KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Letnik XX Štev. 1 Leto 1972 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO XX 1972, IZDAJA IN ZALAGA ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO = SEKCIJA ZA KRAJEVNO ZGODOVINO LJUBLJANA UREDIL, UREDNIŠKI ODBOR: DR. PAVLE BLAZNIK, FRANCE DOBROVOLJC, DR. TONE FERENC, DR. FERDO GESTRIN, OLGA JANSA, BOZO OTOREPEC, DR. JOZe SORN, DR. SERGIJ VILFAN, J02E ZONTAR — GLAV- NI UREDNIK: OLGA JANSA — ODGOVORNI UREDNIK: JOŽE ZONTAR — LEKTOR: FRANCE DOBROVOLJC — ZA UPRAVO ODGOVARJA MAJDA KUNA VER — TISK TISKARNE »TONETA TOMSICA« V LJUBLJANI — KLISEJE IZDELUJE KLISARNA »LJUDSKE PRAVICE« V LJUBLJANI KAZALO AVTORSKO KAZALO RAZPRAVE IN ČLANKI Grafenauer Bogo: V spomin Milka Kosa (12. XII. 1892 — 24. III. 1972) — 1 Höfler Janez: Janez Kretnik Dolar (ok. 1620— 1673) — 82 Hojan Tatjana: »Bucvice tega sadershanja za mladust« iz leta 1794 — 90 Jakopič Bogo: Gluhonemnica v Ljubljani (1908— 1945) — 163 Knez Tone: Nove situlske umetnine. Ob figural- nih sdtulah iz Novega mesta — 65 Kobe-Arzenšek Katica: Oris Vidmar j eve tovarne dežnikov in nogavic v Ljubljani — 27 Mlinaric Jože: Usoda arhiva cistercijanske opa- tije Kostanjevica — 145 Nečak Dušan: Pisarna za zasedeno ozemlje — 101 Nečak Dušan: Položaj na slovenskem Primorju v luči Pisarne za zasedeno ozemlje od novem- bra 1918 do novembra 1920 — 158 Otorepec Božo: Koseze pri Ljubljani — 7 Otorepec Božo: Iz zgodovine Gorenjega Logatca — 129 Prelovšek Damjan: Ljubljanska cukrama. Zgo- dovina stavbe in njena umetnostnozgodovinska ocena — 17 Rozman Franc: Müan Subarid in njegovo socia- listično delovanje — 97 Slabe Marjan: Poskus prikaza materialnih do- kazov iz časa preseljevanja narodov (5. in 6. stol.) v SR Sloveniji — 76 Slokar Ivan: Bombažna industrija v Ljubljani do leta 1860 — 13 Slokar Ivan: Slovenski pasigrafi — 169 Sasel Jaro: Problem naseljevanja vzhodno-alp- skih Slovanov — 3 Sasel Jaro: Pomen raziskovanja rimskih cest za politično, upravno in kulturno zgodovino — 139 Škafar Ivan: Jožef Bagary, Anton Trstenjak in martjanska pogodba iz leta 1643 — 39 Som Jože: Baker nad Polj^anami, antimon pri Trojanah — 154 Stukl France: Dolinarjev načrt vodnjaka v Tivo- liju — 50 Stukl France: Konfinacija slikarja Ferda Vesela — 177 Vodopivec Peter: Cme koze na Kranjskem in v Ljubljani v letih 1873/74 — 92 Vrišer Sergej: Tri ljubljanske fotografije in 60. let 19. stoletja — 173 Zorn Tone: Nemški industrijski obrati v Sloveniji v letih 1938—1939 — 34 Zorn Tone: Se nekaj podatkov o kulturni avto- nomiji za koroške Slovence v dvajsetih letih — 107 i IZ DELA NASIH ZAVODOV IN DRUŠTEV Fister Majda: Ob razstavi »Rezljana vrata v Tu- hinjski dolini« — 110 Hojan Tatjana: Razstava »Slovenska šolska knji- ga ob 200-letnici uradnih šolskih tiskov« — 178 Šetinc Marjetica: O razstavi »Zlatarstvo na slo- venskem Štajerskem« — 53 2n.idaršič Marjan: Razstava »Štajerska in Ko- roška v osvobodilnem boju« — 179 NOVE PUBLIKACIJE Orando Stane: 225 let novomeške gimnazije 1746 —1971. Ljubljana 1971 — 184 Janša Olga; Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike I. 1971 — 112 Janša Olga: Časopis za zgodovino in narodopisje. N. v. 7 (XLII.), zvezek 1, 2. 