orodna i Študij skajOfi -.nj l zni c a via Geppa ,fh9Ì ■ ' " T h' Triesti ..........::.............. m cdolrfna U00, m za-v »dlet,,a , tri,«tet» 351 meatfna 90 lir, Osi»: ........ ... Pb»,0 s, DELO GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K. P. I. Leto X. «tev. 3 (477) TRST • SOBOTA, 25. JANUARJA 1958 . m Posamezna štev. 25 Lir ' >-■ 1 N UPRAVA, U R EDN1ŠTVO -i i TRST. *a C,*!,na 3-, tdef., i, W47 Odgovorni »rednik: RUDOLr BLA/IC (tap) založništvo „Oe’d"; tiske tip. Riva, ul Tcrrebtanca 12 K P I Ja koristi Slovencev IHiiiiaiiiii«ii«iiininiimiimmniilMllllllillHlllllllllllllllHlllliil!lllHIIIIIHIIIIiaillllilini|lllllillllllllllliliiiiirillllllllllllllilHI )bve in msk? takoj po prvi svetovni vojni je napravilo italijansko de-»k<> gibanje važen korak pro-nekaterim voditeljem takrat socialdemokratske stranke, so sc izneverili marksistič fti naukom in hoteli pripravi-deti delovno ljudstvo na sodalo-;ki itPje z italijanskim imperiali/-lahkfm in na pot nacionalnega so-irodlkštva. Delovno ljudstvo je renatitelo važnost lastne, razredne iranllitične organizacije, ki naj *** »terja množice po poti borbe iga luša :iran «K« »ti vsem reakcionarnim silam, izvojevanje pravic delovne-ljudstva. člaC^nko je italijanski delavski impunti skupno s pristaši takrat tdatj socialdemokratske stranke 37 leti ustanovil Komuni-oddV°° partijo Italije, ki je že tolni1 nastanka postavila v svoj >a p,0Kram tudi zaščito pravic tori eh v Italiji živečih narodnih i Ranjšin. Takrat je večina slo-graj^nskega delovnega ljudstva *'jske krajine stopila v KPI, r ni bilo slučajno. Naše ljudst-svett *e v'delo v KPI najodločnej-z rf*a- pobornika enotnosti deškega razreda, kar je pred-Gla Se vedno nesprejemljivo stališče vodstev izročitev tarif delavcem ali notranjim komisijam. Ravnateljstvi sta še prej ponudili 2,50 lir poviška na uro samo za ugotov-Ijeno akordno delo in izključili druga. Nezadovoljiv je tudi predlog o 25 odst. poviška doklade za zdravju škodljiva dela, medtem ko zahtevajo sindikati 60 odst. poviška in raztegnitev te doklade tudi na druge delavce, ki je še nimajo. Kar se tiče odstotkov nagrad so industrije! predlagali povišek za Jutri, v nedeljo 26. januarja ob 11. uri bo v kinu «ARCOBALENO» ul. S. Francesco proslava 37. obletnice KPI Poslanec tov. bo v svojem preslavnem govoru obravnaval tudi sedanji položaj v Italiji in bodoče volitve v zvezi s tržaškimi problemi. Pozdrav federacije in ZKM bosta prinesla tovariša KAREL ŠIŠKO VIČ in DAVIDE PESCATORI Predsedoval bo tov. VITTORIO VIDAL1 * * * POPOLDNE OB 17. URI BO TOV. GIANCARLO PAJETTA GOVORIL V LJUDSKEM DOMU V SV. KRIŽU dve točki, medtem ko zahtevajo sindikati primeren povišek in združitev odstotkov nagrad z odstotki izvršenega akordnega dela. Če bodo ravnateljstva še nadalje vztrajala na svojem stališču, ne bo mogoče doseči rešitve spornih vprašanj. To velja predvsem za akordne tarife, ki so bile v letih dolge in težke borbe dejansko osrednje vprašanje. Delavci zahtevajo naj se jim zagotovi zadosten zaslužek, ki naj odgovarja njihovemu fizičnemu naporu. To bi po drugi strani pomenilo za podjetja povečanje proizvodnje. Ojačati akcijo sedmih strank Spričo današnjega položaja in da se spor premakne z mrtve točke, je bolj kot kdaj koli po. trebno, da so vsi delavci aktivni in budni, da predvsem krepijo svojo enotnost. Odporu delodajalcev in nesprejemljivemu sta. lišču IRI ter vlade bo lahko tifi pešno kljubovala edino le soglasna volja vsega delavstva in vseh njihovih predstavnikov, ki se združeni pogajajo v Rimu, kot je te dni v sporočilu delavcem podčrtala FIO.it. Enotnost in budnost delavcev CRDA in Arzenala sta najbolj učinkovita podpora sindikalnim zastopnikom, ki se pogajajo v ministrstvu za delo. Ojačati je treba poleg tega akcijo delegacije sedmih političnih strank, ki je v Rimu za urgiranje zadovoljive rešitve spora, ker je treba pritisniti na vlado, da bo odstopila od svojega nesprejem- j Ijivega stališča, ki ni v intere, su delavcev in tudi ne podjetij IRI kot takih. Resen opomin vladi V Trstu mora delovni razred in z njim vse prebivalstvo ponovno potrditi svojo popolno solidarnost s kovinarji CRDA in Arzenala, ker gre za življenjske koristi Trsta in njegovega gospodarstva. Podjetja IRI so namreč glavno ogrodje tržaškega gospodarstva. Plebiscitarno stališče vsega mesta mora služiti kot opomin vladi, da ne bo nihče skušal še nadalje zavla- čevati rešitve zadeve, ki bi se jo lahko rešilo že pred več meseci. Kdo je v delegaciji FlOM Delegacijo FIOM, ki je šla v ponedeljek na pogajanja v Rim sestavljajo naslednji tovariši : Tominez, tajnik nove Delavske zbomice-CGIL, Burlo, kot zastopnik delavcev ladjedelnice Sv. Marka, Kočevar za Tovarno strojev, Crevatin za Arzenal in Millo za ladjedelnico Sv. Roka. l V delegaciji sedmih političnih strank, ki je odpotovala isti dan v Rim, je kot zastopnik naše partije tov. dr. Umberto Sa-jovitz. Sindikalno delegacijo Delavske zbornice-CISL vodi tajnik dr. Novelli. Pokrajinski tajnik FIOM tovariš Paolo Sema se ni mogel udeležiti pogajanj v Rimu, ker sc je v soboto zjutraj ponesrečil in si pri padcu zlomil nogo. Tov. Sema se zdravi v splošni bolnici. Zaslužnemu sindikalnemu voditelju želimo, da bi kma- Sijajen uspeh v Križu: v dveh tednih 42 novih članov v partiji Qckcija KP v Križu beleži v k? izredni kampanji rekruta-bije za partijo na čast 37. oblet, niče sijajen uspeh. V dveh tednih, to je od dneva ko se je začela kampanja in do danes se je po zaslugi marljivih kriških tovarišev vpisalo v našo partijo 12 simpatizerjev. Krožek kriške komunistične mladine pa se je povečal za 14 novih članov. V tej akciji so se prav posebno izkazali naslednji tovariši: na prvem mestu je tovarišica Silva Bogateč, ki je vpisala 14 novih članov, sledijo Ivan Can-eiani z 8 novimi, Henrik Lahar-nar 4, Drago Sedmak 4, Alojz Bogateč i, Žarko Bogateč 2, I-van Tretjak 1, Lidija Bogateč 1, Alojz Bogateč (štokevi) 1. Za Križem je tokrat na vrsti dolinski okraj. Za uspešno ak-eijo rekrutacije med ženami gre zasluga tovarišicama Veri Žužek-W'alderstcin in Marici Pescatori, ki sta v petek in nedeljo vpisali v Ricmanjih, Logu, Boljuncu in Dolini skupno 25 novih tovarišic. Na Pončani sta tovariša Nello Grisoni in Emanuele della Queva v nedeljo obiskala več naših simpatizerjev, med katerimi sta pridobila za vstop v partijo 9 novih članov. Na Bar. rieri so v tem tednu vpisali še 10 tovarišev tako. da ima sekcija skupno 42 novih članov. Isto število so dosegli r Miljah z zadnjimi 7, ki so jih vpisali nu prazniku razdelitve izkaznic. V Rocolu so povečali naše vrste z 10 novimi člani, šest se jih je vpisalo v nedeljo, ko so jih tovariši obiskali ob priliki izrednega širjenja «Unità», lu ozdravel in se vrnil na svoje j i pa so vpisali v soboto na prežšnje odgovorno mesto. | prazniku razdelitve izkaznic. Ni nobenih “razlogov javne koristi,, Trstu je potreben mir ■vr a svetu so ljudje, ki povsem •L’ resno mislijo sprožiti tretjo svetovno vojno in skušajo storiti vse, da bi uspeli v svojih namenih. Ti ljudje mislijo, da bi jih vojna proti Sovjetski zvezi rešila pred neizbežnim propadom. Prva svetovna vojna je stala človeštvo 10 milijonov mrtvih. Trst jo je zelo občutil, ker je imel bojišče pred vratini, na Krasu. Trst je bil eno izmed mest, ki je najbolj drago plačalo v prvem svetovnem spopadu. Druga svetovna vojna je stala človeštvo 30 milijonov mrtvih. Tudi tokrat je bil Trst eno izmed najbolj prizadetih mest. Še danes trpi zaradi posledic zadnje. vojne. Tretja svetovna vojna bi se začela z bombami, ki so zaključile drugo, z atomskimi bombami, ki so jih odvrgli na Hirošimo in Nagasaki. Ta bi spremenila naš planet v pokopališče. Zaradi lega se v vsem svetu dvigajo protesti. Pred nekaj dnevi je 9000 znanstvenikov iz vseh kontinentov, vseh narodnosti in ras podpisalo izjavo s katero zahtevajo ukinitev jedrskih poskusov. Znanstveniki poziva- n*r°d premagal fašizem in jo v«e može in žene naj «e *o- perstavijo vojnohujskaški blaznosti in lastnemu samouničenju. Rešitev sveta in njegovega znanstvenega ter socialnega napredka, je danes v ohranitvi miru, mirnem sožitju med narodi, v tekmovanju, kdo bo dal ljudstvu boljše pogoje življenja. Takih misli niso tisti, ki se se pred kratkim sestali v Parizu in sklenili sprejeti ameriški predlog za postavitev v Zahodni Evropi celega omrežja oporišč za njihove izstrelke z jedrskim nabojem. Tudi tržaški Vittorio Furlani, republikanec, zagovornik atlanlizma do skrajnosti, hoče izstrelke. In vendar vsi ve- pripravna je, da je že nakazala ki zastopa koristi ameriških ka ,50 milijard lir za zadevna dela 1 pilalistov in ne koristi naroda in namerava dati še drugih 50 Možje in žene. delavci in kme-milijard. Nista dovolj 2 mili j ar- tje, učitelji in uradniki, mladi- di, ki jih potrosi vsak dan za «nacionalno obrambo», dočiro napoveduje bankrot, da ne bi izenačila plač tržaških kovinarjev s plačami v Genovi. Oporišča bi morali zgraditi na otokih, v Poadižjti, Furlaniji v bližini Trsta. Vsak si lahko predstavlja kakšna usoda čaka naše ozemlje. Vsi dobro zavedamo, da je življenje našega mesta odvisno od mednarodne pomiritve in ohranitve miru. V trenutku ko do, da ima najmanjši jedrski se bo začelo večje razumevanje naboj isto moč kot bomba, ki je padla na Ilirošimo. te, hi tak naboj padel na Trst, bi povzročil stokrat več žrtev, kot strahotno bombardiranje 10. junija 1944. Belgija, Danska in Norveška nočejo takih oporišč. V Nemčiji in Franciji imajo mnogo pri. držkov. Kanada, Islandija in druge dežele hočejo pogajanja. Naša vlada pa nima nikakib pridržkov ; kaže največje razumevanje za ameriške zahteve in je pripravljena dati italijansko zemlje za oporišča. Celo tako med socialističnim in kapitali stičnim svetom, se bodo tudi Trstu odprle nove perspektive. Vojne so naš največji sovražnik. Dovolj je bil napad na Egipt, napetost na Srednjem vzhodu in že je Trst občutil posledice. Vemo tudi, da «železna zavesa», ki so jo postavili Američani in njihovi hlapci onemogoča, da bi Trst lahko izpolnil svojo vlogo do naravnega zaledja. Vojna ni neizbežna. Ogromne sile nasprotujejo vojni in ena izmed teh je borba narodov v deželah, kot > Italiji, * vlado, na, obrtniki, trgovci, intelek Inaici, socialisti, demokratje, li beralci, vsi se borijo — negie-de na politično pripadnost ali veroizpoved — za prenehanje jedrskih poskusov, za nenapadalni pakt med obema blokoma, za prenehanje hladne vojne, za pospeševanje trgovskih in kulturnih -izmenjav. V Italiji se vedno bolj krepi ljudsko gibanje proti postav, ljanju oporišč za