T
List
Tečaj XL
?
obrtniške
m fi	f t** f * .li	'•vo
%
Iztajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto
4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane
po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr.

Ljubljani v sredo 18. januarja 1882.
Obseg: Dolenjskim vinorejcem v tolažbo.
Nadomestilo za detelj
nov. 1881, (Dalje.)
mahavnice.
Amerika našim poljskim pridelkom
Občni zbor kranjske kmetijske družbe dne 23
Živinorejci pozor nem in paleontologičnem obziru.
Novičar.
f
(Dal.)
Zoper kravjo bolezen
Zoper
Kratek popis nekaterih gričev in jarkov v znožji Šenturške gore v geologic
Ceski kralj Karol I. (Dalje.)
Pismo iz Amerike. (Konec.)
Naši dop
Gospodarske stvan
Perenospora viticola. Ka-
maio
m
Dolenjskim vinorejcem v tolažbo.
Filoksera ali trtna uš oblega še vedno vinograde sosednih dežel, ni čuda, da živimo v strahu, da ona tudi naših vinogradov ne obišče ter jih popolnoma ne pokonča. Ali ti nesrečni učenjaki, še filoksere se nismo znebili, uže so jeli govoriti in si drug druzemu po učenih spisih na uho šepetali, da se je zopet nova in ravno tako nevarna trtna bolezen iz Amerike k nam prikla-
razširja, da se je bati, da ne
katere napravi nevarna
kor preiskave kažejo, je ta nevarna bolezen razširjena ter tudi nima tiste moči, katero je imela v
Ameriki.
Vendar kocinastih lis
e pa dobro, ako tisto listje, katero je polno odstranimo in požgemo uže zaradi tega
ker se v taki klobučini rade zaredč pršiče , ki se živ6 od trtnega soka.	E. Kramar.
tako hitro
tila, katera se
bi v malo letih vseh vinogradov v Evropi pokončala. Ta bolezen podobna je malo medni rosi; učenjaki so jo imenovali Peronospora viticola. Uže v predlanskem
Občni zbor kranjske kmetijske družbe
dne 23. novembra 1881.
Gospod družb
(Dalje.)
prvosednik: Po pojasnilu
Dol
ali
letu prikazala se je po isterskih, štajarskih in dolenjskih viaokočastitega gospoda deželnega predsednika osmelj vinogradih. Trtna peresa dobijo na spodnji strani bele jem se sedaj predlog gospod	- ^
maroge. katere kmalu rujave postanejo. Perje se prične grbančiti, se posuši in odpade.
se
ima o volitvi prvosednika in tajnika družbenega gl vati per aeclamationem, dati na glasovanje. Onih go
Posebno v letošnjem letu pokazale so se po ister- spodov, kateri so
nj

prosim, naj vstanejo. (Predlog
skih, goriških, štajarskih in dolenjskih vinogradih take
oglasno sprejme.) Sedaj prosim
onih gospodov, ka predsednika kranjske
maroge ali pege po spodnji strani trtnega listja. Včasih teri so za volitev dosedanj tako zelo, da je bila cela spodnja stran, kakor z neko kmetijske družbe, naj vstanejo. (Volitev se enogl
belo ali malo rudečo klobučino , katera
javkasta postala, prevlečena.
}
Se
celo
je pozneje ru-
sprejme z ,,živio'*- in dobro-klici.)
po zgornji strani
pokazale so se take maroge. Listje se je posušilo in
Gospod družb
nova ste me a svoj
prvosednik: Slavni zbor
gl
litvijo v mojo
do
odpadlo.
Kd
U
bi
SI ne m
islil
da ni to tista nevarna sedanjo
lužbo, kat
J
ka-
V Ameriki neizmerno veliko vinogradov po-
trtna bolezen, ki se imenuje Perenospora viticola
dalj
na Dunaji živi gospod F. Tbümen, zelo učen
s tem peča, da po svetu gljivice in go- kmetijske družbe svoje domovine
tera
končala.
Tam mož, ki se
«vv
Dice isce, jih
so rastlinam škodljive, ali ne. Več isterskih, štajarskih
in dolenjskih vinorejcev poslalo mu je tje tacega maro-gastega trtnega listja, ter ga vprašalo, če so te pege v
resnici Peronospora viticola— napačno trtna rosa.
postavili.
Bodite uverjeni, da hočem obračati
VS3
svoje
moči
na to, da jo
Ijam v blagostanj
SVOJ
ljubeznijo in navdušenjem oprav-e domovine Kranjske in v korist
-ni dobro-klici.
preiskava in študira in potem pove
f
ako
(Bu
o- in
klici.)
Sedaj prosim, da se prične per acclamationem vo-
dosedanjega tajnika
korodnega gospoda dr
litev
viteza Bleiweisa-Trsteniskeg kateri so z volitvijo našega visokozaslužnega doseda
(Jnih gospodov
7
Po natančnih mikroskopičnih preiskavah bilo
pa
dognano, da te lise niso Peronospora viticola, ampak le
e i
njega tajnika zadovoljni, dobro klici: Živel dr. Bleiw
prosim
?
da
stanej
(B
Bog ga nam ohrani!
boFezen, katera ri trti nikakor nevarna. Med vsera tem Slava!) Gospod vitez Bleiweis-Trsteniški se je listjem naselje F. Thümen le malo takih peres, katerih zatorej po splošnem navdušenem pritrdilu volil za tajnika naši družbi.
Prosim, da se voli sedaj ud centralnega oabora.
. (Ko so se oddale.)
malo takih peres, katerih se v resnici uže tista huda bolezen poprijela. Kakor vsakemu znano, ima listje posebno na spodnji strani mnogo kocinic. Te kocinice postanejo včasih iz
Prosim, da se oddajo gl
nepoznanega vzroka tu in tam malo veče ter se zamo- Prosim gospoda Josipa Šeuniga in Andreja B
?
tajo
Te klobučinaste maroge so podobne zelo tistim, da naznanita skrutinovanje oddanih gl
" , •• » r Tr-'^
t '

'U '4 \
v«	. ^
4
V*-





..V

ljubim iz vsega srca, na sest let •
Gospod Brus: Oddalo se je 40 glasovnic.
Med
udov. Za častnega uda družbenega predlaga central
temi je dobil gospod Rajmund Kaste lic, prvoaednik odbor visokorodnega gospoda deželneg
dr
kranjskega ribškega društva, 35 glasov razcepili. Gospod Kastelicje zatorej izvoljen.
Gospod družbeni prvosednik: Prosim
Kastelca, naj naznani, ako sprejme volitev.
agi so se
rhurna-Va
a s 1 n o
Rado
v

