NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica NT Milena Brečko Poklič
Urednica NT Tatjana Cvirn
ŠT. 37 - LETO 55 - CELJE, 14. 9. 2000 - CENA 300 SIT - 23 KUN
Lov na evropsko povprečje,
vse o MOS na strani 2.
V slovenski obrti
imamo v povprečju
2,7 zaposlenega na
obratovalnico,
medtem ko je
evropsko povprečje 8
zaposlenih.
»JOKALI SMO
OD GROZE«
Nova Galvana je rešitev za delavce pogorelega
Gorenjevega obrata. Stran 12.
PREPROGA
Z LUKNJO
O celjskem golfu ponoči v družabni kroniki na strani 40.
ČRNOGRADITELJICA BI
KLOFUTALA
Nekdanja sekta na Kalobju nadaljuje z
nedovoljeno gradnjo, vroča tema na
strani 25.
PO MEDALJE
Petnajsterica s Celjskega o svojih pričakovanjih na olimpijskih igrah. Stran 16,17.

2
DOGODKI
Lov na evropsko povprečje
Na 60 tisoč kvadratnih metrih razstavišč 33. MOS do nedelje kar 1.821 razstavljavcev iz 31 držav - Osrednji temi: približevanje Evropski uniji in usmerjanje mladih v obrtne poklice
»33. MOS ni le ogledalo
slovenske uspešnosti, tem-
več tudi največja slovenska
gospodarska prireditev, na
dobri poti, da zraste v osred-
nji sejem obrti in podjetniš-
tva za Srednjo Evropo,« je ob
odpiranju MOS v petek orga-
nizatorjem polaskal predsed-
nik Vlade RS dr. Andrej Ba-
juk, ki je slovenskim obrtni-
kom hkrati priznal, da do-
mače malo gospodarstvo vse
premalo pozna, zato je ve-
sel, da tokrat vidi razstavlje-
ne vrhunske dosežke in ga
obrtniki seznanjajo s svoji-
mi problemi.
»Prav obrt, majhna in sred-
nje velika podjetja, so tisto
gibčno gonilo gospodarskega
napredka, ki ga pozna razvita
Evropa. Seveda ob ugodnejših
okvirnih pogojih, ki jih nudi
država. To je naloga tudi naše
države in vlade. Država se mo-
ra umakniti do tistega roba, ki
daje velik in svoboden prostor
podjetniškemu razmahu, po-
magati pa mora tam, kjer je
njeno mesto,« je v Celju pou-
daril dr. Bajuk, ki je še dodal,
da preprosto »ni več vzdržno,
da je država tako ali drugače
preko raznih skladov in zavi-
tih poti lastnica mnogo preve-
likega deleža našega gospo-
darstva.« Zavzel se je za čim-
prejšnjo privatizacijo - toda
ne kalašnokoli; pač pa priva-
tizacijo na osnovi jasnih pra-
vil, tako da bo premoženje in
upravljanje z njim prišlo v
odgovorne zasebne roke.
Da je Obrtna zbornica Slo-
venije kot stanovska organiza-
cija slovenskih obrtnikov part-
ner državi, je poudaril pred-
sednik OZS Miha Grah, ki je
prepričan, da je zakon o de-
lovnih razmerjih, ki je prav
zdaj v fazi oblikovanja in spre-
jemanja, eden od temeljev us-
pešnega dela malega gospo-
darstva; pomemben tako za
delodajalce kot delojemalce.
»Prav je, da je delavec zašči-
ten,« je poudaril, »a spet ne do
takšne mere, da bi ta zaščita
delodajalcem jemala voljo za
odpiranje novih delovnih mest
in zaposlovanje.«
O razmerah v slovenski obr-
ti je govoril tudi predsednik
UO OZS in poslovnega odbo-
ra 33. MOS Stanislav Kram-
berger, ki je med drugim de-
jal, da slovenska družba ni
spodbudno okolje za hitrejšo
kakovostno rast obrti in pod-
jetništva. »To potrjuje že skop
statističen podatek, da ima-
mo v povprečju le 2,7 zapo-
slenega na obratovalnico, med-
tem ko je evropsko povprečje
8 zaposlenih,« je poudaril in
dodal, da je v Sloveniji že
samo odpiranje obratovalni,
ce za marsikoga pretrd oreh,
kaj šele, da bi imeli kakšne
olajšave ali vzpodbude, ki bj
obrt naredile atraktivnejšo,
Lov na evropsko povprečje
bo torej še dolg. Ob opozori-
lih, da obrt in malo gospo-
darstvo potrebujeta za razli-
ko od velikih gospodarski^
sistemov drugačno skrb drža-
ve in prilagojene pogoje za
svoj razvoj, je Kramberger opo-
zoril še na nujo, da se v Slove-
niji čimprej uskladi vsa zako-
nodaja, pri tem pa v duhu
približevanja Evropski uniji v
državi ne smemo pozabljati
na lastne interese, ki jih je
treba zaščititi. Položaj male-
ga gospodarstva v približeva-
nju države Evropski uniji pa
je ob predstavitvi obrtnih po-
klicev za mlade ter možno-
stih poklicnega izobraževanja
tudi osrednja tema letošnjega
sejma.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIC
Na 60 tisoč kvadratnih me-
trih razstavišč se letos pred-
stavlja 1.821 razstavljavcev
iz 31 držav, organizatorji 33.
MOS pa do nedelje pri^ku-
jejo na sejmišču blizu četrt
milijona obiskovalcev. Samo
v prvih treh dneh, do nedelje
zvečer, je sejniišče obiskalo
45 tisoč ljudi.
Dr. Andrej Bajuk, ki je slovesno odprl 33. MOS, se je med
ogledom sejmišča ustavil tudi na razstavnem prostoru
velenjskega Gorenja^
Celje živi s sejmom
33. MOS letos v veliki meri
služi tudi mestu Celju, da se
kot gostitelj največje sejem-
sko-gospodarske prireditve v
državi in tem delu Evrope
predstavi številnim obisko-
valcem, domačim in tujim
gospodarstvenikom ter pred-
stavnikom političnega živ-
ljenja.
Že uvodni sejemski dan so v
OZS na sejmišču izkoristili za
srečanje s predstavniki obrt-
nih združenj ter zbornic iz
nekaterih evropskih držav; na
njem pa so izpostavih uspešno
sodelovanje z obrtniki iz nemš-
kega Wiesbadna, italijanske
Novare, francoske Bretanije,
Belgije ter Hrvaške. Že tradi-
cionalno pa je prvo sejemsko
soboto sledila predstavitev Av-
strijcev, ki v sklopu MOS pri-
pravijo kar svoj, avstrijski dan.
Prve dni so MOS obiskali tudi
številni slovenski politiki; med
njimi sta bila nad sejmiščem
navdušena tako predsednik Vla-
de RS dr. Andrej Bajuk (tudi
predsednik Nove Slovenije) in
Janez Janša (SDS) kot tudi dr.
Janez Drnovšek, Tone Rop in
Igor Bavčar (LDS).
Med MOS Celje že tradicio-
nalno obiščejo delegacije part-
nerskih mest, nemškega Sin-
gena in Grevenbroicha, pri tem
pa je bil nad letošnjimi raz-
stavnimi prostori sejma nav-
dušen zlasti župan Singena
Riidiger Neef, ki MOS sprem-
lja vse od leta 1986: »Primer-
java s prvim sejmom, ki sem
ga obiskal v Celju, preprosto
ni mogoča, tisto, kar je letos
videti na sejmišču, je dokaz
razvoja, iznajdljivosti in spo-
sobnosti Slovencev, česar sem
zelo vesel. Pred leti so na MOS
sodelovali gospodarstveniki iz
našega mesta in regije, ki jih
letos ni več, saj so vsi navezali
tesne stike s podjetniki iz Ce-
lja in Slovenije in potrebe za
predstavitev na sejmu ni več.
Zato pa sem s seboj prinesel
predstavitev družbe, ki se na
območju dežele Baden Wurt-
tenberg ukvarja z mednarod-
nim sodelovanjem in posre-
dovanjem podatkov o ponud-
bi in povpraševanju gospodars-
tva. Prepričan sem, da bo mar-
sikateremu slovenskemu pod-
jetniku prišla prav.«
Celjski župan Bojan Šrot je
v torek v Celje povabil vse
župane preostahh 31 občin s
Celjskega ter vseh slovenskih
mestnih občin, pred ogledom
sejmišča pa so obiskali še raz-
stavo Živeti v Celju ter Stari
grad, kjer so jim v tamkajšnji
Hermanovi krčmi postregli s
srednjeveškim kosilom. Prav
danes pa je Celje gostitelj šte-
vilnih novinarjev, ki za svoje
medije spremljajo turizem, ter
veleposlanika LR Kitajske, saj
se kitajsko gospodarstvo letos
prvič v večjem obsegu samo-
stojno predstavlja na sejmu.
IS, Foto: GD
Eden od razstavnih prostorov 33. MOS, ki ga obišče večina
obiskovalcev, je zanesljivo tudi Hiša obrti.
Je v šentjursici
vodi zlato?
Šentjurska vodarino bo od oktobra med najdražjimi
v državi
Cena vode iz vodovodov, s
katerimi upravlja Javno ko-
munalno podjetje Šentjur, bo
od 1. oktobra med najvišjimi
v Sloveniji. Zneski na polož-
nicah gospodarsko šibkih ob-
čanov Šentjurja bodo precej
višji kot v bogatejših krajih
Celjskega in Slovenije nas-
ploh.
V	Šentjurju plačujejo zaen-
krat eno najnižjih cen vode,
kar pa se bo zaradi ponedelj-
kove odločitve občinskega sveta
korenito spremenilo. Podra-
žitev vode in kanalščine so
sprejeli na predlog direktorja
šentjurske komunale Igorja
Gorjupa, ki poudarja, da so
vodarino v Šentjurju nazadnje
povišali avgusta 1997. Po uvedbi
davka na dodano vrednost je
morala ostati osnovna cena
vodarine za potrošnika nes-
premenjena, zato se je cena
celo znižala, je prepričal svet-
nike direktor komunale.
V	komunali trdijo, da so s
prenizko ceno vode samo lani
ustvarili nad 21 milijonov to-
larjev izgube, kar so nato po-
krili z dobičkom iz drugih
dejavnosti. Zdaj, ko določajo
cene vode in kanalščine name-
sto države občine, so pripravi-
li predlog novih cen, s kateri-
mi se je na ponedeljkovi seji
strinjala večina članov občin-
skega sveta. Ti so menili, da je
boljše namenjati občinski de-
nar za nove naložbe kot pa
pokrivati izgubo komunale.
Tako bodo plačevali v šent-
jurskih gospodinjstvih za ku-
bični meter vode namesto do-
sedanjih 85,83 kar 132,20 to-
larja, pri čemer bo po novem
vodarina višja le še v Kopru,
nižja pa na primer v Celju,
Žalcu, Slovenskih Konjicah,
Štorah, Ljubljani, Mariboru in
Novem mestu.
Višje cene vode bodo priza-
dele tudi šentjursko gospodars-
tvo, saj veljajo v tej občini
kljub drugačnemu navodilu
dvojne cene. Takojšnja uved-
ba enotne cene bi po opozori-
lu komunale pomenila preve-
liko obremenitev gospodinj-
stev, zato jo bodo uvedli po-
stopoma. Od 1. oktobra bodo
plačevali v gospodarstvu po
novem za kubični meter vode
185,09 tolarja (namesto dose
danjih 153,46).
Občinski svet je obenem bis-
tveno podražil še ceno kanalš-
čine, za kar so omenjali po-
dobne razloge kot pri vodarini.
Nova enotna cena kanalščine
je 52,92 tolarja (doslej 37,90).
Pri tem so opozorili, da sta v
občini le dve čistilni napravi;
rastlinska na Ponikvi ter po-
skusna mehanska v mestu. H
koncu gre gradnja rastlinske
čistilne naprave na Planini, pri-
hodnje leto pa naj bi takšno
zgradili tudi v KS Dramlje. V
prihodnje naj bi Šentjurčani
namenili zanje več denarja.
V gospodarsko šibki občim
bodo bistveno povišanje cen
vode in kanalščine gotovo spre-
jeli z velikim negodovanjem.
V Šentjurju so namreč že plač'
niki zelo visokih cen za oskf'
bo v vrtcu.
BRANE JERANKO
Za pitno vodo v gospodinjs-
tvih plačujejo v Celju po no-
vem 101 tolar ter v Štorah 100
tolarjev, v Slovenskih Konji-
cah 76, Žalcu 63, Ljubljani
118, Mariboru 105, Kopru 150
ter v Novem mestu 97 tolarjev.
Za kanalščino plačujejo v
Celju in Štorah po novem 30
tolarjev ter v Slovenskih Ko-
njicah 37 tolarjev, v Žalcu
28, Ljubljani 44, Mariboru
19, Kopru 112 in v Noveifl
mestu 64 tolarjev.

DOGODKI
3
Politično nasilje ali
nasilje direktorja?
Velik del zaposlenih v celjski bolnišnici in celjske javnosti pritrjuje prvi, pešcica
zdravnikov, na čelu s strokovnim direktorjem, pa drugi trditvi
Zadnje čase je tedenske-
mu časopisu, kakršen je
[,aš, težko spremljati doga-
janje v celjski bolnišnici,
jaj si dogodki sledijo z ne-
verjetno naglico, in tisto,
Itar je bila še včeraj novica
dneva, se naslednji dan ra-
do izkaže le kot neplodno
namigovanje ali spodleteli
poskus, da bi se v sicer že
tako razburkano stanje
vneslo še več nemira. Dejs-
tvo pa je, da nedavni obisk
ministra za zdravstvo An-
dreja Bručana in ravnanje
vlade nista »dvignila po-
konci« le zaposlene v bol-
nišnici, ampak tudi dobr-
šen del celjske javnosti.
Kot je znano, je uprava
bolnišnice prejšnjo sredo
prejela dopis, da je vlada že
24. avgusta sklenila, da ne da
soglasja k imenovanju Sama
Fakina, dr. med., za direk-
torja bolnišnice. Sklep je po-
stavil na laž ministra za
zdravstvo, ki je le dva dni
pred tem skupaj z državnima
sekretarjema zatrjeval, da
vlada še ni sprejela dokonč-
ne odločitve v zvezi s soglas-
jem. Vzrok za to naj bi bili
zadržki tako v opoziciji kot
poziciji ter slabi medsebojni
odnosi v bolnišnici. Da tudi
Ione drži, se je pokazalo že v
naslednjih dneh, ko je naj-
prej dosedanjo in nadaljnjo
Fakinovo politiko vodenja
podprlo 90 odstotkov vseh
predstojnikov in glavnih se-
ster v bolnišnici ter večina
članov sveta zavoda. Direk-
torja so podprli tudi vsi trije
sindikati v bolnišnici, ki
med zaposlenimi že nekaj
dni zbirajo podpise podpo-
re, s posebnimi izjavami za
javnost, v katerih izražajo
ogorčenje in zaskrbljenost
zaradi dogajanj okoli imeno-
vanja direktorja, pa so se
oglasili še celjska območna
gospodarska zbornica. Po-
krajinski odbor DeSUS in
Mestni odbor LDS Celje, ki
je med drugim še poudaril,
da odločno zavrača izjave,
češ da Samo Fakin nima pod-
pore njihovih članov.
Prejšnji teden je v javnost
pricurljala novica, da je
kandidat za novega direk-
torja celjske bolnišnice
mag. Aleš Demšar, dr.
med., sicer podpredsednik
območnega odbora stranke
Nova Slovenija. Mag. Dem-
šar, ki je bil direktor pred
Fakinom, je takšna nami-
govanja odločno zavrnil,
češ »da gre osel le enkrat na
led«, in poudaril, da podpi-
ra sedanjega direktorja.
Kljub temu pa se scenarij, ki
so ga za celjsko bolnišnico
napisali v Ljubljani, odvija ta-
ko, kot je že prejšnji teden
napovedal tudi Fakin. Vlada je
prejšnji četrtek že imenovala
pet novih članov sveta zavoda,
in sicer dr. Pavla Poredoša,
predstojnika žilnega oddelka
v Kliničnem centru, Stanisla-
va Hrena, Borisa Jagodiča,
Marka Zidanška in Janeza
Cukjatija. Mandat bodo na-
stopili 7. oktobra. »Nov svet
bo najbrž takoj objavil razpis
za direktorja in ga še pred
volitvami tudi potrdil,« meni
dr. Fakin, ki je prepričan, da je
zamenjava v vodstvu zgolj po-
litična, saj mu nihče ne opore-
ka strokovnosti in poslovnosti
pri vodenju bolnišnice v prete-
klih štirih letih, ali pa morda
nekdo želi na vsak način sesti
na direktorski stolček, s kate-
rega je sedaj dosti lažje uprav-
ljati bolnišnico kot leta 1996.
V začetku tega tedna se je
tik pred odhodom na kon-
gres urologov v Brazilijo s
posebno izjavo, ki jo v celoti
objavljamo med pismi bral-
cev, obrnil na javnost še stro-
kovni direktor bolnišnice
Štefan Tisel, dr. med., ki že
skoraj eno leto velja za prve-
ga nasprotnika Sama Fakina.
Med drugim je poudaril, da
vlada v bolnišnici slabo
vzdušje, ki mu botrujejo di-
rektorjeva podtikanja, vohu-
njenja in prestraševanja.
UANJA INTIHAR
Prva imena
znana
Do 20. septembra je čas za
vlaganje kandidatur za le-
tošnje državnozborske voli-
tve, 6 dni kasneje pa bodo
znana vsa imena kandida-
tov, ki se bodo potegovali za
88 poslanskih mandatov. V
tem času mora namreč Re-
publiška volilna komisija
izvesti postopek preizkusa
zakonitosti list kandidatov
ter izdati potrditvene oziro-
ma zavrnitvene odločbe za
posamezne liste.
V večini strank so prvo polo-
vico septembra določili za čas
kongresov, zborov oziroma
konvencij, na katerih potrju-
jejo svoje liste kandidatov;
predstavitve kandidatov pa se
bodo praviloma začele te dni.
V Celju so nekoliko pohiteli v
združeni SLS + SKD Slovenski
ljudski stranki, ki so svoja
kandidata za 2. in 3. volilni
okraj 5. volilne enote Bena
Podergajsa in Mira Terbovca
predstavili že v torek, prav
tako v torek popoldne pa je v
Ljubljani zasedal Svet LDS, ki
je - za marsikaterega Celjana
presenetljivo - za kandidata v
obeh celjskih okrajih potrdil
dr. Slavka Gabra, po rodu
Celjana, ki ga poznamo tudi
kot bivšega ministra za šolstvo
in šport v obeh Drnovškovih
vladah. Presenetljivo pa zato,
ker so v Celju že nekaj časa
krožile govorice, da bo LDS za
2. in 3. volilni okraj 5. volilne
enote kandidirala dosedanje-
ga poslanca Jožeta Zimška in
Vladimiro Skale. DeSUS naj
bi v celjskih volilnih okrajih
kandidiral Danico Homan,
dr. stom., in pred leti celjske-
ga župana, gospodarstvenika
Edvarda Stepišnika.
V pred časom ustanovljeni
Novi Sloveniji, Krščansko ljud-
ski stranki dr. Andreja Bajuka
so za kandidatko območja Slo-
venskih Konjic, Vitanja in Zreč
v 3. volilnem okraju 7. volilne
enote izbrali Ano Marijo Tiso-
vic-Toman, dr. med., iz Sloven-
skih Konjic. V Celju pa kroži
kar nekaj imen, ki bi lahko
prišla na kandidatno listo. Koga
bodo v pred kratkim ustanov-
ljenem občinskem odboru
stranke Nove Slovenije izbrali,
pa še ni znano. Po zagotovilih
vodstva celjskega odbora SLS -i-
SKD pa je združeno stranko
tudi po ustanovitvi Nove Slove-
nije zapustilo malo članov; le
kakšnih 15 oziroma precej
manj kot 5 odstotkov od sicer
blizu 500 članov.
L STAMEJČIČ
Beno Podergajs, kandidat v 2. volilnem okraju, predsednik celjskega odbora SLS + SKD
Marko Čuk in Miro Terbovc, kandidat v 3. volilnem okraju 5. volilne enote.
Za združevanfe ljudi
V odboru SLS -h SKD Slo-
venske ljudske stranke Celje
so v torek predstavili kandi-
data za državnozborske vo-
litve za 2. in 3. volilni okraj
5. volilne enote. V 2. okraju
se bo za zaupanje volivcev
potegoval Beno Podergajs,
vojniški župan, v 3. pa Miro
Terbovc, državni sekretar v
ministrstvu za obrambo.
Predsednik odbora Marko
Cuk pravi, da so v stranki
kandidata izbrali na osnovi
rezultatov javnomnenjske ra-
ziskave, ki je obema med 7
predlaganimi imeni prinesla
daleč največ podpore, sicer pa
meni, da gre za kandidata z
ugledom, ki imata možnost za
izvolitev. Eden temeljnih ci-
ljev stranke, na katerem bodo
gradili predvolilno kampa-
njo, je razvoj gospodarstva in
s tem povezano vseh ostalih
dejavnosti.
Benedikt Beno Podergajs
je bil pred izvolitvijo za župa-
na Občine Vojnik v letu 1994
zaposlen v Banki Celje, ljudje
pa ga poznajo tudi kot kultur-
nika in planinca. V svoj pro-
gram je zajel več področij,
temelj vsega pa je sodelova-
nje. »Poznan sem kot človek,
ki nima težav pri komunicira-
nju z ljudmi različnih prepri-
čanj,« pravi in to utemeljuje z
dejstvom, da se enako dobro
razume z duhovniki kot na
primer borci, prav letos pa so
v občini kot eni redkih v Slo-
veniji postavili spomenik
NOB v Novi Cerkvi. Čeprav je
zatrjeval, da delo župana ni
združljivo s poslanskim, je
zdaj prepričan, da je delo v
vojniški občini že tako dobro
utečeno, da bi v primeru izvo-
litve lahko kot poslanec veli-
ko dobrega storil za svoje ob-
močje. Pri tem se zavzema za
sodelovanje vseh poslancev s
Celjskega, ne glede na stran-
karsko pripadnost.
Miroslav Miro Terbovc je
državni sekretar v ministrs-
tvu za obrambo, v prvi polo-
vici devetdesetih let je bil
član celjskega izvršnega sve-
ta, zatem mestni svetnik in
direktor regijske uprave za
obrambo, ves čas pa je akti-
ven tudi v gasilski zvezi.
»Poznam delo na regijski in
zdaj tudi na državni ravni,
zato ne samo da vem, kaj bi
bilo treba narediti, ampak
sem prepričan, da tudi vem,
kako bo to treba storiti,« se
predstavlja in to utemeljuje
tudi s tem, da je kot državni
sekretar v ministrstvu za
obrambo nadzoroval tudi
gospodarjenje z 52 milijard
tolarjev težkim obrambnim
proračunom. Njegov volilni
slogan je Premagajmo nas-
protja, slednje pa bo vodilo
njegovemu delu tudi ob mo-
rebitni izvolitvi. »Ne bom
samo poslanec svoje stranke,
pač pa poslanec vseh ljudi z
območja 3. volilnega okra-
ja,« obljublja.
I. STAMEJČIČ,
Foto: G. KATIČ
[IZ OBČINSKIH SVETOV
O pomožnih objekKh
ŠENTJUR - Na ponedeljkovi seji so sprejeli odlok o določitvi
pomožnih objektov. V njem so natančna določila o vrsti,
■lamenu, največji velikosti in načinu gradnje objektov, za katere
lista potrebna lokacijsko ter gradbeno dovoljenje ter zadostuje
priglasitev del. Gre za različne drvarnice, kokošnjake, pergole,
^kolesarnice, vrtne ute, rastlinjake, sadne kleti, shrambe in
garaže.	(BJ)
Denar za svetniške klube
ŠENTJUR - Svetniki so po prvi obravnavi sprejeli pravilnik o
sredstvih za delo svetniških klubov, ki jih zagotavlja šentjurska
občina. Občinski svet naj bi določil znesek v vsakoletnem
Proračunu, klubi pa bi prejeli denar glede na število članov,
'^eiiar ne bo mogoče nakazati na račun posamezne politične
^^ranke, ampak bo namenjen plačilu stroškov izobraževanja
^^'etnikov, za pisarniški material ter plačilu administrativnega
l^r strokovnega dela. V Šentjurju poudarjajo, da je tovrstno
'''lanciranje v občinah redkost.	(BJ)
Spremembe za nazaj
STORE - Svetniki so sprejeli predlog odloka o spremem-
in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana
Občine Celje za obdobje od leta 1986 do 2000 in srednjeroč-
■^ega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do 1990 za
^bmočje štorske občine z dopolnitvijo. Vsebina se med
'^'''■igim nanaša na uskladitve z obveznimi izhodišči obeh
P^nov na ravni države, spremembe mej ureditvenih obmo-
naselij, dopolnitev območij varstva vodnih virov ter
^polnitev s programskimi zasnovami za območje obrtne
^one v Prožinski vasi.	(Bo.J)
POSVETU
Posebne enote za
ziocince
HAMBURG, 6. septem-
bra - Glavna tožilka haaš-
kega mednarodnega sodiš-
ča za vojne zločine na
ozemlju nekdanje Jugosla-
vije Carla Del Ponte se je v
zavzela, da bi ustanovih
anonimne posebne enote,
katerih naloga bi bila areta-
cija vojnih zločinov obto-
ženih oseb v BiH. Njen na-
mestnik Graham Blewitt pa
napovedal, da bi lahko nek-
danjega voditelja bosan-
skih Srbov Radovana Kara-
džiča aretirali še pred voli-
tvami v BiH IL novembra.
Vrhunsko
srečanje ZN
NEW YORK. 9. septem-
bra - Prejšnji teden je na
sedežu ZN v New Vorku
hkrati z začetkom 55. Gene-
ralne skupščine potekalo
največje srečanje visokih dr-
žavnih predstavnikov v zgo-
dovini človeštva. Zborova-
nje se je končalo s podpisom ■
Deklaracije tisočletja, ki je
bila sprejeta ob ameriškem
negodovanju zaradi pozivov
po odpisu vseh dolgov naj-
revnejšim državam, po skli-
cu mednarodne konference
o odpravi jedrske nevarnosti
in odpravi carin bogatih dr-
žav za uvoz izdelkov iz rev-
nih držav. Med številnimi
obljubami v dokumentu je
tudi prepolovitev števila sve-
tovnega prebivalstva, ki živi
z manj kot dolarjem na dan
in nima dostopa do čiste pit-
ne vode, do leta 2015. Napo-
vedan je boj proti aidsu in
drugim nalezljivim bolez-
nim, prizadevanja za odpra-
vo vojn, ki so v zadnjem
desetletju zahtevale pet mili-
jonov človeških življenj, ter
boj proti mednarodnemu
kriminalu.
Naftni vrtinci
DUNAJ, 11. septembra -
Članice Organizacije držav
izvoznice nafte (OPEC) bodo
1. oktobra svojo dnevno
proizvodnjo nafte povečale
za približno tri odstotke oz.
800.000 sodov - na 26,2 mi-
lijona sodov dnevno. Kljub
temu je cena nafte ta teden še
naprej rasla, po vsej Evropi
pa so se nad^jevah protesti
zaradi visokih cen goriva.
Poleg Francije, so se demon-
stracije razmahnile tudi v
Veliki Britaniji, Nemčiji,
Belgiji in na Nizozemskem.
ZDA bodo Še
bdele nad Avstrijo
VVASHINGTON, 12. sep-
tembra - Trije modreci so se
v poročilu o političnih raz-
merah v Avstriji zavzeli, naj
14 članic unije ukine diplo-
matske sankcije proti Duna-
ju, saj bodo ukrepi v nas-
protnem primeru postali
škodljivi. ZDA pa so sporo-
čile, da ne bodo spremenile
stališča do Avstrije, saj so »še
vedno zaskrbljeni zaradi so-
delovanja svobodnjakov
(FPO) v avstrijski vladi« in
napovedale, da bodo še na-
prej opazovale Avstrijo. Po-
dobno stališče je izrazil tudi
Izrael.
mMHEsssssm
□
DOGODKI
Slikarja postala častna občana
Vrsta prireditev in pridobitev ob žalskem prazniku
Občina Žalec in Mestna
skupnost Žalec praznujeta
6. septembra v spomin na ta
dan pred 132 leti, ko je bil v
Žalcu II. slovenski tabor. Na
ta dan sta bili osrednji pri-
reditvi letošnjega praznova-
nja.
V Savinovem likovnem salo-
nu v Žalcu je bila otvoritev raz-
stave del, ki so nastala na med-
narodnem likovnem simpoziju
IMBS 2000 v Novem Celju. Us-
tvarilo jih je 16 slikarjev in kipar-
jev iz Avstrije, Nemčije, ZDA in
Slovenije. O razstavi je sprego-
voril likovni kritik Drago Med-
ved, o samem simpoziju pa sli-
kar Jure Cekuta. Razstavo je
odprl žalski župan Lojze Pose-
del, ki je vsem udeležencem
simpozija izročil spominska da-
rila.
Sledila je slavnostna seja ob-
činskega sveta v dvorani II. slo-
venskega tabora, ki so se je
udeležili častni občani, župani
sosednjih občin in drugi gostje.
V kulturnem programu je na-
stopil komorni zbor A Capella
iz Petrovč pod vodstvom Mitje
Bervarja. Slavnostni govornik
župan Posedel, je poudaril, da
so v minulem letu v žalski obči-
ni naredili veliko nujnega in ko-
ristnega ter zastavili mnogo do-
brih projektov. Pohvalil je delo
občinske uprave in občinskega
sveta, med pridobitvami pa na-
štel zaključek gradnje kanaliza-
cije v VrlDju, reciklažno dvorišče
za ločeno zbiranje odpadkov v
Surovini, deset saniranih pla-
zov, med katerimi je bil najzah-
tevnejši in najdražji pri Sv. Jedrti
v vrednosti 40 milijonov tolar-
jev.
Začeli so z gradnjo vodovoda
in črpališča v Stebovnik v KS
Galicija, načrtujejo pa nadalje-
vanje gradnje kanalizacije v Pe-
trovčah, Šempetru, Žalcu in Go-
tovljali. Odločili so se, da bo
centralna kurilnica v Žalcu preš-
la na ogrevanje s plinom, načr-
tujejo širitev rezervoarja Plevno
in dveh novih vrtin v Podlogu in
Vrbju. Prometne zagate v Levcu
in Šempetru so tik pred rešitvi-
jo, za šolstvo pa so pomembni
pričetki gradnje glasbene šole,
podružnične šole Trje in telo-
vadnice v Petrovčali, kjer so
pred dnevi položili temeljni ka-
men. Prihodnje leto bodo pričeli
graditi varstveno delovni cen-
ter v Žalcu. Župan je obljubil, da
bo v prihodnje občina posveča-
la več pozornosti problematiki
mladih, na področju kulture pa
je pomembna galerija Savinj-
skih likovnikov in začetek ob-
nove dvorca Novo Celje.
Plakete so prejeli Mira Ko-
drun, Andrej Podpečan, Bojan
Zapušek in Savinjski oktet, gr-
be pa Jože Kruleč, Janko Me-
lanšek in Planinsko društvo
Zabukovica. Naziva častni ob-
čan sta prejela akademska sli-
karja Jelica Žuža in Rudi
Španzel, ki živita v Ljubljani.
Včeraj je bilo odprtje razstave
mineralov in predavanje Mine-
rali s Štajerske in Koroške, da-
nes zvečer bo ob 19. uri v Matič-
ni kiijižnici Žalec Večer s sloven-
skimi literati, rojaki in jubilanti
Milošem Mikelnom, Vasjo Pre-
danom in Ervinom Fritzem. Ju-
tri ob 8. uri bo otvoritvena vož-
nja županov in županje po kole-
sarski poti Spodnje Savinjske
doline, v soboto ob 9. uri bo
Vebrov memorial ob 30-letnici
Tenis kluba Žalec, ob 9.30 četrto
srečanje turističnih društev po-
deželja Slovenije, ob 16. uri-pa
hmeljarski likof.
^ '	T. TAVČAR
Akademska slikarja Jelica Žuža in Rudi Španzel sta postala Častna občana občine
Žalec.
Šentfur slavi trške pravice
v šentjurski občini so s^čeli s praznovanjem občinske-
ga praznika.
V	soboto, 9. septembra, je bilo osrednje praznovanje
krajevnega praznika KS Blagovna, ki so ga začeli z vsakolet-
nim pohodom od šole na Blagovni do partizanske bolnice
Zima. kjer so pripravili kulturni program s podelitvijo letoš-
njih krajevnih priznanj.
V	nedeljo opoldan je bil pred cerkvijo na Kalobju koncert
Pihalnega orkestra Šentjur, v sredo pa dan odprtih vrat
Ljudske univerze Šentjur.
Osrednje praznovanje šentjurskega občinskega praznika,
ki ga praznujejo v spomin na leta 1539 podeljene trške
pravice, bo 23. septembra.	BJ
Priznanje Braslovč župniku
Ob občinskem prazniku nov stanovanjsko poslovni objekt, spomenik A. M. Slomška in
F, Kosarja
v občini Braslovče so
praznovanje občinskega
praznika pričeli s slavnost-
no sejo občinskega sveta,
katere so se udeležili poleg
svetnikov, županov in po-
džupanov sosednjih občin
tudi letošnji dobitniki ob-
činskih priznanj. Za slove-
sen začetek so poskrbeli Do-
broveljski fantje s svojim
ubranim petjem. Župan
Duško Goričar je udeležen-
ce seje najprej pozdravil, po-
tem pa nanizal pridobitve
občine in načrte za naprej.
Najpomembnejše pridobi-
tve so 800 metrov kanalizaci-
je v Braslovčah, več na novo
asfaltiranih cestnih odsekov,
na domu krajanov na Do-
brovljah so zamenjali celotno
ostrešje, uredili so središče
Grajske vasi. Ponekod so ure-
dili tudi javno razsvetljavo,
namestili več nadzemnih hi-
drantov za boljšo požarno
varnost, pripravili dokumen-
tacijo za gradnjo pločnikov v
Letušu in Rakovljah, skupaj z
občino Polzela, ministrstvom
za okolje in prostor in podjet-
jem PUV iz Celja nadaljujejo z
gradnjo jezu na Savinji, nada-
ljuje se obnova gradu Žovnek
s pomočjo države in občine,
pripravljajo se na uvedbo de-
vetletne osnovne šole - v ta
namen so že odkupili potreb-
na zemljišča v Braslovčah in
Letušu. Omenil je tudi zelo
vzorno urejene cerkvene ob-
jekte v občini, ki so s svojim
izgledom trgu in drugim kra-
jev v občini v okras in ponos.
Na slavnostni seji so prvič,
odkar občina Braslovče ob-
staja, podelili tudi občinska
priznanja. Zlato plaketo z zla-
tim cekinom so prejeli PGD
Braslovče, Anton Klokočov-
nik, Jože Pencelj in Franc
Kumer st., srebrno plaketo s
srebrnim cekinom Martin Ci-
rer, Dušan Goričar, Emil Ri-
bič in Daniel Brišnik, brona-
sto plaketo z bronastim ceki-
nom KO RK Trnava, Janko
Šoštarič, Ida Cizej in Franci
Kumer ml., naziv častni ob-
čan občine Braslovče pa so
podelili domačemu župniku
Juriju - Jožetu Zidanšku.
V tem tednu se bodo prire^
ditve nadaljevale. Tako bo v
soboto planinski pohod po
mejnih točkah občine, kultur-
no športno srečanje krajanov
v Letušu, športne prireditve
na igriščih športnega društva
Trnava in otvoritev javne raz-
svetljave v Orli vasi in Šentru-
pertu, v nedeljo pa sejem do-
mačih izdelkov in obrti na
trgu, koncerta godbe na piha-
la Prebold in MPZ Karla Vi-
ranta Braslovče, otvoritev in
blagoslov stanovanjsko po-
slovnega objekta ter slovesno
odkritje in blagoslov spome-
nika Antonu Martinu Slomš-
ku in Francu Kožarju.
~;; T. TAVČAR
Evropsko odlicje
za Podčetrtek
Pretekli petek je bila na
Severnem Irskem razglasi-
tev rezultatov evropskega
tekmovanja za urejenost
okolja Entente Florale, kjer
je prejel srebrno medaljo
Podčetrtek z Olimjem ter
bronasto Nova Gorica.
Župan Podčetrtka Marjan
Drofenik ocenjuje, da je ug-
ledno evropsko priznanje v
kategoriji manjših krajev re-
zultat večletnega načrtnega
urejanja celotnega kraja. V to
so vključeni vsi kraj^jii in
društva; šola,' cerkev in seve-
da KS. Nekoč zanemarjeni
obsoteljski kraj se je po ureje-
nosti odlično izkazal že na
tekmovanjih Turistične zveze
Slovenije, kar je pripomoglo k
možnosti sodelovanja na
evropskem tekmovanju.
Župan je prevzel evropsko
odličje za Podčetrtek z Olim-
jem na veliki slovesnosti v
mestecu Broughshane, le 40
kilometrov iz Belfasta. Na
odru je bil skupaj s predsed-
nikom KS Podčetrtek Darko
Šelekarjem ter predstavniko-
ma Zdravilišča Atomske to-
plice Faniko Šket in Marja-
nom Šviglinom. Slovesnost
pod velikim šotorom je traja-
la več ur, saj so pripravili go-
stitelji bogat kulturni pro-
gram ter med drugim prebrali
pozdrave prestolonaslednika
princa Charlesa.
Predsednik združenja En-
tente Florale, ki povezuje de-
set evropskih držav, je pode-
ljeval medalje skupaj s člani
komisije iz različnih držav.
Kot predstavnik Slovenije je
bil na podelitvi Anton
Schlaus, arhitekt iz Sloven-
skih Konjic. Opozorili so, da
je bila komisija med ocenje-
vanjem posebej pozorna na
kakovost prostora, organiza-
cijsko skrb za okolje ter na
celotni vtis. Iz Podčetrtka in
Olimja je očitno odšla.z do-
brim vtisom.	BJ
PO DRŽAV
Pokojninska
luknja
UUBUANA, 7. septembra
- Po podatkih Zavoda za po,
kojninsko in invalidsko za.
varovanje bo znašal letošnj
primanjkljaj v pokojninsl^
blagajni približno 14 milijard
tolarjev, kar je za 13 milijard
manj, kot je bilo predvideno.
Minister za delo Miha Brejc
je napovedal, da utegnejo lij^,
vidnostne težave v ZPIZ na-
stati zlasti konec leta, ko naj
bi skupni minus znašal 36
milijard tolarjev.
Konec točkovanju
LJUBLJANA, 8. septem
bra - Minister za šolstvo Lo-
vro Šturm se je na podlagi
prizadevanj t. i. ženske vla-
de in šolske ministrice v tej
vladi Mance Košir ter stro-
kovnih argumentov, pred
vsem pisanja strokovnjaki-
nje za to področje Barice
Marentič Požarnik, odločil,
da postopek za prehod iz
osnovne v srednjo Šolo poj
javni razgrnitvi spremeni ir
tako olajša učencem ta pre-
hod.
Avstrijska
samovolja
LJUBLJANA, II. septem-
ber - Zunanje ministrstvo je
izrazilo skrb nad potezo vla-
de avstrijske Koroške, ki je
na nekaterih dvojezičnih os-
novnih šolah na avstrijskem
Koroškem imenovala zača-
sne ravnatelje brez ustrezne
kvalifikacije - znanja slo-
venščine.^
Otroci za samske
LJUBLJANA, 11. septem-
bra - Trije poslanci LDS, Ja-
nez Kopač, Jelko Kacin in
Darja Lavtižar Bebler, so v,
parlamentarni postopek
vložili predlog novele zako-
na o zdravljenju neplodno-
sti in postopkih oploditve z
biomedicinsko pomočjo
(OBMP). S predlaganimi
spremembami želijo zago-
toviti dostop do zdravljenja
neplodnosti in postopkov
OBMP vsem ženskam, tudi
samskim.
Nestrokovnost
informiranja
LJUBUANA, 12. septem-
bra - Agencija Ninamedia je
zaradi strokovnih pomisle
kov prekinila sodelovanje z
uradom vlade za informira-
nje (UVI), sklenjeno avgusta
letos. Urad v nasprotju s
standardi javnomnenjskega
raziskovanja ni naročil pre-
verjanja posameznih vse-
bin, ampak je predlagal
vprašalne oblike, td so bile
pogosto že v izhodišču su-
gestivne in selektivne, ter s
tem raziskovanje skrčil na
golo povpraševanje. V agen-
ciji so hoteli zaradi medij-
skih objav raziskav doseči
dogovor o upoštevanju
standardov, a so dobili od-
govor, da je stvar odločitve
urada, kdaj, kje in kako se
bodo raziskave objavljale.
Takšno razumevanje je po
prepričanju agencije nespre-
jemljivo za vsako resno jav-
nomnenjsko raziskovanje.
Največ športnih prireditev
Polzelska občina bo v tem
mesecu praznovala svoj
praznik. Ta je 2. oktobra, v
spomin na ta dan leta 1942,
ko so bili v mariborskih za-
porih kot talci ustreljeni pr-
vi Polzelani.
Pri pripravah za praznova-
nje sodelujejo vsa društva in
organizacije, zato bo dogaja-
nje zelo raznoliko. Začeli so
ga v soboto z državnim pr-
venstvom v agilitiju, nadalje-
vali pa 13. septembra z luno-
hodom na Goro Oljko. 15.
septembra ob 18. uri bo otvo-
ritev tenis igrišča v Andražu,
23. septembra se bodo podali
po poteh občine Polzela. 24.
septembra bo medrevirska
strelska tekma za prehodni
pokal Mirka Canjka pri lov-
skem domu v Založah, 29.
septembra bo ob 16. uri ob-
činski turnir v malem nogo-
metu na športnem igrišču v
Andražu, ob 17. uri otvoritev
učne poti v parku Šenek, ob
19. uri pa slavnostna seja ob-
činskega sveta občine Polzela
s podelitvijo priznaj v kristal-
ni dvorani v Šeneku.
