. 1944 občina; Celje
naslov; Škofja vas, Runtole 3 a poklic; prometni tehnik; delo: kmetovalec
11.	MARKO GOMINŠEK, roj. 21. 8. 1964 občina: Celje
naslov: Celje, Ulica Alme Karlinove 28 poklic: inž. kmetijstva; delo; direktor
3. SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE
1.	ALBIN APOTEKAH, roj. 20. 11. 1967 občina: Celje
naslov: Šmartno v Rožni dohni, Pepelno 6
poklic: inž. lesarstva; delo: tehnični vodja
2.	MIHA LAMUT, roj. 16. 10. 1987 občina; Celje
naslov; Škofja vas, Šmarjeta pri Celju 73 poklic: študent; delo: študent gozdarstva
3.	JELKA GRBIČ, roj 24. 4. 1962 občina: Celje
naslov: Šmartno v Rožni dolini, Rupe 5/c
poklic: univ. dipl. upr. delavka; delo; višja upravna svetovalka
4.	MILAN BRECL, roj. 3. 8. 1947 občina; Celje
naslov: Ljubečna, Leskovec 20
poklic; ekonomist;
delo: samostojni podjetnik
5.	TEODORA IRENA MEDVED - BERK, roj. 24. 11. 1944
občina: Celje
naslov: Ostrožno, Bevkova 4 poklic: zdravnica; delo: otroška zdravnica
6.	SAŠO MRATINKOVIČ, roj. 25. 9. 1977 občina: Celje
naslov; Ostrožno, Heroja Rojška 15 poklic: ekonomski tehnik; delo: vodja trgovine
7.	JOŽE TANKO, roj. 29. 8. 1946 občina: Celje
naslov: Ostrožno, Ob Koprivnici 25 poklic; univ. dipl. inž. strojništva; delo; organizator športnih projektov
8.	JASNA DRGAJNER, roj 1. 9. 1966 občina: Celje
NOVI TEDIII
ri^KALm^l.lTVE2006
13
naslov: Celje, Fraiikolovskih žrtev 1
poklic: gradbena tehnica;
delo: komercialistka
NATAŠA AJLEC, roj. 21. 12. 1968
občina: Celje
naslov: Celje, Goriška 6
poklic: univ. dipl. ekonomistka;
delo: vodja projektov
IVAN SENGER, roj 24. 4. 1953
občina: Celje
naslov: Celje. Goriška 6
poklic: trgovec;
delo: samostojni podjetnik
MLADI ZA NAŠO PRIHODNOST
1.	TANJA CREPINŠEK, roj. 1. 8. 1978 občina: Celje
naslov: Celje, Dušana Kvedra 21 poklic: ekonomsko komercialna tehnica; delo: samostojna komercialistka
2.	NADJA PIRTOVŠEK, roj. 25. 9. 1970 občina; Celje
naslov; Celje, Cesta na Ostrožno 150 b
poklic; ekonomistka;
delo; računalniško grafično oblikovanje
3.	ROK KRAMER, roj. 26. 1. 1984 občina: Celje
naslov: Celje, Ob Koprivnici 53 poklic: gimnazijski maturant; delo: študent
4.	ANDREJ ROJNIK, roj. 12, 10. 1976 občina: Celje
naslov: Celje, Ulica Zofke Kvedrove 9 A poklic: doktor medicine; delo; zdravnik
5.	DAVID VREČKO, roj. 26. 9. 1986 občina: Celje
naslov; Celje, Ulica frankolovskih žrtev 72
poklic; gimnazijski maturant; delo: študent
6.	KATJA JAZBEC, roj. 16. 5. 1975 občina; Celje
naslov; Celje, Cesta na Ostrožno 150 poklic: prodajalka; delo: grafična oblikovalka
CEUSKA NEODVISNA USTA
1.	IVAN FERME, roj. 8. 9. 1935 občina: Celje
naslov; Celje, Valvasorjeva 24 poklic: dipl. ekonomist; delo: direktor
2.	ZDENKO LEDNIK, roj. 12. 4. 1961 občina: Celje
naslov: Celje, Bezenškova 17 poklic; elektrotehnik; delo: samostojni podjetnik
3.	DANICAPLEMENITAŠ,roj.29.11.1960 občina: Celje
naslov: Celje, Bukovžlak 93 poklic; gostinska tehnica; delo; gostinka
4.	ŽELJKO VRANKIČ, roj. 25. 7. 1951 občina: Celje
naslov: Celje, Dobojska 27 pokhc: magister stomatologije; delo: zobozdravnik
5.	MILAN ZUPANČIČ, roj. 23, 2. 1931 občina: Celje
naslov: Celje, Ulica Milke Kerinove 11 poklic: dipl. ekonomist; delo: upokojenec
6.	BARBARA FIDEL, roj. 9. 8. 1985 občina: Celje
naslov; Celje, Goriška 1 poklic: študentka; delo: študentka
7.	IVAN HRASTNIK, roj. 10. 2. 1937 občina: Celje
naslov: Celje, Cesta na Ostrožno 81 poklic: strojni inženir; delo: direktor
8.	ALOJZ ORNIK, roj. 25. 9, 1962 občina: Celje
naslov: Celje, Ulica heroja Lacka 1
poklic: dipl. inženir;
delo: inštruktor Slovenskih železnic
9.	DAMJANA BOHORČ, roj. 30. 5, 1959 občina: Celje
naslov: Celje, Ulica Zoflce Kvedrove 5 poklic: profesorica slavistike; delo: profesorica
10.	LEOPOLD DRAME, roj. 30. 6. 1935 občina: Celje
naslov: Celje, Cesta na Ostrožno 2 -
poklic: obrtnik;
delo: samostojni podjetnßc
. MAJA VODEB, roj. 26. 5. 1980 občina: Celje
naslov: Celje, Ulica frankolovskih žrtev 33
poklic: dipl. pravnica; delo: diplomirana pravnica
6. LDS LIBERALNA DEMOKRACUA SLOVENIJE
1.	PRIM. JANA GOVC ERŽEN, dr. med., roj. 25. 1. 1957
občina: Celje
naslov; Celje, Cvetlična 29 poklic: prim., dr. med., spec, sploš. med.; delo: predstojnica ZP Vojnik in Dobrna
2.	IGOR TOPOLE, roj. 17, 1. 1958 občina: Celje
naslov: Celje, Erjavčeva 2 a poklic: prof. športne vzgoje; delo: ravnatelj II. Osnovne šole Celje
3.	MARUAN KRAJNC, roj 8. 4. 1946 občina: Celje
naslov: Celje, Uhca heroja Rojška 28 pokhc: univ. dipl. ekonomist; delo: direktor Zav. Adriatic PE Celje
4.	ANJA PAJTLER, roj. 21. 9. 1977 občina: Celje
naslov; Celje, Erjavčeva 13 pokhc: univ. dipl. sociologmja; delo: nezaposlena
5.	VANČO TEGOV. roj. 14. 12. 1960 občina: Celje
naslov: Celje, Cesta na Ostrožno 10 pokhc: univ. dipl. pohtolog; delo: tržnik
6.	ANDREJA JOVAN, roj. 2. 2. 1958 občina: Celje
naslov: Šmartno v Rožni dolini, . Šentjungert 43 a pokhc: ekonomska tehnica; delo: gospodinja
7.	PRIM. DR. IVAN ERŽEN, roj. 23. 6. 1957
občma: Celje
naslov: Celje, Cvetlična 29 pokhc: prim., dr. med.,
delo: direktor Zavoda za zdr. var. Celje
8.	DZENANA RAMIČ, roj. 22. 9. 1963 občma; Celje
naslov; Ljubečna, Obrtniška 1 poklic: ekonomska tehnica; delo: samostojna podjetnica
9.	MAG. MIRKO HRIBAR, roj. 5. 7 1964 občina: Celje
naslov; Celje, Goriška 1 poklic: magister podjetništva; delo: administrator
10.	DARJA KOCMUT, roj. 13. 6, 1973 občina: Celje
naslov: Celje, Ulica frankolovskih žrtev 26
poklic: frizerka;
delo: samostojna podjetnica
11.	PROF. DR. RADKO KOMADINA, dr. med., roj. 8. 11, 1957 občina: Celje
naslov: Ljubečna, Murnova 16 pokhc: prof., dr. med., spec, kirurgije; delo: strokovni direktor Spi. bol, Celje
ZELENI SLOVENIJE
1.	HARALD FLIS, roj. 3. 5. 1943 občina: Celje
naslov: Celje. Ulica Milke Kerinove 3 poklic: kovmar; delo; upokojenec
2.	MILENA STANIČ, roj. 21. 7 1955 občina: Celje
naslov: Celje, Ulica 15, junija 2
pokhc: trgovka;
delo: samostojna referentka
3.	ERIH JANEZ GRIL. roj. 21. 6. 1941 občina: Celje
• naslov: Celje, Ulica Dušana Kvedra 25 poklic; elektro inženir; delo: upokojenec
4.	NUŠA KUKOVIČIC, roj, 20. 5. 1987 občina: Celje
naslov: Celje, Lopata 62 b poklic: študentka; delo: študentka
5.	BRANKO ČREPINŠEK. roj. 5. 7. 196/ občma: Celje
naslov; Celje, Uhca Milke Kerinove 2 poklic; dipl. ekonomist; delo; direkto - St. 79-6.
STANISLAV PETROVIČ, roj. občina: Celje
naslov: Celje. Lopata 20/g poklic: črkoshkar; delo; samostojni podjetnik IVAN KORENAK, roj, 22. L občina: Celje naslov: Celje, Lopata 71 poklic; zdravilec bioenergeti delo; samostojni oodietnik IDA UŽMAH, roj
.947
občin
: Celjt
islov: Celje. Goriška 6 poklic: pom, vzgojiteljica; delo: upokojenka EMIL BOŠTJANČIČ, roj. 24. , občina; Celje
naslov: Trnovlje, Ozka pot 3 poklic: kemijski tehnik; delo: upokojenec I. ZDRAVKO PONDELAK,
ro).
[952
občina: Celj» naslov: Škofja vas, Prekorje pokhc: šofer; delo: voznik . MARTA JANČIC, roj. 9. 11. občina; Celje
naslov; Škofja vas, Škofja vas 48 poklic: graverka; delo: graverka
•58
8. AS - AKTIVNA SLOVENUA
1.	URBAN iVL\JCEN, roj, 7. 1. 1975 občina: Celje
naslov: Celje, Goriška 6 pokhc: gimnazijski inaturant; delo: komercialist
2.	VESNA ŠIMEK, roj, 19, 1, 1976 občina; Celje
naslov; Celje, Samova ulica 6 poklic: univ. dipl. mikrobiologinja; delo: strokovna sodelavka
3.	UROŠ LESJAK, roj. 20. 8. 1976 občina: Celje
naslov: Celje, Valvazorjeva 4 pokhc: strojni tehnik; delo: prodajni inženir
4.	ANDREJ HRASTNIK, roj. 17. 6, 1978 občina: Celje
naslov; Ljubečna, Cesta v Celje 6 pokhc: univ. dipl. inž. strojništva; delo: profesor
5.	UROŠ KRIŽMAN, roj. 11. 9. 1974 občina: Celje
naslov: Celje, Goriška 1 pokhc: ekonomski tehnik; delo: nezaposlen
SLOVENSKA DEM STRANKA - SDS
JKRATSKA
DR. ALENKA PUSTINEK
ro).
1949
ibčina: Celj naslov: Celje, Valvazorjeva 6 poklic: speciahstka mag, dermatologi-je; delo: zdravnica dermatologije;
2.	FRANČIŠKA VODOPIVEC. roj, 25. 11, 1938
občina: Celje
naslov; Lopata, Lopata 20 i poklic: učiteljica; delo: upokojenka
3.	GAŠPER LEDNIK, roj. 15. 4. 1980 občina: Celje
naslov: Celje, Pucova 2
poklic; študent FDZ; delo: absolvent
4.	JANEZ ČAKŠ. roj 28, 5. 1938 občina: Ce^e
naslov: Celje, M. Jerina 2
poklic: inž. org, dela; delo; upokojenec
5.	IRENA BOLTA, roj. 25. 4. 1963 občina: Celje
naslov; Celje, Valvazoijeva 32 b poklic: ekonomska tehnica; delo: vzgojiteljica
6.	JANKO PERTINAČ, roj. 14, 6, 1948 občina: Celje
naslov; Celje, Cesta v Zadobrovo 4 poklic; transportni komercialist; delo: operater na terminalu
7.	DR. MIRAN KOLAR. roj. 26. 8. 1968 občina: Celje
naslov; Zadobrova, Zadobrova 49 b poklic: zdravnik specialist splošne med.; delo: zdravnik
8.	ALEŠ MAJCENIČ, roj. 26, 12. 1965 občina: Celje
naslov; Ljubečna, Obrtniška cesta 8 poklic: inž. strojništva; delo; vodja obrata oktober 2006 -
9.	DRAGO GORUČAN. roj, 10. 2. 19.
občina: Celje
naslov: Ljubečna, Opekarska 6 poklic: dr. veterinarske medicine; delo: veterinar
10.	PETRA ŽNIDAR, roj. 5. 4. 1979 občina: Celje
naslov: Šmartno v Rožni dohni, Šmartno v Rožni dolini 37 poklic: dipl. terapevtka; delo: fizioterapevtka
11.	VALENTIN RIMC, roj. 23, 1, 195^ občina; Celje
naslov: Celje, Pucova 5 poklic: orpnizator dela; delo: vodja komerciale
10. EU DEMOKRATI SLOVENIJE
1.	TOMAŽ KRAJNC. roj. 19. 9. 1938 občina: Celje
naslov: Šmartno v Rožni dolini. Gorica 13 a
poklic: unit. dipl. mg. gradbeništva; delo: Prokurist
2.	RAFAEL BRANCE, roj. 29. 10. 1949 občina: Celje
naslov: Celje, Trnoveljska cesta 100 poklic: pekarski mojster; delo: direktor
3.	INES KLENOVŠEK, roj. 4. 10. 1981 občma: Celje
naslov: Dobrova, Dobrova 16 pokhc: kmetijska tehnica; delo: šhidentka
4.	PETER KOŽEU, roj. 31. 8, 1958 občina: Celje
naslov: Teharje, Bukovžlak 49 a
poklic: komercialist;
delo; zavarovalniški svetovalec
5.	FERDINAND JEŽOVNIK. roj. 7. 5.1944 občma: Celje
naslov: Teharje, Teharje 68 poklic: cementninar; delo: upokojenec
6.	NADA ŽAGAR. roj. 25. 2. 1972 občma: Celje
naslov: Šmartno v Rožni dohni. Gorica 31 a.
pokhc: univ, dipl. mag. farmacije; delo: prokuristka
7.	DRAGO KRAČUN, roj. 24. 5. 1966 občina: Celje
naslov: Šmiklavž, Šmiklavž 3 c poklic: prometni inštruktor; delo: prometni inštruktor
8.	LUKA KRSTIČ, roj. 11, 5. 1986 občina: Celje
naslov: Slatina, Slatina v Rožni dolini 17 c
pokhc; ekonomski tehnik; delo: študent
. SOCLVLNI DEMOKRATI
PRIMOŽ BRVAR, roj, 11. 12, 1975 občina: Celje naslov; Celje, Pucova 1 pokhc: dipl. zdravstvenik; delo: direktor Mladinskega centra Celje MARUANA KOLENKO, roj. 22. 9. 1961 obäna: Celje naslov: Celje, Levčeva 10 pokhc: univ. dipl. pedagoginja; delo: ravnateljica OŠ Lava STANISLAV MELE, roj. 16. 5. 1945 občina: Celje
naslov: Celje, Prvomajska 28 b poklic: univ. dipl. inž, živilske tehn.; delo: upokojenec
SANDRA POČIVALŠEK, roj. 20.9.1967 občina: Celje
naslov: Celje, Dolharjeva 1 pokhc: dipl. ekonomistka; delo: ekonomistka ALOJZ FORŠTNER, roj. 8, 2. 1942 občina: Celje
naslov: Gorica pri Šmartnem v Rož. d„ Gorica pri Šmartnem v Rož, d. 11 b poklic; inž, organizacije dela; delo: upokojenec
ANDREJA KRAJNC, roj. 20. 4. 1963
občina: Celje
naslov: Celje, Pucova 1
poklic; medicinska sestra;
delo: medicinska sestra
BOŽIDAR PUNGARŠEK,
roj. 22. 12. 1955
občina: Celje
naslov: Celje, Bezenškova 31
14
^^WJM^^TVE 2006
M«
m
poklic; gimnazijski maturant; delo: tajnik mestne četrti
8.	LUDVIK STEPANČIČ, roj. 3. 7. 1954 občina: Celje
naslov: Celje, Pucova 1 poklic: univ. dipl. inž. kemijske tehnolog.; delo: pomočnik direktorice
9.	JASMINA nLEJ, roj. 23. 4. 1979 občina: Celje
naslov: Ljubečna, Lipovec 1 a poklic: vzgojiteljica predšolskih otrok; delo: nezaposlena
10.	MAG. FRANC KNAFELC, roj. 8.2.1934 občina: Celje
naslov: Škofja vas, Prekorje 36 a poklic: mag., univ. dipl. pravnik; delo: upokojenec
11.	VIDKO GRADIŠNIK, roj. 12. 4. 1952 občina: Celje
naslov: Celje, Cvetlična 12 poklic: ekonomist; delo: direktor
SLOVENSKA NACK STRANKA - SNS
ALNA
MARKO DOLINŠEK, roj. 8. 5. 1969 občina: Celje
naslov: Celje, Zg. Hudinja 25 poklic: osnovna šola; delo: podjetnik ADELA FEVŽER, roj. 6. 11. 1980 občina: Celje
naslov: Celje, Razgledna ulica 15 poklic: konfekcijska tehnica; delo: samostojna podjetnica
. ZA DELOVNA MESTA
DOROTEJ CUČEK, roj. 5. 10. 1953 občina: Celje
naslov: Celje, Ulica bratov Frece 8
poklic: pravnik; delo: pravnik
VINKO ERJAVEC, roj. 25. 3. 1957
občina: Celje
naslov: Celje, Iršičeva 5
poklic: pravnik; delo: vodja nabave
BARBARA DEŽNAK - VIDMAR,
roj. 13. 9. 1961
občina: Celje
naslov: Celje, Žagarjeva 1
poklic: gimnazijska maturantka;
delo: nezaposlena
MATJAŽ TOVORNIK, roj. 3. 1. 1960
občina: Celje
naslov: Celje, Gaji 5
poklic: dipl. trener; delo: nezaposlen
BOŽIDAR BRATINA, roj, 30. 7. 1956
občina: Celje
naslov: Celje, Zgornja Hudinja 71 nik; delo: direktor
občin
AJBIC, roj. .
aslov: Celje, Gasilska 20 poklic: socialna delavka; delo: socialna delavka FRIC KRAJNC, roj. 3. 8. 1942 občina; Celje
naslov: Celje, Ulica heroja Rojška 70 poklic: grafični tehnik; delo: upokojenec
DAMJAN ŽNIDARČIČ, roj. 11. 2. 1957 občina; Celje
naslov: Celje, Prvomajska 50 poklic: imiv. dipl. sociolog; delo: rehabilitacijski svetovalec EMIL SREDENŠEK, roj. 31, 7. 1955 Občina: Celje
naslov: Celje, Ulica heroja Rojška 61 poklic: gradbeni tehnik; delo: samostojni podjetnik . JELKA ZALOKAR, roj, 3. 3, 1954 občina: Celje
naslov: Slatina v Rožni doÜni, Slatina v Rožni dolini 8 b poklic: trgovka; delo: trgovka . MATJAŽ ŽAGAR. roj. 1. 4. 1973 občina: Celje
naslov: Teharje, Teharje 17
poklic: ekonomsko komercialni tehnik;
delo: direktor
. DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
EMIL KOLENC, roj. 9. 4, 193/ občina: Celje
naslov: Celje, Heroja Rojška i; poklic: univ, dipl, ekonomist; delo: upokojenec
2.	MARINA LUBEJ, roj. 10. 7. 1951 občina: Celje
naslov: Slatina, Slatina 106 • poklic: dipl. upr. organizatorka; delo: vodja oddelka
3.	BERNARD KRIVEC, roj. 25. 7, 1928 občina: Celje
naslov: Celje, Roka Drofenika 5 poklic: univ. dipl. ekonomist; delo: upokojenec
4.	DRAGICA MARCiC, roj. 27. 10. 1940 občina: Celje
naslov: Celje, Frankolovskih žrtev 27 poklic: višja učiteljica; delo: upokojenka
5.	BRIGITA VOLMUT, roj. 4. 6. 1950 občina: Celje
naslov; Bukovžlak, Bukovžlak 27 poklic: univ. dipl, defektologinja; delo; upokojenka
6.	STANISLAV SENIČAR, roj, 1, 4. 1942 občina: Ceije
naslov: Celje, Tbmova 33 poklic: sociolog; delo: upokojenec
7.	IVAN BRATANIČ, roj. 25. 2. 1941 občina: Celje
naslov: Celje, Mencingerjeva 14 poklic: univ. dipl, elektro inženir; delo: direktor
8.	IDA VAJDIČ, roj. 21. 4. 1950 občina: Celje
naslov: Celje, Heroja Rojška 16 poklic: višja upravna delavka; delo: upokojenka
9.	JANEZ GOLOUH, roj. 29. 6. 1937 občina: Celje
naslov: Celje, Efenkova 13 poklic: prometni tehnik; deio; upokojenec
10.	VIUEM BERTOLE, roj, 14. 6. 1941 občina: Celje
naslov: Trnovlje pri Celju, Cesta na Ljubečno 46 poklic: inž, strojništva; delo: upokojenec
11.	MARUA BUCAR, roj. 28. 3, 1950 občina; Celje
naslov: Lopata, Lopata 50 poklic: konfekcionarka; delo: upokojenka
V voHh
e voli!
članov mestnega
Glasuje se samo za eno (1) listo kandida-V. Volivec lahko da en preferenčni glas kan-datu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred talimi kandidati na Usti, za katero bo gla-
VOLILNA ENOTA ST. 2
obsega območja naslednjih mestnih četrti in krajevnih skupnosti: Center, Aljažev hrib, Gaberje, Nova vas in Dečkovo naselje,
V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov:
NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA CN.Si)
1.	MILAN RAJTMAJER, roj. 26. 7. 1964 občina: Celje
naslov: Celje, Starihova 2 poklic: zdravnik; deio: nadzorni zdravnik
2.	POLONA KOPRIVO, roj, 7. 12, 1980 občina; Celje
naslov: Celje, Pohorska 6 poklic: univ, dipl, ekonomistka; delo: nezaposlena
3.	ROBERT ČATER, roj. 8. 7. 1970 obäna: Celje
naslov: Celje, Prešernova 2 poklic: zdravnik; delo: zdravnik
4.	IVAN KOVACEC, roj, 2. 1. 1951 občina: Celje
naslov: Celje, Gosposka 3 poklic: pravnik; delo: upokojenec
5.	UDUA MEŠTROV, roj. 27. 7. 1947 občina: Celje
naslov: Celje, Ulica bratov Vošnjakov 8 poklic: upokojenka; delo: upokojenka
6.	RODOLFO EMILIO POTOČNIK, 1956
občina: Celje naslov: Celje, Kocbekovj
poklic: zdravnik; delo: zdravnik 7. ANDREJ CIMPERŠEK, roj. 19. 10.1985 občina: Celje
naslov: Celje, Razlagova 11 c poklic: študent; delo: študent S. PAVEL BLAGOTINŠEK, roj. 2. 6. 1959 občina: Celje
naslov: Celje, Pod kostanji 10 poklic: magister kemijske tehnologije; delo: vodja razvojne službe
9.	DAVID ŠTROVS, roj. 23. 9. 1983 občina: Celje
naslov: Celje, Milčinskega 1 poklic: študent; delo: študent
10.	OBRENUAMILANOVIČ,roj. 15.8.1964 občina: Celje
naslov: Celje, Pod lipami 4 poklic: gimnazijska maturantka; delo: delavka
11.	UUDMILA BRUDERMAN,
občina: Celje
naslov: Celje, Miklošičeva 1 poklic: tehnica; delo: upokojenka
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, SLS
DARJA TURK, roj. 10. 9. 1979 občina: Celje
naslov: Celje, Stanetova ulica 12 poklic: univ. dipl. ekonomistka; delo: vodja finančno računovodske službe
BRANKO NEZMAN, roj. 26. 4. 1961 občina: Celje
naslov: Celje, Ulica bratov Vošnjakov 1 poklic: dipl. inž. radiologije; delo: radiolog
FRANČIŠKA ŠKRABL - MOČNIK,
roj. .
1949
občina: Celjt naslov: Celje, Spominska 13 poklic: zdravnica; delo: predstojnica kardiološkega oddelka ANA KOLAR, roj. 14. 6. 1949 občina: Celje naslov: Celje, Celovška 2 poklic: univ. dipl. ekonomistka; delo: finančnica i.
GORAZD VERTOVŠEK, roj. 23. 1.1975 občina: Celje
naslov: Celje. Aškerčeva ulica 11 poklic: dipl. inženir; delo: direktor JANEZ BROMŠE, roj. 13. 4. 1950 občina: Celje naslov: Celje, Škapinova 8 poklic: gradbeni tehnik; delo: upokojenec
MARIJA SAJOVIC, roj. 29. 3. 1965 občina: Celje
naslov: Celje, Pod gabri 17 poklic: upravna tehnica; delo: tajnica ERVIN OCVIRK, roj. 21. 9. 1961 občina: Celje
naslov: Celje, Miklošičeva 5 poklic: dipl. upr. org.; delo: organiziranje in nadzor NADJA MIRKOVIČ, roj. 31. 1. 1981 občina; Celje
naslov: Celje, Drapšinova 7 poklic: ekonomsko komercialna tehnica ; delo: študentka I. JOŽEF PANGERL, roj. 12. 1. 1944 občina: Celje
naslov: Celje, Miklošičeva 1 poklic: veterinar; deio: veterinarski inšpektor
. JERNEJ ČREMOŠNIK, roj. 11. 11. 1984 občina; Celje
naslov: Celje, Pod gabri 17 poklic: gradbinec; delo: voznik
SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE
. BORIS ŠUŠTAR, roj. 19. 6. 1953 občina: Celje naslov: Celje, Kotnikova 2 poklic: elektro tehnik; delo: upokojenec KAJETAN ROK DEČMAN, roj. 2. 7. 1978 občina: Celje
naslov; Celje, Miklošičeva II b poklic: srednja šola; delo: samostojni podjetnik 1. VESNA KLINC, roj. 20. 11. 1963 občina: Celje
naslov: Celje, Pod Upami 18 poklic: ekonomistka; delo: samostojna podjetnica ALEŠ KUČER, roj. 19. 7. 1965 občina: Celje' naslov: Celje, Cankarjeva 7 poklic: strojni tehnik; delo: trener in tekmovalec v konjeništvu SREČKO POVALEJ. roj. 18. 7. 1967 občina: Celje
naslov: Celje, Mariborska 80 b poklic: strojni tehnik; delo: monter OLGA NEZMAN, roj 18. 6. 1945 občina: Celje
naslov: Celje, MOčinskega 13 poklic: višja medicinska sestra; delo: upokojenka
MATJAŽ GREGORIN, roj. 2. 5. 1970 občina: Celje
naslov: Celje, Teharska cesta 66 poklic: elektro tehnik; delo: upravljalec telekomunikacij JOLANDA GORUČAN, roj. 4. 1L 1959 občina: Celje
naslov: Celje, Opekarniška 12 poklic: ekonomska tehnica; delo: fakturistka
DARE ČERNIGOJ, roj, 17. 12, 1950 občina: Celje
naslov: Celje, Miklošičeva 5 pokUc: grafik; deio: upokojenec i: ALEKSANDERSMODEJ, roj. 6, 5. 1972 občina: Celje
naslov: Celje, Mariborska 53 poklic: srednja šola; delo: monter
MLADI ZA NAŠO PRIHODNOST
ANDREJA GROBELŠEK, roj
občina: Celje
naslov: Celje, Seliškarjeva u poklic: univ, dipl. sociali delo: študentka IRENA AŠIČ, roj, 16. 3, 1968 občina: Celje
naslov: Celje, Gledališki trg 8
poklic: trni v, dipl. inž, agronomije;
delo: vodja projektive
GREGOR DOLINAR, roj. 12. 6. 1976
občina: Celje
naslov: Celje, Škapinova 9
poklic: dipl. ekonomist;
delo: komercialist
ŠPELA FLORJANIČ, roj. 5. 7. 1981
občina: Celje
naslov: Celje, Pod kostanji 6 poklic: gimnazijska maturantka; delo: študentka
TINA ROSINA, roj. 3. 11. 1973
občina: Celje
naslov: Celje, Celovška 11
poklic: univ. dipl. pravnica;
delo: vodja službe za poslovne prostore
CEUSKA NEODVISNA LISTA
MIRAN GRACER, roj 29. 3. 1956 občina: Celje
naslov: Celje, Okrogarjeva 2 poklic: grafik; delo; direktor ROMAN GRACER, roj. 8. 2. 1950
naslov: Celje, Okrogarjeva 4 poklic: podjetnik; delo: direktor BOJANA ZORKO, roj. 27. 7 1961 občina: Celje
naslov: Celje, Razlagova 17 poklic: učiteljica; delo: predmetna učiteljica KAREL SENEGAČNIK, roj. 31. 10. 1954 občina: Celje
naslov: Celje, Smrekarjeva 2
poklic: dipl. prom. inženir;
delo: vodja prodaje
MARJAN RAVNJAK, roj. 14. 2. 1949
občina: Celje
naslov: Celje, Krekov trg 5
poklic: prometni inženir;
delo: vodja oddelka
RADA SAVIČ, roj. 15. 3. 1987
obäna: Celje
naslov: Celje, Okrogarjeva 7 poklic: študentka; delo: študentka URŠKA PODGORŠEK, roj. 10. 7. 1973 občina: Celje
naslov: Celje, Groharjeva 17 poklic: profesorica geograf, in sociolog.; delo: turistična agentka
iitill Till.'.
21106
15
8.	FRANC ŠABEC, roj. 28. 1. 1953 občina; Celje
naslov: Celje, GUvni trg 8 poklic: srednja šola; delo: šofer
9.	TATJANA DREMEU, roj. 29. 8. 1952 občina: Celje
naslov: Celje, Stanetova 26 poklic: dipl. ekonomistka; delo: referentka
10.	ERIKA ŠPEGEL, roj. 25. 4. 1964 občina: Celje
naslov; Celje, Slomškov trg 7 poklic: gostinska tehnica; delo: gostinka
11.	MARTA KRESNIK, roj. 30. 7, 1955 občina: Celje
naslov; Celje, Okrogarjeva 3 poklic: komercialna tehnica; delo: vzgojiteljica
LDS LIBERALNA DEMOKRACUA SLOVENIJE
1.	CVETKA JURAK, roj. 18, 5. 1955 občina: Celje
naslov: Celje, Škapinova 13 poklic: univ dipl. organizatorka; delo: vodja hotelov
2.	PRIMOŽ POSINEK, roj. 2. 5. 1965 ob( na: Celje
naslcv: Celje, Pod gabri 21 poklic: dipl- inž. strojništva; delo: vodja razvojnega sektorja
3.	KATARINA KERK, roj. 2. 4. 1973 občina: Celje
naslov: Celje, Zvezna 6 poklic: org. poslovanja v turizmu; delo: turistična vodička
4.	VESNA GORŠIČ, roj. 1. 7. 1950 občina: Celje
naslov: Celje, Opekarniška 12 D
poklic: trgovka;
delo: samostojna podjetnica
5.	MIRAN ŠPEGEL, roj. 30. 6. 1967 občina: Celje
naslov: Celje, Friderikova 1 poklic: dipl. org. managementa; delo: vodja proizvodnje
6.	VLADIMIRA SKALE, roj. 23. 1. 1972 občina: Celje
naslov: Celje. Glavni trg 17 poklic: gimnazijska maturantka; delo: vodja projektov
7.	MATEJKA BREČKO, roj. 15. 1. 1972 občina: Celje
naslov: Celje, Novi trg 5 poklic; dipl. socialna delavka; delo: socialna delavka
8.	MUSTAFI DELAL, roj. 1. 1. 1953 občina: Celje
naslov: Celje, Cesta v Lokrovec 24 poklic: gostinski tehnik; delo: samostojni podjetnik
9.	VERICA PRISTOVNIK, roj. 22. 4. 1958 občina: Celje
naslov: Celje, Šaranovičeva 6 poklic: trgovska poslovodkinja; delo; poslovodkinja 1Ü. MAG. IVAN POLAJŽER, roj. 2. 7. 1969 občina: Celje
naslov: Celje, Miklošičeva 1 poklic: magister podjetništva; delo: višji svetovalec na min. za gospodar. 11. ESAD RAMIČ, roj. 10. 5. 1962 občina: Celje
naslov: Celje, Tovarniška 15 poklic: natakar; delo: nezaposlen
pokhc: metalurška t delo: metalurška tel AMADEO DOLENC.
ZELENI SLOVENIJ
MAJDA TOMŠIČ, roj. 1. 6. občina: Celje
naslov: Celje, Škapinova 11 poklic: komercialistka; delo: komercialistka MATEJA ROZMAN, roj. 27. občina: Celje naslov: Celje, Škapinova 2 poklic: poslovna sekretarka; delo: poslovna sekretarka ANTON CIZEJ, roj. 15. 11. občina: Celje
naslov: Celje. Plečnikova 26 poklic: univ. dipl. inženir; delo; samostojni podjetnik ANA IVANOVIČ, roj. 28. 11. 1« občina: Celje
naslov: Celje, Gubčeva ulica 10
'50
občin
: Celje
naslov: Celje, Škapinova 3 poklic: PTT prometnik; delo: vodja skladišča FRANC BRANKO VIVOD, roj. 15. 5. 1944 občina: Celje
naslov; Celje, Miklošičeva 5 poklic; zlatar; delo: upokojenec BRANKO SRŠE. roj. 20. 4. 1953 občina: Celje
naslov: Celje. Dečkova c. 50 poklic: pravnik; deio: pravnik JOŽEF KOVAČIC, roj. 2. 2. 1952 občina; Celje naslov: Celje, Tkalska 5 poklic; voznik - reševalec; delo: voznik - reševalec SABINA STEVANOVIČ, roj. 29. 7. 1965 občina: Celje
naslov: Celje, Okrogarjeva 7 poklic: trgovka; delo: prodajalka - svetovalka I. ALENKA AVGUŠTIN, roj. 10. 4. 1' občina: Celje
naslov: Celje, Pod gabri 17 poklic: ekonomska tehnica; delo: strokovna delavka I
AS - AKTIVNA SLOVENUA
ŠPELA BOŽINOVIČ, roj. 17. 9. 197i občina: Celje
naslov: Celje, Gledališki trg 6 poklic: študentka komunikologije; delo: absolventka
9. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
1.	STANISLAV HREN, ro). 9. 4. 1947 občina: Celje	^
poklic: ekonomist; delo: vodja trženj
2.	DENIS PADJAN, roj, 24. 4. 1967 občina: Celje
naslov: Celje, Razlagova 6 poklic: ekonomski tehnik; delo: direktor
3.	URŠKA TOPLAK, roj. 14. 10. 1980 občina: Celje
naslov: Celje, Glavni trg 9 pokhc: univ. dipl. pravnica; delo: pravnica
4.	MIRAN ZVONAR, roj. 30. 12. 1975 občina: Celje
naslov: Celje, Cesta na grad 52 c poklic: lesarski tehnik; delo: mizar
5.	METKA CERJAK, roj. 18. 6. 1963 občina: Celje
naslov: Celje, Celestinova 15 poklic: univ. dipl. inž. organizacije; delo: višja svetovalka
6.	HARRY STROKOL, dr., roj. 18. 3. 195
občin
:elje
': Celje, Pod lipami 32 poklic: zdravnik; delo: zdravnik FRANC VERDNIK, dr., roj. 10. 12.1939 občina: Celje
naslov: Celje, C^sta na Dobrovo 104 poklic: doktor dentalne medicine; delo: upokojenec
SONJA DOBNIK, dr., roj. 3. 6. 1942
občina: Celje
naslov: Celje, Celovška 9
poklic: spec, internistka;
delo: upokojenka
TOMAŽ - MARUAN JEGLIČ,
roj. 8. 12. 1941
občina; Celje
naslov: Celje, Razlagova 11 a poklic: dipl. inž. arhitekture; delo: sekretar na Min. za ok. in prostor I. BORUT GODEC, roj. 12. 6. 1975 občina: Celje
naslov: Celje, Mdčinskega 8 pokhc: univ. dipl. inž. strojništva; delo; cenilec in likvidator avtomob. škod . IRENA HREN, roj. 31. 8, 1955 občina: Celje
poklic: profesorica nemšk. jezika; delo: profesorica
tal.
. EU DEMOKRATI SLOVENIJE
.963
SREČKO ŠKOBERNE, roj. 22. 12. IS
občina: Celje
naslov: Celje, Podjavorškova 7 pokhc: shkar; delo: upokojenec DAVID VITEZ, roj. 13. 2. 1981 občina: Celje
naslov; Celje, Mariborska 76 a poklic: strojni tehnik; delo; Študent DARUA KRAMŽAR, roj. občina; Ceije
naslov; Celje, Stanetova 26 poklic: kmetijska tehnica; delo: Kadrovica
DAVORIN ŠTROS, roj. 6. 4. 1952 občina: Celje
naslov: Celje, Okrogarjeva 3 pokhc: prometni inženir; delo: svetovalec
BRANKO BRUMEN, roj. 4. 4. 1960 občina: Celje
naslov; Celje, Pokopahška c. 2 pokhc: univ. dipl. ekonomist; delo; Prokurist
NINA ŠKOBERNE, roj. 5. 12. 1977 občina: Celje
naslov: Celje, Podjavorškova 7 poklic: dipl. medicinska sestra; delo: strokovna vodja BARBARA ZAMUDA JURIČKI, roj. 29. 6. 1971 občina: Celje
naslov: Celje, Kočevarjeva 4 a pokhc: ekonomistka; delo: podjetni UUBOMIR STOJANOVIČ,
ro).
1949
občina; Celje naslov: Celje, Kocenova ul. : poklic: prometni inštruktor; delo: prometni inštruktor
. SOCIALNI DEMOKRATI
1.	ANDREJA RIHTER, roj. 25. 8. 1957 občina: Celje
naslov: Celje, Spominska 12 pokhc: univ. prof. zgodovine in sociologije; delo; direktorica Muzeja novejše zgodovin
2.	STANISLAV ROZMAN, roj. 4. 1. 1960 občina: Celje
naslov: Celje, Mirna pot 4 poklic: univ. prof. zgodovine in sociologije; delo: profesor zgodovine
3.	NINA HUREMOVIČ, roj. 27. 8. 1979 občina: Celje
naslov: Celj, Ul. bratov Vošnjakov 4 pokhc: gimnazijska maturantka; deio: študentka FDV - filozofija
4.	BRANKO VERDEV. roj. 24. 5. 1955 občina: Celje
naslov: Celje, Ul. bratov Vošnjakov 2 poklic: inženir strojništva; delo: nezaposlen
5.	ROK KREMŽAR, roj. 1. 7. 1979 občina: Celje
naslov: Celje, Krai^erjeva 13 poklic: gimnazijski maturant; delo; samostojni podjetnik
6.	ANA ŠPAT, roj. 8. 10. 1939 občina: Celje
naslov: Celje. Jamova 2 b poklic: univ. dipl. sociologinja; delo: upokojeni
7.	MAKSIMIUAN KLEMEN, roj. 23. 9. 1944
občina: Celje
naslov: Celje, Škapmova 2 pokhc; univ. prof. matematike in fizike; delo: profesor matematike
8.	MARKO MELUC, roj. 18. 10. 1962 občina; Celje
naslov: Celje, Kraigherjeva 11 pokhc: grafični inženir; delo: vodja mženh-inga
9.	OLGABEZENŠEKLALIČ,roj.6.3.1958 občina: Celje
naslov: Celje, Jamova 8
pokhc: univ dipl. sociahia delavka:
delo: regijska koordinatorka
10.	MARKO SJEKLOČA, roj. 5. 3," 1954 občina: Celje
naslov: Celje, Okrogarjeva 3 pokhc; univ. dipl. politolog; delo: nezaposlen
11.	MARKO JEREB, roj. 30. 3. 1955 občina: Celje
naslov; Celje, Glavni trg 3 poklic: gimnazijski maturai delo: gasilec
12. GLAS ŽENSK SLOVENU
1.	ROMYNNA CEROVŠEK KNAFELC, roj. 25. 9. 1964
občina: Celje naslov: Celje. Pohorska 6 poklic: ekonomska tehnica; delo: nezaposlena
2.	VOJKO KOSMATIN, roj. IZ 4. 1950 občma: Celje
naslov: Celje, Robova 7
poklic: strojni tehnik; delo: nezaposler
13. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS
1.	PETER THALER, roj. 29. 6. 1953 občina: Celje
naslov: Celje, Adamičeva ulica 7 pokhc: ekonomski tehnik; delo; podjetnik
2.	TEODOR GROZNIKAR, roj. 3. 6. 1979 občina: Celje
naslov: Celje. Miklošičeva 7 poklic: osnovna šola; deio: podjetnik
3.	MARICA JURKOVŠEK, roj. 16. 8. 1956 občma: Celje
naslov: Celje, Stanetova ulica 2 pokhc: dipl. upr. organizatorka; delo: svetovalka za splošne in pravne zadeve
. ZA DELOVNA MESTA
STANKO ESIH, roj. 7. 8. 1956 občina; Celje
naslov: Celje, Plečnikova ulica 19 a pokhc: pravnik; delo: direktor ZLATKA ŠOŠTERIČ, roj. 1. 1. 1961 občina: Celje naslov: Celje, Zagata la poklic: socialna delavka; delo: prodajna zastopnica MILOŠ SENICA, roj. 7. 7. 1974 občina: Celje
naslov: Celje, Kraigherjeva 26 poklic: univ. dipl. gospod, mž.; delo; produktni vodja IRIS ZAKOŠEK, ro). 28. 5. 1969 občina; Celje
naslov; Celje, Z^ajškova 1 poklic: profesorica zgod. in geograf.; delo: muzejska svetovalka MARKO URANKER, roj. 17. 4. 1967 občina; Celje
naslov: Celje, Cesta na Dobrovo 81
poklic; strojni tehnik; delo: nezaposlen
BENJAMIN KROBAT, roj. 4. 8. 1970
občina: Celje
naslov: Celje. Glavni trg 5
poklic: dipl. ekonomist;
delo: vodja prodaje
SIMONA KOREN. roj. 31. 5. 1975
občma: Celje
naslov: Celje. Plečnikova 12 a poklic: ekonomska tehnica; delo: knjigovodja FEKRI BEDETI, roj. 18. 7. 1952 občina: Celje
naslov: Celje. Kovinarska 7 poklic: gostinski tehnik; delo: direktor FRANKO JANŽEKOVIČ, roj. 17 11.1967 občina: Celje
naslov: Celje, Groh^eva 6 pokhc: strojni tehnik; delo: direktor I. NENAD STOJAKOVIČ, roj. 11. 8. 1966 občma: Celje naslov: Celje, Škapinova 5 poklic: metalurški tehnik; delo: vodja izmene . VLASTO SKALE, roj. 23. 3. 1953 občma: Celje
naslov: Celje, Milčinskega 4 poklic: glasbenik; delo; upokojenec
. DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
1.	JOŽEF ZIMŠEK, roj. 11. 3. 1944 občina: Celje
naslov: Celje, Celovška 9 poklic: univ dipl. inž. gradb.; delo; svetovalec uprave DARS
2.	EMIL HEDŽET, roj. 28. 8. 1937 občina: Celje
16
luisiK
naslov: Celje, Pod gabri 3 poklic: pravnik; delo: upokojenec
3.	MARUA KRPAN, roj. 3. 1. 1932 občina: Celje
naslov: Celje. Škapinova 1 poklic; posiovodkinja; delo: upokojenka
4.	EMIL PEPELNJAK, roj. 15. 4. 1930 občina: Celje
naslov: Celje, Celestinova 13 poklic: inženir org. dela; delo: upokoje
AN/^
roj. :
1945
občina: Celj€ naslov: Celje, Miklošičeva 11 poklic: prof. um. zgodovine in sociologije; delo; vodja območne enote
6.	ALOJZ TERBUC, roj. 21. 6. 1942 občina: Celje
naslov: Celje, Cankarjeva 2 poklic: strojni tehnik; delo: upokojenec
7.	KARL STOKAVNIK, roj. 31. 7. 1944 občina: Celje
naslov: Celje. Ulica bratov Vošnjakov 5 poklic: strojni delovodja; delo: upokojenec
8.	PETER VIDENŠEK, roj. 1. 5. 1937 oböna: Celje
naslov; Celje, Milčinskega 8 poklic: ekonomski tehnik; delo: upokojenec
9.	ŠTEFAN JAGER, roj. 15. 2. 1933 občina; Celje
naslov: Celje. Miklošičeva II a poklic; srednja šola; delo: upokojenec
10.	FRIDERIK KRAU, roj. 26. 6. 1943 občina: Celje
naslov: Celje, Škapinova 1 poklic: višji upravni delavec; delo: upokojenec
11.	MARÜAN SNEDIC, roj. 21. 2. 1934 občina: Celje
naslov: Celje, Grunova 13 poklic: elektro mehanik; delo: upokojenec
V voUlni enoti se voli 11 članov mestnega sveta.
Glasuje se samo za eno (1) listo kandidatov. Volivec lahko da en preferenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero bo sla-
VOLILNA ENOTA ST. 3
obsega območja naslednjih mestnih četrti in krajevnih skupnosti: Savinja, Karel Destovnik-Kajuh, Slavko Šlander, Medlog, Dolgo polje in Pod gradom.
o vpisant
aslednj
1. NOVA SLOVENUA - KRŠČANSKA UUDSKA STRANKA (N.Si)
TOMAŽ RAZNOŽNIK, roj. 28.12.1965
občina: Celje
naslov: Celje, Zoisova 1
poklic: univ. dipl. inž. kern, tehn.;
delo: samostojni tehnolog
MARUA GRAČNAR. roj. 11. 7. 1948
občina: Celje
naslov: Celje, Na zelenici 9 poklic: univ. dipl. pravnica; delo: upokojenka SANDI KRIVEC, roj. 7 5. 1972 občina: Celje
naslov; Celje, Zagrad 131 b
poklic: dipl. uprav, org.;
delo: svetovalec
BOŽIČA GAL, roj. 21. 12. 1979
občina: Celje
naslov: Celje, Zagrad 60 c
poklic: medicinska sestra;
delo: organizatorica zdravstvene nege
DANIJEL POLÜTNIK, roj. 22. 10. 1950
občina: Celje
naslov; Celje, Čopova 17
poklic: KV kuhar; delo: kuhar
IVANA STRENČAN, roj. 10. 12. 1938
občina: Celje
naslov: Celje, Lava 17
poklic; kmetica gospodinja;
delo: upokojenka
7.	ZOFUA SLAMNIK, roj. 16. 4. 1949 občina; Celje
naslov: Ceije, Zagrad 34 c poklic: prodajalka; delo: upokojenka
8.	JOŽEF ANTON KASTELIC, roj. 3. 11. 1936
občina: Celje naslov: Celje. Nušičeva 4 poklic: gradbeni tehnik; delo; upokojenec
9.	AGATA ZUPAN POTOČNIK, roj. 15. 4. 1952
občina: Celje
naslov: Celje, Kersnikova 22 poklic: upokojenka; delo: upokojenka
10.	LJUDMILA KINK, roj. 25. 7. 1937 občina: Celje
naslov: Celje. Nušičeva 2 a
poklic: knjižničarka; delo: upokojenka
11.	JOŽEF TOMAŽIC. roj. 9. 11. 1950 občina: Celje
naslov: Celje, Ljubljanska 80 poklic: elektro inženir; delo: glavni inženir
2. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, SLS
BOJAN ŠROT, roj. 9. 2. 1960
občina: Celje
naslov: Celje, Zagrad 56
pokKc: imiv. dipl. pravnik;
delo: župan in odvetnik
BORISLAV JAGODIČ, roj. 5. 3. 1944
občina: Celje
naslov; Celje, Kopitarjeva 5 pokhc: magister farmacije; delo: farmacevt
MILENA ČEKO PUNGARTNIK,
roj. 10. 4. 1967
občina: Celje
naslov: Celje, Vegova 2
poklic: dipl. upravna organizatorka;
delo: višja svetovalka
FRANCI nLU»ČIČ, roj. 18. 3. 1950
občina: Celje
naslov: Celje, Ljubljanska 78
poklic: strojni tehnik;
delo: podžupan in vodja proizvodnje
ALOJZ OCVIRK, roj. 14. 9, 1953
občina; Celje
naslov: Celje, Japljeva 21
poklic: cvetličar;
delo: samostojni podjetnik
BARBARA KRAJNC, roj. 29. 3. 1976
občina: Celje
naslov; Celje, Kopitarjeva 5 poklic; dipl. medicinska sestra; delo: nega starostnikov LUCIJA KOŠTOMAJ, roj. 27. 9. 1979 občina: Celje
naslov: Celje, Trubarjeva 53 a poklic: ekonomska tehnica; delo: tajnica
DARKO ŽVIŽEI, roj. 10. 12. 1958 občina: Celje
naslov; Celje. Na zelenici 11 poklic: zlatar; delo: voditelj TV-oddaj ANJA ŠEŠKO, roj. 25. 4. 1979 občina: Celje
naslov: Celje. Vrunčeva 25 a poklic: gimrrazijska maturantka; delo: študentka I. JANEZ HROVAT, roj. 23. 9. 1948 občina; Celje
naslov: Medlog, Medlog 8 a poklic: dr. vet. medicine; delo: veterinar . BOJAN KRAJNC, roj. 14. 9. 1966 občina: Celje
naslov: Celje, Na zelenici 10 poklic: strojni tehnik; delo: podjetnik
SEG - STRANKA EKOLOŠKIH GIBANJ SLOVENIJE
1.	JANEZ KOPAČ. roj. 21. 10. V občina: Celje
naslov: Celje, Zvodno 25 f poklic; gimnazijski maturant; delo: sanitarni higienik
2.	URŠKA MARCiC, roj. 23. 4. občina: Celje
naslov: Medlog, Medlog 42 poklic: profesorica geografije i vine; delo; nezaposlena
3.	CVETKA DEBEUAK, roj. 31. občina: Celje
naslov; Celje, Ljubljanska cesi
poklic: višja upravna delavka; delo; višja strokovna sodelavka MARINO DENOVNIK, roj. 2. 3. 1960 občina: Celje
naslov: Celje, Trubarjeva 19
poklic: instalater;
delo: samostojni podjetnik
TATJANA VODEB. roj. 19. 7. 1962
občina; Celje
naslov; Celje, Zoisova 2
poklic: učiteljica; delo; učiteljica
MIROSLAVA ISKRAČ, roj. 8. 11. 1949
občina; Celje
naslov; Celje, Kajuhova 7
poklic: srednja šola;
delo: administratorka
ANICA TOMAŽIN, roj. 26. 7. 1949
občina: Celje
naslov: Celje, Japljeva 7
poklic: dipl. upr. organizatorka;
delo: upokojenka
IRMA SVEČAK, roj. 5. 8. 1932
občina: Celje
naslov: Celje, Trubarjeva 6
poklic: srednja šola; delo: upokojenka
. MLADI ZA NAŠO PRIHODNOST
PETRA KODELA FELICIJAN,
roj.
občin
: Celj(
naslov: Celje, Trubarjeva 46 poklic: mag. znanosti drž. in evr. študij; delo: pravnica BOŠTJAN PAUR, roj. 4. 1. 1974 občina: Celje naslov: Celje, Čopova 13 poklic: strojni tehnik; delo: zavarovalni zastopnik ROMANA ZABRET, roj. 26. 6. 1978 občina: Celje
naslov: Celje, Ljubljanska 62 poklic: poslovna sekretarka; delo: koordinatorka Servisa 48 ANDREJ PINTARIČ, roj. 24. 5. 1976 občina: Celje
naslov: Celje, Vrunčeva 22 poklic: ekonomsko komercialni tehnik; delo: kontrolor - koordinator polic URŠKA SREBOT, roj. 13. 9. 1976 občina: Celje naslov: Celje. Zagrad 23 c poklic; gimnazijska maturantka; delo; tehnična direktorica
1. CEUSKA NEODVISNA LISTA
ŠTEFAN JUG, roj. 1. 6. 1944 občina: Celje naslov: Celje. Ipavčeva 2 poklic: višji organizator špori. rekreacije; delo; upokojenec MIHAEL ZVER, roj. 14. 8. 1952 občina naslov: poklic:
delo; vodja marketinga DR. ALENKA MANDIČ, i
Ljubljanska cesta 3
': Celje, Trubarjeva 52
a;delo:2obozdra
tvo - privatna praksa JOŽEF - KONRAD RATEJ,
roj. 5. 5. 1943 občina: Celje naslov: Celje
poki
inž.;
upokojenec BOGDAN POVALEJ, roj. 15. 5. 1946 občina: Celje
naslov; Celje, Vrunčeva 25 a pokhc: učitelj telesne vzgoje; delo: sekretar Športne zveze Celje MAG. ALEKSANDRA HRIBAR-KOŠIE roj. 14. 9. 1960 občina: Celje
naslov: Celje, Kersnikova 32 a poklic: profesorica angl. in nemšk. jezika; delo; predavateljica angl. in nemšk. j.
JOSIP - MLADEN JAZBEC,
občina: Celje
naslov: Celje, Stritarjeva 13 poklic; dipl. inž.; delo: vodja službe informatike BOŽO ŠTUCL, roj. 16. 1. 1963 občina: Celje oktober 2006 -^—
naslov; Celje, Veselova 12 poklic: poslovni sekretar; delo; samostojni podjetnik MARTA PETEK, roj. 29. 9. 1952 občina: Celje naslov: Celje, Zagrad 79 pokhc: administratorka; delo; tajnica I. TOMAŽ FLUDERNIK, roj. 16. 12. 1973 občina: Celje
naslov: Celje, Kersnikova 8 poklic: samostojni podjetnik; delo: samostojni podjetnik . FRANCI ŠKORJANC, roj. 8. 5. 1975 občina: Celje
naslov: Celje, Trubarjeva 52 poklic: elektro tehnik; delo: računalničar
6. LDS UBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
ZDENKO PODLESNIK, roj. 28. 6. 1960 občina: Celje
naslov: Celje, Oblakova 12
pokhc: dipl. ekonomist;
delo: direktor CBH d.o.o.
PRIM. MARTA KRIŽNAR ŠKAPIN,
dr dent, med., roj. 22. 5. 1941
občina: Celje
naslov: Celje, Skvarčeva 1
poklic: prim., dr. dentalne medicine;
delo: zobozdravnica
BOŠTJAN DERMOL, roj. 22. 3. 1976
občina: Celje
naslov: Celje, Ljubljanska 88 poklic: študent; delo: študent JOŽEF TURNŠEK, roj. 24. 4. 1938 občina: Celje naslov: Celje, Vojkova 2 pokhc: dipl. ekonomist; delo: upokojenec
DR. BRIGITA KOKLIČ, roj. 14. 1. 1969 občina: Celje
naslov: Celje, Ljubljanska 33 poklic: dr. kemijskih znanosti; delo: vodja metalurškega laboratorija RADE KNEŽEVIČ, roj. 19. 8. 1949 občina: Celje
naslov: Celje, Na zelenici 4
poklic: univ. dipl. inž. el.; delo: inženir
ALOJZ MELAVC, roj. 24. 12. 1942
občina: Celje
naslov: Celje, Skvarčeva 6
poklic: elektrotehnik; delo; upokojenec
METKA KNEŽEVIČ, roj. 15. 11. 1982
občina: Celje
naslov: Celje, Vrunčeva 35 a poklic: študentka; delo; študentka ROK URŠIČ, roj. 2. 10. 1979 občina: Celje
-: Celjt
g 56
poklic
poklicna šola;
podje
. ZVONIMIR CEPUŠ,
občina: Celje naslov: Celje, Nušičeva 5 poklic: univ. dipl. inž. elektronike; delo: samostojni podjetnik . BORUT ALUJEVIČ, roj. 16. 5. 194 občina: Celje
naslov: Celje, Na zelenici 10 poklic; univ. dramski igralec; delo: upravnik SLG Celje
[949
ZELENI SLOVENIJI
1.	URŠA DRUGOVIČ, roj. 1. 2. 1966 občina; Celje
naslov: Celje, Na otoku 13
poklic: univ. dipl. biologinja; delo: vodja
2.	MILAN KOVAČIČ, roj. 8. 3. 1953 občina: Celje
naslov: Celje, Na otoku 17
poklic: elektro tehnik; delo: elektrikar
3.	BARBARA ŠKEDEU, roj. 3. 8. 1971 občina: Celje
naslov: Celje, Ljubljanska cesta 58 poklic: komercialistka; delo: komerciahstka
4.	IVAN PODERGAJS, roj. 22. 5. 1948 občina; Celje
naslov: Celje, Zagrad 62 d
poklic: univ. dipl. inž. el. tehnologije;
delo: vodja prodaje
5.	ANDREIAHOCHKRAUT, roj. 6.8.1962 občina: Celje
naslov: Celje, Ul. V. Prekomorske
J!!*»« »sUSIIf
ILITVE2006
17
pok)
:: socialna delavka; delo: (
6.	JOŽEFMARTINUMEK,roj. 1. 11. 1942 občina: Celje
naslov: Celje, Ronkova ulica 14 poklic: dipl. ekonomist; delo: upokojenec
7.	STANISLAV ČATER, roj. 6. 10. 1947 občina: Celje
naslov: Pečovnik, Pečovnik 33 poklic: kovinar; delo: varilec
8.	LENART HORVATIČ, roj. 10. 10. 1947 občina: Celje
naslov: Celje, Polule 77 a poklic: grafik; delo: upokojenec
9.	JOŽEF ŠTABUS, roj. 2. 6. 1944 občina: Celje
naslov: Košnica, Košhica 51 g poklic: tehnični risar; delo: risar
10.	VESNA NOVAK, roj. 3. 12, 1948 občina: Celje
': Celj<
D žele
poki
delo: psihiatrinja specialistka n. JANEZ GORENŠEK, roj. 9. 9. 1976 občina: Celje
naslov: Celje, Vegova ulica 26 poklic: zdravstveni tehnik;
): zdra
li tehni
- AKTIVNA SLGVENU
MATIS FILIPiC, roj. 8, 2. 1977 občina: Celje
naslov; Celje, Nazorjeva 23 poklic: vrtnarski tehnik; delo: študent - absolvent ZVONKA GROBELNIK HLIPlC, roj. 22. 8. 1950 občina: Celje
naslov; Celje, Nazorjeva 23 poklic: finomehaničarka; delo: upokojenka ALEKSANDER KOLAR, roj. 13. 8. občina: Celje
naslov: Celje, Ljubljanska 56 poklic: mehanik; delo: samostojni podjetnik BARBARA FILIPIČ, roj. 26. 7. 19 občina: Celje
naslov: Celje, Nazorjeva 23 poklic: gostinska tehnica; delo: natakarica
SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS
LIDU MAJERIČ, roj. 27. 9, 1951 občina: Celje
naslov: Celje, Ljubljanska 33 poklic: univ. dipl. ekonomistka; delo: upokojenka
ZLATKO LUKAŠČIK, roj. 8. 12. 1934 občina: Celje
poklic: dipi. inž. metalurgije;
delo: upokojenec
BORUT TOPOLE, roj. 3. 9. 1979
občina: Celje
naslov: Celje, Vegova 28
poklic: dipl. ekonomist;
delo: komercialist
ZORA ŠULIGOJ, roj. 25. 5. 1952
občina: Celje
naslov; Celje, Na otoku 15 poklic; višja medicinska sestra; delo; glavna sestra ALEŠ SINAMOVIC, roj. 6. 2. 1977 občina: Celje
naslov: Celje, Trubarjeva 12 poWic: ekonomski tehnik; delo: trgovec
MILAN PEUNIK, roj. 8. 4. 1951 občina: Celje
naslov: Celje, Na otoku 12 poklic: dipl. ekonomist; delo: direktor HERTA KOŠTOMAJ, roj. 7. 8. 1942 občina: Celje
naslov: Celje, Ljubljanska 28 poklic: kemijska procesničarka; delo: upokojenka
ŠTEFANIJA KURE, roj. 21. 4. 1939 občina: Celje
naslov: Celje, Ljubljanska cesla 60 poklic; višja pedagoška; delo: upokojenka EVA PAJTLER, roj. 29. 12. 1980 občina: Celje
loklic:
jska r
rantka;
10.	EDVARD VENGUST, roj. 14. 3. 19'
občina: Celje
naslov; Celje, Cesta na grad 66 a poklic: voznik inštruktor; delo: direktor
11.	DARKO PIRTOVŠEK, roj. 11. 11. 1 občina: Celje
naslov: Celje, Partizanska cesta 22 poklic: magister poslovod. in org.; delo: profesor
lEMOKRATI SLOVE)
BOJAN UMEK, roj. 22, 6. 1959 občina: Celje naslov: Celje, Na otoku 1 . pokUc: dramski igralec; delo: dramski igralec TAJA ŽABERL, roj. 10. 12. 1969 občina: Celje
naslov: Zagrad, Zagrad 121 a poklic: univ. dipl. pravnica; delo: direktorica MIRAN VITEZ, roj. 22. 5. 1954
poklic: receptor; delo: delo v recepciji ZLATKA MEŠKO - ŠTOK,
roj.
[952
občina: Celje naslov: Celje, Kosovelova ul. 7 poklic: magistra znanosti - kadr. managm.; delo: višja predavateljica IRENA MROVUE, roj. 13. 2. 1954 občina: Celje
naslov: Celje, Trubarjeva 69 poklic: pravnica; delo: pravne zadeve MITJA OCVIRK, roj. 12. 8. 1958
poklic: kon delo: prodaj
11. SOCIALNI DEMOKRATI
1.	JANJA ROMIH, roj. 26, 8. 1962 občina: Celje
. naslov: Celje, Ljubljanska cesta 24 poklic: univ, dipl. politologinja; delo: vodja sektorja za delovne migracije
2.	DAMIR IVANČlC, roj, 3, 12. 1980 občina: Celje
naslov: Celje, Ul, V. Prekomorske brigade 6
poklic: univ. dipl. pravnik;
• delo: sodniški pripravnik
3.	ŽEUKA VOVK, roj. 24, 5, 1946 občina: Celje
naslov: Celje, Na zelenici 15 pokÜc: fizioterapevtka; delo: upokojenka
4.	RIKARD MAJCEN, roj, 7, 8, 1953 občina: Celje
naslov: Celje, Japljeva 3 poklic: univ, dipl. ekonomist; delo: direktor
5.	SABINA JEREB, roj, 30, 6. 1965 občina: Celje
naslov: Medlog, Medlog 32 poklic: ekonomska tehnica; delo: disponentka
6.	EGON KOŠTOMAJ, roj. 22, 4. 1943 občina: Celje
naslov: Celje, Partizanska cesta 25 poklic: univ. dipl, ekon,, univ, dipl. inž, gozd; delo: upokojenec
7.	JANEZ GROBELNIK, roj. 17 10. 1920 občina: Celje
naslov: Celje, Božičeva 4 pokhc; trgovski zastopnik; delo: upokojenec
8.	METKA ZORKO, roj. 24, 11. 1955 občina: Celje
naslov: Celje, Na zelenici 8 poklic: upravno administrativna tehnica; delo: tajnica
9.	MARJANA SENČAR SRDIČ, roj. 12. 4. 1976
občina: Celje
naslov: Polule, Polule 77 b poklic: univ, dipl. ekonomistka; delo: vodja poslovne enote
10.	MARKO TUKARIČ, roj. 5. 5. 1940 občina: Celje
naslov: Celje, Ljubljanska cesta 62
poklic: univ, dipl. inž. kemijske t< logi,; delo: upokojenec . IVAN DOMITROVIČ, roj. 23. 6, občina: Celje
naslov: Celje, Kosovelova 5 poklic; predmetni učitelj; delo: ravnatelj
GLAS ŽENSK SLOVENÜ
1.	RUDOLF LORENČAK, roj. 11. 6, 1953 občina: Celje
naslov: Celje, Na zelenici 9 poklic: tehnični risar; delo: samostojni podjetnik
2.	VLADO BOJOVIČ, roj. 10, 6. 1952 občina: Celje
poklic: pravnik; delo; nezaposlen
3.	EVA LORENČAK, roj, 23. 4. 1987 občina: Celje
naslov: Celje. Na zelenici 9 poklic: študentka; delo; študentka
. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS
URŠKA KAJTNER, roj. 23, občina: Celje
naslov: Celje, Malgajeva uli poklic: gimnazijska mature delo: študentka pravne fakulteti
:ka;
14. ZA DELOVNA MESTA
1.	MILAN KOS, roj. 23. 12, 1963 občina: Celje
naslov; Celje, Zagrad 31 a poklic: trgovec; delo; direktor
2.	SEBASTJAN KLINC, roj. 30, 9. 1973 občina: Celje
naslov; Celje, Pečovnik 54 poklic: strojni tehnik; delo: operater čistilnih naprav
3.	SABINA VIZJAK, roj, 7. 12. 1961 občina: Celje
naslov: Celje, Ljubljanska cesta 86 b poklic: profesorica; delo; profesorica
4.	HASAN IBRIČ, roj. 24. 9. 1960 občina: Celje
naslov: Celje, Oblakova 14 poklic; specialist poslovne ekonomije delo: tehnolog
5.	BORIS KUGLER, roj. 23. 4. 1967 občina: Celje
naslov: Celje, Zagrad 31 i poklic: gostinski tehnik; delo: direktor
6.	METKA SELES, roj. 5. 7, 1946 občina: Celje
naslov: Celje, Maistrova 2 pokUc: ekonomistka; delo: upokojenka
7.	DANUEL KMETEC, roj. 11. 12. 1961 občina: Celje
naslov: Celje, Zagrad 140 a poklic: avtomehanik; delo: direktor
8.	ANTON ČANDER, roj. 31. 8. 1950 občina: Celje
naslov: Celje, Maistrova 1 poklic: ekonomski tehnik; delo: računovodja
9.	STANISLAV ŠPIUAK, roj. 8. 4. 1955 občina: Celje
naslov: Celje, Lisce 29 a
pokhc: elektro tehnik; delo: direktor
10.	KEMAL ZUPANC, roj. 19. 7. 1957 občina: Celje
naslov: Celje, Zagrad 128 b poklic: ekonomski tehnik; delo: ekonon
11.	MARJETICA DORN, roj. 29. 8. 1946 občina: Celje
naslov: Celje, Zagrad 98 poklic: ekonomska tehnica; delo; upokojenka
. DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
i. 20.:
1.	JOŽEF BUČER, 1
občina: Celje naslov: Celje, Vegova 12 b poklic: univ. dipl. ekonomis delo: upokojenec
2.	ZORA KOREN, roj. 3. 8. 19' občina: Celje
naslov; Celje, Ipavčeva 4 poklic; prometna tehnica;
delo: upokojenka
3.	HINKO JORDAN, roj. 16. 3. 1934 občina: Celje
naslov: Celje, Šercerjeva 20 poklic; elektro inženir; delo; upokojenec
4.	ANTONIJA ZATLER, roj, 25. 5. 1941 občina: Celje
naslov: Celje, Tržaška 7 poklic: dipl, pravnica; delo: upokojenka
5.	JANKO CVETKO, roj, 30, 9, 1946 občina: Celje
naslov: Celje, Malgajeva 4
poklic: strojni tehnik; delo: upokojenec
6.	JOŽE KUČER, roj, 2. 4. 1934 občina: Celje
naslov: Celje, Zagrad 15 poklic: npravni pravnik; delo: upokojenec
7.	VIKTOR ZUPANC, roj. 17 8, 1933 občina: Celje
naslov: Celje, Kamniška 6
poklic: inž. org, dela; delo: upokojenec
8.	FRANC ČEVNIK, roj, 21. 9, 1927 občina: Celje
naslov; Celje, Tavčarjeva 4 poklic; pravnik; delo: upokojenec
9.	IVANA REMS, roj. 14. 3. 1949 občina: Celje
naslov; Celje, Medlog 26 pokhc: ekonomistka; delo: upokojenka
10.	FRANČIŠKA AŠKERC, roj. 28. 7. 1941 občina; Celje
naslov: Celje, Košnica pri Celju 29 c poklic: srednja izobrazba; delo: upokojenka
11.	MILAN KOLAR, roj. 24. 12. 1936 občina: Celje
naslov: Celje, Trubarjeva 53 b poklic: avtomehanik; delo: upokojenec
V volilni enoti se voli 11 članov mestnega
Glasuje se samo za eno (1) listo kandidatov. Volivec lahko da en preferenčni glas kandidatu, ki mu daj e pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero bo glasoval.
Volitve bodo v nedeljo Števili
ktobra 2006,
U-00003/2006 . oktober 2006
Občinska volilna komisija Mestne občine Celje iskih knezov 9, Celje
18
LÖKÄLWEVOUTVi 2006
-©1 !-:3iii
KANDIDATI ZA VOLITVE V OBČINI ŠENTJUR
Na podlagi 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, šL 22/06 - UPB2, 70/06 - odi. US RS) vzvezi z določbo 4. odstavka 64. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92,60/95 in 78/06) Občinska volilna komisija Občine Šentjur objavlja
VOLITVE ŽUPANA OBČINE ŠENTJUR
NA REDNIH VOLITVAH, KI BODO 22. OKTOBRA 2006
Vrstni red kandidatov je določen z žrebom.
1.	JOŽE KORŽE,roj. 11. 4.1950, naslov: Ponikva 77 a, Ponikva, poklic; strojni telinik, delo: telinič-nl vodja vzdrževanja;
predlagatelj; SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
2.	MIRKO ČANDER, roj. 12. 5.1949, naslov; Cvetna ulica 38, Šentjur, poklic: elektromehanik, delo: odnosi zjavnostml;
predlagatelj; EU DEMOKFWISLOVENUE
3.	MAG. ŠTEFAN TISEL, roj. 25. 12. 1954, Ulica Antona Martina Slomška 5, Šentjur, poklic; zdravnik, delo: specialist urolog; predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE, NOVASLOVENIJA-KRŠČANSKA
. TEREZUAJAGER,roi.23.9.1947,naslov:Pe-šnica 1, Šentjur, poklic; upokojenka, delo; upokojenka
. MARIJANASEKULIČ, roj. 22.6. 1946, naslov; yubljanskacesta7, Šentjur, p<^lc: arhitekt, deb; upokojenka
, JOŽEF PUŠNIK, roj. 4.1.1953, naslov: Tratna pri Grobelnem 13, Grobelno, poklic: komercialni tehnik, delo: upokojenec
, MIHAEL VOpUŠEK, roj. 30. 8. 1942, naslov; Osredek 15, Šentjur, poklic: upokojenec, delo: upokojenec
. JOŽEFA RATEJ, roj. 24. 2.1941, naslov: Brezje ob Slomu 20 a, Ponikva, poklic; upokojenka, delo: upokojenka
ŠTEFAN ARZENŠEK, roj. 6.11.1930, naslov: Pesnica 12, Šentjur, poklic: upokojenec, delo: upokojenec
. Ime liste: N.Si NOVA SLOVENUA -KRŠČANSKA UUDSKA STRANKA
4. JANEZ MILAN ČOKL, roj. 6. 5.1939, Pesnica 4, Šentjur, poklic: ekonomski tehnik, delo: upokojenec;
predlagatelj: SLOVENSKA UUDSKA STRANKA Glasuje se za enega kandidata.
Na podlagi 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnit) volitvah (Uradni list RS, št 22/06 - UPB2, 70/06 - odi. US RS) vzvezi z določbo 4. odstavka 64. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92,60/95 in 78/06) Občinska volilna komisija Občine Šentjur objavlja seznam potrjenih kandidatur za
VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŠENTJUR
Vrstni red list je določen z žrebom.
1. VOLILNA ENOTA:
Ime liste: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
. BRANKO OSET, roj. 5. 5. 1954, naslov: Pod Vrbco 17 a, Šentjur, poklic: prometni tehnik, delo;vodiaservisa . MIRA JAZBEC, roi. 3. 6.1964, naslov: Ul. Dušana Kvedra 38, Šentjur, poklic: knjižničarka, deio: knjižničarski referent . ALOJZ GAJŠEK, roj. 7. 4.1955, naslov; Krajn-čica 50, Šentjur, poklic: univ. dipl. inž. strojništva, delo; obratovodja . LOVRO PERČIČ, roj. 15. 2. 1974, naslov: Pesnica 8, Šentjur, poklic, dipl. upravni organizator, delo: vodja pokojninskega oddelka , ANTONUUBEJ.roj. 15.5.1953,naslov:Stop-če 9, Grobelno, pokJIc: stnsjni delovodja, delo; Izmenski delovodja
ALEKSANDRA SUSTER MOČNIK, roj. 12. 5. 1977, naslov: Vodruž 8 b, Šentjur, poklic: univ. dipl. politolog inj a, delo: Izvozna referentka DUŠAN SENICA,roj. 30.12.1963, naslov; Sve-tinova ul. 12, Šentjur, poklic: univ. dipl. ekonomist, delo: višji strokovni sodelavec . GREGOR KOVAČ. roj. 7. 1. 1974, naslov; Ul. TonetaSeliškarja 10, Šentjur, poWic; univ. dipl. pravnik, delo: odvetnik . DUŠAN JAGODIČ, roj. 4. 9.1971, nasiov; Pod Vrbco 25, Šentjur, poklic: veterinar, delo: veteri-
0. DAMJAN ROMIH, roj. 12. 3.1972, naslov; Ul. Toneta Seliškarja 5, Šentjur, poklic: elektroteh-
nik.delo: direktor s.p._
. Ime liste: DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV
STRANKA UPOKOJENCEVSLOVENIJE . STANKO ARTIČEK, roj. 19. 9.1944, naslov; Na Lipico 2, Šentjur, poklic: upokojenec, delo: upo-
. DRAGO ARZENŠEK, roj. 7. 9. 1966, naslov Podgrad 18 b, Šentjur, poklic; magister kemijskih znanosti, delo: vodja predstavništva v Sloveniji
. BARBARA LESJAK^roj. 3. 11. 1981, naslov: Dušana Kvedra 39. Šentjur, poklic: študentka, delo: študentka . KSENIJAKRAŠEVEC,roj. 17.6.1972,naslov: Cankarjeva 6 a, Šentjur, poklic: profesor razred-neg_a pouka, delo: učiteljica . JOZEFSELIČ,roj. 10.12.1951, naslov; Cesta na Rifnik 8, Šentjur, poklic; -, delo: samostojni podjetnik . . JADRANKA SKORNIK, roj. 18. 10. 1963, naslov: Valentina Orožna 3, Šentjur, pokfic: medicinska sestra, delo: medicinska sestra . RADOSLAV PALIR, roj. 9.1.1940, naslov: Dušana Kvedra31, Šentjur, poklic; psiholog, delo: upokojenec
, KARMEN LENIČ, roj. 8. 12. 1981, nasiov; Pesnica 3, Šentjur, poklic: slaščičarski tehnik, delo: slaščičarski tehnik . IVAN KUKOVIČ, roj. 3.9.1958, naslov; Dušana
Kvedra35, Šentjur, poklic: mizar, delo: mizar . JOŽEF OSET, roj. 36. 7.1942, naslov: Kozjanskega odreda 93, Šentjur, poklic: upokojenec, delo: upokojenec
10. ANTON CAMLOH, roj. 6. 2.1943, naslov; Bo-tričnica 5 a, Šentjur, poklic; upokojenec, delo; upokojenec
4. Ime Uste: SOCIALNI DEMOKRATI
Predlagatelj; SOCIALNI DEMOKRATI
1.	FLORJ/W<CVETOERJAVEC,roj.22.11.1944, naslov: C. Valentina Orožna 8 c, Šentjur, poklic; -, delo: upokojenec
2.	DUBRAVKATURK,roj.25.7.1958, naslov; Goriška ul. 11, Šentjur, poklic: univ. dipl. ekonomist, delo: bančna uslužbenka
3.	MARJANRAZTOČNlK,roj. 19.12. 1949, naslov: C. Kozjanskega Odreda 10 a, Šentjur, poklic: strojni tehnik, delo; priigrava deta - vodja
4.	JOŽEFA ŠMERCKOVAČIČ, roj. 19. 3. 1951, naslov: Leskovškova ul. 8, Šenflur, poklic: -, delo: upokojenka
5.	MARKVUUEVIČ, roj. 18. 9.1982, naslov: C. pod Rifnikom 13, Šentjur, poklic: -, delo: študent
6.	FRANČIŠKA LAJH, roj. 21. 10. 1951, naslov: Ul. I. celjske čete 34, Šentjur, poklic: delo: upokojenka
DRAGO GAUČ^ roj. 14.8.1956, naslov; Kolodvorska ulica 7, Šentjur, poklic; prodajalec, delo; referent za organizacijo pnreditev . FILIP BARIČ, roj. 10.12.1946, naslov; Ul. Dušana Kvedra 38, Šentjur, poklic; -, delo: upokojenec
. RADOVAN PEČEK, nDj, 23. 5. 1950, naslov; Pod gozdom 7, Šentjur, poklic; gradbeni tehnik, delo; strokovni sodelavec 0. ANTON RIJAVEC, roj. 27.8.1926, naslov; Cankarjeva ul. 12,Šentjur, poklic:-, delo: upokoje-
2.	SANDI POTOČNIK, roj. 4.2.1978, naslov; Prešernova ulica 3, Šentjur, poklic; univ. diplomirani pravnik, delo; pramik
3.	ALENKA PLAHUTA^roj. 31.10.1976, nasiov; Prešernova ulica 3, Šentjur, poklic: ekonomski tehnik, delo; izvozni komercialist
4.	PETER ROŽANC, roj. 21.7 1980, naslov; Ulica Dušana Kvedra 30, Šentjur, poklic: zdravstveni tehnik, delo: zdravstveni tehnik
5.	FRANC PLOŠNIK, roj. 31. 8.1970, naslov: Valentina Orožna 8c, Šentjur, poklic; osnovna šola, delo: športni organizator
6.	SIMONA JAGODIC, roj. 30. 9. 1976, naslov: Vrbno 41 a, Šentjur, poklic: ekonomski tehnik, delo; referent
7.	ANŽEJ DEŽAN, naj. 17.6.1987, naslov: Pesnica 45, Šentjur, poklic: gimnazijski maturant, delo: študent in glasbenik
8.	DAMJAN KOVAČIČ, roj. 1! Jerinova 10, Šentjur, pokli delo; inšpektor
9.	BARBARA CENTRIH, roj, 14.12.1977, naslov: Grobelno 114, Šentjur, poklic: profesor slovenščine, delo: poučevanje
10.	RUDOLF GAJŠEK, roj. 24.8.1939, naslov: Vrbno 40a, Šentjur, poklic: strojni tehnik, delo; upokojenec
8. Ime liste: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENUE
LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA
:: dipl.
3, naslov:
, Ime liste: EU DEMOKRATI SLOVENUE
Predlagatelj: EU DEMOKRATI SLOVENIJE , MIRKOČANDEr', roj. 12.5.1949, naslov: Cvetna ulica 38, Šentjur, poklic: elektromehanik, de-lo; stiki zjavnostml_
. Ime liste: Neodvisni
DARKO MAVRIC, roj. 18.9.1961, naslov: Cesta Kozjanskega odreda 15 a, Šentjur, poklic; stnaj-ni inženir, delo: samostojni podjetnik
Ime liste: STRANKA MLADIH SLOVENIJE - SMS
. MAG.MARKODIACI,roj.20.3. 197 Valentina Orožna 8b, Šentjur, poklic: znanosti s področja ekonomije in posle delo: svetovalec direktorja
. MARIJA VOLAVŠEK, roj. 14. 1. 1942, naslov; Marija Dobje 20 c, Dramlje, poklic; pta\ffiica, delo: upokojenka , FRANC ARZENAK, roj. 15. 2. 1956, naslov; Dolga Gora 56, Ponikva, poklic: delovodja, delo: delovodja , BOŠTJAN REZAR, roj. 14. 12. 1976, naslov; Proseniško 84, Šentjur, poklic: dipl. inž. gradbeništva, delo; vodja trženja gradbenih proizvo-OCN
. IRENAZDOLŠEK, roj. 7. 3.1963, naslov: Sve-telkalO, Dramlje, poklic; natakarica, delo; natakarica
JANKO PUŠNIK, roj. 1.12.1962, naslov; Hotu-nje 10 a, Ponikva, poklic: dipl. inž. elektrotehnike, delo: projektant telekom. omrežij . BOGDAN ZGONEC, roj. 31. 7. 1953, naslov; Razbor 10, Dramlje, poklic: kmet, delo: kmet
. Ime liste: DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENUE
Predla
: DeSl
O KRATI
SLOVENIJE
. ROBERTPOLNAR,n3j.1.12.1960,naslov:Ko-lodvorska ul. 4, Šentjur, poklic: komercialist, delo: komeroialist . SEBASTJAN JAKLIČ, roj. 11.6.1972, naslov: C. Miloša Zidanška 8 b, Šentjur, poklic; diplomirani ekonomist, delo: nabavni speclaiist . DUŠANKA PEŠAK, roj. 20. 11. 1951, naslov; Podgrad 10 a, Šentjur, poklic; medicinska sestra, delo; patronažna sestra . JURE GODLER, roj. 28. 1. 1974, naslov: Pod Vrbco 20 a, Šentjur, poklic; elektrotehnik, delo: samostojni podjetnik . ANTON KUKOVIČ, roj. 11.1.1962, naslov: Ul. skladateljevipavcev 21, Šentjur, poklic; referent, delo: skrbnik objektov - referent . LIDIJA HERCOG, roj. 4. 8. 1965, naslov: Pesnica 10, Šentjur, poklic: ekonomsko turistični tehnik, delo: direktorica zasebnega podjetja , ANITA KOLEŠA, roj. 13. 2.1961, naslov: Pod Vtt)C0 21, Šentjur, poklic: pravnik, delo: vodja izpostave sklada za kulturo . ALOJZ JAZBEC, roj. 3. 6. 1959, naslov: Ul. Dušana Kvedra 38, Šentjur, poklic: orodjar, delo: skladiščnik orodij . JURIJ CENTRIH, roj, 26.3.1953, naslov; Grobelno 114, Grobelno, poklic: avtoklepar, delo: podjetnik-voznik reševal, vozila 0. MIRANŠMID, roj. 3.3.1982, naslov: Ul. I. Celjske čete 33, Šentjur, poklic: študent, delo: štu-
. Ime Uste: SLOVENSKA UUDSKA STRANKA
. ROBERT MARUŠA, roj. 10. 11. 1963, naslov: Cesta na Brdo 22, Šenčur, poklic: difrt. inž. elektrotehnike, delo: vodja vzdrževanja . JANEZ MILAN ČOKL, roj. 6. 5. 1939, naslov: Pesnica 4, Šentjur, poklic; ekonomski tehnik, delo; upokojenec . MIHAELA ROŽEJ, roj. 6.12.1958, naslov: Pesnica 24, Šentjur, poklic; organizator dela, delo;
STRANKA ÜPOKOJENCEVSLOVENI
. ANTON VREČKO, roj. 17.1.1940, naslov: Ponikva 13 a, Ponikva, poklic: inž. strojništva, delo: upokojenec
. BOGOMIR ULBING, roj. 27. 8. 1933, naslov: Laze 13 a, Dr^lje, poklic: upokojenec, delo: upokojenec
. PAVLA SKOK, roj. 8.1.1948, naslov; Grošce6 a, Dramlje. poklic: upokojenka, delo; upokojenka
. IVAN BUSER, roj. 20.4.1950, naslov; Okrog 7,
Ponikva, poklic: delavec, delo; delavec . ROMANGRUBIČ, roj. 11.12.1942, na^ov: Go-ričica 17 a, Šentjur, poklic: upokojenec, delo: upokojenec
DRAGICA SLEJKO, roj. 2.3.1951, naslov: Dramlje 6 a, Dramlje, poklic: pomožna vzgojiteljica, delo: pomožna vzgojiteljica , FRANC eOBNAR, roj. 2. 9.1944, naslov; Ple-tovarje 3 a, Dramlje, poklic; upokojenec, delo; upokojenec
. Ime liste: N.Si NOVA SLOVENUA -KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA
_______KUKOVIČIČ, roj. 3.6.1972, naslov:
Franja Vrunča 1, Šentjur, poklic: strojni tehnik, delo; direktor
ROBERT GAJŠEK, roj. 1.4.1959, naslov; Ro-mihova ul. 6, Šentjur, poklic: univ. dipl. pedagog, delo: ravnatelj
TATJANA OSET, roj. 14. 2.1961, naslov: Crno-liška ul. 12, Šentjur, poklic: univ. dipl. umetn. zgodovinar-sociolog, delo: direktorica SIMON ZDOLŠEK, roj. 15.6.1965. naslov: Ul. skladateljev Ipavcev9a, Šentjur, poklic: univ. dipl. Inž. elektrotehnike, delo: predsednik uprave . VIKTOR ZALOKAR, roj. 5.10.1966, naslov: Ul. Tončke Čečeve 4, Šentjur, poklic; inž. strojništva, delo; vodja priprave proizvodnje meh. obd. . MATJAŽ KOVACIC, roj. 21.7.1970, nasiov: Kameno 4, Šentjur, poklic: avtomehanlk, delo: kmet 5. JURIJ MALOVRH, roj. 22.4.1946, naslov: Podgrad 38a, Šentjur, poklic: prometni Inženir, delo: upokojenec
2. VOLILNA ENOTA
Ime liste: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
JOŽE KORŽE, roj. 11.4.1950, naslov: Ponikva 77 a, Ponikva, poklic: strojni tehnik, delo: tehnični vodja vzdrževanja
ALOJZ MODIC, roi. 22.5.1951, naslov: Primož pri Šentjurju 23 a, Šentjur, poklic: strojni tehnik, delo: vodja obrata
Predlagatelj; N. Si NOVA SLOVENUA -KRŠČANSKAUUOSKASTRANKA . VILKO KRAMARŠEK, roj. 13. 11. 1966, naslov; Svetelka19b, Dramlje, poklic: univ. dipl. kadrov-nik, delo: inženir radiologije . FRANC KORENJAK, roj. 11. 1. 1957, naslov: Lokarje 2 d, Šentjur, poklic: avtoklepar, delo: operater kontrole . VESNA PODKRAJŠEK, roj 23. 2. 1984, naslov: Hotunje 37 b, Ponikva, poklic: študentka, delo: študentka . JERNEJ BOBNAR, roj. 10.8.1940, naslov: Razbor 4, Dramlje, poklic; upokojenec, delo; upokojenec
. KATJA JEVŠNIK, roj. 8. 4. 1982, naslov; Sve-telka 7, Dramlje, poklic: študentka, delo: študentka
. ALBIN GROSEK, roj. 20.1.1950, naslov: Slatina pri Ponikvi 17a, Ponikva, poklic; strojnik energetskih naprav, delo; strojnik energetskih na-
. JANEZŠIBAL,roj. 16.12.1931,naslov:Ponik-va 18 a, Ponikva, poklic: upokojenec, delo: upokojenec
. FRANC ŠTOR, roj. 21.4.1936, naslov: Boletina 2, Ponikva, poklic: upokojenec, delo: upokojenec
. Ime liste: SOCIi»
lEMOKRATI
Predlagatelj: SOCl/UJJI DEMOKRATI
1.	NATALIJA LIDIJA ŽVEGLER, roj. 31. 3. 1970, naslov: Razbor 30, Dramlje, poklic: pravnik, delo: vodja oddelka
2.	VILJEM ZATLER, roj. 12. 6. 1941, naslov: Ponikva 78 a, Ponikva, poklic: upokojenec, delo: upokojenec
3.	SREČKO MASTNAK, roj. 19. 7.1962, naslov: Proseniško 15 a, Šentjur, poklic: poklicni gasilec, delo: poklicni gasilec
4.	ROMAN ŽVEGLER, roj. 26.12.1966, naslov: Razbor 30, Dramlje, poklic: elektromehanik, delo: vzdrževalec naprav
5.	MARTINA SORČAN, roj. 6. 12. 1977, naslov: Hotunje 7 b, Ponikva, poklic; dipl. inženir, delo; strokovni sodelavec
6.	DUŠAN KUNDIN, roj. 21. 8.1951, naslov: Ponikva 69 a, Ponikva, poklic: likovni tehnik, delo: vodja oddelka
7.	STANISLAV ZATLER, roj. 30. 5.1944, naslov: Hotunje 5, Ponikva, poklic; ekonomist, deb: vodja GD_
8.	JOŽEFŽNIDAR, roj. 2.3.1949, naslov: Proseniško 24 C, Šentjur, poklic: s.p., delo; ni podjetnik
7. Ime liste: STRANKA MLADIH SLOVENUE - SMS_
Predlagatelj: STRANKA MLADIH SLOVENI
iOVI fEDNIK
«"TTTflTl
ilEVOLlfVE2006
19
. BOŠTJAN PISANEC, roj. 13. 1.1975, naslov: Hotunje 9a, Ponikva, poklic: gradbeni tehnik, delo: komercialist . JOŽEFMASTNAK,rol. 10.5.1950, naslov: Pro-seniško 38, Šentjur, poklic: gradbeni tehnik, delo: upokojenec . MAG. MATEJA BERGLEZ, roj. 27. 9. 1977, naslov: Goričica 14b, Šentjur, poklic: magistra znanosti s področja politologije, delo; svetovalka za mednarodno dejavnost . RENATO KOLENC, roj. 28.12. 1969, naslov: Dramlje 74, Drairilje, poklic: strojnik, delo: šofer . JERNEJ KOŠAK, roj. 5.6.1974, naslov: Ponikva 76c, Ponikva, poklic: višji zdravstveni tehnik, delo: glavni tehnik oddelka . TANJAŠUC, roj. 5. 8.1983, naslov: Uniše 16, Ponikva, poklic: poslovno komercialni t^nik, delo: študent
. ROBERTŽNIDAR,roj. 23.8.1969, naslov: Pro-seniško 24 c, Šentjur, poklic: strojni tehnik, delo: tiskarski oblikovalec , JERNEJ JANČIČ, roj. 15. 3.1980, naslov: Go-ričica3, Šentjur, poklic: profesor športne vzgoje, delo: učitelj športne vzgoje
. Ime Hste: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
2. Ime liste: DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
1.	SLAVKO ŠPUR, roj. 2.5.1951, naslov: Ponikva 48 a, Ponikva, poklic: univ. dipl. pravnik, delo: samostojni strokovni delavec
2.	PRIMOŽLAUBIČ,naj. 13.5.1975,naslov:Dram-Ije 33, Dramlje, poklic: gradbenik - suhomonta-ža, delo: v podjetju za urejanje okolja
3.	OLGAŽIDAN, roj. 21.10.1971, naslov: Šentjur, Goričica 7, poklic: dipl. medicinska sestra, delo: vodja patronaže
4.	MATJAŽSKUTNIK,roj. 12.5.1971, naslov: Dolga Gora 6, Ponikva, poklic: prometno transportni tehnik, delo: vlakovni odpravnik
5.	JOŽEF GAJŠEK, roj. 22. 5.1956, naslov: Dole 37, Šentjur, poklic: mehanik -gasilec, delo: poklicni gasilec
6.	MOJCAKLAJDERIČ, roj. 15.11.1971, naslov: Podgaj 16, Ponikva, poklic: ekonomski tehnik, delo: referent za kredite
7.	IVO SUPOVEC, roj. 4.4.1956, naslov: Tmovec pri Dramljah 51, Dramlje, poklic: elektrotehnik, delo: samostojni podjetnik
8.	STANISLAV SITER, roj. 6. 11. 1957, naslov: Dramlje 13 c, Dramlje, poklic: zlatar, delo: kuharski pomočnik
9.	Ime liste: SLOVENSKA UUDSKA STRANKA
3. VOLILNA ENOTA
1. Ime liste: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
8. MARKO PINTAR, roj. 21.7.1974, naslov: Jelce 11, Gorica pri Sliwiici, pokJic: trgovec, delo; trgovec
8. Ime liste: LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
1.	FLORJAN POTRATA, roj. 22. 5.1946, naslov: Gorica pri Slivnici 92, Gorica pri Slivnici, poklic: upokojenec, delo: upokojenec
2.	FRANCŽUREJ,roj.28.5.194l,naslov:Javcije 32, Gorica pri Slivnici, poklic: kmet, delo: kmet
3.	GABRIJELA CTANCAR, roj. 28. 3.. 1943, naslov: Loka pri Žusmu 107, Loka pri Žusmu, po-
1.	PRIMOŽ PEVEC, roj. 2. 3.1981, naslov: Slatina pri Ponikvi 32, Ponikva, poklic: univ. dipl. inženir zool.,delo:-
2.	ANTON KOLAR, rej. 21.5.1951, naslov: Svetel-ka8, Dramlje, poklic: poklicni voznik, delo: upokojenec
3.	BREDA TREBOVC, roj. 4.12.1962, naslov: Goričica 15, Šentjur, poklic: trgovska pomočnica, delo: gospodinja
4.	DARINKA ZDOLŠEK, roj. 26.10.1955, naslov: Slatina pri Ponikvi 26, Ponikva, poklic: ekonomski tehnik, delo: referent
5.	MARTIN KORENJAK, roj. 16. 8.1974, naslov: Laze pri Dramljah 4, Dramlje, poklic: kmetij^i tehnik, delo: kmet
6.	JOŽEF BRAČKO, roj. 27,12.1955, naslov: Primož pri Šentjurju 21 a, Šentjur, poklic: avtome-hanik, dele: šofer
7.	NEŽIKA POVALEJ, roj. 7.1.1956, naslov; Sve-telka 11 a, Dramlje, poklic: kenijski procesničar, delo: laboratorijski tehnik
8.	STASKA buser, roj. 21.9.1956, naslov: Bole-tina 8, Ponikva, poklic: univ. dipl. inž. agronomije, delo: ravnateljica
tvid pri Planini 5 a. Planina pri Sevnici, poklic: -, delo: upokojenec
5.	ERNESTZIDANSKI, roj. 12. 1. 1936, naslov: Gorica pri Slivnici 93, Gorica pri Slivnici, poklic: -, delo: upokojenec
6.	LEOPOLDŽAVSKI,roj. 4. 9.1960, naslov: Dn> binsko 5, Gorica pri Slivnici, poklic: mesar, delo:
7.	MARIJAČERNOŠA, roj. 26.10.1951, naslov: Gorica pri SImiIcI 82, Gorica pri Slivnici, poklic: šivilja, delo: upokojenka
3. Ime liste: N.Si NOVA SLOVENUA -KRŠČANSKA UUDSKA STRANKA
1.	JANKO CERKVENIK, ro\. 28. 8.1957, naslov: Gorica pri Slivnici 21 a, Gorica pri Slivnici, poklic: strojni tehnik, delo- pooblaščena oseba za varnost
2.	FRANCGRAČNAR, roj. 7.4.1953, naslov: Brdo 15, Planina pri Sevnici, poklic: gozdar, delo: kmetovaiec
3.	DARJA GRAČNAR, roj. 2. 8.1983, naslov: Brdo 15, Planina pri Sevnici, poklic: študent, delo: študent
4.	JANEZ BELINA, roj. 27. 12. 1971, naslov: Ka-lobje lOa, Kalobje, poklic: mizar, delo: montažno delo
5.	FRANC KUDNIK, roj. 16.6.1960, naslov: Ko-äiica 15. Kalobje, poklic; delavec, delo: dela-
6.	RUDOLF BUDNA, rcj. 26.3.1948, naslov: Podlog pod Bohoriem 32, Planina pri Sevnici, poklic: upokojenec, delo: upokojenec
7.	NATALIJA ARZENŠEK, roj 25, 3 1984, naslov: Kalobje 25, Kalobje. poklic: študentka, delo: študentka
8.	URŠKA NOVAK, n;^. 3.6.1985, naslov: Podleš-je 6 b, Kalobje, poklic: študentka, delo: študentka
4. Ime liste: SOCULNI DEMOKRATI
Predlagatelj: SOCIALNI DEMOKRATI
1.	MAG.VINCENCFRECE,roj. 25.11.1958, naslov; Drobinsko 7, Gorica pri Slivnici, poklic: magister ekon. in ponovnih ved, deto: višji svetovalec v UE Šentjur
2.	MARIJAN SKALE, roj. 7.10.1939, naslov: Loka pri Žusmu 109, Loka pri Žusmu, poklic: predmetni učitelj, delo: upokojenec
3.	DANICA RE brina 6,
ICA REČKOj roj. 25.1.1954, naslov: D( . 6, Loka pri Žusmu. poklic: gospodinja. d(
1.	IVAN ŠAFRAN, roj. 1.4.1957, naslov: Kostriv-nica 32, Kalobje, poklic: ključavničar, delo: livar
2.	LUDVIK ŽAFRAN, roj. 27. 9.1957, naslov: Bukovje pri Slivnici 1, Gorica pri Slivnici, poklic: -, delo: aranžerstvc - oglaševanje,
3.	NATAŠADOBERŠEK, roj. 21.3.1976, naslov: Planina pri Sevnici 47 a. Planina pri Sevnici, poklic; inž, gradbeništva, delo: direktorica
4.	JOŽE POLUTNIK,roj. 10. 3.1971, naslov: Loka pri Žusmu 71, Loka pri Žusmu, poklic: avtome-hanik, delo; vzdiievalec
5.	MILENA ŽLOF, roj. 2.1. 1960, naslov: Krivica 36, Prevorje, poklic: cvetličari<a, delo: gospodinja
6.	PETERŠANTEJ,roj. 19.4.1965, naslov: Planina pri Sevnici 13, Planina pri Sevnici, poklic: elektrikar, delo: direktor s.p.
7.	VIDAKODRIN. roj. 21.6.1957, naslov: Lokapri Žusmu 97, Loka pri Žusmu, poklic: ekonomski tehnik, delo: referentka za zavarovanje
8.	BOJAN PLANKO, roj. 28. 3.1983, naslov: Že-gar 28 a, Prevorje, poklic: gimnazijski maturant, delo: študent
1.	JOŽEF ARTNAK, roj. 1.3.1960, naslov: Javorje 15 a, Gorica pri Slivnici, poklic: pravnik, delo; pomočnik generalnega direktorja
2.	MIROSLAV PAJEK, roj. 27. 4. 1957, naslov: Lopaca 16, Prevooe, poWic: inž. metalurgije, delo: vodja proizvodnje
3.	MATEJABOBEK, roj. 18.4.1984, naslov: Planina pri Sevnici 27, Planina pri Sevnici, poklic: gimnazijski maturant, delo: študentka
4.	SREČKO VEBER, roj. 30.3.1961, naslov: Loka pri Žusmu 18 a. Loka pri Žusmu. poklic: trgovski poslovodja, delo; komercialist
5.	IZTOK SENICA, roj. 23.10.1972, naslov; Planina pri Sevnici 71, Planina pri Sevnici, poklic: univ. dipl. inž. strojništva, delo; prodajni inženir
6.	ANGELA HRIBERNIK, roj. 24. 10. 1944, naslov: Podlešje 6, Kalobje, poklic: upokojenka, delo; upokojenka
7.	IVAN KUKOVIČ, roj, 28.12.1968, naslov: Ve-zovje 13 a. Gorica pri Slivnici, poklic : profesor športne vzgoje, delo: profesor športne vzgoje .
8.	DAMJAN MAČEK, roj. 17.11.1975, naslov; Lopaca 38 b, Prevorje, poklic; inž. gradbeništva, delo; operativni vodja sektona VSVO
9.	Ime liste: SLOVENSKA UUDSKA STRANKA
1.	MILAN TANŠEK, roj. 21, 9. 1968, naslov: Bukovje pri Sivnici 15, Gorica pri Slivnici, poklic; komercialist, delo: vodja prodaje
2.	MAJDAREZEC, roj. 11.7.1962, naslov; Straš-ka Gorca 30, Prevorje, poklic: ekonomski tehnik, delo; gospodinja
3.	MARTIN LUSKAR, roj. 10, 10. 1967, naslov: Podpeč pri Šentvidu 3, Planina pri Sevnici, poklic: inž. kmetijstva, delo: vodja enote
4.	MAKS CVIKL, roj. 10. 2.1948, naslov; Gotica pri Slivnici 85, Gorica pri Slivnici, poklic; komercialni tehnik, delo: predstavnik
5.	SLAVICA VEBER, rx3j, 27.5.1959, naslov; Loka pri Žusmu 2i, Loka pri Žusmu. poklic: ekonomski tehnik, delo: zemljiško knjižni referent
6.	ANTON SENICA, roj. 18.1.1960, naslov: Go-lobinjek pri Planini 12, Planina pri Sevnici, poklic: kmetovalec, delo; kmet
7.	JOSIP ŠPOUAR, roj. 14. 5.1941, naslov; Ko-šnica 18, Gorica pri Slivnici, poklic: tapetnik, delo; upokoj.enec
8.	ALOJZ JEVSNIK, roj. 21. 6.1957, naslov; Pari-dol 24, Dobje pri Planini, poklic; trgovski poslovodja, delo; trgovski poslovodja
Glasuje se samo za eno (1) listo kandidatov. Volivec lahko da en preferenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na tisti, za katero bo glasoval.
Seznam kandidatov za člane svetov krajevnih skupnosti bo objavljen na spletni strani www.senliur.si in oglasni deski Občine Šentjur.
lo:^-.._____
4.	ANTON SPAN, roj. 16.10.1957, naslov; Doro-polje 18, Planina pri Sevnici, poklic: elektrotehnik, delo: hišnik v OŠ Planina pri Sevnici
5.	IVAN NOVAK, roj. 26.11.1956, naslov; Vodice priKalobju 26, Kalobje, poklic: kmet, delo; kmetovanje
6.	VINCENCIJ ŽLENDER, roj 26. 7. 1928, naslov: Loka pri Žusmu 52, Loka pri Žusmu, poklic: kmet, delo: upokojenec
7.	VOJKO ŠTIGLIC, roj. 13. 3.1962, naslov: Gorica pri Slivnici 113, Gorica pri Slivnici, poklic: monter TKT tehnike, delo: referent za naročniška razmeria
8.	ANDREJ FRECE, roj. 27. 2.1987, naslov: Drobinsko 7, Gorica pri Slivnici, poklic: gimnazijski maturant, delo: študent
7. Ime Uste: STRANKA MLADIH SLOVENIJE - SMS
DO 50% POPUST ZA DOLOČENE DEKORJE SAMO V INDUSTRUSKl PRODAJALNI V UBOJAH
1.	BORIS BELEJ, roj. 28. 11. 1969, naslov; Drobinsko 1, Gorica pri Slivnici, poklic: elektronik, delo: serviser
2.	ANTON MAČEK, roj 17. 12. 1963, naslov: Lopaca 30, Prevorie, poklic: strojni tehnik, delo:
-----_______IČ,roj. 28.3.1975, naslov; Loka pri Žusmu 55, Loka pri Žusmu, poklic: dipl. ekonomist, delo; komercialist . MATIJA ISKRA, raj. 10. 3.1980, naslov: Gorica pri Slivnici 22 c, Gorica pri Slivnici, poklic: gimnazijski maturantj delo: študent in varnostnik , DARJA GUBENSEK, roj. 21. 7. 1977, naslov: Dobje priLesičnem 11, Prevorje, poklic; gostinski tehnik, maser, delo: maser . UROŠURLEB, roj. 17.11.1977, naslov: Gorica pri Slivnici 12, Gorica pri Slivnici, poklic: klepar, delo: klepar
, METKAGUČEK, roj, 5. 3.1980, naslov: Vezov-je 9, Gorica pri Slivnici, poklic: zdravstveni tehnik, delo: zdravstveni tehnik
www.noviteilnik.com
www.raclioceije.coni

