Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. — številka 81 Ustanovitelji: obč. konference SZDL «senlce, Kranj, Radovljica, Sk. Loka |n Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar P L A S I 1971 KRANJ, sreda, 20. 10. Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tedniki Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobotah. ZA GORENJSKO krm i LJUBIčIC V ISKRI — Kranj, 19. oktobra — Zvezni sekretar za narodno obrambo v°dnrgenera* Nikola Ljubičić je dopoldne obiskal Iskro Elektromehaniko Kranj. O proiz-PođSJl Programu združenega podjetja Iskra ga je seznanil generalni direktor združenega °8led i *skra Vladimir Logar. V spremstvu predstavnikov podjetja in kranjske tovarne si je Varjai t tU-đi nekatcre obrate v kranjski Iskri. Po obisku v Iskri se je Nikola Ljubičić pogo-Utu s predstavniki republiške gospodarske zbornice. — A. Ž. Foto: F. Perdan LJubjjaJE B,IZU VASI MEJA — Ker je voznik osebnega avtomobila Bogomir Oblak (32) iz Voznic'1° VčeraJ dopoldne ob 10. uri blizu vasi Meja prehiteval kolono, je trčil v tovornjak. «a se j VornJaka Jože Pcteh iz Kranja je peljal proti LJubljani. Trčenje je bilo tako silovito, VthovnH, t0V0rnJak Prcvrnu- Voznik osebnega avtomobila Bogomir Oblak in sopoln":a Majda *naša , (29) sta bila hudo ranjena, voznik tovornjaka pa laže. Škoda na obeh vozilih Kr°g 70 tisoč dinarjev. — A. Ž. — Foto: F. Perdan SS2US! 118 Je osemmesečna 2 RS?nskcga turizma- lstiko qd1 zavoda za sta-^ v i , Je im&* Slave-i £i°SnJ»h osmih me- Vcč ko« v eni bd°biu lani. Domačih prenočitev gostov Je bilo 709.305, tujih pa 661.654. število prenočitev se je v primerjavi z lanskimi osmimi meseci povečalo za 14 odstotkov. Slovenija je letos zabeležila 4,175.244 prenočitev. Število prenočitev domačih gostov Je naraslo za 16 odstotkov, število preno čitev tujih gostov pa za 13 odstotkov. Jugoslovanski turizem naj bi letos po predvidevanjih prinesel 400 milijonov dolarjev, kar je za dobrih 20 odstotkov več kakor lani. —jk GORENJSKI LANCI T0VALI« Gorenjski republiški poslanci, predstavniki občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij so imeli v ponedeljek, 18. oktobra, dokaj naporen dan. Da bi se lažje vključili v razprave o naši kmetijski politiki, ki bodo jeseni v skupščini, je regionalni klub poslancev za Gorenjsko organiziral ogled nekaterih obratov Kmetijsko živilskega kombinata v Kranju. Po ogledu je bil v mlekarni razgovor o sistemskih problemih kmetijsko živilskega kompleksa ter položaju in dejavnosti Kmetijsko živilskega kombinata v Kranju. Poslanci so se številno odzvali vabilu in verjetno nikomur ni bilo žal, da se je natančneje seznanil z delom in problemi največje kmetijsko-predelovalne organizacije na Gorenjskem. Kolona avtomobilov je krenila najprej v Oljarico v Bri-tofu, ki je največja v Sloveniji, v državi pa spada med srednje velike oljarice. V Oljarici v Britofu izdelajo letno 700 vagonov jedilnega in od 200 do 300 vagonov tehničnega olja. Oljarica je pred veliko rekonstrukcijo, ki bo veljala najmanj 600 milijonov starih dinarjev. Za to delovno organizacijo predstavlja največji problem nabava surovin, saj je obrat brez pravega surovinskega zaledja in morajo lete uvažati iz Banata v tujino. Bodisi seme ali surova olja. Sledil je ogled najmodernejšega jugoslovanskega skladišča za krompir v Šenčurju. Stavba je bila zgrajena lani in je med najsodobnejšimi v Evropi, saj je delo v celoti avtomatizirano. Skladišče lahko sprejme v svoje posebne bokse 196 vagonov visokih vzgojnih sort kromnirja. V stavbi je tudi dovolj prostora za ostala opravila. Poslanci in ostali gostje so odšli nato na farmo krav v Žabnico. Hlevi so bili grajeni za 400 glav živine, trenutno pa je v njih 210 molznic, 115 mladih plemenskih telic in 50 telet. Vsa živina je frizijske pasme, krave pa dajejo letno od 4200 do 4500 litrov mleka. Vsaka dobi dnevno poprečno 5 kg krmil, seveda pa je glavna krma silaža. Farma v Žabni-ci ima 370 hektarjev površin, na katerih pridelujejo tudi semenski in jedilni krompir ter nekaj krmnih rastlin. Slišali smo zanimiv podatek, da znaša proizvodna cena litra mleka 2,40 dinarja, odkupna pa se giblje med 1,90 in 1,95 dinarja. Torej je vzdrževanje farme za kombinat precejšen strošek, ki ga mora kriti z ostalimi dejavnostmi. Zadnja poslanska postaja pa je bila mlekarna v Cirčah, ki sprejme letno že 14 milijonov litrov mleka, čeprav jo bila prvotno grajena za veliko manjšo količino mleka, in jo bo treba zato razširiti. Po ogledu obratov je bil v mlekarni razgovor o problemih razvoja slovenskega kmetijstva do 1975. leta, o težavah in položaju kombinata, o sodelovanju z zasebnimi kmeti ter o ostalih vprašanjih, ki tarejo slovensko in gorenjsko kmetijstvo. Osnovna misel razgovora, o katerem bomo še pisali, je bila, da kmetijske problematike ne smemo ločevati na družbeno in zasebno, če želimo uspeti. Naše kmetijstvo bo treba reševati celovito in v srednjeročnem programu razvoja začrtati enotno politiko. J. Košnjek se meni loško kavo iz nove pražarne O Delavska univerza Kamnik je organizirala dvoletno administrativno šolo. Za šolo je veliko zanimanje, saj se je v prvi letnik vpisalo 45 občanov. Pouk na tej šoli je štirikrat na teden po štiri ure. To so večinoma zaposleni ljudje in kar je razveseljivo, precej šolarjev je iz podeželja. J. V. •KRANJ 0 Prek 40 sekretarjev organizacij, oddelkov in aktivov ZVCZC komunistov iz kranjske občine se je v petek in soboto udeležilo seminarja na Jezerskem. Pred bližnjimi volilnimi konferencami organizacij zveze komunistov v občini so se udeleženci seznanili z nekaterimi pomembnimi gospodarskimi in družbenimi vprašanji v občini, republiki in zvezi. Posebej velja omeniti zanimiv prikaz in razpravo o socialnem razlikovanju in vlogi zveze komunistov, o čemer je govoril podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vinko Hafner. Udeleženci seminarja so tudi menili, da je bil program seminarja pripravljen zelo skrbno in da bodo ugotovitve in stališča prav gotovo pripomogla k boljši izvedbi volilnih konferenc in tudi k delu vodstev organizacij ZK v prihodnje. A. 2. RADOVLJICA £ Seminar za predsednike in tajnike naj bi v prihodnje postal redna oblika usposabljanja vodstev sindikalnih organizacij, so poudarili predsedniki in tajniki sindikalnih organizacij iz radovljiške občine na seminarju, ki je bil v petek in soboto v Bohinju. Pripravil ga je občinski sindikalni svet, udeležilo pa se ga je 65 predstavnikov vodstev osnovnih sindikalnih organizacij. Na seminarju so obravnavali šest strokovnih področij. Med drugim pa je v razpravi na seminarju sodeloval tudi sekretar centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije Marjan Rožič. V petek so se seminarja udeležili tudi predsedniki gorenjskih občinskih sindikalnih svetov. A. /.. % Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve je na petkovi seji sklenil predložiti občinski skupščini v sprejem dva pomembna odloka o zazidalnih načrtih v središču Tržiča ob desnem bregu Bistrice in na turističnem območju Lajba v Podljubeljski dolini. Oba načrta sta bila razstavljena občanom na vpogled, predlagani popravki pa ne zahtevajo bistvenih sprememb načrtov. Ker enega najnepi ijetnejših komunalnih problemov — odlagališča smeti — zaradi odpora prebivalcev naselja Zvirče niso mogli rešiti, kot so predvidevali, je potekala razprava o ureditvi deponije za smeti na Loki, saj problem ostaja aktualen, -ok 0 Za jutri sta predsednik občinske skupščine Tržič Marjan Bizjak in predsednik komisije za ekonomske odnose in ekonomsko politiko pri konferenci ZKS občine Tržič ing. Miro Repič sklicala posvet o izpolnjevanju akcijskega programa, ki ga je sprejela občinska skupščina Tržič na zadnji seji obeh zborov. Ker je za uresničitev tega načrta, izdelanega skladno s sklepi 20. seje centralnega komiteja ZKS, navodili slovenskega izvršnega sveta in ugotovitvami 6. seje občinske konference zveze komunistov, potrebno odgovorno vključiti vse vodstvene in samoupravne dejavnike tz gospodarskih organizacij ter politične delavce, se bodo tega širokega posveta udeležili poleg direktorjev gospodarskih organizacij še predsedniki sindikalnih podružnic. -ok Starostno zavarovanje kmetov Le del širše problematike V razpravah o starostnem zavarovanju kmetov so kmetje v kranjski občini zahtevali, naj se izoblikuje agrarna politika v Sloveniji. Opozorili so, da bo v kmetijstvu večina problemov rešenih le, če bodo uresničeni sklepi druge konference zveze komunistov Slovenije. Z uresničitvijo omenjenih sklepov in ureditvijo enotnega starostnega zavarovanja za kmete in delavce bi šele ustvarili pogoje, da bi mladi ljudje raje ostajali na kmetijah. — Kmetje so tudi v mnogih razpravah kritizirali odnos mlekarne do kmetov — zasebnih proizvajalcev mleka, ker jim mlekarna šele po dveh in več mesecih plačuje mleko, medtem ko morajo vsa krmila in drugo plačati takoj. Opozorili so, da je enak odnos do kmeta tudi pri gozdnem gospodarstvu, ki prav tako zavlačuje izplačevanje lesa z utemeljitvijo, da tudi oni ne dobijo denarja od kupcev in zato tudi kmetom ne morejo redno izplačevati lesa. V kranjski občini je bilo 12 javnih razprav o starostnem zavarovanju kmetov, ki se jih je udeležilo prek 300 kmečkih zavarovancev. O tezah pa so razen tega še razpravljali: kmečka sekcija pri občinski konferenci socialistične zveze in regionalni klub poslancev, ki je skupaj z nekaterimi gorenjskimi občinskimi konferencami SZDL organiziral širše posvetovanje. Pred zasedanjem republiške skupščine pa bo še eno posvetovanje z gorenjskimi republiškimi poslanci. Na vseh javnih razpravah o tezah za starostno zavarovanje kmetov so v kranjski občini podprli rešitev tega vprašanja, čeprav so menili, da predlagano starostno zavarovanje ne bo rešilo še vrsto drugih perečih problemov v kmetijstvu in prav tako ne bo (vsaj v začetku) dovq|j zanimivo, da bi mladi ostajali na kmetijah. Povsod so se zavzeli za postopni za- Ali bo mladina pod Stolom uspela Na območju krajevne skup nosti Žirovnico, ki se lahko pohvali z bogato kulturno preteklostjo, bi pričakovali Živahno delovanje in pestro kulturno življenje. Vendar ni tako. Vzroke za skoraj popolno kulturno mrtvilo lahko iščemo v dokaj slabem finančnem stanju vseh družbenih organizacij, predvsem pa v nezanimanju in neaktivnosti občanov. Že poleti se je za boljše kulturno življenje kraja zavzela mladina. Ustanovili so pripravljalni odbor, ki je začel zbirati finančna sredstva z namenom, da bodo prostore v TVD Partizan Žirovnica de- loma preuredili. Akcija ni našla pravega in uspešnega odmeva, saj so še vedno v finančnih težavah. Zanimanje in pripravljenost za ustanovitev mladinskega kluba je naraščala, zato so i pripravljalnega odbora sklicali pn-jšnji petek ustanovno konfeienco mladinske-pa aktiva Žirovnica. Na konferenci, ki so jo obiskali številni družbenopolitični delav ci in mladina, so sprejeli akcijski program, ki ga bodo kljub hudim finančnim težavam skušali uresničiti. Akcijski program obsega proslave, koncerte in predavanja, pripravo turistične brošure o lepotah in zanimivostih kraja, organizacijo slovenske kulturne manifestacije v počastitev kulturnega praznika in 100-letnice Finžgarje\ i rojstva ter ureditev igrišč in okolice TVD Partizan v Žirovnici. Vsekakor spodbudne in pohvalne zamisli mladih, ki jih vodi zavzetost in pripravljenost. Potrebno bi jim bilo čimveč pomagati in jih podpirati, saj se zavzemajo za oživitev in poživitev kulturnega in družabnega življenja v kraju, ki so ga slovenski zgodovinarji upravičeno imenovali »slovenski Puntat«. S. Mcžek četek izplačevanja starostnih pokojnin. Menili so, da je 250 