kot
J
g
lavarj
grofa
a
ten si je uže kot župan v
gosp
eleposestnik ia mnogolet
ud
nasi
družbi pridobil mnogo zaslug o pospeševanji kmetijstva
po Kranjskem. Slavn
bor
"* ^ "" ?	«^v «^ivyjijjvy	Aj. A«, uJ O O. uj. kjia,viii idiuui, gotov öciij vascga spios"
Gospod Rajmuiid Kastel i c: Zahvaljujem se slav- nega pritrdila, ako Vas skupno povabim, da potrdite
sem
Vaseg
nemu zboru za častno volitev in gotovo bodem storil volite
vse, da ustrezam zaupanju, katero se stavi v me.
lika pohvala.)
(Ve-
grofa Gustava T h
visokorodnega gospoda deželnega gl
Valsassine. (Ves zbor vstar
navdušen s .^slava^^-klici in .,živel'--klici
Gospod družbeni prvosednik:
imenu cen-
potrdilo pred
loga gospoda družbenega prvosednika.) Prosim, tudi v
tralaega odbora se Vam zahvaljujem za prijazni spre- bodoče pospeševati naše interese, Gosp. d
jem Vam izročenega, mandata. Vase blagorodje bodi ima besedo
uverjeno, da Vas centralni odbor družbeni z velicim ve seijem pozdravi v svoji sredi. (Pohvala.)
Gospod deželni gl
Slavni zbor! Iz dna srca se
grof Thurn-Valsassina:
Sedaj prihajamo k predlogu o pogozdovanji Krasa. Gospod P. L a 8 n i k bode o tem poročal.
hvaljujem za odliko
ki
me
družbi
Gospod P. Lasnik: Centralni odbor c. kr. kme- mi bode ved
doletela z imenovanjem častnega uda presl ter prosim, naj sprejme
skrb
ekonomske intei
družba zagotovilo, da
3 naše dežele
tijske družbe si jemlje čast, naznanjati naslednje: ^ Kranjske podpirati po najboljši moči (Viharna pohval
Da se ustanovniki na Krasi vedno bolj zani- Živel! Slava našemu deželnemu glavarju.)
majo za pogozdovanje
Krasa, zaradi cesar
je tudi mno-
gim njih po predlogu centralnega odbora si. vlada podelila premije v novcih.
2. Po posredovanji centralnega odbora je tudi mnogim stanovnikom kraškim si. vlada brezplačno podelila drevesnih sadik, zaradi česar smatra c. kr. kmetijska družba v svojo prijetno dolžnost, da jej izreče svojo zahvalo, ter je ob enem prosi, naj svojo podporo v tej stvari tudi v bodoče nadaljuje.
Ker se sedanja gozdna postava na pogozdovanji Krasa da obračati
(Dalje prihodnjič.)
izküsnifj.
t/
Nadomestilo za deteljo.
se nam je
detelja slabo obnesla, nadomestiti jo
adno
pase
J
po nekoliB:o in posebno zaradi katera ima imeti poleg pogozdovanja svojo pravico, nima nikacih primernih določeb, izroča občni zbor C. k. kmetijske družbe slavni vladi prošnjo:
,,Slavna vlada naj bi zdelala postavo o pogozdovanji Krasa ter jo izročila si. kranjskemu deželnemu zboru v ustavno obravnavo in konečni sklep.''
Gospod družbeni prvosedni k: Želi kateri spodov^ o teh predlogih centralnega odbora besede? Ako ne, prosim, naj se glasuje o njem. (Predlogi se eno-glasno potrdijo.)
Gospod družbeni prvosednik: Sedaj je na
vrsti sklep o pohvalnem priznanji v interesu kranjskega
Ce
je mogoče razun z r
gimi rastlinami. Kaj si bomo izbrali, je odvisno, ce
poznamo zemljo.
grašico še z mnogimi dru
]bolj od tega, kakošne piče potre
zelene
P
v se
m
daje jako veliko
e. Tudi
go
bujemo. Ce hočemo imeti fri
jana turšica najboljša, ker friŠnjave in je posebno dobra za molzne kra\ ajda in mohar (Setaria germanica) se sejeta, čeravno ne dasta toliko zelene piee, kakor turšica. Ce nam manjka zimske klaje, to je, sena za konje, vprežno vino ali ovce
a
zi

se pa malo poklada. Bolj
turšica in ajda izvrstna piča, katera
grasico se lahko
je oves namešan z navadno ali z grahom (najboljši je sivi poljski grah), ker
prej
naseje, kakor turšica ...
mohar
tudi
prej lahko frišen poklada. Razun tega se pa tudi prav
dobro
brez
velikih sitnosti, ravno tako kakor detelj
kmetijstva priporočanih gospodov. Za to predlaga centralni odbor:
9
se
na prostem posuši in izvrstno suho klajo daje. C godaj naseje, se kmalu iz polja spravi in lahko imamo
Gospoda Derganca Antona, c. kr. gimnazijskega profesorja in c. k. okrajnega šolskega nadzornika v Novomestu, za pospeševanje kmetijstva sploh in po^ sebno sadjereje, potem pouka po ljudskih šolah;
2)	gospoda Oguli na Antona, posestnika v Novomestu, za vinstvo;
3)	gospoda Teršinarja, grajščaka v Vrhu, za živinorejo;
gospoda Jeriča Jožefa, za bučelarstvo; gospoda Scheyerja Mavricija, nadlogarja v Ratečah, za gozdarstvo;
6) gospoda Jeršana Antona, posestnika na Uncu, za gozdarstvo.
Dalje za pospeševanje sadjereje:
Gospoda Rant a Matijo, učitelja na Premu; gospoda Franketa Jožefa, učitelja v Stopičah; gospoda Lavriča Franceta, učitelja v Št. Kan-
še drug pridelek
Mesto ovsa se tudi lahko
če
emlj
to
pripravna, jara rž s sivim grahom ali z navadno grašico; nameša se tudi lahko z ovsom. Ali bomo rž ali
oves sejali, je odvisno najbolj od tržne cene obeh pridelkov.
Sejejo se kot nadomestilo za slabo deteljo Še mnoge druge rastline, ki so pa ali slabše za krmo ali pa jako pozno dozore.
K.
Amerika našim poljskim
sila
nevarna.
(DaJje.)
cijanu
Živinoreja,
Poleg živinoreje združenih severo-amerikanskih dr-
10) gosp. Povšeta Antona, posestnika v Mačkah, žav je jako pomenljiva živinoreja Kanade in Ruske
Vsi ti gospodj
>
so si z
trudljivo delavnostj
gö
prve posebno za
to ,
ker ima s Kanade vpeljana živina
na-
tovo zaslužili pohvalno priznanje kranjske kmetijske prednost, da se sme živa prevažati po Angleški, družbe, jaz bi zatorej predlagal, da se ta predlog cen- sproti pa se mora vsa iz druzih dežela vpeljana takoj, tralnega odbora enoglasno potrdi. (Zgodi se brez debate.) ko se iz ladij vzame
Gospod družb
pobiti, oziroma zaklati.
Nasledek
prvosednik: Na dnevnem tega je bil, da se je samo iz Montreal-a v letu 1880.
redu je sedaj volitev častnih in dopisujočih družbenih izpeljalo v Evropo 50.817 govedi vrednosti 8*2 roilijonov
t
p.*

«
I
gold., ovac 81.547 vrednosti 1-2 milijonov gold., preši-	Iz naše države izpeljalo se je 1879. leta 63.985
cev 700 in konj 49.	met. centov surovega masla, vpeljalo pa 972 met. cen-
Izvažanje živine iz Ruske ima za nas poseben po-	tov; sira pa se je pri nas tisto leto več vpeljalo 4585
men, ker je od letošnjega novega leta pri nas uvažanje	met. centov.
ruske in rumunske govedi prepovedano.
Izvažanje ruske govedi kažejo sledeče številke:
Po vrednosti oziroma
kaže se pri nas sledeča
razmera
Leta 1861.
„ 1870. „ 1878.
19.967 repov 110.808 75.783
Izpeljalo se je
i9
surovega masla za 5-164 milijonov gold.
od teh vpeljalo se je k nam (Avstro-Ogersko) 1878. 41.263 repov, leta i 870. pa 61.298 repov, poprečne teže
sira pa za
vpeljalo pa se je
0'499
9)

