se 51 dni 12 . maraton Staro mestno jedro PTUJ www. poli maraton. si 14. JUNIJ Torek: Tednikov kopalni dan DANES PRILOGA Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so Izključeni in se ne seštevajo. Ptuj, petek, 25. aprila 2014 letnik LXVII • št. 33 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR KOPALNIC Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC- Štajerski Spodnje Podravje • Tek miru 2014 Pomembno sporočilo miru in razumevanja Tek miru (Peace run) je leta 1987 ustanovil Šri Činmoj. Gre za najdaljši štafetni tek za mir in harmonijo na svetu, v katerem je doslej sodelovalo že več milijonov posameznikov v 140 državah sveta, skupaj pa so udeleženci doslej pretekli več kot 50.000 kilometrov. Tek od leta 1989 poteka tudi v Sloveniji. Podjetništvo Spodnje Podravje • Smetarski turizem ali smetarska mafija? O Stran 7 Osrednja prireditev letošnjega Teka miru v Sloveniji (18. do 23. 4.) je bila na Ptuju, kjer se je v torek na Mestnem stadionu zbralo več kot 600 učencev ptujskih osnovnih šol. Prireditelji so se za Ptuj odločili namenoma, saj mesto nosi naziv »cvet miru Šri Činmoja«. Eden od ambasadorjev teka je tudi Dejan Zavec. »Lepo je biti del tako velike in obširne zgodbe, saj tek poteka po vsem svetu. Ob tem prinaša pomembno sporočilo širjenja miru in razumevanja, česar se v zadnjem obdobju premalo zavedamo.« Prireditev je podprl tudi ptujski župan Štefan Čelan, ki je mladim položil na srce, da je treba imeti čiste in iskrene misli. »Če ima kdo slabe misli, se bo to najprej odražalo v njegovem čustvenem življenju, čez čas pa nato tudi v dejanjih. Prepričan sem, da takšne prireditve pomagajo k zavedanju potrebnosti pozitivnih misli.« m Foto: Črtomir Goznik Spodnje Podravje Prlekija • NLB zahteva od občine 5.000 evrov za obstoj bankomata O Stran 6 iJ vi '"■ t. II < ' v. J y ■Aéft, f. / w r Sporazumna ločitev lahko stane več od ločitve s tožbo Slovenija. Podravje • Znano je, da se je število porok na letni ravni v zadnjih 50 letih razpolovilo, skorajda obratno pa se je zgodilo z razvezami, ki iz leta v leto naraščajo. Kot ugotavlja Statistični urad RS, se je v letu 2012 razvezalo 2.509 zakonskih parov, kar je za 9,2 % več kot v letu 2011. Postopek razveze pa je drag v vsakem primeru, ne glede na to, ali gre za sporazumno ali za tožbeno ločitev. O Stran 4 in 5 O milijonih bodo odločale minute in - žreb Podravje • Za celotno Slovenijo je po osmem javnem pozivu iz naslova RRP predvidenih 31 milijonov evrov. Samo podravska regija se z 42 projekti poteguje za 35 milijonov evrov. Kako bo denar na koncu dejansko razporejen, pa je še najbolj podobno ruski ruleti. 0 Stran 3 Štajerski z novim pogledom na dogajanje STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. istrii ijte m na wwWofoidraLiti 2 Štajerski Aktualno petek • 18. aprila 2014 Slovenija, Ormož • Še ena zgodba o evropskih milijonih Evropska palica znova na delu V četrtkovi oddaji Tarča na RTV Slovenija so razkrili: »Šolsko ministrstvo od občin Sevnica, Mokronog-Tre-belno, Sežana in Ormož zahteva vračilo skoraj 4,5 milijona evrov evropskega denarja. Občine so denar iz evropskih skladov porabile za gradnjo optičnega omrežja.« Komentiramo Kup nejasnosti in nepravilnosti? Ob uradno ugotovljenih nepravilnostih pri projektu gradnje OŠO se v Ormožu govori tudi o nestrokovni, da ne rečemo površni izvedbi samega projekta. Ponekod naj bi kablovod polagali zgolj 30 centimetrov pod površje zemlje. Ob oranju njiv se tako zlahka zgodi, da se takšen kabel pretrga. Prav tako je slišati, da naj bi namesto ob robu zemljišč kablovode domnevno polagali kar po sredini parcel - celo zazidljivih. Je pa tudi na ravni države in ministrstev v zvezi s projektom gradnje OŠO popolna zmeda. Projekt se je namreč v času izvedbe prenašal z enega na drugi sektor. Iz šolstva na gospodarstvo, pa na infrastrukturo in prostor, pa potem nazaj na šolstvo. Zadeva je torej precej »v megli«, odgovornosti za nastalo situacijo ne želi prevzeti nihče. Občine s prstom kažejo na državo, država na občine. Ker o projektu ostaja neodgovorjenih še kar nekaj pomembnih vprašanj, bomo o tej temi v našem časopisu še gotovo poročali. Država od Konzorcija Ormož, v katerega so vključene občine Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi, terja 1,8 milijona evrov. Foto: MZ Ključna napaka, na katero opozarjajo tako slovenski kot evropski revizorji, naj bi bil dodatni obseg del, za katerega občine niso izvedle novega javnega razpisa, ampak so se o ceni za izvedbo del izpogajale z že obstoječim izvajalcem. Občine zdaj odgovornost za nastalo situacijo prelagajo na ministrstvo za izobraževanje, ki je med razpisom spreminjalo pravila oziroma povečalo obseg območij belili lis, ki so upravičena do sofinanciranja gradnje optičnega omrežja. »Upravičenec (Občina Ormož) pri javnem naročilu za gradnjo omrežja ni prekinil postopka javnega naročanja, ko je ugotovil, da vrednost javnega naročila presega mejno vrednost, po kateri bi moral naročilo poslati tudi v objavo Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti. Upravičenec javnega naročila v Uradnem listu Evropske unije ni objavil kljub ocenjeni vrednosti naročila, ki je bila višja od mejne vrednosti za to objavo,« so za Štajerski tednik povedali na Ministrstvu za finance (MF). Zakaj je država kimala in ni požugala že prej Za komentar na nastalo situacijo smo zaprosili Občino Ormož. Odgovor je pripravila vodja oddelka za gospodarske dejavnosti Karmen Štumber-ger. »Projekt je bil uspešno končan v skladu z zastavljenimi cilji, na podlagi zahtevkov smo prejeli vsa odobrena sredstva. Vsi postopki so bili usklajeni s pristojnim ministrstvom, ki mu moramo letno poročati o doseženih ciljih. Ob začetku postopka izbora izvajalca gradnje je bila prvotno ocenjena vrednost investicije nižja od mejnih vrednosti za objavo na EU-portalu (3.286.261,00 brez DDV). Ta se je povečala šele kasneje, ko smo ugotovili, da seznam belih lis, ki ga je obja- vilo pristojno ministrstvo, za naše območje ni popoln. Ministrstvo je po usklajevanjih objavilo dopolnjen seznam belih lis in nas pri tem ni opozorilo, da bi morali postopek izbora izvajalca zaradi te spremembe prekiniti in razpis objaviti na EU-portalu, pač pa smo to spremembo usklajevali v okviru konkurenčnega dialoga (pogajanj) z zasebnim partnerjem, vse z navodili in pod mentorstvom Ministrstva za gospodarstvo. Po izboru izvajalca smo 19. novembra 2008 posredovali obvestilo o oddaji naročila na portal Evropske skupnosti. Od potencialnih ponudnikov iz EU ni bilo odziva na to objavo. Poleg tega se je izkazalo tudi pri drugih projektih gradnje oprtih širokopasovnih omrežij (OŠO), ki so bili izvajani v drugih občinah, da tudi tam ni bilo interesa tujih ponudnikov, kar je logično, ker gre ne samo za sofinanciranje, ampak tudi poznejše upravlja- nje sistema omrežja. Iz tega razloga prevladuje mnenje, da ni bil nihče iz tujine oziroma drugih članic EU ekonomsko ali kako drugače oškodovan. 12. novembra 2008 je bila oddana prijava na javni razpis pristojnega ministrstva z vsemi potrebnimi prilogami. Vloga je bila brez pripomb odobrena, vsi zahtevki so bili izplačani, saj pristojno ministrstvo ni ugotovilo nobenih napak v postopku in projekt je bil 31. decembra 2010 končan. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MZIP) je v svojem odzivnem poročilu na osnutek poročila o opravljeni reviziji operacije z dne 22. december 2012 zapisalo nekaj svojih ugotovitev. Med temi, da je šlo za zahtevno javno naročilo s specifičnimi tehničnimi komponentami, kjer tudi ni mogoče objektivno določiti vseh finančnih elementov. Nadalje, da smo skladno s kronološkim potekom postopka ravnali skladno s predpisi o javnem naročanju glede objave javnih naročil, saj je bila osnova za začetek postopka in s tem objavo javnega naročila DIIP, katerega ocenjena vrednost je bila pod mejo za objavo v TED. Ocenjena vrednost je temeljila na do tedaj znanih podatkih o številu gospodinjstev na belih lisah. Na podlagi konkurenčnega dialoga in izvedenih pogajanj je bil izbran ponudnik, ki je v svoji ponudbi upošteval povečano število belih lis. Občina po objavi obvestila o oddaji javnega naročila (o izbranem izvajalcu) na Portalu EU ni prejela v zvezi s tem nobenega vprašanja ali kakršne koli zahteve za dodatna pojasnila o poteku postopka. Sama objava rezul- tatov na EU-portalu potrjuje korektnost ravnanja in pravičnost izvedbe postopka in tudi to, da tuji ponudniki dejansko niso imeli interesa za sodelovanje.« Poročilo MF: Ugovor ne vzdrži V uredništvu Štajerskega tednika smo zaprosili tudi za vpogled v poročilo opravljeni reviziji. Datirano je na datum 27. november 2012, pripravil ga je Urad RS za nadzor proračuna, ki deluje pod okriljem finančnega ministrstva. V poročilu zasledimo, da ugovor posredniškega telesa (MZIP), ki ga je citirala Štumberger-jeva, ne vzdrži. »Menimo, da prejeta dejstva v ničemer ne izpodbijajo naše ugotovitve - da upravičenec pri izvedbi javnih naročil ni pravilno upošteval Zakona o javnem naročanju,« pojasnjujejo na MF. Mojca Zemljarič Zaradi povečanega obsega del in povišane finančne vrednosti projekta bi občine morale izvajalca na javnem razpisu izbrati na novo. Tega niso storile. Ostale so pri že izbranem izvajalcu, s katerim so se za ceno za dodaten obseg dela izpogajale. To je ključna napaka, na katero opozarjata Urad RS za nadzor proračuna in Evropska komisija in zaradi katere naj bi bile občine dolžne povrniti prejeta evropska in državna sredstva. Občine na kazen (vračilo denarja) ne pristajajo in napovedujejo sodni spor. SDS Slovenska demokratska stranka Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in 1. maju, prazniku dela, ter ob 10. obletnici vstopa v Evropsko unijo. Želimo vam prijetno praznovanje. Mestni odbor SDM Ptuj: Vodja svetniške skupine SDS: Mestni odbor SDS Ptuj: Jernej Tai Helena Neudauer RajkoFajt,predsednik Uvodnik Šola v oblakih Pred dobrim tednom smo v ptujski Mestni hiši okrog gradnje osnovne šole dr. Ljudevita Pivka - šole za otroke s posebnimi potrebami - spremljali pravo burlesko. Po dolgem, zares dolgem času so za omizje sedli skoraj vsi župani občin Sp. Podravja. Sestanek v takšni zasedbi je obetal neki konstruktiven zaključek. A se je okrog novogradnje šole dr. Ljudevita Pivka razprava popolnoma izjalovila. Večina s podeželja jih je govorila eno, en sam iz mesta popolnoma drugo. In ne da bi tisti v mestu glas podeželja vsaj poskušal razumeti. Popolnoma ga je preslišal. Pa ne samo na zadnji seji, ampak tudi nekaj zadnjih let. Samovoljno je vztrajal in vztraja pri svojem. Če ne bo po moje, pa izvolite, dragi dečki. Če mi ne znamo, izvolite - kdo zna boljše. Ne spomnim se, da bi Ptuju kdaj kdo očital, da ne zna. Kar so občine zahtevale, je čistopis številk. Čistopis, ki bo jasno pokazal, kaj in za kakšen denar bodo občine financirale. Prav tako se ne ve, koliko bo projekt stal. Enkrat se govori o znesku 4,8 milijona, drugič štiri in pol, tretjič 4,2 milijona evrov. Potem pa razumi, če moreš. Kaj vse in po kakšnih standardih ali nadstandardih bi se za ta denar zgradilo, pa nikomur znano - razen redkim v palači na Mestnem trgu 1. Do lanskega poletja oziroma jeseni zunanje občine, razen razdelilnika stroškov gradnje in hipotetičnega izračuna kredita, v zvezi z gradnjo šole niso prejele nobenega oprijemljivega dokumenta. Ničkolikokrat so ponovile vprašanje, kaj se bo za denar, ki bi ga vložili v gradnjo šole, zgradilo, pa odgovora ni in ni. Še danes, ko je situacija okrog dotične novogradnje že tako ali tako pregreta, za kar bodo odgovorni krivdo med drugim najbrž prevalili tudi na medije, o specifikaciji gradnje ne duha in ne sluha. Tako imenovane DIIP-e oziroma primarno projektno dokumentacijo o gradnji so okoliške občine od pripravljavca projekta, Mestne občine Ptuj, na mizo prejele lani jeseni - po tem, ko se je gradnja na Ptuju že začela. Vsaj na enem segmentu naj bi bila zgodba zdaj že nekoliko bolj jasna. Sprva je Ptuj pričakoval, da bi bila lastnica šole ptujska mestna občina, čeprav bi gradnjo šole financirale tudi druge okoliške občine. Da bi bile vse občine, ki bodo gradnjo podprle, lastnice objekta, je menda zdaj že dogovorjeno. V zraku pa je še vedno - kakšna šola in za kolikšen znesek se bo gradila. _Mojca Zemljarič Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 25. aprila 2Q14 Aktualno Štajerski 3 Slovenija • Na razpisu RRP 31 mio evrov, za 35 mio evrov želja samo v Podravju O milijonih bodo odločale minute in - žreb Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je 18. aprila objavilo javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje projektov iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« ali tako imenovani RRP. Razpisanih je 31 milijonov evrov sofinancerskih sredstev, ki se bodo razdeljevala glede na datum dospelosti popolnih vlog. Foto: MZ Ni pomembno, ali je projekt bolj ali manj dober oziroma bolj ali manj potreben. Če ga bo izžrebal excel, bo prijavitelj prejel nepovratna evropska in državna sredstva. Enega bi razveljavili, napovedujejo že naslednjega?! Ali: znajdi se, če se moreš! Čeprav država dopušča možnost, da bi zaradi pomanjkanja sredstev lahko bili osmi javni poziv za sofinanciranje investicij iz naslova RRP ter sklepi o izboru projektov razveljavljeni in bi bilo posledično vse delo pripravljavcev projektov zaman, pa na drugi strani preseneti še en podatek. Jeseni letos naj bi za razdelitev sredstev iz Evropskega regionalnega sklada MGRT objavilo novelacijo pravkar objavljenega javnega poziva. »Če bodo razpoložljiva sredstva v okviru četrte razvojne prioritete RRP ostajala nerazporejena in če bo to dopuščal proračun RS za leto 2015, bo MGRT predvidoma jeseni 2014 objavil spremembo tega javnega poziva in določil novo okvirno višino nepovratnih sredstev. Rok za predložitev vlog za sofinanciranje operacij po tem spremenjenem javnem pozivu bo objavljen v spremembi javnega poziva,« navajajo na MGRT. Za sredstva javnega poziva lahko kandidirajo občine. Sveti regij imajo možnost, da ob upoštevanju zakonskih določil kot upravičence določijo tudi regionalne razvojne agencije, javne zavode, ki so v 100-odstotni javni lasti, ter koncesionarje s koncesijo za izvajanje javne službe, ki so v 100-odstotni lasti lokalnih skupnosti. Naložbe, ki bodo upravičene do sofinanciranja, so: ekonomska in izobraževalna infrastruktura, prometna infrastruktura, okoljska infrastruktura, razvoj urbanih naselij, javna infrastruktura v območjih s posebnimi varstvenimi režimi in v turističnih območjih ter socialna infrastruktura. Rok za predložitev vlog za sofinanciranje operacij bo od 5. do 15. maja. Vloge, ki bodo oddane bodisi predčasno bodisi prepozno, bodo zavržene. MGRT bo po vsakem pregledu vlog sestavil časovno listo formalno popolnih vlog. Ta bo sestavljena po vrstnem redu od najprej oddane formalno popolne vloge in naprej po časovni vrsti. V praksi to pomeni, da bodo o tem, na katero mesto se bo neka vloga uvrstila, odločale celo minute. Še bolj je zanimiv podatek, da bo v primeru, če bi bilo na isti dan in ob isti uri oddanih več formalno popolnih vlog, o prednostni obravnavi odločal žreb. Le-tega bo predvidoma opravil kar računalniški program Microsoft Excel. Upravičeno se poraja vprašanje, ali ne bi projektov raje ocenili glede na kakovost njihove priprave in glede potreb na terenu. Poziv se lahko konča predčasno ali pa bi ga celo razveljavili Osmi javni poziv se lahko v primeru porabe višine sredstev konča predčasno. Izpolnitev obveznosti MGRT je vezana na proračunske zmogljivosti ministrstva v posameznih proračunskih letih. Če pride do spremembe v državnem proračunu ali programu dela MGRT, ki neposredno vpliva na ta poziv, lahko MGRT zmanjša razpoložljiva sredstva v okviru poziva, spremeni dinamiko izplačil ali poziv in sklepe o dodelitvi sredstev razveljavi. Za sredstva, ki jih bodo upravičenci želeli črpati v tem letu, bodo morali zahtevke za izplačilo na MGRT posredovati najkasneje do 30. oktobra. Za sredstva, ki jih bodo želeli črpati v letu 2015, bodo morali biti zahtevki za izplačilo posredovani na MGRT najkasneje do 30. septembra prihodnje leto. Prenos sofinancerskih sredstev in / ali podaljšanje roka zaključka operacije (dokončanja del) v leto 2016 in v kasnejša leta ne bo mogoče. Na območju Spodnjega Po-dravja bodo za sredstva iz naslova RRP kandidirale samo lokalne skupnosti, ne pa tudi regionalne razvojne agencije, javni zavodi ali koncesionarji GJS, kar bi bilo v skladu z razpisom sicer možno. Poglejmo, katere projekte in v kakšnih vrednostih bodo prijavile posamezne občine. Dominikanec Strabagu, vrtci GP Projectingu Mestna občina (MO) Ptuj bo kandidirala s projektom Dominikanski samostan III. faza. Izbrani izvajalec del je avstrijski Strabag, naložba je vredna 3,2 milijona evrov. MO Ptuj namerava za sredstva RRP kandidirati tudi z neinvesticij-skim projektom Živo mesto -revitalizacija starega mestnega jedra v mestu Ptuj, katerega vrednost znaša nekaj manj kot 472.000 evrov. Občina Ormož bo kandidirala s projektom gradnje novega vrtca pri Veliki Nedelji. Izbrani izvajalec del je ptujsko gradbeno podjetje GP Projecting, predvidena vrednost projekta pa 1,2 milijona evrov. GP Projecting je bil kot najugodnejši izvajalec izbran tudi za gradnjo nizko-energetskega šestoddelčnega vrtca, s katerim za sredstva kandidira občina Destrnik. Vrednost projekta je dober milijon evrov. Tudi občina Dornava namerava na osmi javni poziv prijaviti gradnjo vrtca. Izbranega izvajalca del nimajo, saj so razpis razveljavili in postopek začeli znova. Vrednost naložbe ocenjujejo med 900.000 in milijon evri. Cirkulane, Videm in Podlehnik izbrali KP Ptuj Občina Cirkulane bo kandidirala s projektom izgradnje kanalizacije v Dolanah, izbrani izvajalec del je Komunalno podjetje (KP) Ptuj, predvidena vrednost naložbe po ponudbi znaša 813.000 evrov. Tudi v občini Videm, kjer bodo prijavili projekt gradnje druge faze obrtne cone in obnovo vodovodnega sistema, je izbrani izvajalec del KP Ptuj. Po ponudbi bi vrednost del znašala 593.000 evrov (brez DDV). Občina Podlehnik bo prijavila dva projekta: obnovo vodovodnega sistema Gorca-Dežno vrednosti 1,2 milijona evrov in gradnjo večnamenskega kul-turno-turističnega centra Pod-lehnik vrednosti 2,7 milijona evrov. Za prvi projekt je bil kot izvajalec izbran KP Ptuj in za drugega družba Jelovica hiše. Občina Majšperk bo za sredstva RRP kandidirala s projektom gradnje vodovoda na Kupčinjem Vrhu. Vrednost naložbe je 909.000 evrov, izbrani izvajalec del pa podjetnik Jožef Žolger. Kanalizacija v glavnem »v roke« CPP Občina Trnovska vas bo kandidirala s projektom gradnje kanalizacije v naselju Biš. Najugodnejšo ponudbo za izvedbo del je oddalo Cestno podjetje Ptuj (CPP), vrednost naložbe je 890.000 evrov. S projektom kanalizacije bo za sredstva kandidirala tudi občina Markovci. Prijavili bodo gradnjo kanalizacije v Novi vasi in v Bukovcih. Izbrani izvajalec del je CPP, vrednost naložbe pa milijon evrov in pol. Občina Hajdina bi s sredstvi iz osmega poziva RRP financirala gradnjo sekundarne kanalizacije. Tudi pri njih je izbrani izvajalec del CPP, vrednost naložbe je nekaj manj kot 1,1 milijona evrov. Občina Gorišnica bo kandidirala s projektom gradnje sekundarne kanalizacije Za- gojiči. Izbrani izvajalec del je zadruga Lipa Lenart, po ponudbi je vrednost naložbe ocenjena na 669.000 evrov. V Zavrču so za prijavo na osmi javni poziv RRP pripravili projekt Kulturni dom Za-vrč - hiša festivala jabolk. Na razpisu izbrani izvajalec del je CPP, vrednost projekta znaša dobrih 600.000 evrov. Občina Žetale se bo za sredstva RRP potegovala s projektom gradnje večnamenske dvorane. Vrednost projekta je nekaj manj kot 1,1 milijona evrov, izbrani izvajalec del je podjetje GIC gradnje iz Rogaške. V občini Kidričevo so za sredstva RRP sprva nameravali kandidirati s projektom gradnje kanalizacije v naselju Starošince. Ker za projekt nimajo pridobljenega gradbenega dovoljenja, prav tako pa ne lastnega deleža proračunskih sredstev, bodo na razpis prijavili projekt v vrednosti 156.000 evrov. Gre za ureditev medgeneracijskega učnega centra Kidričevo, ki naj bi ga kot izbrani izvajalec del izvedel Inštitut za promocijo varstva okolja iz Maribora. Mojca Zemljarič Za celotno Slovenijo je po osmem javnem pozivu iz naslova RRP predvidenih 31 milijonov evrov. Samo podravska regija se z 42 projekti poteguje za 35 milijonov evrov sofi-nancerskega denarja. Borba za sredstva bo neizmerna. Še posebej, ker so pogoji razporeditve in dodeljevanja denarja zelo nepredvidljivi. O tem, kako so se za dodeljevanje regionalnih razvojnih sredstev pred osmim javnim pozivom, ki je bil sicer najavljen precej nepričakovano, spremenila pravila igre, smo podrobno pisali že ob koncu lanskega leta. Obeležimo svobodo in pravičnost! Socialni demokrati smo utemeljeni na boju slovenskega naroda za svobodo in mednarodnem delavskem gibanju za pravičnost. S ponosom Vam čestitamo ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, in 1. maju, mednarodnemu prazniku dela. SOCIALNI DEMOKRATI 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 18. aprila 2014 Starši ob ločitvah mislijo le nase in pozabljajo na otrokovo korist Kadar so v zakonski zvezi, ki jo želita zakonca razvezati, mladoletni otroci ali kadar se izvenzakonska partnerja, ki imata otroka, odločita za ločeno življenje, se morata na Centru za socialno delo dogovoriti o nadaljnjem varstvu in vzgoji otrok. Strokovno temu pravijo predhodno družinsko posredovanje, ki ima v prvi vrsti svetovalen namen. Marjan Kokot iz CSD Ptuj nam je v pogovoru za naš časopis zaupal, kako tovrstno posredovanje poteka in kje kot strokovni delavec vidi razlog za naraščajoče število ločitev in razhodov. »Predhodno družinsko posredovanje ima svetovalen namen. Svetovalec skuša starše pripraviti do sodelovanja, da pridejo do dogovora, ki je v korist otroka. Če tega ni možno skleniti tu, CSD izda potrdilo, na podlagi katerega eden izmed zakoncev oziroma partnerjev vloži tožbo,« razlaga Marjan Kokot, ki na CSD Ptuj opravlja vse svetovalne razgovore pred razvezo zakonske zveze. Predhodno družinsko posredovanje pa lahko poteka tudi po razvezi ali razhodu izvenzakonskih partnerjev, kadar pride do kakšnih sprememb in se morata starša o njih skupaj dogovoriti. Na CSD na podlagi svetovalnega razgovora, ki ga opravijo, napišejo mnenje, v katerem zapišejo, kaj bi bilo za otroka najbolje. Kot pravi, najmanj težav opaža pri odločanju, komu se zaupa otrok v nadaljnje varstvo. Težave se pojavijo pri določanju poteka stikov in višini preživnine. V okviru teh pogovorov se o vzrokih za razvezo načeloma ne pogovarjajo, a kot pravi Kokot, so tovrstna odločanja običajno prežeta z močnimi čustvi jeze, žalosti in prizadetosti. Starši velikokrat v središče pogovora postavljajo sebe in ne otroka, kar v omenjenih postopkih predstavlja oviro, saj so ti namenjeni temu, da se odloči o skrbi in varstvu otroka. Sicer pa so po podatkih otroci v večini primerov zaupani materi, čeprav primeri, ko je otrok v nadaljnje varstvo in vzgojo zaupan očetu, niso osamljeni. Naloga strokovnega delavca je skupaj s starši sprejeti odločitev, ki bo v otrokovo korist. Otroci imajo, če razumejo pomen postopka in se zavedajo posledic svojih odločitev, v skladu z mednarodno konvencijo o otrokovih pravicah in tudi z našo zakonodajo pravico povedati svoje mnenje oziroma želje o tem, komu naj se zaupajo v nadaljnje varstvo in kakšni naj bi bili stiki s staršem, s katerim ne bodo živeli. »Tu zaznavamo zelo očitno manipulacijo, ki pa je sicer v največji meri možna, ko so otroci še manjši. Starši postavljajo svoje potrebe pred potrebe svojih otrok in otroke izkoriščajo kot sredstvo manipulacije do drugega starša.« Na razgovorih tako skušajo preseči to stanje in otroka postaviti v središče. To je tisto, kar je iz strokovnega vidika najpomembneje. »V takih primerih je težko presojati, kaj je v otrokovo korist. Kadar razmere oziroma težave presegajo kom- m Marjan Kokot Foto: Črtomir Goznik petence svetovalnih delavcev, Center za socialno delo sodišču predlaga, da si pridobi mnenje sodnega izvedenca. To se zgodi na primer, kadar na CSD ugotavljamo, da nobeden od staršev ni sposoben izpolnjevati starševske vloge.« Kadar so otroci že večji, stari 15 let ali več, pa po besedah Marjana Kokota zelo eksplicitno povedo, s kom želijo živeti, saj postopek že zagotovo razumejo. Ljudem manjka sposobnost komuniciranja Kar ob svojem delu ugotavlja, je dejstvo, da institut zakonske zveze ni več tako pomemben, čeprav je v širšem okolju opaziti, da se mladi ljudje v zadnjem obdobju več odločajo za zakonsko zvezo. »Izvenzakonska skupnost in zakon sta pravno formalno sicer povsem izenačeni, čeprav ima zakonska zveza zagotovo večjo moralno zavezo. Zdi se mi, da je težje oditi iz zakona kot iz izvenzakonske zveze, čeprav po Pomoč pri varstvu otrokove koristi v sodnih postopkih 2009 2010 2011 2012 2013 -preživljanje 9 21 40 60 81 -varstvo otrok 8 21 44 57 88 -stiki 15 28 50 67 83 Vir: CSD Ptuj Center za socialno delo Ptuj v okviru zakonskega in družinskega svetovanja vodi svetovalni razgovor ob prenehanju zakonske zveze, ki je obvezen, kadar so v družini mladoletni otroci. Pred tem se lahko starša v okviru predhodnega družinskega posredovanja (ki je namenjeno sporzaumni odločitvi), dogovorita, komu se bodo zaupali otroci v nadaljnje varstvo, o višini preživnine ter stikih. Ti razgovori se lahko vodijo tudi po že opravljeni razvezi ali razhodu, kadar naknadno pride do sprememb, na podlagi katerih morata starša doreči zadeve. Podatki kažejo, da se starši iz leta v leto več odločajo za postopke po sodni poti. Število primerov razgovorov po letih na CSD Ptuj 2009 2010 2011 2012 2013 Svetovalni razgovor ob prenehanju zakonske zveze 41 42 33 37 43 Predhodno družinsko posredovanje - stiki 106 117 143 130 112 Predhodno družinsko posredovanje - varstvo otrok 32 74 69 89 103 Predhodno družinsko posredovanje - preživljanje 38 78 86 85 76 Slovenija • Število razvez iz leta v Sporazumna lo Znano je, da se je število porok na letni ravni v Foto: Črtomir Goznik drugi strani nekateri, ki so sicer v zakonski skupnosti, tudi s tem nimajo težav.« Kokot kot osnovni problem, ki privede do ločitev oziroma razhodov, vidi težave v odnosih. »Dobre odnose lahko zagotavljamo samo z učinkovito komunikacijo, te pa je vse manj. To opažam v vseh razgovorih, ki jih opravljam. Starši niso sposobni učinkovitega komuniciranja. Ljudem manjka sposobnost, da bi se o problemih znali pogovoriti na učinkovit način, postajajo vse bolj netolerantni in nepotrpežlji-vi.« Po Kokotovih besedah morda gredo v te zveze ali zakone s prevelikimi pričakovanji do partnerja in čakajo v prepričanju, da ga bodo spremenili. »Kar pa se seveda ne zgodi, mi ljudi ne moremo spreminjati, spremenimo lahko samo naš odnos do ljudi,« pojasnjuje Marjan Kokot. »Ljudje ne znajo rešiti svojega partnerskega odnosa, in kar predstavlja največjo težavo, je to, da se, kadar ljudje živijo skupaj, starševska vloga in partnerski odnos prepletata, ko pa gresta partnerja narazen, imamo partnerski odnos, ki ga ni več, starševska vloga pa še zmeraj ostane ista. Ta dva človeka naj bi bila v dobro svojih otrok med seboj sposobna komunicirati kot starša in ne več kot partnerja, česar pa ljudje velikokrat ne znajo in ne zmorejo, ker vedno zraven mešajo partnerski odnos in čustva, ki jih nosijo v nahrbtniku. Teh čustev se enostavno ne znajo znebiti,« figurativno razlaga Kokot, zato na razgovorih skušajo preseči to stanje in otroka postaviti v središče. Žrtve ločitev so namreč v največji meri prav otroci, ki potrebujejo pozornost in skrb obeh staršev. Po besedah poznavalcev je razlog za vse večje število razhodov parov, bodisi zakoncev ali partnerjev v izvenzakonski skupnostih, pomanjkanje učinkovite komunikacije ter nepotr-pežljivost. Pred ločitvijo se morata zakonca, če imata otroke, sporazumeti o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter razdeliti premoženje. To lahko storita sporazumno ali s tožbo. Slednje je lahko celo cenejše od sporazumne ločitve. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v letu 2012, za leto 2013 še namreč ni dostopnih podatkov, prvič po 10 letih sklenjenih več kot 7.000 zakonskih zvez, medtem ko je bilo število razvez 2.509, kar je več kot leto poprej. Povprečna starost ženinov ob sklenitvi zakonske zveze v letu 2012 je bila 34,3 leta, neveste so bile v povprečju tri leta mlajše, njihova povprečna starost ob sklenitvi zakonske zveze je bila 31,5 leta. Sklepanje zakonskih zvez se tako po podatkih sodeč vse bolj pomika v višje starostne skupine, kar je razvidno iz števila sklenjenih zakonskih zvez na tisoč prebivalcev po starostnih skupinah ženina in neveste. Pred dvema desetletjema, v letu 1992, je 38 ženinov na tisoč moških sklenilo zakonsko zvezo v starostni skupini od 20 do 24 let, v letu 2012 pa jih je v isti starostni skupini zakonsko zvezo sklenilo le osem. Največ ženinov je tega leta zakonsko zvezo sklenilo v starostnih skupinah od 25 do 29 let in od 30 do 34 let. Razlike so še bolj izrazite pri nevestah. Leta 1992 je 61 nevest na tisoč žensk sklenilo zakonsko zvezo v starostni skupini 20 do 24 let, dvajset let kasneje, leta 2012 jih je v isti starostni skupini zakonsko zvezo sklenilo le 18. V letu 2012 9,2 % več razvez kot leto prej Kot ugotavlja Statistični urad RS, se je v letu 2012 raz-vezalo 2.509 zakonskih parov, kar je za 9,2 % več kot v letu 2011. Povprečna starost moža ob razvezi je bila 45,5 leta, povprečna starost žene ob razvezi pa 42,6 leta. Podat- Vir: CSD Ptuj petek • 25. aprila 2014 Tednikov objektiv Štajerski 5 leto narašča čitev lahko stane več od ločitve s tožbo zadnjih 50 letih razpolovilo, skorajda obratno pa se je zgodilo z razvezami, ki iz leta v leto naraščajo. Foto: Črtomir Goznik Skoraj polovica zakonskih parov se je razvezala po več kot 15 letih trajanja zakonske zveze. ki kažejo, da se vse več zakonskih zvez razveže po dalj časa trajajoči zakonski zvezi. Med tistimi, ki so se razvezale v letu 2012, se jih je skoraj polovica razvezala po več kot 15 letih trajanja zakonske zveze. Vsaka šesta se je razvezala po manj kot petih letih zakona, 1 % pa se jih je razvezalo že v prvem letu zakona. V letu 2012 je bilo med zakonskimi zvezami, ki so se razvezale, skoraj polovica takih, v katerih ob razvezi ni bilo vzdrževanih otrok. V preostalih je ob razvezi živelo 1.997 otrok. Polovica od teh je bila dodeljena materam, obema star- šema jih je bilo dodeljenih 30,1 %, očetu pa 9,2 %. Ločitev s tožbo ali sporazumna ločitev? Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so nam pojasnili, da se postopek ločitve prične s predlogom za sporazumno razvezo ali vložitvijo tožbe za razvezo. Če se zakonca želita razvezati sporazumno, sodišče razveže njuno zakonsko zvezo na podlagi sporazuma, če sta se sporazumela o var- stvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s staršema. Zakonca morata predložiti tudi sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja v obliki izvršljivega notarskega zapisa ali o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen. Preden sodišče razveže zakonsko zvezo, mora ugotoviti, ali je s sporazumom zakoncev poskrbljeno za varstvo, vzgojo in preživljanje skupnih otrok ter za stike med otroki in staršema v skla- Sklenitve in razveze zakonskih zvez po občinah v letu 2012 Občina Število porok Število razvez Slovenija 7.057 2.509 Ptuj 73 19 Ormož 38 5 Majšperk 18 2 Videm 17 5 Hajdina 14 5 Gorišnica 13 2 Kidričevo 13 4 Markovci 11 5 Destrnik 9 1 Juršinci 9 2 Zavrč 9 6 Dornava 7 2 Središče ob Dravi 5 2 Sveti Tomaž 5 1 Sv. Andraž 5 0 Trnovska vas 5 0 Cirkulane 4 2 Podlehnik 2 2 Skupaj 257 65 du s koristjo otrok ter o tem pridobiti mnenje centra za socialno delo. Sodišče upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Če se zakonca ne sporazumeta, pa lahko vsak od njiju zahteva razvezo zakonske zveze, tako da pri pristojnem sodišču vloži tožbo za razvezo zakonske zveze, in sicer če je zakonska zveza iz kateregakoli vzroka nevzdržna. Kadar sodišče razveže zakonsko zvezo v primeru vložene tožbe, odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši. Preden sodišče odloči, mora ugotoviti, kako bodo otrokove koristi najbolje zagotovljene. O tem mora prav tako pridobiti mnenje centra za socialno delo. Stroški v vsakem primeru visoki Koliko pravzaprav stane postopek razveze, je težko reči. V primeru postopka sporazumne razveze se zakonca obrneta na notarja, ki pripravi predlog sporazuma. Strošek tega je od primera do primera različen, saj se obračunava glede na vrednost skupnega premoženja, zapletenost primera in količino časa, ki ga notar porabi. Sicer pa naj bi bil tovrsten postopek, če se zakonca o vsem dogovorita, najhitrejši in najcenejši. Kadar se zakonca o čem ne moreta zediniti, kar se po neuradnih podatkih dogaja v večini primerov, je edina rešitev razveza s tožbo. Tudi v tem primeru naj bi bili Število porok in razvez v Sloveniji Leto Število porok Število razvez 1960 14.013 1.540 1970 14.281 1.913 1980 12.377 2.309 1990 8.517 1.858 2000 7.201 2.125 2010 6.528 2.430 2011 6.671 2.298 2012 7.057 2.509 Vir: Statistični urad RS Foto: Črtomir Goznik V letu 2012 je bilo v državi 2509 razvez, kar je za 9,2 odstotka več kot leto prej. Povprečna starost ženina in neveste ob sklenitvi zakonske zveze Leto Povprečna starost ženina Povprečna starost neveste 1960 29,1 25,8 1970 28,0 24,3 1980 27,5 24,1 1990 28,7 25,4 2000 31,4 28,4 2010 33,7 30,8 2011 34,0 31,2 2012 34,3 31,5 Vir: Statistični urad RS stroški različni od primera do primera, ti poleg sodne takse vsebujejo še stroške odvetnikov, izvedencev in podobno. Sodna taksa za vložitev tožbe za razvezo stane 72 evrov. A to je le strošek same razveze, ne pa tudi delitve premoženja. V primeru ločitve s tožbo je to treba reševati ločeno, medtem ko pri sporazumni ločitvi predlog za razvezo, ki ga pripravi notar, stane od 55,20 evra navzgor, sporazum o delitvi premoženja pa se, kot že rečeno, obračuna po ceniku notarskih tarif glede na vrednost premoženja in zapletenost primera. Ti pa so po besedah pravnikov le redko nezapleteni. Patricija Kovačec Vir: Statistični urad RS Foto: Patricija Kovačec 6 Štajerski Politika petek • 25. aprila 2014 Ptuj • 39. seja mestnega sveta Mestni svetniki: hitro in počasi Mestni svetniki so se na 39. seji, ki je bila 22. aprila, odločili, da bodo spremembe in dopolnitve odloka o ustanovitvi Pokrajinskega muzeja Ptuj-Or-mož sprejeli po skrajšanem postopku, hiteli pa ne bodo pri spremembi odloka o komunalnem prispevku, ki že ves čas od sprejema buri duhove: za večino naj bi bil previsok. Foto: Črtomir Goznik Mestni svetniki so na aprilski seji začeli razpravo o spremembi odloka o komunalnem prispevku z željo, da ostane „življenjski". Pri odloku za PM Ptuj-Or-mož naj bi šlo za manj zahtevne spremembe, četudi so spremenili enega izmed pogojev za izbiro novega direktorja. V prihodnje bodo lahko za direktorja izbrali tudi nekoga brez strokovnega izpita. Prav ta strokovni izpit naj bi bil ovira pri izbiri novega direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, potem ko se je upokojil Aleš Arih. Andrej Brence je bil - kljub strokovnemu izpitu oz. izpolnjevanju vseh razpisnih pogojev za vodenje muzeja - izbran (le) za v. d. direktorja muzeja. Župan Štefan Čelan je predlagano spremembo utemeljil s tem, da je do predloga zanjo prišlo prav zaradi tega, ker so s tem strokovnim izpitom, ki naj bi bil nedorečen, pri izbiri novega direktorja imeli težave. K spremembi ustanovitvenega akta muzeja pa naj bi jih spodbudili še številni predlogi in pripombe. Pri samem pregledu dokumentov so ugotovili, da naj bi šlo za zelo nejasno določilo, na drugi strani pa tudi zelo diskriminatorno, ker se iz zapisanega naj ne bi vedelo, za kakšen strokovni izpit naj bi šlo. Nekdo ima strokovni izpit iz etnologije, drugi iz javne uprave, tretji iz arheologije. Tako je prevladalo pravno in strokovno mnenje, da je najbolj legitimno, če tega določila ni več. Stanislav Brodnjak (DeSus) je vprašal, ali do te spremembe prihaja izključno zaradi tega, ker se širi izbor kandidatov, saj je mnenja, da je ta strokovni izpit eminentna zadeva, ki je za muzej pomembna, ali pa obstaja za to spremembo kakšen poseben razlog. Tudi Peter Pribožič (Nsi) se ni strinjal s črtanjem pogoja za strokovni izpit. Strokovni izpit ni tako „nepotrebna" zadeva, kot se sedaj zdi nekaterim. Po neuradnih podatkih kandidat lokalne skupnosti pogoja o strokovnem izpitu ni izpolnjeval, zato druge rešitve kot mesto v. d. ob koncu lanskega leta ni bilo, vmes pa se je pridobil čas za sprejetje spremembe, ki tovrstno izbiro dopušča. O tej spremembi bodo morali svoje še povedati sveti ormoških občin, soustanoviteljic PM Ptuj-Ormož. Miran Meško (SD) pa je v imenu svetniške skupine SD črtanje pogoja strokovnega izpita pozdravil. Za spremembo odloka o ustanovitvi Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož je glasovalo 24 svetnikov, eden pa ni glasoval. V mejnih primerih več možnosti za prave rešitve Mestni svetniki so se v torek tudi odločili, da bodo o spremembah odloka za komunalni prispevek razpravljali kot o redni točki dnevnega reda; prvotno so ga namreč uvrstili med informacije. Milan Krajnik (DeSUS) je mnenja, da ni mogoče, da bi MO Ptuj z vsebino svojega odloka, ki je sprejemljiva, lahko „konkurirala" Hajdini, Destrniku in drugim. Konkurenca bi bila nesmiselna, gre tudi za drugačno vrednost infrastrukture, kot je tista v zunanjih občinah. Cena je primerljiva z ostalimi mestnimi občinami, kazalo pa bi nekaj več reči o možnostih obročnega odplačevanja tega prispevka. Pri obrtnih in industrijskih conah pa bi kazalo razmisliti o ugodnostih, ki bi jih bili de- ležni obrtniki in podjetniki, ki bi na teh območjih odpirali nove obrate oz. prispevali k večji zaposljivosti. Še veliko nedorečenega pri komunalnem odloku Miran Meško (SD) pričakuje obrazložitev o tem, v katerih točkah odloka so možne spremembe, v katerih pa ne, da se jasno tudi pove, da se formule za izračun ne da spremeniti, da pa so možnosti v spremembah vrednosti omrežja. Pri tem je nadvse pomembno vprašanje vrednotenja omrežja, kaj vse je bilo zajeto pri tem, ali tudi nepovratna evropska sredstva in komunalni prispevki. Pričakujejo pa tudi pojasnilo o tem, kaj je mišljeno „z oceno možnosti priklopa". Gre za že drugi odlok, v katerem se dejanski parametri nadomeščajo s subjektivnimi. Pri novih uredbah za izračun omrežnin se je pokazalo, da so evropska sredstva sestavni del izračunavanja amortizacije v omrežnini, zato tudi pri komunalnem prispevku naj ne bi bilo drugače, četudi MO Ptuj še ne razpolaga s pisnim in pravnim mnenjem o tem, četudi so zanj zaprosili tako domače kot zunanje strokovnjake. Tudi zato predlog, da se z razpravo o osnutku sprememb in dopolnitev odloka o komunalnem prispevku v MO Ptuj ne hiti. Župan Čelan je tudi mnenja, da se vseh stvari ne da podrobno zapisati in določiti, tudi zato, da bodo novi svetniki, skupaj s stroko, imeli možnost sprejemanja nekih drugih odločitev. Helena Neudauer (SDS) pa se je v splošni razpravi glede komunalnega odloka zavzela za ureditev tega področja po zgledu drugih občin, da bi v enem odloku zajeli tako progam opremljanja stavbnih zemljišč kot komunalni prispevek. MG Pozitivno mnenje za obe kandidatki Mestni svetniki so na 39. seji spremenili sklep kviaza, ki je predlagal pozitivno mnenje h kandidaturi Dragice Emeršič, prof. defektologije, za ravnateljico OŠ dr. Ljudevi-ta Pivka. K predlaganemu mnenju so sprejeli amandma, s katerim dajejo pozitivno mnenje obema kandidatkama, ki izpolnjujeta razpisne pogoje, dosedanji ravnateljici Dragici Emeršič in Lidiji Hameršak, prof. defektologije za osebe z motnjami v duševnem, telesnem in gibalnem razvoju. Prlekija • Na Razkrižju ogorčeni nad NLB Za uporabo bančnega avtomata 5.000 evrov letno V prleški občini Razkrižje z okoli 1.200 prebivalci razpolagajo le z enim bankomatom, pa še za tega jim vodstvo Nove Ljubljanske banke (NLB) po novem želi zaračunati uporabnino. In to polnih 5.000 evrov letno, kar je vodilnim v občini dvignilo tlak. »V zgodovini obstoja te obmejne občine gre za enega največjih nesmislov, ki smo ga doživeli. Gre za državno banko, v kateri za njeno slabo gospodarjenje v preteklih letih vsi državljani vlagamo neverjetno velike vsote denarja, sedaj pa nas ta 'naša' banka žali s tovrstnimi domislicami, da bi odgovorni pred javnostjo dokazali, kako na naših plečih ravnajo 'gospodarno', po tihem pa na dobro plačana delovna mesta v upravi banke zaposlujejo ljudi, katerih plače so skrivnost,« je v dopisu zapisal razkriški župan Stanko Ivanušič, ki v soglasju s tamkajšnjim občinskim svetom poziva predsednika uprave NLB Janka Medjo in direktorico poslovne mreže te banke Tanjo Ahlin k odstopu. Ivanušič je dopis, ki ga je naslovil na vodstvo NLB, posredoval tudi slovenski vladi, svetu Pomurske razvojne regije, Združenju občin Slovenije, Skupnosti občin Slovenije, pomurskim poslancem in kot je zapisal, »vsem ljudem v Republiki Sloveniji, ki imajo čut do enakopravnosti vseh delov naše domovine«. Ivanu-šiča je še dodatno vznemiril podatek, da NLB od občine Tišina v Prekmurju za uporabnino in s tem obstoj tamkajšnjega bankomata zahteva »le« 2.000 evrov. Po pričakovanju je župan Ivanušič prejel pisma podpore, saj številne slovenske občine obsojajo tovrstno ravnanje vodstva NLB. V razkriški občini je edini bankomat nameščen v sklopu trgovinskega objekta Slavič na Šafarskem, do najbližje banke ali naslednjega bankomata pa je več kot 10 kilometrov. Medjo pozivajo k odstopu Zanimivo, da banka lastniku objekta, kjer je nameščen ban-komat, za namestitev ni plačala nič, tudi elektriko, na katero je priključen bankomat, poravnava lastnik trgovine. »Ker so takšne odločitve zagotovo v soglasju in navodili najodgovornejših pri NLB, resno pozivamo k odstopu predsednika uprave NLB Janka Medjo in direktorico poslovne mreže Tanjo Ahlin, ker sta odgovorna za poniževanje ljudi iz obrobnih slovenskih krajev in njihovega dostojanstva, ker nimata potrebnega čuta ne za gospodarno ravnanje, ne za to, da bi varčevala tam, kjer banka še danes troši nepregledne milijone,« je še zapisal Stanko Ivanušič, ki ob tem pričakuje tudi jasno stališče slovenske vlade »do takšnih neverjetnih izumov ustanov, ki so v državni lasti«. Januarja letos je lastnik trgovine Slavič od NLB prejel dopis, da bodo zaradi neren-tabilnosti in podpovprečnega števila opravljenih transakcij odstranili bančni avtomat. Z namero je bilo seznanjeno vodstvo razkriške občine, ki je takoj ukrepalo z argumenti za ohranitev bančnega avtomata. V NLB so preučili podatke o opravljenih finančnih transakcijah ter vse stroške, povezane z delovanjem in vzdrževanjem avtomata na Šafarskem ter v dopisu občini Razkrižje med drugim navedli: »V banki kljub nujnim ukrepom za dolgoročno zniževanje stroškov poslovanja skušamo v največji možni meri prisluhniti potrebam strank in se zavedamo pomembnosti bančnega avtomata za naše stranke in vaše podjetje/lokalno skupnost, pri čemer pa moramo delovati kot dober gospodar in zato zagotavljati vsaj pokrivanje stroškov, povezanih z delovanjem bančnega avtomata.« Direktorica poslovne mreže NLB Tanja Ahlin je občini Razkrižje določila ceno 5.000 evrov plačila letne uporabnine, s čimer bi občina prevzela, kot navaja Ahlinova, delno financiranje stroškov, ki nastajajo z delovanjem avtomata. Kakšen bo epilog zapleta z bankomatom na Razkrižju, bo znano v prihodnjih dneh. NŠ Foto: NS petek m 25. aprila 2Q14 Podjetništvo Štajerski 7 Spodnje Podravje • Mariborska Snaga vlaga pritožbo Smetarski turizem ali smetarska mafija? Podjetje Snaga Maribor se ne strinja z odločitvijo upravnega organa o izbiri koncesionarja za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe (GJS) ravnanja s komunalnimi odpadki za območje 16 občin Spodnjega Podravja in občine Duplek. Upravni postopek je vodila Skupna občinska uprava občin Spodnjega Podravja, ki je odločbo o izbiri najugodnejšega ponudnika kot bodočega koncesionarja izdala v začetku aprila. V skladu z izdano upravno odločbo naj bi bil bodoči koncesionar konzorcij treh podjetij: Saubermacher Slovenija, Čisto mesto Ptuj in Javne službe Ptuj. Na javni razpis za izbor koncesionarja sta se prijavili še dve podjetji, ki sta izpolnjevali razpisne pogoje: Publicus iz Ljubljane ter mariborska Snaga. Ker upravna odločba o izbiri koncesionarja ni pravnomočna, je možno na odločitev upravnega organa vložiti pritožbo. Za ta korak so se v Snagi tudi odločili. »Podjetje Snaga je že v postopku Javni razpis za podelitev koncesije za GJS ravnanja s komunalnimi odpadki za območje občin Spodnjega Podravja je bil pripravljen 16. julija 2012, objavljen pa 29. oktobra istega leta. Od priprave dokumenta bo kmalu minilo dve leti, postopek izbire koncesionarja glede na vloženo pritožbo lahko traja še nekaj časa. Snaga Maribor se z odločitvijo upravnega organa o podelitvi koncesije za GJS ravnanja s komunalnimi odpadki za območje spo-dnjepodravske regije ne strinja. V tem tednu so na odločitev SOU Sp. Podravje vložili pritožbo in o tem obvestili vse občine, ki sodijo v to povezavo. (Fotografija je simbolična.) izbire koncesionarja na ustni obravnavi 6. februarja 2014 podalo pripombe, ki so bile z odločbo z dne 3. april 2014 označene kot neutemeljene. Ker smo še zmeraj dokazljivo prepričani, da je v postopku izbire koncesionarja prišlo do kršitev načela enakopravnega obravnavanja ponudnikov in kršitev same transparentnosti postopka, smo na organ, ki je izdal odločbo, torej na Skupno občinsko upravo občin v Spodnjem Podravju, vložili pritožbo. Dejstvo je, da je naše podjetje podalo najugodnejšo ponudbo po nominalnem letnem znesku. Sledili smo razpisnim podatkom in po- sredovali ceno na kilogram odpadkov pri predvideni razpisni količini 16 tisoč ton odpadkov. Izbrani ponudnik je ceno na kilogram postavil na količino 19 tisoč ton odpadkov. Postopek izbire je bil zato po našem mnenju voden netransparentno. Izbira ponudnika, ki je podal ceno glede na višjo količino odpadkov, je po našem mnenju neupravičena. Dejstvo je, da bodo zato prebivalci Spodnjega Podravja plačevali več, kot bi bilo treba, če bi vsi ponudniki upoštevali razpisne pogoje in kalkulacije pripravili po njih,« so za naš časopis povedali v mariborskem podjetju Snaga, katerega večinski (skoraj 95-odstotni) lastnik je Mestna občina Maribor. Tudi na podjetju Publicus smo se pozanimali, ali se morebiti nameravajo pritožiti. »V skladu s politiko podjetja, ki med drugim narekuje širjenje območij izvajanja dejavnosti, smo oddali ponudbo za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki na območju občin Spodnjega Podravja. Postopek izbire najugodnejšega ponudnika je pokazal, da naša ponudba ni bila konkurenčna in s tem menimo, da je za nas zgodba končana,« so v odgovoru na naše vprašanje navedli v družbi Publicus, katere večinski lastnik je mariborska družba Surovina. Ta pa sodi pod okrilje podjetij iz poslovne skupine velenjskega Gorenja. Mojca Zemljane Ptuj • Perutninarji in banke soglasni Za delnice Perutnine Ptuj le en interesent Perutnina Ptuj je v tem tednu s konzorcijem bank upnic uspela skleniti dolgo pričakovan sporazum o reprogramu posojil do konca letošnjega leta. S sporazumom so aranžmaje uredili na način, ki zagotavlja odplačevanje obresti in glavnic. »Od januarja bankam upnicam proaktivno plačujemo mesečno približno milijon evrov anuitet po sistemu prorata. To pomeni, da hkrati odplačujemo tako glavnico kot tudi obresti. S sporazumom je Perutnina Ptuj sklenila še enega od pomembnih razvojnih procesov, v katerem smo konzorciju predstavili poglobljene analize in strateške projekcije poslovanja družbe do leta 2017. Pri pripravi analize razvoja je sodelovala uveljavljena zunanja svetovalna hiša, ki je pripravila obsežen elaborat programa prestrukturiranja družbe s tržnimi, proizvodnimi in finančnimi projekcijami za naslednjih pet let. Banke so soglašale s konceptom nadaljnjega razvoja in se opredelile za aktivno podporo pri realizaciji zastavljenih kratkoročnih kot tudi dolgoročnih usmeritev Perutnine Ptuj. V letošnjem letu glede na strateški razvojni načrt planiramo zmanjšanje glavnice v višini skoraj pet milijonov evrov,« je na dan podpisa sporazuma povedal predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser. Bodo delnice prodali Avstrijcem? 10. marca je Perutnina Ptuj objavila javni poziv za zbiranje ponudb za prodajo paketa delnic, ki so v lasti kranjskega Merkurja. Merkurjeve delnice predstavljajo skoraj 25-odsto-tni delež Perutnine. Časopis Dnevnik je pred dnevi poročal, da naj bi bila kupec paketa delnic družba Vektor iz Gradca, delnice naj bi bile prodane pod ceno, za »uradnim« kupcem naj bi se po njihovem skrival prvi mož Perutnine Roman Glaser. Omenjene navedbe so v Perutnini Ptuj ostro zavrnili. »Žal je časopis Dnevnik objavil celo serijo neresnic, ki so jih kasneje nekritično povzemali nekateri mediji in nam s tem povzročili ogromno škode. Več ključnih trditev v njihovem članku ni resničnih. V nadaljevanju o poteku procesa prodaje paketa delnic navajamo nekaj dejstev. Pri uveljavljanju opcijske pogodbe za delnice Perutnine Ptuj smo angažirali finančno agencijo, ki je zagotovila potencialnega investitorja. V skladu s proceduro, s katero so bile seznanjene tudi banke, članice konzorcija posojilodajalk Perutnine Ptuj, in drugi zainteresirani deležniki, je ta agencija realizirala procese uveljavljanja določil opcijske pogodbe. Bankam je bila omogočena uveljavitev predkupne pravice, ki pa je niso izkoristile. Sporazuma s konzorcijem bank torej nismo kršili. Potencialni investitor (kupec delnic) je družba Vector s sedežem na Dunaju, ki je edina dala ponudbo in ima več Razpis za novega ravnatelja je bil letos objavljen po lanskem neuspelem poskusu imenovanja. Takrat sta se za ravnateljski stolček potegovala dva kandidata, ki sta razdelila starše in zaposlene na dva bregova, tokrat pa se je za mesto ravnatelja prijavilo pre- milijonov evrov kapitala,« je pojasnil Glaser in dodal: »Družba Vector je dala ponudbo za odkup 18-odstotnega deleža. Gre za potencialni posel na izhodiščih opcijske pogodbe cej več kandidatov. Osem jih je izpolnjevalo vse potrebne pogoje. Preden bo svet zavoda imenoval novega kandidata, se morajo do njih opredeliti starši, kolektiv in občinski svet. Na tokratni seji občinskega sveta so bili svetniki tako seznanjeni z imeni, a na prese- med Perutnino Ptuj in družbo Merkur. Zato nobena trditev v Dnevniku ne predstavlja izvršenega dejstva, ampak samo potencialno možnost.« Mojca Zemljarič nečenje nekaterih so z večino podali pozitivno mnenje kar vsem. Za koga bodo predstavniki občine kot ustanoviteljice šole glasovali, da bodo pri tem zastopali interes lokalne skupnosti, je zanimalo svetnike. Tega jim ni znal ali ni želel pojasniti nihče. Kot je sicer pojasnila županja Darinka Fa-kin, je namen občine podpreti odločitev oziroma mnenje staršev in kolektiva, saj da naj bi bili ti dvoji najpomembnejši faktor pri izbiri. Vprašanje je le, kaj bo to pomenilo, če bodo starši in učitelji znova na dveh bregovih. Svet zavoda, ki sicer šteje 11 članov, naj bi se sestal in o tem odločal v teh dneh, zato bo odločitev kmalu znana. Do imenovanja novega ravnatelja pa šolo vodi vršilka dolžnosti Danica Lorber, ki je sicer prav tako kandidatka za ravnateljico, po neuradnih informacijah pa naj bi imela tudi podporo v kolektivu. Patricija Kovačec Perutnina Ptuj danes v Bosni in Hercegovini namenu predaja naložbo, vredno štiri milijone evrov. Vzpostavili so najsodobnejše lastne rejske zmogljivosti (farme) in distribucijski center za učinkovito oskrbo potrošnikov. V razvoj celotnega trga in vzpostavitve integriranih procesov na območju BiH so ptujski perutninarji doslej vložili 40 milijonov evrov, na območju zaposlujejo 570 ljudi in sodelujejo s sto kooperanti. Foto: Črtomir Goznik V Perutnini Ptuj bodo kot pooblaščenca konzorcija bank zaposlili Tiborja Šimonko. Njegova zaposlitev bo stvar pogodbe, ki jo pripravlja konzorcij. »Ko bo pogodba pripravljena, ne bo nobenih ovir za podpis in njeno realizacijo,« pravi prvi mož Perutnine Ptuj Roman Glaser. Foto: PK Svetnike je zanimalo, za koga izmed osmih kandidatov za ravnatelja bodo glasovali predstavniki občine. Ker so se do vseh opredelili pozitivno, je pričakovati, da bodo sledili volji staršev in učiteljev, a le, če bodo ti pri tem enotni ... Majšperk • S seje občinskega sveta Zelena luč vsem kandidatom Po tem, ko so se kandidati za ravnatelja OŠ Majšperk v začetku aprila predstavili javnosti, se so na zadnji seji občinskega sveta do njih morali opredeliti še svetniki. Ti so se pozitivno opredelili kar do vseh, a pri tem se je nekaterim porajalo vprašanje, kako bodo predstavniki občine v svetu zavoda zastopali interes občine, če ta ni jasno izražen. 8 Štajerski Kmetijstvo petek • 25. aprila 2014 Podravje • Zakladi Dravinjske doline »Pomagaj si sam, država ti zagotovo ne bo!« »Želimo vzpostaviti Dravinjsko dolino kot samooskrbno regijo,« je na predstavitvi društva Zakladi Dravinjske doline, ki zajema tri občine, Majšperk, Makole in Poljčane, dejala Jelka Lovrenčič iz Poljčan. Društvo trenutno šteje 48 članov in njihov skupni cilj je povečati oskrbo z lokalno pridelanimi in izdelanimi izdelki. Lokalna saomooskrba je še vedno bolj folklorna kot gospodarska panoga. Društvo se je izoblikovalo v začetku leta 2013. V dobrem letu so se ustanovile štiri skupine ponudnikov Prijatelji dobrega vina, Dobrote iz domačega hrama, Krupete in Dravinjski unikati. Tako bo pod skupno blagovno znamko Zakladi Dravinjske doline mogoče kupiti in dobiti vse od Lucijinih in kneževih keksov do zelenjave, tinktur, unikatnih izdelkov, suhomesnatih izdelkov in seveda vina. »Narava je naša razvojna priložnost. Lokalna samooskrba lahko postane pomemben del našega vsakdana, zato z ustanovitvijo društva in s tem projektom spodbujamo lokalne ponudnike k intenzivnejši proizvodnji, večji količini, večji kakovosti. Tukaj živeči pa bodo tako imeli možnost, da kupijo kakovosten izdelek, ki morda res ni tako lepe barve kot na trgovinski polici, vendar zato ni nič slabši. Nasprotno. Zdrav je!« je povedala ko-ordinatorica projekta na Občini Poljčane in vodja skupine Tudi letos so njeni organizatorji Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, KGZS - zavod Ptuj, Kmetijsko svetovalna služba in MO Ptuj. V prostorih minoritskega samostana na Ptuju bodo od 15. do 18. maja na ogled najboljši krušni, mlečni in mesni izdelki, kisi, olja, suho sadje, sadjevci, sokovi, marmelade, žganja, vina, kompoti in konzervirana zelenjava izmed 1230 izdelkov, kolikor so jih letos kmetice in kmetje prijavili v ocenjevanje. Opazen porast pri številu prijavljenih izdelkov je pri mlečnih izdelkih, pa tudi pri mesnih, kjer je letos okrog sto nagrajenih, na novo pa so dodali v ocenjevanje sveže klobase za kuhanje. Prvih deset vzorcev je bilo zelo dobro ocenjenih. Pri žganih pijačah so bili dodani likerji. Dosedanje ocenjevanje je pokazalo na visoko kakovost letošnjih izdelkov. V posebnem ocenjevanju bodo letos ocenili tudi osem vrst embalaže. Že po tradiciji bodo razstavo spremljali strokovni dogodki, sejemski del in bogat kulturni program. Od pokrajin se bo letos obširneje predstavilo Podravje, torej območje, kjer se je vse skupaj začelo. Prijatelji dobrega vina Jelka Lovrenčič. Mačehovski odnos države Kritična pa je bila do državnih ukrepov, za katere je pre- V program letošnje razstave so bolj kot prejšnja leta vključene zamejske organizacije iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Madžarske, pred dvema letoma je bila na Ptuju podpisana listina o sodelovanju Agro Slo Mag. Ob srečanju bo odprta tudi razstava o kruhu - Slovenski kruh iz domovine in zamejstva - v vzhodnem stolpu na ptujskem gradu, ki jo bo odprl minister za Slovence po svetu Gorazd Žmavc. Agencija Halo bo na dan odprtja razstave, tako kot že prejšnje leto, pripravila Dan Haloz v Krempljevi. 16. maja bo v dominikanskem samostanu celodnevni strokovni posvet kot regijska konferenca o lokalni oskrbi s hrano, ki ga bodo pripravili skupaj z ministrstvom za kmetijstvo in ZRS Bistra. Nanjo bodo povabili vse, ki imajo opravka z javno prehrano z namenom, da bi se čim bolj posluževali lokalno pridelane hrane oz. oskrbovali na bližnjih kmetijah. Po podatkih naj bi javni zavodi dnevno pripravili kar 700 tisoč obrokov hrane. Drugi razstavni dan bo letos namenjen šolam in vrtcem, mladi si bodo lahko razstavo dobrot ogledali brezplačno, pričana, da omejujejo lokalne ponudnike. »Davki pri osebnem dopolnilnem delu so izjemno visoki. Tako se mora državi od prtička odvesti 25 % davek. Od prtička, ki stane približno 15 evrov in ta cena zajema lan, prejice, delo, zna- povabili pa jih bodo tudi na prireditev, na kateri bodo podelili priznanja najboljšim v likovnem natečaju na temo kruha. Šole bodo pripravile na ta dan tudi spremljajoč kulturni program. Tretji dan razstave bo v znamenju Folkfesta, srečanja sta-rodobnikov in sirarske tržnice. Z dnevi odprtih vrat bo vabila tudi Biotehniška šola. Na okrogli mizi, ki bo v prostorih nje ... Višji davki in prispevki so marsikoga pripravili do tega, da so dovoljenje za dopolnilno dejavnost zavrnili. Država zavira razvoj. Lepo je videti televizijski oglas, v katerem se steklenička pripelje in glas pravi: 'Kupujmo lokalno.« KGZS - Zavoda Ptuj, pa bodo govorili o družinskih kmetijah kot priložnosti za mlade na podeželju. Tema sovpada tudi z mednarodnim letom družinskih kmetij. K sodelovanju so povabili tudi organizacijo podeželske mladine, predsednika odbora za kmetijstvo v DZ in ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. MG Po drugi strani pa pristojno ministrstvo z ukrepi zavira in omejuje producente. Upamo, da bo država videla, spregledala,« je bila neposredna Lo-vrenčičeva. Njenim besedam je pritrdil tudi vodja projekta Bojan Mažgon iz podjetja Pa-lemid. »Država bi morala prepoznati prizadevnost ljudi, ki sami skrbijo za delo in delovna mesta,« je dejal. Samo 0,5 evra po osebi za lokalno prehrano pomeni 365 milijonov evrov Nadaljeval je, da bi s potrošnjo pri lokalnih ponudnikih denar ostal »doma« in ne bi šel v žepe globalnih trgovcev. »Če bi 0,5 evra na dan na osebo namenili za lokalne produkte, bi to v Sloveniji pomenilo 365 milijonov evrov prihodkov, ki ne bi šli globalnemu trgovcu. Če bi se za 20 odstotkov povečal nakup lokalnih produktov na območju Dravinjske doline, bi to pomenilo dva milijona evrov dohodkov za lokalne ponudnike in ne za veletrgov-ce,« je nizal številke, temelječe na podatkih Urada za statistiko RS, Bojan Mažgon. Svojo ponudbo bodo proizvajalci, pridelovalci in izdelovalci prodajali doma na tržnicah in drugih dogodkih, ki bodo organizirani med letom. Na prireditvah le domači izdelki Ob tem pa je župan občine Poljčane Stanislav Kovačič pozval, da morajo tudi občine in drugi nastopati z veliko lokalne samozavesti. »V naši občini se nam ne more zgoditi, da je na prireditvah prisoten izdelek, ki ni iz lokalnega območja, enako velja za poslovna darila,« je svojo misel pojasnil Kovačič ter dodal, da je to za društvo in projekt korak k o osamosvojitvi občin oziroma postavitvi na lastne noge. »Zaradi tendenc države po večji centralizaciji, zmanjševanju denarja za občine, jemanja osnovnih sredstev občinam, kot je dohodnina, se moramo s takšnimi projekti na neki način osamosvojiti,« je še dejal Kovačič, ki je prepričan, da ne uradniki, ministri in ne vlada ljudem ne nameravajo prisluhniti. Kritičen do odnosa države je bil tudi makolski župan Alojz Gorčenko, ki je trenutno stanje ilustriral: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal, država ti zagotovo ne bo.« Tako so občine stopile skupaj in si pomagale. »Brez velikih besed, analiz smo se odločili in povezali. Storili smo velik korak in upamo, da se nam bodo v tem projektu pridružile tudi druge občine od Pohorja do Vidma,« je še dejal Gorčenko. V pozitivno noto projekta in uspeh je ob županih prepričana tudi županja občine Maj-šperk Darinka Fakin. Županska trojka ob Dravinji pa se strinja, da to ni projekt, ki bi zgolj dišal po pecivu, imel okus po vinu in drugih dobrotah, temveč so Zakladi Dravinjske doline projekt oziroma društvo, ki bo omogočilo nova delovna mesta v Dravinjski dolini. Mojca Vtič Ptuj • 25. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij Na letošnji razstavi tudi o priložnostih za mlade na družinskih kmetijah Razstava Dobrote slovenskih kmetij, ki jo je pred 25 leti zakoličilo Turistično društvo Ptuj, praznuje letos srebrni jubilej. Že 25 let je osrednja predstavitev kulinaričnih dobrot slovenskih kmetij, pridnih rok slovenskih kmetic in kmetov. Njen častni pokrovitelj je v jubilejnem letu predsednik države Borut Pahor. Doma pridelana hrana vse pomembnejša „Če ne bi bilo razstave, je vprašanje, koliko kmetij bi danes imeli s tako kakovostnimi izdelki. Marsikaj bi seveda lahko bilo drugače, boljše, tudi samo mesto se glede njenega umeščanja še vedno išče. Zakaj nimamo stalnega prodajnega prostora dobrot, zakaj nimamo več gibanic in podobno so pogosta vprašanja. Preko te razstave so kmetije zaradi ocenjevanj poskrbele za kakovost proizvodov, za vsakim priznanjem je tudi veliko znanja. Pozitiven je njen vpliv na povečanje števila kmetij, ki se ukvarjajo s predelavo. Zagotovo gre za eno gibalo razvoja dopolnilnih dejavnosti na naših kmetijah v vseh teh 25 letih in pomemben del strokovnega dela vseh območnih zavodov na tem področju. Ves ta čas smo se morali tudi boriti, da smo razstavo na Ptuju obdržali. Z leti je razstava prerasla v zelo zahteven projekt, ki več ni takšen izziv za druge organizatorje, kot je to bilo v prvih letih. V zadnjih letih se je tudi spremenila klima glede domače hrane, doma pridelana hrana vse bolj pridobiva na pomenu. Za mlade, ki ne vedo, kaj bi počeli na kmetijah, je takšna pridelava lahko velik izziv oz. priložnost. Tudi v zakonodajnem pogledu se je v teh letih na področju dopolnilnih dejavnosti marsikaj spremenilo. S kakovostno pridelavo se veča tudi krog kupcev, tistih, ki se stalno vračajo na kmetije. V Podravju so velike možnosti za predelavo zelenjave, jagodičevja," je o pozitivnih učinkih razstave Dobrote slovenskih kmetij na razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in kakovosti domačih dobrot povedal predsednik organizacijskega odbora razstave Dobrote slovenskih kmetij Peter Pribožič, ki je na čelu odbora od leta 1995. MG petek • 25. aprila 2014 Politika Štajerski 9 Slovenska Bistrica • ZD že pol leta zaman išče pediatra Najmlajši bolniki so ostali brez zdravnika V Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica (ZD) so konec letošnjega januarja ostali brez obeh pediatrinj, ki sta opravljali delo v dispanzerju za predšolske otroke. Breda Kodelič Korunič se je upokojila, Zala Gruber je odšla na novo delovno mesto v tujino. Brez zdravnika je tako ostalo skoraj 2500 pacientov, večinoma predšolskih otrok. V ZD so iskali rešitve in že septembra objavili razpis za pediatra, vendar se zaradi splošnega pomanjkanja pediatrov na razpis ni nihče prijavil, zgodba se je februarja ponovila. Zaskrbljeni so starši, zaskrbljeni pa so tudi zaposleni v ZD Slovenska Bistrica, saj pomanjkanje kadra le s težavo rešujejo. Za pomoč so tako prosili upokojeni doktorici Bredo Kodeličev Korunič in Višnjo Zorko, obe opravljata otroške posvetovalnice in sistematske preglede predšolskih otrok, a zgolj dokler ZD ne zaposli ustreznih pedia-trov oziroma dokler bosta to zmogli. Preventiva v predšolskem dispanzerju torej poteka redno po urniku. Za bolne otroke v šolskem dispanzerju pa skrbijo Polona Kajba Ker-šič, Urška Pravdič, Dušan Co-larič in Jožefa Lešnik Hren. Za nastale težave je direktorica ZD Slovenska Bistrica Jožefa Lešnik Hren prst krivde uperila v zdravniško zborni- co. »O tem, da bomo potrebovali pediatra, smo zdravniško zbornico, ki razporeja specializacije, obveščali že zadnjih pet let. Na razpolago imajo vse podatke o starostni strukturi in zasedenosti delovnih mest pediatrov po Sloveniji, specializacij pa vseeno ni bilo dovolj razpisanih. Tako smo v ZD ostali sedaj tako rekoč bosi,« je potožila direktorica. Na vprašanje, kako in ali namerava Ministrstvo za zdravje pomagati bistriškemu zdravstvenemu domu, so z ministrstva odgovorili: »Ker gre za zadevo na primarni ravni, ki je v pristojnosti mestnih občin, vas prosim, da najprej za način reševanja problematike vprašate njih. Občine so pristojne za podeljevanje koncesij in za zdravstvene domove, na primarno raven pa spadajo osebni zdravnik, pediater in ginekolog.