1971 — 113 Juvančič Ivo: Bernhard Wurzer, Die deutschen Sprachinseln in Oberitalien, Bozen 1969. Franz Turnier, Das Land Südtirol, München 1971. Cristoph Pan, Südtirol als volkisches Problem, Stuttgart-Wien 1971 — 117 Kos Janez: Georg Matthäus Vischer, Topographia ducatus Stiriae. Gradec 1681. Ljubljana 1971 — 56 Kos Janez: Narodna junaka Milan Majcen in Janči Mevželj. Ljubljana 1971 — 62 Nečak Dušan: Koroški plebiscit, razprave in članki. Ljubljana 1970 — 115 Stergar Janez: Blaž Singer, Vodnik na poti med Slovenci na Koroškem. Maribor 1971 — 61 Stergar Janez: Prosvetni zbornik 1868—1968. Trst 1970 — 182 Stergar Nataša: Milko Skap, Upoma mladina. Trst 1971 — 123 Stergar Nataša: Ivan Jan, Dražgoška bitka, Ljub- ljana 1971 — 123 Stergar Nataša: Ciril Zupane, Gradišče in Ošev-. Ijek v NOB. Nova Gorica 1971 — 188 Stiplovšek Miro: Peter Vodopivec, Luka Knafelj in štipendisti njegove ustanove. Ljubljana 1971 — 57 Stres Gvido: Izvestje gimnazije Dušana Kvedra v Ptuju 1869—1969; 70 let Gaudeamus igitur...; Petdeset let gimnazije v Murski Soboti; 50 let slovenske gimnazije v Kočevju; 25 let sloven- ske gimnazije v Kopru 1945—1970; Gimnazija Rudolfa Maistra, Kamnik 1945—1970; Letno po- ročilo gimnazije Brežice 1945—1970 — 55 Stukl France: Loški razgledi XVIII, 1971 — 56 ^ Stukl France: Marijan Zadnikar, Srednjeveška arhitektura kartuzijanov in slovenske kartuzije, 1972 — 185 Vidovič-Miklavčič Anka: Metod Mikuž, Zgodo- vina slovenskega osvobodilnega boja. Ljublja- na 1970 — 61 Vidovič-Miklavčič Anka: Tekstilana Kočevje 50 let 19*71 — 125 Vidovič-Miklavčič Anka: 500 let mesta Kočevje. 1971—183 Vilfan Bruckmiiller Irena: Gospodarska in dru- žbena zgodovina Slovencev. Ljubljana 1970 — 112 Vodopivec Peter: Dr. Valentin Inzko, Koroški Slovenci v evropskem prostoru. Celovec 1970 — 59 Vodopivec Peter: Janko Pleterski, Prva odloči- tev Slovencev za Jugoslavijo. Ljubljana 1971 — 121 Vodopivec Peter: Miroslav Stiplovšek, Slandrova brigada, Ljubljana 1971 — 124 Vodopivec Peter: Miroslav Pahor, Socialni boji v občini Piran od XV. do XVIII. stoletja. 1972 — 187 Vovko Andrej: Celjski zbornik 1971-72 — 184 Vovko Andrej: Lavo Cermelj, Med prvim in dru- gim tržaškim procesom. 1972 — 189 Zorn Tone: Franc Resman, Pod Jepo. Celovec 1971 — 58 Zwitter Anja: Lojze Bolta in Vera Kolšek, Stal- na arheološka razstava pokrajinskega muzeja v Celju. 1970 — 121 KAZALO SLIK POKRAJINE, GRADOVI, NASELJA IN PODOBNO Cerkev Sv. Marjete v Kosezah danes — 10 F. Kurz v. Goldenstein, Ljubljanska cukrama leta 1835 ali 1836, litografija — 20 F. Kurz v. Goldenstein, Veduta Poljanskega pred- mestja okoli leta 1853 — 22 F. Kurz v. Goldenstein, Ljubljanska cukrarna ob požaru 25. avgusta 1858 — 23 Ljubljanska cukrama V šestdesetih letih pre- teklega stoletja, ko so bili v njej nastanjeni »•meksikajnerji-« — 24 Vidmarje va tovarna nogavic in dežnikov v Sav- Ijah (danes Tonosa) v stari Jugoslaviji — 28 Cerkev »Am Hof« na Dunaju — 85 Grad v Gorenjem Logatcu pred obnovo — 131 Gorenji Logatec v drugi polovici 17. stoletja (Valvasor, Topographia ducatus Carnioliae modemae, 1697. St. 134.) — 133 Gorenji Logatec pred prvo svetovno vojno — 136 Pogled na samostanska poslopja v Kostanjevici, na cerkev, mlin in del samostanskega zidu pred drugo svetovno vojno — 145 Antimonov rudnik pod Trojanami po razglednici ok. 1910 — 156 Blagoslovitev polkovne zastave pred šenti)etersko vojašnico v Ljubljani (1865) — 174 NAČRTI IN ZEMLJEVIDI Slovanske migracije in poselitev — 5 Načrt Kosez v katastru iz 1826 — 7 M. Pertsch, Ljubljanska cukrarna, načrt situacije — 18 M. Pertsch, Ljubljanska cukrarna, tloris prvega nadstropja — 19 M. Pertsch, Ljubljanska cukrama, fasade in pre- reza — 19 Dolinarjev načrt vodnjaka v Tivoliju — 51 Gorenji Logatec, nekdaj Cerkovska vas (nemško Kirchdorf) po francisc. katastru iz 1823/24 — 135 Slovenski prostor v rimski dobi (2. stol. po n. št.) — 141 Ozemlje med Poreznom, Blegošem, Fužinami, Bevkovim in Poreznom — 155 OSEBE Prof. dr. Milko Kos — 1 RAZNO Rezljana