nam
3^3 met. centov. Ruskih prešičev se je k nam vpeljalo
surovega masla za 0*074 milijonov gold.
1877. leta 164.169, na Nemško
pa
ravno tega leta
sira pa za
0-961
Surovega masla tedaj skoraj za o milijonov gold.
573.500. Ruskih ovac se je istega leta k nam vpeljalo	na leto izvažamo sira pa se skoraj za pol milijona gold.
111.390.	na leto uvažuje, kar jasno kaže, da našim za živinorejo
Ker ima živinoreja za nas posebno važnost, in ako	zelo ugodnim deželam še lepa prihodnost kaže v sirar-
se bo previdno ravnalo, tudi lepo prihodnost, ne bo od-	stvu. — Sirarske zadruge, katerih se je lepo število s
Teč našteti tukaj poleg števila prebivalcev število go-	prav dobrim vspehom osnovalo v Bohinji na Gorenj-
vedi, ovac in prešičev vseh imenitnejših dežela:
. Evropske dežele.
		Milijonov		
Avstrijska šteje	prebivalcev	govedi	ovac	prešičev
	21-5	7-4	5	2-6
Ogerska	16	5 3	15	4-5
Nemška	42-7	15-8	27 3	7-1
Francoska	36-9	11-7	27-7	5-8
Angleška	341	9-8	32-6	4
Laška	27-7	3-7	11	4
Spanj ska	16-8	3	22-5	4-4
Portugiška	4'2	0-6	3	1 «
Belgija	5'4	1-3	1	0-6
Holandska	4	1-5	1	0-4
Švica	2-6	II	0-4	0-4
Danska	1-9	1-3	1-8 •	Ob
Švedska	4-5	2-2	1-7	0-4
Norveška	1-8	1	1-6	04
Srbska	1-6	0-7	2-7	1-3
Rumunska	5-0	1-9	3-5	0-8
Ruska	86	24	49	105
Skupaj	313-2	92-3	206-8	48-4
2. Prekmorske dežele:				
• t
Severo - amerik.				
adruž. države	50-8	34	40	35
Kanada	4	3	4	1.5
Lanlatske dežele	3.3	20	70	0-4
Jažno-afrikanske	1-7	1-2	10	0-1
Avstralija	3	7-5	63	0-7
Skupaj	62-8	65-7	187	37.7
10. Amerikansko surovo maslo in sir.
združenih državah redi se 13 milijonov krav, še enkrat toliko kakor v naši državi, od katerih se prideluje 700 milijonov goldinarjev vrednosti surovega masla in sira.
Rast izvažanja amerikanskega surovega masla in
sira kažejo sledeče številke; vpeljalo se je:
surovega masla
sira
met. centov milijonov gold. met. centov milijonov
Leta		vrednosti		gold, vredn.
1856	13.166	1.160	38.656	1.774
1860	34.504	2.288	69.818	3.130
1870	9.080	1.184	260.124	17.762
1875	28.621	3.012	458.585	27.318
1878	99.000	10.240	562.000	22.480
1879	111.600	11.469	643.000	24.757
1880	177.968	13.380	579,031	22.324
skem
f
kažejo
nam
f
kako je treba pri izdelovanji sira
postopati; posnemati bo pa morebiti tudi amerikanske zadruge za izdelovanje surovega masla, pri katerih se
porablja na dan po 5700 litrov mleka.
Amerika pa izvažuje uže tudi umetno izdelano maslo, tako imenovano „Oleo Margarin*', katerega se je
izpeljalo leta 1880. nad 90.000 met. centov.
(Dalje prihodnjič.)
i
Zivinozdravniške skusnje.
Zoper kravjo bolezen na vimenu
Kakor hitro se ta bolezen pri kravah prikaže
1
y
da
je
ena in ista oseba vse bolne
in
neobhodno potrebno
krave pomolze, ter si, predno s tem delom prične, tö^ za vsako kravo posebej , dobro roke zmije z vodo kateri ste primešani ena ali dve stotini karboloe kisline ter jih potem z ralacno žajfno vodo dobro očisti.
y
vimenom mora se pri taki bolezni prav varno ravnati, če ne, prisad dolgo ne zgine. Karbolna kislina dobi se v vsaki lekarni ter je jako po ceni.
Zoper inahavnice.
Če so mahavn
v
se
suhe ter niso še nič gnojne,
naj se odpravljajo s suhimi zdravili, s potresanjem
stolčeno hrastov

s
skorj
zmešano z neugašenim apno

ii
Ce to sredstvo ne zadostuje, rabi naj se „Präcipitat-
vsakako naj se pa konjem bicelj drgne z mehko slamo tako dolgo, da skorja odpade in se malo kri po-
saibe
J
kaže
Ce mahavnice niso nastale vsled nesnažnosti
po
vzroči jih prevelika čilost, in čistilno zdravilo pomaga
da
se
Živinorejci pozor
Naznanili smo uže v preteklem letu v
bode s
„Novicah^',
januarijem uvažanje goveje zivine iz
Rusije in Rumunije ustavilo. Ti dve državi uvažali ste
30.000 goved. Posebno dunajsko mesto,
na
leto
po
20
katero potrebuje sila veliko mesa, dobivalo je iz teh krajev
mnogo
goveje živine. Od sedaj
rej primo-
rano pa bode kupovati goved v Avstriji. Tudi kranjska dežela ima mnogo lepe živine. Gospodarji, popri-mite se živinoreje; lepo goved boste gotovo lahko in dobro prodali!
*

IVatoroznan^ke stvari
nekadaj v globokem morji ia koliko časa je preteklo
Kratek
popis nekaterih gričev io jarkov
da j
ostankov
jih malih hišic nastal ogromni
d
tega peščenca? Kedar človek kaj takega premišljuje
se mu hoče ka
v
V znožji Senturške gore v geologičnem in paleon-
tologičneni obziru.
v
Spisal 8. fiobič.
Ce
pride popotnik na Senturško goro in se
, to je, na mesto, kjer cerkev stoji, vidi
zvrtiti
Nahajajo se pa v tem pesčencu tudi se
}i
)
Pectenit Ph o la d o m
, spodnjih legah „Purp«.«	,
peetinata'^ in okamnelo jedro neke
maj h xil
druge školjke, katere pa ni moč determinirati
vstopi
Premakn
se
na
Celo
dalj
po potu naletimo kvarč
pesek razno barvanih kamničkov, rudečih, belih, črnih, rumenih, ki so tu in tam zlepljeni v konglomerat, ki v
proti jugu in jugo vzhodu doli v nižavi mnogo zelenih	_ _ _
gričev razne velikosti, ki od Smartna proti Stranjem ozkem pasu spremlja laporastega peščenca. Poleg'njega valovito širijo, napolnovaje kamniško kotlino. Med njimi, je neka rumeno-ruj
ali
se ve, je enako veliko
jarkov, dolin
in dolinic
' J^	*	, VAV^AtU MU.	po	T'*-» JLUC 011 Ii O V Č4 lUtJ V I 1
terih se tu in tam pretakajo studenčki, male rojce in zaslediti nikakih okam
ka-
^ ------------J------ pa rujavo-rumena ^wu«, uc»
več mestih s kvarčevim peskom namešana, v kateri ni
na
v
teh strugah ,
dva potoka: Doblica in Tunjšica z imenom, Po
dolinah in gričih nahaja se vzlasti okoli
Viševce, Vrhovja, Tunjic, potem proti Stranjem in Komendi, mnogo raznovrstnih okamnelih morskih školjk, polževin, vtiskov morskih rastlin in listja raznih dreves, kar nam neovržljivo priČa, da je v silo Btarodavnih časih morje pokrivalo vso to okolico katera se je vzdignila in zopet potopila; a ker so med temi organskimi ostanki nekateri tudi taki, ki nam zna-
pa uže preprežene z
gl
podnjih plastih, ki so se dobi ob potu blizo
B uccinium
t
Viševce ,,Natica h v..._____ , ,
latum", ,,Leda nitida" in pa školjka, podobna reni
- ii
(Dalj
prih.)
f
Zgodovinske stvari.
V
čijo živali sladkih voda, smemo sklepati
da je
vmea
^ J^ "	* w*!»««.»**	kjULtvyLUV^ Ol^&V^^Clibi , VACK J Vi V XJJl^ a
tudi sladka voda se pretakala po teh krajih; tedaj bilo
Ceski kralj
Karol

je morje m
reke
s
sladko vodo, dokler zemlja dvignivša
se ni popolnem odrinila morja. Ako smemo po najdenih fosilijah soditi in sklepati, je vsa ta kotlina terciarne tvorbe aH molassa.
Spisal Fr. Jaroslav.
(Dalje.)
Za časa kraljevega bivanja na Litevskem je porodila kraljica Beatrica v Pragi sina , kateremu so pri
predno se z gore spustimo dol v nižavo ogledat krstu dali ime Vaclav, ia ta Vaclav je bil pozneje
bolj na drobno posamezne kraje z zanimivimi 015am- vojvoda luksenburški. Majnika meseca tega leta je
a
nmami, ozrimo se pred vsem nekoliko po slemenu Senturške gore. Domača vas, broječa 22 hiš, stoji na čisto Kasijanskih nasadih, ki se gori od Poženka vzdigu-
jejo in v Dobliškem jarku končajo. Okoli
kralj Janez drugo svojo ženo v cerkvi sv. Vida okronati, a ta svečanost se ni dala primerjati niti s sijaj-nostjo niti z živahnostjo poprejšnjih. Kralj je bil sicer dimo navzoč, a brez krone in brez odličja kraljevskega, ki
na serverni m
spominjajoče nas na kraški
vzhodni strani kotlino pri kotlini, je bilo oboje uže davno zastavljeno. Potem je s početka
svet, samo
da niso gole
kamenite, ampak z rastlinami obraščene; le tu in tam
julija meseca skrivaj ponoči odšel iz
Prage
>
imeno-
strle iz tal kiri Halinskega apnenk
ki
nam
unimi, namreč s Kasijanskimi nasadi
hunec Senturške
vred priča, da
z vr-
No
gore je zgornje
triasne tvorbe
vavši za deželnega hetmana višegrajskega prosta Ber-tolda. Namenil pa se je kralj naravnost na Francosko
kjer je bila poknila vojska z Angleži.
J
)
čie gremo zdaj po potu
f
ki
tem poslednjem Času zopet ni bil mejni grof
proti Viševci, pridemo kmalu do ne preveč sklada konglomerata, ki izhajajoč od Šmartna pod Kasi
se vije navzdol Karol v dobrem sporazumljenji s svojim očetom

