62. številka. Ljubljana, v soboto 15. marca. XXIII. leto, 1890. Iihaja vsak dan cveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jede« mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kv., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom raAnna a« po 10 kr. za meBec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., ee se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Gospodskih nlicah št. 12. Opravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V zmislu §. 17. društvenih pravil sklicuje se OBČNI ZBOR delniškega društva na dan 22. marca 1890 ob 6. uri zvečer v prostorih „Narodne Tiskarne". Dnevni red.: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Bilanca „Narodne Tiskarne" za 1. 1889. 3. Nasvet upravnega odbora o izplačanji dividende. 4. Dopolnilna volitev upravnega odbora. 5. Posamezni nasveti. OPOMBA. §. 16. Kdor v občnem zboru hoče glasovati, mora svojo delnico vsaj pet dni j pred občnim zborom v društveno blagajnice uložiti. Upravni odbor „Narodne Tiskarne". Konfesijonalna šola zopet na vidiku. Marčevi dnevi so v zgodovini avstrijski znameniti in tudi dvanajsti dan letošnjega marca ne bode v tem oziru delal izjeme. Izjava škofov, katero smo priobčili na drugem mestu predvčerajšnjo številke, je tako odločen in morda tudi usodepoln korak, da bode baš zaradi nje dvauajsti dan marca znamenit. Izjava je kratka, jednostavna, a njena vsebina je popoln, daleč segajoč program, po katerem bi škofje radi korenito preosnovali sedanjo šolo. Samo pet točk so naveli, a v njih je povedano vse. Šolski zakoni z dne 14. maja 1869 in 2. maja 1883 imajo se predrugačiti tako, da bodozadošče-vuli opravičenim zahtevam katoliške cerkve, katera zahteva ko n fe si j o n a 1 n o šolo in vse vodstvo in nadzorstvo nad njo. To je razločno govorjeno in brez ozira na še vedno obstoječe državne osuovne zakone, niti na pristojnost državnega in raznih deželnih zborov. Ker se bodeuio s to škofovsko izjavo gotovo še večkrat bavili, omejili se bodemo za danes Bamo na to, kar o njej pišejo nekateri listi. Praška „Politik" piše o tem predmetu: .Počakati je mirnejega položaja, da bode možno pregledati posledice škofovske proklamacije. Prva sodba, ki se o njej čuje mej poslanci vseh strank, izimši člane centrumskega kluba, je izraz globoke razburjenosti in prepričanje je splošno, da se o solidarnosti desnice več govoriti ne more, ako, kakor je pričakovati , večina nemško-konservativnih poslancev program škofov vsprejme za svojega". „Narodni Listy" priobčili so z Dunaja o položaji nastopni telegram: „Včerajšnja seja šolske komisije gospodske zbornice pojasnila je ves par-lamenlarični in politični položaj. Sedaj se umeje upor klerikalcev, ločivših se od desnice. Ne Mlado-čehi — kakor se je domnevalo — ampak klerikalci zdrobili so desnice železni obroč; škofje so s svojimi včerajšnjimi izjavami uničili ve čino, sistemo in ministerstvo v njihovih sedanjih sestavah. Krik razburjenosti mora zadoneti po vseh kraljevinah in deželah na te od škofov objavljene zahteve. Ž njimi se je položaj t v šolskem vprašanji močno poostril. Škofov slovesnih pronunciamento je napoved vojne vsej novodobni'' omiki, strela je, ki bode prebila vezf na desnici, izjava je „kategorični imperativ" drž-ivi in vladi, da izroči šolo cerkvi v sužnjost. Škofom se ni niti potrebno zdelo, da bi bili srednjeveško zahtevo svojo osladili le s kapljico avtonomije. Tudi jezikovnih pravic ne poznajo. Njih jezik je ostreji, nego uajkoščenijih rimskih eentrn-listov, ki zaničujejo zgodovinsko pravo, avtonomijo in jezikovno ravnopravnost. Klerikalni klub zbornice poslancev bode brez dvombe za skoti stopinje pobiral. Ne Poljaki, ne Cehi, ne Mladočehi, klerikalci so tisti, ki rušijo večino in desnico. Kateri Poljak, kateri ČJeh bi se sedaj še predrznil, podpirati centralistično klerikalno šolo? Slovanski klubi so svojih zavez oproščeni in razpor s klerikalci se ne da več zalepiti. Sedaj spoznajo se uzroki, zaradi katerih je poljski klub klerikalcem odločno odrekel, „Česky klub" je mirno gledal, da so ga Poljaki prehiteli in dospel bode v no?i položaj prekasno. Hobenwartov klub spada mej mrtve. Slovenci in Hrvatje ne morejo dalje ostati s Tirolci v isti zvezi. Vlada mora zavrniti klerikalcev nebrzdano poželjivost, katera pospešuje politični preobrat s slovansko-klerikalne v nemško-p oljsko-Češko dobo. G r o f T aaf f e m o r a s v o j k abi net pre i preosno vati, nego je mislil. Nova večina ustaja že na obzorji." Naših Nemcev najvažneje glasilo, „Neue freie Presse" tudi obširno razpravlja škofov izjavo, ki še veliko dalje sega, nego zloglasni Liechtensteinov predlog in s katero bi škofje predpisavali zakone, ne pa vlada. Rečeni list piše mej drugim: »Liechtensteinov predlog zahteva od učitelja, ako naj poučuje veronauk, da ima za to kanonično sposobnost. Škofje zahtevajo, da ima biti vsak učitelj ne le katolik, ampak da mu je tudi dokazati usposob-ljenje svoje za poučevanje katoliškega veronauka in ker je podelitev Bposobnosti od škofa zavisna, se dosledno brez dovoljenja škofovega noben učitelj namestiti ne more, kur je v škofovskem programu tudi izrecno povedano." In na drugem mestu piše: „Kar škofje zahtevajo, je z jedno besedo ne več samo konfesijonalna, to je cerkvena šola, to je popolno razdržavljenje ljudskošolskega pouka, skoro popolni povratek h konkordatski šoli." V jednakem zmislu pišejo, izimši klerikalna glasila, vsi ostali listi, mej katerimi se odlikujejo celo oficijozni listi s tem, da se ostro protivijo škofovski izjavi. Velika večina javnega mnenja izreka se proti iziavi škofov, večina jedina je v tem, da so zahtevane točke brez radikalne preraembe ustave neizvedljive, a da bode škofovski „pronunciamentou razdrobil desnice železni obroč. To bode nekda njen jedini uspeh. Kriza na Ogerskem. Ministerski predsednik Tisza sam je priznal, da je povod njegovej ostavki le domovinski zakon. S tem je dovolj jasno povedano, da Tisza ni odstopil prostovoljno, temveč ga je odstranila neka višja sila, katerej se ustavljati ni mogel. Tiszino postopanje v tej zadevi pa tudi ui nasprotovalo željam večine ogerskega naroda, in zatorej lahko rečemo, da mož ni padel zaradi tega, ker narod ni LISTEK. Nedeljsko pismo. Post je, štiridesi tdanski post in polenovka jo na dnevnem redu. Njen neprijetno ostri duh udarja nam v vohala, da smo že z veseljem pričakovali 8redpostne srede, ko se obligatna „baba" žaga in 8 tem zabeleži, da je že polovica one žalostne dobe za nami, ki jo imenujemo čas pokore. Meni ne more v glavo, zakaj se vsako leto baš „baba" žaga Brez ozira na nekdanje starodavne navade in na globoki pomen „babe" sploh, hi mi izredno prijalo, ko bi kdaj prišli tudi moški, ali kakor bi rekli Štajerci „dedje", na vrsto. Jaz bi vsaj imel v ta namen izvrstnega kandidata. Opisal sem ga že pred kacima dvema letoma, a ker je „repetitio mater studiorum", ne bode odveč, ako ga zopet predstavljam slavnemu občinstvu. Da ao preteklo sredo žagali njega, storili bi občekoristno delo, akoravno bi bil posel jako težak. Jaz saj ne vem, kaj bi pri tem moži žagali. Možganov gotovo ne, ker jih ima itak premalo, meč tudi ne, ker so po naravi silno šibke in se je nek- daj neki pes ljuto varal, ko je ugriznil vanje, a izza hlačnice potegnil velik kos volnate podloge. Srednji del života pa tudi mnogo ne obeta, da bi bilo vredno sredpostne žage. Dokler je še služil, imel je podloženo suknjo, videl se je zalit in povit, dasiravno je imel vseh devetindevetdeset bolezni) in jedne pol. Odkar pa hodi v navadni obleki, je meso kar ž njega palo in podoben je pristnemu klicaju, (AuBrufszeichen). odetemu v sv. Roka plašč. Pardon, skoro