Političen list za slovenski narod. »• hM »r®Je»M Wlj»: Z» oele leto predpl»«»n 16 jld.. la pol leta 8 rld., za četrt leta 4 rld., la en mesec 1 jld. 40 kr. ; '"J®"" »"•j'^'- eelo leto 12 jld., za pol leta 6 rld., la ietrt leta I flc., la en meiec 1 rid. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 rld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Mareinino prejeaa »pravmitvo (adminiitracija) ia ekipedicija, Semeniške uiioe it. 2, U., 28. Naznanila (ingerati) te »prejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če ie Hska enkrat: 12 er i« se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša Rokopisi le ne vračajo, nefrankovana pisma ae ne iprejemajo. TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. IchaJ« Ttak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ^/,6. ari popoludne. ^tev. 17 O. 7 Ljubljani, v subutu 20. julija 1890. Letiiilc XrVTLT. narodnostna politika na O^erslieni. Moč Madjarov v vnanji in notranji avstrijski politiki je velika, z ozirom na druge narode v državi prevelika. Vsakdo pa tudi mora priznati, da naši sosedje Madjari znajo do skrajnosti braniti svoje pravice in da so vse njihove razne politične stranke edine, kadar je treba odbijati nevarnost, da vsi med sabo tekmujejo, kdo bode svojemu narodu pridobil več moči in svobode. Oni spoštujejo svoje velike može in idejale; to se je videlo minolo leto, ko so obiskali v Turinu znanega neprijatelja državi in vladarju, Lajoša Košuta, ljudje vseh stanov in pohtičnih strank, trgovci, uradniki, vseučiliščini profesorji; tudi madjarski listi so brez razlike strank pisali navdušeno o svojem možu iz 1. 1848. Doma se stranke bore med seboj za oblast, proti vnanjemu svetu pa so edine v načelih in nazorih in složno branijo z vso odločnostjo svojo pravico, ako je v nevarnosti. List', ki so vladi najbližji, opravičevali so one uradnike, ki so šli skazat spoštovanje vstajniku, češ, da v tem ne vidijo nič državi nevarnega. Na Ogerskem torej se nihče ne boji pokazati svoja čutstva, in ko bi ta ne bila v najlepšem soglasju z lojalnostjo. Mi zavidamo sosedom Madjarom to politično zrelost in lepo rodoljubno svojstvo, osobito če se ozremo na žalostne razmere v hrvatski kraljevini, ker večina zastopnikov naroda pada na kolena pred madjarskimi mogotci in njihovimi panduri. Voditelji naroda so zgubili narodni ponos ter tekmujejo za madjarsko milost; našli bi se morda med njimi, ki bi se klanjali Lajošu Košutu, ako bi jim bilo službeno ukazano. Nevspehi hrvatske opozicije ne tiče v ničem drugem, nego v neznačajnosti, ne v neznačajnosti naroda, temveč velikega dela inteligencije, kateri so bližje srcu ugodnosti in prijetnosti življenja, kakor pa naroda blagor. Ce se vlada na Hrvatskem z drugim ne more pohvaliti, more se ponašati s tem, da je razdvojila naroda zastopnike in voditelje ter njih večino priklenila na madjarske jasli. Kako Madjari umejo narodnostno politiko, kažejo nam tudi tiskovne pravde. Kakor znano, je vlada pred leti razpustila porotno sodišče v Sibinju, ker je oprostilo rumunski list .Tribuno", ter pravdo izročila sodnikom v Kološu, kjer je v bujnem cvetju madjarski šovinizem. Vlada je dosegla, kar je želela: v štirih slučajih zapored so bili obsojeni rumunski listi ter ostro kaznovani. In če vprašamo, kaj so zakrivili ti obsojeni možje, odgovarja nam eden najodličnejših in naj-modrejših mož med Rumnnci, Aleksander pl. Mo-csonji, da so se poslužili prostosti govora ne proti državi in tudi ne proti madjarskemu narodu, temveč proti vladi in njeni sili. Zatožba pa je to opisala kot zločin in tožnike postavila za sodnike. V naslednjem navajamo besede iz nezaplenje-nega, na Ogerskem izhajajočega lista. Državni pravdnik je v svojem govoru proti nekemu listu zaletel se do naslednje izjave: „Ako ne gre drugače, irruvati moramo ta plevel (narodne opozicije) s silo; torej ne sodite le po pravici, ampak tudi kot madjarski rodoljubi." Pri neki obravnavi v Aradu je rekel predsednik porotniku: „Da je le vaše srce ogersko, glava se lahko peča z drugimi stvarmi." Zato piše pl. Mocsonji: .Javni tožnik v sodniški dvorani apeluje na silo in politične strasti porotnikov; zahteva od njih, naj sodijo po svoji politični koristi." Madjarska vladoželjnost ne more trpeti prostosti nemadjarskih narodov; to tiči že v madjarskem značaju. Na drugi strani pa Rumunci in Hrvatje branijo svoje pravice in goje narodno zavest, zato je vedno nasprotje med šovinizmom madjarske državne ideje in narodnimi koristmi večine prebivalstva. Le kratkovidnež more trditi, da taka politika more koristiti skupni avstro-ogerski državi. .^lilaii Garašanin. Ko se je bil Milan Obrenovič odpovedal srbskemu prestola, vskliknili so mnogi srbski rodoljubi: Srbija je rešena! Da, Srbija je rešena, a ne osvo- bojena svojega neprijatelja, ker Milan še živi in kot zli duh od časa do časa obiskuje Srbijo po ustavi, katero si je sam narekaval. Naveličal se je Milan življenja v Parizu in zopet je prišel v svojo domovino, da brani prestol in kraljevske pravice, kakor se je izrazil, proti vladi in regentstvu. Človek bi se smejal. Milan, branitelj srbskega prestola? Cim bližje je Milan prestolu, tem večja je z4-nj nevarnost v sedanjih razmerah. On hoče nadzorovati od-gojo svojega sina? Kaka je ta vzgoja, kaže nam faket, da mladi kralj Aleksander niti ne pogleda na okno, kadar se vozi mimo stanovanja svoje matere. Ako pa človek nima srca, ima večkrat čudne muhe, ako se čuti neomejenega gospodarja brez vodstva. Tudi kralj Aleksander ne bode vedno imel regentov na svoji strani. Kralj Milan nima v Srbiji nobene zaslombe več. Sedanje regentstvo tudi ne bode ponudilo roke za napade na ustavo, in v tem oziru regentje in vlada postopajo složno. Skoraj predrzno je torej sedanje postopanje bivšega vladarja v Srbiji, ki ministrom in regentom javno očita izdajstvo domovine. Kakor strah pokazal se je zopet v javnosti znani Milntin Garašanin, bivši ministerski predsednik, vodja naprednjaške stranke in slepo orodje Milanovo. Mrtvi svoji stranki hoče vdahniti življenje. Ko je bila ta stranka pritirala Srbijo do roba propada, pobegnili