**"*-
Mraa|a tidala.
461. tteulltti
V UnUJonl. g torek, to ZO. ftcaftn 1910.
C«u 4 Timari«.
Utolk xun.
*             __^^^^^^   ^^^^^^^^    ^^^^^^^^^^ .^    ^^_^^_.    ^^^^^^    __^^___
Jntraala Uda|a v L|vM|aBli
r»e !cto...............* 12 —
pol leta................*    6% —
tetrt leta...............-    3" —
n& mesec...............»   *10
Dopisi naj se franklrajo.  Rokopisi se ne vračtjo. Drcdaištvo: Kniflova ilict U. 5, (f pritlitji )€?•), teieUt ftt. 14.
Izbija mk dan zjiitraj.
PMui«iii ftterUka 4 vlsar|«b
lnscratl: 65 mm Uroka petit nali U vIil  Pri veteatni Uuerdji
po dogovoru.
Na pismena naročita brez istodobne rposUtve naročnlnc te ne odra.
Jmtrma|a Utaja po poatl sa Avstro-Ogrsko:
vsc leto...............K 18 —
pol leta................§   9*—
cetrt kU................,   4 50
na mesec...............M    1-60
Za inozemstvo ćelo leto.........„ 2S*—
Utravaiitvt: Kiaflova šlica 5, (spodij, iitriitc Icvo). telefoa it 8a,
Najnovejše vestL — Brzojavna ln telefonska poročila „Slov. Narodu".
Slovanska Enoia. T. — Brno, 20. decembra. »Lido-ve Noviuv« naglasajo, tla se reorganizirana »Skvvauska Knota« še ved-no ni konstituirala. Vse urgence in zlasti one s strani Jugt*>Iovaiiov so bile zastonj. Zadnja glasovanja v dr-žavnem zboru, zhisti pa glasovanje v zađe vi proraeunskega- provizorija sa Iskazala, da je jako dvomljivo, ali bo reorganizirana »Slovanska Eno-ta« se nadalje obstojala.
Kršćanski    socijalisti in sedanji položaj.
S# — Dunaj, 20. decembra. Snoči se je vrsil v ljudski dvorani rotovža velik krščansko-socijalni shod, na ka-terem je med drugimi govoril trgovinski minister dr. W e i s s k i r e h -n e r o avstrijski gospodarski politi-ki, dalje predsednik zbornice Pa t t a i in pa ex-minister dr. Gessmann, ki je govoril o politični situaciji. — Dr. Gessmann je poudarjal kot prvi pogoj za sanacijo razmer v vladi in parlamentu češko-nemško spravo, od katere da je odvisna tuđi sestava no-vega parlamenta in sestava nove vlade.
Profesor Neusser in njegova kandidatura za naučnega ministra. S. — Dunaj, 20. decembra. Profesor Neusser, katerega lancira »Neue Freie Presse« se v veerajšnem svojem uvodniku kot resnega kandidata za portfelj naučnega ministra, ker je nemški naeijonalec, je — kakor se je sedaj izkazalo — narodno zaveden Poljak.
Ceško-nemška spravna pogajanja. £# — Praga, 20. decembra. Praška češko-nemška spravna pogajanja se prično v drugeni tednu v januar-ju. Vesti, kakor da bi grof Thun na-meraval že za 28. t. m. sklicati te spravne konference, so neresnicne že z oziroia na dejstvo, da ne bi bili mogli biti navzoči ob tem času v Pra-gi razni odlični politiki radi sklicanja delegacij v Budimpešti.
Podaljšanje bančnega privilegija.
B. — Budimpešta, 20. decembra. Finaiieni odsek ogrskega riržavnega abora je včeraj popoldnc sprejel v svoji seji zakonsko predlogo gJede podaljšanja  banenega privilegija.
Ogrski državni zbor. Z. — Budimpešta, 20. decembra. V včerajsnji seji ogrskega državnoga zbora se je od većino sprožila dc-bata glede razmerja monarhije do Jujroslovanov. Poslanec Popovicz, član delovane stranke, tore j Madžar je posebno priporočal zbližanje Ogrske fi Srbijo ter v ta namen priporočal, naj se začne izda jati v Budimpešti fcrbski list, ki naj bi zastopal srbske interese in pa interese srbsko - ogr-skega prijateljstva. V nadaljni debati je prišlo do burnih prizorov glede pogodbe, ki je bila sklenjena med av-fitrijsikim in ogrskim trgovinskim, oairoma poljedelrium ministarstvom radi uvoza anepntin^kaga mesa. Ogr-eki poljedelski minLster ie^ zjttrjeval v ogrskern držaTirero zbora, da je ar-
strijski vladi dovolil le 2000 ton uvoza tega mesa in da ne namerava v nadaljni uvoz nikakor privoliti.
K   a vd i je ih* i   ogrskega    ministrskega
predsfdiiika grofa Khuen - Hederva-
rvja pri cesarju.
S. — Dunaj, 20. dei*einbra. V neileljski avdijenci je ogrski miiiLstr-ski predsednik grof Khuen - He<ler-varv cesarju poročal tuđi <> otvorit vi delegacij v Budiin^K'šti. Cesiir je sicer popoliioma zdrav, toila zdravniki so mu kljub temu odsvetovali, da bi se peljal v Budhnptšto in osebno s prest oln im govorom otvoril delegacije. Zatrjuje se, da cesar vsled tega ne pojtle v Budinipešto k otvorit vi de-iegracij, temveč da bo, kakor se je to že večkrat zgodilo, zunanji minister grof Aerenthal v njegovem imenu otvoril delegacije. Kombinacije, katere hočejo vedeti, <la bo nadvojvoda Jožef v ctsarjeveni imenu otvoril delegacije, se odklanjajo. Sicer pa 1k> cesar sprejel delegate enkrat v fe-bruarju, ko se poda v Budimpe^to.
Bančili    statuti   in  offrski  opo/icijo-
nalei.
S. — Budimpešta^ 20. decembra. Justhova stranka je sklenila naj-ostrejšo opozicijo proti predložitvi bančnega statuta v ogrskem tlržav-nem zboru. Vlada je sicer včera.i pre^^žila ogrski /Jorn1 *» bančni provizorij, toda ne obstoja nikako upanja, da bo ta zakonska predloga rešena pred novim letom. Vsled tega bo nastopila s 1. januarjem 1911 ex lex.                                     ^
Pregnani baron Banffv. O. — Novi Sad, 20. decembra. Ogrska vol ih i a liga, to je društvo, katero propagira splošno in enako volilno pravi' >, je priredila v ne<leljo tukaj zlK>ro\isnje, katerega se je nde-ležil tuđi ojrrski i>oslanec baron Banffv, ki j< v za<lnjem času toliko zabavijal čev Hrvate. Srbski radikal-ci in ljudska stranka so se zborovanja udeležili ter je preprečili. Baron Banffv je moral  pobegniti.