Zadnji dan praznovanja, 30.
septembra bo ob 19. uri se-
jem kmečkih dobrot pri ob-
činski stavbi, ob 16. uri pa se
bo pričela košarkarska noč
na Polzeli, nato pa bo še pred-
stavitev nove ekipe KK Savinj-
ski Hopsi.	T. TAVČAR
SK 14. seplMdMraOOO
DOGODKI
5
pisnio o nameri so slovesno podpisali: Jože Šepec v imenu Občine Štore, župan Občine
Dobrna Martin Bred, celjski župan Bojan Šrot in laški podžupan Dušan Klinar, kasneje pa je
svoj podpis dodal še vojniški župan Beno Podergajs.
Parkirišče bo skupni projekt
v Celju so v torek dopold-
ne podpisali pisno o nameri,
ki občine Celje, Dobrna, Laš-
ko, Štore in Vojnik zavezuje
k sodelovanju pri pripravi in
izvajanju regionalnega raz-
vojnega programa in skup-
nih razvojnih projektov,
j Osnove za podpis pisma o
I nameri so pripraviU v celj-
jskem skladu za razvoj obrti in
podjetništva in po besedah
predsednika upravnega odbo-
ra sklada Romana Šumaka je
Iv teku že kar nekaj projektov,
ki povezujejo vseh 5 občin. V
skladu bodo lahko v veliko
pomoč zlasti manjšim obči-
nam, da čimbolj izkoristijo
možnosti za pridobivanje do-
datnega denarja, ki se jim po-
nuja z različnimi razpisi. »Ob-
močje ima dovolj možnosti za
razvoj, le izkoristiti jih je tre-
ba,« je menil Šumak in dodal,
da bo ena prvih nalog priprava
podjetniškega kataloga stori-
tev za vseh 5 občin, kasneje pa
morda še kataloga gospodar-
skih con, kakršnega so prav te
dni pripravili za Celje.
Vseh 5 občin se dogovarja
tudi za gradnjo skupnega ob-
močnega transportnega
kompleksa na območju celj-
ske podjetniške cone Sever-
na Cinkarna, za katerega so
projekt že pripravili v skla-
du, izdelana pa je tudi vsa
potrebna dokumentacija. V
sklopu kompleksa bo tudi
parkirišče za tovorna vozila
avtoprevoznikov vseh petih
občin, saj zakonodaja pogo-
juje po juliju 2001 izdajo
dovoljenj avtoprevoznikom
le, če bodo imeli za svoja
vozila ustrezno urejen par-
kirni prostor.
I. STAMEJČIČ
Foto: G. KATIČ
Evrobusna
Celjskem
Evrobus vladnega urada
za informiranje je svojo je-
sensko pot po Sloveniji za-
(Sel v ponedeljek v Maribo-
ru, med 18. in 25. septem-
brom pa se bo mudil na
Celjskem.
V ponedeljek, 18. septem-
bra dopoldne, bo evrobus,
opremljen kot potujoča
knjižnica in informacijska
pisarna s priključkom na in-
ternet, vrsto publikacij ter
informativnih gradiv o pri-
ključevanju	Slovenije
Evropski uniji, obiskal Slo-
venske Konjice, v torek Ro-
gaško Slatino in Šmarje pri
Jelšah, v sredo pa Velenje.
I Prihodnji četrtek bodo sode-
i lavce urada za informiranje
gostili v Mozirju in na Ljub-
nem, v petek v Celju, v sobo-
i to v Žalcu, v ponedeljek, 25.
' septembra, pa bo evrobus
pot po Celjskem zaključil v
Laškem.
Po besedah Matjaža Keka
iz urada za informiranje je
bil odziv ljudi na spomla-
(Jansko kroženje evrobusa
po Sloveniji dober, saj se je v
posameznem kraju dnevno
Za podrobnosti priključeva-
nja Slovenije v EU zanimalo
okoli 70 ljudi. Največ vpra-
šanj je bilo glede pričakova-
nih sprememb v kmetijstvu,
gospodarstvu, socialni poli-
ter zaposlovanju, "kar po-
gosto pa se je pokazalo, da
^lovenci še ne vemo prav do-
"fo, kaj nam vključitev pri-
'^aša. Evrobus se v posamez-
nem kraju praviloma ustavi
^ ves dan, med 9. in 19. uro,
sobotah pa je postanek
•^ajši, le do 14. ure. Vsi, ki
^^robus obiščejo, lahko so-
"^^lujejo tudi v evrokvizu in
^ako preizkusijo svoje znanje
Evropski uniji.	IS
Naj se dogaja mladim!
Na javni tribuni o položaju mladih pri nas - Od mladih se zahteva preveč,
daje se jim premalo
Prejšnjo sredo je bila v
Mladinskem centru Celje,
pod okriljem Mladih liberal-
nih demokratov, zanimiva
razprava z naslovom »Mla-
di, naj se dogaja! Mladi, naj
se nam dogaja!«, na kateri
so svoje poglede o položaju
mladih pri nas in v Evropi
predstavili nekateri strokov-
njaki.
Najbolj se je nabito polni
dvorani vtisnil v spomin na-
stop dr. Mirjane Ule s Fakulte-
te za družbene vede, ki je
stanje v mladi generaciji oce-
nila kot dramatično. »Razmer-
ja v družini in prijateljstvih so
se danes za mlade občutno
spremenila. V njih vedno težje
najdejo oporo, ker so sociali-
zirani v strah in negotovost. V
družini in šoli jih nenehno
opozarjajo na posledice nji-
hovih )nepremišljenih< dejanj
in jim grozijo s kaznimi in
točkami, v medijih pa jih po-
vezujejo z nevarnostmi - dro-
gami in AIDS,« je tempera-
mentno predavala ena vodil-
nih slovenskih psihologinj.
»Včasih so bili moralno panič-
ni odrasli, danes pa se je strah
preselil na drugo stran - med
mladino, ki zaradi tega beži v
potrošništvo in zabavo, kjer se
počuti enakopravno.«
Drugi predavatelji niso tako
radikalno ocenili stanja naše
mladine. Ljubo Raičevič z
MISSS je poudaril veliko trž-
no moč mladih, opozoril pa je
na tiste, ki živijo na obrobju, v
slabih življenskih razmerah.
Mag. Vesna Leskošek s Cen-
tra za pomoč mladim je opo-
zorila na še vedno prisotno
razlikovanje po spolu. »V Beli
krajini starši še vedno raje
pošljejo na študij sina kot pa
hčerko, ki je določena za gos-
podinjska dela.« Dr. Albert
Mrgole pa krivdo za mlade
brez vizije in njihovo nemoti-
viranost vali na »neživljenjsko
šolo, ki jim skuša od zgoraj
vsiliti vzorce vedenja«. Mladi
so danes po njegovem družbe-
no izločeni, prezgodaj pa se
morajo odločati o življenjsko
pomembnih odločitvah.
Dr. Mirjano Ule smo pov-
prašali, če njen nastop na
tribuni pomeni njeno stran-
karsko opredeljenost: »S pri-
padnostjo politični opciji se
ne obremenjujem. Povablje-
na sem bila, da predstavim
svoja stališča, kar bi storila
na isti način tudi pri vseh
ostalih političnih opcijah.«
Javno tribuno je organiziral
podmladek Liberalne demo-
kracije Slovenije, ki je bila v
prostorih Mladinskega centra
zastopana v močni zasedbi. Ob
nekaterih poslancih državnega
zbora iz njihovih vrst, ki so
sedeli med zbranimi, sta raz-
pravo povezovala bivši mini-
ster za šolstvo in šport dr. Slav-
ko Gaber in mag. Anton Rop.
Sprva kar preveč mirna razpra-
va se je razživela ob vprašanju
sodelovanja mladih v odloča-
nju o političnih vprašanjih.
Rop je na očitke, da mladih
zaradi okorelosti tem v današ-
nji slovenski politiki (NOB) le-
ta ne zanima, odgovoril, »da
kot politiko mladi vidijo le
velike teme, o katerih se raz-
pravlja in se jih politizira, ki pa
imajo tudi negativni predz-
nak... Politika je v največjem
delu odločanje o malenkostih,
o pomembnih zadevah za vsa-
kega posameznika, teh pa me-
diji ne dajejo na naslovnice,
zato niso tako odmevne.« Rop
je pozval mlade, naj glede
vprašanj, ki se jih tičejo, priti-
skajo na odgovorne, saj »kdor
je na oblasti, ne razmišlja rav-
no vsak dan o stvareh, ki bi
koristile mladim«.
Jože Zimšek, poslanec v dr-
žavnem zboru: »V času mojega
županovanja smo si glede
mladih zastavili nekaj ambi-
cioznih ciljev in mislim, da
smo jih dobršen del tudi iz-
polnili. Dosegli smo napredek
na področju šolstva in gradnje
športnih objektov, sam oseb-
no pa sem vedno podpiral tudi
drugačno udejstvovanje mla-
dih. Nikoli nisem želel slišati
o zaprtju Kljuba. Celje z mla-
dimi živi drugače, boljše.«
Dr. Mirjana Ule: »Pojem
mladine je subjekt, ki ga je
treba neprestano opazovati in
slediti, objektivno podobo o
njej pa dobimo šele v daljšem
časovnem obdobju. Na FDV se
pripravljamo za izvedbo štu-
dije o celotni populaciji mla-
dih, v njej bomo primerjali
mlade v različnih ekonom-
skih in socialnih situacijah in
ugotavljali, kaj se dogaja z
njimi.«
PRIMOŽ CIRMAN
Razdeljeno premoženje
župani občin naslednic nek-
danje skupne občine Mozir-
je so po petih letih dogovar-
janj in zapletov v torek konč-
no podpisali sporazum o de-
litveni bilanci in s tem tudi
formalno razdelili nekdanje
skupno premoženje.
Sporazum je po številnih
popravkih in usklajevanjih ven-
darle končen, pravi mozirski
župan Jože Kramer, zadovo-
ljen, da so le uspeli pripraviti
sprejemljive rešitve za vse. S
pogodbo o delni delitvi pre-
moženja so leta 1997 po legi
razdelili upravne zgradbe, šole
in vrtce, naravno javno dobro,
zdravstvene domove in lekar-
no. Po legi zgradb so razdelili
opremo in inventar, kupnine
za prodana stanovanja pa so
bile razdeljene glede na zago-
tovljeno porabo. V tem času
je občina Gornji Grad prevze-
la v svoje upravljanje vodo-
vod v Gornjem Gradu in
deponijo odpadkov v
Podhomu. Zaradi neplačane-
ga deleža sanacije odlagališča
je občina Gornji Grad mozir-
ski občini prepovedala depo-
nirati odpadke na tem odla-
gališču, čeprav je le-ta prispe-
vala k nakupu zemljišča za
širitev deponije. Po številnih
usklajevanjih je bilo dogo-
vorjeno, da Podhom prevza-
me občina Gornji Grad, osta-
lim pa pripada solastniška pra-
vica po vloženem deležu.
Pripravljen je bil tudi spora-
zum o likvidaciji JP Komuna-
la Mozirje, vendar za Mozirje
takšna rešitev ni bila sprejem-
ljiva. Po dogovoru z ostalimi
občinami je treba v mozir-
skem komunalnem podjetju
ugotoviti stanje za zadnji dan
prejšnjega leta, saj so se v
štirih letih precej spremenile
dejavnosti podjetja, ustanov-
ljena je bila tudi komunala v
Gornjem Gradu. Jože Kramer
pravi, da JP Komunala dobro
posluje, zato delavci ne smejo
po nepotrebnem ostati brez
zaposlitve. Trenutno mozirsko
javno podjetje služi vsem ob-
činam, razen Solčavi in Gor-
njemu Gradu.
Vodovodno omrežje Letošč
je po novem, glede na ugotov-
ljena kapitalska deleža, last
občin Nazarje in Mozirje. O
načinu vzdrževanja in uprav-
ljanja se bosta občini uskladili
s posebno pogodbo. S podpi-
som premoženjske bilance so
občine za las prehitele arbi-
tražno komisijo, ki jo predvi-
devajo dopolnitve zakona o
lokalni samoupravi. V tem
primeru zadošča za pravno-
močnost delitve premoženja
soglasje več kot polovice ob-
čin.
EDI MAVRIC
Neoporečna voda
z vonjem po žveplu
Okoninci so pred kratkim
okronali nekajletna prizade-
vanja s simbolično predajo
vodovoda s 120 kubičnim vo-
dohramom in bili prepričani,
da bo odslej po njihovih ce-
veh tekla zdrava, neoporeč-
na voda, toda voda, ki teče iz
novega vodohrama, ima vo-
nj po žveplu.
Ne glede na to, da so v
občini Ljubno iz ljubljan-
skega Zavoda za zdravstveno
varstvo prejeli neoporečno
poročilo o opravljeni analizi
okoninske vode, je videti, da
opravljene analize ne zaznajo
tega, kar zazna človeški nos -
vonj po žveplu. Najmanj kar
je, gre za moteč pojav, ki se ga
bodo v ljubenski občini lotili
z vso potrebno resnost-
jo. Tajnik občine Franjo Na-
raločnik nam je zagotovil, da
bodo storili vse potrebno za
dejansko neoporečnost oko-
ninske vode. Medtem je Jože
Kandorfer iz Zavoda za
zdravstveno varstvo Celje že
opravil mikrobiološki te-
st vode, ki je v celoti neopore-
čen. Izvršena je bila tudi ke-
mijska analiza vode, vendar
tudi ta žvepla ne zazna. Do-
kler ne bodo ugotovili, od kod
moteč vonj, se bodo morali
porabniki zadovoljiti z vo-
do iz starega sistema.
EDI MAVRIČ
Kako po SUŠI?
šentjurska občina, ki jo je
letošnja suša posebno priza-
dela, je sprejela v ponedeljek
dve pomembni odločitvi.
Gre za sklep o 50-odstot-
nem sofinanciranju prevozov
pitne vode, opravljenih v su-
šnem obdobju. Gasilska druš-
tva bodo predložila spiske
upravičencev, občina pa bo
namenila denar iz rezerv, ele-
mentarja in drugih odhodkov.
Prizadetim občanom bodo
prav tako pomagali s sofinan-
ciranjem pri nakupu krmnega
žita. Subvencija znaša 8 tolar-
jev po kilogramu in to do
skupne porabljene količine
600 ton.	BJ
Nov stanovanjski blok
v Debru
Včeraj je bila v Debru slo-
vesna primopredaja stano-
vanjskega bloka, ki je po
desetih letih prva večja orga-
nizirana gradnja novih ne-
profitnih stanovanj na ob-
močju laške občine.
Odločitvi Stanovanjskega
sklada Občine Laško za nalož-
bo, vredno preko 179 milijo-
nov tolarjev, so botrovale na-
raščajoče potrebe krajanov po
novih, večjih stanovanjih. Pr-
vi pogovori in zbiranje doku-
mentacije so se pričeli že pred
dvema letoma, potrebna fi-
nančna sredstva pa sta poleg
stanovanjskega sklada prispe-
vala še Občina Laško in Re-
publiški stanovanjski sklad s
kreditom v vrednosti 81 mili-
jonov tolarjev. V dobrem letu
končana gradnja z 19 novimi
neprofitnimi stanovanji je za
Laščane in Stanovanjski sklad
velika pridobitev. Dvosobna
stanovanja, velika nekaj manj
kot 60 kvadratnih metrov, so
zlasti namenjena mladim in
veččlanskim družinam, prila-
gojena pritlična stanovanja pa
invalidom. Z novogradnjo bo
stanovanjski sklad po besedah
predsednika Upravnega odbo-
ra Matevža Kolarja uspešno
razrešil vloge, prispele na lan-
skoletni avgustovski razpis za
najem neprofitnih stanovanj,
katerih najemnina naj bi bila
nižja od najvišje možne v dr-
žavi.	B. JANČIČ
Obcifia Ima
novo tajnko
Konjiški župan Janez Jazbec
je izbral novo tajnico občine.
To delo je do junija letos
opravljal Jože Kuzmah, nasle-
dila pa ga bo Irena Švab Kav-
čič, ki bo poslej bdela pred-
vsem nad koordinacijo dela v
občinski upravi, še naprej pa
bo opravljala tudi svoje dose-
danje delo strokovne sodelav-
ke za kmetijstvo, gospodars-
tvo ter turizem.	B.P.

□
GOSPODARSTVO
Samostojni še najmanj pet let
Probanka v Celju odslej tudi s ponudbo za prebivalstvo - Borba za tržni delež v regiji
Probanka Maribor, ki bo
prihodnje leto praznovala
deseto obletnico delovanja,
sodi med redke banke pri
nas, ki svoje prihodnosti,
vsaj v naslednjih nekaj le-
tih, ne vidijo v povezovanju,
ampak odločeno vztrajajo
pri samostojnosti. Ostati želi
majhna, univerzalna regio-
nalna banka, z mrežo po-
slovnih enot v vseh večjih
slovenskih mestih. Z odprt-
jem novih poslovnih prosto-
rov na Stanetovi ulici v Celju
je svojo prisotnost okrepila
tudi v širši celjski regiji.
Obseg poslovanja Probanke,
ki ima poslovne enote še v
Mariboru, Slovenj Gradcu,
Ljubljani, Kranju in Kopru, je
lani znašal skoraj 60 milijard
tolarjev. Od tega je bilo nekaj
manj kot 41 milijard tolarjev
bilančnih obveznosti in terja-
tev ter blizu 19 milijard zunaj-
bilančnega poslovanja, kar po-
meni 27-odstotno rast v pri-
merjavi z letom 1998. Po kon-
solidiranih bilančnih izkazih
je poslovanje celotne finančne
skupine Probanka, kamor so-
dijo še tri leasing podjetja ter
družba za upravljanje z investi-
cijskimi skladi, doseglo vred-
nost 91,4 milijarde tolarjev.
»Rezultati poslovanja doka-
zujejo, da v Probanki natančno
vemo, kaj hočemo,« pravi di-
rektor poslovne enote Celje
Stane Mežner, »Lani je bila
banka po donosu na kapital, ki
je po obdavčitvi znašal 7,01
odstotka, šesta med štiriindvaj-
setimi slovenskimi bankami,
po tržnem deležu, ki se je zvišal
na 1,52 odstotka, pa je bila
petnajsta. Po velikosti kapitala
smo se uvrstili na 14. mesto.
Dolgoročne devizne vloge pre-
bivalstva so se povečale za 39
odstotkov, kar kaže na zaupanje
komitentov v poslovanje ban-
ke. Naj navedem še nekaj po-
datkov o produktivnosti - po
bilančni vsoti na zaposlenega je
bila Probanka na trinajstem
mestu in na sedmem po izven-
bilančnem poslovanju. Enako
mesto je dosegla tudi po bruto
dobičku na zaposlenega. Čisti
dobiček je znašal lani nekaj več
kot 346 milijonov tolarjev«
Kakšni so rezultati pošlo-,
vanja v tem letu?
Probanka je dobro poslova-
la tudi v prvi polovici leta.
Skupni obseg poslovanja smo
povečali na 70,6 milijarde to-
larjev, kar pomeni 18-odstot-
no rast glede na enako obdob-
je v preteklem letu. Od tega
znašajo bilančne obveznosti
in terjatve 47 milijard tolar-
jev. V primerjavi z letom 1999
se je bilančna vsota povečala
za 15 odstotkov oziroma za 6
milijard tolarjev. Tržni delež
banke se je povečal na 1,61
odstotka, kar pomeni štirinaj-
sto mesto med slovenskimi
bankami. Čisti prihodki od
poslovanja so se v primerjavi z
enakim lanskim obdobjem
povečali za četrtino. Največji,
38-odstotni delež, zavzemajo
čiste provizije, kar je v skladu
s strategijo banke. Ob polletju
smo ustvarili skoraj 210 mili-
jonov tolarjev bruto dobička.
Probanka je tudi lastnica
pomembnejših deležev v ne-
katerih podjetjih. Kakšna je
na tem področju vaša inve-
sticijska strategija?
Vlagamo v vrednostne pa-
pirje podjetij, ki kotirajo na
borzi in ki zagotavljajo dolo-
čeni donos, takšne portfeljske
naložbe pa bomo izvajali tudi
v bodoče. Naj omenim, da
smo med drugim pomemben
delničar celjskega Cetisa.
V ponedeljek se je pričel
prenos računov pravnih
oseb z agencije za plačilni
promet na banke. Na kakšen
delež računate pri tem, glede
na to, da so pri plačilnem
prometu bolj v ospredju veli-
ke banke?
Na prenos računov podjetij
na banke smo se dobro pripra-
vili. Probanka je lani ustvarila
s tujino za 1,3 milijarde mark
oziroma za 600 milijonov
evrov plačilnega prometa, kar
nas uvršča na šesto mesto med
slovenskimi bankami. Če smo
sposobni opravljati plačilni
promet s tujino, potem bomo
tudi domačega. V podporo pla-
čilnemu prometu smo zgradili
tako imenovani poslovni Pros-
plet, s katerim nudimo svojim
strankam vse storitve, ki jih je
do sedaj opravljala agencija za
plačilni promet. Pri tem mo-
ram poudariti, da Probanka že
od ustanovitve izgrajuje infor-
macijsko tehnologijo z last-
nim znanjem, kar ji omogoča
hitro in natančno prilagoditev
potrebam komitentov. Poleg
Prospleta smo vzpostavili še
telefonsko bančništvo Protel.
Razvita informacijska tehno-
logija znotraj banke pa nam
omogoča, da lahko naši komi-
tenti vse posle opravijo v po-
slovni enoti.
Probanka je v Celju že dve
leti, vendar pa si v tem času
na tem območju ni uspela
priboriti opaznejšega mesta.
Bo odslej drugače?
Naša poslovna enota, ki je
imela doslej sedež v najetih
pisarnah celjske pošte, je pre-
tekli dve leti poslovala le s
pravnimi osebami. Kljub
močni konkurenci smo si na
tem področju delovanja zago-
tovili tolikšen tržni delež, ki
je celo presegel pričakovanja
uprave banke. To pomeni, da
se je banka dobro uveljavila v
celjskem gospodarstvu. Upa-
mo, da bo tako tudi pri prebi-
valstvu, ki mu v novih poslov-
nih prostorih nudimo celovit
bančni servis.
V Celju je trenutno kar de-
vet bank in ena hranilnica,
zato bo borba za tržni delež
med prebivalstvom vse prej
kot lahka.
Tega se zavedamo, vendar ra-
čunamo na številne prednosti,
ki jih imamo pred drugimi.
Množičnega obiska naših banč-
nih okenc niti ne pričakujemo
niti si ga lahko privoščimo. Do-
' ločili smo si ciljne skupine, ki
jih želimo imeti med svojimi
komitenti, poleg tega pa bomo
pri poslovanju z občani dajali
večji poudarek zahtevnejšim
poslom, na primer posojilom,
ter svetovanju. V poslovni enoti
uvajamo tudi borzno posred-
ništvo. Čeprav bodo posli pote-
kali preko naših borznikov v
MarilDoru, je mogoče prav vse
urediti v Celju.
Probanka je pozornost Ce-
ljanov vzbudila tudi z novi-
mi poslovnimi prostori, saj
je zgradbo na Stanetovi ulici
uredila tako, da bi lahko bila
zgled drugim morebitnim
prenovam v starem mestnem
jedru. Se vam bo tolikšna
naložba izplačala?
Obnova, pri kateri smo upo-
števali vse zahteve zavoda za
varovanje naravne in kulturne
dediščine, nas je stala 200 mi-
lijonov tolarjev. Menimo, da
je glede na dosedanji obseg
poslovanja Probanke v Celju
naložba upravičena. Pridobili
smo 300 kvadratnih metrov
poslovnih površin. Pritličje
zgradbe smo namenili likvi-
daturi in poslovanju z občani,
v prvem nadstropju pa oprav-
ljamo plačilni promet in posle
s pravnimi osebami. Namesti-
li smo tudi bankomat in dnev-
no-nočni trezor.
JANJA INTIHAR
Foto: GAŠPER DOMJAN
Stane Mežner
Prednost v dolgoročnih posojilih
Ljubljanska Hypo banka uradno odprla svojo poslovno enoto v Celju - Izjemna rast koncema Hypo Alpe-Adria-Bank
v zadnjih petih letih, smele napovedi za naprej
Hypo banka Ljubljana, ki je v stood-
stotni lasti mednarodnega koncema
Hypo Alpe-Adria-Bank, je prejšnji te-
den uradno odprla poslovno enoto v
Celju, v nove prostore na Ljubljanski
cesti pa se je preselila tudi družba Mypo
Leasing Celje, ki je v mestu prisotna že
od leta 1996. Prav zaradi njenih dobrih
dosedanjih izkušenj sta se vodstvi
koncema in ljubljanske hčerinske
družbe odločili, da svojo poslovno mre-
žo v Sloveniji pričneta širiti prav v
Celju.
Hypo Alpe-Adria-Bank, ki ima sedež v
Celovcu in se ponaša z več kot stoletno
tradicijo, že od leta 1993 dosledno izvaja
poslovno strategijo delovanja na območ-
ju Alpe - Jadran. Matična banka in njene
hčerinske družbe v Avstriji, Italiji, na
Hrvaške in od lanske jeseni tudi v Slove-
niji so trenutno edine finančne ustanove,
ki so to regijo opredelile kot svoje pri-
marno tržišče. Kot je povedal član uprave
koncema Giinter Striedinger, je banka v
zadnjih petih letih povečala bilančno vso-
to s 499 na 1.000 milijard tolarjev, redno
poslovanje se bo s 3,9 milijarde tolarjev v
letu 1995 povečalo letos na dobrih 14
milijard tolarjev, število zaposlenih pa se
je v tem času povzpelo s 435 na 1.077
Striedinger napoveduje, da se bo do leta
2004 bilančna vsota banke podvojila,
kapital banke naj bi se povečal za 127
odstotkov, rezultat rednega delovanja pa
za 48 odstotkov.
»Z odprtjem bančne enote v Celju ure-
sničujemo svoj prvi krog širitve, ki pred-
videva, da bomo januarja prihodnje leto
odprli še poslovno enoto v Mariboru,
maja pa še v Kopru,« je povedal Božo
Špan, predsednik uprave Hypo banke
Ljubljana. Z dosedanjim poslovanjem so
zadovoljni, saj so leto 1999 po dobrih
treh mesecih delovanja zaključili z 10,4
milijarde bilančne vsote, ki se je v prvem
poletju letos povečala na 18 milijard
tolarjev, kar pomeni kar 80-odstotno rast.
»Za leto 2000 smo si zastavili 24 milijard
tolarjev bilančne vsote in glede na trenut-
ne kazalce pričakujemo, da bomo cilj
morda celo presegli,« je povedal Božo
Špan in dodal, da so primerjalna prednost
Hypo banke zlasti dolgoročni viri financi-
ranja podjetij, ki jim jih zagotavlja last-
nik, vse bolj uspešno pa tržijo tudi dejs-
tvo, da imajo sestrsko Hypo banko Za-
greb in so zato sposobni kreditirati posle
slovenskih podjetij s hrvaškimi in obrat-
no.
Poslovna enota Hypo banke v Celju, ki
zaposluje šest ljudi, ponuja celoten spek-
ter bančnih storitev s področja komer-
cialnega bančništva za fizične in pravne
osebe. Vodja enote Robert Čehovin je
prepričan, da bo banka s sodobnimi stori-
tvami in svežim kapitalom lahko znatno
pomagala pri pospeševanju razvoja in
rasti gospodarstva v regiji, pri čemer jim
bodo v veliko pomoč bogate mednarod-
ne izkušnje koncema. Še boljše storitve
napoveduje tudi Anton Romih, direktor
družbe Hypo Leasing Celje, ki si je v
nekaj letih pridobila zaupanje številnih
samostojnih podjetnikov ter malih, sred-
njih in velih podjetij s področja trgovine,
industrije, storitev in transporta, tako da
danes obvladuje že petino lizinškega trga
v Sloveniji.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
Predstavniki celjske Hypo banke in
Hypo Leasinga so ob otvoritvi novih
poslovnih prostorov podarili ček v
vrednosti 400.000 tolarjev nedavno
ustanovljeni Varni hiši v Celju.
Poslovanje in načrte Hypo banke in Hypo leasinga so v Celju predstavili Anton
Romih, Robert Čehovin, Božo Špan in Giinter Striedinger (z leve na desno).
BARO]Vpr|
Dogodekleta ^
Slovenijo bo 18. septembri
obiskal Robert S. Kaplan, aJ
tor ene najvplivnejših posloi
nih idej v zadnjih 75 letih. nI
predavanju, ki ga prirejati
Aktiva Group in založnišl^;
skupina Gospodarski ves{
nik, bo slovenskim managet
jem in gospodarstvenikon
predstavil metodo merjenj,
poslovne odličnosti Balancei
Scorecard kot uravnotežei
sistem kazalnikov uspešnost
poslovanja. Bistvo te metodi
je, da ne meri le finančnih
ampak tudi nefinančne kazal
nike uspešnosti, na primei
lojalnost odjemalcev, zado
voljstvo zaposlenih in spo
sobnost organizacije za spre
minjanje.
izguba zaradi I
zamrznjenih cen
Premogovnik Velenje je pr
vo poletje sklenil s 12,4 milf
jarde tolarjev celotnega pri
hodka in 745 milijoni tolar'
jev izgube, ki jo je napovedi
že ob sprejemanju delovnegi
načrta za leto 2000. Po bese
dah direktorja družbe Franca
Žerdina bi premogovnik le
tos lahko posloval pozitivno!
če ne bi bila cena premoga za
proizvodnjo električne ener
gije še vedno zamrznjena SI
če bi nemško marko lahkcl
obračunavali vsaj po tekcH
čem tečaju. Premogovnik jel
prvem polletju delež poslov'
opravljenih na zunanjih tr
gih, povečal na 12 odstotkov
kar pomembno veča prih&
dek podjetja. Široko paletffj
različnih izdelkov in storitevj
zato letos prvič predstavlja
tudi na Mednarodnem obrtj
nem sejmu v Celju. |
Stepišnikvodi i
zi)omico
Upravni odbor celjske ol^
močne gospodarske zborni(i
je na nedavni seji, za novegi
predsednika tudi uradno pot^
dil Edvarda Stepisnika, sicei^
svetovalca dire^orja Klasja!
Kot je znano, se je dosedanj
predsednik Jožef Pušnik junf
ja letos redno zaposlil v zbof
niči in zato te funkcije ne
more več opravljati niti ne
more več biti član upravnega
odbora. Njegovo mesto v od
boru je zasedel direktor Vitala
Zvonko Murgelj.
Voda izpod
Pohorja
v ličnih, pollitrskih pla
stenkah so v Zrečah in na
Rogli v teh dneh ponudili
novo pitno vodo. Kot je dejal
direktor Unior Turizma
Maks Brečko gre za posku
sno polnitev vode, ki jo pn
dobivajo iz več kot 600 me-
trov globoke vrtine pod Po
horjem. Plastenke polnijo'
Mariboru, vodo, za katero sO
že izdelali potrebne raziska
ve, pa za zdaj ponujajo le'
obeh turističnih centrih
Unior Turizma, poskusiti jo
je mogoče tudi na celjskeHl,
obrtnem sejmu. Ali bo voda
na prodaj tudi v trgovinah
pa se bodo odločili do konca
leta, ko bodo proučili moi
nosti distribucije: JI, BP
EEanroHis
GOSPODARSTVO
□
Pivovarna Lašico
povezuje »pi jačarje«
Po nakupu splitske Prerade še prevzem Radenske - Nova skupina bo dvakrat
močnejša od ljubljanskega Uniona
pirektor Pivovarne Laško
fone Turnšek in predsednik
jjprave Radenske Alojz Be-
},ek sta minuli četrtek obve-
stila javnost, da namerava
pivovarna odkupiti delnice
jladenske, v kateri je z 10-
odstotnim deležem že bila
(jruga največja lastnica. Gre
za doslej največji projekt prev-
zema pri nas, saj je vreden
blizu 11 milijard tolarjev.
Novica o prevzemu, ki ga v
Radenski označujejo kot pri-
jaznega, pravzaprav ni prese-
netljiva, čeprav so tako v Laš-
kem kot Radencih pogajanja
skrbno skrivali pred javnost-
jo. Družbi sta namreč namero
o kapitalskem povezovanju na-
povedali že pred dvema leto-
ma, ko sta podpisali spora-
zum o medsebojnem delova-
nju, da sta svoje napovedi za-
želi tudi dejansko uresničeva-
ti, pa je bilo mogoče sklepati
že v začetku tedna, ko sta
objavili skupno obvestilom o
nakupu kapitalskih deležev v
splitski Preradi ter napoveda-
li, da bo strategija razvoja te
hrvaške družbe, katere pomem-
ben del je Jadranska pivovar-
na, usmerjena v povečanje trž-
nega deleža piva in brezalko-
holnih pijač z uvajanjem bla-
govnih znamk Pivovarne Laš-
ko, Radenske in Vitala na hr-
vaškem trgu. Za 83-odstotni
delež, pri čemer ima Pivovar-
na Laško 63, Radenska pa 20
odstotkov, sta plačali 40 mili-
jonov mark.
Nakup splitske Prerade pa
je le začetek skupnih načrtov
obeh družb za vrnitev na stare
trge in osvajanje novih, kar
vsaki zase najbrž ne bi uspelo.
Tone Turnšek je poudaril, da
pivovarna tudi v prihodnje na-
črtuje kapitalske povezave s
sorodnimi podjetji, saj bodo
le tako lahko povečali poslov-
no učinkovitost in se uspešne-
je branili pred apetiti multina-
cionalk.
In kako so si v Laškem zami-
slili prevzem Radenske, o ka-
terem so že obvestili Agencijo
za trg vrednostnih papirjev in
Urad za varstvo konkurence?
Z največjimi lastniki Raden-
ske - Kapitalsko družbo, ki
ima 16 odstotkov delnic. Slo-
vensko odškodninsko družbo,
ki jih ima deset in skupino
bank, ki ima v lasti 12 odstot-
kov delnic, so se načelno že
dogovorili za nakup in določi-
li menjavo delnic Radenske za
delnice Pivovarne Laško v raz-
merju 1,77 proti 1. V kapital-
ski družbi naj bi sklep o zame-
njavi delnic že sprejeli, v odš-
kodninski družbi pa so odlo-
čitev o tem uvrstili na dnevni
red včerajšnje seje upravnega
odbora. Ta teden naj bi se
pričela tudi javna ponudba ma-
lim delničarjem, ki bo odprta
do 27. oktobra. Pivovarna bo
zaradi zamenjave izdala nove
nadomestne delnice iz pogoj-
no povečanega osnovnega ka-
pitala.
Nova skupina proizvajalcev
pijač, v katero je poleg Pivo-
varne Laško in Radenske še
Vital, naj bi po prvih ocenah
imela ob koncu leta več kot 30
milijard tolarjev prihodkov in
preko 2,5 milijarde tolarjev
čistega dobička.
Kot poudarjajo predstavniki
obeh družb, bo povezava dveh
največjih proizvajalcev pijač
zagotovo pomenila večji za-
gon in koristi za oba, prevzem
pa bo pozitiven tudi zato, ker
podjetji razen vode nimata so-
rodnih programov. Pivovarna
Laško se je pri tem zavezala,
da bo kot dober gospodar ohra-
nila vse blagovne znamke Ra-
denske, družbi pa sta napove-
dali tudi podpis posebnega spo-
razuma, ki bo'zagotavljal na-
daljnji razvoj Radenske, ohra-
njanje delovnih mest in tudi
razvoj okolja.
■	JANJA INTIHAR
Foto: POMURSKI VESTNIK
Pogajanja o prevzemu so potekala dolgo, a so jih tako v Laškem
kot v Radencih skrbno skrivali pred javnostjo. Direktor Pivo-
varne Laško Tune Turnšek (levo) in predsednik uprave Raden-
ske Alojz Behek poudarjata, da je prevzem prijazen.
Petič dnevi
sadja, vina in
Icruiia
: Zadnji trije dnevi v sep-
tembru bodo v Slovenskih
Konjicah sejemski - na
vrsti bo namreč že peti
sejem sadja, vina in kru-
:ha.
Sejem se bo začel v četr-
tek, 28. septembra, ko bo
tako imenovani poslovni
dan. Po slavnostnem odprt-
ju bo posvet kmetijskih sve-
tovalcev Slovenije. Drugi dan
bo osredotočen na obiske
(med drugim pričakujejo
udeležbo številnih šolskih
skupin), v popoldanskih
urah pa naj bi se dogajanju
pridružili še udeleženci kar-
nevalskih mest in se udele-
žili zaključka Jurjevega kar-
nevala, Naslednji dan, v so-
boto, bo vrhunec sejemske-
ga dogajanja, na konjiškem
Starem trgu pa bo že tradi-
cionalna prireditev, ki jo
pripravlja Vinogradniško- vi-
narsko društvo Slovenske
^*^onjice - naznanilo trgatve
Oziroma letos verjetneje že
^ar prikaz trgatve.
Glavna organizatorja sej-
i^a ostajata GIZ Dravinjske
doline ter Zavod za šport
Slovenske Konjice, pridru-
žil pa se jima je še zavod za
'^^ulturo, ki je prevzel orga-
nizacijo nekaterih sprem-
ljevalnih dejavnosti.
B.P
Tradicija bratov Vosnjalc
Ob devetih bankah je Celje
pred kratkim dobilo še hra-
nilnico. V strogem središču
mesta je namreč Hranilnica
Lon iz Kranja, ki velja za
najuspešnejšo na področju
hranilništva pri nas, odprla
svojo novo poslovno enoto.
V njej ponujajo vse bančne
storitve, od depozitnega po-
slovanja, odprtja tekočih in
žiro računov, do celotne po-
nudbe kreditnega poslovanja,
plačilnega prometa, menjal-
nice in drugih finančnih po-
slov. Pri tem računajo zlasti na
občane in manjša podjetja, ki
jim obljubljajo visoko kako-
vost storitev, hiter bančni ser-
vis in individualno obravnavo
vsakega komitenta.
Kot je ob otvoritvi poudaril
direktor Hranilnice Lon Slav-
ko Erzar, so se za prihod v
Celje odločili predvsem zara-
di zanimivega tržišča in mož-
nosti razvoja v širši regiji, kjer
je po njegovem podjetnost po-
sameznikov zelo velika, poleg
tega pa sega tradicija hranil-
ništva na Celjskem že v drugo
polovico devetnajstega stolet-
ja, ko sta brata Jože in Mihael
Vošnjak javno pozivala k usta-
novitvi lastnih hranilnic. »Ker
doslej v Celju in okolici ni
bilo nobene hranilnice, me-
nim, da je to za nas velik izziv,
poslovno priložnost pa vidi-
mo tudi v dejstvu, da je nova
poslovna enota v mestnem je-
dru, ki se v zadnjem času hitro
obnavlja in razvija,« je še po-
vedal Erzar.
Celjsko enoto Hranilnice Lon
vodi Marjana Žemva, v njej pa
sta za sedaj le dva zaposlena.
JI, Foto: GD
Enoto Hranilnice Lon v Celju je odprl direktor družbe
Slavko Erzar.
Lansici dobiceic nerazporejen
Na 5. skupščini družbe Polzela, tovarna nogavic d. d., so
obravnavali in sprejeli letno poročilo o poslovanju družbe,
odločali o razporeditvi dobička iz leta 1999 in se odločili, da 35
milijonov, kolikor je znašal, ostane nerazporejenih. Odločili so
se tudi za oblikovanje sklada lastnih delnic iz sredstev rezerv, ki
presegajo zakonite oziroma statutarno določene rezerve v višini
do deset odstotkov osnovnega kapitala.	T. TAVČAR
Št. 37. -14. september 2000
□
KUITURA
Jaki jevih sedemdeset
z razstavo slike - steklo v
nazarskem gradu Vrbovec,
se je Jakijev nemirni ustvar-
jalni duh, ob lastnem jubile-
ju in prazniku občine Nazar-
je, za trenutek ustavil v oko-
lju, kjer živi in iz katerega
so samorastniško stopile v
svet umetnosti številne gra-
fike, risbe, slike, tapiserije...
Jože Horvat - Jaki je zadnjič
razstavljal v Nazarjah pred
31 leti.
V monografiji 2000 je dr.
Zoran Kržišnik uvrstil Jakija
med vulkanične ustvarjalce:
»Iz čudovito nedotaknjenega,
silnega in kaotičnega jedra
bivanja bruha na dan barve,
oblike, čustva, pomene. Ele-
ment časa, kakor da ga ni: vse
tisto, kar klasificira naša ved-
nost kot zaporedno, kot razne
faze razvoja, živi pri njem is-
točasno, da, še več, mimo raz-
vojnih oblik preteklosti upošte-
va kot resnične tudi možnosti
prihodnosti. Zato je v njego-
vih figurah tako pogosto zaje-
to vse troje: rast, zrelo bivanje
in razkroj.«
Jaki se je s prvo samostojno
razstavo predstavil že leta 1955,
rojen Prekmurec se je ustalil v
Zgornji Savinjski dolini. Sin
prekmurskih ravnic se je vrasel
med savinjsko gričevje - velik
del tega je na originalen, včasih
celo kontraverzen način izpo-
vedal skozi ustvarjalnost. Ni
torej naključje, da številna
njegova dela bogatijo zasebne
in javne zbirke, tako v okolju,
kjer živi in ustvarja, kot tudi v
tujini. Z neuničljivo vitalnostjo
je Jakijev likovni svet razpet
med prečiščene in jasne vizije
in v enaki meri med mračne in
zmedene fantazme. Skrajno-
sti, znotraj katerih ostaja pr-
vinski in nagonski, v vsakem
primeru pa nikogar ne pustijo
neprizadetega.