Super debi »Kamenega€< v Zlatorogu
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so odigrali domači derbi, pred 2.000 gledalci so gostili drugega letošnjega slovenskega predstavnika v ligi prvakov Gold dub.
No, zaradi odlične predstave pivovarjev je derbi izostal, trener Kasim Kamenica -»Kameni« je imenitno debi-tiral v Zlatorogu, njegovo moštvo je s kar desetimi goli razlike odpravilo Hrpeljce.
Bolni in pošicodovani junaic
v l. polčasu je uporabUo obrambo 3-2-1, v večini drugega 5-1. Že v 9 minutah je vratar Gorazd Škof imel 7 obramb, do polčasa 12, skupaj 19: »Motivacija je bila na zelo visokem nivoju. V prejšnji sezoni so bile nekatere stvari že zaključene pred tekmo z Gold clubom. Ne bomo se več obremenjevali za nazaj. Trenerje zahteval osredotočenost na igro v obrambi.« Po vodstvu z 18:11 pred odmorom je bilo v 36. minuti le še 20:18, Hrpeljci pa so zapravili napad. »Talina prednost v bodoče ne sme skopneti. Obenem pa smo dokazali, da se lahko dvignemo in ponovimo kakovostno igro. V zadnjih 15 minutah smo dobili 4 gole,« je poudaril Škof s petimi šivi nad levim očesom in povišano telesno temperaturo. Vse-
Aljoii Štefaniču, Velenjčanu pri Gold clubu, ni pomagala tudi sovražna nastrojenost proti Ediju Kokšarovu.
skozi je svoje poslanstvo na visokem nivoju opravljal Edi Kokšarov, v 2. polčasu se je razigral Sergej Harbok. Se-demmetrovko je izvedel tudi Miladin Kozlina za svoj tretji gol. Pri Gold clubu je Mustafa Torio zbral le 8 obramb, tudi zaradi strela v uvodu tekme, ki je končal v njegovi gla-
vi. V nedeljo sledi nova veselica v Zlatorogu, v drugi tekmi lige prvakov bo gost islandski Fram. »Islandci so absolutni avtsajderji. Pripravljali se bomo že na dvoboj z Gum-mersbachom, zato bom preizkusil nekatere taktične zamisli,« je dejal Kamenica. Tekmo 3. kroga lige prvakov ozi-
roma derbi skupine F z Gum-mersbachom bosta v Leverku-snu v četrtek sodila manj znana Madžara Peter Herczeg in Peter Siidi, delegat pa bo Slovak Josef Ambrus, stari maček pri EHF, in vse skupaj ne kaže prav nič dobro za celjsko moštvo,
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATiC
Še en derbi?
Nekaj Florijanov je sedelo, ploskalo in pelo, pesem pa je šld takole: »Kdor ne skače, ni za Cele. hej, hej hej!«
Rokometašice Celja Celjskih mesnin še niso oddale točke. V uvodu niso imele preglavic z Brežicami, sledila pa sta dva derbija.
V Žalcu so Celjanke slavile z najmanjšo razliko, v dvorani Golovec pa so nato proti Škofji Loki celo navdušile in tekmice ugnale z razliko 14 golov. "Dekleta so se držala dogovora, že prej pa so vestno odšle na ogled tekmic. Presenetile so me, kajti pričakoval sem, da bodo imele težje delo. Če je prvo mesto oddano, potem se bomo za drugo borili s Ptujem, Olimpijo in Škofjo Loko. Na gostovanju se proti Krimu seveda ne bomo vnaprej predali. Morda pa pride celo do presenečenja..." je dejal trener Tomaž Čater.
MA KRATKO
Pike na i ni biio
Stuttgart: Katarina Srebotnik je v 2. krogu teniškega turnirja v Nemčiji po maratonskem dvoboju, ki je trajal kar tri ure, izgubila prori šesti igralki sveta Rusinji Jeleni De-mentjevi s 6:4, 5:7 in 5:7. Nasprotnici sta se letos srečali že drugič in v obeh srečanjih je 25-letna Velenjčanka dobila uvodni niz, tretjega, odločilnega pa izgubila s 7:5. V drugem je vodila že s 4:1 ...
Odlična ceijsica obramba
v predtekmovalni skupini F lige prvakov sta izrazita favorita Celje Pivovarna Laško in Gummersbach. Prepričan sem, da bosta oba zma^ na Norveškem in Islandiji ter v medsebojnem obračunu odločOa zmagovalca. Nemško moštvo je odlično. Celjani se bodo morali zelo potruditi. Tako v San-defjordu kot v Kopru sta se domači moštvi sprva usu-ašili zvenečih imen. Celjani so z dobro obrambo, bila je res čvrsta, razorožili tekmece in jih dotolkli. Izgledalo je. kot da je Sandefjord izredno slab. Sam sem od njega resnično pričakoval več. Vedeti pa je treba, da najboljši Norvežani igrajo v tujini in da je celo ženski rokomet tam bolj priljubljen. Dodal bi, da mora evropska rokometna zveza preprečiti igranje v majhnih dvoranah, kjer je oteženo delo televizijcem. Rokomet bi moral slediti evropski košarki, Bil sem v dvorani Bonifika. Gold club je preveč spoštoval Barcelono, izredno statično igral obrambo, pomp lige prvakov je vplival na psihološko pripravljenost igralcev in Ka-talond so se celo po^avaii. Hipeljci so začeli i^ati dobro, ko so bili sproščeni, znižali so razliko in ko so prišU povsem blizu, pa so se ustrašili zmage in spet jim ni šlo nič od rok. S švedskim Hammarbyjem se bodo borili za drugo mesto v skupini. Čeprav so izgubili, je prišlo do nekakšne evforije med Primorci in javnost jih je povzdignila, kot da so zmagali. Poleg fizičnega napora so doživeli še čustvenega. V Celje so odšli z upanjem, da bodo ponovili drugi polčas proti Barceloni. Izkazalo se je, da še niso sposobni v kratkem času odigrati dveh težkih tekem. Tudi zahtevnejših tekem niso imeli v pripravljalnem obdobju, za razliko od celjskega kluba, ki si je moč nabiral prav proti zelo kakovostnim moštvom.
Celjska obramba je bila odlična, na čelu z Nadškofom Go-razdom. Hrvaška reprezentan-ta sta prinesla trdoto. Renato Sulič je onemogočil desne zu-nanjenapadalce,DenisŠpoljarič pa je steber na mestu »center-halfa«.Vprejšnji sezoni poškodovana Gorazd Škof in Matjaž Emmen sta bila med glavnimi
STROKOVNI KOMENTAR MIRA POŽUNA
akterji, z novo svežino, ki ju krasi po daljšem okrevanju. V kritičnih trenutkih, ko so se pokazale slabosti celjske ekipe in ko se je prednost topila, je Sergej Harbok z natančnimi streli s tal uspel zaustaviti nalet gostov.
Nekaj me zelo teži glede pritožb Gold cluba. Predstavniki klubov so nespretno sprejeli novo določilo, da lahko v slovenski hgi i^ajo trije tujci in še eden, ki ima slovensko državljanstvo in obenem pravico za igranje za slovensko reprezentanco. Pravilo je zame - seveda nisem pravnik - protiustavno. Zame ima vsak slovenski državljan enake pravice. Ne moremo zato delati razlik med tistimi, ki imajo pravico igrati za slovensko reprezentanco in tistimi, ki je nimajo. T\idi če bi se Edi Kokšarov odloČil, da ne bo več igral za Rusijo, bi moral čakati na nastop za Slovenijo tri leta. Mislim, da 50 že tri prvenstvene kroge kratili pravice Kokšarovu do dela. Kanček krivde ima tudi celjski klub, ker ni pravočasno zahteval tolmačenja.
Liga prvakov prinaša poseben naboj, precej domačih tekem paga nima. Zato pade zbranost. Hrpeljci sprememb še niso vajeni in bodo morda izgubili kakšno točko več v domačem prvenstvu kot bi jo sicer. Skozi šivankino uho so se izmuznili pri Svišu in Rudarju. Morda bo našteto v boju pod vrhom ali za vrh izkoristilo Gorenje, ki pa je za odtenek slabše kot v preteklem letu, a so v ospredju slovenski rokometaši.
Tomaž Čater
^'dezete
celjske mesnine
V Thun po zmago!
Po visoki zmagi nad SVIŠ-em v OP pri Gorenju pred povratno tekmo pokala pokalnih zmagovalcev z Wacker Thunom veje optimizem. Čeprav so si Velenjčani na prvi tekmi priigrali le tri gole prednosti (36:33), jih v Švico ne gredo braniti, temveč vknjižiti novo zmago.
»SVIŠ nam je služil za dobro pripravo pred sobotno tekmo. Igrdd iz Ivančne Gorice so zelo hitri v protinapadih, tako kot Thun, in danes smo jih dobro zaustavili Pomembno je bilo, da smo zmagali, zato imamo dober občutek pred povratno tekmo. Še vedno trdim, da smo imeli preteklo soboto slab dan. Če bomo pokazali takšno igro kot danes, predvsem iz drugega polčasa, se nimamo česa bati in se lahko iz Švice vrnemo z zmago.« pravi trener Lars Walther, ki je na sredini tekmi po poškodbi v obeh polčasih dal priložnost Primožu Proštu. ki se je v vratih odlično znašel in zbral 20 obramb. Švicarski trener Peter Bachman pričakuje v Thunu podobno vzdušje kot v Rdeči dvorani. Aleš Sirk se zaveda, da je na prvi tekmi »škripala« predvsem obramba: »Prelahko smo dobivali zadetke, mogoče smo celo podcenjevali njihovo zunanjo linijo. So pravi igralci, čeprav nimajo nekih sistemov, vedno igrajo ena na ena. Naš prehod v protinapad mora biti bolj prepričljiv, s čim manj napakami. Če bomo že samo to popravili, bo storjen velik korak k skupni zmagi. V tekmo gremo kot da je 0:0, poskusili bomo zmagati in se brez problemov uvrstiti naprej.«
JASMINA ŽOHAR
- Št. 79-6. oktober 2006 -
Obeta se pravi praznik
Le še dober teden nas loči od začetka prvenstva v vseh državnih košarkarskih ligah, zato klubi mrzlično pripravljajo vse potrebno za štart sezone.
Ekipe igrajo zadnje pripravljalne tekme, gledajo posnetke nasprotnikov v prvem krogu, aktivne pa so tudi uprave, ki želijo s posebnimi programi privabiti čim več ljudi v svoje dvorane.
Bčnin
Eni z I drugi s sosedi, tretji v tujini
Vse tri ekipe, ki bodo našo regijo zastopale v ligi UPCTe-lemach (1. A SKL), pospešeno igrajo zadnje pripravljalne tekme. Avse imajo svoj način. Laščani so na primer v glavnem igrali zbistveno močnejšimi evropskimi ekipami,
ki so na pripravah v Sloveniji. Trener Zoran Martič je želel predvsem učvrstiti svoje mlado moštvo in, sodeč po dobrih igrah proti bistveno močnejšim nasprotnikom, je na dobri poti. Laščani bodo po dolgih letih igrali samo državno prvenstvo, zato bodo imeli za pripravo na domače nasprotnike ves teden dovolj ča-
Šent jurski Alpos Kemoplast je tudi v tem pripravljalnem obdobju koristil metode iz lanske sezone, ko je na klop sedel Damjan Novakovič. Večino prijateljskih tekem so namreč Šentjurčani odigrali s hrvaškimi prvoligaši, nekaj tudi z domačimi B ligaši. Na ta način se skuša tudi nekoliko skriti igra pred nasprotniki v naši ligi, čeprav je to težko, kajti danes informacije in posnetki hitro potujejo naokrog.
Merkurjeifke slavile v Beogradu
šesto sez(uto v medn^o-odni regionalni ligi, ki |e bik sprva Jadranska, zdaj pa zaj^ia večji del Balkaaa, se . cdjske košarkarice. začele z zraago na gostovanju pri Crveni zvezdi z 61:55.
, Jutrf .se bodo .predstavile cehskim ljubiteljem košarke, tekmec .pato močni.Gospjt, ki ae varčuje pri^jsancah, ko., kupuje dcrepkve. Merkur je v Beogradu	2 9:4, na
odmOT pa odM s žestimi točkami naskoka. "Renra- {Bogomir Buk^ |e teteii najbolj, zaupal iidculenimva- > lovanlaiB, W so kljub slabšemu skeloi od t^ioic iale dvema zadetima troikaaaa !z enajstih posku'sov sredi tretje č«r tine vodile za 13 točk. Domačinke so z^ešile kar 16 metov, .a se raso predale ii3 pet:miHiir:pr^ ^meeffl iMd : izenaäle. Odgavornosi je spet prevzela oölifnä kova in.odlo^ tekmo, Po.želmeEOmvodu jeci|j,.iivr^tey. na zakljuöü tumk četverice Že bol)	od-
govorov pa bo pomadil tudi lutHinji tÄraßaivJu wedöi-ogleda. Bakvl■č^seveda primava, da.eldpa:žei4Q.u^4Bai £€-■ sar mu seveda spieh ne aaoreje zameriti, kajti tf^trezen---tančne tekme.so dejansko motile fclub^ Titem,-.kar .pa se po.dtugi strani m dogajalo.isgo^ Meri^fjii.
Prvo tekmo Fibin^. pokala, ki se p bodo Cel^ke udeležile že devet«, ^do odirale 9. tiovembfa v Szeg^u, ci^ pa je uvrstitevna v^ dnjgo.mesto v predt^^ovaSii ski^ Bi, Nova kapetanka je Velenjčanka Maja -&ltič: »Ce ne bo. težav s poškodbami, klubske dlje zaoeslavo. I^iko doseže-. mo. Ekipa dobro diha, kat je predpc^o} za uspeh2« SovaŠki trio Libicova-Kubatova4^kova so zameajaleiHrvaticš Mfc. Hjana Maganjič ter Srbkiifli Bojana Viilič {obe na center-skih položajih) .in organizatorka igre. Marina Ristit - Merkur tekeso v doffiaä koskurHici letos že r» bo snel v
• . '.DSmiUSTER'^
A šentjurski gledalci še ne vedo, kaj lahko pričakujejo od prenovljene ekipe, pri čemer je ta način dela lani prinesel odličen rezultat. Bo Uko tudi v novi sezoni?
Za razliko od omenjenih klubov so v Šoštanju svojo Elek-uro poslali na daljno Kitajsko. Na 14-dnevni turneji po provinci Shanghai je ekipa Bojana Laziča odigrala osem uradnih tekem in še štiri zaprta srečanja, ob tem pa ves čas tudi trenirala. Moštvo se je vrnilo s Kitajske in se bo zdaj doma pripravljalo na soboto in prvo tekmo, pred tem pa bo potrebno ponovno privajanje na Evropo in naš čas. Igra na Kitajskem naj bi bila po poročilih dobra, to pa je tudi dober obet za ljubitelje košarke v Šaleški dolini, da bodo tudi letos uživali ob igrah in zmagah svojih elek-tričarjev.
Za začetek pester program
Po 12 letih se bo v Rogaški Slatini znova začela sezona ženske košarke v 1, državni ligi. Izredni rezultati KD Janina in tradicija v preteklosti kažejo smer tudi v prihodnosti. V zadnjih štirih letih so bile igralke KD Janina trikrat državne prvakinje v kategoriji pionirk in prav ta potencial je bil vodilo, ki ga v klubu niso smeli več prezreti, zato tudi odločitev, da bodo štartah s člansko ekipo v novi sezoni, V soboto, 14. oktobra, ob 20, uri se bo začela prva tekma v I. SKL v dvorani Janina. Nasprotnik domače ekipe Kozmetike Afrodite bo Odeja iz Škofje Loke. Ker gre za prvo prvenstveno sre-čanje po tolikih letih, pripravljajo v KO Janina veliko svečanost ob tem dogodku, zato bi
bili veseli, če se jim bodo pridružili vsi ljubitelji športa iz Rogaške Slatine, Rogatca, Šmarja in okoliških krajev. Pred člansko tekmo se bo prireditev začela ob 19.30 z nastopom ansambla Štela s pevko Natašo Janžek, nastopale bodo mažoretke iz Rogaške Slatine in Maribora, med odmori bodo nastopile plesalke iz ŠKL iz Rogaške Slatine in drugih krajev. Pripravili bodo sreče-lov, nagradne igre za gledalce in bogate nagrade za tiste, ki bodo pri vstopnini prispevali postovoljni prispevek (sicer je prost vstop). Med nagradami je tudi barvni televizor, ki ga prispeva podjetje Jagros iz Rogaške Slatine, Torej bo v dvorani Janina zares veselo, kar si dogodek vrnitve ženske košarke tega mesta na karto prvoligaš-kih ekip vsekakor zasluži,
JANEZ TERBOVC
Kaže dobro
Kegljavke celjskega Miroteksa na Hrvaškem nastopajo na ekipnem svetovnem pokalu. Pričakovanja glede na pretekle uspehe 80 seveda visoka - med šestnajstimi klubskimi prvaki se uvrstiti najmanj med prve štiri.
Forma Celjank je odlična, na prvih dveh tekmah državnega prvenstva so postavile nova ekipna rekorda, med vikendom pa je blestela predvsem Barbara Fidel, ki je postavila absolutni rekord kegljišča Golovec, ko je podrla 662 kegljev V Džakovo je odpotovalo 9 tekmovalk, med njimi tudi Nada Savič, ki se je še nedolgo nazaj soočala s
poškodbo. Zadnjo preizkušnjo je uspešno opravila, zato trener Lado Gobec nanjo že računa. Tudi ostale tekmovalke so dobro pripravljene, kar so pokazale tako prvi kot tudi drugi dan tekmovanja. Po uvodnem nastopu so zasedale četrto mesto. Podobno je bilo tudi po drugem dnevu, le da so se povzpele mesto višje. Pred njimi so bUe le Romunke in Madžarke, razlika v kegljih pa majhna. Včeraj pozno popoldne sta na kegljišče v Džakovem stopih še zadnji dve celjski tekmovalki. Že danes sta na sporedu pol-finalna nastopa, jutri pa finale.
JASMINA ŽOHAR
Korunu tri tekme kazni
Nogometaši CMC Publiku-nia prizadevno vadijo tudi v pavzi zaradi dveh tekem članske reprezentance. Slovenija bo jutri v Areni pričakala seldu:ijo Luksembur-ga v okviru kvalifikacij za
prvenstvu prav tako zelo sla-liu. Tudi Sluiiii je iia lestvici predzadnji, deveti. Disciplinski sodnik Združenja 1. SNL Simon Jeglič je imel po 12. krogu precej dela. Kar na treh tekmah [Koper - CMC, CMC -Primorje in Nafta - CMC) ne bo smel igrati član Publiku-ma Uroš Korun, ki je na tekmi proti Mariboru napravil
PANORAMA
KOŠARKA
Mednarodna • liga
1. krog." OTerm zi^zda - Mer-/dir5S:61 (18:19,33:39,46:49);Pr-čič 18, Velinovič 17; Čonkova 23, Maganjič 11, Komplet, RisUč8,Er-kič7,Vulič4.
ROKOMET
1. 5L - moški
4. krog: CdjePivovamaLaŠko-GoWduö 34:24 (19:13); Kokšarov 10, Harboke, SuKč, Bnimen4. Koz-lina 3, Gajič, Špoljarid, Natek 2, Špila-l;Hojč4,GOTwye-SV7Š32:20 [17:13); Kavaš, Oštir 5, Baškin 4, L, Dobelšek, Vukovid, Rezniček 3, J. Dobelšek, Sovič, Sirk 2, Tto-še, BedekoviČ 1; Kogelnik 6, Mu-hovec 5. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 8, Gorenje, Gold dub 6, Koper, Ribnica 4, Ormož, Slovan 3, Prevent, Velika Nedelja 2, SViS, Trimo, RudarO,
>AR
SOBOTA, 7.10. ROKOMET
Pokal pokalnih zmagovalcev,
2. krog, povratna tekma, Thun: Wacker Thun - Gorenje (17.30], 1. SL-ženske, 3. krog: Celeia Žalec - Zagoije, Ljubljana: Krim -Celje Celjskemesnine [obe 18).
NEPEUA, 8. 10.
ROKOMET
Liga prvakov. 2. krog, skupina F: Celie Pivovarna Laško -FramReykjavik [17.15).
MED GOLI
PETEK,
6. 10.
1. SLMN, 4. krog, Celje: Živex - Puntar [19.45], Kobarid - Do-bovec 09).
Liga malega nogometa občine Store, 13. krog: Stopar - Stor-kom (17.15], Torpedo - Laška vas (18.45), Pečovje - Cene sokoli (20.15], Marinero - Štore Steel (21.45).
SOBOTA, 7.10.
prekršek s hrbta, takoj zatepi, ku je v kazenskem jirustoru brez posledic padel Simon Sešlar. Slednji se je pridružil poškodovanim Čadikovske-mu, Brulcu in Gobcu, medtem ko se Rusič zdravi v domačem okolju, njegov povra-tek pa je skorajda nemogoče napovedati.
DŠ
2.	SNL, 9. krog: Krško - Dra-vinja [15).
Štajerska liga, 9. krog: Šam-pion-Ormož (15.30).
NEPEUA, 8. 10.
2.SNL, 9. krog Muia-Rudar [15),
3.	SNL-vzbod, 9, krog: Odran-d - Kovinar Štore, Stojnd - Šmaije pri Jelšah, Železničar - Šentjur [vse 15.30].
Štajerska liga, 9. krog: Rogaška - Šoštanj, Jurovski Dol - Zreče, Šmartno - Möns Claudius [vse 15.30],
•ZIMSKA LIGA MALEGA NOGOMETA •3 BADMINTON IGRIŠČA •ORGANIZACIJA TURNIRJEV
IN DRUGIH MEDIJSKIH PRIREDITEV
TRIBUNE S 300 SEDEŽI UREJENE GARDEROBE
IN KOPALNICE
•ŠPORTNA OPREMA
Luciia Čonkova (levo), odlična košarkarica celjskega Merkurja, še ni dohi-<a slovenskega državljanstva, čeprav bi jo reprezentanca zelo potrebova-
igrala za Kranjsko Goro.
zo MAU NOGOMET (20mx40m) z umetno travo oWono^WND^
22
CELJE I ŠTORE |