Položaj na Hrvaškem. T. — Zagreb, 20. decembra. V vladnih krogih se zatrjuje, da ban dr. Tomašić tuđi za slučaj, da v saboru ne bi dobil noberae većine, ne bo raz-pustil sabora in to tuđi v slučaju ne, vi a se mu ne dovoli indemniteta. Na drugi strani je pa zopet ban dr. Tomašić pripravljen, da ne poda demisije. Možna je torej tretja eveatuali-teta, da bo sabor zopet odgođen in da bo ban zopet posknšal z nadaljnimi pogajanji, pridobiti si većino.
Nemei med seboj.
2. — Đumjako wm* mm****   20.
deeemimu V Boboto se je vršila prtfd tvrka^šnjim porotnim sodiScem »az^ pnvva vcrled: olitoibe, ki sta jo vložila nemđko - nari^onalni urednik Aloji Zichala. in nemško - naoiicmaJni agitator Materkaok proti soeijmhMKlemo-krationamu obdinskemu, »vetnikn Antom Offenbooku, kaieri jimm je ocir tal, dat «ta podkmpljena od induptri-jalcev in da. torei. isdaiata« delavske
koristi. V procesu, v katerem je prišlo vsled krivrdoreka uemško - uaci-jonalnih porotnikov do obsodbe Offenbocka, se je odigralo več burnih prizorov. Odvetaik Offeubockov se je namree z oziroin na glasovali je po-rotnikov jako oštro izrazil o neni-škem delavstvu. Med drugim je re-kel: »Neinški delavec, ki vzaine od v^uikega intcrnacijoiialnega Zida in kristjana službo, s tem denarjem skoduje svojim bratom stnlelavcein. Nemški narod je narod hlapeev in narod kanal i j.« Zaradi teh besed je prišlo meti neniško - nacijonalniini porotniki in mlvetnikom do oštrih spoDmlov.
Obtožnica    proti falsifikatorju doku-mentov Vašieu.
Z. — Belgrad, 20. decembra. Obtožnica proti falsifikatorju dokumen-tov Vašiću je že gotova ter o njej varu je sodišče strogo tajnost. Kakor pa se poroča, obsega obtožnica 15 doka-zilnih sredstev, ki bodo dokazala, da je bil Vasić v stiku z uradniki avstro-ogrskega poslaništva.
Srbski   prestolonaslednik   Aleksan-
der.
T. — Belgrad, 20. decembra. Pre-stolonaslednik Aleksander je šel vče-raj ]>rvič jk> svoji bolezni iz konaka in oluskal oficirski ple**, kateri je bil njemu na čast prirejen. Princ Alek-sander dela vtisk dobro ozdravijene-ga ter se je jako živahno zabaval na plesu.
Kolera   na   Ogrskem.
A.  — Budimpešta, 20. decembra. Na Ogrskem razsaja zopet  močnejša kolera.  Iz več ogrskih  kom i tato v  so zopet došle vesti, da se tem nahaja po 4—6 kolera - bolnikov, katerih bole-zen pa so krajevne sanitarne oblasti dosedaj zakrivale.  Kakor se jK>roča, bo otlredilo ogrsko notranje ministr-stvo \"se [K)trebne korake-.
Kolera na Turskom.
R. Solun, 20. decembra. Na Tur-škem zopet močno razsaja kolera. Parnik »Karlsbad« avstrijekega Llovda, ki se nahaja v tukajŠDJem pristanieču, vsled tega ni botel spre-jeti na krov niti pasažerjev niti blaga, da bi potem v Trstu ne zapadel kvaran teli.
B.  —   Carigrad^   20.   decembra. Včeraj je tu za kolero obolelo 39 oseb, 17 ose'b pa je podJeglo bolezni.
Iiselnisk« »UUstika.
A. — Raka, 20. decembra. Tnkaj-šnji i»selni»lri statistieni xirad je rav-nokar dokonč»l svojo statisrtiko glede iaseljjevanja v Ameriko. Po tej statistiki je 25 velikih parnikov v letu 1910 odpeljalo \% Reke 37.558 yl-»•Inikov v Afflneriko.
Raimere ob tursko - crnogui*M
mejl.
U* — tehus. 20. decembra Tuj> yka oblastva so seda* zopei oboroiila v«e mlade raohamedaiioe ob crnogorski meji. Pri tem se iiffovarjajo na neprestane napade« ki se vrše ob tor-Sko - eraogoreki meji. Pravi vxrok te-
ga oboroževanja pa je, da hočejo turska oblast v a imeti iiKjhaniedanska prebivalstvo ]iod orožjcjn, ined tem ko pri kristjanih z vs*o strogostjo po-birajo orožje in strelivo.
Demisija rektorja praške tehnike — ne potr je na.
G. — Praga, 20. decembra. »Hlas Naroda« poroča, da naučni minister ni sprejel demisije rektorja praškt češke tehnike H a n s e, ki je resigni-ral na svoje mesto radi svoječasnega štrajka tehnikov.
Obravnava proti rusinskim đijakom.
T. — Lvov, 20. decembra. Tuka jšnje višje deželno sodišče je zavr-nilo pritožbo 101 obtoženega rusinskih dijakov, ki so obtoženi zaradi znanih ekcesov proti poljskim dija-koin na lvovnkeni vseućilišču. Obravnava se bo torej pričela prihotlnji nie^ec ni bo trajala dva meseca.
Štrajk vseuiiliščnikov.
A. — Berolin, 20. decembra. Vf Harkovu in Kievu so imeli dijaki zborovanja, na katerih so sklenili vprizoriti štrajk in sicer v Harkovu tridnevni štraj'k, v Kievu x>a do konca tega meseca.
Aretacija   dr.   Relehmanna.
A.  — Črnoviee,     20.    de<*embra. Včeraj smo poročal i o aretaciji rusin-skega žurnalista  drja.    Keichmanna. Danes  se   vse  te   vesti     dementirajo. Dr. Reiehmann je bil sicer res areti-ran.  On je nainret*  avstrijski  držav-ljan in se je odtegnil vojaiiki dolžno-sti ter se tako pregresi 1 po § 45. voj-nega zakona.
Morilee irospe Hoffmannove.
G. — Berolin, 20. decembra. Are tiranega hlapca Scdiulze, ki je bil od tukajšnje policije aretiran kot mori-lec gospe Hoffmann, kateri umor je — kakor znano — v~zbu<HI v Bero-linn veli'ko senzacijo, so morali izpu-stiti iz zaporov, ker je dokazal svoj alibi.
Strahovita  eksplozija.
B.  — New York, 20. decembra. V tukajšnji električni centrali se je pri-I>etila velikanska eksplozija. Obširno po6lopje    elektrarne je bilo naenkrat vse v ognju. Mnogo ljudi je pri tem ponesrečenih    in prišlo ob življenje. Eksplozija je bila tako moćna, da so daleč naokrojf popokale vse sipe in d» je bil en voz električne želemioe vsled zračnega pritiska vržen iz tira.