ameriške izstrelke, za atomsko nevtralnost, naj se vlada ničesar ne obveže, predno ne sliši ljudskega mnenja, ki naj se izrazi preko referenduma. Tržačani ge moramo udeležiti plemenite bitke z vsemi našimi silami. Vojna je naš sovražnik. Hočemo živeti v svetu miru, kjer naj različni socialni sistemi tekmujejo v razvijanju znanosti in tehnike za miroljubne cilje in dokažejo «vojo premoč v socialnem napredku, razvoju kulture in umetnosti, v jamčenju njihovemu ljudstvu blaginje in srečnega življenja. VITTORIO VIDALl m ajništvo Avtonomne tržaške -L federacije KPI je na sestanku, ki je bil 20. januarja proučilo položaj, ki se je ustvaril po uradnem sporočilu vladne oblasti, katera potrjuje odložitev vo. litev za nov občinski svet v Trstu. Pismo podprefekta Macciottc, sporočeno javnosti v nedeljo 19. t. m. ie v bistvu odraz stališča, ki ga je med svojimi vestmi krajevna in-formacijska agencija KD. Agen. eija je podčrtala, da mora vladna oblast zagotoviti «bistveno spoštovanje zakona, bolj kot formalno» in omenila tudi «vre-menski činitclj», potrebo, da ose tržaške volivce ne kliče prr. pogostoma na volitve» ter večkrat poudarila, da mora vladna oblast «upoštevati» te činiteljc in zato odložiti volitve. Sedaj izhaja, da je podpre* fekt, ne da bi jih izrecno navedel, upošteval te činiteljc, ki jih jc samovoljno označil kot « prvenstvene razloge javne koristi». Taka podrejenost stališča vladne oblasti stališču stranke relativne večine, je posledica špekulacije za izključno strankarske koristi in je v nasprotju z osnovnimi potrebami mesta, je nedopustna in jo je treba energično razkrinkati. Tajništvo Avtonomne tržaške federacije KPI je odločno pro. testiralo proti takemu nevzdržnemu stanju in je sklenilo, da bo naslovilo apel na vse prebivalstvo. Obenem poziva federacija vse partijske organizacije, tovariše in tržaške demokrate naj se mobilizirajo za šir. šo in energično protestno akcijo s katero se zahteva takojšnje volitve, da bo dobilo mesto svoje izvoljeno predstavništvo in da preneha škodljiva in nedemokratična komisarska uprava. ♦ Resolucija tajništva naše federacije kih razpravljala o problemu mobilizacije partije za čustvu onraz stansca, or£,aniziranje volilne kam- 15. januarja iznesla . XT , panje. Na prvem sestanku je predsedoval tov. Millo, na drugem pa tov. Pirc. Glavno poročilo je imel sekretar federacije tov. Vittorio Vidali. Po poročilu sekretarja se je razvila plodna diskusija, v katero jc poseglo večje število članov federalnega komiteja in kontrolne komisije. Kot zaključek diskusije sta federalni komite in kontrolna komisija sklenila, da sc skliče za 2. februarja teritorialna partijska konferenca za politično in organizacijsko impo-stacijo volilne kampanje. Sklenila sta tudi. da se pošlje vsem sekcijam pismo, v katerem so v glavnih o-brisih navodila in naloge, ki jih ima partija v vidiku volilne bitke. Pismo objavljamo v celoti na u-vodnem mestu druge strani. Na prvem zasedanju sta federalni komite in kontrolna komisija odobrila apel na vse tovariše v zvezi s posebno kampanjo rekrutacije za partijo in komunistično mladino, ki je bila organizirana na čast 37. obletnice ustanovitve Komunistične partije Italije. Na drugem sestanku so člani obeh organov odobri, li resolucijo o zadevi C.R. D.A. in Arzenala, v kateri pošiljajo bratski in borbe, ni pozdrav tržaškim kovinarjem tik pred začetkom pogajanj v Rimu. 2. februarja teritorialna konferenca KP TTl ederalni komite in fe-deralna kontrolna komisija sta na dveh sestan- V dolinskem okraju se je vpisalo 25 zena Kako brani KP pravice Slovencev Karel Šiškovič - Mitko: pravzaprav glede akcije naše partije v korist narodnih manjšin sploh in Slovencev še posebej, bolj kot besede prepričujejo dejstva. Dejstva pa govorè, da so se komunisti od nastanka svoje partije zavedali, da ni revolucionarne, socialistične akcije brez borbe v obrambo narodnih manjšin, brez borbe za njihove teptane pravice, brez konkretnega vsakodnevnega boja za uresničenje zahtev narodnih manjšin. Menim, da so se komunisti, člani KPI, tega stalno zavedali in da so v tej smeri tudi dosledno delovali. Ne da bi se začeli spominjati vse zgodovine boja KPI v okviru njenega socialističnega programa, dovolj je, da se spominjamo vse povojne akcije KPI in do lanskega leta tudi KP TO za dosego tistih pravic, ki jih je Slovencem nasilno odrekal fašizem. Sedanja borba KPI za spoštovanje republiške ustave in Posebnega statuta, za uresničenje deželne avtonomije, za uzakonitev slovenskega solstva, proti še trajajočim šovinističnim izbruhom fašističnih pobeljenih grobov je najboljši dokaz, da je KPI verna nadaljevalka ne samo Leninovih načel borbe za odpravo vsakršne narodnostne diskriminacije, pač pa tudi tistih njenih najboljših sinov, ki so se proti fašizmu in za svobodo narodov borili v Španiji, v Julijski krajini in tudi v Jugoslaviji. Danes, ko gleda velik del Slovencev v Italiji z zaupanjem v KPI, je naloga komunistov, da se zavzamejo za enotne nastope, ki naj s podporo italijanskega življa omogočijo dosledno spoštovanje mednarodnih obveznosti in republiške ustave, za do-sego urejenih razmer v obmejnih predelih vzhodnih meja Italije. Prepričani smo, da je za Slovence nadvse važno, da se zavedajo, kdo je tisti, ki bo znal zastopati njihove interese ob vsakem trenutku in ob vsaki priliki. Preteklost in sedanjost izpričujeta, da so to komunisti. Dušan Lovriha: 5e v Preteklem stoletju, ko je večiiut človeštva živela v pogojih socialnega in narodnega zatiranja, se je dvignil glas prvih bojevnikov za osvoboditev narodov iz verig suženjstva, v katere so jih vklenili takrat ostanki fevda-lizma in nastala buržoazija. Glas po osvoboditvi je postal nato geslo: «Proletarci vseh dežel, združite se/» Smisel tega gesla si je marsikdo tolmačil, kot izključno združitev za izvojevanje revolucije. V resnici je to geslo vedno vzpodbujalo prija, teljstvo, spoštovanje, spoznavanje in sodelovanje med raznimi narodi. To geslo je vlilo poguma, volje in gotovosti v zmago za osvoboditev nacionalno zatiranih narodov. k se komunistične partije so si ob svojem nastanku osvojile navedeno geslo in ga u svojih zgodovinskih borbah proti zatiralcem narodnih pravic razvile v znanstveno teorijo nacionalnega vprašanja. Razne partije so v praksi popolnoma rešile nacionalno vprašanje in uničile nacionalno mržnjo in zatiranje. A aia partija, ki še nima oblasti v rokah, da bi lahko popolnoma rešila to neogibno potrebno vprašanje, pa se je vedno — v preteklosti in sedanjosti — z vso odločnostjo borila za narodne pravice slovenske skupnosti; vzgajala je bratstvo in čim tesnejše sožitje med Slovenci in Italijani. Odločno se je partija zavzemala in se vedno zavzema za priznanje vseh pravic Slovencem v Italiji ter protestira proti neštetim krivicam, ki se še ponavljajo na škodo slovenske skupnosti. Rudolf Wilhelm: J(ot delavec sem že v mladih letih poskusil na lastni koži krivice, ki se godijo delovnemu človeku, bodisi iz socialnega kot tudi nacionalnega vidika. Kmalu se spoznal, da je bila Komunistična partija že takrat — še pred nastankom fašizma in pozneje — edina sila sposobna voditi borbo ljudstva za socialne in narodne pravice. Kot star član KPI sem imel nešteto prilik spoznati, kako so se italijanski in slovenski komunisti vedno skupno borili ne samo za socialne, marveč tudi za narodne pravice Slovencev, ki jih je fašizem zatiral. Še danes je po mojem mnenju KPI najdoslednejša v borbi za splošne in narodne pravice tu živečih narodnosti. Zato apeliram na vse delavce, Slovence in Italijane, naj se vpišejo v KPI za dosego še večjih uspehov na socialnem, narodnostnem in političnem področju. »Stran 2 DELO 25. januarja 19|$ POLITIKA IN GOSPODARSTVO Kako mobilizirati vso partijo za volilno kampanjo .i-a federacija je te dni raz-poslala vsem sekcijskim komitejem phmo, ki ga objavljamo v celoti, i katerem so navedene smernice za mobilizacijo vse partije v vidiku bodoče volilne kampanje. Čeprav je pismo namenjeno sekcijskim komitejem, je koristno in potrebno, da ga pazljivo prečitajo in proučijo vsi člani partije, da bodo lahko dali čim večji doprinos v volilni bitki. Dragi tovariši ! Federalni komite in federalna kontrolna komisija sta na sestankih 11. in 16. januarja razpravljala o mobilizaciji partije za organiziranje volilne kampanje in sklenila poslati vsem vodilnim komitejem sekcij to pismo, ki nakazuje v izvlečku smernice in navodila za delovanje partije. Tovariši so vabljeni, da nemudoma skličejo vodilne komiteje za razpravljanje o niže navedenih točkah. Po diskusiji naj javijo federaciji kako mislijo delati za uresničitev nalog, ki stoje pred vso partijo. 1. Osnutek volilnega programa KPI fki sta ga objavila « finità» od 12. januarja in «Delo» od 18. januarja in bo ponatisnjen v posebni brošuri ) je osnovni dokument za vso našo akcijo. Osnutek je treba kar največ popularizirati preko splošnih ljudskih skupščin ali skupščin po kategorijah, zato da se razpravlja o njegovih osnovnih točkah, da se zberejo mnenja, predlogi in popravki za sestavitev dokončnega besedila programa. Koristno bo poslati osnutek programa osebnostim iz političnega, kulturnega in gospodarskega življenja in organizirati v vseh sekcijah, ki imajo svoj sedež, konference z debato o osnutku programa ali o njegovih osnovnih točkah, v zvezi S tržaškim položajem. 2. Borba za mir, proti zgraditvi izstrelišč za atomske izstrelke, za politiko atomske nevtralnosti, je naša osnovna nalo ga, ki označuje vso našo volil no kampanjo. To borbo je trt ha pospešiti in še bolj podčrtati nerazrušljivo povezavo med akcijo za mir in borbo za obnovo Trsta. Z ozirom na dejstvo, da je Trst obmejno podro. čjc zaradi svoje luke središče mednarodnih trgovskih izme. njav, je naše ozemlje še najbolj zainteresirano za politiko, ki , naj doprinese k pomiritvi in j mednarodnemu sodelovanju. Od . % Pismo federalnega komiteja vsem partijskim sekcijam S Partijski aktivi na podeželju liki lisle in sicer za ra di m o rentnih nadomestitev. 7. Temeljno vlogo ima v tej i Je1« pravilne uporabe . vseh bitki naš tisk, posebno «l’Unità» s11- : predstavniki J iste, skrutinatorji I itd.) v c ilju dobre razdelitve in naša dva tednika. Potrebno je največje prizadevanje, da se poviša razprodaja in število raz-la.