Podeželje dva dni v mestu Jezikovni maraton
Na celjskem Glavnem trgu so pod velikim šotorom speljali jesensko prireditev Podeželje v mestu. Obiskovalci so lahko na 26 postavljenih stojnicah okušali in kupovali domače dobrote, od ekološko pridelanih do mesnin, čipk in drugih izdelkov.
Vzdušje je nekoliko pokvarilo le slabo vreme, ki pa podeželanom, ki so prišli v mesto predstavit dopolnilne dejavnosti na svojih kmetijah, pod šotorom ni moglo do živega.
Vrireditev so letos dopolnili z dnevi zdrave prehrane v soorganizaciji z Združenjem ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica in s Humanitarnim zavodom Škrat. V sredo so izpeljali predavanji o pripravi in pravilni pridelavi zdravilnih zelišč, v četrtek pa predstavitvi načel zdrave prehrane.
Dvodnevno prireditev je pripravil zavod Celeia Celje za Programski odbor Razvojnega programa podeželja občin Celje. Laško, Slore in Voj-nik. popestrili pa so jo še z nastopi podeželskih kulturnih in drugih društev,
BRST
Foto: GREGOR KATIČ
Med ponudbo seveda ni manjkalo domačih kruhov, potic, pogač in peciva.
Gimnazije Lava
v zadnjih dneh septembra je bilo še posebej pestro v Šolskem centru Celje, kjer so dijaki Splošne in strokovne gimnazije Lava obeležili tudi evropski dan jezika. Šola je tako živela v znamenju petja, zabave, druženja in plesa.
Ob tem so se osredotočalina vprašanja, kako približati tuje jezike in jih narediti zanimive, saj klasični pristop k učenju, s katerim pridobivajo znanje o njih, ni zmeraj najbolj zabaven. Ze pred samim 26. septembrom, evropskim dnevom jezikov, so se dijaki med poukom za kakšno uro nekoliko nostalgično vračali v svoja osnovnošolska leta in skupaj izdelovali plakate na različne teme. Ob prazniku tujih jezikov je English Drama Club pripravil dramsko igro v angleščini, English Poetry Club pa je občinstvo popeljal vse do 60-ih let minulega stoletja in ob izbrani glasbi opozarjal na svetovne probleme- Šolski hodniki so v tem času z video projekcijo prikazovali vtise dijakov evropskega oddelka, ki se je pred časom mudil v nemškem Singnu.	PM
Odpirajo bazen
Celjski ZPO bo v nedeljo z dnem brezplačnega kopanja odprl zimski bazen na Golovcu.
S tem se začenja zimska plavalna sezona, med katero bo mogoče v zimskem bazenu rekreativno plavati od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro ter med 14. in 21. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa bo bazen za rekreacijsko plavanje odprt od 16. do 20. ure. Vstopnice za odrasle stanejo 1.100,'za otroke, upokojence in invalide 750, družinska vstopnica za dva odrasla in dva otroka pa 3 tisoč tolarjev. Na razpolago so tudi sezonske vstopnice - za dopoldansko plavanje med tednom stanejo 20, za popoldansko plavanje med tednom in vikendi 35 inzaplavanje v vseh terminih 40 tisoč tolarjev.	BS
Nesreča ali naravni pojav?
Občina Celje toži državo zaradi škode po poplavi leta 1998
Na okrožnem sodišču v Ljubljani bi moralo biti konec minulega tedna sojenje v primeru tožbe Mestne občine Celje, ki je državo tožila za dobro milijardo tolarjev. Gre za tožbo zaradi škode, ki so jo Mestni občini Celje povzročile poplave v letu 1998.
Občina je tožila zaradi tega, ker država po katastrofalni poplavi leta 1990 v po-rečj\i Savinje ni izvedla nobenih protipoplavnih ukrepov, ki bi lahko preprečili ogromno škodo, nastalo v naslednji katastrofalni poplavi leta 1998. V državnih organih pravijo, da je šlo za naravno nesrečo, ki je ni mogoče napovedati in ne prepre-
čiti. V občini Celje pa trdijo, da gre pri močnejšem deževju za naravni pojav in bi torej s pravočasnimi ukrepi lahko država, ki gospodari z vodotoki, preprečila ali vsaj omilila škodo.
Do obravnave ni prišlo, saj se Mestna občina Celje s toženo stranko Republiko Slovenijo dogovarja o poravnavi, Na glavni obravnavi so prosili za 60-dnevni odložilni rok, v katerem naj bi prišlo do izvensodne rešitve te zadeve. Okrožno sodišče v Ljubljani je prošnji ugodilo, pritrdilo pa je tudi zahtevi obeh strank, da se v tem času pridobi še dodatno izvedeniško mnenje.
BRST
Tretja cona je zaiciju-čena
v občini Štore bosta danes, v petek, dve slovesni
Milan Rajtmajer
m
otvoritvi. V obrtni coni Što re-vzhod bo otvoritev novih poslovnih objektov podjetja Ravago, s čimer so to cono v glavnem dogradili.
Omenjeno podjetje se je av-psta preselilo iz Laškega ter ima v tej obrtni coni na voljo tudi zemljišča za poznejšo širitev. Pred današnjo otvoritvijo v obrtni coni, ki bo ob 14. uri, bo že ob 11. uri otvoritev novega otroškega igrišča vn-ca v Kompolah, kjer je delno prispevalo opremo podjetje Ravago ter delno občina,
Kot je povedal na sredini novinarski konferenci župan Franc Jazbec, so po izgradnji obrtne cone Štore-vzhod že pripravljeni temelji bodoče obrtne cone, ki bo v smeri proti Prožinski vasi. V vseh treh obstoječih obrtnih conah, to je na območju nekdanjega železarninega dvorišča, v coni v smeri proti Celju ter v coni Štore-vzhod, že dela več kot 90 manjših podjetnikov in obrtnikov.
V občini Štore je zdaj v celoti znova več kot dva tisoč delovnih mest, kar je po podatkih občinske uprave več, kot je interesentov za delo, pri čemer niso upoštevani težje zaposljivi. BJ - Št. 79 ■ 6. oktober 2006
iff......
Celje
ker smo tu doma
N Si l^H^'^i^aii,"
ŠOŠTANJ
VELENJE ! NAZARJE I PREBOLD