ki
debeL^
je
janskimi nasadi do droža notri do Bistriške
3em
potem
dalj
memo
Si
nerad gledal, da se vsa ljubezen narodova h Karolu obrača, ko nasproti se je nezadovoljnost ž njim samim
se steza. Je to
1
komaj
se
tajila.
Da bi se ognil gnjevu očetovemu, od-
(Nagelfluh) ali pa le diluvialni konglomerat, pre
pravil se je Karol z močno vojno Cehov, kateri so do-
puščam strokovnjakom razsoditi
SI svoje mislim
Na njega naslanjajo se precej debeli skladi ruj laporastega
ijih nasadih, mnogo
peščenca, ki hrani
v sebi, vzlasti v
gore
(t
raznovrstnih okamnenih „Brv
zoen^* ali „maških koral^' (Mooskorallen)
brovoljno ž njim šli, na Tirohko k svojemu bratu Ja-
nezu , ki je bil obdan od močnih neprijateljev, in je zato pomoči potreboval. Da bi šel s pota avstrijskim vojvodam, s katerimi do sedaj še ni bil zmirjen skozi Ogersko
t
šel
.le
posebno
in Hrvaško na Tirolsko. Od tu se je
obilno jih dobiš poleg Sidroža, blizo „sreberne doline Ondi ta peščenec, tako rekoČ iz sž
stoji. In kako različne, kako lepe so ti! Ce vzames
'ga
ogleduješ skozi „lup
kukaš na-nj , se ves osupnen zavzameš nad čudopol
mešal v razpore in boje Benečanov in drugih tamošnjih velikašev in mest. Delal pa je to nekaj zbog potrebe h takih^koral ob- za vzdržavanje sebe in svoje vojne, kajti krajj Janez
med prste kak košček ali ploščo tega peščenca
ali
v
ce
cel6 skozi mikroskop po
je prepovedal najmanje stvarice mu poslati iz Češkega.
No, uže meseca oktobra je Karol zapustil Tirolsko
in se
vrnil
na
Češko
i
kjer je z novega, ne vemo, ali
prikaznijo, katera se ti tako nepričakovano razgrmja
eno mre-
pred očesom. Strmeč ogleduješ th lepo splet
žico, tam simetrično sestavljene lončke, podobni v čmrljevem gnjezdu; zdaj zopet zapaziš silno tanke
)
drug
cevke v podobi brezove metlj in dobro resaste ob straneh 3
uvrstene; na drugem mestu se ti zopet prikažejo jaj
sam ob sebi, ali s privoljenjem očetovim, prevzel vladanje zemlje. Vse mogoče, da Karol ni mogel več gledati tužnega stanja v zemlji in čedalje veČe nezadovolj-atovju nosti narodove, in je zbog tega sam ob sebi vzel uprav-
Ijanje kraljevine v svoje roke, Čemur se pa tudi oče
druga poleg drug
vidiš plošnate več ni protivil, ko je morebiti sam spoznal svojo ne-
lep
zmožnost.
Novo vladanje Karolovo je zadelo ob velik upor časta zrnca, s prav kratkimi cevkami zvezana med seboj, pri tisti stranki, ki je pri slabem gospodarstvu Ivanovem
Pa kedo je zmožen, popisati prav natanko vso to ču- bila sebe okoristila. Vzlasti se je po robu stavil Nikolaj
dovito različnost? Jaz gotovo ne; marveč le vprašam: Potstajnski. Vladar je moral 1. 1338. proti njemu voj-koliko mirijad in mirijad teh živalic se je moralo gibati sko peljati; kmalu ga je ugnal in več utrjenih gradov
/ i
I
r [
raz val iti dal
s tem upornik se ni bil ukroten
i
m
skem
f
v kateri borbi so meščani vratislavski stali na
ker se nikakor ni hotel mejnemu grofu pokorit
ro
strani kraljevi.
Se
pustiti, peljal je Karol
panja c
vojsko nad njega, Potstajn obkolil in z naskokom vzel.
Tako je Karol pokoril svoje uporne nasprotnike
lednjega leta novo nal s posredovanjem dvora papeževega.
čez dve leti se je razpor porav-
(Dalje prihodnjič.)
kaznoval nemirneže deželne
7
ob
enem
peljaval na
novo ostro pravičnost, in reševal je posestva kronina sosedi države očetove je sklepal zveze,
vzlasti
oger
Zabavne stvari
flkim kraljem Ludovikom, kateremu je obljubil v zakon
SVOJO se le triletno hčer Marjeto
Tega leta so se pokazale na Ceskem kobilice, Česar najstareji ljudje niso pomnili. Roj je bil več milj dolg
Pismo iz Amerike.
in
ok
redil
tako gost
}
da
e aolnce zakril in mrak na-
Kjerkoli so se spustile na zemij
7
požrle
so vse
me
gomazi
so tako na debelo, da so konj
do
kolen po njih brodili
Ko
je
došel glas, da se
vale ko
(Konec.)
Nas amerikanski „farmer^^ ni tako boječ kot vas kranjski kmetic; dobro ve, koliko da v tej deželi veljd v^, da je on prvi gospod. Lepo je bilo videti te čvrste
an-
9
postave, te nase poljedelce, kateri so se po 10
20
bilice
Avstriie tudi
Češko, hodilo ie duhovenstvo
in ljudstvo v procesije
lasti v
Pragi, in je
molilo za
gleskih milj daleč pripeljali v mesto ogledat si ta veliki somenj in kupiti si kaj za božične praznike. Cez dan
odvrnenje tega zlega. Kobilice so se približale Pragi, pa ne več tako goste; tu pa so jih napadla velikanska tiöj ...
nekem
je
kraj
krdela in jih pognala na drugo stra
leto je bilo tudi judom nesrečno
bila dvorana bolj napolnjena z ljudmi iz dežele, a zvečer trlo se je vse samih^meščanov, in zvečer je bila
bil tak, da
se je raznesla govorica, da so judje oskrunili Naj
tudi vedno „velika reč'^ Sum in vris
bilo slišati; godba nem kolesu in ribah, naše „kramarice^'
svojega soseda ni
je
>
Bveteje in je hostija krvavela. Na to se je druhal vzdi gnila nad nje, začela jih pobijati in domove jim rušiti
tih
a
vse to stori na
videl
ni, kaj
človeka, kateri kaj
upitje pri barva-pri svojih „stan-
enacega
čuden vtis. Hvale in omenjanja vredno
bilo
metja izplenj
kralj predno mnogo j udov uže pobitih
in
Preganjanje se je razširilo po prestali mnogo okrutnosti
kraji
jega