kasetirana vrata iz Tuhinjske doline, zgornja leva kaseta z motivom rozete s štirimi cveti (1860) —¦ naslovna stran 1. zvezka Vranje pri Sevnici. Pogled na apsidialni predel staro- krščanske cerkve iz 5/6. stoletja — 4 Gotski kelih iz cerkve Sv. Marjete v Kosezah iz leta 1528 — 10 Letnica 1528 in mojstrov ali darovalcev znak na gotskem kelihu iz Kosez — 11 Kolektiv Vidmajerjeve tovarne nogavic in dežni- kov v Savljah na izletu za 1. maj 1939 — 31 Delavke Vidmajerjeve tovarne nogavic in dežni- kov v Savljah pred zakloniščem leta 1943 — 31 Tehnični vodja Tonose v Savljah pri popravilu standard strojev — 33 Faksimile martjanske pogodbe iz leta 1643 — 45 Rezljana vrata iz Motnika (1896), desna srednja kaseta s polkrožnim zaključkom in motivom vaze — naslovna stran 2. zvezka Figuralna situla št. 1 iz knežjega groba (gomUa IV, grob 3) v Novem mestu — 70 Keramična skodelica-zajemalka iz figuralne situ- le št. 1 v Novem mestu — 70 Keramična zajemalka iz figuralne situle št. 2 (Novo mesto) — 71 Figluralna situla št. 2 iz knežjega groba (gomila IV, grob 3) v Novem mestu — 71 "Detajl s figuralne situle št. 1 — 72 Detajl s figuralne situle št. 2 — 72 Detajl s figuralne situle št. 2 — 73 Razvit plašč tretje figuralne situle iz Novega mesta (gomila II, grob 6) — 73 Faksimile rokopisa Janeza Krstnika Dolarja — 83 Detajl rezljanih vrat — srednje polnilo — izdelek Hribnikove delavnice v Tuhinju — 110 Detajl rezljanih vrat iz Spitaliča, Hribnikova de- lavnica okrog 1864 — 111 Rezljana vrata iz Zg. Tuhinja (1895), desna sred- nja kaseta z upodobitvijo moža, ki na hrbtu nosi meh — naslovna stran 3. zvezka Faksimile naslovne strani samostanskega inven-i tarja v Kostanjevici iz leta 1786 — 146 Faksimile strani samostanskega inventarja v Kostanjevici iz leta 1786 — 147 Faksimile samostanske ustanovne listine Bernar- da Spanheimskega iz leta 1249 — 151 Faksimile kitajske pisave — 169 Skupina avstrijskih oficirjev v Ljubljani (ok. 1868) — 175 Oficir prostovoljnega alpskega korpusa (1866) — 176 pravi naslov za denarne zadeve Ljubljanska banka centrala Trg revolucije s/c 61000 Ljubljana ljubljanska banka v SPOMIN MILKA KOSA (12. XII. 1892—24. III. 1972) V skoraj osemdesetih letih življenja in v šestdesetih letih javnega dela — odkar je še kot gimnazijec (1911) mogel objaviti svojega prvenca le z začetnicama svojega imena, do lanskega februarja, ko ga je poslabšanje zdravja zadnjič in dokončno odtrgalo od de- lovne mize prav tedaj, ko je v ^^Gospodarski in družbeni zgodovini Slovencev« izšla kot najzgovornejša sinteza življenjskega dela nje- gova karta »agrarne naseljenosti slovenske zemlje« v srednjem veku — si je moral Milko Kos kot univerzitetni profesor in akademik pogosto nalagati za dolga leta bremena širo- kih in pomembnih funkcij v organizmu slo- venskega kulturnega življenja. Samo čas, ki ga je žrtvoval po maju 1950 kot glavni tajnik Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, bi znašal preračunan vsaj dobrih pet let vsakda- njega osemurnega dela. Pa je bilo še toliko drugega te vrste na univerzi, fakulteti, v Mu- zejskem, Zgodovinskem društvu, društvu arhivarjev in tako naprej. Pa vendar bo ostal Kos vselej navzoč v našem kulturnem in znanstvenem življenju — ne samo v njuni zgodovini —¦ predvsem po tistem delu, v ka- tero ga je uvedel že kot srednješolca njegov- oče, Franc Kos. Vselej nam bo stal ob strani predvsem kot zgodovinar slovenskega naroda. Letos poteka devetdeset let, odkar sta izšli prvi dve razpravi Franca Kosa o slovenski zgodovini. Od tega pomembnega mejnika v razvoju naše zgodovinske vede naprej sta drug za drugim oče