i
Združeni v Šoštanju
v petek so s slavnostno sejo občinskega sveta, na kateri je sodelovalo več domačih kulturnikov, proslavili praznik Občine Šoštanj.
Župan Milan Kopušar j e poudaril, daje občina že v svojem 11, letu delovanja in da njeno bistvo ni saino v novih naložbah, ampak tudi v kakovostnem vzdrževanju pridobi j enih dobrin. Kljub tako veliki naložbi, kot je bila šola, so zgledno vodili tekoče finančno poslovanje občine. Zupan je izpostavil še več pridobitev s po-
dročja komunalne infrastrukture. »Želja mnogih občanov in tudi moja je, da bi v občini pridobili večji nakupovalni center Ob tem je treba poudariti, da občina sama ne more odločati, kdo naj pride. Interes morajo pokazati predvsem investitorji, občina pa jim bo po svojih močeh stopila nasproti,« je župan Kopušar »odgovoril« na nekatere predvolilne napovedi protikandidatov.
Rdeča nit proslave in letošnjih dogodkov ob prazniku je
bila »Združeni lahko dosežemo več - na prav vseh področjih!« Tako so vsi nastopajoči sodelovali pri sestavljanju napisov »občina, praznik, Šoštanj«, za konec pa so nagrajenci in župan skupaj sestavili grb Občine Šoštanj. Podelili so tudi priznanja za delo. Občinski plaketi sta prejela Kmetijska zadruga Šaleška dolina in Ženski odbojkarski klub Ka-juli, priznanji občine Društvo upotojencev in Zdravko Zupančič.
US, foto: DEJAN TONKLI
Nagrajenci Občine Šoštanj z
Kssena v novih prostorih
v torek so v Velenju uradno odprli prostore zavoda Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško, ki so ga poimenovali Kssena.
Zavod Kssena je prvi rezultat projekta Ustanovitev lokalne ali regionalne energetske agencije, ki je bil prijavljen in odobren v okviru evropskega programa Inteligentna energija za Evropo. Poslanstvo zavoda je pospeševanje
ukrepov za učinkovito rabo obnovljivih virov energije ter trajnostnega mestne^ prometa. Projekt je evropska komisija sofinancirala s 199 tisoč evri. Po podpisu amandmaja k pogodbi, ki je predviden še za ta mesec, se bo začel trilemi operativni program projekta. Kssena je nastala v okviru evropskega konzorcija, ki ga poleg Velenja tvorita še mesti Cadiz iz Španije in Karlovo iz Bolgarije.	US

0802266
Pet ekip z Rečice ob Sevinjt je osvojilo pet pokalov,
Aktivni gasilci
v petek in soboto je bilo Nazarje gostitelj 26. srečanja društev Mladi gasilec pod naslovom Z znanjem ohranimo naravo. Društva delujejo v nekaterih OŠ po Sloveniji, na srečanje v Nazarjah pa so prišli najboljši iz posameznih re^j.
Dvodnevno druženje je bilo namenjeno pridobivanju znanja s področja požarne varnosti, preventive in gasilstva. Petkovo dogajanje je bilo namenjeno predvsem spoznavanju udel^encev, k sodelovanju pa so pritegnili tako otroke kot mentorje. Otroci, razdeljeni v skupine, so se učili plesnih korakov in
pisanja novinarskih prispevkov, spoznavali skrivnosti gledališča, kiparili, raziskovali okoUco in njeno požarno varnost. Rezultate delavnic so predstaviU ob zaključku srečanja. Njihovi mentorji so si ogledali nekatere znamenitosti Zgornje Savinjske doline.
Sobota je bila namenjena preverjanju znanja. Ekipe, 17 mlajših in 16 starejših, so se preizkusile v pisanju testov, ki so obsegali naloge iz požarne preventive in splošnega znanja ter prve pomoči. Nato so svojo spretnost dokazovali tudi v praksi, S Celjskega so 3. mesto med mlaj-
šimi ekipami osvojili učenci OŠ Nazarje.
To pa ni bila edina gasilska dejavnost minuli konec tedna, saj so v nedeljo v športnem centru Laze v Kokarjah pripravili člansko in veteransko tekmovanje ekip v GZ Zgornje Savinjske doline. Daleč najboljši so bili rečiški gasilci, saj so osvojili kar pet pokalov, zmagali pa so v kategoriji člani A in člani B. Slednja je bila mdi najboljša ekipa tekmovanja. Med zmagovalce so se vpisali še članice A iz PGD Moziije, članice B in veteranke iz PGD Bočna ter veterani iz PGD Pobrežje.
US
Debelak bi samo nadaljeval
s podporo koalicijskih strank LDS, SD, SLS in DeSUS se je v torek v Preboldu z
n progra
n predstavil d
občanov, kot poudarja v svojem pro^amu, ustvaijanjeprijetnega in primerljivega življenjskega okolja, zagotovil bi tudi nova vlaganja in delovna mesta. Bi se pa v primeru ponovne izvolitve najprej lotil priprave gradnje vrtca, doma starejših občanov, nadaljevanja izgradnje kanalizacije ter plinovodnega omrežja. Obnovil in moderniziral bi lokalne ceste, omenja tudi elektrifikacijo in intenzivno podporo društvom in mladim. Dosedanji župan Prebolda še pravi, da se glede protikandidatov ponavlja zgodba izpred štirih let, zato verjame, da bo njen rezultat enak kot takrat. Delo župana bi v primeru izvolitve Debelak opravljal še naprej neprofesionalno,
MJ
župan Vinko Debelak.
Debelak se poteguje za tretji mandat župa-novanja, tako množično podporo strank pa utemeljuje s potrebo po širšem sodelovanju tudi v prihodnje. Predstavniki štirih koalicijskih strank so na novinarski konferenci po-da\i razloge za skupno podporo Debelaku z obrazložitvijo, da so razvojni cilji sprejemljivi za vse. Glavni razvojni cilji bi v ponovnem Debelakovem mandatu bili nadaljevanje začetega dela. Poudarja razvoj sodobne in aktivne občine, dosledno in javnosti pregledno delo ter obenem spoštljivo do vseh
Uspešne ženske
Predsednica Ženskega odbora SDS in evrop-	kandidatke za mesme oziroma občinske svet-
ska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj je v	nice v Savahjsko-Saleški regiji. Po predstavi-
soboto v Šoštanju predstavila kandidatko za	tvi so pripravili še okroglo mizo Tudi ženske
županjoObčineNazarjelrenoftaznikindruge	smo lahko uspešne.	US
Razsežnosti življenja
V Slomškovi dvorani v mozirskem župnišču so pred tednom odprli delovno razstavo likovnih del, ki so nastala na 12. ex-temporu Mozirski gaj.
Delovno srečanje 12 slikarjev iz razhčnih slovenskih krajev je tudi letos organiziralo Kulturno društvo Jurij iz Mozirja. Kot je omenil predsednik Jure Repenšek, vsakoletni extempore pripomore k boljšemu poznavanju likovne umetnosti. Odprtja razstave, ki jo bodo na ogled postavili še novembra v mozirski galeriji, se je udeležil tudi celjski škof Anton Stres, Škof je izrazil veselje, da so v današnjem, materialno naravnanem svetu, v okviru praznovanja občinskega praznika Moziijani dali pomemben prostoi tudi drugim razsežnostim v življenju, med njimi kulturi, ljubezni in lepoti.
O razstavljenih delih je govoril akademski slikar Denis Senegačnik, ki je poudaril, da je vse težje potegniti ločnico med deli profesionalnih slikarjev in amaterjev. Ob tem že omenimo, da so likovna dela akademskega slikarja Senegačnika na ogled v Savinovem likovnem salonu v Žalcu.	US
24
ŠENTJUR I LAŠKO | _D05Ä_J