šalcev. Za to delo je treba za-lolžiti vse aktiviste in voditelje er izkoristiti izkušnje iz izreci 12. Dne 2 februarja bo teritorialna konferenca, na kateri bo predloženo poročilo o imposta, el ji volilne kampanje. Potrebno je, da se sekeijski komiteji zanimajo za udeležbo na konic- Pred 34 leti je umrl V. L LENIN Ob 37 obletnici ustanovitve -.ega širjenja, ki je bilo 19. ja- j renci vseh tistih tovarišev, ki auarja. Naš tisk. ki ga je treba j f,otl° povabljeni in da se pri-širiti v vseli volilnih sedežih, | pravijo za diskusijo na osnovi e treba smatrati kot naj važne j- , ie orodje za razgovor z družinami. z volivcem, za podrobno delo. Vse to zadolžuje uredništva, da izboljšajo vsebino listov, organizirajo širše sestanke uredništev in se posvetujejo z bralci n raznašale!. 8. Prvi pogoj, da se bomo lahko lotili zapletenih in številnih nalog bitke, kot so politične volitve, je okrepitev partije v vseh njenih organih in ojačanje njihovega delovanja i mobilizacijo vseh članov. V razvoju politične pobude tovarišev v njihovi celici, sekciji, v njihovi aktivni in navdušeni u-deležbi pri delu, se ocenjuje politična usmeritev, pristanek na linijo partije, sposobnost razumevanja in uresničitve te linije v akciji. 9. Volilna kampanja zahteva močno partijo, sestavljeno iz vedno večjega števila članov. Za. to moramo pospešiti kampanjo rekrutacije za partijo in komunistično mladino s tem. da izpopolnimo in razširimo načrte, ki so bili sestavljeni za rekrutacijo na čast 37.obletniee KPI. Posebno pažnjo je treba posvetiti rekrutaciji večjega števila žena za partijo. 10. Tajništvo federacije bo vodilo politično in organizacijsko volilno kampanjo. Vsaka sekcija bo morala sestaviti svoj načrt za volilno kampanjo. Zato je koristno, da se čimprej sestane sekeijski komite, ki naj povabi tudi najboljše aktiviste. Sestanka se bo udeležil tudi član tajništva ali vodilnega komiteja federacije. 11. Že sedaj morajo začeti sekeijski komiteji s skrbno izbiro kadrov in aktivistov za take politike je odvisen razvoj našega gospodarstva. 3. Naša federacija bo poslala se sklicujejo na socializem demokracijo ter jih povabila naj razpravljajo in predi program za bodočo zakonodaj no dobo in sicer na osnovi šti rib točk, ki so navedene v zaključnem delu volilnega programa KPI. Omenjeno p čjim številom državljanov, po- katerim bo pismo poslano. 4. Naša kampanja za p< ene volitve je povezana s pospe- to imajo sekcije in celice važno vlogo v organiziranju ljudskega protesta proti Krščanski demokraciji, ki hoče odložiti upravne volitve in s tem poslabšati gospodarski položaj mesta, ki ostane tako še nadalje brez svojega predstavniškega organa. 5. V teku volilne kampanje moramo ojačati socialistično propagando, popularizirali n-spebe in pridobitve ZSSR in socialističnega sveta, podčrtati vlogo socialističnega sistema in ZSSR, ponovno potrditi naš proletarski internacionalizem ter bratstvo med Slovenci in Italijani. 6. Najbolj nujna naloga seda. nje faze volilne kampanje je ustanovitev s strani sekcij odborov volilnih sedežev, tako da lahko začnemo takoj s političnim in propagandističnim delom, od sedeža do sedeža in sicer na osnovi seznamov voliv. cev. Sekeijski komiteji so že prejeli brošuro z vsemi navodili in začeti morajo delo z največjo prizadevnostjo. Istočasno razna področja delovanja (pro- pagandisti, raznašalci tiska, čl a-ni odbora volilnega sedeža, točk, ki so bile že sporočene sekcijam. 13. Za kritje izrednih 'trukov. ki so potrebni za volilno kampanjo, je bil administrativ, ni odsek federacije pooblaščen organizirali kampanjo nabiranja prispevkov. V sekcijah, naj sc postavi tudi to vprašanje, proučijo naj sc razne pobude, da se bomo lahko približali čim večjemu številu državljanov, ki so pripravljeni finančno podpreti našo volilno kampanjo. It. Federalni komite in kontrolna komisija sta poverila taj. ništvu nalogo, da organizira partijske aktive v Trstu (ki je že bil), Miljah, Dolini, na Opčinah, v Nabrežini in drugje, kjer bo tajništvo smatralo za potrebno. Aktivi služijo za mobilizacijo vse partije in da se častno pripravimo za bodočo volilno bitko. 15. Federalni komite in kontrolna komisija toplo apelirata na vse tovariše, predvsem na sekcijske komiteje, naj se z vsem svojim navdušenjem, iniciativo in sposobnostjo zavza mejo za izpolnitev nalog, ki jih postavlja volilna kampanja. Izkoristijo naj vse sile, mobilizirajo naj okrog sebe nove energije. Vedno morajo imeti v vidiku. delati na podlagi političnih in organizacijskih načrtov, ki jih je treba sproti pregledati in prilagoditi potrebam, ki se bodo pojavljale v teku volilne bitke. 16. Kar se tiče naše liste kan. didatov, sporočamo, da bosta federalni komite in kontrolna komisija predložila imena v primernem trenutku, kot je predvideno po statutu partije in d« bodo za mnenje vprašane tudi sekcije. Bratske pozdrave Federalni komite Komunistične partije Italiji2 sìra.raittiTiiwtHrtfirKrasM m e.. (Itti .ge proslav la 37. obletnica ustanovitve Ko-immistióne': partije Italije. Tržaški komunisti federalna kontrolna komisija 21. januarja je poteklo 34 let odkar je umrl V. 1. Lenin, veliki tvorec. Boljševiške partije in revolucije. Ob lej priliki objavljamo kratek odlomek iz Leninovega članka, ki ga. je pod naslovom «Nazadnjaška Evropa in napredna Azija» objavila moskovska «Pravda» 31. ( 18.) maja 1913 : .Ta primerjava se zdi paradoksna. Kdo ne ve, da je Evropa napredna, Azija pa zaostala ! Toda v besedah, ki smo jih vzeli za naslov tega članka je bridka resnica. V civilizirani in naprédni Evropi z njeno sijajno razvito tehniko, z njeno bogato vsestransko kulturo in ustavnostjo, je nastopil zgodovinski trenutek, ko gospodujoča buržoazija iz strahu pred naraščajočim in čedalje močnejšim proletariatom podpira vse, kar je nazadnja- škega, odmirajočega, srednjeveškega. Odmirajoča buržoazija se povezuje z vsemi preživelimi in odmirajočimi silami, da bi ohranila omajano mezdno suženjstvo. V napredni Evropi komandira buržoazija, ki podpira vse, kar je nazadnjaškega. Kolikor je dandanes Evropa napredna, ni po zaslugi buržoazije, temveč kljub njej, kajti edino proletariat čuva in širi neizprosno sovraštvo do nazadnjaštva, divjaštva, privilegijev, suženjstva ip poniževanja človeka po človeku. V «napredni» Evropi je napredni razred samo proletariat. Živeča buržoazija pa je pripravljena na vsa divjaštva, zverstva in zločine v objrambi propadajočega kapitalističnega suženjstva. V . Aziji vsepovsod raste, se širi in krepi mogočno demokratično gibanje. V Aziji buržoazija še koraka z ljudstvom proti reakciji. Stotine milijonov ljudi se prebuja k življenju, k luči, k svobodi. Kakšno navdušenje vzbuja to svetovno gibanje v srcih vseh zavednih delavcev, ki vedo, da pot h kolektivizmu vodi po demokraciji1 Kakšne simpatije dó mlade Azije navdajajo vse poštene demokrate! Kaj pa «napredna» Evropa? Ta Evropa ropa Kitajsko in pomaga sovražnikom demokracije, sovražnikom svobode na Kitajskem! proslavljamo' zgodovinsko obletnico z veliko kampanjo rekrutacije, v kateri sekcije in celice tekmujejo druga z drugo: proslavili jo borno jutri dopoldne z velikim zborovanjem poslanca tovariša Giati-earla Pajette v kinu «Arcobaleno» in popoldne z manifestacijo v Sv. Križu; proslavljamo obletnico s pripravljanjem naše partijske organizacije za veliko volilno bitko, s populariziranjem osnutka volilnega programa KPI. ki je tudi naš program in okrog katerega bomo razvili široko diskusijo. Letos sovpada obletnica ustanovitve partije — ki še je. in se bo se proslavljala v na ih sekcijah, na praznikih razdelitve .izkaznic in skupščinah z začetkom velike volilne bitke. Od izida le bitke je odvisna tudi rešitev osnovnih tržaških problemov. Zato pravimo delovnim ljudem in vsem demokratom našega ozemlja: če boste na bodočih političnih volitvah volili za KPI in njen program, boste dali s tem odločilen doprinos za stvar gospodarske in socialne obnove Trsta. Gramsci je označil zgodovinsko stališče Komunistične partije p roletarsko gibanje se v seda. nji fazi nagiblje k izvajanju revolucije v organiziranju materialnih stvari in fizičnih sil ; značilne poteze tega ne morejo biti čustva in strasti, ki so razširjene med množicami in podpirajo njihovo voljo ; značilne poteze proletarske revolucije se lahko poiščejo samo v partiji delavskega razreda, v Komunistični partiji, ki obstoja in sc razvija, ker je disciplini- rana organizacija volje za ustanovitev države, volje za proletarsko sistemizacijo ureditve obstoječih fizičnih sil in za postavitev temeljev ljudske volje... Kakšno silo razširitve bodo lahko dobila čustva delavca, ki sklonjen nad strojem ponavlja skozi osem ur vsak dan svojo profesionalno kretnjo, ki je monotona kot prebiranje zaprtega kroga rožnega venca — ko bo postal «dominatori), ko bo po- > - ■ ■ : ■ ■ j 7 3 ANTONIO GRAMSCI, ustanovitelj KPI stal •mera socialnih vrednot? Ali ni čudež že samo dejstvo, da je delavec sploh še sposoben misliti, čeprav mora delati ne da bi vedel kako in zakaj je la njegova praktična dejavnost? Čudež delavca, ki si dnevno pridobiva svojo duševno avtonomijo in svojo svobodo graditve po svojih idejah, boreč se proti utrujenosti, dolgočasju in monotonosti kretnje, ki se nagiblje k mehanizaciji in torej ”Vse žene bi se morale vpisati v partijo, ker je naša pot samo ena - pot KP” Qbjavljamó članek tovarišice Vere Žužek.JValderstein, c katerem govori o pomenu pridobivanja novih članov za partijo, predvsem pa o dragocenih izkušnjah, ki si jih je nabrala, ko je v Ricmanjih in Logu sku. pno s tovarišico Marico Pescatori v nekaj urah vpisala v par-j tijo Ib žena. ♦ Nekaj zanimivih izjav in izkušenj iz rekrutacije v Ricmanjih in Logu va riše v, ki so bili na zadnjih volitvah sknitinatorji in saatop-1 Obračun upravnega delovanja sekci » Kamoania ČLANARINA 1957* Kampanja SEKCIJE prispevkov za VI. kongres v Mesecu komunističnega tiska podporne znamke 1957 Odstotek plačane članarine Povprečni znesek plačane članarine podporne znamke 1958 * Cilji Nabrano Cilji Nabrano Cilji Nabrano Cilji Nabrano Sv. Vid 50.000 54.056 70.000 70.580 35.000 . 16-500 45 ~ 66 35.000 vuriel 50.000 81.500 180.000 213.334 70.000 44.550 71 149 70.000 71.500 Pratolongo .... 50.000 33.855 50.000 29.930 30.000 10.700 44 73 30.000 Barriera 100.000 100.008 100.000 100.335 28.000 22.000 61 65 30.000 32.000 Tomažič 60.000 55.530 80.000 72.345 30.000 34.900 54 76 35.000 / 36.000 Sv. Jakob . . . . 70.000 142.250 120.000 134Ì015 40.000 34.200 76 ' 65 " 40.000 41.000 Pončana 60.000 50.230 80.000 96.642 15.000 18.300 87 73 15.000 10.C00 Magdalena . . . Skedenj . . 50000 50.000 70.000 70.002 20.000 19.200 66 65 20.000 80.000 109.440 110.000 112 955 15.000. , 10.700 : 53 76 . . ' 2.000 Zgonik ..... 7.000 3.000 10.000 5.625 5.000 -N”;- a '.G. ■- ' 4.000 - v Dolina 4.000 .. ,v -vB:B 'j: 82 77 4.000 Boljunec .... Mačkovlje . . . 