List i7fnfa ori oktobra 1947 kot tednik - Od I januar ja 1958 kot poltednik — Oc 1. januarja 1960 trikrat te densko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — LA KRANJ — SREDA, DNE 30. DECEMBRA !964 LETO XVII. — ŠT. 102 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO nogo uspehov In sv V v 1965 Težave Turizem v radovljiški s snegom občini na prelomnici ? Močno sneženje se je ustavilo v torek približno ob drugi uri ponoči. Pozneje se je nekoliko otopilo. Cestno podjetje (kranjski in radovljiški obrat) in komunalna podjetja so takoj pridela s pluženjem cest tako, da so bile zjutraj že skoraj vse ceste in ulice prevozne. Na cesti I. reda je bil promet sicer zelo otežkočen, prekinili pa so ga le za eno uro, od polnoči do ene, zaradi pluženja. Včeraj dopoldne sta bili z naše strani odprti tudi cesti do Ljubelja in Jezerskega, začasno pa bo zaradi plazov ostal zaprt' odsek Železniki—Crni vrh. Za čiščenje cest L, II., in III reda ima podjetje na voljo okoli 15 železnih plugov in dva frezerja, s katerima odmetavajo sneg na težje prevoznih odsekih, na primer prod Ljubelju, Jezerskemu, med Pod/brez-jem in Podvinom, na Pokljuko itd. Vlaki so imeli le manjše zamude. Le jutranji vlak ni mogel iz Planice. Proge so sphizili. Zaradi novega snega tudi ni bilo mogoče'pristajanje na letališču, ki je bilo v decembru zaradi pogoste megle tako že velikokrat onesposobljeno. Tudi v Železarni na Jesen icah so vso noč čistili dovozne tire in potrebne površine pred obrati. Plavž je okoli druge ure zaviral" zakladanje, dokler niso odmetali vseh tirov za dovoz koksa in rude. Z združenimi močmi delavcev joklarne, prometa in SGP Sava so najprej odmetali tire za pripravo vložkov tako, da so peči že zjutraj lahko začele z normalnim zakladanjem. Zaradi prekinitve je izostala proizvodnja 150 ton surovega jekla. Pri odmetavanju so razen delavcev Železarne pomagali tudi delavci SGP Sava in Projekt. Navsezadnje je bila razprava po zaslugi nekaterih diskutantov o turizmu in gostinstvu v tej občini zanimiva. Veliko besed je bilo o tem izrečenih na zadnji seji občinske skupščine. Ugotovljeno je bilo namreč, da turizem in gostinstvo nista dosegla vseh pričakovanj. To pa zlasti zato.^ker je bilo za turizem in gostinstvo določenih letos precej sredstev. To Kranj, 28. decembra — Kolektiv tovarne bombažnih izdelkov IBI Kranj je v soboto povabil v svojo sredo 70 upokojencev te tovarne in se jim oddolžil za njihovo vlaganje v korist podjetja. V teh dfleh namreč praznuje 30-letnico svojega obstoja. Dve manjši zasebni tkalnici sta ob ustanovitvi zaposlovali 86 delavcev, izdelali pa sta 800 tisoč metrov blaga letno.-iBI ima sedaj 540 delavcev, količina blaga pa se je povzpela na 8 milijonov metrov. Podjetje je posebno v zadnjem desetletju zabeležilo izreden napredek. Delovne prostore jc povečalo, razširilo in smotrno uredilo. Močno se je specializiralo za proizvodnjo žakard gradijev in lažjih dekorativnih tkanin. Tudi v prihodnje bo nadaljevalo s specializacijo v tej smeri. Take tkanine so tudi v inozemstvu zelo iskane in je tako IBI že letos dosegel izvoz v vrednosti 450 tisoči dolarjev. Zanimivo je, da je povprečni mesečni osebni dohodek delavcev že 50 tisoč dinarjev. je omogočilo poročanje nov zmogljivosti. Mordaje bilo premalo razprave o zaposlitvi v gostinstvu? Odločne in odkrite besede odbornikov pa dajo vedeti, da bo potrebno v naslednjem letu v pogledu razvoja turizma napraviti prelomnico. Predmet za razpravo je tudi bilo poročilo odnosno analiza o razvoju turizma in gostinstva v tekočem letu. Analiza je bila namreč pripravljena m: podlagi periodičnih obračunov gospodarskih organizacij po plačani realizaciji. Lc-ta ugotavlja, da je družbeni sektor gostinstva ustvaril 1,194.749.000 dinarjev prometa. Po teh podatkih presega vrednost letošnjega prometa od lanskoletnega za 27 odstotkov. Toda če upoštevamo, da je letos družbeni sektor gostinstva dobi' davčne olajšave v vrednosti 160,559.856 dinarjev, bi po odbitku te vsote promet napram lanskemu letu dejansko porastel samo za 9 odstokov! Nasprotno pa so stroški v družbenem sektorju gostinstva v istem obdobju porasli za 23 odstokov. Zaradi davčnih olajšav je bilo v devetih mesecih prikazanega čistega dohodka v znesku 106,356.775 dinarjev. Če po tem poročilu primerjamo še nekaj podatkov z lanskoletnim obdobjem ugotovimo, da je bilo letos v devetih mesecih 146.113 gostov, kar predstavlja 8 odstotkov povečanja, 1 nočnin pa je bilo ,543.962 ali za 4 odstotke več. V vseh gostinskih obratih družbenega in zasebnega sektorja je znašal iztržek za hrano v devetih mesecih letos 634,697.000 dinarjev (23 odstotkov povečanja). Iztržek za pijačo v istem obdobju pa se je povzpel na 474,523.000 dinarjev (19 Nadaljevanje _ " ■ na 2. strani * Velika pričakovanja Letališče Ljubljana na Brniku je sedaj, ko je podaljšalo prista-jalno stezo na 3 tisoč metrov, poleg beograjskega letališča edino v naši državi usposobljeno za sprejem največjih letal. Za prihodnja leto tako predvidevajo močno povečanje obsega poslovanja. V letu 1985 naj bi tu pristalo 3 tisoč letal, ki bi prepeljala 100 tisoč potnikov. Predvidevanja so upravičena, saj so že sklenili številne dogovore. British Eagle bo v poletni sezoni uvedla dvakrat tedensko redno linijo London—Ljubljana—Lom-don, po potrebi pa še izredne polete, i JAT najavlja v novem prospektu dvakrat tedensko letalsko redno linijo London —/Ljubljana — London, štirikrat tedensko zvezo z Dubrovnikom in vsakodnevno z Beogradom. Adria Aviopromet namerava povečati svoje poslovanje za tretjino s pogostimi poleti na relaciii Ljubljana—London, Pariz, Frankfurt din Zurioh. CSA je podpisala pogodbo za verigo poletov na liniji Praga—Ljubljana. Odpreti namerava tudi redno linijo. Martins Air Charter je za prihodnje leto najavil 69 poletov. Trans Air 50, Sehreiner Arir- ''nIrotor, ki je opravil letos 35 ■■■'letov, prav tako predvideva njihovo povečanje. V zimski sezoni letijo letala Adria Avioprometa in Martins Air'Charter iiz Amsterdama, Londona in Limburga do Ljubljane. Se vedno primanjkuje rednih linijskih zvez s središči severne Italije, z zahodno Nemčijo, Francijo in Skandinavskimi deželami. Razveseljivo je, da se ljubljanskega letališča v vedno večji meri poslužujejo tuja podjetja, ki z letali .prevažajo laddj«ke posadke v Trst, Koper in na Reko. IV dni po s r <» t it NOVA VLADA Kamboška ljudska skupščina je sprejela z veliko večino sestavo nov© vlade. Tako kot prejšnjo jo vodi Norodom Kantol. NARODNI DOHODEK V ZDA s sporočili, da je bil letošnji dohodek mnogo večji kot lani. Povečal se Je za okoli 40 milijard dolarjev. Vendar pa je brezposelnost še vedno velik problem, saj je skoraj 3,5 milijona brezposelnih ljudi. Smrt mladih zakoncev TRILETNI MAROŠKI NACRT Pred dnevi so sporočili, da so v Maroku sprejeli triletni gospodarski načrt. Usmerjen naj bi bil predvsem v razvoj kmetijstva, turizma in industrije. NOVI INCIDENTI Po informacijah nekaterih tujih poročevalskih agencij je položaj v Sajgonu še vedno napet. Kljub poostrenim in obsežnim varnostnim ukrepom so v zadnjih dveh nočeh večje skupine napadle budistični sedež v Sajgonu. 2RTVE MED PRAZNIKI V Veliki Britaniji je bilo med božičnimi prazniki v prometnih nesrečah 66 ljudi mrtvih, kar je za 10 odstotkov več kakor lani. V sami božični noči je bilo 40 mrtvih. ZA MILIJON VEČ JAPONCEV Po ocenah japonskih oblasti se je število Japoncev povečalo letos za Okoli milijon in 29 tisoč. Poročajo, da se je vsakih 19 sekund eden rodil, vsakih 48 sekund pa eden umrl. Zgornji Brnik, 29. decembra. Tu se je v noči med potkom in soboto pripetil nesrečni slučaj, ki je terjal dve mladi življenji. Žrtvi sta bila mlada zakonca Alojz in Ivanka STUPAR iz Zgornjega Brnika št. 25. V petek popoldne sta bila v svoji spalnici, ki je nad kuhinjo spodnjega stanovanja. Ker je bila Alojzi jeva mati bolna zvečer okoli sedme ure odšla Ivanka v njeno stanovanje, da je pripravila večerjo in uredila druge stvari. Alojz pa je šel nakrmiti živino. Ob enaindvajseti uri sta se vrnila v svojo spalnico. Po vsej verjetnosti sta zopet naložila nestrokovno izdelano peč na žaganje. Prihodnji dan je Alojzijeva mati tja potrkala na strop, ker jih do 7. ni bilo v njeno kuhinjo. Ker ju kljub temu ni bilo, je malo po sedmi uri odšla v njuno stanovanje. Videla je, da oba ležita na postelji. Pristoprla Js k snahi in ugotovila, da je mrtva. Isto je kasneje ugotovila tudi za svojega sina. Se v jutranjih urr*h je bila soba polna dima, zasičenega z ogljikovim monoksidom. Posebna strokovna komisija je to potrdila n fi r*ttt TIO prevzel celotno poslovno zgradbo Pred dobrima dvema letoma srna v našem časopisu objavili sliko poslovne zgradbe v Radovljici, ob njej pa. zapisali: Dve radovljiški obrtni podjetji Tapetništvo in Ključavničarstvo sta zgradili nove upravne in proizvodne prostore, ki jih bodo lahko odstopili tudi nekaterim drugim podjetjem. Podjetje TIO Lesce pa nas je obvestilo, da ti podatki ne držijo, zaradi česar se tako bralcem kot tudi podjetju iskreno opravičujemo. Iz obširnega pojasnila pa povzemamo najvažnejše podatke. Ta zgradba je bila v začetku res namenjena radovljiškima podjetjema. »TIO« je del zgradbe, ki je pripadal Ključavručarstvu, prevzel takoj, preostali del pa bo potem, ko bo zgradil nadomestni objekt za »Tapetništvo in sedlarstvo« iz Radovljice. Končni ko-ristik bo torej izključno Tovarna industrijske opreme Lesce, ki bo-prostore potrebovala sama in jih torej ne bo delila z drugimi podjetji. Med podjetji Tapeta ištvo-sedlarstvo', Ključavničarstvo in Tovarno industrijskih izdelkov TIO Lesce je fee dosežen sporazum, s katerim TIO prevzema celotno Zgradbo. TJ O Lesce, ki je objekt prevzelo v maju 1964 bo tudi dokončalo z ureditvenimi doli in stavbo usposobilo za vselitev. Cas vselitve trenutno še ni znan. Ni zasenčil luči Kranj, 25. decembra. V vasi Brnik se je pripketila lažja prometna nesreča