bi bil pozabil na odlični ekstremiteti njegovi. Ti pa sta: nos in jezik. Nos je dolg in predrzno zakrivljen. Zato pa on na dober kilometer daleč voha, kakšna je kolodvorska čakalnica, kadar so na pr. v njej slavni Slavjanskij in slavna družba njegova. Drugi ljudje, mej njimi kolodvorski portir, ne vidijo niti naj manj Se nepravilnosti, naš dolgopeti žerjav pa krohotaje pripo veduje svoji potrpežljivi družbi cele romane, katerih ni niti videl, niti cital, katere si je jednostavno izmislil, ker ga vsak ljubi dan celih štiriindvajset ur tare dolgčas in ker se na njem izpolnjujejo besede: „Milssigang ist aller LaHter Anfang". Takim ljudem, ki vedoma lažejo in zhok svojo duševne lenobe drugo obrekujejo in opravljajo, tre- balo bi stopiti na kurja očesa, katera imajo v velikem številu ne samo na nogah, ampak tudi v možganih. Povedati bi se jim moralo v „brku, da se mož ne kaže samo v tem, ako v pivnici hoče imeti vedno prvo besedo, ako je on najglasneji in pušeč iz primitivne pipe misli, da mu je vse svobodno. Tacega človeka treba pozvati pred mestno delegovano sodišče, da se bode oudu naučil, kar se sicer čita v kazenskem zakonu v „Olikanem Slovenci" in v „Knigges Umgang mit Menschen". Navadno se pravi: „Noč ima svojo moč." Tudi sredpostna sreda ima svoj upliv. Moj prijatelj Feketo zbal se je sredpostne srede, zato jo je popihal že v torek iz svojega dosedanjega bivališča. V trdi noči obrnil je hrbet nehvaležnemu trgu in v spremstvu „Gigerlaa in par druzih gospodov, ki bo predstavljali „ Avantgarde" in „Arrieregarde" srečno d spel na kolodvor. Mej spremljevalci, katerih je bilo vseh vkupe šestero, bil je najzadnji gospod Žvirca. On pa je nosil dve torbici. Na jedni čital je, kdor je imel posebno dobre oči, trauspa-rentui napis „Naklonjenost", na drugi pa: „S itn pa ti je". Vse to je gospod Žvirca nekda lahko nosil, kakor tudi vrečo, ki mu jo visela čez hrbet odobraval politike njegove. Mi sicer vemo, da je Tisza marsikaj storil, kar ni ugajalo madjarskim šovinistom, in ga je zaradi tega Bovražila opozicija, toda njegovo prizadevauje, da ohrani Košutu oger-8 ko domovinsko pravico, odobravali so pa gotovo tudi skrajni levičarji. Zamerili so mu k večjemu, da takoj sprva ni zavzel tega stališča, na katero se je bil postavil pozneje. Tisza je gotovo dobro poznal mišljenje madjar-skega naroda, bil je tudi jako prebrisan politik in diplomat. Vedel je gotovo, da se v višjih krogih ne bode prikupil, če se postavi na stališče skrajne opozicije v vprašanji, ki se tiče ne le drŽave, temveč vladajoče dinastije. Vedel je gotovo, da bode zadel na hud upor, katerega bode le teško premagal, da se je pa le postavil na to stališče, zato je bil prisiljen, ker je videl, da sicer zgubi vso popularnost mej svojimi rojaki. Vedeti treba, da pravega mišljenja madjar-skega naroda ne predstavlja državnozborska večina, ampak Iranyi in tovariši. Državnozborska večina je le umetna, dobljena po raznih nepostavnostih pri volitvah. Vladni poslanci se pa boje glasovati zmiraj proti želji naroda, ker bi sicer jim opozicija utegnila spodkopati tla pri volilcih. Tako je Tisza dvomil, da bi ga državnozborska večina podpirala, ko bi se v vprašanji o Košutovem domovinstvu postavil na stališče, na katero bi se moral postaviti kot minister Njega Velečastva. Madjari bi se najraje popolnoma odločili od Avstrije, v njih Še neso izumrle ideje Košuto ve. Svoje sovraštvo do Avstrije so že večkrat javno pokazali. Omenimo le demonstracije proti Janskemu in pa proti novemu vojnemu zakonu. Nova vlada se bode le težko borila proti narodnemu mišljenju. Seveda podpirala jo bode sedanja vladna stranka na vso moč, ker sedaj ve, da v višjih sferah vlada trdna volja, na vso moč upirati se duhu, ki je nasproten jedinosti države, da je preustrojenje c. kr. voJBke v ces. in kr. bil poslednji korak, ki se je storil Madjarom ua ljubo, a v škodo jedinstvu države. Veliko vprašanje je pa, kako dolgo se bode mogla podpirati veČina. Bati se je, da jo bode kmalu tek dogodkov porinil na polzko pot, na ka-terej je Bpodletelo Tiszi. Mi Slovani od sedanje vlade ogerske nič dobrega ne pričakujemo. Nova vlada bode ravno tako zatirala vse, kar je nemadjarskega. Da bi nastopila drugo pot, nemamo od nje pričakovati, ker še ostanejo na krmilu bistveno isti elementi, kakor so bili doulej. V bližnji bodočnosti se torej za Slovane ogerske ne bode obrnilo na bolje. Da, celo bati se je, da bode nova vlada huje gojila madjarizacijo, da bode s tem tolažila madjarske šoviniste, ker večje samostojnosti nasproti skupnej državi ne bode mogla doseči. Vzlic temu navdaja nas preobrat v Budimpešti z nekim upom. Pokazalo se je, da je še neka moč, katere ne zmorejo Madjari. Sedaj vidimo, da so tudi madjarskej ošabnosti postavljene meje, katere ne sme prestopiti, naj že gre za notranja ali pa za vuanja vprašanja. Ker ni pričakovati, da bi madjarski šovinizem jel pojemati, ali da bi ga mogla mojstrovati vlada, ki se bode mogla opirati le ua majhen del prebivalstva, bodo v istih krogih, ki so sedaj odstranili Tiszo, nazadnje le spoznali, da se s samimi Madjari vladati ne da tako. kakor zahteva interes države. Taka vlada se more le obdržati, Če bode poiskala podpore v nemadjarskih narodnostih, ki so zares udane dinastiji in le od dinastije pričakujejo pomoči. Tako prepričanje mora prej ali slej prodreti in tedaj bode konec madjarskej mogočnosti, pa najbrž tudi konec dualizmu. Politični razgled. Notranje «leželc V Ljubljani, 15. marca. Budgetna debata v državnem zboru začne se koncem prihodnjega tedna. Tedaj se bode pokazalo, ali uemški konservativci zares mislijo delati vladi opozicijo, ali se pa hočejo še pomisliti. Da zanje položaj ne bode ugodnejši, če razrušijo dtžavnozborsko desnico, to lahko vedo, Da bi dobili kako novo večino za versko šolo, ni misliti. Le sedanja večina utegne jim pomagati, da se uresničijo nekatere njih želje, seveda svoje terjatve bi morali primerno skrčiti. Karakteristično za sedanji not ran j i položaj je, da glavno glasilo levičarjev priznava, da ni misliti, da bi odstopil Taaffe, če se tudi razruši sedanja državnozborska veČina. Ta list, ki je prejš nja leta, ko je še bil železni obroč državnozborske večine trden, vedno prorokoval, da pade vlada, sedaj priznava, da vlada ostane in se bode sestavila nova večina, bodi tudi še bolj nenaravna, nego je sedanja. Nekateri listi pa pišejo, da bodo najvažniji elementi nove državnozborske večine Cehi in Poljaki. Če bi to res bilo, bi prevrat, kateri so prouzročili škofje s svojo izjavo, za Slovane ne bil Še tako slab. Zares bodo novi državnozborski večini pripadali nekateri levičarji in Koroninovci, pa saj nemški konservativci tudi neso dosti prijazneji nam nego levičarji. Ker klerikalci Rami ne pričakujejo, da bi vlada se sedaj izrekla za versko Solo ali pa vsaj državnozborska veČina v celoti jih v tej zadevi podpirala, priporočajo klerikalna glasila, da se začno znova nabirati podpisi za peticije za versko šolo. Mi smo že večkrat naglašali, da se takim peticijam ne more pripisovati poseben namen, ker oni, ki jih podpišejo, sami ne poznajo sedanjega šolskega zakona in tudi ne vedo, kaka bode nova verska šola. Demonstracije čeških vseučiliščnikov v Pragi se ponavljajo. Policija mora stražiti stanovanja sta-ročeških proiesorjev. Voiaujc države. Knez bolgarski je povodom svojega rojstnega dne odlikoval ministerskega predsednika Stam-bulova z zlato, vojnega ministra Mutkurova pa s sreberno svetinjo za zasluge. S tem je pokazal, da jima še zaupa, da torej lojalna opozicija nema pričakovati, da bi jo knez kmalu poklical na državno krmilo. — Delajo se že priprave za volitve za narodno