20.000 3.700 40.000 36.297 2.500 1.000 " : " 93 ; 94 2500 1.000 ' '. . v: Domjo 1.500. , 73 62 1.500 Milje 100 000 119.510 215.000 252.378 90.000 47.500 76 73 90.000 45.000 Sv. Marko . . . . 25.000 80.000 31.370 40.000 6.300 40 101 40.000 . : V Tovarna strojev . * 25.500 80.000 28.751 25.000 7:000 64 104 25.000 Arzenal .... , 10.000 50.000 7.660 20.000 2.400 72 101 20.000 ■:/A " ACEGAT .... 59.750 60.000 62,010 30,000 17.900 83 139 30.000 Iikaniček praznikov in pobud 80.000 94.471 152.000 400.539 • : ; : (-3 L. SKUPNO . • 1.194.000 1.297.427 | 2.000.000 2.200.100 sB . ■ . * Rezultati so nepopolni, ker se ie pobira-zastala Člaoaiina in se bo zaključilo okrog polovice februarja, medtem ka traja kampanja podporne znamke Ves leto. Izkušnje omenjenih tovarišic vredna, da me s tem obdarite?», kot tudi nekatere izjave žena, ki so pristopile rade volje v naše vrste, so najboljši dokaz, da trditev o obstoju širokih možnosti za pridobitev novih članov, ni prazna, propagandistična fraza, marveč konkretno dejstvo. Zato naj bo uspešno delo, ki sta ga tovarišici opravili v Ricmanjih in Logu vzpodbuda in kot vzgled vsem tovarišem, ša posebno tistim, ki še vedno trdijo, da v njihovem kraju ni mogoče vpisati v partijo nobene, ga člana. Pridobivati nove Člane ni težko Kampanja za pridobivanje novih članov za partijo je velikega pomena. Vsak član naše partije bi si moral zadati nalogo, da vpiše vsaj enega novega člana. To ni težko. Izkušnje so nam pokazale, da naše ljudstvo po vaseh’ visoko ceni in ljubi Komunistično partijo. V potrditev tega naj vam povem, da sem v par urah v Ricmanjih iri Logu vpisala v partijo 16 žena, ki so marsikaj dale skozi vso dobo in se niso nikoli uklonile, niti v najtežjih trenutkih naše borbe. To so žene, ki so vedno videle in vidijo v naši partiji vodnika borbe za nove uspehe. Nobena izmed teh se ni obotavljala ali postavila pridržke. Ke smo vprašale že priletno žeho, če želi postati član KP, je odgovorila : «Vse bi se morale vpisati, ker je naša pot samo ena, pot KP. Povem vam, da sem srečna ko lahko postanem član KP. Tako sem gotova, da bo ob moji smrti moja krsta ovita v rdečo zastavo.» Neka druga žena nam je dejala: «V prejšnjih nevihtah smo bile vedno trdno ob strani KP kot slovenski hrasti in obljubljam vam: naj piha veter ali burja, še nadalje bomo trdno vztrajale.» Vse žene, ki smo jih vprašale za vpis v partijo, so se nasmeh. . nile in ms vprašale: «Ali aem j čeprav dobro vedo, da naša pot ni posuta s cvetjem. Ponosne so, da so prišle v tako veliko družino, ki je družina delovnega ljudstva. Prav sedaj, ko proslavljamo 37.obletnico obstoja Komunisti, čne partije 'Italije, hočemo mi Slovenci praznovati s tem, da številčno okrepimo našo avtonomno federacijo, ki je v sklopu KPI. S tem hočemo dokazati, da smo ponosni, ker smo aktivni člani partije italijanskega delovnega ljudstva, partije, ki se je vedno borila za demokracijo, mir in enakopravnost. Ponosni smo, kot člani KPI, ker smo gotovi, da bo še nadalje branila in se borila za naše narodne pravice. p rdi I Pi !*' Soi tore levilo Urjev udi v 'plošn ■edvoi tostri Sfi" 3 b/av: Bo -■ trebi' '■Spi prav tilu j jilTl) ^Itier ‘Oženi Sovje: itupc “je i, Biulir Ji,, d: tčtpel “apre vzlm j Rib ]j slej »00 r i Bosti. 7 B braže II ve n hov ] vjctjd k uničenju notranjega živ nujen nja, ta čudež se orgariizirt Us*r’ Komunistični partiji, v vi V°J ” borbe in revolucionarne usj ritve, ki se izraža v Komuni čni partiji.... iH Orodje procesa intimne osvoboditve Komunistična partija je j d je in zgodovinska sila prof intimne osvoboditve, po k‘ rem postane delavec iz izv> valca miciator, iz množice stanc voditelj in vodnik, ke postane misel in volja ; f blikovanju Komunistične p*‘ je sc najde seme svobode, ki bo razvilo in popolnoma M rilo, ko bo delavska država ganizirala potrebne materia pogoje... ■ ■ ■ Ko stopi delavec v Kot nistično partijo, kjer so del» pri «odkrivanju» in «iznajdb» izvirnih načinov življenja, 1 cije prostovoljno sodeluje pri dej spod nosti sveta, kjer misli, pre< in , deva, ima določene odgovol ùvee sti, kjer je ne samo organizi pa d marveč tudi organizator - «ta. ii, da je sestavni del pred1 Rr straže, ki hiti naprej in vi' valnj ‘a sabo vse ljudske množic' štitu (Iz « Ordine Nuovo» Ija < L septembra 192(f drov, _________________________ J »Jih Zp i, nekaj Mati: Oborožiti se za bodoče borbe Okrepiti v tem trenutku našo partijo, pomeni oborožili se za bodoče borbe, ki jih bomo vodili na volilnem področju. Letos bomo imeli upravne in politične volitve. Na ta dogodek te pripravlja vsa krajevna in svetovna reakcija ; pripravljajo se vsi naši sovražniki, slovenski in italijanski. V vsaki borbi so se te sile vedno združile za svoj skupen cilj, to je borbo proti komunizmu, proti delovnemu sloju, proti Italijanom in Slovencem. Najboljši odgovor bomo dali tem sovražnim silam s tem, da bomo branili in volili za Komunistično partijo, zaščit-nico naših političnih, socialnih in narodnih pravic. Tiste, ki hočejo postavljati v dvom doslednost KPI v obrambi naših narodnih pravic in s tem dejansko potvarjajo zgodovinsko resnico, vabimo naj vprašajo za mnenje po slovenskih vaseh ; naj gredo méd naše ljudstvo in samo na ta način se bodo lahko prepričali, da je KP za nas Slovence najdoslednejši branitelj in čuvar naših narodnih pravic. Vera Zuiek-Walderstein vsakogai "S 5 »«jej dela' šol. «Poslala sem svoj sinčka po kilogram jabolk, '— ste mu jih pa dali le tri čel1 Trgovec: «Moja tehtnica točna. Ali ste poskusili, dr V gospa, stehtati vašega sina?» Q e ♦♦♦ «Kako pa vi imenujete: stvar?» vpraša gost nataka1 a J fi-li to čaj ali kava? Ima n‘ reč okus po petroleju!v ; aČe diši po petroleju.» .vii vori uslužni natakar,, «tè Oj ib ma ber krat riga: loba B‘al( ubij vam jamčim, da, je. kava. 1 čaj namreč diši po pomijah : ♦♦♦ V pisarno glavnega uredi1 nekega ameriškega lista prè vsa razburjena tajnica in z»> či: «Ravnokar je Chicago ‘ Avti ročil, da je bil na smrt obsof r‘'s razbojnik Sexton v zadnjem 1 'n‘u nutku poniiloščen. Mi pa obl 1,1 1 Ijamo jutri na celi strani čM ju p o njegovih poslednjih trenti» na električni stolici. Stran jt natiskana.» Urednik se za trenutek j misli, nato pa odgovori : f' kaj se pa razburjate? Na l strani bomo objavili vest: « h bojnih Sexton poniiloščen. , lajte na tretji strani, kaj 6‘ mu zgodilo v nasprotnem ; 2ači je z ‘lari 'ker Bas kom Loči vedi ♦♦♦ Mati pregleduje z malim, nezkom album fotografij, /»■ pri neki sliki vpraša: «Ali, kdo je ta mladi mož z bujt1 lasmi, malimi brčicami in 1 brade?» j «Ne vem.» odgovori Jane> «Pa to je tvoj oče, sind «A tako,» se začudi, Jane* «Kdo pa je potem plešasti z brado in velikimi brki, &1 vi z nami?» kult it ti Vedr tirk ‘tuje Pari Ulne oh tudi na : ,v"t Utnc r>or KULTURA IN ZNANOST -h— Uzobra odi w r 'N Izkušnje ževanja odraslih v Sovjetski zvezi rdi t; v znanega ameriškega profesorja Libbyja, da viali Sovjetska zveza ogromne na. ‘ore v to, da usposobi veliko evilo ... znanstvenikov in inir-irjev 'in' da se to logično kaže Udi v znanstvenih uspehih in v Plošnem napredku dežele, je cdvomno resnična. Te napore lustrini jo tudi naslednji podat; ti': ined ie m ko v Združenih državah Amerike usposobijo le-lflp $138 inženirjev na 1 milijon »rebivnistva, naraste ,lo število Sovjetski zvezi na. 515. Cera v je Sovjetska zveza po štetju prebivalstva le za eno tre-jfiio večja od Združenih držav Itnefike; ima gotovo trikrat več nženirjev. Zn'anstvenÒ delo v ?9vjetski zvezi tudi višje cenijo, ikupnost .mu daje višje prizna-je jn ga materialno bolje sti-ulira in to. usmerja mlade ljudi, da se odločijo za ta poklic. [Uspehi tega prizadevanja danes z»prCpaščajo ves svet in Obujajo zaskrbljenost pri mno-šib ljudeh na Zahodu, kr so do-dej podcenjevali, ustvarjalno '•toč in sposobnost sovjetske zna-''(isti. ■''krh za stalno rast in izobraževanje strokovnih in znan-s,Venih kadrov pa ni dala uspe-btiv le v neslutenih dosežkih so. 'jetske znanosti, ampak jih sre. i žir ^djemo na vsakem koraku v in-rizirt dustriji in kmetijstvu. Nagel raz. v viV°.i industrije, uvedba mehaniza. e usi1 munì V' teh večernih šolah študira tisoče zaposlenih delavcev in nameščencev, ki doslej iz kakršnih koli vzrokov niso mogli dokončati redne šole ali pa si žete povišati svoje strokovno znanje. Organizacijska struktura. učni načrti in programi teh šol so v glavnem isti kot v red-nih šolah, le da je študij v šolah za delavce nekoliko dolgotrajnejši. Najbolj razširjene šole za odrasle v podjetjih so sedem le tke, Te obiskujejo vsi listi delavci, ki nimajo osnovne predizohrazbe, pa želijo nadaljevati študij na devetletki, na tehnikumu ali na inštitutu. Po končani sedemletki delavec lak. ko nadaljuje študij v večerni dcsetlelki ali tehnikumu, kjer traja izredni študij štiri leta, redni pa tri. Kdor je dokončal devetletko, lahko prestopi v četrti letnik tehnikuma ali v prvi letnik inštituta univerze, kjei traja študij za izredne slušatelje šest let. Prehod na inštitut jr možen tudi 'po končanem tehniku mu. Vse Sole za izredne slušatelje vzdržuje država iz svojega proračuna. Prosvetne oblasti izdajajo programe, učbenike in o-drejajn predavatelje, ki po posameznih podjetjih vodijo tečaje in seminarje za pomoč pri in- kalnih podružnic, da bi čiriiveč delavcev šlo v šole, pa tudi med delavci je ta težnja zelo velika Samo v tekstilni tovarni ir Roza Luksemburg» v Kijevu, kjer je zaposlenih 2000 delavcev — pretežno žena, obiskuje večerne tečaje nad 500 zaposlenih. V tovarni traktorjev v Ilarkovn. ki zaposluje 29.000 delavcev, študira v devetletki 700 mladih delavcev, na tehnikumu nad tisoč in na tehničnem inštitutu 380 delavcev. Tako veliko »krh za izobraževanje delavcev narekuje hiter razvoj tehnike, ki podjetja prisiljuje, da sama vzgoje kader za svoje potrebe. Vzporedno z večernimi šolami organizirajo v vseh podjetjih tudi redne strokovne tečaje, ki trajajo od enega leta do dveh (po težini posla), v kate. rih se mladi delavci usposabljajo Za delo na delovnem mestu. Šele izpit po opravljenem tečaju dà delavcu določeno kvalifikacijo, po kateri sc mu potem določi višina prejemkov. Na ta način ima sleherni delavec ne-omejeno možnost stalno izpopolnjevati znanje in dosegali najvišje kvalifikacije. Iz vrst najboljših delavcev raste kader visokih strokovnjakov in znanstvenikov, ki presenečajo svet s svojimi uspehi in uspešno spreminjajo svojo deželo v visoko razvito industrijsko državo. TILKA BI AHA (Iz glasila k Sodobna pota » št. ui) Priprave