B. — New Tork, 20. decembra* Kakor se je sedaj dognalo, je škoda» ki jo je povzročila eksplozija, narav-nofit ognromna. 12 ljndi je mrtvih, 30 težko ranjenih. Vox električne želee-nioe je bil vsled zračnega pritiska vr-žen. iz tira in je potem vr vifine padel na neki avtoinobil, katari je ravno Uh Kraf mimo peljal, ter ga popolnams raznil 4 OfiCbe, ki so sedele v «vtomcK Biln, so bite na licu mesta mrtve in pojWhoma tme&Uane. PaAaŠerji elrf-tri&re ielesnice pa so tetto rarrjead:
Diplomatska služba in Slo-
vani.
(»Dubrovnik«.)
Na j važne jša državna služba je diplomacija, zlasti v današnjih ea-sih, ko lahko brez pretiravanja tr-tiiuio, da .je vs^>eh ali nevspeh v*>ake države odvisen od spretnosti njenih predstaviteljov pri vladah drugih držaA'.
To se lahko opaža pri velikih mednarodnih krizaJi. Agresivna poli-tika velikih držav, ki je prikri ta pod krinko »miru«, postavlja na čelo državnih predstaviteljev v inozemstvu, ki so se v dejanjih izkazali, da se veruje vee njihovim besedam, ka-kor pa njihovemu delovanju in njihovim nakaaain.
Odkritosrvno iu zaies miroljub-no politiko je opazovati samo pri slo-van^ki diplomaciji, a plod te i>oliti-ke so hi i i neuspehi in težki udarci, ki se (lajidanes padajo z vseh strani na Slovane.
Xo, pa morila to ni bilo v škodo Slovanov.
Morda bo to ol> koncu koncev vendarle  slovaiiskim   narodom   odpr-
10  oči in nadejati se je,    da    se bodo v bodoče tuđi  slovauski nanuli drža-
11  načela,    tla je  treba  biti     človeku oprezen, ako  se hoće,  tla  ne 1k> pre-varan.
Radi naše odkritosronosti nas Slovane od nektlaj za ti rajo Neinci in Madžari. Zato je že čas, da spreme-nimo svojo taktiko, ako hoćemo, tla si ustvarhno lepšo biniočno^t. Xaj nas uči grof Aehreiirhal!
Avstro-ogrsko diplomacijo tvo-rijo izključno samu Neinci in Madžari, ki so vsi zakleti sovragi Slovanov.
Doset veleposlanici; i li me^t, s katerimi razpolaga avstro-ogrska diplomacija, je mzdeljeiiih na pet Neincev in pet Madžarov.
Pravkar vsled smrti grofa Khe-venhiillerja Lzpraznjeiio mesto av-stro-ogrsketra velejKislanika v Parizu, je dobil Madžar Szeczenv, dose-danji poslanik v Vatikanu, kjer je poliiih deset let spletkaril proti pra-vicam jugoslovanskih narodov in proti staroslovenskenm l>og"osliižju in sicer s posebnim blagoslovom pa-]h?ževeg:a državneg'a tajnika del Vala.
V poslaništvih so nameščeni sami Neinci in Madžari ražen kopice Poljakov. ki pa nečejo ali ne morejo ničesar storiti. kar bi bilo na korist slnvar.sk im narodom.
Sicer pa ti Poljak; ikik nimajo nobenega slovanske^a čustva, saj bi jih drugafr* gospoda pri ministrstvu THinanjih del niti n*k sprejela v svojo 'sIužIhk
Kar smo povedali trlede vorlite-Ijev na»ših j>oslaiiištev v inozemstvu, to velja tuđi za ostale člane teli diplomatskih zastopstev.
Tuđi tu ni mesta Slovakom. Kako tuđi uaj »in&njvredno slovan-sko pleme« tekmuje na diplomatske m polju s kulturonosci — Nomci in Madžari I!
Kakanih sredstev se poslužuje ta diplomacija nasproti nam Slovanom, sta na najbolj drastičen način pokazala poslanca dr. Kramar in dr. Ma-sarvk v svojih govorili v delegacij-skem zasedanju.
Vsiljuje se nam vprašaiije, kak-šno stališee zavzenia ta avstro-ogr-ska diplomacija nasproti 31 milijo-lioin avstro-ogrskih Slovanov I
Odgovor na to vpra&anje nam daje delovanje te  diplomacije:
Vse delo naših diplomatov odstoji v tem, da služijo v prvi vrsti velikonemški in velikomadžars'ki ideji in da spletkarijo proti Slovanom z  najraznovrstnejšimi  splet kami.
Proti nam Slovanom se poslužu-jejo na široko razpletenega vohjin-stva, njihov cilj pa je, da slovaikske narode na ta ali oni način upropasti jo.
To delovanje pa ni skrivim, mar veo je javno in spoznali smo ga iz ćele vrste dogrodkov, ki so nas končno prisilili, da smo spregledali, odkod nam  grozi  nevarnost.
A to je zopet dobra stran tega zla, ki nam im*j>erativno veli, da se vsi organ izu jemo, ker nam je samo na ta način mo^roče, da se upremo sovražnemu navalu, ki je nam vsak dan bližji in iievarnejsi.
To izmed nas olx~*uti vsaltdo. To uvidevajo tutli naši neprijatelji, kar se da za'ključiti od njihovoga besnila in od silnejšegra pritiska, ki ga izvr-šujejo zlasti na •Jugoslovanih.
Ali hoiVjo gos|>odci v ininLstr-stvu zunanjih del nadalje-vat i ta svoj diplomatski   sistem?
Vse kaže, da ne inislijo preneha-ti, toda lahko .se zgrodi, da bodo dela-li ničun brez krčmarja.
Pravica, kje si?
Svoječasno snio porocali, da je okrajno glavarstvo v Ljubljani ob-sckIiIo v lOdiievni za{>or, ne da bi za-slišalo kakr*?nekoli priče, pilarskega j)omočnika Prance-ta Brdovnika v 10-tlne\iii zapor, češ, da je na pre<lvečer <*esarjevega rojstnega dne pred mno-žico na Kongresnem trgu klical »ži-vila Srbija«.Ne <la bi hoteliraziskova-ti, da li je okrajno glavarstvo za ljubljansko okolico sploh kompetentno obsoditi koga, ki stanuje v Ljubljani, kjer je most ni magistrat politična oblast prve instance, smo bili mnenja, da je s to famozno ob-sodbo vendarle konec velike »i>atrio-tične« vneme naših vladnih organov. Toda računali smo brez krčmarja, zakaj Frana Brdovnikn toži sedaj, ka-kor smo izvedeli, še drža\Tit> j>ravdnistvo, češ, da je baje h klicem »živila Srbija«  nagovarjal,    spotlba-
dal in skušal zapeljati k dejanjem9 prepovedanim po zakonu ter s tem zakrivil pregrejšek proti paragrafu H05. k. z.t ki se kaznujc z za porom od 1 do 6 meueeev. Nećemo kritikova-ti tožbe, konštatujemo samo to, da hoće državna oblast Đrdovnika dva-krat kaznovati za dejanje, o katerem vobče niti ni tk>kazano. da ga je sto-ril. Čujemo, da bodo fungirali kot priče, da je Bfdovnik res klical »živila Srbija« neki Albert Linditsch, ki ima kot celjski uemškutar piko na Brdovnika še izza časa, ko ne je leta učil svojega i>osla v Celju ter vladna detektiva Martin Gerlovič in Franc Fink — par nobile fratrum. Ker nećemo, da bi se gotovi ljudje izmuzni-li iz i>asti, ki so si ji nastavili sami, ne bomo o stvari podrobno razprav-ljali, to pa lako rečemo, da Brtiovni-ku obravuava ne bo škodovala, pač 7>a drufirim osebam. Opozarjamo pri tem samo na tale narodna pregovora: »Kdor tlrugemu jamo koplje, pade sitin vanjo« in »Nič ni tako pri-krito, da bi ne po&talo očito.«  Pika.