sebranje, ki bodo koncem aprila. Se li Can-kovci udeleže volitve, ni gotovo. Cankov jim je svetoval, da naj se udeležb, ako se nadjajo dobiti večino. KontVreiien xa varsivo delavcev snide se danes v Berolinu. Predsedoval jej bode pruski trgovski minister, ker državni kancelar ni nič posebno zadovoljen s to konferenco, ki se je sklicala proti njegovi volji. Posvetovanja bodo trajala štirinajst dnij. Rumtinaki list „Adeverul" je izvedel s Krete, da Turki z beguni, kateri se povrnejo, jako grdo, ravnajo. To pa vzbuja veliko nevoljo mej prebivalstvom, in se bode v kratkem začel nov ustanek, ki bode naredil kon ec robstvu. Ustaše bode sedaj in v kateri je bila hvaležnost za službico in pa za Feketovo dobrohotnost, da mu je nekdanjo kuharico dal za soprogo. Na kolodvoru brisali so si gospodje solze, katerih niti bilo ni. Bili so tako močno ginjeni, da neso imeli niti pojma za golobji „rižot", ki je bil tako ukusno pripravljen. Po Blovesu vračali so se nazaj v trg skoro z istimi občutki, kakor na znani lovski sliki, predstavljajoči pogreb lovca. Na krsti leži mrtvi lovec v lovski opravi, z zvesto dvocevko na strani. Za pogrebom pa korakajo razne živali: kosmati in flegmatični medved, požrešni volčje, zvite lisice, vitkonogi jeleni, poskočni zajci, kumo zlatice in kume belice, srne in srnjaki, smrdeči dihurji in brze veverke, šoje, gavrani, postne in druge race, dolgokljune sluke in kozice, mastni jazbeci in polhi in sploh vse, kar leze in kar gre. Vsi pa naudušeno pojo jedno in isto pesem: „Ihm ist1s wohl, uub is t's beaser!" In tako sva Fekete in jaz si segla v zvesto desnico, oba spominjajoč se stare slovenske, posebno mladini ugajajoče povesti: „V boljši deželi se vidimo Bpet!" _ s. Zgodovina Pugačovljevega punta. (Spisal A. S. Puškin, iz ruskega preložil —o.) (Dalje.) Mihelson s svoje strani ni nič manj srečno delal. Dne 18. marca je prevzel načelništvo čez svoj oddelek in ko j se je vzdignil proti Uri. Čika je poslal proti njemu, da bi mu pot preBtrigel, dva tisoč mož s štirimi topi, kateri so ga čakali v vasi Žukovi. Mihelson jih je pustil za hrbtom in je šel naravnost na Česnokovko, kjer je stal Cika z desetimi tisoč puntarjev, je razposlal po cesti nekoliko malih oddelkov in prišel dne 25., ko je dan napočil, v vas Trebikovo (pet vrst od Česnokovke). Tukaj je trčil na tolpo puntarjev z dvema topoma Major Harin jih je razbil in razgnal; lovci bo jim vzeli topa in Mihelson se je pomikal naprej. Vo-zovje njegovo bilo jo pod zaštito sto mož in jed-nega topa. Ti so tudi varovali Mihelsona za hrbtom v slučaji napada. Dne 26. ko je dan napočil, srečal je v va«i Zubovki puntarje. Jeden del jih je zbežalo na krpljah in na konji razprostivši se po obeh straneh ceste in skušali so, okrožiti ga. Tri tisoči, s pomočjo desetih topov, šlo mu je narav- podpirala tudi Grška, katera je za vojsko že naročila repetirk in zaukazala, da se morajo ladije, ki so v delu, hitro dodelati. Grki se nadejajo na gotov uspeh, ker ima Rusija v krečanskih pristaniščih več velicih vojnih ladij, ki bodo Grke podpirale. Nemško topništvo se bode pomnožilo za 74 baterij. .Post" naglasa, da je tako pomnoženje potrebno, ker Francija in Rusija pomnožnjeta svoje topništvo. Ne ve se pa, če bode novi državni zbor hotel privoliti v povekšanje državnih bremen, ker vladni pristaši nemajo več večine. Vlada se bode morala pogajati s katoliškim centrumom, ali pa z naprednjaki, da bodo glasovali za predlogo. Domače stvari. — (Velečastita gospoda Karol G a j-šek, dekan na Doberni na Štajerskem, in Fran Čar man,) c in kr. vojni mašnik v pokoji na Gorenjskem, darovala sta „ Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji" in sicer prvi pet goldinarjev, slednji pa tri goldinarje. Srčna bodi hvala požrtvovalnima rodoljuboma ! — (Slovensko gledališče.) Jutri dne 16. t. m. predstavljala se bode značajna slika: „Gospod Grobski". Češki spisal Ladislav Stroupežnicky. S pisateljevim dovoljenjem preložil Fr. Gestrin. Ta igra se je prvikrat predstavljala v Praškem „Narodnim divadle" dne '5. novembra 1888. s sijajnim uspehom. Prihodnja predstava bode v sredo dne 19 t. m. izven predplačila in z znižano ustopnino. Igrala se bode burka „Pojdimo na Dunaj t" — (Slavjanskij) koncertuje danes na Sušaku, jutri zopet v Karlovci, dne 17. in 18 v Za grebu, dne 20. t. m. v Djakovem. — (Oj žalostno!) „Rimskega Katolika" urednik naznanja v stari „Soči", da on nema več upravništva, potem pa pravi: „Uredništvo vspre-jema le rokopise (seveda — ko bi dohajali!) — (S Šta j e rake g a) se nam piše: Dočim se tukaj za slovensko uradovanje borimo, se v Vas, od koder bi nam vender imel prihajati dober vzgled, avtonomna in druga oblastva kaj malo brigajo za slovensko uradovanje. To se vidi na napisih po vaseh in občinah, to tudi v pisanji samem. Tako n. pr. uradujejo in imajo menda izključno le nemške pečate „Gemeindeamt Kronau", „Gemeindeamt Kropp", „Gemeindeamt Neumarktl itd.". Ne zamerite g. urednik, a to je že preveč — gemdthlich. — (Glas iz občinstva.) Dobili smo nastopni dopis: Kdor se izprehaja po Resi je vi cesti z veseljem ogleduje nekatere nove zgradbe na desno in na levo, akoravno si prikrivati ne more, da bi se bilo pri nekaterih za lepo ukusno vna-njost lahko kaj več storilo. Resljova cesta utegnila bi v kratkem biti najlepša v Ljubljani, ako bodo posestniki, ki imajo ob njej svoja stavišča, ohrabrili se in zaceli pridno zidati. Mej te posestnike spada tudi mestna občina Ljubijauska kot posestnica nekdanjih Jalenovih hiš. Baš zaradi poslednjih dovolite mi par vrstic. Sem li dobro poučen, kupilo je mesto te hiše zaradi tega, da bi ne prišle v roke komu druzemu, ki bi za razdrapane kolibe nič ne storil. Zaradi tega se je tudi nakup hiš splošno odobraval. A od takrat preteklo je že par let, mesto pa še vedno s čudno skrbnostjo vzdržuje nekdanji ža- g)^"" Dalje v prilogi. nost naproti. Mej tem so pričeli ogenj iz baterij, postavljenih v vasi. Bitka je trajala štiri ure. Pun-tarji so se bili hrabro. Mej tem je Mihelson zagledal konjico, ki je šla njemu na pomoč in je vrgel vse svoje sile ua glavno tolpo ter ukazal svoji konjici, katera je s početka bitke stopila s konj in stala, sesti na konje in potegniti sable. Prednje tolpe so zbežale in popustile tope. Harin jih je sekal in ž njimi vred ustopil v Česnokovko. Mej tem je bila koujica, ki jim je šla na pomoč v Zubovku, odrezana, in je bežala v Česnokovko, kjer jo je Harin srečal in vso ujel. Krpljane, ki so hoteli priti Mihelsonu za hrbet in odrezati njegovo vozovje, razbili sta ta čas baš četi grenadirjev. Razbežali so po gozdih. Tri tisoč puntarjev je bilo ujetih. Tovarniški delavci in kmetje so bili razpu-ščeni po vaseb. Zaplenjenih je bilo pet in dvajset topov in zaloge v obilnosti. Mihelson je dal obesiti dva glavna puntarja: baškirskega starejšino in po Blanca sela Česnokovke, Ufa je bila osvobojena. Mihelson, povsod brez obstanka, šel je na Tabiusk, kamor sta po česnokovskem dogodku pridirjala Uljunov in Čika. Tam so ja kazaki zgrabili in izročili zmagovalcu, kateri ja je ukovana odposlal v Priloga „Siovenakemu Narodu'* St. 62 15. marca 1890. — (Nezgoda.) Josip Prek, 36 letni želez-nični sprevodnik iz Borovnice, skočil je v četrtek dopoludne blizu Prošeka tako nesrečno 8 tovornega vlaka, da sta mu bili obe nogi povoženi in 30 mu prste na nogah odrezali. — ( P o s o j i l n i c a vČrnonilji, registre-vana zadruga 1. neomejeno zavezo,) po-Rlala nam je računski sklep, ki kaže, da je imela posojilnici leta 1880 prometa 155.299 gld. 72 kr, torej nekoliko več od prejšnjega leta. Koncem 1889 bilo je 475 društvenikov. Leta 1889 jih je printo-pilo 137, iztopilo pa 33, tedaj