« Občine ustanoviteljice Ma-kole, Poljčane, Oplotnica in Slovenska Bistrica so že zagotovile stanovanje za zdravni- Foto : arhiv ST V Slovenski Bistrici je brez otroškega zdravnika ostalo 2500 otrok in tako bo še najmanj do konca leta ... ka, zdravstveni dom ima pripravljene prostore, pacientov je dovolj. Toda problema pomanjkanja pediatrov občine ne morejo rešiti. Zdravstveni dom Slovenska Bistrica je sedmega februarja objavil razpis za specialista družinske splošne medicine in pediatra. Vendar na razpis ni prispela nobena ustrezna ponudba, je povedala direktorica. »Za pediatra je bilo nekaj povpraševanj iz tujine. Ker je situacija na pediatriji zares kritična, smo tako vzpostavili kontakt z zdravnico specialistko pediatrinjo iz Srbije. Postopek uvoza zdravnika iz Srbije, ki še ni članica EU, pa je izjemno dolgotrajen in nisem prepričana, da bo v kratkem uspešno zaključen,« je dejala. »Na soglasje Ministrstva za zdravje, da je lahko ZD zdravnici poslal uradno ponudbo za delo, je čakal dva meseca. Zdravnica mora sedaj na Ministrstvu za zdravje predložiti potrdila o svojem izobraževanju. Ministrstvo ji bo, kljub temu da ima v Srbiji že opravljen specialistični izpit iz pediatrije, naložilo še dodatno usposabljanje in dodatno preverjanje znanja,« je potek dogodkov napovedala direktorica ZD. Odločbo o tem, katere zahteve mora zdravnica še izpolniti, preden bo dobila licenco, naj bi ministrstvo iz- dalo v dveh ali treh mesecih, je ocenila direktorica. Nato bo kandidatka morala še vsaj na šestmesečno usposabljanje na pediatriji v Mariboru ali v Ljubljani in še opraviti izpit. Šele takrat ji bodo izdali licenco za samostojno opravljanje dela in šele takrat se bo lahko zaposlila v Slovenski Bistrici, je postopek povzela Lešnik Hrenova. In to pomeni, da letos ta zdravnica problema pomanjkanja pediatrov v ZD ne bo rešila. »Na obzorju pa letos tudi še ni naših novih zdravnikov specialistov pediatrov. Prvo večje število specialistov pediatrov se obeta konec naslednjega leta, ko bodo vsaj trije specializanti pediatrije opravili specialistični izpit,« je napovedala. Trajne rešitve za zdaj v ZD Slovenska Bistrica še nimajo, bodo pa nadaljevali iskanje pediatra. »Nujno bi ga potrebovali, saj naj bi dispanzer za predšolske otroke in dispanzer za šolske otroke zagotavljala preventivno in kurativno zdravstveno varstvo za območje vseh štirih občin ustanoviteljic. Želim si, da naši uporabniki z razumevanjem sprejemajo nastalo situacijo, sami pa se bomo trudili, da bodo tisti, ki nas potrebujejo, čim manj čutili to hudo pomanjkanje zdravnikov,« je povedala direktorica. Mojca Vtič Lenart • O izvajanju zdravstvenega varstva » Koncesije bi privedle do razpada javnega zavoda « Minuli četrtek je v mali dvorani Centra Slovenskih goric potekala tiskovna konferenca, na kateri so župani upravne enote Lenart predstavili skupna stališča glede izvajanja zdravstvenega varstva na primarni ravni na območju upravne enote Lenart. Jedro tokratne tiskovne konference so bile koncesije, ki pa se, kot so sklenili župani, za splošno medicino in stomatologijo na območju upravne enote Lenart ne bodo podeljevale oziroma le v primeru pridobitve dodatnih zdravstvenih programov. V nasprotnem primeru bi namreč po mnenju županov lahko prišlo do razpada javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Lenart. Vse se je začelo januarja letos, ko sta zdravnik splošne medicine in zobozdravnica javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom (ZD) Lenart izrazila željo, da bi pridobila koncesijo ter tako delo začela opravljati kot zasebnika. Župan občine Lenart Janez Kramberger je v ta namen sklical kolegij županov upravne enote Lenart, na katerem so odločili, da začnejo s podelitvijo teh dveh koncesij. Nato pa se je zgodba začela zapletati. V roku dobrega tedna po tem je namreč še šest zdravnikov podalo vlogo za pridobitev koncesije. »Postali smo zaskrbljeni. Namreč če bi vsem podelili koncesije, lahko ugotovimo, da zavoda v Lenartu ne bo. Zato smo se odločili, da prekinemo postopke podelitve koncesij,« pojasni župan Lenarta Kram-berger. Minuli ponedeljek pa so se župani ponovno sestali in sprejeli šest sklepov. Po novem se bodo koncesije za splošno medicino in stomatologijo podeljevale le v primeru pridobitve dodatnih zdravstvenih programov za območje upravne enote Lenart, pri čemer se bodo za področje splošne medicine prvenstveno podeljevale v zdravstvene ambulante občin Benedikt, Cerkvenjak, Sveta Trojica in Sveta Ana. Medtem ko bi bile koncesije za stoma- tologijo omogočene le s sedežem izvajanja dejavnosti v ZD Lenart. Podeljevanje koncesij brez pridobitve dodatnih zdravstvenih programov bi namreč po mnenju županov ogrozilo obstoj javnega zdravstvenega zavoda ZD Lenart. »Če hoče javni zdravstveni zavod ostati, mora imeti kritič- Bo ZD Lenart brez direktorja? Med zahtevami za podelitev koncesije pa naj bi bil po besedah župana občine Sv. Trojica Darka Frasa tudi sedanji direktor Javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom (ZD) Lenart Jožef Kramberger, ki mu četrti mandat direktorja izteče konec junija letos. Svet javnega zavoda ZD Lenart je objavil že prvi razpis, na katerega se ni prijavil nihče. Zato je javni razpis za direktorja ZD Lenart ponovil. V primeru, da se tudi tokrat na razpis ne prijavi nihče, bo do nadaljnjega treba imenovati vršilca dolžnosti. »Ce bi vsem podelili koncesije, lahko ugotovimo, da zavoda v Lenartu ne bo. Zato smo se odločili, da prekinemo postopke podelitve koncesij,« je na tiskovni konferenci dejal župan občine Lenart Janez Kramberger. no maso programov in obsega, ki mu to omogoča. Ključni problem je že na sedaj zastavljenih kriterijih, in sicer en program in en zdravnik na 1900 prebivalcev. Pri nas smo podhranjeni s temi programi. V tem trenutku razpolagamo z malo več kot sedmimi programi, od tega je 4,57 programa v javnem zavodu, 2,6 programa izvajata dva zasebnika, 0,5 programa pa v Domu starejših občanov Lenart. Pri nas pa bi potrebovali vsaj devet programov,« pojasni župan Sv. Trojice Darko Fras. Višje plače med zasebniki Glavni razlog za vse večje želje po pridobitvi koncesij naj bi bila po mnenju županov velika nesorazmerja med plačili za izvedene zdravstvene storitve med zaposlenimi v zdravstvenem domu in kon-cesionarji. »Osnovni vzrok je v tem, ker so zdravniki v javnem zavodu za enako delo in enako odgovornost plačani občutno manj kot tisti, ki to delo opravljajo kot zasebniki. Zakon o javnih uslužbencih in nesrečni Zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf) namreč preprečujeta napredo- vanje, zdravniki so uvrščeni v bistveno nižji plačilni razred, zato takoj, ko se pojavi priložnost, zapustijo javni zavod, ker lahko delajo za drugačen denar,« pojasni župan Lenarta Kramberger. Sicer pa se bodo, kot so še sklenili župani, koncesije v prihodnje podeljevale le na podlagi javnih razpisov posameznih občin v skladu s splošnimi usmeritvami in na podlagi meril ter izdelane mreže zdravstvenih storitev za posamezna območja. V nadaljevanju je župan občine Sv. Trojica Fras spregovoril tudi o problematiki pri oblikovanju strategije razvoja zdravstvenega doma. Oblikovanje slednje je namreč prav tako eden izmed sklepov minulega kolegija županov. A strategijo bodo po besedah župana Frasa lahko izdelali le, ko bo ta izdelana na državni ravni in bo kot taka podlaga za izdelavo lokalnih strategij. Sicer pa so župani dejali še, da so poleg treh občin ustanoviteljic ZD Lenart (občine Lenart, Sv. Jurij in Sv. Trojica) k soustanoviteljstvu pripravljene pristopiti tudi druge občine iz upravne enote Lenart, to so občine Cerkvenjak, Sv. Ana in Benedikt. Monika Levanič Foto: ML 10 Štajerski Šolstvo petek • 25. aprila 2014 Ptuj • Literarno-pogovorni večer v Knjižnici Ivana Potrča Knjiga je učiteljica za vse V Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju je bil 15. aprila literarno-pogovorni večer v okviru projekta Knjižnica slepih in slabovidnih, ki so se ga udeležili člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, skupaj s predsednikom Janezom Solino. Literarni večeri iz Cikla Znani Slovenci berejo slepim in slabovidnim bodo v vseh slovenskih mestih potekali do konca leta. Ptujski je bil četrti po vrsti, na njem je sodeloval pisatelj Ivan Sivec. V imenu Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je govorila Milena Doberšek, v imenu Knjižnice slepih in slabovidnih Ljubljana pa Aleksandra Surla. Milena Dober-šek je povedala, da je bil ta dogodek prvi izmed treh, ki bodo v sodelovanju z Zvezo slepih in slabovidnih Slovenije letos potekali v ptujski knjižnici. V novembru načrtujejo še dve delavnici, namenjeni knjižničarjem, pedagoškim delavcem ter družinskim članom oseb, ki so slepe, slabovidne in imajo motnjo branja. Literarno-pogovorni večeri, namenjeni slepim in slabovidnim, potekajo v sodelovanju z Medobčinskimi društvi slepih in slabovidnih. Gre za eno izmed aktivnosti v okviru dvoletnega projekta Knjižnica slepih in slabovidnih, ki se je začel lani in za katerega Evropski socialni sklad in Ministrstvo za kulturo namenjata 2,7 milijona evrov, da bi povečali zaposljivost slepih in slabovidnih. Osrednji cilj projekt pa je vzpostavitev oziroma zagotovitev novih prostorov za knjižnico slepih in slabovidnih, ki se ponaša s 96-letno tradicijo, in ki trenutno še deluje v neprimernih prostorih. Trenutno Knjižnica in fonoteka Minke Skober-ne, ki je bila ena izmed prvih prostovoljk, ki so prepisovale tekste v brajico, razpolaga z okrog 5000 izvirnimi naslovi, med katerimi je tudi nekaj naslovov Ivana Sivca v brajevi vrstici in zvočnem zapisu. Knjiga je povabila Ivana Sivca tudi na pot na daljno Aljasko, da je lahko opisal svoja doživetja. Verjetno je bil že kot mladenič prepričan, da nobena knjiga ne more pričarati toliko doživetij, kot ga lahko ponudbi eno samo potovanje, je med drugim povedala Viktorija Dabič. Pisatelj Ivan Sivec sodi med najbolj brane in priljubljene slovenske pisatelje. Po poklicu slavist in etnolog ter magister etnološke znanosti, je avtor kar 122 knjig ter številnih besedil narodno-za-bavne in zabavne glasbe, ki jih prepevajo vsi najboljši s tega področja. Piše tudi o dogodkih na naših tleh v dveh od štirih knjig o rimski preteklosti. Knjiga, ki je zaznamovala tudi njega, ki je spremenila njegovo življenje, pa je knjiga Berto-na Pierreja Zlata mrzlica, o zla-tokopih ob koncu 19. stoletja, v kateri je glavna oseba Anton Stander, ki naj bi bil po rodu iz Slovenije. Po poti iskalcev zlata na Aljaski se je odpravil tudi sam, vrnil se je z zanimivo zgodbo po sledeh najbogatejšega slovenskega zlatokopa Antona Standerja, ki se je družil z znanim pustolovskim pisateljem Jackom Landonom, ki je tudi Sivčev izbor. Popisal jo je v knjigi Prekletstvo zlata. Pri svojem pisanju je kar najbolj skušal upoštevati besede pisatelja Ivana Potrča, ki mu je svetoval, da naj piše s kapljo krvi na koncu peresa, kar pomeni, da je treba vsrkavati življenje. »Če to znaš in znaš tudi prenašati, bodo tvoja dela imela vse- bino, ne bodo vodena,« pove. Stare pisatelje, ki so položili temelje sodobni književnosti, je osebno dobro poznal, tudi zato, ker je bil novinar. To delo je opravljal celih 40 let, v tem času se je srečal s sedem tisoč različnimi ljudmi, vsak človek mu je nekaj dal, ker je vsak stik pomemben, tako kot je pomembno branje. Kot je bil pomemben literarno-pogovorni večer v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju, 15. aprila. Obogatil je vse udeležence večera, vsak je nekaj pridobil. Za slepe in slabovidne je poslušanje daljših literarnih besedil del vsakdana, literar-no-pogovorni večeri pa eden od načinov, s katerimi prav tako ohranjajo stik s knjigo, četudi jim peša vid oz. so brez njega. MG Ptuj • Svojstveno v slikah Bogomirja Jurtela Slikar, ki osvaja s pestrostjo V gostilni Ribič na Ptuju so 15. aprila odprli razstavo upokojenega likovnega pedagoga Bogomirja Jurtela pod naslovom Svojstveno v slikah. Njegovo ustvarjanje je predstavil Jože Foltin, ki se je tudi vnovič zahvalil kolektivu te ptujske gostilne za priložnost, ki so jo dobili likovni ustvarjalci s Ptujskega. Študij je Jurtelu dal solidno tehnično znanje, da lahko tisto, kar želi, tudi naredi, naslika. Po vsebini je zelo pester slikar, od žanrskih motivov v vsakdanjem življenju do svetnikov in svetnic ter risb, veliko se ukvarja tudi z risanjem, ne samo s slikanjem, do abstrakcij, v katerih išče drugačno formo. Jurtelove slike so zanimive tudi po vsebini. Zelo blizu so mu tudi živalske figure (konji). »Slikarji, ki bi bili tako pestri po vsebini, so zelo redki,« je poudaril Foltin. Kar naprej tudi išče nekaj novega, nove vsebine, to je napredek, kar je pohvalno. Od tehnik večinoma prevla- duje akril. V gostilni Ribič se Bogomir Jurtela predstavlja z več cikli. »Abstraktno slikanje ocenjuje kot nekaj najtežjega, ker vse, kar si doživel, moraš znati strniti, kot na primer roman ali pesem. Abstrakcija je strnjeno slikarstvo, ni vseeno, kam postaviš barvo, kako narediš kompozicijo, veliko je treba razmišljati,« je povedal Jurtela. O sliki Jakoba pa je dejal, da je eden najlepših kipov v ptujskogorski cerkvi, to je pesem gotike, zato ga je tudi naslikal. MG Foto: Črtomir Goznik V gostilni Ribič so na ogled likovna dela Bogomirja Jurtela. Tednikova knjigarnica Dan boja proti okupatorju 27. april, ki je letos na nedeljo, je dan spomina na upor slovenskega naroda proti okupatorju. Tako piše v knjigi za mlade bralce Slovenski prazniki: prepodimo zimo (Marjeta Zorec. Ilustriral Franci Nemec. Ljubljana: Karantanija, 2005) pod poučnim zapisom Ali veš?, ki sledi priložnostni praznični zgodbici: Da so v noči s 26. na 27. april 1941, ko je dopoldne Hitler prevozil in naglo obkolil nekaj mariborskih glavnih ulic, komunisti, krščanski socialisti, levi sokoli in levi kulturni delavci v Vidmarjevi vili na Večni poti v Ljubljaii ustanovili Protiim-perialstično fronto? Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija so jo preimenovali v Osvobodilno fronto. Da je bil programski cilj OF takojšnja akcija za izgon okupatorja in Zedinjena Slovenija, več demokracije, večje socialno ravnotežje, več pravic za delavce in kmete? Da se je OF kmalu začela uveljavljati kot ljudska oblast, saj prebivalci niso spoštovali okupatorjevih ukrepov in zahtev? Odbori OF so začeli opravljati oblastne in upravne funkcije tudi na osvobojenih ozemljih in OF je postala množično gibanje. Za svoje akcije je na različne načine pridobivala aktiviste in prebivalce: s sestanki, množičnimi zborovanji - mitingi, v protiokupatorskih akcijah, z javnim obveščanjem (glasili Slovenski poročevalec in Osvobodilna fronta), začel je oddajati partizanski radio Kričač (v Ljubljani od 1941 do 1942), radio OF v Črnomlju (1944 do 1945), tiskali so več informativnih in propagandnih brošur in celo vrsto letakov, ki so jih ilegalno trosili po mestnih ulicah. Ob dnevu boja proti okupatorju je v zgoraj navedeni in citirani knjigi izbrana pripoved z naslovom Miškov doživljaj pisatelja in dramatika Josipa Ribičiča (1886-1969). Tudi v slikanici, ki ilustrira današnjo Knjigarnico, je glavni junak z enakim imenom: Miško. Partizansko zgodbico si je zamislila pisateljica Branka Jurca, ki bi to leto praznovala 100. obletnico rojstva, ilustrirala pa jo je ena najbolj priljubljenih slovenskih ilustratork Marjanca Jemec - Božič (1928). Tako se začenja pripoved Branke Jurca: Komandir Blisk je rekel Polenu, ki so ga klicali do tistega dne Miško: » To pismo nesi v štab ... vrni se z odgovorom ... hiti, izkaži se! To bo tvoja prva kurirska pot, ne?« Mišku je zasijal obraz: Četa ga pošilja! Četa mu zaupa! Drobne oči so se zasvetile, zasukal se je in šel in dlje kot je hodil, vedno manjši je postajal, dokler ni bil tako majhen kot storž med visokimi smrekami. Miško ni vedel, kakšno pošto nosi. Četa je zvedela, da namerava sovražnik naše ljudi iz doline izseliti v tujino. Komandir je v pismu predlagal štabu bataljona, naj napadejo sovražnika v dolini . Branka Jurca (24. 5. 1914-6. 3. 1999) je po selitvi s Krasa obiskovala osnovno šolo in učiteljišče v Mariboru, službovala je pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. Ob začetku druge svetovne vojne se je preselila v Ljubljano in se je že leta 191 pridružila Osvobodilni fronti, bila je aretirana in prebijala se je skozi taborišči Gonars in Ravensbruck. Po vojni je kratek čas opravljala učiteljski poklic, nato pa je bila glavna urednica Cicibana, nato pa revije Otrok in družina. Kasneje se je povsem posvetila ustvarjanju leposlovja za otroke. Njena dela so ilustrirali priznani akademski slikarji in ilustratorji ter so na voljo v Mladinskem oddelku KIP, ki ga je ob vselitvi v prostore na Prešernovi 33-35 slavnostno odprla prav pisateljica Branka Jurca, ki je bila življenjska sopotnica pisatelji Ivana Potrča. Navajam nekaj izbranih naslovov: V pasti, Bratec in sestrica, Poredni zajček, Okoli in okoli, Hišnikov dan, Gregec Kobilica, Miško Poleno in njegov ognjeni krst, Vohljači in prepovedane skrivnosti, Beli konjič, Do zvezd, Zrebiček brez potnega lista, Anča Pomaranča, Snežaki v vrtcu, Kdaj so bili partizani veseli, Rodiš se samo enkrat, Javka v starem čevlju ... Prijetno druženje s knjigami želi Liljana Klemenčič Atletika Slavila Daneja Grando-vec in Danilo Magdič Stran 12 Rokomet Proti Krškemu potrditi zmago iz Novega mesta Stran 12 Športno plezanje Pred začetkom nove sezone svetovnega pokala Stran 13 Rokomet Zmaga, ki lahko pomeni obstanek Stran 13 Nogomet Lepa športna in življenjska izkušnja Stran 15 Nogomet Reprezentanca MNZ Ptuj klonila doma Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoilulajts nai na íüítovnim, ijitííu! RADIOPTUJ tut úfiietcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 29. krog Novo odlično predstavo tokrat nadgradili z zadetki STRELCA: 0:1 Kokol (29.), 0:2 Smrekar (38.), 0:3 Smrekar (46.). CELJE: Kotnik, Korošec (od 45. Žurej), Vasov, Žitko, Gobec, Miškič (od 76. Ploj), Vrhovec, Žaga r-Knez, Zajc (od 64. Kolman), Verbič, Jovanovic. Trener: Miloš Rus. ZAVRČ: Fink, Čeh, Sambolec, Murko, Dugolin, Šafaric, Težak (od 78. Kurbus), Kelenc, Golu-bar, Kokol (od 73. Fuček), Smrekar (od 88. Matjašič). Trener: Željko Orehovec. Nogometaši Zavrča so na zadnjih tekmah kazali konstantno dobre predstave, ki pa jih večinoma niso nadgradili z zadetki. Proti Celju se je ta urok razblinil in uspeh je bil na dlani. Tekmo v Celju so sicer varovanci Željka Orehov-ca čakali z mešanimi občutki, saj na Areni Petrol doslej niso imeli veliko sreče (poraz v pokalu in prvenstvu). V tretje je le šlo ... V dvoboju ekip, ki sta v prejšnjem krogu izgubili, so se na začetku bolje znašli varovanci Miloša Rusa, ki so si do 20. minute priigrali kar 8 udarcev iz kota! Gostje so bili tokrat pri teh in drugih prekinitvah izjemno skoncentrirani (bistveno drugače kot proti Mariboru) in so nevtralizirali vse po- skuse domačinov (večkrat je odlično posredoval Fink). Po tem obdobju so zaigrali nekoliko bolj agresivno, nagrada pa je prišla že nekaj minut kasneje. Najprej je v 28. minuti Ko-kolov strel z glavo po podaji Šafariča zletel tik mimo vratni-ce, v naslednjem napadu pa so gostje povedli. Vasov je v kazenskem prostoru slabo izbil žogo pred Smrekarjem, Kokol PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 29. KROGA: Celje - Zavrč 0:3 (0:2); strelca: Kokol 29., Smrekar 38., 46.; Triglav - Domžale 1:0 (0:0); strelec: Palibrk 47.; Olimpija - Koper 1:0 (1:0); strelec: Jovic 17.; Gorica - Krka 1:0 (1:0); strelec: Boniperti 6.; Maribor - Rudar 0:2 (0:1); strelca: Podlogar 18., Klinar 69. 1. MARIBOR 29 18 4 7 63:29 58 2. LUKA KOPER 29 16 5 8 39:30 53 3. RUDAR 29 14 8 7 43:23 50 4. GORICA 29 13 9 7 48:25 48 5. ZAVRČ 29 13 4 12 45:50 43 6. DOMŽALE 29 10 9 10 44:32 39 7. OLIMPIJA 29 10 6 13 31:42 36 8. CELJE 29 8 6 15 24:46 30 9. TRIGLAV 29 5 8 16 27:57 23 10. KRKA 29 6 5 18 22:52 23 Najboljši strelci: 15 zadetkov: Mate Eterovic (Rudar), Massimo Coda (Gorica); 13 zadetkov: Jean-Philippe Mendy (Maribor); 11 zadetkov: Joshua Parker (Domžale); 10 zadetkov: Goran Galešic (Luka Koper), Marcos Tavares, Nusmir Fajic (oba Maribor), Gianluca La-padula (Gorica); 8 zadetkov: Slobodan Vuk, Saša Aleksander Živec (oba Domžale), Nik Omladič (Olimpija) ... pa jo je z močnim strelom s strani poslal v mrežo - 0:1. V 37. minuti so gostje izpeljali najlepšo akcijo na tekmi: začel jo je kapetan Sandi Čeh, ki je podal do Težaka, ta je žogo preusmeril do Kelenca, ki je z milimetrsko natančnostjo podal v sredino do Smrekarja, ki je pozorno spremljal akcijo in jo učinkovito končal s strelom tik ob vratnici - 0:2. Mojstrovini so zaploskali tudi objektivni domači navijači . Gostje bi si lahko zmago zagotovili že ob koncu prve- Zeljko Orehovec, trener Zavrča: »Svojim fantom čestitam za zares dobro, požrtvovalno in pametno igro. Naša igra je bila tudi v prejšnjih krogih mnogo boljša od samih rezultatov, tokrat pa smo naredili povezavo med igro in rezultatom. Prvi polčas je bil izenačen, a smo mi svoje priložnosti izkoristili. Po tretjem zadetku na začetku drugega polčasa je bila tekma praktično zaključena.« Miloš Rus, trener Celja: »Zmaga Zavrča je popolnoma zaslužena, saj so bili gostje absolutno boljši tekmec. V prvih 20 minutah smo še kombinirali, nato pa je ekipa Zavrča postala bistveno odločnejša in je izkoristila svoje priložnosti. V naši ekipi imamo hude težave v smislu pristopa igralcev do tekme, ki ni primeren za najvišji rang tekmovanja v Sloveniji. V prvi vrsti sem za to odgovoren sam, vendar bo treba nekaj postoriti tudi pri tistih, ki so na igrišču.« Nikola Šafarič, Zavrč: »Po visokem porazu proti Mariboru smo bili nekoliko pretreseni, vendar smo se zavedali, da igra še zdaleč ni bila tako slaba, kot je kazal rezultat. Želeli smo ponoviti takšno igro in jo nadgraditi z zadetki, kar nam je tokrat odlično uspelo. Vložen trud se nam je tokrat obilno obrestoval, čeprav so Celjani dobro odprli tekmo. Mi smo bili tokrat pri prekinitvah zelo zbrani in Celjanom nismo dovolili zaključnih strelov.« Nogomet • 1. SNL Olimpija »pomagala« Mariboru Nogometaši v 1. SNL nadaljujejo prvenstvo z nezmanjšanim tempom. V sredo so bile na sporedu tekme 29. kroga, ki so prinesle nekatere presenetljive izide. Med te lahko štejemo poraz Maribora pred svojimi navijači proti Rudarju, zmago Olimpije proti Kopru in zmago Triglava proti Domžalam. Vijoličasti so v Ljudskem vrtu klonili proti Velenjčanom, ki so ohranili nedotaknjeno mrežo Matjaža Rozmana. To na drugi strani ni uspelo Jasminu Handanoviču, ki je bil še enkrat več vzrok zadetkov tekmecev. Velenjčani so z novo zmago naredili odločen korak proti Evropi, za katero se bodo borili s Koprom in Gorico. Spodrsljaja prvakov iz Ljudskega vrta pa (znova) niso znali izkoristiti igralci Kopra. Ti so bili proti bledim Ljubljančanom favoriti v Stožicah, a je edini zadetek na tekmi dosegel član Olimpije Boban Jovič. Ta je s tem zelo »pomagal« Mariboru, da s prednostjo petih točk dokaj mirno potuje na sobotno gostovanje na Bonifiko. V drugačnem primeru bi se iskre zagotovo kresale še bistveno bolj ... Koper je najbolj »hvaležen« tekmec Olimpije v tem prvenstvu: Ljubljančani so zmagali trikrat, enkrat pa se je medsebojni dvoboj končal z remijem. Čeprav so Domžalčani v zadnjem obdobju v dobri formi, so proti Triglavu ostali praznih rok. Še enkrat več se je pokazalo, da so moštva, ki jim grozi izpad, izjemno nevarna in da zaradi tega v takšne tekme vložijo zares ogromno volje in energije. Novomeščanom v Novi Gorici sicer podobnega presenečenja ni uspelo pripraviti, a so domačinom pretili vse do zadnjih minut. Tretje zmage v medsebojnih obračunih so se v Celju povsem zasluženo veselili Zavrčani, ki ostajajo v zgornji polovici tabele. Jasno se vidi, da se v Celju ubadajo z velikimi težavami, saj v zadnjih treh obračunih niso dosegli niti zadetka, prejeli pa so jih kar 10 ... jm Foto: Črtomir Goznik Matija Smrekar je v Celju odigral odlično predstavo, ki jo je za nameček kronal z dvema doseženima zadetkoma. ga polčasa, ko so nekajkrat osmešili domače igralce. Po nasprotnem napadu Kelenca in Smrekarja je akcijo v 40. minuti s strelom končal Golu-bar, a je žoga končala v prečki . V sodnikovem podaljšku se je priložnost iz prostega strela ponudila še Smrekarju, žoga pa je po njegovem strelu končala v stativi . Hitra odločitev Če je ob polčasu kdo pomislil, da bi se lahko zgrešene priložnosti Zavrčanom maščevale, pa je vse dvome o zmagovalcu že v 1. minuti nadaljevanja odpravil Matija Smrekar. Zaspana domača obrambna vrsta je najprej zapravila čisto žogo, do nje je prišel Kelenc, ki je nato dolgo časa slalomi-ral med Celjani, na koncu podal do Kokola, ki je žogo z glavo poslal proti golu, do nje je prišel Smrekar in jo pospravil v gol - 0:3. Igra se je v nadaljevanju nekoliko umirila, kar je bila voda na mlin gostom, ki so brez težav držali visoko vodstvo. Ob tem so demonstrirali tehnično dovršen nogomet s številnimi uspešnimi preigravanji na majhnem prostoru. Trener Orehovec je od svojih varovancev še naprej zahteval zavzeto igro, kar so ti dosledno uresničevali vse do zadnjega žvižga sodnika Mateja Juga, ki je odlično vodil celotno srečanje. Zanimivo je, da so bili še na četrti letošnji medsebojni tekmi Celja in Zavrča doseženi trije zadetki: v Zavrču zmagi domače ekipe 2:1 in 3:0, v Celju pa ena zmaga domačinov (2:1) in sedaj zmaga Zavrča 0:3. Jože Mohorič 1. SNL, 30. krog: Zavrč - Triglav, sobota, 26. aprila, ob 20.00 v Zavrču Medsebojne tekme 3. krog: Triglav - Zavrč 1:2 (0:1); Nukic; S. Čeh, Fuček; 12. krog: Zavrč - Triglav 2:1 (1:0); Kresinger, Fuček; Bubanja; 21. krog: Triglav - Zavrč 3:1 (2:1); Majcen, Podpla-tnik, Redžič; Kelenc. V soboto želijo osvojiti še Triglav Nogometaši v 1. ligi bodo nov krog odigrali že v soboto. Nogometaše Zavrča po zmagi v Celju čaka domači obračun proti Triglavu. Ta je v sredo ugnal Domžale, kar je najboljše opozorilo Zavrčanom in dodatna spodbuda k angažirani igri. Zavrč je v vlogi favorita. »Doma smo vedno favoriti, tudi če igramo proti Mariboru. V soboto pričakujem izjemno težko tekmo, saj so tekme proti ekipam, ki se borijo za izpad, po navadi povsem nepredvidljive. Imamo dva dni časa za regeneracijo in psihološko pripravo na Triglav. Verjamem, da bomo dali vse od sebe in da bo tudi rezultat primeren našemu pristopu. Vsekakor želimo zadržati trenutno 5. mesto. Še enkrat pa opozarjam, da Triglav ni slaba ekipa in da bo potreben maksimalen pristop vseh igralcev,« je povedal trener Željko Orehovec. Celje - Zavrč 0:3 (0:2) 12 Štajerski Šport, šport mladih petek • 25. aprila 2014 Atletika • 13. ormoški mali maraton 2014 Slavila Daneja Grandovec in Danilo Magdič Člani Atletskega kluba Ormož so bili organizatorji že 13. ormoškega malega maratona, ki je bil eden izmed množič-nejših. Ene izmed največjih športnih prireditev na Ormoškem se je udeležilo nekaj več kot 300 tekmovalk in tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Slovaške. Za članice in člane so bile pripravljene 21, 10 in 5 kilometrov dolge proge. Najmlajši so tekli na 300, 600 in 1200 metrov, izjemno zanimivi so bili znova štafetni teki osnovnih šol, kjer sta se prestižnih zmag veselili dekliška in fantovska ekipa iz OŠ Ormož. Poleg OŠ Ormož so v štafetnih tekih tekmovali še učenci in učenke iz OŠ Miklavž, OŠ Sveti Tomaž in OŠ Ivanjkovci. Pri dekletih se je na 300 metrov dolgi progi zmage veselila Nika Komperšak pred Evo Pesrl in Lino Rotar, med fanti je bil najhitrejši Marko Kavkler, drugo in tretje mesto sta osvojila Alen Jam-briško in Benjamin Rep. Na 600-metrski razdalji je pri dekletih zmagala Zala Janža, pri fantih pa Aleks Perger. Drugi mesti sta v konkurenci deklet in fantov, rojenih leta 2001 in mlajših, osvojila Meta Majcen in Maj Janža. Tretji mesti sta si pritekla Urška Belšak in Blaž Vozlič. Na Vseh tekov v Ormožu se je letos skupno udeležilo več kot 300 tekmovalk in tekmovalcev. najdaljši razdalji pri otroških tekih, na 1200 metrov, sta si zmago priborila Eva Heinrih in Žan Kociper, drugo mesto sta osvojila Meta Ivanuša in Aljaž Borko, tretje pa Adri-jana Vočanec v dekliški in Tilen Majcen v fantovski konkurenci. Največ zanimanja je požel mali maraton na 21 kilometrov, na katerega se je podalo več kot 100 sodelujočih - to je rekord vseh ormoških malih maratonov. Tek na 21 km je štel tudi za Štajersko-koroški pokal 2014. Med ženskami se je zmage s časom 1:29,31 veselila Daneja Grandovec, ki je tako ponovila uspeh iz leta 2013, ko je v Ormožu prav tako stopila na najvišjo stopničko. Med moškimi na 21 kilometrov je zmaga ostala doma. S časom 1:13,19 se je zanesljive zmage veselil Danilo Magdič, član AK Ormož. Na 10-kilometrski razdalji sta si zmagi pritekla Nevija Leljak v ženski in Riko No- vak v moški konkurenci. Čas zmagovalke Leljakove je bil 45,23, čas zmagovalca Novaka pa 32,59. Pet kilometrsko razdaljo sta najhitreje pretekla Polona Lamut (21,23) pri ženskah in domačin Tomaž Rep pri moških (17,06). Najstarejša udeleženca teka, ki sta prispela v cilj, sta bila 75-letna Lojzka Bratuša iz Maribora in 76-letni Viljem Blatnik iz Mežice. Uroš Krstič Rezultati 13. ormoškega malega maratona 2014: 21 km - ženske: 1. Daneja Grandovec 1:29,31, 2. Zuzana Stolicna 1:35,50, 3. Alenka Lovec 1:38,55. 21 km - moški: 1. Danilo Magdič 1:13,19, 2. David Rihtarič 1:15,16, 3. Seve-rino Ogrizek 1:16, 43. 10 km - ženske: 1. Nevija Leljak 45,23, 2. Urška Poltrini Bevk 46,09, 3. Eva Rojko 47,43. 10 km - moški: 1. Riko Novak 32,59, 2. Tomaž Hozjan 34,53, 3. Blaž Orešnik 35,11. 5 km - ženske: 1. Polona Lamut 21,23, 2. Katja Petek 22,01, 3. Jutta Eppich 23,30. 5 km - moški: 1. Tomaž Rep 17,06, 2. Matevž Zavec 17,36, 3. Slavko Kumek 18,30. 300 m - dekleta (2004 in mlajše): 1. Nika Komperšak, 2. Eva Pesrl, 3. Lina Rotar Poušit. 300 m - fantje (2004 in mlajši): 1. Marko Kavkler, 2. Alen Jambriško, 3. Benjamin Rep. 600 m - dekleta (2001 in mlajše): 1. Zala Janža, 2. Meta Majcen, 3. Urška Belšak. 600 m - fantje (2001 in mlajši): 1. Aleks Perger, 2. Maj Janža, 3. Blaž Vozlič. 1200 m - dekleta (1999 in mlajše): 1. Eva Heinrih, 2. Meta Ivanuša, 3. Adrijana Vočanec. 1200 m - fantje (1999 in mlajši): 1. Žan Kociper, 2. Aljaž Borko, 3. Tilen Majcen. štafeta 4 x 300 m - dekleta: 1. OŠ Ormož, 2. OŠ Miklavž, 3. OŠ Sveti Tomaž. štafeta 4 x 300 m - fantje: 1. OŠ Ormož, 2. OŠ Miklavž, 3. OŠ Sveti Tomaž, 4. OŠ Ivanjkovci. Rokomet Miha Kavčič (RK Jeruzalem Ormož) se je izkazal v dresu reprezentance. Na krilih Ormožanov do nove turnirske zmage V Kopru je med velikonočnimi prazniki potekal 1. mednarodni velikonočni turnir Koper 2014. V konkurenci letnikov 1997 je nastopala tudi reprezentanca Slovenije, ki so jo zastopali ro-kometaši, rojeni leta 1998 in 1999. Pod vodstvom ormoških trenerjev Saša Prapotnika in Uroša Krstiča je ekipa po pričakovanjih osvojila turnir. V velikem finalu je 19:10 premagala koprski Cimos. Barve Slovenije je znova uspešno zastopala peterica Ormožanov: Tilen Kosi, Miha Kavčič, Dominik Ozmec, Gašper Horvat, Boštjan Žižek Cvetko. Kosi je odlično opravljal nalogo organizatorja igre, ob tem pa uspešno izvajal še se-demmetrovke. Dvojica Kavčič-Ozmec je tvorila steber obrambe, ob tem sta se izkazala tudi z visoko realizacijo uspešnih metov na gol tekmecev. Horvat je z izjemnimi goli z razdalje dokazal, da gre za odličnega strelca, ki ima tudi potrebno višino. Levoroki Žižek Cvetko se je izkazal z igro v napadu, treba pa bo preliti še veliko znoja, da se na želeni nivo dvigne igra v obrambi. V velikem finalu so Ormožani skupaj dosegli kar 13 od 19 zadetkov: Kosi 4 (2), Horvat 3, Žižek Cvetko 3, Kavčič 2, Ozmec 1. Po napovedih iz Rokometne zveze Slovenije reprezentanco letnika 1998 v juniju čakata dve pripravljalni tekmi proti Franciji. KU Nogomet • 2. SNL Šmartno tradicionalno trd tekmec V nedeljo se bodo nogometaši Aluminija v tekmi 23. kroga pred domačimi gledalci ob 17. uri pomerili s Šmartnim. Gre za tradicionalno neugodnega tekmeca, s katerim so se v tem prvenstvu doslej pomerili dvakrat: v Šmartnem je bilo v 8. krogu 0:0, v Kidričevem pa so v 17. krogu slavili gostje (0:1, Lenošek). Kidričani so v preteklem krogu v Veržeju iztržili remi, nogometaši Šmartnega so minimalno slavili proti »odpisani« Beli krajini. Varovanci Roberta Pevnika za ohranitev stika z vodilnimi ekipami lige nujno potrebujejo točke, kar je lahko za nogometaše dodaten pritisk, lahko pa pomeni dodatno motivacijo. JM Aluminij - Šmartno 1928, nedelja, 27. 