med voznikom osebnega avtomobila L J 186-09 S. S. iz Cerkelj in pešcem J. J. iz vasi Spodnji Brnik. Voznik avtomboila je vozil iz Mengeša proti Kranju. Ko je vozil skozi Brnik, mu je nasproti pripeljal avtomobil neznane registracije, ki ni zasenčil luči. Vsled tega je S. S. prepozno zagledal pešca J. J., ki je vozil ročni voziček. Na njem je imel naložene štiri trame, dolge tri metre. Prišlo je do trčenja. Skoda znaša okoli 40 tisoč dinarjev. — J. J. Podlegel poškodbam Kranj, 25. decembra. V sredo zvečer je umri v ljubljanski bolnišnici za posledicami prometne nesreče 53-letni Ludvik Vučko. Nesreča se je pripetila na cesti I. reda Kranj — Jesenice, in sicer v vasi Polica. Pokojni Vučko je vozil iz Kranja proti Jesenicam osebni avtomobil Zastava 750. V omenjeni vasi mu je nasproti pripeljal tovorni avtomobil znamke TAM LJ 73-27, ki ga je vozil 45-letni Vinko Slabe. Po izjavah voznika tovornjaka je pokojni Vučko pripeljal preveč po levi strani desne polovice cestišča. Vsled tega je tovornjak zadel v levo kolo osebnega avtomobila ter ga potiskal pred seboj Skoraj 17 metrov. Voznik Vučko je bil pri nesreči hudo ranjen in je nekaj ur po nesreči tudi poškodbam podlegel. /d, j. "j. Neprimerna hitrost Kranj, 25. decembra. Pred dnevi je vozil J. Z. s Fiat 750 iz Zgornje Bele proti Tupaličam. V vasi preddvor pri hiiiši. št. 36 je pripeljal v oster noproiglodini ovinek z nepri-menno hitrostjo. Zaradi prevelike hitrosti in vinjenosti ga je zaneslo na desno stran cestišča v hišo št. 36. V hišo je priletel z desno bočno strarijo. Nesreče ni prijavil in je nadaljeval vožnjo. Plin je uhajal skozi vratca za kure jen.je in pri špranjah ob straneh peči. Pločevtinasta peč je bila nestrokovno izdelana. Ob tem dogodku se spomnimo primera na Podreči, ki se je pred časom dogodil, kjer je bil vzrok zastrupitve mladih zakoncev prav tako ogljikov monoksid. Zato posveča j m o več pozornosti takim nevarnostim! J. J. Zaradi spolzke in poledenele ceste Kranj, 29. decembra. Pred dnevi je prišlo zaradi mokre ceste do večje prometne nesreče. Na cesti L reda Kranj — Jesenice v bližani vasi Gobavci sta trčila dva avtomobila. Voznik Volksvvagna kranjske registracije Anton Pu-šavec je vozil iz Kranja proti Bledu. Vozil je z neprimerno hitrostjo. V desnem ovinku mu je nasproti pripeljal avtomobil. Pri tem je Pušavec zavrl(. in ga je vsled tega zaneslo na levo stran cestišča ter vrglo s ceste, kjer se je prevrnil in obstal na strehi. Pušavčeva žena se je lažje ranila vi so jo takoj odpeljali v ZD v Kranj. Na vozilu pa je nastala materialna škoda za okoli pol milijona dinarjev. Planica, 29. december. Prav tako se je pripetila prometna nesreča na cest j II. reda Podkoren — Rateče. Voznik »vespe« Leopold Mulej se je peljal po ornenjeni cesti. Na nekem ovinku pred Ratečami je zaradi poledenele ceste padel. Tik za njim voznik1 osebnega avtomobila Volkswagen, ki ga je Upravljaj italijanski državljan M'ro Susrnelj iz Trsta. Ko je voznik opazil motorista, da je padel, je močno zavrl. Vsled tega ga je zano«lo na levo stran cesto. V tem momentu pa mu je nasproti pripeljal avstrijski državljan Gustav Gorrrer z Duniaja, ki je vozil avtomobil Opel Karavan. Ta je trčil v Susmeljev avtomobil. Motorist se je laže ranil, na avtomobilih pa je nastala materialna škoda za okoli dvesto tisoč dinarjev. \ Medvode, 29. decembra. V bližini vasi Jeprca je zavozil s ceste voznik osebneria avtomobila Fiat 1300 Aleksander Vrlinič. Zaradi prevelike hitrosti in spolzke ter zasnežene ceste ga je zaneslo e ceste. Pri nasreči sta se teže ranila sopotnika Leon Oberštar ln Janko Zupan. Materialna škoda pa je znašala skoraj pol milijona dinarjev. — JOSK . , koder se je okoli pol osme ure zvečer odpravil proti domu. • Točnih vzrokov tega primera še niso ugotovili. Predvidevajo, da je pokojnika zadela kap. — J. J. Pri delu je bila vztrajna Kranj, 29. decembra. Tu se je pred dnevi zagovarjala 24-letna F. M., ki je bila zaposlena v splošnem gradbenem podjetju Projekt v Kranju kot obračunovalka osebnih dohodkov. Pohlep po denarju jo je pripeljal, pred sodišče in v zapor. Zaradi grabeža in ponarejanja listin jo je petčlanski senat Okrožnega sodišča v Kranju, ki mu je predsedoval Jože Vidmar, obsodil na tri leta strogega zapora. Razen tega bo morala povrniti podjetju okoli dva milijona dinarjev. F. M. je že od decembra 1962". leta pričela vpisovati v obračunske in izplačilne liste izmišljene podatke o zaslužkih delavcev, ki sploh niso bili zaposleni aH pa so bili na drugih gradbiščih. Vse to je potem sama podpisovala', denar pa si je pridržala. Sodišče jo pri odmeri kazni upoštevalo kot olajševalno okolnost, da je dejanje v celoti priznala, kot obtežilno pa, da' je bila že prej kaznovana. — J. J. Vadaljevarije s 1. strani Turizem v radovljiški občini na prelomnici? odstotkov povečanja). Podatki so kar zanimivi in privlačni, vendar so odborniki poudarili, da je poročilo netočno in ne prikazuje dejanskega stanja gostinstva in turizma v občini. Predsednik občinske skupščine Franc Jere je v zaključni besedi o gostinstvu in turizmu med drugim poudaril, da je bilo vloženih precej sredstev v gostinske in zasebne kapacitete, ki pa niso bile povsem izkoriščene. Prav tako ni. soglašal s trditvijo nekaterih gostinskih delavcev, da so cene prenizke. Opozoril je na sosedne države, s katerimi smo v pogledu cen že izenačeni, ki pa imajo neprimerno večjo korist od turizma. Radovljiška občina pa s turističnim prometom ne more biti zadovoljna kljub boljšim klimatskim in drugim pogojem. Tovariš predsednik je v nadaljnjem izvajanju poudaril, da je treba biti bolj pozoren do raznih uslug. Navedel je primer Bohinja, kjer ni niti ene delavnice za osnovna popravila motornih vozil, pa tudi ne frizerske, čevljarske in druge obrti. Omenil je primer servisne delavnice za popravilo avtomobilov na Bledu, kjer nimajo pravilnega odnosa do naših turistov. Predlagal je, naj bi gostinci sami odločali kdaj in katere lokale bodo imeli odprte čez zimo Zadržal se je v razpravi o propagandi, kjer je menil, da je bilo v tem pogledu dovolj naprav Ijencga. V te namene je bilo v! ženih preko 20 milijonov dinn-jev. Tudi glede kadra na podro' ju turističnih zvez je sedaj r boljšem. Glede kvalitete kadra go stinskih delavcev pa je dejal, da bi se morali gostinci pozanimali za gostinsko šolo na Bledu, ki naj bi v bodoče vzgajala vse kadre za potrebe gostinstva. O zasebnem gostinstvu, ki uspešno dopolnjuje družbeni sektor, pa je ugotovil, da je napredoval. Skupščina je osvojila razpravo kot napotek za bodoče uspešnejše delo in razvoj turizma in gostinstva na področju radovljiške občine. DRAGO KASTELIC Kinematografi: kako v prihodnjem letu? Našli so mrtvega Kranj, 29. decembra. Prejšnji teden so našli v bližini vasi Črnivec pri potoku Mošnjici mrtvega 55-letnega Valentina Bertonclja iz Mošenj št. 10. Pokojnika so nazadnje videli v gostilni Črnivec, od Pismonoša Slavko KoSilj z Jesenic je imel te dni pobie roke dela »Vsa naša usmerjanja bodo v prihodnjem letu usmerjena v zadovoljitev potreb gledalcev, ki so iz leta v leto večje,« mi je dejal direktor kranjskega Kinematografskega podjetja, ko smo ga obiskali. »Vedno bolj se pri nas pojavljajo potrebe po izboljšanju obstoječih dvoran, po modernizaciji in udobju. Tako bomo v prihodnjem letu v kinu Center prvič v Jugoslaviji uvedli TODp sistem, ki s svojimi 70 mm širokim trakom zagotavlja ostrejšo sliko, ki bo obenem tudi bolj plastična, stereofonski zvok in še nekaj izboljšav. »Storžič« je že potreben adaptacije in jo bomo izvršili v prihodnjem letu, v »Svobodi« bomo nadomestili sedanje sedeže, ki so še iz časov okupacije, z novimi.« Tako se bo podoba kinematografov spreminjala na zunaj. Gledalci pa dolgo ne bodo prodrli v notranjost zapletenega mehanizma v sistem kinematografskih podjetij. Danes jih je na Gorenjskem 10. V svojih okvirih pa imajo 26 kinematografov, to je povprečno 2,6 kinodvoranc na eno podjetje. Malce neekonomično poslovanje, ki pa nikogar ne skrbi preveč, posebno pa ne ob dejstvu, da je ponekod dvorana obenem tudi podjetje. Tako naraščajo stroški za administracijo, stroški za potovanja, za najemnine filmov, nasploh se kinematograf i dostikrat znajdejo V dokaj slabem položaju in potem čakajo na rešitev. V Kropo je prišla. Kinematograf v Kropi je prešel k novemu gospodarju, prav tako bo v Gorjah, morda še kje drugje. »Mislim, da bi morali osrednji kinematografi skrbeti za manjše, okoliške, da bi tudi ti lahko živeli. Tako pa jih puščajo, ker se jim ne izplača. Poglejte na pri- mer Kropo. Sedaj se je stanje tarn /Zelo spremenilo. Manj stroškov je in boljši program, tako da izgub sploh ne beležimo. Ko smo ga prevzeli, pa ni bilo nič posebno rožnatega.« Je že tako. Osrednji kinematografi so imeli več publike, pestrejši program, ostale pa so prepuščali njihovi usodi. To se še danes dogaja, vendar kaže, da se bo tudi tO počasi spremenilo, kajti vse bolj se pojavlja težnja po enotni organizaciji kinematografske mreže. »Mislim, da bi za gorenjsko področje zadostovali dve kinematografski podjetji, ki bi se delili: področji — Bled in Jesenice zase, Tržič, škofja Loka, Radovljica in Kranj zase. Pri tem bi imeli vsi korist. Za enim filmom ne bi letalo deset ljudi, kot se to dogaja danes, zmanjšali bi se stroški za administracijo, iz ustvarjenih sredstev bi lahko vzdrževali manjše kinematografe in končno izboljšal bi se repertoar. Na ža- lost pa se s tem ne strinjajo vsi. Edino v Kranju že nekaj Časa predlagamo združevanje. Ostali nam prepuščajo nerentabilne dvorane in pobirajo smetano v središčih, obenem pa se ne zavedajo svoje odgovornosti do razvoja kinematografije in kinofikacije svojega področja.