in sin zavzemala prvo mesto pri naporih za boljše in globlje spo- znavanje slovenske preteklosti. Zato je slovo od Milka Kosa slovo od tistega velikega slo- venskega zgodovinarja, ki nas je živo pove- zoval z vsem oblikovanjem slovenske zgodo- vinske vede. V dobo sistematičnega zbiranja, odkrivanja virov in urejanja njihovih podat- kov spadajo njegova »učna leta« ob strani njegovega očeta. Obdobje problemske analize pa je sam sooblikoval na enem najpomemb- nejših delovnih mest, od 1945 naprej nesporno kot prvi med nami in kot najvidnejši pred- stavnik slovenskih zgodovI7iarjev in naše vede v Jugoslaviji in pred svetom. Znanstvena zapuščina Milka Kosa — preko . 350 objavljenih del, nekaj kljub nedokonča- nosti izredno dragocenih rokopisov in mnogi > tisoči izpiskov iz še neobjavljenih virov — je. j veliko preobsežna, da bi jo ob tej priložnosti \ mogel kakorkoli prikazovati, saj spadajo > vanjo tako pomembna dela kot je prva znan- : stvena sinteza srednjeveške zgodovine Slo-] vencev, znamenita objava Konverzije, pretres \ v Sloveniji ohranjenih srednjeveških rokopi- \ pisov, obsežne knjige objav urbarjev in toliko razprav o vprašanjih srednjeveške koloniza- cije slovenske zemlje. Le v enem delu nastajanja njegove znan- i stvene dediščine se kažejo določena delovna 1 težišča — kot pri iskanju novih virov in nji- hovem pretresanju s sredstvi pomožnih ved zlasti do približno 1930, v smotrnem priprav- ljanju sinteze slovenske srednjeveške zgodo- vine zlasti v prvem desetletju dela na jilo- zofski fakulteti v Ljubljani, pa v pretresanju zgodovine slovenskega kmeta od konca tri- desetih let naprej pri pripravi izdaj urbarjev in analizi njihove vsebine. Vse drugo njegovo delo pa trdno povezuje v celoto vse njegovo življenje. Najprej in naj- bolj velja to za vse, kar je zvezanega s preu- čevanjem srednjeveške kolonizacijske zgodo- vine slovenskega ozemlja. Skoraj vse, kar o tem danes vemo, je rezultat njegovega dela. Njegova zadnja sinteza in zemljevid kažeta, kako veliki so ti izsledki. In prav pri tem zgo- dovinarju ni nič darovanega. Veliko podobo je treba dobesedno ustvarjati z združevanjem množice podrobnih preiskav od listine do li- stine, od urbarja do urbarja, od kraja do kraja, od tega do drugega preostanka nekda- njega življenja in tehtanja njegovega pome- na. Čudovito, doslej edinstveno poznanje srednjeveeških virov, poseben dar prav za delo te vrste in potrpežljivo vztrajanje pri delu so bili potrebni za tako pomemben uspeh, ki pomeni največje dopolnilo nekdanje podobe slovenske zgodovine v zadnjega pol stoletja. To delo pa je bilo zvezano tudi z voljo, po svojih najboljših močeh pomagati svojemu ljudstvu tudi pri vprašanjih, s kate- rimi se je moralo spopadati za časa avtorje- vega življenja. Čudovito poznanje virov in ^ njegovo značilno trezno presojanje pa so na- pravili Kosa tudi sicer za splošno priznanega razsodnika v vseh spornih vprašanjih naše starejše zgodovine, čeprav se jih je dotikal le s par besedami in se je sam le izjemoma širše spuščal vanja. Druga takšna vez vse- ga njegovega dela so bile skrbi za organizaci- jo zgodovinskega dela, posebej za znanstveni naraščaj na vseh potrebnih mestih. Skrbi za to ni opustil tudi v zadnjem letu, skoraj ne- prestano privezan na bolniško posteljo. V na- še organizacije — zgodovinske in arhivarske — in v naše časopise so vgrajena desetletja njegovega dela. Prav s tem je najtesneje zvezano tudi nje- govo več kot štirideset let trajajoče delo aka- demskega učitelja, tako da nam je skorajda vsem danes aktivnim slovenskim zgodovinar- jem naš akademski oče. Njegova očetovska