dinarjev starostne pokojnine na mesec premalo, da pa so po drugi strani obveznosti kmetov previsoke. V večini primerov so se strinjali s pavšalnim prispevkom 750 dinarjev, menja pa so bila deljena pri prispevku od katastrskega dohodka. Pri slednjem je pravzaprav prevladal predlog, da bi se posameznega zavarovanca lahko obremenilo največ do 1000 dinarjev. Če bi se zavarovance obremenjevalo s 5-odstotnim prispevkom od katastrskega dohodka, potem naj bi tisti, ki bi prispeval več v sklad starostnega zavarovanja, dobili tudi višjo pokojnino. Skratka, kmetje so bili proti solidarnosti, ker menijo, da je njihova solidarnost izražena že pri zdravstvenem zavarovanju kmetov. Ko so razpravljali o pogoju, ki pravi, da je treba za pridobitev pravic do pokojnine izročiti posestvo nasledniku, so opozarjali na nastajanje novih socialnih problemov na vasi. Nasledniki bi se namreč lahko postavili na stališče, da so starši s pokojnino 250 dinarjev odpravljeni in da do njih zato nimajo več nobenih obveznosti. Zato so kmetje predlagali, naj bi imel zavarovanec pravico do pokojnine pri katerikoli starosti nad 65 let. Menili so. naj se leta nad 65 let starosti štejejo v pokojnino, zato pa naj bi dobil ob upokojitvi kmet za določen odstotek višjo pokojnino. Prav tako se niso strinjali s predlaganim financiranjem starostnega zavarovanja. Namesto dve tretjini zavarovanci in eno tretjino družba, so predlagali nai k starostnemu zavarovanju 50 odstokov prispeva družba. Ob tem pa so dali tudi vrsto pobud za sofinanciranje. Tako naj bi se za starostno zavarovanje porabilo tudi 6 odstotkov odstopljenega zveznega fanei 1 a davka republikam. Nadalje so menili, naj bi vsi tisti lastniki zemljišč, ki so zaposleni v industriji in drugod, plačali za starostno zavarovanje kmetov nadaljnjih 12 odstotkov dajatev od zemlje. Pogost pa je bil tudi predlog, naj se primerno obremenijo vse delovne organizacije, ki kmečke pridelke odkupujejo, preprodaja jo in predelujejo. Seveda pa zaradi tega kmečkih zavarovancev ne bi smeli dodatno obremeniti s prispevki. Cc bi v skladu zmanjkalo denarja, naj bi razliko pokrila republika in občine, nikakor pa zaradi tega ne bi smeli dodatno obremenjevati kmeta, kot je to pri zdravstvenem zavarovanju. Kdor pa ne bi izpolnjeval obvezno sti do sklada, naj se napravi vknjižba na posestvo in se kasneje izterja od dedičev. Večkrat je bilo tudi slišati predlog, naj bo starostna doba za upokojitev kmeta enaka delavčevi. Odločno pa je bil zavrnjen pogoj, da ima žena pravico do moževe pokojnine le, če najkasneje v letih po moževi smrti petih reč- da b» vab in izpolni 65 let. To bi nam pomenilo, naj se kmečki fantje ne bi poročali z dekleti, kj so več kot pet let mlajša od njih. To so bile glavne pripombe, mnenja in stališča z javnih razprav o starostnem zavarovanju kmetov v kranjski občini. Ob tem pa ne gre prej zreti tudi ugotovitev kmetje lahko več prispe za starostno zavarovanje da bi tudi najbrž laže preje rešili že pereče invalidsko za* varovanje kmetov, če bi enkrat dokončno rešili ekonom; ski položaj kmeta in dosegi' ekonomske cene kmečkim pridelkom. A. žalar Prehrana šolarjev 3236 aH 68 V vseh šestih osnovni* lah in v posebni šoli Jesenicah je bilo lani otrok, šolske malice ^'0^. jemalo 2214 otrok ali w ^ stotkov. Cene malic so od 10 do 15 dinarjev mesec Po podatkih Temeljno braževalne skupnosti na senicah je šolsko malico P čevalo 1882 otrok, 35 otr°KJ0 plačevalo le polovično c maKcc, 297 otrok pa Jc ^ jemalo šolsko malico » plačno zaradi slabih s nih razmer v družini. ^ Ti podatki torej Poved.°' ,a šolske malice ne Pr?' ku. kar precej otrok, ki obl;olc, jejo Jeseniške osnovne » Temeljna izobraževalna sk lani prispevala todke kuharsk^ šolskih nost Je osebne dohodke osebja v kar 132.822 din in — nih 50.000 dinarjev za re^ sfiranje cene šolskih .,. Na ta način so rMotoviK* llco tudi socialno siD učencem. V dveh osnovnih šolah Jesenicah pripravljajo ,Q kosila, ki Jih jc lani Je" v le 150 učencev teh *>'• obeh šolah je bilo 170° uC ^ cev, kuhinja pa bi I»hko ^J pravljala kosila za najm £ 300 učencev, vendar t"* to obliko družbene P0**^ nI bilo dovolj zanimanj* ^ tem področju bo prav P° potrebna tudi boljša ^.^ji, vtilncjša socialna vzporedno s tem pa tu^g0j* merna ln ustrezna ^ staršev in njihovo sode j-nje. ***** REKONSTRUKCIJA CESTE KRNICA—POKLJUKA — Ta mesec je bila končana cesta od Zatrnika. Cesta je dolga štiri kilometre, široka pa šest metrov. Rekonstrukcijo sta financirala GG Bled in občinska skupščina, zemeljska in vsa druga dela pa so opravili pripadniki JLA — Na sliki: Zadnja dela pred dokončno ureditvijo. — Foto: R. Knežević Pri Stanovanjskem podjetju In železarni Jesenice so se dogovorili, da bodo že enkrat uporabljeno toplo vodo v železarni porabili še za ogrevanje dela mesta. Delavci podjetja Hidromontaža iz Maribora že vse poletje grade toplovod od kavperjev pri plavžih do že naseljenih stolpnic za gimnazijo. Razen tega so naredili odcep za dom telesne kulture in kulturni dom na Jesenicah. Predvidevajo, da bodo kasneje od glavnega voda speljali cevi tudi do gimnazije, poslopja obeh osemletk, do dveh stolpnic, ki se bodo zgradile za gimnazijo, ter do drugih poslovno-stanovanjskih zgradb do Supennarketuniona nasproti železniške postaje. Na sliki del cevovoda pred stolpnicami za gimnazijo. — Foto: B. Blenkuš Dolgoročni razvoj Slovenije Varčujmo za avto pri Gorenjski kreditni banki Nagrajeni delavci Svilanifa Na nedavni slovesni seji delavskega sveta tovarne Svi-lanit Kamnik so 18 delavcev in delavk nagradili za dolgoletno delo v podjetju, za prizadevnost na področju samoupravljanja in za marljivost na delovnem mestu. Petnajst zaposlenih je za nagrado dobilo vsak po 500 din, trije pa so dobili večje nagrade. Marjan Repič je dobil nagrado v znesku 1500, Silvo Balantič in Stane Zobavnik pa po 1000 dinarjev. Slednji trije imajo pomembne zasluge za razvoj podjetja, racionalizatorstvo, organizacijo dela in poslovnih uspehov na področju prodaje izdelkov. Poleg tega je 27 delavcev in delavk dobilo za nagrado ročno uro za desetletno delo v podjetji, sedem zaposlenih pa je prejelo vsak po 1500 din nagrade za 20-letno delo v Svilanitu. V Svilanitu že deset let praznujejo svoj praznik oktobra. To je v spomin na 1961. leto, ko so prvič dosegli prek milijardo S din celotnega dohodka v letu dni. J. V. Razprave o socialnem razlikovanju V okviru izobraževalnega programa članov zveze komunistov v kranjski občini in v okviru priprav na konferenco zveze komunistov Slovenije, bodo v organizacijah zveze komunistov v kranjski občini od 20. ( 't obra do 9. novembra potekala predavanja in razprave o socialnem razlikovanju. Republiška konferenca zveze komunistov bo o tem razpravljala v drugi polovici novembra. Uvodoma pa je o tem spregovoril članom vodstev zveze komunistov Vinko Hafner na seminarju konec minulega tedna na Jezerskem. A. Ž. ŽIVIL./V Oba zbora radovljiške občinske skupščine bosta danes popoldne na skupni seji razpravljala o predlogu dolgoročnega programa razvoja Slovenije. Odborniki bi o tem morali razpravljati že na zadnji seji, vendar so to točko zaradi pomembnosti in obširnega dnevnega reda takratne seje preložili. Razen tega pa bodo odborniki sklepali tudi o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine za letos. Nadalje je na dnevnem redu več predlogov odlokov s področja obrambe in civilne zaščito ter obravnavanje problematike izvoza in uvoza v občini. A. Z. Novo vodstvo rdečega križa Na občnem zboru občinskega odbora Rdečega križa Kamnik, bil je v nedeljo, so za novega predsednika občinskega odbora RK izvolili zdravnika zdravstvenega do ma Kamnik dr. Milana Kirna. Za novo tajnico so izvolili Jano Hribar. Doslej sta vrsto let uspešno vodila delo Rdečega križa dr. France Pucelj kot predsednik in Marica Hribar kot tajnica. Peter Plevel se je v imenu občinske akupščine zahvalil dr. Puclju in Marici Hribar za požrtvovalno delo v občinskem odboru Rdečega križa. V kamniški občini je 19 osnovnih organizacij RK, v katerih je 2052 članov, od tega je večina mladih. Na občinskem zboru so go vorili o poživitvi dela osnovnih organizacij Rdečega križa, o večjem številu krvodajalcev, o zdravstvenem izobraževanju občanov in vlogi RK v splošnem ljudskem odporu. J. V. Za šolarje brezplačni učbeniki Sekcija za razvoj družbenih odnosov na področju vzgoje in izobraževanja pri republiški konferenci socialistične zveze je pripravila predlog programa o izravnavanju pogojev za vzgojo in izobraževanje otrok. O tem so razpravljali na nedavni seji izvršnega odbora republiške konference socialistične zveze. Tudi v republiški skupščini ter na zborih volivcev naj bi spregovorili, kako naj bi odpravili neenake možnosti šolanja naše mladine. Iz obseženega predloga programa naj omenim samo akcijo, da bi postopno uvedli brezplačne učbenike. V tem smislu socialistična zveza podpira predlog Zavoda za šolstvo SRS za postopno uvedbo brezplačnih učbenikov. Podpirala bo akcijo Zavoda za šolstvo SR Slovenije in Zveze prijateljev mladine Slovenije za zbiranje brezplačnih učbenikov za šolske knjižice. Akcijo Zveze prijateljev mladine Slovenije usmerjajo v to, da bi šolski aktivi, pionirske in mladinske organizacije organizirale svečane predaje učbenikov učencev višjih razredov nižjemu razredu. J. V. Dva nova oddelka na Jesenicah Prejšnji ponedeljek so na Jesenicah odprli oddelek Visoke ekonomskoko-mercialne šole Maribor in oddelek Višje šole za organizacijo dela Kranj. V prvem oddelku je 19 slušateljev, drugi oddelek pa obiskuje 24 slušateljev iz železarne Jesenice. Slušatelji Visoke komercialne šole obiskujejo predavanja trikrat na teden, slušatelji Višje šole za organizacijo dela bodo obiskovali predavanja dvakrat po pet dni, po premoru za priprave na izpite pa bodo spet poslušali predavanja. Na oddelku Visoke komercialne šole na Jesenicah predavajo strokovnjaki iz železarne, slušatelji pa bodo opravljali izpite pred rednimi predavatelji te šole. Jesenice se torej razvijajo v pomembno šolsko središče, dva nova oddelka pa bosta dragocena pridobitev še posebno za jeseniško železarno, saj v Železarni še vedno primanjkuje strokovniakov. D. S. Pretesni šolski prostori Preizkušnja pripravljenosti V soboto ob 7. url se je na področju Trate začela vaja enot civilne zaščite, gasilskih enot in enot teritorialne obrambe iz škofjeloške občine. Z zažigalniml in rušilnimi bombami naj bi bila zadeta naslednja podjetja v industrijski coni: 1.TII, Gorenjska predilnica, Tcrmika, Jelovica, Gradiš. V nevarnosti pa so bila tudi podjetja Veletrgovina Loka, Pekama in slaščičarna, Odeja, Kroj in Inštalacije. Na poziv oziroma znak so se povsod v rekordnem času zbrali pripadniki posameznih enot, nato pa so enote začele z delom, ki bi ga morale opravljati, če bi šlo zares. Dobri dve uri je trejala vaja na področju Trate in vse enote so zelo uspešno opravile svoje delo. Po končani vaji je bil paradni sprevod vseh enot od Gorenjske predilnice do skladišča veletrgovine Loka, kjer je bilo zborno mesto in podana ocena, da je vaja v celoti zelo dobro uspela. Vse enote so dokazale, da so dobro pripravljene in da bi lahko uspešno posegle v akcijo, če bi bilo njihovo posred-unnje nujno. V vaji jc sodelovalo blizu tisoč članov loških delovnih kolektivov in fNVbtval . loške občine. Po končani vaji so se pripadniki enot zbrali pred veletrgovino Loka, — Foto: A. Zalar V zgradbi nekdanjega otroškega vrtca poleg delavskega doma na Jesenicah je že pred leti dobila svoje prostore posebna osnovna šola Jesenice. Ravnateljica posebne šole, to-varišica Jela Leštan, govori o težavah in problemih ter o delu in učenju otrok posebne šole. »Znano je, da si že vrsto let prizadevate, da bi dobili večje in lepše prostore, ki bi vsaj deloma ustrezali pouku in vzgoji otrok v posebni šo li?