« čeprav je kranjsko kinopodjet-je pričelo združevanje z napol propadlimi dvoranami, se jim danes že polagoma obrestujejo. Morda mu bodo ostala podjetja celo sledila in bo film prodrl res povsod, morda bodo povsod pričeli beležiti tako dobre rezultate kot v Kranju — 30.000 obiskovalcev preko plana, TODD sistem, 5 kinematografov in še potujoči kino. In končno, kot izpolnjena obljubljena dežela za vse ljubitelje filma — kinotečna dvorana. To je menda za sedaj dovolj. Ko bo vsako podjetje storilo toliko, bomo lahko zadovoljni. In to bi bili radi čimprej. Jože Pogačnik Bodičar odgovarja: Običnska konferenca Združenja rezervnih oficirjev Uspehi s strokovnim izobraževanjem Pred kratkim so imeli: v Radovljici občinsko konferenco rezervnih oficirjev in podoficirjev. Ob razmeroma dobri udeležbi so navzoči rezervni oficirji in pod oficirji obravnavali dosedanje delo občinskega odbora ter dejavnost desetih krajev ni h organizacij. Konferenci so prisostvovali tudi, predstavniki združenj iz sosednjih občin in okrajnega ter republiškega združenja. Najbolj uspelo je bilo v preteklem obdobju strokovno izobraževanje. Lotos so ga prvikrat izvajali v seminanski obliki in s praktičnim izvrševanjem nalog iz taktike. Zakljiu no testiranje je pokazalo preseneti ji vo široko po- znavanje vojaških veščin!. Veliko je k temu j pripomogla kvalitetna vojaška strokovna literatura zlasti INFORMATOR in druge oblike obveščanja v časopisu TV 15 im v drugih listih. Letos sta komisija za obrambno vzgojo in'združenje našli novo ob- .. liko intervjujev s predavatelji. i-Udeležba je bila zlasti v nekaterih krajih, medtem ko so ponekod posebej izrazili željo po takšnih srečanjiiih. Največ zanimanja so vzbudila, predavanja generala DUŠANA^ SVARA - DULETA. Na konferenci jso sprejeli tudi nalogo, da naj'združen je? pripravi za prihodnje leto program v prireditev ob 20-letaici - osvoboditve, obenem pa se bo j organizacija j povezovala s krajemirniit organizacijami {in skupaj z h njimiif, sodelovala pri>. organizacij i ■ pranzovanja. —: V/pretek-lom obdobju pa J so krajevne i organizacije izvedle vrsto uspelih akcij zlasti še:ob praznovanju dneva'; armade!; ^ Se nekaj ur in že bomo »zakorakali« v novo leto 1965. Stara navada je že, da na koncu določene dobe napravimo obračun svojega dela. Tudi mi ga del&mo. Seveda sem štejemo tudi tiste naše zveste sodelavce, ki nam vse leto pomagajo pri izdajanju nagega časopisa. Zato smo se spomnili tudi našega BODlCARJA. Oh in njegova Marjana sta pridno iskala stvari, ki niso v ponos niti posamezniku, niti družbi. Takole sva se pomenkovala z BO-DlCARJEM: Povrniva 6e v mislih nazaj in -ovej našim bralcem, koliko časa ,: : pišeš v »GLASU« Bodice? »Pred devetimi leti sem se javil tedanjemu uredniku. Razložil spih mu namen mojega pisanja m on je privolil. Seveda pa mi ,;e ves ta čas pridno pomagala moja Marjana«. Veliko tvojih člankov sem pre-;ral. Dobil sem občutek, da si včasih kar malo preveč kritiziral. Ali si zaradi tega imel kdaj kakšne težave I tistimi v katere si zabodel svojo ostro »bodico«? »Velikokrat! Toda to ni nič hudega, saj sem jim vedno dokazal, da je bilo tako, kot sem zapisal«. Ali mi hočeš v nekai, besedah povedati, kako ocenjuješ preteklo 1964. loto? »To je Itežko! Toda nekaj ti bom pa že povedal. Cene so poskočile, kot naklada našega časopisa. Ceste so iz dneva v dan bolj makadamskega značaia. Trgovine i se me držijo zakona, ker delajo ob nedeljah. Avtobusnim podjetjem bi priporočal šolo za sprevodnike, da bi bili bolj prijazni. Elektnričarjem, da ne bi trikrat popravljali isto stvar tna istem mestu. Tistim, ki pobirajo smeti, da bi jih zares pobirali in ne sam« zaračunali. Gradbenikom, da ne M več delali tistih ravnih streh pri stavbah, ker potem prepuščajo vndo in morajo imeti podstavljene »lavorje«. Ker vem, da nimaš dosti prostora, bom končal s tem naštevanjem«. Letos se lahko Kranj ponaša, d« je zgodaj pričel ■ pripravami za praznovanic Novega le^a. Kaj m Miš o tem? »To misliš ti kot novinar, jaz pa ne. Ti samo poglej, kakšne so že smrekce po mestu? Včasih so to delali dva dml pred praznikom, dane« so pa že teden dni pred Božičem. Upam, da ne bomo pričeli praznovati obeh praznikov? Sicer ?e toliko bolje, mi vsaj toliko no bo potreba delati«. Kakšno mnenje imaš o Gorenjcih? »Kljub temu, da moj »rodovnik.« ni gorenjski, moram povedati, da so Gorenjci kar dobri ljudje. Skrbijo za naraščaj, umre jih bolj malo, poroči zelo veliko, »loči« pase jih tudi veliko. Vendar pa se tudi ti prav hitro zopet poročijo. Zal pa pri starosti ne dosežejo posebno visokega števila let. So vneti za senzacije in jih nobena stvar ne »vrže iz tira«. Veliko jih še veruje v preroke, posebno v tisto, da bi moral biti marca letos potres. Na žalost tistih, ki so verovali in veselje tislbih, ki niso, potresa nd bilo. Niso leni kot tisti Štajerec, ki svoj avto ni opral doma, ampak ga je rajši na Bledu spustil v jezero, da se Je opral. Drugače so pa povprečni ljudje«. Včasih si velikokrat omenjal svojo Marjano,, sedaj pa jo nikdar več. Kaj pa je temu vzrok? »Veš z ženskami je težko! Vsa-" ka ima kakšno napako. Ena j« ljubosumna, druga bi samo »kO"1 mandirala« in podobno. Moja Marjana ima tisto drugo lastnost. Ne pusti mi niti toliko, da bi ji njeno .mišljenje potrdil. Ločil se bom« Marjana pa naj si poišče takega« ki ji bo vse naredil in še (tabo JI bo. Jaz tega ne morem več«! Ce si pripravil kaj bodic, nam pa še to povej! JBocftee Pred dnevi sem dobil zaniiimivo pismo bralca Bodic iz Kranja, v* pismu mL piše, da bi rad postal sodelavec Bodic oziroma, da bi mi pomagal pri. tem delu. Zelo sem vesel tega predloga. Prebral sem tudi tvoje prve prispevke. Tiste o duhovnu pa mislim, da ne bi bilo za objava Vsak človek i m*1 pravico delati to, kar se mu z°J najboljše in najkoristnejše. Na Golniku imajo čudne zakone in pravila. Tu si lahko naročite in tudi plačate v bifeju pivo. Vendar, ko ga hočete »približati'" ustom, vas bodo napotili pred vrata. Zakaj? Zato, ker pravijo, 'daše notri ne sme piti. Torej tisti, ki radi pijete, boste morali pozimi piti kar pred vrati. Pri tem P* boste morali imeti s seboj tudi »grelno blazino«, da ne boste slučajno zmrznili. Zares imamo letos srečo s tem snegom. Vsa čast tistim, ki'so i0 tako zgodaj postavili rumeno-rdeče palice ob cesti za primer snega* ki bi voznikom pokazal lego cej* , ste. Pred dnevi pa sem se peHja1 iz Žerjavica proti Prebačevenru« Tu jih je na desni strani ležalo kar -pet. Drugič bi bilo bolje, da bi jih storilec vrgel na mijifvo a» travnik. Ta heroj jih je zmetal kar na cesto. Vaš BODICA« ' Iz naših komun ® Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun 1 rsii k o k vat p o ti «» kaj V MAČAH PRI PREDDVORU SE NIMAJO VODOVODA Prebivalci Mač pri Preddvoru niso zadovoljni, ker letos niso dobili vodovoda kot jim je bilo v začetku leta obljubljeno. Občinska skupščina Kranj je namenska sredstva za njihov vodovod namenila komunalnemu podjetju Vodovod, le-ta pa dela ni opravil. O tem sedaj živahno razpravljajo in iščejo vzrok, zakaj Vodovod tega ni naredil. Zelo verjetno je, da je sedaj to prepozno, ker smo že ob koncu leta in dela tudi preko zime ne bo mogoče opraviti. Je pa prav, da odgovorni ukrenejo vse potrebno, da bi se delo opravilo vsaj prihodnje leto. Vodovod, ko bo zgrajen, bo za kraj velikega pomena. VEČ POMOČI PORAVNALNIM SVETOM V Preddvoru so že izvolili nov 5-članski poravnalni svet. Prejšnji, Je štel le 3 člane. V novem poravnalnem svetu so trije člani iz Preddvora, eden iz Kokre in eden iz Bele. Poravnalni svet je do sedaj s svojim delom opravičil svoj obstoj, saj je več ali manj uspešno rešil številne zadeve iz svoje pristojnosti. Člani sveta pa menijo, da so poravnalni sveti vse preveč prepuščeni sami sebi in da za svoje delo dobijo premalo strokovnih navodil in pomoči. KMETJE TUPALIC NISO ZADOVOLJNI . Z ODLOKOM OBČINSKE SKUPŠČINE Prebivalci Tupalič predvsem iz vrst kmetovalcev v tem času živahno razpravljajo in komentirajo osnutek odloka občinske skupščine o prispevkih in davkih občanov občine Kranj. Ta osnutek med drugim predvideva, da bi bila ta vas uvrščena v višji plačilni razred kot doslej. Prebivalci se s tem ne strinjajo, ker menijo, da je zemlja v tem delu občine neprimerno slabša kot v nižjih predelih oz. okolica Luž, Visokega itd. Njihova zemlja je slaba in je ni mogoče povsem obdelovati strojno, ker so v glavnem le groblje. Menijo, da bi bilo prav, da bi bila njihova zemlja uvrščena v III. razred kot doslej. RAZPRAVLJALI SO O NOVI ŠOLI Minuli zbor volivcev v Preddvoru je izredno dobro usnel tako po njegovi vsebini in zaključkih kakor tudi udeležbi, saj se ga je tokrat udeležilo kar 96 volivcev. Vsekakor je k uspelemu zboru treba pripisati vsebino dnevnega reda. Razen ostaljh točk dnevnega reda, o katerih razpravljajo tudi na drugih zborih volivcev v kranjski občini, so mnogo govorili tudi o lokalnih zadevah in težavah. Največ govora je bilo seveda o prosvetnem domu in o gradnji nove šole. Prosvetni dom še ni tak kot bi ga kraj potreboval, ker je potreben temeljite preureditve, za kar bi potrebovali še vsaj 5 milijonov dinarjev. Zelo živahna je bila tudi razprava o gradnji nove šole. Volivci so predlagali, naj r.z v kraju zgradi šolsko poslopje montažnega sistema,- s tem pa prebivalci niso zadovoljni. / AVTOBUS DO JAVORNIKA Vasi Pševo in Javornik sta do letos imeli svojo kraievno skup-v nost, po novi razdelitvi pa sta kraja sedaj vključena v KS Besnico, tamkajšnji prebivalci pa imajo še svoj zbor volivcev. Razprava na minulem zboru je bila pestra in živahna. Pohvalili so prizadevanja občinske skupščine, ki z novim osnutkom odloka ► o prispevkih in davkih občanov predvideva, da z razbremenitvijo nekaterih občinskih davščin pomaga hribovskim kmetom Zelo živahna je bila lazprava tudi o krajevnih potrebah in problemih. Volivci so ponovno načeli vprašanje glede ureditve vodovoda za Pšcvo. Ponovno so tudi sprožili vprašanje prevoza otrok in delavcev iz'tega dela občine v Kranj z avtobusi. Avtobusno progo so že imeli, vendar so jo kmalu ukinili, češ da je cesta za te hribovske vasi preslaba. Volivci