so njeni voditelji, in stranka sama brez podlage v narodu razpala je v nič. In vendar ima Garašanin poguma dovolj, da v listu .Videlo" kliče mrtve duše na krov državne ladije ravno v trenotku, ko se je kralj Milan vrnil v srbsko prestolnico. Milan in Garašanin mnogo upata, to|a prazen je trud, da bi armado pridobila proti vladi in Rističu. Ljudstvo si ne dd narekovati politično prepričanje. Naprednjaška stranka si je nakopala toliko jeze in sovraštva, da ni misliti na njeno politično vstajenje. Zato tudi ne moremo verjeti, da za Milanom in Garašaninom stoji dunajska vlada. Srbski narod sledi bolj materijalnim, nego politiškim nagonom. Naprednjaška stranka pa z Garašaninom na LISTEK. Na predvečer nove maše. (črtica iz sedanje dobe.) Bilo je na predvečer nove maše v nekem slovenskem trgu, soparen večer po' toliki vročini juli-jevega dne; novomašnik sam pohajal je iz tega trga. Učitelj stoji v šoli na vzvišenem prostora in daje takt, vadi pevce in pevke za jutranjo novo mašo. Vse gri lepo, kakor bi namazal, in učitelj zadovoljno kima z glavo. .Toda povem vam", de vzgojitelj domače mladine, .da bodete jutri pazili vsi na takt in znamenja, da se nu osramotimo pred tujimi gosti, in ve, dekleta, zjutraj povžijte vsaka košček sladkorja, da bodete imele visok glas kakor zvonik naše župne cerkve." Pevci in pevke se razidejo, gospod učitelj pa vzame svojo palico, grč pred šolo, iz žepa potegne mešiček s tobakom, natlači si pipo, prižge in jame zadovoljno puhati. Nasproti v župnem dvorcu zaškripljejo vrata; gospod župnik se prikaže na pragu. .Gospod župnik, kaj menite, bode li jutri lepo vreme?" .No, mogoče, da nam Bog pošlje lep dan in nas ne bode močilo", odgovori gospod župnik smejoč. Pogledite no, kako tam pri so.sedu vse dičijo in zaljšajo." Pred sosedno lično hišo bila je tolpa deklet, ki so nabijala okolu vrat in oken zelenje in vence. V tej hiši bival je proslavljenec jutršnjega dne, novomašnik, ki bode daroval jutri prvikrat v svojem rojstvenem kraji novo sv. mašo, v cerkvi, kjer je bil tudi krščen. Na tako novo mašo ljudstvo naše rado prihaja od blizu in daleč, iz .devete vasi", in da bi tndi strgalo — črevlje! Ves trg imel je že takoj v soboto pred novo mašo neko slavnostno lice. Tržani so snažili svoje hiše, mladenči so pripravljali po navadi topiče; v trgu se je peklo, kuhalo in cvrlo, da je dišalo in vonjalo po vsem trgu; mladina je pa poskakovala okolo hiš kakor sladkosnede muce; dekleta pripravljale za jutršnji dan najdičnejšo obleko. Oče župan je poučeval mladenče in opominjal k opreznosti pri streljanji, sploh vse se je odkritosrčno veselilo prihodnjega, redkega dneva. Samo dve osebi v celem trgu bili ste nekako zamišljeni in otožni. Gospod župnik gre, pogovorivši se z gospodom učiteljem, nazaj v župnijo, prekriža se, v roko vzame knjigo in počasno koraka, moleč brevir, po sobi gori in doli. In ko zmoli, postoji tik okna, ozrš se na bujno gibanje na trgu in priprave k novi maši, ter se mu stemni oko. Spomni se onega časa, one dube, ko se je sam pripravljal na novo mašo pred mnogimi leti, in dušo njegovo spreletava spomin za spominom iz minolih let. Koliko veselih dnij, oj, kolika bolestnih dnij tudi je preživel v teh letih od svoje nove maše, in koliko tacih bolestnih dnij čaka novomašnika! Duhovnikovo življenje je v marsičem slično življenju božjega Odrešenika. .Ta ljud, ki često pripravlja duhovniku slavlje in kliče: Hosanal, ta ljud kaj rad tu in tam kriči: Križaj ga, križaj 1 Možno, da i tebe kaj jednacega čaka, dragi moj novomašnik! Prišel boš v marsikatero hišo, v marsikatero občino in delil dobrote, toda kako često bodeš moral skusiti, da svet vso ljubezen, delovanje in trud duhovnika plačuje s posmehom, zasramovanjem in ne-hvaležnostjo! Prišli bodo dnevi, ko bodo postali tvoji najboljši prijatelji med ljudstvom največji neprijatelji; pripetilo se bode, da v svojem svetem spolnovanji čelu je bila izro&ila deželo potratljivosti kralja Milana na milost in nemilost; lo tč danes vsak srbski seljak. Badikalna stranka, ki je sedaj na krmilu, je sicer mnogo obljubila, da premnogo, in prevar« n ad ne bode izostala. Storila je to na svoj račun. Tolažiti pa se smemo z avstrijskega stališča, da tudi pod Gruičevo vlado ruski vpliv ob Drini iuTi-moku ne bo našel mnogo pristašev. Ako pa Milan in Garašanin stopita zopet na površje, utegne nastati v Srbiji prejšnje sovraštvo proti Avstriji, in tega se ne moremo veseliti. Grof Kiilnokj pa bode gotovo uvidel, tako kažejo znamenja, pravo politiško načelo, da se Avstrija ne more naslanjati na stranko, ki v Srbiji nima zaslombe v narodu. Politični pregled. v Ljubljani, 26. julija. ]!Votraii)e deiele. „Pro Patria*^. Iz Rima se poroča, da je ministerski predseduik Crispi naznanil ua Dunaj, da je po njegovem prepričanju društvo „Dante Alighieri" popolnem nedolžno, ker povsod podpira le italijanski jezik. Crispi sploh ui čul, da društvo dela proti Avstriji. „Popolo Romano" priporoča zmernost, „Fanfulla" pa trdi, da je društvo sploh nepotrebno. Verjetno je, da je Crispi skušal pomiriti našo vlado, na drugi strani pa svoje irredentovee. Enake nauke deli tudi neki pruski list naši vladi, češ, da ni bilo treba razpustiti nProPatrio" zaradi malenkostij. Naša misel pa je, da tudi vsled trodržavne zveze nimajo tujci pravice, narekovati naši vladi korake. Mi nočemo biti slon, katerega bi Prusi in Lahi vezali z vrvmi. Tirolsko. Nemški liberalci na Tirolskem uvidevajo, da njihova zveza z Lahi na južnem Tirolskem zahteva nič manj kakor — razdelitev dežele. Akoravno Lahi še niio objavili jasnega načrta o razdelitvi dežele, vendar njihovi listi dovolj umijivo govore, da se hočejo odtrgati od nemškega dela dežele. Tega seveda nemški liberalci niso pričakovali in strah jih je sedaj pred političnimi zavezniki, akoravno naravnost ne povedu svoje misli. Vedno še upajo, da se bodo sporazumeli z Labi brez razdelitve dežele. A kako po receptu: „Peri mi kožuh, pa ga ne zmoči?" Eni mislijo, dežela naj se razdeli v nemško in laško okrožje, deželni zbor pa ostani eden v Inomostu. Toda Italijani s tem niso zadovoljni ter naravnost