162. številka. • Ljubljana, nedeljo 19. julija. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prfjeiuan, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano hrez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt lota, — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopue potit-vrate 6 kr., če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na colovški cesti v Tavčarjevi hiši „Tlotol Evropa". Ou ra vn j št vi), na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Zadruge z neomejenim poroštvom. (Spisal dr. J. Vošnjak.) III. *) Zadruge so osnovane na kredit; kajti kapital, s katerim lebko razpolagajo, je zlasti iz početka tako skromen, da bi samo s tem malo pomagano bilo zadružnikom. Zadružni kapital namreč se napravlja iz vplačanih zadružnih deležev. Navadno se deleži odmerijo na 20 do 50 gold., a vplačujejo se v obrokih, večjih ali manjših. Pa vzemimo, da se popolnem vplačajo in da ima zadruga precej kakih 100 udov, potem bi celi kapital znašal 2000 do 5000 gold. Jasuo je, da s to svoto zadruga nikakor ne bi mogla ustrezati potrebam svojih zadružnikov, se menj pa raztegniti svoje delovanje na neude. Zadruga mora tedaj na podlogi svojega kredita tuji kapital dobiti na razpolaganje; pot sem uže omenil, po katerem se to godi. En pot je, da sprejema kakor hranilnica denarje na obresti od udov in neudov. Ta denar je najcenejši, ker zadruga odločuje, koliko obresti hoče plačati za hranilnične vklade. Drugi pot je, da zadruga kot regi-strovano kupčijsko podvzetje pod svojo firmo najema posojila bodi-si pri drugih denarnih zavodib, hranilnicah, eskomptnih bankah, pri nacijonalni banki itd., bodi-si pri privatnih osobah. Ta denar stane zadrugo navadno ved, nego hranilnične vklade, ker mora zanj toliko obresti plačati, kolikor upnik zahteva. Kako pa pride zadruga, katera ima samo kakih 2000 do 5000 gld. kapitala, do taceg i kredita, da se jej zaupa na tisoče *) Glej štev. 150. in 157, j j goldinarjev hranilničnih vklad ter da jej drugi denarni zavodi dado posojila? To stori zadružno poroštvo. V tem, ko pri delniškem društvu nobeden delničar nij zavezan nad znesek svoje delnice še kako nadplačo storiti, ko bi po konkursu delniškega diuštva izgubivali upniki, je pri zadrugi vsak zadružnik poj-ok za zadružno delovanje ne satno s svojim deležem, ampak tudi s privatnim premoženjem. In to je popolnem naravno. Kdo bi zadrugi svoje denarje zaupal, ako ve, da društvo ima samo par tisoč gold. kapitala? Kdo bode vkladatelju ali upniku vrnil vloženi ali posojeni denar, ako zadruga po neprevidnem ravnanji ali nesreči izgubi ne sumo svoj ampak tudi vloženi kapital? Gotovo ne bodo mkdo tako nesprevideu iu zadruga ne bi dobila nli vklad niti posojil. Vse drugače pa je, če prevzamejo vsi zadružniki solidarno poroštvo za zadružno delovanje. S tem je varnost upnika tako povekšana, kakor da bi zadruga imela kapital znašajoč toliko, kolikor imajo vsi zadružniki skupaj privatnega imetka. Upniku se nij bati kake izgube in Čem več zadružnikov ima zadruga, temveč kredita bode imela. A poroštvo je po avstrijski postavi o zadrugah lehko dvojno: omejeno in neomejeno. Pri omejenem poroštvu je vsak zadružnik porok s svojim zadružnim deležem in z zneskom visokosti zadružnega deleža; pri neomejenim poroštvu pak s celim svojim privatnim imetkom. Velika pomanjkljivost avstrijske postave je, da dovoljuje dvojno poroštvo, v tem, ko je nemška po-stavodaja ravno lani odločno zahtevala od vseh zadrug neomejeno poroštvo. In na Nemškem imajo gotovo mnogoletno praktično izkustvo. Pa tudi v Avntriji se kljnbu dovoljenja postave skoraj izključljivo zadruge z neomejenim poroštvom delajo. Vse Češke založnice so na podlogi neomejenega poroštva osnovane, iu