111 TEDNIK
Stanovanja bodo skazila šolo
Skupina krajanov Dobja proti lokaciji stanovanjskega kompleksa ob tamkajšnji šoli
Ena večjih investicij v občini Dobje že od razdružitve s Šentjurjem je gotovo gradnja veäiamenskega objekta ob osnovni šoli. Mnogim zapletom s pridobivanjem dovoljenj že vse od leta 1999 se je tokrat pridružil še grozeč referendum. Zdaj, ko so papirnati postopki ze skoraj pri koncu, so se oglasili nekateri krajam, češ da gre bolj ali manj za županovo, nikoli širše pretehtano idejo, ki naj bi imela vse preveč negativnih plati.
Peticija s prvopodpisanim Karlom Cadejem, sicer župaih skim kandidatom iz vrst SD, je zbrala pet odstotkov občanov, kai zadošča za razpis referenduma. A kot pravijo, to ni njihov namen. Doseči želijo le ponovni razmislek in javno razpravo, ki bi preprečila nepopravljivo škodo v krajevnem prostorskem načrtu.
Desno ob osnovni šoli bodo namreč gradili objekt, v katerem naj bi bili knjižnica, vrtec in štiri neprofitna stanovanja v velikosti po 70 kvadratnih metrov. Čadej pravi, da širša javnost ni bila nikoli podrobno sez-
Karel Čadej in Robi Centrih pred travnikom za osnovno šalo v Dobju. »Za stanovanja jo mogočo najti kup primernejših lokacij. Šole res ni treba obremenjevati z njimi.«
nanjena z načrti, in kar je naglavni greh, tudi svetniki ne. Zupan Franc Salobir in občinska uprava naj bi jih žejne prepeljala čez potok, ker jim niso predstavili mnenja ministrstva za šolstvo kot soinvestitorja projekta. Iz njega je jasno razvidno, da bi bilo za stanovanja bolje najti drugo lokacijo. S tem
se strinjajo tudi podpisniki. »Šola naj se dozida s prostori za knjižnico in vrtec, okolica pa naj ostane nespremenj ena,« pra-vijo.
»Škoda bi bilo namreč izgubiti edinstveno okolico, ki otrokom omogoča mnoge dejavnosti od čebelarstva do ze-liščarstva. Stanovanja bi po-
menila povsem drug utrip okolice, prometno cesto v bližini šole, zelenico bi zamenjala parkirišča.« Na vprašanje, zakaj so se prod projektu zganili šele zdaj, Čadej pravi, da so bili krajani s svetniki na čelu pač zavedeni in premalo obveščeni. Kot boljšo alternativo ponuja lokacijo stare šole
pod dobjanskim trgom, kjer bi büo postopoma mogoče zgraditi cel stanovanjski kompleks. Pomisleki prod zdajšnji lokaciji pa se s tem seveda še ne nehajo. A županu Francu Salobirju niti eden od njih ne krati spanca.
»Eni so pač vedno proti«
»Podpisniki peticije so v večini tudi ljudje, ki so vedno proti. Bili so tudi proti ustanovitvi občine. Enostavno ne znajo gledati dovolj široko. Pa je že Marija Terezija ob šolah gradila tudi stanovanja za učitelje. Zdaj so proti temu objektu, za katerega se borimo že leta. Vendar me stvar ne skrbi. Zagotovljena imamo sredstva - 40-odstotiii delež mora zagotoviti občina - gradbeno dovoljenje imamo in razpisi so v teku,« na oätke odgovarja Salobir.
O alternativnih lokadjah pravi, da sicer niso problematične, a občina si take gradnje pač ne more privoščiti. »Tako pa bi spet dobili še eno prazno in neizkoriščeno podsuešje, kot ga imamo v kulturnem domu.
Ta je bU na primer zastavljen veliko širše in bolj funkcionalno. Pa smo se prav zaradi takih ljudi morali odpovedati garderobam, skladišču za kulise, straniščem ob odru in seveda uporabnemu podstrešju. Saj ni nujno, da imamo na vrhu objekta stanovanja, a če predvidimo funkcionalen prostor, ga lahko porabimo za kar koli. In ker dr&va tako ni preveč radodarna, je treba izkoristiti vsako možnost.« V okolici šole naj se tudi v prihodnje zaradi novogradnje ne bi nič spremenilo. «Prostor za različne aktivnosti bo ohranjen, vamost ouok pa tiidi ne bo nič bolj o^ožena.«
Kari Čadej poudarja, da je omenjena gradnja za Dobje sicer nujna, vendar, za božjo voljo, naj bo bolj premišljena. Salobir pa na drugi strani trdi, da je projekt z lokacijo vred dobro domišljen in ga tiidi peticija ne bo ustavila. »Referendum lahko sicer požre 1,5 milijona tolarjev občinskega denarja, a za izid me ne skrbi. V Dobju živijo tudi lupredno ini-sleči ljudje,« je pogovor zaklju-čU Salobir.
SAŠKA T. OCVIRK
Konec tedna v
Salobir
znamenju prireditev ostaja direictor icomunaie
Po vsej šentjurski občini se tudi v teh dneh še vrsti) o slavnostne prireditve in odprtja. Z nekaterimi bodo obeležili občinski in krajevne praznike, obeta pa se tudi več kulturnih dogodkov.
Jutri, v soboto, bodo ob 16. uri v Gorici pri Slivnici v uporabo tudi uradno predali no-vo^^ajenokrožiščein pred kratkim zgrajeni nadomestni most čez Voglajno- Novi pridobitvi je sofinancirala Direkcija RS za ceste, s prireditvijo pa bodo v Slivnici obeležili tudi krajevni praznik. Praznuje tudi OŠ Sliv-
nica, kjer prav tako juni pripravljajo praznovanje ob 40-letiiici delovanja. Pripravili so dan odprtih vrat, ki se bo začel na šolskem igrišču ob 10. uri s turnirjem v malem nogometu med ekipami staršev, politikov in učiteljev, zaključil pa v kulturnem domu v Gorici, kjer bo ob 14.30 slovesna prireditev.
Praznujejo tudi upokojenci - DU Šentjur namreč obeležuje 56 let delovanja. Jutri ob 19. uri se bodo v Kulturnem domu Šentjur razvedrili ob komediji Andreja Jelačina Pacienti v čakalnici.
PesUD bo tudi v nedeljo, ko praznuje KS Šentjur - okolica. Na Rifniku v starokrščan-ski cerkvi bo ob 15. uri maša, ob 16.30 pa pri rezervoarju otvoritev vodovoda Rifnik. Že dopoldne bo slavnostno na Planini pri Sevnici- Muzej novejše zgodovine Celje je namreč pripravil razstavo Kozjansko žari - narodnoosvobodilni boj na Kozjanskem. V nekdanjih prostorili zdravstvene postaje na Planini jo bodo odprli ob 11.30, pripravljajo pa tudi spremljajoči kulturni program.	PM
Vabimo vas na humanitarni dogodek TEK ZA UPANJE za zbiranje sredstev za nakup CT-Ja 7. oktobra 2006 v ljubljanskem Tivoliju! Tek ali hojo na 2, 4 in 8 km po ljubljanskem Tivoliju organizirata Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna in podjetje za kozmetiko A VON. Štartnina 1000 tolarjev gre v sklad za nakup računalniškega tomografa. Dobimo se v Ljubljani v soboto, 7. oktobra, pred Halo Tivoliob 10. uri! Biezplačnuobjava
Komunalo Laško bo še naprej vodü dosedanji direktor Marjan Salobir. Takšen sklep so na zadnji seji občinskega sveta sprejeli laški svetniki.
Na razpis za direktorja laške komunale sta sicer prispeli dve vlogi, vendar Salo-birjev tekmec Matjaž Pen iz Celja, ki je sicer izpolnjeval razpisne pogoje, k prijavi ni predložil vizije razvoja podjetja in programa dela v njem. 46-letni Marjan Salobir bo svoj tretji mandat na direktorskem stolčku v Komunali Laško nastopil 16. novembra.
Sonce V jeseni v Šentjurju
v Domu starejših Šentjur že šest let prirejajo prireditev, na katero ob svojih oskrbovancih povabijo tudi njihove svojce in prijatelje ter Šentjurčane, kjer ima dom svoj domicil.
Na letošnji prireditvi, ki bo danes, v petek, ob 16. uri pod šotorom pred domom, bodo nastopili ansambel Zeme, harmonikar Matic Leskov-šek, Marjan Zgonc, ljudske pevke in godci iz Dobrine ter Mešani pevski zbor Šentjurske korenine, ki ga vodi organizator prireditve Jani Ku-kovič. Povabili so tudi nekoč eno najboljših igralk tenisa na svetu Mimo Jaušovec, ki je danes selektorka državne ženske teniške reprezentan-olitober2006 -
ce. Podelila bo pokale in priznanja najboljšim v domskih
športnih igrah. Na prireditvi se bo predstavil tudi Aktiv kmečkih žena iz Dramelj z razstavo kulinaričrtih dobrot in domačih izdelkov.
TV
ŠTAJERSKI VAL
MOVIfillll
KOZJE I ŠMABJEP.J.I PODČETIIItK|
25

Višek jabolčnega oktoberfesta
v Kozjanskem parku se že od začetka tedna vrstijo najrazličnejše prireditve letošnjega Praznika kozjanskega jabolka, tako imenovanega jabolčnega oktoberfesta. Praznovanje bo trajalo do nedelje zvečer.
V okviru praznika bo danes, v petek, mednarodni posvet o Mestu in vlogi ohranjanja tradicionalnega sadjarstva v družbi in regionalni politiki. Predavatelji iz Slovenije, Avstrije in s Češke bodo v Podsredi (ob
15. uri) predavali o travniških sadovnjakih in starih sadnih sortah. Po posvetu bodo odprli tri razstave, in sicer Stare sorte jabolk, Tanka nit ter Velika razstava gob gobarskega društva Kozjan-sko-Kozje. Današnji dan se bo končal s koncertom skupine Mi2.
Najbolj živahno bo jutri ter nato še v nedeljo. Oba dneva bo na glavnem trgu v Podsredi vse od 10. ure velika tržnica z regionalnimi proizvodi, to je z jabolki, s
sokovi, z medom, s siri, z oljem, zeliščarskimi in s pekarskimi izdelki jutri do 19. ter v nedeljo do 16. ure). Vmes bodo predstavitve različnih projektov, ministrstev in zavarovanih območij, partnerskih muzejev, društev in združenj, tradicionalr nih obrti... Med drugim bodo predstavili stiskanje jabolčnega soka ter žganjeku-ho, na ogled bo razstava gob, pripravili bodo tudi tekmovanja, družabne igre ter delavnice za otroke.
Na sejmu se bo v zadnjih dveh dneh prireditve predstavilo 25 kmetij s Celjskega, iz Posavja ter Istre, 18 predstavnikov različnih domačih obrti, razhčne šole in društva ter 7 partnerskih ustanov Kozjanskega parka. V kulturnem programu bo nastopilo več kot dvajset skupin ljudskih pevcev, fol-kloristov in ansamblov, tudi iz sosednje Hrvaške. Prireditev bo v vsakem vreme-
BRANE JERANKO
»Branje« pri koncu, sledi idetarjenje
v številnih vinogradih Obsotelja in Kozjanskega so uspeli pospraviti večino pridelka pred zadnjim deževnim vremenom. Začetek oktobra je bil v znamenju številnih trgatev, ki so v teh krajih pravi praznik.
Tako je bilo tudi v Vrhkovi gorci, na vinskem Tinskem nad Zibiko, kjer se je zbralo več kot dvajset ljudi, sorodnikov in prijateljev, ki so se za konec dneva še poveselili ter potem stiskali grozdje pozno v noč. »Po kakovosti bo letošnja letina med najboljšimi, po količini pa je bo nekoliko manj,« je ugotavljal vinogradnik Branko Vrbek, ki živi v Šmarju pri Jelšah. Podobno ugotavljajo v najširši soseščini.
V Vrbkovem vinogradu je 1.800 trsov kernerja, chardonnaya, renskega rizlinga, rumenega muškata in modre frankinje. Z njimi se uvršča med srednje velike vinogradnike, pri čemer svoja vina tudi stekleniči. Po trgatvi se zanj ter za številne druge vinogradnike začenja delo v kleti, kle-tarjenje, pri čemer dosegajo Slovenci vedno boljše rezultate.
BRANE JERANKO
o vedno družinski praznik,
in prijateljev. VVitikovem
vinogradu se je zbralo veliko »beračev«, kot v teh krajih imenujejo obiralce grozdja. V stminah zadnje desetletje pomagajo z vozički, ki olajšajo delo brentačem,
Na Gradišču so žgaii
z ogtarjenjem si je do sedemdesetih let prejšnjega stoletja pomagalo kar nekaj prebivalcev Kozjanskega, danes nihče več. V Kozjanskem parku, kjer )e raziskovanju oglarstva posvečen večji projekt, so zato pripravili ogled žganja kope in oglarske hiše, ki je pn-vabil več deset obiskoval-
Kopo so žgali na nekdanji Čerčkovi domačiji na Gradišču pri Podsredi. ki je v lasti Kozjanskega parka. Pripravljati so jo začeli 25. septembra, tri dni pozneje so lo slovesno prižgali. Kopo so nato žgaJi vse do tega tedna, ko so v sredo poleg ogleda pnpra-vili tudi predstavitev v besedi in sliki. Tako so iia Čerč-kovem skednju postavili fotografsko razstavo o oglar j e-nju na Kozjanskem, ki bo na
Med žganjem kope m
ogled dva tedna. Kopo so nato včeraj ohladili in razdrli, pridobljeno oglje pa nameravajo prodati na sejmu v Podsredi.
Stari oglarji, ki so med kuhanjem oglja stalno prebivali v kolibi, 50 tako izkoristili manj vreden les, prodaja oglja pa jim je omo-- Št 79-6. oktober 2006
Dnevno varstvo starejših
v Šmarju pri Jelšah so v okviru mednarodnega dneva starejših predstavili novo možnost, storitev dnevnega varstva v tamkajšnjem domu upokojencev.
V ta namen so zgradili prizidek doma z dnevnim prostorom za več kot deset uporabnikov, s kuhinjo, kopalnico, sanitarijami in počivalniki ter z ločenim vhodom. Vrednost omenjene naložbe, ki so jo udejanjili z lastnimi sredstvi doma, znaša 15 milijonov tolarjev, do nje pa je prišlo zaradi precejšnjega povpraševanja po tej storitvi. Uporabniki imajo med drugim možnost vključitve v domsko terapijo, cena storitve znaša 70 odstotkov od osnovne cene domske oskrbe z upoštevanjem metodologije pristojnega ministrstva.
Dnevno varstvo je oiganizirano za potrebe šestih obso-teljskDi občin ter širše. Direktorica doma Majda Koren je povedala, da bodo v prihodnje poskrbeU tudi za možnost prevoza uporabnikov.	BRANE JERANKO
SLIKOPUSlURSTVO . ^WM IN P0U6ANJE PODOV
VItUNČEVA2 - 3000 CEUi GSM: 041/76S-760 GSM: 041/674-385
Strune proti dolgčasu
V	Podčetrtku so pridobili mladinski center, ki bo služil aktivnemu preživljanju prostega časa mlade generacije. Njegovi prostori so v spodnji etaži nove občinske stavbe, kjer je bil predviden že med načrtovanjem objekla.
Pred nekaj dnevi je župan Peter Mišja slovesno predal ključe mladinskemu, kultumemu in turističnemu društvu Lepe strune iz Podčetnka, ki namerava poskrbeti za primerne programe. Kot je povedal tajnik društva Blaž Šelekar, želijo pridobiti možnost brezplačne uporabe Interneta na štirih računalnikih, za kar kandidirajo na državnem razpisu.
V	mladinskem centru, kjer so poleg 90 kvadratnih metrov velikega prostora še pomožni prostori, bodo po načrtih Lepih strun redne kulturne prireditve in razstave. Te bodo v galeriji mladinskega centra Koridor, na hodniku.	BJ
Liiibitelji športa, vatsljenl
na r?!!.. -kcije!
Akcija bo potekala v solšto, 7. sttoiira 2006, ^^^^ v Športnem centni ielčc Bd 10. jire öalje.
m ud^žeiH«m * žrebanje nagrad (Hervis
la nekdanji Čerčkovi domačiji. Žgal je Janko Javeršek, med delom pa ga ki oglar Martin Kovačič, ki je naredil več kot sto kop.
gočila dodaten zaslužek. Kozjansko oglje so pogosto odkupili trgovci s Hrvaške-
2 X kdo in druge nagrade) • i^ižabno srečanje športnih društev • (m državno prvenstvo v "bf^u med dvema ognjema* • test hoje na 2 km • otroške igrarije (trampolini, napit^lv poligon) • preizkusi se v jatianju • kako si natančen: košarka, prkado...

Medijski poicroviteij:
Novi tednik in Radio Celje
VOJHIK I
Dragan Živadinov predstavlji
Evropske komisije Barossu in komisarju za znanost
in raziskave Potočniku.
Noordung v Bruslju in v Vitanju
v Bruslju predstavili Spominsko središče Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju - Ob 700-letnici trških pravic
Do konca leta bo v prostorih Evropske komisije v Bruslju na ogled razstava Umbot Noordung, ki so jo odprli prejšnji mesec. Avtorja razstave sta akademska slikarka Dunja Zupančič s soprogom Draganom Živadi-novom, sodeloval pa je tudi priznani oblikovalec Miha Turšič. Ob razstavi vrhunske sodobne vizualne umetnosti, interpretirane s pomočjo sodobnih elektronskih naprav, so predstavili tudi Spominsko središče Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju.
Na sami otvoritvi razstave, ki se je je udeležil tudi direktor občinske uprave v Vitanju mag. Srečko Fijavž, je sodelovalo veliko število najvplivnejših ljudi iz Evropske komisije in raznili predstamištev Slo-venije v oi^nih EU in NATO. »Fo besedah evropskega komisarja za znanost in raziskave dr. Janeza Potočnika in njegovih najožjih sodelavcev se še v tem mandatu Evropske komisije ni zgodilo, da bi se na kakšnem
srečanju izven rednih tedenskih posvetov komisije zbrali kar štirje komisarji s predsednikom, kar se je zgodilo na tej otvoritvi,« pripoveduje Srečko Fijavž, tako kot avtorji razstave še posebej vesel, da si je vzel čas za odprle, ogled in predstavitev tudi eden najvplivnejših ljudi v ustroju Evropske uni-je, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barosso. Slovesnosti so se udeležili tudi Mai^otWalsstreaniz Švedske, ki pokriva podroqe institucionalnih odnosov in komunikacijske strategije in je prva namestnica predsednika, Gunter Verheugen iz Nemčije, ki je komisar za industrijo in podjetja ter je namestnik predsednika komisije, Joaquin Alum-nija iz Španije, ki je komisar za gospodarske in dename zadeve ter dr. Janez Potočnik iz Slovenije, komisar za znanost in raziskave.
»•Otvoritev je potekala v svečanem vzdušju s pozdravnimi nagovori in s predstavitvi; jo življenja in dela Hermana Potočnika Noordunga ob
Ob 700-letmcipodeUtve trških pravic bodo v soboto in nedeljo, 7. in 8. oktobra, v Vitanju vodeni ogledi po Spominskem središču Hermana Potočnika Noordunga. Obiskovalce bo med 10. in 17. uro ob vsaki polni uri po spominskem središču vodil Dragan Živadinov v spremstvu vi-tanjskega podmladka. V nedeljo ob B. uri pa se bo s po-vorko s prikazom kmečkih običajev v Vitanju začela Hol-cerija, ki se bo ob 14. lui na-daljevalazrevijonarodnoza-bavnih ansamblov.
umetniški interpretaciji Dragana Živadinova. Poseben poudarek je bil dan tudi spominskemu središču v Vitanju, kamor so bili prisotni povabljeni na ogled,« opisuje dogodek Srečko Fijavž in hkrati ta konec tedna v Vitanje vse, ki jih zanima Spominsko središče Hermana Potočnika Noordunga.
MILENA B. POKUČ Foto: GJ, MF
Konjičkovo popoldne
Trac
o Konjičkovo popoldne, ki ga vsako leto v tednu otroka pripravi Društvo prijateljevmiadine Slovenske Konjice, je v ponedeljek pritegnilo na Mestni trg številne otroke.
Kot je poudarila ena izmed članic društva, Franja Mlakar, so organizatorji tokrat poskrbeli za »enake možnosti za vse«. Otnxi so lahko ustvarjali v številnih delavnicah - od likovne in grafične do cvetličarske, j ez-dili ponije, se vozili s kočijo, si oblikovali pričeske, prodajali na bolšjem sejmu in se sladkali v Konjičkovi slaščičarni.
Sicer pa so se različne prireditve za otroke v Konjicah
Srn
vrstile ves teden, danes, v petek popoldne, pa bo zaključna prireditev ob tednu otroka tudi v Zrečah. Društvo prijateljev mladine Zreče je pripra-
vilo rekreativno popoldne Igrajmo se skupaj brez meja ter razstavo i^ač, ki so jih otroci sami naredili,
MBP
M
Praznik Občine Vojniic
Osrednjo prireditev ob občinskem prazniku občine s podelitvijo županovih in občinskih priznanj so v sredo imeli v Vojniku. Komisija je imela s sestavo letošnjih nagrajencev težko delo, saj so prejeh kar 119 predlogov.
Občinski svet je na zadnji Srebrna grba sta šla v roke čla-seji brez pripomb potrdil vsa nov Prostovoljnega gasilske-predlagana imena, lako je zlat ga društva Socka ter Franko-vojniški grb letos prejel dol- lovo, bronaste pa so podelili goletni župnik Anton Pei^er. Hermanu Kotniku, Janezu Za-
ložniku in Jožetu Žlausu. Župan Beno Podergajs je podelil skupno sedem priznanj: Mladinskem društvu Franko-lovo.ZdenkuVrenkuinBran-kuGobai,MajdiŠpegelj,Francu Korošcu, Štefanu Premr-lu, Adolfu Jakobu in Smučarskemu dništvu Vizore. RP
OgČIMH UOJIIK
Na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku je župan podelil priznanja tudi letošnjim trem zlatim maturantkam in najboljšemu na matematičnem tekmovanju.
Za spremembe prostorskega plana
Občina Slovenske Konjice se že tretjič v zadnjem desetletju loteva sprememb prostorskega plana. V strategijo prostorskega razvoja so vključili skupno 221 pobud.
O njihovi utemeljenosti in možnostih izvedbe strokovno presojajo v podjetju Urbana, ki ga je občina pooblastila za celoten postopek. V občini si želijo, da bi kar največ pobud posameznikov, podjetij, krajevnih skupnosti in občine uspešno prestalo strokovno presojo, saj bodo na ta način omogočili nove možnosti za gradnjo proizvodnih, obrtnih in storitvenih ter turističnih con, v mnogih primerih pa bodo spremembe omogočile gradnjo stanovanjskih hiš in naselij po celi občini.
Zahtevni in dolgotrajni postopki bodo predvidoma zaključeni v drugi polovici prihodnjega leta, ko jih bo potrjeval tudi konjiški občinski svet.
MBP
ARNOLD LEDU kandidat za župana občine Vojnih
Rojen leta 1965, po poklicu arhitekt in predavatelj stroka nih predmetov.
Do sedaj se nisem politično udejstvoval, tudi nisem član nobene od političnih strank. Odločitev za kandidaturo sem sprejel, ko sem našel veliko somišljenikov z različnih političnih polov, ki smo prepričani, da so za razvoj nujne spremembe. Predvsem so to spremembe v delovanju občine kot celote, kjer naj bi krajevne skupnosti dobile več finančne samostojnosti pri reševanju problematike, vsi deli občine pa bi se bolj enakomerno 'razvijali in ne biprihajalo do lakih razhajanj, ko se v centru občine gradijo velecenlri, medtem ko so v občini še vedno ljudje brez pitne vode. Spremembe so poüebne tudi v občinski upravi. Predvsem je s tem mišljen dostop do vzvodov odločanja vsem občanom z dobrimi idejami, ne glede na politično, socialno ali versko pripadnost. Občinska uprava z županom na čelu mora
poslati tim strokovnjakov, polno odgovornih za svoja področja. S takim pristopom se bodo v občini našli mladi in starejši, prvi s smelimi idejami, drugi z izkušnjami. Znanju je potrebno vmiü veljavo in čast.
Zato vas povabim k razmisleku, ali ni morda vredno, da s svojim glasom na volitvah prispeva-te k spremembi na bolje. Da bi se bolje spoznali, pripravljamo s strankami, ki podpirajo mojo kan-didaniro (LDS, SDS inZeleni Slo-
venije), ter kandidati teh strank za svete KS in svet občine Vojnik predstavitve s kukumim progra-
-	NOVA CERKEV, sobota, 7. oktober 2006, ob 16.00 na vasi pod lipami zansamblom MODRIJANI in golažem;
-	FRANKOLOVO, nedelja, 8. oktober 2006, ob 9.30 vparku z JOŠKOVO BANDO, Žarom in s palačinkami;
-	VOJNIK, sobota, 14. oktober 2006, ob 18.00 v gasilskem domu s predavanjema primarija mag. Franceta Urlepa, dr. med., zdravstvenega svelnüia. Obravnavanj e osebe, ki je bila izpostavljena klopu, in mag. Branka Ši-banca, dr. med.. Predstavitev dmš-tva bolnikov z boreliozo. Sledi družabno srečanj e z glasbo in pri-
Veseli nas, da se bomo lahko družili, spoznali in izmenjali mnenja o stvareh, ki nas zadevajo.
Za vaša vpr^anja in mnenja je prostor na spletnem portalu www.lokainevoHtve.si, na elek-
NaiočDik oglasa SDS, LDS in Zeleni
Št. 79 ■ 6. oktober 2006
NOVI Tlim
27
Idilična poicrajina s sodobno umetnostjo
Novo umetniško-kultumo dejavnost v občini Šmarje pri Jelšah je v začetku junija letos naznanila prva likovna kolonija, ki je bila hkrati tudi uvod v praznovanje ob občinskem prazniku. Devet priznanih slikarjev iz različnih koncev Slovenije je štiri dni vsrkavalo predvsem utrip Zibike in Tinskega. Nastala dela, ki bodo na ogled do IS. novembra, so pretekli konec tedna predstavili v šmarskem kulturnem domu.
Pokrajina okrog Zibike je bila za Janka Orača navdih za nove stvaritve,
Zamisel, da bi pretok raznovrstnih zgodb, prepletenih z vzdušjem kraja, umestili v Zibiko - eno od desetih krajevnih skupnosti v občini Šmarje pri Jelšah, med gri- _ čema Škofija in Tinska gora ' - se je najprej lep čas kotalila pri domačinu Janku Oraču. Akademskega slikarja, grafika in ^afičnega oblikovalca, ki sicer živi in ustvarja v Novem mestu, v omenjenih krajih vedno znova pritegne valovitost pokrajine, kar je želel deliü s svojimi stanovskimi kolegi. Al-miro Bremec, Rada Jeriča, Jožeta Marinča, Mateja Met-likoviča, Darka Slavca, Marijo Mojco Vilai, Adela Se-youna in častnega gosta Staneta Jagodiča je na ustvarjanje v svoj atelje v Zibiki sprva nameraval povabiti zgolj v zasebni organizaciji, toda v sodelovanju s tamkajšnjim kulturnim društvom je celotna zamisel dobila večje razsežnosti. Poleg seznanjanja z okoliškimi znamenitostmi je bilo eno javnih vodil sveže kolonije prav druženje z domačini Zibike in Tinskega, ki so več kot presenetili z gostoljubnostjo. «Gre za sinhronizacijo, ki pomeni nova ustvarjena dela. SUkaiji v prostor
Janko Orač
vnesejo nove ideje, svežino, prinašajo svojo zgodbo ter poskušajo nekaj vzeti iz tega prostora, Krajani se nato srečujejo z umetniškimi deli, s sodobno umetnostjo, kar je v tako idilični pokrajini sicer malo nenavadno,« pravi Orač in pojasnjuje, da se kljub raznolikosti pri podrobnejšem pregledu del vendarle najdejo skupni elementi, znaki pokrajine.
Tovrstne kolonije za Orača še zdaleč niso nekaj novega. Je namreč idejni oče mednarodne shkarske ko-
lonije v Novem mestu, v začetku letošnjega leta pa je sodeloval tudi pri tretji likovni koloniji Novega tednika in Radia Celje, katere namen je bil zbrati sredstva za p očitni kovanje petdeset otrok iz socialno ogroženih družin v širši celjski regiji.
Njegovo izhodišče pri ustvarjanju sta krajina in življenje v njej. »Uživam v barvi,« pravi, zato ne preseneča nabor toplih barvnih odtenkov, zastopanih predvsem v novem, letos zastavljenem ciklu del, kjer prevladujejo gore, pri čemer ga navdušuje prav poigravanje sončnih žarkov na skrajnem kotičku gora, »Posledica, da sem letos v teh sončnih barvah, je tudi prva kolonija v Zibiki, ker me je navdahnila. Izraža optimizem, energijo in neko notranje zadovoljstvo,«
Janko Orač ima za sabo že več kot petdeset samostojnih razstav. Najobsežnejši pregled njegovega dvajsetletnega dela je bU leta 2002 v Galeriji sodobne umetnosti Celje. Ponaša se tudi s številnimi prejetimi priznanji za svoja dela. Ena njegovih trenutnih želja je vsakoletno prirejanje Slikarske kolonije Zibika-Tin-sko.
Na razstavi v slednje popelje slika Sončna gora, kajti tudi Orač je na omenjeni slikarski koloniji na platnu izrazil svojo zgodbo. Vsak slikar je ustvaril tri slike, med
katerimi sta dve na ogled. Eno delo pa vsak avtor zapusti organizatorjem za likovni sklad umetniške zbirke Zibika-Tinsko. Eden od razlogov za takšno razporeditev je prav težnja k zračnosti razstave. »Slike morajo dihati in lahkotno popeljati v določeni zgodbo.«
i^lAJA GORJUP Foto: AŠ
109 min. [The Devil Wears Preda), komedija/drama Režija: David Frankel tgrajo: Meryl Streep, Anne Hathaway, Emily Blum, Stanley Tucci, Adrian Grenier. Trade Thomas, Simon Baker
Že V Planetu Tuši
Pelikan gostuje v prestolnici
VSloveniji je malo družin, ki ne bi hranile ateljejskih družinskih fotografij, narejenih ob oblemicah in svečanih priložnostih. Na Celjskem je mnoge med njimi podpisal Josip Pelikan, ki je v Celju preživel večino us-tvarjahiega življenja. Pelikanove fotografije so sinoči prvič predstavili izven Celja, in sicer so na ogled v ljubljanski Modemi galeriji.
Pelikanovo bogato zapuščino od leta 1988 zbira Muzej novejše zgodovine Celje. Zbirka danes obsega 25.000 fotografij in 3.000 steklenih negativov. Leta 1997 so obnovili njegov stekleni fotografski atelje v Razlagovi ulici, v katerem na občasnih razstavah predstavljajo Pelikanovo zapuščino, Na o^ed so tudi njegove popotne in ateljejske kamere, razni objektivi in fotografski aparati- Vsako leto se skozi atelje sprehodi približno pet tisoč obiskovalcev.
Na razstavi Josip PeÜkan 1885-1977 v Moderni galeriji se mojster predstavlja s 66 por-u-eti ter izbori iz njegovih tematskih zbirk posnetkov arhitekture, panoram, planin, zdravilišč, promenad, industrije in Celja. Skupno je na ogled 140 fotografij, nastalih med leti 1910 in 1940. Na portretih, ki so glavnina razstave.
spoznamo tudi znane osebnosti, kot so Josip Stritar, Oton Župančič, Fran Tratnik, Kari Sancin in Julius Kugy, Razstavo spremlja prva knjiga v nizu, ki bo predstavljal vse nje-
Odveč srce Brine Svit
Pisateljica Brina Svit jebila v torek gostja v knjigami Mladinske knjige v Celju. Predstavila je svoj najnovejši roman Odveč srce, za katerega ji je Francoska akademija podelila nagrado Mau-ricea Genevofaia.
Brina Svit z romanom Odveč srce - kot Un coeur de trop ga je napisala v francoščini in sama prevedla v slovenščino - nadaljuje serijo uspešnic, ki jo je po debitantskem Aprilu in knjig dopisovanj Navadna razmerja odprl Con brio utrdila Smn slovenske primado-ne in nadaljeval Moreno.
Roman Odveč srce je lahkotno tekoča pripoved o junakinji slovenskega rodu z dvema materama, dvema domovinama in nenazadnje dvema
gove zbirke, plakat in serija razglednic. Avtorji oblikovanja, izbora fotografij in besedil so Radovan Jenko, Andreja Rihter in Milan Pajk.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Z Brino Svit se je pogovaijal Matej Krajnc.
ljubeznima, ki se znajde v nevsiljivo orisanem okolju svetovljansko provincialnega Bleda in s silovitim ^bom poveže svojo preteklost in sedanjost. Junakinja se prepusti spletu občutenj, naključij in spoznanju, da nobeno srce ni nikoli odveč. Največja mikavnost ro-
mana je vpisateljiänem izjemnem pripovednem dam, njenem posebnem, nezgrešljivo prepoznavnem, zvonkem in bistrem glasu, zaradi katerega se bralec ne more odtrgati od knjige, dokler ne obme zadnje strani.
BA, foto: NATAŠA MÜLLER
Celje poznajo tudi na Javi
v Galerijo likovnih del mladih Celje danes ob 18. uri prihaja gostujoča razstava, tokrat z indonezijskega otoka Java. V kulturnem programu bo nastopila plesna ski^ina z Dunaja, ki bo predstavila plese z Jave, s Sumatre in z Balija. Odprtja naj bi se udeležU tudi indonezijski veleposlanik na Dunaju.
Rumah Seni Adhi Cita je umetniška šola, ki otroke in mlade spodbuja k vrednotenju umetnosti in likovni us-tvaijalnosti. Šola je za otro-
ke drugi dom, kjer se lahko svobodno in ustvarjalno izražajo v umetnosti. Za strokovno vodstvo in svetovanje so jim na voljo strokovno usposobljeni učitelji s področja likovne umetnosti otrok in mladostnikov. Zaradi uspešnega dela so se nad to umetniško šolo navdušili tudi starši, pri čemer so se mnogi vključili v programe za odrasle. Program šole je zasnovan na tradicionalni indonezijski kulturi, čeprav kot inovacijski program razvijajo todi sodob-
no umemost. Veliko pozornosti namenjajo mednarodnim stikom ter sodelovanju na mednarodnih likovnih natečajih in razstavah. Za razstavo v Galeriji likovnih del mladih Celje so poslali 50 likovnih del. Razstava predstavlja slike in risbe 25 članov umetniške šole, razdeljene pa so v skupine Otroci, Mladi, Odrasli in Učitelji. Slike in risbe odkrivajo svoj lasten estetski stil, z različnimi sredstvi in tehnikami.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
28
ptÖNIKA
Avtomatsko orožje z dušilcem že za 300 evrov
Nizke cene za balkansko orožje in eksploziv - Na svetu sta 2 naboja na vsako osebo in ena puška na vsakih 10 oseb
če vam vsaj malo dišijo liriminalni posli in poznate ljudi na pravih mestih in s pravimi zvezami in če ste ob tem še dovolj pozorni in skriti pred očmi policije, vam kaj kmalu uspe kupiti denimo avtomatsko vojaško puško z dušilcem za samo od 300 do 400 evrov. Cene orožja so na črnem trgu nizke, kar je predvsem posledica vojne na Balkanu in tega, da je tam ostalo na kupe orožja, ki ga je pač treba spraviti v promet.
Sicer pa trgovaaje z orožjem in eksplozivi sploh ni tako donosno, kot se sliši, še zdaleč namreč v žepe kriminalcev ne nameče toliko denarja, kot prekupčevanje z mamili. Problematika prodaje in nakupa orožja in eksploziva pa za naše območje, glede na to, da celjska policijska uprava pokriva dobršni del »meje z Balkanom«, ni izrazita, vsaj v primerjavi z ostalimi regijami v Sloveniji ne, ocenjujejo na celjski policiji.
In ravno celjski policisti, so bili pred dnevi uspešni v lovu na tovrstne trgovce, skupaj 5 hrvaškimi preiskovalci so stopili na prste dvema Slovencema in sicer 40- in 41-letniku z območja Šmarja pri Jelšah in 53-letnemu Hrvatu. Slednjega so ovadili na Hrvaškem.
Ujeli so se v past
Gre za obsežno preiskavo, ki je trajala že od začetka tega leta. Policisti so vse te mesece spremljali nečedne posle trojice in s prikritimi me-
zivisoujelivpast... Vodja celjskih kriminalistav Janko Goršek.
todami dela ugotovili, da sta Slovenca navezala stike s Hrvatom in pri njemu nabavljala orožje in strelivo ter eksploziv, kar sta pretihotapila v Slovenijo in ponujala v prodajo na tukajšnjem črnem trgu. Orožje in eksploziv so zasedi na slovenski strani, saj so skupini nastavili past oziroma domnevno navidezno kupčijo, kar ponv^ni, da je po vsej verjetnosti moral pri tem sodelovati tajni policijski sodelavec, ki mu je trojica nasedla.
Preiskava še ni končana, saj kriminaliste zanima tudi, kdo so bili resnični potencialni kupci pretihotapljenega orožja in eksploziva in ali je bila mreža tihotapljenja in preprodaje razpredena še kje drugje. Tako pravi vodja celjskih kriminalistov Janko Goršek: »Pri zaseženih predmetih gre za avtomatsko vojaško orožje, vsak kos od teh ima tudi dušilec zvoka. V preiskavi smo zasegli tudi
eksplozivno napravo, ki je bila pripravljena za sprožitev na daljavo. Takšno vrsto eksploziva največkrat zasledimo pri poskusu razstrelitve vozil.« Orožje in eksploziv, ki so ga zasegli, naj bi izviralo ravno s Hrvaške.
»V omenjenem primeru smo opravili štiri hišne preiskave, dve na območju Slovenije, dve na Hrvaškem,« še dodaja Goršek: »40- in 41-let-nika smo 20. septembra s kazensko ovadbo zaradi več kaznivih dejanj nedovoljene proizvodnje in prometa orož-eksplozivov privedli k preiskovalnemu sodniku.« Videti pa je, da preiskovalni sodnik kljub večmesečni kriminalistični preiskavi slovenskih in hrvaških policistov ni videl nevarnosti v dvojici, saj jo je po zaslišanju izpustil na prostost.
Šok ustrahovanje
Za tip orožja, kot sta ga Slovenca kupila, se' na črnem trgu najbolj pogosto zanimajo osebe, povezane Z drogami, pojasnjuje Goršek. Obtemnaj dodamo, da tukaj ne gre za odvisnike, temveč osebe, ki so v kriminalnih združbah, povezanih z mamili, rangirani nekoliko višje in to orožje zatem uporabljajo bolj za ustrahovanje, Sicer pa tovrstnega orožja ni moč zaslediti med uličnim obračunavanjem. Nakup le-tega s strani »mafijcev« pa še ne pomeni pravega mafijskega razrasla pri nas, menijo na policiji.
Orožje, ilegalno nakuplje-no na jugu, je delno namenjeno slovenskemu črnemu tr-
Tovornjak v hiši
gu, čeprav je Slovenija v nekaterih primerih le prehodna država, skozi katero je orožje treba transporiirati drugam. Mnogo povpraševanja je predvsem v Italiji in Nemčiji in ponavadi sepovpraševanje nanaša na specifično vrsto orožja oziroma eksploziva. Trenutno so najbolj popularni agrarni in uzij i, vendar zaenkrat to orožje vsaj v Sloveniji služi za osebno oborožitev in ustrahovanje, torej kot »šok varianta« med kriminalci in ne za strelske obračune.
Ob zaključku kampanje Za nadzor orožja je Amnesty Internatiortal Slovenije letos v Ljubljani pripravila tudi projekcijo fotopetidje Milijon obrazov. Po vsem svetu so od leta 2003 zbrali več kot milijon fotografij v podporo nadzoru trgovine z orožjem, 5000 od teh v Sloveniji.
Kljub temu, da je trgovina z orožjem dokaj nedonosna, pa je bilo delo slovenske policije v prvi polovici letošnjega leta usmerjeno predvsem v odkrivanje kriminalnih združb, ki tihotapijo orožje, prepovedane droge in ljudi po tako imenovani »balkanski poti«. »Obravnavanih je bilo 236 kaznivih dejanj, kar je nekoliko manj kot lani. Med njimi se je zmanjšalo število prepovedanega prehajanja meje, neupravičene proizvodnje in prometa z mamili in vehke tatvine, izrazito pa se je povečalo število kaznivih dejanj nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ah eksplozivnih snovi,« so zapi-
sali v polletno poročilo dela slovenske policije.
Porast odkritja teh dejanj ocenjujejo kot posledico intenzivnejše uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov. »Policija je skupaj z varnostnimi organi tujih držav prijela več članov kriminalnih združb, ki so se ukvarjale s preprodajo orožja. Vložili so kazenske ovadbe in poročila v njihovo dopolnitev za 139 oseb,« še dodajajo.
Orožje za vsak žep
Opozarjanju na nevarnost orožja, takšnega in drugačnega, veliko svojih aktivnosti posveča Amnesty International, ki vsake toliko časa javnost seznani s šokantnimi podatki. V svetu zaradi orožja dnevno umre povprečno tisoč oseb, letno proizvedejo 16 milijard kosov streliva, kar z drugimi besedami pomeni več kot dva naboja za vsako osebo na svetu. I^edvidevajo tudi, da se kar 60 odstotkov vsega orožja na svetu nahaja v rokah dvilov, navajajo pri Al.
Medtem ko berete te vrstice, pa je več kot 300 otrok po
vsem svetu vključenih v oboroženih napadih, ženske pa so vsak dan izpostavljene posilstvom z grožnjo s sti-ehiim orožjem. Kar 25 tisoč naj bi jih na tak način posilili v času vojne na območju nekdanje Jugoslavije,
Glede na to, da so v policijski preiskavi celjski kriminalisti ugotovili, da orožje, ki so ga zasegli, izvira s Hrvaške, je pomembno omeniti, da ravno Hrvaško, poleg Bosne in Hercegovine in Srbije, Amnesty International omenja kot izvor orožja, ki ga pretihotapijo v nekatere nemirne dele sveta, kjer se to orožje izroča oboroženim skupinam, ki so bile vpletene v vojne zločine in zločine proti človečnosti. In še to. Povprečno se vsako leto uniči 800 tisoč kosov orožja, kljub temu pa ostaja obseg nenadzorovanega orožja ogromen - za vsak uničen kos orožja se izdela deset novih kosov orožja. Kot opozarjajo mednarodne nevladne organizacije, je na svetu en kos strelnega orožja na 10 ljudi.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: CK
IMALO, 113!
V središču Vojnika se je v sredo popoldne zgodüa nenavadna prometna nesreča. Vozni tovornega vozila je med vožnjo trčd v stanovanjsko hišo, K sreči ni bil nihče poškodovar je pa zato večja gmotna škoda na objektu,	Foto: R
V avto in pisarno
v torkovih dopoldanskih urah je nekdo vlomil v osebni avtomobil na Teharski cesti v Celju in odnesel avtoradio, vreden 30 tisočakov- Nepazljivost zaposlenih pa je izkori-.stila oseba, ki je v času malice prišla v eno od nezaklenjenih pisarn nekega podjetja v Zrečah in iz torbice odnesla štiristo tisočakov.
Zanima jih orodje
Očitno so se vlomilci in tatovi v zadnjih dneh lotili predvsem orodja. Iz barake v Jamovi ulici v Celju je izginilo več kosov električnega in drugega orodja, škode pa je za milijon tolarjev in pol. Zaposleni v podjetju v Novem Celju pa so ugotovili, da so konec tedna neznanci vlomili v ograjen prostor njihovega skladišča v Zaloški Gorici in odnesti električni kabel, prav tako vreden milijon tolarjev in pol. Na gradbišču na Dečkovi cesti v Celju so neznanci vlomili v gradbeni zabojnik in iz njega pobrali več električnega in ročnega orodja, med drugim vibracijsko kladivo, motorno žago in rezalec za be-
.pnm
u krepko v
ton. Škoda je tudi v ter ja od milijona tolarje\
Šestmetrski padec
v ponedeljek dopoldne se je v Plečnikovi ulici v Celju zgodila hujša delovna nesreča. 37-letni delavec je na delovišču stanovanjske hiše odstranjeval prečne palice na gradbeni mreži, nakai' mu je zdrsnilo, zaradi česar je omahnil čez rob in padel dobrih šest metrov v globino. Pri padcu se je hudo poškodoval, a so iz celjske bolnišnice, kjer je ostal na zdravljenju, sporočili, da ni v življenjski nevarnosti,
Prebutala sta se
v sredo zvečer je pred nekim gostinskim lokalom v Mestinju prišlo do pretepa med dvema znancema. Gre za 50-letnega doma-čuia in 38-letnika iz okolice Mestinja, ki naj bi se sprla domnevno zaradi osebnih stvari. Prepir je prerasel v pretep, ki se je končal s poškodbami 50-letnika, Storilca bodo policisti ovadili zaradi kaznivega dejanja povzročitve hudih telesnih poškodb.
mvi