trdijo, da nemškim liberalcem odpovedo zvezo, ako se ne uresniči njihova želja. Tako daleč pa tudi nemški liberalci ne pojdejo in konec bode, da se bode raztrgala zveza med nemškimi liberalci in Italijani na Tirolskem. Tnanje držare. Nemčija. Nemški „Reichsftnzeiger" se hvaležno spominja umršega grofa Pejačevica, generala konjištva. Mej drugim govori omenjeni list o njem tako-le: „Z grofom Pejačevicem je izgubila avstrij-sko-ogerska država jednega izmed svojih največjih in najbolj priljubljenih častnikov, Nemčija pa zanesljivega prijatelja, ki je gojil v avstrijsko - ogerski armadi prijateljska čutstva za Nemčijo." — Povodom nepretrganega besedičenja in kritikovanja kneza Bismarcka oglasila se je zmerno-konservativna „Hall. Ztg.", ter pravi: „Vse tako kaže, da miru tako potrebni in po svojem Tusculumu hrepeneči knez Bismarck kar ne more nehati govoriti. Ko bi vedel, koliko in koliko tisoč državljanov, ki so bili sicer zvesti njegovi pristaši in ki tudi zdaj pripoznavajo njegove zasluge kot ministra in kancelarja, je neprijetno dirnila njegova izprememba z ozirom na prejšnje njegove nazore in mišljenje." Italija. Kakor se poroča iz Rima, poslal je Crispi dunajski vladi pojasnilo, da je v razlogih za razpuščenje društva „Dante Aligbieri" zapopadeno obdolženje po njegovem mnenji neopravičeno. Drnštvo .Dante Alighieri" ne namerava pospeševati interesov italijanskega jezika le v Avstriji, temveč poTSod, kjer bivajo Italijani. Politiški nameni niso bili njegov smoter; saj so bili celo prepovedani v društvenih pravilih. O protiavstrijskih društvenih nakanah mu ni ničesar znano. — Človek ne ve, ali bi se smejal, ali jezil,, ko sliši tak izgovor. Vsemu svetu znana protiavstrijska načela tako opravičevati, je več nego predrznost. Sicer pa naj se Crispi in drugi lahonski vročekrvci še bolj jeze, pomagalo jim ne bode vse vkupe nič. Smrtna pesem je odpela hidti, ko je hotela požreti Avstriji zveste sinove. Avstrijski južni domoljubi pa zopet lahko slo-bodno zadišejo. Rusija. Kakor znano, ste Francija in Ho-landija v nesporazumenji z ozirom na meje svojih posestev v Guyaui. Da se pogodite glede na omejitev svojih ameriških pokrajin, prosili ste ruskega carja Aleksandra IIL, naj bo razsodnik v tej zadevi. Car je ugodil njuni želji; francosko in ho-landijsko poslaništvo pa mu je že izročilo vse akte, tičoče se tega vprašanja. Francija. V pariških politiških krogih so vzbudile veliko pozornost nezgode, katere imajo velike francoske pomorske vaje. Ena velika oklopnica se je razletela, dve drugi vojni ladiji ste tudi nesposobni za vaje, ker je ena prebita, drugi se je pa stroj poškodoval. To utegne imeti v francoski zbornici neugodne posledice. Anglija. Iz Londona se poroča 24. t. m. mej drugim: „V včerajšnji razpravi v mejnarodni mirovni konferenci so se pokazala precčj huda nasprotja mej francoskimi in nemškimi zastopniki. Francoski senator Trarieux je povdarjal potrebo mejnarodnega sodišča, zraven pa opomnil, da ostane Francija na svojem protinemškem stališči, dokler ne boste Alzacija in Lotaringija neutralizovani. Nemški državni poslanec Dobrn je pa na to zatrdil, da ne bo mogel nemški narod nikdar sprejeti druzega stališča, kakor je „status quo". Turčija. Povodom nemške note, ki se popoluoma vjema z noto, katero je podal avstrijski poslanik, o nevarnosti popotovanja po turških železnicah, poslala je turška vlada oddelek vojakov, da bodo zaprečili nevarnosti po železnicah v Mali Aziji. Amerika. Kakor zatrjujejo ameriška poročila, sklenile so vse srednjeameriške republike 20. dne julija pogodbo, vsled katere hočejo prisiliti generala Eceto, da se odpov^ najvišji oblasti ter osnujejo v Sansalvadorji postavno vlado. Četam Guatemalskim je došel ukaz, da ne smejo niti prestopiti mej, niti napasti sovražnika. Najnovejše poročilo zagotavlja, da se še niso sprijele nasprotne Čete. Izvirni dopisi. Iz Prage, dne 24. julija. (O dr. Riegrovem odstopu.) Odkar je prešel olomuški list „Pozor" iz rok gosp. prof. Demla v lastništvo tiskarja Jos. Kramarja, nastala je tndi gledč listove vsebine velika premena. List, koji je bil prej eminentno katolišk, konservativen, visoko dvigajoč zastavo g. dr. Riegra, prelevil se je hkrati v lažiliberalno glasilo, in konečno jel grditi in psovati dr. Riegra, koji je v najožjem sorodstvu z gosp. Kramarjem! Dr. Rieger je vsled tega poslal izdajatelju .Pozora" pismo, v kojem pravi, da namerava odstopiti s političnega torišča. Pismo je bilo sicer zasebno, vendar se pojavljajo znamenja dan za dnevom, da se bode sivolasi dvainsedemdesetletni bojevnik za narodna prava umaknil kmalu v — zasebno življenje. Nijeden odkritosrčen prijatelj naroda se ne more sprijazniti s to mislijo, da ima postati resignacija dosedanjega narodnega, — jedinega voditelja istina, in sicer v — prehodni, kritični ddbi. Da bi bil dr. Rieger odstopil pred tremi leti, pomilovali bi bili, — pravi ,Cech", — korak njegov, toda nikoli bi ga tako hudo ne občutili, nego baš zdaj! — Danes, ko se položaj za naš narod mrači in nimamo sposobne osebe, koja bi mogla s polnim zaupanjem prevzeti težki nalog voditelja v narodu našem, z obžalovanjem čujemo vest o bližnjem odstopu dosedanjega našega voditelja. Kaj vse je za nas dr. Rieger storil, le predobro v^mo; in če se hoče neprijatelj njegov o tem prepričati, ozr^ naj se nazaj na leto šestdeseto, ter primerja ono ddbo z današnjim napredkom in narodnim razvitkom. To so deloma vspehi moža, koji je nesebično delal vse svoje dni v prospeh in blaginjo češkega ljudstva. Da nismo pod njegovim vodstvom v Cislitvaniji postali drugi Madjari, to ni dr. Riegrova krivda, temveč posledica in igra — usode. Imeli smo pač Dedka, ali nijednega Andr4ssy-ja, in kdo za to more? Da, nam je nedostajal mladosten, sličen mož, neobičajne nadarjenosti, velike eneržije, in imajjč neobičajno zaupanje — korone! Manjkala nam je poleg tega osamljenost in madjarski narodni ponos; obratno je narod porajal v tej dobi odpadniške petolizune in zavednejši živeli so življenje svoje v sanjah neplodnega husitizma. Ali more za to voditelj naroda, pripravljajoč se k odhodu ? More li on za dunajsko poravnavo, koja je delo vlade, io bi bilo postalo še usodnejše za nas, da bi se ne bili vdeležili dotičnih konferencij ? Vsi Cehi brez razločka strank težko prenašamo dunajska poravnanja, in bolje bi bilo, da bi do tega ne bilo prišlo; moremo li in smemo za to kamenjati moža, koji je z izgubo lastne svoje popularnosti izpulil iz njih ost, pretečo naši narodni osobitosti? . . . Kakor mora leze torej zdaj na nas vprašanje: Kdo bode po Riegrovem odhodu sposoben ovladati vajeti narodne organizacije? To vemo, da nepoklicanih voditeljev bi se našlo dosti, toda nekaj druzega je: Ali bi ne pripravili ti gospodje narodu še usodnejšo katastrofo, nego je bila bitva pri Li-panih? Motrimo mladočeške odličnjake brez vsakoršne zlobe. Dolgo bi lahko zbirali, toda izmed njih bi ne izvolili nijednega. Pustimo defilovati staročeške prvake. Le malo število je teb mož, in bi dolgo ne trajalo, žal, i med njimi ne našli bi moža, koji bi nam nadomestil častitljivega starino. Samo v vrstah Češkega historičnega plemstva našel bi se sposoben namestnik; toda kdo bi prevzel tako težak nalog, nadejaje se, da bode prej ali slej zoper njega povstal mladočeški tisek? (Dalje Y prilogi.) dolžnostij svojih naletiš pri njih na nasprotje, ker ne bodeš mogel po svoji vesti ustrezati različnim njihovim željam, da bode često prišla in tudi mora priti iz ust tvojih kot duhovnika beseda, ki sicer zbode do živega, a nasprotno vsplamti njih napuh in izzivlje divjo strast in krivično zlobo, oj, kolikrat bodeš priznaval, da je božja služba težka služba! Naj te Vsegamogočni okrepi!" šepetal je sivolasi župnik v tihi molitvi. V nasprotni hiši sedel je na vrtu pod košato jablano mlad, bled novomašnik s sklonjeno glavo, in kakor je v večernem vetriču šumelo med vejami iu listi jablane, tako je šumelo i v glavi novomaš-nikovi. Kakor se v jesenskem jutru vzdiga in plava vlažna megla po polji in dobravi, tako je nastala v duši in srci njegovem neka divna tesnoba. „Dovršil si svoje študije, dosegel si cilj svojih hrepenenj in željil, in jutri bodeš prvikrat kot zvesti sin svetih slovanskih blagovestnikov pristopil k altarju in prvikrat opravil daritev sv. maše. In kaj bode s teboj potem? Kam te pošljejo obdelovat vinograd Gospodov, in kake boš našel ondi ljudi? Bodeš li našel pri njih lu t njihovih srcih prijazen Tsprejem; ali ti bodo izkazovali tuko uljudnost, do-brohotje in ljubezen, kakor ti njim?" In ko pre- pri- mišlja prihodnji poklic svoj in trnjevo pot krade se mu blesteča solza v oko .... V gostilni sredi trga sedeli so pa za podolgovato mizo trgovskega in uradniškega stanu znani gostje ter se pogovarjali o jutršnji novi maši. „Šmentej" —spregovori nemški uradnik bližnje tovarne — ,tem gospodom, tem klerikalcem se pa vendar dobro godi! Jedva pride iz semenišča, žeje slavnostno gostovanje; vedne pojedine, kakor o Veliki noči, in to traje pri njih vse življenje. Vsako nedeljo in praznik imajo vsega v obilici, da, časi nad mero, dela pa skoro — nič. In mi? Kolikrat se trudimo in deremo in često nimamo za to nego košček kruha in celo brez soli. Da, da, zastonj ne pravi prislovica: .Dominus vobiscum' še nikoli ni stradal kruha, ,et cum spriritu tuo' pa že mnogokrat." — In tako misli marsikdo — in vzdiha. * * * Dragi prijatelj! Ni vse zlato, kar se sveti, in ni vse tako v istini, kakor se komu dozdeva. Bes je, da noben duhovnik na slovenskem ni še pro-minol gladu, ker tudi o njem velja prislovica: Povsodi kruh v dveh skorjicah. In kaj na tem, da ima na svoji novi maši malo slavlja, parade in pojedine? Prosim: čemu neki imajo pa posvetni ljudje slavnostne, hrupne in paradne svatbe? Cem večje premoženje, tem slavnejša, krasnejša je svatba; da, celo tisti revček, ki je s svojo ženo dobil za priženilo — revščino, še ta se potrudi, da po svoji možnosti proslavlja ta velepomenljivi dan v življenji, dan poroke svoje. Pri vseh ljudeh je to menda kakor s kraljem Faraonom: najprej sedem debelih krav, potem pa sedem — suhih. Uverjen sem, da bi marsikdo, koji ima slično mnenje o dobrem in lagodnem življenji duhovniškem, raje ves dan kopal v p6tu svojega obraza — od jutra do večera, nego prenašal težo teh dolžnostij duhovniškega poklica. — Toda pustimo to. Kako se „gospodu" godi na fari, povedal bom o drugi priliki. Povem naj še č. čitatelju na uho, da se je drugi dan vršila nova sv. maša, kolikor m&či sijajno, saj inače biti ne more pri nas Slovencih. Napitnic na novomašnika in prisotne dostojanstvenike ni bilo ne konca ni kraja. In ko se gostje jamejo poslavljati, je za spomin in odhodnico kuharica in iupnikova gospodinja še vsakemu česa podtaknila — in — bilo je po novi maši. Jaz sem se pa ločil z iskreno željo, naj novo-mašniku ne kali v bodočnosti nobena meglica njegovega vzvišenega poklica! A. S. Priloga 170. štev. »Slovenca** dn6 26. julija 1890. Tskozvtni demokratiioi listi trgali bi se za moža iz ljudstva, plemenitaža bi pa pribijali na križ, teptajoči poleg tega svobodomiselna načela. Malo mestni politiki bi pa pozabili, da voditeljem mora biti osebuost, koja bi bila, kakor dr. Rieger zadnja leta, zajedno vez med korono in narodom. Pač žalosten pojav je to, da baš v vrstah našega občanskega raiumuištva ni moža, koji bi bil sposoben za ta vzvišeni namen. V obče bi se pa dalo o našem novošegnem razumništva mnogo pisati, toda malo hvalevrednega. Da bi ne bilo nižjega ljudstva, koje pošteno spolnuje svoje narodne dolžnosti in po nemških mestih trpi radi svoje narodnosti, lahko rečem, da bi se pri znani narodni omahljivosti večine razumništva narod naš samovoljno ponemčil. Pegledimo samo, kdo polni nemške šole s češkimi otroci — skoro izključno, — naše razumništvo. Žnlostno je sicer to, — toda gola resnica I K redni narodni organizaciji treba neizogibno osobnosti, koja bi predstavljala narod; anarhija je popolnoma izključena iz pojma organizacije. Riegrov odstop pomenil bi predčasni čin in bi imel velikanske posledice. Pomenjal bi preobrat v razvoji našega narodnega življeuja. Ko bi dr. Rieger v istini odstopil in bi ga tudi prošnje ne omečile, potem pa navdaja vsakega rodoljuba