Spomenik Ivanu Adainieu in Ruđol-fu Lundru.
S)K)menik mučenikoma Ivanu Adamiču in Rudolfu Lundru je ik>-poluoma dogotovljen ter se nahaja rže tu v Ljubljani. Razume se samo ob sebi, da je že tuđi plačan. Lahko bi $ra torej |MkstaviIi vsak trenotek na pokopa liše u, ako bi to do vol i Jh s škf>-f<»m v sj>orazunni stojeća državna oblast. »Združeni narodni odbor« je imel snoči sejo ter sklenil, da vloii proti prenovedi, da hi s«1 spomenik postavil na )M>kopališču, ]>ritožbo na ministrstvo notranjih del. Obenem nc naprosita oba juproslovanska kluba v iK'trlaintntu, da iKKsredujeta pri centralni vladi, da razveljavi brezmi-seliio prt*pov<Ml jjimI neotloljivim vpli-vom svojega ]M>li<*ijs]cei^a kaiicelista stojei'e^ra   baro-nn   S<*liw*arza.
Klerikalna neotesanost.
Računski praktikant pri dežel-n<em odboru, Franc Urbanec, ki je znan zaradi svojega neotesanega in surovoga obnašanja, je v zadnjem času v družbi nekega Jožefa flro-vata provzroeil že več noči zapore-doma po raznih javnih lokalih pre-pire in pretepe. Ker je ta znani izzi-vač prava nadlo^a dostojnih ljudi, bi bilo um pst no, da bi se mu na pri-meren način ohladilo njegove prete-paske instinkte, kaj ti interesovani si bodo na vsak način znali zagotoviti mir pred tem individuom, proti kate-remu se bo tuđi v treh slučajih tuđi sodno postopalo.
Glas iz občinstva.
Tako zanemarjenih čest, kakor so v trnovskem okraju, je najti morda le še v kaki zanikrai občini na deželi. Naravnost skandalozno izgledati Karunova in Konjušna ulica.    Tako
srecni namreč Se nismo bili Trnovča-ni, da bi imele ulioe vsaj le kanale za odvajanje deževnice. 2e ćele tri me-sece gazimo v do členkov segajoei blatni brozgi, a centno nadzorništvo ne stori ničesar. Ali se misli morda letos nploh opustiti že skrajuo potrebno naflipanje? Tisto s trže uje blata, nekaka »pro forma«, res nič ne izda.
Delovanje rešilnega društva.
Rešilni oddelek gasilnega društva je bil v času od 10. do 17. t. m. sklican devetkrat in sicer je peljal 4 onebe iz mesta, oziroma južnega kolodvora v bolnico, 1 v blaznico na Studencu, 4 pa iz bolnice v hiralnico, ozironia v mestno jubilejno ubožnico.
StrcUki klub »Triglav«
naznanja, da se danes zvečer nanovo pri č ne s stre I ja njem za dobitke.  Va-
bijo se gospodje, ki žele pristupiti in ki so svoj pristop deloina že priglasi-li, da se današnjega, čisto neobvezne-ga strelskega večera, ki se vrsi v strelskem salonu g. S e i d 1 a v Kolodvorski ulici, sigurno udeleže. Na dnevnem redu je tuđi prost razgovor in neznanje novih članov s klubovi mi pravili.
Zimskošportni    vozni    li&tki    po zni-žanih  eenah.
Ravnateljstvo državnih železnic v Trstu je uvedlo na državnih želcz-nicah zimskošportne vozne listke jk> znižanih eenah, med drugim tuđi za proge: Ljubljana - Jesenice - Bled-Bohinjska Bistrica - Kranjska gora, in sicer za II. in III. razred. Pravico do znižanih voženj imajo člani »Slo-venskega planinskega društva«, ako se izkažejo z veljavno letošnjo društveno izkaznico, so veljav^ni za dobo od 1. novembra t. 1. do 30. aprila 1911 in se morejo uporabi jat i na vseh v voznem redu označenih osebnih in posebnih športnih vlakov. Vožnjo je nastopiti ob nedeljah in praznikih, ob dnevnih športnih prireditvah ali en dan preje pred omenjenimi tlnevi, povratek je inogoč le vselej poljub-no tekom petih dni. Vozni listek se mora pred vsakokratno vožnjo predložiti v potrdilo pri osebni blagajni železniske postaje, istotako se je treba izkazati z društveno legitimacijo ob vsakokratni reviziji voznega list-ka. Vožnja iz Ljubljane do Jesenic in nazaj stane za II. razred K f)'4O, III. razred K 340; do Bleda U. razred K 620, III. razred K 3-90; do do Kranjske gore II. razred K Cr90, III. razred K 440. Vozni listki za te proge se dobe pri osrednjem odboru »Slov. planinskega društva v Ljubljani«. Vožnja iz Ljubljane do Bo-hinjske Bistrice in nazaj stane za II. razred K 770, za III. razred pa K 4*90. Listi za to progo se pa dobe v pisani i deželne zveze za tujski promet v Ljubljani <nasproti notela »Union«).
LISTEK.
Na robu prepada.
Povest; spisal F. R. (Dalje.)
Matevž je tak oj prisel za njo. Šel je najprej k svoji materi, jo iz-praseval, kaj ji je, in jo tolažil ter končno odšel po duhovnika.
Jula je to porabila in se je vno-vič splazila v Matevževo sobo. Matevž je puččal svojo škrinjo vedno odprto in Jula je upala, da bo lahko pogledala, kar je prinesel iz kleti. A glej — sedaj ni bilo več ključa v škrinji in škrinja je bila zaklenjena.
Kar besna je postala Jula. Naj-raje bi bila škrinjo razsekala. Jezno je poskusaJa jo s silo odpreti in ne-hala je s tem sele, ko je slisala, da se bliža župnik z zadnjo popotnico.
Valjavki je bilo drugi dan že dosti bolje, a Jula jo je pregovorila, da je ostala v postelji. S tem si je hotela zagotoviti, da ji ne bo treba iz hiše in da bo lahko pazila na Ma-tevža in prežala na tisto stvar, ki jo je bil prinesel iz kleti. Zaredala ee je, da jo je Matevž prehitel in da je on dobil v roke Valjavkino skriv-noat, katero je ona tako dolgo iskala in zasledovala.