kar je zdaj slovenskih so se tudi za neomejeno poroštvo izrekle. Dva glavna razloga govorita za neomejeno poroštvo: prvič si bode vsak premislil svojo gotovino vložiti, ali zadrugi kakor posojilo dati, če ve, da njemu nasproti je zadruga samo z dvojnim zneskom svojih zadružnih deležev vezana. Taka zadruga tedaj ne bode dosegla svojega glavnega namena, po skupnem kreditu svojim društvenikom pomagati do denarnih sredstev. Drugi razlog bi rekel, je bolj moraličen a jako imeniten za uspešno delovanje zadružnic. Ce je poroštvo neomejeno iu če vsak zadružnik ve, da je porok tudi s svojim privatnim imetjem, bode se dosti bolj zanimal za zadrugo, zlasti za to, da se samo poštcui ljudje v zadrugo sprejmejo, da se ravnateljstvo postavi iz najzanesljivejših mož, da se v nadzoruištvo iz-bero zadružniki ki poznajo krajne razmere in sploh bode vsak zadružnik na vsak način podpiral zadrugo. Le za zadruge z neomejenim poroštvom velja: vsak za vse! Ravnateljstvo in nadzorništvo pak, svesti si svoje velike odgovornosti bode z največjo pazljivostjo ravnalo pri privoljevanji posojil, da zadruga ne zabrede v kako škodo. Neomejeno poroštvo pa tudi nij bog si vedi kaka nevarna reč za zadružnike in njena velika korist presega malo nevarnost, katera bi iz njega izvirala za zadružnike. Q tem v prihodnjem članku. da baš predno smo stopili iz čolna na otok, zabavljal sem jaz, meuda iz same razposajenosti nekaj na ženske, kakor je to navada iu zaslužijo. Rekel sem, da jih je mej 100 Ic 10 dobrih. (Dan deues bi svoj cenzus še znižal.) Gospodična Jovauka me je iz čolna stopaje nemilostno pogledala, njena teta je sč šteherjem nalašč gledala Stol in uže sem si po kamenenih stopnicah navzgor na otok k cerkvici grede namenil dober namen : nikoli več na ženstvo zabavljati, ker Človek od tega nema nič nego tujo jezo. Čemu? Po otoku smo okolo cerkve hodili, originalne podpise na zidih načarkune študirali, razgled občudovali, hudovali se nad oblaki, ki so se nad nami zbirali, in na zadnje v cerkev šli. Tam je,'kakor veste vsi, ki ste na llletlu bili (in kateri nijste bili, glejte, da pojdete v ta „raj" slovenske zemlje, predno smrt storite), tist zvon, katerega greš zvonit in ti bo mati božja izpolnila, kar si pri zvo- listek. Bela ruta, bel dnar. i. Pred nekoliko leti smo h iii prijatelji na Bledu na jezeru. Trije izmej nas so imeli „žensko svojega srca" na strani, jaz sem bil sam in svoboden. Moj prijatelj iz glavnega mesta, naj ga imenujem Vrelca, se ja zaljubljeno naslanjal na svojo izvoljeno, go-spodičino Jovanko, ki je mnogobeaedua govorila in pripovedovala in vpraševala njega, mene, svojo teto, sebe in vse. Vrelec nij imel oČij niti za lepoto jezera, niti za romantiko otoka in grada, niti za veličanstvo jezero obdajočib gori — on je le svojo Jovanko videl in le njo gledal. Ženirati se nij imel koga; razen mene sta bila druga dva prijatelja v čolnu vsak po svoje preskrbljena, niJ8ta imela torej Časa opazovati in opomb delati o Človeških ljubezenskih neum- nostih, katere sta sama v sebi imela, — jaz pak sem bil njegov dober prijatelj, kateremu je vse zaupal, posebno kadar sva zvečer več pila in sama domov šla. Pri eni taki priliki mi je pravil, da je na božjem širnem svetu nij ženske, ki bi mu mogla bolj zvesta, bolj udana, bolj srčna, sploh boljša biti nego je njegova Jovanka. Res je, — tako mi jo rekel dalje — da ima nekatere lastnosti, ki jih ne vidim rad na njej, a to se bo na dobro spremenilo, kadar bode moja žena, ah, srečen človek bom, tega sem prepričan. Tako je govoril, iu jaz mu nijsein ugovarjal, vedoč, da zaljubljeni ljudje le to verjemo, kar jim v priklad bodi, zamerijo pak vsa-cemu kdor se predrzne resnico govoriti jim. Jaz namreč — mej