bojazen pred bodočnostjo. Črni oblaki se zbirajo na našem obzorji, močno veje neugoden veter; narod bi pa stal brez podpore kakor trstje, majano od vetra sčmtertja, in po širni domovini razlegal bi se glas: »Bože pomozi!" Vidimo li, kako se vlada brati s svojimi glavnimi neprijatelji, prihaja nam tesno pri srcu. Stojimo tu potrti, kakor gospodar v večernem somraku uad rodovitnim poljem, uničenem po iiveljni nezgodi ; in samo zavest, da previdnost božja ne bode prepustila ni nam, ni bodočim poginiti, polaga nam v usta besede: »Gospod, ostani pri nas, ker se mrači!" Dnevne novice. (Prevzvišeni gosp. knezoškof ljubljanski) pristopil je »Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji" kot ustanovnik ter v ta namen izročil društveni poverjenici, preblagej gospej Mariji Murnikovi, 100 gld. (reci: sto goldi' narjev), katero svoto je društveni blagajnik že prejel. S temi sto goldinarji znaša društvena usta-novnina 2000 gld. (reci: dvatisoč goldinarjev) Iskrena bodi hvala dobrotljivemu cerkvenemu knezu I (Preč. gosp. Janez Flis,) novoimenovani kanonik, stolni župnik in dekan bode jutri dopoldne po veliki maši v tukajšnji stolni cerkvi od prevzvišenega g. knezoškofa vmeščen na svoj kanonikat. (Pobalinstvo) Te dni po noči je nekdo hotel pokazati svojo surovost s tem, da je vrgel črnila v podobo sv. Jožefa na novi hiši »katol. društva rokodelskih pomočnikov" v Ljubljani. Enako pobalinstvo se je ravno tam zgodilo v noči od velike sobote na nedeljo. Mislimo si labko, od kod prihajajo ti surovi čini. (Umrl) je v Opavi v četrtek Gustav vit. Hay-degg, polkovnik pešpolka št. 1, star 54 let. Služboval je, če se ne motimo, več let pri našem domačem pešpolku. (Cesto čez Bogenšperk) so pričeli prelagati minoli teden. Do 90 delavcev je na delu, ki hitro napreduje. Kakor smo se prepričali na lici mesta, bode preloženi del ceste kaj ugodno izpeljan, kolikor ravno dopušča razmerje hribovitega sveta. Na vsak način pa bode kazalo, da se prej ko mogoče preloži tudi cesta nad gradom, zakaj ta kos je še strmejši in nevarnejši za voznike. (Program besede,) katero priredb 4. avgusta t. 1. na večer ob 8 uri v prostorih ljubljanske čitalnice na korist velikošolskima zalogama na Dunaju in v Gradcu, obseza: dijaško življenje v podobah, koncerst z vojaško godbo in prosto zabavo. Vstopnina se plačuje na večer besede pri blagajni. Oseba plača 30 kr. Prostovoljni prispevki se ne omejujejo. Pri blagajni dobivajo se ob istem času tudi natančni vsporedi. (Upravni svM parobrodnega drnitva arstro-ogerskega »Lloyda") poslal je trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani naslednji dopis, s katerim prosi, naj trgovci in obrtniki svoje pritožbe o Lloydovem poslovanji pošiljajo potom trgovske in obrtniške zbornice do upravnega svčta »Llojdovega": »Zapazilo se je, da se poslanci in droge javne korporacije pogostoma nepovoljno izražajo o Llojdovem poslovanji. Ali ker nikdar ne nazuačijo konkretnih slu čajev, društvu ni mogoče preiskovati, ali je vsakokratno očitanje utemeljeno ali ne. Iz takovih nedoločnih kritik izhajajo povsem negativni vspehi, kajti z jedne strani škodujejo glasu društvenemu, ker ni moči takih obdolžitev zavračati, z druge strani pa niso v korist prizadetim krogom, ker se ne popravijo nepriličnosti, ki se morebiti dogajajo. Upravnemu svčtu bi zatorej veliko bilo do tega, ako bi častita trgovska in obrtniška zbornica blagovolila prigovarjati trgovcem in obrtnikom svojega okrožja, naj pritožbe glede na društveno poslovanje z natanko določenimi fakti potom častite zbornice semkaj pošiljajo." (C. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic) poslalo je c. kr. železniškim obratnim vodstvom zahodnih črt ter njim podredjenim c. kr. železniškim obratnim uradom in postajam tarifni propis, zadevajoč promet s premogom in koksom, iz katerega posnamemo to-le: Da se zaradi vsakoletnega pomanjkanja v6z ob jesenskih mesecih olajša obrtnim podjetjem zalaganje s premogom in koksom junija, julija in avgusta meseca 1890. leta za jesensko in zimsko potrebo, dovoljuje se za notranji promet s premogom in koksom te tri mesece po zahodnih progah c. kr. avstrijskih državnih železnic razven nekaterih lokalnih železnic od vozarinskih v oficijalnih tarifih zaznamenovanih postavkov 15''/o popusta, največ pa 2 kr. od 100 kg, in sicer potom povračila. Ta popust je dovoljen tudi za premog in koks, kar ga prihaja od postaj c. kr. priv. železnice Ustje-Toplice do c. kr. avstrijskih državnih železnic iu nasprotno. Za pošiljatve, za katere so posebna olajšila v obliki kartnih in refakcijskih postavkov, pa se popust ne dovoljuje. Do znižane vozarine imajo samo obrtna podjetja kot prejemniki pravico, ako dokažejo, da so junija, julija in avgusta meseca 1890. leta vsega skupaj prejeli vsaj enako množino premoga, kolikor septembra, oktobra, novembra in decembra meseca 1890. leta skupaj. Tista obrtna podjetja, ki se mislijo posluževati tega dovolila, morajo, kakor veleva dotični razglas v št. 62 ukaznika c. kr. trgovinskega ministerstva za železnice in par-nike, izročiti pismeno naznanilo načelniku tiste postaje, na kateri bodo prejemali blago. (Z Bleda) se nam poroča: Povodom poroke Nj. cesarske iu kraljeve visosti gospe uadvojvodinje Marije Valerije z Nj. cesarsko in kraljevo visokostjo gospodom nadvojvodo Frančiškom Salvatorjem priredi se v 31. dan julija t. 1. slavnost, katere čisti dohodek je namenjen zakladu za zgradnjo ubožni ce v blejski občini. Vspored je nastopen: Ob 10. uri dopoldni slovesna velika sv. maša v cerkvi na otoku; od 2 do 4 ure popoldni promenadni koncert v nasadih Lujizinega kopališča; ob 4. uri popoldni tombola v Mallnerjevem hotelu; ob 8.,uri zvečer slavnost po jezeru in splošna razsvetljava po jezeru; ob 10. uri zvečer plesni venČek v Mallner-jevem hotelu. Ako bi bilo slabo vreme, vršila se bode slavnost v nedeljo 3. dan avgusta. (Slovensko bralno društvo t Tržiču) bode dn^ 7. septembra t. I. praznovalo obletnico svojega obstanka s primerno veselico. Prav bi bilo, da bi se te slovesnosti vdeležila tudi bližnja ndrodna društva. Gosp. S. Stegnar v Ljubljani