šteje posojilnica koncem 1889 društveuikov 579, ki imajo 1402 polno uplačanih deležev v znesku 2804 gld. Hranilnih ulog je 77.710 gld. 85 kr., ki so se obrestovale v prvi polovici 1889 po 5V»°/o> v drugi polovici pa po 5°/0 in tako se bodo tudi 1890 obrestovale. Izposojenega denarja je 81.735 gld. 23 kr. in sicer na menice 22 967 gld., na zemljiščih uknji-ženega 23 281 gld. in ua dolžna pisma, katera tudi poroki podpišejo, 35 487 gld. 23 kr., torej «kupaj 81.835 gld. 23 kr. Dolg se plačuje po obrokih nazaj, vender ima posojilnica pravico, po preteklem obroku vsaki čas vso avoto terjati. Občni zbor je račun za 1889 dne 2. marca tekočega leta potrdil ravno tako tudi odobril na račun dobička za 1889 izdatek 10 gld. za „Narodni dom v Rudolfovem in 34 gld. 9 kr. kot dodatek k stroškom za šolsko zastavo v Črnomlji. Čisti ostali dobiček 1099 gld 76 kr. razdelil je občni zbor tako-le : Društvenikom izplača se dividenda za 1889 211 gld. 20 kr., odboru se dovoli nagrade 400 gld., za vzdrževanje mestne godbe v Črnomlji podpore 150 gld., požar-nej brambi v Črnomlji 15 gld., za popravo cerkve sv. Duha v Črnomlji 20 gld., društvu „Narodna šola" v Ljubljani pošlje se v korist šol v Dr»ga-tuši, Adlešicih, Gribljah, Dobličib, Petrovi vasi, in Bojancih po 2 gld. Bkupaj 12 gld., Reservnemu zakladu pripiše se ostanek čistega dobička 291 gld. 56 kr., skupaj 1099 gld. 76 ,kr. — Društveno premoženje naraslo je na 3090 gld., 45 kr. Načelstvo izvoljeno za 1890 in 1891 je nastopno: Je rsinov ič Auton c. kr. okr. šolski nadzornik in posestnik v Črnomlji, ravnatelj. Kune Avgust, trgovec in posestnik v Črnomlji, odbornik. Malne-rič Martin, trgovec in posestnik v Črnomlji, odbornik. Šušteršič Fran, c. kr. poštar, župan trgovec in posestnik v Črnomlji, odbornik. — Sa-čunski pregledovalec : P a v I in Anton, okrožni zdravnik in posestnik zlatega križa za zasluge v Črnomlji. — Računskega pregledovalca namestnik: Šetina Fran, učitelj v Črnomlji. — Hranilne uloge vspre jeraajo se od vsacega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 5%, posojila dajejo se samo društvenikom in sicer po 6Vi%* — (C. kr. finančno ravnateljstvo) objavlja sledeče razglasilo: Na podstavi dovolitve visokega c. kr. finančnega miuisterstva; dane z razpisom dne 17. jauuvurja 1890. 1., št 42.406 odrejajo se v namestitvi in razdelitvi c. kr. finančne straže na Kranjskem nastopne spremembe: Oddelka c. kr. finančne straže v Kranj i in Radovljici se v svoji dozdanji razsežnosti, prvi s sodnimi okraji Kranj, Škofja Loka in Tržič, drugi s sodnima okrajema Radovljica in Kranjska Gora od c. kr. finan-čnostražnega prlglednega okraja Ljubljana odloču- jeta in združujeta v svoj finančuostražni okraj pod vodstvom samostojnega c. kr. finančno-stražnega priglednika, kateri ima uradovati v Kranji. V c. kr. finančno-stražnem priglednem okraji Rudolfovo obstoječi oddelek c. kr. finančne straže v Mokronogu 8 sodnima okrajema Mokronog in Rateče se raz-pušča, ter se odkazuje prvoimenovani sodni okraj oddelku c kr finančne straže v Rudolfovem, sodni okraj Rateče pa oddelku c. kr finančne straže v Litiji. Nadalje se sodni okraj Zatičina loči iz do-zdanjega okoliša oddelka c. kr. finančne straže v Litiji ter prideljuje oddelku c. kr. finančne straže v Žužemperku. Naposled se oddelek c. kr. finančne straže v Litiji loči od c kr. finančno-stražnega priglednega okraja Rudolfovo ter odkazuje c. kr. finančno-.stražnemu priglednemu okraju Ljubljana. Po izvršitvi teh sprememb bodo tedaj namesto do-zdanjih c. kr. finančno stražnih priglednih okrajev: I. L j u bi j a n a. obstoječega iz oddelkov : 1) v Ljubljani s sodnim okrajem Ljubljana; 2.) na Vrhniki s sodnim okrajem Vrhnika : B.) v Mengiši s sodnima okrajema Kamnik in Brdo; 4.) v Kranji s sodnimi okraji Kranj, Škofja Loka in Tržič. 5.) v Radovljici s sodnima okrajema Radovljica in Kranjska Gora. II. Rudolfovo, obstoječega iz oddelkov: 1.) v Rudolfovem s sodnim okrajem Rudolfovo ; 2.) v Mokronogu s sodnima okrajema Mokronog in Rateče; 3) na Krškem s sodnima okrajema Krško in Kostanjevica; 4.) v Žužemperku s Hodnima okrajema Žužemperk in Trebnje; 5,) v Litiji s sodnima okrajema Litija in Zatičina — obstajali v prihodnje sledeči trije c. kr. finančno-stražni prigledni okraji, in sicer: I. Ljubljana obsezajoč oddelke: 1.) v Ljubljani s sodnim okrajem Ljubljana; 2.) na Vrhniki s sodnim okrajem Vrhnika; 3. ) v Mengiši s sodnima okrajema Kamnik in Brdo; 4. ) v Litiji s sodnima okrajem a Litija in Rateče. II. Kranj, obsezajoč oddelka: 1.) v Kranji s sodnimi okraji Kranj, Škofja Loka in Tržič; 2.) v Radovljici s sodnima okrajema Radovljica in Kranjska Gora. III. Rudolfovo, obsezajoč oddelke: 1. v Rudolfovem s sodnima okrajema Rudolfovo in Mokronog; 2 ) na Krškem s sodnima okrajema Krško in Kostanjevica ; 3.) v Žužemperku s sodnimi okraji Žužemperk, Trebnje in Zatičina. Omenjene spremembe stopijo v veljavnost z dnem 1. aprila 1890. leta, kar se s tem daje na splošno znanje. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Berolin 14. marca. VVindthorst obiskal državnega kancelarja in se dolgo ž njim pogovarjal. Ta pogovor spravlja se v zvezo z znamenitim člankom v „Norddeutsche Allge-rneine Zeitung", v katerem se je dokazovalo možnost konservativno-klerikalne veČine. Pri rudniškem naslovu govoril je danes Windthorst v primeri z drugimi klerikalci tako spravljivo in mirno, da je poslanec Brornel opazil: Govor Windhorstov je označujoč za sedanji politični položaj. VVindhorst je mej temi rekel: Cesarju gre večna slava za socijalno-političrio zakonodajstvo. Berolin 14. marca. „Hamburger Nach-richten" trdijo, da bode vlada samo na nove kanone zahtevala 26 milijonov mark. lostni „status quo". Jalenovega posestva proti Res-ljevi cesti obrneno lice je tako nedostojno, da se kaj jednacega po mestih sploh ne vidi. Zverižene ograje, katere je znani zob časa že korenito oglodal vise in štrle na vse strani, le navpično ne stoji nobena, kolibe iu kolibice na vrtu sodile bi na Pariško razstavo, kjer so bila na ogled postavljena prva človeška utauišča in kakor da ni še te ža lostne krasote dovolj, presušajo se na ograjah razne cunje in celo — čreva. Vse to ob najlepši cesti Ljubljanski! To je nedostHtek, ki se mora nemudoma odpraviti, kaj tacega se ne sme dalje trpeti. Sploh bi bilo želeti, da bi mestna občina ondu zgradila kako poslopje. Za olepšanje mesta bi to mnogo pripomoglo, vrhu tega pa tudi naši obrtniki imeli kaj zaslužka, katerega se jim sicer ni nadejati, ker je v nas malo podjetnosti za nove zgradbe. Letos se bode sploh malo zidalo, in še gledališče, jedino upanje našim obrtnikom, se je srečnozopet zavleklo za jedno leto, če ne več. — (Črnovojnih častnikov še ni.) „Armeeblatt" piše, da je mnogo oseb, ki si prisvajajo brez vsake pravice naslov „črnovojniški častnik," „Landsturmoffizier." Dokler traje mir, sploh ni nobenega črnovojniškega častnika, in tak naslov opravičen je še le tedaj, ako mu je imenovanje cesarjevo podelilo k temu pravico. Gospodje, ki so se zglasili k črni vojski, naj torej z naslovom „črnovojniški častnik" še malo potrpe. — (Z Dunaja) zbežal je znani odvetnik dr. Marktbreiter v Ameriko. Marktbreiter bil je slaven zagovornik, ki si je s svojo prakso zaslužil veliko denarja. A igra na borzi požrla je vse in kakor se govori, ostal je na bor^i blizu milijona goldinarjev dolžen. Predao je ubežal, vzel je na več krajih denarja na posodo in misli se, da je kacih 40.000 gld. odnesel v Ameriko. Marktbreiter imel je tudi pooblastilo nekega Dunajskega klijenta, da sme v Parizu vsprejeti 80 000 frankov. Misli Be, da je tudi to vsoto vzel. Več strank je poškodovanih. — (Nesrečna