za svetovno razstavo v Bruslju tj Bruslju bo letos od 17. a-' p rila do 31. oktobra velika svetovna razstava, katere se ho udeležilo Sl držav. Razsta višenj prostor obsega okrog dva milijona kvadratnih metrov prostora in na njem razne države in Belgija sama, že z vso naglico gradijo svoje velike in moderne paviljone. N-kateri paviljoni so že skoraj dograjeni in med uajvečji-mi sta paviljona Sovjetske zvene in ZDA. Francoski paviljon «e je pri gradnji porušil in kot poročajo, je pri tem nekaj delavcev žal izgubilo življenje. tx ne 13. januarja t. 1. je prof. -Le Linus Paul ing izročil generalnemu tajniku OZN Ham-marsk joeldu resolucijo s podpisi 9235 znanstvenikov, ki zahtevajo takojšnjo ukinitev jedrskih poskusov, zaradi nadvse resne nevarnosti, ki jih za člove-dividualnem študiju. L prave j Jjvo predstavlja povečanje ra-podjetij so dolžne tem šolam dioaktivnosti. Podpisniki reso- Atom ”C 14” ograža obstoj človeštva preskrbeti prostore ter dajati K izobraževanju odraslih prispevajo tudi kulturni domovi, ki jih ima skoro vsaka tovarna in ki so prava središča za učenje in razvedrilo, kot je kulturni dom tovarne Džerdžinski v Stalingradu, ki ga prikazuje naša slika. a- \ c'je in moderne tehnike v go- določene olajšave slušateljem v i dej Spodarstvu je narekovala hitro | času njihovega študija (plačane dopuste in podobno). pre< in čim širšo usposobitev de-ovof lavcev, ki so prihajali iz vasi mizi Ha dokaj zahtevna delovna me- - s'g. pred Razen rednih splošnoizobraže-1 'sinih in strokovnih šol ter in-ižiet 'titutov. v katerih se usposab-ovof 'ju del bodočih strokovnih ka-92(f drov, so v Sovjetski zvezi v zad- ___aj'h letih uspešno razvili mre- izrednih oddelkov rednih šol , , Vseh stopenj. V vsaki večji to- CII varni, kolhozu in sovhozu denejo posebni oddelki šol za delavce kot podružnice rednih šol. stroj) olk. '----—:: Izpite polagajo vsi slušatelji pri rednih šolah in dobe po končanem študiju diplomo, enakovredno diplomi po rednem šolanju. Na ta način so v Sovjetski zvezi usposobili že nešteto svojih kadrov. Vsepovsod smo sre cavali ljudi, ki so danes na odgovornih mestih (obratni inže nirji, mojstri itd.), ki so svoje znanje pridobili z izrednim štu di jem poleg svoje zaposlitve. V vseh podjetjih se čuti velika skrb uprave podjetij in sindi lucije predstavljajo 44 dežel, od ZDA do Sovjetske zveze in med njimi je 37 Nobelovih nagrajencev. Zahteva po prepovedi atomskih poskusov tolikšnega števila resnih in vsega spoštovanja vrednih znanstvenikov je prav gotovo upravičena, kajti nihče ne more bolje od njih poznati stvarni položaj in posledice, ki hi še mogle nastati z neprestanim povečevanjem radioaktivnosti v ozračju. Zaradi tega je dobro, da se tudi preprosti človek skuša pozanimati in vsaj v glavnih obrisih spoznati nove ugotovitve znanosti, ki se ga od blizu tičejo. Nevarnosti so različne, in med njimi gotovo ni zadnja nevarnost, ki jo predstavlja «C14», in s katerim želimo v kratkem seznaniti naše bralce. Kot je znano, je med elementi. ki sestavljajo kozmično snov, tudi ogljik. Atomi tega elementa niso vsi enako sestavljeni. Nekateri vsebujejo 13 skrajno majhnih osnovnih delčkov, protonov in nevtronov, in to 6 pro. tonov in 7 nevtronov zbranih v središču atoma, ki mu pravijo jedro. Okrog teh so drugi postranski elektroni, ki pa v našem primero niso važni. Ta vrsta ogljikovih atomov je najbolj številna. Toda med temi so tudi drogi ogljikovi atomi, .ki vsebujejo 6 protonov in pa 8 nevtronov namesto 7 ; to se pra-vi, da je ta vrsta ogljikovih a- 9235 znanstvenikov zahteva prenehanje atomskih poskusov Poročilo Svetovnega odbora za javno zdravstvo bro ne sklada, zaradi tega niso trajna in prej ali slej se en nevtron spremeni v proton in tako nastane jedro, sestavljeno iz 7 protonov in 7 nevtronov ; tedaj nimamo več opravka z ogljikom, marveč z dušikom. Tako se ti elementi pretvorijo iz enega v drugega in s tem spremenijo tudi svoja kemična svojstva. Ta spreminjanja pa vedno spremljajo izžarevanja, ki so zelo škodljiva za človeški organizem. Dokler se pretvarjajo posamezni atomi, je to skoro-da neopazno, toda če se njihovo število pomnoži, tedaj nastane nevarnost nadvse resnih posledic za človeštvo. Učinki kozmičnega izžarevanja Ogljik C14 (to je tisti, ki je sestavljen iz 6 protonov in 8 nevtronov) se torej pretvarja v N14 ( dušik 14: 7 protonov in 7 nevtronov) toda to pretvarjanje traja zelo dolgo časa. Vendar pa so znanstveniki ugo. tovili, da bi atomi Gl4 že iz-ginili iz zraka, če sc ne bi ustvarjali novi, in sicer zaradi kozmičnega žarčenja, ki prispeva k nastajanju novih C14. Ker je pa kozmično žarčenje enakomerno in se leta dolgo ne spremeni, je tudi nastajanje C14 minimalno in ostaja v naravnih mejah. Znanstvenika Rafter in Fer-lomov sestavljena iz jedra s 14 | gueson, člana zavoda za znan-delčki. Takšen sestav se pa do- stvena in tehnična raziskovanja v Lower Huttu v Novi Zelandiji sta pa nedavno objavila rezultate svojega dolgoletnega sistematičnega raziskovanja in opozorila na nevarno naraščanje števila C14 v ozračju in rastlinstvu. Znanstvenika sta začela svoje delo v noventbru 1954 in sta od tedaj do leta 1957 sistematično analizirala 100.000 kub. metrov zraka ter pregledala nešteto drevesnih debel, listov in trave. Ugotovila sta, da je odstotek C14/C.13 v stalnem po-rastku in da je, do marca 1957 dosegel že 4,10 odst. v primerjavi s stanjem v začetku raziskovanj. Prisotnost G14 v rastlinstvu je h normalna» ker tudi rastline dihajo in pri tem vsrkavajo med drugimi elementi zraka tudi Gl 4. Ker je po naravnih poteh nemogoče, da hi ae število C14 tako povečalo, sta znanstvenika z gotovostjo ugotovila, da je ta pojav povezan z eksplozijami atomskih bomb, ki so v ozra. čju povzročile radioaktivne n-činke, katerih bi sicer ne bilo. Drugih razlogov za to nevarno naraščanje C14 tudi po ugotovitvah drugih znanstvenikov ni. Medtem je tudi Svetovna organizacija za javno zdravstvo predložila posebno poročilo o skrajno škodljivih vplivih jedr. »kih izžarevanj na človeški organizem, zlasti na zaplodnc žleze. Zaradi tega je tem bolj razumljiva zaskrbljenost predstavnikov znanosti in vsega človeštva in tem bolj upravičena odločna borba, da se jedrske eksplozije prenehajo. ► Kakšna presenečenja, pripravljajo velesile ? Jugoslovanski paviljon ho ludi kmalu dokončan. Širijo se govorice, da vsaka od večjih držav pripravlja za to priliko tudi posebna presenečenja, o katerih se pa še nič točnega ne ve. Pravijo le, da bo Sovjetska zveza pripeljala na razstavo sputnika v naravni velikosti in du ga ho baje izstrelila na razstavnem prostoru. Res ne vemo koliko je pri tem resnice. Amerikanci pa bodo baje postavili v središču svojega paviljona orjaško televizijsko anteno, ki ho obiskovalcem svetovne razstave prenašala televizijske sporede iz ZDA. Na skupnem razstavnem prostoru ho mogočen stolp «Aloni i j », visok 110 m. Predstavljal lio devet atomov molekule jekla, povečanih 186 mili ja rd-krat. Zgrajen bo iz kristala in V njem bo kolektivna razstava o mirnodobni uporabi atomske energije. Zanimiv bo tudi stolp «Eternit», zgrajen v obliki spirale, ki ho razkošno razsvetljen. Računajo, da bo razstavo ohi-skalo okrog 35 milijonov ljudi ali 175.000 dnevno. Zaradi tega so morali poskrbeti za primerna prenočišča in restavracije. Razen brez števila zasebnih stanovanj, ki so jih spremenili v prenočišča za turiste, so zgra. dili ogromen hotel, ki ho lahko sprejel 39.000 gostov ; na razpolago bo tudi velikanski prostor za taborenje več kot 50.000 ljudi ter primerni prostori za parkiranje avtomobilov. Dva kilometra od razstave so tudi postavili naselje montažnih hišic z najmodernejšim komfor-tom in obdano z igrišči. Tu bo prostora za 5.000 ljudi. Ravno tako so vse ceste in dohode razširili ter jih prilagodili potrebam povečanega prometa. Dve odpravi na južnem tečaju Angleška polarna odprava pod vodstvom znanstvenika dr. Fuchsa je prispela v ponedeljek zjutraj na južni tečaj. Ekspedicija je morala prehoditi 900 milj in je za to uporabila 56 dni. Na južnem tečaju je dr. Fuchsu čestital vodja novozelandske odprave Hillary, ki je pred tedni dosegel južni tečaj v droge strani. Zdaj bosta obe ekspediciji skupaj hodili v sme-ri od koder je prišel Hillary še kakih 1200 milj. Tako bo Fuchs prvi človek, ki je prehodil vso Antarktiko. Kratka zgodba o Harryju Belafonte ”kralju calypsa” t r ečkrat slišimo in beremo o v negativnih pojavih t> sodobni ameriški družbi, v kateri i-majo zlasti na mladino kvaren vpliv razni pojavi idolov, ki jih mlad Američan vidi v kakem pevcu ali filmskem igralcu. Ti pojavi se danes v Ameriki kar vrste in mladina se zdaj navdušuje za enega, čez nekaj časa pa prestopi prag trenutne slave že drugi. Tako je bilo za Marlon Branda, Jamesa Deana. Elvisa Priesleya, Yul B rentier ja in sedaj je že nekaj časa na vrsti popularni črnski pevec Harry Belafonte. Belafonte že več časa navdušuje ameriško publiko z novim plesom «cafypsom», ki vse dalje spravlja v pozabo a rock and roli» in še dosegu e.vropska tla. Harry Belafonte ni bil mnogo časa zmui v Evropi, sporni njamo se ga le lahko iz filmov «Carmen Jones» in «Otok sonca». Pri ameriški publiki pa slavi Belafonte kot interpret ca. lypsa. Izvor besede calypso ne zna nihče pravilno raztolmačiti ; ritem izhaja iz otočja Trinidad ter je prišel prav prek Belafon. leja v ZDA, glasb a, pa pripada folklori Zapadne Indije. Prvotno so se posluževali tega ritma črnski sužnji, da so si izmenjali sporočila in sicer v petju mešanega narečja, ki je zmes afriškega, francoskega in španskega jezika. Angleži so skušali prvotno zatreti calypso, a jim to ni uspelo. Calypso je nadalje navduševal črnsko sužnje na delovnih poljih in v tako zvonih er spomin Slovenščina nani čudovito pomaga, zato smo večkrat v službi tolmača. Oh prostem času si polnimo kovčke s ' igaretami in razno drobnarijo. V drugem nadstropju je bar in 'obakama, ki nas zalagata. Vstajati zjutraj s postelje je grozna stvar. Spimo zelo t'alo, le dobra hrana nas drži pokonci. Smo brez vsakršnih skrbi. Edino skrb imamo zjutraj, ko s* je treba izbrati listke za predstave in ko mislimo, ali nas °° ta večer čakalo dekle, ki smo ji določili sestanek. Torej, nič "bijanja živcev. To pot nas gre večina na srečanje z belorusko delegacijo. Avtobus nas pripelje do kluba neke kemične tovarne. Imamo res lep sprejem : množica, cvetje, godba, aplavzi... V tem klubu 'Hajo delavci res prijetno zatočišče Za razvedrilo po delu. Tu ie kinogledališče, plesna dvorana, bar, čitalnica, kadilna soha '1 polno sob za razne