« »Res je, da imamo s prostori že od vsega začetka težave. Zdaj smo v prostorih nekdanjega vrtca, ki so sicer prenovljeni, a kljub temu ne ustrezajo. Poleg tega smo v neposredni bližini Železarne in s tem v bližini ropota in prahu. V učilnicah ni dnevne svetlobe, okna so premajhna. Prostore za delavnice, risalni-ce smo morali posebej urediti. Zaradi pretesnih prostorov imamo nekaj oddelkov tudi v stari Kosovi graščini na Jesenicah. Tam pa so prostori še posebej neurejeni, učilnice zakajene in neogrevane, sanitarije neprimerne. Junija smo se dogovarjali, da bi preuredili šahovski dom, ki je bil nekaj časa nezaseden in skoraj opuščen. Vendar nismo uspeli, ker so šahisti spet začeli delati in potrebujejo dom za svojo dejavnost. Na Jesenicah sicer predvidevajo gradnjo šolskega centra, v katerem bi našli nekaj prostora tudi za posebno šolo. Za zdaj smo problem rešili tako, da bomo našo pisarno in učiteljsko zbornico preselili na podstrešje in tako pridobili dve novi učilnici.« »Kako se učenci prvih razredov vaše šole privadijo na novo okolje in kako sprejemajo delovne navade?« »Težko je, ker prihajajo učenci v prve razrede povsem nepripravljeni in zato zahtevajo še posebno pozornost. Nujno bi bilo treba tudi za otroke, ki so moteni, organizirati predšolsko varstvo, morda malo šolo. V prvih dneh se težko privadijo novemu okolju, pozneje pa jih usmerjamo in spodbujamo tako, da poskušamo razviti tiste duševne procese, ki so bodisi okrnjeni ali pa sploh zakrnjeni. Učni načrt ni le zmanjšan, je povsem drugačen od učnega načrta v drugih osnovnih šolah. Pri naS delamo s posebnimi metodami, z mnogimi ponazorili, ki omogočajo konkretne situacije. Po osmem razredu je otrokova osebnost že toliko izoblikovana, da se lahko vključi v delovno okolje vsake delovne organizacije in kolektiva.« »Kje se zaposlijo vaši učenci?« »Največ kot pol kvalificirani delavci v Železarni in v drugih podjetjih. Z našimi učenci so povsod izredno zadovoljni, saj so pridni in Prl" zadevni, že v šoli pa se navadijo uglajenega vedenja *n zmorejo dostojno nastopa« povsod. Nekaj jih celo nadaljuje šolanje na vajenski soli, ki je na Jesenicah v o*** ru Železarsko izobraževal!'0':? centra. Tam se izuče P°*Jl" cev, ki fizično niso tako zahtevni. Naši učenci so zaposleni tudi v Iskri in v Radovljici. Vse to nedvomno u*°" kazuje, da je obstoj posebne šole še kako upravičen in da bi tem otrokom, ki jih je » narava prizadela, morali nuditi več možnosti za norma*" no vstopanje in vključevanje v življenje.« D. Sedcj Sprememba statuta Na zadnji seji škofjeloške občinske skupščine so odborniki glasovali za spremembo statuta. Na občini so sicer že pripravili osnutek novega statuta, ki pa ne bo predložen skupščini v obravnavanje in sprejem. Zaradi sprem, m1) republiške ustave ;n napovedanih novih opredelitev položaja komune bodo sv o i sta tut dokončno oblikovali na osnovi novih rešitev. Zaradi priključitve območja Krajevne skupnosti Žiri k občini ftkofja Loka se je povečalo število občinskih odbornikov od 70 na 88. Zato je bilo treba spremeniti 79. člen statuta. Zaradi novih nalog na področju stanovanjskega gospodarstva, ki bodo po novem zakonu prešle na občine, postaja Svet za urbanizem in komunalo, ki se je doslej ukvarjal s stanovanjsko pro- blematiko, preobremenjen-okviru občinske skupšXine»£ ustanovili za te naloge ben politično izvršilni or**T — Svet za stanovanjsko ^ spodarstvo. Obenem ]<-ukinjen Oddelek za drUŽW*£-ekonomsko načrtovanje, drovske težave so onemogc"^ le njegovo nadaljnje uspe delo. Naloge okrog srcU"ja. ročnega in dol...... " '•' na občine bc.io prešle na delek za gospodarstvo. Predstavnik Socialist* zveze je na seji PivU,;.'- ,'0b-bi tudi verska komisija v čini dobila svoje mesto \ t u t ii in postala organ ščine. Javnost doslej r,bst0. seznanjena z njenim ° Qtfl, jem, niti osebnim sc* • ic.ji, Odborniki so pritegnili i • da je potrebno »Hegaln? lo« te komisije prekini"-A. I^;,f vem i6**' oktoora zjutraj, je trgovsko podjetje Petrol iz Ljubljane odprlo na Primsko-to .0.Jvcesti proti Brniku novo bencinsko črpalko. Črpalka bo imela normalni dnevni obra-111 čas, in sicer bo odprta od 6. ure zjutraj do 8. ure zvečer, (jk) — Foto: F. Perdan nova cest na Javorniku Ce Prei JsnJi teden so delavci vornii Savsko ccsto na Ja" 0rn^u. Prebivalci so bili tega zelo veseli, saj so se že dalj časa pritoževali in zahtevali popravilo te ceste. Razen Savske ceste so de- lavci Cestnega podjetja popravili tudi Prosvetno cesto in večji del Cankarjeve ceste na Koroški Beli. D. S. Prodaja se ni zmanjšala V osmih mesecih letos so škofjeloška podjetja izvozila v poprečju za 8 odstotkov več kot lani v enakem času, vendar so dosegla le nekaj več kot polovico planiranega letnega izvoza. »Vzrok« bi lahko iskali pri nekdaj največjem izvozniku Gorenjski predilnici, ki je letos le neznatno izvažala, saj je na tujem trgu prodala le slabe 4 odstotke tistega, kar jc planirala. Kljub temu pa so poslovni rezultati te delovne organizacije dobri. Ustvarili so 27,408.000 din družbenega proizvoda ali 56 odstotkov več kot lani v enakem času. Podjetniška akumulacija se jc povečala za 106 odstotkov in je dosegla vrednost 12,674.000 dinarjev. Po produktivnosti je Gorenjska predilnica druga v bombažni skupini tekstilne industrije (prva jc Bombažna predilnica in tkalnica Vižmarje), po rentabilnosti so na petem mestu v bombažni skupim. Tudi tehnična opremljenost tovarne je zelo dobra. Osebni dohodki so se letos zvišali za 13 odstotkov in znašajo v poprečju 14S0 din. V prvem polletju je Gorenjska predilnica prodala na domačem trgu za 102,559.000 din izdelkov. Toda zakaj le prodaja na domačem trgu? Za odgovor smo zaprosili direktorja Gorenjske predilnice Franca Urevca: »Pretekla leta smo res veliko izvažali, več kot druge predilnice pri nas, in to ptvd-vsem najlon. Pred približno dvema letoma pa je naj ion postal za kupce nezanimiv in zato smo ga prenehali proizvajati. Vsa tekstilna industrija, zlasti pa predilnice so močno vezane na uvoz, ker surovin doma ni. Zato seveda potrebujejo devize. Ko smo še veliko prodajali na tujem trgu, smo devize pridobili z neposrednim izvozom, sMaj pa jih zaslužimo s tako imenovanim »posrednim« izvozom izdelkov naših partnerjev. Damo jim prejo po nekoliko nižji ceni, oni pa nam odstopijo devize, ki bi jih sicer porabili za uvoz prr-iev izdelkov, lani za 1.000.000 dolarjev, letos na predvidevamo le za 200.000 dolar»«v neposrednega izvoza, če oa upoštevamo tudi posreden izvoz, lahko ugotovimo da se prodaja na tujem trgu nI zmanjšala.« L. Bogataj za razvoj družine in produktivnosti (Nadaljevanje) Zato je v resoluciji postav-«p»a splošna in neodložljiva družbena zahteva, da se ^stvarijo takšni pogoji, ki »odo omogočili, da bodo de-lovni ljudje lahko hitreje rešcvali svoje stanovanjsko basanje. Za uresničitev te fcrtUcve so v resoluciji opre-aelicna načela ki na i to »-Slovijo, njena stališča pa sc v>eio tudi že v osnutkih °snutek zakona o programiranju in financiranju prad-nie stanovanj vsebuje bistve-"c spremembe glede zago-sredstev in njihovo toro.bo za zadovoljevanj« sta' sanjskih potreb. Za1 " bi določil, da občina J*a*TJa in usklajuje stanovsko gradnjo s sredri j°čnim programom, delovni ^udie Pa uresničujejo stano ;,'Vsko rradnjo z lastnimi T^stvi in sn.dstvi družbene ^upnosti Delovne in druge j: ^izaciic pa bi zagotav-JT* sredstva za stanovanj-di° gradni° po načelu aoll JJJJjoati. Nadalje ie tudi "avideno, da bi sistem H-^n-anh in obseg sred l * Viti . "h bil° ,ivha 7a^oto' Pr JJna'ia iz srednjeročnega &avma- T**3« program Šcin *PreJela občinska skup-a na podlagi podobnih programov delovnih organizacij. PROGRAMIRANJE STANOVANJSKE GRADNJE Takšen program bo osnova za določitev stopnje obveznega izločanja sredstev za stanovanjsko gradnjo. V dosedanji razpravi je bila že podprta zahteva, naj zakon predpiše kot obvezno minimalno stopnjo izločanja 4 odstotke. Občine bi to stopnjo lahko zvišale, če bi to zahtevale potrebe in če bi to omogočal ekonomski položaj delovnih ortranizacij. Cc bi v kranjski občini hoteli rešiti stanovanjske potrebe v prihodnjem petletnem obdobju, bi potrebovali 825 milijonov dmarjev. Ob scdnniih eradbenih cenah in upošfrvanju še dnicih virov za financiranje, bi znašala stopnja prispevka 11,6 odstotka. Ob 4-odstotni stopnji prispevka pa bi uresničili petletne potrebe s 40 odstotki. Osnutek omenjenega zakona tudi predvideva, da bo v občini ustanovljen vzajemni stanovanjski sklad. Iz tegfl sklada bi delno nadomeščali stanarine posameznim kategorijam občanov oziroma unorabnikov stanovanj, po drtnd strani pa bi lahko sistematično reševali stanovanjske probleme občanom, ki sami ne bi zmogli zbrati sredstev za nakup stanovanja. Sklad bo imel naslednje vire sredstev: • Občinska skupščina bo določila odstotek od sredstev, ki jih bodo delovne in druge organizacije namensko izločale za stanovanjsko gradnjo. (Na primer obvezno izločanje je 4 odstotke; od tega ostane 2 odstotka organizaciji, 2 odstotka sredstev pa !rct?s smo v program šole uvedli nekatere spremembe. pojjv.0 stai"šev in dijakov smo zaradi novih dosežkov na ter r°Cju znanosti in tehnike želeli gimnazijcem nuditi neka-raču Zl]ai^a s ten področij. Tako smo na novo uvedli pouk g£jnna'mštva, strojepisja in še enega tujega jezika — nem-ziir,eL računalništvo je zavod za šolstvo izbral našo gimna- kusno. Veliko no za ureditev Zani 23 ^UO- izmed petih, kjer se poučuje posk Sn_^anJc Je tudi za nemščino. Vse je pripravljen napra k učilmce za pouk tujih jezikov. S pomočjo sodobnih UČne'v D°do dijaki hitreje lahko osvajali znanje predpisane Vzg0- Snov'- Menim, da vse izvenšolskc dejavnosti izredno sVOj n° vl?livvaJ° na dijake. Dijaki lahko koristno izrabljajo Hašj -0st' <:as- ^e to je razveseljivo, da je število dijakov na letos 8im"aziJi iz lcta v lcto VCČJ°- Lani Jc bilo vpisanih 60, šol; inu? *e Sicer pa menim, da bodo največ o delu na 2^nko povedali dijaki sami.« Sednik^llZO so se kmalu zbrali dijaki loške gimnazije — pred-IViiie 1 P°sarrieznih društev in zastopniki sekcij: Iztok Rus, in ^°vak, Nika Marenk, Vesna Nastran, Tomaž Lunder 111 Marko Mura. kodo* jSestanku dramske sekcije pri MKUD so se odločili, da solsk o°S soa^ovab na vs°h večjih proslavah. Ob koncu ver: ,Sa ^'la pa bodo pripravili dramsko delo — pravzaprav letu °dlomke iz pomembnejših d/l. V lanskem šolskem Letos P.npravili odlomke iz del »Od antike do renesanse«, iz pj-^ Jc v. sekcijo vključilo precej novih članov, predvsem teden V1 cinikov. Člani literarne sekcije se sestajajo enkrat Sekcij ^° JC polrcua Pa že večkrat. Za november pripravlja veaskil V ?kQIJi Loki srečanje mladih literatov iz drugih slobodo 8'mna?-JJ s škofjeloškimi. Vsi udeleženci drugih šol stem?°stic dijakov iz Škofje Loke. MKUD in ŠŠD pa se ki Do f° Popravljata na srečanje gimnazijcev iz vse Slovenije, izdali t a 1973 °b 100°-letnici mesta. Dijaki bodo že oktobra bi Ucm Prvo številko svojega časopisa. Do konca leta naj težav ° Pcl številk. Upajo, da z literarnimi prispevki ne bo S$D * ^Porte J,e v zacetku leta izvedlo med dijaki anketo, za katere stvuj0JC naJvečje zanimanje. Zdaj se gimnazijci lahko udej-JUdo J°,V "aslednjih panogah: košarka — fantje in dekleta, Bai. r~ fantj Daj teh^r'0 Zanimanje za košarko, med fanti pa za judo. Poleg kleto ??..