obitelj.) Tako bi se smela imenovati po vsej pravici obitelj Velikonja v Stra-žišči pri Gorici. V 18 mesecih umrlo je pet članov te obitelji in sicer mati, ki je utonila, 46 let stara, 71 letna babica, dva sinova, jeden 31/;,, drugi 23 let star in naposled dne 6. t. m. oče v 44. letu svoje dobe. Razven omožene hčere zapustil je troje otrok, katere je neka teta k sebi vzela. — (Vreme) bilo je pretekli teden uprav krasno. Sv. Gregor nam je letos zareB pomlad pričel in prinesel prave pomladanske tople dni, kakeršni so v sušci redki. Krčmarji pri „Božjem grobu" in po okolici Ljubljanski najbolje čutijo koristi lepega vremena. — (Pri Svetem križi), Krškega okraja, vršila se je 13. februarja t. 1. nova občinska volitev in so bili izvoljeni sledeči posestniki: Franc Kerin, županom; Andrej Stritar iz Sv. Križa, Ivan Bartel iz Šutne, Anton Panič in Anton Prah iz Vrhovske vasi, odborniki. — (V Bukovici), Litijskega okraja, sestavljen je nov občinski zastop sledeče: Fran Gerdeu iz Št. Pavla, župan; odbornika Anton Roje iz Št. Pavla in Antun Kovačič iz Sela. Ufv>. Potem je upeljal MihelBon patroljo na vse straui in srečno ustanovil mir v večjem delu pun-tajočih se vasi. Ilecki gorodok in trdnjavi Ozernaja in Raz-sipnaja, priče prvih uspehov Pugacova, so puntarji že bili zapustili. Njih načelnika Čulošnikov in Ki-zilbašin, bežala sta v Jaicki gorodok. Vest o porazu samozvanca pod Tatiščevo jih je že ta dan doletela. Beguni, katere so husarji zasledovali, dirjali so skoz trdnjave, kričaje: „Resite se, detuški! vse je zgubljeno!" —- V naglici prevezovali so svoje rane in hiteli proti Jaickemu gorodku. Kmalu potem je nastalo pomladansko južno vreme; reke so se odtajale in trupla pod Tatiščevo ubitih po-plavala so mimo trdnjav. Žene in matere stale so po bregu in skušale spoznati mej njimi Bvoje može in sine. Manslirov je dne 6. in 7. aprila zasedel sa-puščene trdnjave in Ilecki gorodok ter našel v poslednjem štirinajst topov. Dne 15. pri opasnem prehodu čez razlivšo se rečico Bikovko napadli so ga Ovčinnikov, Perfiljev in Degterev. Puntarji so bili razbiti in razpodeni. Bedrjaga in Borodin sla jih zasledovala, sluba pot pa je rešila predvoditelje. Mansurov se je nemudoma podal proti Jaickemu gorodku. Trdnjava je bila obsedena baš od početka leta. Odsotnost Pugacova ni ohladila puntarjev. V kovačnicah izdelavala so se lomila iu lopate, nove baterije so se spravile kvišku. Puntarji so izdatno nadaljevali svoja zemeljska dela, zdaj so odkopali breg Čečare iu s tem pretrgali zvezo jeduega dela mesta z drugim, zdaj so kopali prekope, da bi preprečili napade iz trdnjave. Namenjeni so bili, napeljati podkop po strugi Starice, okoli vse trdnjave, pod stolno cerkev, pod baterije in pod komandant-ska poslopja. Obsedanci bili so v vedni opasnosti in so bili primorani s svoje strani, povsod kontremine delati, s trudom so presekavali zemlio, premrzneno za cel aršin iu ogradili trdnjavo z novim zidom in vrečami, napolnjenimi z opeko podrtega stolpa. Dne 9. marca, ko je dan napočil, je šlo dve sto petdeset prostakov iz trdujave; namen izhoda je bil, uničiti uovo baterijo, ki je silno vznemirjala obsedance. Vojaki so prišli do zavalov, pa so bili vsprejeti s Bitnim ognjem- Puntarji so jih prijemali v tesnih prehodih mej zavali in hišami, katere so hoteli zažgati, klali ranjene iu padajoče in jim 8 sekirami glave odaekavali. Vojaki so bežali. Ubitih je bilo do trideset mož, ranjenih do osemdeset. Nikoli se ni garnizona s tako izgubo od izkoka vrnila. Posrečilo se je sežgati jeduo baterijo, pa ne glavne, in nekoliko hiš. Izpoved treh ujetih puntarjev pomnožila je malosrčnost obsedancev; izpovedali so o podkopih, napeljanih pod trdnjavo in o skorajšnjem prihodu Pugacova. Ustrašeui Simonov je zaukazal povsod izpeljati nova dela; okolu njegovega doma so neprestano poskušali zemljo, 8 svedri, začeli so kopati nov rov. Ljudje težkega dela opešani, skoro niso spali; po noči je polovica garnizone vselej stala v orožji; drugim je bilo samo dovoljeno sede dremati. Lazaret se je napolnil z bolnimi; živeža je bilo samo še za deset dnij. Vojakom so začeli dajati za štiri in dvajset ur samo četrt funta moke, deseti del uavadne mere. Ne kaše, ne soli že ni bilo več. Ko je skupni kotel vode zavrel in bil zabeljeu z moko, je vsak svojo skledico izpil, kar jim je bila hrana za štiri in dvajset ur. Ženske uiso mogle več lakote prenašati; začele so prositi vun iz trdnjavo, kar jim je bilo tudi dovoljeno. (Dalje prih.) Berolin 14. marca. Otvorilna seja konference v varstvo delavcev bode jutri popo-lndne ob 2. uri v kongresni dvorani Bismar-ckove palače. Predsedoval bode Berlepsch, ki bode poslance pozdravil v imenu cesarjevem. Berolm 14. marca. Kolikor uradno znano, so na konferenci za varstvo delavcev zastopane: Belgija, Danska, Nemčija, Anglija, Francija, Italija, Luksemburška, Nizozemska, Avstro Ogerska, Portugalska, Švedska, Norveška, Švica in Španjska. Vseh vkupe je nad 60 odposlancev. Pariz 14. marca. Sestava novega inini-sterstva izročila se bode najbrže Frevcinetu. Govori se, da ustopita Constans in Ribot v novi kabinet in da bodo Barbey, Faye in Fal-lieres obdržali svoje dosedanje portfelje. Novi Orleans 14. marca. Izstop Mi-sisipija doslej ni prouzroči! velike škode. Najbolj oškodovani so trgovci, ki imajo svoja sla-dorna skladišča v preplavljenih delih mesta. Mnogo ob reki ležečih mest je več ali manj poškodovanih. Pulj 16. marca. Koncert Slavjanskega v petek izpal sijajno in „Politeama Ciscutti" poln. 1'risustovala je naj izbranoj a inteligencija. Vse točke spreniljevane z iskrenim odobravanjem. Vzbudile so udivljenje „Ej uhnom" in cerkvene pesni. Slovani Puljski izročili lovorov venec in dva bouqueta s trobojnimi trakovi in hrvatskimi nadpisi Slavjanskeinu, gospej in hčerki. Budimpešta 16. marca. Cesarica in nadvojvodinja Valerija odpotovala sta v AVies-baden. Pariz 15. marca. Kot novi ministri imenujejo se : Jnles Iloclie, Develle, Constans, Etienne, izinej dosedanjih pa ostanejo nekda v ministerstvu: Rouvier, Frejcinet, Bourgeois in Guyot. Beligrad 15. marca. Italijanski kraljević odpotoval v Bukurešt. Sheffield 15. marca. 6000 rudniških delavcev praznuje. Splošni štrajk začne jutri. Razne vesti. * (Za stradajoče Črn ogorce) nabrala sta „Slavian^kn blagutvonteljno obščestvo" in sv. sinod 200.000 rubliev, ki so se odposlali odboroma na Cetinji iu v Belemgradu. Od novega leta do 22 februvarja pa je došlo v društveno blagajnico zopet 35.567 rubljev. * (Raz kra I j Milan) je sklonil definitivno naseliti se v Parizu. Pred nekaj dnevi je kralj prelepi hotel na vogli rue Petghole'se in Aveune de Boulogne najel na deset let in odredil, da se prenovi. Kralj namerava tudi kupiti več konj dirjalcev. * (Prodaja Dunajskega Pratra.) Te dni se je ta prodaja definitivno dognala. Tovarnar kovinskega iu rnunicijskesa blaga Jurij Rotli je del Pratra kupil za 800.000 gld. Kupljeno zemljišče meri 32.000 kvadratnih metrov- Kupec se je zavezal, da se bode poleg razstavi nega drevoreda zgradile vile z vrtovi spredaj. * (Milijon odškodnine.) Preteklo leto prigodila se je na luksemburški železnici pri selu Groenendalu nezgoda, pri kateri ie bilo več oseb ubitih, mnogo pa teško ranjenih. Belgijska državna blagajnica mora sedaj poškodovancem in njih sorodnikom plačati 1,175.000 frankov odškodnine. * (No u a.) V Velikem Esergedu na Sedmo-grafikem bh bolezen „uona1 sporadično pojavlja. 