nami rečeno — niJHem bil preverjen, da je ta Jovanka, poleg vsega uže 23 let stara, tak ideal ljubezni in sreče. Pa vse to ne spada k stvari. Mi smo se tedaj po jezeru vozili. Spominjam se še, Ker se nij nobeden več oglasil, je bila ta seja končana, ki je trpela od 11. are do aU na eno. Govorili so pri ti seji, rasen dr. Zamika vsi gospodje — po nemški! Gotovo iz pretirane nljadnosti do deželnega glavarja in Descbmana. Mi to očito grajamo. V predstojećem in v zadnji Številki nSlov. Naroda" smo objektivno priobčili vse govore kolikor mogoče natanko. Naj še nekaj svoje besede dodamo. Pred vsem moramo reči, da se z dr. Zamikom in dr. Razlagom v tem vprašanji popolnem skladamo, in smo v tem smislu uže večkrat kaj opomnili. Znanstvenega temeljitega dela, ki bo obenem tudi praktično, nam je treba. Le enkrat imamo Slovenci kapital za tako veliko delo, naroden greh bi bil lehkomisleno zavreči ga v površno delo površnega talenta! Smešno se bere Bleivveisov „protest" v stvari, kjer on nema nič odločevati. Njegovo intrigiranje je skoro edino krivo, da je Levstik od slovarja odrinjen. Levstika so odpravili, sami potlej pa nijso mogli nič storiti. Ako Bleivveis v pismu, v zadnjih „Novicah" objavljenem g. prosta Pogačarja precej surovo napada, in si po Pilatuževo roke umiva, da g. Navratil nij slovarja v delo dobil, moremo mu mi povedati, da je g. Navratil (kakor je sicer čestit in vrl mož) vendar v jezikoznaustvu in v slovenSČiui tako za kacih 15 let zaostal. To je Caf sodil, Miklošič ga pa sploh mej filologe ne če Šteti. Veseli nas, da im.; odslej to za slovensko literaturo tolikanj važno stvar v rokah vsaj omikan mož kakor je g. prost dr. Po-gačar, kateri bode gotovo skrbel, da se vse poskusi, kar vodi do povoljnoga dovršenja. Politični razgled. V Ljubljani 18. julija. Na Hmtin*kvm se bodo kmalu vršile volitve v deželui zbor na mesto onih avtonomičnih poslancev, kateri so se lani odpovedali poslanstvu. Politične stranke se začenjajo na volitve pripravljati; narodna stranka upa par sedežev pridobiti. Avtono-mUti (kakor se lahi zovejo) pak se naslanjajo na c. kr. uradnike, kateri jim bodo pomagali pri agitaciji zoper slovanske kandidate. Zares čudno, da avstrijski uradniki povsod, kjer gre proti Slovanom, bodi-si na Češkem, bodi-si pri nas Slovencih ali v Dalmaciji se vežejo s protivniki slovanskega na- roda. Menda je res v očeh ministerstva največja zasluga nradnikova, da je zaklet sovražnik Slovanov. Sih.tki cerkveni kongres je pokazal v seji IG. julija, da razen malega številca (5) starokopitarskih klerikalcev je narod edin in složen. Za predsednika je bil Bra-novacki izvoljen. Potem predloži dr. Subo-tič, naj se cesarju in kralju izreče v adresi udanost srbskega naroda. Zbornica enoglasno in navdušeno pritrdi Subotiču. Kraljevi komisar, kateremu se ta sklep naznanja, pride v kongres in ga pozivlje, naj voli patrijarha. Z živioklici pozdravljen potem zopet odido komisar; poslanci pa gredo „sv. duha klicat." Po cerkvenem opravilu se začne tajna seja, v kateri se je volil patrijarh. Seja je tri ure trajala. Oddalo se jo 63 glasov, vsi za Arsena St oj kovica, budinskega škofa; sedem poslancev se je zdržalo glasovanja. Po volitvi pride zopet komisar in podpiše zapisnik, kateri se Nj. veličanstvu cesarju pošlje. Dokler ne pride odločba cesarjeva, kongres ne zboruje. Po večletnih homatijah in vednih intrigah od magjarske strani so vendar Srbi prišli do volitve patrijarha. Želeti bi bilo, da bi cesar potrdil novega patrijarha in tako konec storil razdraženosti srbskega naroda ter končno uredil njihove cerkvene razmere. A Magjari so proti potrditvi, ker je Stojkovič odločen srbski narodnjak. Srit.tLi knez Milan je bil v Išlu od našega cesarja