^eluie še planinska sekcija, ki ob sobotah pripravlja tje, odbojka — dekleta in veslanje. Med dekleti je 'Ja rcn sc bodo udeležili vseh tekmovanj, ki jih priprav t>0cl0 j;UD'iški center ŠŠD, in drugih tekmovanj, pripravili Športnf i ' niedrazredna tekmovanja. Letos so že imeli en *t]ctii._ • n< v prihodnje pa pripravljajo še tri — plavanje, *a m smučanje. ^cjnd10^1^.'.00 se i° odločilo veliko število dijakov. Kar ^Ve uri v'- obiskuje pouk. Pouk je enkrat tedensko po • Btadv °b'skovalei tečaja so popolni začetniki. Poudarek tistirn ^tln na Pogovornem jeziku. Tečaj bo prišel prav zlasti 1^. ' 1 s° so odločili za študij germanistike. t°uk OiVirn^tVO ^e na l°ški gimnaziji uvedeno letos prvič. *er je ls^uje 22 dijakov. Pravijo, da imajo precejšno srečo, £°uic, za šolstvo ravno njihovo šolo določil za poskusni Pouku n,l?r .in vodja je prof. Branko Roblek. Dijaki se *>ram (j^. 'lai° Popoldne. Zdaj so že spoznali okvirni pro--° ^jih ~- k° dovolj zanimanja, bodo do konca leta prišli str °jcv p proSramov, obenem pa bodo že spoznali delovanje DjjajvJ0.11*- računalništva teče v okviru seminarskega pouka. uk o/T doDro zavedajo tudi velikega pomena strojepisja. devetcW1S uJeJ° vsi dijaki drugih letnikov. Pouk bo trajal so ^ Iauko našteval in pripovedoval številne zanimivosti, to, da k 11,1 zai'pali škofjeloški gimnazijci. Naj povem le še 0 v kratkem začel z delom tudi astronomski krožek. J. Govckar Slikarji iz Krškega na Jesenicah V J^oto, 16 jC^ gorani ^kCRT ra«tavo slikarjev iz S^ft 32 cvf' av,,,,'iov Prf- oktobra, so delavskega Anicah odprli ko- bi olju, akva- Pre ^niperj slikarji so Ustavljali v Krak Sevnici, Brežicah in v gradu Brestanica, zdaj se s kolektivno razstavo predstavljajo tudi jeseniškemu občinstvu. Razstava bo odprta do vštetega 27. oktobra vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 19. ure. D. S. Klub kranjskih kinoamaterjev Verjetno marsikdo ne ve, da v Kranju že nekaj let deluje Klub kranjskih kinoamaterjev. Svoje prostore ima v delavskem domu pri Centru za estetsko vzgojo. Njihov duhovni vodja je žitko Kladnik, s katerim sem se zapletel v pogovor o amaterskem in profesionalnem filmu. Najprej sem hotel zvedeti nekaj osnovnih stvari o nastanku in delu kluba. Žitko in prijatelji so se nekega lepega poletnega dne pred šestimi leti odločili, da bodo snemali filme. Vse, kar so imeli, je bila stara kamera in veselje do ustvarjanja. Sprva je šlo težko. Ko pa so po enem letu dobili prostore za delo in nekaj denarja, so se resno lotili dela in uspehi niso izostali. Do danes so dobili nešteto nagrad in priznanj. Slavo kluba so v »svet« zanesli pionirji, ki imajo v okviru kluba svoj krožek. Prvi so klubu priborili nagrado. To je bila dragocena kamera, s katero še danes snemajo. Ustanovitelji kluba so organizirali tudi filmske krožke na osnovnih šolah France Prešeren in Lucij an Seljak. Krožke vodijo sami brezplačno, za osnovni material pa skrbe šole. Zanimanje je precejšnje in zato menijo, da bi bilo potrebno v šole uvesti filmske krožke, ki naj bi jih vodili predavatelji z ustrezno izobrazbo. Denar dobiva klub od kulturne skupnosti, in sicer dvakrat letno v znesku 3000 din. To komaj zadostuje za nakup filmov in osnovnega materiala. Zato si ni težko predstavljati, v kakšnih razmerah delajo, a kljub temu ustvarjajo dobre filme. »žitko, slišal sem, da ste na zadnjem festivalu v Mariboru dobili nekaj nagrad, da pa ste jih odklonili.« »Festivali slovenskega amaterskega filma so po našem prepričanju slabo organizirani oziroma sistem nagrajevanja je nepravilen. V žirijah so stari ljudje, ki niso naklonjeni modernim filmom. Preveč se ozirajo na tehnično in premalo na vsebinsko plat filmov. Verjetno ni naključje, da na ljubljanskih festivalih poberejo največ nagrad ljubljanski amaterji ali mariborski, ko je festival v Mariboru. Sicer pa je razvrščanje filmov po mestih zame nesmisel. To žal ni atletika. Med dvesto filmi je nemogoče enega izdvojiti. Zame je pomembno, da ljudje film vidijo in ob njem nekaj občutijo. Res jc težko najti pravo obliko festivalov, vendar takšni kot so, ne ustrezajo modernim ali bolje sodobnim načelom amaterskega filma. Amaterski film ni profesionalen. Žirije pa so zelo naklonjene filmom, ki so v bistvu skrajšani profesionalni.« »Kako pa ti ustvarjaš filme?« »Snemam takrat, ko v sebi čutim neko potrebo po snemanju. Pridejo trenutki, ko hočem izpovedati svoja čustva in takrat primem za kamero. Filmov ne delam zaradi festivalov ali nagrad. Seveda s prijatelji zelo veliko eksperimentiramo, ker brez tega ni napredka. Postopoma skušamo preiti tudi na tonske filme, kjer je mnogo večja možnost uporabe glasbe in različnih šumov. Z magnetofonom je možna samo glasbena spremljava, pa še to je težko sinhronizirati. Prehod na zvočni film zahteva novo opremo, ki jo bomo le s težavo nabavili.« »Kako gledalci sprejemajo vaše filme lin kako se jim skušate približati?« »Naša velika želja je organizirati v Kranju festival amaterskega filma, ki bi bil drugačen od ostalih festivalov. Temeljil bi na ideji, da je pomembno zbližanje avtorja in gledalca, ne pa nagrade. V Kranju dvakrat letno prikažemo svoje filme. Sicer pa delamo bolj v anonimnosti za širši krog gledalcev. Zato smo organizirali nekakšno turnejo po ok> liških krajih, ker nas je tudi zanimalo, kako bodo preprosti ljudje sprejeli naše filme. Zdi se mi, da so jih večinoma razumeli, a so bili mnenja, da so preveč svobodno izraženi. Prav zanimivo bo, kako bodo reagirali, ko jih bomo v kratkem zopet obiskali. Počasi spoznavamo, da postajamo starejši in prestari, da bi se še naprej v teh razmerah ukvarjali z amaterskim filmom. Svoje izkušnjo in znanje bomo prenesli na mlajšo generacijo, ki bo nadaljevala s tradicijo.« M. Gabrijelčič Prizadevni mladi kinoamaterji Dejavnost članov filmske skupine Odeon z Jesenic je v zadnjih nekaj letih zaživela v polnem razmahu. Že vrsto let nadvse uspešno organizirajo filmske festivale, klubske filmske večere in tečaje. V zadnjem času pa so k sodelovanja pritegnili tudi kinoamaterje onstran Karavank. Tesne in koristne stike pa so navezali tudi s kinoamaterji iz sosednje Italije. Na njihovem zadnjem filmskem večeru so sodelovali kinoamaterji iz Beljaka, ki so prikazali nekaj svojih igranih, dokumentarnih, žanrskih in eksperimentalnih filmov. Po predstavi so se pogovarjali o svojem delu in izmenjavali dragocene izkušnje. O delu filmske skupine Odeon in o stikih z zamejstvom pravi njen predsednik Silvo Valentan »Vse štiri filmske večere doslej smo organizirali z veseljem in obenem z namenom, da bi k sodelovanju pritegnili čimveč ljubiteljev filmske umetnosti. Na Jesenicah jih jc kar precej, a se žal ne vključujejo. Že osebno smo jih vabili in jim zagotovili dovolj koristnega pouka, tečajev in drugih oblik izobraževanja. Med njimi pa ni zanimanja. Precej stroškov smo imeli z organizacijo festivala, a odziv ni bil niti naimani zadovoljiv. Ne bomo odnehali, še vedno bomo poskušali po šolah pripraviti tečaje, sami snemati filme, predvsem dokumentarne, ki bodo nekoč imeli arhivsko vrednost. Aprila prihodnje leto bomo spet pripravili filmski festival, tokrat s posebnim poudarkom na filmih s planinsko tematiko. Vsem našim bližnjim sosedom bomo omogočili sodelovanje, predvsem tistim, ki snemajo dovolj filmov s planinsko tematiko. Morda bi nekoč pripravili mednarodni festival filmov izključno le s planinsko tematiko. Sodelovanje s kinoamaterji iz Avstrije in Italije se krepi, a nas skrbi, da bi se stiki poslabšali, saj sodelujemo s klubi, ki so izredno številni. Pri nas imamo le okoli 12 aktivnih članov. Denarja ni, podpira nas le Ljudska tehnika. Zatrdno pa vem, da vsaj v prihodnjem letu ne bomo obupali. Se in še si bomo prizadevali, da naša dejavnost ne bo krenila na rakovo pot« Golob je povzel: — Tudi kdo drug bi jo lahko. Ne gre samo za vaju. Naj ti ne bo nerodno; oba misliva na isto nevarnost! To je bilo prav toliko, kot če bi bil omenil Filipovo ime. Njegova navzočnost je pokvarila nov stik, zajedala se je v delo in v vse, ki jim ni bilo vseeno, kako se bo končalo. — Kaže, da se bo res kmalu morala umakniti. Če bo treba, si tu še ti! Golob ga je razumel. Preden je odšel, mu je tudi on svareče rekel: — Tod okoli je zdaj res, kot bi hodil po megli. Varuj se, name pa vedno lahko računaš! Nemara pa res ne bo dolgo, ko me bo požrl gozd. Ali pa arest! Preden je stopil v skrivnostno noč, je tudi Aleš opozoril Goloba: — Zdržati moraš tu. Pazi se in ne pozabi na Filipa! Če boš čutil, da res ne gre drugače, pridi k nam! Aleš se je zagozdil med grmovje, ki je obdajalo ozko stezo. Golobova domačija je ostala spodaj v temi. Onstran grape, kjer je preskočil potok, jo je ubral po gozdni poti, ki se je sprva spuščala, potem pa se je polagoma vzpenjala proti blagemu grebenu. Zdaj se je počutil varen, zato je orožje obesil prek rame in zamišljeno bodil skozi temo. Nenadoma pa se je vanj zajedla ščemeča tvetloba, hkrati je iz teme zarenčal oster glas: — Hande hoch!!! Vanj so še vedno svetili. Dva močna policista, ki so jima tesne bluze na širokih ramenih hotele popokati, sta mu začela stikati po žepih in mu pobrala vse, kar sta našla. Njegova brzostrelka, ena izmed redkih, ki so jo imeli partizani, je bila že v rokah policijskega podčastnika. Spomladi jo je dobil v ostrem in kratkem spopadu, zdaj je bila spet v njihovih rokah. Spreletelo ga je spoznanje, da so ga ujeli ceneje, kot koga drugega. Kakor morda še nobenega! In tako preprosto! Ne, preprosto ni bilo. To je bilo izdano, natančneje kot vse doslej! Kdo je, če ne Filip?! Golob ne more biti. Ali pa? Kakor v sanjah so se mu prikazovali obrazi, ki jih je srečeval največkrat. Tudi Martinin. Toda vedno je na koncu ostal Filipov. Lesk njegovih oči je bil drugačen od drugih. Od bolečin in presenečenja se mu je vse krotovičilo in mešalo. A huje od bolečin ga je grabila jeza. Dovolj je bila majhna verižica, in vsega je bilo konec! Konec prostosti, vsega hudega pa šele začetek. Tega se je zdaj zavedel skozi nejasno meglo, ki se mu je podila po glavi, in začutil v udarcih srca, ki mu je utripalo v vratu, v sencih, v žilah pod verižicami. Zajel ga je občutek krivde. Ni se mogel jeziti na policiste, jezil se je nase. Vsi so ga opominjali, on pa po svoje. A kaj bi z opomini! To je bila vojska in sovražnik mu je bil znan. čemu samo-obtoževanje? če ne bi bilo izdajalca, bi bilo vse ivan jan • mrtvi ne lažejo j 13 | Tega vzklika Aleš ni slišal prvič. Nanj je bil v resnici in nagonsko pripravljen vsak hip. Kot bi ga kdo močno sunil od strani, se je Aleš pognal z ozke poti. Poziv je Aleš v takih okoliščinah imel za neodpustljivo napako, če že ne za sabotažo protihitlerjevsko razpoloženih vojakov. Tak poziv je omogočil beg. Pravi zagrizenci so ponavadi takoj streljali. Zdaj se mu je kljub nepričakova-nosti zdel kot pomoč, kakor pomilostitev, pravzaprav edina priložnost, ki jo je mogel izkoristiti z naglim begom. A to pot je bilo drugače. Tisti, ki je razme-ščal zasedo, je vedel, kaj hoče. Pod potjo, ki se je skrivala v ovinek, nad katerim se je bočila od furmanskih koles odrgnjcna skala, je padel v močne roke, ki so ga podrle na tla. Aleševo krepko telo se je zvijalo v klobčiču sopihajočih postav. Spodnesel je prvega in se z glavo zakadil v drugega, da je vojaku, ki ga je zgrabil zgoraj, ostala bluza v rokah. Enega izmed lovcev Je pahnil, da je potem krucifiksal v grmovju. Premeta-vajoči se klobčič se je takoj nato anal 1 tam spodaj. Aleš se je napel kakor lok in se iztrgal pohlepnim rokam le toliko, da je osvobodil desnico. Trdo je udarjal v telesa okoli sebe. Med preklinjanjem in stokanjem vojakov, ki jih je bilo vedno več, se je nenadoma sesedel. Položil ga je udarec s puško. Topa bolečina mu je ohromila noge, v hrbtu pa je čutil, kakor da mu je nekaj ostrega in težkega pretrgalo vse mišice, ki