Jože Horvat - Jaki je brez
dvoma zasedel trajen prostor
v širšem umetnostnem prosto-
ru, je nepogrešljiv fragment v
mozaični podobi povojne
slovenske likovne ustvarjalnosti
in zaradi tega naslov častnega
občana občine Nazarje ni in
ne more biti naključje.
EDI MAVRIC
Foto: CIRIL SEM
Jubilant Jože Horvat - Jaki (desno).
Učbenik slovenščine za dijake
Založba Rokus je pred dne-
vi predstavila nov učbeniški
komplet za slovenski jezik z
naslovom Na pragu besedila
2. Namenjen je dijakom dru-
gih letnikov gimnazij, stro-
kovnih in tehniških šol ter
učiteljem. Komplet, ki ga se-
stavlja učbenik, delovni zve-
zek z rešitvami, priročnik za
učitelje in video kaseta, pred-
stavlja nadaljevanje lani za-
četega projekta prenove pou-
ka slovenskega jezika v sred-
njih šolah in je vsebinsko
razdeljen na dve obsežni po-
glavji: Beseda in Obravnava
besedilnih vrst.
V skupin petih avtoric je
znova sodelovala tudi Marija
Končina, profesorica slovenš-
čine na celjski Splošni in stro-
kovni gimnaziji Lava, ki je
skupaj z Martino Križaj Ortar,
Marjo Bešter, Mojco Poznano-
vič in Mojco Bavdek učbenik
in delovni zvezek zasnovala
tako, da nadaljujeta prakso
pisanja in oblikovanja, ki ga'je
imel komplet Na pragu bese-
dila 1. Tega je založba Rokus
izdala natanko pred letom dni
in na lanskem knjižnem sej-
mu zanj prejela nagrado za
najlepšo slovensko knjigo.
Dijaki bodo s pomočjo uč-
benika in delovnega zvezka iz
kompleta Na pragu besedila 2
lahko opazovali in primerjali
besedila, lahko bodo prepoz-
navali njihove značilnosti in
hkrati uporabljali in pridobi-
vali nova znanja o jezikovnem
sistemu. Priročnik za učitelje
vsebuje predloge za obravna-
vo posamezne učne enote, vi-
deo kaseta, s katero lahko uči-
telji popestrijo pouk in ki vse-
buje posnetke besedil za obrav-
navo pri pouku, pa vsebuje
osem televizijskih in en radij-
ski posnetek, od katerih jih je
pet novih, ostali pa so že bili
predvajani v medijih.
Recenzenta kompleta sta Ja-
nez Dular in Renata Čampelj
Jurečič, likovno in oblikovno
pa sta ga zasnovala oblikova-
lec Matjaž Vipotnik in ilustra-
tor Kostja Gatnik. Cena učbe-
nika je 2600 tolarjev, delovne-
ga zvezka 2200 tolarjev, celot-
ni komplet pa -stane 11.000
tolarjev.	SKO
Dimni signali
Cinkarne
Dvorišče stare Cinkarne
v Celju so si člani plesne
skupine C3, ki jo sestavlja
devet študentov različnih
fakultet, izbrali za nocojš-
njo (četrtek) predstavo Dim-
ni signali, s katero se bodo
predstavili ob 21.30 uri.
Scenograf Boštjan Buga-
rič se kot absolvent Fakul-
tete za arhitekturo ukvarja
s problemom stare Cinkar-
ne, ki ima po njegovem
svoje kvalitete kot zaščite-
na arhitekturna dediščina.
Za predstavitev objekta je
uporabil ples z razstavo in
video projekcijo. Koreogra-
fij in ples: Katja Kosi, Moj-
ca Klemenčič in Petra Žist.
TC
Večer z Ivanko Petek
Da obiskovalci literarnih
večerov, ki jih prirejajo člani
KUD Vladko Mohorič izZreč,
še vedno željno pričakujejo
prijetna srečanja v Skomar-
ski hiši, je pokazal tudi so-
botni obisk, ko se jih je v
dišeče ogreti »hijši« ponov-
no zbralo več kot petdeset.
Osrednja gostja večera, ki ga
je tudi tokrat vodil Martin Mrz-
dovnik, je bila ljudska pesnica
Ivanka Petek, doma iz Sel-
škega Vrha pri Ločah. Kljub
temu, da ima v svoji zbirki že
258 pesmi, je bil to pravza-
prav njen prvi širši javni na-
stop. Publicist Anton Gričnik
je ob pregledu njene zbirke
med drugim zapisal: »Že be-
žen pregled njenih pesmi je
dal slutiti, da gre za zavidljivo
raven ustvarjanja ljudske pe-
snice. Preseneča zlasti bogas-
tvo njenih misli in navdihov.
Kaže, da se pesniški navdih že
dolga desetletja oplaja z nje-
nim plemenitim duhom...«
Ivanka Petek je bila rojena
leta 1936 v Jerneju pri Ločah.
Osnovno šolo je obiskovala
med drugo svetovno vojno in
takoj po njej. Ker je izhajala iz
skromne kmečke družine s šti-
rimi otroki, možnosti za na-
daljnje šolanje ni bilo. Morala
se je osamosvojiti. Poročila se
je na Selški Vrh, kjer je gospo-
dinja na prijazni kmetiji še
danes. Tu je nastala tudi veči-
na njenih pesmi.
Program večera so popestri-
li še: duo Strmšek iz Loč ob
spremljavi citer Ivice Pučnik
ter harmonikarja Pavli Strm-
šek in domačin Andrej Arbei-
ter.
Z.I.
Čestitke za prijeten večer je pesnici izrekel tudi predstavnik
pokrovitelja skomarskih večerov, zreškega Cometa, Albin
Matavž.
Voščene mojstrovine
Slavojka Akrapovič in Rafael Samec (na posnetku) sta
prejšnjo sredo v kapeli svete Elizabete v Celju odprla zanimivo
razstavo okrasnih sveč. Razstava je na ogled vsak dan do
vključno nedelje, 17. septembra.	N. P., foto: SHERPA
ZAPISOVANJA
Nazaj k železnim
konstrukcijam
Vse skupaj se je v resnici
začelo z vlaki. Saj veste, brata
Lumiere sta v Pariz pripeljala
vlak, naravnost na železniš-
ko postajo. Prvi road movieji v
resnici sploh niso bili road
movieji, marveč train movieji.
Železniški movieji. Prve hitre
akcije so se zgodile na vlakih.
Hmm, na konjih. Ste kdaj vi-
deli Johna Waynea, da bi vo-
zil avtomobil? Niste! Ker so
cestni filmi prišli na vrsto šele
mnogo let kasneje. Kot da je
izum avtomobila šel mimo
filmske industrije povsem neo-
paženo. Kot da so avtomobile
opazili šele mnogo let kasne-
je. Ja, takrat, ko so si jih lahko
privoščili dobesedno vsi. Za
razliko od Slovenije. Ko je Bošt-
jan Hladnik posnel svoj cestni
film, smo o avtomobilih le še
sanjali. Vsaj večina med na-
mi. Ah pa smo stali v vrsti in
čakali na stoenko. Na fičota.
Ali pa se voziU z vlaki.
In potem so prišli tudi avto-
mobili. In filmi o avtomobi-
lih. Toda bili so prehitri za
naše avtocestno omrežje. Bili
so preveliki za naše ceste. Vinci
V. Anžlovar je iz Ljubljane do
Portoroža potoval dva dni. Ce-
la dva dni. Vmes prespal nek-
je daleč stran od ceste. Seveda,
da bi svoje potovanje razteg-
nil. Da bi svoj film lahko po-
snel do konca. Sicer bi gledali
desetminutno sago o potova-
nju med Ljubljano in Portoro-
žem. Magnifico v svojem ko-
madu Ljubljana-Portorož do-
živi toliko, kolikor verjetno ne
bi doživel na poti med vzhod-
no in zahodno obalo Združe-
nih držav Amerike. In, da bi
fikcija vendarle postala resnič-
nost, so presedlali nazaj na
vlake. Začel je Igor Šterk v
svojim Ekspers, ekspres. Na-
daljevali pa so gledališčniki
in pesniki. Ki so jih tako in
tako od nekdaj bolj zanimali
vlaki, kot pa ceste in avtomo-
bili. Ki jih je železna cesta od
nekdaj bolj fascinirala. Spom-
nite se Dragana Živadinova
in njegovega dramskega ob-
servatorija Zenit. Spomnite se
Franceta Prešerna, pa Toma-
ža Šalamuna in njegove zbir-
ke Poker Spomnite se Srečka
Kosovela in ruskih avantga
distov ter njihovega navdu^
nja nad železnico in vlaki, i
potem se spomnite še vsaj d
setine pesnikov in pisatelja
ki so svoje »literarne udan
izvedU na železnicah in ii
lezniških postajah.
Ja, vlaki so hitrejši od avti
mobila. In za isto razdaljo h
bi jo prevozih z avtomobib
porabijo precej več časa. Kar
paradoksalno. Ali pa tudi Ui
Vlaki stojijo. In iz vlakov, fo,
glavnem vozijo po kotanja!
pogled skozi okno ni videti h
filmski kader Prizori se n
nizajo drug za drugim. Ni a
porednega prikazovanja si
čic. Vmes so pavze. In tisi
pavze, tisti počivalni prosto]
ki jih je nemogoče obiti, so ki
nalašč za sprostitev. Tudi ume
niško sprostitev.
Založba Beletrina je prišl
na enkratno zamisel; na enol
nevnem potovanju med Mi^
sko Soboto in Koprom izvesi
umetniški desant. Z glash
gledališčem in poezijo. En dan
Ravno dovolj za snemanje o
lovečerca. Z avtom bi potova
pol dneva manj. In še obvei
nega prostora za pavzo si n
bi mogli vnaprej izbrati. Oa
roma bi morah zaviti s cesti
Kot je Vinci prespal ob podpel
kem jezeru. Ki niti slučajno n
leži ob cesti med Ljubljano i'
Portorožem. Tisto jezero je ti'
lo le fikcija. Železniške posti i
ja pa so resničnost. So resniču
prostori, kjer se tare ljudi. Kjt
se pišejo življenjske zgodbe. I
kjer domuje umetnost. Me
ljudmi. Oziroma drugače; -
času, ko pospešeno gradim
avtoceste oziroma se nam t
vsaj tako dozdeva, so na pn
tir zapeljali vlaki. Pa ne zato
ker bi bilo potovanje z njim
prijetnejše, ker so slovensk
ceste eno samo gradbišče, mai
več zato, ker so tam ljudje
Umetnost pa se v času, kiji i
vem kako zelo naklonjen
končno vrača med ljudi. Tp
kamor sodi. Na trg, če hočett
EI^ZIZl-l_____
Nagrajenca
»iz knjig« na
Slovaško
Učenca Jaka Prelc in Tej
Kračun z mentorico Nad
Horvat iz Osnovne šole Oj
Dravinji v Slovenskih Konj'
cah sta nagrajenca četrteg'
mednarodnega tekmovanj'
v Ex librisu.
Slovesna razglasitev tekm"'
valcev letošnjega natečaja ^
librisa in odprtje razstave exlf
brisov na temo »Tradicionaln'
obrti« bo danes v Domu kulti'
re v Hlohovcu na Slovaškem
N.f
Piše: TADEJ ČATER
Št. 37. -14. september lOOO
KULTURA
□
Zobozdravstvo v karikaturi
fja prvi mednarodni nate-
karikature Celje 2000, je
fispelo 960 karikatur na te-
»zobozdravstvo«. Žirija,
|,j je v soboto opravila naj-
Ijolj zahtevno selekcijsko
jjelo, pa je izbrala tudi tri-
najst najboljših karikatur,
pied njimi tri, katerih avtorji
[,odo prejeli najvišja prizna-
nja in denarne nagrade.
Gre za prvi mednarodni na-
tečaj te vrste v Sloveniji, ki naj
postal tradicionalen, z do-
niicilom v Celju, kjer se je ta
zamisel tudi porodila v skupi-
ni kulturnih zanesenjakov. Za
prvi natečaj so umetniki us-
tvarjali na zobozdravstvene
teme, prihodnje leto se bodo
odločili za drugačno temati-
1(0, vsekakor takšno, ki je glo-
boko zasidrana v življenju sle-
hernega človeka.
V gostilni Bohorč v Šentjur-
ju se je minulo soboto zbrala
šestčlanska (mednarodna) ži-
rija, ki je karikature, ki so se
do tedaj uvrstile v ožji izbor,
ocenjevala in izbrala tudi ti-
ste, katerih avtorji bodo preje-
li specialne nagrade (7), poh-
vale (3) in 3 grand prixe. Kot
najboljšo karikaturo je žirija
izbrala delo karikaturista Iva-
na Pahernika iz Hrvaške, 2.
nagrada (Vladimir Kaza-
nevsky) bo šla v Ukrajino, 3.
nagrada (Yuri Ochakovsky)
pa v Izrael.
Natečaj je potekal v organi-
zaciji slovenskega humori-
stično-satiričnega lista Osa in
Studia trg iz Celja. V strokoviii
žiriji so bili: karikaturista iz
Slovenije Aljana Primožič in
Milan Alaševič, karikaturist iz
Hrvaške Zdenko Puhin, sto-
matolog mag. Željko Vrankič
iz Celja, Franc Kociper, glavni
urednik Ose, in Drago Marko-
šek, direktor Studia trg iz Ce-
lja. Razstava nagrajenih in os-
talih izbranih karikatur z le-
tošnjega natečaja (predvido-
ma okoli 250 del) bo v fe-
bruarju prihodnjega leta v Ce-
lju.
Odziv na povabilo na prvi
slovenski in celjski medna-
rodni natečaj karikature je bil
izjemen. V Celje je z domala
vseh delov sveta prispelo 960
karikatur, sodelovalo je 480
karikaturistov iz 46 držav.
M. A.
Nova
razstava v
Mozaiku
v galeriji Mozaik v Celju
so minuli petek odprli raz-
stavo likovnih jumetniških
del, ki so nastala avgusta
letos, v času VIII. Mozai-
kove slikarsko-kiparske
kolonije MOS 2000.
Razstavljeno je 25 del de-
vetih akademskih shkarjev
in 4 umetnine dveh akadem-
skih kipark. O posameznih
avtorjih in njihovih stvari-
tvah je na otvoritvi razstave
govoril likovni kritik Mirko
Juteršek, glasbeno pa je ta
večer imenitno popestril La-
do Jakša. Odziv umetnikov-
avtorjev razstavljenih del ter
prijateljev likovne umetno-
sti na povabilo organizatorja
slikarsko-kiparske kolonije
in razstave je bil tudi tokrat
velik.	M. A.
Začelo se je z zobozdravstveno tematiko.
Svetovni citrarski kongres
Od 30. avgusta do 3. sep-
tembra je v prostorih dunaj-
skega glasbenega konzerva-
lorija potekal drugi svetovni
citrarski kongres, ki se ga je
udeležilo okrog 150 citrarjev
in poznavalcev tega instru-
menta iz devetih držav in
treh celin,
V organizaciji Citrarskega
društva Slovenije so citrarji
sodelovali na štirih priredi-
tvah. Na koncertu mladih sta
se predstavila letošnja slo-
venska državna prvaka Nina
Mandžuka iz Brežic in De-
jan Praprotnik iz Podnarta
QaGorenjskem, ki sta navdu-
šila z interpretacijo dueta
Frana Koruna Koželjskega
Po jezeru. Tretji dan kongre-
sa se je na tujem odru prvič
predstavil letos ustanovljeni
Slovenski citrarski kvartet, v
katerem igrajo Anita Strgar,
Peter Napret, Irena Zdolšek
in Tomaž Plahutnik. Kvar-
tet je sodeloval na dveh kon-
certih in je po besedah kriti-
kov prepričal s samozavest-
no igro in lepim mehkim
tonom.
Slovenija je sodelovala tudi
v sklopu kongresnih preda-
vanj z referatom Razvoj ci-
trarstva v Sloveniji. Citrarji iz
drugih držav so bili navdušeni
nad sedanjim stanjem citrars-
tva pri iias, predvsem s števi-
lom mladih citrarjev, tekmo-
vanji, društveno organizira-
nostjo, citrarskim časopisom,
itd. Čeprav kar nekaj udele-
žencev kongresa ni vedelo
prav natančno, kje Slovenija
sploh je, je velika večina žele-
la, da bi tretji svetovni citrar-
ski kongres čez dve leti orga-
nizirali pri nas.
Stanje citrarstva po svetu je
različno. Poleg v Nemčiji, Av-
striji in Švici je možno prido-
biti diplomo učitelja citer še
na Japonskem, kjer poleg
evropskih koncertnih citer
igrajo še japonske tradicional-
ne citre Koto. V drugih drža-
vah je izobraževanje citrarjev
manj urejeno in poteka privat-
no ali po različnih citrarskih
klubih in društvih.
V primerjavi z drugimi dr-
žavami imamo pri nas glede
na število prebivalcev verjet-
no največ mladih citrarjev.
Žal pa je še vedno neurejeno
poučevanje citrarjev na slo-
venskih glasbenih šolah, pri-
maiijkuje nam tudi ustrezno
izobraženih učiteljev citer.
Vendar se bo tudi to postopo-
ma rešilo, saj imamo nekaj
mladih, ki citre študirajo v
tujini.
PETER NAPRET
Upokojenski
zbori
v Šmarju pri Jelšah bo v
ledeljo, 17. septembra, regij-
sko tekmovalno srečanje upo-
kojenskih pevskih zborov in
'kupin ljudskih pevcev. Tek-
movanje, ki bo v kulturnem
iomu, pripravljata Zveza dru-
štev upokojencev Celje in Me-
dobčinska koordinacija dru-
štev upokojencev iz Šmarja,
'ačetek prireditve bo ob 15.
iri.	BJ
Poezi|a Express s
postankom v Celju
študentska založba in
zbirka Beletrina pripravlja-
ta po zaključku največjega
evropskega literarnega
projekta letošnjega leta Li-
teraturexpress ter ob 200-
letnici Prešernovega rojs-
tva še literarno potovanje z
vlakom Poezija Express po
Sloveniji.
Evropski literarni vlak je vo-
zil med 1. junijem in 16. juli-
jem, slovenski pa bo Mursko
Soboto povezal s Koprom ju-
tri, v petek. Organizatorji, za
postanek literarnega vlaka v
Celju so se Študentski založbi
in Beletrini pridružili v Fit
medii, so na potovanje po že-
lezniških tirih ob avtorjih
knjižne zbirke Beletrina in tu-
jih literarnih gostih povabili
še glasbenike, novinarje, po-
žiralce ognja, žonglerje in ar-
tiste. Potniki, skupaj z izbra-
nimi domačimi literati ter ne-
katerimi udeleženci evrop-
skega Literaturexpressa, se
bodo v Murski Soboti zbrali
nocoj, v četrtek, vlak pa se bo
na jutrišnjem potovanju po
Sloveniji ustavil na železniš-
kih postajah na Ptuju, v Celju,
Ljubljani, Postojni in Kopru,
kjer bo tudi zaključna slove-
snost in hkrati začetek literar-
ne delavnice, ki se bo v Piranu
nadaljevala do nedelje.
V Celju se bo vlak Poezija
Express ustavil jutri, v petek,
ob 9.55 uri, postanek do 10.45
ure pa bodo s predstavitvijo
svojih del zapolnili pesniki in
pisatelji Uroš Zupan, Darko
Žlebnik, Dušan Čater, Polo-
na Glavan in Kari Martin
Sinijarv iz Estonije. Poezijo
Express in potnike bo pozdra-
vil celjski župan Bojan Šrot,
program na železniški postaji
pa bodo po 9. uri oblikovah
pesnik in kantavtor Matej
Krajnc, kulturniki trnoveljske
Zarje, Plesni teater Igen, God-
ba na pihala Štore in Celjska
folklorna skupina.	IS
PRIREDITVE
KONCERTI
Zdraviliški dom Dobrna
15. 9. ob 20. uri koncert Moš-
kega pevskega zbora PD Dobr-
na.
Kristalna dvorana Rogaš-
ka Slatina 15. 9. ob 20.30
koncert Slovenskega trobilne-
ga kvinteta iz Ljubljane.
Paviljon Tempel Rogaška
Slatina 17. 9. ob 10. uri pro-
menadni koncert pihalnega
orkestra Steklarne Rogaška
Slatina.
Farna cerkev Zreče 17. 9.
ob 19. uri 6. orgelski koncert.
RAZSTAVE
Interspar Celje od 1*5. do
30. 9. razstava umetniških fo-
tografij »London 2000« Grega
Katiča.
Avla Doma II. slovenske-
ga tabora Žalec Minerali Šta-
jerske in Koroške.
Ipavčeva hiša Šentjur 15.
9. ob 19. uri otvoritev foto-
grafske razstave »Kulturna de-
diščina Občine Šentjur«.
Galerija Mozaik razstava
umetniških del ustvarjenih na
Vlll. Mozaikovi slikarsko-ki-
parski koloniji MOS 2000, do
3. 9.
Špitalska kapela sv. Eliza-
bete razstava okrasnih sveč,
do 17. 9.
Gostišče in muzej Firšt Lo-
garska dolina slikarska raz-
stava Vlada Geršaka, do 30. 9.
Galerija Volk Zlatko Prah,
do 30. 9.
Mestna galerija Riemer
Slovenske Konjice Franc
Skerbinek.
Pokrajinski muzej Parfu-
mi - skrivnostni svet dišav in
stekla,-do 30. 9.
Muzej novejše zgodovine
Živeti v Celju, stalna razstava.
Osrednja knjižnica Celje
Celjski mestni park nekoč in
danes.
Stekleni fotografski atelje
Josipa Pelikana, Razlagova
ulica 5, Celje, ki ga ni več.
Galerija Borovo Toni Mo-
har, do 18. 9.; Zavod za
zdravstveno varstvo Celje
Allan Leitner; hotel Dobrna
Pavle Predanič, do 30. 9.; Bol-
nišnica Celje Boris Černjul in
Janš Šešljer, do 30. 9.; Kovi-
notehna razstava fotografij
Sava Kureta, do 30.9.; Merx
Mitja Kos, do 30. 9.; Etol Jože
Vogelnik, do 30. 9.; galerija
Otto Škofja vas Toni Mohar,
do 28. 9; galerija letnega ko-
pališča Celje Niko Ignjatič,
do 30. 9. in jedilnica Splošne
bolnišnice Celje Boris Čer-
njul in Janoš Šešler, do 30.
10..
OSTALO
Mladinski center Celje 14.
9. od 18. do 20. ure računal-
niška delavnica, ob 20. uri
potopisno predavanje o Pana-
mi - Andreja Crčka, ob 21.30
plesna predstava Dimni signa-
li v izvedbi skupine C3; 15. 9.
od 17. do 18.30 predavanje
»Gospodarsko socialne spre-
membe v novem stoletju«, ob
19. uri okrogla miza na isto
temo in ob 22. uri plesni ve-
čer; 16. 9. ob 21. uri koncert
skupine D. V. M., Skala lapa,
golaž, 19. 9. od 18. do 20. ure
računalniška delavnica; 20. 9.
od 18. do 20. ure računalniška
delavnica.
Občinska matična knjiž-
nica Žalec 14. 9. ob 19. uri
literarni večer in pogovor z
rojaki - pisatelji.
Vinotoč »Ančka« Zreče 16.
9. ob 18. uri praznik ob kmeč-
kih opravilih - ličkanje koru-
ze.
Železniška postaja Celje
15.	9. od 9. do 11. ure pro-
gram ob prihodu vlaka poezi-
je »Poezija express«. Sodelu-
jejo Pihalni orkester štorskih
železarjev. Celjska folklorna
skupina, recitacijska skupina
Zarja Trnovlje in kantavtor
Matej Krajnc. '
Center Celja »na zvezdi«
16.	9. ob 10. uri gibanje z
glasbo in plesom »Boj proti
drogi« ob zaključku 33. MOS.
Glasba skozi oci in čopič Rudija Španzia
Avlo Doma II. slovenskega tabora odslej bogati Španzlova slika velikega fofmata, ki
predstavlja glasbo in je tretja od štirih načrtovanih. Vse štiri bodo v avli doma ponazarjale
njegovo dejavnost.
Novo stvaritev je ocenil likovni kritik dr. Nace Šumi. Ob petju komornega zbora A Capella iz
Petrovč sta avtor slike Rudi Španzel in župan Lojze Posedel slij^o odkrila. Rudi Španzel je ob tem
dejal, da se čuti počaščenega, da njegova dela krasijo avlo Doma II. slovenskega tabora, ki je
osrednji kulturni hram Spodnje Savinjske doline in spomenik dogodka, ki v slovenski zgodovini
,pomeni eno največjih prelomnic.	^	T. TAVČAR

10
NASI KRAJI IN UUDJE
Zdrav dih za navdili
Klima na Rogli ugotovljeno pomagala že vsaj sedemdesetim pacientom
Zdrav dih za navdih je ge-
slo in naslov publikacije
Društva pljučnih bolnikov
Slovenije, ki so se v soboto
zbrali na Rogli na svojem
šestem srečanju. Združili so
ga z volilnim občnim zbo-
rom in strokovnim predava-
njem o kronični obstruktiv-
ni pljučni bolezni.
V društvu je 2300 članov iz
vse države. Polovico med nji-
mi ima najpogostejše obolenje
- astmo, dobra tretjina kronič-
no obstruktivno pljučno bole-
zen (KOPB). Koliko je v Slove-
niji vseh pljučnih bolnikov, pa
je natančno skoraj nemogoče
ugotoviti, število naj bi se giba-
lo okoli 50 tisoč, pravi upoko-
jena zdravnica, prim. Majda
Ustar Latkovič, dr. med., ki
predseduje temu društvu (v so-
boto so jo ponovno imenova-
li). Za tokratno srečanje čla-
nov društva, zbralo se jih je kar
320, je prim. mag. Stanislav
Kajba, dr. med., pripravil stro-
kovno predavanje o bolezni
KOPB, saj je to obolenje, ki ga
pogosto odkrijejo prepozno,
ko je invalidnost že neizbežna.
Društvo je izdalo že deset
tematskih brošur, na primer
o kajenju, alergiji na hrano
in drugih, izdali so več video-
kaset, didaktični material za
zdrave šole, pred mesecem
dni je izšla knjiga z naslo-
vom Metodološki koncept
odvajanja kajenja. V krat-
kem bosta izšli še dve brošu-
ri, in sicer s sodobnimi navo-
dili o zdravljenju kronične
obstruktivne pljučne bolezni
ter o pljučnem raku (vsako
leto je v Sloveniji 1000 bolni-
kov s pljučnim rakom).
Kajenje je eden izmed pomem-
bnih razlogov za razvoj kronič-
ne obstruktivne pljučne bolez-
ni, srečamo pa jo tudi pri mla-
dih, ki so imeli pogoste okužbe
dihal.
»Mnogo smo že naredili, a še
veliko dela bo treba opraviti,
kaj smo dosegli, pa bo znano
šele čez leta,« je dejala pred-
sednica društva dr. Ustarjeva
na novinarski konferenci pred
sobotnim srečanjem. Na njej
so podrobneje predstavili tudi
klimatsko zdravilišče Rogla, ki
je pred dvema letoma pridobi-
lo verificiran status klimatske-
ga zdravilišča tudi od ministrs-
tva za zdravstvo (po petnajstih
letih proučevanj vremenskih
razmer in pridobitvi ugodnih
bioklimatskih ocen). Rogla je
tako postala eno od treh slo-
venskih klimatskih zdravilišč -
imamo jih le še v Strunjanu in
Rakitni, obenem pa tudi prvo
visokogorsko tovrstno zdravi-
lišče.
To pa tudi pomeni, da so na
Roglo v tem času že prišli prvi
bolniki, ki jih je tja napotil
Zavod za zdravstveno zavaro-
vanje. Lani so jih našteli tride-
set, letos še dvajset več. V
klimatskem zdravilišču imajo
pulmološko ambulanto, v njej
dvakrat na teden spremljajo
rehabilitacijo pacientov, ki so
jih sem napotili z zavoda, pa
tudi vse bolj*številnih gostov,
ki se odločajo za bivanje na
Rogli v sklopu paketa S klimo
do zdravja. »Seveda spremlja-
mo dosežke, vendar je skupi-
na dosedanjih pacientov še
premajhna, da bi lahko izde-
lali kakšno statistično anali-
zo,« je na tiskovni konferenci
dejal Matjaž Lovšin, dr. med.
»Ugotavljamo pa, da se je
vsem bolnikom stanje po 14-
dnevnem bivanju na 1500 me-
trov nadmorske višine bistve-
no izboljšalo. Izjema je le en
pacient, katerega stanje je os-
talo na istem nivoju.«
Prim. mag. Stanislav Kajba,
dr. med., se je pred letom dni
pridružil skupini še osmih dru-
gih pulmologov (strokovno de-
javnost je na Rogli pričel prim.
mag. Branko Mežnar, dr. med.),
ki zaenkrat honorarno občasno
delajo v pulmološki ambulanti.
Povedal je, da na Roglo prihaja-
jo predvsem bolniki s težjo obli-
ko kronične obstruktivne pljuč-
ne bolezni (KOPB), s težjo astmo
ter bolniki po operativnih pose-
gih na pljučih. »Zrak je le eden
od potrebnih faktorjev za zdrav-
ljenje, izredno pomemben je
trening in učenje bolnikov. Kva-
liteten trening naj bi trajal vsaj
osem tednov, žal pa nam zavaro-
valnica prizna le 14 dni,« ugotav-
lja dr. Kajba.
..'.. ,	.'■a B.P.
Predsednica Društva pljučnih bolnikov Slovenije prim. Majda Ustar Latkovič, dr. med.,
direktor Unior Turizma Maks Brečko ter prim. mag. Stanislav Kajba, dr. med.
Nova kuhinja za 1200 obrokov
Ob združitvi osnovne šole in vrtca na
Polzeli so se odprle različne možnosti sode-
lovanja, vse z namenom, da čimprej poeno-
tijo vzgojnoizobraževalno delo.
Spremljanje otrok naj bi teklo od naj nežnej-
še dobe do zaključka šolanja. Eno pomem-
bnejših področij je tudi kulturno in zdravo
prehranjevanje, zato so prav temu namenili
največjo pozornost. V celoti so prenovili kuhi-
njo v šoli, kjer naj bi poslej pripravljali hrano
tudi za vrtec in zunanje abonente. Obe kuhinji
sta bili dotrajani, kuhinja v vrtcu ni več ustre-
zala standardom in normativom, zato so jo
preuredili v čajno kuhinjo, kuhinjo v šoli pa
usposobili za pripravo 1200 obrokov dnevno.
Združitev kuhinj in sodobni gospodinjski
aparati bodo omogočili cenejšo in bolj zdravo
pripravo hrane. Vzporedno z obnovo kuhinj so
prenovili in opremili tudi jedilnico šole, gar-
derobe za najmlajše učence, likovno in gospo-
dinjsko učilnico. Poskrbljeno je za sodoben
transport hrane iz šole v vrtec. Celotni projekt,
katerega vrednost znaša 39 milijonov tolarjev,
je izpeljalo podjetje Slorational Slovenj Gra-
dec.
T. TAVČAR
ZMOJEGAOKNA
Bi plačali za nastop \
reklami?
Ne vem, kaj si vi mislite o
reklamah, ampak jaz sem
menda tudi že na tem mestu
povedala, da me prav nič ne
motijo, dokler mi dopuščajo
možnost preklopa, spregleda-
nja, pozabe. Kadar me udari-
jo tam, kjer se ne morem bra-
niti, je pa druga pesem ...
Jezi me recimo, da sploh ne
morem zarobantiti nad re-
klamnimi letaki, ki jih iz šole
domov prinesejo otroci. Ali
da se ne morem jeziti nad
Stefanelom, ki s svojimi vreč-
kami zalaga trgovino osnovne
šole v Celju, iz katere potem
odtovorimo tam nakupljene
komplete šolskih potrebščin.
(Še hvaležni bi mu morali bi-
ti, da ne nosimo tistih kupov
pod roko). Ali da seveda ne
morem biti taka tečka, da bi
prodajalko, ki mi na primer
perilo ene znamke blagohot-
no spravi v brezplačno vrečko
z logotipom druge blagovne
znamke, na to opozorila.
(Hvaležna moram biti, da ne
nosim novih gat in nedrčkov
zgolj zavitih v papir).
Čeprav so tako meje moje
jeze močno omejene, sem se
pa zadnjič močno zamislila
nad pisemcem bralke Mateje,
ki je ugotovila, da za reklami-
ranje raznih celjskih trgovin
pravzaprav potroši malo bo-
gastvo - iz lastnega žepa:
»Draga Pika!
Pravijo, da se da z malen-
kostmi največ privarčevati.
Jaz tega očitno ne znam -
kadarkoli grem iz službe v
trgovino, ugotovim, da spet
nimam plastične vrečke. Vem,
da jo bo treba kupiti, medtem
pa se doma nabirajo v zajeten
kup. Podobno je verjetno v
večini gospodinjstev. Če bi te
kupe pregledali, bi ugotovili,
da je tistih povsem belih vrečk
zelo malo. Večinoma so popi-
sane in poslikane z najrazlič-
nejšimi imeni trgovskih pod-
jetij. To pomeni, da smo kup-
ci, kadar prenašamo okrog te
njihove vrečke, premikajoče
se reklame na dveh nogah. Pa
ne, da bi nas za to nagradili,
ker tako lepo skrbimo za pro-
mocijo njihovega podjetja ali
blagovne znamke! Kje pa! Še
plačati moramo to plastično
reklamo! Vsaj v živilskih trg(
vinah je to skoraj pravilo. T;
govci s tekstilom so bolj d;
režijivi - verjetno zato, ker p
njih kupcev ni toliko, da trg(
vina ne bi prenesla še izdatk
za vrečko.
Če seštejete, koliko vreč
ste morali v vaši živilski trge
vini kupiti v zadnjem leti
boste ugotovili, da je znese
enak vsaj eni polni nakupova
ni vrečki izdelkov iz trgovint
Ker me takšno »razmetavanje
denarja moti, še posebej p
me jezi, da sem neplačan re
klamni agent, vozim zadnj
čase v prtljažniku avta plastič
no košaro, kamor preložin
stvari iz nakupovalnega vozič
ka. Za drobnarije pa zahtevan
tiste majhne prozorne vrefi
ce, ki ti jih vsaj zaenkrat pi
blagajni še dajo zastonj. Ani
pak - ali ne bi bilo prav, če bi
nas trgovci za naše reklamira
nje »nagrajevali« vsaj z.zaston
vrečkami?
Nakupovalka Mateja
Hja, seveda bi.bilo prav,
Ampak kolikor jaz poznan
miselnost tukajšnjega poslov
nega sveta, so takšne ali dru
gačne reklame - žal - še vedn(
razumljene kot strošek in n
kot naložba v dobro ime, zve
stobo in dobro voljo kupcev ii
kar je še takih reči. Tam, kje
mi zaračunajo vrečko z last
nim logotipom, je zadev
morda še opravičljiva. Ara
pak, ali ste vedeli, da ponekd
z vrečkami služijo kar dvojiK
- plača jo kupec in plača ji
podjetje, ki se pojavi na vreč
ki. Se spomnite morda vrečk
pijačami iz Radenske? Prepn
čani ste lahko, da se na trgov
skih vrečkah niso znašle brez
plačno in v znamenje dobreg
sodelovanja med štacunarji i'
proizvajalci...
P.S.: Pred kratkim je zna
nec iz oglaševalskega svet«
tarnal, da je bilo včasih otro^
ka za nastop v reklami mog(f
če dobiti zastonj. Kakšni
starši bi bili še plačali, da b
lahko na televiziji pokazali
svoj naraščaj. Zdaj je mend^
čisto drugače in celo čisti sta
tisti najprej povedo svojo ce-
no za nastop v reklami. M'
običajni potrošniki, se pa t^
ga še nismo naučili. Če bi na^
kdo vprašal, ali želimo tii'
stopiti v TV oglasu, bi se hitf
spomnili na zaslužek. K^l
nas nihče nič ne vpraša, sam*
pa o tem niti ne razmišljamo
vsak dan znova plačujem^
za nastope v pouličnem ogl^;
ševanju. Učinkovit medij, f'
kaj...
Piše: PIKA KUKERL
PLANINSKI KOTIČEK ,
Pohod po poteh rudarjev
v počastitev praznovanja Krajevne skupnosti Pod gradom,
vabijo Moški pevski zbor PD, Krajevna skupnost Pod gradom, KO
ZB Pod gradom in Štore - Planinska sekcija Celje, Ojstrica- sekcija
Pod gradom ter Gasilsko društvo Zagrad - Pečovnik, na pohod po
poteh rudarjev, ki bo v nedeljo, 17. septembra, ob 8. uri.
Pohod bo izpred spominskega obeležja na Starem rudniku,
kjer bo tudi krajši kulturni program Moškega pevskega društva
Pod gradom, pod vodstvom Robija Voduška. Ob 11. uri je
predviden prihod pohodnikov na Celjsko kočo, kjer bo za
kulturni program poskrbelo Moško pevsko društvo Pod gradom.
Spremembe datumov
Planinsko društvo Zlatarne Celje nas je obvestilo o dveh
spremembah datumov in sicer:
^turistično planinski pohod občine Polzela bo 23. septembra
in ne 30., kot je bilo najprej napovedano, tura na Amariano v
Italiji pa bo 24. septembra in ne dan poprej, kot je bilo prav tako
že objavljeno.	MOJCA MAROT
SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA CELJE
Vodnikova 10, CEUE
Telefon: 425-470, fax: 484-184
RAZPISUJE
v šolskem letu 2000/2001
izobraževanje v naslednjih programih:
1.	POKLICNI TEČAJ
za pridobitev Izobrazbe EKONOMSKI TEHNIK.
Vpisni pogoji: uspešno končan 4. letnik gimnazije ali temu ustre-
zen program po prejšnjih predpisih.
2.	MATURITETNITEČAJ
Vpisni iDogoji: uspešno končana srednja poklicna šola, srednja
tehniška ali druga srednja strokovna šola oz. 3. letnik gimnazije,
če so prekinili izobraževanje za najmanj eno leto.
Izobraževanje traja eno leto. Prijave sprejemamo do 22. 9. 2000.
Če za vpis ne bo dovolj prijav (najmanj 25 kandidatov), bomo kandi-
date obvestili do 29.9.2000, da izobraževanja ne bomo izvajali.
Srednja ekonomska šola Celje izvaja tudi izobraževanje odraslih v
programu ekonomsko-komercialni tehnik.
Dodatne informacije lahko dobite na šoli ali po telefonu 425-470.

POLETJE Z NOVIM TEDNIKOM
11
Od pekla do nebes
Tako bi lohko označili pot na Veliko Kozje, najvišji vrh od spodnje Savinje pa vse tja do Sotle
Na Veliko Kozje prihajajo
celo naši sosedje s Hrvaške,
radi pa ga obiskujejo tudi
(fomači planinci. Pravzaprav
je vzpon še najbolj primeren
2anje, saj med nekajurno ho-
jo kar nekajkrat krepko za-
jameš sapo, ko se ozreš navz-
dol z roba prepadnih sten. Če
se odločite za izlet na Veliko
Kozje, si vzemite za to ves
dan časa. Že do Gašperjeve
I koče, ki leži na 513 metrih
višine, boste iz Zidanega Mo-
sta potrebovali slabo uro, od
tam do vrha pa še nadaljnji
dve uri. Vrh je namreč na
987 metrih, pot pa je precej
strma.
Dostop do Gašperjeve koče
je možen, kot že rečeno, iz
Zidanega Mosta, kjer prečka-
mo most čez Savinjo in takoj
zavijemo levo (če prihajamo s
celjske smeri) po ožji asfalti-
rani cesti, ki je že precej do-
trajana. Cesta pelje pod nek-
danjo železniško kurilnico mi-
mo Obrežja do Briš, manjšega
zaselka, ki seže navzgor vse do
Gračnice pri Rimskih Topli-
cah ter ob Savi do Čelovniške-
ga potočka blizu Loke pri Zi-
danemu Mostu. Poleg Briš spa-
da k Obrežju tudi »Majland«
kot spominek na čase, ko so
tukaj gradili južno železnico.
Takrat se je na tem območju
naselilo mnogo Italijanov, po
katerih je zaselek tudi dobil
ime. Leta 1877 je silovit plaz v
Brišah zasul šest hiš in poko-
pal pod sabo trinajst ljudi,
Savinjo pa zajezil tako visoko,
da je segalo jezero do Rimskih
Toplic.
Ko tako prispemo do Briš,
zavijemo desno navzgor po
kolovozu, ki je sicer primeren
tudi za vožnjo z avtomobi-
lom, a tega ne priporočam, saj
je pot precej strma. Nedavno
so cesto na novo utrdili in
nekoliko razširili, a mest za
parkiranje ob koči ni veliko.
Če ste za krajši sprehod - ki pa
tudi ni najbolj lahkoten - raje
vzemite pot pod noge in pojdi-
te peš iz Briš. Po kakšnih 20
minutah boste najprej na svoji
levi ugledali smučarsko kočo,
nekoliko višje pa še Gašperje-
vo kočo, ki jo na južni in
vzhodni strani obkrožajo
ogromne skalnate pečine ap-
nenčastih in dolomitnih osa-
melcev, ki uporno štrlijo kviš-
ku in kažejo vsemogočnost na-
rave in njenih stvaritev. Ob
poti do koče se bohoti gozd z
visokimi bukvami, ki žal za-
krivajo razgled proti dolini, a
hkrati nudijo prijetno senčico
ob vročih dneh.