pa menijo, da so cesto dobro zgradili in da bi bil možen po njej tudi promet z avtobusom. Manjši avtobus za 22 potnikov bi lahko nemoteno vozil vse do Javornika in ne samo do Pševega. GASILSTVO V BESNICI V zadnjem času so v Besnici spet pričeli živahneje razpravljati o delu tamkajšnjih gasilcev Tu so pred več leti imeli dobro gasilsko društvo, ki je imelo svoj dom in primerno opremo. Sedaj imajo le še operativno desetino. Menijo, da bi bilo potrebno postaviti na noge društvo s pestrejšo dejavnostjo kot doslej. Te želje ne izvirajo toliko iz tradicije gasilstva kot iz samih krajevnih potreb. Kraj z okoliškimi vasmi je zelo oddaljen od Kranja od poklicne gasilske čete, pa tudi telefonske zveze niso take, da bi bilo v najkrajšem času lahko poklicati poklicne gasilce. Zaradi tega želijo gasilstvo postaviti na trdnejše temelje, za kar iščejo pomoč in podporo tudi od drugod. OBČNI ZBOR RK V BESNICI V Besnici ,je bil redni letni občni zbor kraievne organizacije RK, ki je dobro uspel. Po skrbno podanih poročilih je sledila živahna razprava, v katero je poseglo nepričakovano veliko disku-tantov. Delo te organizacije je že vrsto let zelo pestro. Zlasti delavna je na področju zdravstvene prosvete in na prostovoljnem krvodajalstvu. Organizacija ima kar 26 rednih prostovoljnih krvodajalcev, od katerih imajo številni srebrne in tudi zlate značke. Pred zaključkom so izvolili nov upravni odbor oz. so v celoti izvolili stari odbor in ga povečali le z izvolitvijo dveh novih, iz vrst mladink. Ena od teh dveh je pravkar končala tečaj za prvo pomoč, Po občnem zboru pa je imel zdravnik Janez Bajželj še uspelo predavanje o kroničnih boleznih. Po konferencah krajevnih organizacij SZDL radovljiške komune Družbeni centri -pot do občana Pred dnevi so se v radovljiški občini končale zadnje konference SZDL. Zvrstile so se v vseh krajih, in sicer od srede novembra do konca decembra. Obisk na konferencah je bil razmeroma zadovoljiv, posebno živahna in vsestranska pa je bila razprava, ki je zajela različna vprašanja družbenega življenja krajev in občine. Naj navedemo samo nekaj primerov, ki so bili najpogosteje na dnevnem redu konferenc: otroško varstvo, šolstvo, stanovanjska gradnja in vprašanja urbanizma, komunalna vprašanja in drugo. Na konferencah so se člani SZDL zavzemali za bolj učinkovito reševanje problemov družbenih služb in komunalnjh zadev v večji povezanosti z delovnimi organizacijami, ki naj bi akcije družbene narave podprle tudi gmotno. Pobudo pa naj prevzamejo pri tem krajevne skupnosti, ki naj tako postanejo nosilci akcije in učinkoviti posredniki pri zadovoljevanju kulturnih ter materialnih potreb občanov. Na nekaterih konferencah je prevladovalo nekoliko preveč optimistično mnenje med člani SZDL, češ da bodo krajevne .skupnosti reševale kar vse probleme od kraja. Skratka, ponekod od Letošnji zimski sejem v Kranju je zlasti za najmlajše privlačen in zanimiv, saj je razstavljenih kup lepih igračk, ki bodo prav prišle dedku Mrazu za darila. Otroci pa tudi sami radi zbirajo igračke, ki jim najbolj ugajajo krajevnih skupnosti skorajda preveč pričakujejo in ne upoštevajo toga, da bodo šele z delom morale pridobiti metod in izkušenj. Nekatere skupnosti so že takoj na začetku ubrale pravo pot za nadaljnjo akcijo s tem, ko so povabile občane na širše javne pogovore z namenom, da prisluhnejo njihovim predlogom in sugestijam. Takšno utrjevanje stikov z občani jim bo temeljno izhodišče za delo, obenem pa spodbuda za reševanje zadev, ki jih občani najbolj občutijo v vsakodnevnem življenju. Prav v tem pa je osnovni gmisel celotne politične akcije. To pa 6e zlasti v času, ko ugotavljamo, da bo potrebno okrepiti stike med volivci in družbenimi organizacijami. To je danes že očitna potreba, če hočemo po demokratični poti in s podporo občanov rešiti celo verigo problemov, ki nam jih narekujejo vsakdanje potrebe. Družbeni centri naj bi pri tem postali tribuna, na kateri bi se rojevala ustvarjalna misel za konkretno akcijo. Tudi o tem so spregovorili na konferencah SZDL na splošnem zboru občanske skupščine in na konferencah osnovnih organizacij ZK. 10 milijonov Smo letos dovolj napravili? Na kratko si oglejmo stvari, ki so letos nekaj pomenile za Gorenjsko in tudi za našo širšo domovino. NAJVEČJE DELO Verjetno se ne bom zmotil, če bom zapisal naslednje: Najvažnejši in koristnejši dogodek na Gorenjskem je bila elektrifikacija železniške proge Ljubljana — Jesenice. To ne koristi samo Gorenjski, temveč tudi ostalim delom Jugoslavije. Pred štirimi leti so pričeli s prvimi deli. Delali so vztrajno. Uspeh se je pokazal proti koncu letošnjega leta. 27. novembra je pripeljal iz Ljubljane na Jesenice prvi električni vlak. Za pot je porabil samo 46 minut. Prej pa je vlak potreboval za to pot skoi*aj dve uri. Modernizirana proga Ljubljana — Jesenice je zdaj sposobna za hitrost vlakov do 100 km na uro, čeprav bodo nekaj časa vozili samo 80 km na uro. To pa zaradi tega, ker še n;so urejeni vsi prehodi in tudi signalno-varnostne naprave niso dokončane. Vendar bodo tudi to kmalu uredili. Sedanjih 150 prehodov čez progo bodo zmanjšali na 50. Od 11. decembra pa vozi redno elektromotorni vlak iz Ljubljane Javna tribuna v Begunjah ' Krajevni odbor Socialistične zveze v Begunjah je minuli ponedeljek sklical občane na javno tribuno oziroma na pogovor o krajevnih problemih. Ob dokaj dobri udeležbi so navzoči razpravljali o tamkajšnji šoli, urbanizmu in o bodočem razvoju pri oblikovanju naselja, o pogojih za delo družbenih organizacij in drugo. Za vsa vprašanja je bilo med občani veliko zanimanja. Tamkajšnja šola dela v zelo težkih pogojih. Za sedanje potrebe so učni prostori neprimerni in premajhni. Občani so zahtevali, da je potrebno nekaj ukreniti, da bi se delo v šoli normalno razvijalo. Predlagali so več rešitev, med njimi adaptacijo sedanjega objekta ali pa ureditev prostorov v Polj-čah za potrebe šole. Rešitev bi bila primerna, saj so Polj če v neposredni bližini, šola pa je sedaj največji problem kraja. Zelo pereče je tudi vprašanje varstva za predšolske otroke. Po predlogu vaščanov naj bi se šola preselila v Poljče, medtem ko bi varstveno ustanovo uredili v učilnicah sedanje šole. Varstvena ustanova v tem kraju jo zelo potrebna, saj je zelo veliko mater zaposlenih. Glede nadaljnjega razvoja naselja so občani menili, naj bi so kraj razvijal v prihodnje predvsem v stilu kmečkega naselja, medlem ko bi stanovanja za zaposlene v industriji in v drugih gospodarskih dejavnostih in službah gradili v bližini teh objektov in v centrih ter v strnjenih naseljih. To je potrebno zaradi tega, da bi kraj obdržal svojo prvobitno urbanistično in arhitektonsko ter socialno podobo. Velik problem je v Begunjah komunalna ureditev kraja, predvsem kanalizacije in regulacija potekov. O teh težavah so volivci tega kraja že večkrat spregovorili tudi na zborih obča- nov. Odlašanje tega nujnega dela pa jim povzroča precejšnjo škodo. Na zboru so člani SZDL pokazali veliko volje in pripravljenosti, da sodelujejo pri delu za urejanje razmer v kraju. To pa ježe dobra osnova za to, da najnujnejše stvari urede s skupnimi prizadevanji. — J. B, na Jesenice. Sedaj sta v prometu dva taka vlaka, dobili pa jih bodo še devet. Druga pomembna pridobitev za Gorenjsko je bila ljubeljska cesta, v zvezi s tem pa tudi otvoritev ljubeljskega predora. Dolgo smo čakali na to otvoritev. Dočakali smo jo letos. Morda se niti ne zavedamo pomembnosti te gradnje? Z njo smo se rešili vseh mogočih klancev in ovinkov. Skrajšana je dolžina ceste in vožnja je mnogo udobnejša kot pa xje bila prej po stari makadamski cestL To pa je zlasti pomembno za turiste. Takoj po otvoritvi pomembne prometne »žile« si jo je ogledal tudi zvezni sekretar za promet in zveze Marin Cetinič. O njej se je zelo pohvalno izrazil. Pripomnil je, da se bo ta investicija dokaj hitro obrestovala. Prav tako so se o njej pohvalno izrazili tujci, ki pripotujejo skozi ljubeljski predor in nadaljujejo pot proti' Ljubljani. Skoraj vsakdo pa je pripomnil: »Se Avstrijci bi morali tako urediti kot ste pri vas v Jugoslaviji, potem bi bila to ena najlepših VOžtfnj daleč naokoli«. Tudi na avstrijski strani so že pričeli z deli in upajmo, da bodo cesto kmalu uredili. SKRB ZA OTROKE Ko prelistavam liste časopisa, vsekakor ne morem mimo gradnje šol na Gorenjskem. Kar precej so jih letos dogradili. V Tržiču. Šenčurju, Gorjah in Mojstrani. To ni malo. Vem, da boste dejali: »To ni nič proti tistemu, kar bi potrebovali«. Strinjam se z vami. Vendar v enem letu ni mogoče vsega. Pri novozgrajenih šolah ni po-'membno samo to, da so otroci v lepših prostorih. Važnejše je, da otroci lahko dosežejo mnogo boljše uspehe kot v starih pretesnih, zatohlih in vlažnih prostorih. Boljši učni uspehi pa so tudi priložnost za boljšo bodočnost mladih. Zato naj nam ne bo žal tustih sredstev, ki smo jih namenili za gradnjo šol, telovadnic, igrišč, saj se nam bodo bogato obrestovale. LETOŠNJI TURIZEM Tudi na področju turizma in gostinstva nismo držali križem rok. Turistično podjetje Kompas iz Ljubljane je v zelo kratkem času odprlo na Gorenjskem dve turistični poslovalnici: v Kranju in na Podljubelju. Veliko so zgradili tudi žičnic, kar bo mnogo pripomoglo k razvoju letnega še bolj pa zimskega turizma. Žičnica na Vogel nad Bohinjem, na Veliko planino, potem na Spandv vrh nad Jesenicami in za novo leto še vlečnica v Planici. Z gradnjo takih turističnih objektov se počasi približujemo turistično razvitim državam v Evropi- Pred kratkim so odprli nov hotel »Simnovec« na Veliki planini. Na Bledu so uredili depandanso hotela Toplice »Trst«, s čimer so pridobili precejšnje število prenočišč. Z novim traktom hotela Jelovica na Bledu bodo pridobili tolikšno število prenočišč, da bodo vsaj trenutno rešili veliki problem prenočevanja tujih gostov na Bledu. Vendar pa bo potrebno misliti na gradnjo novih objektov. Med