so ga držale skupaj. Potem so se bolečine porazgubile. Pred očmi se mu je grmovje razraslo v svetlo cvetje. Breg ni bil več strm, temveč se je spremenil v mehko in prijetno ležišče, lepše, kot bi si ga mogel pripraviti sam. Zajeli so ga beli in rdeči krogi in potem je bilo ',ako, kot bi ga udarec, ki ga je zadel v hrbet, za nekaj trenutkov iztrgal iz vsega. Ni mogel vedeti, koliko časa je trajalo, dolgo pa ni moglo biti, kajti, ko se je zavedel, so ga še vedno trdno držali. Le približno jc mogel sklepati, kaj se mu je bilo zgodilo. Dojel je le, da so ga hoteli dobiti živega in da je bila zanka postavljena prav zanj. Toda to zdaj zanj ni imelo nobenega pomena. Poglavitno bo, da se bo skušal rešiti. Spet je mahnil z rokami. A bile so kakor ohromele. Potem jc v zapestju začutil železno verižico, ki se mu je zaradi silovitega poskusa zajedla v meso. - Ujet! tem spoznanju je omahnil nazaj na tla mirno otopelo, kot bi ga kdo položil, in zaprl «iotnc. vlažne oči. drugače. Brez njega bi bili Nemci slepi! Vse gre drugače, kot si je bil zastavil! Prehiteli so ga! Vrvež okoli njega je oživel in spravili so ga na pot. Po njem so začeli padati udarci. Brez potrebe ga tolčejo in brcajo! So res tako vneti ali nad njim le hlade jezo, ker se morajo potikati po teh grapah? Udarci so bili trdi, bolečine pa ob mislih na vse tiste, ki so podobno doživeli že pred njim, znosne. Nehote ga je obšlo spoznanje, da ob doživljanju hudega, že samo misel na še hujše blaži prizadetost. In še nekaj je občutil: po vsakem udarcu je bil trdnejši, bolj trmast in jezen. Zmogel bo toliko moči, da jim ne bo ničesar priznal. Celo naoadal jih bo. Ta sklep mu je dozoreval v duši že dolgo, zlasti zadnje čase, ko je moral večkrat pomisliti na to, da ga bodo kljub vsemu morda le nekoč ujeli. Oficir, ki je vanj svetil z baterijo in opazoval, kako ga njegovi policisti obdelujejo, se je spomnil, da ga mora pripeljati živega. Tak ne bo le imeniten plan in morda nova zvezdica, temveč še kak teden dni dopusta. Razvedril se bo, kot že dolgo ne. Naužil se bo velemest nega življenja in miru, ki ga v tem prekletem banditskem in gozdnatem »Oberkrainu« ni mogel učakati. Zabodeno je gledal ujetnika, a mu je bil hkrati tudi hvaležen. Zato je pretepače opozoril: — Naložite mu jih le! Potreben je, ubiti pa ga ne smemo! Udarci so res takoj popustili, toda to ga ni potolažilo. Mar bi mu moral biti zato še hvaležen? Zdaj je dobil potrdilo za slutnje, kaj vse bodo še počeli z njim, in da dobro vedo, koga so lovili in ujeli. To pa jc hkrati pomenilo, da je bilo vse izdano. Zato je siknil: — Morilci hitlerjevski! Morda pa se bo le kdo spozabil in ga pokončal? Namesto tega je dobil le še nekaj pekočih udarcev, oficir pa se je zajedljivo in hkrati obču-dovalno nasmehnil: — To prihrani za drugič. Se dosti priložnosti boš imel! Novi udarec ga je zadel tako, da mu je glava omahnila na prsi in je bil nekaj časa brez diha. Prebudil se je na drvečem kamionu. Ustavili so se ob prvi žandarmeriji. Spehali so ga z vozila in ga vrgli v temno kletno luknjo. Zvezali so mu še noge. Za debelimi vrati in pod majhnim okencem, ki je bilo zavarovano z gosto rešetko, ni bilo možnosti za beg. Misel nanj mu je rojila po glavi vse do trenutka, ko je spoznal, da ga ne kanijo ubiti. Na hitro smrt zdaj ni mogel več računati. Vse drugo pa je bilo še bolj oddaljeno. Preden so ga pustili samega, so se ga še nekajkrat lotili s škornji nato je škrtnil ključ m ropot se je oddaljil. Bolečine so se razrasle po vsem telesu, vendaf to za Aleša ni bilo najhuje. Dosti hujša je bila misel, da so ga ujeli živega. Ljudje bodo zdaj Še bolj zbegani in prestrašeni. Zdvomili bodo še tisti, ki so doslej ostali trdni. Izdajalec bo to prav gotovo lahko dobro izkoristil. Razjedala ga Je pekoča ugotovitev: taki kot so, bodo med ljudj vrgli sporočilo, da sem bil jaz tisti, ki je izdajal in bil povezan z Nemci. Kako bodo potem tovariši mogli iskati in najti resničnega izdajalca. Filip je in nihče drug. Toda, kaj če ni? Kdo bo na vrsti za menoj? In kaj bo z Golobom, kaj * Martino? je moral nasilno zaustaviti tok temnih misli, ki so ga preplavljale. Potem se je omrtvi-čen hotel prevaliti na drugo stran, pa ni zxaof?r niti tega. Zaškripal je z zobmi in oči so mu žalne solze jeze in obžalovanja. Kako so ga dobiti. Nespametno je bilo podcenjevati jih. Toda saj jih ni! Le upanje, da ga kaj takega ne bo doleiO" lo, je bilo varljivo. Zdaj se niti pokončati ne more sam, poprej se je pa tolikokrat zaklel, o* se ga živega ne bodo dotaknili. Smrt bi bila zdaj še najlepša! Takoj nato pa ga je obšlo obžalovanje in grizel se je, da je tako hitro odnehal. C ga ne bodo kmalu ubili, bo ušel. Zdaj mora sto« riti vse tisto, kar jc zahteval od drugih! PnK»' nosti ne bo manjkalo! bila Do jutra je le rahlo zadremal. Vendar je tudi dremavica podobna vročičnim blodnjam Ponj so prišli navsezgodaj. Razvezah so noge in ga skušali postaviti nanje. Pa je klecn/ niso ga ubogale, in spet je bil na tleh. S P?"1^ jo stražarjev je ude toliko razgibal, da Je dvorišče prišel sam. Podpirala sta ga močna P licista. Tam pa ga je že čakal trop zelencev, dovedno so ga ogledovali, morali pa so biti ra čarani nad njim. Aleš je bil sicer dobro ra^jut toda na majavih nogah in strgan ter ves pod; po obrazu. Zato je eden izmed njih hlastni torej — Tako revše, tak raztrganec nam J*«*" povzročil toliko truda in žrtev! NemC-g0^'.'^ Zdaj je tega konec, bandit! Aleš jc srepd ne da bi pokazal, ali je razumel ali ne. ^Ljnu iz ust nacistov zanj niso bile žaljive. KveCJ jih je lahko imel za priznanje. s Izza tropa policistov se je prikazal_ nek ^ fotografskim aparatom. Oficir je namignu, ^ se vsi razvrste za slikanje. Alešu pa Je n^xZo-med smehom obesil prek vratu njegovo ^ strelko, mu za pas zataknil ročno bombo, glavo pa poveznil kapo z rdečo zvezdo in ga j tisnil k steni. Medtem mu je drugi obesil na še velik papir, na katerem je /. velikimi 'n ^fjpif krimi črkami pisalo: ICH B1N HAUPTBA* jj ALES! Potem so ga obstopili, in ko je sojioS. sprožilee, so bili njihovi obrazi prevzeti s P nimi nasmeški. Da, držali so se tako, ko .fl Aleševo zajetje pomenilo konec partizans jj. da so udarci po ostankih samo še vprašanj hove dobre volje in časa. j0 Če bi šlo le za slikanje, bi bilo Alešu ^Lftpo-mar, kaj so počeli z njim. Tako pa je c'° uPa-trdilo, da to že sodi v igro s človeškim za njem. ^ Takoj nato so mu spet vse pobrali in %a nili stran. .-m — Slike boste dobili čez nekaj dni. LaU^l\o, boste poslali tudi domov. Naj še tam dO'* tU kakšni so ti rdečkarjl. Naj vedo, zakaj s .] priganJ^ in da bomo z njimi opravili kmalu, še ,MLL'r.u1jiiti Tako je rekel poveljujoči in jih začel pns * ust Kamion je bil odprt in ljudje so zlahka v» £ koga so ujeli policisti. Posebno še, ker so na< vozili počasi. Na drugem koncu vasi se je kamion šknP^ uoiavil. Iz gruče policistov sta se izluščili -postavi, zvezani kot Aleš. Ena moška, urUga_dii> ska. Potisnili so ju med stražarje z nap« orožjem in sedli ob nasprotno steno kamion • Goloba! On in Ro/a! gpO. Aleš bi se skoraj izdal, šele hip nato je ^ znal, da so to storili namenoma. Pogledal \c H sebe in se prepričal, da je bilo res mK Tudi Golob in Roza nista mogla od m ak>111 oči z Aleša in v njunih očeh jc bilo zapi**0 scneČenje in strah, negotovost in sum- Tu je spala vojska njegovega veličanstva Znamenita Jenkova kasarna na Jezerskem bi bila ob večji reklami še bolj obiskana. kc, ki prikazujejo transport Češko kočo preurejajo Kmalu potem, ko se začne cesta vzpenjati proti Jezerskemu vrhu, popotnika lesena tabla opozarja, da stoji na desni strani pod cesto častitljiva stavba, Jenkova kasarna. Nisem raziskoval, zakaj se imenuje stavba kasarna. Zvedel sem pa, zakaj je Jenkova. Stoji namreč na dvorišču 72 let starega kmeta Ivana Anka, po domače Jenka, ki živi sam na posestvu. £cna mu ie umrla, otroci pa so odšli. Zato mi ic ob prihodu dejal: Pri Jenku bo ostalo, Ankov pa tukaj ne bo več! Rje so vzroki znamenitosti Jenkove kasarne? Sodelavci Zavoda za spomeniško varstvo iz. Kranja, ki so stavbo restavrirali, so med drugim zapisali, da je Jenkova kasarna na Jezerskem eden najlepših spomenikov stavbarstva v slovenski ^'nesansi. Kasarna ie nadstropno poslopje s podstreš-mm gankom. Na glavni fasa-J k poznocotski portal v ob-wi oslovskega hrbta. Posebno zanimivi so tudi okenski okviri. Stavba sodi v prvo polovico 16. stoletja. Tudi notranjost kasarne je lepo urejena. V njej so različni praktični predmeti, ki so jih v tistih časih uporabljali na Merskem. Jenkova kasarna pa ni po-*«mbna le zaradi tega. Vča-ko ie prek Jezersl era vo-mia najpomembnejša pot na koroško, so popotniki in to-Jrjpkl lesa ter železa v niei Uldl Prespali. Med utrujenimi popotniki je bilo nekaj uglednih gostov. O tem pričajo številni napisi, ki so jih re-stavratorji odkrili pod orne- Nad vrati Jenkove hiše na Jezerskem še vedno visi železen obroč, na katerega je gospodinja udarjala z železnim predmetom, kadar je zbujala hlapce in dekle ali jih klicala k malici in kosilu. Foto: F. Perdan tom. Na jpomembnejši je prav gotovo napis, ki sodi v 16. ali 17. stoletje. Pisanje pravi, da je v Jenkovi kasarni prespal Orfeo Bucellini s svojo kompanijo na pohodu do armade njegovega veličan stva. Bucclliniji so bili namreč lastniki gradu Sava na Jesenicah. Razen podpisov na stenah so v kasarni tudi sli- prek Jezerskega sedla na Koroško ali na Kranjsko. Ko so zgradili cesto prek Ljubelja, je izgubil jezerski prelaz svojo vrednost, prav tako pa tudi v Jenkovi kasarni ni več prespalo toliko popotnikov. Letos je Jenkovo kasarno obiskalo okrog 500 ljudi iz domovine in tujine. Ce bi bila reklama boljša, bi bil obisk zanesljivo večji. Obiskovalci namreč najbolj pogrešajo prospekt, v katerem bi bile opisane glavne značilnosti Jenkove kasarne. V vlogo vodnika se kdaj prelevi Ivan Anko, ki radovednim obiskovalcem seveda pove toli kor kolikor mu je zgodovina znamenite Jenkove kasarne poznana. Pri Jenku smo opazili še drugo znamenitost. Pred vrati gospodarjeve hiše visi železen obroč, po domače »rnk«, na katerega je hišna gospodinja udarila takrat, kadar je klicala hlapce in dekle k malici ali južini. »Rnk« je bil dobrodošel tudi zjutraj, ko je morala zbuditi zaspane »posle«. Zvedeli smo, da imajo edinole pri Jenku na Jezerskem ta obroč še obešen nad vrati J. Košnjek Gorenjski alpinisti v Severno Ameriko Komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije je na svoji zadnji seji ponudila gorenjskim alpinističnim odsekom (AO Mojstrana, Tržič, Kranj in Kamnik) izvedbo prve jugoslovanske alpinistične odprave v Severno Ameriko. Cilj odprave bo pogorje Yo-semit z znano steno El Capi-tan. V odpravi bodo predvidoma dva do trije alpinisti Iz vsakeea AO, na not pa naj bi predvidoma odšli poleti prihodnic leto. Vsekakor |c to ponovno priznanie gorenjskim alpinistom, ki so že začeli s prvimi pripravami za odpravo. K. Lani so začeli preurejati Češko kočo, ki je stara že 70 let. Dela naj bi bila končana prihodnje leto in bodo po predračunu veljala 3C0.000 dinarjev. Prispevala jih bosta Planinska zveza Slovenije in kranjska občinska skupščina. Obema pa pomaga tudi planinsko društvo Jezersko. Njeni člani so brezplačno naredili načrte in če le morejo, pomagajo. Kočo, ki stoji 1543 metrov visoko, bodo zares temeljito preuredili in jo usposobili tudi za predse/onsko in pose-zonsko bivanje. Uredili bodo sobe, skladišča, namestili prhe, preuredili kuhinio, kupili novo opremo, uredili večji balkon, razen tega pa misli- jo tudi na nov agregat za elektriko in vodovod. Planinsko društvo Jezersko nam* rava kupiti tudi prenosno vlečnico. S tem se bo obisk še povečal, čeprav že sedaj ni majhen. Na leto obišče Češko kočo tudi 4000 ljubiteljev planin, številka pomeni še več, če povemo, da sprejme koča največ 80 ljudi. Za Češko kočo je značilno, da je najbolj znano izhodišče za Kamniške Alpe. ob koči pa leži sneg izredno dolgo. Vlečnica bo zato še posebno dobrodošla. Koča pa zaradi nje svojega klasičnega planinskega pomena ne bo izcubila. sai je prvenstvena rekreaciia čim večjega števila delovnih ljudi. jk sloVcnV? kasarna na Jezerskem Je eden najlepših spomenikov ulj l7skcKa renesančnega stavbarstva. Zgrajena Je bila v 16. • stoletju. — Foto: F. Perdan ZIVIL-A Poličarjeva mama — devetdesetletnica Jutri, v četrtek, bo Poličarjeva mam« iz Kranja, Ljubljanska cesta 13, stara devetdeset let. Praznika pa ne bo praznovala v postelji, kje pa. Saj je zdrava in krepka, sama obdela ves vrt in je sploh še v veliko pomoč hčerkinemu gospodinjstvu. »Ne vem, kaj me 'gor drži',« je dejala hudomušno. Vsako jutro sicer pije čaj iz zdravilnih rož, drugače pa nobene kave, nobenega kozarca vina. Niti stopnice ji ne morejo do živega, vsak dan jih prehodi po desetkrat. Poličarjeva mama je Gorenjka, doma iz Radovljice. Deseti otrok je bila pri hiši, nihče od bratov in sester ne živi več. »Res ne vem, kako to, da živim tako dolgo,« se je smejala. »Morda zato, ker e nikoli ni bilo tako dobro kot sedaj. Saj bi se že naveličala teh križev, ki Jih imam, pa kar pozabim na starost, kadar delam.