skrb za učence se ni pretrgala z diplomo, marveč se je kazala tudi v živem zanimanju za naše delo in življenje po odhodu z univer- ze. Kot široka, po vsej Sloveniji razsuta dru- žina se danes poslavljamo z bolečino od nje- ga, čeprav se poslavljamo le od njegovih te- lesnih ostankov. Saj ostaja s svojim delom še naprej med nami ves živ, kot razporejevalec dela med nas in kot najboljši pomočnik pri nadaljevanju dela, ki se mu je posvetil vse življenje. Ostaja nam le naloga, da ga nada- ljujemo vsak po svojih močeh. V imenu vseh slovenskih zgodovinarjev in arhivarjev mo- rem le zagotoviti našo voljo za izpolnjevanje te naše naloge. BOGO GRAFENAUEB 2 PROBLEM NASELJEVANJA VZHODNO-ALPSKIH SLOVANOV JARO SASEL ; Zanimanje za začetke slovanstva v Alpah ali drugod za nastanek vsakokratne zgodnje in visokosrednjeveške situacije — stopa ved- no bolj v ospredje. Spričo dejstva, da niti ne vemo, odkod in kdaj pronicajo slovanska ple- mena v vzhodno-alpski prostor, je želja raz- jasniti ta dogajanja, tembolj razumljiva. Zato raziskovalci na arheološko-historičnem po- dročju pravilno težijo za tem, da bi osvet- ljevali propad antičnega sveta ter nastajanje srednjeveške politične in družbene ureditve ter odgovorili najprej na vprašanje, kakšni so bili začetki poseljevanja in kakšni so bili odnosi priseljencev do starih prebivalcev in njihovega načina življenja. Sosednje dežele se študiju svojih začetkov prav za prav že dolgo intenzivno posvečajo, tako avstrijske pokrajine. Bavarska, Švica in tudi severna Italija, da o Madžarski sploh ne govorimo. V tej smeri delajo skoraj na vseh področjih humanističnih ved, in osvetlitvi vprašanj v zvezi z naseljevanjem in najzgod- nejšo zgodovino prednikov so posvečene šte- vilne onomastične, toponomastične, folklorne, geografsko-poselitvene, arheološke, kulturno- zgodovinske, umetnostno-zgodovinske študije, dalje študije z vidika cerkvenih zavetnikov in cerkvene zgodovine. Na Slovenskem se mor- da takih raziskav najbolj organizirano lote- vajo etnografi in arheologi. Prvi lahko poka- žejo na kvalitetni simpozij v Slovenjem Gradcu 1967 {Alpes Orientales 5 [1969]), drugi na analognega v Kranju 1969 {Arheološki ve- stnik 22 [1971]). Danes vidimo, da lahko prav arheologija posreduje večino odgovorov na vprašanja, ki so v tej zvezi bistvena. Zgodnjesrednjeveška arheologija pa je na Slovenskem še v povojih. Glavni vzrok za to je, da dobivajo institucije, ki so najbolj poklicane, da to delo prevzamejo in vodijo, dokaj premajhne dotacije. Ne bi se spuščal v vprašanje, ali tiči vzrok za to v nezadostni razgledanosti merodajnih oseb ali v osnovni nastrojenosti humanistov, ki v ne- enaki borbi za sredstva podlegajo na splošno manj obzirni tehnični inteligenci, ali kje drug- je, vsekakor so raziskovanja tako rekoč ob- stala. Ker je položaj pri nas tak, da ovira znanstveni razvoj pri sosedih, ki so finančno na boljšem, so nam pripravljeni pomagati in tudi dejansko pomagajo, n. pr. Madžari in podobno Italijani. Zadovoljstvo moramo izra- ziti tudi ob dejstvu, da je Narodnemu muzeju uspelo za to problematiko zainteresirati ba- varsko univerzitetno raziskovalno skupino. S svojo ekipo in s svojim finančnim prispevkom sta se instituciji skupaj posvetili osvetljevanju srednjeveške problematike na naših tleh. Enako kot alpski Slovani tudi Bavarci sko- raj ne poznajo svojih začetkov in upajo s po- močjo razjasnitve naselitvenega položaja pri vzhodnih sosedih osvetljevati svojega. Zgodo- vina je kot ura, kjer kolesa tečejo vzajemno odvisno. Simpatično in morda za novo bodoč- nost, ki jo kujemo, simbolično je opazovati, kako