29
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, lazen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jüi avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana In opremljena s celotnim imenom, naslovorri ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpižetno z imenom in priimkom avtorja ter kra-
jem, od koder je doma.
Pobuda za županske kandidate
Kot najemnik oskrbovanega stanovanja v Celju ugotavljam, da ves čas najemnega razmerja nastajajo določene težave v odnosih med lastniki, upravitelji in najemniki stanovanj zaradi pomanjkanja ustrezne zakonodaje ali pa zaradi različne razlage obstoječe zakonodaje s tega področja. Stanovanjski zakonvl36. členu v prvem odstavku predvideva: «Občinski svet lahko ustanovi svet za varstvo pravic najeronikov, kije sestavljen iz predstavnikov in naj emnikov.« V drugem odstavku istega člena so naštete pristojnosti tega sveta: dajanje pobud za sprejem ustreznih sklepov na stanovanjskem področju, ugotavljanje pravic najemnikov po tem zakonu, priprava predlogov za sprejem zakonodaje s tega področja, zagotavljanje brezplačnega pravnega svetovanja, spremljanje uresničevanja obveznosti lastnikov najemnih stanovanj, obravnavanje konkretnih kršitev s področja najemnih razmerij. Mestna občina Celje doslej ni ustanovila sveta za varstvo pravic najemnikov. Glede na dejstvo, da je v Mestni občini Celje (po moji oceni) preko 2000 najemniških stanovanj in da v teh stanovanjih prebiva več tisoč občanov, sem prepričan, da nastajajo težave v odnosih najemnik-upavnik-lastnik in to v mnogih primerih. Zato predlagam, da tudi Mestna občina Celje ustanovi občinski svet za varstvo pravic najemnikov.
S to pobudo sem seznanil javnost in zaprosil posamezne kandidateza župana Jidesme občine Celje, da se do pobude javno opredelijo.
VINCENC PRELOG, Celje
4. oktober, svetovni dan varstva živali
o družbeni vzgoji humanega odnosa do živali pri nas ni poročil. Skrbno hranim edino črko na papirju, to je bro-šurico dr. Bleiweisa »Milosrčnost do živali«, izdano leta 1849 od C.K. Kmetijske družbena Kranjskein. Bavarski vojvoda Maks, pokrovitelj društva proti trpinčenju živali, je dr. Bleiweisa pohvahl in mu zato poslal bronasto svetinjo.
Slovenski animalisti - še bolj pa živali - smo imeli srečo, da se je Slovenija osamosvojila in pridobila zakon o zaščiti živaii (1999); v prejšnji državni ureditvi so bili na-
UREDNISTVO
ši predlogi zakona vedno zavrnjeni kot nepotrebni. In tako so ostale živali brez varstva zaradi višjih sil. Nekoliko boljši časi so se živalim obetali po tem, ko smo 1963. leta ustanovili prvo republiško društvo proti mučenju živali z delovanjempo vsej Sloveniji. Danes imamo že lepo število manjših samostojnih društev proti mučenju živali, imamo zakon (ki sicer ni idealen in ga zato dopolnjujemo), nekaj dobrih azilov za zavržene živali itd. Tudi mediji razgaljajo primere mučenja živali in vse več mladine se vključuje v naše gibanje. Na pohodu je tudi vegetarijanstvo, saj že v marsikaterem prehrambenem obratu dobimo vsaj en vegetarijanski obrok. Sicer vemo, da ima vegetarijanstvo več razlogov: verskih, zdravstvenih ali pa je pogojeno iz sočutja do živali. Res je tudi, da nimamo več v socializmu uvedenih odprtih hlevov za živino, da ni več toliko grozljivih vagonskih krematori-jev za prevoz živine, imamo pa še druge ključne probleme: brezčuten odnos do in--dustrijske reje živali za prehrano (»tovarne mesa«), baterijske in boks farme, krut način lova in usmrtitve živali za krzno, boleči poizkusi na živalih, transport živine v tovornjakih itd. Ne nazadnje je vse kritike vreden brezbrižen odnos veterinarskih inšpektorjev, saj skoraj vsi opravičujejo mučenje živali z ne-šterimi olajševalnimi okoUš-činami. Huda napaka je pomanjkanje etologov, katerih ocena počutja živali je bolj verodostojna od veterin^e-vih, kar je pomembno pri neštetih ovadbah tožilstvu, ki jih je vložila Zveza društev proti mučenju živali Slovenije.
LEA EVA MÜLLER, Ljubljana
Po iUiangartu končno mi -zadnjic?!
Gospod župan in ostali občinski sodelavci, ker vam na vaš članek, ki ste ga objavili v NT, nisem odgovoril preko medijev, ste v želji vse večje medijske pozornosti ta isti članek - sicer nekoliko dodelan z vašimi novimi nerealnimi pogledi na vso situacijo, objavili v glasEu občine Dobrna!
Prav je tako, kajti marsikaterega občana Dobrnebegane-gotovost, za koliko je bil oškodovan občinski proračun v času vašega 8-lemega mandata, ko ste se svoje^vo odločali za več novih izvedeniških mnenj v zvezi z »zadevo Štravs«, Vendar kljub vašemu obširne spretno izmikate
čete v meni.
Hkrati pa pozabljate, da vam je ta isti g. Štravs že pred leti
ponudil brezplačen odstop zemljišča v javno dobro, ki pa ste ga v svoji agoniji pritožb na sodišču po vsej verjetnosti zavestno spregledali! In kje so tu kompromisi, ki jih na Dobrni tako radi sprejemate!
Seveda, vsak izgovor za spodrsljaj je dober, v tem primeru je to nepodpisano soglasje Štravsovih, ker vi kot odgovorna oseba, investitor ObčinaDo-brna, ne morete zagotoviti, da bo na premoženju Štravsovih vzpostavljeno prvomo stanje po zaključku raziskav in mo-rebime sanacije; celo upate trditi, da lahko pride do rušenja?! Kdo bi podpisal takšno enostransko soglasje; dober gospodar sigurno ne!
Sedaj po dokončni poravnavi, ko smo Občini Dobrna odpisali večje vsote obresti v želji, da se zadeva po 18 letih končno zaključi, pa zlorabljate svoj položaj in vodite agonijo proti moji družini.
»Ta isti gospod Šti-avs« je sedaj kriv, da je MOP odstopil od sredstev za sanacijo plazu. Kolikor sem seznanjen, seveda laično, MOP razporeja sredstva za naravne nesreče, kar pa »plaz Stravs« ni nikoli bil - razvidno iz geoloških raziskav (naročnik Občina).
»Ta isti g. Štravs« omejuje pravico služnosti svojim sovaš-čanom, ki jim je bila dana sodno. Razumem svoje sokraja-ne, da se v tem trenutku sprašujejo, ali so tožili pravo stranko, ali jim je takrat občinski delavec pravilno svetoval- Kajti danes so, kljub uradni sopo-sesti, skupaj z nami ostali brez primerne ceste, Sicer pa, večinski del sporne poti ne poteka po posesti »ta ist^g. Štra-vsa« temveč je v lasti drugih lastnikov, zato lahko s sanacijo nemudoma začnete, če bi bil vaš interes resnično tak kot zatirjujete! Vendar gre tukaj za povsem drugačne cilje...
Prav tako vas razumem, da vam je »zadeva Štravs« vsem skupaj na Občini vzela veliko energije in časa! Ali lahko sploh kdo sledi člankom, ki ste jih objavljali in me javno žalili? Tudi tukaj sočustvujem z vami, saj občani zahtevajo pojasnila, zakaj bo sedaj manj denarja za ostarele, mladino, vrtce itd. Zaradi »ta istega g. Stravsa« ali zaradi neracionalnega gospodarjenja z občinskim proračunom?
Neglede na vse vam želim uspešen nov mandat, v kolikor vam bomo občani izkazali zaupanje, kajti prav bi bilo, da dobite še eno priložnost in mojim sovaščanom in moji družini zagotovite varno pot do naših domov!
VINKO ŠTRAVS, Dobrna
Pojasiiiio
Vtorkovi številki NT smo poročali o odprtju. :nov6ga ufffavnega centra v Mozirju, Med drugim smo rpisali o lastništvu o^oroa naje« ' muprost<»0v,veodat.samo,. kot je razvidno, tudi iz tefe-^ sta, za »državneinltiftK^e*«.-:. Kako so razmerja - lastniŠ^ tva, nalem aH ieasit^ -'ure-dllt drugi, na primer številni zasebniki, ki imajo pco-store v Upravnem-cemru: Mo^'e, ilismo preverjali.-US
Pestro dogajanje na LtJ Planetu TUŠ
NAJ IGRALEC/KA BOWLINGA
gralec me.seca septembra na Planet Tuš bowlingu v Celju je Dejan Štubelj z 266 očkami, naj igralka meseca pa Sabine Kne/ z 227 točkami. Ste vi boljši? ^ridru/ile se nam na lekmovanju za naj igralca in igralko bowlinga, kjer vsak nesec izbiramo naše najboljše igralce. Preizkusite se tudi vi in pokažite svojo pripravljenost.
LATINO PARTY NA BOWLINGU
Radi plešete? Se želite naučiti nekaj korakov A salse? Ob petkih v mesecu oktobru pripravljamo latino večere, kjer lahko osvojite osnove latino korakov. Zavrteli se bosle ob zvokih latino glasbe z učiteljico plesa iz plesne šole Plesni val. Zavrtite se z
HUDIČEVKA V PRADI (The Dewil Wears Prada)
HudičeVka | vPradi
v očarljivem	1 svetu newyorske n	node, kjer je stev	lika 34
številka 361	n kjer je številka 36	nova številka 38,	kjerje«
dnevna prič	eska lahko pogubn	a za kariero, je re	vija Rui
sveti gral. P'	oveljujeji lepo man	ikirana pest Mira	nde Pri
(Meryl Stret	^p) najvplivnejše ž	enske v svetu mo	ide. Rui
je strašljivo	središče, kamor h	očejo tisti, ki žel	lijo usp
industriji. V	komični drami je pr	ikazano.daje vč	asih za
DEŽELA ZDRAVJA
Vas/anima resnica in /mota o maščobah? Pridružite se nam 14.10.2006 ob 1 kinematografih Planet Tuš, kjer boste izvedeli vse o tem, kako je možno, da \ margarina dvigne holesterol, kljub temu, da ga ne vsebuje. Vabljeni predavanje vokviru Deželo zdravja.
POLET NA PLANET

VSAK TO
-- /

.i

^ 1+1 "RATIS
bowling, biljard...
a Planet
KINO: ob nakupu 1 kino vstopnice, BILJARD: ob nakupu 1 ure biljarda. BOWLING: ob nakupu 1 ure bowlinga, RESTAVRACIJA IN PICERIJA TUŠ: 1 kos pice in 3dcl Cole	(i,63€)
SLAŠČIČARNA DE LA CREME: 1 kos kremne i'ezine in kava Illy ŠE VEČ UGODNOSTI: wwj^.planet-tus.c
ZLATAR
bučami
v Mozirskem gaju je še do 8. oktobra na o^ed razstava veC kot sto vrst različnih buč.
Saj veste, jedSne, okrasne, zelene, oranžne... Vso to pisano zbirko so v veliki meri pridelali kar sami upravljavci gaja na bližnjih njivah, nato pa v parku slovenskih vrtnarjev postavili različne aranžmaje, Kot rečeno, večino dela je opra^ domača ekipa, »oče gaja« Jože Skomšek pa je okrasil kar nekaj likov. »Takšne neumnosti mi pa le še gredo po glavi,« se
' 1IMDM nftiiun posoji be m mekovi vm mm *• v «n
MW ^iy^nd
31
Velika nagradna igra Novega tednika & Radia Celje in Planeta Tuš!
ZVcZDilE STcZE

Od 1.9. do 1.12. 2006!
tul *
Obiščite Zvezdne steze Planeta Tuš:
2.	i<ino,
3.	bowling in biljard,
5. ftsstavrat" - !eti
novitednik
Tam poiščite različne kupončke, jih izpolnite in pošiljajte na naslov: PddiOCSljS Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje!	.-iX^^.--».,, »
Velike nagrade Zvezdnih stez so že pripravljene! Nestrpno vas pričakujejo! Vsak teden!
Berite Novi tednik, poslušajte Radio Celje... in seveda ... hitro med Zvezdne steze v Planet Tuš!
Tudi v drugo gre s Tušeni rado!
Ni le vrag tisti, ki ima več mladih, tudi pri sre&i je včasih tako. Vsaj v primeru zakoncev Podvornik, ki je skupna nagradna igra medijske hiše NT&RC in podjetja Engrotuš kar obema prinesla nagrado. Ja, na zveznih stezah je vse mogoče ...
»Saj nisem in nisem mogla verjeti.o
se ravno tako namreč veselil njen soprog Janko. Je že tako, da je Zdenkin trud bogato obrodil sadove; pridno je namreč zbirala kupončke v Planetu Tuš in jih pošiljala na naš naslov (NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje). Več vaših kupončkov kot je v igri, več možnosti pri žrebu tedenskih nagrad v radijski
je dahnila Zdenka Podvomik z Ljubeč- oddaji vsak torek ob 10.20 uri imate.
na, ko smo jo poklicali in potrdili, da je prejela nagrado, pa že prej, ko je svoje ime slišala v radijski oddaji. Teden prej
Tokratna nagrajenka je Mojca Kralj iz Škofje vasi, ki bo prejela nagrado otroškega kotička Oslarija v Planetu Tuš - rojstnodnevno zabavo za 10 povabljencev.
Nagrajenka Zdenka Podvomik in Ksenija Arzanšek iz Engrotuša. Fota:ZB
Zdenka že ve, kako in kaj. Prav tako je že ugotovila, da si v primeru manjkajočih kupončkov lahko pomaga tudi z jocker kuponom, ki ga imate v petkovi številki Novega tednika ravno tako pred seboj. Zdenko smo v torek že pospremili tudi na ogled bow/ling stez v Planetu Tuš, saj bo svojo nagrado lahko izkoristita ravno tam. lahko bo zaigrala tudi biljard. Pa še deset prijateljev bo lahko peljala s seboj, čaka pa jih tudi pogostitev. Zdenka nikakor ni mnenja, da bi bil bowling le rekreacija mladih. »Nekoč, še pred upokojitvijo, sem pogosto kegljala, tudi mož je bil v tem zelo uspešen. Ko so v Tušu odprli bowling, sem si takoj rekla, da bo potrebno poskusiti odigrati kakšno igro, pa sem na to malce pozabila. Rada bi namreč ugotovila, kakšne so glavne razlike v igrah in ali še imam.tisti občutek v rokah. Zdaj pa imam odlično priložnost,« je povedala, med-
tem. Ia> je že težkala in preizkušala pisane krogle različnih velikosti ter ugibala, kako ji bo šlo.
Vsak teden tako z različnimi nagradami, ki jih podarja Planet Tuš, nekoga znova razveselimo. Z odhodom v kino. boni za nakup v supermarketu, kmalu bodo na vrsti Še različni trgovski lokali s svojo ponudbo ... Brez skrbi, niste še zamudili vsega! V nagradni igrt Zvezdne steze nismo, prišli še niti do polovice. Bo pa potrebno v Planet Tuš, poiskati različne kupončke, ki se prav ntč ne '
skrivajo in najmanj tri skupaj poslati na naš naslov. Ali pa kompletu dodati največ en jocker kupon. Če se boste potrudili in zbrali vseh šest različnih kupončkov, pa se boste uvrstili še v zaključno žrebanje. Glavne nagrade naj zaenkrat ostanejo še skrivnost, bodo pa brez dvoma več kot privlačne.
Do takrat pa vabljeni na Zvezdne steze vsak torek na frekvencah Radia Celje in z vsako petkovo številko Novega tednika, čisto vsak dan pa. Ige drugje kot v Planetu Tuš. tov na kupončke je odprt!
iüixER rvüPQil z.VEZDnE SI
Kuponček nadomesti kupon ene izmed zvezdnih stez Planeta Tuš.
32
rraro. Kl GA BERETE
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSIo, 7.45 Tečajnica, 8.00 PoroCila, 8.45 Jack pot, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje -Udija je ŠU k vojakom (svoje želje pošljite na radio@radiO' cclje.com), 11.00 Kulturniffiozaik, 11.15 Ritmi 80-ih, 12.00 Novice, 12.15 Ritmi 90-ili. 13.00 Odmev - Dojenje - ponovitev, 14.00 Regijsl« novice, i4.50izbiramomeiodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki m odmevi RaSlo, 17.00 Krontka, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasboil trojček z Majo Gorjup - kviz, 18.30 Na plesnem parketu. 19.00 Novice, 19.15 Večerni pn>-gram,20.0020Vn)čihRadiaCrfje,24.00S?«K)P{Koroškiradio)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 I^ometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jackpot, 9.15 Luč sveü v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - dirigent Simon Dvoršak, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domače4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 17.15 Prenos tekme drugega kroga lige prvakov med rokometaši Celja Pivovarne Laško in islandskega Frama iz Reykjavika, 20,00 Oddaja Katrca - voditeljica Klavdija Winder - gost Šmarski muzi-kanti in Marjan Smode, 23.00 Znanci pred mikrofonom (ponovitev), 24.00 SNOP (Koroški radio)
PONEDELJEK, 9. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajm'ca, 8.00 Poročila, 8.25 PoročUo PU Celje, 8.45 Jackpot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skJadbBingojacka, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack • izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika. 17.45 Jackpot, 18.00 Pojejte v zvezde z Gor-dano in Dolores, 19.00 Novice, 19,15 Vrtiflakpolk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
5,00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Promeuie informacije,. 6.00 Poroälo OKC, 6.45 Horoskop, 7.001. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Maleživali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Pokom se imenuje, 15.00 Šport danes, 15.30Dogodld in odmevi RaSlo, 17,00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00Nivsezafrkandja, ješeznanje-kviz, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 22.00 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Lidija je šla k vojakom - ponovitev (svoje želje pošljite na radio-®>radiocelje.cora), 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
5.00 Začetek jutranjega programa - sredina rdeča nit je jutranja nostalgia, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 PoročUo OKC, 6.45 Horoskop. 700 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30Mali O - klici. 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 1700 Kronika, 17.30 Gušti v studiu Radia Celje, 17.45 Jack pot, 18,00 Pop čvek s skupino Krema, 19,00 Novice, 20,00 Mal drugač s 6Pack Čukurjem - zmagovalec rubrike duet je.... 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje)
20 VROČIH RADIA CELJE
V jesensko-zimskem obdobju se po počitnicah na zelenih poljanah, kjer smo poleti nabirali zdravilna zelišča, znova vrača priljubljena oddaja Zeleni val z voditeljico Matejo Podjed. Kot smo se lahko prepričali v minulih sre-in 12. uro, ko je Zeleni val na se vrnitve oddaje zelo razvese-; spodbude in zamisli o nut, čeprav mnogi me-snovni koncept oddaje , Se pravi: kram-ja, odgovori po-v studiu ob pri-
dah med 1 sporedu, ste se vrnit' lili. To nam daje novt osvežitvi zelenih mi nite, da naj ostane o tak, kakršen jf " " " Ijanja, svet slušalcev ii jetni glasbt
Vendar sme kaj manjših s
2 bil do zdaj. /anja, vprašan strokovnjakov i podlagi.
prepričani, ( sprememb, ki jih t zoni deležna oddaja, prav tako postali naklonjeni kot poslušal kovalci oddaje. V prvi vrsti obl; bomo pred mikrofon tudi na ne strokovnjake in zeliščarj neokrnjene narave. Vsaj enkial
loste tudi 1
ire) v
bitelje
Nedelja pred radijskim sprejemnikom
To nedeljo bo kar težko početi kaj drugega, kot se dobro namestiti pred radijski sprejemnik in uživati v poslušanju. Poleg jutranjega programa, kjer vas bo pozdravil Simon Šarlah, boste lahko med 10. in 11. uro nekoliko drugače spoznali dirigenta Simona Dvoršaka, izvedeli boste, kaj bi bil, če se ne bi odločU za profesionalno glasbeno pot, Bojana Avguštinčič pa ga bo med drugim vprašala, ali je v sorodu s češkim skladate-
Takole je bilo na zelišči
Ste bili z nami, ste se prepoznali? Morda vam bo sreča naklonjena tudi pri
Sveža srajčica za Zeleni val
bomo povabili kam v goste, bodisi v kakšno zeliščno lekarno bodisi k vam, poslušalcem, če nas boste povabili na čaj iz zdravilnih zelišč, ki ste jih samo nabrali, posušili in pri-pravih in če nam boste imeli kaj zanimivega povedati.
Na našem območju, tudi v Celju, deluje več zeliščarskih društev, ki jih bomo obiskali ali njihove člane povabili v goste. Tudi na spomladanski izlet v zeleno bomo mish-li čez zimo, ko bomo s pomočjo vaših in naših nasvetov v oddaji Zeleni val preganjali nadležne viruse in druge tegobe. Pomagali si bomo tudi z nasveti iz naših bukev Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice, ki jih še vedno lahko kupite na našem oglasnem oddelku.
Dobre zamisli in pobude ter nasvete pa znamo tudi nagrajevati. Zato pričakujemo vaša vabila in namige, kam se odpraviti na obisk z Zelenim valom, na naš naslov: Novi tednik Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom za Zeleni val.
TUJA LESTVICA	
1, ID0NTFEELUKEDANCIN6-	
SCISSOR SISTERS Z. IDONTNEEDAMAN-	
PUSSYCATOOliS	
3. WONDERFULWORLD-	
K. U)N-LiLYALl£N	(11
5. OHIVWATAGIRU-SIMPLYRED (4)	
6. STREHCORNERSYMPHOIY	
R06THGMAS	(2)
7. SOPHIA-NERINAPAUOT	(3)
8, STAND IW*-4FAMILY	(4}
9, WAmNGONTHEWORlDTO	
CHANGE-JOHN MAYER	(11
10,BACHATA-IOUBEGA	(2)
DOMAČA tiSTWA	
1, DOMINE-SIDOHARTA	(6)
2, eUSHI-JADRANKAJWAS	(3)
3, MOV DAN-ZEUS	{21
4, PUSTIJO-AlfNKAGGDEC	(6)
6, NONSTCH»-KINGSTON	(3)
6, JADRA-JAN PLESTENJAK	
7. DOBRODOŠEISPETOBMENI M&iASlATIN^	(2)
8. imj-EVAHREN	(11
ä ČUKŽŽVUENJA-	
NEŽAEffiOBNIČ	(4)
10.BEIONBO-ANH(AHORVAT	(4)
PREDLOGAZATUJO LESTVICO:	
RUNAWAY-JAMmOQUAI	
COOL DOWN THE PACE-MAT	TAFIX
PREDLOGA ZA DOMAČO	
LESTVICO:	
PEJDAP-DA PHENOMENA	
RDEČAJESEN-S'KAiaUS	
Nagrajenca: Janez Jerle, Partizanäca 39b. Velenje	
lgorPetr«j.Be>Aov873.Celie	
Nagrajenca dvj^ietstosetD.ki	jo podarja
Celie. leitvico 20vročihlahko i»ä{iiate	
vsako soboto ob 20. Uli.	
VRTILJAK POLK IM VALČKOV
1 HV^MŽ^ENJE-l 5. FRČAfElA-POUMPU«
E-UNIKAT (4) «PUNCE (2) IMSVETDM-
4. SAWE.-ZAKAPANE -
Ijem Dvoržakom. Sodelovali boste lahko v izboru narodnozabavne melodije tedna, prisluhnili oddaji Pesem slovenske dežele, čestitkam in pozdravom, ob 17.15 uri pa se bo začel prenos tekme drugega kroga lige prvakov med rokometaši Celja Pivovarne Laško in islandskega Frama iz Reykjavika. Večer bomo zaključili z oddajo Katrca, v kateri bo Klavdija Winder gostila Šmarske muzikan-te.in Marjana Smodeta.
Bonbon za boljši bonton
Jasmina Ačko. RepS.SIov.Bistnca
ČETRTEK, 12. ohtober
5.00 Začetekjutranjegaprograma, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.20 Asociacija, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 PoročUa, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, Odm
pot, 15.30 Dogodki in odi pot, 18.00 Klonirano se: kubik, 19.00 Novice, 19.1 Club, 24.00 SNOP (Radi.
»Pridrži odprta vrata tistemu, ki je za teboj. Odstopi sedež starejšemu, bolniku.« Osnove lepega vedenja osvajamo že od malih nog, v kasnejših letih pa pri navodilih za olikano vedenje odkrijemo še vrsto dodatkov, na videz podrobnosti, ki ob določenih življenjskih priložnostih postanejo mnogo več.
Vsak četrtek med 9. in 10. uro se bomo odslej na Radiu Celje potikali med pravili klasičnega bontona ter tudi odkrivali, kakšno vedenje se pričakuje ob posebnih priložnostih. S svojimi vprašanji se boste lahko v oddajo vključili tudi poslušalci. Oddajo pripravlja Maja Gorjup.
.00Novice,11.00Kulnirnin . 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.15 Jack vi RaSlo. 17.00 Kronika, 17.45 Jack rano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na isoki C s Katjo Bučar. 23.00 M.LC. :um Trbovlje)
PETEK, 13. aktaber
5.00 Začetek jutranjega programa. 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 745 Tečajnica, 8.00 PoročUa, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 9.30 Halo, Terme Oli-mia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Kultur-, ni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje-s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17,00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Festivaljada, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Deža-nom,23.00YTLebel, 24.00SNOP (Murskival)
Kdo bo s ^ 6Pack Čukurjem posnel duet?
v oddajah Mal drugač s 6Pack Čukurjem smo lahko v minulih tednih spoznah štin finaliste za duet. In koga je 6Pack Čukui-izbral in se bo z njim zapri v glasbeni stu dio? Koga bomo lahko slišali t\a novi plošči 6Pack Cukiuja? Bo skrivnost razkrita že to sredo v oddaji Mal drugač s 6Pack Čukur jem na Radiu Celje? Bo to morda uspelo zadnji kandidatki, ki se je predstavila mi nulo sredo, Nušy? Bodite na pravih frek-
'•■! iiSf
33
Milanski
pogled - v noge!
Dolce &Gabbana-cena je enakovredna teži zlata...
Izteka se tradicionalni teden mode v Milanu, kjer na sejmu pret-a-porter s tendencami za prihodnjo pomlad in poletje modne revije kar prehitevajo druga drugo. Avtorske predstavitve novih kolekcij se kajpada od jutra pa skoraj do naslednjega jutra dogajajo tudi po show-roomih, raztresenih po širšem središču Milana.
Če se človek z novinarsko akreditacijo že kdove koli-kič pomeša med vso to ner-vozo, razigrano ali tudi zaigrano evforijo, izkušeno oko
trifaarvni pogled pod moške noge - Ctiurc'h, za 485 evrov.
Pripravila: VLASTA CAH 2ER0VNIK
zasluti dvom, naveličanost in strah. Pogledi tistih, ki se predstavljajo na modnih revijah ali zgolj na razstaviščih, izražajo dilemo: se je splačalo, se bodo nerazumno visoki finančni vložki obrestovali, bomo prodrli in ostali v modnem vrhu?
Je moda res v vse večji krizi? Se zato vrhunska kreator-ska imena, za katera bi bilo včasih škandalozno ponižujoče ukvarjati se s cenejšimi modnimi linijami, vse bolj usmerjajo v preprosto, veliki večini ljudi dostopno modo? Ali pa vse bolj stavijo na modne dodatke in računajo na tiste modne navduSence, ki sicer nimajo 6.000 evrov za plašč, bodo pa iztisnili iz denarnice 500 evrov za škor-
nje, podpisane z eminentnim imenom. Tole slednje zagotovo drži. Kajti prejšnji teden sem se v šopku najbolj prestižnih milanskih butikov na ulicah Montenapoleone, Spiga in St. Andreja na svoje oči prepričala, da je v izložbenih oknih vse več - modnih dodatkov, Torbic, čevljev in škornjev.
Pa si za orientacijo, kaj je ta hip najbolj modno obuti in kaj bo tisto, kar naj bi pritegnilo čimveč pogledov na noge, privoščimo ščepec čisto svežih in cenovno pošteno zasoljenih milanskih obutvenih trendov.
usnja, volne in še Sesa - bi dati 1.3B0 evrov za škornje in 730 evrov za tailiico? V rasnislek- ponašajo se s prestižnim imenem Roberte Botticelli,
* TEDENSKA ASTROLOSKA ^ NAPOVED