srčno sprejet. Od Išla gre knez naravnost v neke pirenejske toplice. Nazaj gredoč bode v Berolinu nemškega ce-satja obiskal. Djl to potovanje nij brez vsega političnega pomena, soditi je iz tega, da kneza spremlje minister -tki predsednik Mari-novič. Na Duuaji je kneza pozdravila deputacija tamo živečih Srbov. V f'r€*ncO*h4 narodni skupščini je Veutivou predložil načrt ustavne komisije. Poročilo pravi, da se ustavni značaj oblasti Mac-Mahonovih komisiji zdi nedotekijiv in da je Mac-Mabonova oblast nekako vmes mej republiko in monarhijo. Komisija predloži, na mesto Perierjevega nasveta postaviti njen načrt, po katerem ostane naslov „predsednik 'republike" uvede se ministerska odgovornost, napraviti se dve komore (zbornici), a predsednik sam da ima pravico poslansko zbornico razpustiti. V slučaji, da se mej časom izprazni mesto predsednika, imenujeti obe zbornici skupaj njegovega naslednika. Debata o tem načrtu se v ponde-ljck začne. .liitftciktt spodnja zbornica je v drugem branji enoglasno sprejela postavo o reguliranji božje službe. Disraeli je govoril za postavo, katera je tako zmerna in posredujoča, da lehko naredi spravo mej cerkvenimi strankami. Boj mej cerkveno in posvetno oblast, kateri se zdaj na kontinentu bije, Razgovor o slovensko-nemškem rečniku. (Konec.) Gospod Levstik — nadaljuje dr. Zamik — ima uže v ta namen neizmerno veliko materijala nakopičenega. Samo po njem je mogoče, da dobimo znanstveni slovar, ki bi bil dika slovenske in v občo slovanske jezikoslovne literature. Kaj nam pomaga tak mehanično sestavljeni „be-atntenvvo; terbuch", ki ho v 10 letih gotovo zastaran, kakor je dandenes Cigaletov uže antikviran. Seveda ne more Levstik tacega velikanskega dela v enem ali dveh letih dovršiti, ako pomislimo, da se je slavni Rus Dal več ko 30 let pripravljal na izdajo svojega po vsem slovanskem svetu slovečega slovarja, ako-ravno je imel od druzih stranij pred svojim predzačetkom več materijala nakopičeuega, nego ga imamo mi Slovenci zdaj. G. Levstik mi je enkrat rekel, da bi se on upal to delo v 6 letih izdati, kar se meni ne zdi predolgo, ako smo uže dozdaj več ko 15 let čakali. Treba bi bilo, da bi dotični odbor pod predsedstvom g. prosta dr. Pogačarja z Levstikom natančno pogodbo sklenil, katera bi se imela potem tudi v javnih listih priobčiti, da bi slovenski svet izvedel, kako stvar v tej važni zadevi stoji. V kolikor jaz g. Levstika poznam, vem, da on toliko do časti in poštenja drži, da bi se gotovo v izdavanji slovenskega slovarja točno držal skleuene pogodbe. To mnenje jaz tukaj izrazim ne le v svojem imenu, nego tudi v imenu mnogih prijateljev, slovenskih pisateljev, kakor na priliko dr. Vošjnaka, Stritarja, Jurčiča, dr. Celestina, prof. Sukljcja, Levca, itd., ker nam vsem do tega stoji, da bi naš narod imel enkrat jezikoslovno podlogo, na katero se moremo v vsaki zadregi sklicevati in ozirati. Se le potem ako ne bi g. Levstik hotel na noben način take pogodbe skleniti, bi bil za to, da se z gosp. prof. Pajkom pogodba naredi. Ker nemamo mi nič o tem določevati, prosim Vas, gospod deželni glavar, blagovolite tudi to moje mnenje g. prosta Pogačarju naznaniti. G. Kaltenogger pravi: Iz držanja vseh denes navzočnih gospodov vidim, da bo skoraj vsi dr. Raslagovih misli. Pa kakor sem uže rekel, bom jaz vsa denes izražena mnenja g. proštu Pogačarju naznanil, ker kaj določevati o tem, mi nijsmo kompetentni. nenji želiš, ali ka-li. Jaz nijsem hotel zvoniti, — ali iz pomanjkanja „vere" ali iz srama pred samim soboj da bi se tacega humbuga udeleževal, tega vam menda nijsem dolžan povedati. Zvonili so pa vsi drugi iz moje družbe. Prijatelj Vrelec, bog mu to neumnost ne štej v zlo, molzel in molzel je ono vrv, da