4., ob 17.00 v Kidričevem Rokomet • 1. A SRL (m) Proti Krškemu potrditi zmago iz Novega mesta Že v petek, 25. aprila, bodo rokometaši Jeruzalema odigrali svojo novo prvenstveno tekmo. Na Hardek ob 19.30 v tekmi 6. kroga Lige za obstanek prihaja zadnjeuvrščena ekipa Krškega. Po pomembni zmagi v Novem mestu je vzdušje v ekipi kot se spodobi, saj je ekipi in strokovnemu štabu s hrbta padlo veliko breme. Glavni cilj sezone, obstanek v ligi, je zagotovljen in v zaključku sezone bodo večjo priložnost za igro dobivali mladi roko-metaši, na katere klub računa v prihodnosti. Svojo priložnost je proti Krki izkoristil vratar Tomaž Cvetko, letnik 1996, ki je z 11 obrambami prispeval levji delež k zmagi s 26:28. Proti Krškemu bo večjo minutažo kot organizator igre dobil Miha Kolmančič, ki bo zamenjal poškodovanega Bojana Čudiča. Kapetan Ormoža ima težave z ahilovo tetivo in bo ekipi pomagal le dobrih dvajset minut. Prvič se bo ormoški publiki predstavil Jure Kocbek, ki je po (pre) dolgem času le dobil zeleno luč statutarne, arbitražne in registracijske komisije. Gre za letnika 1996, ki igra na poziciji levega zunanjega in je v preteklosti uspešno branil barve Radgone, ki nastopa v 2. SRL. Ne glede na zadnje mesto ekipe Krškega ne gre podcenjevati. Gre za mlado in borbeno ekipo, ki ji ne smeš ponuditi niti kančka upanja v zmago. Ko varovanci trenerja Sandija Markla začutijo priložnost za uspeh, ga ne izpustijo kar tako iz rok. V to so se Ormožani letos že prepričali, saj so bile vse tri tekme izredno izenačene. V rednem delu sta obe ekipi slavili na domačih tleh: Or-možani na Hardeku 32:29, Kr-čani v Leteči dvorani s 23:22. S slednjim porazom so varovanci trenerja Saša Prapotnika ostali brez uvrstitve v Ligo za prvaka. V Ligi za obstanek so Ormožani slavili v gosteh v 1. krogu s 26:29. Tudi tokrat se obeta izenačena tekma, kjer bomo dobili zmagovalca šele v zadnjih minutah tekme. Takšna je pač tradicija tekem med Ormožani in Krčani. Uroš Krstič Tenis • Turnirja U-12 Blaž Vidovič vse do finala Turnir U-12 v Litiji Na igriščih TK AS v Litiji sta pretekli teden potekala finalna A- in B-turnirja za dečke do 12. leta starosti. V močnejši, A-skupini, je nastopal tudi Blaž Vidovič (TK Ptuj). Kot 2. nosilec je zelo prepričljivo igral vse do finala, ko je v štirih dvobojih izgubil le en niz, v polfinalu proti Martinu Grilju (ŽTK Maribor). V finalu se je meril s 1. nosilcem Samuelom Patetom (Portovald) in izgubil 2:6, 3:6. Turnir U-12 v Novi Gorici V Novi Gorici so se na podobnem turnirju merile deklice. V A-sku-pini so igrale Nika Strašek, Taja Lončarič in Eva Nina Magdalenc (TK Ptuj) ter Nina Pliberšek (Galtena). Najdlje se je prebila Taja, ki se je z dvema zmagama (v 2. krogu je izločila tudi 8. nosilko Patricijo Fabčič Flis) uvrstila med najboljšo osmerico, v četrtfinale. Tam jo je ugnala 2. nosilka Tjaša Klevišar (Triglav Kranj). Stopničko niže je tekmovanje končala Nina, v 1. krogu pa sta morali premoč tekmicama priznati Nika in Eva Nina. JM Blaž odpovedal nastop v Santosu Po uvrstitvi v finale challenger turnirja v Sao Paulu bi moral Blaž Rola nastopiti na podobnem turnirju v Santosu. Blaž je bil postavljen za 2. nosilca, vendar je nastop odpovedal zaradi bolečin v rami. Po napornih tednih igranja na južnoameriški turneji, po nastopu v Davisovem pokalu in ponovni vrnitvi v Brazilijo je prišlo do preobremenjenosti in telo je »zahtevalo« počitek. petek • 25. aprila 2014 Šport, šport mladih Štajerski 13 Rokomet • Mlajše selekcije Zmaga na zadnji tekmi, ki lahko prinese obstanek V torek, 22. 4., se je s tekmo RK Trimo Trebnje - RK Drava Ptuj začel zadnji krog v 1. slovenski mladinski ligi. Dravaši so prvi polčas začeli odlično, saj so v prvih minutah povedli za 5 zadetkov. Prvi polčas se je končal z vodstvom 4 golov (13:17). V drugem polčasu so se Trebanjci približali na gol zaostanka, vendar jim izenačiti ni uspelo. Tekma se je končala z rezultatom 27:29 za Ptujčane. Tekma, ki je za RK Dravo Ptuj pomenila zadnje upanje na obstanek v 1. ligi, se je odvijala po željah ptujskega kluba. Vodstvo od začetka do konca in zaslužena, težko prigarana zmaga. Ptujski mladinci so se s tema točkama izenačili z Dol TKI Hrastnikom in Gorenjem Velenje. V kolikor kateri od navedenih klubov v zadnjem krogu ne uspe zabeležiti zmage (Ribnica - Gorenj, Hrastnik - Loka), se bo na Ptuju tudi v prihodnji sezoni igrala 1. mladinska liga, saj ima Drava z obema omenjenima kluboma boljše rezultate na medsebojnih srečanjih. S to tekmo je svojo uspešno mladinsko kariero zaključila skupina fantov generacije 1993. Fantje te generacije, ki je nosila glavno breme pri uvrstitvi v 1. mladinsko ligo, so: Nejc Janžekovič, Aljaž Toš, Žan Pu-kšič, Leon Požar, David Verde-nik, Matic Šamperl. 1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA 1. CELJE PIVO. LAŠKO 21 18 0 3 36 2. RIBNICA RIKO HIŠE 21 15 2 4 32 3. KRKA 21 13 3 5 29 4. TRIMO TREBNJE 22 11 1 10 23 5. SLOVENJ GRADEC 21 10 0 11 19 6. KRŠKO 21 9 1 11 19 7. LOKA 2012 21 8 2 11 18 8. SLOVAN 21 7 4 10 18 9. DOL TKI HRASTNIK 21 8 1 12 17 10. DRAVA PTUJ 22 8 1 13 17 11. GORENJE VELENJE21 8 1 12 17 12. AJDOVŠČINA 21 3 2 16 8 SK Plavanje • Miting v Mariboru Sest medalj za Grobelškovo, dve za Riseka Plavalno društvo Maribor je v soboto pripravilo mednarodni miting Pomlad. Udeležba je bila zelo dobra, saj je nastopilo 246 tekmovalcev iz 20 klubov s Kosova, Malte, iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Med slovenskimi društvi in klubi je imel Plavalni klub Terme Ptuj na startni listi pet plavalcev, nastopili so Lora Grobelšek, Kristjan Risek, Viktorija Rihtarič, Leon Ljubec Zaj-ko in Klara Benko. Po pričakovanjih je najboljše rezultate dosegla Grobel-škova, ki si je priplavala šest medalj. Zmagala je na 50 metrov hrbtno in na 50, 100 in 200 metrov prosto. Ob tem je dobre nastope dopolnila še z dvema 3. mestoma na 50 metrov prsno in 100 metrov hrbtno. Do prvih medalj je priplaval tudi Kristjan Risek, letnik 2004, v disciplinah 50 in 100 metrov prsno. Kratek komentar njunih nastopov je iz PK Terme Ptuj podal trener Jure Rozman: »Lora je na 50 in 100 metrov prosto odplava- Lora Grobelšek in Kristjan Risek (oba PK Terme Ptuj) la najboljše čase v tej sezoni, s čimer smo zelo zadovoljni. Kristjan Risek je priplaval prve medalje, kar kaže na obetaven začetek nove generacije ptujskih plavalcev.« Mladi ptujski plavalci in plavalke se bodo sedaj intenzivno pripravljala na domače tekmovanje - 10. mednarodni miting Pokal Terme Ptuj 2014, ki bo na sporedu 17. maja v Termah Ptuj. David Breznik Planinski kotiček Golica (1835 m) Sobota, 17. 5. 2014 Zopet je pomlad, cvetoča s cvetlicami. Zato je prišel čas, da gremo na Golico, ki je zelo znana po travnikih s cvetočimi narcisami. Krenili bomo iz Planine pod Golico, od koder bomo pot nadaljevali do Doma na Golici (približno 3 ure hoje), nato sledi še vzpon na vrh Golice 1835 m (30 minut). Vrnitev je predvidena po isti poti. Zbirališče: ob 6.00 na Železniški postaji Ptuj Vrnitev: ob 20.00 na Železniško postajo Ptuj Oprema: planinski čevlji, oprema za sredogorje Oblačila: primerna, glede na vremenske razmere Prevoz: avtobus Cena: 20 € do zasedbe prostih mest na avtobusu Zahtevnost ture: lahka Hrana in pijača: iz nahrbtnika oz. na planinski koči Prijave: na sedežu PD Ptuj ali Daniel (031 694 976) do zasedbe avtobusa (omejeno število mest). Zadnji rok prijave je petek, 9. maja. Vodenje izleta: Daniel Hengelman s sovodniki Športno plezanje • Nova sezona svetovnega pokala Markoviceva na Kitajskem začenja nov pohod proti vrhu V soboto in nedeljo se bo s tekmo v balvanih odprla sezona svetovnega pokala v športnem plezanju. Uvodna tekma bo na Kitajskem v Chongqin-gu. Zaradi nič kaj obetavnih finančnih razmer bosta na Kitajsko potovala le dva Slovenca, nekaj zadnjih sezon najboljša Slovenka Mina Mar-kovič ter največji adut pri članih Jernej Kruder. »Zadovoljna sem s pripravami, ki so bile zelo dobre in smo jih izpeljali po načrtih. Veliko smo plezali doma, fenomenalno smo izkoristili nov plezalni center v Verdu na Vrhniki, posvetili smo se tako plezanju balvanov kot tudi pripravam za naprej in lahko rečem, da z veseljem čakam prve tekme. Pri samem balvanskem plezanju je težko govoriti o nekih specifičnih ciljih in rezultatih. Definitivno vem, da sem sposobna plezati za finale in tam marsikaj pokazati. Predvsem je želja, da dobro plezanje prenesem Mina Markovič novo sezono svetovnega pokala začenja na Kitajskem, kjer bo nastopila v balvan-skem plezanju. Njena ljubša disciplina ostaja težavnostno plezanje. Spremembe V slovenski ekipi je letos precej novosti. Poleg novega ekipnega plezalnega centra v Verdu pri Vrhniki, ki je ena izmed izjemno pomembnih pridobitev, je letos še nekaj drugih sprememb. Simonu Margonu in Romanu Krajniku se bo kot trenerka pridružila Katja Vidmar, nekdaj vrhunska tekmovalka, sicer starejša sestra tekmovalno uspešnejše Maje Vidmar. Prišlo pa je tudi do spremembe na selektorskem položaju. Selektor ekipe je z letošnjim letom postal Krajnik. Na tem mestu je zamenjal Margona, ki še ostaja v ekipi v vlogi trenerja za balvane in postavljav-ca smeri. s treningov na tekmo,« je pred uvodom v sezono dejala Markovičeva. Na tekmovalnem koledarju je 15 prizorišč svetovnega pokala v balvanih in v težavnosti. Zaradi finančnih težav na sporedu ni tekmovanja v balvanih v Logu pri Drago-meru, zato pa trdno ostaja na koledarju novembrsko vrhunsko tekmovanje v težavnosti v Kranju, ki je tudi sklepno dejanje sezone. »Na prvi dve tekmi, na Kitajsko in nato 3. in 4. maja v azerbajdžanski Baku, potujeva samo midva z Jernejem skupaj s selektorjem Romanom Kraj-nikom. Finance pač določajo število mest v ekipi, sem pa prepričana, da se tako pri dekletih kot pri fantih lahko najdejo zelo dobri mladi plezalci, ki bi tudi lahko šli na tekme,« je nadaljevala tekmovalka, katere glavni cilji v sezoni sta svetovni prvenstvi avgusta v balvanih v Munchnu in septembra v težavnosti v Gijonu ter nova vrhunska uvrstitev v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnosti. »Balvani in težavnost sta skorajda dva svetova zase. Iz leta v leto se vedno bolj ločujeta, vse bolj se specializirajo tudi tekmovalci, zato ni ravno najlažje voziti vzporednic med obema disciplina. Meni je to vseeno izjemen izziv, vesela sem, da sem sposobna plezati in tekmovati v obeh,« je še dodala vsestranska plezalka. Uspešna preizkusa Za Markovičevo je letos že nekaj preizkusov forme: »Na mednarodnih mastrih v Shef-fieldu in Stockholmu sem v sicer nepopolni konkurenci zasedla 2. mesto, kar je lepa popotnica za naprej. Zadovoljna pa sem tudi, da smo se lahko po Sheffieldu pripravljali skupaj z Angleži in Nizozemci.« »Vsaka sezona je sicer poglavje zase. Če bomo trenirali in delali v tem ritmu in slogu, bi se stvari morale nadaljevati tako, kot so potekale zadnja leta,« pa je Markovičeva povsem prepričana v to, da bo tudi letos krojila razmere povsem na vrhu v težavnosti. Dan pred odhodom je Mar-kovičeva z Romanom Kraj- nikom v Verdu opravila še zadnji preizkus forme. Trener je prepričan v sposobnosti obeh varovancev: »Mirne duše gremo na prvi dve tekmi. Sem prepričan, da sta oba odlično pripravljena, je še malček nejasnosti, kje dejansko smo v primerjavi z drugimi, ampak mislim, da smo na dobri poti.« »Vzdušje v ekipi je odlično in nam ga zavida marsikatera reprezentanca. Tako na tekmah kot na treningih in potovanjih se z vsemi res dobro razumemo. Trenutno tudi na srečo nimamo večjih težav s poškodbami. Letos ekipno zaradi finančne situacije zagotovo ne bomo mogli konkurirati najboljšim, saj bo na večino tekem potovalo manj tekmovalcev, kot se jih upošteva pri izračunu ekipnega rezultata. Kljub temu pa se bomo trudili na čim več tekmah poseči po stopničkah,« je kljub skrbem, povezanim s finančnim potekom sezone, zadovoljen Simon Margon. sta, jm Karate • 30 let karate sekcije Ljutomer Slovesnost ob jubileju Karate sekcija pri TVD Partizan obeležuje tridesetletno obdobje izjemno uspešnega delovanja tako po množičnem udejstvovanju kot po doseganju izredno dobrih tekmovalnih rezultatov. Vodenje sekcije je leta 1984 na pobudo takratnega predsednika TVD Partizan Ljutomer Ivana Lašiča prevzel 19-letni Rikardo Žibrat, ki se je iz Žalca preselil v Ljutomer. Istega leta, 8. marca, je popularni Riki opravil prvi vpis novih članov. Registriralo se je za današnje razmere neverjetnih 70 novih članov. Trenutno je vrsta manj številna, zato pa so dosežki toliko večji in pomembnejši. V treh desetletjih so Ljutomerča-ni vzgojili nekaj zelo uspešnih tekmovalcev, ki so na državnih prvenstvih Slovenije v različnih starostnih kategorijah osvojili kar 161 kolajn. Med posame- zniki jih je 14, ki so v 39 nastopih osvojili naslove državnih prvakov, šesterica karateistov pa je nastopala za mladinsko in člansko reprezentanco Slovenije. Tanja Vrbnjak v borbah med članicami in Aleš Pokrivač v katah pri kadetih sta aktualna državna prvaka. Na tokratni slavnostni akademiji ob visokem jubileju v ljutomerski športni dvorani ŠIC so se obiskovalcem pridružili še bivši in sedanji tekmovalci, ki so v svoji karieri osvojili naslov državnega prvaka Slovenije: Klavdija Raiter, Miha Feuš, Brigita Brezovac, Katja Filipič, Peter Drobež, David Marin, Gregor Kotnik, Aleš Preglej, Roman Tkalec ter Luka in Samo Prelog. V zanimivem programu so domači karateisti vseh starosti in gostje iz slovenskih Kofu-kan klubov prikazali karate na Rikardo Žibrat s priznanji, ob njem podžupan občine Ljutomer Janez Vencelj, v ozadju dosedanji državni prvaki ljutomerske sekcije različnih stopnjah zahtevnosti in znanja - od borilnih veščin in borilnega športa do atraktivnih potez nastopajočih. Samostojno se je predstavil tudi japonski mojster karateja Keiji Tomiyama. Na akademiji je Ri-kardo Žibrat prejel posebni priznanji iz rok predsednika TVD Partizan Ljutomer Raj-ka Mlinariča in predsednika Karate zveze Slovenije (KZS) Igorja Zelinka, sekciji pa je KZS podelila plaketo. Najstarejši aktivni član domačega društva Marjan Prelog je Ži-bratu predal izvod foto knjige, kjer so zbrani časopisni članki in fotografije o delovanju ljutomerskih karateistov od ustanovitve do danes. NŠ Foto: NS 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 25. aprila 2014 Nogomet • Pokal regij 2014/15 Reprezentanca Ptuja klonila proti Murski Soboti MNZ Ptuj - MNZ Murska Sobota 1:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Kous (18.), 0:2 Čontala (73.). 1:2 Ljubec (75.) MNZ PTUJ: Kocen, Ostroško, Toplak, Janžekovič, Lončarič, Lah (od 76. Smogavc), Belšak (od 87. Zupanič), Lešnik, Horvat, Ljubec, Predikaka. Trener: Miran Ljubec. Tretji krog kvalifikacij UEFA pokala regij je na ptujskem Mestnem stadionu odločal o finalistu slovenskega dela tekmovanja. Gledano na izhodišče je bila v prednosti domača vrsta (MNZ Ptuj je imel zmago proti MNZ Mariboru, s katerim je MNZ Murska Sobota re-mizirala), ki bi ji za napredovanje zadostoval že remi. V reprezentanci MNZ Ptuj, ki jo je vodil trener Miran Ljubec, so igrali nogometaši predstavniki NK Podvinci Betonarna Kuhar, Bukovci, Stojnci, 1A avto Gerečja vas, Drava, Apače, Hajdina in Zgornja Polskava. Tekmo so pričeli rahlo zadržano in so jo v prvem polčasu iniciativo prepustili gostom. Ti so to izkoristili, zadetek pa so dosegli po prekinitvi. Kous je v 18. minuti mojstrsko izvedel prosti strel s približno 25 Foto: Črtomir Goznik Na ptujskem Mestnem stadionu so bili v dvoboju ekip MNZ Ptuj in MNZ Murska Sobota uspešnejši gostje. metrov in dosegel pravi evro-gol - 0:1. Tudi v nadaljevanju je bila ekipa MNZ Murska Sobota nevarnejša in konkretnejša, kar se je zrcalilo skozi nevarne poizkuse Graha, Su-kiča in Čontala. Še najnevarnejši poizkus ekipe mNZ Ptuj je bil v 13. minuti, ko je Belšak streljal čez vrata. V nadaljevanju se je slika na igrišču precej spremenila, saj so bili domači- ni tisti, ki so pokazali bistveno več želje in so tudi kontinuirano napadali. Tako je naprej poizkušal Ljubec, nato pa še Lešnik, vendar je ostalo pri izidu 0:1. Ta izid se je spremil v 73. minuti, ko je po predložku z leve strani najbolj aktiven igralec na srečanju Čontala iz bližine dosegel zadetek - 0:2. Dve minuti kasneje so igralci MNZ Ptuj znižali rezultat, po- tem ko je po hitri akciji Horvata po desni strani in njegovem predložku žogo v mrežo spretno potisnil Ljubec - 1:2. Do konca tekme je domača vrsta pritisnila, nevarno sta poizkušala še Predikaka in Ljubec, a se rezultat ni spremenil. V finale pokala regij za sezono 2014/15 so se uvrstili člani MNZ Murska Sobota. David Breznik Nogomet • Mlajše kategorije 1. SML REZULTATI 24. KROGA: Domžale - Aluminij 4:3 (2:1), Interblock - Bravo 4:3 (2:1), VOC Celje - Olimpija Ljubljana 1:4 (1:3), Koper - Maribor Branik 1:3 (0:1), NOGA Triglav - Šampi-on 1:1 (1:0), Robert Koren Dravograd - HIT Gorica 1:2 (0:0), Rudar Velenje - Krka 0:0, Ilirija - Jadran Dekani 6:1 (2:0). 1. MARIBOR BRANIK 24 17 3 4 79:19 54 2. DOMŽALE 24 17 3 4 54:22 54 3. KOPER 24 16 4 4 84:34 52 4. HIT GORICA 24 16 2 6 58:31 50 5. OLIMPIJA LJ 24 13 4 7 51:31 43 6. ALUMINIJ 24 12 3 9 45:40 39 7. INTERBLOCK 24 10 3 11 39:41 33 8. ILIRIJA 24 10 2 12 39:48 32 9. VOC CELJE 24 9 4 11 34:44 31 10. NOGA TRIGLAV 24 8 6 10 48:44 30 11. KRKA 24 8 5 11 31:43 29 12. RUDAR VELENJE 24 7 5 12 26:47 26 13. ŠAMPION 24 6 4 14 26:50 22 14. JADRAN DEKANI 24 6 3 15 28:62 21 15. BRAVO 24 5 3 16 32:63 18 16. DRAVOGRAD 24 3 4 17 32:87 13 DOMŽALE - ALUMINIJ 4:3 (2:1) STRELCI: 0:1 Rogina (18.), 1:1 Zupanc (42.), 2:1 Dorniž (45.), 3:1 Iglič (57.), 4:1 Rudonja (67.), 4:2 Petek (82.), 4:3 Petek (89.) ALUMINIJ: Janžekovič, Brence, Pucko (Novak), Ahec, Cafuta, L. Petek, Dobaj, Planinšek (Kjanj-šek), Rogina, Podbrežnik, S. Petek. Trener: Bojan Špehonja. 1. SKL REZULTATI 24. KROGA: Domžale - Aluminij 2:1 (1:0), Interblock - Bravo 3:1 (1:0), Celje -Olimpija Ljubljana 0:1 (0:1), Koper - Maribor Branik 0:3 (0:1), NOGA Triglav - Šampion 5:2 (3:1), Robert Koren Dravograd - HIT Gorica 0:1 (0:1), Rudar Velenje - Krka 1:1 (0:1), Ilirija -Jadran Dekani 3:0 (2:0). 1. DOMŽALE 24 19 0 5 66:20 57 2. OLIMPIJA LJ 24 16 6 2 43:12 54 3. CELJE 24 15 4 5 52:24 49 4. NOGA TRIGLAV 24 13 5 6 42:23 44 5. ALUMINIJ 24 12 5 7 6. MARIBOR BRANIK 24 9 9 6 7. HIT GORICA 24 11 3 10 8. KOPER 24 9 8 7 9. KRKA 24 8 9 7 10. INTERBLOCK 24 9 5 10 11. BRAVO 24 9 4 11 12. ILIRIJA 24 8 6 10 13. RUDAR VELENJE 24 7 6 11 14. ŠAMPION 24 4 2 18 15. JADRAN DEKANI 24 1 6 17 16. DRAVOGRAD 24 1 4 19 9:31 41 8:24 36 4:41 36 0:22 35 32 31 30 27 14 9 7 10:51 17:82 DOMŽALE - ALUMINIJ 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Horvat (35.), 1:1 Križan (54.), 2:1 Žužek (64.) ALUMINIJ: Pungartnik, Lončarič, Zorec, Šiljič (Panikvar), Golob, Petrovič, Krivec, Brodnjak, Križan, Ploj (Bohak), Elšnik. Trener: Tomislav Grbavac. LIGA U-15 VZHOD REZULTATI 23. KROGA: Aluminij - Poli Drava Ptuj 3:1 (1:0), Šampion - Žalec 1:1 (1:0), Maribor Branik - Celje 6:0 (2:0), Po-brežje - Rudar Velenje 0:2 (0:2), Kovinar Tezno - Robert Koren Dravograd 0:2 (0:1), Aha Emmi Bistrica - Nissan Ferk Jarenina 2:0 (1:0), Dravinja - Korotan Prevalje 1:1 (1:0). 1. MARIBOR BRANIK 23 22 1 0 122:8 67 2. KRŠKO 22 20 1 1 104:9 61 3. ALUMINIJ 23 17 0 6 86:24 51 4. FARMT. VERŽEJ 22 16 1 5 85:33 49 5. DRAVOGRAD 23 13 3 7 48:28 42 6. ŠAMPION 23 11 3 9 56:38 36 7. DRAVINJA 23 10 5 8 32:48 35 8. CELJE 23 10 2 11 51:52 32 9. KOR. PREVALJE 23 9 4 10 48:45 31 10. RUDAR VELENJE 23 10 0 13 48:65 30 11. POLI DRAVA 23 7 3 13 24:59 24 12. POBREŽJE 23 7 2 14 20:46 23 13. ŽALEC 23 5 2 16 16:83 17 14. A. E. BISTRICA 23 5 1 17 19:84 16 15. FERK JARENINA 23 3 2 18 11:57 11 16. KOVINAR TEZNO 23 3 0 20 17:108 9 ALUMINIJ - POLI DRAVA PTUJ 3:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Vajda (20.), 1:1 Zelenik (42.), 2:1 Milič (51.), 3:1 Milič (55.) ALUMINIJ: Pernat, Vajda (Ha-bjanič), Mohorko (Prelec), Pšajd, Kučič (Tomanič), Klinc (Očko), Mesarič, Ovčar, Petrovič (Elšnik), Perger, Milič. Trener: Borut Kolar DRAVA: Lovrec, Zelenik, Za-goršek, Brumen, Ramšak, Vršič, Bojnec (Magdič), Fric (Rogina), Vidovič (Prelog), Lovenjak (Šalamun), Bezjak (Koren). Trener: Gregor Beranič. 2. SML, 2. SKL - skupna lestvica Foto: Črtomir Goznik V lokalnem derbiju ekip selekcij U-15 med Aluminijem in NŠ Poli Drava so krajšo potegnili Ptujčani. 1. KRŠKO 35 29 3 3 137:19 90 2. FARMT. VERŽEJ 35 26 1 8 101:47 79 3. NŠ POLI DRAVA 35 23 3 9 114:48 72 4. G. M. JARENINA 35 19 7 9 96:43 64 5. ND DRAVINJA 34 14 6 14 60:52 48 6. POHORJE 34 13 6 15 61:79 45 7. ŽELEZNICAR MB 35 11 10 14 65:84 43 8. ŠMARTNO 1928 33 12 6 15 62:56 42 9. A. E. BISTRICA 34 12 6 16 58:69 42 10. MALEČNIK 35 11 7 17 64:72 40 11. IC PRAH ŠMARJE 34 10 7 17 49:95 37 12. NAFTA 1903 35 9 4 22 50:119 31 13. ŽALEC 35 7 8 20 35:76 29 14. ZREČE 17 0 0 17 4:97 0 JM Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 30. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Domžale - Gorica; SOBOTA ob 18.00: Rudar - Celje; SOBOTA ob 20.00. Zavrč -Triglav; SOBOTA ob 20.05: Luka Koper - Maribor; NEDELJA ob 16.30 Krka - Olimpija 2. SNL PARI 23. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Roltek Dob - AH Mas Tech Ankaran; NEDELJA ob 17.00: Aluminij - Šmartno 1928, Bela krajina - Šenčur, Šampion - Krško, Kalcer Radomlje -Farmtech Veržej 3. SNL - VZHOD PARI 19. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Drava Ptuj - Nafta 1903, Fosilum Šentjur - Aha Emmi Bistrica, Malečnik - Tromej-nik G - Sukič; NEDELJA ob 10.30: Rakičan - Šmarje pri Jelšah; NEDELJA ob 16.30: Odranci - Avto Rajh Ljutomer, Grad - Dravinja Kostroj, Čarda Martjanci - Avto Škafar Beltinci SUPER LIGA PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Središče ob Dravi - Apače, Hajdina - 1A avto Gerečja vas; NEDELJA ob 10.30: Videm - Podvinci Betonarna Kuhar; NEDELJA ob 17.00 Stojnci - Bukovci, Carrera Optyl Ormož - Boč Poljčane MNZ PTUJ 1. razred PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Tržec - Podvinci DS Galun, Rogoznica - Markovci, Leskovec - Skorba; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Dornava Vrtnarstvo Kovačec; NEDELJA ob 16.00: Gorišnica - Cirkulane MNZ PTUJ 2. razred PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Podlehnik - Makole, Slovenja vas - Zgornja Polskava, Oplotnica - Hajdoše, Maj-šperk - Pragersko 75; NEDELJA ob 17.00: Grajena - Polskava Avtoprevozništvo Grobelnik LIGA U-15 24. KROG: NŠ Poli Drava Ptuj - Dravinja (PETEK ob 18.00) Rokomet • 1. A SRL (m), od 7. do 12. mesta 6. KROG: Jeruzalem Ormož - Krško (PETEK ob 19.30) 1. B SRL - MOŠKI 20. KROG: Moškanjci Gorišnica - Mokerc Ig (PETEK ob 19.30); Velika Nedelja Carrera Optyl - Grosuplje (SOBOTA ob 20.00), Slovenj Gradec 2011 - Drava Ptuj (SOBOTA ob 20.00) 1. A SRL (ž), od 6. do 10. mesta 8. KROG: Naklo Peko Tržič - Tenzor DP Logik Ptuj (SOBOTA ob 18.00) Kikboks • 2. turnir za DP na Ptuju Klub borilnih veščin Ptuj v soboto, 26. 4., organizira drugi turnir za državno prvenstvo v kikboksu v disciplinah point fighting in kick light. Tekmovanje bo potekalo v športni dvorani Center na Ptuju. Predtekmovalni dvoboji se bodo začeli ob 11. uri, finalni pa okrog 16. ure. Prijavljenih je približno 180 tekmovalcev in tekmovalk iz 15 slovenskih klubov. Ptujski klub bo v vseh kategorijah zastopalo 20 tekmovalcev. David Breznik Kasaštvo • KD Križevci Pismo o pobratenju s KD Krim Občina Križevci pri Ljutomeru je predana kasaškemu športu. Prve kasaške dirke so bile septembra 1874 prav na območju te prleške občine, ki ima kasača upodobljenega v svojih simbolih, v preteklosti pa je občina Križevci dajala tudi največ rejcev in tekmovalcev s konji kasači v Sloveniji. Pred leti so tamkajšnji kasaški zanesenjaki ustanovili svoje društvo, ki pa v ospredje ne postavlja združevanje članov za tekmovanje s konji, temveč želijo ohraniti rejo konjev kasačev. V križevskem športnem centru so uredili krajšo trening stezo, kjer prirejajo tudi revijalne dirke, ki privabijo vsako leto veliko množico obiskovalcev. Na minuli skupščini Konjeniškega društva (KD) Križevci so novi predsedniški mandat znova zaupali Dušanu Zorku, člani upravnega odbora pa so Jože Sagaj st., Silvester Moleh, Saša Seršen, Vlado Žnidarič, Zvonko Osterc in Mitja Kos. Že pred leti se je občina Križev-ci pobratila z občino Komenda, ki prav tako velik poudarek daje reji konjev kasačev, na nedavnem konjeniškem plesu v gostišču Zorko v Borecih pa je KD Križevci podpisal pismo o pobratenju s KD Krim z Iga pri Ljubljani. Listino sta, ob prisotnosti pobudnika in »botra« pobratenja Mira Pirca podpisala predsednika društev Dušan Zorko in Jože Škulj. Prvo srečanje obeh društev bo 13. julija na kasaških dirkah, ki jih pripravlja KD Krim, štirinajst dni pozneje pa se bodo družili še na kasaški prireditvi v Križevcih. Na tokratnem plesu je križevsko društvo odlikovanje z unikatno upodobljenim konjem podarilo družini Žnidarič iz Stare Nove vas za izjemne dosežke na kasaških dirkah v sezoni 2013. NŠ Niso vsi peleti enako dobri Kurilno olje je iz mode in vse bolj ga nadomeščajo lesna goriva, v zadnjem letu predvsem lesni peleti. Za potrošnika je tako precej zoprno dejstvo, da oznake na vrečah s peleti niso predpisane, zato lahko vsak izdelovalec poudari predvsem tisto, kar je po godu njemu. Na testu so v Zvezi potrošnikov Slovenije pri oceni za označevanje upoštevali tri najpomembnejše podatke, ki bi naj bili zapisani na vsaki vreči s peleti. Vsebnost vode je pomembna za kakovostno izgorevanje peletov. Večina izdelovalcev označuje vsebnost vode v razponu (denimo od 6 do 8 %), ali pa preprosto napišejo, da peleti vsebujejo »manj kot« določeno količino vode. Oznaka "manj kot 10 odstotkov" potrošniku ne pove veliko, saj lahko to po- meni, da takšni peleti komaj presežejo mejo za najnižji kakovostni razred. Peleti so izdelani iz lesa, zato z izgorevanjem ostane pepel, ki ga je treba občasno odstraniti iz peči oziroma posode za pepel. Za peleti, ki sodijo v najvišji razred, ostane manj kot 0,7 odstotka pepela, meja za najnižji kakovostni razred so trije odstotki pepela. Ostanek pepela je Kaj pa les, ki je uporabljen za izdelavo peletov? Nekateri menijo, da so dobri peleti izdelani le iz ene vrste lesa in da je njihova kakovost odvisna od uporabljene vrste lesa. To pa ne drži. Med vzorci, ki so jih testirali v ZPS, so bili le redki izdelani iz ene vrste lesa, vendar to za njihovo kakovost sploh ni pomembno! pomemben tudi zato, ker se lahko začnejo zaradi njega (in preveč vode) v peči na- birati obloge oziroma tako imenovana žlindra, ki lahko bistveno vpliva na delovanje peči in zahteva pogostejše čiščenje. Tretja oznaka, ki ne bi smela manjkati na nobenem pakiranju (najdemo pa jo zelo redko), je kakovostni razred, v katerega sodijo peleti. Po standardu SIST EN 149612:2011 poznamo tri kakovostne razrede: A 1, A 2 in B. Peleti so lahko uvrščeni v katerega od njih, če izpolnjujejo vse predpisane kriterije - poleg vsebnosti vode in pepela so med najpomembnejšimi še mehanska obstojnost, energijska vrednost in gostota nasutja. Praviloma velja, da so omenjeni kriteriji medsebojno povezani, kar pomeni, da peleti z veliko vsebnostjo vode in visokim deležem pepela po izgorevanju praktično ne morejo doseči ustrezne kakovostne meje tudi po drugih treh kriterijih, opozarjajo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Kolofon Priloga Simfonija lesa, 25. april 2014: Urednica priloge: Simona Meznarič Sestavki in fotografije: Črtomir Goznik, Simona Meznarič, Patricija Kovačec, Jože Mohorič Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič CGP in tehnično urejanje: Daniel Rižner 2 SIM£OfliiAPSAliSlilla priloga Štajerskega tednika Lesena, PVC ali aluminijasta? Veliko ljudi se pri gradnji ali prenovi hiše sreča z vprašanjem, kakšna vrata ter okna kupiti in jih vgraditi v stanovanjsko hišo. Na tržišču se ponuja več materialov: les, PVC, aluminij in kombinacija aluminija in lesa. Les je naravni material in kot tak ima prednost pred PVC, ki je ekološko manj primeren. Če pa se zaradi cene odločimo za PVC-okna, se odločimo za kakovostnega proizvajalca. Prav tako je konstrukcija lesenih oken drugačna od PVC-oken. Ta so narejena iz profilov, ki imajo različno število komor in ojačitve v notranji strukturi, zato je tudi kakovost teh profilov lahko različna. Če smo zagovorniki naravnih materialov, se lahko odločimo za vgradnjo lesenega okna, ki ga na zunanji strani varuje profil iz aluminija. Takšno okno združuje prednosti lesenega okna - toplino lesa, dobro toplotno izolacijo, dimenzijsko stabilnost, visoko obstojnost, zaščito lesa pred UV-žarki, pojavom zmrzali in vročino. Zrak med lesenim in aluminijastim profilom omogoča tudi dobro prezračevanje. Najpomembnejši sta kakovost izdelave in vgradnje Napredni materiali in sodobni tehnološki postopki omogočajo izdelavo kakovostnih oken ne glede na vrsto osnovnega materiala. Tako dosegajo okna iz različnih materialov že zelo podobne vrednosti zvočne in toplotne izolativnosti. Ko se odločate, katera okna izbrati, je prav zato dobro vedeti, da je treba poleg kakovostnega proizvoda in montaže upoštevati tudi arhitekturno zasnovo ter vrsto gradnje. Z ustrezno in pravilno izbrano zasteklitvijo boste prihranili tudi do 70 % pri stroških ogrevanja in hlajenja. V sodobnem času, ko praviloma vgrajujemo okna z dvojno zasteklitvijo in plinskim polnjenjem ali trosloj-na okna, predstavlja okvir okna šibki člen pri toplotnih izgubah. Pri zamenjavi stavbnega pohištva se pojavlja namreč največ napak prav pri vgradnji oken in še tako kakovostna zasteklitev ter okvir z najboljšimi lastnostmi ne moreta zagotoviti dobrih izo-lativnih lastnosti okna, če okvir ne tesni. Če smo izbrali pravilno zasteklitev, okno pravilno vgradili in poskrbeli za ustrezno prezračevanje, lahko govorimo tudi o tehnični in ekoloških prednostih in slabostih posameznih okvirjev. Življenjska doba oken Primerjava življenjske dobe oken iz lesa in PVC ni enostavna, ker je življenjska doba pojem, ki ga je zelo težko določiti. Proizvajalec oken mora opredeliti, kako dolga je življenjska doba okna. Ži- vljenjska doba ne pomeni, da izdelek v tem obdobju popol- noma propade, temveč pomeni obdobje, v katerem na izdelku naj ne bi prišlo do večjih sprememb. Zaradi tega je zelo pomembno vzdrževanje, zlasti pri lesenih oknih, zato imajo okna iz PVC pri vzdrževanju neko prednost. Trajnost oken iz PVC je prvenstveno odvisna od kakovosti profila, saj so bili prvi profili, ki so prišli na trg, nagnjeni k spreminjanju barve. Tako nekateri kakovostni proizvajalci dajejo do 10 let garancije, da profili ne bodo spremenili barve. V glavnem pa je pri vseh proizvajalcih oken iz PVC zelo težko dobiti garancijo glede obstojnosti barve. Po navadi kupce odpravijo z razlago, da imajo okna "dolgo" življenjsko dobo, kar pa je lahko zelo relativen podatek. MIZARSTVO VUK IZ MAJSPERKA VAM IZDELA KAKOVOSTNO POHIŠTVO PO MERI Opremljanje stanovanja ali hiše zahteva preudarne odločitve. Notranja oprema mora biti kakovostna in funkcionalna, predvsem pa nam mora biti všeč. Čeprav je število pohištvenih centrov iz tujine v porastu, trendi kažejo, da se vse več ljudi odloča za izdelavo pohištva po meri. Takšno pohištvo ne le, da je bolj kakovostno, izdelano je po merah in željah vsakega posameznika. Da se vse več ljudi odloča za izdelavo pohištva po meri, nam je potrdil tudi Fredi Vuk, lastnik podjetja Mizarstvo Vuk iz Maj-šperka. Družinsko podjetje, ki prisega na kakovost in tradicijo in ki bo v naslednjem letu praznovalo 30-letnico obstoja, je davnega leta 1985 ustanovil njegov oče. Sam je očetovo delo spremljal že od otroštva, z njim rastel in ga pred približno štirimi leti, ko se je oče upokojil, tudi prevzel. Referenčna lista podjetja je dolga, v preteklosti so med drugim opremili številne priznane gostinske lokale in hotele po vsej Sloveniji, sicer pa so specializirani za notranjo opremo stanovanj in hiš. Po meri in na željo strank izdelajo vrata, stopnice, kuhinje, mize, spalnice, garderobne sobe in vse ostalo pohištvo. Kot nam je povedal Fredi Vuk, vsaki stranki prisluhnejo, se ji v največji možni meri posvetijo in prilagodijo. Praksa kaže, da nekateri pridejo z že izdelano idejo o tem, kakšno naj bi bilo njihovo pohištvo, drugi niso povsem prepričani in se zato prepustijo svetovanju. Največ je tistih, ki vedo, kaj bi radi ter po posvetu najdejo pravo rešitev. Vuk je prepričan, da mora biti pohištvo kakovostno in funkcionalno, hkrati pa mora dobro izgledati, da se v prostoru, kjer bivamo, dobro počutimo. Kot pravi, praksa kaže tudi, da je ljudem pomembno, da se pohištvo ujema oziroma sklada med seboj. Vse več je naročil, ko se stranke odločijo svoje bivalne prostore opremiti z eno ali dvema vrstama lesa v kombinaciji. Tako se vrata ujemajo s pohištvom v predsobi, kuhinji, dnevni sobi, kopalnici in podobno. Večina strank si želi sodobno pohištvo, nemalo pa je tudi takih, ki prisegajo na klasiko in stilsko pohištvo. Kolektiv podjetja Vuk, ki trenutno redno zaposluje osem ljudi, se prilagodi tako enim kot drugim. »Tisti, ki vedo, kaj hočejo in želijo zaključeno zgodbo, se obrnejo na nas,« je prepričan lastnik podjetja in pravi, da veleprodajnih pohištvenih centrov ne doživlja kot konkurenco. Po njegovih besedah je pohištvo, izdelano po meri, gledano s stališča kakovosti veliko ugodneje kot tisto, kupljeno v trgovskih centrih. »Izdelava pohištva po meri vsekakor ni dražja kot nakup že izdelanega pohištva, predvsem če pri tem še upoštevate kakovost, ki jo pri nas za- gotavljamo,« zaključuje Fredi Vuk. (PR) www.mizarstvo-vuk.si SIMFONIJA LESA, oglasna prjl|g|Š|jerskgg|jgd|ika 3 A KURIV A rru PELETI SAVA PREMIUM SESTAVA: Smreka: 70% Bukev: 30% Kurilna vrednost: 5,38 kWh Pepel: 0,88 Vsebnost vlage: 8 % Pakirano: 15kg Na paleti je 70 vreč 1050 kg CENA Z DOSTAVO | BIO PELETI CENA Z DOSTAVO PALETA 257,24€ PALETA 251,99€ CENA ZA NAD 6 TON 234,99€ PALETA VREČA 246,74€ 3,52€ SESTAVA: Bukev: 70% Smreka: 30% Kurilna vrednost: 5,2 kWh Pepel: 0,94% Vsebnost vlage: 8% Pakirano: 15kg Na paleti je 72 vreč 1080 kg PALETA VREČA 275,39€ 3,82€ PALETA VREČA 269,99€ 3,75€ |CENA ZA NAD 6 TON 244,99€ PALETA VREČA 264,59€ 3,67€ BUKOVI PELETI-CR0PELLETS SESTAVA: T Bukev. 