je društvu poslal več muzikalij, za kar mu odbor izreka udano zahvalo. (Občni zbor pekovske zadruge) vršil se je včeraj ob 2 uri v magistratni dvorani v navzočnosti 28 članov. Predsedoval je zadružni načelnik gosp. Jenko, kot vladni komisar pa je bil navzočen magistralni komisar in poročevalec za obrtne stvari, gosp. Še še k. Zadružni načelnik g. Jenko pozdravi člane zadruge; opomni, da je bilo dosedanje delovanje zadruge bolj mlačno, a se bode po novoizvoljenem odboru oživilo in na novo pospešilo. Teženje zadruge gre na to, da se iz pekovske zadruge izločijo sladčičarji in medičarji; le kolačarje bi zadruga pekovska še obdržala v svojem Krogu; prej omenjeni pa uaj si napravijo posebno zadrugo. Po dolgi razpravi se sklene, da se voli novi odbor, kateremu naj kot predsednik g. Jenko in kot podpredsednik g. Cad za tri leta ostaneta. V odbor so bili izvoljeni gg.: Kirbiš, Žagar, FoderI, Bončar, Vizjak, Skut in Oroiilav Dolenec; kot namest-uiki: Matijan in Zamejec. — O zahtevah po- močnikov bila je dolga razprava, konečno pa se sklene po nasvetu g. Fo der 1-a, da se skliče danes (v soboto) zbor in se v istega pokličejo kot zastopniki pekovskih mojstrov gg.: FoderI, Žagar, Matijan in Pirnat, poleg teh štirje izvoljenci pe-kovsk pomočnik, da o njih zahtevah obravnavajo. (Drnžbe sv. Cirila in Metoda knjižnica.) »Tr-žaško-koprski škof Matej Ravnikar, slavni pisatelj in pedagog slovenski. V spomin razkritja spomeniške plošče v 13. dan julija 1890. 1. v njegovi rojstveni hiši ua Vačah, slovenski mladini poklonil Jernej Ravnikar, slovenski učitelj. Z eno podobo. V Lju bljani. Izdala in založila ,Družba sv. Cirila in Metoda'. 1890. 8«, str. 31. Cena 10 kr." — Slavnosti na čast zaslužnim možem slovenskim so najugodnejša prilika pouku našega ljudstva. Zrno, tedaj vsejano, vzkali rajši; saj mu srčno gredo vzrahljajo oduševljeni govori, krasno petje, bleščeče zvunanje priprave. — 13. t. m. praznovali smo Slovenci Ravnikarjevo slovesnost v njegovem rojstvenem kraju: na Vačah. O tej priliki izšel je iz krila naše družbe sv. Cirila iu Metoda gorenji slavnostni spis kot 5. zvezek njene »Kjižnice". V lepih potezah nam slika unuk slavljenčev g. učitelj Jernej Ravnikar — znan po svojih korenitih spisih zlasti v »Pedago-giškem Letniku" — življenje pastirčevo od vaških pašnikov in njihovih zabav pa do duhovnih pašnikov tržaško-koprskih in njihovih težav. Predstavlja nam Mateja Ravuikarja kot dijaka, duhovnika, profesorja, ravnatelja, svetovalca, škofa. Blago srce se nam zrcali iz oporoke njegove. — Slovenščini je oskrbel slavni Vačan stolieo v ljubljanski bogoslovnici ter celo vrsto knjig, v katerih je pisal najčistejšo slovensko besedo. Zlatd vredne so njegove »Zgodbe sv. pisma za mlade ljudi" v treh zvezkih. — Ali bi nam jih ne hotela — seveda v nekoliko popravljeni obliki — znova natisniti slavna družba sv. Mohorja? — Posamične epizode iz življenja Ravnikarjevega, n. pr. zgodba iz dijaškega življenja, opisana na str. 5., vedenje njegovo do starega onemoglega očeta — naj se vsprejmo v naše čitanke za ljudske šole. — Galerija slik naših slavnih m6ž pomnožila se je s sliko Ravnikarjevo. Neznana je bila doslej slovenskemu občinstvu. Hvala družbi sv. Cirila in Metoda, ki jo je postavila 5. zvezkn na čelo I Hvala monsignoru J. Legatu, ki je blagovolil oskrbeti fotografiški snimek po neki — žal I — že jako otemneli sliki, viseči v žagradu pri sv. Justn T Trstu. — Kaj ko bi po tej podobi izklesalo umetelniško dleto marmornat doprsni kip prvega tržaško-koprskega škofa, ki naj bi se namestil v prezbiteriji gojenke Ravnikarjevo — župne cerkve vaške; saj ima jednak spomenik i naslednik Ravnikarjev pokojni škof Legat v presvetišču svojega rojstvenega kraja v Naklem? Tedaj pa se k razkritju njegovemu — če Bog dii — ob ugodnejšem vremenu snidemo častilci odličnega škofa in prvega prozajika slovenskega na Vačah — morda o 501etnici smrti njegove I. 1895. — Fiat! (Zdravstvo po šolah.) Vsled predloga vrhovnega zdravstvenega svčta namerava vlada preiskavati zdravstveno stanje pri otrocih po ljudskih šolah vseh kronovin in če šolska poslopja ugajajo sanitarnim zahtevam. Z ozirom na to vprašanje priobčil je vladni svetnik g. prof. dr. Val en ta v tukajšnji »Schnlztg." članek, kateremu je jedro: »Meus sana in corpore sano" bodi nalog dobri šolski vzgoji. Šola bodi ne samo učilnica, temveč i vzgojevalnica, zakaj dosedanja šolska vzgoja mladine naše je povsem — jednostranska. Dr. Valenta priporoča v ta namen uvedbo: lastnih šolskih zdravnikov ali zdravniških šolskih nadzornikov. O otroških vrtih ali zabaviščih pravi, da so isti zdaj postali pedagogičui »Mode-Artikel", istotako finejše otroške varovalnice, katerih je več v Ljubljani, in največ se zoper šolsko zdravstvo greši po teh otroških zabaviščih. V ta namen, piše g. prof. Valenta, naj vlada ustanovi: 1. popolnem samo-stalne šolske zdravnike ali šolske zdravstvene nadzornike; 2. šolskim zdravnikom pristajalo naj bi pravo, če treba, staviti predloge v okrajnih in krajnih šolskih svitih svojega uradnega delokrožja in naj so ex oflfo redni členi okr. šol. svčta, kjer bivajo, z glasovalno pravico; 3. c. kr. deželni zdravstveni poročevalec bodi v dež. Sol. svčtu in vsak c. kr. okr. zdravnik v okr. šol. sv^tu redni člen z glasovalno pravico; 4. c. kr. deželni sanitetni poročevalec bodi zajedno: zdravniški šolski nadzornik ter njemu v zdravstvenem oziru pod- rejeoe vse šole po naši kronovini; 5. za učiteljske pripravnike uvede uaj se obligatuo poučevanje o šolskem zdravstvu. — Vsa ta stvar je lepa na papirju, a mislimo, da bi troški no bili v nikaki zvezi s koristjo, ako se bodo vpeljali nove vr>te zdravniki. Ali ne bi mogli nadzorovati ljudske šole vsaj po jedenkrat na leto okrožni zdravniki? Telegrami. Dunaj, 25. julija. Iz Herolina se poroča, (l» bode državni kancler Kaprivi spremljal cesarja v Rusijo. Po ladiji se pripeljeta 17. avgusta v Reval. Gostin, 26. julija. Cesarica in nadvojvodinja Marija Valerija ste zjutraj odpotovali v išl. Zagreb, 25. julija. Povodom poroke nadvojvodinje Marije Valerije je kar(linal Mihaj-lovie daroval ljudski kuhinji 4000 gld. Sarajevo, 25. julija. Tukajšnja vlada je odpravila vinsko desetino; novi vinogradi bodo 10 let davka prosti. Bergen, 20. julija. Nemški vojni ladiji „Uohenzollern" in „Treue" sto pripluli; cesar je šel včeraj na suho, nakupil krzna in zlatnine. Danes odpotuje. Ostende. 