Petek, 6. oktober: Luna v občutljivi Ribi bo tega dne kar v ireh skrajno neugodnih as-pektih z drugimi planeti. Zaradi tega bo dan obeležen s številnimi napetostmi, ki lahko mimogrede izbruhnejo v kaj več, Razdražljivi in nestrpni ter premalo tolerantni bodo tudi drugi. Previdno v odnosih, varujmo se samou-ničevalnosti, prevar in laži, ne hitimo, ne sprejemajmo odločitev ter dogovorov. Zadeve se bodo obrnile v pozitivno smer, ko Luna v dopoldanskih urah prestopa v znamenje Ovna. Vstop Lune v znamenje Ovna nam bo prinesel veliko kreativne energije. Prodornost bo sicer odlična, vendar nam lahko zaradi kvadrata Jupitra in Saturna ne prinaša jasne slike, ampak zamegli naše obzorje.
Sobota, 7. oktober: Naša domišljija in ustvarjalnost bosta prebujeni. Vendar pazljivo, v zgodnjih jutranjih urah nastopa polna Luna - tokratne ideje mogoče kasneje ne bi bile uporabne. Zelo moramo realno oceniti stanje, v katerem se nahajamo. Luna bo ves dan tvorila napeto opozicijo z Marsom in Soncem, kar predstavlja harmonijo, pa tudi konflikte. Energija bo izredno močno povečana, povečan pa bo tudi notranji nemir. Paziti moramo, da zaradi nepremišljenosti ne naredimo kakšne večje napake. V trenutku lahko nastopi kratek stik, kar velja predvsem za partn^ske odnose. Ne vsiljujmo svojega mnenja, nakopičen stres moramo sprostiti popolnoma drugače.
Nedelja, 8. oktober: Luna že v zgodnjih jutranjih urah prestopa v znamenje Bika. Odlično za ljubezenska razmerja, saj bo aktivirala potrebo po erotiki, po bolj intenzivnem druženju ter prebudila tudi splošno družabno življe-Št. 79-6. oktober 2006 -
nje. Čutili bomo določeno povezanost z nekaterimi ljudmi, duševni stiki bodo intenzivni ne glede na fizično oddaljenost. Pričakujemo lahko tudi pomoč in podporo pri svojih idejah-Vvečemih urah bosta Luna in Merkur v opoziciji. Zaradi tega bo naše razmišljanje v prihodnjih urah veliko bolj intuitivno. Ne zanemarimo namigov svoje podzavesti.
Ponedeljek, 9. oktober: Prebudila se bo naša pustolovska plat, zato si ta dan or-ganizirajmo čim bolj pestro. Pomembno je, da smo v gibanju, na različnih krajih, z različnimi ljudmi. Družabno življenje nam bo odlično pri-jalo in nas napolnilo s pozitivno energijo. Čas po 16. uri je odličen tudi za lunsko delo, za sklepanje dogovorov in načrtovanje v prihodnje.
Torek, 10. oktober: Začc tek novega delovnega dne bo od nas terjal kar nekaj resnega premisleka. Luna prestopa v znamenje Dvojčka že v j utranjih urah, zato se bo dan odvijal s presenetljivo naglico. V ospredju bo tokrat komunikacija in iskanje novih IZZIVOV. Primeren dan je za organiziranje srečam, poslov-lurejevaniezao-
f^m&jOGmA ' CORDANA-
g8in041404935
- .vww.go^ > ASIROLOimJA
mxms
0984361 . 090142827 -gsni:041519 265
stalih zadev. Paziti se moramo, da bomo vnesli v naslednje ure tudi potrpežljivost in upoštevanje interesov drugih ljudi, S kompomisi bomo lahko delovali najbolj uspešno. Položaj Marsa nakazuje ogromno količino energije, s katero pa moramo ravnati zelo previdno. V negativnem smislu se lahko obrne proti nam v obliki konfhkta.
Sreda, 11. oktober: Preučiti bo morali svoje finance, predvsem stroške in tudi ambicije, povezane s finančnimi vlaganji. Ne pretiravajmo, ne pričakujmo preveč, upoštevajmo pravila igre, tudi norme in etiko. Aspekt je izredno pozitiven, tako da lahko v tem obdobju načrtujemo prihodnja opravila, priporočljivo pa je tudi, da naredimo načne, kako napredovati na vseh področjih. Optimizem in dobra volja si bosta podajala roke, Saturn bovprijetnemsek-tilu z Venero, Marsom in Soncem prinašal originalne zamisli. Naše misli se bodo ukvarjale s preteklostjo, analizirali in preučevali bomo svoje napake in tokrat lahko zares rečemo, da se bomo iz njih tudi veliko naučili.
Četrtek, 12. oktober: Ob 2. uri zjutraj nastopi Lunin krajec, zato bodo sanje tiste, ki nam bodo povzročale napetosti in nejasnosti. Luna prestopi vopoklanskih urah vzna-menje Raka in bo povzročila željo po usklajenih družinskih in medsebojnih odnosih. Intuitivna zaznava bo zelo veh-ka, vendar ne bomo sposobni prodorno delovati. Paziti se moramo, da nas strahovi ne bodo onemogočah pri prodornem delovanju. Popoldanski in večerni čas izkoristimo za družabno življenje, za prijateljstva in ostale partnerske odnose, nikar pa ne izpustimo nobene priložnosti za novo poznanstvo.
SPREJEMAMO NAROČILA ZA LETNE
ASTROLOŠKE NAPOVEDI CORDANA 041 404 935, DOLORES 090 14 28 27.
34
IZI^VTOMilBILISTE
TEBNIi
Pariz v znamenju pločevine
Pariški avtomobilski saloji je na spcn^u \«ako drugo leto (izmenjuje se s Franldurtom) in še vec^o velja za eno od treh najpomembnejših avtomobilskih prireditev na Stari celini. Letošnji bo vrata zaprl 15. oktobra in organizatorji seveda upajo na ustrezen obisk.
Kot je že običaj, se v Parizu predstavljajo tako rekoč vse avtomobilske hiše, morda je opazno to, da je kitajskih to-
varn precej manj kot lani v Frankfurtu. Tudi glavni poudarki, kolikor jih je bilo mogoče zaznati, se niso spremenili: alternativni pogoni, čistejši avtomobili, športni te-rend ... O krizi nekaterih avtomobilskih hiš, zlasti ameriških, ni bilo govora, vsaj javno ne. Skratka, letošnji Pariz je predvsem velika avtomobilska predstava brez motečih namigovanj ali informacij.

lel.! (03) *2i-i2-70
www,ov}odelifjgnemer,si
MERILCI PRETOKA ZRAKA VW, AUDI, SKODA-1,9 TDI KATALIZATOR UMVERZAUVI LAMDA SONDE KOMPRESORJI KUME TURBO KOMPRBOR JI SERVO VOLANSKE ČRPALKE
Vsekakor je treba najprej nekaj napisati o novem renaul-tu twingo. Ne zaradi tega, ker bi šlo za izjemen avtomobil ali dosežek, pač pa zato, ker ga bodo spomladi prihodnje leto začeli izdelovati v novomeškem Revozu. Novi twin-go, ki so ga pokazali v francoski prestolnici, je sicer še kon-cepmo vozilo, vendar je jasno, da ga ne bodo prav veliko spremenili. V dolžino ga je za 3,6 metra, poganjal ga bo 1,2-litrski bencinski motor s 73 kw oziroma 100 KM, pogon bo na prednji kolesi, cena še ni znana. Povsem verjetno je, da bodo v Novem mestu v letu dni izdelali do 180 aH celo 200 tisoč twingov - če bo dovolj kupcev, seveda. Ford, ki je v velikih težavah (zlasti njegov ameriški del, medtem ko gre evropskemu precej bolje), je ponu-
Čista toplina
dil na ogled novega mondea, tokrat v karavanski oziroma turiner izvedbi. Avto se na ti--ge pripelje prihodnje leto, predstavili so študijo, vendar je očimo, da se tako kot novi twingo v pripravi na serijsko izdelavo ne bo vesoljno spremenil.
Romunska Dada je ponudila na ogled karavansko izvedenko logana z oznako MCV. Lani so pokazali študijo steppe, ki je bila napoved sedanjega karavana. Kot pravijo, bo dacia lo^ karavan na voljo s petimi ali celo sedmimi sedeži in štirimi motorji, od tega bodo trije bencinski in en dizelski. Ta logan meri v dolžino 445 centimeti-ov, kdaj ga bomo videli v slovenskih trgovinah, še ni znano. Pri Alfa Romeo, ki počasi prihaja k sebi, so pripeljali 8C competizione. Gre za kupe, ki ga poganja bencinski V8 motor s 450 KM. Kot načrtujejo, naj bi naredili vsega 500 vozil, cena naj bi bila nekako 160 tisoč evrov. Prvič je bil avto na ogled pred štirimi leti, sedaj je torej očitno dozorela odločitev o serijski izdelavi. Mini je že pred časom obnovil mi-nija, ki je v dolžino pridobil sedem centimetrov, medosna razdalja je ostala nespremenjena. Nekaj novosti je pri motorjih. Nov je 1,6-litrski bencinski motor, ki zmore 88 kW/ 120 KM, pri izvedenki S pa je enak motor dobil turbinski polnilnik in zato ponuja 128 kW/ 175 KM. Prihodnje leto se na cesto pripelje še karavanska verzija, Iptn kasneje pa še novi ka-briolet.
Toyota je že pred nedavnim objavila, da bo opustila ime corolla za svoje vozilo nižjega srednjega razreda. Sedaj predstavlja aurisa, ki so ga oblikovali v njenem evropskem oblikovalskem centru. Meri 422 centimetrov in ima nekaj podobnosti z yarisom. Kot napovedujejo, bo končna verzija na ogled na salonu vBologni pred koncem leta. Prav tako japonski Mitsubishi je pripeljal novega pajera. To je pravi tere-nec z zaporo diferencialov in reduktorjem, dvo ali štirikolesnim pogonom in dvema novima motorjema: 3,2-litrskim tuibodizlom, ki ponuja 160 KM, in V6 bencinskim agregatom, ki zmore 184 kW oziroma 250 KM.
Nemški Volkswagen je v Parizu kar nekaj novosti. Treba je omeniti prenovljenega tou-rana, predvsem pa crossgolfa, torej novo izvedenko slovitega avtomobila. To je pravzaprav nova varianta golfa plus, ki je oktober 2006 -
nekaj bolj oddaljena od tal (20 cm), ima strešne nosilce, je na pogled bolj terenska. Na voljo bo že novembra, motorji bodo tako rekoč etuki kot pri golfu, tiidi 1,4-litrski TSI.
Audi, ki je pri Volkswa^u, je pod pariške salonske luči pripeljal čudovite^ kupeja z dvema sedežema in oznako R8. To je 443 centimetrov do^o vozilo, namenjeno zahtevnim knprem z globokim žepom. Pogon oziroma motor? Bencinski V8 in 420 KM s prenosom na vsa štiri kolesa (quattro). Na trge pripelje spomladi. To bo prvi audi, ki bo imel štiri kroge, kar je Audijev znak, na mo-tomem pokrovu in ne v maski.
Opel se je na pariškem salonu predstavil s končno verzijo svoje antare, terenca oziroma SUV, s katerim bo nadomestil nekdaj izjemno us-
pešno frontero. Antara meri v dolžino 476 centimeu-ov, nastajala pabo na istem tekočem u-aku kot Chevrolet captiva, in sicer v Južni Koreji. Napovedujejo, da bo prodaja stekla konec leta, poganjal pa jo bo 2,4-litrski bencinski motor s 103 kW/140 KM, in 3,2-lilr-ski šestvaljnik, ki bo imel 167 kW/227 KM, za povrh pa še 2,0-litrski dizelski agregats93 kW/127 KM. Lexus, ki se na slovenski ti^ prebija (ali pojavlja) zelo počasi, je ponudil svoj najprestižnejši model, in sicer LS 600h. To je velika in klasična limuzina, ki so ji namenili hibridni pogon. Avto bo imel 5,0-litrski bencinski osemvaljni motor, zraven pa še elektromotor, tako da bo skupna moč 331 kW ali 450 KM. Omeniti je ti-eba, da ima Lexus s tem tri avtomobile na hibridni pogon.
mjhv......
35 -
tednik
Obvestilo oglaševalcem!
Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih.
Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure.
ŠEHUUR, okorHO. Novejša slare^ hiša, ravno le,., fk.i »fe .,.d.. prad.», lalalon «31 420-902. 2 s34 VRSTNO hišo v Trubarjevi ulici prodanr. Telefaa0416«-977.	nt
KUPIM
SIAtEJŠOhiša.v(eljuallŽiliu,kupni galavl.a.T.lefarr04l 746-110- 5721 dUE-ZuIdliivoparielailinadoitrestiD 9,adni.,1000m',k«,irr,.Telelan»31 623-242.	6BO8
KIŠO, üanovanje ali zazidljiva parcalo, v Savinjski dolini, kupinr. Telelan 031 388^76.	6031
nSe.li.r-
VlKENO.hšaDlis j.,Šnorj.,K.
MOTORNA VOZILA
PRODAM
HONDO hr-v 1,6 sport, lolnik 2000, vso opremn, adlirno ohranjen, vreden ogleda, prodom-Cenn po dogovoro-Telefon 041 52H61-	SiiSB
FORD liesln,IHnlkl))6,pet vrol,n,. vse loto, prodnmzn 340.000 SIT. Telefon 041 mm.	Siiaa
IEIIIUllTSIIiepl.s,199S,5vrot,ndlüe., protloni z. 160.000 SIT. I.lef.n 041 506-14S.	Suae
RENAULT oh 21 ti, n. nnvn registriron, odličen, praJnnrzn 150.000 SIT. Tet fo. (03) 5794-376- Š1186 EfATp.nl. 75 si,lel.iH996, reg. 6.1!. 2006,cenlrnlnadnljind>azaklep.nje, Dlnrm,cd,roffio,iit.pfatišč.,5vrot,el. pomik stekel, metalno zeboe horve, meglenke, spojlerji, prodom. Telefon 041 547-769.	Suae
SlODOfilda, nfiče fiarv., htilk t996, ovkr-
rann,pr.dom.T.l.f.n031 S06-313.S
1188
KUPIM
TRAKTOR, piikolira, Irasik rlslemo in drug stroj, todiv.kvori,bplm. Telefon 041 407-130.	6723
KAIIIIOzotrokforEertusonlmlS39bpl-m..I.li!f..5726J193. 2826
PRODAM
sonalegi.vofikostpriUižnaSOOm', prad.m.Tolefo.040S15-170. «m STARElŠ0Ušo,vila,sp.r<ola,500m'in
Šni.(epiilersoh,il!ljsl«iesl'a42,pra. damo.Kličite04016l-377 Š1174
t) ob Martborsici cesti (bivša Klima) 850m^ 3 opremljene pV same, WC, garderoba, ogrevano in i^iimatizicano, iasten part!, prostor, isamionsio dovoz. 2) Tkaisita ulica (bivša Met-Isa) 380m^ skladišče, fasten park. prostor, kamionslii dovoz.
tel. 041/623-246.
Ijen,leii
PRODAM
»ILiiAR linde di.sel, 2,51, ugodno prch dam.Telefon031 617.220. 6177 STISRAlNIC0|prešo|,150l,pradom.Tale-fon 041 476-109.	Š1177
ŠRirfAR Sip klepet 51 es, traktorski in sli-skafnitonnredoktor, prodam. Tefefon 031 441-S13.	L1126
PUG,tilhmzd.l,Hdr.vli(.oahroialnUo hro ohranjen, prodom. Telelan 031 50M3.	Sites

VOKOlICIMostlnlupradaniparcelashišna Totfoo OSI 324461. 6179 96 m",
1700n,',lep«,zgf.d, zn 13.500.000 Sit Telefon 040 SOt 49!.	6200
BUZUCafjo takoj agndioprodomopaiele, 600in500m',sstn<hoiniieniljišiem, lep., sani« lego, asfoHd.Sa.a resni, Telelan 040 !4HH.	ei97
VCEUgpmdomveijahgoIdvestonoionll) in pr-|tikline,vsoinstalocii., .rojeno oko. llco.Telefon04l 976.162. 6220
PRODAM
,j.|13Sm')prl.
620.262all041630015. 6768 NOIIIPOLSOBIiastonavanje,vehkost43 m',nali.jase.aolpni,inoloviv(elj., prodom. Telela.O« (15-701.
Svet zavoda
SREDNJE STROKOVNE IN POKLICNE ŠOLE CELJE
Ljubljanska cesta 17, 3000 CEUE razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/-ICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatella/-ice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje vskla-du s 53. in 145. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. list RS, št. 98/2005 -
uradno prečiščeno besedilo ZOFVI - UPB4). Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za pet let. Predviden začetek dela je 1.1. 2007 oziroma skladno s sklepom o imenovanju ožinama skladno s soglasjem ministra k imenovanju.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, o dosedanjih delovnih izkušnjah s kratkim življenjepisom ter programom oziroma vizijo razvoja ter dela zavoda za mandatno obdobje pošljite v 10 dneh po objavi razpisa na naslov Svet zavoda Srednje strokovne in poklicne šole Celje, Ljubljanska cesta 17, 3000 Celje, s pripisom ZA RAZPIS RAVNATEUA/-ICE.
dentsksm 467.
TLAKOVCI PODLESNIK
Maribor, Dupleška 316, tel.: 02M50 38 60, faks: 02/450 38 70
wwwtlal<ovec i email nfo@tlai<ovec i	t,
SEDAJTUDIVUUBUANI Indu tnj kaconaSle ne	^
GOTOVINSKA POSOJILA
Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031 508 326
iD,K.zi<.iishfl,g<-lovinalakoi, kupim. Telefon 031 687477. 6i9e
GOSnNSKIIol(olpiceriio,zdiskoteko,3C m^ in vrtom, delno opremljeno, oddam'
D3/42-63122ln031 3«11B
jAKUP.raei^ NAJEM, cmrrvF

ENO,iiniln|»lDyio»ibnostnngvinie,> ŠemiKtru, Žab ali Pelravčoh, naja-ii»..Iiyonll3171H45. p
n.d„l.,iiirrti,irr.
lristtiivtlik|»rlirni|iMorii,4Gilr»ia-lil.,n.h.i.«„rilliÄ..Pd™ii,r.ä.r iij« 3 ,».r.., tal» kuhinja, „t, jvedprastOT. CeaaiMrlagovonj.Kontahl-m auba Ji liirŠkct, telelan 040 (98-290.	6061 6062
POSWIakal|tr,™,k....«ka,t.rh
aildani.Tali,fan041H4-942. žesj
ELEKIRIČHO y nlika pastolja. s trapezam, agail>iproilani.IaUaii74MD90.
SB)E7lia,lilaililnikin4staliH|arlnIpra-il.ni,ni.inada!lava.Ielifa.041 94S-589.	61B4
IMAl^težavez advemiin, rabljenim pohištvom, belo tehnika in ostalo stanovonj-skoaprema7Tel(^n 041415412.
6205
KOUIIUO,spiilniio,hk}illliik, pralni Stroj,
dirjevo 21, vsiljivo takoj,66,9ni",pra-damo 10 17.000.000 Sil. Telefon 041 610402.	S1170
NOVO trisobno stanovanje, z garažo, 103 m' Jn dvosaboo, 90,5 m^ z garažo, no mirni lokotiji, 10 minut iz Celjn, prodam. Telelan 041 625-014.	že27
(EUE, renter. Urejeno trisobno stanovanje, vsi prikliotkl,tk plin, vetji balkon, prodam zo 23 «io SIT Teleloo (03) 544-3475.	6237
ODDAM
ŠTlRISOINOstonavanje z garažo dajem v nojem urijeni družini z misiinimi dohodki no ugodni lokotiji misto Cilji. TileFan04l)631-!19. 6189 VMOlvbbko oddamo dvosctnoslanavo-nje, opremljeno s kuhinjo in kopolnico. Vseljivesl.ll.2006.Telelai040 746-931,Nlnn.	staa
LEPO inosoboo stooavaaji v Celjn, 41 m', oprinljeno, oddam prelivam Telefon 0SHBM88.	6204 OPIEMUEIO gorsonjero v tlorlboru lodno oddam šladeitkamo ili šla-
poru. Telefon 041 560-
6222
rojjal, okroglo mizo, stole, Imatosko posteljo, pmdam.Tijifon 051 424-303-
6205
OPEKO, strešoo Jo sohHiJtke, malo rabljene, uiodao prodam Telelon 041 929495.
PRODAM
BUKOVA drva prodom. Telefon 031 674-763.	6169
SUHI bukovo drva,pobe,4m>,prodam, Telefon 031518-810. 6173 PLOŠČICE, keromltne, betonsko žolozo In ostoh grodbini materini, ugodna pro. dom.Telofon (031 5461-165,041/051 617-220.	6175
SUHA brezovo drva prodam. Teleloo 041 910-108.	a 1181
50 m" suhih butovib drv prodamo po polivitai»ai.Ielefoa041 62M27 p lUKOVA drvo jirodam. lelefoo 041 617-074.	šim
DRVA, bukova, mešann oil razžogano, dostava 00 dom, prodam, teoo ugodno, Telifon 031 509m 6218 DRV«, bukovo, prodamo.Telefon 051 806-082.	51188
KMETUSKAzolruga Loško vam nudi rjnve jod<Jievin«)kon!:nosli,ie|iljiae.Tel!h Ion 041 375-677 PRAŠiCe, težke od 20 da 120 k|, prodam, Tilefoa 041 656-070, S1147 IIIAilOplomoi»b kravo piodom-Tilifon 57944)04-	Š1160
ZAJCE,zazaiicda)jnadaJjnjorejo,pradam.
Tililon571H82,041426-746.ž629 TRI burski kozlKi prodam. Toleloo 031 584-358.	61.15
PDKI kobilo in žrebco, mimo, vajeoo otrok, pašno, prodom-Teliloo 040 351-050.
HA formi Roje pri Šempetra prodojomo vsak delavnik mlado Jotkiie, rjave, true, grobosti, sive, hehsuseks ter enolehie rjave, trne in grahoste kokoši in kilo-gmmske kle pišionre zo dopitonji-Sprejemamo norotilo zo enolehte piš-ioiii. Vetje koliiioe dostavimo. Jorldte so cepljeni prati vsem virosiiim bolez-nim.Tilelan(031700.1446. 6ai7 KRAVO s teletom prmlom ali menjam zo bikooli jalovo kmvo. Predam tudi bikro. Telefoa 5413411!, 041 357m4.sis7 lEUČKOsimentolko,težko 120 kg, ugodno prodam. Informacije po telefonu 577-4126.	6191
1A80DJE gosi pradem ali miijim zabele gasl.Telef.n031 530-961. L1129 BORSKO kozo, stoto 2 loti, z dokimonti, pmdom-Telifon (03) 57954159.
BIKU doslavikopiodom,ceai 135.000 SlTTelefon031B3fr735. 6202 NEMŠKI ovčar, zrodavnikom,stnrlrimesi-ce, cepljen, odličnih staršev, pradom, Telilon 041 966-25!, (03)5869-299.
2639
BIKU in tilitko, Stara 3 tedne in 110 kg telička, pradam.Tilifoa 040 830408.
Š1193
KUPIM
BIKAsimemalia,adl50da300kg,kupim. Tele[on03U12-597 6I68
IŠČEM
VVOJNIKU še vedno pogrešomo pslčko, svetlo nove bane, pasma pritlikavi
Do 7 let, ro osebni dohodek ali pokojnino, do 50 % obr. Krediti no osnovi vozilo ter leasing! z vozilo staro do 10 let. MOŽNOST ODPLAČILA NA POLOŽNICE. PRIDEMO TUDI NA DOM!
Tel.: 02/252/48/26, fax: 02/252/48/23, mob: 041-750-560, 041-331-991

IZPLAČILO TAKOJ! 03/a900336
GO /ngd.o.o.
041 33 77 89
pinč, ki sliši na imel Oiiio. Če bi kdo kor koli vedel o tijem ali ga videl, naj proti nagradi pokliče po telefonu S772449 ali 04D 461-293.
GROZDJEnoTinskem, laški rizling, zeleni silvanec in mešono belo, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 041365-750.
flPR[SE, smaragd in navodne, zo živo meje, ugodno prodom. Telefon (03| 5718-839,041 317-588. Ž620 1 hosilflžnebruze.vŠempelruvSaviniski dolini,prodamza200.000SIT.Telelon 031 428-624.	6112
JABOLKA, neškropliena,ioiiatan in ostale sorte ler vino, moši, prodam. Telefon 577-8362.	ei43
NE^OPUEHO grozdjejutka pitMkim. Telefon (03) 5730-358, po 19. uri. U1124 POBRAHA iobolki, zimski mošoncor, 190 kg,prodom.Telefon5482-a96. 62m VEČ tofi sladkali setia in otavo ugodna protfnm. Telefon 031 679-802, 6216
ZELO Hat dunaiski Uavir. starino, prodam. Telefon 5452-694.	6215
	POSLOVNO-KOMEROALMA ŠOLA CEUE VIŠJA STROKOVNA ŠOLA
T	Kosovelov» 4, 3000 Celje Telefon; 03/428 54 50, faks 03/428 54 60 Si^etna stran: hnp://www,pksol3,coni
» ■ SE NCKAJ	PROSTIH VPISNIH MEST j
, . ZA	EREDHISTIIBIJ! , j
Pridobite si vi. stopnjo izobrazbe v višješolskem programu komercialist ali računovodja. Izredni študij izvajamo tudi v ROGAŠKI SLATINI.	
Zadnji vpisni rok je do 10. 10. 2006.	
prihodnost je v vaših rokah.	
36
ETOj^LASI - infoumacue

z NOVmil TEDNIKOM
v • •
Naročniki Novega tednika ste bili že v minuliii letiii deležni številnih letu izhajanja, pa smo dodali še kartico cenejših nakupov* V Klubu n; lahko s tooiso, ki ste jo prejeli, kupovali bolj ugodno, saj so vam kot naročniku na v trgomh in lokalih. Kje vse lahko prihranile, je razvidno iz
GEOX
Živite ceneje!
amSEIIESESTIVAJIl SPgUSTOMMKAimCI