« (J C Miha Aprilsko sporočilo 1 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serben) Po HaIifaxovem govoru v Gornjem domu in Chamberlainovemu v Edgbastonu je začel britanski in svetovni tisk namigovati, da namerava Anglija vnovič spremeniti svojo zunanjo politiko. Nekateri so celo menili, da se vrača na pot Munchna, kar pa je lord Halifa.\ odločno zavrnil: »Take trditve so samo dokaz okorelih možgan tistih, ki tako sklepajo. Pred našo vlado smo postavili predvsem dve nalogi: L Svetu mora brez groženj in slepomišenja jasno povedati, da bomo v primeru, če bo prišlo do sile, na silo odgovorili s silo ... Mora pa mu tudi jasne predočiti, da bi Angliji ne bilo treba uresničiti nobenih jamstvenih obveznosti do drugih, ko bi ne bilo nikjer na svetu nikogar, ki bi ogrožal njihovo varnost in mir. Druga točka, ki jo moramo svetu pojasniti, pa je pripravljenost Anglije, da zastavi ves svoj mednarodni vpliv, ki ni majhen, za 'faire' rešitev s pogajanj' v primaru, da bi pri tem nihče ne poskušal seči po sili ali kričal, da bo segel po njej, če se mu njegove zahteve in želje ne bodo povsem uresničile.« % Te besede so bile naslovljene na Hitlerja, čeprav ga Halifax ni imenoval. Ničesar pa tokrat niso govorili o podajanjih z Moskvo, kamor je šele ta dan odpotoval šef srednjeevropskega oddelka v zunanjepolitičnem uradu VVilliam Strang. Tudi o nenapadalnih pogodbah med Nemčijo in Estonsko ter med Nemčijo in Letonsko ni nihče govoril ali se zaradi tega razburjal ne v britanski vladi ne v britanskem parlan .mtu ne v britanskem tisku razen v levičarskem in komunističnem. Zato pa je o tem razpravljala MOSKOVSKA »PRAVDA« in kritizirala stališče Finske in baltskih držav do potrebe po kolektivni varnosti. Poudarjala je, da so 'tri baltske države v nasprotju z inozemskimi komentarji močno zainteresirane na poroštvu svoje neodvisnosti, ki bi jim ga zagotovile miroljubne velesile Anglija, Fran :ija in Sovjetska /veza, ne da bi pri izgubile najmanjši drobec svoje suverenosti in neodvisnosti*. »Če tako trdita estonski in finski zunanji minister, da njihovi narodi take pomoči ne Želijo, se je to zgodilo morda zaradi tega, ker ti državniki do določene stopnje napadalne grožnje podpirajo ali ker se pri tem podrejajo inozemskim vplivom. Sovjetski stav v vprašanju poroštva za baltske države je upravičen in odgovarja interesom miroljubnih držav vključno Estonske, Le-tonske in Finske.« Ta Pravdin članek je povzročil reakcijo v pro-vladnem tisku omenjenih dežel. Tako je HELSINGEN SANOMAT organ finskega zunanjega ministrstva je k članku v Pravdi pripomnil, da je 'nevtralnost Finske prav tako nerazpravljiva kakor nevtralnost drugih skandinavskih držav in da Finska v nobenem primeru ne potrebuje poroštva Moskve'. »Domneva, da Finska ogroža Sovjetsko zvezo,« je Helsingin Sanomat izkrivljal pisanje Pravde o potrebi in interesih garancijske pogodbe za obe državi, »je naravnost fantastična.« Članek je bil napisan v skladu uradne, do Sovjetske zveze sovražne politike. Mimo tega je Finska prav v tem času utrjevala Alandske otoke ne proti Nemčiji ali kaki drugi državi, marveč samo proti Sovjetski zvezi, na kar je Sovjetska zveza opozorila tudi Društvo narodov, ne da bi kaj dosegla. O Alandskih otokih naj bi razpravljale sile, ki so te otoke kljub nasprotovanju otočanov podredile Finski. Med temi sta bili tudi Nemčija in Italija, čeprav že dolgo nista bili članici Društva narodov, iz česar lahko spoznamo, da to društvo, čigar član je bila tudi Sovjetska zveza, do te svoje članice ni bilo preveč prijazno in se za njene pritožbe ni menilo. To pa je Finski dajalo še večji pogum pri vztrajanju svoje protisovjetske politike, v teh časih pa celo pri zaostrovanju lete. Ker se bomo s Finsko v tem razmišljanju še srečali, naj že ob tej priložnosti navedem ORIS ZGODOVINE FINSKE Finci so se naselili na svojem sedanjem ozemlju v prvem stoletju našega štetja. Pred tem so bivali vzhodno iri južno od Baltika. V 12. in 13. stoletju so jim vladali Švedi. Med leti 1523 in 1560 je dežela pod Gustavom VVaso doživela versko reformacijo, upravne reforme in poselitev do tedaj neobljudenih predelov dežele. Leta 1640 so ustanovili Švedi prvo univerzo na Finskem — univerzo Abo, ki jo poznamo danes pod imenom Turku. V Severni vojni (1700 — 1721) so morali Švedi odstopiti Rusom VViborg in vzhodno Kare-lijo. Po rusko-švedski vojni (1808/09) je postala Finska avtonomna velika kneževina z lastno vlado v okviru ruskega cesarstva (personalna unija z Rusijo). Leta 1905 so se finski socialisti in delovne množice udeležile 1. ruske meščanske revolucije. Dne 31. decembra 1917 je Sovjetska zveza pod Leninovim vodstvom priznala finsko neodvisnost in samostojnost. Tako je na Finskem prišla na oblast Socialistična partija Finske, oziroma njeno levo krilo, ki je začrtalo Finski meščansko demokratični program, pri tem pa uresničilo tudi vrsto socialističnih ukrepov. Toda tej oblasti jc s pomočjo nemške vojske napravila že maja 1918 konec finska kontrarevolucija pod vodstvom finskega belogardista Mannerheima, ki si je podredil Finsko s krvavim nasiljem proti revolucionarnim silam. Dne 21. junija 1919 se je Finska proglasila za meščansko republiko pod vplivom britanskega in francoskega imperializma. Leta 1921 je Društvo narodov dodelilo Finski Alandske otoke. Kljub nenapadalni pogodbi s Sovjetsko zvezo pa je Finska od leta 1932 dalje vodila do Sovjetske zveze vedno bolj sovražno politiko, ki je dosegla višek prav v letu 1939, ko je FINSKA ODKLANJALA SLEHERNO POROŠTVO SOVJETSKE ZVEZE proti Hitlerju. »Finske ni treba primerjati s češkoslovaško, ker finska neodvisnost ne sloni na umetnih pogodbah (kakršna je bila versajska, ki je ustvarila ncživljenjsko umetno državno tvorbo CSR),« je Helsingin Sanomat uporabljal hitlerjcvsko izrazoslovje, »in ker je finska nacija enotna in odločena braniti se sama. če se je kaka nacija odločila braniti se sama, je potem vsaka garancija, ki je vsiljena proti njeni volji, sovražno dejanje in napadalni akt kot vmešavanje v odločitve neke suverene države.« Podobno je na Pravdin članek odgovoril tudi ESTONSKI ČASOPIS »RAHVVALEHT« in zapisal, da pri sovjetskem poroštvu ne gre za željeno pomoč, marveč za pomoč, ki jo Estonska odklanja. »Če bi neka država hotela poslati svoje čete v drugo državo, ne da bi jih ta želela, potem preneha obstajati samostojnost te dežele. Potem lahko govorimo o taki deželi samo še kot o pr°" tektoratu.« LETONSKI ČASOPIS »BRIVA ZEME« pa je šel še dalje in zapisal, da bi Sovjetska zveza s svojimi poroštvi 'očitno hotela, da oi prenesla vojno na ozemlje drugih držav'. Značilen je predvsem naslednji stavek, pri katerem m težko ugotoviti, kdo se skriva za odklonilnimi stališči do sovjetskega poroštva: »Baltske države sicer nimajo namena, da hi ovirale pogajanja treh velesil Anglije, Francije in Sovjetske zveze, če se ta pogajanja nanašajo samo na njihove meje in ne predstavljajo vmešavanja v odnose drugih držav, če pa Sovjetska zveza meni podvreči baltiškim državam svojc egoistične namene, potem lahko odgovorimo samo z odločnim NE.« Ker pa so se vsi trije citirani časopisi zavedali, da njihovi članki niso odgovor na Pravdi članek in da odgovarjajo na nekaj, česar ta «* t iib nek sploh ni vseboval, so pri 'fabrikaciji' svojjjj odgovorov privlekle na dan 'surovine' iz tu^ x___:i____ ■ -:i____m_ ____.i____• x_i -i- :_ .-.rnUK^ časnikov in njihovih protisovjetskih in Vroll!kc munističnih člankov, pa tudi nepopolne iivicC iz aprilske demarše sovjetske vlade Estonski Letonski, čeprav je bila ta demarša samo vp1 sanje, kako bi ti državi ubranili svojo nevtralno v primeru morebitnega (nemškega) napada, lahko ogrozil tudi Sovjetsko zvezo in da jc nbr nilev te nevtralnosti tudi za Sovjetsko zvezo z1^ ljenjskcga interesa, ker je bilo vsekakor umestn in res, kar ugotavlja celo Churchill: »Z vidika sovjetske vlade moramo reči, aa.|* bilo zanjo ŽIVLJENJSKO VAŽNO, da bi b'J področje, kjer bi se zbrale nemške čete za napam kar najbolj daleč na zahodu, da bi Rusi lan'* pridobili več časa za zbiranje oborožene s*1* vseh delov svoje ogromne države. Rusi so & dobro spominjali nesreče, ki je bila zadela nj hove armade leta 1914, ko so bile ob na,.etU4eie Nemce naglo prodrle naprej, čeprav so bile delno mobilizirane. Zdaj pa so bile njene m J pomaknjene bolj na vzhod kakor v prejšnji v ni...« Churchill gleda s strateškega vidika in Prlf"£ va, da so bile baltske države in Poljska za jetsko zvezo življenjsko važne. Vlade ba držav in Finske pa so iz vprašanj iz pPr'nI.a. sovjetske poslanice Estonski in Letonski nap' vile 'dokaz za imperialistično politiko Sovjc zveze', obenem pa se naslanjale na že znano lišče Poljske, na Chamberlainov govor v.bliv3. njem domu 8. junija, čeprav ga niso članki n«. jali, uporabljali pa so njegov stavek, da je ^ polnoma razumljivo in nemogoče ponujati <■ ^ gim državam (Chamberlain je" mislil Poljsko, ^ baltske države in Finsko) poroštvo, če ga te čejo' (Ad. G. str. 4097 C) itd. V Sloveniji je v prodaji nova celotna serija srečk EKSPRESNE LOTERIJE JUGOSLOVANSKE LOTERIJE s tem je zagotovljenih 10 premij po 10.000 din in 338.830 drugih dobitkov Nov taborniški klub v Krizah Radi bi novo motorko V torek, 12. oktobra, je bil ▼ Križah ustanovni sestanek kluba tabornikov, ki bo deloval v okviru odreda Kriške tore. Ustanovitev kluba je v bistvu samo prehod dejavnosti starejših tabornikov na aove oblike dela, ki jih njihovi starostni skupini sedanji način taborniške dejavno- sti ni več omogočal. Klub bo združeval taborniške dejavnosti in dejavnosti klubov mladih, kar bo v vrste tabornikov gotovo privabilo nove člane in mladince, ki so zapustili taborniške vrste v Krizah. Na sestanku so taborniki sprejeli samo okvirni pro- Oder mladih bo spet začel delati Pri amaterskem gledališču Tone Cufar na Jesenicah so lani ustanovili dramsko sekcijo Oder mladih. Za sodelovanje se je odločilo okrog dvajset mladih iz jeseniške občine. Resno so se lotili dela in Ospch ni izostal. Oder mladih £ je prvič predstavil jeseniškemu občinstvu v začetku »ovembra. Pripravili so kul-bffnl program, ki je bil poučen spominu pesnika in Pisatelja Toneta Cufarja. Poleg tega so z recitacijami ^elovali na vseh pomembnih prireditvah na Jesenicah. V maju je bila premiera mladinske igre Tonček. Zaradi obnovitvenih del gledališke dvorane so se priprave za igro Jurček precej zavlekle. Poleg Odra mladih so sodelovali tudi starejši člani gledališča. Vse predstave so bile dobro obiskane. Stanka Geršakova, ki vodi sekcijo, je z mladimi zelo zadovoljna. Po nekajmesečnem oddihu bo Oder mladih spet začel delati. Uvodni sestanek bo v četrtek, 21. oktobra, ob 18. uri v gledališču. Prijavi se lahko vsak, ki ima veselje do nastopanja na odrskih deskah. J. Rabič gram dela, ki pa ga bodo sproti izpopolnjevali. Nameravajo se posvetiti strokovnim taborniškim dejavnostim (organizacijska problematika, zgodovina organizacije, programska vprašanja itd.), izletom v naravo in športu, pripravljali bodo potopisna predavanja, organizirali skupne obiske gledališča in opere, pripravljali družabna srečanja ipd. Predlagali so, naj bi s prostovoljnim delom preuredili opuščeno odbojkarsko igrišče pred novo šolo v Križah v igrišče za tenis, ki si ga mladina v Križah že dolgo želi. Teniško igrišče bi bilo pozimi mogoče spremeniti tudi v drsališče. Posebnost dejavnosti kluba pa bodo prav gotovo debatni večeri na katere nameravajo vabiti družbenopolitične delavce, gospodarstvenike, kulturne delavce, športnike in druge. Vsekakor novi klub kriških tabornikov obeta precej in pomeni bistveno novost v dejavnosti mladih v Križah. Na mladih samih pa je odgovornost, kako bodo svojo zamisel uveljavili v delu in jo združili z dejavnostjo odreda, ki je že par let med najde-lavnejšimi taborniškimi kolektivi na Gorenjskem. K. Usta TriiŠka 'da y)r.,__ ----Cituc Uno đ lncr"° majhno povr- «tov tZxktllturnih sP°me-\'ou). Marsikateri iz- vi se in si oglej! med njih tal še vedno propada, ker ni zadosti sredstev za hkratno rešitev tolikih objektov. V kulturni akciji, v Marljivi loški planinci *P*k!*?i sni° že, da so škotje-ni PrfiS^1 v Vrtnji Jcse" tov tok cc,° vrsto »de-*ilo Ve, , lzl^tov se je udele Planin v š,cvi,° ljubiteljev ^aio ' t , nt,ar Pa Planinci ^dcljo Ul delati. Prejšnjo Potj m i u urejanja 1 Mionik. le v zadnjih Za h valj Pevcem 0biskaiiCk Popoldnc so nas 1encev hPDVc' llruStva upoko-z Hre tfedališko sc-bU'io B,.,Sl!h> Predstavo tra- Sa i;"RA/A. ki s,, jo re Snik pcc B!^"^ In Peter ?oktobbr 19-30- 1- repriza Sri*> 25 \°h "-»in II ,e n olltobra ob 19.30 v &°n£n AS ti,m blm'Mcv^bra amer- barv-lni neznosna leta ,esenice PLAVž HERm0Tkl°bra amer- film tROJl fort apača 6W PRkm?ra amen barv- Moja ' pridi< ljuba hlm p^tobra amer- barv. mSjapridi- pridi, ljuba n°vie Mojstranrt film'MAn?bra amer- barv-madam bovary Rajska gora fiW r?niSra amcr baiv- uu cambell "oelavski dom S' P°RTmra ara« barv. Moja ' prldi- ljuba !fk0fia L<*a SORA 20 3uk'» fiW &£*ra Španski barv. ln 20 uri TU SET ob 1:; ferv- fihi*°^ra amcr.-italij. &MRT i"? ?nIV,M za tvojo 22 °b 20. uri s*ry- ml^SSt amer.-italij. M*T ow *IVfM ZA TVOJO ° 18- "ri ln 20. uri I?daia t Moše J*« Kranj, Ulica >**££t - Naslov *ranj I ,n »Prave lista: !tavl^a nKx, solucije 1, Je. " »bcinskc skupšči- ^on,. ,tt 515-1 135 _ Te-l-860: J»kclja 21-835, >'aS„UaPrava "sta, ma. d; 'etna m Naročni- *s *?• po,,et"a 16 aL?*ft» U ,.cno številko X*l^a" «*l»sl: be- -'asov ' a- Neplačanih ne objavljamo. Železniki OBZORJE 20. oktobra italij. barv. film DIABOLIK ob 20. uri 22. oktobra španski barv. film ULICA TU SET ob 20. uri Kranj CENTER 20. oktobra franc. barv. film NAJ CRKNE ZVERINA ob 15. uri, amer. barv. CS film TORA! TORA! TORA! ob 17. in 19.30 21. oktobra nemški barv. film SMRT V RDEČEM JAGUARJU ob 15. uri, amer. barv. CS film TORA! TORA! TORA! ob 17. in 19.30 22. oktobra nemški barv. film SMRT V RDEČEM JAGUARJU ob 15. uri, amer. barv. CS film TORA! TORA! TORA! ob 17. in 19.30 Kranj STORŽIC 20. oktobra amer. barv. film UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO ob 16., 18. in 20. uri 21. oktobra amer. barv, CS film POJEM PESEM DO-MINIQUE ob 16., 18. in 20. 22. oktobra nemški barv. film SMRT V RDEČEM JAGUARJU ob 18. in 20. uri Tržič 20. oktobra nemški barv. film PEPEK, STRAH IN TREPET ZA PROFESORJE ob 18. in 20. uri 22. oktobra mehiški barv. film SREBRNA MASKA ob 18. in 20. uri ČETRTEK, 21. oktobra, ob 19.30 za red KOLEKTIVI — ČETRTEK: N. Erdmann: SAMOMORILEC; gostuje Mestno gledališče ljubljansko; PETEK, 22. oktobra, ob 16. uri za red DIJAŠKI II. in ob 1930 za red KOLEKTIVI — PETEK: N. Erdmann: SAMOMORILEC; gostuje Mestno gledališče ljubljansko. Prodam POMIVALNO MIZO, BOJLER in športni OTROŠKI VOZIČEK. Marin-čič, Črnivec 20, Brezje 5227 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Nasovče 3, Komenda 5228 Prodam ŠTEDILNIK na drva, ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, HLADILNIK zoppas in diatonično HARMONIKO. Praprotnik Metod, Ljubno 86 a, Podnart 5229 MOTORNA V3#L A Prodam FIAT 750, letnik 1961 v nevoznem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 5216 Prodam SIMCO 1000 spe-cial, september 1969. Čirče 26, Kranj 5217 Prodam dobro ohranjen FIAT 750. Gregorčičeva 17, Čirče, Kranj 5218 Ugodno prodam FIAT 600. Visoko 72 5230 Kupim KOMBI. Bajt Ven-cel, Cepulje 4, Kranj 5231 POSOJILA Nujno potrebujem 4000 din posojila. Vrnem 6000 din v treh mesecih. Naslov v oglasnem oddelku 5223 ZAPOsum Za čiščenje pisarniških prostorov takoj zaposlimo za nepoln delovni čas ČISTIL-KO. Ponudbe poslati pod »Cistilka« 5224 r800AM Prodam 90 kg težkega PRAŠIČA in štiri leta staro KOBILO. Avsenek Anton, Gori ca 11, Radovljica 5200 Prodam VOZIČEK na lestvice. Planina 6, Kranj 5201 Prodam GUMI VOZ. Naklo št. 65 5202 Prodam KRAVO tik pred telitvijo. Zorman, Gorica 16, Radovljica 5203 Prodam obrana zimska JABOLKA. Babni vrt 6, Golnik 5204 Prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK. Pševska cesta 1, Kranj 5205 Prodam POHIŠTVO za sam sko sobo (hrast). Galetova 6, Kokrka, Kranj 5206 Poceni prodam skoraj no. električni RADIATOR, infra PF'č za kopalnico, kuhinjsko KREDENCO marles, ZABOJ za drva in ŠTEDILNIK gore Ilje brc/, kotlička. Marine ie Črnivec 18 a 520/ Poceni prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Krane. Kranj, Planina 27 5208 Prodam oljno PEČ (štedilnik). Erjavec, Gradnikova 2, Kranj 5209 Prodam 3 m1 suhih smrekovih DESK 25 mm. Naslov v oglasnem oddelku 5210 Prodam večjo količino suhih smrekovih BUTAR. Srednja vas 50, Šenčur 5211 Prodam skoraj novo trajno žarečo PEČ kiipersbusch in dve visoki LONČENI PEČI, priraerni za kamin. AxbAlojz Fr.mkovo naselje 98, školja Loka 5212 Prodam gradbeno PARCELO (600 m2) z že dograjeno prvo ploščo hiše v Lescah. Ivan Kržišnik, Radovljica, Prešernova 13 5222 V Kranju ali bližnji okolici vzame v najem STANOVANJE mirna, izobražena družina z enim otrokom. Cenjene ponudbe pošljite na naslov: JERAJ Miro, Vaše 22, 61215 Medvode 5219 V Kranju iščem ogrevano SOBO s souporabo kopalnice. Ponudbe poslati pod »medicinska sestra« 5220 V Kranju vzamem na STANOVANJE dekle. Naslov v oglasnem oddelku 5221 Ugodno prodam HIDRAVLIKO, delovanje bata 140 cm, premera 8 cm. Zg. Bitnje 136 pri Puškami 5213 Prodam semenski in drobni KROMPIR igor. Strahinj 10, Naklo 5214 Ugodno prodam avto RENAULT GORDINI, letnik 1966 in vzidljiv levi ŠTEDILNIK. Rozman Ivan, Zg. Bitnje 9 5215 Prodam zimska JABOLKA. Rehbergcr Anton, Zc. Brnik št. % 5225 Prodam vprežnega VOLA, KRAVO in BIKA. Sp. Duplje 45 5226 Zahvala Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našo dobro sestro, teto, botrco Marijo Zupan spremili na zadnji poti, darovali vence in šopke ter nam izrekli iskreno sožalje. Hvala duhovščini in pevcem. žalujoči: Francka, Kati, Janez, Polde, Peter in drugo sorodstvo • NOVO 9 NOVO • NOVO • NOVO • NOVO • NOVO pri Mladinski knjigi Zgodba o ljubezni (Love story) Usoda Oliverja in Jenny — Romea in Julije današnjih dni — junakov nenavadno uspele knjige in filma Ericha Segala (film je že na programu ljubljanskih kinematografov), je pretresla več milijonov bralcev in gledalcev po vsem svetu. ZGODBA O LJUBEZNI je izšla v žepni broširani izdaji za 19 din Knjigo lahko kupite v vseh knjigarnah. NOVO * NOVO • NOVO C NOVO • NOVO • NOVO nesreče NEZGODA PEŠCA V petek, 15. oktobra, nekaj minut pred šesto uro zjutraj je v hudem nalivu na Gorenjesavski cesti v Kranju voznik osebnega avtomobila Marjan Eržen iz Sp. Besnice zadel Petra Kavčiča iz Kranja, ki je zunaj prehoda za pešce prečkal cesto. Pešca so huje ranjenega prepeljali v ljubljansko bolnišnico. PADEL S KOLESOM Na Cankarjevem trgu v škof j i Loki je v petek, 15. oktobra popoldne Matevž Krajnik iz škofje Loke s kolesom zavil po strmem klancu na Cankarjev trg. Zaneslo ga je proti parkiranemu avtomobilu, zato je močno zavil v desno in padel. Obležal je v nezavesti. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. ZAPELJAL NARAVNOST V petek, 15. oktobra, ob 23. uri je na cesti drugega reda nad vasjo Podkoren voznik osebnega avtomobila nemške registracije Valent Tušek iz Ivanca na Hrvatskem v ovinku zapeljal naravnost in se zaletel v breg ob cesti. Ranjeno sopotnico so prepeljali v jeseniško bolnišnico, škode na avtomobilu je za 30.000 din. AVTOMOBIL V DREVO V Srednji vasi pri Šenčurju se je v petek, 15. oktobra, nekaj pred 23. uro zvečer pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Milan Martinjak iz Šenčurja je zapeljal v drevo ob cesti. Avtomobil jc odbilo v desno, pri tem pa so padli iz vozila voznik in trije sopotniki. Prepeljali so jih v ljubljansko bolnišnico, škode na avtomobilu je za 12.000 din. AVTOMOBIL IZ OVINKA Na cesti II. reda na Bledu pri počitniškem domu Tomos je v soboto, 16. oktobra, opoldne voznika osebnega avtomobila Mladena Obradoviča z Bele crkve v levem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste in je obstal ob drevesu le malo pred jezerom. Sopotnica je bila laže ranjena, na avtomobilu pa je za 10.000 din škode. NEPRAVILNO PREHITEVANJE V soboto, 16. oktobra, popoldne je na cesti prvega reda na Belci voznik osebnega avtomobila Anton Pretnar, star 19 let, iz Zg. Gorij v ovinku prehiteval neki avtomobil. Iz nasprotne smeri je tedaj pripeljal v osebnem avtomobilu Stane Jenkole iz Valburge. Voznik Jenkole se „'e hotel izogniti trčenju, zato je zavil skrajno desno, kljub temu pa ga je v zadnji levi bratnik zadel Pretnarjev avtomobil. Pri trčenju je Pretnarjev avtomobil odbilo pod cesto, kjer je obstal na strehi. V nesreči je bil ranjen sopotnik Anton Pretnar, star 50 let. Škode na vozilih je za 25.000 din. DVOJNO TRČENJE Na cesti prvega reda med Jesenicami in Hrušico je v soboto, 16. oktobra, zvečer voznica osebnfga avtomobila Majda Rozman z Jesenic pri srečanju s tovornim avtomobilom, voznik Lazar Milutinovič, oplazila prednje tovornjakovo kolo. Zaradi tega je njen avtomobil zaneslo še bolj v levo, pri tem pa trčila v nasproti vozeči avtomobil Margarete Pole z Jesenic. V nesreči je bila voznica Majda Rozman huje ranjena, lažje ranjeni pa so bili njen sopotnik ter voznica Margareta Pole ln sopotnica. Vsi so bili prepeljani v jeseniško bolnišnico, škode na avtomobilih je za 7300 din. VOZIL PO LEVI Na Cesti žele/.arjev na Jesenicah je v soboto, 16. oktobra, zvečer voznik osebnega avtomobila Milan Pregelj z Jesenic zavozil na levo stran ceste, iz nasprotne smeri pa je pripeljal voznik Janko Pribišič z Jesenic. Voznik Pribišič se je hotel izogniti trčenju tako, da je zavil v levo, prav tedaj pa je tudi voznik Pregelj zavil na svojo desno stran in čelno trčil v Pribišičev avtomobil. V nesreči je bil huje ranjen sopotnik v Pregljevem avtomobilu Franc Gasar z Jesenic. Škode na avtomobilih je za 10.000 din. DVOJNO PREHITEVANJE V Bistrici pri Tržiču jc v nedeljo, 17. oktobra, popoldne voznik osebnega avtomobila Jo/.e Kocjan iz Ljubljane prehiteval neki avtomobil. Vtem pa je Kocjanov avtomobil prehiteval tudi Konrad Kralj iz Tržiča in avtomobila sta trčila. Ranjen ni bil niiiče, škode na vo/.itih pa je za 5500 din. ZADEL PE JCA V nedeljo, 17. oktobra, nekaj Čez poldne je na cesti tretjega reda med Lescami in Radovljico voznik osebnega avtomobila Emil Carnc iz Bodešč pri Bledu prehiteval avtobus, čeprav je po levi strani ceste hodil tedaj ^Stanislav Prašiček iz Lesc. Prav tedaj, ko je za njim pripeljal avtomobil, je pešec stopd v levo. Avtomobil ga je zadel. Huje ranjenega pešca so pre peljali v jeseuiiko bolnišnico. L. VL Na Kalvariji pri Kranju je že dlje slabo zakrpan jarek. Lažja nesreča se je že zgodila. Počakajmo na kaj hujšega!? — Foto: F. Perdan Dvajse odličij S slovenskega prv atletiki za starejše in mladinke, ki je b vi Gorici, so se mk mladinke Triglava vi vse zadovoljni. Os v kar dvajset odličij. meni, da so prinesl odstotkov vseh m lajn. Več sta jih osv Maribor in Kladivar števamo, da je sodelo\ 21 ekip ter da sta lajn osvojila celo 01 domača Nova Goj uspeh mladih atleto tinj Triglava še toli Največ medalj je Kavčič, in to kar pa Paplerjeva in Kui ki je nepričakovano prvo mesto v metu Škoda le, da sta se dovala Marko Prezelj tenc, ker bi bil sicer ček medalj še večji Rezultati Kranjčan mladinci: 110 m ovire tenc 17,5; 100 m: 2. 