Tako, prisopihah smo do
koče, ki so jo leta 1964 planin-
ci iz Zidanega Mosta in Pla-
ninskega društva Radeče vzeli
v najem. Nekdanjo zidanico,
ki je služila za spravilo sena in
zavetje živali, so obnovili in
preuredili v planinsko posto-
janko, tri leta kasneje pa še
dozidali nadstropje. Otvoritev
povečane in prenovljene koče
je bila tako 27. aprila 1968,
ime pa je dobila po nekda-
njem lastniku zemljišča. Žal
je dvajset let kasneje pogore-
la, na pogorišču pa je kaj kma-
lu zrasla nova, še večja koča,
ki je bila že nekaj mesecev
kasneje pod streho. Pred njo
lahko sedaj tudi kegljate, na
lesenih klopeh pa se okrepča-
te in si ogledate mlinček ob
bližnjem potoku. Koča je od-
prta od konca aprila do konca
septembra, ob nedeljah in praz-
nikih med 7. in 20. uro, za
skupine pa po želji in seveda
dogovoru.
Če vam tako ob tem postan-
ku ne mine volja, ko pogleda-
te na manjši leseni kažipot, ki
vam prijazno pove, da imate
do vrha še dve urici hoje,
potem čimprej pojdite dalje.
Pa vzemite s seboj še kakšno
plastenko vode, če vas bo uže-
jalo. Steza je namreč v prvem
delu precej strma. Nad nami
moli vrh Velikega Kozja, lov-
ci ga imenujejo Velika peč,
visoko pod nebo svoje čeri
skoraj navpično in priča o
nekdanjem velikem prelomu
htijske antikhnale na tem me-
stu ter silovitem udoru, ki je
ločil Kopitnik in Veliko Koz-
je. Seveda se je treba občasno
tudi malce ustaviti in zbrati
moči (zlasti pa volje) za na-
daljnjo pot. No, lepa reč - po
uri hoje na bukvi zagledam
napis: »Še pol ure do vrha.«
Znajdem se na majhni plano-
ti, kjer se desno odcepi steza
proti naselju Mrzlo Polje. Naša
pot se nadaljuje po levem od-
cepu strmo navzgor, ko konč-
no prisopiham (beri prihro-
pim) do bolj položnega tere-
na. Kmalu se pred mano od-
pre nov svet in šele takrat
opazim, kako visoko sem. Na
987 metrih! Ni slabo za ama-
terja. Razgled sega na eni strani
do Zidanega Mosta, cemen-
tarne in kamnoloma, delno
Rimskih Toplic, na severu pa
ugledam Malič s Šmohorjem
ter del Gozdnika. Nekoliko
južneje se bahata Kum in Jat-
na. V bližini razgledne točke
lahko opazimo tudi marmor-
nato ploščo s sliko in napi-
som planinca, ki se je tukaj
ponesrečil, kar ti nekoliko
požene strah v kosti.
Pri hoji po planinskih po-
teh, tudi tistih, ki se zdijo
precej lažje, je vselej potreb-
na previdnost. Kdor brezgla-
vo bezlja v hrib in ima pred
sabo le to, kako čimprej priti
čimvišje, se mu slabo piše.
Hribi in gore so za ljudi, ki so
previdni, se zavedajo svojih
zmogljivosti in ljubijo nara-
vo.
BOJANA JANČIČ
Pogled iz Briš proti Velikem Kozjem.
V Gašperjevi koči je dovolj prostora tudi za večje skupine, ki lahko v lepem vremenu
kegljajo na terasi pred njo.
V bližnjem potoku je mlin. dn. dn. Spokoj »motita« leseni deščid, pritrjeni na mlin. ki
udarjata ob kovino. Priročno za trenje orehov, kajne?
St. 37. • 14. sepfemiMr 2000
12
AKTUAINO
Cvetka Krejan in Marica Kovačič.
Pogorišče Gorenjeve galvane.
»Jokali smo od groze«
v Gorenju se lotevajo obnove po požaru - Proizvodnja prvi teden 85-odstotna
Minule dni je bila proi-
zvodnja v Gorenju delno
motena, vendar vodstvo tr-
di, da se z velikim angažira-
njem delavcev in z izjem-
nim posluhom dobaviteljev
ni ustavila, saj so uspeli
uvesti nadomestne rešitve.
Tako so izdelali 52.550 veli-
kih gospodinjskih apara-
tov, kar predstavlja 85 od-
stotkov načrtovane proi-
zvodnje.
Del polizdelkov, ki jih je
proizvajala Galvana, skuša-
jo nadomestiti tudi v pro-
gramu pralno pomivalni
aparati. Ivan Čakš, direk-
tor omenjenega programa,
pravi, da so bili zaposleni v
teh izrednih razmerah takoj
pripravljeni delati po svojih
najboljših močeh, tako da
bo delo potekalo v treh iz-
menah, po potrebi pa tudi v
nedeljo.
Hkrati že potekajo pogovori
z možnimi dobavitelji nove
opreme iz Avstrije in Nemči-
je, levji delež obnove pa bosta
prevzeli Gorenje vi hčerinski
podjetji Orodjarna in Indop.
Novo opremo bodo postavili
na rezervni lokaciji, tako da
bodo lahko hitro začeli z last-
no proizvodnjo. To so kratko-
ročne rešitve, hkrati pa že de-
lujeta dve projektni ekipi, ki
pripravljata proizvodnjo žič-
nih elementov, ta bo v novi
hali na pogorišču Galvane.
Druga skupina strokovnih de-
lavcev pa se je lotila projekta
galvanske zaščite polizdelkov
in nove čistilne naprave, ki bo
stala na novi lokaciji.
Vodstvo Gorenja v nasled-
njih dneh pričakuje še nekaj
težav pri oskrbi z nadomestni-
mi deli in začasne zastoje
proizvodnje, vendar pa je pre-
pričano, da se bo stanje počasi
izboljšalo. Drago Bahun,
član uprave, zadolžen za ka-
dre in splošne zadeve, je pove-
dal, da si prizadevajo zagoto-
viti kolikor toliko nemoteno
proizvodnjo v vseh programih
ter s tem delo vseh zaposlenih
v Gorenju.
Požar je delovno ekip Gal-
vane zelo prizadel, pa ne samo
zaradi negotovosti glede nji-
hovih delovnih mest. »Bilo je
grozljivo, samo stali smo in
gledali, kako je ogenj uničeval
našo tovarno,« je na hitro de-
jal eden od njih, ko je počival
med čiščenjem skrivenčene
konstrukcije. »Kako bo naprej
še ne vemo, za zdaj pomaga-
mo pri sanaciji. Verjetno nas
bodo začasno prerazporedili
na druga delovna mesta, do-
kler ne bo zgrajena nova Gal-
vana. Počasi se bomo že izli-
zali.«
Sedem delavk čisti bližnjo
centralno čistilno napravo, ki
so jo napolnile saje in pepel.
»Zjutraj so nas poklicali ia nas
razporedili na to delovno me-
sto. Za ostale ne vemo, kje so,
saj se še nismo videli, tako da
ne vemo, ali že delajo vsi ali
ne,« je povedala Cvetka Kre-
jan. »Za naprej še ne vemo,
kje bomo. Verjetno nas bodo
razporedili po halah, kjer bo-
mo potrebne.« Sodelavka Ma-
rica Kovačič pa je dodala, da
v tem času »sploh še nismo
videli naše šefice, a je to čisto
razumljivo, saj ima te dni do-
sti drugih težav. Kar bo treba,
bo treba, važno je, da se dela.«
Krejanova pa je zavzdihnila,
da bi najraje že letos začeli
delati v novi Galvani. »Ko bi
vedeli, kako mi je bilo hudo,
koliko sem prejokala! Galva-
na je bila moj drugi dom.
Drugi dan sem šla pogledat
notranjost pogorišča, upala
sem, da je še kaj ostalo. Pa je
bilo samo golo železje, grozna
slika, še vedno me preganja.
tako da mi je bilo žal, da seff
sploh šla gledat.«
Podobno občutke delijo vsi
iz Galvane. »Težko, je zelo tež-
ko. Upamo, da bodo vse uredi-
li, da bo še boljše kot prej. Nf
moreš verjeti, da se lahko zgo-
di kaj takega. Dvaindvajset le'
smo vsak dan hodile v Galva
no,« so Samida Mujktanovii'
Marija Žunič in Almira Tol
kovič zmajevale z glavami'
»Dela v čistilni napravi imarn^
še za nekaj dni, kako bo na-
prej, pa še ne vemo.«
Drago Bahun je povedal,
skušajo delavcem, ki so ostali
brez dela v obratu Galvana.
zagotoviti začasno delo v dru-
gih obratih v okviru Gorenji
in tudi pri kooperantih. Vsi P^
se zavedajo, da je trajna reši'
tev za njihovo delo le v izgra^'
nji nove Galvane.
SEBASTUAN KOPUŠAl'
Samida Mujktcuiovič, Marija Žunič in Almira Tolkovič.
Delavci odstranjujejo železje. ki je ostalo po požaru. Na tem mestu naj bi kmalu zrasla nova hala.
It, 37.»14. fiit«iAw2000
REPORTAŽA
13
Zadnji oglarji
na pragu mesta
V dolini Kozarice in Osreščice kuha oglje še pet oglarjev - Mačehovski odnos države do stare domače obrti
PJa pragu Šentjurja, v doli-
ni Kozarice in njenega prito-
Ita Osreščica, se je ohranila
janimiva stara domača obrt.
iftem svetu med Kalobjem in
jesevno še vedno postavlja
Itope in kuha oglje pet oglar-
p, dva sta tudi onkraj bliž-
nje občinske meje, v okolici
[robnega Dola v laški obči-
li, eden v Vodicah pri Dob-
Vsi oglarji so kmetovalci, ki
li na ta način pomagajo zaradi
ilabega zaslužka na kmetijah.
/ dolini Kozarice in Osreščice
e bilo pred nekaj desedetji
veliko več oglarjev, ki so z
zkupičkom od oglja gradih
lOve domove, kupovali kme-
ijske stroje in podobno.
Še pred desedetjem je bilo
)b Kozarici deset oglarjev ter
rije ob Osreščici, ki so kuhah
)glje za potrebe rudnikov v
Frbovljah in Velenju, za žele-
arne, za železniške delavnice
'Dobovi, za Mežico... Takrat
o lahko prodali oglje kot raz-
uti tovor, danes ga morajo
lakirati v vreče, se pritožuje-
0. Poslednje varuhe zanimive
ilovenske dediščine najbolj
eži seveda uvoz oglja iz dm-
jih držav.
Pred kratkim sta postavila
;opo Karli Jurkovšek iz Vo-
Iruža in Vinko Ojsteršek iz
)sredka, pripravljal se je tudi
urkovškov sovaščan Ivan
lercog, nekdanji voznik to-
'omjaka v pokoju, ki je še
ired približno desetletjem
»ogosto prevažal oglje v Do-
•ovo, Ljubljano ter še kam.
Od drv do kope
Ivan Hercog se je naučil ku-
lanja oglja kot petnajstletni
antič pri sosedu. Sam je po-
tavil prvo kopo šele po poro-
di, ko se je precej posvetil tej
nožnosti dodatnega zaslužka.
Danes ima v bližini lepo ureje-
ne domačije še vedno za kopo
rezerviran prostor, kjer je na-
zadnje kuhal spomladi.
Kakšen je postopek? Začne
se z drvmi, ki so jih nekoč
nabirali na najbolj nedostop-
nih legah. Od tam so jih znosi-
li na dostopnejši kraj, od ko-
der so jih z vprežno živino
pripeljali na stalni prostor za
kopo. Danes je nekoliko lažje,
saj je oglarjem v pomoč so-
dobna tehnika. Tudi za kopo
ni več nujno, da je ob vodi
(potrebni zaradi škropljenja
in njenega gašenja), saj si lah-
ko pomagajo s cisternami. V
krogu, namenjenem kopi,
Ivan Hercog najprej zapiči ko-
lič ter položi »poden«. Nanj
naloži deske ali tanka drva,
potem nadaljuje z zlaganjem
drv, ki jih za konec »pokrma« s
suho travo. Travo posipa z do
petnajst centimetrov debelo
plastjo ogeljske zemlje, na vr-
hu kope pa mora pustiti pol
metra široko oziroma globo-
ko luknjo, kjer kopo prižge.
Po triurnem kurjenju posuje
luknjo s suho travo in ogeljsko
zemljo. Prav tako mora poskr-
beti za dovolj velike luknje,
da kopa pravilno žari. Tako
vse dni do »šteranja« (gaše-
nja), saj bi dobil v nasprotnem
primeru namesto oglja nič-
vredni pepel. To bi bila velika
škoda, saj bi šlo v nič pribUž-
no sedem »klafter« drv, po-
trebnih za kopo.
DrŽava ni pametna
žganje kope traja približno
dvanajst dni. Oglar mora biti
ves čas blizu, saj se mora prib-
ližno vsake dve do tri ure pre-
pričati, ali kopa pravilno žari.
Za zadostnf dovod zraka skrbi
s pomočjo količa ali motike.
Oglar mora biti pozoren na
več nevarnosti: med hojo po
žareči kopi mora paziti, da se
mu ne udre, saj je v teh krajih
že prišlo do hudih oglarskih
opeklin. Ker so kope v bližini
gozda, mora prav tako skrbe-
ti, da ne pride od gozdnega
požara. Nevarno je tudi oglje.
Na Hercogovem tovornjaku,
naloženem z ogljem, je prišlo
nekoč do požara po desetih
urah gašenja kope, vendar so
ga k sreči pogasili. Na neki
drugi kmetiji s šentjurskega
konca so tako izgubili gospo-
darsko poslopje.
Nekoč so postavili največ
kop pozimi. Ob »vogonci«
(kot pravijo kopi ob Kozari-
ci), ki je bila nekoč bolj odda-
ljena, so imeli običajno bara-
ko, v kateri je oglar spal na
krmi, saj je moral vsakih ne-
kaj ur poskrbeti za pravilno
žarenje. Ivanu Hercogu je zato
oglje že zgodaj načelo zdrav-
je. Mladi ljudje, ki jih oglarski
pot ne zanima, težko razume-
jo nekdanjo borbo za vsakda-
nji kruh.
Oglar Hercog se dobro spo-
minja, kako so iz okolice bliž-
njega Šentruperta nad Laš-
kim, z neke kmetije, kjer še
niso imeh ceste, morali nositi
vodo za kuhanje oglja v bren-
ti, oglje pa zatem v koših do
najbližje ceste. Oglarji se še
dobro spominjajo časov, ko so
morali kakšnega velikega
kupca oglja »nagraditi« z nič
manj kot s prašičem. Nekoč
so prodajali oglje s posredova-
njem gozdnega gospodarstva,
kmetijske zadruge in ljubljan-
skega Kuriva, danes si poma-
gajo predvsem s posredniš-
tvom šentjurskega podjetja
Robo - trade.
Njihovo posredovanje pri
prodaji lesnega oglja je zelo
majhen, vendar zanimiv del
dejavnosti podjetja, ki sodelu-
je z vsemi oglarji z obrežja
Kozarice in Osreščice. Direk-
tor Robo - trade Božo Robič
dela z njimi od leta 1989 ter
posreduje oglje rudnikoma
Trbovlje (ki ga potrebuje za
kovaške obrate) in Velenje ter
železniškim delavnicam v Do-
bovi. Pravi, da je povpraševa-
nje zaradi zapiranja rudnikov
in uvajanja nove tehnologije z
uporabo plina vse manjše ter
da ga je težko prodati. Rešitev
vidi v možnosti povezovanja
oglarjev ter pakiranju oglja za
potrebe manjših trgovin.
Provizija podjetja Robo -
trade znaša 10 odstotkov od
odkupne cene, brez promet-
nega davka. Oglarjem v osem-
desetih letih ni bilo treba pla-
čevati davka za prodajo oglja,
v devetdesetih se je to koreni-
to spremenilo. Takrat je drža-
va uvedla davke na odkup
kmetijskih pridelkov, v višini
10 odstotkov. Pametna država
bi se davku za oglje odpoveda-
la ter tako vzpodbudila oglars-
tvo, za katerega ni več zanima-
nja.
Tako je oglarjev vse manj ter
bodo sčasoma le še turistična
zanimivost ali glavna točka
kakšne oglarsko obarvane tu-
ristične prireditve. Upokojen-
cu Ivanu Hercogu priskočijo
po potrebi na pomoč domači,
vendar vseeno resno razmiš-
lja, da bo kuhanje postopoma
opustil. Kdo ve, kdaj bo zaža-
rela ob Kozarici in Osreščici
zadnja kopa?
BRANE JERANKO
Iz doline Kozarice, v okolici Jakoba pri Šentjurju. Kopo morajo povsem pokriti s suho
travo, rmto sledi še posipanje z ogeljsko zemljo.
Med nakladanjem oglja rm traktorsko prikolico sta oglarju Ivanu Hercogu priskočila na
pomoč sin in brat. Nevarnega dela še ni konec.
Oglar Ivan Hercog iz Vodruža. Z.CLČel je kot petnajstletni
fantič.
Ženska ekipa Šempetra je zasedla prvo mesto.
Športne igre upokojencev
Zveza društev upokojencev Žalec je ob občinskem prazniku pripravila tekmovanje v
metanju pikada, krogov in streljanju z zračno puško.
Nastopilo je 183 udeležencev, pri posameznih igrah pa so se ekipno uvrstili takole: metanje
pikada ženske 1. DU Ponikva 110 krogov, 2. Petrovče 105; 3. Šempeter 92 krogov, moški: 1.
Liboje 114, 2. Vrbje 113, 3. Žalec 109; metanje krogov ženske: 1. Ponikva 13 krogov, 2. Žalec 10,
3. Vrbje 9; moški: 1. Petrovče 16, 2. Šempeter 15, 3. Ponikva 12; streljanje z zračno puško
ženske: 1. Šempeter 57 krogov, 2. Žalec 56, 3. Liboje 32, moški: 1. Šempeter 70, 2. Petrovče 68,
3. Gotovlje 68 krogov.	T. TAVČAR
< 14. »iitenber 2000
14
NASI KRAJI IN UUDJE
Mala plesna pripovedka
Celjanka Tanja Pezdir se je v Londonu usposobila za plesno učiteljico in koreografinjo
Tanja Pezdir je zdaj spet v Ljubljani,
kamor je odšla pred osmimi leti, ko se je
odločila, da se bo njeno življenje odvijalo v
plesnem koraku. Po petih letih šolanja v
prestolnici je poletela v London, se tam
izšolala za poklic in 4. septembra letos
začela poučevati na Srednji glasbeni in ba-
letni šoli v Ljubljani. Tu pa se njena plesna
suita zagotovo ne bo končala. Tanja hoče še
več, še naprej, v nove izkušnje in nove
avanture. Svet plesa je v svojih neštetih
obrazih in preobrazbah vendar tako bogat
in neizčrpen, da ga je vredno raziskovati!
Komaj nekaj let je imela, ko je bila že prava
vrtavka. Ko se je oblačila, je plesala, vrtela se je
med igranjem z vrstniki, s plesnimi gibi je
ponazarjala vse, kar je imela komu povedati,
vrtela se je, ko je slišala glasbo iz domačega
radijskega sprejemnika in še med hojo po
pločniku se je pogosto spozabila. In pri štirih
letih je že bila v prvi plesni šoli. Pri svoji mami,
odlični plesni pedagoginji, na parketu takrat-
nega Pionirskega doma. V Harlekinovi plesni
šoli Ane Vovk Pezdir je plesala do sedmega
razreda osemletke, ko je, pod mentorstvom
profesorja Henrika Neubauerja iz Ljubljane, ki
je prihajal v Celje med Harle-
kinove plesalke in plesalce,
opravila izpit za program niž-
je baletne šole. Kako naprej?
Srednja baletna šola je bila v
Ljubljani, pred njo pa je bil še
en razred osemletke. Ni šlo
drugače, kot da se je preselila
v Ljubljano, pred tem opravila
sprejemni izpit za vpis na
srednjo baletno šolo, in hodi-
la v osmi razred, obenem pa v
prvi letnik srednje baletne šo-
le. Med štiriletnim baletnim
šolanjem v razredu profesorja
Mateja Selana je končala tri
letnike gimnazije in maturira-
la, ko je imela že eno leto v
žepu srednješolsko baletno
spričevalo. V tem obdobju je
veliko trenirala, se udeleževa-
la plesnih tečajev v tujini in
imela v mishh le eno: postati
baletna plesalka in ustvariti
kariero na odru.
VLondon!
v družini Pezdirjevih, kjer
sta plesna in gledališka umet-
nost globoko zasidrani v vsak-
danjiku, je imela Tanja vso
podporo pri odločitvi, da gre
naprej. In je res šla naprej, v
London. Prijavila se je za vpis
na The Royal Academy of
Dancing, prošnji za vpis, ki jo
je tja poslala, pa »priložila«
video posnetek, s katerim je
komisijo prepričala, da gre za
talentirano in obetavno ple-
salko, prošnji pa je morala
priložiti še potrdilo o znanju
angleškega jezika. Ta izpit je
opravila pri British Council v
Ljubljani.
»Ko sem poslala prošnjo v
London, o tem študiju nisem
vedela veliko, le to sem vede-
la, da bom študirala baletno
pedagogiko. V tej usmeritvi
sem videla svoje dvojno vese-
lje in poslanstvo: izpolnjevati
se v plesu in znanje prenašati
na mlade rodove plesalcev.
Seveda je bil ta študij, ki ni
poceni, kot tudi bivanje v Lon-
donu ne, tesno povezan s fi-
nančnim vprašanjem. Takrat
sta starša združila vse prihran-
ke, da sta mi omogočila vsaj
prvi semester šolanja, potem
pa sem imela to srečo, da mi je
slovensko kulturno ministrs-
tvo odobrilo štipendijo, ki
sem jo prejemala do konca
bivanja v Londonu,« je pove-
dala Tanja Pezdir, ki je po treh
letih londonskega študija
opravila diplomo. Izdelala je
koreografijo za diplomsko
plesno predstavo, obširno se-
minarsko nalogo, ki jo je mo-
rala predložiti komisiji, pa
naslovila: Pomen muzikalno-
sti pri baletu.
Garanje in smetana
za posladek
študij v Londonu je bil zelo
naporen, zasnovan akadem-
sko in praktično. V akadem-
skem delu so se vrstila preda-
vanja iz predmetov kot npr.
psihologija, anatomija, zgo-
dovina plesa, glasba, metodi-
ka poučevanja baleta, pisati je
morala seminarske naloge,
eseje, na koncu so bili izpiti.
Praktični del študija so bili
treningi iz različnih zvrsti ple-
sa, treba je bilo izdelati koreo-
grafije za študijske predstave
ipd. V drugem in tretjem letni-
ku je tesneje sodelovala s štu-
denti glasbene kompozicije,
kostumografije in koreografi-
je. Takrat se je Tanja močno
ogrela prav za koreografijo.
V programu baletne pedago-
gike ni bilo fantov. Dekleta,
devet jih je bilo, so bila dobršen
del dneva delovno povezana na
akademiji, njihovo sobitje in
sožitje se je nadaljevalo izven
šole in v prostem času, ki ga je
bilo zelo malo. Večina deklet iz
Tanjinega letnika je bila iz An-
glije in Irske, dve pa sta bili iz
Grčije oziroma Švice. Tanja je
stanovala v hiši, skupaj s še
štirimi dekleti, ki jih je študij
tesno povezal, sočasno pa se je
med njimi krepilo iskreno pri-
jateljstvo, ki bo, kot je Tanja
prepričana, ostalo za vedno.
»Šele v zadnjem letniku se je
delovna napetost toliko zrahlja-
la, da je ostalo nekaj časa, da
smo si lahko ogledale plesne
predstave, ki so bile v Londonu
takrat na sporedu. To so bile
znamenite baletne predstave
najuglednejših teatrov, to je bila
res smetana svetovnega plesa,
ki sem jo lahko okusila. Videla
sem tudi nekaj musicalov, za
oglede gledaliških predstav pa
ni bilo več časa. Teater si bom
lahko zdaj privoščila, ko bom
delala v Ljubljani,« je povedala
Tanja Pezdir, ko se je za hipec
zazrla v prihodnost. »To šolsko
leto bom poučevala na srednji
baletni šoli, kako bo potem, pa
še ne vem. Rada bi še študirala,
raziskovala področje baleta,
razmišljam pa tudi o samostoj-
nih koreografskih projektih.
Plesno znanje prenašati na
mlade je eno, čisto nekaj dru-
gega pa je biti udeležen pri
nastajanju predstav, v katere
lahko vnašaš svoje zamisli,« je
sklenila plesalka in plesna pe-
dagoginja, ki nam bo nekoč
nemara postregla z veliko ple-
sno pripovedjo. Pred njo je še
ves svet ter nešteto možnosti in
priložnosti.
er" . MARJELA AGREŽ
Tanja Pezdir: »Že zdaj razmišljam o nasled-
njem pbisku Londona.«
Podoba iz baletnega mozaika.
DESKANJI
PO SPLETU
Za začetnike
O Straneh, ki so namenje-
ne začetnikom na Internetu,
smo že pisali in tudi še bo-
mo, saj so takšne vsebine
vedno dobrodošle. Tokrat si
lahko pogledamo eno izmed
njih, VViredguide (www.wi-
redguide.com), ki bo v po-
moč popolnim začetnikom v
svetu interneta in računal-
ništva, pa tudi tisti, ki so si s
svetovnim svetom že bolj na
ti, bodo našli kakšno zani-
mivo in novo informacijo.
Kljub temu, da gre bolj za
seznam povezav, je stran za-
snovana kot portal, tako da
lahko iz osrednje strani dose-
žemo vsa področja, ki jih
obravnava. In kaj se boste lah-
ko naučili s pomočjo Wired-
guide? Začne se že pri takšnih
preprostih stvareh, kot so ko-
piranje in lepljenje teksta in
fotografij, prenos datotek z
interneta, odpiranje prilog k
elektronskim sporočilom in
podobno. Seveda pa se bo naš-
lo tudi kup povezav na vire
informacij, ki daleč presegajo
osnovno uporabo računalnika
in interneta.
V rubriki Navodila se skjj
več kot petdeset skrbno izb,
nih povezav, s pomočjo kj
rib se boste lahko spopadli
nastavitvami vašega račun
nika in brskalnika, se pod
na IRC, uporabljali FTP, sp
nali prednosti in finese el(
tronske pošte, spoznali de
vanje interneta, novic, se na
čili izstisniti največ iz iskal
kov in imenikov ter seve
poskrbeli za varnost pred
rusi in drugimi nadlogami,
prežijo na uporabnike. ly
ram priznati, da je stvar i
snično uporabna in jo top
priporočam vsem, ki se kd
pa četudi bolj redko, m
uporabo računalnika znajdi
v kakšni zagati. Da, tudi
računalnikih na splošno se
marsikaj prebrati.
Za tiste, ki raje sprašuji
kot berejo navodila, je tul
rubrika Vprašanja in odgoi
ri, kjer se nahajo povezave i
omenjene servise. O nekateri,
izmed njih smo že pisaU v t,
rubriki. Prav posebej vel i
omeniti rubriko Viri inform
cij, kjer se bo našlo prec
gradiva tudi za napredne upi
rabnike. Imate težave z (
datotekami? Vas muči mi
dem? Vas zanimajo nove tel S
nologije? Bi radi naredili las
no ^letno stran s profesiona
nim izgledom? Tudi za to!
poskrbljeno.	j
Stran ne bi bila vredna svoji
ga imena, če ne bi ponuja!
seznama iskalnikov in imen
kov. Tu se vse začne, kajm
Wiredguide ponuja direkti
pošiljanje vpisov v vrsto iskalu
kov kar iz svojih strani. Zel
uporabno, veste. Za nameft
pa boste našli še nekaj slovarja
z računalniško latovščino, n^
vete in še seznam povezav, 1
sicer ne sodijo v nobeno f
omenjenih rubrik, a so se iii
tvarjalcem zdele predobre, li
bi jih izpustili. Zabavno.
Stran je hitra in enostavU;
za uporabo, takšna kot v tel
primerih pač mora biti.
sign je neambiciozen in nevs'
Ijiv, torej povsem simpatiČ^'
in v funkciji vsebine. Škrati®
prostor, na katerega se spla^
pokukati.
Vasja Ocvif
vasjaC^kibla.otl
MODRITELEFON
Neredno odvažanje
smeli
stanovalci iz Dolarjeve
ulice v Celju imajo težave z
odvozom smeti. Odvoz smeti
po razporedu opravljajo
dvakrat tedensko, vendar
odnašalci smeti smetiščnih
posod ne izpraznijo, če so le
napol polne. Prebivalcem so
pristojni po telefonu zagoto-
vili, da bi to moralo potekati
povsem normalno.
Podobno nam je povedal tu-
di Ivan Čerič iz Javne komu-
nale Celje, ki je zagotovil, da
morajo odnašalci smeti iz-
prazniti vse zabojnike, razen
če so na nedostopnih mestih.
Že pred nekaj leti so imeli
precej podobnih pritožb, zato
so pred dvema letoma skleni-
li, da bodo naredili red in
ustregli stanovalcem, tako da
morajo sedaj smetarji redno
prazniti vse zabojnike in vse
smeti sproti odvažati. Od ta-
krat naj bi se število pritožb
občutno zmanjšalo in jih prej-
mejo zelo malo. Ivan Čerič je
obljubil, da bodo iz Komuna-
le v kratkem poslal kontrolor-
ja v Dolarjevo ulico, ki bo
preveril, kako njihovi delavci
tam opravljajo svoje delo,
hkrati pa se je vsem prizade-
tim Celjanom iskreno opravi-
čil za morebitne težave in ne-
prijetnosti.
Do prihodnjega četrtka bo
vaše klice na Modrem telefo-
nu sprejemal novinar Seba-
stijan Kopušar. Na telefon-
sko številko 031/569-581
jo lahko pokličete vsak dan
med 10. in 17. uro, svo-
ja vprašanja za Modri tele-
fon pa lahko med ponedelj-
kom in petkom do 17. ure
zastavite tudi po telefonu
42-25-000.
Št. 37. • 14. september 20^
ŠPORT
15
Živeti zdravo za zabavo
fudi letošnje leto bo šport-
j Prej imenovani Mesec
^rta, ki je potekal v jesen-
^gffi času, se je preimeno-
val v Rekreacija 2000 z glav-
motom Živimo zdravo
zabavo. Novost, ki so jo
[Jedli za letošnjo jesen, so
^l^endi planinstva in po-
i^dništva.
' Cilji športne rekreacije
njraslih so ohranjati in zbolj-
fvati zdravje, humanizirati
lovekovo življenje, zmanjše-
ati negativne posledice da-
^šnjega načina življenja in
[ela, preprečevati upadanje
plošne vitalnosti človeka ter s
;nii motivi pritegniti čim
ečje število ljudi v redne ob-
](e dejavnosti.
Letošnji projekt so razširili
a tri vsebinske sklope: revita-
zacija trimskih stez, tj. ana-
za stanja stez in postavitev
ovih trimskih stez; projekt
oda za vse, katerega cilj je
fenje neplavalcev, premago-
anje psiholoških ovir pred
rahom pred vodo in prizade-
jnje, da ponudijo kopališča
eč kot le vodo, ter projekt
ekreacija 2000.
Že omenjena novost letoš-
jega kataloga so vikendi pla-
instva, pohodništva in hoje.
e dejavnosti so zasnovali v
3delovanju s Planinsko zvezo
lovenije, saj raziskave javne-
ga mnenja izpred treh let ka-
žejo, da ima kar tretjina Slo-
vencev pozitiven odnos in se
udeležuje hoje, izletov in
sprehodov. Na Celjskem se bo
med 22. septembrom in 22.
oktobrom zvrstilo kar 31 po-
hodniških prireditev. Vse ude-
ležence pohodov in hoje pa
čaka konec oktobra tudi na-
gradno žrebanje.
Celje, ki ima močno šport-
no tradicijo, je vključeno v
skoraj vse športne projekte in
jih tudi financira. Poleg nacio-
nalnih projektov pa potekajo
tudi občinski projekti, npr.
tečaj drsanja za otroke v vrtcu
in prvošolce, občinska šport-
na šola, v kateri otroci med
letom spoznajo vsaj dvajset
športnih panog, sodelujejo pa
tudi v akciji Veter v laseh.
Mestna občina Celje je po kva-
dratnih metrih površin šport-
nih igrišč v samem vrhu, sko-
raj vsa igrišča pa so odprta
tudi občanom.
Katalogi (P) ostanite (re)
kreaktivni bodo dostavljeni
vsem slovenskim gospodinjs-
tvom med 13. in 20. septem-
brom. Do 25. oktobra pa je na
voljo tudi rekreativni telefon
031 317-080, od 9. do 20. ure.
Spomniti pa velja tudi na brez-
plačno rekreacijo, saj bodo po-
nudniki rekreacije 2000 med
22. septembrom in 12. okto-
brom imeli dneve odprtih vrat,
kjer bodo brezplačno predstavi-
li svoje programe rekreacije. Po-
nudniki poudarjajo, da bodo ti
program vsebinsko primerni za
»nove rekreativce.«.
NATAŠA PEUNIK
Foto: GAŠPER DOMJAN
Marko Savič, Barbara Lebari in Ladislav Gobec so predstavili program Rekreacija 2000.
Canicarvlormi!
Večina slovenskih atletov, ki bo nastopila na 01 v
Sydneyu, si je za prizorišče zadnjih pripravljalnih tekem
izbrala Avstralijo. Na mitingu v Runway bayu v okolici
Brisbana se je med našimi atleti najbolje odrezal Gregor
Cankar.
Član celjskega Kladivarja je namreč v tekmovanju skoka v
daljino pristal pri 823 centimetrih, kar je v izjemno močni
konkurenci zadoščalo za 4. mesto. Vsi tekmovalci so imeli
izdatno pomoč vetra (od 3 do 6 km/h), vseeno pa Cankarjev
dosežek kaže na dvig forme tik pred vrhuncem sezone.
Zmagal je sicer domačin Burger (848) pred Američanom
Felovvom (829), tretji je bil Britanec Street - Thompson
(827).
Na istem mitingu sta nastopila še njegov klubski kolega
Urban Acman in Velenjčanka Jolanda Čeplak. Acman je v
šprintu na 100 metrov izpadel že v predteku (10,50), Velenj-
čanka pa je spet zaostala za olimpijsko normo. Njen čas
2,04,38 je sicer zadostoval za odlično 2. mesto teka na 800 m,
a se bo Čeplakova najbrž morala zadovoljiti le s Štafetnim
nastopom v Sydneyu.	T.L.
Obrtniki in šport
v okviru mednarodnega
obrtnega sejma v Celju vs^-
ko leto merijo svoje moči in
Športne spretnosti tudi slo-
venski obrtniki in pri njih
zaposleni delavci.
Na športnih igriščih Šol-
skega centra Celje in Celj-
skega sejma so se ekipe obrt-
nikov in pri njih zaposlenih
delavcev v soboto pomerile v
kegljanju, tenisu, malem no-
gometu, vlečenju vrvi, pika-
du streetballu in odbojki, v»
skupni razvrstitvi pa je ekipa
Slovenj Gradca premagala
Mozirjane in Celjane, ki so
sicer oboji dosegli po 85
točk, vendar je ekipa Mozir-
.s,:'	' - , , >s ,
ja zaradi boljšega rezultata v
posamičnih zmagah zasedla
2., Celja pa 3. mesto. V keg-
ljanju je med moškimi zma-
gala ekipa Lenarta pred Mo-
zirjem in Ravnami, pri žen-
skah pa Slovenj Gradca pred
Črnomljem in Celjem; v te-
nisu med moškimi Laško
pred Slovenj Gradcem in
Mariborom, med ženskami
Celje pred Ptujem in Slovenj
Gradcem; v malem nogome-
tu so bili najboljši obrtniki
iz Radelj ob Dravi pred Ce-
ljani in Brežičani; v vlečenju
vrvi obrtniki iz Ilirske Bistri-
ce pred ekipo iz Slovenj
Gradca in Grosupelj; v pika-
du med moškimi ekipa Ra-
delj ob Dravi pred Slovenj
Gradcem in Žalcem, med
ženskami pa Mozirje pred
Ilirsko Bistrico in Radljami
ob Dravi; v streetballu so
zmagali Mozirjani pred Ce-
ljani in Žalčani; v odbojki pa
Slovenjgradčanke pred eki-
po Lenarta in Mozirja.
-IS
Uspešna judoisticna odprava
v češkem Jičinu je na mla-
inskem A svetovnem poka-
imed 120 tekmovalci iz 23
lubov pomembno vlogo
ligrala celjska odprava, ki
' posegala po najvidnejših
vrstitvah.
Predstavnice Sankakuja so
idaljevale s tradicijo odlič-
h nastopov in so kot članice
ovenske reprezentance zbra-
največ točk med vsemi iz-
danimi vrstami. Trem Ce-
mkam je uspelo tudi izpol-
ti normo za nastop na sve-
tovnem mladinskem prvens-
tvu. Petra Nareks je opravila s
konkurenco v kategoriji do 52
kilogramov, Urška Žolnir pa
je bila nepremagljiva v kate-
goriji do 63 kg. Potnica na
MSP bo tudi Maja Frece, ki je
v kategoriji do 70 kg osvojila
2. mesto, medtem, ko se je
Jožica Svečak v isti konku-
renci morala- zadovoljiti s 5.
mestom. Na Češkem je nasto-
pil tudi član Iva Reye Matjaž
Ceraj, ki je že v 2. krogu
naletel na madžarskega držav-
nega prvaka in mu moral priz-
nati premoč ter se posloviti od
nadaljnjega tekmovanja.
Danes potujejo najobetav-
nejše celjske judoistke na no-
vo tekmo najvišjega mladin-
skega razreda v Moskvo, kjer
bodo težko ponovile uspeh iz
Jičina, saj se bodo Evropej-
kam pridružile nekatere od-
lične azijske tekmovalke.
JOŽE KUZMA
Trinajst atletskih medalj
Konec prejšnjega tedna je na stadionu Kladivarja na
ržavnem pionirskem prvenstvu v atletiki nastopilo 412
'ortnikov iz 32 slovenskih klubov, med najuspešnejšimi
1 so bili spet domačini.
Predstavniki Kladivarja so osvojili 13 odličij, najuspešnejša pa
bila Dominika Gračner, ki se je »pozlatila« v teku na 80 m z
'irami ter skoku v daljino, osvojila pa je še bron v teku na 300 m
ovirami. S konkurenco je opravil tudi Jure Orlčnik v skoku ob
ilici. Uspehu klubskih kolegov so se pridružili še srebrni Tanja
areks (1000 m), Darja Mlinar (krogla), Sandi Dečman (krogla,
adivo), Jernej Bojanovič (palica) in štafeta 4x300 m, bronaste
ledalje pa so si priborili še Andrej Cimperšek (2000 m), Urban
rosek (kopje) in Ana Šalej (60 m).	J.K.
Frije državni rekordi v Matkah
športno društvo Mžtke in Lokostrelski klub Polzela sta
^ganizirala že 10. tradicionalno lokostrelsko tekmo FITA
krogov za prehodni pokal Matk in za točkovanje v
ovenskem pokalu. Tekmo je otvoril predsednik ŠD Matke
oris Golavšek.
Tekme se je udeležilo 61 lokostrelcev iz vseh slovenskih
ubov. Izboljšani so bili trije državni rekordi. Pri mlajših
'čkih je to uspelo Ožbeju Račiču iz LK MINS Postojna, pri
'čkih je slavil nov rekord Aleksander Ošep iz LK Mozirje, pri
Anicah pa je Dolores Čekadi iz LK MINS Postojna. Slednji je to
^Pelo v olimpijskem slogu, prvima dvema pa v slogu com-
^und. Prehodni pokal Matk je osvojil Marko Jamnik iz
^kostrelskega društva Koroška, ki je v slogu compaund
^streljal 878 krogov od 900 možnih.	D. N.
ŠPORTNI
KOLEDAR
PETEK, 15.9.
MaG nogomet
L SMNL, 3. krog - Celje:
Maxi klub - Mizarstvo Širov-
nik (20).
SOBOTA,16.9. ' ^
Nogomet
I. SNL, 8. krog - Velenje:
Rudar - Primorje (18).
III. SNL - sever, 6. krog -
Sladki Vrh: Paloma - Usnjar,
Zreče: Zreče - Stojnci, Roga-
tec: Mons Claudius - Krško,
Vransko: Vransko - Gerečja
vas (vse 16.30).
NEDEUA,17.9.
Nogomet
I.	SNL, 8. krog - Prevalje:
Korotan - CM Celje Publikum
(16.30).
II.	SNL, 7. krog - Lendava:
Nafta - Šentjur, Renkovci:
Renkovci - Esotech Šmartno,
Slovenske Konjice: Dravinja
- Brda (vse 16.30).
Optimist pred
svetovnim prvenstvom
Karate klub Žalec je ob svoji
25-letnici in v počastitev ob-
činskega praznika pripravil
močan mednarodni turnir, ki
se ga je udeležilo 195 tekmo-
valcev iz Hrvaške, Avstrije,
Madžarske in Slovenije.
Prednjačili pa so domačini.