potomci davnih Slovenov in Bajuvarov, ki so bili okrog 595 na noriško-retijski meji na Tirolskem trčili in se borili za zemljo, danes skupno raziskujejo lastno minulost. Srednjeveška problematika obeh dežel je namreč paralelna in ni izključeno, da so tudi v predhodni domovini (morda na teritoriju Češkoslovaške) živeli v sosedstvu in paralel- no, tako kot so se v 6. stoletju paralelno nase- lili, Bajuvari v Retiji, Slovani v Noriku. Na teh premicah so paralelne tudi raziskovalne težnje. Lani in letos opazujemo prve rezultate skupnih prizadevanj. Narodni muzej (pod vod- stvom Petra Petru j a) ter Institut für Vor - und Frühgeschichte münchenske univerze, ki ga vodi profesor J. Werner, sta se skupno lotila kontrolnega raziskovanja kasno-antičnega re- fugija Vranje pri Sevnici. Ta je bil razisko- van— seveda po zastarelih metodah — med leti 1901—1905, rezultati in načrti pa objav- ljeni v reviji Jahrbuch für Altertumskunde 3 (1909) 1—34. Tedanji rezultat je bil, da je bil refugij po- seljen od 3. stoletja po Kr. do Justinijanove dobe, da je bil utrjen, pribežniki so imeli v časih nevarnosti na razpolago nekaj hiš, v katerih je bUo zazidanih nebroj epigrafskih spomenikov, ki da so jih pripeljali gradbeniki celo iz Celeje. Glavna stvar, ki jo je kontrola pokazala, je dejstvo, da so prejšnji razisko- valci spregledali starokrščanski cerkvici iz 5. in 6. stoletja s pripadajočim krstnim bazenom in nekropolo, ki so si jo priseljenci postavili na najstrmejšem sektorju pobočja. Po vsej priliko so redke hiše na okrog služle osebam, ki so bUe v cerkveni službi. Ali je bil to res refugij, kot je doslej veljalo, ni gotovo. Na ozkem grebenu, kjer se naselje nahaja, je zanj komajda dovolj prostora. Po najdbah sodeč je življenja — kot odre- zano— konec kmalu po sredi 6. stoletja. Kaj pomeni ta datum, ki sovpada s časom, ko naj bi se, kakor mislimo, v naših krajih naselili Slovani? Vrhu tega, kako si moramo pred- stavljati proces izumiranja, uničevanja stare- ga, prihajanja novega, če vse življenje staro- selcev tod ni bilo do korenin zatrto. To je vprašanje, ki si ga v zadnjem času vse pogo- steje zastavljamo, zlasti tudi ob izkopavanjih 3 SI. 1. Vranje pri Sevnici. Pogled na apsldalni predel starokrščanske cerkve iz 5/6. stoletja na spodnjem platoju v teku izkopavanj. Vidna je proti SV orientirana apsida, v njenem loku znotraj ozka zidana klop isubsellium) s »prestolom« v sredi (cathedra, vidni dve stopnici), pred tem v tlaku tal s 3 baze za noge oltarne menze (vmes med njimi je bil že pri prvih izkopavanjih 1909. odkrit in neidentUiclran locolus [grobek] s skrinjico za ostanke mu- čenika). Za apsido je vidna škarpa zgornjega platoja, na katerem so odkrili drugo cerkev. Izkopavanja v času posnetka še niso bila zaključena. Levo od apside je bila pozneje odlcrita krstna kapela s krstnim bazenom. Ni še jasno, kje je bil diaconicon (zakristija), najbrž med apsido in baptisterijem. Dalje, aU je del zidu levo poleg stopnice, ki vodi čez osnovo za oltarno pregrado v prezbiterij, ambon (prižnica) aU prostor za sholo cantorum ali kak drug sestavni člen v transseptu. Povsod je viden delno ohranjen tlak. na Vranju, čeprav morda vprašanje s tem najdiščem niti ni povezano. Taka razglabljanja bodo gotovo vključena v poročilo arheologov. Do nedavnega so si proces izginjanja sta- rega in naselitev novodošlih Slovanov razi- skovalci predstavljali takorekoč črno-belo. Staroselsko prebivalstvo da je bilo pobito ali izgnano, novi priseljenci pa da so prihajali na »čista« tla. V uvodu omenjena raziskovanja to nazi- ranje zavračajo, dasi ga Vranje in druga