161etna Vazilija Avram se je bila zazibala v letargično spanje, čez nekaj ur se jo pa prebudila in umrla. — V Stolnem Belemgradu so gospo Barbaro Miko že bili položili v krsto, ko so spoznali, da še ni mrtva, Žena je oči odprla, pa j »h zopet zatisnila in spi dalje * (Hitro pravosodje.) Redno pravosodje v Ameriki je kaj počasno, pa ie ondu tudi krajše postopanje. Dne 27. februvarja je pet osob hotelo razdreti železnični nasip mej Arkansnsom in Lusiano, da bi vlak skočil iz tiru. Tri so prijeli iti takoj ustrelili, 2 sta ušla. * (Predavanje proti na te z ni m ne-đercem.) V Londonu se že nekaj časa kaže močno gibanje za uvedenje „pametne11 ženske noše. Te dni je nek zdravnik imel predavanje proti stiskanju telesa z nateznim nedercem. Da bi pa njegovim besedam rajše verjeli, je morskega praSička zadrgnil v majhen nalašč narejen nedrje. Prašiček je strašno evilil mej vsem predavanjem. Zdravnik je pa rekel, da je žival le slabše odgojena in od-kritosrčnejša nego dame, kater; bi mnogo jokale in cvilile, ker jih nedrec tišči, ko bi to bilo spodobno. Zdravnik je rekel, da hoče slednji dan morskega prašička v nedrec zadrgniti, da bode videl, kako se bode žival premenila in kako dolgo bode žival vzdržala muke, katere ženske prostovoljno trpe. V to stvar se je pa umešalo društvo za varstvo živalij in sklenilo doktorja tožiti, da se zabrani mučenje Živalij. Angleški listi prinašajo dopise gospodov in dam, ki se potegujejo za mučeno žival. Vsi, ki so bili navzočn', zatrjujejo, da se ni lahko misliti, kako milo je žival cvilila mej predavanjem. *(Z zlatom kupljena.) V Arizoni na gorah gv. Karoline umrla je stara mehikanska dama Innes Castro, katera je veljala svojega moža toliko, kolikor je tehtala. Ob nje sedemnajstem letu prišel je nje stric iz zlatonosnih krajev bogat domov in se tu blazno zaljubil v svojo nečakinjo. Ponudil jej je roko in ona je ponudbo vsprejela. Da bi dobil dovoljenje od pristojne oblastnije zaradi bližnjega krvnega sorodstva, obljubil je plačati toliko zlata, kolikor tehta nevesta. Nevesta tehtala je 117 funtov in vse to odšteje v zlatu. Navzlic temu je še dobro živel s soprogo. I, j u u nad normalom. IDu.najslia Toorzsi dne 15. marca t. 1. (Izvirno tek'grafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 88-15 — gld. 88-25 Srebrna renta.....„ 88 20 — „ k8 25 Zlata renta.......109-70 — „ 109 90 5°/0 marčna renta .... „ 102*48 — , 10245 Akcije narodne banke . . „ 935 — — „ 938--- Kreditno akcije.....„ 315-50 — „ 31475 London........„ 119-35 — „ 11930 Srebro........„ —■• — ,, —•*— Napol......... „ d'48*/i — « C. kr. cekini...... w »«2 — „ mj2 Nemško marko..... „ 58 45 — r '. 845 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 25 > gld. 133 gld. 25 kr. Državne srečke iz 1. 18b4 100 , 178 „ — „ Ogerska zlata renta 4°/0 102 „ 20 , Ogerska papirna renta 59/0......98 „ 85 „ Dunava rog. srećke 5°/0 ... 100 gld. 120 „ 25 „ Zemlj. obe. avstr. 4Vt /„ zlati zast. listi . . 117 „ 50 „ Kreditne srečke...... 100 gld. jsk „ — „ Rudolfovo srečke..... 10 21 „ — „ Akcije anglo-avstr. banke . . V4Q „ IU'* „ — „ Trainmway-društ. velj. 17U ^!d. a. v.. . . 220 „ — „ Tužnim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da je Bogu Vsogamogoč-nemu dopudlo poklicati najino ljubo ženo, oziroma mater MARIJO ŠINKOVEC roj. REMIC danes, 14. t. m. po dolgej, mučnej bolezni, previđeno sč sv. zakramenti, v 36. letu njene dobe, v boljšo srečno večnost. Sv. mase zadušnice brale se bodo v farni cerkvi sv Barbare. Pogreb drage ranjce bode v ponedeljek, dne 17. t m. ob 4. uri popoludne. V Idriji, 14. aušca 1890. France Šinkovec soprog. Miiik,-i Šinkovec hči. GLAVNO SKLADIŠTE Iu2ne KISELINE kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu. želodčnem in me-hurnem kataru. Izvrstno jo za otroke, pre-(15-5) bolele in mej nosečnostjo. Najboljša mHs, Trenmanu z Dunaja. — Spender iz Svitave. — Molilne ll Tržiča. — pl. Al-bori iz Trsta. — Fuchs iz Prage. — SchartTer, Albrecht iz Trst«. — Dter-msyer iz Uradea. — En-geloofer iz (Iradca. — llo-scli z Dunaja. — Hafner iz Št. Petra. Pri Malici > Presshnr-ger, Muck, Jamba, Pop-nelmann, Friedrich, Lolmcr 1'avlin z Dunaja. — Lg iz Pulja. — Wolf. KOlbel Is Sovoduja. — Prischner iz Gradca. — Miiller iz Brna. — Stein iz Lužice. Pri Huvarakem dvoru : Podrinetti iz Trbiža. -- Weber iz Kočevja. VIZITNICE priporoča v Ljubljani. *M* *M* *mr .je* OC* *X* *X* OC* Najboljša Brnska sukna razpošilja po originalnih to varniških cenah tovarna finega snkna SIEGEL-IMHOF -rr Brn-u.. 'šta elegantno pomladno in poletno moško obleko zadosti Je 1 odrezek v dol gosti 3'10 metra, to jo 4 Dun vatli. 1 odrezek velja: Vgl.'I.AO iz navadne"9 ■•"^1.7.75 izline'** T gl. 10.50 iz jako fino "i Tgl. 12. lo iz najfinejšo" I»i'in1 no 129) (8) ovčje volne Nadalje so v nnjvečji izberi a svilo pretkana grebenasta sukna, blago za ogrtače, loden za lovce in turiste, peruvienne in tosking za salonske ohleke predpisana sukna ma gg uradnike, blago iz sukanca za moške iu dečke, ki se sme prati, pristna piquč->dlet-blag itd. itd. Xa dobro blago, iiiilan eno uzoreu odgovarja |oeo inliiiuii dopoNllja tov se Jamči. Uzoret /.usion j i Iranko Y „Narodni Tiskarni" y Ljubljani prodajajo se Jurčičevi zbrani spisi po znižani ceni. 1. zvezek: 2. zvezek: 4. zvezek 5. zvezek: Deseti brat. Roman. 1. Jurij Kozjak, slovenski jnničar. Povesti« 15. stoletja domače zgodovino. — II. Sjioniini na dedu. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — IH. Dva jirijatelja. — IV. Vrlinu Smukova ženifev. lluinorisrična povest iz narodnega življenja. — V. (inliila. Povest no resnični dogodhi. — VI. Koilčvska sodba v Višnji Gori. Lepa povest iz stani zgodovino I. Tihotapec. Povest, iz domaćeg. življenja kranjskih Slovencev.—II. (jrad ilojinjc. PoveS) za slovensko ljudsrvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna poves.t iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški vtilpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 18, stoletja. — IV. Line. Povest. — V. Tipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. 6. zvezek: 1. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest i/, do* mačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VLI. Crta iz življenja rolitičnega agitatorja. 7. zvezek: I. Lepa Vida. Roman. — II. Ivan Erazem Ta- len bali. Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slovenske zgodovine. I. ('vet in sad. Izviren roman. - II. Bela »'»ta, bel denar. Povest. I. Hoktor Zober. Izviren roman. — II. Mej dvema stoloma. Izviren roman. 60 kr., Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset iz- 8. zvezek: 9. zvezek: Zvezek po eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. vodov. Kljunače sveže ustreljene, kupuje v vsakej množini komad po HO kr. do 1 gld. (212—2) «J. TREO ■v ISIolizejl, II. -zia,cLstxo-pje, vrata -12. Po soglasnej sodbi odličnih strokovnjakov koroški rimski vrelec jako odlična zoravilna studenčnica pri vratnih, želodčnih, inehurnlh in onhitnlli bolesnih, pri kataru, hripavosti, kaši j nuj i, posebno za otroke, pole^ tega pa tudi (424—18) jako fina namizna voda s posebno dobrim okusom, brez vseh organifinih in želodec otežujocih primesi. Olavna zaloga v Ljubljani pri 91. E. Nnpnn-u; prodajajo ga nadale: M. Kaatuer in J. Klaner; v Kranji: F. Uollenz. t) Podpisani proda 8 do 10 hektolitrov izvrstnega, garantirano čisto naravnega vina za v steklenice (buteljke) iz najboljših Haloških goric iz leta 1885. P. J ur Si nci pri Ptuji. It7-sl3X Q-reToera.ee, (203—3) učitelj. Blago za obleko iz pristne ovčjo volne, izvstui Itiiiskl IsMlelBii v n a j u o v e j 5 i h d o h i n i h i a pomladno in poletno sezono po čudo* ilo nizkih ccnnlt razpošilja tovarniška zaloga sukna FranhPernitza T7- IE3r:n.-u._ Uzorci zastonj. — «.o«.