Matevž je skrbno pazil, da je ostala njegova škrinja zaklenjena. Sele drugo noč potem, ko je prinesel v kleti izkop ino šatuljo v sobo, se je upal najdeni »zaklad« bližje pogledati.
Šatulja jo bila izdelana iz moč-nega lesa ni okovana s srebrnimi okraski. Matevž jo je ogledoval od vseh strani in videl, da nima klju-čavnice.
Kako se neki ta stvar odpre? se je vpraseval in previdno posknšal na ta in oni način dvigniti pokrov. A ni se mu posrećilo, dasi je s tem za-mudil več ur.
Stresal je šatuljo in zdelo se mu je, da nekaj v njej šumlja.
Najbrže so notri kaki papirji, je menil. Težkega ni nič, ker ni nič ro-pota in le sam šum.
Slučaj je končno nanesel, da se je Matevžu vendar posrećilo odpreti starinsko šatuljo. Vrgel jo je nainreč jezno v svojo škrinjo, a tako močjo, <la je odletela noga. Zdaj je videl, da je noga le navita in da je pod njo gumb. Ko je pritisnil na ta gumb, M je šatulja odprla.
Šatulja je bila skoro prazna. Le niajhno pismo je ležalo notri. Matevž je elutil, da je to pismo uaodnegm po* mena za Svetlina in da je v njem razodeta akrivnoet Ol^ine smrti, a ni ae upal pisma vzeti v roke.
Kako sem bedast, je rekel sam pri sebi. Ćasih sem mislilt da bi dal
življenje, če bi mogel dobiti dokaz za krivdo ali nedolžnost Svetlina in njegove žene, a sedaj se mi tresejo roke in srce mi trepeče, da si tega pisma še v rdfce ne upain vzeti.
Končno ee je ojunačil in je vzel pismo v roke. Bilo je zapečateno s petimi pečati in na naslovni strani je bilo z drobno pisavo zapisano:
»Sodnemu pravdništvu v Trstu. Razkritje o moji smrti. — Olga Svet-linova.«
Đolgo je Matevž gledal to pismo, kakor bi vsako črko posebe hotel pre-studirati.
Spravil je pismo zopet v šatuljo in le - to zaklenil v svojo škrinjo.
Zdaj je Svetlinova usoda v mojih rokah.
Trdo, z nekako neizprosnostjo je to rekel in se vlegel na svojo posteljo, a zaspati ni mogel, nego se nemirno premetaval po svojem ležištu in ko-val nacrte in delal naklepe, dokler se ni zdanilo.
Odšel je z doma na vse zgodaj. Ćelo Jula je se ležala, ko je šel skosi kuhinjo. Dasi ni vedel, kaj bi počel in čemu je odšel, jo je krenU ix vaši in begal po Krasu bres smotra, be^al osle ure, dokler ni bil tako utrujen, da je telo zmhtevalo poditka.
Ko je minilo jutro, se je odpravil v vas, l^er je prebivala Elvira. Ho-dU je po vaši, s težkimi koraki, boje« se, da priđe se vedno pragodaj.
Toda Elvira je bila že pokonci. Ko je pogledal čez zid na njen vrt, jo je videl v beli jutranji obleki trgati cvetke.
Di>bro jutro, milostiva gospa, ji je zaklical.
Bog ga daj, prijatelj, je odgovorila Elvira. Kaj je novegaf
Nekaj novega je že . . . je s po-membnim i>oudarkom vzkliknil Matevž.
In nekaj dobrega mora to biti, kaj ti na obrazu ee vani vidi, da ste svoje novice veseli. Pridite k meni.
Matevž je pohitel na vrt k Elviri. Dala mu je roko in ga vprašala, kako novico da prinaša.
Dobil sem dokaz, da je gospod Svetlin nedolžen na smrti svoje žene.
Elvira je stisnila roki k srcu. Ni vedela, ali je prav slisala, ali ne, ali se Matevž sali, ali govori resnico. Globoko je zajemala sapo, a nobene besede ni mogla izgovoriti.
Vaš soprog je nedolžen, je pono* vil Matevž.
Elvira se je oklenila Matevia. Vsa iz sebe je zaklicala:
Dokaz, kje imate dokaz, dajte mi dokaz. ..
Ne razburjajte se, milostiva, je Matevž rekel. Poslušajte me mirno. Dokaz imam doma. Dobil sem ga na poseben način v roke, a seboj ga ni* sem mogel prineeti.
Zakaj net
Teknitt   slik   fotografov - m mater jer.
Osrednji odbor »Slovenskega planin&kega društva« v Ljubljani vn-bi s tem gg. amater - fotografe, društvene elane, da se blagovole udele-žiti: tekmovalne razstave slik, ki ja priredi osrednji odbor »Slov. planin-ske^a društva« meseca marca 1911 v Ljubljani. Program je sieer sploaen in neomejen, veudar se pa bo razso-dišee v prvi vrsti oziralo na slike o koeah in napravah »Slov. planinskoga društva«, na njih bližnjo okolico, na poglede in razglede od teli točk in na slike o planinah, na katerih so društvene naprave. Odlikovane slike in njih negativi postauejo izključna last osrednjega odbora »Slov. planin-s^kega društva«. Imena slik, objektiv, razsvetljava in ]>opis aaj se zabele-žijo, ker se bodo ti podatki pri oce-njevanju v pošte val i. Razstavi uaine-njene slike je poslati najkasneje do 25. februarja 1911 osrednjemu odboru »Slov. planinskega društva« v Ljubljani, ki rade volje daje tuđi vsa predmetna pojasnila.
Osamdeset    let    upodabljajoče umet-nosti na Slovenskem.
0 tej temi je govorit snoei gosp. prof. K o b a 1 na prireditvi »Akademije«. Podal je sliko razvoja slovenske   upodabljajoče   umjetnosti   od   Le-opolda  Leierja pa do vštevši Ja-neza \V o 1 t* a. Odveč bi bilo baviti se z zgodo vino slikarstva, ki jo je podal že g. Kobal sam v listkih.    Omeniti hoćemo samo, da je povoljno številno zbraiiemu občinstvu podal mnogo za-nimivega  in razjasnil  na slikah samih     in    več skioptienih  posnetkih. Videli smo originalne slike slikarjev iz Kranja, E g a r t ne r j a ,    Antona Heineja,    Jurja    Tavearja in slovečega  Mat.   L a u g u s a,  nadalje A ma lije O b 1 a k o v e, pozneje poro-čene Hermanstalove, in Miha-ela Stroja. Izmed tujcev, ki so slikali na  Kranjskem, smo videli sliko pl. K ii li n e 1 a    in    von    K u r z z u T h u r n a     ter     Goldensteina. Podal    nam je poteni g. predavatelj tratek    pregled dosedanjega razvoja slikarstva, ki se je opiralo na itali-janske     moj stre,    in  prešel  nato  na Wolfovo dobo.  Iz te dobe snio videli nekaj originalov Edvarda pl. Wolfa, nadalje Antona Karingerja in prof. Franketa,   koneno   nekaj   skioptienih slik, posnetih iz »Dom in Svetac, in predstavljajočih freske slovitega Ja-neza Wolfa, prvega dolenjskega sli-karja, ki je dal naši umetnosti novo smer.    Zaključil je g. profesor svoje velezanimivo    predavanje z Jurjem Grileem,    odličnim  \Volfovim   učenjem     in    nas hoče popeljati  v  sredo med naše novejše unietnike.