končati nij mogel; sigurno je želel, da bi ga spreljubijena, dra-gomila Jovanka ljubila do zelenega groba. Narejal je pri tej operaciji tako resne obraze, da se je moja hudomušnost nasmehljati morala. Za njim, to se ve, je prišla gospodična Jovanka ; ona se je na smeh držala in nekako lisičje, tako da sem v svojej hudomušnosti (kaj Čem, če enkrat to lastnost imam) zopet sodil: „vrag me naj vzame, če si ona ne želi bogatejšega ženina, nego je moj prijatelj Vrelec, ki ima le toliko, kar se je naučil, t. j. kar sproti duševno pridela. Ženska .... pa ne smem nič hudega govoriti, meni se zdi, da nijsmo sami. Ko stopimo iz cerkvice, čakal je uže nas čolnar (vozd nas je star dedec, kateremu je mlad dečak, menda sin, pomagal), ki je dejal, da se moremo precej odpraviti, ker bode huda sapa nastala in dež ter bi kasneje, kadar je jezero nemirno, ne mogli voziti se. — „Jezes!" vsklikne lepa Jovanka vsa obledena „pojmo brž!" In šli smo v čoln ter odrinili. Jezero je delalo one male valčekc, ki se tako lepo krožijo, kadar veter popiha. Postajali so ti valčki vedno večji in ko smo v sredo prišli bil je čoln uže precej nemiren. Jaz sem sedel tik veslača in Jovauke. Dekle je bilo nenavadno prestrašeno, da si nobene nevarnosti nij bilo. Ogovarjal jo je prijatelj Vrelec in jaz, a kar govoriti nij mogla. „Kaj vam vendar jo, gospodična?" vprašam jo, a ona ne odgovori ničesa, nego bel robec, ki ga je iz žepa vzela, spusti v vodo. Jaz sem mislil, da jej je padel sam, zato hitro s svojo kljukasto palico posežem ponj in ga res vlovim v vodi. V tem hipu mi ona v roko seže ia vsklikne vsa v strahu „pu&titc!" Tako mi še paličico z rok izbije, in robec in paličika sta odplavala. Začuden jo pogledam. Ona ne odgovori ničesa. A naš stari veslač so nekako britko nasmehne in pravi: „Bela ruta, bel dnar." Gospodična se stresne, pogleda Vrelca, kateri pa nij nobene gube svojega obraza spremenil, torej nič ne razumel. Kaj je to nbela ruta bel dnar?" vprašam jaz, a veslar se mi samo smeje, ne reče nič. Priveslamo h kraju in Vrelec je bil jako vznemirjen, ker je njegovi nevesti prav slabo bilo. Stoprv v krčmi je zopet bolj k sebi prišla. (Konec prihodnjič.) vzbuja simpatije Angleškega, katero si prihrani enake homatije le ta čas, če se drži svobodomiselnih načel, katera priznava angleška cerkev. W t* sle i „hnme rulerji" so imeli v Du-blinu velik tabor, na katerem je govoril poslanec IJutt ter pobijal Disraelove razloge proti posebnemu irskemu parlamenta. Batt upa. da skoraj napoči dan, ko se izpolnijo želje Ircem, Ramo da ne opešajo in si ostanejo zvesti. Boj se ne odloči v parlamentu, temin' v deželi in angleški delavec bi se moral podučiti, da „home rule" nij proti njegovim interesom. Nevarnost nij v irskem parlamenta, ampak v vedno rastoči nezadovoljnosti naroda. Tabor sprejme resolucijo, da vsled deb:.te in glasovanja v angleškem parlamentu, kateri odbija samostalni irski parlament, moraio se vsi Irci še energičnejše potruditi, da dobodo za svojo deželo ono samovlado, brez katere nikoli ne morejo biti zadovoljni iu svobodni. Napad na Mli&tittifkci še zmirom polni predclke vseh časnikov. Pruska „N.itional-Zeitg." pravi, d* se morajo vsi Nemci sramovati, da se je na nemških tleh od Nemcev dvakrat zgodilo, kar se Cavonrju mej Italijani nikoli nij pripetilo. Knez Blsmark je mej vojsko 7 do 8 mesecev bil na francoski zemlji, on je povsod hodil brez Rtraže in nobeden Francoz ga nij napadel. In zdaj se strelja nanj na domačih tleh, kjer išče ozdravljenja po teški bolezni : eden naših sega po življenji možu, od katerega ves svet spozna, da ima največje zasluge za zedinjenje Nemčije. — Ko je Bis-mark bil napadnika Kulniana v zaporu zaslišal in iz njegovih ust