|><-«lj«* krojaiči dobe obilne in «•)**-gantno opravljeni: knjige uzoreev po originalu h tovarniških cenah. Velika zaloga sukna za uniforme za c. kr. državne uradnike, telovadna in gasilna društva i. t. d i. t. d. Točno in solidno i/.» r->«-- i> je vseh naroČil le proti povzetju ali predpo&llJat. * i znesku. (83-18) Korespondenca v vseh jezikih. Pobratimi. Roman, Spisal dr. Josip Vošnjak Cena 1 golil. 20 kr. (s peštnino vred). Svoji k svojim! Veseloigra v 1 dajanji. Spisal dr. Josip Vošnjak. Cena :so kr. (s poštnino vred). Obe knjigi dobivata se v „Narodni TlMkarni' v Ljubljani iu pri knjigo tržcib. Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno uplivajoće pri boleznih želodca. Preverjene pri pomanjkanji slasti do jedij, slabem želodei, napenjanji, kislem podiranji, koliki, žtdodoevem kataru, Zgagi zlatenici, gnjusu iu bljuvanji, glavobolji (če izviru iz želodca), krći v želodci, zapiranji, preoblnženji želodca ■ jedjo iu pijaco. — Cna steklenici z niu kr., dvojni steklenici To kr. Osrednjo razpošiljalnico ima lekar Harol Briuly, Kromeriž (Moravsko). s V a lt ILO ! Pristne Marijaceljske kapljice za želodec se mnogokrat ponarejajo in posnemajo. — Da so prtatue, mora vsaka steklenica imeti rudeo zavitek z gorenje varNtveuo znamko in z navodom, kako ru hiti, ki se pridene vsa kuj steklenici, opomniti je, da mora navod biti titdi.Mii v liskarui H. OuMOk-n v Kroiueriži. - .■ •.■inil/.iiia.i Ki-. Marijaceljske čistilne krogljice, ki se že već lot z najboljšim uspehom rabijo pri zapira-al> a oa nj i, se sedaj gostoma ponarejajo« — Pasi naj se torej na goreojo varstveno znamko in podpis iekaij i K. Brady»ja v Kromeri/i. —vCoiia škut-Ijici Su kr.. /.vitku a 6 škatliic gld. 1.—. Če se naprej pošlje Kuesek, < elja poštnine presto 1 ovitek «1«. 1.20, 2 zvitka gld. &.M. M iijaculjske u.pijiee za želodec in JI arij a co jske čistilne krogl|ioe neso nikako tnjno sredstvo. Njih sestavine naveden«' bo iih itavoilu, kako rabili, ki s« pridene vaskej st< ki niči. (7V>8—23) IflarijaeelJNkf kapi jiee M želodec iu Hm ija-eelJMke fiiatllue lirogljlee imajo pristne: V Ljubljani lekar Picooli, lekar Svoboda; — v Pnatojini lekar Fr. Baccaicich; — v Škofji Luki lekar Karol Kabiani: — v RadovlUel lekar Aleks. Hnhiek; —- v Novem Mestu lekar Dominik Hizzuli, lekar Bergmann; — v Kamniku lekar J, Močnik-, — v Črnomlji lekar Iv. Blažek. J katero izinej mnogih napovedanih zdravil za bolezen njegovo najbolje ugaja, piše naj takoj dopisnico na Richterjevo zalogo vLipsiji in zahteva ilustrovano knjigo „krankent'rciind''. Pri-tiskauc zalivale dokazujejo, da jih je na tisoče ne le izognilo so nepotrebnih de-narnili izdaj, temveč našlo zaželeno zdravje, ko so se ravnali po dobrih svetih te male knji»e. Pošlje se zastonj Blago za obleko. Peruvien In dosking za visoko dukovačlni», predpisano blag«» !■ iniil^rnn e. in kr. uradnikov, potem tudi za veteranee, gawilee, telovadce, II re. Su k m > za blllard in igralne mize. lotlen tudi nepremocljiv za lovske suknje, Id ago, kl ne Hine prati. I»otui plaitli (»d gld. 4—12. Vue to ceneje kakor kje koli iu e najboljše trajne baze. Jan. Stikarofsky v Brnu. Največja /alog« Niikua v Avstrn-Ogerskoj. Uzorci zastonj. Za gg. krojaške mojstre najbogatejše in Daj« lepSe Knjige nzorcev. rofllljatve nad gld. 10.— Iranko. Pri uiojij konstantnoj zalogi gl '. 200.000 in pri moje j svetne) ti-go»iul se razume samo po sebi, da ostane mnogo ostankov, in Icer mi ni moč od njih pošiljati uzoivev, vzamem tako naročeno ostanke niiAiij. jih /amenjam ali p i « c. in k. Kwizdc priv. se dobivata pristna v vsidi lekarnah in droguerifah :i\ dtro-0X0rske države. Ponudba. 200 litrov najfinejšega, doma skuhanega, naravnega brinovca pn 2 |dd. liter, v majhnem ali velikem naročilu, dobj se pri (20o—3' Franju l*auliii-it v Sen t ru jm- i tu (Dolenjsko). Prav zastonj in franko poSlje slednjemu bogato zbirko novostij vseh vrst suknenoga za pomladno in poletno 3ezono zelo pod normalno to varniško ceno in sicer: 3 metre 10 centm bla a za «»bleko (zadosti za celo moško obleko | »lobro baze ...... gld. 3 metre 10 centm. blaica za obleko fine baze . gld. 3 metre 10 centm. btunn za obleko finejše baze gld. 3 metre 10 centm. blaga za Obleko najfin. baze gid 2 metra 10 centm. blaga za OgrtaA (dnsti za moSki ogrtač) najmoduejSIh barv, jako fino . , gld. 2 metra 10 centm. hl liga za ogrtač najmodnej-Sih barv, najfinejše ..........gld 3 metro 2"> centm. ernega ttnkna (za celo salonsko obleko zadosti).........gld; 9«— 6 metrov 40 entm. letnega grebenastega blaga (za celo obleko) najmodnejsi uzoree .... gld. 3.— Blago is uniforme e. kr. uradnikov, e. kr. Bnanina straže itd. zajamčeno pristnih baz, kakor tudi sukneno blago vsake vrste od najcenejše do najfinejše, ceneje nega kjer si bodi. Neugajajoče blago vzame se nazaj. Pošilja ae proti povzetju ali prodpošiljatvijo zneska. Tovarniška zaloga sukna: A. Kappelmacher Svit .va pri Brnu (Moravsko). (119-') 3.20 4.60 6.75 8.70 4.— 6.— A Srbske narodna pesi o boju na Kosovem. lz zapuščine Ivana Mohorčica ■ ^ij-=> V Ljubljani. Založil Dragotin Hribar. — Tiskala „Narodna Tiskarna" 1880. Knjižica bode gotovo vsa-komu, ki se zanima za so-brato Srbe in njih pesem, dobro došla. Dobiti jo v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani za ceno 30 kr., po polti 32 kr. S koledrom Američanska urazbudilom iia sidro t m po uofil »veteeo eifer-I nleo. Visokost. 18 cm, s po-I ni klenim kovinskim okrovom. MAYER-jeva tovarniška zjiIokh ur. Dunaj, I., Bauernmarkt 12. ! 6e se vnamejo tri ure, posij«'jo j 8e f ran k o na vsako poftino postajo. (187—4) ir vse kraje franko od najcenejše do najfinejše bale sa pomladne in letue potreblšlue razpoiil)a v vaakej meri tuđi zusobulkoni, prekohč vsako konkurenco, Zaloga iz c, kr. priv. tovarn za fino sukneno in blago iz ovčje volne Mori Sehwarz-a Svitava (Moravsko). lOOO tovarniških otdnukov in odr<>zkov sa obleke, ogrtače, blaće, ženHke iri otroške oblefce p.odaia se po 'iidovito nizkih cenab. Po gld. :t.*2<» (Via moftka obleka Iz 8.10 m ostanka. Po gld. 6.— Cela moška oblika fina iz 3,l° nt osr. l"o gld. H.— Cela molka obleka jako fina u 3-10 »i ostanka, Po gld. 0.5O *lo 14.— Cela moška obleka velefina i v. 3-10 m ostanka. Po gld. ».so do 7.— Praktić o blago so ogrtai v najinodnijJiii barvah i/. 2'14 m OBt. l*o gld. 8.— in višje Crno sukno i/, fin • cisto ovčje volne za celo salonsko obleko iz ,'J m „i ostanka l*o gld. :t.— in višje lz jako modnega grebenastega blaga, ki se suie prati, 1 obleka cela G'*° m ostanka. l*o 50 kr. in višje Jako modni telovnik iz piketa, ki se smo prati, c-el iz 70 cm ostanka. 1'redpiNitno blago za imiloruie za goapode e. in kr. uradnike. (109—6j liogata abirka uzoreov se radovoljuo pošlje. Učenec vaprejuie ae takoj za trgovino ■ utekloui in por- , •-hm..... v 1'ulji. K«lor sna neniAkl, ima pred- oost. l*i»uia ni»J Ne name nnravnoNt pošljejo. (i9c—4; Fran Perinsig, trgovina i steklom in porcelanom v Polj i. 2>Tsi prodaj je lepo posestvo v Bizoviku št. 13, pri Ljubljani, pripravno za gostilno in prodajalnico špecerijskega blaga z vsem gospodarskim poslopjem, gozdom, poljem in dvema vrtoma. Natančneje se izve pri lastniku gosp. Janez Rebolj-u. C223—1) KXXttXXKKIXIXKXKXKttX AVGUST SCHTEIGER orninuje vsak dan od O. do 12. ure dopolu« dne ln od 2. do 5. ure popoludue. Stanuje (908—40) v hotelu „Pri Malići", II. nadstropje, št. 23. Nova neprekoNljiva PariAka plomba, priznana od avtoritet za najboljšo, zobom jednake barv*? ter nadomesti " svojej trajnnBti zlatu plombo. Umetne sobe in cela zobovja ustavlja po najnovejših auieriftkih metodah, ne da bi so odstranile korenine. Za vsak komad jauiei. XXXXXXXXIXIXXXXXX*X l m pa vender Se trdna in zanesljiva zakonska dvojica brez otrok, katere mo>, zna čitati in pisati in oba popolnoma razumeta gospodarstvo in kmetistvo in se moreta spričati z dobrimi sprićali, vsprejme se pri majhnem posestvu blizu Ljubljane s skromnimi pogoji. Vpraša naj se pri F. Kolmanu na Marije Terezije cesti 10, v pritličji na levi. (226— 1) Velikansko peso *CkČm» ch'lcljo (Luzerne), mnogovrstna semenu za vrte in travni h e, zanesljivo kalj iva prodaja po najnižji oeni (106—6) Peter Lassnik v Ljubljani. Naznanilo. Podpisani uljudno naznanjam, da bode KAVARNA ,EVE0PA' za časa popravljanja jji* m m*đ&4m*4*%imtmkm ^^M*^^A*±đ&kri sistem levu", i^t^-rr-^ttl -cr^i-^-rr^ist , JooefBtadteretrasse 80. j. —— v XJC*- lekarna dr. Otona pl. Trnkoczy-ja, „pri Kadeč- |y Zunanja naročila se , III., Radetzkvplatz 17. a prvo pošto razpošiljajo. .leilintL ia{-eeiriirsiu» It i«., »aiiljel 1'redovič v tiorenjem Loga tel. BBaBBBHH| DR VALENTINA ZARNIKA ZBRANI SPISI I. ZVEZEK: PRIPOVEDNI SPISI. UREDIL IVAN ŽELEZNI K AR. Vsebina: Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije, človeka pa ni! — Maščevanje usode. — Razni spisi: Iz državnega zbora. — Pisma slovenskega turista. Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je x gld., s pošto 5 kr. več. — Dobiti je v „narodni Tiskarni" v Ljubljani. Vaz kisla voda po natriju in litiju najbogatejša preskušano zdravilno sredstvo proti meh urnim boleznim, kamenu v mehurji, pro- ^* tinu, dalje proti boleznim v že- ^^-""t^" lodci, mokri!, dolgotraj- ^00^^"'> JlM^ nemu kataru dihal, *£\a^ zlatej zlil in ^rfSrt«™ W>* *ab^° «»V zlatenici. y3 ^w v* a« Lt&° - v' o« ,t\\\ > Afcft*^*^ okrepeu.joea \ vl^ve^-^"^ pijača z vinom ali _*^v*a ^^-^*^ sadnimi šoki in slad *o^3^*' korjem pomešana, ie Radenska voda v obče priljubljena. Kopališče Radensko Koprnijo v slatini iti T jeklenici upliva posebno pri: protinu, ln.l.M mokril, malokrvnosti, žon-skib bolezni!), slabostih i. t. d. SI n 11< > \ 111 i s 1 <■ po ceni. I*r«tN|i«kt {brnzplaćno) oil rii\-iiu(el|MtvH: k«»-|>ttllN<~-« Itmlcnir blizu l.|iili>iu< ni Ku«leii«l« si klala* voda, ob vznožji Slovenskih goric, ne za-menjati m. ICad^oiiNko. to je Jturcd mnogimi drugimi ki-limi vodami, katero imajo na-Vftduo ie prosto aH manj trdno spojeno ogljikovo kislino, ki se že pogubi in ra/-kiidi, kakor hitro so steklenica od maši. (2r>4—48) Zaloga Radensko kisle vode pri F. Plautz-1 iu M. Kastner-Ji v Ljubljani. Za čas stavbe pri poroda Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10 n ti ll ■ t i v velikem izboru iu po zelo niy.it i ceui okove za okna in vrata, štorje za štokotloranje, drat in oveke, samokolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklejni papir (Daehpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in modno narejena šte-dilna ognjišča in njih posamezne dele. Pri stavbah, kjer ni vode bli/.u, neobhodno vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je malo' urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (9—li) mr Za poljedeljstvo: "VI Vaak8 vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lo-nate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva emirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyj>s) za gnojenje polja. potrebne moiroče v Gospodje agenti xav»rnvalnih «Iru>.**l». kateri lete lep izreden zaslužek, blagovolijo naj svoj.- naslov«, odnosne ponudNe, poslati upr;t\niSt'U „SU>v. Naroda" pod H. K. (2-'2—1) Izurjen notarski pisar išče "talcoj ©luižsToe. 1'uniidbe vsprejema iipravništ\o „SloVenskeff* Na roda'. 1807—3) §emena domačo in nemško (lucerno) deteljo, popolnoma čisto, brez prede niče, vsake vrste trave, velikansko peso, Ribniški fižol, grašico, Kašeljski ka-pus, in tudi vrtna semena, (22fi—l) priporoča po nizki ceni Ivan Perdan v Ljubljani. \ žJG*f" S c. in kr. avstrijskim privilegijem in kr. vborchardts; ^ pruskim ni i x h KJtAl TER-i potrdilom. Dr. Ižorfhardf-ovo aromatično (dišeče) milo (iajfa) i/, tehle, Bit Oleptanjfl in popravo kože in skuseno zoper vsakakfl nesnago na koži; v zapečatenih izvirnih /.i vit kili po 42 kr. Dr. Silili de Roiltellianl-ova dišeea pasla za zobe, iiiijsjdoHiieisi m najzanesljivejši pripomoček za ohranjen) e in eisfenje zoli in zobnega mesa; v celili in pol zasukih po 70 ali .')"> kr. Pr. Hartiin^-ovo «dje iz kitajsko skorjo ia varovanje m olepšanje las; v zapečatenih in v steklu Stemplja-nih steklenicah po 8f> kr. Dr. Meriiignier-jev dišeči kronini duh, krasna voda m duhanpj in umivanje, ki krepfia in hudi živelj; v Izvirnih steklenicah po 1 gld. "Jo kr. in 75 kr. 1'i'of. ilr. Liinlcs-ova rastlinska pumada v itanjseoh, povila i vit in voljiivist las in j« pripravna posebno za to, da. obdrži proge las ua glavi; v izvirnih koso vili po 60 kr. Rnlzaiiiično milo iz oljke se odlikuje po oživljajo- eej in ohraiijiiiočej uioci za voljnost in tuehkost kože; v zavitkih p«) 215 kr. Dr. IMHiigiiier-jev rastlinski pripomoček za barva- nje las, barva prav črno, rujavo in rumenkasto; a krtačami in lončki vred po 5 gld. !)■■ Harti'Ug-OTB zeljiščna nomada za oživljVnje in zlinjenje rasti las; v zapečiitenih in v steklu štem-pljanih posodicah p>> 8rt kr. Dr. Beriugiiier-jevo olje iz zeljiških korenin /a okrepeniije in olnaujenje las in brade; steklenica 1 gld. Dr. Koeli-ovi bonboni li zeljiše, znan In skalen domač pripomoček za prehlad, hripuvost, zabasanost, liripavo grlo itd.; v iznrnih škatljiciib po 70 in 35 kr. Bratov Letler-jev baliamleno milo iz olja zemeljskih orehov, prijeten pripomoček pri umivanji nežne in občutljive kože, posebno damam in otrokom; po 2- kr", paket (4 kosovi 80 kr. 1'fJNJni ti po pripoznanej solidnosti in pripravnosti tudi v naših kraj lil že priljubljeni pripomočki se dobivajo : V Ljubljani pri Antonu ltrisper-ji in Ktlvurdn Malir-u; v /iiiKrebu pri lekarn Žg. Mitlbach-u; v Cel|i pri F. 1'elle tu; mi It«* k pri droglijeru brat. Pa-va<"ič-u; v Giorfcl pri lekarjih G. li. Pootlni-ju in G. Cristofoletti-jii; v Celovei pri lekarji Vilj. pl. D.etnch u ; v Trstu pri lekarjih J. Serravallo, K. Zam-tti ju in P. Prendiiii-jn; v Varuždi nu pri lekarju F>. Riedlli; v Zatiru pri tekarjn N. Androvie-u. 94T Svarilo. ~*stf Svarimo pred ponarejanjem, osobito pred dr. Sni na ilc Uoilte-manl ovo dišečo zobno pasto in pred dr. horcliaru-ovini aromatičnim ze gliščnim milom. Mnogi poiittrejnlci in prodajalci ponarejenih naših pri v. stTanj bili so že na Dunaj i in v rm^i sodni jako obse jeni. da so moruli plačati precejšnje globe v denar}!. (1B4—2 RAYM0ND & Comp. c. kr. p r i v. lastnik tovarn hygea listicn i h kosm, stvarij v 15« -i-o lini. 4 I i I Otvorjenje gostilne v Medvodah. Utajam uljudno naznanjati p. n. obe n*r v u, da sem prevzel občno znano gostilnico gospe Marije Jatnnlk po dom. Tosnik v Medvodah In jo bodem otvtfrll v aredo IO. initren t. I. Za dobre piju««' UV*»tB« jedil« se bode najboljše skrbelo. srostilnloar. Kandidata vsprejme takoj v svojo pisarno Janko Kersnik, c. kr. notar na Brdu, posta Lukovica, na Kranjskem. (214—3) Na najnoveJU in nnjboljSi način (1083—21) m a. - OS m lj •< '..-e/. v.-.akih bolo-Mn rer opravlja plou*l»o> ■j vstajat in .se sobne operiMilJef — odntrannjfl Koi»ne itou^čiii«' z osmrtenjem živca ♦ zobozdravnik A. Paichel, j potoa; llrndoekej-'a čevljarskega) mostu, I. nadstropje, j • a 1' m * a. w ^ " $Oll]iii@«Be potem občinam, posojilnicam, zadrugam i. t. d. po 4IVi proti vračilu v obrokih. — Prevzema pa tudi viimo iflkaijižeii«:* terjatve^ pri katerih se poslužuje zakona z dne 9. marca 1889, št. 30, ki se tiče olajševanja kolkov in pristojbin pri konvertovanju dolgov. — Prošnje za posojila vsprejemajo se navadno v uradnih urah. Ravnatelj st vo. (228—1) r Mj>» -r&P xsjf vsjr w i 'TaTW'42? cXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX)C