Prvo ime turnirja je bil Mat-
jaž Končina, ki se je izkazal z
zmagama tako v svoji katego-
riji kot v absolutni konkuren-
ci, zato je pred miinchenskim
SP optimistično razpoložen:
»Upam, da bo psihična pri-
pravljenost sledila fizični, ki
je izvrstna. Če bo temu tako,
se nadejam celo boja za odlič-
ja,« pravi Končina, ki letos na
EP v Celju ni imel sreče. Med
najuspešnejšimi je bil še nje-
gov klubski kolega Gregor
Jančič, ki je bil v finalu ne-
pazljiv ter zaradi nekontroli-
ranega udarca nasprotnika,
Novogoričana Alena Malino-
viča, diskvalificiran. Druge-
mu mestu v kategoriji do 80
kg je dodal še tretje v absolut-
ni. Sicer pa sta v borbah slavi-
la še Žalčana Teja Šavor in
Damir Vrbanič, ki je v najniž-
ji kategoriji za seboj pustil
Petrovčana Gašperja Marušo
in Slatinčana Tomaža Zorja-
na. V kadetski konkurenci
Žalčani zmage sicer niso dose-
gli, lahko pa se pohvalijo z
nekaterimi visokimi uvrsti-
tvami. Luka Marič je v svoji
kategoriji osvojil 2., Aljoša
Križnik in Artur Belorozov
pa 3. mesto.
V katah so prednjačili Ve-
lenjčani, ki so med deklicami
zmagali, kar je uspelo Jasmi-
ni Hodžič, ki je ugnala klub-
sko kolegico Aliso Redžič.
Med dečki se je na 2. mesto
zavihtel Omer Tabakovič, v
članski konkurenci pa se je z
enako uvrstitvijo zadovoljil
Petrovčan Mitja Stisovič.
T.L.
PANORAMA
^iSaSSSiiS:;^ : J iiSiilBiiilBiii^®
NOGO^ "
i.	SNL
7. krog: CM Celje Publikum
- Domžale 0:0, Dravograd -
Rudar 2:0 (0:0). Vrstni red:
Olimpija 18, Maribor PL 13,
Dravograd, Tabor, Rudar 11,
Korotan 10, Primorje, CM Ce-
lje Publikum, HIT Gorica 8,
Mura, Koper 6, Domžale 4.
ii.SNL
6. krog: Elan - Dravinja 3:0
(1:0), Esotech Šmartno - Za-
gorje (1:0); Mujakovič (6.).
Šentjur - Renkovci 5:3 (1:1);
Pevnik (22.), Obrez (54. 11-
m, 72.), Dovgan (73.), Habjan
(89.). Vrstni red: Živila Tri-
glav, Jadran Šepič 15, Elan 14,
Ivančna Gorica 12, Šentjur,
Pohorje, Dravinja 10, Alumi-
nij 9, Zagorje, Nafta 8, Eso-
tech Šmartno 7, Viator&Vek-
tor, Beltinci 5, Železničar,
Renkovci 3, Brda 0.
iil.SNL-sever
5. krog: Rogoza - Mons Clau-
dius 4:0, Krško - Vransko 2:1,
Gerečja vas - Zreče 1:2, Hajdi-
na - Usnjar 1:1. Vrstni red: Ptuj
15, Usnjar, Paloma, Zreče 11,
Kozjak 9, Rogoza, Fužinar 7,
Stojnci, Mons Claudius, Kovi-
nar 5, Hajdina, Vransko, Krško
3, Gerečja vas 1.
Zmaga Krempuša
Minulo soboto se je s 6. tekmo končalo tekmovanje za
slovenski pokal v kajaku in kanuju. V Solkanu pri Novi
Gorici se je skupne slalomske zmage veselil član celjskega
Nivoja Jernej Krempuš, ki je bil odličen vso sezono.
Na finalni tekmi, ki je obenem štela tudi za državno
prvenstvo, je Jernej Krempuš tako v spustu kot v slalomu
zasedel 2. mesto, z enakima uvrstitvama pa mu je sledila tudi
obetavna Urška Kovče. Njun uspeh je dopolnil še Aljaž
Muhič, obakrat pa se je tik za najboljšo deseterico uspel
uvrstiti še Staš Zorko. Prvo ime med mladimi Celjani, Jernej
Krempuš, si je sicer zmago v skupnem seštevku tekmovanja
zagotovil že pred zadnjo dirko, tako da v Solkanu ni trepetal
za zmago. Da gre za enega najobetavnejših športnikov v tej
panogi pri nas, pa je potrdil s skupni 2. mestom v skupnem
seštevku spusta.	T.L.

16
ŠPORT
Ne zgolj sodelovati,
temveč zmagovati!
Petnajsterica udeležencev olimpijskih iger s Celjskega o pričakovanjih, ciljih, željah...
Olimpijske igre. Največji
dogodek na svetu. Ne samo
športni, največji dogodek
sploh. Prireditev, ki že več
kot stoletje pomeni veliko
več kot zgolj tekmovanje za
najvišja mesta, za medalje.
Gre za dokazovanje posa-
meznikov in držav, ki se pro-
movirajo skozi šport. Prvi
nastop Slovenije na olimpij-
skih igrah pod svojo zastavo
sega v leto 1992. V Barceloni
in Atlanti 4 leta kasneje se je
z olimpijskim odličjem oki-
til le en športnik s Celjskega
- Iztok Puc, a kot član hrvaš-
ke reprezentance. Pred do-
kazovanjem, ki se začne da-
nes, bomo imeli 15 želez v
ognju, vsaj polovica pa jih
razmišlja, ali ima povsem
realne možnosti za osvojitev
tako želene olimpijske ko-
lajne, s katero bi se za vselej
vpisali v zgodovino.
Atletika
Gregor Cankar (AD Kladi-
var Celje), skok v daljino: »O
nastopu na olimpijskih igrah
razmišljam že celo leto,
sklepne priprave pa so se za-
čele že po mitingu v španski
Salamanci, torej skoraj pred
dvema mesecema. Takrat
sem sicer že čutil nekaj utru-
jenosti, a z načrtnim delom je
kmalu minila, forma pa je po-
stajala vse boljša, na dan tek-
movanja naj bi bila vrhunska.
Kaj reči o željah? Med 50 kon-
kurenti jih bo vsaj 5 veselih že
zato, ker so sploh na prizoriš-
ču, ostali se bodo skušali uvr-
stiti v finale, tretjina slednjih
pa cilja na kolajno. Krog favo-
ritov bo tako izjemno širok,
tudi sam se vidim v njem, ne
bom pa se obremenjeval z
odličjem. Olimpijska kolajna
je želja vsakega športnika,
osebno pa bi bil zadovoljen
že z izboljšavo 6. mesta z 01 v
Atlanti. Če mi uspe omenjen
podvig, se bom iz Avstralije
vrnil dobre volje. Verjamem
pa, da bom skakal dobro, da
ne bom razočaral, saj sva s
trenerjem formo tempirala
prav na čas, ko bodo potekale
olimpijske igre.«
Anja Valant (AD Kladivar
Celje), troskok: »Sodelovanje
z novim trenerjem Borutom
Bilačem se mi je že obresto-
valo in ne vidim razloga, za-
kaj ne bi bilo tako tudi v Av-
straliji. Po odličnih nastopih v
Grčiji sodeč, se forma ponov-
no vzpenja, kar je spodbud-
no. Potrebno bo le vzdržati
zadnje priprave na olimpijski
nastop ter na njem zbrati moč
in prikazati vse znanje. Če mi
uspe pokazati tisto, kar
znam, se lahko nadejam uvr-
stitve v finale, kar bi bil zame
izjemno lep uspeh. Morda se
mi posreči idealen poskus in s
tem izboljšava državnega re-
korda, kar bi me povsem za-
dovoljilo.«
Urban Acman (AD Kladi-
var Celje), štafeta 4x100 m:
»Žal si nastopa v posamični
konkurenci nisem uspel za-
gotoviti, se bom pa potrudil,
da bomo s kolegi čim bolje
odtekli v štafeti. Štartal bo
Šušteršič, ki bo palico predal
Osovnikarju, sledil bo Fridrih,
na koncu pa pa bom tako kot
trije predhodniki dal vse od
sebe, zato verjamem v bistve-
no izboljšavo državnega re-
korda. Predvidevam, da smo
sposobni teči okrog 39,20 kar
nam bi moralo zagotoviti na-
stop v polfinalu.«
Jolanda Čeplak (AK Vele-
nje), štafeta 4x400 m: »Občut-
ki pred olimpijskim debijem
so enkratni. Še vedno je v zra-
ku tudi moj nastop v teku na
800 metrov, čeprav je časa vse
manj. Zdi se mi, da sem kljub
neizpolnjeni normi na daljši
progi dobro pripravljena, zato
si upam napovedati državni
rekord naše štafete. Zaenkrat
je vse super, dobro smo uigra-
ne, dobro pripravljene. Škoda
je le, da nisem uspela dokaza-
ti, da sem sposobna 800 m
preteči pod 2 minutami, a
vseeno bom po koncu sezone
z njo zadovoljna.«
Sergej Šalamon (AK Vele-
nje), štafeta 4x400 m: »Ob-
čutki ob odhodu na prizorišče
olimpijskih iger so zelo dobri.
Zdi se, da smo vsi zelo dobro
pripravljeni in rezultati naj ne
bi izostali. Sem debitant na
velikih tekmah, a vseeno ver-
jamem, da bom s sotekmo-
valci izpolnil cilj - uvrstitev v
polfinale. Za kaj več v solo
teku pa bo potrebno počakati
na naslednjo sezono, ko si
želim na 400m ovire spustiti
pod 50 sekund in se prebiti do
SP v Edmontonu.«
Rokomet
Uroš Šerbec (RK Celje Pi-
vovarna Laško): »Konec
prejšnjega meseca je bila tele-
sna pripravljenost na vrhun-
cu, žoga pa nam je še nagaja-
la. Sčasoma smo skozi pri-
pravljalne tekme odpravljali
vse več pomanjkljivosti v naši
igri in vse bolje smo priprav-
ljeni. Želje so skladne s tek-
movanjem - velike, cilji pa naj
bi sledili željam. Z željami se
ne obremenjujemo, cilj pa je
uvrstitev v četrtfinale. Tam se
lahko zgodi marsikaj, precej
bo odvisno tudi od nasprotni-
ka. Težko bi sicer izpostavil
favorite rokometnega turnir-
ja, vendar menim, da bodo
Švedi, ki še nimajo olimpij-
skega zlata, v Sydneyu, kjer
se poslavlja izvrstna generaci-
ja, storili vse za zmago. Tudi
Španci so izjemno nevarni, ni-
koli pa ne smemo pozabiti na
standardno neugodne Ruse.
Pa še za omenjenimi so tri ali
štiri reprezentance, ki se od-
ličju ne bodo odpovedale.
Sam si bom igralni čas delil z
Janijem Likavcem, tokrat na
položaju srednjega zunanje-
ga igralca, in verjamem, da bo
naša igra stekla tako kot pri-
čakujemo.«
Roman Pungartnik (RK
Celje Pivovarna Laško): »Že
z uvrstitvijo na olimpijske
igre smo zadovoljili naše ape-
tite, le-ti so sedaj še nekoliko
narasli, kar je povsem razum-
ljivo. V Avstralijo odhajamo z
željo, da potrdimo našo ka-
kovost. Želimo si dokazati, da
naše smele napovedi niso
neutemeljene, saj menim, da
smo sposobni pripraviti pre-
senečenje. Krasi nas samoza-
vest, ki je posledica dobrih
priprav, zato sem prepričan,
da ne bomo razočarali. Izrazi-
ti favoriti naj bi bili Švedi, ki
čakajo na olimpijsko zlato,
Rusi so vselej nevarni, na vrh
bodo jurišali še Francozi...
Nekje iz ozadja pa bomo tudi
mi iskali svojo možnost za
preboj med najboljša moštva.
Upam, da nam bo uspelo na-
rediti čim boljši rezultat in
nadejam se številnih golov, ki
bi pripomogli k boljšim do-
sežkom celotne ekipe.«
Tomaž Tomšič (RK Celje
Pivovarna Laško ): »Prvi del
priprav je bil peklenski, ka-
snejše tekme so pokazale, da
imamo še kar precej rezerv
predvsem v obrambi, med-
tem, ko smo v napadu na
trenutke že prikazali vrhun-
ske partije. Najpomembneje
je, da se v Avstraliji čim prej
privadimo na časovno razliko
in aklimatiziramo, zato, da
bomo s Francozi že lahko po-
kazali vse kar znamo. Želje so
eno, cilji pa drugo. Mislim, da
vsi, ki pridejo na olimpijske
igre, želijo zmagati. Zame bi
bil lep uspeh že uvrstitev na 5.
mesto, vse kar bo več praktič-
no pomeni že odličje. To pa bi
bil sanjski uspeh slovenskega
športa. Vemo, da so favoriti
Rusi, Švedi, Španci, Jugoslo-
vani, Francozi, mi smo tihi
favoriti in to vlogo bomo sku-
šali odigrati čim bolje, ob tem
pa se ne obremenjujem s svo-
jo minutažo. Z Lubejem si
bova delila igralni čas in igral
bo tisti, ki bo v določenem
trenutku lahko dal več od
>tekmeca< v ekipi.«
Branko Bedekovič (RK Ce-
lje Pivovarna Laško): »Na
olimpijske igre odhajamo z
željo, da na njih storimo kar
največ. Glede na kakovost
nasprotnikov upravičeno pri-
čakujemo uvrstitev v četrtfina-
le, kar je tudi naš osnovni cilj.
Potem bo na odločilni tekmi
precej odvisno od dnevne for-
me, od razpoloženosti vsake-
ga posameznika, tudi od sre-
če, ki je tako pomembna na
podobnih velikih tekmova-
njih, a se na njo ne gre zanaša-
ti. V pripravljalnem obdobju
smo delali zelo dobro, zato
rezultat ne bi smel izostati.«
Renato Vugrinec (RK Ce-
lje Pivovarna Laško): »Sanje
se počasi uresničujejo in vsi
že nestrpno čakamo na zače-
tek tekmovanj. Za nami so
kakovostne priprave, na ka-
terih smo se sprva posvečali
telesni pripravljenosti, v zad-
njih dneh pa predvsem pilje-
nju forme. Mislim, da smo
zelo dobro fizično pripravlje-
ni, preostane nam le še za-
ključno uigravanje. Želja vsa-
kega športnika je nastopiti na
olimpijskih igrah in na srečo
se mi je izpolnila. Vendar
zgolj z nastopom v Sydneyu
se ne bom zadovoljil, kajti
želimo si čim boljše uvrstitve.
Verjamem, da smo se spo-
sobni uvrstiti v četrtfinale, po-
tem pa se lahko zgodi tudi kaj
nepredvidljivega, celo do od-
ličja se utegnemo prebiti.
Vendar počasi, korak za kora-
kom. Favoriti turnirja so Šve-
di, Rusi, Španci in ostali, ki so
že dlje časa v vrhu svetovne-
ga rokometa. S soigralci pa
bomo dali vse od sebe, da
presenetimo.«
Aleš Pajovič (RK Celje Pi-
vovarna Laško): »Sprva sem
imel precej težav z lovljenjem
prave forme. Precej smo se
namreč posvečali fizični pri-
pravi, ogromno časa sem pre-
bil v fitnessu. Skozi pripravljal-
ne tekme sem si pridobil po-
trebno samozavest in tudi te|
nično-taktična pripravljeno
je vse boljša. Vedno sem
želel nastopiti na olimpiadi j
vesel sem že, da sem me
potniki za Sydney. Z zavz
tostjo in kančkom sreče i
lahko zavihtimo zelo visoki
morda smo sposobni ponovi
podvig z EP v Zagrebu. Me
najmočnejše spet sodijo Šved
Rusi in Španci, zato menim, ^
bodo prav te reprezentani
na vrhu, seveda pa preseneiii
nja na tako velikih tekmov
njih nikdar niso izključena.«
Zoran Lubej (RK Prul
67): »Lepo je biti član najvišji
ga kakovostnega razreda sli
venskega športa. Počasi s
zavedam, kaj nam je pravz
prav uspelo v Zagrebu, kj(
smo si zagotovili nastop f
01. Pravi občutki me bod'
preplavili verjetno šele na oi®
voritvi. Že uvrstitev na olim'
piado je uspeh, vendar ^
Sydneyu ne bomo statirali*
Mislim, da si vsi želimo me®
dalje, le da nekateri tega
povedo. Osebno si želim od^
ličja, ni pomembno kakšne
ga, samo da bo kolajna. Me
nim, da ne smemo bit
skromni v napovedih, sa^
smo že dokazali, da se lahki ^
enakovredno kosamo tudi ^
svetovnimi velesilami.«
tt,
Iztok Puc (RK Prule 67)f,
»Zaenkrat je zelo težko govo^
riti o trenutni pripravljenosti
o realnih možnostih naše re
prezentance. Več bo znanega
pojutrišnjem, ko se bomo po
merili s Francijo, ki je svetov
na velesila. Sicer menim, di
so bile priprave zelo kako-
vostne, v prvem delu, ko smo
se posvečali telesni priprav-
ljenosti, pa tudi peklenskf
naporne. Govoriti o favoritih
je težko, nehvaležno... Prece'
jih je. Na prvem mestu velj^
izpostaviti Švede, katerih g^'
neracija, ki je »vladala«,
poslavlja. Ogrožali jih bodo
Španci, Rusi, Francozi, Jug""
Sf. 37»« i#.t«|>i««i»«r200^
ŠPORT
17
ijovani« Nemci, tudi mi bomo
Lli svojo priložnost. Če se
bo ponudila, jo bomo
rigali izkoristiti. Za nas je
^jpomembneje uvrstiti se v
^trtfinale, potem bo odloča-
^ rnnogo dejavnikov, tudi
l^jfa. Že na EP v Zagrebu
ipo proti Hrvatom pokazali,
^ znamo presenetiti celo
^jvečje favorite, zato upam
jj nekaj podobnega tudi v
(liinpijskem četrtfinalu, kjer
jj si z zmago odprli vrata
jfoti odličjem. Potem je po-
sebno zmagati le še enkrat,
rji se enostavno, na igrišču
^je malce drugače.
Rolando Pušnik (trenutno
irez kluba): »O pripravljenosti
5 trenutni formi ne bi rad go-
oril, saj so za to kompetentni
renerji. Povem lahko le, da
»m delal izjemno zavzeto, po
rojih najboljših močeh pač.
laš adut na igrah je zagnanost,
idi nedokazanost. Prikazati bi
lorali srčno igro, ki bi nam
iiko prinesla uspeh. Zdi se
li, da bo sydneyjska olimpia-
a moja zadnja, čeprav o tem
; ne bi rad govoril. Upam, da
Bin izpolnil pričakovanja in
3kazal čim več. Zavedam se,
J sem najbolj izkušen v moš-
u, zato si upam trditi, da ni
'cepta, ki bi zagotavljal olim-
ijsko odličje. Na končni rezul-
t vpliva ogromno dejavnikov
i nadejam se, da jih bomo
lali obrniti sebi v prid. Sicer
i so favoriti Švedi, za katere je
tošnja olimpiada >priložnost
!neracije<, kar velja tudi -za
3S.«
Tenis
Katarina Srebotnik (TK
elenje): »Vesela sem, da
'm na prizorišču olimpijskih
er, saj si tega želi vsak
»ortnik. Kot debitantka od
Jstopov ne pričakujem pre-
!č, upam pa na čim višjo
'rstitev. Precej bo odvisno
1 žreba, kajti že v prvem
ogu lahko naletim na reno-
lirano nasprotnico, čeprav je
'ogoča tudi druga skrajnost,
lenim, da imam nekoliko
-č možnosti v igri dvojic s
'igralko Tino Križan, seveda
. če nama bo žreb naklo-
en. Del olimpijskega am-
enta sem že občutila v olim-
jski vasi, ki je prekrasna, del
> še bom na tekmovališčih.
^ najmlajšo slovensko olim-
jko v Sydneyju bo to kar
^volj, ne bi pa se branila
^kšnega podviga in preboja
'ed najboljše.«
Donosne zamenjave
Na slovenskem nogomet-
nem prizorišču sta vsak sep-
tember in oktober v zname-
nju številnih zamenjav tre-
nerjev in letos ni nič druga-
če. Zamenjave in odstopi se
kar vrstijo, zaenkrat jih v
obeh prvoligaših s Celjskega
ni moč pričakovati, v dveh
drugoligaših pa sta klopi že
zamenjali »šefa«.
MI • r I rafiM 'iinfii nmi^iiiii aifiiMiiiimiif ni*irni«i um iwi»i• amaiiiiiiiHfii-Mifum
Po burnih šentjurskih do-
godkih so nogometaši dobili
dobršen del denarja, ki so jim
ga v klubu dolgovali, dobili pa
so tudi novega trenerja. Iz
Šmartnega ob Paki se je v
športni park preselil Josip Vu-
grinec in štartal z zmago proti
enemu najslabših moštev v
drugoligaški konkurenci
Renkovcem. Vugrinec je pre-
pričan, da bo uspel Šentjurju
zagotoviti status stabilnega
drugoligaša, z obračunom
proti Prekmurcem pa je bil le
delno zadovoljen: »Na trenut-
ke smo igrali dobro, vendar
smo se prehitro zadovoljili z
visokim vodstvom 4:1 in smo
bili skoraj kaznovani,« pravi
novi šentjurski strateg.
Vojislav Simeunovič, ki je
pri Esotechu nasledil prav Vu-
grinca, pa je vknjižil že 6 točk,
saj je po zmagovalnem debiju
v Šentjurju opravil še z Zagor-
jem. Zmago je zagotovil vse
boljši Mujakovič, ki bo eden
glavnih adutov »vijoličastih« v
naslednjih krogih, ko naj bi se
povzpeli proti vrhu. Modni
trendi, kamor pri nas spadajo
predvsem spremembe na tre-
nerskih klopeh, so zaenkrat
točkovno donosni.
Razočarala sta oba prvoli-
gaša s Celjskega, še posebej
velenjski Rudar, ki je klonil
pri Dravogradu. »Spet se je
ponovila zgodba, ko ne zabi-
jemo gola iz najlepših prilož-
nosti, potem pa smo za to
kaznovani. Verjetno bo bolje
že pojutrišnjem proti Primor-
ju in kasneje v pokalnem tek-
movanju, ko bi morali ugnati
Dravograjčane,« pravi trener
Rudarja Toni Tomažič. Še
več skrbi ima njegov kolega
na celjski klopi Marijan Pu-
šnik. »Z igro in pristopom
sem sicer lahko zadovoljen,
ne pa z realizacijo. Na Preva-
Ijah bomo skušali zaustaviti
»vročega« Korotana, a bomo
cilj težko izpolnili, saj bosta
manjkala kaznovana Pekič in
Šumolikoski ter poškodova-
na Sankovič in Jožef,« pravi
Korošec na klopi CM Celja
Publikuma.
HMMMH TOMAŽ LUKAČ
Osep drugi, Melanšek tretji
v odlični organizaciji LK Žalec je bilo na nogometnem igrišču v Športnem parku v Žalcu
lokostrelsko državno prvenstvo za člane in članice fita 900 krogov.
Nastopilo je 36 lokostrelcev iz raznih krajev Slovenije. Dobre rezultate so dosegli tudi
lokostrelci Mozirja, Žalca in Gornjega Grada. Pri članih je v kategoriji goli lok zmagal Maks
Muznik iz Gornjega Grada s 763 krogi, pri ukrivljenem loku njegov sokrajan Ivan Muhnik z 821
krogi, Žalčan Čoh pa je bil s 676 krogi sedmi. Pri sestavljenem loku je zmagal Sitar iz LK
Valvazor, drugi je bil Ošep iz LK Mozirje, doma s Polzele, s 885 krogi, tretji Melanšek iz LK
Polzela s 874 krogi, peti Cestnik iz LK Žalec z 867 krogi itd. Pri članicah je bila v kategoriji
sestavljeni lok najboljša Zmeljakova iz LK Mozirje s 864 krogi.	T. TAVČAR
zavarovalnica triglav, d.d.
Območna enota Celje
VABI K POGODBENEMU SODELOVANJU
vse, ki jih zanima delo na področju
prodaje zavarovalnih storitev
(življenjskih, rentnih, pokojninskih in nezgodnih zavarovanj)
OD VAS PRIČAKUJEMO:
najmanj srednješolsko izobrazbo
• veselje do dela z ljudmi,
• komunikativnost,
• samoiniciativnost, iznajdljivost
PONUJAMO VAM:
' samostojnost in dinamičnost pri delu,
•	možnost brezplačnega strokovnega
izobraževanja in izpopolnjevanja,
• stimulativne zaslužke,
•	možnost kasnejše redne zaposlitve
Vaše cenjene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju
pogojev pričakujemo do petka, 22. 9. 2000, na naslov:
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d., Območna enota Celje, Mariborska c. 1, Celje.
klASje
MLINSKO PREDELOVALNO PODJETJE CEUE, d.d.
Objavlja prosto delovno mesto
v gostinskem lokalu PANDA v Šmarju pri Jelšah
STEŽBA JEDI IN PIJAČ
2 izvajalca
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	IV. stopnja strokovne izobrazbe
Smer: natakar ali natakar-kuhar
-	2 leti delovnih izkušenj
-	starost od 20 - 30 let
Od kandidatov pričakujemo komunikativnost,
samoiniciativnost in osebno urejenost.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 6
mesecev z 2-mesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj
kandidati pošljejo v roku 8 dni od dneva objave na
naslov: Klasje Celje d.d. Resljeva 16, Celje,
kadrovska služba, 3000 Celje.
O izbiri bomo kandidate pisno obvestili v roku
8 dni po opravljeni izbiri.
BIAL d.o.o.
Bežigrajska 2
SI-3000 Celje
Zaposliti želimo več:
1.	VARILCEV
2.	DELAVCEV
Od kandidatov pričakujemo:
-	izkušnje na področju varjenja-lotanja (pod 1.)
-	delovno odgovornost
Nudimo:
-	stimulativen osebni dohodek
-	delo v novih proizvodnih prostorih
Kandidati naj pisne prijave pošljejo v 8 dneh na
gornji naslov.
OBRTNO GRADBENO PODJETJE, d.d.
3000 Celje, Oblakova 30, tel.: 063/426 41 00
Smo uspešno podjetje z dolgoletnimi izkušnjami
in zaradi širitve dejavnosti vabimo
k sodelovanju
1.	VODJO GRADBIŠČA
-	gradbeni inženir - VI. stopnja izobrazbe
ali gradbeni tehnik - V. stopnja izobrazbe
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj
-	opravljen strokovni izpit
-	sposobnost vodenja in komuniciranja
2.	ZIDARJE
3.	TESARJE
Pod točko 2 in 3 zaželene delovne izkušnje
in poklicna šola.
Če imate izkušnje in kvalifikacijo za podobna dela, potem
ste dobrodošli v naši delovni sredini.
Prijave pričakujemo v 8 dneh po objavi na zgoraj
navedenem naslovu.
Št. 37. -14. september 2000
18
PISMA BRALCEV
ODMEVI
VKovinoopremi
grozijo s stavko
Spodaj podpisani Bojan
Rak, predsednik uprave
družbe Zarja Kovinooprema
Petrovče d.d., ugotavljam, da
članek, objavljen v časopisu
Novi tednik dne 31.8.2000, ki
ga je pripravila gospa Janja
Intihar, ni korekten, pred-
vsem je netočen.
Zato dajem naslednjo izja-
vo:
Družba Zarja Kovinoopre-
ma Petrovče d.d je v letu 1999
v resnici pridelala kar 34 mili-
jonov SIT izgube, ob sicer ze-
lo skromni realizaciji. Zato ne
preseneča, da je nadzorni
svet v mesecu decembru 1999
imenoval novo upravo, ki naj
bi družbo popeljala iz zelo
nezavidljivega položaja.
Predvsem z novimi prijemi in
ukrepi se je rezultat poslova-
nja popravljal tako, da je
družba po zadnjih podatkih v
prvih šestih mesecih tega leta
ustvarila 5.889 milijonov SIT
dobička (lani v istem obdobju
15.020 milijonov SIT izgube),
kar pomeni, da že tekoče po-
sluje pozitivno. Glede na lan-
sko leto se je v tem obdobju
za približno 20 % povečala
tudi realizacija. V kolikor bo
družba poslovala v normal-
nih pogojih, pričakujemo, da
bo pozitiven tudi rezultat ob
koncu letošnjega leta. Nada-
lje družba v prvih sedmih
mesecih letošnjega poslovne-
ga leta praktično ni bila bloki-
rana (vsega skupaj samo 3
dni), za razliko od preteklega
leta, ko je bilo takšno stanje v
družbi kar 182 dni. Uspelo
nam je ponovno ustvariti do-
ločeno zaupanje pri poslov-
nih partnerjih, in sicer tako
pri kupcih kot tudi pri dobavi-
teljih.
Zato odločno zanikamo na-
vedbe oziroma citat Milana
Ambroža, ko pravi, da »pod-
jetje pa drsi v vse večje izgu-
be«, saj gre za neresnico. Ena-
ke navedbe so tudi ob koncu
tega članka.
Želim opozoriti še na na-
vedbe g. M. Ambroža, ko
omenja aroganco vodstva, ki
se že poldrugi mesec ne želi
pogovoriti z delavci. Tudi te
navedbe so neresnične, saj so
se nekje od meseca marca
naprej tekoče odvijali sestan-
ki, predvsem s predsednikom
sindikata g. M. Ambrožem, ki
je poleg tega tudi član nadzor-
nega sveta in pridobiva vse
informacije tudi kot član nad-
zornega sveta, nadalje pa tudi
svetom delavcev in predsed-
nikom sveta delavcev ter z
vsemi delavci. Za ponazoritev
naj samo navedem, da so bili
ti sestanki letos 2.3., 28.3.,
19.4.,5.5.,23.6.,26.7.,9.8.,po-
tem pa sta sledila 17.8.2000 še
sestanek sveta delavcev, kar
je izrecno zahtevala uprava,
ter dne 16.8.2000 sestanek z
vsemi takrat prisotnimi de-
lavci v družbi. Poleg navede-
nih pa je bilo potem še veliko
drugih stikov.
O drugih pravicah delavcev
pa še to. Kljub zelo težavni
situaciji, v kateri se je družba
znašla ob koncu preteklega
leta in postopni sanaciji v pr-
vem polletju letošnjega leta,
nam je uspelo, da so zaposle-
ni že dobili del letošnjega re-
gresa, kar v preteklih letih ni
bilo mogoče. Zamiki plač pa
so se zgodili samo petkrat in
nikoli niso bili daljši od štirih
dni. Torej tudi na področju
pravic delavcev je bilo veliko
narejenega, upam pa, da bo
družba lahko del tega opravi-
la še v prihodnje.
Družba je nadalje na svoji
skupščini že odločila o pokrit-
ju dela lanske izgube ter izgu-
be preteklih let tako, da kapi-
talsko ni več neustrezna.
Vseeno pa je skupščina s 100
% soglasjem vseh prisotnih
sprejela sklep o spremembah
in dopolnitvah statuta, v kate-
rem bodo sedaj tudi določbe
o odobrenem kapitalu, kar v
prihodnosti omogoča zelo
enostavno povečanje osnov-
nega kapitala.
Nadalje bi še rad izjavil, da
ni res, da se o vsebini nisem
želel pogovarjati z novinarko,
kot je navedeno ob koncu
članka. Tako pomembne in-
formacije o družbi se preko
telefona pač ne podajajo, zato
sem ji predlagal sestanek, ka-
terega pa je zavrnila. Prepri-
čan sem, da sem ravnal ko-
rektno. Z navedenim član-
kom je bila družbi storjena
neprecenljiva škoda, saj zau-
panje v poslovnih odnosih
največ pomeni, sploh pa
družbi, ki je v sanaciji. To je
obdobje, ki je za družbo sa-
mo kot tudi za upnike in za-
poslene vedno najtežje.
V vsakem primeru pa sem
prepričan, da bomo naredili
vse in uspeh, da bo družba
delovala tako v zadovoljstvo
zaposlenih kot tudi njenih
delničarjev.
BOJAN RAK,
predsednik uprave Zarja
Kovinooprema Petrovče
PREJELI
SMO
Perilo in oblast
Pubhcist gospod Peter Čol-
nar me je spet navdušil z
vprašanjem: »Kaj imajo skup-
nega nogavice, spodnje hlače
in oblast?« Takoj je sledil od-
govor: »Vse je treba redno
menjavati.« Preprosto, ra-
zumljivo in logično.
Bistvo volitev je menjava in
izboljšava oblasti. V enem
mandatu oblast lahko pokaže
kaj zna, drugi zaupani (!) ne
zmanipulirani mandat je že
izjema. V tretjem mandatu pa
bi oblast zagotovo že zaudar-
jala.
Bodimo torej snažni - red-
no menjavajmo svoje perilo
in oblast!
IVE A. STANIČ,
Kočevska Reka
Med resnico in
lažmi
Kot strokovni vodja Splo-
šne bolnišnice Celje (mandat
mi poteče letos novembra)
sem bil večkrat omenjen v
medijih v zvezi z »notranjimi
spori« v bolnišnici, zlasti v
času, ko se je bližal razpis za
direktorja letos spomladi in v
zadnjem času, ko dosedanji
direktor ni dobil soglasja vla-
de. Do sedaj se na to temo v
medijih nisem oglasil, kljub
mnogim netočnostim in nere-
snicam, ki so se mi pripisova-
le. Zavedam se namreč, da
vsaka negativna medijska po-
lemika meče slabo luč na na-
šo bolnišnico. Vsi zaposleni
gradimo podobo bolnišnice
in nam ni vseeno, kaj se piše
o njej. Zavedamo se, da bralci
težko razločijo, kaj je resnica
in kaj so zvijače, da ne rečem
laži.
Na lastni koži sem občutil
metode - kot so izsiljevanje,
zastraševanje, podtikanje,
bolestni konstrukti, denun-
ciacija..., ki jih direktor Fakin
uporablja v zadnjem letu, da
bi se obdržal na položaju.
Zelo me čudi, kako si direk-
tor lahko dovoli zlorabo svo-
jih ožjih sodelavcev v lastne
osebne namene za spletkar-
jenje v njegov prid in na ško-
do bolnišnice, zlasti v hudo
škodo medsebojnih odnosov,
kar zelo nažira medsebojno
zaupanje, sodelovanje in tim-
sko delo. Prav na te vrednote
smo skupaj prisegali od vsega
začetka skupnega dela in us-
peh je bil res zavidljiv. Lahko
se pohvalimo s strokovnimi
in poslovnimi rezultati, h ka-
terim vsak svoj delež prispe-
vamo prav vsi zaposleni. Ne
more si uspehov lastiti nekdo
sam in manipulirati s »poslov-
no odličnostjo« in »strateškim
razvojnim načrtom«, ki ju
hkrati grobo krši.
Poveličevanje direktorske-
ga mesta in igračkanje z vlogo
direktorja se mi zdi hudo spo-
rno. Strokovni uspehi bolni-
šnice so predvsem zasluga tr-
dega dela vseh strokovnjakov
medicinske stroke in nege,
pod vodstvom predstojnikov
in glavnih sester v sodelova-
nju s strokovnim svetom bol-
nišnice.
Na strokovno delo v bolni-
šnici ni imel bistvenih pri-
pomb niti Svet zavoda niti
Ministrstvo za zdravstvo.
Nasprotno, deležni smo bili
pohvale.
Zelo sem bil začuden, ko se
je direktor po treh letih do-
brega sodelovanja začel di-
stancirati od strokovnega
vodstva.
Funkciji strokovnega in
poslovnega vodenja sta po
statutu v bolnišnici ločeni.
Res je, da se ne strinjam z
nekaterimi metodami dela, v
katere me je silil direktor.
Meni je pomemben uspeh, .ki
pa ni vedno takoj viden.
Smešen je konstrukt, da me
predstojniki ne podpirajo,
ker ne izvajam pri njih stro-
kovnega nadzora (Večer, 8.9.
2000).
Zavračam vse obtožbe, da
vnašam v bolnišnico nemir
(Delo, 8. 9. 2000).
Že po funkciji, ki jo oprav-
ljam, pomagam razreševati
pritožbe bolnikov in njihovih
svojcev in na tem področju
nisem imel težav. Tudi notra-
nje spore skušam čimprej
umiriti oziroma zgladiti. Za-
vedam se, da morajo vodilni
delavci nesoglasja urejati in
ne podpihovati ali celo spod-
bujati.
Niso mi razumljive bolest-
ne interpretacije in zavajanje
zaposlenih ter širšega občins-
tva. Nerazumljivo se mi zdi
zapravljanje časa zaposlenih
na izrednih sestankih, ki jih
uprizarja direktor, kjer večina
gleda v tla in se nelagodno
počuti. Zaposleni si želimo
miru, da lahko ustvarjalno
porabimo čas za strokovno
delo. Želimo si takega direk-
torja, ki ne bo kar naprej skli-
ceval sestankov in zahteval
izrekanj v svojo podporo ali
za očrnitev nekoga drugega
in potem manipuliral z inter-
pretacijami.
Vse svoje izjave sem pri-
pravljen argumentirati, če-
prav je omenjen samo delček
tistega, kar se je dogajalo in
se še dogaja. Nisem pa pri-
pravljen o vseh teh stvareh
polemizirati v medijih.
ŠTEFAN TISEL, dr. med.
strokovni vodja Splošne
bolnišnice Celje
»Z javno
besedo do
pravic«
Misel, da bi začeli z organi-
zacijo informativnih konfe-
renc za potrebe žrtev vojnega
nasilja, se je prof. Ivici Žnidar-
šič porodila spomladi leta
1996 zaradi nenehnih telefon-
skih klicev, ki jih je sprejema-
la v zvezi z uveljavljanjem
pravic po Zakonu o žrtvah
vojnega nasilja in vprašanjih
Zakona o Skladu za poplačilo
vojnih odškodnin.
Prvo informativno konfe-
renco je organizirala 3. fe-
bruarja 1997, vodil jo je Ivo
Piry. Nato je eno izmed kon-
ferenc za potreba civilnih in-
validov vojne vodil Jože Zu-
pane, predsednik Zveze inva-
lidov vojn Slovenije.
Cilj teh konferenc oziroma
pogovorov je bil, dati mož-
nost vsem izgnancem in dru-
gim žrtvam vojnega nasilja, ki
so zainteresirani, da prihajajo
na te konference v Cekinov
grad v Ljubljani in da govorijo
o svojih doživetjih v času izg-
nanstva, dajo kakšno pobu-
do, ki bi prišla prav pri delu
društev in organizacij žrtev
vojnega nasilja ter tako pris-
pevajo vsak svoj delež v pri-
zadevanjih za uveljavitev še
preostalih pravic slovenskih
izgnancev in drugih žrtev voj-
nega nasilja.
Pogovori v Cekinovem gra-
du so trajali po tri ure, ni bilo
dnevnih redov, vsak je lahko
javno vplival na dogodke na
način, da je kaj povedal ali pa
samo s svojo fizično prisot-
nostjo dokazoval, da želi biti
informiran iz prve roke in da
je rad med udeleženci.
Na informativnih konfe-
rencah so obravnavali zelo
veliko vprašanj, ki so zajeta
sedaj tudi v knjigi prof. Ivice
Žnidaršič z naslovom Z javno
besedo do pravic. Tako iz te
knjige izvemo, kako so se
uveljavljale pravice po Zako-
nu o žrtvah vojnega nasilja,
ki je začel veljati 1. 1. 1996 in
kako se je v letih 1998 in 1998
dopolnjeval predlog Zakona
o Skladu za poplačilo vojne
odškodnine. Navedene so
pobude resornim ministrs-
tvom, Vladi, Državnemu
zboru, predsedniku republi-
ke, objavljene so javne peti-
cije in pobude, posredovane
ministrstvu za zunanje zade-
ve, argumenti za uveljavlja-
nje vojne odškodnine od na-
slednic agresorskih držav,
zlati Nemčije in Avstrije, ki
sta nam največ dolžni... V
knjigi beremo o vrstah nasi-
lja nad Slovenci med drugo
svetovno vojno, o fizičnem in
psihičnem trpljenju Sloven-
cev v izgnanstvu, strahotah
italijanskih koncentracijskih
taborišč, usodah taboriščni-
kov - ukradenih otrok, vrstah
in oblikah nasilja madžar-
skega okupatorja in o drugih
oblikah nasilja. Navedene so
tudi pobude, da bi oblike na-
silja nad Slovenci med drugo
svetovno vojno pokazali tudi
v muzeju holokavsta v Was-
hingtonu ter da bi muzej slo-
venskih izgnancev na rajhen-
burškem gradu postal muzej
z evropsko vsebino o usodi
izgnancev nekaterih drugih
držav (Lotaringija, Alzacija,
Luksemburg, Poljska, itd.)...
Na predstavitev knjige Ivi-
ce Žnidaršič »Z javno besedo
do pravic« je prišlo veliko
ljudi. Splošna ocena je bila,
da je knjiga pomemben vir
podatkov o prizadevanjih
DIS 1941 - 1945 za uveljavlja-
nje pravic žrtev vojnega nasi-
lja.
Na predstavitvi te knjige so
mnogi spregovorili o vsebini,
osebno sem pohvalil Ivico
Žnidaršič, da je vsebina te
knjige dala rezultat: Vlada RS
je 11. julija 2000 poslala v Dr-
žavni zbor RS Predlog Zako-
na o Skladu za poplačilo odš-
kodnine žrtvam vojnega in
povojnega nasilja (ZSPVO) -
EPA 1101 - tretja obravnava,
kakor tudi, da je vsebina teh
konferenc, zapisanih v knjigi,
rodila tudi rezultat: da je
končno ta predlog zapisan v
Poročevalcu Državnega zbo-
ra RS v št. 50 z dne 22. julij
2000. Čeprav se izgnanci za-
vedamo, da je to veUk kom-
promis, pa vendar bomo za-
dovoljni, da dobimo odškod-
nino dokler smo še živi. V 10.
členu so navedeni zneski za
posamezne skupine: 35.000,
25.000,20.000 in 12.000 SIT za
vsak mesec nasilja.