drugim so tudi v Mojstrani uredili gostišče »Pod Kepo*. Gotovo je, da tokrat niso prišli na vrsto vsi pomembni objekti. Pa saj je bil moj namen le, nekoliko obuditi spomin na letošnje prireditve. — J. J. DPM v Šenčurju V Šenčurju pri Kranju že dlje razpravljajo, da bi ustanovili samostojno društvo prijateljev mladine. Iniciativni odbor je v ta namen zbral že precej kandidatov za članstvo in je sklical tudi že ustanovni občni zbor, vendar ni uspel, ker so prav v tem času imele sestanek družbeno-politične organizacije. Društvo prijateljev mladine lahko na vasi kot v mestu opravi veliko in humano delo pri vzgoji in rasti mladega človeka. Tako velika vas kot je Šenčur s svojo okolico potrebuje feko dručtvo. Zato si prizadevajo, da bi društvo čimprej zaživelo. x V torek, 5. januarja, bodo odprli na Jesenicah novo lokalno radijsko postajo. Oddajo bodo pričeli ob 15. url popoldne s svojo avizo. Dnevno bo program trajal malo več kot eno uro. Ob nedeljah pa po potrebi in se bo pričel ob enajstih dopoldne Komunalno prometno podjetje »Ljubljana transport« bo letos v medkrajevnem potniškem prometu prepeljalo okrog 10,300.000 potnikov ali za dobrih 20 odstotkov več kot lani. Povečanje gre predvsem na račun povečanja zmogljivosti podjetja (za 8 %), boljšega izkoriščanja voznega parka in primernejšega voznega reda. Po predvidevanjih bo celotno podjetje doseglo letos 6,5 milijarde dinarjev prometa in s tem preseglo letošnji plan za okrog 600 milijonov oziroma lansko realizacijo za okrog 30 %. Med letom so namreč razširili obseg poslovanja, zlasti v tovornem, prometu, odprli so dve novi žičnici, ki bosta sicer vplivali na večji promet šele v prihodnjem letu, priključili so mehanično delavnico v Kamniku in izboljšali izkoriščanje vozil v tovornem prometu. Zadnje dni smo bili priča tudi dveh pomembnih uspehov, in sicer otvoritvi nove žičnice na Španov vrh nad Jesenicami, ki jo upravlja PE »Ljubljana transport« na Jesenicah, ter otvoritvi hotela šimnovc na Veliki planini, ki sicer ne sodi k podjetju, je pa velikega pomena za promet na žičnici. V mestnem prometu v Ljub^ Ijani bodo letos imeli oziroma bodo prepeljali okrog 47 milijonov potnikov ali samo za 2,4% več kot lani. S planom za prihodnje leto so predvideli povečanje prometa za okrog 24 °/o, kar bodo dosegli predvsem z nadaljnjim izboljšanjem izkoriščanja strojnih naprav in prometnih sredstev. BELEŽKA :•■(*%&.!'■•■■**.■ •:'*"«■•♦*»»» ''.»V.' Odmerjene lutke Lutkovni oder Pionirske knjižnice Kranj je za letošnje praznovanje dedka Mraza pripravil tri prijetne lutkovne igrice, ki jih bo po raznih krajih občine uprizoril kar dvaindvajsetkrait. To so igrice »Kako je Pavliha rešil Janka in Metko«, »Baterija inženirja Lisca« in »Meh za smeh«. Pet predstav bo v Kranju, ostale pa drugod. Ze pri prvih predstavah, tako tudi v Preddvoru in v Cerkljah, pa so izvajalci opazili, da so šole namenile te predstave samo otrokom določenih razredov. To so verjetno storile zato, da na predstavah ne bi bila prevelika gneča in ker je. za starejše otroke še nekaj drugih predstav. Izločile so tudi predšolske otrok. Učinek je bil seveda zelo slab, saj «o ibilUš^evil-ni otroci in celo I odrasli nad tem razočarani, pa tudi obisk ni dosegel zmogljivosti dvo-. ran. Vsekakor je-'to skrb za; red na nepravem mestu in ob' hepravern času, saj je pravzaprav praznovanje novoletne jelke edini čas v letu, ko imajo otroci nekoliko več možnosti za obisk otroških predstav. Nenavadni dogodki navadnih V družbi ob klepetu se ponavadi zelo radi spominjamo nenavadnih dogodkov, ki snio jih doživeli v življenju. Včasih je opomin nanje prijeten ali pa tudi boleč. Največkrat pa ne razumemo veličino igre življenja in nam ostane le neznanka. Ko smo se o takih dogodkih' pogovarjali s tem ali onim, smo prišli do zanimivih primerov, ki jih v sestavku objavljamo: je ležal tudi dva d'ni. Bil je še 14 dni v domači bolniški oskrbi, vendar tudi rentgenski pregledi niso ugotovili nič posebnega. Tako se je vise srečno končalo, čeprav je padel 9G metrov globoko. Tone Pogačnik 96 m v prepad Bivši reprezentat smučar — tekač TONE POGAČNIK, industrijski tehnik v jeseniški železarni, je danes živ zaradi izredne sreče, ki ga je spremljala tistega usodnega dne. 25. aprila 1946 se je odpravila skupina šest lih smučarjev smučarskega društva Jesenice, da sodelujejo na Triglavskem smuku, ki je bil posvečen pp'j obletnici OF. Tega dne so prišli popoldne do Staničeve koče, kjer so se nastanili. Naslednje jutro, 26. aprila pa so želeli trenirati na progi za smuk, ki pa je bila ta dan že zaprta. Tako jim ni preostajalo drugega, kot da so se napotili na trening na triglavski ledenik. Za startno točko so vzeli triglavski dom (Kredarico), s katere so se spuščali po ledeniku navzdol. Ko se je Tone Pogačnik že drugič spustil, je šlo bolje kot prvič. Brzina se je stopnjevala in je moral premišljevati kako in kje bo zavil in se ustavil. Toda naenkrat mu je zmanjkalo trdne podliage in znašel se je v zraku. Bil je nemalo presenečen, ko je videl prod seboj sivo steno, proti kateri ga je neslo. Groza ga je biilo, ko je pomislil, da leti smrti nasproti. .. Vsak čas je pričakoval, da bo treščil v kamnito steno. Toda takoj je razprostrl roki in zamižal. Mislil si je, zakaj bo moral tako mlad umreti! Dopolnil je šele 27. leto. Ko pas je čutil, da še leti,' je odprl oči in videl, da j* razpoka široka le 8 do 10 metrov, pod njim pa je fciM sneg. To mu je vlilo novih moči in poguma ter upanja na, rešitev. Z nezmanisko hitrostjo se je z zadnjim koncem smučI zapičdl v trdi sneg. Sprva ni mogel verjeti, da je ostal tako-reikoč nepoškodovan. Najprej je, poskusil 7. rokami in otipal telo. Slo je. Bil pa je do smrti preplašen in je tudi kmalu ugotovil, da se sam ne bo mogel rešiti. Bil jo uklenjen v brezno globoko bfi metrov. Bil pa je trdno prepričan, da ga niegovi sotovariši ne bodo zapustili. Čutil je veliko olajšanje. Res je, da so se tovariši lotili nevarnega reševanja z veliko tevariško ljubeznijo. Iskali po ga dali časa in poklica1: tin rsomoč planince — flprafcs r' ki so bili že v Staničovi koči. Tam so se namreč nahajali, da ponesejo na vrh Triglava slovensko zastavo. V prepadu je bil Poračnik 3 ure. Ker je bil oblečen samo v hlače iz balonske svile in v pirajco mu Je mraz sr><*al do k^ti. Tresel s? je kakor šiba na vodi. Padel je v preoad okoli 11. ure. ob 14. uri pa •o do njega prrtšli reševalci in ga le eno uro reševali. Prenesli so ga v Staničeve kočo, kjer ga je takoj pregledal- zdravnik in tam Vrnitev v življenje srečen. Vedno znova je prebiral prvo pismo, materine besede, v katerih je izžarevala ljubezen, pa so mu bile najdražje plačilo. Drago je danes znova zaživel. Postal je takšen otrok kot vsi drugi. V šoli je prav dober učenec. Vsi v zavodu zlasti pa socialna delavka Jožica Komotar pa so srečni, da je otrok dobil svojo mater nazaj. Neprizadeto je vstopila s sinom Dragotom v vzgojni zavod. V roki 8 držala piismo pristojne občine, a ga je izročila socialni delavki O&ICI KOMOTAR. Hladno so SVenel« njene besede, ko je dejala: »Pripeljala sem sina, izročam vam ga. Delajte z njim kar hočete, isamo da bo postal človek!-V mislih socialne delavke so od-zvenele besede s pomilovanjem in globokim občutkom. Mati pa je brez slovesa odšla. Namesto toplih besed in poljubov je sinu osorno rekla za slovo, da ne bo od nje dobil nobene pošte. Takšno je bilo slovo matere od lastnega '-'roka. Čeprav jo je Drago Imel tako neizmerno rad. Materine besede so zvenele grozeče in sovražno in so bile za 11-letnega otroka udarec, ki si ga pravzaprav ni znal pojasniti. Le občutil in doživljal ga je po svoje. Toda njegovo mlado, slabotno in nemočno telo je bilo takih trenutkov in udarcev že vajeno. Prav to ga je privedlo na pot nepoštenosti, in beganja. Bil je nezakonski otrok, mati pa sć je kasneje poročila z drugim. V zakonu je imela še enega fanta. Drago je iz dneva v dan ostajal predmet očitkov in prepirov. Tako je tudi lastni materi postal odveč. Ni bila nanj pozorna, otrok pa je spoznaval, da ga povsem zanemarja. Občutil pa je tudi, da je prikrajšan za materinsko ljubezen. Notranji boj je doživljal razumsko in čustveno. Ni vedel, "kako in kaij. Začel 6e je potepati. V tem je našel rešitev, ki ga je pehala v prepad. Zdoma je bil več dni in noči. Spal je na kozolcih, ali drugod. Ker se je moral preživljati je tu in tam tudi kaj »smuknil«. Ljudje, ki so ga pri takih dejanjih zalotili, so skimovali z rameni in ga največkrat pretepli. Nihče pa ni pomislil, da izgubljeni otrok to počenja samo za to, da bi vzbudil pri materi pozornost, čeravno na tak način! Ko ga je mati tistega dne izročila socialni delavki, je bil Drago miren in skoraj boječ. Z vprašu-jočim pogledom se je zazrl v tujo žensko, ki ga je tako toplo sprejela. Očitno je pričakoval povsem nekaj drugega, robatih in trdih besed! Prav zato sla se medsebojno hitro razumela. Drago se jo hitro prilagodil novemu okolju in življenju. Toda Drago je večkrat pisal materi in nestrpno pričakoval odgovora. Zaman. Njegova žalost se je spremenila v veselje in upanje, ko sta nekega dne skupaj s socialno delavko napisala materi pismo. Skupaj sta ^jo tudi prosila za delček ljubezni in pozornosti do lastnega otroka. To je tudi mater s trdnim srcem ganilo. Drago je prejel odgovor in bil je ves Miha RepLnc Streli v temi Domačini, zlasti pa Nemci so bili nemalo presenečeni, ko je bila sredi noči ob koncu julija 1941. napadena postojanka v Križah pri Tržiču. V tej drzni in tvegani akciji je sodeloval tudi kmet MIHA REPINC iz Zg. Veterina,/Iti se spominja dogodka takole: Na pobudo nekaterih komunistov v naši vasi smo se domenili, da na pa demo in uničimo nemško postojanko v Križah. V skupini nas je bilo 10, skupino vodja pa je bil pokojni partizan Jože Fink. )...oro2eni smo bili s puškami, .ornimi bombami, jaz pa 6em imel mitraljez. Akcija je bila pripravljena in •mo se vsi zavedali odgovornosti ;-,:>;rombne naloge. Tisto noč smo hodili z Veternega proti Križam ;>o gozdnih stezah 15 do 20 minut. 