		
—m		
f""	Fnzerski studio
I	'^f/sZ/fOV/.
!	Vcrdcv Petra s.p.
I	Ulicatake\3.33I0Žalec
MOŠT iz mešanego belego grozdia pro-(!am.Telelon(03|5823-147. 6213 NfŠKROPUENA kakovostna jatnlb za ozimnico ugodno prodamo. Teldon 5715-12B.	Ž636
SILAŽNO koruzo z njivo, lepo, zeleno ali zo zrnje, ob avtocesti, okolica Braslovč, pro-(lom.Telefon041 317-434. Ž637 JABOLKA: catjevič, kanodka, krivopecelj itd., dobra, lepo, obrono, ugodno pro-(lam.TelBlon041 929-495. DOBRO mešanovinoprodam.Telefon 041 710-633.	Š1194
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje posreduje z« vsa storostna obdobja, brezplačno zo mlajše ženske. Teleion (03) 5726-319, 031 505-495, Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold.
50-letni mošiu, razočoron, išče žensko v zrelih letih zo pogovor ali kaj več, Telefon 041931-293.	617;
SIMPATI(NAženska,(elje,55let,zdobra pokojnino, žehprijoteljo do 69 let. Telefon 041 241^47 Dliwww.superolon.si.
354etna zaposlena žendu, vitko, ž^ prijatelja do 46 let. Resna zvezo. Telefon 041
24»^47a1iwww.superalon.!
•/ : - -.^HrtjenMliiSäeetedo-breg" prijatelja, ne zaiärsite s« ^ se. Tu smo, c(a ram pom9«Tw os-rrJti žf/}e:^>.ttJdlmclvamabi^" fcöv, pogovorov, dotntjRäbc.Spoz-najte novo, lepšo stran življenja.
- Fato ITizmal.MaribDr5fca c. 1.3000 Celie - 1D% dodusI valia za storitve ■ (L,Slandravir|2§.
Ž3T0Žalec-10%p
ija Volk. Ozka ulica 2.3000 Celje. Tel.; 03 544 25 35-m ptvu« ni.Csle4a(iarkCelje.Srokaizblranogavic-5%p(quistobiMky[»do5.a ]0% popust ob natiupu rwiS.DOO sh -tanMJeil Intfustr^ska prodajalna, Kasaze34, litwje - lOS popust -Krobat hran S.D.. Mizarska delavnka. Medlog 25.3000 Celje, Gsn: 041/736 272 - Notranja oprema po naročilu KERSOCK MJLU -
kimheiisIdhokvinBvvvseh njihovih PEvSIoveniji J.. IpavČBva ulica Ž2.3000 Celje, RE. ^ubljana. Bmcičeva 7. P.E. Ki^er, 1 - 3% popust ob nakupu PVC stavbnega pobištva. Popust ne vrije a
DVOJKA balkonsko vroto in okno ugodno prodam,Telefon (03)573-9064.11128 POLOVIC0120 kg prašiča prodom po 590 SITAg. Telefon 031 840078. Š1182 DOMAČEsvinjskepok)vicepro(tamo.Tetefon 041228-363.	šiiso
MOBILNI telefon Motorola V 600, brezhiben, vgaronciji, s pripodajočo opremo, prodmTeiefon 051 352-785, GARAŽNA vrsto, širino 240 on, trenutno še vgrajeno, prodam. Telefon 041 278-417,	Ž633
HYUNDAI lontro 1,8 gl, letnik 1993, corsa, letnik 1985, zo rezervne dele in drobilec kortize, prodam. Telefon 74&4023.
JEKLENA platišča, 15°, luknje rozmok 100 mm, z okiosnimi pokrovi, Renault, prodam. Telefon 041 27M17.
IščBrro
zainteresiranega inženirja
2 meneilžerskiirl sposobnostmi in vs., pasivnim znanjem nemškega ali angleškega jezika. Obvezen je vstop v lastniški iel firme.
Zaposlimo delavca s končano šolo za kme-tovake za zbiranje odpadnih olj in kuhinjskih odpadkov, izpit B-kategorije in eno o delovnih izkušeni.
Informacije 03/490-20^5 Iii 041/690-736.
V.PrekonioiilEbrijaiiEtCel/e.
ZAPOSLIMO natokericozizkušnjami-Tele-foii04l 667-130, po 16. uri, Tino Košti> mai,s.p.,Gubčeva8,Celie. 6172 110 vestno KV
14,3000 Celje, vse za ogrevai^ invDdovod.tel.: 034^ 70,1 051626 793-10% popust .
GSM 031B96164-10% popust na dalo (brsz matniala) - Uiim, Ipavčeva ulica 22, Celje -10% popust ^4,3270Laiko-10%p
3% popust na'
-LeMinaJjl..Lew«;18-3%p
JO sit, 7% pc
ild...)
ita4.3000 Celje-
9s92.3301Petnivče-5%por
-Mr8vlPEaevei)(aBDhinc8.D.UIekova1.CBlia,lmDvinazausWarjalne-
__ch9.3000Celie-10%popust
-liaž, Obrtna cene. 3220 Štore - 7% popust, ne velja za alieiiske eene ra-Spasičeva8.1000gubljana-
' ■ inva: Glavni trn 9. Celje. 03 492 68 86 10%popust(r»enneizdelkflyakeüi)
va 3,3000 Celje-
knjiine izdaje Celjske Moboijeve
wm iMii
37 .
IŠČEM dikpDmoČDS
im pri gl
nii,voUldŽilia.l8lcloiOSI ail^SOI.
GOSnjCEvMjuquioiKiiliptiiiiiiDdikli ia5lTeiba.TelefDn041 666-726. Morion Bohorč, 5- p., Ul- D. Kvedro 44, Šooliur.	6221
ZAPOSLIM »mostojnego nalokarjo ali no-lokoritolerkulraria ID pripravo hrone iiara.Ielofo«0(0 7S»J2G.Morian Slaili,s.p,Šlondrovln26,ŽalK,
Ž631
lOKAl.Coliy,!ugadniniil.lt«niniioiam, lapasiidokiiioHrEiba-Tolifan 031 6IH»S.BarCkDtrOioo,Lfivaiko.aB, (oje.	6210
niKEnHAiagor.PrasenBkoHŠootiur zaposli dvD minišo delovu zo delo no losna abrlelovalnih sirojili. Informoqo pa leleFonu 041654430 oil osebno od ;. dol. ore.
IZPOSOlEVALNiaslraiovinnaprovSAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celle, širi ponodba izposoie stro|ev io naprav. Telelen 1041162M44,S414-311. "
FAUDEdemll,finabioslikoplaskarslain oslolo delo pa konkoreoinih, premočil, skib (onab. InFormadie: PE Grada|e, Sijni4d.o.a.,ipavi<vi 22,Celle, tet fanOSI36H16. ZA dvojčka prodom dva slolcko za bronje. n|e flrevi, odlično obran|ena, ceno 16.000 SIT oh po dogavotu. Telefon 04IS40-Z66.Kopimlesemšlol!ekza btan|on|e.Tolelon041 140-Z66.
5972
VOZNIKU osilaegaavlomobila,ki sorodna vozi dopolrlan iz Cel|a v Maribor in popoldan nazal, bi se občasna pridroži-liTololon 103) 54154(6, med9.in10. uro.	6151
IŠČEM plesalca zočemiko za latinsko ome-nške plese. Starost od 10 do 13 let. Telelon031S11.683.	6162
ZELO ogodno ceno preniogo z dostavo. Telefon 0412Z9.187.Prevazništvo Vladimir Pemek, s. p.,Sedlošek II,fodlob-nit
aSIHlN0,l200,ng.a|evkaintraktorIV, kupim. Prodom bik» simenulco, 120 kg.TalalonD4l 170-510. 6166 IZOELUJEMO projekte stonovonlskih biš.
CEHrrVE nepremičnin In premičnin zo vse namene. Hql, d.O. o.,Porižl|o 15, Iro-slovče. Telefon 041649-234.
BAGAT servis vseh vrst šivalnih strajev in Iločnihlitolniliov, prodalo novih in rob. tonih šivalnih strolov in liUnikov.Oar-bImtnlk,s.p.,Sovin|skot.lOB,Zalec, lelefon 710.3144.	2683
V celjski porodnišnici so rodile:
22.	9.: Fanika TURNŠEK z Dobrne - dečka, Alenka PLASKAN iz Šmartnega ob Paki - deklico, Nataša Cl-GLER iz Slovenskih Konjic -dečka, Mojca SMODEJ iz Šmartnega v Rožni dolini -dečka, Urška VODIŠEK iz Šentjurja - dečka, Nada KLENOVŠEK iz Loke pri Zidanem Mostu - deklico.
23.	9.: Jožica KOVŠE iz Zreč - dečka, Tatjana BURJA iz Ljubna - deklico, Bojana FRAS iz Celja - dečka, Ksenija BRAČUN iz Rogaške Slatine - dečka, Simona RAJH iz Vojnika - deklico, Mihel-ca ROMIH iz Štor - dekUco.
24.9.: Melita KLEMENČIČ iz Šentjurja - dečka, Severi-na SOŠTAR iz Tabora - deklico, Sabina KLANČNIK FUAVŽ iz Stranic - deklico, Nina SENICA iz Celja - deklico, Alenka REZAR s Te-harja - deklico, Estera BRE-ČKO iz Celja - deklico, Jana VEBER KOŠMERL iz Sevnice - dečka.
25. 9.: Ferida LUKOVIČ iz Celja - deklico, Bernarda PE-ČEČNIK iz Velenja - dečka, Jasna PLAVČAK iz Celja - deklico, Aleksandra KUGONiC iz Šoštanja - dečka, Štefka MUZEU iz Šmartna v Rožni doEni - dečka.
26.9.: Aleksandra GODEC MAVHAR iz Slovenskih Konjic - deklico, Aleksandra BURJČzLjubečne-dekhco, Mateja KORENJAK iz Oplot-
podabno. Telefon (03) 8104-182,031 393-560. ARS-Prgjektiranie, Anion Strnišo, s. p., Gabrovec 1 0,3241 Poi!-plot.
BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE
nice - dečka, Saša MAJCEN iz Zidanega Mosta - deklico, Marija POTOČNIK z Ljubne-ga - deklico, Tina VRECkO iz Celja - dečka?
27.	9.: Sabina JERNEIC z Gomüskega - deklico, Virgi-nija KOTNIK iz Petrovč-de-klico,Valentina SINTIČ iz Celja - deklico, Bojana MLAKER iz Podplata - dečka, Valentina KOROŠEC s Stranic - dečka, Emilije REXHAJ iz Šempetra - dečka.
28.	9.: Vanja BLAGUS iz Velenja - deklico, Vesna ŠKOF iz Prebolda - deklico, Mojca ŠEUH iz Celja - dečka, Valentina POTOČNIK iz Velenja - deklico. Melita BUBIK iz Velenja - deklico, Nina ČEBELA iz Celja-dečka.
Celje
Poročila sta se: PoročOa sta se Boštjan PESAN iz Celja in Andrejka BREZNIK iz Vojnika.
Velenje
Poročila sta se: Tomaž VIDMAR in Urška ŽIŽ-MOND, oba iz Velenja.
Zlato poroko sta praznovala zakonca Konrad in Ana ČUŠ iz Velenja.
Celje
Umrli so: Marija TOČKO iz Celja, 80 let, Terezija SRDlC iz Celja, 83 let, Vjekoslav HOHNJEC iz Celja, 67 let, Melanija FURLANI Celja, 97 let, Terezija KOŠIR iz Kuret-
ZAHVALA
3 mame, prababice in sestte
TEREZIJE KOŠIR St.
roj. Grešak (30.9.1927-23.9.2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja ter darovane sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Zahvaljujemo se g. župniku Jožem Horvatu za cerkveni obred, govorniku Mavriju za besede slovesa, pogrebni službi Komunale Laško in glasbeniku za odigrano Tišino.
Žalujoči: hčerki Marica z družino in Trezika, sin Tone. brat Jože, vnukinji Jožica in Slavica z družinama ter pravnuki Darko, David, Dominik in Sara
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče in babice
MARIJE KOS
iz Stopč
Se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, g. župniku. Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah, vsem za darovano cvetje, sveče in sv, maše, pogrebni službi Zagajšek in JKP.
Vsi njeni
Š1184
Najdem te v knjigah, v pesmih slovenskih, v cerkvi, na sonca, u vetra, v naravi, na izletu si z mano, ob poti, potokih, na vrhu; i cvetja, ki raste pod skalo. Pogovarjam se s tabo,
ko te potrebujem, ko ti svečo prižigam, ko najdem star grad... Ker vem. da me slišiš, čeprav te ne vidim... Zares in za vedno umrejo le tisti, kijih nihče ni nikoli imel rad! (J. M.)
ZAHVALA
V 96. letu je odšel k Bogu dragi ata in stari ata
JOŽEF VODEB -JOŠKO
iz Gorice pri Slivnici 19
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spoštovah, obiskovali, nam pomagali v težkih trenutkih in ga tako lepo pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča: sin Jože in Alojz z družinama
na, 79 let, Ivana JAZBNŠEK iz Celja, 82 let, Marija STEGNAR iz Jesenic, 84 let, Milka GNILŠEK iz Pariželj, 76 let,Terezija BIZJAK iz Paš-ke vasi, 77 let, Julijana POLŠAK iz Zegar, 82 let, Stanislav MLAKAR iz Šentjurja, 80 let, Amalija IMENŠEK iz Prebolda, 77 let. - Št. 79-.6.
Velenje
Umrli so: Ana ZGOJZNIK iz Loke pri Mozirju, 72 let, Amalija MEH iz Celja, 86 let, Ivana VIDEMŠEK iz Velenja, 76 let, Leopold PODHRAŠKl iz Šmarja pri Jelšah, "/ 8 let, Alojzija ZL-^TAR iz Radelj ob Dravi, 85 let. oktober 2006 -
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brata, strica in nečaka
MITJE BRATINE
iz Zg. Hudinje
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam stali ob strani in nam pomagah. Zahvaljujemo se tudi podjetju Nivo, d. d., sindikatu PUV-Nivo, sodelavcem in športni ekipi Nivoja-za izrečeno sožalje in pomoč v težkih trenutkih.
Žalujoči vsi njegovi

5. oktobra je minilo deset let, kar te ni več z nami,
PETER MAROT
Hvala vsem, ki se ga spominjate, žena Lojzka, hčerki Nevenka in Valerija z družinama
.-IS»
Bolezen te je vzela, poslednjo moč ti vzela, odšla si tja. kjer ni gorja
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, stare mame in prababice
ELIZABETE CANZEK
iz Javorjeve 4, Celje (19. H. 1926-26.9.2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremih na njeni zadnji poti in z nami sočustvovali. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče ter izraze sožalja. Zahvaljujemo se gospodu žrupniku Amadeju Jazbecu za opravljen cerkveni obred ter zdravstvenemu in negovalnemu osebju Doma upokojencev na Pol-zeh.
Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala. Sinova Stanko in P^i z družinama
V SPOMIN
IVANU ŽNIDARJU
Danes, 6. oktobra je minilo 10 let, kar si nas zapustil. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in ga ohranjate v svojem srcu.

38
IK
KSK
KINO
18.00 Galerija likovnih del mladih__
LikovnaddaUmetmškeši^A^ii Cita iz Bandui^, Indonezija
21.40, nse ZaSnnMia J2iQ. 15.40.17.40, 13.40 KHk-z. popolno Sv«Mie Ifim 17.00, I9i0.21.40 Črna dani* 16-30, laoo. 21.30 Bsndida«
im 16.50.18.50,20.50, Huifünko v Pradi IZJffi, 1B.20.1840.21.00.23J0 Huda mravljica 16.00.18.10 Roman«« ob jaieni 20.10,22.30
18.30 Knjižnica Vojnik_
Jože ŽUus: V spomin Doroteji Häuser
odprtje Tozstaye____
19.30 Kulturni dom kud Zarja TVnovlje Celje
20.00 Dom 11. slovepkega tabora Žalec Koncert orkestra slovenske policije s solisti Alenko Godec. Mat-jai^ Mrakom in Magdaleno Na-vodnik
RAZSTAVE
Lapidarij Pokrajinskega muzeja Ce-XIV. Novačanova gledališka sre- Ije: Celeia. ujeta v negativ, preleminar-na predstavitev rezultaxov arheoloških naiskaDob rekonstmkdjilV. etapeMa-riborske ceste v Celju, do sredine okto-
čanja
S. Ibwnsend: Skrivni dnevnik Jadrana Krta
premierakomedije
19.30 SLG Celje
T. Williams: Mačka na vroči pločevinasti strehi
20.00 Atrij KSC Velenje
Klepetek
temaiski večer u kavarniškem
Od 8.00 do 12.00 Sredižče Gotovelj Kmečka tržnica
12.10.14.30 16.50 19.10, 21.30,23.50
World Ttada Centor
13.40, 16.20, 19.00.21.40
Huda omljia
13.10,15.20.17.20
Sanoorijototja
19.2a 21.20,23.20
Zs on mojo
^0. 14.20.16.30.18J0
20.30.23.00
Klik-a popolna Svljonje
12.30. 14.51?, 17.10.19.30 .
Miami Vloe
2t.50
l£6MIA:
predstave so v»k dan
o trgatvi, vinogradništvu in kle-
, klj^ju	_
8.00 Atrij KSC Velenje "_
Od 9.00 do 12.00 MNZC - pod
_ muzejskim balkonom__
Otroški jesenski bolšji sejem ' Od 8.00 do 12.00 TtMca v Žaicu Bolšji sejem
9j)0 Ribnik Velenje
10.00 Športno rekreacijski center Sežče Razpnimo a^a zak^aček akcije
15.00 Pred Kulturnim domom Gorica pri Slivnici
bra.
Galerija sodobne umetnosti Celje:
razstava National geographic Slovenija - 100 izbranih fotografij, do 8.10
Osrednja knjižnica Celje- avla drugega nadstropja knjižnice na Muzejskem trgu: Spomeniškovarstveni posegi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, DE Celje, do 11.11.
likovni salon Celje: Nepričakovana sprememba, avtorica Polonca Ujvšin. do 29.10.
Galerija Volk: razstava del Staneta Se7ra,do31.10.
Račka - galerija erotike: večmedij-ska razstava Pičke, do 26.11.
Galerija Nikca Celje: otroška dela društvaOtwciotrokom, narejenavke-raraiki, glini, emajlu, brušenem steklu.
MNZCetje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30.12.
Avla splošne bolnišnice Celje: razstava Fitnes, gradivo dijakov Srednje zdravstvene šole Celje, do 15.10.
Galerija Otto Škc^ vas: likovna dela. slike (olja na platno) Vesne Fiäpii, do
30.10.
Pokrajinski muzej Celje: V eno roko vzamem puškico, v drugo svetlo sab-Ijico, oijtarica Tatjana Badovinac, do
30.11.
Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 20.12.
Muzej novejše zgodovine Celje -Občasni razstavni prostori: Podobe družabnosti, do konca januaija 2007
a Estrada
pnac 20.00 polare 22.00 Koncert h Mhotajlar SOBOTA 1S.00 Tricrit poliopmi Mdaq 20.30 Mojo |wl«4a liubami
Po ta: Zabava in plesni večat NE<»tJA
18.00 Trikrat pokopani Molaquidos Estrada 20.00 Mqa polete ijabeznl
SLOVENSKE KONJICE
18.00 Lov« na rekorde 20.00 Lopo« z otroškim ol
NEOEt^M 20.00 Lov«! na rekorda
PRIREDITVE
16.30 do 17.30 Muzej novejše ^?dovine Celje_
17.00 MNZC - Hermanovo gledališče
Otroškega muzeja_
Sneguljčica in sedem palčkov
lutkovna predstava ob tednn otro-
FHmska šola-prvi del
19.30 Kulturni dom Kud Zarja Triiovlje _CelLe__
XIV. Novačanova gledaliSka srečanja
M. M Roš: Ma]ebojn(>/Mak vojne
20.00 Rdeča dvorana Velmje
11.30 Nekdanji prostori zdravstven^ doma na Planini
Kozjansko žari - narodnoosvobodilni boj na Kozjanskem
odprtje razstave 16.00 Muzej novejšezgodovineCelje [lemonstracija obrtnika - frizerka Tatjana Frajle Maslo 18.00 Kulturni dom Kud Zarja Trnovlje
Celje_
XIV. Novačanova gledališka srečanja
Aristofanes - Novak: Parlamentarke
Kj Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schuuove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava.
Pokrajinski muzej Celje. Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Galerija Mozaik Celje: razstava stalne imietniške zbirke.
Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev - trenutno ni na ogled.
novitednik
Fotogra/skJ atelje Josipa Pelikana:
stalna postavitev
Galerija Vlada Geršaka Celje, raz-sUvni prostor Salona pohištva TO-pexC^e,gostišČe Hochkraut Ttemeije in restavracija na celjski železniški postaji: likovna dela Vlada Geršaka
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca OskarjaKogojaXet grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi.

Ponedeljki ob 18.00
12-tedenski brezplačni seminar: nadaljevanje predavanja o Gralu, organizira mednarodna duhovna šolaLec-torium Rosicrudanum. Dostop do Interneta: v našem «inte raktivnem hodniku«.
V	ponedeljek. 9.10. se pričnejo uvodni sestanki za jezikovne delavnice.
V	naši info pisarni lahko dobite:
-	nefiks-indeks neformalnih izobraževanj
-	isic kartice - mednarodne študentske popustniške izkaznice za mlade
-	vstopniceza koncerte in festivale preko event-ima
-	informacije o evropski prostovoljni službi
Več info: uraw. Tnc<elje. si 03 490 87 40 in 040 756 009
tae do - športna rekreacija; ponedeljek in sreda ob 19.00, vodja Grega Teršek
Kud Superstar-ples: torek ob 16. in 20. uri. Vodi Cvetana Breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gregi
Kud Desanka Maksimovič: ob sobotah med 14, in 16. uro VS Styling - modne delavnice: srede ob 17. uri in sobote ob 10. uri Društvo za planetarno sintezo: četrtki vsakih 14 ob 19. uri.
www.novitediiik.com
16.00 Kulturni center Laško_
W. A. Mozart: Čarobna piščal opera P0HH>lLJgK,9.10.
19.00 Knjižnica Petrovče
innnfw.radiocelje.com
Petek ob 20. uri: Iztok Sitar: Glave
(stripovsica zbirka inrazstavastripa), odprtje razstave
Ob četrtkih in sobotah ob 20,00 -Onik večeri, pogovori o sedmi lunet-nosti
-	četrtkovi francoski filmi
-	sobotni glasbeni dokumentarci
Fanzin Flašzin - nismo še hin: k
sodelovanju vabimo vse tekstopisce, striporisce, fotografe in druge. Informiranje in izobraževanj e: Evropska prostovoljna služba: postani evropski prostovoljec Nefiks: indeks neformalnega izobraževanja
TV-oddaja Izpod korenin
Iščemo sodelavce za Tv-oddajo Izpod korenin (scenske delavce, statiste, asistentko ali asistenta kamere, zvoka in režije, igralce, scenariste). Priključite se niladi, ustvarjalni ekipi in se preizkusite v svetu zvezdni štva.
Petek, 6. oktobra, ob 13.00 Ekskurzija v Alpos Petek, 6. oktobra, P2 ob 20.00 VoUtvedijaSke sekcije Sobota, 7. oktobra, Prostor ob 21.00 Hip-hop generation, vol. 3. rap koncert Redno:
Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petki od 13. do 15. ure,
iVUadi za razvoj Šentjurja in Dob-
ja: predmet razpisa je nagraditev ka-kovosmo napisanih raziskovalnih nalog osnovnihšol občin Šentjur in Dobje, srednješolcev, šmdentov in mladih, ki imajo stalno prebivališče oziroma se šolajo v omenjenih občinah. ŠPORTANJE
Vadba pilates joge: Objekt Tojnko v obrtni coni. Torki in petki ob 18.00. Rekreadja:
Telovadnica OŠ F. Malgaja. Sobota 14.30, košarka
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Matica: vabi 8. oktobra na Samotni razglednik med Kotom m Vrati, S postajališča pred garažno hišo na Celjski Glaziji se odpeljemo z naročenim avtobusom ob 5.00. Prijave za izlete sprejema društvena pisarna na Stanetovi20.
krizni center za mlade
Telefon 493-05-30
društvo regionalna varna mšA
Telefon 492-63-56
l^terinski dom
Tblefon 492-10-42
društvo ozara ceue
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, . Celje, tel: 03 492 57 50.
center za pomoc na domu
Tblefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
Sent celeia
Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi molnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892
zavod vm, dnevni center za pomoč odvisnim
Telefon 490 00 24, 031 288 827
slovensko društvo hospic območni odbor ceue
Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Maigajeva 4, Celje tel: 03/548 6011 ali 051/418446
Podjetje NT&RC,d.o.o. Direkton Srečko Šrot
Podjetjo opravlja Cascpisno-založniško. radijsko in
fax: (03)5441032, Novitednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150 (€0,63). petkovega pa 300 tolarjev (€1,26). Tajnica: Tea PodpeCan Veler. Naročnine; Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev (€7,1U). Za tujino je ieina naročnina 40.800 tclariev (€170,26). Številka transakcijskega računa: 06000

0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko sredSče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8.5% davek na dodano vrednost. NOVI TrorHK
Odgovorna urednica: Tat)ana Cvlrn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stameičič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Šarlah, Oblikova.nje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nl-rc.si; E-:?ail
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Biglez
Urednica informativnega programa: Janja Intihar
Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880.
(03) 49 00 881.
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona šolinič, Dean Šuster
prostora v Novem tedni-
Potnočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček PungerCič. Propaganda; Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenoviek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Tekfon: (03)42 25 190 Fäx: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekL p
. w
39
Nagradna križanka
1 ^^^^^^^^^^						s;.	NRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA	P^R'^IR	S		AM FILM. «RALKA	S		WMDA	
						IZMEČEK					21				
										8		NEU.ICR. IKABINI irntov			
						orSlfro.								23	
						■"HAH?	ANQ.POP SKUWNA			Df^ NEON			OfjNELLA PROŽNOST		
						-	30						2		18
						-		1			"TI^A				27
									5	PLAVALNI SlOG		14			
										15			10		
						DEŽELA »S«	12				S	muTö-NAMERA CAPKOM nuuA			
						LISTI		O.BSBfr							ROMAN C^DA
ŽSoovk;	««GNINA		ORJAŠKA ^OUKA VNOJ. OCEANU	(RELJÄI "icSS*	T					VAGONČEK					
				20					JLILUOH		11				28
s		16				4					13		19		
				24	22		ANATOLU (WAJSEI	(LATINSKO)				SOD^N		2e	
MAD2. PESNIK (JANOS)						''BWIR'		6		9	SOCIALNI POLOŽAJ SULW^	25___			
1													Loi^		
									7					KWÜ WAVO	oče
						.s.									17
								29		SKLADIŠČE			3		
															
Nagradni razpis
1. nagrada: vrednostni bon za 5.000 tolarjev za nakup v pekarni, slaščičarni, trgovini in baru Romana Brgleza z Vran-
2.	nagrada: dve triurni vstopnici za kopanji Olimia
3.	- 5. nagrada: vstopnica za Icopanje v Termah Topolšica (3-urna v dneh od ponedeljka do petka)
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 12. oktobra 2006.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 29. septembra. Prispelo je 441 rešitev.
Rešitev nagradne križanke iz št. 77
Vodoravno: SKROČE, TLAČAN, RA, AKI, MORSKA, POKAL, LZ, PILOTAŽA, AKNE, SMETARINA, APRIL, LANA, OTOKAR, ACE, ATILA, ORANGUTAN, DESANT, ARNOL, OM, TRAM, ANKARA, LAKS, AVAL, UDAV, ETIKETA, ODISEJA, DILEMA, OPEL, IL, KATAR, TABELICA, REGATA, LABA, ILO, EP, NERODA, ACETON.
Geslo: Vsakoletna tekma z jadrmeami.
1.	nagrado - bon za 5.000 tolarjev za nakup v optiki Salo-bir, prejme; Silva Tičer, Babna Reka 9, 3223 Loka pri Zu-smu.
2.	nagrado - bon za nedeljsko kosilo v Gostišču Hochkraut v Tremerju in vstopnico za triurno kopanje v Termah Topolšica. prejme: Ema Gabrovec, Zvodno 46, 3000 Celje.
1	2	3	4	5	6
7	8	g	10	11	12
13	M	15	10	17	18
19	20	21	22	23	24
25	20	27	28	29	30
Ime in priimek: _ Naslov;_
Ona: Izogibanje obveznostim pomeni včasih tudi spri-jaznilev z osamljenostjo. Namesto. da se sami sebi smilite, se raje odpravite v družbo in... Nekdo že dolgo čaka na priložnost, da se vam pribli-
On: Privoščili si boste make več počitka, saj siga konec koncev tudi pošteno zaslužile. Povabite partnerko na prijeten sprehod v naravo in ji zaupajte svoja čustva. Tb se vam bo v prihodnje še pošteno obrestovalo.
Ona: Oseba, ki vam ne da mim, bo skovcda premišljen načrt, kako vas osvojiti. Težko boste ostali ravnodušni, zato se ne sprenevedajte, temveč uživajte v nežnih trenutkih, ki vas čakajo. Ne boste obžalovali!
On: Končno vam bo uspelo, da boste združili želje in možnosti. Če bi tako živeli ves čas. bi bil svet dosä lepši. Tako pa se stalno sprehajate med polomijami in uspešnostjo. Morda pa vam je to celo vš^?
DVOJČKA ^
Otul Imate srečo, sajjeprav ta teden zelo ugoden, čeprav se vam bo zdelo sprva ravno nasprotno. N(y vas to nikar ne zavede! Z nekom se boste domenili za sodelovanje, ki bo prineslo korist obema.
On: Poskrbeli boste za rešitev problema, ki vam je zadnje čase zadajal kar precej sivih las. Pri tem vam bo izdamo pomagal stari prijatelj, na katerega se lahko resnično vselej zane-sete.
rffi
3. - 5. nagrado - triurno vstoprrico za kopanje v Termah Olimia, prejmejo: Julka Šketa, Topovlje 16, 3314 Braslov-če, Edvard Lamot, Hudinja 92. 3205 Vitanje, Marjana Nuč; Podvine 17, 3225 Planina. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po Termah požti.
Ona: Zakaj vztrajajte na poti, za katero veste, da ni prava 1 Opravüi morale s preteklostjo in sprejeti odločitve na podlagi trenutnega položaja, pa naj je ta ugoden ali ne. Čas hiti, vi pa ostajate zadaj.
On: PopastiU boste pritiskom iz okolice in končno sklenili potreben kompromis, kar bi morali storili že pred časom. Na ta način se vam bo odprla marsikatera možnost, ki je doslej ni bilo.
Ona: Res nimate sreče! Končno boste spoznali, da ne smele zaupati vsakomur. Premislile o tem, preden se spustite v kakšne skupne posle, saj bo kasneje prepozno. Nekdo vas opazuje, a nima dovolj poguma.
On: Zakaj venomer silite z glavo skozi zid. namesto da bi si izbrali mak'e daljšo, a zalo precej udobnejšo pot? Saj vidite. da tako ne gre več. ker si ustvarjate nepotrebne težave. Uberite drugo pot, lažje bo!
ŠKORPIJON^
Ona: Izkoristili boste prijateljeve namige glede neke poslovne zadeve in uspel vam bo veliki met. Pri tem nikar ne pozabite na prijatelja, ki vam je pomagal, saj bo dovolj za oba.
On: Nesporazum izpreteklih diti, ki ste ga imeli s partnerko, se bo začel počasi pojasnjevati. saj bosta oba začela misliti z malo bolj trezno glavo. Na koncu se bosta vsemu skupaj le še smejala.
STRELEC ^
Ona: Nikar ne zatiskajte oči pred čustvi, ki se porajajo v vaši bližini, ampak raje pokažite tudi svoje srce. Je že res, da bo to na začetku le nedolžna ljubezen, ki pa se zna kaj hitro preleviti v veliko več, kotpapri-čakujete.
On: Dosegli boste uspeh, ki vam ga bodo zavidali vsi sodelavci. Bodite previdni: če za to izve partnerka, vam bo trda predla. Ne razkrivajte svojih avantur niti najboljšim prijateljem. ampak jih obdržite za-

Ona: Najbolje bo. da se z rahlo krizo skušate sprijazniti, saj ne morete kaj dosti storiti, pa tudi kriza bo slej ko prej minila. Do takrat pa se ne lotevajte ničesar tveganega, ampak bodite ämbolj zadržani.
On: Pojavile se bodo nepričakovane ovire u zvezi s trmasto partnerko. Nikar ne zapa-dajte i; malodušje. saj bo še pred koncem tedna vse v najlepšem redu. Kasneje boste tako ali tako na vse skupaj že pozabili
Ona: Srečali boste nekoga, ki bo v prihodnosti igral zelo pomembno vlogo u vašem poslovnem življenja. Nezamudite priložnosti, ampak se pokažite v čim boljši luči. Vsekakor imate prav dobre možnosti.
On: Zaradi mšje sile boste morali prekiniti poslovne odnose. ki so obetali lepe rezultate. Predah se boste delu. kar vam bo po svoje celo škodovalo. Pazite, da se ne boste preveč oddaljili od partnerke!
■ VODNAR %
DEVICA
Ona: Nihče vam ne more povrniti tistega, kar ste sami lahkomiselno zapravili. Življenje gre naprq. zato se nikar po nepotrebnem ne cmerite. Že prijeten pomenek s prijateljico vam ■ lahiay vrne precej dobre volje.
On: Na čustvenem p^mčju se vam obeta precejšnje presenečenje. ki pa vam bo naredilo kar nekaj veselja. Kljub temu, da sle se še pred kratkim počutili odveč, boste tokmt povsem v središču dogajanja.
Ona: Ne obnašajte si _ neprizadeto do osebe, ki vas ima rada. saj se lahko njen odnos hitro spremeni. Vse je odvisno le od trenume situacije, ki pa je sedaj kar preveč labilna. Počakajte raje malo...
On: 'ližko se boste uprli skušnjavi, da se zapletete v prijetno avanturo s prijateljico, ki se vam že nekaj časa nagajivo nasmiha. Edino, nakar ne smete pozabiti. je to. da pazite na nepovabljene oä in ušesa v okolici.
Ona: Zavedajte se. da bo va-šasedanja osebna odločitev vplivala na ljudi, ki so vam najbolj pri srcu. zato se nikar preveč nezaletite. TYezenpremislekbo vsekakor koristil pri odločitvi na ljubezenskem področju.
On: DobiU boste priznanje za opravljeno delo, vendar pa vam to ne bo pomenilo veliko, ker mislite, da zaslužite več. Jb bo treba tudi dokazati in to predvsem z dejanji, ne pa samo z besedami.
AKCIJA - RUMENA STRAN
Podpora baze
Na uprizoritvi Kabareta v celjskem SLG je bilo med gledalci veliko igralcev iz ljubiteljskih gledaliških vrst, predvsem iz Zarje Trnovlje, ki so prišli navijat za Miho Alujeviča, svojega zdaj že kar stalnega režiserja in prijatelja. Zdaj, ko se v Zarji začenjajo Novačanovi dnevi, bo gotovo obratno.
Tokame - objemi me
Minuli konec tedna so lahko tudi v Celju na svoj račun prišli ljubitelji kubanske glasbe. V lokalu Cantante se je s prvič v Sloveniji predstavila skupina Tokame. Ustanoviteljica skupine in pevka Yacquelline Castellanos je s svojo kubansko simpatičnostjo pritegnila k sodelovanju tudi Slovenca Branka Amška, s katerim je danes poročena. V petih letih obstoja je skupina Tokame, kar pomeni v španščini objemi me, izdala dva albuma. Na zadnjem El regreso se spremo prepleta več stilov glasbe, od modernih do klasičnih kubanskih ritmov. Yacquelline in Tokame čaka v prihodnjih dneh turneja po Nemäji, začeli pa bodo v Niirnbergu.
MOJCA KNEZ
Z Lin in Valentino spet v tujino
Celjski vrhunski fJavalec Goran Junik una 32 nastopov za skjvensko člansko košarkarsko reprezentanco. Bil ]e iziemen šprinter v bazenu in dolgo držal ndcaj slovenskih rekordov, za-,v radi njegove višine pa so ga v celjskem klubu zastrupili z igro 1 / « pod koši. & tedaj se mu je veliko posvečal Aleš Pipan, ki ga kot j selektor reprezentance še vedno občasno spranlja kot trener I ■ Juiak je i^al tudi za Kvovamo Laško, Olimpuo, Olympakos, I Jessi in Cantu, trenumo pa je brez kJuba. Zadnji dogovon nagi-bajo nj^ovo selitev v Španijo, kamcsr bi popeljal tudi ženo Va-' lentino in skoraj dveletno hči Lin, ki je očeta pred kratkim navdušeno opazovala med obroči na celjski Prešemovi ulici. 29-letni Juraic se je odzval vabilu in pozdravil košarkarsko mladež med prireditvijo Celje pod koši, ki jo je ob pomoči KZS izpeljalo Špormo društvo 2000.
DEAN ŠUSTER Foto; GREGOR KATIČ
FOTOGRAFIJA POLETJA 2006
Spomin ostaja živ
Poletja je !«)nec, z njim ^ seveda tudi izbora naj počitniške fotografije Novega tednika in podjetja Foto Zoom. Če je bilo eno najtežjih opravil izbor treh najboljših fotografij, potem je bilo zagotovo najbolj prijetno v sredo popoldne, ko smo se srečali z nagrajenci.
No, pravzaprav le s prvo- in drugonagrajenko, tretjeuvršče-ni Sandri Videč iz Vodruža pri Šentjurju pa smo potrdilo o nagradi posM po pošti, In morda je prav, da ob zaključku še enkratponovimo,dasmovde-setih tednih akcije izbrali 30
enakovrednih fotografij (nismo jih rangirali), med njimi pa v finalu tri najboljše po izboru naše žirije.
V klepetu z Irmo Krajnc, dobitnico digitalnega fotoaparata Nikuii, ki ga pudaija podjetje Foto Zoom, smo izvedeli kar nekaj zanimivosti. Denimo to, da si je nagrado pravzaprav prislužil njen soprog Karli, saj je on avtor fotografije, Irma pa je le uživala v bazenu z delfini. Da ne gre za avtorski »ponaredek« oziroma foto^afijo, kakršne se v podobnih delfina-rijih po svetu kupujejo za ne-
InnaUspenskUmiain Karli Krajnc
kaKe^ov ali dolarjev (kot je opozorila ena od naših bralk, ogorčena nad »nestrokovnostjo« našega izbora), sta nam dokazala tudi z drugimi fotografijami. Irma in Karli, ki tudi sicer izjemno rada in veliko potujeta, sta dopust na Kubi izkoristila tudi za obisk delfinarija. »In srečo sem imela, ker sem šla v bazen med zadnjimi obiskovalci, delfini pa so bih tistega dne še posebej razpoloženi za igro,« se je spominjala Irma, Karli pa je dodal, da se ljubiteljsko s fotografiranjem ukvarja že dobrih 30 let, »Zdaj, z digitale!, je vse veliko lažje in boljše, nenazadnje pa tudi ceneje. Pa še vse fotografije ti uspejo.«
Na podelitev nagrad j e v uredništvo prihitela tudi drugou-vrščetia Inna Uspenski, ki si je nekaj minut za druženjem z nami utrgala med svojim poučevanjem v ni. Osnovni šoli Celje in treningom mladih drsalk v celjski ledeni dvorani. »Na seriji posnetkov, ki sem jo naslovila Moje poletje na mojem planetu, je prijateljičina hčerka,« je pripovedovala in dodala, da ima v primeru, če bi se odločili tudi za izbor zimskih fotografij, nekaj posnetkov svoje 15-letnice že pripravljenih. «Fotografije so
Še dokaz, da se je Irma na Kubi resnično odlično zabavala z delfini. Fota: KK
seveda z drsališča.« O ideji, da .bi akcijo nadaljevali tudi v drugih letnih časih oziroma jo nadgradili še z nasveti, kako se lotiti foto^afiranja in kakšno opremo izbrati, vuredniš-tvu že resno razmišljamo.
15, foto: GK
041/«51 OSA IN 03/490 0222
VELIKA RAZSTAVA ZAVES
vas vaDi na razslavo unikatnih zaves in modnih dodatkov za vaš dom. Razstavo si lahko og HOTat>E^BOLD:
odtofk» 1fl.18i006(}o petka 13,10,2006
od m do 19,00,1»!, PREPUSTITE SE ČAROM ZASTIRANJA.
VaUjeni ste tudvraš studio,kjervambomoz vese^rn pomag^ pri izbiri novih zaves od
10 NN. KIDRIČEVA UUCA 22, ŽALEC. TEL: 03(7100554