90% Smreka: 10% I Kurilna vrednost: 5,28 kWh F Pepel: 0,7% Vlaga: do 10% Pakirano: 15kg Na paletije66vreč 990 kg F ^ „ \ CENA Z DOSTAVO SMREKOVI PELETI - AVSTRIJSKI SESTAVA: Smreka: 100% Kurilna vrednost: 5kWh Pepel: do 0,7% Vlaga: do 10% Pakirano: 15kg Na paleti je 72 vreč 1080 kg 282,14€ 4,27€ 1T MENAbAUHTON^^^^I HI279F9k!€B PALETA VREČA 277,19€ 4,20€ 2-5T Ï CENA ZA NAD 6 TON ■ 274,99€ >6T PALETA VREČA 272,24€ 4,12€ PALETA VREČA 340,19€ 4,72€ PALETA VREČA 334,79€ 4,65€ |CENA ZA NAD 6 TON 304,99€ \\ Zakaj je sedaj najboljši cas za nakup peletov? Čeprav se ozračje segreva in se poslavljamo od kurilne sezone, saj smo že dobro zakorakali v pomlad, pa je vseeno sedaj pravi časza nakup peletov. Morda boste dejali, zima in z njo nova kurilna sezona je še daleč, pa vendar... V tem času vam pelete ponujamo po akcijskih cenah in je nakup v tem času najcenejši. Najugodnejši čas za nakup peletov jetako od meseca aprila do konca poletja, po tem času začne cena zopetnaraščati. Kljub temu, da morajo peleti ves čas ustrezati kvaliteti in standardom, ki jih predstavljajo, pa je vseeno kvaliteta peletov v pomladno poletnem času boljša kot v času kurilne sezone. V tem času so kapacitete peletov dovolj velike, da se lahko oskrbite z njimi, čakalna doba za dostavo pa ni dolga. V času kurilne sezone pa se pogosto zgodi, da se čakalna doba za pelete podaljša in ne dobite pravočasnoželjene kurjave. Navedli smo kar nekaj razlogov, zakaj je sedaj pravi čas za nakup peletov. V kolikor se boste odločili za nakup, vam pelete pripeljemo na vaš dom intako poskrbimo, da so peleti v najkrajšem možnem času na vašem dvorišču. Pelete plačate ob dostavi vozniku, ki vam prinese račun. Poleg peletov vam nudimo tudi brikete, drva, premog, peči... Jiir^JaiSfc. Wood-Mizer strojna oprema za gradnjo lesenih hiš Z razumno investicijo v obdelovalni stroj lahko začnete ali razširite svoje zmožnosti pri izdelavi lesenih hiš ali brunaric. Podjetje Wood-Mizer je svetovno uveljavljen proizvajalec lesnoobdelovalnih strojev in opreme že od leta 1982. Svojo proizvodnjo imajo na treh lokacijah v ZDA ter na Poljskem, proizvode pa tržijo s široko razvejano mrežo zastopstev, med katerimi je tudi predstavništvo FAMTEH, d. o. o. v Sloveniji in na Hrvaškem. Vodilni Wood-Mizerjev proizvod so tračne žage posebnih konstrukcijskih izvedb, ki uporabljajo izjemno tanke tračne liste.Tračne žage odlikuje njihova mobilnost ter izjemno enostavno in zanesljivo upravljanje. Uporaba tankega 2 mm tračnega lista je razlog za odločno boljše izkoristke razreza kakor tudi bistveno manjši del odpada - žagovine v primerjavi s klasičnimi tračnimi žagami, ki uporabljajo liste debeline od 6 do 8 mm. Tračna žaga Wood-Mizer LT 15 je namenjena fleksibilni rabi v poklicne namene ali kot nepogrešljiv stroj vsake uspešne kmetije. Posebna konstrukcijska izvedba omogoča razrez hlodovine poljubnih dimenzij. Hlod z nakladalnimi vilicami zelo lahko vpnemo na postelje in razrez se s pritiskom na gumb lahko prične. Motorne izvedbe žage so lahko tri, in sicer 7,5 kW elektromotor, 16KM bencinski ali celo 10KM dizelski motor. Operater z lahkoto nadzira in vodi agregat po vsej dolžini reza, pri čemer je opcijsko možna tudi avtomatska nastavitev debeline posameznega odreza. Ta se enostavno vnese prek operacijskega panela. Pomik agregata je lahko ročen ali elektrificiran. Stroj je odlična izbira za vse, ki želijo lesu dodati novo vrednost. Wood-Mizer pa od junija 2010 nudi tudi drugo strojno opremo za izdelavo brunaric. Kot nadgradnjo žage LT 15 so izdelali tudi rezkalni agregat MP 100, ki se enostavno namesti na postelje žage. Srce agregata so štirje noži in električni pogon moči 4 kW. Z uporabo različnih nožev lahko izdelamo praktično vse geometrije v lesu, potrebne za gradnjo brunarice. Do danes je bilo v Evropi prodanih že več kot 6000 strojev, ki jim bo prav tako mogoče dodati nov rezkalni agregat, bodisi na obstoječe ali novo dodatno postelje. S takšno opremo boste postali resen in kompetenten proizvajalec elementov za moderno lesno gradnjo.Vaša investicija pa vam bo povrnjena v izjemno kratkem času, zato ne oklevajte in pokličite generalnega zastopnika tračnih žag Wood-Mizer za SLOVENIJO: FAMTEH, d. o. o. Gačnikova pot 2 2390 Ravne na Koroškem Slovenija Tel: +386 262 04 232, 230 Faks: +386 262 04 231 Splet: www.famteh.si GSM: +386(0) 31 775 999; +386(0)51 202 666 E-pošta: info@famteh.si (PR) ^ FAMTEH. Ravne na Koroškem NAROČITE BREZPLAČNI KATALOG ! 031 - 775 - 999 1T 1T 4 Pologa Štajerskega tednika Eko sklad subvencionira tudi nakup kotlov na biomaso Novi, letošnji razpis (javni poziv) eko sklad subvencije za leto 2014 je že aktiviran in med drugim omogoča tudi subvencioniranje nakupa kotlov na lesno biomaso (gre za razpis 24SUB-OB14 za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinko- Višina subvencioniranja kurilnih naprav na biomaso Višina nepovratne finančne spodbude znaša do 25 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot: - 2.000 € za kurilno napravo na sekance, pelete oziroma kurilno napravo s kombinirano kurjavo na lesno biomaso ali peletno peč z vodnim toplotnim prenosnikom (kamin); - 1.500 € za kurilno napravo na polena. 1A CDESHSrU Vfinuooi STAVBNO POHIŠTVO - Okna in vrata iz umetne mase - Lesena okna in vrata - Notranja vrata - Garažna vrata - Notranje in zunanje police - Senčila (rolete, komaniki, notranje in zunanje žaluzije, lamelne zavese in markize) Storitve: - Brezplačno svetovanje tudi na domu z iz mera m i - Prevoz in montaža - Pri menjavi stavbnega pohištva, staro odpeljemo brezplačno - Servisne usluge zagotovljene VVINDOOR d.o.o. | Industrijska ul. 4, 9220 Lendava - Lendva Tel.: 040-717-067 | Internet: www.windoor.si | E-mail: info@windoor.si Odprto od ponedeljka do petka: od 8:00 do 16:00 vitosti stanovanjskih stavb). Javni poziv sicer zajema več ukrepov; med drugim je tako subvencionirana tudi vgradnja solarnega ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi, vgradnja kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na biomaso, vgradnja toplotne črpalke itd. Skupna višina sredstev eko sklad razpisa za razpis 24UB-OB14 znaša 15.000.000 evrov. Upravičene osebe za subvencijo so: lastnik nepremičnine, eno- ali dvostanovanjske stavbe ali stanovanja v tri- in večstanovanjski stavbi, kjer bodo izvedeni ukrepi, ki so predmet javnega poziva, ali solastnik s pisnim soglasjem drugih solastnikov ali imetnik stavbne pravice na nepremičnini, kjer bo naložba izvedena (v nadaljevanju: lastnik); ožji družinski član (zakonec, zunajzakonski partner, otroci oziroma posvojenci, starši ali posvojitelji) lastnika z njegovim pisnim dovoljenjem; najemnik eno- ali dvostano-vanjske stavbe ali stanovanja v tri- in večstanovanjski stavbi s pisnim dovoljenjem lastnika. Več informacij je na spletni strani www.ekosklad.si TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO d.o.o. KEMIKALIJA, Zagrebška 30, 2251 Ptuj, _tel.: 02/78-37-621, 02/78 85 000_ KEMIKALIJA, Zabovci 4b, tel.: 02/76-63-951 Se priporočamo s svojimi storitvami: - mešalnica fasadnih barv in ometov - mešalnica mobihel 2K in metalik - mešalnica tesarol in helios barve v vseh niansah - čistila in spreji za odstranjevanje madežev Od svetovanja izkušenih strokovnjakov do kakovostne izvedbe Naitors, d. o. o., je podjetje, ki se ukvarja s prodajo in montažo stavbnega pohištva. Njihovi prodajni artikli so: • okna (PVC, LES in ALU), • vhodna vrata (PVC, LES in ALU), • vhodna vrata - energetsko varčna (ALU), • senčila (rolete, žaluzije ...), • garažna vrata in industrijska vrata, • okenske police, • steklene fasade (ALU), • zimski vrtovi (PVC, ALU). V podjetju Naitors, d. o. o., so zaposleni strokovnjaki, od katerih večina na tem področju zelo uspešno dela že 10 let in več. Ta podatek jim daje kompetenco, da bo stranka dobila tisto, kar potrebuje. Strokovnjaki podjetja ji bodo znali svetovati, kakšna izvedba jezanjo najboljša ter bo na koncu tudi kakovostno izvedena. Okna Pri nakupu oken se odločamo med naslednjimi karakteristikami oken, ki so NAI/ORS OKNA - VRATA D.O.O. SENČILA dvokrilno okno brez pokončnika dvokrilno okno s pokončnikom in fiksno nadsvetlobo fiksna okna prilagojenefunkcionalnosti in načinu vgradnje v prostoru: • levo ali desno odpiranje oken, • enokrilna ali dvo-krilna okna, • okna s pokončnikom ali brez pokončnika, • simetrična ali nesimetrična okna, • standardneali nestandardne oblike. Z različno dodatno opremo lahko izboljšajo funkcionalnost in izgled oken. Izbirate lahko med okrasnimi križi (masivni, dunajski, medeninasti, snemljivi, okvirni), pololivami (različnih oblik, barv in kakovostnih razredov; po funkcionalnosti: osnovne varnostne, snemljive in na V podjetju Naitors, d. o. o., z odločitvijo za uporabo njihovih storitev strankam poleg proizvodov vrhunske kakovosti zagotavljajo tudi celoten servis. Ta zajema strokovni nasvet in pomoč pri tehnični uresničitvi želja strank, izdelavo podrobnih načrtov in analiz možnih rešitev, svetovanje na samem objektu, prevoz in seveda vgradnjo. Možnost pridobivanja eko subvencij. OKNA - VRATA - GARAŽNA VRATA Naitors, d. o. o. Hardek 34 g, 2270 Ormož www.naitors.si tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204 - brezplačno svetovanje - brezplačne izmere - brezplačna ponudba - strokovna vgradnja - tehnično dovršeni izdelki ZELO UGODNO dvokrilno okno s pokončnikom asim. zaklep), policami (širok izbor standardnih in stilsko oblikovanih polic) in komarniki (fiksni, drsni ali v roloju). Balkonska vrata Za vrata veljajo enake karakteristike kot za okna, le da so drugačnih dimenzij. Pri stiku vrat s tlemi lahko izbirate med nizkim aluminijastim pragom ali standardnim lesenim pragom. (PR) petek • 25. aprila 2014 Šport mladih, rekreacija Štajrnhi 15 Rokomet • Turnir veteranov Turnir z mednarodno noto V soboto, 12. 4., je v sklopu praznovanja krajevnega praznika v Veliki Nedelji potekal veteranski turnir. Na njem je sodelovalo osem moških in tri ženske ekipe, tudi iz sosednje Hrvaške. Poleg prijetnega druženja je imel turnir tudi tekmovalni značaj. Pri moških so slavili domačini, pri ženskah pa Ptujčanke. Rezultati, veterani: Velika Nedelja - Gorišnica 15:12, Ormož - Čakovec 12:10, Ptuj -Pomurje 10:6, Koroška - Ribnica 12:11, Velika Nedelja -Pomurje 13:6, Ormož - Ribnica 8:7, Gorišnica - Ptuj 12:11, Čakovec - Koroška 7:13, Koroška - Gorišnica 15:10, Velika Nedelja - Ormož 9:8, Pomurje - Čakovec 6:8, Ptuj - Ribnica 13:10, Gorišnica - Ormož 8:9, Koroška - Velika Nedelja 10:15. Vrstni red: 1. Velika Nedelja, 2. Koroška, 3. Ormož, 4. Gorišnica, 5. Ptuj, 6. Ribnica, 7. Čakovec, 8. Pomurje. Naj vratar: Andrej Vaupo-tič (Velika Nedelja). Naj strelec: Miha Hendler (Koroška, 17 zadetkov). Naj igralec: Tihomir Pajic (Čakovec). Rezultati, veteranke: Ptujčanke - Koroška 13:3, Ne-delišče - Koroška 10:1, Ptuj-čanke - Nedelišče 10:5. Vrstni red: 1. Ptujčanke, 2. Nedelišče, 3. Koroška. Naj vratarka: Maja Pogo-revčnik (Koroška). Naj strelka: Edita Pučko (Ptujčanke, 8 zadetkov). Naj igralka: Nataša Vrček (Nedelišče). Ur Lokostrelstvo Vse v zlato! Z lokostrelskim pozdravom »Vse v zlato!« se je 19. 4. v Ankaranu začelo 20. odprto lokostrelsko tekmovanje Združenja slovenskih častnikov. Lokostrelska ekipa OO ZSČ Ptuj se je udeležila omenjenega tekmovanja že devetnajstič zapored. Tekmovanja so se udeležile ekipe in posamezniki iz organizacij Zveze slovenskih častnikov in Slovenske vojske. Konkurenca je bila močna, saj so bili med tekmovalci tudi člani državne lokostrelske reprezentance in lokostrelske reprezentance Slovenske vojske. Tekmovalo je 35 lokostrelcev v 12 ekipah. Ekipa Območnega združenja slovenskih častnikov Ptuj je osvojila 6. mesto v ekipni razvrstitvi. Za ekipo OO ZSČ Ptuj sta že devetnajsto leto zapored pod mentorstvom stotnika Darka Skoka tekmovala stotnik Marjan Kokol in štabni vodnik Robert Te-ment. V posamični razvrstitvi je 1. mesto osvojil Gašper Cehner iz ZSČ Koper s 171 krogi in 27 centri, 2. mesto Brina Božič iz ZSČ Koper s 170 krogi in 28 centri ter 3. mesto Staš Modic iz 16. BNZP s 169 krogi in 25 centri. Naši lokostrelci so dosegli naslednje rezultate: 17. mesto stotnik Marjan Kokol s 155 krogi in 13 centri, 19. mesto štabni vodnik Robert Tement s 149 krogi in 10 centri ter 21. mesto stotnik Darko Skok s 144 krogi in 9 centri. Ekipa se skupaj s štabnim vodnikom Zoranom Štalcer-jem že pripravlja na predstavitev lokostrelstva ob dnevu odprtih vrat v vojašnici Vin-cenca Repnika v Slovenski Bistrici v maju. Dosežen uspeh ekipe v Ankaranu je obenem velika motivacija za nadaljnje delo in povod za udeležbo na omenjenem tekmovanju tudi v letu 2015. Ur Ekipa OO ZSČ Ptuj: Robert Tement, Darko Skok in Marjan Kokol Karate • Šolska liga Ptujski karateisti so se v soboto, 5. aprila, udeležili 4. kroga šolske lige v Rogaški Slatini. Tekmovali so v katah, borbah in katah ekipno ter v dvajsetih nastopih osvojili kar 15 medalj. V katah so 3. mesto osvojili Aleš Prigl, Matic Peternelj, Tilen Murko, Krištof Križanec, Kaja Grajfoner in Zala Horvat. Drugo mesto je osvojila Zoja Šprah, prvo pa z odlično predstavo Bastian Jerenko ter Ela Valenko. Medalje so si priborili tudi v borbah, in sicer za tretje mesto Patrik Murko, za drugo mesto Krištof Križanec in za prvo mesto Tilen Murko. Tokrat so na tekmovanju sodelovale kar tri ekipe iz Karate-do kluba Ptuj. Ekipa mlajših dečkov (Anej Šmid Cafuta, Jure Sluga, Bastian Jerenko) je osvojila prvo mesto, prav tako ekipa starejših deklic (Ela Valenko, Zoja Šprah in Zala Horvat). Ekipa starejših dečkov je osvojila drugo mesto. Ur Nogomet • Turnir Europouse v Franciji Lepa športna in življenjska izkušnja za mlade ptujske nogometaše Saint-Cyr-sur-Loire je partnersko in pobrateno mesto Ptuja, kjer na njihovem mednarodnem turnirju v zadnjih letih redno nastopajo mladi igralci Nogometne šole Poli Drava Ptuj. Letos so na tekmovanju Europousse 2014 sodelovali otroci v starostni skupini U-11, ki jih je kot trener vodil Domen Zver, medtem ko je ptujsko delegacijo spremljal tudi župan Štefan Čelan. Na turnirju v Saint-Cyru je sodelovalo 24 ekip. Ptujčani so prvi dan zabeležili dva neodločena izida in zmago ter so se uvrstili v finalno divizijo turnirja, kjer se je igralo za končno razvrstitev od 1. do 12. mesta. Drugi dan tekmovanja so imeli ptujski nogometaši precej smole, v nekaterih tekmah pa jim je zmanjkal Ptujska delegacija v Franciji tudi kanček športne sreče. V nadaljevanju so na sedmih tekmah zabeležili dve zmagi in dva remija ter doživeli tri poraze. S tem izkupičkom so na koncu osvojili zelo solidno 7. mesto. S kančkom sreče bi lahko bili tudi veliko višje, kar so si glede na prikazane igre tudi zaslužili. Mladi člani NŠ Poli Drava Ptuj so ob tem v Franciji sklenili veliko novih prijateljstev, ki so v tem obdo- bju razvoja pomembnejša kot sam priigran rezultat. To je bila največja zmaga za mlade ptujske nogometaše v Franciji, kjer so si v Parizu ogledali tudi Eifflov stolp. Celotno potovanje in različne zgodbe bodo igralcem NŠ Poli Drava Ptuj ostali v večnem spominu in jim bodo predstavljali spodbudo za še bolj zagnano delo v prihodnosti. David Breznik Nepozaben obisk Pariza: v ozadju Eifflov stolp Rezultati, predtekmovalni del: NŠ Poli Drava - US Pontiose 0:0 NŠ Poli Drava - JS Mettray 0:0 NŠ Poli Drava - Saint Cyr 2 1:0 Finalni del: ■ Etoile Bleue St Cry 0:4 ■ Olympique Senseem 1:1 ■ Estac Troyes 1:2 ■ JS Ludiose 1:1 ■ US Quimperle 1:0 ■ JS Ludoise 0:1 As Monts 9:8 (po streljanju 11-m, redni del NS Drava Ptuj ■ NŠ Drava Ptuj ■ NS Drava Ptuj NŠ Drava Ptuj ■ NŠ Drava Ptuj ■ NŠ Drava Ptuj NŠ Drava Ptuj 1:1) NŠ POLI DRAVA PTUJ: Anton Anželj, Svarun Čelan, Vid Jeromel, Jure Jevtovič, Matija Bojnec, Andrej Majnik, Klemen Mlakar, Na-stja Perger, Erazem Petrovič, Luka Pišek, Lan Sket, Nik Vrbnjak; trener: Domen Zver; spremljevalec: Branko Arnuš. Domen Zver, trener NŠ Poli Drava Ptuj: »Turnir Europousse 2014 je bila čudovita izkušnja ne le za igralce kot posameznike, ampak tudi za ekipo kot celoto. Tristo mladih športnikov iz Nemčije, Francije, Cipra in Slovenije je na dva dni trajajočem turnirju spoznavalo različne kulture, navade in predvsem različne pristope ter stile nogometne igre. Igralci NŠ Poli Drava Ptuj so, zavedajoč se, da v 1500 kilometrov oddaljenem Saint Cyru predstavljajo našo nogometno šolo, Ptuj in ne nazadnje tudi Republiko Slovenijo, delovali kot homogena celota, ki se je izkazala v disciplini, borbenosti in širokem nogometnem znanju. Ker je v turnirskem sistemu tekmovanja za uvrstitev na sam vrh, zraven naštetih vrlin, potrebna tudi naklonjenost fortune, ki je tokrat nismo imeli, smo tekmovanje končali na vseeno dobrem sedmem mestu. Dogodek, ki je sodelujoče obogatil z nepozabnimi doživetji in ponudil zraven vsega še obilo zabave, bo za vedno ostal v lepem spominu naših mladih nogometašev.« Štefan Čelan, župan MO Ptuj: »Tisto, kar me najbolj veseli, je to, da so se med fanti stkale izredno pristne prijateljske vezi. Čudovito je bilo videti to prijateljstvo med našimi gostitelji in našimi otroki. Vzdušje je bilo prav posebno: ko je igrala naša ekipa, so zanjo navijali njihovi francoski gostitelji, ko pa so igrali domačini, so za njih prav tako zelo bučno navijali naši mladi fantje.« Šolski šport • Šah Najvišje učenke OŠ Gorišnica Na Bledu je potekalo ekipno državno prvenstvo osnovnošolcev v kategoriji učenk in učencev do 9 in do 12 let. Skupaj se je zbralo 68 ekip, med njimi tudi sedem s ptujskega območja. K tej številki je največ dodala OŠ Ljudski vrt Ptuj, ki je nastopila z dvema ekipama pri učenkah in tremi ekipami pri učencih, oboji v kategoriji do 12 let. Tudi OŠ Gorišnica pri učenkah in OŠ Žetale pri učencih sta tekmovali v isti starostni kategoriji. Pri učenkah so bile ekipe tričlanske, pri učencih pa štiričlanske z možnostjo rezerv. S 5. mestom so se najbolje odrezale učenke OŠ Gorišnica v postavi Nika Kralj, Brina Kolarič, Maša Rižnar in Saša Arnuš. OŠ Ljudski vrt 1 v postavi Iva Vidovič, Maja Leskovar in Pia Kramberger je osvojila 7. mesto, OŠ Ljudski vrt 2 v postavi Barbara Kokol, Zala Šoškič in Nataša Žitnik pa je osvojila 10. mesto med 13 sodelujočimi ekipami. Po posameznih šahovnicah so se med deset najboljših uvrstile: na prvi šahovnici Nika Kralj (OŠ Gorišnica, 3.) in Barbara Kokol (OŠ L. vrt 2, 7.), na drugi šahovnici Maja Leskovar (OŠ L. vrt 1, 5.) in Brina Kolarič (OŠ Gorišnica, 9.) ter na tretji šahovnici Pia Kramberger (OŠ L. vrt 1, 3.), Maša Rižnar (OŠ Gorišnica, 4.) in Nataša Žitnik (OŠ L. vrt 2, 9.) Največja konkurenca je bila v skupini učencev do 12 let, kjer je nastopilo kar 33 štiričlanskih ekip. Med »ptujskimi« je bila z 18. mestom najboljša ekipa OŠ Žeta-le v postavi Jernej Kos, Nejc Bu-tolen, Amalija Skok in Klemen Korez. Prav Amalija Skok je bila s 5 točkami iz 6 partij med žetalsko četverico najboljša. Prva ekipa OŠ Ljudski vrt v postavi Naj Pivec, Nino Šegula, Vito Levstik in Jure Kramberger je osvojila 23. mesto, druga ekipa OŠ Ljudski vrt v postavi Anton Anželj, Nik Kaisesber-ger, Žan Pšajd in Josip Tasovac je bila 29., 31. mesto pa je pripadlo tretji ekipi OŠ Ljudski vrt v postavi Rene Kokot, Jan Trafela, Gašper Turk, Aljaž Kelc in Alen Jambri-ško. Na prvi in drugi šahovnici se nobenemu od ptujskih učencev ni uspelo uvrstiti med deset najboljši, je pa odlično 3. mesto med učenci osvojila Amalija Skok na tretji šahovnici, ob njej pa je 9. mesto zasedel še Žan Pšajd iz OŠ Ljudski vrt 2. Na četrti šahovnici je 10. mesto osvojil Aljaž Kelc iz OŠ Ljudski vrt 3. Silva Razlag 16 Štajerski Šport, šport mladih, rekreacija petek • 25. aprila 2Q14 Tek miru 2014 Pomembno sporočilo miru in razumevanja Nadaljevanje s 1. strani Organizacija teka miru v Sloveniji je bila pod taktirko Tomaža Pivca, ki je bil zadovoljen s prireditvijo: »Ob 9. uri smo se na ptujskem pe-šmostu srečali s tekači mednarodnega teama in družno nadaljevali tek po Ptuju. Ptuj je bil za osrednjo prireditev izbran premišljeno, saj mesto nosi naziv cvet miru Šri Činmoja. Vesel sem, da je 600 otrok ptujskih osnovnih šol in tudi nekaj varovancev Doma upokojencev doživelo to prireditev. Naprej smo tekli proti Cankovi, vmes smo se ustavili v Juršincih, Cerkvenjaku in Svetemu Juriji ob Ščavnici. V sredo je ekipa prečkala mejo z Avstrijo, tek pa se bo letos nadaljeval vse do oktobra, ko bo zaključek v Beogradu,« je povedal Pivec, ki je nekaj besed povedal tudi o namenu teka in plamenici, ki jo tekači nosijo. »Plamenica simbolizira notranje stremljenje, notranjo željo po miru, harmoniji in medsebojnem povezovanju. Namen teka je prenašanje tega sporočila iz roke v roko, iz države v državo. Vsak v plamenico da svojo željo za mir in s tem na- Foto: Črtomir Goznik Od Rance do Mestnega stadiona je na čelu mednarodnega teama tekačev tekel Dejan Zavec, ki je ambasador teka miru v Sloveniji. redi prvi korak k svetovnemu miru. Tega ne moremo narediti globalno, lahko pa začne vsak pri sebi. Vsak mora najprej pri sebi vzgojiti vrednote miru, prijaznosti, medsebojnega sodelovanja, potem jih lahko širi naprej.« Tomaž Pivec je za konec nekaj povedal še o letošnjem teku v Sloveniji: »Letos je tek potekal po vzhodnem delu Slovenije, po Štajerski in Pre-kmurju. Odziv je bil dober, saj so bili številni pripravljeni sodelovati. Povedati moram, da gre pri organizatorjih za same prostovoljce in da je vsakršna pomoč zaradi tega še toliko bolj dobrodošla. Lahko gre za majhno stvar, a je včasih pomembnejša sama gesta pripravljenosti pomagati.« JM Konjeniški šport • Velikonočne kasaške dirke v Ljutomeru Pet zmag ostalo doma, junak Jože Sagaj Na uvodnih letošnjih kasaških dirkah v Ljutomeru je v izjemno težkih tekmovalnih pogojih - vseskozi je močno deževalo - nastopilo 57 kasačev, ki so se pomerili v sedmih točkah sporeda. S petimi zmagami so bili najbolj prepričljivi domačini, dve najvišji mesti pa sta odšli v Ljubljano. Junak prireditve je bil Jože Sagaj ml. (KK Ljutomer) s tremi osvojenimi prvimi mesti, njegovo zmagoslavje pa sta dopolnila še voznika iz domačega kluba - Primož Kristl in Darko Sodec). Ob zmagovalnih vožnjah je Sagaj z 9-letnim žrebcem italijanskega registra (Lambert Sas) na 1600 metrov dolgi stezi dosegel tudi najhitrejši čas dneva - 1:16,2. V rej-ski dirki tradicionalne pasme ljutomerski kasač je na 2100 metrov nekoliko presenetljivo zmagal 6-letni žrebec Florko (Darko Sodec, KK Ljutomer) in ugnal prva favorita te dirke Dakota (Milan Žana, KK Komenda) in Leonidasa OZ (Rene Hanžekovič, KK Ljutomer). REZULTATI: 1. dirka za 3- do 14-letne kasače, 1600 metrov, zaslužek do 4000 EUR: 1. Morfej Peški V osrednji točki velikonočnih dirk tradicionalne pasme ljutomerski kasač je slavil Florko (št. 1) pred Dakotom (2). (Dolinšek, Stožice Ljubljana) 1:17,1, 2. Melissa (Jo. Sagaj ml.) 1:17,4, 3. Ares M (Antolin, oba Ljutomer) 1:17,5. 2. dirka za 3- do 14-letne kasače, 1600 metrov, zaslužek do 90 EUR: 1. Keabro Vita (Jo. Sagaj ml.) 1:20,3, 2. Dante MS (Seršen) 1:20,6, 3. Lemon Ice (Moleh, vsi Ljutomer) 1:22,0. 3. dirka za 3- do 14-letne kasače, 1600 metrov, zaslužek do 1000 EUR: 1. Pia Way (Kristl, Ljutomer) 1:20,6, 2. Dorina (Krbavčic, Hrvaška) 1:21,6, 3. Nico (Predan, Ljutomer) 1:22,3. 4. dirka za 3-do 14-letne kasače, 1600 metrov, zaslužek do 2000 EUR: 1. Renta (Dolinšek Trontelj, Stožice Ljubljana) 1:20,7, 2. Wise Man (Mars, Posavje Krško) 1:20,8, 3. Nikolaj Peški (Dolinšek, Stožice Ljubljana) 1:20,9. 5. dirka za 3-do 14-letne kasače, 1600 metrov, zaslužek do 8000 EUR: 1. Menelik (Jo. Sagaj ml.) 1:18,8, 2. Itty (Mi. Slavič) 1:19,7, 3. Lucky Boy (Moleh, vsi Ljutomer) 1:19,8. 6. dirka, tradicionalna pasma ljutomerski kasač, 2100 metrov: 1. Florko (Sodec, Ljutomer) 1:19,4, 2. Dakot (M. Žan, Komenda) 1:19,4, 3. Leonidas OZ (Hanžekovič, Ljutomer) 1:20,5. 7. dirka za 3- do 14-letne kasače, 1600 metrov: 1. Lambert Sas (Jo. Sagaj ml.) 1:16,2, 2. Vic Attack (Hanžekovič, oba Ljutomer) 1:18,3, 3. Jolly GJ (Jerovšek, 1:18,4. Komenda) NŠ Šahovski kotiček David Zagoršek zmagal na velikonočnem turnirju v Spuhlji Tradicionalnega velikonočnega turnirja, ki ga v gostišču Pri Majdi vsako leto priredi aktivna šahovska sekcija Šahovskega društva Ptuj v Spuhlji, se je udeležilo 26 igralcev. Odigrali so turnir v hitropo-teznem šahu - devet kol po švicarskem sistemu s tempom igre deset minut za partijo. Na zanimivem in dobro organiziranem tekmovanju sta odlično nastopila mlada člana domačega šahovskega društva David Zagoršek in Andraž Šuta, ki sta zasedla prvi dve mesti z enakim številom točk; o zmagovalcu odločal boljši rezultat po sistemu Buchholz, to je na osnovi seštevka točk, ki so jih dosegli njuni tekmeci, s katerimi sta se v devetih partijah pomerila na tekmovanju. Rezultati velikonočnega turnirja so bili naslednji: Davis Zagoršek in Andrž Šuta po 7,5 točke, Janko Bohak 6,5 točke, Branko Sedlašek, Marin Majcenovič in Samo Vrabič po 5,5 točke, Miloš Ličina, Anton Butolen, Darko Dominko, Ciril Kužner, Leon Cestnik, Tomaž Šuta, Leon Selišek, Anton Lajh in Žiga Poajžer po 5 točk, Igor Iljaž, Stanislav Toplak, Branko Rot in Rajko Grubel-nik po 4,5 točke itd. Zmagovalci in najuspešnejši člani šahovske sekcije v Spuhlji so prejeli spominske medalje. Ob korektnih igralcih je tekmovanje avtoritativno sodil mednarodni šahovski sodnik Boris Žlender. Janko Bohak Foto: Anka Kolarič Najboljša trojica s turnirja v Spuhlji (z leve): Janko Bohak, David Zagoršek in Andraž Šuta Šolski šport • Odbojka V Juršincih zmagale domačinke V petek, 11. 4., se je v športni dvorani v Juršincih končalo medobčinsko tekmovanje v odbojki za učenke letnika 2001 in mlajše. Osem ekip je bilo razdeljenih v dve skupini, iz katerih sta v veliki finale napredovali najboljši. V predtekmovanju, ki je potekalo sredi marca, sta se v finale iz skupine A uvrstili OŠ Videm-Leskovec in OŠ Cirkula-ne-Zavrč, iz skupine B pa OŠ Juršinci in OŠ Ljudski vrt. V velikem finalu štirih ekip so slavile domačinke. V nadaljnje boje so se uvrstile tudi mlade odbojkari-ce iz OŠ Videm-Leskovec. Predtekmovanje: skupina A: OŠ Videm-Lesko- vec, OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ Cir-kovce, OŠ Kidričevo; skupina B: OŠ Juršinci, OŠ Ljudski vrt, OŠ Hajdina, OŠ Breg. Finale: Videm-Leskovec - Cir-kulane-Zavrč 2:0, Cirkulane-Za-vrč - Juršinci 0:2, Ljudski vrt -Cirkulane-Zavrč 2:1, Ljudski vrt - Juršinci 0:2, Videm-Leskovec - Ljudski vrt 2:0, Juršinci - Vi-dem-Leskovec 2:1. Končni vrstni red: 1. OŠ Juršinci 2. OŠ Videm-Leskovec 3. OŠ Ljudski vrt 4. OŠ Cirkulane-Zavrč 5.-6. OŠ Cirkovce 5.-6. OŠ Hajdina 7.-8. OŠ Breg 7.-8. OŠ Kidričevo tp Zmagovalna ekipa OŠ Juršinci Foto: NS petek • 25. aprila 2014 Kronika Štajerski 17 Ptuj • Stane Lepej, predsednik združenja borcev za vrednote NOB Vedno uporni Slovenci Pred bližnjim dnevom upora proti okupatorju smo k pogovoru povabili Staneta Lepeja, predsednika Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj, ki je 31. marca prevzel vodenje organizacije od dosedanjega predsednika Milana Čučka. V združenju borcev za vrednote NOB ste združeni člani nekdanjih borčevskih organizacij iz vseh občin na ptujskem območju, točneje, iz vseh občinskih organizacij iz nekdanje velike ptujske občine. Gospod ali tovariš Stane Lepej, kaj menite o današnji vlogi združenja borcev kot nov predsednik te organizacije? »Kar Stanko mi recite. Kakšen gospod pa naj bi bil? (smeh). Mnogi ne vedo, da je sedanja organiziranost Združenja borcev za vrednote NOB Slovenije registrirana po Zakonu o društvih in v nobenem primeru ni nikakršna politična ali ideološka organizacija, kot je bila nekoč. V njej se združujemo vsi tisti, ki cenimo te vrednote: tovarištvo, vzajemnost, solidarnost, pravičnost, čut do sočloveka, domoljubje ...« Funkcijo predsednika ste prevzeli v zelo turbulentnih časih. Kakšni pa so vaši pogledi na današnji čas? »Imam čudne občutke. Poraženci se proglašajo ali pa bi radi bili zmagovalci druge svetovne vojne, pa še do danes niso priznali kapitulacije, medtem ko se je Zveza združenj borcev za vrednote NOB s Stanovnikom na čelu že ne- kajkrat opravičila in pokesala za nepoštena in tudi necivi-lizacijska, neetična in nemoralna dejanja med 2. svetovno vojno in po njej, kot se dogaja med vsemi vojnami. Poraženci še danes tega ne priznavajo, čeprav so na Hiderjev rojstni dan prisegali velikemu rajhu. Ne razumem nekaterih slovenskih »razumnikov« iz Nove slovenske zaveze, da so prav na dan nemške okupacije, 6. aprila letos, odkrili velik spomenik domobrancem v Grahovem pri Cerknici. Postavili so zid med tri obeležja NOB. In kje naj bi bila tu sprava, dosežena v Kočevskem rogu? Boris Jež je pred mesecem v svoji kolu-mni v Sobotnem Delu zapisal, da so nekateri vodje političnih strank kot regrat, ki je, ko cveti, zelo lepa rožica, ko pa dozori, se njegov zreli cvet razprši po zelenici in postane plevel. Prispodoba je prepričljiva.« Kakšen pa je vaš komentar k temu dejanju? »Komentar ni potreben, saj zgodovinski viri točno navajajo, kdo je bil na kateri strani. Ali ni dovolj prepričljiv pozdravni nagovor slovenskim domobrancem SS generala Ervina Rosenerja 20. aprila 1944 ob njihovi prisegi? Naj spo- Foto: M. Ozmec Stane Lepej, novi predsednik združenja borcev za vrednote NOB Ptuj mnim, da je bil Ervin Rosener na nurnberškem procesu obsojen na smrt. A tedaj je dejal: 'Dne 24. septembra 1943 sem izdal povelje za ustanovitev slovenskega domobranstva. S pomočjo velikonemškega raj-ha smo vas izvežbali, oblekli in oborožili. Danes ste nastopili prisego, da se boste skupaj z nemško vojsko, z vojaško SS in policijo borili za svobodno, čisto Evropo. Sprejemam vas tedaj v borbeno skupnost svojih vojakov in vas, tovariši iz slovenskega domobranstva, prisrčno pozdravljam. Vaš škof vas je to jutro pripravil. Čistega srca stojite tu, da bi položili zaobljubo vojaka.' Žal, res mi je žal slovenskih fantov, ki so nasedli klerofašistični in nacistični propagandi ter zato izgubili svoja življenja.