1'oda minute so bile neskončno .'.Cge. Vsak korak bliže cilju smo vse močineje čutili 'bojevito željo — uničiti sovražnikovo pstojanko! Ne vem koliko je ravno odbila torl v zvoniku, ko smo končno dospeli na določeno mesto. Vse pa je bi'o proti pričakovanju liho ;-n nikjer ni bilo opaziti nič sumljivega. V postojanki je bila le ena sama luč. »Bombaš« Jože se je Splazil do postojanke in vrgel .skoz; okna bombe. Toda nobena ni eksplodirala. Slišali smo le Žvenket stekla. Nihče v postojanki ni reagiral in nismo vedeli, : i i čv-m smo. Molk nas je moril. Kar naenkrat pa sta bila ža našim hrbtom izstreljena dva strela. To me je spravilo v bes in sem Sprožil rafal. Takoj za tem smo .se umaknili v gozd. Sli smo skozi vas do hriba Pogovca. Tam smo S« ustavili in pričakovali Nemce, kj naj bi prišli postojanki na pomoč. Zaman smo nanje prežali ■boraj eno uro. Naslednjega dne • i smo zvedeli, da je nekdo Nem-< etn v postojanki izdal naš namen in so se zato pravočasno umak- nili. Nemci pa so se besni znašali nad našimi ljudmi in so jih nekaj tudi zaprli. Jaz sem se tega dne 6kril v gozd. Čeravno naša akcija nt povsem uspela, je pa le dala okupatorju vedeti, da se je odpor začel. To je vroče odjeknilo pri številnih zavednih Slovencih. Ohromela padalka Jože Kuhar SREČANJA Z LJUDMI JOŽE KUHAR, ki je zaposlen v Tekstilnem šolskem centru v Kranju, je vnet padalec. Je član Aero-l.luba Lesce in je s padalom že D) krat skočil. Pred dvema leto-na pa je doživel dogodek, ki mu „e danes stalno v mislih. Bil je lep sončen dan. Na treningu v Lescah, kjer se je zbralo večina padalcev iz Slovenije in so aka&ali iz transportnega aviona LI-3 iz višine 800 metrov, je bila tudi Heda Ivnik, članica mariborskega Aerokluba. Ko je opazoval z letalca skupino padalcev kako skačejo, je enkrat videl, da se neko padalo ni popolnoma odprlo. S podvojeno hitrostjo je drvelo proti zemlji. Zastal mu Je dih. Zavedal se je resnosti dogodka. Občutil je padalo, ki ga je imel pripetega na hrbtu in srce mu je pričelo >močneje utripati. Hip za tem je telo Hedvike treščilo na tla. Na srečo je padaika padla nekoliko vstran od letališča, na njivo. Stekel je proti nesretnici, toda prehitel ga je šofer rešilne postaje Lesce, ki je slučajno opazil nesrečo. Čeravno ga je dogodek pretresel, je vztrajal in takoj za tem šel tudi sam s skupino mlajših padalcev skakati. Ti skoki pa so bili posvečeni ponesrečeni pa-dclki. Ko smo z Jožefom Kuharjem nedavno obiskali Zavod za usposabljaje invalidne mladine v Kamniku, je v radiomehanični delavnici na invalidskem vozičku sedc-'o mlado hromo dekle in poprav-T^lp radio. Bila je Heda Ivnikova. Pred dvema letoma je bila še živahno dekle in dobra učenka. Vzljubila je padalstvo Jffl se tudi Zanj odločila. Deset skokov je uspešno opravila, enajsti na letališču v Lescah pa je bil zanio usoden. — DRAGO KAŠTELI C IZPISKI IZ MATIČNIH KNJIG 1964 Z nas v novo leto! Jožica Komotar Sicer smo se v gostimi v Križah pogovarjali o zanimivih rečeh, vendar sta bila kljub temu nestrpna. Nemirno sta sedela za mizo. Razumeli smo ju, saj je težko biti pri miru, če se vse življenje gib-1 ješ. 78-letni dimnikarski mojster iz Tržiča Franc BEDINA kljub spoštljivi Starosti še vedno dela ter je vselej dobre volje. Miro GRADIŠ AK. pismonoša na poŠti Križe pa je letos praznoval 30, rojstni dan in 10 let službovanja na pošti. Obadva sta pri ljudeh priljubljena, saj jih vedno Obiskujeta in se med seboj že dobro poznajo. Franc Bedina in Miro Gradišar sta to pot prevzela novo vlogo. Ločeno sla odgovarjala na .skupna vprašanja, kakor da bi med seboj tekmovala, kdo bo hitreje in duhovi t oje podal odgovor. Dobro sta prestala tudi to preizkušnjo. Kako sta zadovoljna s poklicem, je bilo naše prvo vprašanje. Franci: Vse od leta 1903, ko sem se šel učit za dimnikarja in vse do dene* se v svojem poklicu počutim odlično. Miro: Iz srca sem zadovoljen! Imata kako nefen činjeno željo? Franci: Da bi dobil pokojnino .še nred smrtjo. Miro: Imet; neko- more d. KM menita o npJem novem pokojninskem zakonu? Franci: Dobro je vse tisto, kar človeku ustvarja zadovoljivo. M;ro: Ne poznam nov zakon, endar ko bom šel jaz. v pokoj, bo verjetno mer1 tem že drugI. K«' vaju trenutno najbolj raz-In-r.ia? Franci: Sem dobrih živcev, sicer bi mi naše cene šle krepko »m jetra«. Miro: Jevm se. če niso na po-■Vlikah točni naslovi. Brez katerih stvari ne moreta ž: vrti? Franci: Težko bi pogrešal kozarec vina. i Miro: Kako naj bi živel, brez f:oie? Ce bi imela še enkrat možnost Izbire poklica, za katerega bi se odHoč41a? Franci: Zopet bj bil dimnikar. Miro: Za pismonoša. Kaj menita o ljudeh, kt so pre-rnčanJ, da so najpametnejši? Franci: Ne znajo razlikovati plevela od pravega klasja. Miro: Velike reve so. Najbolj priljubljena slovenska pesem? * Franci: Tam doli po dolinci. Mirp: Triglav, moj dom. Vaše naeelo v življeniu? Franci: Pošteno delati. Miro: Biti Skromen in vesten. AH Je vama v življenju večkrat dolgčas? Franci:>D\>lgčas prt mojih letih? Miro: Cas si krajšam s petjem. Hoditi na morje na dopust? Franci: Najraje sem doma. Miro: V planinah se spočijem. Kaj pomeni solza v očeh? Franci: Solza lahko tudi priteče, krkor voda iz studenca. Miro: Solza je dokaz globoke žalosti ali ginjeno'--ti. Ali vama je vojna vihra prizanesli'.? Franci: V djfugj svetovni vojni sem bil v taborišču v Nemčiji. Miro: Med vojno sem delal doma pri očetu. Vajina novoletna želja in sporočilo? Franci: Da bi bili ljudje dobre volje, kadar me pa mlada dekleta srečajo, naj se hitro primejo za gumb. da se jim bo uresničila želja. Vtem cenjenim strankam, prta (no em ter prijateljem srečno 1965! Miro: Veliko zdravja in prijetnega počutja v krogu svoje dru-line. Vsem bralcem Glasa uspešno in srečno Novo leto! DRAGO KASTELIC novih družin Franc Bedina in Miro Gradiiar Nihče izmed nas se ne more pohvaliti, da njegovo ime ni zapisano v eni izmed matičnih knjig. V rojstn knjigi smo vsi. V poročni RAS je veliko. Pod rubriko »ločeni« jih je bolj malo. Ponovno pa bomo vsi vpisani pod rubriko »umrii«. Te knjige vodijo po-v.sod. Na Gorenjskem, v Sloveniji, Jugoslaviji ter v drugih državah po svetu. Zato smo se v redakciji odločili, da iz teh knjig izpišemo ne-k.c.cie podatke, ki vas bodo verjetno zanimali. Dobili smo zanimive številke. Kljub temu, da smo v Sloveniji na zadnjem mestu na svetu glede števJia rojstev, vendar pa na Gorenjskem ne kaze tako slabo. V leto.-njem letu je bilo kar precej rojstev. Z rojstvi se lahko najbolj pohvalijo Jeseničani. Na njihovem področju se je v letošnjem letu rodilo nad tisoč mladih »Gorenjč-kov«. Največ smrtnih primerov so zabeležili v kranjski občini in sicer nad 300. Tudi poročilo 6e jih je največ v kranjski občini, kar 522. Okoli 50 do 100 pa se jih js odločilo, da fic ne bodo porečiU v svoj.i občini temveč je k poroki odšlo v Ljubljano. Naj vam povem neKafco skupne številke za vso Gorenjsko. Rojenih je bilo okoli 2500 otrok. Umrlo je nekaj nad sedemsto ljudi. Število porok je doseglo bkoraj 1500. Nekaj časa je bilo precej ločitev. Sedaj je loćitev iz leta v leto manj. V treh občinah Škof j a Loka, Tržič, Radovljica smo uspeli zabeležiti tudi ta podatek. Skupaj jih je bilo manj kot sedemsto. Vendar tudj v ostalih dveh občinah ni b;la ta številka tako velika. Mogoče bo koga zanimal tudi podatek, kdo se je največkrat pote.-.1. Veste nekaterim je to postal že kar njihov »konjiček«. Sicer se na Gorenjskem s tem ne more nihče prav posebno pohvaliti. Kolikor smo uspeli zabeležiti, je bilo nekaj ljudi, ki so se letos že'v tretje poročili. Med njimi so tudi taki, ki so se nekako morali. Pri mnogih ljudeh prevladuje mišljenje, da si ženske rade kaj takega privoščijo. Toda statistični podatek pove, da so v pretežni večini ti »junaki-« moški. Gradbeno podjetje Kranj i i m i trn I I I trni m 1 I I i ! i Nm I i H i i i I 1 m m I B m m m i 1 1 i itn, «♦•••♦• >##••••♦ *••••«••«> • «•»••«>•♦ • •«►♦•• #«**♦• ::::P iiMiiiMiMiiiniiia......im* JliMMIMItli.....OMilliDIII ••••■t....... <»aa«r*P»»»< *•§••••• «•■••«•■•••■•«•••■•••■•• ^««■••■««■■■«•■■••••«■•••• 4.......i«t»iiiiiiiianii* Knanei«!...........«•*•■■••«•< • • ••■••■••■••■••« .......mttati......»aaoaa« ivaaaaaaauaaaaaaaaaeaaaaaaaaa« .....•■■■■»•■••(••••(••••••Uf IKIItMIOMIII.........(igiiici lltlllliaM«lll*MMOM«>»***"*> »•■•••■••■•••••■•••••••••«•«•■■ !•••■•••••■•■•••••«■•••«•■••••• • ••••••••(■■•••••••I.......<■••■> ■ »»•(i M ■••■•••■•■•■•■••» aiMiiiM«.......fiiiiiiiisatu « ••••«•■•■•■■•••«••■•••■■•■•»••• .......•««......a«aiiiiacNt ••••■•■••■«•••«■••■••••■«■«••■•« ■ ■■•■■••■■•■••■•••••■••••••■■■aat ••••••••••••••••■••••••••••••••< !•.....MlMttMIIMIMttOMIIIMI ^•■••■••••■•■••■•■■••■■•••••"••••> •.............■••■•••••■••flllllitll ,.......•......•.....••••ttllillilf iiSaiaaa«aa«oa»«aoia««aa««««««»«««2« • ••••giM>n(«tii.....•iii«iii>iiiiaiii ««a«aaaea«aaaa«uaaa««aoB«»a»a.a"»aa<- ••■•■■•••••<•«••.....