Iz sodne dvorane.
Okrajno sodišče ljubljansko.
Goljuf. Nedavno je dal nek Marka S o v r e r spraviti svojo obleko Neži Bohinr. v Žalni. Nekega dne pa priđe k nji neznan moški, ki pravi, da ga je poslal Sovrer po obleko. Xe-ža Bohinc mu je verjela in mu dala Sovrerjevo obleko. Kmalu nato pa priđe k nji Marka Sovrer sam po obleko. Bohine mu pove, da jo je že dala nekemu drugemu, katerega je poslal po njo. Sovrer pa pravi, da ni poslal nikogar in sedaj spozna Bohine, da je bila goljufana. Neznanca se še do danes ni moglo zaslediti, in vsled tega se je razprava preložila na poznejši čas.
Tatinska družba. Dne 19. t. m. so stali pred tukajšnjim okrajnim so-dišeem Janez Leskovec, njegova žena Marija Leskovec in Marija Š e š e k, obdolženi, da so letos skozi ćelo poletje kradli les v Tonniesovi tovarni in temu na ta način napravili okrog dvesto kron škode. Obtoženci pravijo, da so jemali samo trske, kar jim je delovdja sam dovolil. — Priča Kampelj pa potrdi pod pri-sego, da so obtoženci jemali tuđi de-bel les, na kar hočejo ti oporekati verodostojnosti priče. Sodišče je bilo mnenja, da so obtoženci res krivi in obsodilo vsled tega Marijo Šešek na dva dni zapora, Janeza in Marijo Leskovec pa vsakega na pet dni zapora, poo&trenega z enim postom.
Pri nekem shodu t Dravljah je točila neka Ivana B e 1 i č z Vica pivo.      Pri tem ji je pomagtil Andrej
M o ž e k, doma iz Kamnika pri Pre-serju. Gostilničar pa, pri katerem je Belič jemala pivo, je po shodu pogre-šil sodček piva. Vsled tega je sum pa-del na Beličevo in se je morala dne 10. t. m. zagovarjati pred tukajšnjim okrajnim sodiščem. Zaslišana priča Andrej Možek pravi, da je rekla Be-lioeva gostilničarju, naj ji da drug-sodček piva, ker je prvega že skoraj iztočila. Gostilničar ji je dal pol sod-čka pive, ker ga že več ni iinel. Nato pa je rekla Đeličeva njemu (Možku), da naj ta sodček odvali na stran, da se ne bo zniešal z drugimi. Ravno vsled tega je tuđi padel na njo sum, da je hotela pivo utajiti, katerega na-mena pa nikdar ni imela. Tuđi sod-nija je bila mnenja, da Beličeva ni imela nakane goljufati in jo je vsled tega oprostila.
Vroeekrvni kmetie. Ko je nedavno izvošček Karei Hrastar peljal ponoči iz Št. Vida nekega zdravnika, se mu pripelje nasproti kmetič, F. Višnovar po imenu, in se zadene ob njegovo kočijo ter mu jo precej poškoduje. Ko ga Hrastar vpraša po imeuu, mu Višnovar z bieevnikom založi tako krepko preko levega uše-sa, da se mu iz njega takoj vlije kri. Vsled tega je bil Visnovar tožen radi telesne poškodbe. Dne 19. t. m. se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem tozadevna razprava. Hrastar pa je pred sodnijo sam prosii za obtoženca, češ, da sta se že sama po-botala. SodišČe je z ozirom na to prošnjo obsodilo Višnovarja samo na deset kron globe.
Nepoštenost. Dne 26. novembra t. 1. se je nahajal.v Ljubljani neki 63 let stari Martin Štrekelj iz Zverč pri 2užemberku. Na Mariji-nem trgu je srečal nekega človeka, ki je nesel novo konjsko odejo. Nezna-nee mu je ponudil odejo za slepo ce-no na prodaj. Štrekelj, kateremu se je stvar zdela sumljiva, se je sicer nekoliko časa branil kupiti odejo, koneno pa ga je preinotilo, da jo je kupi I za 4 kroiie. Neznanec, ki je odejo že prej izmaknil v Kesslerjevi trgovini, je nato neznano kam izginil. Sodišče je bilo začet koma mnenja, da je Štrekelj odejo sam ukradel; toda ker je njegova hči izpovedala, kakor ob-toženec sam, se mu je končno verjelo. Vsled tega Štrekelj ni bil obsojen radi tatvine. Obsojen pa je bil vsled tega, ker' je kupil sumljivo blago, na 20 K globe.
Pred nekaj meseei je pripeljal v Ljubijano na samotežnem vozičku Anton V r b a n e vino za gospo R e-ni i e , soprogo sodnijskega kanceli-sta. Z njim je šel tuđi Josip Remi c, sin gospe Marije Remic. Josip Remie je dobil belo boleto. Paznik pa je zali te val tuđi t lako vino od vozička, kar je on tuđi plačal in dobil modro boleto. Ko je prišel fant domov in po-vedal, da je moral plaćati tlakovino, je šla gospa k mitniškenm pazniku in mu rekla, »la nima pravice zahtevati tlakovine <*1 samotežnega vozička. Vsled tega jo je ta tožil in tuđi trdil, da on sploh ni pobra^ tlakovine. Priča Jernej IF 1 e b š osvetli z mnogi mi podatki mnogokratno neredno poslovanje pazinkov. Sodišče je bilo mnenja, da besede, ki jih je izrekla gospa Remicova, nišo bile nikako žaljenje časti, pač pa upravičena oštra kritika.
Župnik in kuharica
pred sodiščem radi umora
tete — Slovenke.
VI.
V procesu proti župniku Tama-ševiću in njegovi ljubici Antonijeti Oštrieevi pred porotnim sodisčeni v Zadru so preteklo sredo nadaljevali zasliševanje prič.
Med drugimi je bil zaslišan tuđi brat umorjene Ane Rančigaj — Fran Rančigaj iz Gotovelj na Štajerske m. Izpovedal je to, kakor pri prvi obravnavi. Rekel je, da inu je bilo ta-krat, ko se je sestra Ana preselila ▼ Poleknik, to prav ljubo, ker je mimlil, da bo Ana Rančisraj nađomestovala župniku Tomaševiću mater. Nadrlja je izpovedal, da ni od svoje m*Am đ»-bil nobene^a pisma, v katerem bi ga bila promila, naj ji jiurtrlii atanara-
nje in priđe po njo,    čes da ne mara več ostati v Polemiku.