odseke kulturnega in športnega delovanja. Začasno je tu nastanjena beloruska delegacija. Prirejena nam Jo zakuska in ples. V dvorani slede potem govori, izmenjava '*aril, med katere je prišla v poštev zastava miru, delo deklet 'Vedenjskega krožka, kulturni spored. Pevski zbor in baleti "as seveda posebno navdušijo. Seznanim se z mladim delavcem, komunistom iz Minska, in z njim se prisrčno razgovarjava— ločitev je težka, a kaj ko čas tako hitro mine. V avtobusu Vedno pojemo in mahamo z rokami mimoidočim. Na zadnji postaji avtobusa 82 me čaka Nina Filipovna. ^*š cilj je seveda jiark Gorki. Moskva ima polno parkov, ki jih tu imenujejo «parki Vulture in počitka». Osemnajst jih je. Značilno za te parke to, da se v njih nahaja vse, kar je potrebne človeškemu raz-vedrilu : od kinodvoran in gost iln pa do športnih igrišč in ''•ricusa. Kdor hoče priti noter, mora kupiti vstopnico in to /|aje mestnemu sovjetu letno približno 10 milijonov rubljev, “arici so nekaj krasnega, zlasti v nočni razsvetljavi. Tu je •Unogo cvetja, vse je skrbno negovano. V Gorkega jiarku je 1 vhodu velika Leninova slika iz samega cvetja. Veliko je ,l"J' lepih vodnjakov in majhnih jezer. Zvečer gre v parke na tisoče meščanov. Navada je, da fantje kupijo dekletom šop Cvptja. zato je pred vhodom, podobnem Titovemu slavoloku, “"•ogo cvetličark... Najbolj znani parki sot Centralni park >0tV(. Sokolniki, park Rdeče armade, Izmajilovo itd- Ko se Drago Sedmak: Od Križa do Moskve (Vtisi udeleženca Moskovskega festivala) opolnoči vračam z Nino, podere nekega pešca. Prizor se rili zatisne celo sanjam... na Krimskem mostu avto v spomin in o tem potem 6. avgusta Q ilvano se je vrnil iz bolnice, odpeljali »o pa Ugola. Eden pride drogi gre. Azijska influenca se neverjetno širi, od azijskih delegacij pa ni nihče bolan. Zjutraj nam Pjotr sporoči: «Kdor bo zadnje dneve bolan ali bo zaradi bolezni preveč opešal, sc bo vrnil domov z ladjo iz Odese.» To bi bilo res lepo potovanje ! Saj si potem ogledamo polovico sveta. Sedaj bi bil zadnje dneve vsakdo rad bolan. À kdor si želi mrzlice je nalašč ne dobi. Vsako jutro prelistamo naš časopis «Festival», ki prinaša vesti in fotografije prejšnjega dne. «Morda sem tudi jaz notri,» reče vsakdo. V hotelski veži je na steno prilepljen stenčas s sporočili našega glavnega stana. Tu je naše zbirališče in vedno pravi direndaj. Jaz in Doro si ogledava dnevni spored. Vse je zanimivo, težko je izbrati. Pohitiva k avtobusu, ki pelje na srečanje z albansko delegacijo. Vtisi so vedno isti, vredno omembe pa je to, da je Doro zapel slovensko narodno, ki je Albance navdušila. Kosilo je za nas vedno prvenstvene važnosti. Kuharice vljudno kažejo na jedi, ki jih hočemo izbrati. Jaz pa se opogumim z besedami : «Pažalosta, sup, mjasa. kartoški, k urico...» na ostalo pa pokažem s prstom. Za današnji večer je na sporedu samo eno.: manifestacija za mir in prijateljstvo, katere se moramo vsi udeležiti. Vse drugo je odpovedano. Dolge kolone avtobusov brzijo proti središču Moskve. Potem korakamo in pojemo po ulicah do Velikega trga. Več stotisočglava množica je zbrana tu. Žarometi osvetljujejo ves prostrani trg. Tam daleč pred odrom gorijo bakle. Pred mikrofonom govori mlada Japonka; njeni starti so umrli pod atomsko bombo... Na belem platnu se odvija film o vojnih grozotah. Govorijo predstavniki mladine premaganih in zmagovitih narodov v z.adnji vojni : nikdar več vojne ! To je en sam klic, vsem razumljiv. Doro in jaz se pogovarjava z dvema mladeničema. Oba sta varil ca v neki tovarni. Pogovor se suče okoli te stroke in ker je tudi Doro varilec v ladjedelnici se ubijamo z iskanjem besed, kot pomik, ploskev, plin, jeklo itd. Malo z rokami, z usti in s svinčnikom, pa se dobro razumemo. Predstavita nam svoji de. kleti. Spremljajo nas do avtobusov. Sklenili smo trdno spoznanje in prijateljstvo... 7. avgusta -|-vtines se odpeljemo na ogled tovarne električnih delov «Za-U vod ATE-I». Sprejme nas ravnatelj in nekaj inženirjev. <^0 Vse, Moskovčane in udeležence festivala, je že od prvega dne zajela mrzlica zbiranja avto-grafov. Izjema niso bili niti simpatični moskovski stražniki. Skupaj vstopimo v dolgo sobo, sedemo za mizo in začnemo napadati ravnatelja z vprašanji. «Prosim, kaj izdeluje ta tovarna, koliko delavcev je v nji zaposlenih in kako je s plačami...?» Nekdo prevaja in ravnatelj stoje odgovarja : « N asa tovarna izdeluje električne dele za avtomobile, traktorje in temu podobno. Zaposlujemo skupno 5.000 delavcev, od teh 6 odst: pod 20. letom in 30 odst. žensk. Uslužbenci delajo 46 ur ledno. Srednja plača je 800 rubljev, najmanjšo 700 rubljev prejema 15 odst. delavcev, največjo 3.000 rubljev pa 20 odst. delavcev?» « Kako pa je z delovno pogodbo?» « Vsako leto delavci diskutirajo delovno pogodbo z ravnateljstvom. Prav danes bo n. pr. konferenca, ki bo pregledala rezultate te pogodbe. Konference se bo udeležilo 600 delegatov iz raznih oddelkov. V letošnjem šestmesečju je naša tovarna prekoračila plan in je zato dobila od sindikatov zastavo, ki jo vidite tamle v kotu. Najboljši delavci, ki presežejo načrt, do-bijo premijo v rahlih. To pot smo od sindikatov prejeli 250.000 rubljev, kar pride približno 400 rubljev na delavca.» «Koliko inženirjev ima ta tovarna?» «600 inženirjev in tehnikov. Inženir Bankovskaja. ki je tu r. nami. je izumila nov regulator teže 650 gr, dočim jc prejšnji tehtal 3 kg. Naša tovarna ima tehnično šolo, v kateri študirajo zvečer vajenci. Ta šola nudi vsako leto 90 specializiranih delavcev.» Ogledujemo si nekatere električne dele. Jaz seveda ne razumem nič. Ravnatelj pa po posameznih vprašanjih nadaljuje : «Tovarna ima svoj dečji dom in pionirsko igrišče ; vse zunaj mesta. Imamo polno organizacij : sindikate, partijo, kom-somol, športno in kulturno društvo s svojimi odseki za lovce, ribiče itd. Knjižnico s 26.000 knjigami redno poseča okrog 2.500 delavcev. Tudi svoj klub ima naša tovarna in svoj sanatorij v Ukrajini. Kosilo sc začne ob 11. uri. Počitnice trajajo od 12 do 30 dni z ozirom na zdrave ali nezdrave oddelke. Delovno normo določijo delavci na skupnem zborovanju. Ravnatelja imenuje pristojno ministrstvo...» Potem si ogledamo posamezne oddelke. Tovarna ni nova in nekateri stroji so še stari. Po zidovih so na stenčasih podatki o državnem planu, slike Lenina in Stalina ter sedanjih sovjetskih voditeljev in še gesla. V neki dvorani so nam priredili zakueno. Odidemo ob petju Internacionale. Zunaj dežuje... (Dalje prihodnjič) kazuje izbor sodobne slovenske umetnosti, pri katerem so zastopani slikarji grafiki in kiparji. S 45 slikami so zastopani slikarji : G. A. Kos. Stane Kregar, Vladimir Lakovič, Ferdo Mayer, Floris Oblak, Franc-Peršin, Marij Pregelj, Maksim Sedej, France Slana, Gabrijel Stupica in Marko Šuštaršič. Gra fiko s 35 deli zastopajo : Rikn Debenjak. Božidar Jakac in Marjan Pogačnik ; plastiko s 15 deli pa Stojan Batič, Zdenko Kalin. Karel Putrih, Jaka Sa-vinšek in Drago Tršar. Iz Pistole bo razstava prenesena v Livorno. Omenimo naj še, da so bili jugoslovanski predstavniki dragi dan gostje naše partije, PSI in CGIL. Tovariši so jim priredili par zanimivih obiskov, na katerih so imeli priliko spoznati življenje italijanskega ljudstva. Umetno ustvarjanje življenja "liroskovski dopisnik lista «Bal-timore Sun» je sporočil, da bodo sovjetski znanstveniki skušali umetno ustvariti življenje. S sputnikom bodo namreč poslali v vesolje temeljno snov živeče materije in jo izpostavili bombardiranju s kozmičnimi žarki. To bombardiranje bi mo. ralo povzročiti enake organske spremembe, ki so ustvarile življenje na zemlji pred milijoni let. , Sovjetski časopisi pa sporočajo, da bodo v Sovjetski zvezi v kratkem izstrelili umetne satelite, od katerih se bodo med poletom lahko odločile oklepne kabine in se potem spustile na zemljo v določenem kraju. Nekateri umetni sateliti pa se bodo lahko tudi sami spustili var. no na zemljo skupaj z vsemi napravami in potniki. PREJELI SMO: GALEB, list za mladino, leto IV, št. 3 • Trst. DOMACI P E O BLE MI II VESTI Načrti za gradnjo slovenske gimnazije so že odobreni Predsednik pokrajinskega sveta o letošnjem proračunu Ravnateljstvo CRDA se hoče maščevati nad 11 delavci Intervencije komunističnih svetovalcev ponedeljek se je sestal tržaški pokrajinski svet, na katerem je predsednik prof. Gregoretti poročal o letošnjem pokrajinskem proračunu, ki ga bodo podrobneje obravnavali na bodočih sejah. Letošnji pokrajinski proračun predvideva 1.453.537.000 lir dohodkov in 2.133.537.000 lir stroškov, kar pomeni, da beleži 600 milijonov primanjkljaja, ki ga bo kril vladni komisariat. Prof. Gregoretti je v svojem poročilu poudaril, da je leto« nji primanjkljaj kljub večjim izdatkom manjši od lanskega Do tega je prišlo, ker ima pokrajina letos večje dohodke in je soudeležena pri raznih državnih dohodkih. Pokrajinska u-prava je še vedno v velikih ti-nančnih težavah in se bo lahko finančno osamosvojila le ko bo ustanovljena dežela, v kate ri bo imela pokrajina gospodarsko in finančno avtonomijo. Prof. Gregoretti je med drugim poudaril, da bo pokrajinska u-prava uporabila svoja sredstva predvsem v socialne namene, pri čemer bo največ stroškov zahtevala umobolnica pri Sv. Ivanu. Glede 300 odst. dodatnega davka na zemljišča in kmetijske dohodke je dejal, da se jim je hotela pokrajina izogniti. loda nadzorna oblast ji je vsilila ta davek. Zato bodo pa dohodke iz tega davka uporabili za pomoč kmetijstvu. Prof. Gregoretti je. tudi pot v. dii prejem 180 milijonov, ki jih je vladni komisariat dodelil v okviru gospodarskega načrta in katere bodo uporabili za gradnjo novega šolskega poslopja za slovenske višje srednje šole, za katero so načrti že pripravljeni in odobreni. Šolo bodo začeli predvidoma graditi že letos. Na seji "je tudi predsednik obvestil svetovalce, da je prejel odgovor finančnega ministra na resolucijo pokrajinskega sveta s predlogom, da se omili davčni pritisk z ozirom na težko go podarsko stanje v tržaški pokrajini. Minister je sporočil, da prohčujejo prejete predloge. Glede nedavne intervencije tov. Toininza v obrambo 11 suspendiranih delavcev ladjedelnice •Sv. Marka je predsednik interveniral pri ravnateljstvu CRDA, ki je odgovorilo, da je delavce prijavilo sodišču in si pridržuje vso pravico odločitve glede suspenzije. Ravnateljstvo CR RA «e hoče torej .maščevati nad delavci za dogodke, ki jih je samo izzvalo, ko je odreklo izplačilo že zasluženih mezd. je zanimal kdaj bo posebna komisija, ki je imela proučiti vprašanje proste cone. predložila svoje