j ud j
so
bila vihra v
drug
pa
svo-
Prag
je tega leta Karol ustanovil nov kapitel
bilo je petje, katero je izvrševalo vsak večer kakih
20—25 pod petnajstimi leti starih dekličev s spremlje-
vanjem na orgijah in pod vodstvom mlade, vrlo izvež-bane gospice, hčere nekega tukajšnjega tovarnarja. — Vem , da ste uže videli mnogo sveta
J
gospa
)
m
čuli
na gradu praškem
mesto je postavilo svetovalnico
}
ki
je poprej
ni imelo in so morali mestni očetj
na
seje se zbirati v neznatnih hišah. Kupili so v ta namen hišo na staromeškem trgu.
aja meseca 1. 1339. je prišel kralj Janez v Prago
marsikatero lepo petje, a skoraj bi se upal trditi, da tako lepega, milega in vbranega petja še niste čuli.
Veliko smeha provzročila je „licitirenga^', še več pa komični prizor, katerega je predstavljal zadnji večer
nek
nas
rojak.
Le enkrat se je vriš malo polegel
po
denar, ki
J
ga je na prigovarjanje mejnega grofa Ka
rola tudi prejel, da je poplačal dolg, katerega
naredil za časa
ojske
z
j vodi avstrijskim
jem
pavskeg
Potem je hotel iti kaznovat Nikolaj
II
f
bil
cesar-kneza
)
ki
zaradi druži h prestopk
presilno drl svoje podložnike in še
Namenil je bil vzeti mu
>
namreč, ko so se izžrebovali dobitki, kateri so bili res kaj krasni; med drugimi bila je tudi vrlo dobro narejena velika podoba prečastitega našega župnika v lepem širokem pozlačenem in svilnatem okviru. Največ številk prodalo se je na zofo, preoblečeno s surovo svilo, namreč za 62 dolarjev in 75 centov (čez 150 gold, vašega
emlj
I
ki jo je imel v fevdu od krone češke
)
pri
govarjanje Karolovo
in
pokor j
Nikolaj
ga
potolažilo, da se je dal zmiriti. Dal si je samo obljubo
zvestobe in udanosti obnoviti.
denarja) in potem na zgoraj omenjeno podobo za 42
'Na
ta dva dobitka prodalo se je toraj številk za več nego
dolarjev in 75 centov, kar je tudi več ko 100 gld.
250 gold, avstr. denarja
- več
kolikor donese najbolj
Potem sta šla kralj in sin njegov Karol vkup na katera je prodajala te
obiskana predstava vašega ljubljanskega gledišča; oseba
9
7
Slezko
mina vredno zbog razpora s tamošnjim škofom Nan-
številke, opravila je
izmed vseh
in njuno bivanje v Vratislavi je postalo spo- najbolje — in ta oseba, gospa, je Vaš pokorni sluga.
ker-om.
Uže
poprej je želel kralj , da bi mu škof in
ki
je
imel
Zel6 komična bila je žalost in stokanje nekaterih irskih babnic, katere niso dobile nobenega dobitka, in katere so se zarotile pri sv. Patriku, svojem irskem pa
kapitel vratislavski prepustila grad Miliče strategično važnost kot obmejna trdnjava proti Poljski, tronu, da ne kupijo v celem svojem življenji nobene in jima je za to ponujal primerno odškodnino.
Toda
ne škof ne kapitel ni hotel o tem nič slišati, in ker se tudi sedaj nista dala premakniti, šel je kralj Janez z vojsko nad Miliče in se ga polastil. Nanker je zastonj terim je
številke več. So namreč nekatere, katere menijo, da bodo dobile na
srečke vse dobitke.
Kar
je meni bilo najbolj vsec, Diie so
((
všeč
bile
volitve
opominjal kralja, da bi mu grad vrnil, in nazadnje je
ka-
sledil „kreg^^, kakor je uže pri volitvah navada.
)
od
Pri vsakem takem somnji ste navadno dve stranki, nemška in irska, tako je bilo tudi pri nas. Najprvo kralju in ga trikrat slo- namreč so vzeli dva mala dekliČa, enega irskega, enega vesno opomnil, da vrne grad Miliče. Ali ker se kralj nemškega; katera bode dobila več glasov, katerih vsak
prijel za orožje cerkveno. V škofovskem ornatu kanonikov spremljan
šel
je
ni hotel udati, vzel je križ in preklel kralja. Navzoči stane 10 centov, dobi premijo, ^namreč lepo veliko cvet-
^	bi Vi, gospd,
videli to reč, te volitve, kako so se Nemci in Irci sku-
knezi in velikaši so ostrmeli, kralj pa je mirno omenil: lico pod poveznjenim steklom. Želel Lej ga
da
rad
bil mučenik, če bi kdo hotel ga
narediti!'' Se huje je bilo, ko je škof tudi mestno sta- šali prekositi. Tu je stopil k mizi bogat Irec, dal ban-resinstvo, katero ga je pogovarjalo, naj ne postopa tako kovec veče vrednosti volitvenemu komisarju in se ošabno
s kraljem, v kletbo dejal. Zato
ozrl

po iNemcin, kot oi hotel reči: „Ne boste nas pre-
kosili, ne!"
Nemcih
Za
njim
pride Nemec, išče skrbno
mošnjo
pa tudi ni mogel dalje bivati v Vratislavi, nego se je s kapitelnom svojim izselil na tuje. Kralj mu je za kazen vzel vsa posestva, in jo s stisnenima rokama in jih razdelil sebi in knezom šlezkim. Vsled teg^ je a na mizo vsuje celo pest srebra. Kakor blisk sinejo nastala borba med cerkveno in svetno oblastjo na Sle- Irci kviško, kajti na plošči je napisana številka, katera
odpira, kot kak star skopuh
>
h
• >

• «
4
»
kaže, da so
ziblj
tako
Nemci
edaj Nemci v večini. Brzo denar na mizo
)
dne
8. m. Borsa sa
se
na obedve strani, sedaj upijejo Irci
)
sedaj
še ne
ve,
tu
le
se
5 vu komisar volitve vstavi, češ, da se bodo sedaj
eno
za Irk kateri

vršile
f
o
?
eno za Nemko
in postavi na mizo ave
škatij

konec, ker jav
zased
kako daleč morejo seg
tQ novice vstrasila, ker se
m
ne, kdaj jim
Ja j
bo
se
enem, da
v Mostaru
sen
ti skatlji mečejo denar
tan. Iz vsega se vidi, da vladi Bosni in Hercegovini do zdaj ni bilo brez napak
prog
v
se potem sosteje in pripise prejsnj
številki! sebno pa, da j
7
bilo
Nemci so pri tej prvi volitvi cepili gl
napačno, vojaštvo
m
med dvema
Ijavati v Krivoščiji in v Hercegovini in Bosn
po-vpe-
Te
škima deklicama, tako da so Irci zmagali; veselj
dni 12
t. m
ploskanj
iico
lüt^u ua ÖU AHJX ZiLUeigČ^J.I ^ vcooijc.,
upitje njihovo bilo je velikansko. Za cvet- glavarja Vesteneck
imeli i tukaj
smo
kd

dobilo se
katera je bila morda komaj dva dolarja vredna
porotnike tožit
za
la, ujuiuči A.ULLi<*j uva. uv^iaijck viovau«,	-v.«.v
rkev več ko 30 dolarjev ali 75 gold. Pri obravnavi videti j
dnika ..Trib
iujega litijskega ki je prišel pred tukajšnje
6
bilo
gosp
Ham
Volilo se je veliko, tako za dve gospodinji, dve gospodični, dva dečka, dva mlada moža itd. Največ smeha
klukar, notar Svetec
mnogo znanih prič: dr. Po dr. Voanjak in mnogo Litijcev j(
bilo tukaj, pa tudi vit. Kaltenegger, dr. Schrei
in cepi j
gl
male deške sani.
' bilo
Stopi
P
volit
za
dva
je
kdo
mizi m
dal
ka na
za
Faufferer
pri
so pričat
Zastopnik Veste
baron
)v bil
je dr. Kopp, Hamana pa je zagovarjal dr. Forzer. Kaz
kakega uže starega ,,Yankeej
čegar ime, napisano
na pl
Dobilo je potem
J, Jl aUJVCCJ«» y	ALUVy ,
je bilo z največim smehom pozdravlj
govarjala se je dogodba pobijanja oken
Vesteneckovo vedem
uradovanj
ploh
Litij