poizvedel, da ima Kulman uže dolgo namen, umoriti ga, vzkliknil je : „Zdaj mi je vsega konec, če me hočejo moji lastni rojaci umoriti \ kaj hote šele storiti moji tuji sovražniki." Sodnijska preiskava se taino vrši. Ves svet sodi, da je katoliško cerkveno ščuvanje mlademu Kulmanu tako rnožjane segrelo, da je šel „brezverca" Bismarka ubijat. Dopisi. las Kjiilll jiftiM* 18. julija. [Izv. dop.] (W id man in ljubljanski birokrati.) „Slovenski Narod" je uže v uvodnem Članku, ki je govoril o imenovanji Bohuslava Wid-mana za voditelja kranjske deželne vlade, povedal, da so ljubljanski birokrati z imenovanjem AVidmanovim jako nezadovoljni. A reče se lehko, da nijso samo nezadovoljni, nego tako razdraženi in divji, kakor ce!6 uijso bili, ko je prišel Hohenvvart na krmilo. V eno mer zabavljajo po javnih društvih, da se je imenoval \Vidman in ne g. It it tli ali pa kak odlični mož „ustavo-verne stranke" kranjske. Najbolj razžaljen je g. Roth, kateremu se je zdaj demonstriralo, da ne bode nikdar prišel na predsedniški stol, kateri mu bolj sodi nego Wid-manu. Vsled tega je baje prosil za odpust, in misli iti v pokoj. Njegovo imenovanje hi bilo posebno po godu nekaterim bogatim ustavovercem. Navadni nemškutarji nijso nič menj jezni, kot njih glavna garda, ljubljanski birokrati. Dosti govora je mej njimi o neki baje z Dunaja jim došli vesti, po kateri je nadvojvoda Albreht za kranjskega prvosed-nika priporočal neko drugo osobo, katero pa je ministerstvo odbilo in na njenem mestu imenovalo začasno Widmana. Sliši se o AVidiuanu tudi, da je velik prijatelj „uradnih ur", iu da zahteva da njegovi uradniki tudi delajo, ne samo plačo vlečejo in politiko uganjajo. Če je to istina, potem se bode komotno stanje marsikaterega ljubljanskega uradnika nekoliko predrugačilo. Kakor je vitez Widman poročil, pride 20. ali 21. t. m. v Ljubljano. Potem vidimo! Domače stvari. — (Kranjska deželna komisija za konjerejo) je imela 14. t. m. sejo. G. Josip Zevnik je poročal o državnih žrebcib, katerih je zdaj 22 pri raznih gospodarjih v reji. Novi deželni živinozdravnik Schindler bere svoje mnenje o konjski bolezni smrklja in červivosti. Za leto 1875 se bodo od kmetijskega ministerstva izprosili štirje pinčgav-ski in pet drugih žrebcev. Znana knjiga Angleža Wiliam Milleja o podkovanji konj se ima z vladno subvencijo v slovenski jezik prestaviti, v 2000 iztisih tiskati iu posebno pri razdelitvi daril v prihodnjem letu brezplačno ali za prav nizko ceno konjerejcem dati. Miilejeva knjiga je priznana ena najboljših popularnih knjig o podkovanji konj. Zato z veseljem pozdravljamo ta sklep deželne komisije, ker dozdaj pogrešamo ena-cega dela, da-si je konjereja na Kranjskem in Štajerskem v mnogih krajih glavni predmet kmetskega gospodarstva. — (G. Karel Demšar), učitelj v Se-nožečih, je imenovan za šolskega nadzornika postonjskega okraja. — (Iz C af ove zapuščin e.) V „Tages-post" beremo edikt, da se 28. jul. t. 1. ob 10ih dopoludne po dražbi prodaje iz Cafove zapnččine 200 veder vina iz bab.ških in mestnih goric, od leta 1807, 1809, 1871, 1872 in 1873, potem prazni sodi od 5 do 30 veder. — (Blazna) velika, poštama kmetska ženska je v petek po Ljubljani hodila, pela (večjidel iz cerkve zapomnene latinske besede) in otrokom, ki so za njo letali pravila, da je „rožea iz žegua iega britofa" itd. Naposled je črez dolgo prišel policaj in ubogo starko s oboj vzel. — (Maščevanje.) Pred nekaj leti so se fantje na Orlah stepli. Bogat kmet v Orlah z imenom Mihovec je bil nekaj fantov ki so se baje tepeža udeležili, ovadil in bili so nekaj časa zaprti. Vnlcd tega so sklenili nad starim Mihovcem maščevati se, in so zmirom iskali prilike za to. Zvedeli so tedaj da ima Mihovec jako polne