naj- dišča — kar je nenavaden — Podpirajo, podob- no ga ne dopuščajo etnografi za planšarsko- planinski svet, jezikoslovci za nekatera nižin- ska področja, arheologi opažajo ostanke stare poselitve, ki sega v 7. stoletje, ko so — celo po literarnih virih — tod že stari Slovani, histo- riki opažajo nadaljevanje nekaterih antičnih institucij. Podobno kot pri nas spreminjajo gledišča na Madžarskem, v Avstriji, na Ba- varskem. Poselitev, ki je trajala — če opazujemo, na primer, pronicanja Alamanov vzdolž Donave v luči Evgipijevega življenjepisa sv. Severine, ali Langobardov na osnovi Wernerj eve študije (Die Langobarden in Pannonien [1961]) in po- datkov V zgodovini Pavla Diakona — relativ- no dolgo, je vselej potekala prilagojeno tako terenu, celo posameznim kotlinam, kot obsto- ječim političnim pogojem. Poleg tega so jo različni rodovi različno organizirali, tehnik preseljevanj je bilo mnogo. Drugače je selitev potekala v vzhodno-alpskem področju, dru- gače v Dalmaciji; in spet drugače v propada- jočem Noriku ali Trakiji za Justinijana. Kolikor vemo bodisi iz avtorjev bodisi iz arheološkega in topografskega raziskovanja v zadnjih decenijih, ko je bilo zanimanje usmer- jeno na prehod kasne antike v srednji vek, bi utegnila biti kasno-antična poselitvena podo- ba— poenostavljeno prikazana — v Vzhodnih Alpah približno naslednja.^ Kakor so mesta v 4. in 5. stoletju ekonom- sko in administrativno propadala, tako so se krepile podeželske postojanke meščanov, ker so se jeli le-ti vanje umikati pred naraščajočim pritiskom tako s strani centralne oblasti kot 4 i s strani lokalnih prevratnih elementov. Vzpo- redno z naraščajočo oziroma nihajočo poli- tično negotovostjo, s številnimi barbarskimi vdori in preboji, napadi soldateske, roparskih tolp socialno-ekonomskih brezprizomikov so posestniki utrjevali vile (to je podeželske dvorce, sedeže meščanske zemljiške posesti) in si gradili refugije. Nadalje je ostal v me- stih kler. Eo ipso je lokalna administracija počasi prehajala v cerkvene roke. Za to ima- mo številne dokaze. Kler je prevzemal v os- krbo šolanje, ki je sicer zamiralo, kler je uži- val privilegiran položaj pred davčnim ura- dom, njegova imovina je naraščala. Svoj se- dež je sicer dolgo ohranjal v mestih, vendar se je končno vse pogosteje tudi sam moral za- tekati v refugije, kadar je postal položaj nev- zdržen. Tako ostajata v mestih dejansko samo še beda in proletariat in juridično vzdrževana lastnina meščanov. V hribovju, v zakotnih vaseh je še vedno živela odrinjena plast ilirskih oziroma kelt- skih staroselcev, ki se tako zaradi pomanjka- nja ambicije kot zaradi razvojne zaostalosti ni bila vključila v tekmo za prosperitelo. Sta- roselci so se ukvarjali s pastirstvom in paš- ništvom, planšarstvom, oglarjenjem, drvar- j en jem in podobnim poslom, ki zgolj vzdržuje življenje in nič več. Seveda so sedaj tudi ti ljudje težili za tem, da se naselijo na ugodnej- ša področja, če so le zapazili, da ta kot zasebna last meščanov ali države niso več zadostno varovana. Ker pomeni faza propadanja lokalne admi- nistracije hkrati uničenje zemljiško-knjižne evidence, izgublja država — grajena izključno na mestnih samoupravnih teritorijih in muni- cipalnih pisarnah — čedalje bolj tla pod no- gami. Čedalje bolj je odvisna od rekvizicij in od pomoči cerkve, ki varuje prvenstveno la- stne interese. Vojaška organizacija, ki se drži v provincah in regijah po nekaterih mestno- trdnjavskih enklavah, ravna po svojih vidi- kih, realizira načrte štabnih pisarn, se zoper- stavlja konkretnim sovražnikom in napadom in ne more več učinkovito ščititi