Bivši orožnik v Polešniku Jakob Oantar je izpovedal, da je Ana Raneiffaj veekrat prihajala k njemu ter se pritoievala proti župniku To-maseviću in Antonijeti Oštrićevi. Rekla inu je, da neče od Antonijete sprejeti niti ribe, ker se boji, da bi bila zastrupljena. Nekoć ga je prosila, naj napiše njenemu bratu Franu Rančigaj pismo, naj ji najde priiner-no stanovanje v Gotovljah in naj priđe ponjo v Polešnik. On je to pismo napisal ter ga vrgel v poštno skrinjieo.
Žena morilca Kovaeeviea Marija je pričala, da ji je župnik Tonia-šević takoj po obsodbi njenega moža dal denar, Antonijeta pa obleko in jestivo. Župnik ji je dal prvič 400 K, kasneje pa ji je v pismih i>ošiljal po 20 in 10 kron.
Posojilnici v Ražancu je pisal, naj ji da posojilo, za katero bo on jamčil. Ko ji je župnik jel dajati j>o manje denarja, je pisala svojemu mužu v Koper in on ji je odgovori!, naj gre k župniku ter ga spoinni na njegov »dolg«, Oštriceviin pa naj reče, naj se ne brijejo norca iz njega.
Prioa Peričić je izpovedal, da je bil s Kovače vicem skupaj v ječi v Kopru. Tu mu je Kovačević prijK>ve-doval, kako je u bil Ano Rančigaj, ni pa povedal, da bi g-a bil kdo k zločinu nagovoriI. Kovačević mu je to pripovedoval dva ali trikrat. Ko se je vračal iz Kopra, ga je Kovačević prosii, naj gre k župniku To maše vicu in ga v njegovem imenu naprosi, da da mlajšega njegovt-ga sina v solo.
Na vpra^anje, kdaj inu je Kovačević vse to pripovedoval, je sve-dok odgovoril, da v času oii 1. 1905. do 1908,, ko je bil on v kaznilnici v Kopru. Na to izpovedbo je župnikov zagovornik dr. Ziliotto vzkliknil: »To je naj važne jša ^riča v procesu^.
Svred(^k Š]>iro Puear je iz]x>ve-dal, da je videi Antonijeto Oštrićevo opetovano spolno občevati s Kovače vičem.
Kmelje Damjanovie, Brkić in Stulić so pričali, da so kratek ča^» pred izvršenim zločinom delali na vrtu Oštrice vili. Ko se je Ana Rant-i-^aj pojavila na oknu župnLsea, je Antonijeta zaklicala: »Ali vidite ono staro k... o na oknu? Niti leto dm ne bo več ž i vela.«
Svedokinja Dušiceva je izpovedala, da je bila Antonijeta O^trićeva silno neodkritosrčna in z.alirbtna. Xa sebi je imela nekaj )K)sebneira, da je vsakega moškeera fascinirala, da se ni mogel nihče ubra nit i njenemu vpli-vu. Ko je stanovala pri njej, je Antonijeta sprejemala po dne vi in poiioci obiske raznih  ^rospodov.
IPri t^j razpravi se je ])rečital tuđi za|>isnik, napravljen ,s postnim in brzojavnim ravnateljem v Trstu iivornkn svet ni kom Patlayem, ki je bil za časa svojega bivanja v Zadru v zelo intimnih odnošajih z župnikom Tomaševićem ter z Antonijeto in Marieo Oštrićevo. Pattav je dal na zapisnik, da je zahajal v Polešnik na — lovr in da se je tako spoznal z župnikom Tomaševićem in Oštriee-vima, Zdelo se mu je, da je župnik imel raje Mari<*o. Župnik je napra-vil nanj vtisk iskreneg'a človeka in dobrefra duhovnika.
(Dmlie prihođniM.)
IaiaJftlelJ la ođgoTornl nredni k: Ummio Prntoalenirk*
Zitn* omnm w Budiinp#Mi.
Dne 19  decembra 19ia
Pšenica za april 1911 . . za 50 kg 1*64 » » oktober 1911. . za 50 kg 10*57 Rž za april 1911 .... za 50 kg 776 Korota sa maj 1911 ... sa 90 kg 5f9 Ovts za april 1911     ...   za 50 kg   834
Eftktlv. , Neispremenjeiio.
Borsiia poroftila.
Donmj, 19. decembra. Voerajšnja bona je bila v vstrajni temdenci. Promet pa ae je e osirom na bližajoče ae prasnike in ultimo fribal le v ozkih mcjaJi. Popoldne ae je ra*polo4©nj© nm boni ie poadaUaJo in bona je fcon-ćmla v ptmv neveselem raopololenju. Dvria« ao mmto izpremeajene.         , „
LlttUlBUlU
•Kreditu banka v  Ljubljani*.
UrtJaJ karti iiaajtkc Htu 19. deceakra 1911
ajgf !>#■!  fmmfrj*            Bcaaral     •lagani
4*/# majeva renta    ....      9365       9385
4 2%j. »rebrna renta ....      9760       97 80
4'/« avttr. krontka renta   .   .      93 50       93 70
4V. ogr.         „          „       .    .       91 95       9215
4V. kran|sko deiebio poiojllo       96—       97 —
4% k. o. felke dei. banke    .       94—       95 -
Sre»e li I. 1860 ■•.    .   .   .     227 50     234 50
#*      m   m 1864.....     326 —     332 —
„     tlfke......     159 75     165 75
zeneljske   I. Udaj«    .     30150     307 50
11      „        .     29450     300 50
„     ogrtke hlpotećne  .    .     258 251   26125
„      dan. komunalne     .    .     539—     549 —
M     avttr. kreditne   .    .    .     542-     552 —
.,      ljubljanske    ....       96-50     1C250
„      ivstr. rde^. krliU    .    .       97—      103 —
••     °ff -      »      ••       •   ♦       67*—       73 —
„     buUika.....       46 50       52 50
h     tnrike......     267-         270 —
Ljubljanske kreditne banke  . |   471—     473 50
Avstr. kiedltnega zavoda .    .     670—      671    -
Dunajske banćne druibe .    .     555 50     556 50
Južne ieleznlce.....     116 50     117 50
Državne ieleznlce   ....     751-      752 —
AIplne-MonUn.....     771—     772 —
Čcike siadkorne diuibe   .    . !  26C—     26350
Živnostenske banke.    .   .    .     278—     279 —
Cclrfnl........       1137       1139
Marke........    117 52*    117 72*
PranJd........       9515       9530
Liie.........j    94 90       95iO
RublJI.........     253 50     254 50
Anton Šare
Llilliaia, Seloknrgna šlica it. 5,
u itph luflm riia (nviti |lmi pitti)
mulĐg Mmnte roiiie
majecnejši nakup            !^
oprem za neveste.