JANEZ BLAS,
Sevnica
Naznanilo
medijem
Matere ter očetje smo se po
desetletjih zaletavanja v zid
hladnokrvne sodniške brez-
brižnosti ter po premnogih
letih tavanja po nedoumljivih
labirintih socialnega skrbstva
vendarle poiskali. In smo se
tudi našU... našli kot roditelji
otrok, katere nam država ob
in po razvezi odtujuje, jih
predmeti ter skozi neskončne
sodne in socialne procese iz-
korišča v svojo finančno pros-
periteto ter opravičilo lastne-
ga obstoja. Država v tej druž-
bi ob in po razpadu družin-
ske skupnosti nonšalantno
podpira roditelja, ki je otroku
pogubnejši, bodisi, da ta pre-
prečuje stike otroku z drugim
roditeljem, bodisi da noče
prispevati za otrokovo preži-
vetje in razvoj, bodisi da je
otroku kakor koli drugače
poguben in kvaren. Država
ločuje otroke tudi med seboj -
otroci premožnejših staršev
so v vrtcu deležni plavalnih
tečajev, izletov, zimovanj, le-
tovanj... otroci revnejših osta-
nejo v igralnici (še pred ča-
som so jih zaradi neplačeva-
nja po treh mesecih vrgli kar
na cesto - društvo Ostržek je
doseglo ustavno odpravo te-
. ga predpisa!).
Stiska, ki nas je združila
(resna šele kakšnih sto), je
zelo znana, razširjana, že kar
vsakdanja, vendar tako nede-
finirana, da se navkljub pr^K
nogim krivicam nismo
in zmogh združiti. Temu'
sedaj dokončno odzvonij
tako očetje kot matere dob,
vemo in se zavedamo, i(
nam je storiti za streznit^
otrokom usodnih instituc,
pettisočen podpis za v Drž^,
ni zbor (Ustava RS - 88. Čl^,
bomo v devetih dneh zbn
na Celjskem obrtnem sejn^
S podpisi volivcev bomo o
poslancev zahtevali pr^
nostno obravnavo sprejef
zakonskih dopolnil in spt,
m^mb spornih zakonov (^j
kon o izvršbah, zakon o 2,
konski zvezi in družinski
razmerjih...) ter sprejetje 2i
kona o ustanovitvi družii
skih sodišč ter varuha otr(
kovih pravic.
Pomagajte nam v plemen
tem boj za otroke in njihovi
pri nas tako krhke pravice i
svoboščine, prispevajte, d
ne bo Evropa medse sprejel
le državo z neoporečnimi ki
rami, kravami, prašiči..., n;
bo to tudi država s srečnin
in preskrbljenimi otroki -
ravno razvezanih starše
Sporočite slovenskim volii
cem našo namero, ponudil
njihovim in našim otrokoi
nekaj več možnosti za lepi
življenje. Vabljeni tudi k po^
pisu peticije - zakonske in
ciative Foruma PODOS i
društva Ostržek - MOS Celje
hala A 1.
STOJAN JE;
predsednik društva Ostržd
Ustvarjalne
Jelke iz Griž
že 14 let pridno vrtijo šivaj-
ke, pletilke in kvačke. Izpol
njihovih prstov prihajajo naj
različnejši izdelki. To so neu
morna »starejša« dekleta /
upokojenke iz Griž.
So članice DU Griže in ima
jo svojo sekcijo ročnih del
Članic je sedemnajst. Zbiraji
se vsak četrtek ob 16. uri'
domu DU Griže. Letos so s
izbrale ime Jelka. Ob četrtki!
pridno šivajo, pletejo, vbad^
jo in sUkajo. Pri delu tuJ
prepevajo narodne pesmi
Ob krajevnem prazniku Griž
24. 8. 2000, so priredile raz
stavo ročnih del. Razstavljen
so bili kvačkani prti, prtički
pleteni prtički, vezeni prt!
kvačkane bluze,, bluze i
kvačkanimi vstavki ter kvač
kane vaze, sove, nageljni, ko
šarice, razne rožice; poslika
ve na svili, steklu in gobelini
Razstavljenih je bilo 450 iz-
delkov pridnih rok Jelk. N^
otvoritvi razstave so bili tud'
zastopniki društev Krajevnf
skupnosti Griže. Članice sek-
cije Jelka so bile posebej p";
čaščene z obiskom članic
sekcij ročnih del iz Vrbja
Prebolda, Petrovč. Z obi;
skom so jih presenetile tud'
članice iz sedmih skupin iz-
pod zelenega Pohorja. S čla-
nicami izpod Pohorja izm^
njujejo izkušnje, modele i"
kujejo prijateljstva. Prisrčni
pozdrave jim je izrekel go^
pod Štih iz Grosuplja, ki ji^
oskrbuje z različno prejo.
Na otvoritvi razstave so čla
niče izvedle lep kulturni pr'^
gram. Vsi obiskovalci razsta
ve smo odšli domov polni
pih vtisov. Bili smo duhovn'
bogatejši in mlajši. TakŠH'
razstava pokaže, kaj vS'
zmore upokojenec.
MAGDA JEŽOVNll
Št. 37. -14. september 2000
MALI OGUSI - INFORMACIJE
19
Št. 37. -14. september 2000
20
MALI OGUSI - INFORMACIJE
št. 37.-14. september 2OOO
MALI OGLASI - INFORMACIJE
21

22
INFORMACIJE
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
1. 9.: Nataša MAJCEN iz
Celja - dečka in Brigita ŽNI-
DAR iz Štor - dečka;
^ 2. 9.: Lidija ŠKRAEK iz
Škofje vasi - dečka, Karla
PERTNJAK iz Grobelnega -
deklico, Damjana STEPIŠNIK
iz Škofje vasi - dečka, Polonca
OŠTIR iz Braslovč - dečka,
Nataša KUGLER ŽERJAV iz
Šmartnega v Rožni dolini -
deklico in Irena BUKŠEK iz
Rogaške Slatine - dečka;
3.	9.: Petra OBLAK iz Žalca -
deklico; Simona KRAJNC iz
Vojnika - deklico, Nevenka
GRLIČ iz Celja - dečka in Re-
nata GORJUP iz Kozja - deč-
ka;
4.	9.: Mihaela LESKOVAR z
Dobrne - dečka, Petra OFEN-
TAVŠEK iz Slovenskih Konjic -
dečka, Janja BUČAR iz Žalca -
deklico, Betka OBREZ iz Laš-
kega - dečka in Petra BORŠIČ
iz Nove Cerkve - deklico;
5.	9.: Katja BEZOVŠEK iz
Vojnika - dečka, Marija ARTI-
ČEK iz Sv. Štefana - deklico in
Miljana RINCL iz Škofje vasi -
dečka;
^ 6. 9.: Metka LEVOVNIK iz
Škofje vasi - deklico, Mojca
JUG iz Gubnega - deklico, Ma-
rija GRAČNER iz Dramelj -
deklico in Jožica ŽAGRAN iz
Loke pri Žusmu - dečka;
7. 9.: Lea ŽIBRET iz Štor -
dečka, Polona SENIČAR iz
Sevnice - deklico, Sabina VRE-
ČIČ z Dobrne - deklico, Slav-
ka MAČEK iz Vranskega - de-
klico in Štefanija FIRANT iz
Kalobja - dečka.
POROKE
Celje
Poročilo se je 6 parov in
sicer: Branko ŠPEGELJ in
Katja DEČMAN iz Celja, Dam-
jan JEVŠNIK iz Velenja in Alja
JAZBEC iz Ljubljane, Ivan
ŠKOFLEK in Jožica SLATEN-
ŠEK, oba iz Gornjega Doliča,
Alen PLIVAC iz Celja in Dragi-
ca KOLAR iz Šentjurja, Ado
KUNDIH in Saša DOBRAJC,
oba iz Celja, ter Karel
MAJCEN in Tatjana PLANIN-
ŠEK, oba iz Šentjurja.
Šmarje pri Jelšah
Poročila sta se: Jože PO-
LUTNIK in Bojana BOVHA iz
Gostince.
Velenje
Poročili so se: Teodor
ŠLEHTA in Alijana KREJAN,
oba iz Velenja, Marko UN-
TERLEHNER in Andreja HU-
DEJ, oba iz Paškega Kozjaka,
ter Gregor TURINEK iz Šošta-
nja in Barbara POTOČNIK iz
Raven.
SMRTI
Celje
Umrli so: Ana JEROVŠEK iz
Slovenskih Konjic, 62 let, Vin-
ko ŠTRAUS iz Rogaške Slati-
ne, 81 let, Marija BRIC iz Volo-
ga, 74 let, Ivana ŠTEPIHAR iz
Vrbe, 63 let, Magda OBREZ iz
Celja, 59 let, Daniela VREČER
iz Vojnika, 60 let, Borislav KO-
LENC iz Celja, 50 let, Milanka
DJAKOVIČ iz Celja, 43 let, He-
lena MLAKAR iz Celja, 85 let.
Kari BAUMKIRCHER iz Celja,
63 let,Edita VIVAT iz Celja, 58
let. Marija ZAVRŠNIK iz Rade-
gude, 85 let, Matilda KRAU iz
Vranja, 81 let, Leopold ŠEN-
ČAR iz Rimskih Toplic, 93 let.
Ana FIJAVŽ iz Slovenskih (
njic, 64 let, Janez BALAŽ1(
Celja, 76 let, Karolina D^i
LAK iz Laškega, 89 let,
GOLOB izJagoč, 67 let, in
MEDVEŠEK iz Žurkovega f
la, 871et.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Franc ŠKEf
Vinskega Vrha pri Šmati
77 let, Vekoslava KUNST
iz Jerčina, 72 let, Janez Ki
iz Sp. Sečovega, 73 let, Mai
ja NARAT iz Dekmance
let.
Velenje
Umrli so: Mihaela STRo
NIK iz Šoštanja, 73 let, Ant,
ČASL iz Velenja, 63 let, Alc
KAJTNA iz Rimskih Top|
65 let, in Tatjana DOBELŠI
iz Letuša, 46 let.
Žalec
Umrli so: Ivana ROJŠEK
Založ, 56 let, Silvester ŠUBE
iz Liboj, 72 let, in Štefani
PADER iz Migojnic, 73 let.
Podjetje NT&RCd.o.o., i
direktor: Branko Stamejčič.i
Poslovni sekretar: Suzana Reber
Podjetje opravlja časopisno-1
založniško, radijsko in agenci)slc
tržno dejavnost. Naslov: Prešerno
19. 3000 Celje. i]
telefon (063) 422-50,
fax: 441-032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek. G
izvoda je 300 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.;
Mesečna naročnina )e 1000 tolarje
Za tujino je letna naročnina 24.«
tolarjev. Številka i
žiro računa; 50700-60M06900.
Nenaročenih rokopisov v,,
in fotografij ne vračamo. ;
Tisk: Delo, Tisk časopisov in
revij d.d., Ljubljana, Dunajska 5,
direktor: Alojz Zibelnik. ■
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8% davek
"na dodano vrednost.
B
EMEMI
Odgovorna urednica:
Milena Brečko-Poklič. i
Urednica Novega tednika:
Tatjana Cvirn.	i
Uredništvo: MarjelaAgrež Jania
Intihar. Bojana Jančič, Brane ^
Jeranko, Gregor Katič, Sebastijan
Kopušar. Urška Selišnik, Ivana
Stainejčič.	/
Tajnica uredništva: Mojca Marol j.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi |
Računalniški prelom: ^
Robert Kojterer. Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič. ^
E-mail uredništva: ^
tednik(®nt'rc.si; E-mail tehničnega ^
uredništva tehnika,tednik@nt-rc.s| 5
immm
Odgovorna urednica: |
Nataša Gerkeš-Lednik. |
Uredništvo: Simona Brglez, I
Vesna Lejič. Nataša Leskovšek.f
Sergeja Mitič, Mateja Podjed. 1
ToneVrabl.	I
Glasbeni urednik: Stane ŠpegeJ
Vodja tehnike: Bojan Pišek. ■
Telefon studia (za oddaje v živo)j
4900-880, 4900-881 I
E-mail: radio@nt-rc.si 1
AGiNCIJA
opravlja trženje oglasnega prostorni
v Novem tedniku in Radiu Celje t^
nudi ostale agencijske storitve.®
Vodja Agencije: Franček PungerčiU
Propaganda: Valter Leben, VojkO
Grabar, Zlatko Bobinac, Carme^
Koprivica. Vesna Matjašič ^
Telefon: 063/422-50 i
fax: 441-032, 443-511 1
Sprejem oglasov po elektronsKiJ
pošti: agencija@nt-rc.si «

KRONIKA
23
NOČNE
CVETKE
L sredo, 6. septembra po-
jjiie, sta Indira in Hasnija,
^ilki Celjskega sejma, po-
jmiavali. Najprej sta se gr-
igledali in se glasno žalili, v
^Ijevanju konflikta pa sta
počili v lase.
^atka je bila 7. septembra
poldne žrtev svojega biv-
izvenzakonskega part-
^a Staneta B. Ko jo je Stane
^kal, jo je fizično napadel
ji poškodoval oko. Zlatka je
Kala k zdravniku, Stane pa
t)0 za svoje početje zago-
jal pri sodniku za prekrš-
nemara pa tudi na sodiš-
petek so poklicali iz go-
iskega lokala Sedmica na
)darjevi ulici, kjer se je An-
iG. vse popoldne nacejal,
iledično pa razgrajal in
bijal. Toneta čaka sodnik
prekrške, zagovarjala pa
bo tudi točajka Renata, ki
že opitemu Tonetu vneto
akala.
Ja policijsko postajo se je
oboto popoldne prišla po-
at Zdenka, ki je dežurne-
opisala dramatično zgod-
Na kratko povedano je
)tako: pred stanovanjskim
kom sta se srečali Zdenka
Vesna, ki zagotovo nista
ateljici. Sledilo je nekaj
snih zmerljivk, potem pa
e Vesna zakadila v Zdenko
o ugriznila.
•red Stalinom sta se v ne-
0	ob dveh ponoči drla,
bijala in se stepla Boštjan
1	Nino Š., v Slatini je istega
v domačem okolju raz-
al Matej L., v Trnovljah sta
la Gospodov dan sprla in
)rerivala Peter O. in Anton
lekaj nespodobnega pa se
I nedeljo zvečer dogajalo
i v Lokrovcu, kjer je Janez
ril svojo Anico.
M.A.
AMZS med
evropskimi odličneži
Konec avgusta je AMZS d.d. pridobila
certifikat za sistem kakovosti v skladu z ISO
9002. To priznanje odličnosti je prejela za
področje »Storitve pomoči na cesti in garan-
cije mobilnosti«.
S tem se je AMZS pridružila krogu desetih
avtomobilskih klubov v Evropi, ki so sposobni
zagotavljati najbolj kakovostne storitve. Med
temi so zveneča imena z bogato tradicijo, kot
npr. angleški AA, nemški ADAC, nizozemski
ANWB. norveški NAF, španski RACE in av-
strijski OAMTC.
AMZS se ni le postavila ob bok močnim
avtomobilskim klubom v državah EGS, am-
pak jih je v celovitosti pristopa pri nekaterih
postopkih celo prehitela, saj pridobljeni certi-
fikat velja za celoten potek procesa. Nekateri
avto moto klubi namreč področje certificira-
nja omejujejo le na center za sprejemanje
klicev strank (npr. nemški ADAC).
Vodstvo AMZS d.d. je odločitev, da se potegu-
je za omenjeni certifikat, sprejelo maja lani, to je
v-štiridesetem letu organizirane pomoči na ce-
stah. Po trinajstih mesecih zagnanega in obšir-
nega dela na projektu so bile priprave v trinajstih
poslovnih enotah po Sloveniji in v centrali druž-
be zaključene, sledila je certifikacijska presoja in
pridobitev certifikata Q-288, ki ga je podelil SIQ v
sodelovanju z mednarodno mrežo IQNet.
M.A.
MINI KRIMICI
Prost vstop
v noči na 5. september je
neznani storilec vlomil v skla-
dišče trgovine s pijačami Da-
vidov hram v Šempetru v Sa-
vinjski dolini. Iz skladišča je
imel prost vstop do prodajal-
ne, kjer je v pisarni poslovod-
je pregledal vsebino mize in
našel ter ukradel dvodnevni
izkupiček od prodaje, to je 1,7
milijona tolarjev.
Moped na prostem
Na začetku prejšnjega tedna
je Danijel B. ugotovil, da mu je
nekdo ukradel kolo z motor-
jem Piaggio Typhoon 50, ki ga
je prejšnji dan pustil na dvoriš-
ču hiše na Ulici Ivanke Uranje-
kove v Celju. Oškodovan je za
okoli 160 tisoč tolarjev.
Ukradel hlodovino
Delavci Gozdnega gospo-
darstva Brežice so 4. septem-
bra v gozdu na območju Bo-
horja podrli večjo količino dre-
ves, nato pa les spravili na
deponijo. Ko so naslednji dan
prišli na delo, pa so ugotovili,
da je nekdo odpeljal okoli 12
kubičnih metrov hlodovine,
vredne okoli 150 tisoč tolarjev..
Denar na pomožni
lokaciji
Zofija Č. iz Draže vasi je 6.
septembra konjiške policiste
obvestila, da ji je nekdo ukra-
del 247 tisoč tolarjev v domači
in tujih valutah, denar, ki gaje
hranila v pomožnem poslop-
ju ob stanovanjski hiši.
Bogastvo pod
pultom
Nekdo, ki je 6. septembra
dopoldne vstopil v trgovino In-
ka Inpex na Ljubljanski cesti v
Celju, je v pravem trenutku se-
gel pod prodajni pult in proda-
jalki ukradel denarnico z denar-
jem, dokumenti in zlatimi prsta-
ni. Marijanca S.M. je oškodova-
na za približno 110 tisoč tolarjev.
Pregnal ga je
alarm
v noči na 7 september je
neznani storilec vlamljal v pro-
store bencinskega servisa Pe-
trola v Zrečah. Ko mu je vlom
uspel in je že bil v notranjosti
objekta, se je sprožila alarmna
naprava, ki je storilca pregnala.
Z vlamljanjem pa je storilec
povzročil za okoli 100 tisoč to-
larjev škode.
Zasačeni pri vlomu
v četrtek, 7. septembra po-
poldne, so mladoletni D.J., P.P.,
N.I. in 20-letni Bojan Z., vsi iz
Velenja, vstopili v nezaklenje-
no hišo v Hrastovcu, od koder
so nameravali odnesti glasbeni
stolp. Pri poskusu tatvine pa jih
je zasačil lastnik, tri lumpe ujel
in jih predal policistom, enemu
pa je uspelo pobegniti, a mu to
ne bo prav nič koristilo.
Dohitel Marijo
v četrtek, 7. septembra zve-
čer, je neznani predrznež dohi-
tel Marijo K., Id je šla peš po
Cankarjevi ulici v Celju. Iz rok ji
je iztrgal vrečko, v kateri je ime-
la denarnico z denarjem in
osebnimi dokumenti, ter po-
begnil v neznano. Marija K. je
oškodovana za približno 30 ti-
soč tolarjev.
Okradel Urško
Minuli petek popoldne je
neznani storilec opazil lepo gor-
sko kolo, ki je, zaldenjeno, »po-
čivalo« pri RTC Jezero v Vele-
nju. Kolo znamke Scott Boulder
(rdeče in črne barve) je ukradel,
lastnico Urško J. pa oškodoval
za okoli 100 tisoč tolarjev.
Sejemski zmikavti
v noči na 8. september je
nekdo kradel na razstavnem
prostoru MOS. Iz košare je
pobral več kosov pršuta, s
tem pa podjetje Gostmark iz
Ljubljane oškodoval za okoli
43 tisoč tolarjev.
Nedeljski sejemski tat pa je z
razstavne police podjetja Janni
GSM iz Ljubljane ukradel mo-
bilni telefon Samsung, vreden
69.900 tolarjev, s pulta na raz-
stavnem prostoru podjetja
Tenzor s Ptuja pa je nekdo
ukradel mobilni telefon Bosch,
vreden 106 tisoč tolarjev.
Tatvine iz vozil
v sredo, 6. septembra med
19. in 20. uro, je nekdo iz
osebnega avtomobila R5, par-
kiranega ob cesti v Gradišču
pri Vojniku, ukradel denarni-
co z denarjem in dokumenti.
Lastnica Jožefa R. je oškodo-
vana za okoli 20 tisoč tolarjev.
V noči na 7. september je
nekdo odprl vrata odklenje-
nega prtljažnika na osebnem
avtomobilu, parkiranem pred
stanovanjsko hišo v Kavčah
pri Velenju. Iz prtljažnika je
ukradel kotno brusilko Bosch
in vrtalni stroj Iskra. Lastnik
Ivan H. je oškodovan za okoli
25 tisoč tolarjev.	M.A.
GORELO JE
Stroj z napako
sredo, 6. septembra po-
ine, je zagorelo v kubi-
stanovanjske hiše Marije
Ljubnem ob Savinji.
genj, ki je poškodoval gos-
injske aparate in kuhinjske
tiente, so pogasili domači,
otna škoda znaša okoli 250
i tolarjev, požar pa je naj-
etneje povzročila napaka
Pomivalnem stroju.
Udar strele
led četrtkovim popoldan-,
n neurjem je strela uda-
V gospodarsko poslopje
ona H. v Krtincab na
irskem.
požaru, ki so ga pogasili
Ici iz Mestinja, Kostrivni-
§marja pri Jelšah, Kristan
Vrha, Sladke Gore, Zibike,
Rogaške Slatine in Rogatca, je
zgorel ves zgornji leseni del
objekta, v katerem je bilo 15
ton sena in 5 ton koruze. Živi-
no in kmetijsko mehanizacijo
je domačim uspelo rešiti.
Gmotna škoda, ki je nastala,
znaša približno poltretji mili-
jon tolarjev.
Dotrajani dimnik
V petek, 8. septembra po-
poldne, je zagorelo na sta-
novanjski hiši v Kostrivnici,
last Antona M.
Zaradi dotrajanega dimni-
ka je na podstrešju hiše zače-
lo tleti in nato goreti. Požar so
pogasili gasilci iz Kalobja, na-
stala gmotna škoda pa znaša
približno 700 tisoč tolarjev.
M.A.
PROMETNE NEZGODE
Neprevidnost
v naselju Tepanje se je v
četrtek, 7. septembra po-
poldne, pripetila nezgoda, v
kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana, gmot-
na škoda na vozilih pa znaša
približno 200 tisoč tolarjev.
Milan E. (42) iz Zreč je vozil
osebni avtomobil iz smeri
Slovenske Bistrice proti Slo-
venskim Konjicam. Ko je pri-
peljal v naselje Tepanje, je
trčil v vozilo pred seboj, ki je
zavijalo levo na dovozno pot.
Pri trčenju se je voznik Milan
E. hudo poškodoval.
Podlegel med
prevozom
Na izvozu na avtocesti, zu-
naj naselja Šentrupert, se je
v petek, 8. septembra po-
poldne, pripetila nezgoda, v
kateri je ena oseba umrla.
Metod P (75) iz Celja je
vozil osebni avtomobil iz
smeri Šempetra proti Šentru-
pertu. Pri izvozu za Šentru-
pert je prehitel neznano vozi-
lo in potem z nezmanjšano
hitrostjo prevozil vozišče re-
gionalne ceste ter silovito trčil
v drog javne razsvetljave. Hu-
do ranjenega voznika so od-
peljali v celjsko bolnišnico, a
je poškodban* podlegel že
med prevozom.
Umrl na kraju
nesreče
Na regionalni cesti zunaj
naselja Brode se je 9. sep-
tembra popoldne pripetila
nesreča, v kateri je umrl
voznik kolesa.
Jože N. (59) iz Stopnika pri
Žalcu je vozil osebni avtomo-
bil po regionalni cesti iz sme-
ri Vranskega proti Čepljam.
Zunaj naselja Brode je zape-
ljal čez most potoka Bolska
in prehiteval kolesarja, 71-
letnega Mihaela D. iz Brod, ki
je vozil ob desnem robu vo-
zišča. Med prehitevanjem je
voznik osebnega avtomobila
trčil v zadnji del kolesa, kole-
sar je padel na bok avtomo-
bila, od tam pa na bankino.
Pri trčenju in padcu je Mihael
D. utrpel tako hude poškod-
be, da je umrl na kraju nesre-
če.
Ni upošteval
omejitve
Na Malgajevi ulici v Celju
se je v soboto, 9. septembra
popoldne, pripetila nezgo-
da, v kateri sta bili poškodo-
vani dve osebi, ena huje.
Gmotna škoda znaša okoli
210 tisoč tolarjev.
Tomaž T. (20) iz Varpolja je
vozil motorno kolo po Malga-
jevi ulici v smeri Gregorčičeve
ulice. Na delu vozišča, kjer je
hitrost vožnje omejena s pro-
metnim znakom in z dopol-
nilno tablo, ki opozarja na
grbino, je vozil prehitro in iz-
gubil oblast nad vozilom. Pri
padcu se je voznik hudo tele-
sno poškodoval, sopotnik,
17-letni Rok O. iz Celja, pa je
bil lažje ranjen.
Silovito v kovinska
vrata
Na Tkalski ulici v Celju, se
je v soboto, 9. septembra po-
noči, pripetila nezgoda, v
kateri se je ena oseba hudo
telesno poškodovala, nastala
gmotna škoda pa znaša prib-
ližno 300 tisoč tolarjev.
Andrej D. (17) iz Celja, je
vozil kolo z motorjem iz sme-
ri Kersnikove ulice po Tkalski
ulici. Ko je pripeljal do konca
Tkalske, je z vso hitrostjo trčil
v kovinska vrata žične ograje,
s katero je ta ulica pregrajena.
Pri trčenju in padcu je Andrej
D. utrpel hude telesne poš-
kodbe.
Dvakratno trčenje
Na regionalni cesti v nase-
lju Grušovlje se je v nedeljo,
nekaj minut čez polnoč, pri-
petila nezgoda, v kateri je
ena oseba utrpela hude tele-
sne poškodbe, na vozilu pa
je škode za okoli 600 tisoč
tolarjev.
Slavko N. (40) iz Šentjanža
je vozil osebni avtomobil po
regionalni cesti iz smeri Oko-
nine proti Šentjanžu. V nase-
lju Grušovlje je v levem ovin-
ku izgubil oblast nad vozi-
lom, z desnim bokom oplazil
drsno ograjo in zapeljal de-
sno z vozišča. Tam je trčil v
leseni drog električne nape-
ljave, za tem pa še v gospo-
darsko poslopje. Voznik je pri
trčenjih utrpel hude telesne
poškodbe.
Kolesarka pred
avto
Na regionalni cesti zunaj
naselja Šentjanž se je v ne-
deljo, 10, septembra dopold-
ne, pripetila nezgoda, v kate-
ri se je hudo poškodovala-
voznica kolesa. Nastala
gmotna škoda znaša okoli
260 tisoč tolarjev.
Boltežar B. (46) iz Mozirja
je vozil osebni avtomobil po
regionalni cesti iz smeri Ljub-
nega proti Mozirju. Zunaj na-
selja Šentjanž je z njegove
desne na vozišče pripeljala
kolesarka, 72-letna Jožefa C.
iz Šentjanža, ki je pri trčenju
utrpela hude telesne poškod-
be.
Podlegel v
bolnišnici
Za posledicami prometne
nesreče, ki se je zgodila 31.
avgusta na lokalni cesti Lesič-
no - Zagorje, je 6. septembra v
bolnišnici v Celju umrl 20-
letni Gregor R. iz Kozjega.
Gregor R. se je s kolesom z
motorjem peljal proti Zagor-
ju, v desnem ovinku je izgubil
oblast nad vozilom, padel in z
glavo (vozil je brez varnostne
čelade) udaril ob tla. M.A.
RadarsIce Icontrole bodo
•	v petek, 15. septembra dopoldne, na območju Rogaške
Slatine, popoldne pa na območju Žalca,
•	v soboto, 16. septembra dopoldne, na območju Slovenskih
Konjic, v popoldanskem času pa na območju Šmarja pri
Jelšah,
•	v nedeljo, 17. septembra dopoldne, na območju Žalca,
popoldne pa na območju Mozirja,
•	v ponedeljek, 18. septembra dopoldne, na območju Slo-
venskih Konjic, popoldne pa na območju Šentjurja pri Celju,
•	v torek, 19. septembra dopoldne, na območju Šmarja pri
Jelšah, v popoldanskem času pa na območju Žalca,
•	v sredo, 20. septembra dopoldne, na območju Mozirja,
popoldne pa na območju Slovenskih Konjic ter
•	v četrtek, 21. septembra dopoldne, na območju Šentjurja
pri Celju, popoldne pa na območju Velenja.
7.. 14.seplM^er2e00
24
ZANIMIVOSTI
NINA VAS OPAZUJE
Mateja je veslala skoraj stoje
Morda je bila vsega kriva
urednica celjskega radia Na-
taša Gerkeš, ki je zadnji hip
prišla z dopusta in si ni do-
bro prebrala pravil tekmova-
nja, ki jih je sestavila Bogi
Pretnar, glavna urednica Vi-
kend magazina, ki je že os-
mič pripravil srečanje popu-
larnih medijskih osebnosti
na Bledu, v izredno lepem
kampu Zaka. To je bilo hkra-
ti četrto veslaško tekmova-
nje radijskih in televizijskih
postaj, časopisov, kinemato-
grafov, oglaševalskih agen-
cij in še koga. Nataša je ver-
jetno prebrala samo tisti od-
stavek, kjer piše po kuberte-
novsko: »važno je sodelova-
ti« in temu primerno je tudi
veslala.
Morda pa je bila vsega kri-
va Mateja Podjed, ki je bila v
čolnu tako nemirna, da sta
ostala dva radijca Matjaž Ma-
rinček in Borut Kramer bolj
uravnavala čoln kot pa vesla-
la. Morda je Mateja pogledo-
vala levo zato, ker je videla v
daljavi blejsko družinsko sta-
novanje, kjer je bil doma njen
soprog, gledališki igralec Mi-
ro, in morda je mislila, da ga
bo za hipec videla. Na desno
pa je pogledovala zato, ker se
je po cesti, ki vodi do veslaš-
kih tribun, kjer je kraljeval Črt
Kanoni, novinar, ki je zgrešil
umetniško kariero in bi bil
danes lahko boljši pevec od
Andreja Šifrerja, sprehajala
hčerka Nina z vnučko Hano.
Normalno, da je bila potem
ekipa Radia Celje zadnja.
Na Bledu se je torej konec
tedna zbralo skoraj vsem, kar
nekaj pomeni v medijskem
svetu, res pa je, da nismo
videli poznejših zmagovalcev,
to je televizijskega Maria Ga-
luniča in radijca Andreja Ka-
rolija, ki je pravzaprav abso-
lutni zmagovalec tega tekmo-
vanja, saj je zbral več glasov
kot Mario Nacionale.
Zanimivo pa je, da se je
presenetljivo visoko, kar na
četrto mesto popularnosti
med televizijci, povzpel Dar-
ko Žvižej iz celjske TV po-
staje, znan bolj kot Štamper-
lov Pepi, drugače tudi dram-
ski igralec v trnoveljski Zarji,
ki je zbral kar 3006 glasov.
Pred kakšnima dvema leto-
ma se je v ospredje prebila
napovedovalka in pevka
Smilja Baranja iz Murskega
vala iz Murske Sobote in ta-
ko dala vedeti, da niso popu-
larni samo tisti, ki delajo v
osrednjih medijih, ampak da
prihajajo na plan tudi drugi.
Darko Žvižej je najboljši do-
kaz za to.
Na Gorenjskem, točneje v
Otočah pa je bil v nedeljo še
en prijeten dogodek. Tam so
se zbrali prodajalci ur Svvatch
na kratkočasnem pikniku,
kjer ni manjkalo raftinga, s
padalom je skočila svetovna
prvakinja Irena Avbelj, ki sta
jo na tleh čakala soprog in
hčerka. Da je hčerka iz padal-
ske družine je bilo videti že
po tem, da je takoj pomagala
strokovno zviti padalo. Tam
je bil nekdanji kolesarski as
Primož Čerin in ultramarato-
nec Dušan Mravlje. Ob tem
so pripravili zanimivo dražbo
ur. Čisti izkupiček, ki so mu ta
glavni iz Svvatcha primaknili
še enkrat toliko denarja, koli-
kor so ga zbrali na dražbi, je
šel v dobrodelne namene in
to za otroke doma Malči Beli-
čeve. Kakšen milijonček ga je
bilo. Dražili pa so unikatne
posebne ure s podpisi neka-
terih naših najboljših športni-
kov. Pri tem je bilo najbolj
zanimivo gledati, kateri
športniki so najbolj popular-
ni. Da so vsi vrhunski, ni bilo
dvoma, toda ura telovadca
Mitje Petkovška je bila pro-
dana za kakšnih dvajset tisoč
tolarjev, nekaj več so iztržili
za podpis smučarja Jureta
Koširja, ura Dušana Mravlje-
ta pa je bila vredna nekaj tiso-
čakov nad sto tisoč. Res je, da
je dražila kar njegova sopro-
ga. »Do tisoč lahko greš, sem
ji dejal, več pa ne, ker bova
morala najeti kredit,« je pove-
dal Dušan. Pa ure ni dobila,
ker je odšla v rreko galerijo v
Škofji Loki. Največ pa so do-
bili za uro s podpisom Špele
Pretnar. Videti je, da je to še
vedno naša najbolj popularna
športnica.
^ NINA KAVRAN-ADLEŠIČ
Formula 1 v Celju
V dvorani L celjskega sejmišča si lahko
obiskovalci še vse do nedelje ogledajo naj-
novejši model McLaren Mercedesa za sezo-
no 2000, testni bolid MP 4/15.
Bolid Formule 1 moštva McLaren Mercedes,
iz katerega prihaja dvakratni zaporedni sve-
tovni prvak, leteči Finec Mika Haekkinen, ki
tudi letos vodi v točkovanju svetovnega pr-
venstva Formule 1, je na sejem pripeljalo
podjetje Mik iz Celja. Direktor podjetja Franci
Pliberšek je v mesto ob Savinji pripeljal vozilo
Formule 1 s pomočjo poslovnega partnerja,
podjetja Schiico, za katerega Mik dobavlja
sisteme PVC stavbnega pohištva in je eden od
sponzorjev moštva McLaren Mercedes. Kot
zanimivost velja poudariti še to, da v promo-
cijske namene običajno uporabljajo odsluže-
ne bolide pretekle sezone, na MOS pa se
ekskluzivno predstavlja nov, letošnji model.
Razstavljeni model v Celju je precej, za
polovico lažji od običajnega, saj v njem ni
motorja, strogo pa je prepovedano tudi foto-
grafiranje podvozja. Razstavno dvorano, v
kateri pred McLaren Mercedesovim vozilom
ne zmanjka radovednežev, pa so morali tudi
posebej zavarovati.	IS, Foto: GK
Som-rekorder
Preteklo soboto je Milan Tomše, član Ribiške družine Želea
ki, potegnil iz Šmartinskega jezera najdaljšega do sedaj ulovi
nega soma, ki je meril kar 210 centimetrov, težek pa je bil 42 it
Celodnevnega ribolova na soma, ki ga je pripravila Ribiš
družina Celje, se je udeležilo 92 ribičev iz vse Slovenije. Večii
ribičev ni imela sreče, saj je nekaterim zapet som ušel s trnka. Poli
rekordnega so ulovili še tri some. Drugega najtežjega je ulovil čl
RD Šempeter Marjan Goršek, 4,25 kilogramov, in tretjega, težke
4 kilograme, Bojan Stmad iz RD Železniki.	Foto: SHER!
NASMEH,
PROSIM!
Viktorija Tovornik iz Vo-
dice pri Dobju je naša zvesta
sodelavka v rubriki s šalami.
Pričakujemo še druge, ki bi
se radi ob koncu leta potego-
vali za nagrado.
Potrdilo
Učitelj si ves obupan seže
lase, ko pogleda Marjana
matematično nalogo. »M
od naju je gotovo nor!« reče.
Naslednji dan prinese Mi
jan učitelju modro ovojnico.
»Kaj je to?« vpraša učitelj.
»Potrdilo našega šolsk^
zdravnika, da sem norm
len,« odgovori Marjan.
VITEZI BELEGA MESTA
EBHEBSfflSSa
VROČA TEMA
25
Črnograditeljica
bi klofutala
Alojzija Erjavec, znana kot mama Alojzija, je zagrozila županu in poslancu Juriju Malovrhu s klofuto - Velika črna
gradnja raste kljub inšpekcijski odločbi o vrnitvi v prejšnje stanje
odnosi med Alojzijo Erja-
jec, ki gradi na črno na Pla-
jjnci pod Kalobjem veliko
itavbo, ter veljaki iz šentjur-
ike občinsko-upravne stav-
,e se zaostrujejo. »Najrajši
,i vam primazala klofuto,
aj ste lažnivec vseh lažniv-
cev,« je rekla Alojzija Erja-
vec šentjurskemu županu in
loslancu Juriju Malovrhu
er stopila korak Aaprej.
I:
To se je zgodilo prejšnji teden,
ned tiskovno konferenco v nje-^
li razpadajoči hiši na Planinci,
d jo je sklicalo na njeno pobudo
;EG-Slovensko ekološko giba-
le. To je bila letos že druga
akšna tiskovna konferenca, za
Btero je predsednik SEG Karel
^ič dejd, da je nujna, ker se je
(zadnjih mesecih marsikaj zgo-
io. Uradna investitorka Aloj-
^ Erjavec (znana kot »mama
tojzija«), svetovalka kalobške-
^ podjetja Naravovarstvena
kološka Imietija d.n.o., je na-
nreč začela junija na črno gradi-
i velikansko stavbo, za katero v
iaitjurju ni dobila lokacijskega
lovoljenja.
Erjavčeva je z osmimi odrasli-
ni stalnimi prebivalci »ekološ-
e« kmetije, Id jo je kupila pred
letimi leti, zasadila lopate ter
dcopala temelje nič manj kot
4 meti"ov dolge ter 11 metrov
iroke stavbe. Zaradi gradnje
lez dovoljenj je izdala šentjur-
ka inšpekcijska pisama po ne-
^ tednih odločbo, da mora
ano v dveh mesecih zasuti. Po
ritožbi ji je glavni republiški
išpektor za okolje in prostor
Rajh odgovoril, da je
?)odbijana odločba po njegovi
ceni zakonita.
Nič več sekta?
Alojzija Erjavec je bila do-
lej v slovenski javnosti naj-
bolj znana po svoji za nekate-
re sporni verski dejavnosti, saj
je bilo podjetje Naravovars-
tvena ekološka kmetija
d.n.o., s sedežem na Planinci
pod Kalobjem, registrirano
šele lansko jesen.
Tako je na spletnih straneh te
kmetije-podjetja še vedno mo-
goče brati Sveto pismo resnice
boga Sathye - boga Jezusa, ki
ga naj bi napisala po neposred-
nih sporočilih tega boga (priz-
nani slovenski psihiater dr. Jo-
že Lokar je nekoč v Delu zapi-
sal, da je le to lahko pripomo-
ček za manipuliranje z ljudmi
in izpiranje možganov). V to ji
je uspelo prepričati tudi njene
slednike, ki so jo začeli klicati
»mama Alojzija«. Tako so za-
čeli verjeti o njenem brezma-
dežnem spočetju, zdravljenju,
obvladovanju vremena, reše-
vanju nemirnega letala in v
njene druge čudeže. V javnosti
je postalo splošno znano, da
prebiva na Planinci pod Kalob-
jem tako imenovana Sai druži-
na.
Alojzija Erjavec je prejšnji
teden zatrdila, da je vse to
njihova preteklost ter da so
trditve o obstoju sekte nere-
snične. S preostalimi desetimi
stalno prijavljenimi prebivalci
18 hektarjev velike l^etije se
navdušujejo le še za ekološko
pridelovanje hrane, trdi Erjav-
čeva. Kmetija je resnično
zgledno urejena ter premore
celo lastno čistilno napravo.
Tako je prejela ugodno oceno
zveze združenj ekoloških kme-
tov, znak dežele dobrot Turi-
stične zveze Slovenije, certifi-
kat mariborskega kmetijskega
zavoda... Po oceni predsednika
Slovenskega ekološkega giba-
nja, ki je Erjavčevi očitno zelo
naklonjen, se razvija njena
kmetija v smer prave ekološke
kmetije, za kar potirebuje pri-
merne prostore.
Njena stara družinska
kmečka hiša je povsem dotra-
jana, zato je maja lani v Šent-
jurju zaprosila za lokacijsko
dovoljenje. Pri tem je želela
zgraditi nadomestni objekt, ki
pa je kar nekajkrat večji. V
šentjurski občinsko-upravni
stavbi so ji bili pripravljeni
ugoditi le z dovoljenjem za
nadomestno družinsko hišo v
izmeri približno 180 kvadrat-
nih metrov, za velikanski ob-
jekt pa ni bilo nobene prave
pravne podlage. Tako je prišlo
do njene gradnje na črno, s
katero po inšpekcijski odloč-
bi nadaljuje.
Sicer pa so gosti Erjavčeve
na novinarski konferenci
prejšnji teden govorih o šte-
vilnih prednostih kmetije na
Planinci. Tako Marjan Štele
iz podjetja Spatinova, ki se je
predstavil kot nacionalni
koordinator za prenos part-
nerskih programov Evropske
unije v Slovenijo, kot Janko
Kač iz žalskega podjetja Izvir,
ki je poudarjal, da bodo v
poslopju veliko pozornosti
namenili tudi kulturni in izo-
braževalni dejavnosti. Sašo
Krasnov iz podjetja Eureka je
na tej kmetiji koordinator za
kulturne zadeve ter je opozo-
ril na njihove nastope v Porto-
rožu, Slovenski filharmoniji
in po Gorenjskem, zaradi če-
sar potrebujejo primerni pro-
stor.