26. julija. Za sprejem nemškega cesarja se delajo velike priprave. Rim, 25. julija. „Agenzia Štefani" poroča, da je republika Guatemala dne 23, t. m. republiki San Salvador napovedala vojsko. London, 26. julija. Spodnja zbornica je z 209 glasovi proti 61 sprejela v drugem branju postavo o Helgolandu. Tremensko (»poročilo. 01 Stanje Veter Vreme li, -SS S a « Q opaaovanja zrakomerm T mra toploBun p« Ctizijo 25 7. n. ajst. a. u. pop. 9. u. zvee. 7il4-8 734-7 736-0 l.^S-B 22 0 16-2 si svzh. n sl. szap. oblačno n n 14-2 dež Srednja temperatura 17 9° za 1'7° pod normalom AnnafNtEa borza. (Telegrafično poročilo.) 26. julija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 88 gld. 45 kr Srebrna „ 5'/. „ 100 „ „ 16% „ 89 „ 70 „ 5%' avstr. zlata renta, davka prosta . . . 108 - 95 „ Papixna renta, davka prosta . . -. . . . 101 n 25 „ Akeije avstr.-ogerske banke...... 983 „ 50 „ 304 n n London ............. 116 „ 10 „ Srebro ............. — n M Fraacoski napoleond......... 9 „ 21'/„. 5 „ 51 „ NenUke marke ......... 56 n 76 „ Tržne cene v Ljubljani dne 26. julija. ^[kr. . , . ..... !kr.| 1 PSeniea, hktl. . . . 6 34 .^peh povojen, kgr. . _ 70' K^, , . . . 2d •Surovo maslo, „ — 7( Ječmen, „ ... 3 V4 .Jajce, jedno „ . — ^ Oves, „ . . . 3 57 Mleko, liter .... — 8 Ajda. „ . . . 5 20 Goveje meso, kgr. . — 59 Proso, „ . . . 4 87 Telečje „ „ . — 56| Koruza, „ ... 5 4 Svinjsko „ „ . — 64, Krompir, „ ... 3 — Koštrunovo „ „ . — 36| Leča, „ . . . 10 — Pišanec..... _ 35; Grah..... 9 _ Golob ..... _ 15| l!'išol..... 8 — Seno, 100 kgr. . . 1 4» Maslo, kgr. . — 90 Slama, „ „ . . 1 4.oi Mast, „ . — 70 Drva trda, 4 □ mtr. 6 20 dpeh svei. — 60 „ mehka. „ „ 4 20i Prošnja!!) Kor sem g. dr. Ivanu Tavčarju, prl.^^iljen eksekucijslviiii jiotoni, po svojem niiieiiju > Najcenejši, najboljši, preskusen, rujavi lesni pomaz ML-OTizTirnicarlioliiiein JBdT varuj« trajno (16—8) pomazane plotove, kolarnice, skladišča, vozove, gospodarsko orodje, tla itd. pred Kujllobo, glivami, oitorjenjem in žuželkami. V iHevih razkutnje. 1 kgr. zadoiiča u 6 kvadratnih mctroT. TregUil brezplačno, KakoTost neprcko^eno zajamčena. 6 kgr. 1-60 gld., 100 kgr. le gld. z Dun^a. Majoenejia karbolna klalina, karbolno apno, kolomaz. Trekupcem rabat. Blihael Barthel in drugovi, kemijska tofarna v Batlabonl in na DnnaJI, X. okraj, Koplorsasae Hr. 30. (latanovljena 1781.) Zaloga Imata brata Eberl v Ljubljani. Razpis Službe. "" Na sloveiislcem zabavišču dnižbe sv. Cirila in Meteda pri sv. Jakobu v Trstu je izpraznjeno mesto otroške vrtnarice 2 letno plačo štiri sto (400) goldinarjev. Podpisano vodstvo sprejema prošnje s potrebnimi prilogami do konca tekočega meseca. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. v Ljubljani, 15. julija 18l»0. 'ožilja naročeno blago dobre spravljeno in poštnine presti Visokočastiti duhovščini priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kliiuškega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot Itd. Ud. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt. Stare reči popravim, ter jih v ofjpi^ji pozlatim in posrebrim. Na blagovoljna vj^rašanja radovoljno odgovarja. (.52—30) Teodor Slabanja, srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. "pošilja naročeno blago dobro spravljeno in požtnine prosto! Ta tovarna izdeluje po prfiv nizki ccnl cerl[Teiio orgije Id lariooiiije Glasovi so silno lepi in sostava jako močna. Vplačevalni pogoji so ugodni. Ceniki orgel) in harmonife po/Hfjajo se znstoi\i. V kratki dobi 16 let narejenih je bilo blizo .300 novih orgelj, med temi bilo je več velikih, kar je najboljši dokaz o izvrstni zmožnosti in reelnosti te tvrdke. (24—U) Cerkvene ure, ure za Sole, vojašnice, tovarno in druga javna poslopja, za industrijske naprave m kolodvore izdelujem trdne in z vsemi najnovejšimi popravami in iznajdbami po najnižjih cenah Cerkvam in občinam dovoljujem ugodne plačilne pogoje. Cenike raz/toHif/fini na žel}o brezitluvno."^!^ Stolpnih ur in mehanična delalnica (12-7) Rihard Iiiebing MpeiNiiig; pri Uunaji, Hauptstrasse 66. se sprejme v eno ljubljanskih prodajalnic manufakturnega blaga. Natančno pojasnilo pri trgovcu A. Vi č i č ti ! in „Katol. Tiskarni". (i) MATIJA HORVAT, ^ feiljarski nioj.ster ■ /K V ljnbljani, sr. Petra vesta št, :t'i ^ priporoCa se v obila naročanja raznovrstnega za gospode, goap^ In otroke, katPia izvršuje ceno. pošteno, iz zanesljivo trpežnega blaga in po zahtevi od najfinejše do najpro-stejše oblike. (H—»j) Prvo žrebanje . 14. avgusta. |Komad le 1 gold. Prvo žrebanje 11. avgusta. dunajske 2 glavna dobitka Srečka je veljavna za obojno žrebanje. Dnufo žrebanje S^ _ ^ T T »IoIk"' se l»ri (20-5) recke po i gla. c. c. IVIayer-ju v Ljubljani. Andr. Dmškovič trgovina z železnino na mestnem trgu 10, priporočil, po z;elo iiizl^i ooiii okove za okna in vrata. Hov je za štokadoranje, samokolnice, traverze in stave železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in lioman-ce-ment, sklejni papir (Daclipajijic) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo iii Miotiiko ikJirojeiifv Štedllna ognjišča Vortiijake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah iu majhnimi stroSki na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji Ktojali, k.ikor tudi leseno co.vi inesingaste trombe in ventile In železna okova. (31) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane In zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tudi se dobiva zmirom sveži dovski mavec (Lengenfelder Gi/ps) za gnojenje polja. 