[ Bređie a teti wai
Kladivo, m, |
dlelB, sveder ii I
zavijaL   I
I       ajatm  iofcn kakmsti I
I  v lepi skrinjici, ki je pripravna zt obe-I  siti u steno, pošilji proti povzetjo za 2KMff
F.   Vejdtlek,   izdelovalec   orodja, I              Bfevnov pri Pragi.       274
Zallnhljeni kapucin.
feselapnot iz mhJjaii! preteklfistL
Ti zabavni povest, polni krep-kega ifl preiiroega hnnorja in svelih, dostikrat razposajcnih dovtipov, je prav kar izSU v posebai knjigi. Prijateljem oc-prisljjeie konike in veselega smeka bodi posebno priporočeiu.
(Mttll.tlLi1llSPtt1llt£
Jfarotaa knjigama
v LjubljanL
PmenovK sit
predaja ie mlilja po ititm pmtii Iv. Bonač v Ljubljani.
(tena allld S kros.       2073
Kupujte večerao izdajo
Jln. Hinili".
|                                                 Ustanovljena Uto 1SB2.                                           23
I Kliska posolilnlta lliklianske okolice
i                                   reflatrovana sadi-nga m n*oama|aa\o aava*»
I v Ustnem zairažnem doma v Ljubljani na fruajsiri cesti !t. U
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K Sa, 1 te. 1 ti-11
upravnega premoženja................* MpllS.SID^SS
obrestuje hranilne vloge po 4VV
brez vtakt0« odbitka rontnoaa davka. kataroga alaauja poaojllnloa
uma sa vlošnlka«
! Sprefesna tadi Tloge q^ tekofci rafrun v zvexi a tokova!** pro-i            metom \n Jih obreatuje od dne vioge do dne dvlga.
i  Stanje hranilnlh v!og nad           .............* t0f000.000
I  Posojuj«   nm  x*mljl4&»  po  S1 4° 0 s I1/,0 b  n»  amortlsaoljo  ali  pa  po i                       51 ^c broš »<wtortl«aclje| nm monlco po 6  0.
Posojilnica sprejetna tući vstk drugi nacrt glede amortizovanja dolgt.
; SSABNE OSE: *aak dan od 8,-12. in od 3.—4. lzveti nedel| i                                  ta praanlko*.
I           Telelon »L 185.                      Posta« Branilnice rmtmn st. S2S.40S.
Usojam ti vljudao opoforiti, da sem prcTic)                  9
dam iMn Kn teti lim* nam*,
aajoaaajai zavod aa kontinentu.
Nadalje oposarjam, da preskrbujem kulaotno
1«V*   vsakovrstna posojila in kredite
kakor: trgoTske, stavbne, hipotekarne, uradniŠke in menične kredite.
Leo Franke, Ljubliana, Kongresni trg 6,1. nadstr.
.Trgovsko o&rtna Danka v Liliani"
rogtaiTotaaa sadraga 1 oameleaiai taamatvoai
Mi jraltii: blakimiiT9 ilira il. 7. mpli iline pošle.
Spreleaa vloge na knjiilce ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga !• »Vi"/-; tentni davek ala(uje zadruga sama. — Sprejesa vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje tosojili na najrazličnejše načine. — Mavnotasi atealalaica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne viednostne papirje, srećke itd. Nakazila v Ameriko. — Etktaftira trgovske menice — Preskrbvje vnovčenje Ttenic, nakaznic, dokumentov Itd. na vsa tu- in  inozemska tržiSča.   —   Udajt nakaznice.
Vsa pojataili se  tebe   bodisi   nstmeno  ali  pismeno  v  zadružni
pisami.                                               10
BnfK ir na. d» itmin 1. i li 12. aaieldae ed 1 li 5.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v ljubuajh.
Stritarjeva utioa štev. 2.
Spreiema vloge na knjliice In na tekoči ratan ter ilh •brealnle   Delotška glavnica: K 5,000.000-—       Rezervni zaklađ: K 450-000-— od dne vloge po 4V?7o eisto. — Kupnje in prodala vrodnoatne    n.v.               ci*x./>«                 t   x      •      r
________! pVpirie vseh vrst po dnevnih kurzih.--------------  Podružnice v Spljetu, Celovca, Trstu iH Sarajevu.
vsake^a Slovenca je, da skleae iavaiovamo pogodbo bodisi za življenje, a!i pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJU.
Podpirajmo torej doniač slovanski za-Vod, da more Dalogo, ki si jo je stavil, iz-potniti v najširšem ob-segu.
||%9   ■■■  #%     W      1   atf   r\
wiajemno zavarovalna banka v Pragi
je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji.
.-.  Ogromni raanrnl tondl ■ 4MJM*1*I9— In^l|o mm p#p«taM vanniL   .-.
B&llKfla   uSIlAwlaf A     Ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje življenja
p.Mfffa       C|f m\WnMm\ii razpolaga  x  najecnejšimi   cenlki   za   pre&krbljenje   aa   starost,  za  sluCij BaUUaVO   ||0lMa\wawim     smrti  roditeljev,  za doto  otrokom.   ----------------------------------------------
BflHkfl   ifSIiA V U A" razdeljuje ves Cisti dobiCek svojim Članom.-----------------------------------
PflBM8   ffSIlAV JUp A     |a wmm ■!•¥■■■>■ zavaiovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo.
M^ojk«       flf aff||lU rmotno podpira  narodna   druitva,   organizacije  In  prispeva  k  narodnim PBllaaa   nBliAVVaMA     dobrodeloim  namenonv----------------------------------------------------------
Bflatafff   ppSIiAVdUA     stremi za izboljsanjcm in osamosvojttvijo narođnega gospodarstva.
Vsa pojasnila daj© drage volje                                                      1
generalni zastop banke „SlaTlje" ▼ IJnblJanL
Zaple njeno!
/. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod.
Mestna hranilnica ljubljanska
LJUBLJANA,  Preiernova  ulica  fttev.  3.
/. NajveCJlt najvarnejSi slovenski denar ni zavod.
Denarni promet tlo SI. deoembre 19O9 nad 81* mllljoiiov kron. ObatoieUh vlog nad 99 mllljonov kron.                                                                  »oaaHnrail zaklad mmd t aalUJaa kroa.
Za varnost vloienr^a denarja jamči zraven reiervnaga zaklada še mestna obćina ljubljanska z vsem praaaolaaijOHa in M VOO SVOJO ntoAJo. toguka vlotenega denarja je nonpoo^Mit kcr i« P° pmvilih te hra*il*ic€, potrjenih po c. kr. ddfelni vladi, IzkljuAena vaaka apokulaolja a vJoienim denarjem. Vloge ae aprejemajo wmk dan In u obreatmjejo po 4x///# bres odbitka; ncnd|gnjen# obrati te pripisujejo vmkeg* pol leta h a^pitalu. Spt«je»%
wloiae knjiiice dnigih denarnih zavodov kot gotov
Poaojila na aamljiiča po 5* \ obtaati hi proti •mortiaaci|i po najtmaj VtVt »• le^° D»)« PO-»ojila na menice m *m*ao*W& papirje.
Za TarčevnaifL ima ▼pel)aM ličoe atonaaAo llMmHnikOv d podpiraaie aluiaailrih tafmoai iai obctnikoT pa ki adllna JiaHtii           4
hmmtKđmm ki tlak »MaMiae Iktarai .