Prebivalci kmetije oziroma
somišljeniki Alojzije Erjavec
so povedali, da biva trenutno v
utesnjenih prostorih skupaj
pet družin (po občinskih po-
datkih je tam uradno »le« 11
stalno prijavljenih, med kate-
rimi sta dva prejemnika social-
ne podpore). V poslopju, ki ga
gradijo na črno, bo očitno več
prostora, saj so v prithčju pred-
videli med drugim delavnico,
kuhinjo in jedilnico ter v nad-
stropju 9 sob za stanovalce ter
4 sobe za goste, otroško sobo
in študijsko sobo. V črno grad-
njo so bili prisiljeni, saj ne
morejo več potrpežljivo čaka-
ti, so povedali.
Kje so gospodarska
poslopja?
Drugačnega prepričanja je
šentjurski župan in poslanec
Jurij Malovrh, zato je prišlo
med tiskovno konferenco do
omenjene grožnje s klofuto.
Po razvpiti črni gradnji asfalt-
ne baze v Planinski vasi, kjer
so očitali nasprotniki občini
mižanje vsaj na eno oko, je
danes očitno vse drugače.
Malovrh je zbranim med
drugim povedal, da ga na Pla-
ninci presenečajo z vedno no-
vimi zamislimi. Dejal je tudi,
da so Erjavčevo opozorili, da
je za tako veliko gradnjo po-
trebna sprememba zazidalne-
ga načrta, za kar je potrebno
soglasje KS Kalobje in občine.
To je pot, ki je predpisana za
vse šentjurske občane oziro-
ma državljane Slovenije, pri
čemer kmetija na Planinci ne
more biti nobena izjema, je
dejal. Pri vsem skupaj ga oseb-
no čudi poudarjanje kmetij-
skega in glasbenega izobraže-
vanja, saj sta v Šentjurju, ko-
maj 7 kilometrov proč, upo-
števani regijska kmetijska šo-
la ter glasbena šola.
Župan je prav tako opozoril
na težave, ki naj bi jih imel po
tistem, ko je zahtevala Alojzi-
ja Erjavec v imenu Naravo-
varstvene ekološke kmetije
njegov odpoklic v pismih
predsednikom države, vlade
in parlamenta, pri čemer je
znano, da je napisala Janezu
Podobniku »da so se po izpo-
vedi krajanov mnogi odločili
za črno gradnjo, ker brez veli-
kih podkupnin ne moreš dobi-
ti nobenega gradbenega doku-
menta«. Pri tem poznavalci
šentjurskih razmer poudarja-
jo, da so bili v tej občini do
nedavnega do črnograditeljev
med najbolj prizanesljivimi
ter da je natolcevanje o pod-
kupovanju gotovo pretirano.
Kot je bilo opazno med ti-
skovno konferenco, velikan-
ski gradnji odločno nasprotu-
je tudi domača KS Kalobje. Že
med svojo spomladansko sejo
so ugotavljali, da jih gradnja
še najbolj spominja na ašram,
indijsko obarvani samostan.
Med načrti Naravnovarstvene
ekološke krhetije pa namesto
velikih bivalnih površin po-
grešajo gospodarska poslopja,
brez katerih ne more preživeti
nobena velika kmetija. Pred-
stavnika KS je prejšnji teden
posebej čudilo, da je do ti-
skovne konference zaradi čr-
ne gradnje sploh prišlo, saj
takšne niso v navadi.
Marsikaj kaže na to, da se na
Kalobju ter v občinsko-uprav-
ni stavbi nikakor ne morejo
znebiti suma, da je ekološka
kmetija le pretveza za sporno
versko dejavnost Alojzije Er-
javec.
BRANE JERANKO
Velika črna gradnja Alojzije Erjavec se vije v polkrogu stare družinske hiše. Dolga je 34
metrov, široka 11 metrov.
Kton in poslanec Jurij Malovrh, tm v peti »mame Alojzije«, je doživel doslej rmjbolj mučiw
^^ovno konferenco. Čudijo ga izobraževalni nameni Erjavčeve, saj sta le nekaj kilometrov
proč kmetijska in glasbena šola.
Št. 37. -14. september 2000
26
NAŠI KRAJI UUDJE
Za zlati jubilej nov prapor
Lep sončen dan je na sobotno praznovanje
50-letnice obstoja in delovanja Planinskega
društva Zabukovica privabil številne planin-
ce in druge na priljubljeno planinsko posto-
janko na Homu.
Zabukovški planinci so za svoj zlati jubilej
pripravili pester program, v katerem so nasto-
pili MPZ PD Žalec, godba Zabukovica in mladi
člani domačega planinskega društva. O 50-
letnici društva in o njegovem delu pa je zbra-
nim govoril predsednik društva Srečko Čulk
ml. Kot je povedal, so se na Homu zbrali zato.
ker je med najlepšimi izletniškimi točkami v
Savinjski dolini, odkoder se širi razgled do
Savinjskih Alp, Pohorja in drugih hribov. Tu-
kaj pa je tudi ponos društva Dragov dom, ki s
svojo urejenostjo in gostoljubnostjo privablja
številne planince.
Svoj jubilej so trajno obeležili z novim
praporom, ki sta ga razvila žalski župan Lojze
Posedel in podžupan občine Prebold ^ranc
Kokovnik (na sliki). Zbranim je spregovoril
tudi podpredsednik PZ Slovenije Adi Vidma-
jer.	T. TAVČAR
Nova šola na Gorenju zaživela
Po letu dni premora se je na Gorenju nad Zrečami ponovno začel šolski pouk. Podružnična
osnovna šola je z novim šolskim letom prvič sprejela sedem drugošolcev, ki so prvi razred
devetletke zaradi gradnje šole lani obiskovali na matični šoli v Zrečah, in šest prvošolcev. V
šoli je na voljo še podaljšano bivanje, v ponedeljek pa je začel z delom tudi vrtec,
V čisto novi stavbi, ki je v nekaj mesecih zrasla na istem mestu, kjer je stala tudi prejšnja stara
šola, bo večji del namenjen centru šolskih in obšolskih dejavnosti, ki bo zaživel s prvim dnem
prihodnjega leta. Že pozimi bo krajanom na voljo športni in kulturni del objekta, učilnice,
garderobe, zbornico in sanitarije pa so opremili že do začetka šolskega leta.	B.H.
Tovlcec šov Loke 2000
v Lokah pri Mozirju so pred
kratkim organizirali veselico
z naslovom Tovkec šov Loke
2000. Organizatorji so pripra-
vili pet tekmovalnih panog,
za konec pa še zabavo z an-
samblom Dobrovski fantje.
Vaščani so prireditev poime-
novali po tovkovcu, jabolčni-
ku, ki ga je bilo na dan priredi-
tve v Lokah za vse dovolj. Na
tekmovanje se je prijavilo pet-
najst skupin, ki so tekmovale v
spretnostni vožnji kočij dvov-
preg, v panogah žogobrc in
odbojka, v Ločkem pentatlonu
in v vlečenju traktorja. Prvo
mesto je dosegla ekipa Čehi,
drugo mesto pa sta si delili
ekipi Rudi in Ločki Henksi.
Prireditev, ki je nastala po
zaslugi Urše Čokan, Antona
Pucerja, Draga Pucerja in šte-
vilnih sponzorjev, sta pozdra-
vila tudi predsednik KS Loke
Roman Čretnik in Anton Vr-
hovnik ter izrazila željo, da bi s
tovrstnimi prireditvami nada-
ljevali tudi v prihodnjih letih.
DARJA FIŠER
Trta bo stiskala
Društvo vinogradnikov in kletarjev Trta Šmarje pri Jelšah
pripravlja v okolici Sladke Gore veliko prireditev Trgatev 2000,
s stiskanjem grozdja in kulturnim programom. Prireditev med
vinogradi pri Smoletovi gorci bo v nedeljo, 17. septembra, z
začetkom ob 14. uri.	B.J.
Cerkev v časi
prvemu
svetniku
V nedeljo bo ob 15. uri sve-
čana posvetitev cerkve blaže-
nemu Antonu Martinu Slomš-
ku v Zgornji Rečici pri Laš-
kem, ki jo je med leti 1936 in
1939 zgradil Plečnikov uče-
nec, arhitekt Valentinčič.
Cerkev so v tem letu na po-
budo Odbora za dokončanje
del in posvetitve cerkve delno
prenovili in namestili skulp-
turo prvega slovenskega svet-
nika, ki ga je izdelala akadem-
ska kiparka Dragica Čadež La-
pajne. Nedeljska posvetitev
sovpada z obletnico obiska pa-
peža Janeza Pavla IL, ki je v
Mariboru Slomška razglasil za
blaženega. Mašo bo vodil ma-
riborski pomožni škof dr. Jo-
žef Smej ob monsignorju Sta-
nislavu Dolšku, laškem deka-
nu Jožetu Horvatu ter še neka-
terimi duhovniki laške deka-
nije, laške fare in od drugod.
Bo.J.
Za varčne žepe
Nove knjige, učbeniki in
vadnice niso poceni. Da bi
učencem in dijakom ter se-
veda njihovim staršem kar-
seda (finančno) olajšali pre-
hod v novo šolsko leto, so
Mladi liberalni demokrati v
sodelovanju s celjskim Mla-
dinskim centrom v petek pri-
pravili sejem rabljenih učbe-
nikov in drugih šolskih po-
trebščin.
Le-ti so bili tudi za polovico
cenejši od novih, katerih cene
so si lahko kupci prav tako za
primerjavo ogledali in oceni-
li, kaj se splača kupiti in kaj
ne. Pravzaprav se na takšnih
sejmih izplača kupiti karkoli.
seveda če knjige niso preve(
poškodovane. Sicer pa je te-
mu primerna tudi cena. Knji
ge prodajajo učenci in dijaki^
ki teh ne potrebujejo več in i
želijo vsaj tako prislužiti kak-
šen tolar. S tem ne ustrežejole
svojim naslednikom v šoli,
temveč zlasti njihovim star'
šem, ki jim visoki zneski učil
povzročajo glavobole. Žal jih
še vedno premalo vč za tovrst-
ne sejme, saj je bil obisk manjši;
kot bi pričakovali. Povpraše-
vanje je bilo nekoliko večje
med srednješolci, ki se očitno
še najbolj zavedajo, da se knji-
ge in učbeniki običajno upo-
rabljajo le eno leto, nato pa
ponavadi obtičijo na kakšnem
podstrešju.	B. JANČIČ
Dvajsetletnica
Zajčeve koče
Planinsko društvo Tabor,
ki je lani praznovalo 20-let-
nico delovanja, je letos svoje
moči usmerilo v obnavljanje
domače planinske postojan-
ke, Zajčeve koče pod Krvavi-
co. Povsem so zamenjali os-
trešje in kritino ter opravili
še veliko drugega dela.
Otvoritev Zajčeve koče sicer
sega na začetek avgusta leta
1980, vendar so se zaradi do-:
pustov in šolskih počitnic v
planinskem društvu dogovori-
li, da njen 20-letni jubilej pro-
slavijo v nedeljo, IZ septem-
bra. Skupen odhod h koči bo
ob 9. uri izpred domačije Habja
v Lokah, osrednja proslava s
kulturnim programom pa ob
11. uri.	D. NARAGLAV
Praznik delavcev Polzele
Polzela, tovarna nogavic d. d., praznuje svoj praznik 9.
septembra. 1\idi letos so, tako kot je* že leta navada, na
praznovanje povabili delovne jubilante in upokojene
delavce zadnjega leta.
Zbrane je pozdravil predsednik uprave Polzela Alojz
Došler, potem pa na kratko opisal položaj podjetja, doseže-
ne rezultate in načrte. Povedal je, da so letošnje prvo polletje
zaključili dokaj uspešno, zadovoljni pa so tudi s prodajo
jesensko zimske kolekcije, s katero naj bi iztržili okrog 600
milijonov tolarjev. Srečanje je obogatil kvintet Lastovka.
TT
Novi prostori za vrtec v
Šentilju pri Velenju
V soboto je bilo v Šentilju pri Velenju spet veselo, saj so
odprli nov vrtec v prizidku podružnici osnovne šole Gustava
Šiliha.
Predračunska vrednost novega objekta je bila 18 milijonov
tolarjev. Večino denarja je prispevala velenjska občina, domači-
ni pa so pomagali z lesom in drugim gradbenim materialom,
opravili pa so tudi precej prostovoljnih delovnih ur.
Že v začetku avgusta so odprli posodobljeni 330-metrski
cestni odsek pri Bočeku v Ložnici, z katerega sta prispevali
denar Mestna občina Velenje in Krajevna skupnost Šentilj. Od
26. avgusta do 3. septembra so s številnimi prireditvami v
okviru Šentiljskega tedna obeležili krajevni in farni praznik.
ML
Srečanje ukradenih otrokj
V mestni četrti Dolgo polje se z osrednjo prireditvijo^;
srečanjem taboriščnikov-ukradenih otrok in krajanov v^
L OŠ Celje, v soboto začenjajo prireditve ob jubilejnem 2o,
krajevnem prazniku.
Prireditve, srečanja in tekmovanja se bodo vrstila vse do
prihodnje sobote, 23. septembra, letos prvič pa pripravljajol
tudi družabno srečanje krajanov pri trgovini Sedmica. Srečal
nje taboriščnikov-ukradenih otrok in krajanov se bo začelo v
soboto ob 10. uri, zbrane pa bosta ob predstavniku društva
taborniščnikov-ukradenih otrok nagovorila tudi predsednik'
sveta MČ Dolgo polje Jože Škoberne in celjski župan Bojan"
Šrot.	is
Mercatorjevi standardi v Vojniku
Predsednik uprave Poslovnega sistema Mercator Zoran Jankovič in direktor celjske trgovske
družbe Potrošnik Darko Zupane sta v Vojniku odprla prvo Potrošnikovo prodajalno, prenovlje-
no po Mercatorjevih standardih. Kot je znano, sta Mercator in Potrošnik julija letos podpisala
pogodbo o obvladovanju, Mercator pa je postal tudi pomemben lastnik celjske družbe, ki ima
poslovne enote na 36 lokacijah v Celju in okolici.	JI, Foto: GK
Državno
prvenstvo v
agilityju
Kinološko društvo Pluton
Polzela je pripravilo na svo-
jem vadbišču tekmovanje za
državno prvenstvo 2000 v
agilityju.
Nastopilo je 39 vodnikov s
svojimi psi iz raznih krajev
Slovenije, ki so nastopili ^
štirih kategorijah. Vrstni red:
A 1 mini: 1. Jasna Zdovc, pes
Lola (Ilirija Lj), 2. Borut Jeraj,
Aldy (Kamnik), 3. Milan Ko-
ren, San oglarski (Pluton Pol-
zela), A 1 standard: 1. Suzana
Stebernak, Šajk (Pluton Pol-
zela), 2. Zlatko Višnar, Alka
(Maribor), 3. Katarina Du5-
čak, Tara (Kamnik), A 2 mini:
1.	Ines Pezič, Nika (Hrušica).
2.	Silvia Trkman, Vedette (lH'
rija Lj), 3. Daša Zakotnik, Tyna
(Ilirija Lj), A 2 standard: 1
Peter Zupančič, Tissa (Ilirija
Lj), 2. Cveto Roper, Yoy (Ma-
ribor), 3. Tjaša Gregorčič, Foy
(Ilirija Lj), itd. T. TAVČAK
Št. 37. -14. september 2000
NASI KRAJI IN UUDJE
27
r
Sto let PGD Braslovče,
45 GZ Žalec
: Letos se v Gasilski zvezi
^lec veselijo jubilejev. Sa-
zveza praznuje 45-letni-
PGD Braslovče pa stolet-
nico delovanja. Oboje so
^jružili z Dnevom gasilca
g, Žalec, vse skupaj pa pro-
jlavili v Braslovčah.
Slovesnost so pričeli z ga-
jilsko povorko skozi trg na
prireditveni prostor. Zbrane
je najprej pozdravil predsed-
nik PGD Braslovče Martin
Vodovnik, nato so govorili
župan občine Braslovče Duš-
ico Goričar in predsednik GZ
Žalec Franci Skok, ki je dejal,
da ima Dan gasilcev GZ Žalec
[okrat posebno simboliko,
saj je združen s praznova-
njem stoletnice PGD Braslov-
te in 45-letnico uspešneg^
delovanja GZ Žalec. V poča-
stitev tega drugega jubileja
so razvili nov gasilski prapor
zveze.
Kot predstavnica GZ Slove-
nije je govorila njena pod-
predsednica Marinka Cempre
■ Turk, v imenu vlade RS pa
minister za kmetijstvo in pre-
krano Ciril Smrkolj. Med gosti
50 bili še predstavniki gasil-
cev iz Križevcev na Hrvaškem
in z VVillacha iz Nemčije, ki so
braslovškim gasilcem podari-
li rabljeno gasilsko vozilo. To
vozilo in novo, Volkswagen
GV-1, so na slovesnosti izroči-
li namenu. Novo vozilo je sta-
lo 9,4 milijone tolarjev, sreds-
tva zanj pa so prispevali Obči-
na Braslovče, botri in številni
donatorji. Nov prapor in oba
avtomobila je blagoslovil žal-
ski župnik Viktor Arh.
Sledila je podelitev priznanj
GZ Slovenije. Odlikovanje za
posebne zasluge je prejelo
PGD Braslovče, gasilsko ple-
menico I. stopnje Martin Le-
nošek, gasilsko odlikovanje I.
stopnje Janez Kokovnik, ga-
silsko plemenico II. stopnje
Danijel Pantner, Janko Toma-
nič, Bogdan Pantner in Martin
Dernač, gasilsko odlikovanje
II. stopnje Leopold Hribernik
in Vlado Božič, gasilsko pla-
menico III. stopnje je prejelo
deset gasilcev in gasilsko odli-
kovanje III. stopnje osem ga-
silcev.
Večer prej pa je bila slav-
nostna seja PGD Braslovče. O
visokem jubileju je govoril
predsednik društva Martin
Vodovnik. V stoletnem delo-
vanju je društvo doživljalo
vzpone in, padce, nikoli pa ni
povsem prenehalo delovati.
Sedaj je v društvu 151 članov,
sodelujejo pa na vseh področ-
jih in aktivnostih, ki se odvija-
jo v občini in v okviru GZ
Žalec. Podelili so tudi plakete v
zahvalo za pomoč društvu Vi-
du Blagotinšku, Francu Goriš-
ku, Francu Naraksu in Dušanu
Korošcu iz Nemčije. Podelili
so še plakete gasilskega vete-
rana, ki so jih prejeli Marija in
Štefan Matko ter Janko Šošta-
rič ter več priznanj GZ Žalec,
fcs-^	T. TAVČAR
Oba gasilska avtomobila bosta v veliko pomoč braslovškim gasilcem.
130 let laških gasilcev
častitljivo obletnico Prostovoljnega gasilskega druš-
tva Laško bodo tamkajšnji gasilci obeležili v petek ob 19.
uri na slavnostni akademiji, ki bo v Kulturnem centru
Laško.
Prva pravila so bila uradno potrjena prav na današnji dan
leta 1870, čeprav je društvo pričelo s svojimi aktivnostmi že
nekoliko prej. Laščani imajo tako eno najstarejših gasilskih
društev v Sloveniji, ob svoji 130-letnici pa bodo razvili tudi
nov društveni prapor in podelili jubilejna priznanja in
pohvale. Ob svojem jubileju bodo hkrati odprli nov gasilski
dom v Debru, ki je nadomestil starega v središču mesta.
Otvoritvena slovesnost bo v soboto ob 16. uri. Parada, v
kateri bo sodelovalo 400 do 500 gasilcev iz občine Laško in
okolice, se bo sprehodila od starega do novega gasilskega
doma, slavnostni govornik na otvoritvi pa bo laški župan
Jože Rajh.	Bo.J.
Med Zrečami in Roglo
Zaradi prenovitvenih del na cesti je promet iz Zreč proti
•^ogli v teh dneh precej oviran. Dober kilometer in pol dolg
"dsek tik pod Padeškim Vrhom bo urejen povsem na novo.
Gre torej prav za tisti del ceste, ki je bila doslej ožja od ostale
''oti in zato tudi dosti bolj nevarna. Ves stari asfalt so že
Odstranili, sedaj postopno širijo cestišče in nanj nanašajo
§ramoz, nato bo na vrsti še urejanje robnikov, odvodnjavanja,
•^^nos asfalta in druga dela. Prenova ceste, katere financiranje
prevzela država, bo končana do konca tega leta.	B.P.
I'M '	—~
28
NASI KRAJI IN UUDJE
Praznik mesta Žalec
v počastitev praznika
Mestne skupnosti Žalec je
bila v Galeriji Savinjskih li-
kovnikov v Savinovi rojstni
hiši slavnostna seja sveta
mestne skupnosti s podeli-
tvijo priznanj za leto 2000.
O pomenu praznovanja je
govoril predsednik Mestne
skupnosti Janez Meglič, ob
tem pa spomnil na dogodek
izpred 132 leti, ko se je v
Žalcu na II. slovenskem tabo-
ru zbralo okrog 15 tisoč ude-
ležencev iz vseh slovenskih
pokrajin. Poslej se tako števi-
lo ni zbralo nikoli več, kar še
posebej dokazuje pomen ta-
bora za slovenstvo.
V nadaljevanju je govoril o
gospodarskem stanju v Žalcu,
o dosežkih v infrastrukturi, na
družabnem in kulturnem po-
dročju ter o potrebah in načr-
tih. Po nastopu pianistke prof.
Magdalene Navodnik sta
predsednik Janez Meglič in
podpredsednik Peter Gomin-
šek podelila priznanja, ki so
jih prejeli Silvester Marič, Da-
nica Jezovšek - Korent, Bojan
Zapušek, Matjaž Žohar in Te-
niški klub Žalec, ter grbe me-
sta, ki sta ju prejela Ivan Cen-
trih in Društvo Sožitje - me-
dobčinsko društvo za pomoč
duševno prizadetim osebam.
T. TAVČAR
Predsednik Mestne skupnosti Žalec Janez Meglič (levo)
podeljuje grb mesta Žalec Ivanu Centrihu.
Zapora
Celjske, ceste
Javno komunalno podjet-
je Slovenske Konjice je v za-
četku septembra začelo z
obnovitvenimi deli na Celj-
ski cesti. Zapora ceste, ki bo
delna, občasno pa tudi po-
polna, bo trajala dva meseca
- torej vse do novembra.
Do takrat pa naj bi ulica
dobila obnovljen vodovod,
kanalizacijo ter nove talne
ureditve prometnih površin.
Po Celjski cesti se bo še naprej
odvijal enosmerni promet,
uveden pa bo še režim izme-
ničnih bočnih parkirnih povr-
šin. »Celotna naložba je vred-
na 12 do 14 milijonov tolarjev.
Finančna sredstva so prispe-
vali Občina Slovenske Konjice
(za talno ureditev), JKP (za
vodovod) ter država (za ka-
nalizacijo),« je povedal direk-
tor JKP Slovenske Konjice Du-
šan Slapnik.	Š.S.
Zobomiškaz
razstavo
V Muzeju novejše zgodo-
vine Celje so v torek po-
poldne odprli razstavo na
temo Zobomiška, ki so jo
pripravili v Vrtcu Zarja.
Zobomiška predstavlja pe-
dagoško didaktično funkcijo
zobne preventive v vrtcu,
hkrati pa povezuje otroka,
starše ter strokovne delavce
vrtca v skupni skrbi za zdra-
ve zobe. Razstava bo odprta
do 28. septembra.	IS
Nova pridobitev za Žaicane
Sobotni dan je bila za podjetje RR-Line d. o. o. iz Žalca velika prelomnica, saj so slovesno
predali namenu nov, lepo urejen objekt, ki obsega 900 kvadratnih metrov, v njem pa so velilu
trgovina z mesnico, zelenjavnim kotičkom, darilnim butikom in bistrojem s pizzerijo.
Kot je dejal direktor RR-Line, Roman Romih, so pred desetim^ leti pričeh v trgovinici, ki je
merila 30 kvadratnih metrov in imela tri zaposlene, danes pa jih imajo že dvajset. Na vzhodni
strani je v objekt vključena tribuna stadiona s štiristo sedeži. Nov objekt je otvorila družina
Romih, tribuno pa žalski župan Lojze Posedel.	T. TAVČAR
Modernizirali 2,3 kilometra cest
Najmanjša občina na področju bivše žal-
ske občine je Tabor. Prav zaradi majhnosti
jih tarejo predvsem finančne težave. Kljub
temu pa uspevajo marsikaj narediti. Vseka-
kor je bil doslej največji in najdražji zalogaj
obnova in asfaltiranje 2,3 kilometre cestnih
odsekov.
Odseka povezujeta Kaplo z Ojstriško vasjo
in Ojstriško vas z Grajsko vasjo, vendar tukaj
manjka za okrog 300 metrov asfalta na delu
odseka, ki je že v sosednji, braslovški občini,
Kot je povedala županja Vida Slakan, je sreds-
tva zagotovila občina Tabor, dogovarjajo pa
se, da bi del prispevali tudi krajani, živeči ob
teh dveh cestnih odsekih. Vrednost del znaša
35 milijonov tolarjev. Zemeljska dela do asfal-
tiranja je opravilo podjetje Zvoneta Podpeča-
na iz Prekope, asfaltiranje pa podjetje Ceste,
mostovi iz Celja.
T. TAVČAR
Št. 37. -14. september 2000
NASVETI
29
ZDRAVNIK SVETUJE
Nizek krvni tlak
Kdaj je nizek krvni tlak
jjevaren? So lahko omedle-
^ce posledica tega? Kaj
jtoriti pri takšni omedlevi-
sprašuje družina iz Ce-
lja-
Mizek krvni tlak je relativ-
no pogosta težava, ki jo lah-
j^o opredelimo kot skupek
jtevilnih znakov, ki omejuje-
jo in znižujejo kvaliteto živ-
ljenja. O nizkem krvnem tla-
1(11 govorimo, ko je sistolni
Ij-vni tlak znižan pod 100,
diastolni pa pod 70 mm žive-
ga srebra.
Vzroki za nizek krvni tlak
so različni. Dedni vzroki s«
relativno, pogosti, po navadi
50 posledica okvare tvorbe
hormona noradrenalina v
simpatičnih ganglijih ali ne-
vronih (živčnih končičih).
Vzrok za padec krvnega tlaka
so tudi številne bolezni cen-
tralnega in perifernega živč-
nega sistema. Okvara perifer-
nega nevrona (živca) nastane
tudi zaradi kroničnega uživa-
nja alkohola (alkoholna neu-
ropatija), pa tudi pri sladkorni
bolezni (diabetična neuropa-
dja). Bolniki z migreno imajo
pogosto nizek krvni tlak,
prav tako je nizek krvni tlak
pri slabem delovanju ščitnice,
oslabeli srčni mišici, slabem
delovanju nadledvične žleze,
pomanjkanju mineralov
(dnk, mangan) in vitaminov
(C, B6). Krvni tlak se zniža
tudi pri različnih krvavitvah,
infarktu srčne mišice, kjer
izrazit in podaljšan padec
krvnega tlaka privede tudi do
resnega stanja, ki ga imenuje-
mo šok. Tudi številna zdravila
znižajo krvni tlak, zato jih le
redko predpisujemo bolni-
kom z nizkim krvnim tla-
kom. Pri krvavitvah, infarktu
srca in pri drugih težkih bo-
leznih, je padec krvnega tlaka
znak, ki opozarja na resno
ogroženost.
Podobne okvare kot so ok-
vare živčevja, se pojavijo tudi
pri drugih redkih boleznih,
kot so porfiria in amiloidoza,
a tudi ^i slabokrvnosti in po
težkih in dolgotrajnih bolez-
nih, operacijah, po blokadah
živcev in dolgotrajnem leža-
nju v postelji.
Krvni tlak je rezultat pove-
danega upora v drobnih žilah-
3rteriolah, ki je odvisen pred-
vsem od hormonske aktivno-
sti živčnih končičev in količi-
ne krvi iztisnjene iz srca v
Posameznem utripu. Ko člo-
vek vstane in stoji, se vklopijo
številni mehanizmi, ki kom-
penzirajo zakon gravitacije,
^ako se pojavi refleksno skr-
čenje drobnih arterij in ven.
Pospeši se srčna frekvenca.
Poveča se delo mišic na no-
8ah, v prsnem košu pa pade
tlak. V krvi se poveča-količina
^renalina in noradrenalina.
^e se takšen kontrolni sistem
°l^vari, pride do padca krvne-
p tlaka in človek občuti raz-
''^ne težave. Ko stoji pri miru,
najprej vrtoglavico ali
"^•^lotico, postane bled, oblije
hladen znoj, zamegli se
'^u vid, lahko se zgrudi in
Jgubi zavest. Ponavadi se to
'^ogaja v zaprtih, vročih, za-
fchlih in slabo zračenih pro-
storih, zlasti, če stoji pri miru.
Lahko je nevarno, če se teža-
ve pojavijo kje na višini, med
vožnjo avtomobila itd. Bolni-
kom z nizkim krvnim tlakom
odsvetujemo izpostavljanje
nevarnim situacijam.
Pri kronično nizkem krv-
nem tlaku je stalno utrujen,
omotičen, brez volje in zas-
pan. Pri bolnikih s kronično
nizkim krvnim tlakom je ble-
dica pred zgrudenjem redek
pojav. Prav tako se redko
dvigne srčna frekvenca. Po-
navadi se pojavijo druge obli-
ke okvar avtonomnega živ-
čevja (slaba regulacija mehur-
ja, impotenca, koža se ne
znoji...). Laboratorijske prei-
skave le redko pokažejo kak-
šne pomembne spremembe.
Ob pregledu je pritisk pogo-
sto normalen. Pravi rezultat
dobimo s pogosdmi meritva-
mi krvnega tlaka. To omogo-
ča merjenje krvnega tlaka na
domu. Najboljše rezultate pa
dobimo s celodnevnim (24-
urnim) merjenjem krvnega
tlaka in frekvence srca, kar
nam omogoča sodobna apa-
ratura, ki nam jo pripravi in
priključi za merjenje uspo-
sobljena medicinska sestra.
Računalnik opravi analizo
meritev pridska in signala
frekvence srca, zdravnik pa
opravi interpretacijo (takšna
preiskava se lahko opravi v
ZD Celje).
Zdravljenje nizkega krvne-
ga tlaka je predvsem simpto-
matsko. Dolgo ležanje v po-
stelji okvari avtomatsko regu-
lacijo živčnega sistema. Da to
preprečimo, bolnika vzpod-
bujamo k čimprejšnji fizični
aktivnosti. Še ko je potreben
počitek v postelji, ga večkrat
dnevno posedemo v posteljo
in na stol. Tako ohranjamo
reflekse. Če je možno, je po-
trebno vzročno zdravljenje,
ki prepreči napredovanje os-
novne bolezni. Težje je pri
idiopatski obUki, kjer je vzrok
neznan. Tu je potrebno povi-
janje nog, uživanje zadostne
koUčine tekočine, ki vsebuje
dovolj soli, pogosto so po-
trebni hormoni, specialna ob-
lačila in snovi, ki povečujejo
volumen krvi. Prav tako so
potrebne izmenične kopeli s
toplo in hladno vodo, pripo-
roča se redna fizična aktiv-
nost, hrana z dosti mineralov
in soli ter zdravila, kot so
dihidroergotaminski prepara-
ti (Ditamin ali Effortil).
Če imate tudi vi zdravstve-
ne težave in ne veste, kako
ravnati, pišite na Novi ted-
nik, Prešernova 19, Celje, za
rubriko Zdravnik svetuje.
Nizek krvni tlak sam zase
ni nevaren. Nevarno je, če
človek, ki ima nizek krvni
tlak, za to ne ve in pretirava z
obremenitvami. Zato svetu-
jem vsem z nizkim krvnim
tlakom, da vozijo spočiti,
med vožnjo naj vklopijo na-
pravo za regulacijo tempera-
ture v avtu, uživajo naj dosti
tekočine, zlasti sadnih sokov,
ki ne vsebujejo dodanega
sladkorja, ter veliko vitami-
nov in mineralov. Redno naj
jemljejo predpisana zdravila
in se izogibajo vzrokom, ki
lahko znižajo krvni tlak. Pri-
poročam tudi napitek Guara-
na, ki ga uživajo številni piloti.
Napitek ali kapsule povečuje-
jo budnost in natančnost, ni-
majo pa neprijetnega vpliva
na srce, ki ga pogosto opaža-
mo pri kavi.
Prim. JANEZ TASIČ
dr. med., spec. int. kardiolog
KAJ BI DANES KUHALI?
Juha
iz brstičnega ohrovta,
piščanec z jurčki,
solata iz
stročjega fižola.
Juha iz brstičnega
ohrovta
Za 6 oseb potrebujemo: 1
kg brstičnega ohrovta, 1 veli-
ko čebulo, 2 jušni kocki, sol,
poper, 1 rumenjak, JOO g kisle
smetane, star kruh, 200 g ma-
sla ali margarine.
Priprava: očistimo brstični
ohrovt in ga operemo. Čebulo
olupimo in drobno seseklja-
mo. Segrejemo polovico ma-
sla in prepražimo čebulo, da
postekleni. Poberemo jo iz
maščobe in jo shranimo. Na
maščobi, ki je ostala v kožici,
prepražimo brstični ohrovt.
Zalijemo ga z dvema litroma
vode in dodamo jušni kocki.
V juho stresemo čebulo, po
okusu še solimo in popramo.
Na majhnem plamenu kuha-
mo juho 45 minut. Juho pret-
lačimo ali sesekljamo v me-
šalniku. Spet jo zlijemo v ko-
žico in segrejemo, da skoraj
zavre. Rumenjak razžvrklja-
mo s kislo smetano, oboje
zlijemo v juho. Juha naj ne
zavre več, takoj jo ponudimo.
Zraven postrežemo s kruho-
vimi kockami, zlato opečeni-
mi na maslu ali margarini.
Pišcanec z jurčici
Za 6 oseb potrebujemo: 1
piščanca, 500 g jurčkov, 80 g
masla ali margarine, 2 žlici
olja, sol, poper.
Priprava: v kožici s tesno
prilegaj očim pokrovom se-
grejemo olje in polovico ma-
sla ali margarine. Na maščo-
bo damo očiščenega in pri-
pravljenega piščanca. Pope-
čemo ga, da z vseh strani
porjavi. Kožico pokrijemo,
piščanca opečemo dalje na
majhnem plamenu. Če je tre-
ba, ga zalijemo z malo juhe.
Očistimo gobe in jih nareže-
mo na lističe. V ponvi segreje-
mo preostanek masla in pre-
pražimo gobe. Ko povre vsa
tekočina, jih potresemo s se-
sekljanim česnom in peterši-
Ijem, na hitro premešamo,
nato pa gobe še solimo in
popramo. Stresemo jih k piš-
čancu v kožico. Dušimo še 10
minut. Piščanca razrežemo
na kose, zložimo ga na pla-
denj in prelijemo z gobovo
omako. Ponudimo s krompir-
jevim pirejem.
Solata iz strožjega
fižola
Za 6 oseb potrebujemo:
300 g zelo majhnih krompir-
jev, 300 g stročjega fižola, sol,
300 g majhnih paradižnikov,
125 g čebule, poper, 125 g
črnih oliv, šopek peteršilja, 6
žUc olivnega olja, 2 stroka če-
sna, malo kisa ali Umoninega
soka, 20 črnih oliv s koščico.
Priprava: krompir skuha-
mo, odcedimo in še vročega
olupimo. Fižol enkrat prelo-
mimo in skuhamo v soljeni
vodi do mehkega. Paradižni-
ke razrežemo na četrtine. Če-
bulo očistimo, narežemo na
tanke rezine. Pripravljeno ze-
lenjavo damo v skledo, soli-
mo in popramo. Potresemo s
sesekljanim peteršiljem in
dodamo olive. Dvajset oliv
drobno sesekljamo, koščice
odstranimo. Zmešamo jih s
strtim česnom in z olivnim
oljem. Prelijemo čez solato.
Po okusu okisamo s kisom ali
z limoninim sokom.
Piše: MAJDA KLANŠEK
MOJA POKOJNINA
Odgovori o upokojevanju
Nov zakon o pokojnin-
skem in invalidskem zavaro-
vanju, ki velja od 1. januarja
2000, je prinesel v slovenski
pokojninski sistem veliko
sprememb. Čeprav se bodo
določila zakona uveljavljala
postopoma v naslednjih de-
setih letih, marsikoga že se-
daj zanima, kdaj se bo lahko
upokojil. Na vaša vprašanja
zato odgovarja Peter Šalej,
vodja oddelka za pokojnin-
sko in invalidsko zavarova-
nje pri celjski enoti ZPIZ.
Zaposlen sem kot telefo-
nist v podjetju, ki še posluje,
vendar je njegov obstoj
vprašljiv. Sem slaboviden in
invalid III. kategorije s pra-
vico do nadomestila manjše
plače in dodatka za pomoč
in postrežbo. Zanima me, ali
ob morebitnem prenehanju
zaposlitve izgubim nadome-
stilo in dodatek?
Veljavna zakonodaja na po-
dročju pokojninskega in inva-
lidskega zavarovanja določa,
da ima pravico do nadomesti-
la zaradi manjše plače na dru-
gem ustreznem delu lahko
delovni invalid II. ah III. kate-
gorije invalidnosti, ki na pod-
lagi priznane pravice do raz-
poreditve oziroma zaposlitve
opravlja preostali delovni
zmožnosti ustrezno delo.
Omenjena določba pojas-
njuje, da imajo uživalci tovrst-
nega nadomestila pravico do
takrat, ko opravljajo delo gle-
de na preostalo delovno
zmožnost oziroma te pravice
nimajo, v kolikor tega dela ne
opravljajo. V primeru prekini-
tve delovnega razmerja se
prekine tudi izplačevanje na-
domestila zaradi manjše plače
na drugem ustreznem delu.
Dodatek za pomoč in po-
strežbo je mesečni denarni
prejemek, ki ga pridobi upra-
vičenec za poplačilo stroškov.
nastalih zaradi tuje nege in
pomoči, nujno potrebne za
opravljanje osnovnih življenj-
skih potreb. Pravica do do-
datka za pomoč in postrežbo
je zagotovljena le uživalcem
starostne, invalidske, vdov-
ske in družinske pokojnine s
stalnim prebivališčem v R Slo-
veniji.
Po novem zakonu o pokoj-
ninskem in invalidskem zava-
rovanju (Ur. list RS, številka
106/99 in 72/2000) lahko pra-
vico do dodatka za pomoč in
postrežbo pridobijo nekateri
aktivni zavarovanci, za katere
je značilno, da so kljub traj-
nim spremembam v zdravs-
tvenem stanju vstopili v de-
lovno razmerje ali pričeli
opravljad določeno samostoj-
no dejavnost, ki je podlaga za
zavarovanje oziroma je do
takšnih sprememb prišlo v
času trajanja zavarovanja na
podlagi delovnega razmerja
ali opravljanja samostojne
dejavnosti. To velja za slepe
in slabovidne zavarovance, ki
pridobijo pravico do dodatka
za pomoč in postrežbo s skle-
nitvijo delovnega razmerja ali
začetkom opravljanja samo-
stojne dejavnosti. Do dodatka
za pomoč in postrežbo so to-
vrstni zavarovanci upravičeni
ves čas trajanja delovnega
razmerja ali opravljanja sa-
mostojne dejavnosti ter obdr-
žijo pravico tudi po preneha-
nju delovnega razmerja, če je
prenehanje nastopilo brez
njihove krivde.
Bralec bo ob morebitnem
prenehanju delovnega raz-
merja (stečaja) izgubil nado-
mestilo zaradi manjše plače
(spremembo mora v roku 8
dni sam sporočiti Zavodu za
pokojninsko in invalidsko za-
varovanje), ne izgubi pa do-
datka za pomoč in postrežbo,
če mu je zaradi višje sile,
neodvisno od njegove volje
prenehalo delovno razmerje.
IŠČEMO DOM
Več informacij o izgubljenih živalih dobite na tel:G63
7490600 in na spletni strani: http://come.to/zonzani.
6-mesečno bemardinko so našli v Kompolah pri Štorah.
BIO
KOLEDAR
Sejte, presajajte, sadite, zolivojte,
negujte rastline,- robHajte in
prezrožujte Ho, pobirajte in predelujte
pridelte v času, ki je nojugodnejši za
posamezne tipe rastlin in ki je
razviden iz koiedarjo.
37.. 14,
30
GLASBA
»Komerciale ne maram«
Naravni izrazi se Zlatemu petelinu vseeno ne bi odrekli...
Mlada celjska skupina ni
dolgo skupaj, a se o njih že
govori. Ljubitelji slovenske
alternativne glasbe jih poz-
najo zlasti po dveh uspešni-
cah Prevara in Divja reka z
njihove prve zgoščenke, ki
nosi naslov 5 6 3.
Naravni izrazi, ki jih sestav-
ljajo kitarist in vokalist Bošt-
jan Sevnik iz Vojnika, basist
in vokalist Boštjan Meh iz
Šmartnega ob Paki in bobnar
Miran Kosec iz Celja, so na-
stah'pravzaprav že pred osmi-
mi leti, ko je bil Boštjan Meh
še dijak. Poleg bobnov, ki jih
je igral že v osnovni šoli, se je
lotil še kitare in začel pisati
glasbo. Nastala je štiričlanska
skupina, ki pa je žal kmalu
razpadla. V tem času je igral v
številnih drugih bandih, od
heavy metala, jazza, punka
itd., tako da mu, kot pravi, za
šolo niti ni ostalo dosti časa.
Posnel je tudi singl z naslo-
vom Misli mene, ki so ga pred-
vajali na različnih radijskih
postajah in je celo postal hit
na Radiu 202. Pesem je vključno
z aranžmajem v celoti njegovo
delo, poslušalstvo pa se je na-
njo dobro odzvalo.