•■•»•••••••■•'l; ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦/♦♦ I 1 Lj ubijan PE Gorenjska Kranj rna anj cd g cd a^S(»^^| Cd > O h-t cd > cd NI ni iTi m [jI m m m iTi m i m m iTi s prodajalnami v Kranju, Tržiču, Kranjski gori, / Radovljici, Žireh na Jesenicah in Bledu ■ Izdelujemo: Stavbeno ključavničarstvo — lahke in srednje konstrukcije, železne rolete na ročni in motorni dvig, kovino strugarstvo, kletarstvo, filter črpalke za prečiščevanje galvanske kisline in panel plošče. Jesen s svojimi družbenopolitičnimi organizacijami ObK ZK, ZB NOV, ObO SZDL, Ob SS, Ob ZMS 7916455974409764617391090313731315163716305037 B//++/42A 99377^298^ 30263043261098 ^^$O$%S^%$-/+%/++N%$%$//+//%/B/%%/^ 1 f O KRANJ z obratom na in časopisom eseniGgn Tiskamo časopise, revije, kn'fge in druge tiskovine. Izdelujemo klišeje. Knjigoveitvo in kartonažerstvo IH Ue. luris! i ro JUBLJANA! poslovna enota» Hotel Krim kolektiv Tovarne vijakov KROPA ■7 I ■ *aaaaa«aaaaaaaaaaeaaefaaaaaaaaaaa*aaaaaaaa*aaaaafli aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa* -aaavaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaapnaria'' "■•i9i»M«iiaf> Tovarna pil Tržič Obrtno podjetje ema m 1 iii ura ili rs = 1 m m ni 1 oj Oj hi zz Ml lil 1 i iti Tekstilna tovarna »Sukno« Zapuše PRIPOROČAMO SyOJO BOGATO IZBIRO DAMSKIH IN MOŠKIH MIKANIH IN ČESANIH TKANIN TER VOLNENIH ODEJ. PRED NAKUPOM NE POZABITE, DA SO NAŠE TKANINE MODNIH VZORCEV IN POCENI. •w>>$ 0053532323482302000100010001010200010201484848482348020201015302000053020101534823482348535353535323230202020201000100010201020002010201000200 3+%^+$%%%^^+/$$//+/$+%+%$%/%+$/$$+MX+/$%+/BO^^ 'raovs^co g ti A s poslovnimi enotami v Radovljici, na Bleau Lesce in v Kropi Toplo se priporočamo tudi za v prihodnje lil čin scina adovljsca s svojimi družbenopolitičnimi org nizacijjami Obli Z&, ZB NOV, ObO SZDL, ObO SS, ObK ZMS, ObO ZROP m m »fig I i H H aH s I i I Veletrgovsko podjetje GUMIJEVIH IZDELKOV |f|f Kranj z obratoma I in II ter prodajalno s svojimi poslovnimi enotami: prodajno skladišče manufakture in galanterije na debelo, BLAGOVNICA — Kranj, TEKSTIL — Kranj, GO-RENJC — Kranj, DEKOR — Kranj, LIPA — Kranj, VESNA in KOKRA na Jesenicah, BLED in GRAD na Bledu, SLON, NOVOST in 2IROVKA v žireh, MANUFAKTURA v Gorenji vasi in METKA v škof ji Loki illlllllIIIUtlHIlIlUlilllllllJIlIM ijj ni (D ni w Distributivna enota Kranj, ©isvednja Kranj s svbpmi družbenopolitičnimi organizacijami ObK ZK ZBNOV ObO SZDL ObSS ObK ZMS m iii s m m m m m ID ID m m m m I DJ m iii * ■ -'.....» -m?1*"1 "t"-\ SREDA, 30. decembra 1964 N KULTURA m KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • Kil TIRA A Kil! TURA © K lil TURA • KULTURA • KULTI Ob slikarski razstavi Marjana Dovjaka Konec leta je in prav je, da ob živeli svoj krst v Prešernovi ga- kom na trenutnih občutjih do tej zadnji razstavi pregledamo z leriji, se vedno znova vračajo nekakšnega socialnega (ne socia-nekaj stavki delo galerije v Pre- vanjo. Razvoj njihove umetnosti lističnega) realizma ali neoreali/.-šernovi hiši. Rezultat je dober in nam je tako mogoče spremljati ma, pojmovanega slikarsko (raz-pomembno delo Gorenjskega mu- tudi v daljših časovnih razmakih, stava 1957) pa preko kubisfične-zeja, ki ga opravlja s prirejanjem _ Marjan Dovjak je eden slikar- ga načina slikanja — lepljenke in razstav v tesnem sodelovanju s jev, ki redno razstavlja v Kranju, drugi formalni prijemi na razsta-Klubom kulturnih delavcev, vse Po razstavi v Jakopičevem pavi- vi 1961, to je pot iskanja — raz-blagodejno kaže tudi v afirmira- ljonu v Ljubljani 1956 se je v voja do sedanje razstave. Pri nju mladih slikarjev. Prešernova Kranju prvič predstavil leta 1957, vsem tem pa Dovjaku ne gre galerija jim nudi možnost prvega nato Še 1961 in letos, torej v ča- toliko za formalna reševanja, ki nastopa, pregleda dela, spopada z sovnih razmakih, ki dopuščajo se jim. niti ne pusti zapeljevati, javnostjp in vstopa v razgibano slikarju dovolj časa Za pretehta- kajti z vsem svojim slikarskim kulturno življenje. Letošnja 'raz- no pripravljene razstave. Lahko bistvom se posveča motivu. Vse stavna sezona kaže kvaliteto na bi rekli, da je slikarstvo Marjana ostalo mu je drugotnega pomena, dostojni ravni, kjer je vedno manj Dovjaka od prve razstave pa do ,Na 21 oljnih slikah iz zadnjih treh neveščega in brezizraznega P o- danes polno iskanja. Tudi seda- let je motivni svet zelo pester, vprečja. In kar je še posebej nja razstava kaže še sledove, zanimiv in razpet od avtoportreta, važno: mladi umetniki, ki so do- Od postimpresionizma s poudar- krajine, tihožitij do interieurja. ■iiiiniiiiiiiiiiii« PREDSTAVLJAMO VAM 4 SODELAVCE GLASILA PIONIRJEV IN MLADINCEV PIONIRSKEGA ODREDA MATIJA VALJAVEC V PREDDVORU »MATIJEV ROD«. LEPO ODKRITOSRČNO SO VSEM NA POGLED ZAPISALI. KAR VEDO O SEBI IN NAM TAKO MORAJO BITI VšEC Takšen sem NE ZELJE! Že večkrat sem premišljeval o sebi. Saj veste, kdo sem. Pišem se Žele Jože, samo da ne bo iz tega nastalo Zel(j)e Jože! Rodil sem se februarja, umrl pa res ne vem, kdaj bom. Pravijo, da sem pegast. Ne morem pomagati: na svet sem prišel takšen in s sveta bom odšel prav tak. Rad nagajam. Zaradi tega sem jih že večkrat dobil. Ko dozori sadje, me lahko vsak dan srečate na tujih vrtovih. Rad se pretepam. Zanimam se za šport. V šoli razgrajam, da je veselje! Moj najljubši predmet je zgodovina, vendar tudi slovenščine in matematike ne zametujem. V domu sem med največjimi in najmočnejšimi, zato skoraj vsa težja dela pripadejo meni. Naloge večinoma prepišem, učim se le malo. Sem, kar sem. Jože žele NEUBOGLJIVEC Ukazali so mi, naj napišem nekaj o sebi. To je težko, ker nerad ubogam. Lahko vam povem, da rad sanjarim, sanjarim v neskončnost, dokler me kdo ne predrami iz sladkih misli. Sem silno razburljiv. Za vsako malenkost vzkipim in ustrahujem manjše otroke. Včasih pri »vzgoji« nenadoma popustim in »žrtev« pomilostim. Zelo sem radoveden, pa sam ne vem, zakaj. Vse hočem vedeti, vse me zanima, še skromna pripomba: rad gledam za lepimi dekleti. Pa brez zamere! -pip- GEOMETRIJSKE NALOGE Pravzaprav sebe in svojega značaja ne poznam dovolj. Noben človek nima samih dobrih lastnosti. Je že tako. Nekateri pravijo, da sem groba. To mogoče ne bo vedno držalo, sem pa resnično nagle jeze. Kadar mi brat nagaja, sem takoj v ognju. Že od 6. razreda me preganjajo geometrijske naloge. Včasih sem zvezek treščila ob-tla in se od jeze razjokala. Sošolka se mi je takrat vedno nasmejala do solz. V sebi imam tudi žilico humorja. Najbolj se razživim med prijateljicami. Takrat se moram od srca nasmejati. Zdi se mi, da sem to lastnost dobila od očeta. Jaz pa sem tudi take vrste, da se za vsako stvar hitro ogrejem, potem pa ogenj začne ugašati. Postavljati se pre^d ljudmi ne maram, čeprav mi pride to večkrat na misel. Na cesti nisem »važna«, skušam biti preprosta. Vedno se mi seveda to ne posreči. Mir jam Mehle STAROKOPITNA SESTRA Taka sem kot drugi. Nič nisem slabša, boljša pa tudi ne dosti. Če hočete kaj več izvedeti o meni, ne sprašujte drugih! Obrnite se kar name! Drugi bi vam gotovo povedali vse narobe. Starši bi verjetno rekli: »Včasih je taka, da je ne moremo prenašati. Obregne se ob vsako stvar, celo ob očetove čevlje. Ni preveč pridna. Res, med počitnicami nam je včasih skuhala — a kaj? Krompir zna vsak peči in he samo kuhati. Solate pa tako navadni ljudje ne kuhamo. Pa zjutraj kako vstaja! Budilka ji poje ob ušesu, pa nič ne sliši. Zbudi se šele potem, ko ura že utihne. Nato navadno vzame knjigo v roko, ker prejšnji dan ni bilo časa za učenje. Bila je na vrsti televizija. Gleda, pa če je še tako neumen spored...« Mama bi dodala: »še obleči se ne zna. Razoglava se vozi s kolesom, zvečer pa potem stoka.« »Sestra je starokopitna,« vam bo rekel brat, »misli, da je moj gospodar ali kaj podobnega, ker mi stalno nekaj pridiga. Jaz je seveda, kot pametnejši, ne ubogam, ampak delam po svoji glavi. Ma)o več soli bi ji tudi ne škodilo, saj se sploh ne zanima za boks niti za nogomet. Nasprotno pa z odprtimi usti posluša radijske komedije, drame in tragedije o Cezarjih in Gubcih. Naloge tudi še kar rada piše, kar se zdi meni najbolj neumno. Kriminalke ji niso všeč, vse bolj so ji pri srcu zgodovinski romani. Tako branje je zame hujše, kot če bi moral sam živeti v puščavi. Sam ne vem, kaj bo z njo. Najbrž bo vedno ostala le ženska.« Drugi bi povedali o meni še slabše stvari. Zato raje kar sama nekaj povem: . Najraje imam dobre, zanimive knjige in filme. Tudi spim rada. Pri telovadbi sem nenavadno spretna. Vse po-derem, kar dosežem. Rado me je strah, posebno če moram v temi kam iti. V prihodnje si bom pomagala tako, da bom po temi hodila s svečo. I Kaj bi vam še povedala? Jaz dobro vem, kakšna sem, toda težko je prav vse spraviti na papir. O sebi vem več slabega kakor dobrega. To pa ni tako lahko zapisati. Marica Vid Center za estetsko vzgojo za novo leto Detalj z razstave slikarja Marjana Dovjaka v galeriji Prešernove hiše Lahko bi rekel, da posamezne motivne skupine tudi formalno in pa slogovno rešuje po svoje: avtoportret je pronicljiv do eks-presivnosti, turobno neorealistič-ni sta krajini Predmestje in Vas, prav taka je Čakalnica, le da je likovno formalno drugače reševa-na, motivno pa se veže na prvo razstavo v Kranju leta 1957, tihožitja so svet zase in vsebujejo odmeve kubistične tehnike reševanja in koketiranja s konstruktivizmom, a vendar na strogi realistični podlagi. Podobno so slikane tudi krajine Sava s šmarno goro, Sava in pa Deček ter še nekatere, dočim spada Ljubljanica, Separacija I in II," Kurilnica, Apnenica v svet nekakšnega geometričnega konstruktivizma, kjer se realnost vse bolj odmika poenostavljanju motiva in odstra-' v&e bolj >in bolj se bliža novo_ ših krajih izrodno velik- Razen ka7TJUslikeS^ treh PT6dstav: MEH ZA SMEH, hotenj« Spridentako dalejl dt je « do petnajst let, pa so s prazno- J £ SERIJA i ng ■^t^KAKO slika Drevje že povsem ab- vanjem že začeli. Prav za te je METKO, bodo najmlajši elani lut- straktna. Center za estetsko vzgojo pripra- kovnega krožka naštudirali tudi Vsa razstava kaze razveseljive nekatere prireditve, ki so jih svojo predstavo, rešitve v okviru realizma. Doka- r ' zuje, da realizem še ni dokončno vključile v praznovanje novoletne Prav tako je tudi likovni kro- izčrpan. Vendar pa imam obču- jelke v kranjski občini. Morda je žek za novoletno praznovanje pri- tek, da si je slikar izbral skrajni prav lctos prip.raVil Center za Pravil razstavo. Mladi avtorji so plesalcev znanega ansambla na rob, na katerega je začrtal svojo estel pot. Vsak korak vstran na eni strani s prisvojitvijo nekakšne za ° kubistične tehnike in abstrahira- praznovanja. Kakor pa so pove- voletno praznovanje. Svoji raz- ln Pestnm programom jugoslo- nja vsega odvečnega pomeni lah- ^ali v Centru bi lahko storili stavi so dali naslov: VRTINCI IN vanskih plesov, ob spremljavi S rl.:„^,.trT^t *e več, če bi imeli ustrezne pro- u^Ra^"^"^ v™kfh S PraV "°bre8a Večer z Jeseničani Sobotno srečanje blejskega občinstva z Jeseničani je bilo prav zanimivo doživetje za vse udeležence akademije, prirejene v čast dneva JLA. Dve generaciji t letos pripravil Center za r . ~ av^iji »u f"*-»*<-vy tuom^o auammna na- tsko vzgojo največ prireditev ESE?