11,3; 200 m: 2. Ka 400 m: 1. Kavčič 51,1 1. Kavčič 2:00,5; 150 Vegnuti 4:39,0; višina ko Prezelj 175; krogla 10,58; disk: 2. Rot 4x100 m: 2. Triglav m: 3. Triglav; mladin 1. Papler 41,43, 4. 33,36, 6. Horvat 31,»-1. Kurnik 36,73; krog1 pler 10,55. D> NOVOSTI ZLA J GLAS * 15. STRAN OD NEDELJE DO NEDELJE NOGOMET — Nogometaši Triglava nadaljujejo z zdobro igro. To nedeljo so v derbiju v Trbovljah iztr- } točko z vodilno Litijo. Jeseničani so gostovali v Mirni ln presenetili domačo Adrio, loški LTH pa je v nrastniku ostal praznih rok. 1-i /nZ,Ultati: LitiJa : Triglav 1:1 (1:0), Adria : Jesenice 11 (0:1), Hrastnik : LTH 2:0 (1:0). Pan prihodnjega kola: Usnjar : LTH, Triglav : Tol-™m, Jesenice : Litija. ... ROKOMET — V osmem kolu so Kranjčani le osvo-g Prvi točki v moški republiški rokometni Hgi. V Stra-so nameč premagali Jadran iz Kozine. Rezultat jecanja Kranj : Jadran 18:8. V prihodnjem kolu Kranj-gostujejo v Sevnici. ^EOJKA — V II. zvezni odbojkarski ligi so se to g Jeseničani prvič predstavili domačemu občinstvu, sc^k tc^av so Premagali goste iz Breze. V moški SOL j ^a.mn'čani na domačem terenu premagali Branik, niski Kovinar pa je moral na domačem terenu pi i/ " Premoč igralcem Bovca. V ženski ligi je Fužinar Pravil Kamnik, Jescničanke pa Brestanico. Bra CfuItati ~~ moški: Jesenice : Breza 3:0, Kamnik : nik^n kovinar : Bovec 2:3, ženske: Fužinar : Kam-p - Brcslanica : Jesenice 2:3. ran prihodnjega kola — moški: Modrica : Jesenice. ava : Kamnik, Izola : Kovinar. pJ^AMlZNl TENIS — V Kranju in Ljubljani je bil nail p!^1 republiški pozivni turnir štirinajsterice J oljsih mladink in mladincev. V ženski konkurcn-(TrM zmagala Verstovšck (Olimpija) pred T. Novak Peto medtem ko le Ll- Novak (Triglav) zasedla Daih mesto- ^ moški konkurenci pa je bil v Kranju delpt (OUmpija), Kranjčan Novak je bil šesti, ^o mesto pa je osvojil Stare. Nad Ses, gledalce, ie v »ddje, dopo|d«e - m,J*£^S^~-'^S" Tajfun. Rezultat srečanja Tajfun : Jng-Baden 3.1. (-dh) - loto. r.reru -dh Prehodni pokal v Škofji Loki tofn?fJClOŠki Strclci SO na le' Plat'-0 tret^e tekmovanje za ekineV mcmorial POvabUi Novo r anja' Kamnika in se n Uorice- Tekmovalci so »trelisču v Vincarjih Pušil v sijanju z MK dveh Scri|skc izdelave. Po dZaporcdnil1 zmagah na Ki^n lnj,h ^kmovanjih so trete 01 t0^rat zascdli šclc stiti mcsto in morali prepu- ekipj v odni pokal d°mači dobi]a r trajno last ea bo ■ \ .?ta vrsta, ki bo zma-trikrat zapored. Tudi pri posameznikih se je izkazal domačin Peternclj, tako da so strelci Škofje Loke slavili popolno zmago. Rezultati — ekipe: 1. Skof-ja Loka I 887, 2. Kamnik 869, 3. Kranj 865, 4. Nova Gorica 834, 5. Skofja Loka II 782; posamezniki: 1. Peternclj (Šk. Loka) 247, 2. Frelih (Kranj) 241, 3. Stržinar (Sk. Loka) 238, 4. Podgornik (Kamnik) 237, 5. Klcmcnte (Nova Gorica) 230 itd. B. Malovrh Matjašič najboljši Gorenjec Na letošnjem sindikalnem šahovskem prvenstvu, ki je bilo v Rogaški Slatini, je med 88 šahisti zmagal Mariborčan Musil. Matjašič (Sava) se jc uvrstil od 11. do 19. mesta in je zbral 7 točk. Ostali gorenjski predstavniki so zbrali naslednje število točk: Mali in Harinski 6,5, Stagar (PTT-Kranj) in Vojičič (Tekstilin-dus) po 6, Smole in Skrjanc (Veriga) 5,5, Bcrtoncelj (Sava) 5, Gazvoda (Sava) 4,5, Ljubic (Veriga) in Podgornik (Tek-stilindus) 3,5, Bclančič (Tek-stilindus) 3, Bcravs (Veriv.i) 2, Debelak (Sava) 1 točko. F. Stagar Naš komentar Brez denarja ni muzike Vaterpolisti Triglava, ki so igrali v II. zvezni ligi, so klonili na Korčuli, kjer so morali pustiti obe točki. S tem so izgubili vse možnosti, da bi osvojili prvo mesto v A skupini. V primeru neodločenega rezultata ter zmag v Novem Sadu in Subotici bi bil Triglav finalist. Glede na slabo formo Crvene zvezde, ki je zmagala v B skupini, bi bil Triglav povsem lahko prešel tudi prek te ovire in se uvrstil ponovno v prvo ligo. Tako je Triglav zamudil zaradi znanih okoliščin na Korčuli idealno priložnost, da se vrne v družbo prvoligaše v. Ekipa Triglava je igrala v minuli sezoni z istimi igralci kot leto poprej v prvi ligi. Po kvaliteti igralcev bi vsekakor zaslužili mesto med prvolit V konkurenci prvoligašev, ki imajo neamaterski status, Kranjčani s 25 tisoč dinarji dotacije zaradi nezanimanj« gospodarskih organizacij in občinske zveze za telesno kulturo tako ne bi mogli uspevati. Igralci Triglava so pravi amaterji, trenirajo mnogo več kot drugi kranjski športniki (košarkarji, rokometašJ, nogotnetaf i .). Kdo more prisiliti igralce, da bi v letni sezoni trenirali trikrat dnevno, posebno ko vemo, da so igralci, športniki v zrelih letih, povečini zaposleni v delovnih organizacijah. Ce se položaj bistveno ne bo spremenil, se lahko zgodi, da se bo daleč najboljša ekipa v športntti igrah v Kranju znašla tam, kjer je biia pred 10 leti. Tradicija, zimski in letni bazen, odlična publika, bi bili lahko garancija za večje in boljše rezultate, za nastop v družbi najboljših v državi. Poskus, da bi se organizacijsko utrdil klub, že več let ne rodi uspeha. Dva ali trije funkcionarji vsekakor ne morejo voditi kvalitetnega kluba. Športnih delavcev je v Kranju iz leta v leto manj, ker je delo v športnih organizacijah premalo cenjeno. Nihče noče več delati v športnih organizacijah, ker je prisiljen zaradi premajhne dotacije občinske zveze za telesno kulturo prositi denar po delovnih organizacijah. Zato ni čudno, da Kranj nima Olimpije, Kladivarja, Jesenic, Maribora, Mercatorja ... P. Didič J organizator prvega letošnjega gozdnega teka smučarskih tekačev V lepem, SJ^nTem vzcrrinuje bila udeležba rekordna Mj Je nas topilo na dW ekmo-°8rin £ tekmovalk lz 12 slovenskih klubov. Zmagovalci - člani: Kalan (Gorje) m ajši člani. ^l{r>r), staraš nVladnel: Tajnikar (Jesenice), mlajši mladinci: ^.^^.Jf^ r>He*niC (Lov«nc ; članice: Kordi (Triglav), starejše mladinke: Bizant^S^l^ Uk) ?5 Tur*ek (Lovrenc) pionirke: Fajfar (Dol). Naš posnetek prikazuje start pionirjev. Turnir v drugo kategoriio 0: F- Perda V Kranju se je začelo tekmovanje šahistov za pridobitev II. kategorije. Rezultati prvega kola: Marko : Nadižar 1:0, Jovič : Vidali 1:0, Rebolj : Lazar 0:1, Živlakovič : Požar 0:1, Valjavec : Kokotovič 0:1, Naglic : Rabič in Smid : Torkar preloženo. F. Stagar GLAS O vaseh na desnem bregu Sore, o prebivalcih Hoste, Pungrta, Gosteč in Drage, o njihovih problemih in težavah le redko slišimo. Zato sva v sredo s fotoreporterjem obiskala te kraje. Trem občanom, prebivalcem treh vasi, sva zastavila vprašanje: »Kaj bi v vašem kraju morali najprej urediti?« Pavle Kušar, doma iz Drage: »Cesto! Od Puštala pri škofji Loki do Sore je še makadamska. Ze na zboru volivcev 1961. leta so nam občinski možje obljubili, da bo dobila asfaltno prevleko. Toda obljuba je ostala obljuba. Lani >mo na zboru volivcev zvedeli, da asfalta ne bo, ker ni denarja. Predstavniki cestnega podjetja iz Ljubljane pa trdijo, da je cesta premalo prometna, da bi se splačalo položiti asfalt. Prebivalci vasi ob cesti smo prepričani, da prometa ni zaradi slabe ceste. Marsikdo, ki hoče po naši strani v škof jo Loko, se že v Dragi obrne, ker se mu zdi škoda avtomobila. Ko bi bil vsa i makadam urejen! Voda je sprala pesek in cesta je polna lukenj. Marsikje je slabša od kolovoza.« Anton Golar, doma Iz Gosteč: »Mislim in prepričan sem, da so enakega mnenja tudi sovaščani, da bi morali najprej urediti cesto. Ce le ni denarja za asfalt, bi navozili vsaj pesek, da bi cestar lahko zasul luknje. Zaradi slabe :este imamo tudi zelo slabe avtobusne zveze s Škofjo Loko, Medvodami in Ljubljano. Pri Transtu-ristu pravijo, da je škoda avtobusov. Asfaltirana cesta od Sore skozi Puštal bi lahko veliko razbremenila cesto od Jeperce proti Škofji Loki, pa še promet skozi mesto bi bil manjši.« Marjan Pušar, doma Iz Pungrta: «Vsak dan se vozim v službo v Ljubljano, zato si še toliko bolj želim, da bi bila cesta asfaltirana. Če bi nekaj denarja zbrala občina in nekaj cestni sklad, bi gotovo prispevali tudi občani. če plačujemo samoprispevek za šolo, bi še za cesto. Kmetje bi verjetno laže pomagali pri delu, tisti, ki hodimo v službo, pa z denarjem. Zaradi slabe ceste avtobusi ne vozijo po naši strani Sore, zato moramo v službo ali peš ali /. lastnimi vozili. Težko je zlasti pozimi, ko je cesta naj večkrat slabo plužena.« L. Bogataj Ljubljanska plinarna je v komunalni coni na Primskovem zgradila skladišče tekočega pil" ^ jeklenkah. Prodajali ga bodo gospodinjstvom, industrijskim podjetjem ter ustanovam, ukvarjajo s turizmom. — Foto: F. Perdan Podjetje za FIT promet Iz Kranja je zaključilo prvo fazo avtomatizacije telefonskega?«*^ ja na Gorenjskem, tako da je danes omrežje v celoti avtomatizirano. Položili so me ^ ^ ne telefonske kable, ki omogočajo vključitev visoko frekvenčnih aparatur v medkral ^o-lefonsko povezavo. Kef gradbena podjetja pri izkopih s stroji telefonske kable pogos 0 zajjii dujejo je PTT podjetje kabelske telefonske zveze ojačalo z radijskimi usmernimi zstaVt,o (UKW). Kranjsko poštno podjetje je moralo zato nadzidati sedanjo telekomunikacijsko tore pri podjetju Vino Kranj. Postavili so tudi potrebne stolpe ln antene. S tem so dobih P yaIC za radioaparature in razširitev telefonske centrale. Te aparature bodo letos že P° Ljubljano, prihodnje leto pa še gorenjska občinska središča, kjer so vozliščne central - ^ %i časno pa gradi podjetje za PTT promet iz Kranja na šmarjetni gori tudi pasivno am ^) radijske zveze. Precej visoke investicije nosi v celoti kranjsko podjetje za PTT Pr0t Roljski novinar Rekorden v Škofji Loki rs? V ponedeljek je bil na obisku v škofji Loki poljski novinar Waclaw Pitula s soprogo, glavni urednik časopisa Gazetv Krakowskiy, Najprej ga je sprejel predsednik skupščine občine škofja Loka Zdravko Krvina. Gosta je seznanil z upravno-političnim sistemom občine. Nato so se skupaj odpeljali v Ziri, kjer so si ogleclali tovarno čevljev Alpina. Obiskali so tudi Br-darjevo kmetijo v Vinharjih, kjer so jim pripravili kosilo. Popoldne sta gosta iz Poljske obiskala spomenik padlemu poljskemu partizanu v Praprotnem. -lb KranJ* V ponedeljek so v ,„ zaprli IV. sejem 0 rf g* opreme. V devetih dnt ff Je ogledalo 29 tisoč ° s„ valcev. Razstavljavci V zabeležili prek sede«« ^ ]e nov dinarjev promet'1' „, za dober milijon vec ^ lanskem obrtniškem