Nato je spoznal drugega Bošt-
jana, ki mu svet glasbe prav
tako ni bil tuj, saj igra kitaro
že odkar pomni. »Ko je shšal
mojo glasbo, sva se dogovori-
la, da poskusiva skupaj,« je
dejal Meh. »Ker sva imela ne-
koliko različen slog igranja,
so bili potrebni tudi kompro-
misi, ampak z dobro voljo je
šlo.« V studiu Art sta skupaj s
takratnim bobnarjem, ki ga je
sedaj nadomestil novi, posne-
la prvo zgoščenko. »Komer-
ciale ne maram, zato smo že-
leli narediti bolj alternativno
zadevo,« je pojasnil Meh.
Nekdo jih je ocenil za meša-
nico Red Hot Chili Peppers,
REM, U2, Pearl Jam in Adija
Smolarja, ampak člani skupi-
ne tega še slišati ne smejo.
Pravijo, da so samosvoji in da
bi kvečjemu lahko rekli, da je
njihova glasba poslušljiva rock-
pop-grunge alternativa. Upa-
jo, da jih bodo tako mladi
poslušalci, ki jim je ta glasba
namenjena, kot tudi nekateri
glasbeni strokovnjaki sprejeli
kot skupino, ki ve, kaj dela, za
koga in ki nekaj obeta. V nji-
hovih načrtih so nastopi na
Zlatem peteUnu in koncertnih
odrih po Sloveniji, v bližnji
prihodnosti pa bi radi imeli
tudi svojega menedžerja.
BOJANA JANČIČ
Za točko ob prvo mesto
Na Kozjanskem je veliko glasbenikov, žal pa malo združenih v ansamblih, ki bi resno delali in
nastopali nekaj let. Med skupinami, ki bi lahko uspele, so Veseljaki z Dobja, ki so na prireditvi
Pokaži, kaj znaš le za točko zgrešili prvo mesto. Žal jim zaenkrat še manjka lastnih melodij. V
ansamblu Veseljaki igrajo (od leve): Matjaž Vodišek, Matjaž Koželj, Stane Žekar (vodja
ansambla), Monika Gračner, Luka Polenšek in Samo Volasko.	TV
Vzemi vse in pazi
na koraice
Kingstoni so s ploščo Pazi
na korake spet navdušili. Na
njej so sončne, energijo pre-
kipevajoče pesmi. Kingstoni
so večni garači. Pazi na ko-
rake pa jte že njihova četrta
plošča.
»Pazite na korake, pazite ka-
ko vstopate v trgovino, najprej
kupite album, potem pa vse
ostalo,« komentirajo naslov al-
buma -člani skupine.
Tudi tokrat so avtorji vseh
skladb kar člani skupine sami.
Eno je prispeval pevec Reno,
ostale pa Dare in Zvone, ki jj
tudi aranžer in producent vsel
skladb. Vsa besedila je koi
ponavadi napisal Dare, o skri
tih pomenih v teh besedilih pa
se ga ne sme spraševati, kei
vsa besedila napiše v stanju,
ko še napol spi in tudi njemu
samemu ni jasno, kaj je hotel
v njih povedati. Zvone pa pra-
vi: »Sedem za klaviature, ma
lo zaigram, pa pade kaj iz
neba. Ni nobene formule. Eno-
stavno, ko si razpoložen, lah-
ko v dveh dneh narediš tri,
štiri komade, lahko pa tudi cel
teden nobenega.«
Za skladbo Mini bikini so
posneh video spot, dekleta, ki
nastopajo v spotu, pa so se
oglasila na razpisani natečaj
skupine Kingston. Že prej so
fantje posneli video spot za
skladbo Vzemi vse in z njim so
želeli pokazati, da l^ko do-
ber video spot nastane v zelo
kratkem času in da je zanj
potrebna le dobra ideja. Zvo-
ne pravi: »Mi smo sami dali
idejo, da bi se to dogajalo pred
dvigalom.«
Naslednja uspešnica naj bi
bila jeseni skladba z naslovom
Tri prste tekile. Gre za latino
salsa zabavo. »Obljubljamo,
da po tej skladbi ne bostf
imeli kislega obraza in tudi p"
neomejenih količinah zaužite
tekile vas ne bo bolela glava.«
SIMONA BRGLE2
FULLCOOL DEMO TOP
Začelo se je novo šolsko leto
in znova je na programu Radia
Celje vsako sredo ob 18. uri
otroška oddaja Full Cool. Pri-
pravljamo jo že četrto leto
zapored vsako drugo sredo.
Junijski zmagovalki oddaje,
ki se bosta predstavili tudi na
javni finalni prireditvi 12. de-
cembra v diskoteki Jungle, sta
Tjaša Žohar in Ines Majcen,
ki sta se predstavili s skladbo
Naj pada zdaj dež. Za včerajš-
njo oddajo so v glasbenem
ateljeju Goda v Celju demo
posnetke posnele Tina Pla-
ninšek, ki je posnela skladbo
Waiting for tonight, sicer pa je
Tina lani na javni finalni od-
daji osvojila drugo mesto v
kategoriji nad 14 let in za
nagrado obiskala Rimini. Vče-
raj se je predstavila tudi Mate-
ja Postružin s skladbo Fant iz
pravljice. Kot pravi Mateja,
sta ji izredno všeč besedilo in
melodija te skladbe. V pro-
stem času rada posluša glasbo,
poje, bere knjige, pleše in gle-
da tudi televizijo. Že od male-
ga rada nastopa, se zabava in
spoznava nove prijatelje. Pri-
sluhnili smo tudi Barbari Mra-
tinkovič in skladbi Zakaj. Bar-
bara je lani na finalni oddaji
osvojila drugo mesto v katego-
riji do 14 let, na prisluženo
potovanje z agencijo Palma pa
se bo odpravila še ta mesec.
Izberite svojo favoritko, vaše
kupončke pa pričakujemo na
naslov: Novi tednik&Radio Ce-
lje, Prešernova 19, Celje, s pri-
pisom: Za Full Cool Demo Top.
(T) TINA PLANINŠEK - WAITING FOR TONIGHT
0 MATEJA POSTRUŽIN - FANT IZ PRAVUICE
(D BARBARA MRATINKOVIČ - ZAKAJ
KUPON	Q
Glasujem za........................predlog.
Ime in priimek................................................................................
Naslov.............................................................................................

TY VODIC
31

32
TY VODIC

TVVODiC
33

34
TV VODIC
W	J
FILM - TELEVIZIJA
35
Skozi oko zasledovalca
l^ent angleške ambasade,
^orožen z vsemi mogočimi
^ničnimi pripomočki, preko
pkopa naključno opazuje
pjarno morilko pri dela. Pun-
jje nenavadna. Pa še spomi-
jg ga na njegovo izgubljeno
no. on je s to izgubo
0zaprav obseden. In tako,
0esto da bi umor takoj pri-
jeli prenese svojo zasledoval-
^obsedenost na morilko...
Zasnova filma je vsaj zani-
0a, če že ne več. To bi moral
jlii dober film, pa ne samo
,0aidi vsega, pravkar zapisa-
fp, temveč tudi zaradi do-
0 vodene kamere, povsem
^nkovite glasbe in drugače
0nih igralcev. In zaradi
loraj sanjaško obdelane te-
ne odtujevanja od sebe na
tehnologije ter ponovno
lajdene individualnosti... ali
a vsaj poskusa tega. Ampak.
Uno pride zraven en am-
pak. Tokrat pa jih je celo več.
Najprej pri igralcih. Recimo
Ewan McGrego? iz Trainspot-
tinga in prve epizode Vojne
zvezd, pri katerem največji
problem ni toliko njegova igra
kot to, da je premlad za ta
film. Agent, ki ga igra, bi
moral biti dovolj star, da su-
miš, da je morilka morda celo
zares njegova hčerka... tako
pa sta istih let in se ta nape-
tost izgubi in nekako skoraj ni
dvoma, kaj se bo iz tega na-
zadnje izcimilo. Ashley Judd
(Pravica do umora. Vročica) je
povsem solidna femme fatale,
vendar ji manjka igralca, na
katerega bi se naslonila - se-
veda, ko pa jo Ewan večino
filma le gleda. Patrick Ber-
gin. K. D. Lang (v vlogi ubla-
žene verzije Miss Money-
penny iz Jamesa Bonda), Ge-
nevieve Bujold so povsem
simpatični, ampak kratki -
res pa je, da tudi Jason Priest-
ley nima ravno vloge za več
kot nekaj minut, pa je nepri-
čakovano bleščeč kot mali
umazani psihopatek. Moral
bom spremeniti mnenje o
njem. Mislim, da celo zna
igrati. Pohvalno.
Poleg problematike nekam
blede, morda celo nemotivira-
ne igralske zasedbe, pa pride-
mo na problematiko nihajoče
in včasih zelo poceni karakte-
rizacije in zgodbe, ki ji manj-
ka bolj železna rdeča nit in ki
bi si lahko popolnoma brez
skrbi vzela manj časa, veliko
manj časa, za svoje razvija-
nje. Res je tudi, da bi film
lahko predstavljal nov izziv
za zagovornike in sovražnike
teze o puščanju prostora gle-
dalčevi domišljiji, da sama
pove vse, česar film ne pove.
Kot že pravi naslov: ne samo
»skozi oko zasledovalca«,
temveč tudi to, da »oko gradi
podobo, ki jo opazuje«, v tem
primeru pa smo seveda »oko«
gledalci - in film že s tem
svojim mottom od nas zahte-
va malo bolj aktivno udelež-
bo. (Kar avtomatsko pomeni,
da tisti, ki ne marate uporab-
ljati svoje domišljije pri filmu,
ne hodite v kino, razen če
hočete imeti primemo temo
za vročekrvno debato.) Toda
zame uporaba domišljije ni
problem. In zagotovo zago-
varjam mnenje, da ni niti na-
loga niti zmožnost filma kot
»umetniškega orodja« poka-
zati »vsega« (najbolj bomba-
stično) in zahtevati od gledal-
cev le minimalno udeležbo
umetno sproženih najbolj os-
novnih čustev. Pa s tem fil-
mom vseeno nisem bil zado-
voljen. Kaj je počel režiser
Stephan Elliott, ki ga pozna-
mo vsaj po transvestitski odi
Priscilla, kraljica puščave, da
se je tako izgubil? Dobil izred-
no dobro idejo po romanu
Marca Behma, potem pa te-
kom snemanja pozabil, kaj
natančno z njo narediti? Ali
pa se je preveč zanašal na
astrologijo, ki v končni fazi
zavzema kar nekaj vloge v
filmu? Rezultat vsekakor ni
zadovoljiv. In tako bo zaklju-
čen komentar ob filmu samo
tole: zamujena priložnost.
Škoda.
PETER ZUPANC
KINO
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 14. do 19.9. ob
18. športna drama Za vsako
ceno, od 14. do 19.9. ob 21. in
20.9. ob 18. psihološki triler
Skozi oko zasledovalca, 20.9.
ob 21. predpremiera z Ra-
diem Celje akcijska drama Vi-
har vseh viharjev.
Mali Union: od 14. do 19.9.
ob 20. najstniška črna kome-
dija Lekcija za gospo Tingle,
20 9. in 20. športna drama Za
vsako ceno.
Metropol: od 14. do 20. 9.
ob 16.30, 18.30 in 20.30, 15. in
16.9 ob 22.30 ter 16.9. ob 10.
komedija Hiša Debele mame.
Kino Dobrna: 16.9. ob 19.
in 1Z9. ob IZ Patriot.
Nogometna TV poslastica
Ob koncih tedna bodo poslej prišli na svoj račun ljubitelji
španskega in italijanskega nogometa. Prenosi tekem bodo
namreč na TV3 in 3.TV mreži, ki jo sestavljajo poleg
regionalnih postaj Primorka, Stud,io AS in Studio Signal
tudi velenjska VTV.
Gre za dogovor z lastnikom TV pravic za Slovenijo S.V.-RSA,
ki bo omenjenim postajam vsak konec tedna omogočil sprem-
ljanje ene od tekem. Izbirali bodo med tremi tekmami španske-
ga in štirimi italijanskega prvenstva. Prvi prenos je bil v soboto
in sicer z uvodne tekme španskega prvenstva med Real Madri-
dom in Valencio, ko so slovenski navijači verjetno navijali za
slednjo, saj v njej igra naš zvezdnik Zlatko Zahovič.
Gremo v kino!
Režiser Oliver Stone je dobil oskarja za režijo filmov Rojen 4.
julija in Platoon - Vod smrti. Nagrajenci so: Valter Guček, Pod
gradom 6, Celje, Duška Roje, Prekorje 87, 3211 Škofja vas in
Andreja Kamplet, Grobelno 60, 3231 Grobelno. Prejeli bodo
vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov.
Nagradno vprašanje: v filmu Skozi oko zasledovalca igra
tudi znana glasbenica. Katera?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 18. septembra. Izžrebali bomo tri
dobitnike vstopnice za ogled filma.
SKRITA KAMERA
IVseslovensko glasovanje, ki
|a že nekaj let zapored pri-
javlja ena izmed prilog enega
zmed slovenskih dnevnikov je
ludi letos, že drugič zapored,
za najbolj popularni TV obraz
spet okronalo »moškega sanj«
Haria Galuniča z nacionalne
elevizije. Macho številka 1 Jo-
Bs Žnidaršič s POP TV-ja, ki
jebil na taistem glasovanju šele
teti, je ostal brez besed. Prehi-
(Iga je celo neki »anonimnež«
ineke lokalne postaje TV Ce-
fe, Darko Žvižej. »Stvar oku-
k« je Mariovo zmago menda
pmentirala njegova šefica in
psemogočna urednica razve-
^ega programa TVS Miša
Molk, ki se je na letošnji lestvici
fcpularnih pomaknila še malo
Bvzdol, na 9. mesto.
IZaradi olimpijskih iger je slo-
pska RTV te dni ostala brez
peh ključnih mož. Generalni
prektor RTV-ja Janez Čadež je
'Sydney odpotoval kot gleda-
te na svoje stroške, direktor
^-jevskega marketinga Ivo
^ovanovič pa je komentator
®a stroške RTV-ja. Doma v
l^ubljani pa je ostal športni ko-
'lentator Igor E. Bergant na
^ojo željo iz osebnih razlogov.
•Oriana Girotto Cavazza se
i^na Kanalu A poskusila v novi
^ogi - voditeljice oddaje Video
jniešnice. Ker posnetki niso bi-
Pnič kaj duhoviti, se je zato
Wada dama zelo potrudila, da
I® se gledalci lahko od srca
^ohotali ob njenem vodenju
"ddaje.
•pop TV-ejeva voditelja infor-
Jativne oddaje 24 ur Matjaž
•^o in Nataša Pire vse bolj
postajata podobna starim za-
konsMm parom. V svoj odnos,
ki z leti postaja rutina, se trudi-
ta vnesti nekaj vznemirljivosti,
ki so jo gledalci zagotovo opa-
zili. Medtem ko je Nataša odvr-
gla nekaj kilogramov, jih je
Matjaž prav toliko pridobil. Po-
leg tega pa je barvi, s katero si
že nekaj časa niansira priče-
sko, dodal nekaj svetlejših to-
nov. Rezultat je bil osupljiv in
vsaj, kar se barve Matjaževih
las tiče, bi ga mladi takoj spre-
jeli na vsako raversko zabavo.
•	Televizijski šefi na nacionalki
so zelo zadovoljni s svojo poro-
čevalko iz Rima Mojco Širok.
Ampak samo dotlej, dokler bo
v Italiji. Zaradi njenega doku-
mentarca, v katerem je odkrila
prenekatero skrivnost italijan-
ske mafije, so jo prosili, naj vsaj
do konca volitev v Sloveniji ne
prihaja domov in naj se razmer
na slovenski politični sceni niti
slučajno ne loteva.
•	Gonilna sila 3. TV mreže in
lastnik VTV-ja Rajko Djordje-
vič je zelo ponosen, da je pro-
jekt, ki ga je zastavil skupaj še z
nekaterimi lokalnimi in regio-
nalnimi studii, končno zaživel.
Da bo 3. TV mreža imela tudi
precej gledalcev, bodo poskr-
beli med drugim tudi s prena-
šanjem atraktivnih nogomet-
nih tekem iz španskega in itali-
janskega prvenstva. K uresniči-
tvi vsekakor zahtevnega pro-
jekta je pomagal športni mana-
ger Tomaž Ambrožič, ki je si-
cer soprog bolj znane Manice
Janežič z nacionalne TV, ki jo
tovrstni dogodki športnega
uredništva očitno ne zanimajo.
Manica Janežič in Tonuiž Ambrožič.
VLitfŠmJhmlOOO
36
ZA AVTOMOBILISTE
BMW računa
na uspeh mini|a
in šerife 2
Nemški BMW se počasi in
očitno dovolj zanesljivo po-
bira po vsem tistem, kar mu
je prinesel in povzročil bri-
tanski Rover. Tako vodstvo
te ugledne nemške avtomo-
bilske hiše meni, da se jim
bo že v nekako dveh letih
posrečilo izdelati in prodati
skoraj milijon avtomobilov;
to bi bilo seveda precej več
kot sedaj, ko naredijo okoli
700 tisoč vozil.
Znano je, da je v okviru
BMW kljub prodaji skupine
Rover ostala avtomobilska
znamka Mini. Nemci bodo
na bližnjem pariškem avto-
mobilskem salonu (konec
septembra) predstavili po-
vsem novega minija, za kate-
rega menijo, da bo šel dobro
v promet in bo pripomogel k
uresničitvi zastavljenega na-
črta. Veliko stavijo tudi na
novi BMW serije 2, ki naj bi
bil ob miniju najmanjši avto-
mobil tovarne. Ob tem BMW
napoveduje tudi veliko inve-
sticijsko ofenzivo, saj naj bi
naložbe v prihodnjih letih
dosegle vrednost osmih od-
stotkov letne prodaje. V
mtinchenski tovarni tudi za-
vračajo vse namige o more-
bitni združitvi s kakšno avto-
mobilsko tovarno. Prepriča-
ni so, da boljšo pot ponuja
tehnično sodelovanje, med-
tem ko kapitalske povezave
ali prevzem oziroma prodaja
menda ne pridejo v poštev.
Avgust je bil na jsicromne jši
Avgust po tradiciji ni po-
sebej naklonjen poslu z no-
vimi (in rabljenimi) avto-
mobili. Tako je bilo tudi
letos, ko se je za nove avto-
mobile odločilo 4127 slo-
venskih kupcev. To pome-
ni, da je bil letošnji avgust
najskromnejši letošnji me-
sec.
Sicer pa je bilo letos proda-
nih 46.470 novih avtomobi-
lov, kar je za več kot dvajset
odstotkov manj kot lani v
tem času. Je pa avgust po-
stregel z zanimivim vrstnim
redom, kajti prvič tokrat (in
kot že dolgo ne) doslej ni bil
povsem zgoraj francoski Re-
nault {ta je prodal 577 vozil).
pač pa nemški Volksvvagen
(591 avtomobilov). To se v
zadnjih letih ni zgodilo veli-
kokrat. Je pa zanimivo, da se
je na tretje mesto v avgustu
prebil francoski Peugeot, ki
se mu je posrečilo prodati
329 avtomobilov; njegov re-
zultat je bil za dobrih 56 od-
stotkov boljši kot lani v tem
mesecu.
Med japonskimi avtomo-
bilskimi hišami je bil tudi v
letošnjem osmem mesecu
najbolje uvrščen Suzuki,
medtem ko je v falangi juž-
nokorejskih avtomobilskih
hiš prvak Daevvoo. Med po-
membnejšimi avtomobilski-
mi tovarnami (po obsegu
prodaje) naj omenimo še
dve, ki sta bili z avgustom
zelo zadovoljni. Tako je Ško-
da svojo prodajo povečala za
63 odstotkov, Ford pa za 65
odstotkov. Vrstni red najbo-
lje prodajanih vozil po stari
navadi ne kaže presenetljive
podobe. Spredaj je bil re-
nault cJio, zelo za petami mu
je bil VW golf, tretji pa je bil
fiat punto, medtem ko sta
VW polo in peugeot 206 ko-
maj kaj zaostajata.
VW polo so avgusta dobro prodajali.
Največji v Sloveniji
Družba Avto Celje je prejšnji teden tudi uradno odprla nov prodajno servisni center Peugeot i
Ipavčevi ulici. Otvoritve se je udeležil tudi generalni direktor Peugeot Slovenije Didier Richard. Centi
ki je trenutno največji za to znamko vozil v Sloveniji, ima kar 3200 kvadratnih metrov površin, ur^
in opremljen pa* je v skladu s standardi in zahtevami firme Peugeot. Z izgradnjo novega objekta
celotna dejavnost podjetja Avto Celje, vezana na program Peugeot, na skupni lokaciji, kjer pok
prodaje vozil, opravljajo še servis ter prodajajo originalne nadomestne dele.	Foto: G
Št. 37.. 14. s«pteiffUr 200«
ZA AVTOMOBILISTE
37
Po alfi 156 še alfa 156 SW
p italijansko avtomobil-
tovarno Alfa Romeo, ki
^^notraj koncema Fiat, je
^^no, da izdeluje oblikov-
ni izvirne in vsaj deloma
^di športne avtomobile. Ta
^rtna vsebina je nekako
^edovana, kajti tovarna je
v avtomobilskem športu
jpešna predvsem pred de-
jjletji, v zadnjem času pa je
izpustimo italijansko
portno prizorišče - praktič-
j ni opaziti. Kakorkoli že,
jvojo alfo 156 je tovarna
jjegla zanimiv in omembe
^en tržni uspeh, ki ga
skuša povečati še s
jfavansko izvedenko tega
^mobila z oznako oziro-
U imenom sportwagon.
Limuzinska izvedenka in
j)ortwagon (SW) se razUku-
predvsem od zadnjih vrat
aprej (ali nazaj). SW je karo-
jijska različica, ki naj bo po
olji in okusu tistih, ki jim
Djuzina ni dovolj, hkrati pa
najo živeti dovolj športno, da
alcšen avtomobil potrebuje-
5. Oblikovno je alfa romeo
56 SW prijeten, očem zelo
opadljiv karavan, za katere-
ipri tovarni pravijo, da je v
esnici karavan-kupe. Hlo-ati
odajajo, da je to kupe z naj-
fečjim prtljažnikom. V vsem
m je seveda nekaj resnice,
ajti v prtljažnik SW gre naj-
nanj 360 in največ 1180 litrov
inljage, kar pomeni, da kot
iravan ne ponuja veliko pro-
tora, kot kupe pa vsekakor
diko.
Tudi v notranjosti se SW od
muzine praktično nič ne raz-
ituje, kar velja tudi za motor-
e, Teh je šest, štirje bencinski
ttdva turbodizla, vse pa že
»znano iz drugih alf. Osnov-
ni je 1,6-litrski bencinski štiri-
valjnik, ki ponuja 120 konj-
skih moči pri 6300 vrtljajih v
minuti. Sledi 1,8-litrski agre-
gat s 144 konjskimi močmi,
nato pride na vrsto 2,0-litrski
motor (155 konjskih moči),
najzmogljivejši pa je 2,5-litr-
ski V6 agregat, ki ponuja 190
konjskih moči. Seveda sta na
voljo tudi dva dizelska motor-
ja, in sicer iz znane serije JTD.
Prvi ima pri gibni prostornini
1,9 litra največ 105 konjskih
moči, drugi pa pri 2,4 litra
136 konjskih moči. Pri posa-
meznih izvedenkah ponujajo
tudi prestavno avtomatiko (z
možnostjo prestavljanja s sti-
kali na volanu), drugače pa je
avto serijsko opremljen z roč-
nim petstopenjskim menjal-
nikom.
Alfa romeo 156 SW meri v
dolžino prav toliko kot limu-
zina (se pravi 443 cm) in je
slovenskim kupcem na voljo v
trinajstih karoserij skih barvah.
Serijsko je avto opremljen s
klimatsko napravo, električ-
nim pomikom prednjih ste-
kel, volanom, nastavljivim po
višini in globini, po višini na-
stavljivim voznikovim sede-
žem, prekrivalnim rolojem v
prtljažniku, protiblokirnim za-
vornim sistemom ABS, štiri-
mi varnostnimi zračnimi bla-
zinami ipd. Tudi seznam do-
plačilne opreme je dokaj bo-
gat, posebej pa kaže omeniti
nivomat, elektroniko, ki skrbi
za stalno višino zadka, ne gle-
de na obtežitev vozila.
Prodaja alfe romeo 156 SW
je že stekla, uradni predstav-
nik, ljubljanski Avto Triglav,
pa meni in upa, da se mu bo
letos posrečilo prodad kak-
šnih 50 alf 156 SW, prihodnje
leto pa recimo vsaj 100. Naj-
cenejša izvedenka je na voljo
za 3,98, najdražja pa za 4,73
milijona tolarjev.
Na sliki: alfa romeo 156
SW.
Za PT cruiserja še 1,6-lilrski motor
PT cruiser je v zadnjih me-
secih tako rekoč obnorel Ame-
ričane (kot jih je pred časom
novi VW hrošč). Čakanje na
ta avtomobil, ki ga menda ni
mogoče uvrstiti v noben do-
slej znan avtomobilski' raz-
red, se je raztegnilo na dolge
mesece. Očitno navdušenja
kupcev ne morejo omajati
niti dokaj porazni testi vzdrž-
ljivosti, Id so pokazali, da
PT cruiser ne spada med zelo
varne avtomobile.
Prodaja tega avtomobila bo
te dni stekla tudi pri nas, ven-
dar samo z 2,0-litrskim ben-
cinskim motorjem s 136 konj-
skimi močmi (kar velja tudi
za druge evropske trge). Iz
Chryslerja prihaja vest, da bo
avto nekaj kasneje opremljen
še z 1,6-litrskim bencinskim
motorjem s 120 konjskimi
močmi. Ameriška korporaci-
ja bo PT cruiserja izdelovala
tudi v avstrijskem Gradcu (kjer
v okviru projekta Eurostar že
nastaja voyager), tako da bo
imel avtomobil evropski »sta-
tus«, kar bo verjetno pripomo-
glo tudi k drugačni (nižji?)
ceni.
Na sliki: PT cruiser.
Zamenjava
na Oplovem
krmilu
Nemški Opel, ki je se-
stavni del ameriškega kon-
cema General Motors, je že
pred leti ustanovil poseben
oddelek, ki skrbi za posle v
jugovzhodni Evropi (kamor
štejejo tudi Slovenija). Pred
nedavnim pa je ta oddelek
dobil novega prvega člove-
ka, in sicer Poljaka Jaceka
Gorskega. Poljak je na kr-
milu zamenjal Adityja Vi-
ja, ki je to funkcijo oprav-
ljal minuli dve leti.
Št. 37. -14. september 2000
38
ZA RAZVEDRILO
it 37. - i4.»e|*eidw 2tOC
NASVETI
39
S krilom »po milansko«
v modno jesen
Jesenska moda prinaša krila, všečna in ljuba tudi tistim, ki prisegajo na hlače
pj so znova tu! V samem
p^em vrhu. Vretenasto
jpirana, hobble, ovojna,
^ta, zvonasta, plisirana,
j^asta, cevasta... Krila.
Lda so v letošnji jesen-
j,.2imski modi za pol miš-
^ repka pred drugim naj-
ilj priljubljenim oblačilom
vsakdanji ženski gardero-
^ hlačami.
h
Letošnja zgodba o krilu je
(dvsem zgodba o novih vo-
mnih. Mehke forme, nežen
ip (čeprav grobega videza
It je na primer tvid), okrogle
linije (kot napihnjen balonček
žvečilnega gumija, ki daje slu-
tid, da bo vsak hip izgubil
svojo »polnost«).
Gube, razporki in biaz-rezi
ustvarjajo duhovite, domišlji-
jo prebujajoče efekte na tem
oblačilu, ki pokriva žensko
telo od pasu naprej.
Pokriva - do kam? Ali bo
krilo plapolalo okoli kolen, se
strastno oprijemalo stegen in
razkrivalo kolena, jih vzorno
pokrivalo, zdrknilo do meč ali
sramežljivo odkrivalo le glež-
nje, je povsem prepuščeno in-
dividualnemu okusu, potre-
bam in nenazadnje estetskim
omejitvam.
Trendi navijajo za široka,
tulipanasto razširjena ali oz-
ka krila, čeprav... Seveda,
moda ne bi bila moda, če ne
bi imela vsaj ene najbolj pri-
ljubljene teme. Tokrat je to
udotjno, prijazno in vselej
uporabno krilo, ki je veljalo
za pojem elegance v šestde-
setih letih, ko se je italijanska
moda prebijala v sam vrh sve-
tovnih velesil. V modno zgo-
dovino pa se je zapisalo kot
»krilo po milansko«.
Hit dolžina: 2
cenrimetra pod
koleni!
Kako ga spoznate? Prepro-
sto. Njen spodnji rob se za-
ključi približno 2 centimetra
pod koleni, izdelano je iz sa-
mih vrhunskih tkanin, ki si,
čeprav stisnjene na dno poto-
valnega kovčka, ne drznejo ni-
ti pomisliti, da bi se zmečkale.
Gre za tehnološko visoko
izpopolnjene materiale, včasih
z nakodrano površino, ki ima-
jo suh otip, ah lahke poštene
flanele, tvid, pa tudi tehno-
naravne mešanice s kontrasti
v končnem videzu. Moda obo-
žuje tekstilna nasprotja: sijaj -
mat in tanko - debelo.
Ljubi tudi drobce decentne-
ga humorja, dodanega mini-
malistični osnovni liniji -
vzorčke, kot bi jih preslikali iz
papirnatih serviet, razporek,
ki je videti kot razparan šiv,
pentljo ob spodnjem robu ali
za pasom...
Še vedno in še bolj so »in«
transparentni lakasti efekti
na mat površini, umetno in
naravno usnje pa sta sploh
večna spremljevalca ženske
garderobe, še posebej v kri-
lih. Krokodili, kuščarji in ko-
bre se bodo letos plazili po
najbolj senzualnih variacijah
kril - če jih boste, drage gos-
pe in gospodične, tja povabi-
le, seveda.
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Fendissine
Blumarine
Ralph Lauren: svetleče, sen-
zualno, po krokodilčkovo iz-
zivalno...
Alberta Ferretti: vzorček kot
na papirnati servieti.
LEPOTA IN ZDRAVJE
Masaža - prijetna,
koristna in zdravilna
Masaža mišicam in tki-
vom uravna in povrne to-
nus, razbremeni vitalne or-
gane, odstrani razkrojke in
strupe iz organizma, pos-
peši oz. uravnava presno-
vo, spodbuja krvni obtok in
delovanje srca, sprošča,
pomlajuje, pomirja in po-
večuje življenjsko moč in
energijo.
Obenem človeku pomaga,
da se zave lastnega telesa in
ga začne spoštovati oz. skr-
beti zanj. Če hočete, da bo
masaža maksimalno delovala
na organizem: vas poživila,
razbremenila, sprostila, okre-
pila, razgibala in pomladila,
vam svetujemo, da upošteva-
te nekaj pomembnih pravil v
zvezi z omenjeno terapevt-
sko metodo:
-	zaupajte le izurjenemu
strokovnjaku, ki obvlada ma-
sažne prijeme in tehniko;
-	v primeru resnejše bolez-
ni, motnje ali poškodbe se o
masaži pravočasno pomenite
s svojim zdravnikom;
-	na masažo se podajte le,
kadar se je veselite in čutite,
da vam bo prijala;
-	masažo si privoščite med
obroki ali pred njimi, nikakor
ne takoj po jedi, s polnim
želodcem;
-	med masažo molčite, po-
čivajte in mirujte;
-	pred in med masažo se
poskusite čimbolj razbreme-
niti in sprostiti;
-	poskusite doseči alfa stanje
popolne brezskrbnosti in
sproščenosti, podobne spa-
nju;
-	po masaži ne skočite takoj
kvišku, marveč še malce po-
ležite (počivajte, kolikor vas
je volja) - s tem okrepite delo-
vanje masaže;
-	poskrbite, da boste po
masaži čimdlje ohranili pri-
dobljeno energijo. Varujte
se telesnih in psihičnih na-
porov neposredno po masa-
ži;
-	kopanje in prhanje nepo-
sredno po masaži zmanjšuje
učinek posega, saj odplavlja
nakopičeno pozitivno energi-
jo, še preden jo organizem
uspe izkoristiti;
-	masaža obraza in vratu
naj bo čimbolj nežna in ob-
zirna. To velja tudi za tre-
buh, hrbet in zadnjico pa
lahko masirate bolj energič-
no;
-	pri masaži se držite opti-
malnega vrstnega reda (zapo-
redja) delov telesa: vrat, hr-
bet, roke, noge, stopala,
obraz in lasišče;
-	upoštevajte, da masaža ni
sredstvo za hujšanje (shujša
predvsem maser, ne pa masi-
ranec).
Nagradno vprašanje septembra:
KDAJ JE BIL IZDELAN PRVI DEŽNI PLAŠČ?
a)	v 19. stoletju;
b)	leta 1969.
Št. 37. -14. september 2000
40
KRONIKA S CEUSKEGA
Preproga z luknjo
Nočni turnir v puttingu privabil mnogo obiskovalcev - Celjski župan ne mara golfa
Golf je šport, ki ga najpo-
gosteje povezujemo z veliki-
mi zelenimi ravnicami, do-
kaj nenavadnim stilom ob-
lačenja in zajetno denarni-
co. Brez najmanj desetih pa-
lic, dvakrat toliko žogic, us-
treznega pokrivala in obu-
tve in članstva v kakšnem
golf klubu se ga ne da igrati.
Ali pač?
V soboto zvečer je golf z
zelenic aristokratske Anglije
prišel v meščansko okolje me-
steca ob Savinji. No ja, začelo
se je sicer le s t. i. puttingom -
eno luknjo, kjer so sodelujoči
lahko tekmovali brez predz-
nanja.
Golf vdira k nam
Turnir je organiziral lokal
Golf pub ob Ljubljanski cesti,
ki od drugih lokalov izstopa po
svoji specifični podobi. Ves je
namreč v znamenju danes ved-
no manj gosposkega športa,
oprema v njem pa je podobna
tisti v pravih golf klubih. Za to
priložnost je bil lokal osvetljen
z baklami, v ozadju so s cigan-
skim melosom za glasbo skr-
beli štirje člani orkestra
Akord, vsak obiskovalec pa se
je lahko brezplačno pogostil.
»Prvi golf turnir v puttingu smo
organizirali zato, ker v mestu
hkrati poteka tudi Mednarodni
obrtni sejem, zato smo želeli
popestriti ponudbo, poleg tega
pa smo hoteli še narediti malce
reklame igranju golfa, ki je vse
bolj popularen tudi nas,« je
dobre volje razlagal lastnik lo-
kala Stane Stopar, ki ima še
Jazz Pub v objektu na Ljubljan-
ski cesti, diskoteko Jungle in
lokal na drsaUšču. »Sam golfa
ne igram, bom pa začel, ko
bom imel malo več časa,« je
dodal.
V nabito polnem lokalu smo
lahko srečali tudi nekaj zna-
nih Celjanov. V temnem kotu
je za mizo sedel celjski župan
Bojan Šrot, ki je na tekmova-
nje prišel z bratoma. Ob njem
sta sedela Boško Šrot, član
uprave Pivovafne Laško in
Srečko Šrot, večinski lastnik
in direktor KILI-ja iz Liboj.
Poznavalci celjskega dogaja-
nja so mi zatrdili, da je prihod
treh bratov skupaj na takšno
prireditev prava redkost, očit-
no pa jih z lastnikom Golf
puba povezuje veliko prija-
teljstvo. A Celjani nismo vide-
li svojega župana držati palice
za golf. »Golf mi kot šport ni
všeč, ker imam rajši ekipne
športe, rokomet, košarko in
nogomet. Mogoče bom odšel
kdaj na kakšno tekmovanje,
ko bom doma še malo treni-
ral,« je v smehu dejal »mestni
oče«.
Kariera V pokoju
Nekateri tekmovalci so
očitno že pravi stari mačk
golf igrišč. Resda nihče iz-
med njih ni bil nikoli profe-
sionalec in ni tekmoval s Ti-
gerjem Woodsom na kak-
šnem tekmovanju zveze PGA,
so pa občinstvo prisilili v plo-
skanje z nekaterimi lepimi
tehnično dovršenimi, celo ru-
tiranimi udarci. Najbolj je
prisotne navdušil sivolasi
gospod v rdečem puloverju,
ki je že v prvem poizkusu
rutinirano spravil žogico v
luknjo. »Začel sem ga igrati v
Kanadi, ko sem bil na službe-
ni poti. Od takrat dokaj redno
treniram na različnih tere-
nih, v Konjicah, na Ptuju, v
Rogaški Slatini, občasno pa tu-
di tekmujem,« je razlagal Ce-
ljan Alois Savodnik, ki golf
igra že 12 let. Med običajnimi
smrtniki še vedno velja, da je
golf šport, ki pripada ljudem,
ki imajo kaj pod palcem. Kako
on uspeva uskladiti izlete v
naravo s svojo denarnico? >40
let sem bil zdomec, v Nemčiji,
Avstriji in Švici, sedaj pa pobi-
ram sadove dolgoletnega de-
la,« je razložil svetovljan,
Hribarja ni bilo
In kdo so bili zmagovalci?
To je sicer najmanj pomem-
bno, saj so zmagali vsi, ki so
upali pred »javnim očesom«
demonstrirati svoje (ne)kva-
litete, stopiti na zeleno pre-
progo in s približno treh me-
trov žogico s palico spraviti
navkreber v luknjo. Med 25
tekmovalci obeh spolov je
med damami zmagala ^
Piki pred Jožico Demšar
Vido Hojnik, v moški konl
renči pa je zlato plaketo ^
jel Robert Karlatec (s skjj
jem zadnje čase menda
tako spreten) pred Žigq Hq
no in zgoraj omenjenim Alj
som.
In kdaj bo naslednji turu
»Upamo, da bo postal trj
cionalen in da ga bon
pripravili že naslednje let(
je zaključil lastnik Stopar,
je moral opravljati tudi nalo
sodnika in vodje tekmovan
ker napovedanega povezovi
ca Saše Hribarja ni bilo |
prizorišče. To je bil edini r
nus turnirja, ki pa so ga sod
lujoči ob palici, pogostitvi
raznovrstni pijači brez te
spregledali.
PRIMOŽ CIRMi
Foto: GREGOR KA'
Nekateri so se pri udarcih s palico izkazali za prave mojstre.
Gong je
premalo donel
-v i
Na lestvici najbolj priljubljenih tudi Celjana Darko Zvq
in Nataša Gerkeš Lednik, ter Lučka Klajne
Skoraj v polsnu so bile Kri-
žanke sredi zaspane Ljub-
ljane, prizorišče letošnje po-
delitve gongov za najbolj po-
pularne medijske osebnosti
lanske sezone.
Po nekaj tehničnih težavah
je prisotne pozdravila uredni-
ca Vikend magazina Bogi
Pretnar. Povezovalka progra-
ma Eva Longyka, dobitnica
prvega gonga, je na oder vabi-
la različne, manj zgovorne iz-
vajalce iz slovenskih glasbe-
nih voda. Za najbolj inovativ-
nega se je zagotovo izkazal
Zlatko Kaučič, virtuoz na tol-
kalih in mednarodna priznana
zvezda jazza.
Gong ustvarjalnosti si je pri-
služila rimska dopisnica TVS
Mojca Širok za prispevek o
italijanski mafiji z naslovom
Molk v Palermu. Ker je bila
Mojca odsotna, ga je za nekaj
časa v svoje varstvo sprejela
Ksenija Horvat. Ne samo
enega, celo dva, saj je domov
odnesla tudi svoj lastni gong
za produkcijo.
Po domačih ritmih in nape-
vih je Eva na prizorišče pri-
klicala Andreja Karolija,
najbolj priljubljenega radij-
skega voditelja, ki je med vse-
mi tekmeci, tudi televizijski-
mi, prejel rekordno število
glasov. Ljubljenec poslušal-
cev Vala 202 je v Ljubljano
mukoma prispel z Obale, za-
to je poleg običajnih zahval
pobaral prisotne: »Karkoli
boste v tem letu že počeli,
počnite za tiste, ki gradijo
avtocesto do morja.«
V tem je na vrhu Križa
zasvetila podoba Maria Gal
niča, ki je na podelitev pri(
vel naravnost iz oddaje Zooi
Po razburljivem začetku no
sezone je Mario z veselje
opravil še to »manj stresi
obveznost«.
Slovesnost so s preigrav
njem svojih zimzelenih usj
šnic zaključili Big Foot Mai
in za odtenek poživili si^
bolj zaspano vzdušje.
Na lestvici desetih najb
priljubljenih televizijsl
obrazov in radijskih glasov
sta se znašla tudi četrtouvrši
ni Darko Žvižej s TV Cel
petouvrščena Lučka Klajnel
Radia Rogla in desetouvršče
Nataša Gerkeš Lednik z
dia Celje.
Prebujajoča se zvezda celji
televizije Darko" Žvižej zac
dve leti navdušuje z oddajo I
mijo gozdovi domači, že k
šno leto pa kot Štamprlov Pepil
čisti celjščini poka vice in p^
bira pisma oboževalcev.
Nataša Gerkeš Lednik je 9V
jo novinarsko pot začela j
Novem tedniku in Radiu Ce
(zadnja leta je slednjemu odj
vorna urednica). Da ji Celja
in okoliški prebivalci radi pj
sluhnejo, dokazuje tudi uvrst
tev med najbolj priljubljene.
NATAŠA PEUN
.. SABINA KRANJl
Št. 37. -14. september 2000