zaključke pokrajinskemu svetu. Proučevanje traja namreč že preveč časa. Odbornik Delise je odgovoril, da bodo to vprašanje obravnavali, ko bodo prejeli dokumente o skupnem evropskem tržišču. Tov. WEISS pa je vprašal zakaj ne deluje komisija za deželno ustanovo ; na to je predsednik odgovoril, da bo začela spet delovati, ko bo prejela odgovor Trgovinske zbornice, ki je bila vprašana za mr-nje. Tovariš SIŠKOVIČ je interveniral ker v sklepu o podpori 120.000 lir šolskim blagajnam ni upoštevana podpora za slovenske šole. Prof. Gregoretti je odgovoril, da šolske blagajne, slovenskih šol niso predložile prošnje za podporo, kot so to storile šole. ki jim bodo pod-poro nakazali. Tovariš TOMINEZ je opozoril, da okrog sto pomožnih delavcev umobolnice še vedno čaka na izplačilo poviškov, ki jim pripadajo po poenotenju plač in vprašal čemu ta zakasnitev. Odgovorili so mu, da bo zadeva v kratkem rešena. Tov. Toininez je tudi predložil resolucijo proti 50 odstotnemu povišanju prispevka za hrano, ki ga plačuje bolniško osebje v n-mobolniei. O tem bodo razprav 'jali drugič. na nagrada v višini enomesečne plače. Na ponedetjski seji se je tudi oglasila fašistična svetovalka De Vecchi, ki je skušala v pokrajinskem svetu uprizoriti šovinistični izpad proti lepakom v slovenščini, s katerim so oblasti pozivale na nabor naše fante. Prof. Gregoretti ji je odgovoril. da je vlada samo spoštovala svoje obveznosti, ki jih je sprejela s spomenico o sporazumu. Jutri, v nedeljo 26. januarja ob 17. uri bosta v počastitev 37.obletnice Komunistične partije Italije govorila v LJUDSKEM DOMU V ; Sv. Križu "poslanec tov. Giancarlo Pajetta n Marija Bernetič Križani ! Vaščani sosednih vasi in podeželja ! Udeležite se polnoštevilno velike ljudske manifestacije v Sv. Križu ! Volivci zahtevajo takojšnje volitve Dosežen sporazum za uslužbence Delavskih zadrug y Delavskih zadrugah že dol. go ni vse v redu med nameščenci in vodstvom, ki je bilo kot je splošno znano — imenovano od zgoraj in ga člani niso izvolili, kot bi po statutu zadruge imeli pravico. Zaradi ponavljajočih se odpustov, oddajanja mesnic v zasebne roke in drugih odprtih vprašanj, so se dolgo vodila pogajanja med sindikalnimi zastopniki nameščencev in vodstvom zadrug. V sredo je bil končno na LTra-du za delo dosežen in podpisan sporazum, ki nekoliko urejuje razmere v tej veliki zadružni ustanovi. Glede odpustov določa sporazum arbitražo Urada za delo, ki bo določil število odpustov : od tega bodo odbili število j uslužbencev, ki se bodo prosto-| voljno odpovedali službi. Kdor I bo prostovoljeno odstopih bo I prejel poleg odpravnine 10.000 Končno se je tovariš LUCHE- j lir dodatka za vsako leto službe. SI zanimal za pokojnine po- ; Določen je tudi minimum 50 krajinskih nameščencev, ki bi tisoč lir za uslužbence, ki ima-jih moral zavod za socialno j jo najmanj tri leta službe. Za skrbstvo izplačati po konven- ; prostovoljno odpoved službe je ■iji iz leta 1926. Prejel je odgo- : čas do konca tega meseca, ver. da so v teku pogajanja za Za mesnice je bilo določeno, rešitev tega vprašanja. Tov. Lit. ; da bodo vsaj tri ostale sé-' na-chesi je tudi predlagal, naj «e prej pod neposredno upravo ob nagraditvi s kolajno za za- i Delavskih zadrug, dočim bo •.luge nameščencev, ki so dovr- j vsem mesarjem zagotovljeno rili 25. leto svojega službovanja I službeno mesto. Sindikati in izplača nagrajencem tudi denar- vodstvo podjetja so si pridrža- Ali bodo pozneje bolj varni pred odpusti? ii pravico, da bodo proučili in uredili vprašanje razvoja in boljšega delovanja trgovin. Probleme uslužbencev v glavnem skladišču so rešili tako. da bo en delavec napredoval v kategorijo uradnikov, trije težaki v kategorijo delavcev, vsakemu moškemu uslužbencu bodo priznali osebno doklado 1.500 lir, ženskam pa 1.200 lir. Doklada bo veljala pri zaračunavanju vseh pogodbenih postavk. Slugam v trgovinah, ki dobavljajo blago na dom z motornimi vozili, bodo tudi dali osebno doklado. Sporazum predvideva tudi, da bo podjetje ohranilo delavsko menzo ; vodstvo se je pa moralno obvezalo, da v prihodnjih treh letih ne bo odpustilo nobenega svojega uslužbenca. To je vsekakor pozitivno, vendar je pa sklep o odpustih po razsodbi Urada za delo nepojmljiv, če upoštevamo, da je v mnogo-čem občutiti pomanjkanje osebja. svojih finančnih težav z znižanjem osebja. Bolj pametno bi bilo, da bi voditelji podjetja posvetili svojo pozornost izboljšanju kakovosti blaga in pridobivanju novih odjemalcev z zdravo zadružniško politiko dobavljanja potrošnikom prvovrstnega blaga po znižanih cenah. Kajti danes se žal tudi mnogo starih članov poslužuje v zasebnih trgovinah, ker najdejo veliko izbiro blaga po cenah, ki so pogostoma občutno nižje kot pa v Delavskih zadrugah. Prejšnjo sredo je delegacija iz Sv. Ivana v spremstvu bivšega občinskega svetovalca tovariša lunela predložila pod-prefektu dr. Molinariju peticijo s podpisi 600 volivcev, v kateri se protestira proti mučnim poviškom tarif in davkov, ki- si jili je izmislil preffekturni komisar na občini. Obenem še zahteva, naj se «nemudoma raz-pišejo volitve, da se Trstu povrne njegov občinski svet in da preneha komisarska uprava, ki tako brutalno posega v življenji ske razmere našega mesta, katero ima v vsej srednji in severni Italiji najnižji povprečni dohodek po prebivalcu.» Tov. Tonel je izjavil, da so razlogi javnih koristi, ki jih je podprefekt Macciotta navedel v opravičilo za odlaganje Upravnih volitev, neupravičeni ter je protestiral proti sklepu, zaradi katerega je prebivalstvo prisiljeno živeti v takšnem neugodnem položaju. Dr. Molinari je zagotovil, da bo o zahtevah in protestu obvestil komisarja Paiamaro. Uspehi praznikov razdelitve izkaznic Obvestilo KZ in ZMP Obveščamo vse kmete, ki so dopolnili 65. leto starosti in one, ki še niso dosegli to starostno dobo, naj se zglasijo v uradih Kmečke zveze in Zveze ma. lih posestnikov. V kolikor prizadeti še nišo napravili prošnjo za pokojnino, bodo dobili v omenjenih uradih vsa pojasnila glede rešitve tega problema. Uradi ZK in ZMP se nahajajo v Trstu, ul, Geppa 9 pritličje. Tajništvo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov Kot smo zadnjič napovedali, so se v soboto vršili trije prazniki razdelitve izkaznic (popoldanski praznik celice. Sv. Marka je bil preložen na danes), ki so vsi zelo dobro uspeli. V Rocolu,. kjer je prinesla pozdrav federalnega komiteja tovarišica Marija Bernetič, so v stopili v partijo štirje novi tovariši in 5 mladincev se je vpisalo v Zvezo komunistične mladine. Prisotni tovariši so prispevali 8.000 lir za podporno znamko. Na prazniku sekcije Sv. Jakob, kjer je govoril tovariš Vi-dali, so v okvirit kampanje za podporno znamko nabrali 42.000 lir in s tem presegli cilj. Dva udeleženca sta zaprosila za vstop v partijo. V Miljah je na prazniku raz-delitve izkaznic govoril tov. Giovanni Postogna, dočim je v imenu komunistične mladine pozdravil tov. Nicolini. Sedem simpatizerjev je zaprosilo za vstop v našo partijo. S tem je miljska sekcija pridobila za Novi tovariši se pridružujejo naši družini našo partijo skupno 42 novih članov. Na vseh teh zabavnih večerih je vladalo prisrčno in radostno razpoloženje tovarišev in njiho. vili ' družin ter simpatizerjev, ki so povsod prihiteli v velikem številu. Današnji prazniki ZA TEDEN DNI Sobota, 25. - Pavel, Trpim ir , Nedelja, 25. - Polikarp, Vse-viad Ponedeljek, 27. - Janez, Sava Torek, 263. . Leonida. Tilen (prvi krajec) Sreda. 29. - Frančišek, Rado! Četrtek, 30. - Martina, Darinki Petek, 31. - Marcela, Divna RADIO ODDAJE AlS SOBOTA: 16. Radijska unitPt verza: O zdravstvu in higienLi dela: «Zdravje in delo v ki„ mični industriji» „ n. Daini; Za danes, v soboto so na sporedu naslednji prazniki razdelitve izkaznic : V Ljudskem domu (ul. Madonnina 19) ob 17. uri za celico Sv. Marka, zvečer pa za sekcijo Sv. Vid. V PD « Rauber» za sekcijo Greta. V Ljudskem domu pri Magdaleni za sekcijo Magdalena. Za kmetovalce Za kokošerejce •V skladu z odredbo ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo v prid povečanja in izboljšanja kokošereje, bo tukajšnje kmetijsko nadzomištvo nudilo tudi letos prispevek za nakup en dan starih piščet in valilnih jajc, sledečih odbranih pasem : Plymouth bela (White Rok), New Hampshire in Rodhe Island Par. menter (odbrana holandska). Kokošerejci, ki se želijo po-služiti imenovanega prispevka za obnovo svojih vzrejišč, lahko V? % naročijo pri pokrajinskem kmetijskem nadzomištvu — ulica Ghega, 6 — najmanj 10 piščet ali valilnih jajc iste pasme. Naročila se sprejemajo do vključno 15. februarja t. 1. Ob naročilu mora zainteresirani kokošereje.: plačati 110 lir za vsako pišče in 50 lir za vsako valilno jajce. Razdeljevanje piščancev in valilnih'jajc se bo pričelo 15. marca t. L po vrstnem redu na. ročil in vse dokler bodo vsa naročila zadoščena ; na vsak način’ pa ne preko 30. aprila t. 1. 7rst pod snegom -i Kot razlog za odpuste navajajo potrebo po znižanju stroškov, toda Delavske zadruge prav gotovo ne bodo uredile Med vprašanji, ki so jih postavili svetovalci, je tudi vprašanje tovariša J DRAGA, ki se P 1 • V v oredisca solidarnosti s kovinarji Vsi prebivalci, ki želijo prispevati v solidarnostni sklad v korist stavkajočih delavcev C.R. D.A. in Arzenala, za katerega je dalo pobudo deset strank, ki =o zastopane v parlamentu, lahko to store vse dni razen ob nedeljah na vseh sedežih KPI ob naslednjih urah : na osrednjem sedežu federacije v ul. Capitolina 3 od 9. do 12. in od 15. do 19. dre ; sekcija Sv. Vid in Barriera, ul. Madonnina 19 od 19. e,. 