Razkril
pa tudi
se
e en
>
komaj
se
pol
vec
mnogo znanih, mnogo tudi še ne objavljenih dogodb
advokatov, zdravnikov, trgovcev, ostirjev in to le tacih kateri
so bili navzoči, kar ni malo smeha vzbujalo
5
obče so pa pri volitvah
del zmagali Nemci
Skoro komično-tragičen pa bil
)
iz Vesteneckovega glasovitega delovanja v litijskem okraji in na Kranjskem sploh, toda Vesteneckov za-
stvar tako, kakor se je glasila tožba, po krivem preganjan liberalni nemec
stopnik stikal j
skal
litev. Vol
se
Irko
za troje gospic
}
konec zadnjih y kateri je Nemki in eno i» uradnik , kateremu so njegovi predstojniki varstvo
7
za premijo
bil
lep
elik srebern krožnik
}
na
odrekli, pomoči pri sorodnih mu nemških porotnikih
katerega postavljajo sladkarije. Omenjene tri gospice
in Haman bil
bile so ene po mestu najbolj znanih
J
dolg
časa
neodl
oceno, a po dolgi
)
živahni borbi dobila
bilo
ven-
bsoj
zarad
ij
mesecev
zapor
pritožbo ničevosti in ko
Zagovornik njegov oglasil
pravde ni še
ne!
casti v
3 takoj
dar ena Nemka
ni hotelo biti všeč. Dasi

kar drugi Nemki in oni Irki nikakor
SI
jazni, ste si sedaj
kot
prej
niste bili pri
Maribora 13. jan. {Shod Hajarskih slovenskih na-
odnjakov) je bil 8. dne t. m. tu v Mariboru, o katerem
potem skupno vse ljudi tako zbegali
be padli — podali roko
m
Vam
J?
Slov. Gosp.^^ posnamem to
11, češ, aa sie um	„\^coc4x ^uju oi va^i^u ^cicu lu u^c t^a^vj ^ug
tako da ni bilo tisti to smo dognali in dosegli: Maribor in okolica ima
da ste bili
Cesar smo si dolgo želeli in uže težko pogreša
prevarjeni
7
da
ni
šlo
vse
prav
itd
9
7
Bila
pa
večer (zadnji) nobene posebne kupčije več. uže tudi ura dve čez polnoči in čas končati ta somenj
slove
))
posojil
ojo
g
drug
z
mej eni m poroštvom'^ in Stajaraka dobi svoje
1 je
bčutlj
stvarice na svetu od
}
Gospä
Amerikanke
počili bi od smeha. Zakaj? pa raztolmačimo tako-le: menda, ker nismo za vse vo-
politično „slovensko društ
Da Vi znate, kako se čmerno drže sedaj
To ve sam Bosr: mi si
dr. Rada
poziv poslancev: dr. Vošnjaka, dr. Dominku
)
in

Gospodarjevega
n
j an u arij
t
precejsnj
ednika sešlo je se število slovenskih do-
lili, ali pa, ker smo jih premalo pogostili, de, vsaj vemo, da tudi rade pozabijo, in če se bodemo pa
pa
nic ne
Mariboru. Prišli so gospodje: dr. Vošnjak
ne
prej
}
na Silvestrovi veselici ,,poglihali
Zop
vse pričakovanj
bil
casi so sila slabi in trdi, denar redek
somnja;
zgodnji jesenski dež je obilo pridelkov pol
pa donesek tega
Pre-
kateri
dne
moljubo
iz Ljubljane, Mih. Herman iz Gradca,^ dr. Srnec in M. Vosojak iz Celja, dr. Gregorič^ Jož. Zitek, dr. Jurtela iz Ptuja, dr. Geršak iz Ormoža, dr. Rapoc iz Šoštanja. Tem pridružil
se
80 bili uže tako pičli to leto; vsled tega tudi ni nikake
nedeljo ob 11
valna
mnogo narodnih mož mariborskih dopoludne bila je odločilna
sej
Navzočih
14 gospodov
}
ki
Qa osno-so spre-
1	v • »
kupcij
dr
g'
velika
kljub vsemu temu se je
„fair^^ izvanredoo, nepričakovano dobro obnesla. Nade
iali smo se ,
» ^	¥	w
akih 500 dolarj
večernu donesla bode brez troškov
jeli pravila celjske posoj ležev ter osnovali; „Posojilo Spar-

podpisali pogrebnih de
za Maribor

und Vorschuss-Genossenschaft^'. Iz
dolarj (ne
7
Gtevši m
a čisti donesek bil
blizo 1500
teljstvo novi denarni zadru
okol so potem

v predsedništvu so
^troske, to je čez 100 dolarj
a
vec
kajti dobitki bili so večidel podarjeni) ostalo
čistega dobička čez 1400 dolarj
gold, avstr. denarja.
Po teh številkah soditi bila je
ali
ve
O
sledeči gospodje: za ravnatelja dr. Glančnik, advokat,
za denarničarja Pavel Simon, posestnik in fabrikant kot 3500 šampanjca, za kontrolorja Franc Bindlehner, posestnik
in fabrikant mjila
;
odbornike pa gospodje: dr. Hadaj
to ,,velika
rec

}
upam
y
Moj.e da mi
pero
nezmozno
jo bolje popisati oljo pomaujkljivosti tu in tam
)
ni
a
deželoi poslanec, notar in posestnik, Feliks Ferk, zdrav
nik in posestnik, M. Berdajs, tr

in Jožef Rap
)
m
prizanesete
posestnik, vsi v Mariboru. V nadzorništvo bili so iz-
cd-
Ce Vam bode to moje pismo ugajalo, oglasim se
vetnik. Lov
gospodje: dr. Dominkuš, deželni poslane
Herg
}
kanonik, dr. Greg
7
profeso
7
kmalu
pet z
m
neslanostjo, če pa ne, vstajam pa
Janez Fluher, deželni poslanec
Fra
Rap
}
notar
ravno tako, kot prej
Na obalih
Vas slug
t
Popoludne bil je shod
oljo političnega d
Namen društva
15. grud
Mississippi 1881.
O^B
ljudstvom polit

razširjati med slovenskim
gospodarsko izobraženj
f
bujati
delajo
Dunaja 17. jan
dopisi.
Zarad homatij v Krivoščiji spodarsko-podučljive knj
narodno zavest, braniti politične in državljanske pravice slovenskega naroda in pospeševati ustavni razvoj avstrijske države na krščanski podlagi.*' Društvo bode v dosego svojega namena sklicavalo občne zbore , javne shode io tabore po Stajarskem, izdavalo politične
go
usta
na kmetih
se vojne priprave v veci razmeri,
zato se imajo knjižnice, iz katerih si ljudstvo lahko izposojuje k
neki delegacije k izrednemu zasedanju sklicati uže 28. Letnina bode znašala en goldina
Društvene zadeve
f.

opravlja odbo
udov, katerih ima 7 stanovati v Ma- povedal bodem tudi letos v tem vrlem časniku
riboru.
začasni odbor bili so izv
Radai, dr. Domiakuš, dr. Giančnik
Grego
7
di
Gregorič
dr. Srnec
i gospodjt
Pavei Simon
izvolitvi)
moz vzeti
bil ie
% ^
t
hod sklenjen. Bog blagoslovi nase Slovenci pa ganimo se in r;e udajmo se!
Trsta 14 jan. (f Mllostljlvl Škof gospod
: dr. dr.
> teh
pod-
stva kako potrebno, morebiti tudi ojstro resnico, sosebno
glede domačega gospodinjstva!
Ljubljane. {Kupcijska zhoi
se
dv