^ V prostorih Primke rodnih pesmi in plesov sta se v^i/ju jLcijvt-c pnieuutv knjižnice razstavo z motivi, ki „„ A . ... , , y j. otroke v okviru novoletnega obravnavajo dedka Mraza in no- Predstavi" 2 dobro nastudiramm au Kristalizacije in Končno ao- - ^n.. ivđ^icivijujo iia veiiKin pa- ~, nc . , ., atrakcije; korak v drugo stran pa store, davijo pa, da bo ta pro- nojih, ki so jih dekorativno ure- °a ZDOra' /,el° usPeSen le bl1 povratek v nostalgični realizem, blem rešen kmalu po novem letu, dili s svojimi slikami. ludi nastop komornega mešanega Vendar pa je Dovjak močan sli- saj sc bodo preselili v nove pro- Literarni krožek je pripravil zbora pod vodstv°m Poldeta Ula- kar razmišljajoči optimist tako slore (biyš(> prodajalno Sipada), svoj redni sestanek, ki ga imenu- 8e- Med nastopi obeh skupin pa da bo, ko bo razčistil nekatere.. delovali lahko veliko -SESTANEK V SREDO OB so se predstavili tudi recitatorji probleme, ubral svojo dobm- pot. KJer DWXO oeiovan janKo veiuso pETIH<<. ^ V&Q ć,lane centra ' >- "št " Morda je rešitev prav v njegovem bolj sproščeno, in kjer bodo po- p^pna^ so kratek program, ki JC!,emsKe gimnazlJe- Avtoportretu, toda to je samo 'njihovo delovanje res ure- vključuje nekaj njihovih pesmi Prireditev je potekla v spro- S&rtEŽ *»7OTh£ ,er kraiših epifiOV- šfcnem vzdu§ju in * njih razstav. Kljub temu pa je njihov Lut- Ostali krožki niso mogli piripra- slogu; živahni in temperamentni In prav za konec: slikarstvo kovni oder, v katerega so vklju- viti posebnih programov za novo- plesi mladih Jeseničanov so za- Marjana Dovjaka ni lahko. Ni se ceni tudi starejši ljudje, pripravil letno jelko. Morda je vzrok za to dovoljili več sto obiskovalcev mu pa težko približati, saj izhaja za praznovanje tri predstave. Go- pomanjkanje prostorov. Vendar . iz suverene izpovedi umetnika, ki »tovali bodo po vseh manjših kra- kako smo že omenili, bo Center rroSra™ plesov je bil pester; je razumljiva. Zavrača lepotne Jih kranjske občine. Vse predete- dobil svoje prostore, kjer bodo zaJel Je Plese iz različnih delov efekte in s tem koketiranje s pub- ve je režiral IVO CIPE. Lutke so lahko nemoteno delali. Zato me- naše dežele, izvajalci pa so poka- liko, prav tako pa tudi zavrača si pripravili sami. Prav tako sc* nijo, da bodo ustanovili nove krož- zah nrecei ^nretnnsti in saJ Je imel niška skupina. V skladbi in sicer »Mi mladi« in »ša- lU^^^t^Z Samo bežen vtis s sobotnega lj.vke«. Na drugem večeru pa je obvezne skladbe niso ]ežale Vse. obi Jeseničanov na Blfedu nas nastopil z eno obvezno Stevana eno pa lahko ugotavljamo, da nas nrenričuie da imaio Jesenice Mokranjca »Akat.st« m Petra Li- je na tekmovanju častno zastopal prepričuJe^ da imaJ° Jesf^e parja »Zemlja govori«, ki jo je posebno, ker mu je melos srbskih dovolj svezih ustvarJaln,h sil, ki sam izbral. Vse skladbe je zbor pesmi tuj. se izživljajo v amatersko umet- občnem , Ob tej priložnosti spet poudar- "iškern delu z vso vnemo in ve- jo. Posebno izvajanje skladbe pra- ja.m°'.da b° P°trebno zbo^ P°" selJem ter da v dolmi Pad Me" voslavrie srbske liturgije »Aka- mladltl in številčno povečati. žakljo živi resnično ustvarjalna tist«, ki jo je uglasbil Stevan Mo- B. K. moč. liško tekmovanje najboljših jugoslovanskih zborov. Tako je našo Vdova Rošlinka Novoletne voščilnice Ljuba Ravnikarja Podblica — KUD »Mladi vrh« na Podblici je tudi v letošnji sezoni zelo aktiven. Dramska sekcija pripravlja delo »Vdova Rošlinka«, s katerim se bodo še letos predstavili na domačem odru. Prav v teh dneh pa pripravljajo otvoritev likovne razstave. Zelo delavna je folklorna sekcija. Nekajkrat so gostovali tudi že v Vsak, 1cdor pozna prijatne kra- tisne na papir in s tem dobi bi rekli, da je tudi v teh voščil-Kranju in drugod. jine Ljuba Ravnikarja, bo tokrat sliko, ki je v veliki meri plod nicah ostal krajinar, kamor tudi Ce povemo, da kraj nima pro- presenečen. Akvarelist nam je slučaja in vedno brezpredmetna, slučaj ni zanesel figure, svetne dvorane in da se poslu- pokazal krajine, ki so in niso šele fantazija iz bogastva preve- Slikar sam se zaveda, da je rezultat takšnega slikanja daleč od njegove začrtane poti. Voščilnice je pač razstavil zaradi zanimivo- Razstava v kleti Prešernove hiše žujejo za svoje delo le šolskega krajine. Ljubo/Ravnikar je nam- vajočih se oblik razbira realnosti razreda in nekaterih'večjih podov re^ za sv°ja novoletna- voščila podobne predmete, bodisi razne gospodarskih poslopij tamkajš- ustyariI vrst0 slučaJ"osvtnihv sličic' oligure, sanjske krajine, rastlinje njih kmetovalcev, potem bo lažje za katere ni uporabil čopiča, pač , ... in podobno. Mikavno pri Ravnijo ciooii . vn^MmVoh «- ^ on to 8ti morda tudi zgolj zaiadi slu-prescnetJjiv rezultat, ki je sicer Karievih voščilnicah je, da so to pa igro slučaja. Tako ker mu ob njih lahko tudi oceniti njihov uspeh. Pred nedavnim so zgradili montažni ^e Zmm, nismo ga pa pričakovali krajine imaginarne siceiv nikjer CaJa» oder, ki ga je mogoče prenesti od njtga. Voščilnice so plod tako- Pa ne zasledimo figur. Zanimivo mi slučajno voščmio: »Srečno v iz enega kraja v drugega in ku- imenovanega slučajnostnega slika- prav zato, ker je Ravnikar kot letu 1965!« pili zavese. nja, kjer slikar razlite barve od- slikar dosleden krajinar in lahko A. Pavlovec Prodam odličen nov magnetofon Grundig TK 23L, avtomatičen DELUX. Ponudbo poslati pod »NOV« 5476 Prodam nekaj prašičev od 40— 50 kg. Mišače 11, pri Otočah. 5355 Prodam tri prašičke do 20 kg. Cerklje 102. 5510 Prodam 6 tednov stare prašičke, težke 15 kg. Jerič Ivan, Sentur-ška gora 3, p. Cerklje. 5561 Prodam 6 tednov stare pujske. Knlan Jože, Breg 11, Kranj 5562 Prodam pujske ne prašiča za zakol. Vogljo 64, Šenčur. 5563 Prodam češki gramofon. Naslov v oglasnem oddelku 5564 Prodam prašiča, 180 kg težkega. Cerklje 118 5565 Prodatm 7 prašičkov po 7 tednov starih. Glinje 2, Cerklje 5566 Prodam 130 ker težkega prašiča. Probačcvo 19, Kranj 5567 Prodam prašiča, 120 kg. Lahov-če 41, Cerklje 5568 Prodam pl etilni stroj, nemške znamke. Naslov v oglasnem oddelku 5569 Prodam DKW motor, 200 com. Srednja vas 45, Šenčur 5570 Prodam 1000 kosov rabljene strešne opeke.""(Bobrovee). Kranj, Tomšičeva 1, (Upokojenci) 5571 Prodam dve snežni gumi za Fiat 750. Naslov v oglasnem oddelku 5572 KAM NA SILVESTRA V gostilno »Zarja« Trboje, tam boste solidno postrežem s pristno pijačo in odličnimi jedili ob prijetni glasbi- Rezervacij ne bo. 5593 Prodam ovco za zakol. Ccšnjevk 27, Cerklje 5573 Prodam kravo, ki bo v kratkem telet il a. Aljaž Janez, Zapoge 15 p. Vodice 5574 Prodam prašiča, 130 kg težkega. Suha 31, Kranj 5575 Prodam 3 prašiče po 7 tednov stare. Glinje 13, pri Cerkljah 5576 Prodam dva prašiča za zakol po 160 kg težka. Naslov v oglasnem oddelku 5577 Prodam 15 let starega konja. Subie Peter, Subotnica 4, Skofja Loka 5578 Prodam dobro ohranjene smuči. Naslov v oglasnem oddelku 5579 Prodam 9 lepih pujskov, starih 6 tednov. Lahovče 39, Cerklje 5580 Prodam hišo v Kropi. Kranj, Zupančičeva 5, pritličje, desno 5581 Prodam dobro ohranjeno vprež-no kosilnico. (Dering). Naslov v oglasnem oddelku. 5582 Prodam prašiča za zakol. Vopo-Ije 15, Cerklje 5583 Prodam 150 kg težkega prašiča. Sp. Brniki 37, Cerklje 5584 Prodam 6 tednov stare pujske. Breg ob Savi 7, Kranj 5598 Ugodno prodam dobro ohranjeno klavirsko harmoniko 32 basno z kovčkom. Grčar, Ul. 31 divizije 46, Kranj 5599 Prodam 31 kv. m prvovrstnega hrastovega parketa Lamel 9 milimetrov in italijanski BIDE. Zupančič, Tomšičeva 4, Kranj 5601 Prostovoljno gasilsko društvo BI. Dobrava, proda avto znamke MERCEDEZ-BENZ — 70 KS z zaprto karoserijo. Možna je predelava. Interesenti naj se javijo do 15. februarja 1965 pri poveljniku društva BI. Dobrava 7. Cviček na sodišču Zakaj se Vino Kranj ne strinja s prvotno odmerjeno kaznijo Sprejmem delavca. Trgovina Šipad Kranj. 5541 ZMS — GORICE vabi na silvestrovanje v Goricah 31. decembra 1964 ob 19. uri 5352 Iščem mlado dekle za varstvo otrok in pomoč v gospodinjstvu. Plačam dobro. Naslov v ogl. oddelku 5590 Iščem honorarno delo. Oddati ponudbe pod »Rezkalec« in »Strugar« 5591 Dipl. ing. Matiju Nadižarju za diplomo na fakulteti za elektrotehniko čestitajo domači. 5592 Zatekla se je mala rjava psička. Poizve se pri Močnik, Zupančičeva 2, Kranj 5594 Cenjenim strankam sporočam, da sem se preselil v Rotarjevo ulico 2 (pri Prešernovem gaju) telef. 23-05. Se priporoča Vinko Oseli. pečar, Kranj 5595 NOVO! NOVO! V novoodprto trgovino Jugoplastike v Kranju, Titov trg 25, so prispeh* konfekcijski izdelki v bogati izbiri: suknje, vetrovke, dežni plašči, dežne pelerine za šolsko mladino, moške hlače in drugo. Obiščite novo prodajalno in prepričajte se o bogatem izboru in kvalitetni izdelavi. 4738 Poteka prvo leto pravde, ki naj odloči, ali cviček Je ah £a sploh ni, Tu mislim na tisti pravi cviček:, za katerega vemo, da ga pri-ddujejo na Dolenjskem in do katerega pridemo veliko bolj poredko kot bi si želeli. Lani, nekako v tem času, je ped j et je Vino Kranj dobilo od Vršačkih vinogradov iz Vršca 24525 litrov rdečega vina, ki je nosilo zveneče ime cviček in so ga pod tem nazivom tudi prodajali. Kmetijski inštitut je ^ vino analiziral in ugotovil, da vino sploh ne ustreza temu nazivu, da je mešano rdeče vino slabše kva- litete. Na tej osnovi je kranjska tržna inšpekcija prodala prekršek Vina Kranj in Vršačkih vinogradov pristojnim javnim tožilstvom, ki so zadevo posredovali gospodarskemu sodišču v Ljubljani