21. ure ; sekcija Tomažič, ul. Vecchio 6 od 18. do 22. ure ; sekcija Greta, krožek Rauber, ul. Cisternone od 18. do 22. u-re : sekcija Sv. Ivan-Podlonjer. v Podlonjerju od 19. do 21. ure; sekcija Skedenj, ul. S. Lorenzo in Selva 1 od 20. do 21. ure; sekcija Sv. Jakob, ul. S. Zennone 10 od 20. do 22. ure ; sekcija Magdalena. Strada di Fiume 3 od 20. do 22. ure ; sekcija Milje, ul. S. Giovanni 4 od 9. do 12. in od 15. do 19. ure ; sekcija Kolonkovec od 20. do 22. ure. Ustanovitev Pokrajinske zveze demokratičnih občin Ž upani občin Devin-Nnbreži-;:a, Rcpentabor, Milje, Dolina In Zgonik so se nedavno sestali in ustanovili pripravljalni odbor za ustanovitev Pokrajinske zveze demokratičnih občin, pokrajine in manjših javnih usta- Pripravljalni odbor je sklenil, da bo pokrajinski ustanovni kongres Zveze jutri, v nedeljo 26. t. m. v Trstu, n a sedežu krožka «Luigi Cacciatore» v u-lici Mazzini 32. , Na kongres so bili povabljeni vsi občinski in pokrajinski svetovalci ter svetovalci manjših javnih ustanov, ki želijo postati člani zveze, katera ima namen : a) doseči občinsko in pokrajinsko avtonomijo ter avtonomijo krajevnih ustanov v okviru ustavnih pravil in deželne ureditve ; b) koordinirati smer In razvoj uprav za okrepitev njihovega delovanja; c) pomagati upravam pri njihovem tehničnem in juridičnem reševanju Obnovitev licenc Prefekturni komisar na tržaški občini poziva vse tiste, ki se ukvarjajo s prodajo blaga na debelo in na drobno, v trgovinah ali drugih kupčijskih loka. lih v tržaški občini in ki imajo trgovsko licenco, naj jo do 31. marca predložijo županstvu za obnovitev za leto 1958. Licence se morajo predložiti posamično ali po zadevnih združenjih kategorij na županstvu, odsek za trgovske licence ul. Rettori 2/IJ., soba 239. vprašanj v njihovih odnosih z organi osrednje in periferične državne uprave. Na jutrišnjem kongresu bo miljski župan tov. Pacco, kot pobudnik ustanovitve Zveze, poročal o potrebi, namenih in na. logah Pokrajinske zveze demokratičnih občin. Izvolili bodo vodilni pokrajinski odbor ir. predsednika. ’ Predstavniki Pokrajinske zveze demokratičnih občin se bodo nato udeležili vsedržavnega kongresa Zveze, ki bo v Firencah v dneh 31. januarja ter 1. in 2. februarja. Menimo, da bo delovanje takšne demokratične zveze izvolje-Ijenih upraviteiljev za področje koristno, kajti v okviru vsedržavne organizacije demokratičnih občin bo tudi borba za demokratično upravljanje v korist ljudstva, za spoštovanje pravic državljanov in pri nas za priznanje pravic slovenskih občanov lažja in uspešnejša. Kdaj bo podaljšana avtobusna proga do Lonjerja? Avtobusna proga Trst-Podlo. njer-Lonjer ima dolgo zgodovino. Po številnih intervencijah tov. Tonda v občinskem svetu, da bi progo priznali za mestno in s tem pomnožili vožnje, znižali cene in dobro povezali te kraje z mestom, je bilo doseženo priznanje, mestnega značaja proge in cene voznega listka so bile znižane. S tem pa še ni bilo doseženo podaljšanje proge , od Podlonjerja do Lonjerja. Glavni razlog temu je bila neprimerna cesta. Za rešitev tega vprašanja sta tov. Gombač in tajnik podlonjerske Delavske zbornice tov. Kranjec svojčas posredovala pri ustanovi Selad in dosegla, da so začeli cesto urejevati. Sedaj je cesta že dva meseca urejena, toda proge še niso podaljšali. Te dni je tov. Tonel ponovno posredoval na občini in urgiral rešitev tega vprašanja. Zagotovili šo mu, da bodo zadevo rešili v najkrajšem času. Lonjerfci sedaj pričakujejo, da bo končno rešeno to vprašanje, ki je zanje tako važno ; vsi koristniki pa upajo", da bo podjetje «Autovie Carsiche» nà, domestilo stara vozila z novimi, kol je že svojčas obljubilo. Istočasno smatrajo potniki, ki se poslužujejo te proge, da bi moralo podjetje držati besedo tudi glede urnika in uvesti redne vožnje vsakih 8 minut, kot določa na občini sklenjena pogodb». Naročila za trte sadike in sadno drevje /Ukrajinsko kmetijsko nad-zorništvo — ulica Ghega 6/1. — obvešča kmetovalce, da je pričelo sprejemali naročila za nakup trt sadik in sadnega drevja, ki bo razdeljeno spomladi. Naročila za nakup trt sadik in sadnega drevja se sprejemajo do 1. marca t. 1. Ob naročilu mora prosilec vplačati na račun 10 lir za vsako trto sadiko divjake, 20 lir za vsako trto sadiko cepljenko, 50 lir za češnjevo divjako in 100 lir za vsa. ko cepljeno drevesce. tinske pesmi - 18. Oddaja z; ta naj-mlajše: Vijolica Fortdaiei «Pravljica o malem Ien.uhu»ik Igrajo člani Rad. odra - 1(9,li Sestanek s poslušalkami - 2lr' Samy Fayad: «Mož sprave», komedija v 3 dej. Igrajo člani, Radijskega odra NEDELJA: 9. Kmetijska odp* daja - 10. Prenos maše iz stolli niče sv. Justa - 13.30 Glasba^ po željah - 16. Slovenski zboru» 17. Richard Connell: «Najne.'11 varnejša divjačina», dramatik zirana zgodba. Igrajo članki Rad. odra - 20.30 Slovenski say, mospevj - 20.30 Glasbeni mo zaik - 22. Nedelja v športu 22.10 V svetu jazza vi PONEDELJEK: M.30 LahkavS' glasba - 18. Schubert: Simfo-di ni ja št. 8 v h-molu «Nedokofi-u čana» - 18.50 Koncert baritona U Marcela O-stasevskega, pri kia-n virju Gojmir Demšar - 19.l5T>r Radijska univerza: Kako nalij stane dnevnik: «Dobro in zlo.j ki ju poraja dnevnik» - 20.41 Športni komentar - 20.30 Le«f>r Delibes: «Lakmé», opera v fU dejanjih. k, TOREK: 13,30 Glasba po žefk< Ijsh - 18.30 Pisani balončki ;,, radijski tednik za najmlajše j Ì9.15 Zdravniški vedež - 20.3DI'1 Iz opernega sveta - 22. Italici jansko-slovenski kulturni stiku/, skozi stoletja: «Sodelovanje naA področju likovne umetnosti»., poroča dr. Janko Jež SREDA: 13.30 Lahke mei s-ril di j e - 18. Matetic-Ronjgov: Roji, ženice - glasbene slike. zbor. Slovenske filharmonije - 19.16 n Sola in vzgoja: «Nehvaležnost plačilo sveta». Predava prof.K Ivan Theuerschuh - 20.30 Od*' melodije do melodije - 21, F-t, M. Dostojevski: «Stričkove sa-1 ote». Tara v 2 dej. Igrajo člar.ij^ Rad. odra ČETRTEK: 13.30 Lahka glasba - 13. Violinski mojstri -18.50 S' ovenske vokalne za-j„ sedb j - 19.15 Radijska univer- . za: Izumi v zgodovini civili- Prazniki komunistične mladine V torek zjutraj je nenadoma zavihrala nad Trstom in ozemljem snežna nevihta, ki je v kratkem pobelila vse področje. Temperatura jè naglo padla in poleg veselja otrok so se pojavile tudi prve neugodnosti in skrbi. Nekateri električni vodi so se pokvarili in črpalke štivanskega voda niso mogle delati z običajno zmogljivostjo; bati se je bilo, da bo Trst ostal brez vode. V pristanišču je prenehalo vsakršno delo,, vendar so ladje normalno odhajale in prihajale. Siromašni ljudje so z zaskrbljenostjo pogledovali v zastrto nebo v strahu, da bo neurje trajalo več dni in bodo zaradi povečanega mraza potrebni večji stroški za ogrevanje, ki toliko stane. Na srečo se je drugi dan zjasnilo in ujiati je, da ne bo hujšega. Ceste v mestu so bile naglo osnažene in promet, ki je v torek nekoliko zastal, se je začel spet normalno razvijati. Ostalo je zimsko veselje za otroke in mladino, ki se zabava zlasti na podeželju, kjer se je sneg ohranil. Tudi komunistična mladina, ki uspešno obnavlja izkaznice svojim članom in vsakodnevno širi svoje vrste z novimi tovariši, prireja ob svečani razdelitvi izkaznic svoje zabavne večere. V tem tednu, in sicer v soboto zvečer, bosta dva praznika razdelitve izkaznic ZKM: na sedežu rocolske sekcije za mladino iz Roccia in v Ljudskem domu v Sv, Križu za sv«-tokriško mladino. Za sredo 29. januarja je pa federalni komite ZKMI sklical širši aktiv, na katerem bodo proslavili 37. obletnico ustanovitve komunistične mladinske organizacije. Po proslavi bo za. kuska in razdelitev nagrad mladinskim krožkom, ki so zmagali v tekmovanju obnavljanja izkaznic. y torek se je v Trstu sestala italijansko - jugoslovanska komisija za avtobusni promet med obema obmejnima področjema, ki je razpravljala o preureditvi nekaterih avtobusnih Glede posameznih prog so ita-lijanski in jugoslovanski strokovnjaki sprejeli naslednje sklepe : Na progi Trbiž-Bovec-Nova Gorica bo od 3. februarja veljal naslednji urnik : Od 1. maja do 31. oktobra bo odpeljal avtobus iz Trbiža ob 5.15 in iz Gorice ob 16.45. Od 1. novembra do 30. aprila pa bo avtobus odpeljal iz Trbiža ob 6. uri in iz Gorice ob 16.30. Ko bo pozimi zaradi snega promet odprt samo do Bovca, bo odhod iz Bovca ob 7. uri, iz Gorice pa ob 16.30. Na isti progi bodo odslej ju Preureditev obmejnega avtobusnega prometa goslčvanski avtobusi vozili iz Nove Gorice ob 7. uri zjutraj in iz Trbiža ob 13.40. Od 1. junija dalje pa bo odhod iz Trbiža ob 13.30. Na progi Čedad-Kobarid-ToJ-min bodo italijanska avtobusna podjetja vozila odslej ob sredah *do Tolmina in ob petkih do Kobarida, jugoslovanska po. djetja pa bodo še nadalje vzdr. zevala redne dnevne zveze razen ob nedeljah. Sklenili so povečati , število odhodov na progi Gorica-Nova Gorica, tako da bo dnevno pet parov voženj. Od 1. februarja bodo na tej progi en mesec vo- zila jugoslovanska drugi pa italijanska podjetja. II ' Gorice bo odpeljal avtobus ob: 7.15, 9., 11.30, 16.30 in 18.30. Iz Nove Gorice pa ob: 6.45, 8., 11., 14., 17.10. Ob nedeljah bo odpeljal avtobus iz Gorice ob 15. in 19. uri in iz Nove Gorice ob 16. in 20. uri. Cena prevozov bo 50 lir odnosno 40 din. Glede proge Trst-J ami je-Nova Goricn-Solkan se na tem zasedanju niso sporazumeli in bodo o njem ponovno razpravljali na prihodnjem zasedanju, ki bo v Novi Gorici 13. februarja. Na progah Trst-Koper ne bo- do uveljavili nobenih sprememb, na progi Trst-Buje bodo spremenili vrtzni red, tako da bo od 1. februarja odpeljal avtobus iz Trsta ob 7.30 (namesto ob 7.15) in iz Buj ob 17. (namesto ob 18.). Spremenil se bo vozni red na progi Trst-Herpe-lje, tako da avtobus ne bo več odpeljal iz Trsta ob 9.30 marveč ob 13. uri. Tudi ta sprememba bo stopila v veljavo 1. februarja. Glede proge Trst-Sežana so pa sklenili, da zaenkrat ne bodo proge okrepili, pač pa bodo o lem vprašanju razpravljali na prihodnjih zasedanjih. zaci e: «Izumi in znanost» <*»] 20.39 Francoska operna glasb»))* - 21-40 Pri domačem ognjišču 22. Mnenja preteklosti in sedanjosti: «Zamolčani Preše-^ ren». Predava prot'. Martin Ai -Tevnikar - 22.15 Koncert pia- V* nista Claudija Gerbitza. »r PETEK: 13.30 Glasba po že- . Lah - 18. H?ydn: Koncert vSl D-duru za čelo in orkester - vf 19.15 Znanost in tehnika: «Iz-stj viren način pridobivanja vo- „• de». Poroča ing. Miran Pavlin,.1 - 2'"J 30 Od melodve do me’»tl 1i:e - 21. Umetnost in priredit- Ut ve v Trstu - 22. Dante AUghie-ŠJs ri: «Božanska komedija» Fu-1. stru-ano predavanje o delu sa- ■ mem. Pripravil dr Janko JeUe st So KINO k, k to st Opčine Sobota, 35. jan.: «Picnic», bar-?1 vni film cinemaskop Co- U lumbia. ' Nedelja, 26. jan.: se ponovi L Po-nedeijek, 27. jan.: s« ponovi- jT Torek, 2B. jan: «Vrni se. mala bi meja» (Torna piccina mia), je Sreda, 2‘9. jan.: se ponovi. tj Četrtek, 30. j,an.: Črni zaklad» D (Tesoro nero): barvni film .1 Lux. Je di Prosek g) SOBOTA, 25. jan. ob 10.3OU «Prekleti dan» (Il giorno N maledetto); barvni film * MGiM. Nedelja. 26. jan. -ob 16. uri: s« ^ ponovi. Sreda, 29. jan. ob 19.30: «Zločinska anonimna družba» «j (Anonima delitti); film j>e Warner Bros. Občni zbor Pogrebnega društva v Bazovici s, p 8' ti k ti, h P Ni Jutri, v nedeljo 26. t. m. ob s] 15.30 bo v gostilni «Na pošti » j] v Bazovici občni zbor Podpor- ^ nega pogrebnega društva. N* , občnem zboru bo prisoten tudi gospod - notar. Ker se bo na ob-čnem zboru obravnavala sesta- P va novega pravilnika, so vsi čl*- ^ ni vljudno vabljeni,da se občn<- 8] ga zbora udeleže točno in polno- |j številno. ODBOR