črešnje in da jih vsako noč sam straži. Zbralo se jih je kakih 13 in šli so pretečeni teden po noči k pohištvu MihovČevemu. Eden gre naprej kakor da bi hotel črešnje krast, a ko pride k drevesu, primeta ga hlapec In sin Mihovčev. Kmetski fant udari s pripravljenim kolom po glavi Mihovčevega hlapca, da se mrtev na tla zgrudi, sinu pa s kolom roko zdrobi. Ko je še enkrat mrtvega hlapca udaril zbeži. Kakor se sliši, imeli so fantje namen starega Mibovca pobiti. —x— — (Z arz eni k om ost rupi 1) je gruu-tni posestnik Kolar v LjeŠah pri Arnoži svojo ženo, s katero je užc dalje Časa iz ljubosumnosti v prep ru živel. Arzenik je bil djal v mleko, ki ga je žena izpila. Zena sicer še nij umrla, a tako slaba je, da se teško ozdravi. Ljubeznivega moža so užc zaprli. — (Volkovi) se klatijo okolo št. Ko-cijana blizu Turjaka. Raztrgali so uže muogo živali. —x— Dunajska borza 18. julija. Enotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld. 30 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 75 „ 40 „ 1860 drž. posojilo.....10drafi6onih iu pri otrocih 50krat bvojo ceno za zdravila. V plohastih pušicuh po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 8 funta 4 gold, 50 kr., G funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — RevaleHciere-Biscuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr. in i gold. 50 kr. — RovaloHciere-Chocolateo v prahu in v plo&cieah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu ia 120 tas 10 gold., za 288 taB 20 gold., — za 576 taa 36 gold. — Prodaje: Barry du Barrv & Coinp. ua Da« ■t s;t, ^VtAll£lncUK»Hse fit. 8, v LJubTj.tui Ed. Kanr, v On;«lcl bratje Oberanzmevr, v Iu»-ttruka Diechti & Fruuk, v 1'elovel P. Birn-baeher. v ILoućl Ludvig Mliller, v Mariboru F. Kolotuik & JI. Morio, v Merami J. B. StockiiauBen, kakor v vseh ineutih pri dobrih le-karjih in epecerijskib trgovcih; tudi razpošilja dtiiaj-■ka hiia na vse krajo po poštnih nakazuicah ali povzetjih. Loterijue srcelte. V Gradcu 11. julija: 68. 23. 63. 46. -"35. Akcijo narodne banke . . 977 „ — „ Kreditne akcije .... 233 „ 75 „ London........110 „ 85 n Napol..........8 „ 86 „ Srebro.........104 „ 15 , Evropa: lz Dunaja. Tii Slunn gr. 17. julija: Pioras iz Češkega. — Ehrenstein Zraung i/. Si .lanza. — Kos i/. Hrastnika. — Frcumao iz Bamberga. — Seholer iz Kropi'. — Borglii i/. Ankone, — Hnddvernig i/. Pešte, — Krisper iz Ki. nja. — Benedikt iz Novega mesta. — Manei ii Dunaja. Pri MalKi: Belak, BohaS, Backhausen, "VVagner, Trenkl, K'am, Hutor, Wolf, pl. Dalmata iz Dunaja. — Pirkmayer iz Gradca. — Sokolov iz Celja. — Kalma iz Keke. Pri Zamorci: Feljan iz Dunaja. — Kutscbor i/. Prage. — Keler iz B-'ljaka. Pri i):n,ii»Kiiii dvoru: Kranic iz Kranja. — Princ iz Trata. — Blaž iz Celja. Pri «-arjit aiMtriJNkcui: Denike iz Kačjega. I — Jerše iz Kranja. Filijala štajerake ggkomptng banke v Ljubljani. Podpisani zavod prevsema pod sledečimi pogoji: a> v glro-contu proti vlo/ilniiu iu rlMM|iios-Kiiji/i**aiii, kjer so moro vsakatcri znesek od f» gld. višje vložiti trr so «lo zneMku »OOO Kiti. moro vzdigniti, in sicer s 5 °/„ brez obznanila, s 5 »/■ Vo proti 15dnevnemu obznanilu v vsakal«>i-ili zneskih; s 6% proti 90dnevnemu obznanilu v vsakal« rili zneskih. I>> 11*1 oii kasnim »isiuoiii (Itasscnscliciuc), glasečimi se na ime ali na prinusitelja, s 4 Vi % brez obznanila, s 5 Va n/o proti 30dnevnemu obznanilu. Uloge v giro-contu proti knjižicam in rabljenim kasnim pismom uživajo obresti od 1. julija 1878 dalje. Filijala štajersko eikomptne banko eskoraptira dalje i»r«»m«»n javt- tržišču (Plats* \reobšel) In domicile do 160 dnB tekočega časa na vfadM, liunaj, Trst, Celovec in druga domaČa trlišoa, ako jo tam banka ali bankna filijala, — ona preskrbuje komisijonsko nakupovanje in prodajanje vseh vrst vrednostnih papirjev in efektov kakor jo kurs proti najbolj ceni proviziji, — prOViema v InkaiO menjloe In nakaznico za domača tn tuja tržišča. (110—12) Samostojno krediino diu.stvo toga zavoda daje kredite po statutuih določbah.