« V zadnjih letih se veliko govori tudi o razmeroma visokih borčevskih pokojninah. Kaj menite o tem? »To je pravi bavbav. Po podatkih pristojnega ministrstva je konec leta 2012 imelo priznan status vojnega veterana 13.756 udeležencev, po podatkih ZPIZ za isto leto pa je manjši del pokojnine prejemalo le 6.022 starostnih upokojencev. Večina vojnih veteranov iz obdobja NOB je ob upokojitvi izpolnjevala vse zahtevane pokojninske pogoje iz rednega delovnega razmerja in priznana doba udeležbe v NOB ni vplivala na odmero njihove pokojnine. Borci NOB in žrtve vojnega nacizma in fašizma so po letu 1945 pošteno delali in bili upokojeni v skladu z veljavno zakonodajo.« A govori se, da borčevske pokojnine prejemajo tudi njihovi potomci. »Res je. Po podatkih ZPIZ je v letu 2012 prejelo del družinske pokojnine po umrlem udeležencu NOB 10.423 družinskih članov, ki ob smrti upokojenca niso imeli lastnih virov za preživljanje in jih je pokojnik preživljal. Naj spomnim, da so družinske pokojnine po umrlem upokojencu normalni del pokojninskega sistema, ki je veljaven še danes za vse, ne le za vzdrževane družinske člane umrlih udeležencev NOB.« Menite, da se bo to kdaj končalo, vaši-naši? »Skrajni čas je že. Toda sprave ne bo, dokler bodo premaganci na enem, zmagovalci pa na drugem bregu. Borcem in žrtvam za svobodno Slovenijo naj se že enkrat postavi skupno obeležje. Tako koalicija kot opozicija pa naj enkrat resnično začneta vlagati energijo v konkretno reševanje ekonomskih, socialnih, zdravstvenih, izobraževalnih problemov. Naj poskrbijo za delovna mesta, za mlade, za starostnike. Slovenci smo bili in smo narod upornih, od kmečkih puntov, Maistrovih borcev, udeležencev NOB do upornikov za samostojno Slovenijo. Zakaj se ne bi odločno uprli revščini in tistim, ki so okradli državo, po kateri smo tako srčno hrepeneli.« Naj dodamo le še to, da pripravljajo člani ptujskega združenja borcev za vrednote NOB skupaj z mestno občino Ptuj tradicionalno proslavo ob dnevu upora proti okupatorju, ki bo jutri, v soboto, 26. aprila, ob 10. uri pred spominsko ploščo narodnemu heroju Jožetu Lacku na zgradbi nekdanjih mestnih zaporov v Ptuju. Po proslavi se bodo udeleženci skupaj z brigadirji podali na tradicionalni pohod po poteh upora in prostovoljnega dela v Kicar. Vabljeni vsi, ki v srcu dobro mislite! Martin Ozmec Ptuj • Zbor članov Društva izgnancev Slovenije, KO Ptuj Za vrnitev poštenosti, solidarnosti in marljivosti Enajstega aprila je bil v prostorih gostišča Amfora gril na Ptuju zbor članov Društva izgnancev Slovenije 1941-1945, Krajevne organizacije Ptuj, ki jo vodi Marija Gnil-šek. Na njem so pregledali delo v zadnjih štirih letih, razrešili dosedanje organe in izvolili nove. Tudi v novem mandatu 2014/2018 bo KO Ptuj vodila Marija Gnilšek. Tudi na letošnjem zboru, ki je bil volilno-programski in se ga je udeležilo 28 članov, so se njihove misli vrnile v težke dni izgnanstva in trpljenja slovenskega naroda med drugo svetovno vojno. Njihovemu spominu so se poklonili z minuto molka. Čez dober mesec bo preteklo 73 let, ko so nacisti določili Maribor (Maistrovo mesto) za središče svojega genocidnega delovanja. Na- cisti so imeli vnaprej pripravljen načrt izgona. Izgnanci so morali svoje domove zapustiti samo s tistim, kar so lahko nesli v rokah, v culah, vse drugo so morali prepustiti okupatorju. Vsi izgnanci iz Maribora, Celja, Ptuja, Slovenj Gradca so začeli svojo trnovo pot v Mariboru, je spomnila Marija Gnilšek na težke dni izgnanstva. V Srbijo in Hrvaško je bilo od 7. junija do 26. avgusta leta 1941 iz Maribora izgnanih v 26 transportih 10.761 Slovencev, ki se niso smeli vrniti. Ostale so zbirali na gradu Rajhenburg, od koder so jih z vlaki odpeljali v nemška taborišča. Nemški okupator je skupaj izgnal več kot 60 tisoč Slovencev. »Danes je težko verjeti, koliko strahu, trpljenja, poguma in zravnane hrbtenice je bilo takrat v pretepenih ljudeh, oropanih vse- ga človeškega dostojanstva. Izgnani smo bili samo zato, ker smo hoteli ostati Slovenci. Žalostno je, da mladi danes o izgnanstvu Slovencev iz svojih domov v letih 1941-1945 ne vedo skoraj ničesar. S svojim delovanjem želimo izgnanci prispevati k temu, da se ti časi ne bi nikoli ponovili,« je dejala Gnilškova. »Izgnancem ni vseeno, da nekateri posamezniki, katerih delovanje je usmerjeno v rušenje vseh tistih pridobitev, ki smo jih ustvarili po II. svetovni vojni, želijo pisati zgodovino. Narediti je treba vse, da se bodo vrnile vrednote poštenosti, solidarnosti, marljivosti in še mnoge druge,« se zavzemajo člani KO Ptuj. V letih 2010/2014 so bili aktivni na številnih področjih, posvečali so se svojim članom, potrebnim pomoči, zbirali denar za dokončanje obnove zbirnega taborišča za izgon Slovencev v Brestrnici ter se zavzemali za povečanje vedenja o izgnanstvu. V druženju z mladimi so prenašali svoje spomine na čas bivanja v taboriščih in grozotah II. svetovne vojne. Čeprav je od izgona preteklo že 73 let, se izgnanci še vedno borijo za povrnitev vojne škode za premično in nepremično premoženje, zato so se zavzeli za nadaljevanje prizadevanj, da bo vlada RS začela pogajanja z Nemčijo o tem. Še naprej bodo tudi zbirali denar za ureditev muzeja izgnancev na gradu Rajhenburg. V svoje vrste želijo vključiti tudi otroke in vnuke izgnancev. Za evropsko poslanko predlagajo Violeto Tomič. V kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Ljudski vrt. MG Vsem občankam in občanom Občine Videm čestitam ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju in 1. maju - prazniku dela. Foto: Črtomir Goznik Z zbora Društva izgnancev Slovenije 1941-1945, Krajevne organizacije Ptuj Vaš župan Friderik BRAČIČ 18 Štajerski Spodnje Podravje petek • 25. aprila 2014 Ivanjkovci • Sajenje trt v P&F Jeruzalem Ormož Trto sadili tudi novinarki Štajerskega tednika Sredi prejšnjega tedna je ormoški vinar, družba P&F Jeruzalem Ormož, v Ivanjkovcih priredil poseben dogodek. Pri zidanici Malek na Svetinjah so namreč organizirali sajenje vinske trte. K temu opravilu so povabili številna podjetja in medijske hiše, ki so aktivno sodelovali pri posaditvi trte. Trto sta v imenu družbe Ra-dio-Tednik Ptuj posadili tudi novinarki Mojca Zemljarič in Patricija Kovačec. Po besedah organizatorjev se je na terasah vinograda na Svetinjah zgodil zgodovinski dogodek javne obnove vinograda. Kot poudarjajo v podjetju Puklavec & Friends, dober vinogradnik redno skrbi za svoj vinograd in ga redno obnavlja. Sami letno obnovijo 32 ha, kar naj bi bilo približno 110.000 trt na leto. Pri tem tesno sodelujejo s Kmetijskim inštitutom Slovenije in v trsnici vsako leto vzgojijo 240.000 novih trt. K obnovi so tokrat povabili številne predstavnike podjetij in znane Slovence, ki so si pri ormoškem vinarju najprej p°učiH, kako posaditi trto ter Trto sta posadili tudi novinarki medijske hiše Radio-Tednik Ptuj Mojca Zemljarič (desno) in Patricija nato še sami posadili svoje Kovačec. vinske trte sorte šipon. Prvo - svoje vino naj bi pridobili P&F Holding Vino Vladimir direktor P&F Jeruzalem Or- program ob degustaciji vin je predvidoma že čez dve leti. Puklavec, direktorica P&F mož Mitja Herga, ki so skupaj poskrbela Nuša Derenda. Zbrane so pozdravili lastnik Wineries Tatjana Puklavec in zasadili prvo trto. Za glasbeni Patricija Kovačec Sveti Andraž • Čistilna akcija Vedno manj prostovoljcev, a še veliko odpadkov Tudi letos smo se v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah odločili, da s skupnimi močmi očistimo naše okolje. Tako se nas je sredi aprila zbralo približno 70 prostovoljcev in obhodilo celo občino. Odpadke smo pobirali predvsem ob cestah in obcestnih jarkih in skupno nabrali kar 7 m3 raznih odpadkov, kar je kazalnik, da se v 21. stoletju še vedno ne zavedamo, kaj nam daje narava in zakaj moramo skrbeti zanjo. Skrb vzbujajoče je tudi dejstvo, da se večina prebivalcev nikoli ne odzove na takšne akcije, namreč vsako leto čistijo eni in isti in vsako leto je prostovoljcev manj. Letos se je čistilne akcije udeležilo le 5 % vseh prebivalcev občine, vključila se je tudi podružnična osnovna šola Vitomarci. Čeprav odpadki že drugi dan po čistilni akciji spet ležijo ob jarkih in nas takšno ravnanje jezi, moramo vztrajati in pokazati, da smo močnejši od tistih, ki tako nespametno ravnajo. Po letošnji čistilni akciji smo se udeleženci zbrali v večna- Čistilne akcije se je udeležilo le 5 % občanov. menski dvorani, kjer so nas že čakale članice Društva gospodinj Vitomarci s toplo malico. Vsem udeleženim se še enkrat zahvaljujem za sodelovanje v čistilni akciji, posebej pa še tistim, ki so pripeljali odpadke na zbirno mesto. Posebej hvala tudi Simonu Druzoviču, ki je za sodelujoče v čistilni akciji daroval vino, ter sadjarstvu Krepša, ki je darovalo jabolka. Alenka Vršič Makole • Čistilna akcija Letos zbrali več odpadkov kot lani Občina Makole je minulo soboto, 12. aprila, priredila čistilno akcijo. Rokavice si je nadelo 157 občank in občanov, ki so skupaj zbrali 3,6 tone odpadkov, kar je 140 kilogramov odpadkov več kot lani. Občina Makole je za izvedbo čistilne akcije namenila 2.175 evrov, ki jih je porabila za vrečke, rokavice, odvoz smeti in pogostitev sodelujočih. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Prlekija • Letos leto ljutomerskega kasača Prve dirke na Slovenskem pred 140 leti v Prlekiji Občinski svet v Ljutomeru je letošnje leto razglasil za leto ljutomerskega kasača. Letos se namreč obeležuje visok jubilej na področju konjeniškega športa, saj so prve konjske dirke na Slovenskem potekale na podeželski cesti od križa na Lokavskem polju pa do Globetkinega mostu v Ljutomeru pred 140 leti, natančneje 12. septembra leta 1874. Naslednje leto, 26. maja, Prlekija • Razstava v Veržeju Pirhi in bandere Velikonočne praznike v Veržeju je že šesto leto zapovrstjo spremljala razstava pirhov, ki jo pripravlja Zavod Marianum. Na razstavi v Veržeju je bilo ob 700 prihih možno videti tudi 18 bander. V Puščenjakovi dvorani Centra DUO v Veržeju je bilo na ogled okoli 700 pirhov in 18 bander (praporov) iz posameznih slovenskih pokrajin, ki jih nosijo ob velikonočnih procesijah. »Bandera je vidno znamenje različnih skupin, kot so cehi, dekliške družbe in podružnične cerkve, ki so umetelno okrašene in navadno poslikane z nabožnimi podobami in zavetniki njihovih združenj. Mnoge župnije še vedno skrbno negujejo, obnavljajo in redno uporabljajo bandero pri slovesnih procesijah. Morda je za nekatere druge župnije, ki so to lepo slovensko navado opustili, ponovno priložnost, da jo obnovijo in tako polepšajo velikonočno praznovanje,« je kot uvodničar v zbornik zapisal direktor Zavoda Maria-num Janez Krnc. Zbornik vsebuje prispevke, ki opisujejo nošenje bander v Zasavju, Po-murju, Porabju, na slovenskem in avstrijskem Koroškem, na ormoškem, ribniškem in pohorskem območju. NŠ je bilo v Gradcu registrirano Društvo za dirkanje s kobilami v kasu v Ljutomeru. Z ustanovitvijo društva se je začela tudi načrtna vzreja ljutomerskega kasača. Prlekija vseskozi živi s kasaškimi konji, rejci in tekmovalci ljutomerskih kasačev pa so ponesli sloves slovenske reje tudi v svet. O podrobnejšem dogajanju v letu ljutomerskega kasača so na nedavni tiskovni konferenci spregovorili predstavniki občine Ljutomer in Kasaškega kluba (KK) Ljutomer. Ob predvidenih osmih tekmovalnih dnevih, z otvoritveno dirko na ljutomerskem hipodromu na velikonočni ponedeljek in zaključkom sezone 12. oktobra, bo osrednji dogodek 12. septembra v Kulturnem domu Križevci pri Ljutomeru, kjer bo v ospredju ljutomerski kasač - začetek reje,uspehi in še zlasti prihodnost njegovega obstoja. Zvečer istega dne bo v ljutomerskem domu kulture še slavnostna proslava ob 140-letnici kasaških dirk na Slovenskem. Občina Ljutomer je ob tej priložnosti naročila izdelavo celostne grafične podobe s promocijskim materialom - zloženkami, zastavicami, maketo kasača ... Želja KK Ljutomer je, da se do občinskega praznika, 3. avgusta, ko bo na ljutomerskem hipodromu potekal 24. Slovenski kasaški derbi, v enem od krožišč pred vstopom v mestno središče postavi tudi kip konja - kasača. NŠ Županja občine Ljutomer Olga Karba in predsednik KK Ljutomer Janez Slavič Foto: NS Foto: NS petek • 25. aprila 2014 Podjetništvo Štajerski 19 Ptuj • Turistična ponudba v novih medijih Združena turistična ponudba na nacionalni ravni Podjetje Oliverja Težaka Težak&Težak, d. o. o., Ptuj, se ukvarja z naprednimi tehnologijami. Kot vsak podjetnik je tudi sam iskal tržno nišo. Ugotovil je, da na trgu vse bolj prevladujejo pametni telefoni, ki pomenijo korak naprej tudi v turističnih predstavitvah ožjega in širšega okolja. Foto: Črtomir Goznik Oliver Težak (Težak&Težak, d. o. o.): „Čedalje več je aplikacij, ki uporabnikom pametnih telefonov ponujajo turistične vsebine na enostaven in pregleden način." Potrošniku turističnih storitev so tudi mnogo prijaznejši kot druge oblike turističnih predstavitev. Preučil je tovrstno zanimanje, možnost se je ponudila z LTO Prlekija v povezavi s koriščenjem evropskih sredstev in evropskega projekta. Podjetje se je prijavilo na razpis in dobili so možnost za izdelavo Android in Ios aplikacije za pametne telefone za devet slovenskih mest: Ptuj, Ormož, Lenart, Radence, Gornjo Radgono, Ljutomer, Mursko Soboto in Beltince. Projekt, v katerega je sicer skupno vključenih 24 slovenskih mest, delno financira tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Omenjenih devet aplikacij naj bi bilo že kmalu objavljenih. Za devet slovenskih mest, ki so že vključena, so zbrali po- datke o znamenitostih, nastanitvah, hrani, prireditvah in o informativnih točkah. Vsebine v okviru tega projekta so prevedene v nemški, angleški in madžarski jezik. Še pred začetkom turistične sezone naj bi se z novo tehnologijo predstavila celotna turistična ponudba Spodnjega Podravja. S sistemoma Android in los pokrivajo večino pametnih telefonov. „Slaba stran aplikacij za pametne telefone je ravno njihova visoka cena. Ker je že razvita, te cene ni. Za uporabnika je to seveda veliko bolj sprejemljivo kot sicer. Plačnik razvoja aplikacij za Android in Ios je EU ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Delamo na način, da tehnologijo, ki smo jo že razvili, zapolnimo s podatki uporabnikov. Le-ti plačajo strošek za vnos podatkov v dve aplikaciji in objavo obeh na Google apps in Apple store, ob tem pa še mesečni strošek za vzdrževanje program- ske opreme, implementacijo nenehnih programskih posodobitev, prostor na strežniku, stalno ažuriranje podatkov in izboljševanje programskih orodij. Za občine v Spodnjem Podravju, ki še niso vključene, smo pripravili paket dodatnih ugodnosti. Priznamo pa tudi dodatni popust, če bodo občine pogodbe o sodelovanju sklenile pred 1. majem," je povedal Oliver Težak iz podjetja Težak&Težak, kjer načrtujejo uporabo podatkov občin tudi v projektu Slovenija 24/7, ki naj bi v aplikacijo zajel večino slovenskih znamenitosti in turistične ponudbe. To je tudi edini projekt na območju Slovenije, ki ima za cilj združevanje slovenske turistične ponudbe na nacionalni ravni. „Turistični prospekt predstavlja turistično ponudbo v sliki in besedi, je lep na pogled in praktičen za uporabo, vendar ne omogoča ažurira-nja podatkov. Ko je enkrat natisnjen, sprememba podatkov ni več mogoča. Splet je cenovno ugoden, prav tako predstavlja bogastvo turistične ponudbe v sliki in besedi, omogoča zelo natančne predstavitve ponudbe z veliko količino podatkov, slaba stran pa je, da sama spletna stran ni prilagojena formatu malih monitorjev in je bolj vezana na tehnologijo stacionarne uporabe podatkov. Splet je primeren, ko planiramo potovanje, da si predhodno poiščemo podatke in naredimo plan poti. Aplikacije za pametne telefone nadgrajujejo obe možnosti promocije in jih dodatno bogatijo v smislu geografske uporabe, neprekinjene 24-urne uporabe," pa je o prednostih uporabe turističnih aplikacij na pametnih telefonih povedal Oliver Težak. MG Ptuj • Občinski program varstva okolja 2014/2020 Za dostojno in kakovostno življenje zanamcev Ptujski župan Štefan Čelan je pobudnik projekta programa varstva okolja v MO Ptuj. Na javni obravnavi občinskega programa varstva okolja za MO Ptuj je poudaril pomen konkretnega vsakodnevnega varovanja okolja. Nobena vlada, noben župan tega problema ne more rešiti, če se človeštvo kot celota ne začne obnašati drugače kot celota. „Na svetu živi sedem milijard ljudi; če bi vsak dan vsak ohranil vsaj deciliter vode in je ne bi onesnažil, bi to pomenilo izjemno veliko, da ne govorim o vseh drugih oblikah onesnaževanja. Zato iščemo takšne rešitve, ki bodo omogočale dostojno življenje našim vnukom, pravnukom in vsem bi-vajočim na tem planetu. Pričakujem konstruktivno razpravo in konstruktivne predloge" je povedal ptujski župan. Zdenka Bezjak, ki je vodila javno obravnavo, je izpostavila raznovrstnost in kompleksnost projektov na področju varstva okolja. Sodelovanje je ključnega pomena pri uresničevanju vseh projektov varstva okolja. Zakon o varstvu okolja iz leta 2006 mestnim občinam nalaga, da pripravijo program varstva okolja in operativne programe za svoje območje, druge občine pa to lahko naredijo, če želijo. Občinski program varstva okolja je programski dokument, ki izhaja iz stanja okolja v posamezni občini, določa prednostne okolj-ske probleme, strateške in operativne cilje ter ukrepe za doseganje teh ciljev. Prednosti takšnega programa je MO Ptuj prepoznala med prvimi v Sloveniji. V obdobju 2003/2007 je že imela lokalni program varstva okolja. Priprava novega programa v obdobju 2014/2020 je bila zaupana ZRS Bistra Ptuj. Začela se je že poleti 2013. "Upoštevali smo raz- mere in pogoje v občini, temu smo prilagodili vsebino in proces priprave. Zastavili so se strateški cilji za izboljšanje stanja okolja. Potreben je temeljit premislek o tem dokumentu," je ob pripravi občinskega programa, ki je ocenjen na dobrih 83,5 milijona evrov, izpostavila Klavdija Rižnar. Slovenija na zadnjem mestu pri izkoriščanju vodnih virov Vlado Čuš, Zeleni Slovenije in Ptuja, mestni svetnik, ugotavlja, da brez analiz, ki povedo, kaj smo naredili, kje zaostajamo, ne bo šlo. Kot mestni svetnik se je na mestnem svetu večkrat zavzel za letno poročanje o stanju varstva okolja v MO Ptuj oz. izvajanju posameznih ukrepov. Pogreša tudi večjo prisotnost civilnega sektorja v tem projektu. Podravje je v slovenskem merilu po zalogah vode na drugem mestu. Voda je na tem območju velik potencial v energetskem smislu in na področju kmetijstva. Podatki o tem, kako ravnamo z njo, pa niso najbolj spodbudni. Slovenija je po evropskih podatkih na zadnjem mestu, ko gre za izkoriščanje vodnih virov. Večji poudarek bi morali dati zaščiti vodnih virov, oblikovati stalno ekipo, ki se bo ukvarjala samo s tem področjem. Prav tako bi morali imeti vpogled nad gospodarstvom, podjetji, ki so zavezanke poročanja o varstvu okolja Arso. Tega sedaj ni. Zeleni Slovenije in Zeleni Ptuja so podali tudi jasno strategijo o predelavi odpadkov. Pospešiti je treba projekte za energetsko učinkovitost in izrabo alternativnih virov energije. V povezavi z gospodarstvom in ZRS Bistra Ptuj pa je na Ptuj treba pripeljati tudi nove zelene tehnologije. Promet in prometna mobilnost znotraj mesta nista najboljša; k temu sodijo urejene kolesarske poti, šolske poti in pločniki. Kot je povedala Klavdija Rižnar, analiza zajema primerjavo s prejšnjim okolj-skim programom, res pa, da ni primerjave z drugimi mestni- mi občinami. Pri upravljanju z odpadki so nekatere aktivnosti predvideli, predvsem na področju osveščanja ljudi, da bi na samem izvoru ustvarili čim manj odpadkov, načrtuje se tudi center ponovne uporabe izdelkov, ki bo omogočil tudi nove zaposlitve. Manjše onesnaževanje vode, zgolj kozmetična sanacija opornega zidu Dušan Klinar je pojasnil, da se je od leta 2007 onesnaževanje površinskih voda in podtalnice zmanjšalo, nekatere vrednosti so upadle tudi za tri- do štirikrat, tako nitrati in pesticidi v podtalnici ter tudi biološka potreba po kisiku v površinskih vodah. Količina odloženih odpadkov naj bi se znižala na 20 %, snovna izraba pa je velik problem, ker je predvsem vezana na tehnologije predelave. Emil Mesarič, mestni svetnik LDS, pričakuje, da bo to okolje v okviru prostorskih planov uspelo zadržati regrat, da bo uspelo s svojimi programi varstva okolja. S podvozom smo razbremenili mestni promet, z izgradnjo Puhovega mostu se je prometno razbremenil železniški prehod, ni pa rešen promet od Puhovega mostu do Spuhlje, ki se še povečuje. Imamo sicer mestni progam okolja, vezani pa smo na okolico. Tako je pri umeščanju hitre ceste, pri vodnih virih, okolica pa ni obvezna pisati občinskih programov varstva okolja. Zato poziv k izdelavi regijskih programov varstva okolja. Če kmalu ne bo hitre ceste, se bomo zadušili. Mesarič je v svoji razpravi še opozoril na zagotavljanje protipoplavne varnosti starega mestnega jedra oz. samega mesta. Nujno je, da se vzdržuje protipoplavni zid, ki je bil zgrajen leta 1978, sicer bo katastrofa. Jezero je treba vzdrževati, da ne bomo poplavljeni. »Ta projekt sodi v regionalni razvojni program kot ena ključnih prioritet,« je poudarila direktorica ZRS Bistra Ptuj Aleksandra Pivec. Dejan Zorec je spomnil na zastoj pri umeščanju hitre ceste, umeščala se je pred izgradnjo Puhovega mostu, ki pa ni zgrajen skladno s potrebami za hitro cesto. Pol Ptuja, Markovci in Go-rišnica bi plavalo, če bi leta 2012 padel zid pri Miheličevi galeriji, učinek bi bil rušilni, ne bi bilo časa za ukrepanje, pa je v svoji razpravi opozoril Janez Merc. Gre za jasna opozorila upravljavcu in državi, ki morata ukrepati. Te službe danes delajo le kozmetično, zgolj lepotno, stanje je sicer katastrofalno. Prave sanacije opornega zidu ni bilo, sanacija je bila zgolj za oči. MO Ptuj bo morala doseči neki premik na tem področju. MG 20 Štajerski Nasveti petek • 25. aprila 2014 Tačke in repki Vakcinacija psov zoper steklino Čeprav sem letos februarja napisal prispevek o cepljenju psov zoper steklino, bi rad v današnjem prispevku še razložil nekatere podrobnosti, ki begajo lastnike psov. V okviru Ministrstva za kmetijstvo in okolje se je Veterinarska uprava republike Slovenije (VURS) 1. 1. 2013 preimenovala v Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UV-HVVR). V okviru omenjenega ministrstva in uprave so začeli lastniki psov dobivati domov sporočila, kjer jih ministrstvo poziva, da uredijo svoje evidence o psih, katerih lastniki so, ali so bili in sporočilo je vsebovalo tudi datum, kdaj mora lastnik pripeljati svojega psa na cepljenje zoper STK. Omenjena sporočila so povzročila precejšen nemir med lastniki psov in tudi na podlagi omenjenega se je pri nas nabralo precej vprašanj, kako odjaviti psa, kako je s cepljenjem, ali je potrebno vsakoletno cepljenje psov zoper steklino, kako je s prenosom lastništva na drugo osebo in podobno. Ker so v sporočilu omenjene tudi kazni za lastnike psov, ki niso cepili svojega psa ali niso spremenili lastništva, ali pa ga niso odjavili, je prenekateri lastnik mislil, da mu avtomatično sledi kazen. Lani v poletnih mesecih je po medijih zaokrožila novica, da psov ne bo več treba vsako leto cepiti zoper steklino. Novica je bila seveda neuradna, vendar se je veliko lastnikov psov na podlagi te novice odločilo, da svojega psa ne bodo pripeljali cepit in so čakali uradno potrdilo oziroma navodilo ministrstva. V enakem času pa se je na ministrstvu posodabljal in urejeval Centralni register psov republike Slovenije, v katerega so vse verificirane veterinarske ambulante s koncesijo za cepljenje psov v Sloveniji dolžne vsakodnevno prenašati podatke o cepljenih, poginulih in na novo prijavljenih psih. Seveda je pri teh prenosih v centralni register prihajalo do napak, psi so se podvajali, evidence o evtanaziranih psih so bile nepopolne, tudi lastništvo psov je bilo pogosto sporno, saj ni bil narejen prepis psa na novega lastnika. Ogromno smo k temu pripomogle tudi veterinarske ambulante s svojimi nepopolnimi in pogosto neurejenimi kartotekami psov. Zato se je ministrstvo odločilo narediti red v centralnem registru in je pisno pozvalo vse lastnike psov v Sloveniji, da se izrečejo glede svojega psa, pasme, starosti, cepljenja in lastništva in morebitne nepravilnosti uredijo pri svojih veterinarjih. Namen obvestila ni bil kaznovalne narave, temveč je bil vsak lastnik pozvan, da uredi podatke o svojem psu. Kazni, ki so bile omenjene, bi nastopile, če si lastnik ne bi uredil evidence o svojem psu. Na kratko bom ponovil sedanjo zakonodajo glede lastni- štva in cepljenja psov zoper steklino. Lastnik psa je dolžan v osmih dneh prijaviti lastništvo psa v veterinarski ambulanti. To lahko stori v katerikoli verificirani veterinarski ambulanti v Sloveniji s koncesijo. Pes je ob prijavi označen tudi z mikročipom, ki ga dobi z injekcijo v podkožje leve pleče. Ob prijavi psa dobi lastnik tudi potni list za živali, ki je hkrati dokazilo o lastništvu psa in identifikacijski dokument za psa, saj vsebuje kodo mikročipa, s katerim je bil pes označen. S tem dokumentom in vpisanimi predpisanimi cepljenji lahko pes potuje s svojim lastnikom po vseh deželah Evropske unije. Do starosti štirih mesecev mora pes opraviti celjenje zoper steklino. Cepljenje je obvezno še nadaljnji dve leti v 12-mesečnem razmiku. Cepljenje mora opraviti do datuma, ko mu poteče. To pomeni, da, ko je pes tri leta redno cepljen zoper steklino in je cepljenje opravljeno v predpisanih rokih, takrat ima naslednje cepljenje čez dve do tri leta, odvisno od vakcine, s katero je bil cepljen, oziroma od uradnega navodila proizvajalca vakcine. Letos morajo cepljenje opraviti še vsi psi v Sloveniji. Tisti, ki jim bo letos to tretje cepljenje zapovrstjo v razmiku 12 mesecev, kar pomeni brez prekinitve, bodo imeli naslednje cepljenje npr. po treh letih. Ker pa je marsikateri lastnik kalkuliral in čakal s cepljenjem, saj je v časopisih prebral, da bo cepljenje na vsaka tri leta in lani ni pripeljal psa na cepljenje, tako da pes v letu 2013 ni bil cepljen, mora ponovno cepiti svojega psa tri leta zapored. Pomembno je vedeti tudi, da mora lastnik vsako spremembo lastništva psa prijaviti v veterinarski ustanovi v roku osmih dni in priložiti podpisan formular, s katerim dokazuje in dovoljuje prenos lastništva psa na novega lastnika. Ta formular dobite pri svojem veterinarju in brez njega prepis psa ni mogoč. Tudi v primeru pogina psa je lastnik dolžan takoj obvestiti veterinarsko ustanovo in priložiti dokazila o poginu psa, npr. potrdilo o odvozu poginulega psa. Če je pes poginil ali je evtanaziran v veterinarski ambulanti, je odjava psa narejena avtomatično. Poudarjam, da bo brez dokazila, kako je pes končal svojo življenjsko pot, nemogoče odjaviti psa in lastnik bo Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. avtomatično v prekršku. Tudi v primeru, da pes uide od doma, se izgubi ali podobno, je lastnik dolžan nemudoma obvestiti veterinarsko ustanovo, društva proti mučenju in za zaščito živali, azile in lokalne radijske postaje, da pogreša psa. Na veterinarski ustanovi dobi formular, kjer podrobno opiše, kaj se je zgodilo s psom, dokument tudi podpiše in na tak način tudi pravno-formal-no odgovarja za svojo izjavo, da je resnična. O predpisanih kaznih za neupoštevanje zgoraj navedenega na tem mestu ne bom pisal, saj so v pristojnosti UVHVVR in njihovih inšpektorjev, lahko pa napišem, da niso nizke. Vsak novopečeni lastnik psa se mora podučiti o tem, kaj mu lastništvo psa prinaša, katere so njegove dolžnosti, ki jih predpisuje zakonodaja, saj si bo na ta način prihranil marsikatero nevšečnost. Enako velja tudi za lastnike, ki imajo psa ali pse že dalj časa. Emil Senčar, dr. vet. med. Iz ptujske bolnišnice Bolezni zadnjika Bolezni zadnjka danes sodijo med najpogostejša obolenja prebavil. Pojavljajo se kot odraz sodobnega načina življenja, nepravilne prehrane, telesne neaktivnosti, stresa. Včasih so znak resnejših obolenj. Težave, ki jih bolniki imajo, so lahko zelo različne: krvavitve, bolečine, srbenje, izcedek, tipna masa, izpadanje črevesa, motnje v odvajanju blata ali najpogosteje kot kombinacija dveh ali več simptomov. Vsaki od teh simptomov se lahko pojavi pri različnih obolenjih. Ena najpogostejših težav in za bolnike najbolj dramatična, je krvavitev. Krvavitev je lahko znak benignega ali resnega obolenja. Pomemben podatek je ta, ali se ob krvavitvi pojavlja bolečina ali ne. Na podlagi tega lahko usmerimo razmišljanje o vzroku krvavitve. Če je ob krvavitvi prisotna bolečina, lahko posumimo na razpoko zadnjika (fisura) ali na zunanje hemeroide. Če ob krvavitvi ne zaznamo bolečine, so možni vzroki notranji hemoroidi, vnetna obolenja zadnjka, danke ali širokega črevesa, polipi, ulkus, ali rana na črevesu, rak danke ali širokega črevesa. V primeru da na blatu opazimo kri, je potrebno obiskati osebnega zdravnika, ki bo po pogovoru in pregledu ocenil, ali bolnik potrebuje nadaljnje preiskave. Drugi pomemben podatek ki lahko usmeri iskanje vzroka je spremba v odvajanju blata. Če oseba opaža spremembe v ritmu odvajanja blata, zaprtje, drisko, izmenjavo zaprtja z drisko, sluz na blatu, če ob tem opaža hujšanje in težave trajajo dalj časa je potrebno obiskati osebnega zdravnika. Hemoroidi so najpogostejši vzrok krvavitve. Hemoroidi so normalen žilni oz. venski pletež v obliki blazinic na koncu črevesja ki ima funkcijo zadrževanja blata in vetrov. Ob povečanju hemoroidov se lahko pojavijo težave v Zdravstveni nasveti Prehlad in gripa (7. del) sta nalezljivi virusni obolenji, ki prizadeneta zgornja dihala. Širita se kapljično - okužimo se v bližini bolnikov, ki kašljajo in kihajo. Lahko pa se okužimo tudi z neposrednim stikom z bolnikom ali okuženimi predmeti. Prehlad in gripa sta značilna za zimske mesece. Zdravila za prehlad ali gripo ni. Z zdravili, prehranski-mi dopolnili in medicinskimi pripomočki lajšamo simptome gripe ali prehlada. VPRAŠANJA ZA KONEC Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Ali lahko zbolimo zaradi mraza ali pitja hladnih pijač? Zbolimo vedno zato, ker se okužimo. Povzročitelji vseh omenjenih bolezni so virusi ali bakterije. Ali bomo po stiku z virusi ali bakterijami zboleli ali ne, pa je odvisno od stanja našega imunskega sistema. Kako je s prehrano v času bolezni? V času bolezni in okrevanja so energijske potrebe telesa večje, tudi do 30 %. Bolezni, kot so sinuzitis, kašelj, gripa in druga vnetja, pa praviloma zmanjšajo apetit. Če je tako, moramo poskrbeti, da bolnik uživa dovolj tekočine. Prehrana pa naj bo čim bolj raznolika, da dobi telo vsa potrebna hranila, vitamine in mikroelemente. Sledenje lahko tudi nadomestimo s prehranskimi dopolnili - multivitaminskimi pripravki. Uporaba zdravilnih rastlin Mnogi prisegajo na čaje oz. na uporabo zdravilnih rastlin. Pri prehladu lahko uporabimo celo paleto naravnih izdelkov. To so zdravilni čaji, ki povečajo potenje, ublažijo vneto žrelo, umirjajo kašelj: lipa, bezeg, slez, materina dušica, žajbelj. Za olajšanje izkašljevanj in umirjanje kašlja imamo sirupe na bazi zdravilnih zelišč, kot so trpotec, slez, jeglič, bršljan. Prijajo tudi čaji iz poprove mete, kamilice ali različne čajne mešanice. Rastlinski izvlečki so tudi v pastilah za vneto žrelo, npr. islandski lišaj, žajbelj, ingver. Prehladu se težko izognemo, z opisanimi ukrepi pa si boste pomagali, da prehlad mine prej in s čim manj težavami in zapleti. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptu obliki krvavitev, bolečine, izpadanja, občutka nepopolnega praznjenja. Do povečanja hemoroidov najpogosteje pride ob zaprtju, driski, v nosečnosti. Na razvoj hemoroidalnih težav lahko vpliva dedna nagnjenost. Na težave s notranjimi hemoroidi pomislimo v primeru neboleče krvavitve, ki jo opazimo na blatu, papirju, ali v školjki. Sprva krvaitev opazimo le občasno, vendar če hemoroidov ne zdravimo, se ti povečajo, izpadajo, krvavitev je pogostejša. Izpadle hemoroide je potrebno nežno potisniti nazaj. Moramo paziti da, jih pri tem ne poškodujemo z nohti, oz. da ne uporabimo prevelike sile. Notranje hemoroide zdravimo na več načinov. V prvi vrsti moramo poskrbeti za redno odvajanje mehkega blata, brez pretiranega napenjanja, ustrezno balastno prehrano, dosti tekočine. Treba se je izogibati začinjeni, kisli hrani, alkoholnim pijačam, kajenju. Če s temi ukrepi ne dosežemo zmanjšanja težav, lahko posežemo po svečkah in mazilih za hemoroide. Naslednj korak v zdravljenju je podvezovanje hemoroidov s elastičnimi gumicami, ki ga lahko izvajamo v ambulantnih pogojih. Operacija je potrebna, če so hemoroidi preveliki za zdravljenje z gumicami, ali če ne dosežemo zadovoljivega izboljšanje. Danes obstaja več načinov operativnega zdravljenja. Katero metodo bo uporabil pri zdravljenju se odloči zdravnik proktolog po pogovoru s bolnikom. Operacijo lahko opravimo v lokalni, regionalni ali splošni anesteziji. Zunanji hemoroidi se najpogosteje pokažejo kot boleča izboklina ob zadnjiku, ki predstavlja trombozirano kri v hemor-oidalnem vozlu. Če težav ne zdravimo se bolečina stopnjuje, lahko pride do spontane rupture vozliča in olajšanja težav. Da bi se izognili dalj časa trajajočim težavam, lahko posežemo po enostavnem posegu v lokalni anesteziji, s katerim izpraznimo strdek in hitro odpravimo bolečino Zoran Koren, dr.med. KIRURŠKI ODDELEK SB PTUJ petek • 25. aprila 2014 Zanimivosti Štajerski 21 Nagradno turistično vprašanje . V turizmu še naprej pozitivni trendi Statistični urad Slovenije je prejšnji teden objavil končne podatke o številu prihodov in prenočitvah turistov za leto 2013. Kljub krizi se pozitivni trendi v slovenskem turizmu nadaljujejo. V primerjavi z letom 2012 se je lani število prihodov turistov povečalo za tri odstotke, skupaj jih je bilo 3.384.491, število prenočitev pa se je v enakem obdobju povečalo za en odstotek, vseh je bilo 9.579.033. Spodbuden je tudi podatek o prihodu tujih turistov, gre za petodstotno povečanje, število njihovih prenočitev pa se je povečalo za tri odstotke. V letu 2013 pa se je nadaljeval trend zmanjševanja prenočitev domačih gostov. V BDP Slovenije predstavlja turizem, v katerem je zaposlenih okrog 110 tisoč ljudi, 12,8 odstotka, kar je več kot osem odstotkov celotnega izvoza in več kot 40 odstotkov izvoza storitev. V zadnjih trinajstih letih se je pozitivni saldo turistične izvozno-uvozne bilance potrojil. V letu 2013 je znašal 2,9 odstotka. Priliv iz izvoza potovanja se je v letu 2013 povečal za 0,6 odstotka. Tuji turisti so lani v Sloveniji potrošili več kot dve milijardi evrov. V državni proračun turizem letno prispeva 240 milijonov evrov davka na dobiček. Največji delež med prenočitvami tujih gostov so lani zabeležili Italijani, njihov delež je znašal 16 odstotkov. Na drugem mestu so Avstrijci z 12-odstotnim deležem, na tretjem mestu Nemci, na četrtem mestu pa so gostje iz Ruske federacije. Kar 31 odstotkov prenočitev je bilo lani ustvarjenih v zdraviliških občinah ali nekaj več Ptujski grad letno obišče več kot 50.000 obiskovalcev. kot tri milijone prenočitev, 2,26 milijona prenočitev so imele gorske občine. Največjo rast obiska so lani zabeležili v Ljubljani, kjer se je število pre- nočitev povečalo kar za enajst odstotkov. V letu 2014 naj bi se delež turizma v BDP Slovenije po napovedih povečal za 2,4 odstotka. Podatki o številu Foto: Črtomir Goznik prenočitev za MO Ptuj v letu 2013 niso najbolj spodbudni. Medtem ko je bilo leta 2012 vseh prenočitev še 142.566, je to v lanskem letu upadlo skoraj za 12 odstotkov ali na 125.591, kar je dobrih 88 odstotkov prenočitev leta 2012. Mestne hotelske zmogljivosti so bile lani zasedene le 27-odstotno Na Ptujskem se v teh dneh že pripravljajo na prvomajske prireditve, v številnih naseljih bodo zagoreli kresovi. Osrednje dogajanje bo 30. aprila in prvega maja v pristanišču Ranča. Organizatorji bodo Zveza svobodnih sindikatov Slovenija - Območna organizacija ZSSS Spodje Podravje, Klub ptujskih študentov Ptuj, Brodarsko društvo Ranča Ptuj, Zavod za šport Ptuj in MO Ptuj. Že po tradiciji bo 30. aprila na Ptujskem jezeru zagorel največji vodni kres v Sloveniji, prvega maja pa bodo na svoj račun prišli vsi ljubitelji rekreacije pod naslovom Živel 1. maj s športom, rekreacijo in zabavo. Po budnici s Pihalnim orkestrom Ptuj, ki bo budila v četrtnih skupnostih MO Ptuj, se bodo na Ranci začele številne športne prireditve, na krstno vožnjo v novi sezoni se bo podala tudi ladja Čigra. Na predzadnje Nagradno turistično vprašanje, spraševali smo, kjer poteka naravoslovna pot Berl, nismo prejeli pravilnega odgovora. Naravoslovna pot Berl poteka v naseljih Hajdoše in Skorba, ob stari strugi reke Drave. Gre za krožno pot, dolgo 2,38 km, ki jo je mogoče prehoditi v eni do dveh urah. Danes sprašujemo, kje na Ptuju so odkrili spominsko ploščo v spomin pesniku, dramatiku, pisatelju in nekdanjemu ptujskemu županu Alojziju Remcu. Nagrada za pravilen odgovor je Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi in besedi (tretja petletka) Borisa Miočinovica in Aleša Gačnika. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 9. maja. Ptuj • Hotel&Casino Poetovio Srečneža čaka avtomobil Opel corsa Hotel&Casino Poetovio je eden pomembnejših turističnih subjektov na Ptuju in v okolici. Prve goste je sprejel že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Po temeljiti prenovi, ta je stala okrog pet milijonov evrov, je za goste od blizu in daleč še privlačnejši. Ima 27 lepo in sodobno opremljenih sob, v vseh so nameščene klimatske naprave, LDC-tele-vizorji, dostopne so tudi gibalno oviranim osebam. Gostom nudijo tudi brezplačen dostop do interneta (Wi-fi), možnost pranja perila, skupaj z njimi pa lahko v sobah bivajo tudi hišni ljubljenčki. Tudi na tem področju vse bolj sledijo turističnim trendom, vse več sodobnih turistov se tudi v času dopusta oz. bivanja zunaj domačega kraja ne želi ločiti od svojih hišnih ljubljenčkov. Kot je povedal prokurist Siniša Stevanovic, si vsi zaposleni prizadevajo, da bi se gostje pri njih kar najbolje počutili. Trudijo se s ponudbo, v Lounge klubu jih že zjutraj razvajajo z odlično kavo in rogljičkom, na voljo pa so jim tudi odlične sladice Pohorske kavarne. Lounge klub vabi tudi s svojo prireditveno ponudbo, zabavnimi dogodki v stilu kabareja, s stand up komiki in znanimi glasbeniki. Gradijo na kakovostni ponudbi in zadovoljstvu gostov, z večerno ponudbo nagovarjajo goste, starejše od dvajset let. V prostorni hotelski zajtrkoval-nici gostom postrežejo s klasičnim zajtrkom in z zajtrkom po naročilu. V hotelu Poetovio je poslovnim gostom na voljo konferenčna soba, ki sprejme do 60 oseb. V prijetnem okolju, kjer so na voljo vsi tehnični pripomočki za nemoten potek poslovnih in drugih dogodkov, poskrbijo tudi za prigrizke in osvežitve med odmori. Hotelski gostje imajo na voljo tudi brezplačne parkirne prostore, na recepciji, ki je odprta 24 ur na dan, lahko dobijo tudi vse potrebne informacije za čim udobnejše in kvalitetno bivanje na Ptuju, o izletih v bližnjo okolico, obiskih kulturnih, zgodovinskih in drugih zanimivosti ter prireditvah, ki jih je na Ptuju v vseh letnih časih izjemno veliko. Prireditveno razgibana pa je tudi okolica mesta. Gostje med bivanjem na Ptuju lahko obiščejo tudi Terme Ptuj, igrišče za golf, Ptujsko jezero, turistične kmetije v okolici, vinske kleti. Hotel Poetovio pa je znan tudi po svojem igralnem salonu, kjer je ljubiteljem iger na srečo na voljo kar 108 igralnih avtomatov. Vsi igralni avtomati so opremljeni s sistemom TITO ('Ticket In -Ticket Out'), ki omogoča prenos dobropisa igralca med posameznimi igralnimi avtomati brez gotovine. Vsi igralni avtomati imajo funkcijo skrivnostnega glavnega dobitka, tako da si ob običajnem glavnem dobitku priigrajo še dodatne dobitke. V igrah na srečo se med tednom v največji meri preizkušajo domači gostje, ob koncu tedna prihajajo tudi Avstrij- ci. Dodaten magnet zanje so ob velikih dobitnih izplačilih še velika žrebanja in nagradne igre. V letu 2013 so izplačila na igralnih avtomatih znašala 612.602,09 evra, na ruleti 630.181,29 evra, Mistery Jackpotu 62.001 evro in nagrade 25.224,87 evra. Z naj- novejšo nagradno igro Zapelji se v poletje z novo opel corso so začeli 1. aprila letos. Avtomobil je prvič v igri, konec maja bo osrečil enega izmed obiskovalcev ca-sinoja, ki s kupončki sodelujejo v bobnu sreče. MG t GP PROJECT ING PODJETJE ZA GRADBENIŠTVO IN INŽENIRING d.0.0. Vošnjakova 6,2250 PTUJ Tel: 02/ 795 23 61, Fax: 02/ 795 23 62, E-mail: gp.projecting@siol,net ¡¡Jam Me, ob ^«ik, ¿doi 22 Štajerski Na sceni petek • 25. aprila 2014 Domača rasi Julija Menoni Besede o avtorici Mlada pesnica je o sebi povedala: »Rodila sem se 3. 9. 2000 na Ptuju. Leta 2006sem začela "šolanje v Osnovni šoli Ljudski vrt Ptuj. Vsako leto sem imela odličen uspeh. Sedaj obiskujem 8. razred. V letošnjem šolskem letu sem prejela srebrna priznanja na tekmovanjih iz logike, zgodovine in na tekmovanju iz matematike za Vegovo priznanje. Največji letošnji uspeh je naslov državne prvakinje na tekmovanju iz znanja slovenščine za Cankarjevo priznanje. V prostem času plešem v plesni šoli Mambo in se učim igrati kitaro v Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj. Ko nimam obveznosti, rada berem, poslušam glasbo in pišem pesmi ali zgodbe. Med pripravami na tekmovanje iz znanja slovenščine za Cankarjevo priznanje me je namreč poezija tako navdahnila, da sem tudi sama začela pesniti. Zdaj to počnem pogosto, saj je pesnjenje postalo del mojega življenja.« O objavljeni liriki Julija pred nas postavlja svet razmišljujočih pesmi, temu primeren pa je tudi lirski subjekt, ki avtorico postavlja v območje izrazite zrelosti. K temu nas ob psihološki dodelanosti subjekta napelje še nekaj elementov pesniškega besedila: izbor tem in motivna konfiguracija, izrazito pomensko široka in odprta retorična vprašanja pa tudi izrazna suverenost. Teme in motivi se tako raztezajo vse od zaznavanja, da je naš svet vse bolj usmerjen v materialnost in vse manj spoštuje človeka, pa do prefinjene obravnave ženske, ki jo pesnica predstavi kot kleno predstavnico družbe - samozavestno in očarljivo. Vmes pa je pesem o na pol speči pesnici, v kateri se uresniči posrečen spopad med svetlobo (monitorja) in globljo bivanjsko temo, ki se daljša, ko so oči zaprte. V pesmi, ki domišljijsko briše silhuete današnjega sveta, pa se mlada avtorica sprašuje, kako bi funkcioniral današnji človek, če bi se znašel v preteklem času, torej brez vseh mogočih tehnoloških izumov. Pri tem ni zanemarljiv verz, katerega izhodišče je sicer v končni rimi, a vendar poudarja osrednji problem med nekoč in danes: pomanjkanje skupnega časa, časa za druženje in medsebojne pogovore, ko zapiše: »v njih pa bi se družine zbirale za skupno sladico«. Lahko bi rekli, da gre za kontraste med silovito in umirjeno besedo, med vzkipljivim razmislekom in spečo meditacijo, med ostro družbeno kritičnostjo in srečnimi življenjskimi hipi, ki osmi-šljajo naša življenja. Iščoč pesniški izraz mlade ustvarjalke, ki opozarja na sodobne krivice sveta, a ob tem še mimogrede pričara nešteto vzrokov, zaradi katerih je življenje preprosto lepo! David Bedrač KAM GRE NAŠ SVET Ali so pomembne sponke, obleke, če so druge znamke, če imajo drugačne etikete? Seveda so pomembne, še boljše - so enakovredne! Saj obleka ne naredi človeka. Zakaj se potem iz navadne majice norčujemo, novo bluzo priznane znamke pa občudujemo? Potem pa so pomembni kovanci, saj si kul, če jih imaš več kot znanci. Eh, za prave prijatelje boš car tudi, če si brez prebite pare. Vseeno pa je denar sveta vladar. Kaj nam torej to pove? Da naš svet brezglavo po cesti nepravičnosti gre. LENOBA NOČI Svetloba monitorja mi kvari oči, a naj kar gori, ker ugasniti ga, se mi ne da. Brezdelno pred njim sedim, a ker sem utrujena, že skoraj ležim. Razmišljam o veliko rečeh: kako je tipkovnica kot šahovnica, zakaj je zvočnik iste barve kot pločnik, ne razumem stvari nobene in bojim se teme, ki se daljša vedno, ko zaprem oči, ta neumni računalnik pa še vedno brni. A zato več ne skrbim, saj na računalniški mizi sladko spim. c ESETi D 1 0 Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. NAŠIH TOP POP 5 5. NANA MILIČINSKI - ŠE TO NOČ 4. IN&OUT - TISOČ LJUDI 3. POP DESIGN - NISEM TI VERJEL 2. REBEKA DREMELJ & JAZZVA - TVOJA SENCA 1. TANJA ŽAGAR - VINO, VINO VAŠIH TOP POP 5 5. ZORAN PREDIN - ČAS BEŽI 4. PRIMAVERA - ODPREM OČI 3. ROCK PARTYZANI - ZORICA 2. SAŠA LENDERO - ŠE EN KROG 1. HELENA BLAGNE - ZAME NI DRAME Filmski kotiček NAŠIH TOP POP 5 Glasujem za skladbo pod številko: VAŠIH TOP POP 5 Glasujem za skladbo pod številko: Ime in priimek: Tel.: Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj Ničelni teorem Čisto na koncu filma Brazil iz leta 1984 nas pretrese sekundni prizor, ki na prvi pogled nima povezave s samo zgodbo. Ko vozilo odpelje v svet, se kamera prvič dvigne nad klaustrofobi-čen, natrpan, mračen, depresiven, umazan in popolnoma razčlovečen svet in za hip ugle-damo resnico: vozilo se vozi v neskončni vrsti reklamnih panojev, izza njih pa so valoviti zeleni hribi in vsa lepota planeta, ki jo je slehernik moral pozabiti zato, ker ga je kapitalizem prepričal, da mora v življenju gledati samo eno stvar: reklame. Človek danes pač ne sme videti sočlo- The Zero Theorem Igrajo: Christoph Waltz, Melanie Thierry, David Thewlis, Lucas Hedges, Matt Damon, Ben Whishaw, Tilda Swinton, Sanjeev Bhaskar Režija: Terry Gilliam Scenarij: Pat Rushin Žanr: ZF drama Dolžina: 107 minut Leto: 2014 Država: ZDA, Romunija ŽENSKA Glavo usmeri navzgor in nikoli, niti za sekundo, ne poglej dol. Ramena naj bodo spuščena, izprsi se, bodi premetena. Za sabo puščaš sledi ponosa, za njihovo dobro se naj nihče s tabo ne kosa. Vedno, ko začutiš veter v laseh, naj ti to privabi nasmeh. Ženska si in tvoj je vsak dan, zato ga izkoristi, naj ne bo noben moški ob tvoji prisotnosti zaspan. KOT V STARIH ČASIH Gledam skozi male niše, vidim hitre avte in velike hiše. Zamišljam si, kaj bi bilo, če bi hiše izginile. No, ne bi se ravno razblinile. Da bi se zmanjšale za polovico, v njih pa bi se družine zbirale za skupno sladico. Če bi avte upočasnili in jih s kočijami nadomestili. Če bi izginila vsa tehnologija in bi nam ostala samo staromodna traparija? Vem, kaj bi bilo: skoraj vsi bi vpili, ker bi se od dolgčasa najraje ubili! veka, saj mu kapitalizem vmes postavi reklamo. Terry Gilliam, režiser Bra-zila in nekdanji 'nevidni' mon-typythonovec, tako že 30 let snema prijetno trčene filme, ki pa imajo tisto težko ulovljivo lastnost dobrih filmov: pritiskajo na podzavestne žulje gledalca in ga spravljajo v nemir, kajti njegove vizije prihodnosti, ki so seveda le do skrajnosti navite sedanjosti, so videti tako nelagodno pristne in povsem mogoče, da bi filme lahko stlačili v žanr grozljivke. Ker tovrstni filmi veliko stanejo, gledajo pa jih le redki, se Terry že 15 let sooča s finančnimi težavami, tudi zato, ker mu sredi filmanja narava odpihne prizorišče, zato se občasno proda Hollywoodu (brata Grimm). Ravno ko se je zdelo, da bo ta izjemni avtor dokončno utišan, posname film Ničelni teorem, čigar reklama daje slutiti, da pri svojih 72 letih še ni bil v boljši formi. Ničelni teorjem je tako nekakšna zgostitev žanra Terryja Gil-liama, saj je amalgam vseh njegovih najboljših filmov, vključno z 12 opicami. Sporočilo ostaja enako, namreč da prihodnost, v kakršno drvimo, ne funkcionira. Logistično do vrhunca izpiljena birokracija, ki pa je zgolj namen sama sebi, ostaja njegova vizija pekla, nasičenost vsakega kadra še naprej vzbuja občutke tesnobe, reklame postajajo na pol osveščena bitja, ki nagovarjajo že posameznika in mu sledijo, dokler ne naletijo na bolj dojemljivega morebitnega kupca. V tej nočni mori razčlovečenja sledimo Qohenu, ki je sistem ponotranjil do te mere, da ga je brezobzirni kapitalizem prepričal v to, da vesolje nima smisla. Junakovo pehanje za ničelnim teoremom, s katerim bi dokazal, da je vesolje nič, je brezplodno, saj mu vedno zmanjka nekaj promil, ki pa so najbrž tipično gilliamovska ideja, da je ljubezen tisto, kar osmišlja obstoj. Eksistencialni horror, ki je Ničelni teorem, tako mimogrede zavrne vero kot slepilo, zaradi katerega svojih tuzemskih življenj v pričakovanju boljših ne moremo izživeti v popolnosti. S tega stališča se zdi, da je Gilliam pravzaprav posnel nekakšno predelavo vseh svojih filmov, torej sodobno inačico samega sebe. Tehnologija je do danes tako napredovala, da so njegove strašljive vizije videti resničnejše kot kadarkoli, čeprav, ironično, med drugim obsoja prav tehnologijo, ki v njegovih filmih ni nikoli postala suženj človeka, ampak obratno. Kljub avtorjevemu citiranju samega sebe gre za sporočilo, ki s časom ne izgublja svoje sporočilnosti, ampak obratno, žal postaja vedno bolj relevantno. Matej Frece J OVEN (21.3. - 20.4.) Konec meseca obljublja veliko svežine in harmonije. Zadeve bodo na delovnem mestu potekale v vašo korist. Pravzaprav boste imeli možnost, da boste orali ledino. Spremljala vas bo sreča v komunikaciji in pogovori prinašajo čarobnost. V ljubezni ne bo vse po vaše. BIK i (21.4. - 20.5.) * Izpolnila se vam bo srčna želja. Življenje se bo obarvalo v pisane barve in uspehi se bodo stopnjevali. Doživeli boste določeno preobrazbo in hrepeneli po novih izzivih. Umetniške dejavnosti bodo v ospredju in kreativno bo v ljubezni. Finančno se ne boste smeli pritoževati in vaš dan bo sreda. m ñ \ DVOJČKA ^ (21.5. - 20.6.) Odličen teden je pred vami. Obarvani boste v vode ljubezni, harmonije in romantike. Jasno je, da boste v vsem uživali in se predajali čudovitim občutkom. Partnerjeva podpora in namigi bodo prinesli razcvet in nove poglede. Na delovnem mestu bodite previdnejši in diplomatski. ¡£k RAK (21.6. - 22.7.) Vaše misli bodo prijetne in harmonične. Dobro vam bo služila tudi intuicija. Odkrivali boste določene poglede skozi svet sanj in razrešili neko dilemo iz preteklosti. Čeprav boste iskali bližnjice, jih ne bo. Ogledalo napredka bodo vaši prijatelji. Konec tedna sledi romantično doživetje. feV, m slimi LEV (23.7. - 22.8.) Zdelo se bo, da boste s svojim mi-ustvarjali prijetne stvari. e vam bo šlo zelo dobro od rok in tako boste na delovnem mestu prišli do zanimivih odkritij. Odkrito se boste pogovarjali o svojih bremenih in kreativno ustvarjali. Ljubezenska sreča bo namenjena samskim in vezanim. s DEVICA ' (23.8. - 22.9.) Imeli boste polne roke obveznosti. Toda obdobje bo v osnovi namenjeno sprostitvi. Odzovite se klicu narave in bodite prožni. Spremenili boste stil življenja in ugotovili, kaj vas veseli. Nekoliko bolj nemirni boste v ljubezni in bo težko, če ne bo po vaše. Blesteli boste v službi. petek • 25. aprila 2Q14 Za kratek čas Štajerski 23 SESTAVIL EDI KLASINC NEKDANJI TABORNIK, GOZDOVNIK IZDELOVALEC VOZ POSTELJNO POKRIVALO ZVOK KONJSKIH KOPIT SEVANJE SKOPUH, ŠKRTEŽ KODIRNIK-DEKODIRNIK NAŠ TV NOVINAR ŠTAKUL l3 JERMEN NA UZDI l7 PREDEL PTUJA 3643 MOŠKI PRI PLESU NAJVIŠJI GLAS DELAVEC V LABORATORIJU EDI DEŽMAN ZASUK ALBANSKI POLITIK (RAMIZ) ŠEST PEVCEV LOJTRSKI VOZ LEKARNAR HALJA MUSLIMANK VELIK PRAZNIČNI OGENJ PREBIVALEC RAŠE PREBIVALKA ODESE NAŠ ODLIČEN BIATLONEC l4 IZDELOVALEC KRTAČ LOJZE ŠAVLI MNOŽIČNO IZSELJEVANJE ORGANSKI RAZPAD CELOTA BOLGARSKI ŠAHIST le DREVO TUJA ll AFRIŠKA DRŽAVA SLOVESEN OBHOD VLADO BEZJAK BAT MESTO V POSAVJU MAJHEN OREH POŽREŠNOST VIR UMETNE SVETLOBE DOLGA DOBA OTOK V EGEJSKEM MORJU GOJITELJ ATLETIKE lS KELTSKI BRITANEC DROBEC NESNAGE NOGOMETAŠ GAJSER IZVIRSKA VODA PRIJEM SNEŽNE DESKE PISNI ZNAK lO ESEJIST FINCI PREVIDNOST BIVALIŠČE UMRLIH SKALNAT GREBEN NAŠ PIANIST (NEJC) DLAKASTA DIVJAD NADA FRIDL QUILL ERIC SLAVKO MLINARIČ OTOČJE V ATLANTIKU l2 FRANCOSKI FILMSKI REŽISER (CHRISTIAN) 7 NAJVEČJA AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA STROKOVNJAK ZA RAVNOTEŽJE ZAPOR, JEČA RAZMIK, RAZDALJA 4 l 9 2 S S e s NAGRADNA KRIŽANKA: Nagrade za tokratno križanko podarja podjetje EVITEL d.o.o. Med pravilnimi rešitvami, ki bodo pravočasno prispeli na naslov Radia-Tednik, bomo izžrebali tri nagrajence. 1. nagrada: univerzalna torbica za GSM po izbiri, 2. in 3. nagrada: majica. Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk na oštevilčenih poljih. Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran) in ga pošljite na naslov: Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, do torka, 29. aprila 2014. Nagrajence bomo pisno objavili v torek, 6. maja 2014. l 2 3 4 S e 7 s 9 lO ll l l3 l4 lS le l7 RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) SOBOTA, 26. april: 05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasvet (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUSALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje) . INEDELJA, 27. april: 5.00 PRAZNIČNO NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Popoldne na radiu Ptuj: Te domače viže. 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). |PONEDELJEK, 28. april: 5.00 štajerska budilka, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.00 Melodija tedna. 14.40 Vaše mnenje šteje. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA, 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). TOREK, 29. april: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Sredi življenja z Marijo Slodnjak. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). {SREDA, 30. april : 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.00 Melodija tedna. 14.40 Vaše mnenje šteje! 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov. 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čvekarije in Pogovor ob kavi (ponovitvi). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). TTEIRHafljmaoi 5.00 PRAZNIČNO JUTRO, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije. 12.00. Sredi dneva 13.10 ŠPORT. 14.00 Melodija tedna. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske gorice). PETEK, 2. maj: 5.00 PRAZNIČNO PETKOVO JU-TROŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 Sredi dneva: 13.10 Šport. 14.00 Melodija tedna, 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Murski val). 89,8,98,2 i n 104,3 MHz! POSLUŠAJTE j NASjNAj INTERNETU : www.radio-tednik.si IN OBIŠČITE INA FB TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Razmišljali boste o tem, kaj boste spremenili. Sanje o potovanju in svobodi bodo ostale samo sanje. Bolje bo, da boste naredili pri sebi analizo in tako ugotovili, kdo vašo pomoč resnično potrebuje. S svojim znanjem in dobro voljo boste spravili v smeh ljudi okoli sebe. Ni vse zlato, kar se sveti. škorpijonom strelec (24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.) (24.10. - 22.11.) Sledili boste svoji resnici. Vneto boste zagovarjali svoje mnenje in ne boste odstopali od svojih namigov. Zavedati se boste morali, da se morate na delovnem mestu sprostiti. Določen projekt bo potekal drugače, ampak konec dober, vse dobro. V ljubezni bo čas namenjen romantiki. Zdelo se bo, da boste nekoliko nemirni. Kajti pred seboj boste imeli obdobje izzivov in novih idej. Pomembno bo, da boste telesu dovajali dovolj vitaminov. Sprostila vas bo tudi narava in športne aktivnosti na prostem. Ljubezen bo pesem o sreči in muza ustvarjalnosti vam bo dala krila. KOZOROG (22.12. - 20.1.) ' Dnevi prinašajo posebne ugodnosti in priložnosti za pogovor. Resnično boste imeli tudi mnogo dela in delavnih obveznosti. Sprostili vas bodo pogovori. Od sebe boste oddajali magnetično energijo in skozi to prejeli neko ugodnost. Srčni izvoljenec vam bo v oporo. rTŠis. VODNAR (1l. l. -18.2.) Ljubezen vas bo dobesedno polepšala. Teden prinaša določeno čarobnost in svežino. Tako boste zastavljenim nalogam kos. Vsekakor bo modro, da boste razmislili, kaj vas veseli. Ljudje vam bodo v osnovi še vedno ogledalo. V okrilju doma se boste rešili določenih bre- RIBI (19.2. - 20.3.) Spremljala vas bo sreča. Našli boste mir in pravo pot. Službeno bodo zadeve potekale v vašo korist. Vsekakor je jasno nakazano, da boste na delovnem mestu izbrali pravilno odločitev in prejeli pohvalo. Ugoden čas za urejanja doma in okolice. Bodite kreativni! 24 Štajerski Doma in po svetu petek • 25. aprila 2014 Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (13.) Santiago Santiago je prestolnica Čila in kot taka tudi izpostavljena različnim klišejem o nevarnostih, ropih in podobnih nevšečnostih. Saj je res, da se v milijonskih mestih ni mogoče izogniti kriminalu, pa vendar je tu krožilo veliko zgodb. Na to se nisem kaj preveč oziral, ker se potem človek samo sekira in si ne upa iz bajte. Prispel sem kar zgodaj zjutraj, pa vendar ni bilo nobene panike. Takoj sem se šel zanimat o možnostih transporta, cenah in urnikih, že prej pa sem si na internetu malo pogledal možnosti prenočišča. V manjših krajih se da hoditi in iskati posteljo, v večjih mestih pa lahko včasih izgubiš tudi polovico dneva, zato si je treba že vnaprej markirati določene ulice. Kakorkoli, kmalu sem našel svoj hram, kjer sem lahko odložil stvari. Na recepciji je delal Rodrigo, s katerim sva se hitro ujela. Cene prenočišč so v Čilu malo dražje kot v Argentini, ker pa ni bila visoka sezona, sem lahko zbarantal ceno na solidno vsoto in Rodrigo se pri tem ni preveč sekiral. Imel je celo zemljevid mesta in ogromno uporabnih informacij, tako da sem mu moral kupiti pivo. Mesto je ogromno. Veliko se da prehoditi peš, kar je tudi najbolje, saj so nekatere zanimive stvari tako daleč vsaksebi, da bi na avtobusu zamudil zanimivosti, ki so vmes. Center je zares lep in velik. Vladna palača se imenuje 'La Moneda', kar pomeni kovanec - s tem se državljani norčujejo, ker se pač ves denar steka tja in se porablja za oslarije. Tako kot pri nas. Tudi tukaj imajo veliko ceremonij, kar se tiče menjave straže, zanimivo pa je to, da vsa zadeva poteka zelo obsežno. Če ste bili kdaj na Češkem - tam zadeva Foto: Dani Zorko Pri menjavi straže sodeluje okoli 200 ljudi. poteka sicer svečano, vendar sodeluje le nekaj pajacev v uniformi. V Santiagu pri menjavi straže sodeluje več kot dvesto ljudi. Orkester, pehota, konjenica ter seveda stražarji. Naokrog pa stoji veliko policije, tako kot po vsem mestu. Počutiš se zelo varno, čeprav se vsak policist igra s telefonom, gleda v zrak ali drema v senci. Zanimivo je, da je prav okoli vladne palače veliko policistk in del njihove 'uniforme' je tudi močna šminka, vse v isti barvi. Središče mesta je trg, ki se mu reče Plaza de Armas. Prav vsako večje mesto v Čilu ima istoimenski trg, tradicija pa izhaja iz tega, da so bili ti trgi središče kolonizacije in boja proti do- Foto: Dani Zorko Vladna palača 'La moneda' Foto: Dani Zorko Poslovni center v Santiagu spominja na Wall Street. mačinom, Indijancem plemena Mapuche. V spomin lahko na eni strani trga najdemo kip zlobnega kolonista, na drugi strani pa umetniško polomljen kip indijanskega obraza. Prav tako pa vsak tak trg na sredi vsebuje 'zlato' točko, od koder se potem v Čilu merijo razdalje med mesti. Najbolj sem si želel videti muzej 'precolombiano', o zgodovini pred Kolumbom, ki jo Evropejci poznamo zelo površno, a je bil seveda nena-dejano zaprt. Neverjetni so ti Latinskoameričani, vse dobre stvari za nekaj let zaprejo. Zanimivo je, da je ob tem velikem trgu obokan hodnik, kjer se človek lahko nasiti skorajda najceneje v mestu, morda tudi v Čilu. Ko sem se tako pogovarjal z nekaterimi ljudmi, so mi vsi odsvetovali to vrsto prehrane. Razlog? Kakovost in vrsta mesa sta namreč že dolgo predmet spora med domačini, Foto: Dani Zorko Ideja v velikih mestih - parkirišče samo za dvokolesnike zato se tam prehranjujejo zgolj najrevnejši. Pa baje, da je na cestah vedno manj psov ... Bljak, gremo raje po svoje. Drugače pa se lahko najceneje naješ na tržnici, kjer imajo že nastavljene menije za kakšne 3 evre, gostilne pa so sicer bolj čudnega izgleda, vendar polne. Pa še ribe so imeli za jesti. Najbolj všeč mi je bilo, kako spontani so ljudje. Tudi tu smo imeli živo glasbo, ljudje pa so lepo plesali pod palmami. In to vsi - stari, mladi, brezdomci, kravatarji, vsak z vsakim. Neverjetno, kako glasba poenoti ljudi. Druga skrajnost pa so bili manifestanti, ki so protestirali v znak enakosti vegetarijancev z 'normalnimi vsejedci'. Tega sicer nisem najbolje razumel, protest pa je izgledal tako, da je približno dvesto mlajših ljudi stalo v zboru, večina pa jih je v rokah držala prave preminule živalce. Ufff, je to smrdelo po trgu. Še tisti psi, ki naj bi po pričevanju lokalcev končali na krožnikih najrevnejših, so prišli samo povohat ta dogodek, nato pa so se obrnili proč. Kljub ne vem kateremu namenu je bilo grozno videti. V tretjem kotu pa so igrali šah. V starih časih je bila to edina vrsta razvedrila, seveda pomembnežev, dandanes pa se tam lahko v dvoboju pomeri kdorkoli. Ker je trg ves čas zastražen, so figure spravljene kar tam. Kakorkoli že, splošen vtis je ostal pozitiven kljub dvomljivim napovedim. Le Rodrigo ga je začel biksati, ko so se s kolegi malo dali poleg in sredi noči uganjali operne arije . Nadaljevanje prihodnjič Od tod in tam Velikonočna razstava Foto: Sonja Erlač Markovci ❖ Članice Društva podeželskih žena občine Markovci so letos ob veliki noči ponovno razstavile svoja ročna dela. Razstavo so postavile v župnijski dvorani, na ogled je bila vrsta zanimivih in domiselno izdelanih okraskov ter drugih predmetov. Med njimi vezeni in kvačkani prti ter prtički, slike, nakit, ročno izdelane velikonočne voščilnice ter drugo velikonočno okrasje: košarice, zajčki, piščančki in raznovrstne pisanice. Na ogled je bilo tudi nekaj kulinarike, predvsem kvašeno in drobno pecivo. -MZ Skoraj 800 barvitih pisanic Foto: MZ Kukava ❖ Ludvik Kokol s Kukave je strasten zbiralec starin, zlasti starih kmečkih orodij, koles in mopedov. V času velike noči ta 67-letni možakar z največjim veseljem predstavi svoje ročno izdelane pisanice. V celoti jih izdeluje sam. Najprej iz lipovega lesa izreže ustrezen kos, ki ga nato obdela (izbrusi) v obliko jajca. Iz lesa izdelana jajca poslika, na skoraj vsakem je izpisano velikonočno voščilo. Doslej jih je izdelal že skoraj 800, ob praznikih jih nekaj razdeli tudi med sorodnike in prijatelje. V času velike noči svoje pisanice z veseljem razstavi v farni cerkvi sv. Lovrenca v Juršincih, z njimi okrasi tudi drevesca na domačem vrtu. Ludvik si z izdelovanjem pisanic krajša dolge zimske dneve, ki tako ob kreativnem ustvarjanju hitreje minejo. Poleg pisanic iz lesa izdeluje še druge vrtne okraske. V velikonočnem času je ob domači hiši postavil iz lesa izdelane velikonočne zajčke. Pri tem zanimivem hobiju ga podpira vsa družina. Prav z veseljem pa okrasje, ki ga izdeluje dedek, občuduje tudi Kokolov najmlajši vnuk, še ne triletni Jaka (na fotografiji). -MZ Foto: MZ Sp. Podravje ❖ V minulem tednu, v noči s ponedeljka na torek, je neznani storilec mlademu čebelarju Jerneju Hrgi v premičnem čebelnjaku zadušil devet panjev čebel. Čebele so bile na paši na njivi oljne ogrščice med Vitomarci in Trnovsko vasjo. Še v ponedeljek popoldan so preletavale zlato-rumeno polje ogrščice, naslednji dan, v torek, je bila podoba čebelnjaka povsem drugačna. V devetih panjih, ki jih je nevestnež priprl, se je zadušilo na tisoče čebel. Pomrle čebele je lastnik v torek in v sredo iz panjev počistil, nato pa v prihodnjih dneh s pomočjo prijateljev panje znova napolnil. »Prijatelji čebelarji so mi takoj, ko so izvedeli za novico, ponudili pomoč in mi pomagali s svojimi čebeljimi družinami,« je povedal Hrga ter dodal, da je pomor čebel prijavil policiji. Da bi storilca izsledili, je sicer relativno malo možnosti, saj je ravno tisto noč, ko je neznanec panje priprl, močno deževalo in je dež sledi za storilcem precej izpral. -MZ petek • 25. aprila 2014 Poslovna in druga sporočila Štajerski 25 Mali oglasi KMETIJSTVO STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. IZVAJAMO fasaderska (izolacijske fasade), slikopleskarska, keramičarska in druga zaključna gradbena dela. Kakovostno, ugodno, z garancijo. Branko Cvetko, s. p., Vičava 131, Ptuj. Mail: branko.cvetko7@gmail. com, gsm 041 359 028. Servis TV, LCD, plazma, električni aparati, gospodinjski aparati (odvoz - dostava). Servis, zagon, nastavitev peletnih gorilnikov. Prodaja peletov, dostava. Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56, Markovci. Gsm 041 631 571. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com Podjetje ENERGOVOD - KRU-ŠIČ & CO., d. n. o., Zgornja Pristava 33, 2323 Ptujska Gora, svetuje, izmeri in inštalira vodovod ter ogrevanje. Telefon 041 704 355. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. US3S2E VUZEM... Prerad 48.22S7 Poleniak Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 5417 041390 576 el ■X www.roletarstvo-arnus.sl S tem kuponom 20 % popust na celoten nakup do 31. maja 2014, ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, cepljene, začetek ne-snosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM kateri koli tip traktorja. Tel. 031 851 485. PRODAM belo haloško vino, sorta muškat in sovinjon. Tel. 041 936 471 ali 031 329 969. PRODAM svinjo, težko 150 kg, domače reje. Tel. 041 523 845. KUPIMO visoko brejo telico simentalko iz vezane reje. Tel. 031481 247. PRODAM svinjo, težko 250 kg. Tel. 031 249 314. PRODAM telico, brejo 8 mesecev, možna menjava za nebrejo kravo ali teli-co. Tel. 041 941 878. PRAŠIČE, težke nad 30 kg, prodam. Tel. 041 876 460. PRODAM traktor Deutz 48 in kiper prikolico, dvetonsko. Tel. 041 239 617. PRODAM teličko, črno-belo, brejo 8 mesecev, in teličke simentalke. Tel. 041 582 437. PRODAM tri teličke, stare 6 mesecev, simentalke, in par koz srnaste pasme. Tel. 031 532 785. PURANE in purice, sedemtedenske, za nadaljnjo rejo, prodajamo. Možna dostava. Tel. 040 531 246 in 02 688 13 81. Rešek, Starše 23. BELE kokoši, težke 4 kg, po 4 evre za žival, prodajamo. Tel. 040 531 246 in 02 688 13 81. Rešek, Starše 23. NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, prodajamo. Tel. 040 531 246 in 02 688 13 81. Rešek, Starše 23. ZELO ugodno prodam drva z dostavo in razrezom, od 35 do 50 €. Pokličite na telefon 041 660 282. NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti) tel.: 02 780 67 10 - brezplačni pregled - keramična prevleka 150€ - proteza že od 350 € - brezbolečinske oblike zdravljenja - garancija na storitve in material RAČUNOVODSTVO za s. p O d.o.o fea in društva. SABINA Kokolj s.p. Pristava 22a, 2282 Cirkulane, 031 571 769 Komisija za pripravo predlogov za priznanja in nagrade Občine Podlehnik objavlja na podlagi 29. člena Odloka o istovetnostnih simbolih Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 24/2002) JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE PODLEHNIK ZA LETO 2014 Priznanja Občine Podlehnik so: • NAZIV ČASTNI OBČAN OBČINE PODLEHNIK, • ZAHVALNA LISTINA OBČINE PODLEHNIK, • PRIZNANJE OBČINE PODLEHNIK in • ZLATA PLAKETA OBČINE PODLEHNIK. I. Naziv ČASTNI OBČAN OBČINE PODLEHNIK se podeli posamezniku za njegov izjemen prispevek: na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa, humanitarnih in drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj, napredek, ugled in promocijo občine. II. ZAHVALNA LISTINA OBČINE PODLEHNIK se podeli a) posamezniku: • za njegovo življenjsko delo, za dosežke na področju kulture, šolstva, športa, znanosti, umetnosti ali na drugih področjih dela, • za večletne uspehe in prispevke, ki so pomembni za trajnejši razvoj in napredek občine - kot vzpodbuda za nadaljnje delo; b) pravni osebi: • za prispevek na področju družbenega in gospodarskega razvoja občine, • za promoviranje občine, • za uspešno poslovanje pravne osebe ter prispevek, ki ima širši pomen za lokalno skupnost, • za uspehe in dosežke na drugih področjih. PRIZNANJE OBČINE PODLEHNIK se podeli posamezniku, podjetju, društvu, skupnosti oz. organizaciji, če je njihovo delovanje pomembno za razvoj posamezne organizacije ali skupnosti v občini. ZLATA PLAKETA OBČINE PODLEHNIK se podeli za enkratne pomembne dosežke posamezniku, podjetju, društvu, skupnosti in organizaciji. III. Predloge za podelitev priznanj Občine Podlehnik lahko podajo: • občani posamezniki ali skupine občanov. Predlog mora vsebovati: • podatke o kandidatu/-ki za priznanje, • utemeljitev, obrazložitev predloga za podelitev priznanja ter • podatke o predlagatelju. Če je za dobitnika priznanja Občine Podlehnik kot kandidat predlagan posameznik, je v skladu z 8. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS, št. 94/07) obvezno priložiti pisno izjavo kandidata - posameznika (obrazec P) v zvezi z njegovo privolitvijo glede obdelovanja osebnih podatkov in seznanitvi, da bodo osebni podatki obdelovani za potrebe in v postopku kandidiranja in podelitve priznanj Občine Podlehnik, kot ga določa odlok o priznanjih Občine Podlehnik. Obrazec je na voljo v vložišču Občine Podlehnik. IV. Predloge za podelitev priznanj bo po končanem razpisu obravnavala Komisija za odlikovanja. Pisne predloge, skupaj z vsemi navedenimi podatki, lahko pošljete v roku 15 dni od objave na naslov: OBČINA PODLEHNIK, Komisija za pripravo predlogov za priznanja in nagrade, Podlehnik 21, 2286 Podlehnik, z oznako ''RAZPIS - OBČINSKA PRIZNANJA''. Pisne predloge lahko posredujete na obrazcu 'Prijavnica', ki je na voljo v vložišču Občine Podlehnik. Komisija za pripravo predlogov za priznanja in nagrade Občine Podlehnik mag. Ivo Ban RADIOPTUJ 89,8° 98,2° 104,3 www.radio-tednik.si Štajmka budilka STAJERSKA BUDILKA, od ponedeljka do petka, od 5.00 do 9.00 ure. www.radio-ptuj.si PVC okna, vrata, senčila ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Jani Ferčec, ČESTITAMO ob uspešnem zagovoru doktorske disertacije. Tvoji domači U KCIM KAI PONIID B.IVI M ESN CA i IM eTAIF I ' fG! jšT.I MESO IZDELKI riMUiT1 Mit TELEČJA R0LADA 40% CENEJE SAMO 4,78€/KG ZAČINJENA PIŠČANJČJA BEDRA SAMO l,99€/KG MARINIRAN SV. VRAT SAMO 3,85€/KG LESKOVAČKIČEVAPČIČI {lOO/GOVEJE MESO) 2O/CENEJE SAMO 3,99€/KG V PONUDBI TUDI VSAK DAN SVEŽA TELETINA, TEL. ROLADA, ZAMRZNJENI PANIRANI ZREZKI Z BUČNIMI SEMENI IN SE MNOGO VEC ... ( TELEČJE MESNATE KOSTI, JUNEČJE MESNATE KOSTI IN OBRANA GOVEJA REBRA 1,96€/KG ) OB NAKUPU NAD 25€ DOBITE ZA POZORNOST ŠE DARILCE. KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 www.tednik.si 26 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 25. aprila 2Q14 a^i? ai/tohiSa petoyia avto ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si ODKUP,PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. MODEL LETNIK CENA BARVA OPREMA FORDiniGTDQ 01/2012 9.499 BELA 1.1AST,NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA NISSAN QUASHQA11,5 DCI VISIA 12/2011 10.900 SREBRNA 1.1AST,NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA MERCEDES-BENZ C RAZRED C 220 cdi T/2005 12.999 ČRNA 1.LAST., NAR. SERVIS BHW318D, NAVIGACIJA 09/2009 13.999 T. SIVA 11AST, NAVI, NAR. SERVIS, SERV. KNJ RENAULT CLIO GRANDTOUR 0,9 TCE 90KM 05/2013 10.900 OGNJ. RDEČA 1.LAST., SERV. KNJIGA, TOV.GARANC. VWG0LFVI 2.0TDI HIGUNE 02/2009 10.199 SREBRNA 1.1AST, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2,0 COTI 04/2010 9.999 ČRNA 1.IAST, NAR. SERVIS RENAULT MEGANE 1.5 DCI EXPRESSION 04/2008 4.799 BELA 1.LAST, NAR. VELIKI SERVIS RENAULTSCENIC 1.5 DCI AUTHENTIQUE 1/2010 7.999 ČRNA 1.IAST, NAR. SERVIS RENAULT ESPACE PRIVILEGE 2,0 21GV AVTI 1,PUN 10/2007 6.999 T.MDDRA 1.LAST, NAR. SERVIS, PRED. NA PUN PEUGEOT 508 SW 1.6 HDI ACCESS 09/2011 11.999 ČRNA l.LAST., NAR. SERVIS, PEUGEOT 207 trendy 1,4 HDI 11/2010 5.499 SV. MODRA l.LAST., NAR. SERVIS VW TOURAN 1,6 TDI CONFORM 08/2011 13.699 KREMNO SIVA 1.1AST,AVT.KLIMA, RENAULTG. SCENIC 1.5 DCI DYNAMIQUE 10/2009 7.999 ZLATO RJAVA 1.LAST..AVT. KUMA VW GOLF VI COM FORT 2.0 TOI 2/2009 8.999 T. MODRA l.LAST., AVT. KUHA GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, VOZILA S i. MESEČENIM JAMSTVOM (CarGarantie). [TOP/AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO^ IISIB Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 LETNIK CENAe OPR. :>il=1PI d S11 ! I MtTil 3 MI M O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA iJM'JW AUDI A31.6 TDISPOKTBACK 5 VRAT 2010 BMW 118D CABRIO DIESEL 2010 BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 BMW 320D TOURING 2010 CITROEN C31.4 HDI5VRAT 2003 CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 HDI 2011 CITROEN C4 PICASS01.6 HOI DIESEL 2011 CITROEN C5 TOURER 1.6 DIESEL HDI 2011 CITROEN XSARA PICASSO 2003 FORD C MAXTDCI DIESEL 2010 FORD C-MAX 1.6 DIESEL TDCI 2006 FORD C-MAX1.6 DIESEL TDCI NOV MODEL 2011 OPEL ASTRA 1.7 CDT1 DIESEL KARAVAN 2010 OPEL ASTRA GTC COUPE VEČ VOZIL 2010 OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTi 2011 RENAULT LAGUNA 1.5 DCILIM0 2010 VWP0L01.616V5VRAT 2001 Vso zalogo vozil najdete 13.490 1.LAST..NAVIG. BISERNO BELA 15.990 VSA OPREMA, 0DUČEN KOV. ČRNA 16.490 1.UST., ODLIČEN KOV. ČRNA 12.990 1 .LAST., ODLIČEN KOV. BR0NZA 2.690 KLIMA, SLO, MALA PORABA KOV. SREBRNA 10.990 1.IAST., VSA OPREMA VEČ BARV 9.990 1 .LAST., ODLIČEN KOV. SIVA 11.490 1 .LAST.,TOP OPREMA VEČBARV 2.490 ODLIČEN, MALO KM KOV. SREBRNA 8.990 1 .LAST., KLIMA KOV. SREBRNA 5.490 0DUČEN.AVT.KLIMA VEČBARV 10.890 1.IAST., ODLIČEN KOV. SREBRNA 8.590 1.IAST., USNJE NAVI KOV. SIVA 8.990 1 .LAST., SLO VEČBARV 13.490 1.IAST.,TOP OPREMA VEČBARV 9.290 1 .LAST., ODLIČNA KOV. SREBRNA 2.090 KLIMA, SLO, 0DUČEN KOV. SREBRNA na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. Registrirajte se na www.tedn O OMiklavž o.t ODKUP, PRODAM. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA c BARVA BMW SERUA 3:318D 2008 9.880,00 KOV. ČRNA BMWSERUA3:318D 2009 13.580,00 KOV. SIVA CITROEN C41,6 HDI C0NF0RT 2010 8.800,00 BELA CITROEN C4 PICASS01,6 HDI BUSINESS 2010 8.980,00 KOV. SREBRNA FIAT 5001,28V 2012 8.950,00 BELA FORF OMAX 1,8 TDCI TREND 2008 5.980,00 BELA JEEP GRAND CHEROKEE 3,0 CRD 0VERL 2007 12.990,00 KOV. SIVA OPEL CORSA ENJOY 1,3 CDTI 2011 7.680,00 KOV. SREBRNA PEUGEOT 206X1,616V 2005 3.690,00 KOV. SREBRNA RENAULT CU01,5 DCI EXPRESSION 2010 5.980,00 BELA VWGOLf VARIANT 4MUT10N COMFORT. 1.91DI 2001 2.900,00 BELA VW GOLF TRENDLINE 2,0 TDI 2009 9.980,00 KOV. ČRNA VWGOLF C0MF0RTLINE 1,6 TDI 2011 10.580,00 KOV. SIVA VW PASSAT VARIANT 4MDT10N 1,9 TDI TRENDLINE 2004 5.600,00 KOV. SIVA VW PASSAT VARIANT 1,6 TDI BMTTRENDUNE 2011 12.250,00 SIVA VWSHARAN 1,9 TDI BASISLINE 2004 4.760,00 ČRNA VWT0URAN 1,6 TDI COMFORTLINE 2011 14.480.00 KOV. ČRNA ODKUP VOZIL V ENI URI Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI PRODAJA VOZI L I Znamka Letnik Cen& Oprema Barva VOLKSWAGEN G0LF1.9SDI TRENDLINE 2008 6.990,00 € PRVI LAST. K0V.B0RD0 CITROEN C4 PICASS01.6 HDI SELECTION 2013 14.690,00« 10.000 PREV. KOV. SREBRNA PEUGEOT 406 2.016V COUPE PACK 1999 1.990,00( SERV. KNJIGA KOV. SIVA OPEL ASTRA 1.616V CLASSIC 2007 3.500,00t PRVI LAST. KOV. SIVA CITROEN BERLING01.616V ELEGANCE PLUS 2006 4.500,00t PRVI UST. KOV. SREBRNA FIAT CR0MA1.9J1DMUUJET DYNAMIC 2006 4.500,001 SERV. KNJIGA KOV. SIVA MERCEDES-BENZ CABRIO 320 CLK AVANTGARDE 2003 9.400,OOf USNJE KOV. SREBRNA RENAULT ESPACE 2.0 DCI PRIVILEGE 2007 7.590,00 í SERV. KNJIGA KOV. SV. MODRA CITROEN C41.616VVTR 2006 4.100,00t AVT. KLIMA KOV. ČRNA RENAULT MEGANE1.9 DCI EXPR.C0NF. COUPE 2003 2.550,OOf AVT. KLIMA KOV. MODRA CITROEN XSARA 1.41 SX 2003 2.300,00t PRVI LAST. KOV. SREBRNA SMART fOKIWO COUPE PURE 2002 2.200,00t SERV. KNJIGA RDEČA PEUGEOT 2061.41 CITY PACK 2003 2.600,00t SERV. KNJIGA K0V.B0RD0 CITROEN EXCLUSIVE XSARA 1.616V BREAK 2003 2.240,00t PRVI LAST. KOV. SREBRNA CHEVROLETPLIN ORLAND01.816V LTZ 2011 11.900,00t PRVI LAST. KOV. ZLATA AUDI A41.8 TURBO QUATTRO 1998 1.400,00t USNJE KOV. SREBRNA CHEVROLET AVE01.2 DIRECT 2006 3.250,00t KLIMA KOV. SREBRNA PEUGEOT 2061.4X-DESIGN 2005 2.650,00t KLIMA KOV. SREBRNA RENAULT CLI01.216VST0RIA 2007 3.650,00t SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN POL01.4 COMFORTLINE 2004 3.490,00t PRVI LAST. KOV. SREBRNA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si ASFALTIRANJE CEST, ŠČ Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ____________________________Stë_________ NAROCILNICA ZA Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj c Osojnikova c. 3 2250 Ptuj 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 20 let Godbe Lenart 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 18:00 Lenart - Koncesije v zdravstvu 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev SIP 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 ŠKL 09:00 Gerečja vas - Pesem druži nas 11:00 Seia, Leskovec - Materinski dan 13:00 Kronika iz občine Dornava 15:00 Gorišnica - \z naših krajev 17:00 Revija OPZ - 2 del 18:30 Lenart - Koncesije v zdravstvu 20:00 Regijsko srečanje OFS 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani 08:00 Revija OPZ 10:00 Lenart - Koncesije v zdravstvu 11:00 ŠKL 12:00 Seja sveta Markovci - posnetek 15:00 Seja sveta Dornava - posnetek 18:00 Ptujska kronika, ŠKL.... 20:00 Kronika iz občine Markova 21:00 Ujemi sanje. Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; inTo@siptv.isi Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Kristusov Pas i on na Vidmu 09:30 Polka in Majolka 10:30 Oddaja iz Ptuja 10:50 Ujemi sanje 18:00 Sela, Leskovec - Materinski dan 20:00 Kronika iz občine Markovci 21:20 Svet na pragu preobrazbe 23:00 Video strani iffo. zaščita osebna varovalna oprema PODJETNIKI IZKORISTITE in oblecite svoje zaposlene v atraktivna oblačila ZADNJI KOSI, VZORČNI MODELI VZTRAJNO NIZKE PROIZVODNE CENE Zaščita Ptuj d.o.o., Rogozniška c.13 MALOPRODAJA vsak delovnik med 7. In 16.uro i-flr PTUJSKA TELEVIZIJA Petek 25.04. 9:00 Dnevnik TV Maribor -9:25 Kuhinjica - pon. 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:35 Info kanal 10:55 Glasbena 8 (slo.) 22. oddaja,- pon. 11:30 Modro - doii. 12:00 Reei TV Ormož 13:00 Info kanal 10:30 Kuhinjica 17:10 Povabilo na kavo -1r ~ 10:30 Kuhinjica 10 Povabilo na kavo - poi J5 Metoscena, 30. oddaja - pon. 18:35 To bo moj poklic: Gastronom, hotelir... - pon. ..... Film Gimnazija Ptuj - pon. 19:15 Film Campus: Kot doma - pon. 19:25 Glasbena8 (tuja) 21. oddaja -20:00 Ptujska kran'" — 20:20 Sinko oko, l______ 20:45 Ptujske odrske deske, 19. oddaja 21:20 Cista umetnost, 30. oddaja - pon. 21:40 Motoscena, 30. oddaja - pon. 22:00 Regi TV Gorišnica - pon. Sobota 28.04. 9:00 Ptujska kronika - pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:40 jModro - pon. 0:10 Sola, da se ti zrola 0:55 Glasnena 8 (tuja) 21. oddaja - pon. 1:25 Zemlja in mi, 27. oddaja - pon. 2:00 Ptujska kronika 2:20 Široko oko. 28. oddaja - pon. 3:00 Preg ed tedna 3:20 Povabilo na kavo - pon. 5:00 Info kanal 6:00 Ptujska kronika - pon. 6:35 Kuhinjica 7:00 Varnost in mobilnost za vse- oon. 7:15 Ptujske odrske deske, 19. oddaja - .... .Jiska kramka - oon. 8:20 Cista umetnost, 30. oddaja - pon. Jed tedna 9:25 Glasbena 8 (slo.) 22. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. pon. -ßr PROGRAMSKA SHEMA PelV 20:20 Koncert Soroptimistk 2014 - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal Nedelja 27.04. 9:00 Ptujska kronika - pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:45 JModro - pon. 10:15 Sola. da se ti zrola-pon. 11:00 Glasbena 8 (slo.) 22. oddaja - pon. 11:30 Info kanal 13:15 Zemlja in mi, 27. oddaja - pon. 13:50 Mir in dobro 14:00 Gostilna >Pri Francet«,77. oddaja 10:30 Kuhinjica 17:30 Info kanal 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Po zdravje, ll.oddaja -pon. 19:00 Pregled tedna-pon. 19:20 Film od blizu: Polovica mene - pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja) 21. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Ptujske odrske deske, 19. oddaja - pon 21:00 Povabilo na kavo - pon. 21:40 Motoscena - 30. oddaja - pon. 22:00 Info kanal Ponedeljek 28.04. 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 0:05 Info kanal 0:55 Glasbena 8 (tuja) 21. oddaja - pon. 1:30 Modro - pon. 2:15 Info kanal 6:00 Pomurski tednik 6:35 Kuhinjica 7:00 Široko oko. 28. oddaja - pon. 7:30 Pregled tedna - pon. 7:50 Povabilo na kavo - pon. 8:30 To bo moj poklic: Vinski svetovalec in barmen - pon. 19:00 Brazilija na slovenski način - pon. 19:30 Glasbena 8 (slo.) 22. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Zeleno, 9.oddaja -pon. 20:40 Sport(no), 26. oddaja - pon - pon. 21:10 Motoscena, 30.oddaja- pon. 22:00 Info kanal Spremljate ns lahka tuii na TZ in SIOLIV PTUJSKA TELCVfZUA Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. i 02/ 749 34 10 www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 25. aprila 2014 Oglasi in objave Štajerski 27 Prireditvenik Petek, 25. april >:00 13:00 17:30 18:00 18:00 19:00 19:00 20:00 20:00 22:00 Ptuj, Mestni stadion: Žogarija osnovnošolcev, nogomet, pevski in plesni nastopi, Zavod Media šport Ptuj, trgovski center Qlandia: projekt Ekonomske gimnazije Ptuj Zdrav dan dijakov Markovci, večnamenska dvorana: 15. občinski praznik, Godba na pihala, prelet zma-jarjev ZK Lastovka, osrednja slavnostna prireditev ob 18.00, prosta zabava z ansambli Karavans, Yesterday in Sorodniki iz Bukovcev Lenart, knjižnica: mednarodni literarni maraton Petkova noč knjige, gostje iz BIH, Črne gore, Hrvaške Ormož, MCO: Optimalno življenje z zakonom privlačnosti z Manco Rampre Ormož, Dom kulture: občinska proslava ob državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorju Podlehnik, krajevna dvorana: Ustavite se tam, kjer pojo, srečanje pevcev in godcev in predstavitev knjige Bil je to čas pri nas, Pevke ljudskih pesmi Trstenke in 12 gostujočih skupin Hajdina, kulturna dvorana: komedija Lolita s Katjo Markež Ptuj, DomKULTure Muzikafe: koncert Anatomija srečanja, Ana Pandur, Vesna Zornik, Vito Marenče, srečanje treh elementov flamenka (petje, ples, kitara) Ormož, Unterhund: koncert Električni orgazem Sobota, 26. april 9:00 9:00 10:00 :00 15:00 15:00 15:00 16:00 16:00 17:00 19:00 20:00 20:00 Markovci: 15. občinski praznik, pohod po občinskih mejah, TD Markovci Podgorci, kulturna dvorana: Praznik vina Podgorci 2014, ocenjevanje vin, TD Podgorci Ptuj, pred upravno zgradbo PM Ptuj-Ormož: prireditev ob dnevu upora proti okupatorju, Tanja Fajon, Pihalni orkester Ptuj, Ljudski pevci KD Staneta Petroviča Hajdina, Valerija Rižnar udeleženci gledališko-lutkarske delavnice Ptuj, izpred upravne zgradbe PM Ptuj-Ormož: 18. tradicionalni pohod v Kicar Po poteh upora in prostovoljnega dela, ob 13.00 praznovanje v gasilskem domu Kicar s kulturnim programom Gerečja vas, športni park: tradicionalno gasilsko tekmovanje za X. pokal Gerečje vasi Prvenci: gasilsko tekmovanje, hidrantna mokra vaja Središče ob Dravi, Sokolana: območna revija odraslih folklornih skupin Diradi čindara 2014, JSKD Ptuj, Gimnazija: Večerna pesem, 40. območna revija pevskih zborov, 2. koncert ob 19. uri, JSKD Središče ob Dravi: trening starodobnih dirkalnih motociklov Slovenija classic 2014 TT Središče ob Dravi Majšperk, galerija Tovarna umetnosti AP: pogovor z umetniki, ob 19.00 odprtje razstave NašČas - letnik 1987-1991 ALU Ormož, MCO: potopisno predavanje z Rokom Šumakom Hajdina, kulturna dvorana: komedija Lolita s Katjo Markež Središče ob Dravi, šotor: koncert skupine Help! a Beatles tribute Nedelja, 27. april 10:00 Markovci, cerkev sv. Marka: markova nedelja, slavnostna maša, ob 15.00 balinanje v športnem parku Prvenci 10:00 Središče ob Dravi: dirka starodobnih dirkalnih motociklov Slovenija classic 2014 TT Središče ob Dravi 14:00 Žamenci, igrišče: pohod Žamenci-Strejaci-Prerad-Strmec-Žamenci, VO Žamenci 19:00 Hajdina, kulturna dvorana: komedija Lolita s Katjo Markež 19:00 Sv. Tomaž, pred cerkvijo pri Sv. Tomažu: Koncert slovenske pesmi, skupina Mavrica, Župnijski PZ in Mavrični band, Alfi Nipič in ansambel Poskočni muzikanti Mestni kino Ptuj Petek, 25., sobota, 26., in nedelja, 27. april: 17:00 Zvončica in piratska vila; 18:30 Neverjetni Spider man 2; 21:00 Ameriške prevare. Tel: 771-9511,779-3961, fax: 779-4781, e-mail: pss.ptuj@siol.net Čestitamo vam ob prazniku dela! Staje/tika baduka 89,8 98,2 104,3 Mh fiíiuíajte nai tudi na ipletu.: www.radio-plMj.ii Sodelujte na prireditvi tekmovalne narave: Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovih pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je prezgodaj zapustila draga mama, tašča, babica, prababica in sestra Slavica Vaupotič IZ POPOVCEV 15 V bolečini je težko dojeti besede, s katerimi bi se iskreno zahvalili vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za stisk vaših rok, darovane svete maše in sveče. Iskrena hvala patru Jožetu Petku iz župnije sv. Vida za lepo opravljen cerkveni pogreb, sodelavcem Elektra Ptuj in Saubermacher, govornici Zdenki Golub za besede slovesa, Slavici Dominc in Mariji Veselič za pomoč, hvala pevcem in podjetju Mir za opravljeno pogrebno slovesnost. Žalujoči vsi njeni najdražji Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Ko pošle tvoje so moči, zaprl trudne si oči. Zdaj v grobu trdno spiš, a v naših srcih še živiš. SPOMIN 22. aprila je minilo sedem let, odkar nas je zapustil dragi mož in oče Jože Pauman S POBREŽJA 66 Hvala vsem, ki mu prinašate rože in prižigate sveče. Vsi, ki smo te imeli radi Sporočamo žalostno vest, da nas je v 81. letu starosti zapustil naš dragi Miroslav Glušič Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 28. aprila 2014, ob 13. uri na ptujskem pokopališču. Žara bo položena v poslovilno vežico na dan pogreba ob 9. uri. Naj počiva v miru in slavi. Tvoja družina Mar prav zares odšel je tja, v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu ...? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru. (S. Makarovič) ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega Milana Burina IZ JANEŽOVCEV 10 Hvala vsem iskrenim ljudem, ki ste nam bili v uteho in nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrazili ustno in pisno sožalje, darovali sveče, cvetje in za svete maše ter ga pospremili k večnemu počitku. Njegovi najdražji Mali oglasi DOM-STANOVANJE NA PTUJU na Volkmerjevi cesti oddamo v najem delno opremljeno garsonjero. Tel. 041 519 251. VIR, HRVAŠKA: za letovanje oddam apartma s klimo, TV, opremljeno za 5 in 3 osebe. Do kamnite in peščene plaže 100 m, trgovina in gostilna blizu, do centra mesta 15 minut hoje. Tel. 041 748 327. KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. ZBIRATELJ kupi pez figurice, lahko so nepopolne, plačilo dobro. Tel. 041 823 921. DELO VOZNIKA C-, E-kategorije zaposlim, špedicija EU, koda 95 in voznikova kartica. Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, Miklavž. Tel. 02 629 62 77. Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe več ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in sestre Anice Rozinger IZ SP. GRUŠKOVJA 6 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sovaščanom za izrečena sožalja, darovane sveče, svete maše in druge darove. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljeno molitev in pogrebni obred, govornici, pevcem Feguš, Društvu upokojencev Podlehnik, nosilcem obeležij, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebni službi JS Ptuj za opravljene pogrebne storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi, ki smo vas imeli radi V VAŠKO-GASILSKEM DOMU v Muretincih je prosto dvosobno stanovanje v izmeri 59 m2 (1. nadstropje), prenovljeno in primerno za vselitev z minimalnim vložkom. Vsi zainteresirani naj podajo pisno vlogo na naslov: PGD Muretinci, Muretinci 46, 2272 Gorišnica, najkasneje do 20. 5. 2014. NEPREMIČNINE BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662. NA MIRNI lokaciji v Halozah prodamo novejšo, večjo hišo s 4 ha zemlje. Asfalt do hiše. Tel. 031 470 882.c RAZNO PRODAM vgradno pečico Nardi, novi grelci, za 70 €. Tel. 040 991 761. Kako srčno si želel, da še med nami bi živel. Vsi smo se borili, da zdravje bi ti ohranili. A sedaj našel si svoj mir v večnosti tišine, našel si svoj prostor, kjer ni več bolečine. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedija, brata, svaka in strica Janeza Jelena Z GORCE 21 A 6. 7. 1943-4. 4. 2014 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, zdravstvenemu osebju SB Ptuj, ge. Metki Petek Uhan, dr. med., DU Podlehnik, TD Podlehnik, animatorjem taborov, podjetju Boxmark in bivšim sodelavcem Kmetijskega kombinata Ptuj. Hvala vsem in še vsakemu posebej, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za sv. maše, nam izrazili pisna in ustna sožalja ter stali ob strani v najtežjih trenutkih. Hvala duhovnikom p. Damjanu Tikviču, p. Benjaminu Mlakarju, p. Martinu Gašpariču, p. Antonelu Mirtu za opravljeno mašo zadušnico, pogrebni obred in molitve. Hvala Marici Mlakar za molitev na domu in v vežici. Hvala pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, gospodom za nošenje državnih in verskih simbolov, govornikoma Jožetu Križančiču in Zdenki Golub za poslovilne besede, pogrebnemu podjetju Mir ter vsem, ki ste ga obiskovali v bolnišnici in na domu. Posebna hvala Albinu in Kristini Cafuta iz Tržca, sosedom Damjanu, Simoni, Francu in Kristini Polajžar ter družinam Gelice Prevolšek, Irene Šeruga, Jerenec, Grah, Klasič, Babič, Marjetki Jerenec in Anici Šeruga. Žalujoči: žena Milica, hčerka Marija z možem Ivanom, hčerka Suzana z možem Zvonkom, vnukinja Klementina z Gabrijelom, vnuk Boštjan z Neli in sestre Milica, Anica, Jožica ter brat Ciril z družinami RADIOPTUJ 89,8 •98.2« I04i3 OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO KMALU NA RADIU PTUJ Z UČENCI SPODNJEPODRAVSKIH OBČIN. BODITE MED NJIMI TUDI VI. INFORMACIJE o prireditvi: 031 331 979. Štajerski TEDNIK www.radio-tednik.si Ptuj • Prijatelj umorjenega KHnca obtoženemu Volgemutu: » Ne lažite, vi ste umorili Klinca in nihče drug! « V nadaljevanju sojenja nekdanjemu policistu Milanu Volgemutu, ki ga obtožnica bremeni umora ptujskega podjetnika Franca Klinca, so v četrtek, 17. aprila, na Okrožnem sodišču v Ptuju pričali strokovnjak forenzičnega inštituta, Klinčevi prijatelji, gostje njegove gostilne ter nekdanji Volgemu-tovi sodelavci. Strokovnjak iz nacionalnega forenzičnega laboratorija Tomaž Korbar je sodnici okrožnega sodišča na Ptuju Biserki Rojic povedal, da je ob pregledu izstrelkov, ki so bili najdeni v truplu umorjenega Franca Klinca, podrobneje pregledal tri cele krogle in šest delov še ene krogle. Ugotovili so lahko, da so bile vse krogle izstreljene iz istega orožja, kalibra 9,19 mm. Šlo je za 7,4-gramske krogle, ker pa niso bili najdeni tulci, niso mogli natančno določiti znamke in tipa orožja, iz katerega so bile izstreljene, z veliko verjetnostjo so izločili le možnost, da bi to bil revolver. Je Volgemut ponujal pištolo za 500 evrov? Ko je pred sodnico stopil eden od gostov, sicer Klinčev prijatelj Anton Kukovec, je sprva nejevoljno dejal: »Na tem mestu, kjer stojim jaz, bi morala stati policija, ki je bila o vsem obveščena, pa ni storila ničesar. Ko me je napadel Vol-gemut, sem klical policijo ob treh zjutraj, a se niso odzvali. Ker mi je eden od policistov podtaknil, da sem podpisal izjavo, da odstopam od pregona, sem klical komandirja, a do njega nisem mogel leto dni. Povedal sem jim, da me je Volgemut zasledoval in me pozneje v mojem stanovanju celo napadel ter poškropil s solzivcem, tako da sem mu komaj pobegnil skozi okno, a se niso odzvali.« Med drugim pa je Ku-kovec navedel, da ga je nekoč, ko je bil pri Klincu, ta vprašal za Volgemutovo telefonsko številko, zatem pa je med pogovorom slišal, ko je Klinc po telefonu rekel: »Zakaj si mi ukradel denar?« Klinc naj bi mu zatem dejal, da se Volgemuta zelo boji, saj je sposoben tudi streljati. Ko ga je okrožna državna tožilka Diana Šeruga Saga-din vprašala, kaj mu je, kot je Foto: M. Ozmec Čeprav je obtoženi Volgemut sodnici Biserki Rojic že prvi dan obravnave dejal, da se ne bo branil, je tokrat ves vzhičen le spregovoril. navedel v preiskavi, povedal znanec Darko Krajnc, pa se je spomnil, da mu je ta nekega dne po umoru Klinca v gostilni Raj med pogovorom dejal: »Kaj je te ustrelil tega revčka, meni pa je ponujal pištolo za 500 evrov.« Ob tem naj bi govoril o neki dolgi devetki. Ko mu je tožilka navedla, da je Krajnc v preiskovalnem postopku to zanikal, pa je odvrnil: »Ne vem, kaj je rekel vam, a to, kar sem povedal, mi je res rekel.« Ko pa je pred sodnico stopil še Darko Krajnc, je ta sicer potrdil, da so se nekega dne po Klin-čevem umoru v gostilni Raj o tem res nekaj pogovarjali: »Ni pa res, da naj bi Kukovcu dejal, da mi je Volgemut hotel prodati pištolo.« Zaradi nasprotujočih izjav je sodnica obe priči soočila, pri čemer je Kukovec Krajncu dejal: »Jaz nisem bil pijan, rekel si mi: 'Zakaj je te Volgemut ustrelil Klinca, meni pa je ponujal pištolo za 500 evrov, neko devetko.'« A mu je Krajnc odvrnil: »Ne vem, kako bi ti lahko to rekel, lažeš, tega ti zagotovo nisem rekel.« »Imeli ste srečo, da tedaj nisem vedel vsega o vas, sicer bi vas zadrgnil!« Na incident, ki naj bi se zgodil 3. junija 2011, je sodnico opozoril prijatelj in gost Klin-čeve gostilne Rajko Fridau-er, ki je povedal, da je bil tedaj priča prepiru med Klincem in Volgemutom: »Šlo je zaradi nekega denarja, prepirala pa ste se tudi zaradi nekega srnjaka. Ko sta se pričela med seboj prerivati, sem stopil med oba in Volgemutu rekel, naj Klin-ca pusti, zato me ta je dvakrat udaril, Klincu pa je zabrusil: 'Jaz ti povem, slej ko prej te bom ustrelil!' Ker naj bi prihitela Klinčeva hčerka, ki je dejala, da bo poklicala policijo, sem odšel iz gostilne.« Čeprav je Volgemut že prvi dan sojenja sodnici dejal, da se ne bo Foto: M. Ozmec Sojenje obtoženemu Milanu Volgemutu je bilo tudi tokrat polno presenečenj in hudih obtožb. zagovarjal, je tedaj vzkipel in Fridauerju zabrusil: »Lažete, ni bilo tako, vi ste sprovocirali ta incident, zato ker ste rekli, da vsi policaji krademo!« Fridauer je ves osupel dvignil proti obtoženemu prst in mu odvrnil: »Ne lažite, vi ste umorili Klinca, nihče drugi. Imeli ste srečo, da tedaj nisem vedel vsega o vas, če ne bi vas zadrgnil. Laži pa ne trpim, bil si policaj, pa lažeš, nikoli nisem rekel, da policaji kradejo, saj za to nisem imel vzroka.« Ko je sodnici prepir uspelo pomiriti, je Volgemut zahteval, da se to, kar je izrekel Fridauer, zapiše v zapisnik. Ko je zagovornik obtoženega Matic Klemenčič vprašal Fridauerja, naj pove kaj več o tem, da naj bi Klincu posodil 25.000 evrov, je ta pojasnil: »Klinc me je najprej prosil, naj mu posodim 15.000 evrov, jeseni pa še za 10.000 evrov, tako da sem mu skupaj posodil 25.000 evrov. A ena od Klinče-vih hčera mi je prejšnji teden rekla, da to ni nikjer zapisano, zato bom ta denar težko dobil nazaj.« Je policijsko pištolo ukradel Volgemut? Nekdanji Volgemutov sodelavec, policist Gorazd Šeru-ga, je med drugim povedal, da mu je Volgemut po hišni preiskavi, prizadet, »ker so mu vzeli vse orožje in mu uničili vse, kar je imel«, dejal, da bo moral »pač sam pričeti pospravljati ljudi«, kar je razumel, kot da bo obračunal s tistimi, ki so mu prizadejali škodo. Volgemut pa je sodnici pojasnil, da je tedaj »malo za šalo, malo zares pač rekel, da bo moral zadeve vzeti v svoje roke«, Šeruga pa je poudaril, da je Volgemutovo izjavo vzel resno. Spomnil se je tudi, da je, najverjetneje leta 1998, policijskemu sodelavcu Marku Brglezu izginila službena pištola. To je zatem kot priča potrdil tudi sam policist Marko Brglez in poudaril, da je izginotje službene policijske pištole zanj pomenilo zelo veliko obremenitev. V preiskovalnem postopku naj bi namreč njegov sodelavec policist Tomaž Veler dejal, govorilo pa naj bi se tudi med sodelavci na policijski postaji Ptuj, da naj bi mu pištolo, šlo je za kaliber 9 mm, vzel sodelavec Milan Volgemut, za katerega je bilo znano, da naj bi imel do orožja poseben odnos, da naj bi bil velik ljubitelj orožja, poznal pa naj bi tudi vse modele orožja. Več o nadaljevanju sojenja, ki je bilo v torek, 22. aprila, pa prihodnji številki Štajerskega tednika. M. Ozmec NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO OKNA-VRATA-GAR. VRATA /V^t I '(J ftS,,,,,, Hardek 34g. 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA - TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGOL Napoved vremena za Slovenijo Danes bo na zahodu delno jasno s spremenljivo oblačnostjo in kakšno popoldansko ploho ali nevihto. Drugod bo pretežno oblačno, predvsem v vzhodnih krajih bo občasno rahlo deževalo. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne pa od 17 do 21, na Primorskem okoli 23 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo spremenljivo do pretežno oblačno, ponekod bo občasno deževalo. Vremenska slika Nad Jadranom in Balkanom se zadržuje ciklonsko območje. Od vzhoda priteka k nam razmeroma topel in vlažen zrak.