17
dne t. m, zvečer ob
M. Rant.
kranjska) zbrala
v mestni
un
ij
prvi letošoj
sej
Zbralo se je 18 gospod
D oh ril a) je včeraj po dolg
bil izvoli
1812. za por
v
1
skega in
bi
1875
Paz
lehanji umrl. Roj
na v
Isti
1857
škofa. Bil je vrl
za tržaško koprske^ dnjak in dober oČe svoji duho
odbornikov, in na dnevnem redu bilo je: aj volitev predsednika in predsednikovega namestnika
čilo
, b) proo
dseka: o prošnji za dovoljenje živinskih sej
Po stoj
gčmi,
pa h a] a bo v sred
miiodaren gospod. Pri Mat
se
tudi
med prviiT!
, t. m.
ustanovniki s 100 gold
18
Sla
a
mlj
mu
a
hka
njegove
slovenski
Pogreb
spominu in
mov v
Izlakih, in c)

o
P
posamezni
za dovoljenje vozne pošte v
redsednik gospod
sveti
in njegov namestnik gosp. Janez H or a k
Jože Kušar
bila sta zopet voljena in to vsa
s
g
Pr
za postojnske
17 gla
}
tedaj
s o-
Prem 12. prosenca. (Zmes.)
no
drevj
v Izlakih se soglasno priporočite
obrezo- svetih predlaga g. Lukman p
jjme in vozno pošto Pri posameznih na-do državnega zbora
vati in snažiti ter sadnih cepičev nabirati je sedaj naj-
da
naj se sprej
amei
bolj
najpnpravnej
cas;
t o raj
naj
posla goto
opusca ter u
bolj
reje
nobede ob
deloma zaved
01
z besedo
gled
tega važnega sadierejec ne
žanje železa, gosp
Petr
povikšanj
cola
f
za uva-
m
tudi druge šanjem skr
nateljstva, da naj se s pomnoženjem m
pa prošnjo do poštnega rav-
za
nemai
sosede v. to budi in vnema. Korist
sem
v
N
a
uže tolikokrat povdarjal
do
paka, po kateri sami
bi ran j
e bilo
sem
mog
v v
kazoval, da danes to opuščam
7
mora vsakdo sprevideti, kdo
ni na
njeno potrebo dandanes
popolnoma
iz pisem
kih
ki
sem vkrad
f #
Oba predlog
na se
' I

>
odp
da I
oma pov

v
edanji
Ljub
em
podp
trgu toliko
po precej
obe
obširni obravnavi soglasno sprejmeta
Koneč
ali pa glede njenega napredka starokop
slep .
Dne 22
tuka]šnji dolini; pri tem zapazil sem na dveh
se
dbornik
P o k 1 u k
besedi ter pravi, da ne
decembra lanskega leta lazil sem nekoliko
bolčnega, a na enem
darj drevja
rtu
a
tudi
pi
po
tih ja-luba-
bo napačno, ako tudi zbornica napravi v svoji pr
ce o svojem delovanj
sej
letu
ekoliko b
o sta
huda vnieevalca sosebn ) jabolč zatorej lastniki in posestniki sadnih vrtov,
vrte .
v novem
tem ogledu na preteklo leto rad se pridruži zahvali, k
e izrekel uže
tero
^«I-V^IV^J JLM.OJ.J.X»	iti ^ v M kj i; i-» * »» »j v» v>. .
dite pozorni! Preiskujte skrbno svoje sadne
bo
m
ter
gospod prvosednik gospodu vladi-komisarju. Izreka pa tudi enako gorko zahvalo
ka-
vsako drevo
tero je po lu bad ar j
pade
br
gospodu prvosednik
njegovemu namestniku
terib nova
glasna izvohtev mu je
poroštvo, da
se
odlog
svojega
rta
krbno odpravite in napadena tej zahvali pridružij
debla in druga dre ve
dela brez prizanašanja kar na
Cist
o
pro t
gospodje odborniki
ljuje govornik
je
pa
mestu z vsemi drugimi drevesnimi odpadki vred
bilanca zbornice, ako se
emo
na zborniške zastop
m
v • •
ein
žgite, ako hočete, da se ta pošast spi
t
er vam vašega
?
lastnega in
ne raz-
ke v kranjskem deželnem zbor
h skrbnih prednikov mentarna taktnost
in
Ji
rahločutnost
Komur
^ poslž
,,parla v Ale
ne
truda v malo letih po pol Ijivcev, kakor tudi navod, kako občil bil sem uže o kem bode to upno tudi
Opis obeh škod- ksandra Dreo-ta in dr. S chaffer j a znana, pač m
se
em času v
datno zatirat
Novicah'^
?
krat
ma
k
pričakoval p rot
?
jih bo kaj vest
bela
v
menu na-
ma ogrom
zborniške večine v deželnem
1
vam natančneje zboru obsedeti; toliiio pa se je smelo pričakovati
>
povedala in vas učila sadno drevje pred škodljivimi se bodeta ogibala vsacega koraka, kateri bi
tukaj
v hudo nasprotj
t. m. zjutraj okolo pol 8. ure pričelo bilo je pri čakovanje pokazal
mrčesi varovati, drevje pravilno saditi in obrezovati
Dne
z zborniško večino: toda tudi to
da
spravil
pri-
j se
gospoaarji
razširil, da
ni bilo moo razun ene skri
• pui o. urt/ priüdu uuu jc pn i; ža li, u v au j c puB-a^cij.'-» jt; nsopravičeno , ker pridružila
Cvetan u goreti; ogenj se je sta se zborniška poslanca v zadnjem zasedanji deželna zaradi
v poro-
V par trenutkih pod slamnato streho tako brzo in močno nega zbora pri obravnavi vladinega vprašanj
gospodarjevega orata
teri bil
delu
pred
m
rav nič rešiti. Gospodarj b času požara uže več dni
ki je bila pa preoaredbe uprave
ka
čilu zborove ve(;
celo ostri izrečeni
P
P d
a
v Trstu
m
na U.C1.U , civ jvv v ov,)
zavarovan bil je pri ,,Slavij
zgore

je
vse
škode ima okolo 400 gold
ogenj je nastal prej
9

zoper gospoda deželnega predsednika Winkler j Akoravno mi bodo tudi nepristranski nasprotniki pripo
znali, da
ne po
vnetih
i ah
Le to je bilo dobro, da ni bilo pri govini in
se je ravno pod sedanjo vlado pričelo pri tr
obrt
novo gibanj
vljenj
tem pogorišči prav nobenega vetra
a
drug
nekoliko
vanj
oddalj
slamnate streh
bil
80 vsled male rose prejš-da ni bilo nobene nevar- kmetom
uze vecje
njega dne tudi dobro mokre,
nosti za ostalo vas. Ljudje, katerih je bilo v trenutku naj cela tropa na mestu pogorišča, razkopali so z ,,mački^^
in
izdelo in daje
ko trgovcem in obrtnikom kakor kdo bi mogel biti nasprotnik drugim v
novih železnic, poatavodajstvo obeta
tvo
• v
prestolnem govoru izrečenim načelo
J
po
ka
terih
v dobri četrt uri ves goreči krov, ter so tako ves oge
mamo biti vsi
akop
odi naše države med
eboj
v
v bratovski zvezi, ne da bi
mal
im
t
Letos
)
ako
hitro med 4 stene spravili. Slava
Bog da in sreča junaška, ter če nam bode visoka c. k
deželna vlada milostno na
ko iti izvolila, bodemo
pri
drug druzega tlačiti, in po katerih ima naša Ijublj država pridobiti novo moČ in krepost
A vsemu temu nasproti zdelo se
zborniškima za-
čeli v Trnovsko Uremski dolini nasajati razne vrste stopnikoma primerno pritrditi in oziroma zagovarjati
>
pleteničai
a
)
da
ko bode eokrat domaČega ma- z nezaupnico
Temu
sproti zbornica ne sme
terijala dovelj, tudi skusi le-sem pletarska obrtnij
vpe
Ijati
)
katera
sčasom obožanemu ljudstvu stotine
rintov na leto donašala
Ako bode slavno vredni
molčati, ako se noče sodeležna storiti one nezaupnice zatoraj predlagam
f
Slavna zbornica naj skle
štvu in čas t iti m
čitateljem „Novic
všeč in
povolj
; J
Trgo v i n s k a slovesne
brtnijska zb
*
Le dajte, le!
Vred.
protest jenih deželnih posla
kra nj
postopanj i
)per dr. Schafferj
Aleks. Dreo-ta, ki sta glasovala za nico se ........
Wi n k 1 erj
da nji vladi in deželnemu predsedniku zel6 veseli ljubeznjivega
p- nice in viša ljubljanska duhovščina. Vsi navzoči bili so
zna za se bod
't J
b
t o p n i k
v
ze n a
a
J
čel rek
ajvišem prestolnem g
kak
Pričakujoča, d
sprejema in gostovanj
v
pn
ne pripo- jetni družbi obče častenega gospoda deželnega predsed
nika, njegove blage gospe in rodovine
1 zr a-
Prihodnj
80-
hitro, odloč
a
J
trd
in popol
M
P
danj
boto pa je zopet vabljene k gospodu predsedniku veliko
gospode na večerno veselico.
{Sokolov odbor) se je v svoji prvi seji naslednj
in deželnemu predsedniku Winklerju. konstituiral: gosp. Fran Ravnikar, starosta; gosp. Srečko
Ta nasvet sprejel se
z
14 gl
zoper
80 v soboto 14
{Ljubljanski odborniki Matice slovenske^^) imeli
Nolli, podstarosta; gosp. Josip Geba, blagajnik; 1
t. m
7)
sejo, v kateri so se na poziv
nik
ling
gosp
Vekoslav Legat
taj
tajnik gosp. Ivan Wölf
čitalnice ljubljanske v odbor za Bleiweisov spominek Matej Kreč, Fran Mulaček
odborniki: gospodje Josip Ginter, Ivan Kališnik
9
volili gospodje Grasselli, Robič in KI
zneska, ki