*) Filijala štajerske eskomptne tanke v Ljubljani. *) Upisi iz statut kakor tudi prosilni blanketi se na ustno ali pismeno zahtovanje dajo zastonj v pisarni tega zavoda. P* *BF "3HP 4ufr- ^Jj" \y; Naturne mineralne vode § frišno natočene v vseh sortah XC se dobivajo v k špecerijski, materijalni, barvni, vinski, deli-& katesni in semenski prodajalnici I Petra Lassnika. Ev. 150.000, 125.000, 120.000, 115.000, 110.000 tolarjev jo glavna dobitka novega kapitalnega srečkanja od vojvodsko brunšviske vlade garantiranoga, in se mora v malo mesecih lil.SOO dobitek odločiti. 1. srečkanje jo uže 23. in 24. julija 1874. Cona jo za eno originalno srečko......0 gld. 00 kr. a. v. pol originalne srečke......8 „ 80 „ „ Mtrt „ .......1 „ 65 „ lMimi «»t»-l*-. Pollak-ova na novo odprta 27 kraje. Univerzalna dvorana za blago Mariahilfe rs trasse I. Tam se ped najltrogcjšo garancijo za najboljšo in pravo blago cn gros et en (letail oddaja: Blago iz ovčje volne, najfinejšo in najmodernejšo v vseh barvah, gladko, progasto ali škotko, in sicer: liiMtcr, bar£gc, ;i ciiiiilin. gazifi-M, lipi. ino/.aiiitii(|iie. jaco-nalis. koNiiiauoaki pcnail, lial i Nt, brillantlnc enobarven ali inostran (prava barva garantirana), creton (turšk za spalne suknje), riimbitrško, holand-sko ali nepripravljeno aileško platno, eicasti ali čipkasti zastori, atlas-gradl, posteljna priprava, plat-neno-damastasto brisulko in servieto, gradi za zimnico in sofe, cbifTon lL in r,/4 širok, nanking, zidane zavratnico, nogovico, žakeljčki za noge, rokovico, platnene in batistaste ruto in šo veliko tisoč drugih prodmotov. (158—9) Vse le po 27 kraje. vatel, kos ali par. Pošiljatvo po povzotnici urno in vestno. — Zapiski o muštrih in blagu gratiB in franko. Samo za (157—9) 27 kraje. vatel« kos ali par so pod najstrogejšo garancijo za najboljšo in pravo blago en gros et on detail oddaja: Blago iz ovčje volne, najfinejše in najmodernejšo v vseh barvah, gladko, progasto ali škotko, in sicer: luater, bar£g, jaco-nais, kottJUianoMki i»ercail, balist, brillauliuc enobarven ali muštran (prava barva garantirana), creton (turšk za spalne suknje), runibttrško, holaud-sko ali nepripravljeno sllelko platno, eicasti ali čipkasti zastori, atlas-gradl, posteljna priprava, plat-neno-damastaste brisalko in serviete, gradi za zimnico in sofe, eliiffon '/* m al* širok, nanking, zidano zavratnice, nogovico, žakeljčki za noge, rokovice, platneno in batistasto rute in bo veliko tisoč drugih predmetov edino in samo v kot solidni in roelno znani I tu-v i i ii največja jDvofCMšši za M(gfjo9 Dunaj, Korntnerstrasse štev. 34, (poslopje meščanskega špitala). Pošiljatvo po povzotnici urno in vestno. — Zapiski o muštrih in blagu gratis in franko. O; Posestnik troli zemljišč sodniji cenjenih vzame nu tc zemljišča posojilo 800 o i z 8 Ponudbe sprejema administracij °0 obresti, a a „Slov. Naroda" W (190—2) €2) i .o Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. ► Klo8terneuburg, Vinorejno in kletno orodje: Stiskalnice (preše), zdrozgalnice, sesaljke itd. itd. iz permanentno razstavo po fabriškib eonali. Hustrovani katalogi brezplačno. TTTainlflll rlP" časopis s slikami za vinorojo in kletarstvo. VI. j, VV cnilbVUKJto j loto, polletna naročnina 3 gld. — Naročila, vprašanja Itd. naj se izvolijo poslati do administracijo ,»lWeinMmmhe*% v Klosterneuburg pri Dunaji. (187) Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".