'il ^t^ilMllIfillglli^^ Važno '^Ai x<>liie! Najboljise in priporočljivo sredstvo proti g^lavobolu, boleznim v želodcu, v priib, na pljučih, obiatih, Jetrah, dalje proti protinu in proti živdnlm boleznim, proti kailju, bripavotti, vspeSno za otroke, dojence. prebolele, za ienake pred in po otročji postelji, bledične, krvirevne sploli slabotne osebe je Triikdcz.vjova hmelova sladna kava, katera je najbolje dijetetidno okrepčujode in tečno sredstvo, od mnogih zdravnikov kot »izvrstno« priporoOeno. Zamotek kilo teJe velja 30 kr. Najceneje se kupi v zavojih po 4 kile, v katerih so 4 zamotki. Dobiva se pri izdelovateiju Ubald pl. Trnk6czy-ju, lekarju v Ljubljani, dalje v glavnih zalogah lekarjev na Dunaji: V. pl. Trnk6czy-Ju, 5. okraj, Hundsthurraerstrasse št. 113; dr. Otto pl. Trnk6ozy-ju, 3. okraj, Radeckvjev trg št. 17; Jul. pl. Trnk6ozy-Ju, S. okraj, Josefstiidterstrasse št. 30; v Oradoi (Štajarsko): Vendelin pl. Trnkdczy-Ju lekarju; dalje pri vseh lekarjih, trgovcih, drognistih itd., pristne le v zamotkih, ki imajo zgorajinJo oblastveno vknjiieno znamko. Razprodajalcem dovolim znatni popust. (2) oznanilo: Podpisano županstvo naznanja, dn je visoka vlada dovolila PF" nov semenj na torek po sv. .lernejn v Moravčah in va])i k obilni vdeležbi. Žlipfillt^tA O j\Ioi'fLVČe, dn^ 9. julija 1890. Ljnac Klopčie, (^2) Župan. Vsi stroji za i(metijstvo in vinorejo! jj Stiskalnice in mlini za olive, vinske in sadne stiskalnice, priprava za odstranjenje peronospere, mlini za grozdje in sadje, automatične stiskalnice za zeleno pičo r.ajDOTejšA sestava v raznih velikostih. Mlatilnice, čistilnice in vitala, stroji za ropkanje turšice. sejalniki, orala itd. itd. Sušilne priprave za sadje in sočivje. škoporeznice v največji izbiri prodaja izvrstno izgotovljene in po tovarniških cenah IG. HELLER, Dunaj, Praterstrasse 78. Katalogi in vsako pojasnilo uu zahtevanje frratls !n franko. Razprodajalcem najugodnejši pogoji. (20—12) F* Sposobni zastopniki se iičejo ter dobro plačajo. "VO r 1 lijnbljana Tržaška cesta štev. 29 priporo''a jirečast. duhovščini in sUvneuiu občinstvu lepo, uiiu-iio in solidtjo izde-l«ue salouske iu navadne lončene. belo, rujavo, zeleno in I slonokoščeno osteklene, ognju prot vue v nairaznovrstnejših oblikah, kakor tu.ii vse v to stroko I spadajoče izdelke po najnižjih cenah. Cenilnihe po.ši/f(iin na ieljo franko. \ Zastopništvo I pri (40-1 Vidic & Comp. Slonove ulice. (irlilvui xastop za Kranjsko ogersko-francoske zavarovalnice (Franoo - Hongroise) oskrbuje s o d a j gospo d v Ljubljani, Št. Jakobski trg, Rožne ulice II ter se priporoča v obilna zavarovanja škod provzročenih po o?;iiin, po to( i, po strtji sip, po telesnili poškodhali, na doživetje ali preživetje po vseh mogočih kombiuaeijali, zagotavljajoč pošteno, nizko ceno in točno odškodovanje takoi po cenitvi provzročene škode. (2—2) MMKBiaMfifilifilfii ces. in kralj. dvorni zvonar v Dunajskem Novem Mestu priporoča zalogo zvonov za zvonike, lepo- in soglasne zvončke vsake velikosti in vsakovrstnesa glasii. Za določen glas, popolno in čisto ubranost in blago-glasje zvonov se jamči, kakor tudi za lepo umetaljno litje in najboljšo rudnino. Nadiilje priporoča Jarme in druge reči za zvonove iz kovalnega železa in iz lesa po svojem najboljšem in pri-znatem sistemu za lahko zvonjenje. Naročeni predmetje izvršujejo se naglo, ceno in z najugodnejšo plač ino pogodbo. 1.. 1888. Uftanovljena tovarna je prodala že 4710 zvonov, ki so tehtah 1.272.800^(7. Odlike: Zlati križec :a zasltKje x krono 1. 1887., „(lce svetinji za napredek' dobljeni na dunajski svetovni razstavi 1873. 1. za zvonove dunajske votivne cerkve. Odlika zlate svetinje na dunajski obrtnijski razstavi 1880.1, in častne diplome na obrtnijski razstavi 1889. I. v liudejevicah (Budtceis) itd. itd. Vrhu tega mnogo priznanj za izvrstne izdelke. ((24—13) Lepoglasne zvončkulje s štirimi zvončki za zakristije po 2.5 gld in višje. Lepoglasne altaine zvončkulje od alpaka s štirimi zvončki po 14 gld., s tremi po 11 gld ; od medi (mesinga) s štirimi zvončki po 10 gld., s tiemi po 8 gld. Obrazci in ceniki se pošiljajo brezplačno. CM iirllarijiPoliiiii n v I Crecel-ia Mestni tra 11, 'občinfttvu in prečastiti nastopno le nekaj svojih tovim vspebom rabljenih in sicer. De2eliiii lelarnil Liiloflla v Iijul)ljani, priporoča se slavnemu \ , '•>^..1 y duhovščini, tt-r uavaja izkušenih in že z go- omJ.M^ ' zdravil in specijal.tet, — Sirup Iz planinskih zeljišč proti kašlju, hripavosti, prsnim in pljučnim boleznim itd. je napravljen iz pravih planinskih zeljišč. — Cena steklenici 50 kr. KrIČistllne krogljice, poprej univerzalne krogljice imenovane, najboljše sredstvo za čistenje krvi in odvajanje kisline iz telesa. — Cena škatljici 21 kr., zavitku s 6 škatljicaini in navodom rabe 1 gl. 5 kr Krogljice za bledico ^dr. Blauda Cpoiukrene), proti pomanjkanju krvi (bledici. slabosti, pošanjir,. — J^katljica velja 60 kr. Kapljice za bledične, dobro sred tvo proti pomanjkanjn krvi. — Cena fla-konu 40 kr. Grenko vino, tudi želodec krepčujoče vino imenovano, iz najzdravilnfjsih gorenjskih rastlin, izvrstno vpliva pri raznih želodčnih boleznih, posebno pri pomanjkanji slasti do jedij, sUbem želodci, slabem prebavljenju, posebno pri zasta-ranih boleznih želodca. - Stekl.. kidiži V, litra, z navodilom tabe velja le 80 kr. Dorševo ribje olje Krohna in Comp. v Bergenu, najčistejša in najvplivnejša medicinska ribja mast, katero edino zapisujejo zdravniki. Dobro sredstvo proti kašlju, posebno pri pljučnih boleznih, proti škrofeljnom pri otrocih, angleskcj bolezni, kroničnim izpuščajem ko/.e itd. — Mala steklenic* velja 50 kr., dvojno velika 90 kr. Železnato talo iz kitovih jeter, nedosegljivo v vplivanji svojem na preživljanje in okrepčanje slabih otrok, katerim primanku> krvi. — Cena stekkniui z navodilom rabe 60 kr Železnato kineiko vino za prebolele in slabotne otroke, katerim primanjkuje krvi. — Cena 1 butelji 1 gld. 20 kr. Razven navedenih zdravilnih sredstev dobijo se v dežeini lekarni pri „Ma-rijl Pomagaj" raznovrstna medicinična mila, lepo dlieče pomade. lasna olja, razni pristni angleški in francoski parfumi. Pariški praiek za dame (bel in rudeč), pendre de riz, kadilnl papir, kadilne svečice, potpourri itd., dr. Bochardovo aro-matiiko zeljiično milo in jako fino glicerinsko milo in glicerinsko vijolično milo. (1 komad 0.1 kr.) Spoitovanjem (16) Lndv. (lirečel, lekarnar.