Gledč
bode Matica v ta namen darovala, se ni
prožil to-le
(Nasvet.) Nek župan ljubljanske okolice je nam
mi
?
katera je tudi nam prav všeč in ki
odločilo še nič, ker je to stvar, ki jo mora rešiti skupni ^a^ podajamo vsem slovenskim županom v kratkih odbor, ki bode imel	' . . ^ >
SVOJ
prihodnj
sej
v sredi me
besedah
seca februarija. Rešile so se potem prošnje nekaterih (konference)
Duhovščina ima svoje dekanijske shod
f
da
iim
Matica'^ podarila nekoliko
prosilcev
knjig
nadstropji se je oddalo dosedanji stanovnici
Vi	•	A«	^^
učitelj
SVOJ
okraj
Iske shode
ijih
katerih se posvetujejo in sklepajo o
jih
i
plošnib
pri
Stanovanje v Matičini hiši na Bregu v prvem posebnih stanovnih zadevah, da tako njihovo delovanj
škovi
Po
sej
odborovi zboroval
gospej
more
biti sogi
)
kateremu le načelnik
gosp
Marn naznanil, da
književni odsek
>
sljivo zvezo med
toraj vspešneje, in da imajo nekaka
eboj
Le
gospä
Pesjakova Matici poslala dve pesmi na dr. Blei
weisa, eno za njegovo
701etnico, eno pa na njegovo smrt Objavile se boste v „Letop

Letopis'' prihajajo prav marljivo. Razun tega
župani nimajo se nič tacih shodov, akoravno bi bili njim najbolj potrebni,
da se morejo dogovoriti, kako jim o raznih vprašanjih
in delih svojega poslovanja ravnati se, da bo delal eden
iudi drugi spisi za k® drugi ter si s tem svoj posel olajšal v prid občini
gosp. ^LtAVAv/Aoiv opio ,)i.u£kLc;iija , ujčiači .
bode V pretres izročil gosp. prof. Senek
Znideršič spis
Materija, masa in teža''

slal ki
se
in sebi. Taki županijski shodi naj bi se napravljali vsaj
mogoče, tako, da bi se sha
vsak četrt leta in to
pregovore iz
Istre
w
VfA» K^vy UVyl^V/ r 1 y	----I---
prevzel gosp. Tomšič, omenjalo enega ali
.1
pa
se pa je ,
da bi bil
župani enega okrajnega glavarstva
>
ven list, kakor za
morda pripravniši za
gosp
a
Matični ,,Letopis'^ Dalje ji
leposlo naznanil
med
sodnijskih okraj
pa
ne
7
le
župane le ta iskrica: če se
Za zdaj bodi vržena kar bi bilo želeti
načelnik, da se od mnogih strani Matici ponujajo	^ dajanje spravila
prime, se bo dalje javno pretresalo, kako bi se ta važna
šolske knjige, zlasti geometrične in matematične. Matica ne more nikomur naročati sostave kake knjige, ter
gospd Marija L
(Umrla) je znana gospodinja na Lavrici, vdova
dati
sklene samo gosp. prof. Celestinu
Matica morda sprejela matematiko in
po domače ,,Gosposčevka*^
upanj

da bode Rajnca je slovela tudi za posebno dobrotlj
podnj
gimnazijo , za
geometrij
za
pripravljenega. Glede občnega zbora da bi se za letos sklical po veliki
katero ima mnogo gradiva uže
Fr. Sumi

gosp6
Archiv für Heimatkunde^^)^ katerega izdava
prišel ravnokar na svitlo v drugem zvezku
kle
noči, prihod
e želje, e pa o
učitelji
in obsega mnogo mikavnega starinskega gradiva
velikih počitnicah, ker imajo gg. profesorj največ prilike se ga vdeleževati. Konečno
čilo udom prevdarjati, kako bi Matica obhajala 6001etnega združenja dežele kranjske s habsburško" mon
se je naro-
spomin
Novičar iz tujih in domačih dežel.
Dunaja,
petek 20. t. m. nadaljuje državni
rhij
Namerava se
to priliko izdati slavnostna knjiga
pa domovinoznanstvo avstrijsko-ogerskih dežel (Heimats kunde), za katero ima gosp. prof. Jesenko uže mnogo gradiva pripravljenega. Tudi se je sklenilo, naj se za
zbor svoje delovanje. Vlada misli predložiti več predlogov zboljšanja splošnega materijalnega stanja raznih
stanov cesarstva nameravajočih.
Pri nastavljanji poštnih uradnikov se
Moravska,
gg. poverjenike
omi
Mohora, in naj se pridnej
pol
zije
od
s o
podar
prej pred sel i t vi j
kakor jih ima družba sv. učencem tukajšnje gimna-
[) v novo Matično hišo
posebno ozir jemlje na ponemčevalnim namenom
ri
uradnike; narodni
nekoliko knjig. Se ve da so lo vse le predlog
f
jazne jim pot na Cesko.
Dalmacija.
Cehi se odbacujejo in kaže se
ki jih bode imel konečno rešiti še le odbor, kateri se
b Hercegovine prihajajo jako vzne-
ne moremo priobčiti, dokler
boj
snide 13. februar!
J)
Slov
iC
mirljive novice, katerih pa jih ne prineso vladni listi. Hudo pa je neki zelö.
{Moi^virski odbor) obravanal je včeraj 17. dne
Navzočih bilo je 17 gosp. odbornikov; odobril se je med
drugim račun preteklega leta, sklenil odgovor na vlogo
t. m. ves za zadujo sejo pripravljen dnevni red
Listnica vredništva. Gg, L. Ž, in sq-. Dopisa za današnji hst prepozno prejeli, prideta prihodnjič. — Gosp, B, O poštnih posojilnicah so ,,Novice'' obširno pisale uže v 32.
nadinžen
Podhagske
ad predrugačenja obrokov
štev. p. 1. Hvala toraj !
Gosp. J. L. v
Odgovor dobite
pri plačilu za izdelovanje načrta o osuševanj
log
močvirja
pak pri močvirski postavi glede pri
te dni, za
zdaj teče še ona reč.
Poprav {j
močvirskega okrožja izroči se gosp. Peruzij
sklene se
1
da
se ne izterj
aklad od tistih
7
in
emlj
ki so po pomoti prišla v ono prilogo, prilično pa da se deželnemu odboru predloži popravek one postave.
Žitna cena
v Ljubljani 14. januarja 1882. Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 10 kr.
bilo
(P-
gospodu deMnem predsedniku Wmklerji) 80 kr.
10 gold. 3 kr.
turšice 6 gold. 20 kr.
soršice
banaške 7 gold.
dne t. m. povabljenih na potice
rži 6 gold.
kr.
gospodov prosa 5 gold. 3 kr.
ječmena 4 gold. 39 kr.
poslancev, predsednik in podpredsednik kupčijske zbor- 14 kr.
ajde 4 gold. 87 kr.
ovsa 3 gold
Krompir 2 gold. 68 kr. 100 kilogramov.
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba:
Blaznikovi nasledolki v Ljubljani.