provincial- nega ali podeželskega prebivalstva. Ce se na- stani v mestu, ga sistematično utrdi, za drugo se ne briga. Kako je potekal zlom v limes-zo- ni, nam je orisal Evgipij. Ker terja provinca v fazi, ko razpada na sestavne člene, ki so se prisiljeni tako rekoč po vaških skupnostih zasilno sami upravljati, se sami reševati ter sprva še dodatno nositi bremena za administrativni aparat, ki se drži v ugodnejših pokrajinah (oddaljenih od kri- tičnih linij in točk) — več investicij kot pa donaša, zato jo država včasih oficielno eva- kuira in je ne rešuje za vsako ceno, čeprav bi jo marsikje še lahko. Mesta ob glavnih cestah so — končno — povsem sproletarizirana in razpadajoča. Ce imajo manjšo utrdbo (arx), je ta nastanjena in njeni branilci — naseljenci nujno težijo po avtarkičnem preživljanju. Poštne in druge postaje, v kolikor niso ruševina, so nekako utrjene, naseljene, avtarkične. Podeželski dvorci, če niso pokončani ali opuščeni — delno zaradi emigracije — so kot majhne trdnjave. To so utrjene villae rusticae, katerih lastniki in njihovi posli, hlapci, služinčad in sužnji pa tudi najemniki in koloni se avtarkično pre- življajo. Vsi ti so vzajemno zainteresirani na delovni in obrambni moči. V sili se vključi v ta krog bodisi del mestnega proletariata bodisi posamezni v odročnih krajih živeči staroselci. Slednji počasi pronicajo na ugodna, rodovitnejša področja. Pričenjajo na svoje — tudi v opuščenih vilah — in poskušajo vzdr- žati juridično samostojnost, medtem ko stre- mi večji posestnik v dvorcih za tem, da si jih podredi. Na ugodnih mestih so lokalne skupine ozi- roma enote imele skupna zatočišča. Kaj se dogaja, če v področje, ki je v tak- šnem stanju, pričenja vdirati novi naseljenec? Barbarski kolonisti, ki so cesto sledili takoj za bojujočimi se enotami — ki so seveda mar- sikaj pokončale v zadnjem trenutku — bi sicer z lahkoto poselili mesta. Toda z njiihi si niso znali pomagati, ne le, ker so bila v veliki meri porušena, ampak predvsem zato, ker jih niso ne organizacijsko obvladali niti niso ustrezala njihovi ekonomiki in njiho- vemu načinu življenja. Naj je bila njihova tehnika preseljevanja ta ali ona, naj so bili na nižji ali višji razvojni stopnji, eno je go- tovo, da so v fazi selitve prenesli težišče imovine na črede. Te so potrebovale poleti pašo, pozimi krmo. Račim na zaplenjene za- 5 loge, na rop ni bil realen. Z vsem pratežem v mestih, kjer niti vodovod ni več deloval, niso mogli obstati; tam ne bi mogli obstati, niti če bi organizacijsko brezhibno funkci- onirala. Zato so težili v opuščene vile, težili še bolj na vmesne opuščene njive aH v ob- močja refugijev. Skratka, tja, kjer se je dalo naseljevati brez posebnega napora, brez bo- ja in se mimo vgnezditi na dobri zemlji. Da je ta interpretacij ski poskus blizu real- nosti, kažejo — poleg navedenega — številni arheološki podatki. (1) Tako, najdbe spričujejo vzpon panonske- ga podeželskega sistematičnega gospodarjenja v 3. in predvsem 4. stoletju, medtem ko ga v 1. in 2. stoletju skoraj ni opaziti. Zakaj omenjam panonskega? Zato, ker je ta sektor nekoliko bolj raziskan in se da bolje anali- zirati. (2) Dalje, arheološko dokazano utrjevanje podeželskih dvorcev v kasni antiki. (3) Prenos, na primer, retijskih mest (na teh primerih je to v tem trenutku bolj jasno zaznavno) nazaj v bližnja nekdanja preizgo- dovinska središča, ki so prirodno utrjena in odkoder so jih Rimljani v zgodnjem obdobju na silo prestavili. (4) Izgradnja refugij ev od 4. stoletja dalje. (5) Nekatere villae rusticae so v zgodnjem srednjem veku poseljene oziroma spričujejo nekakšno kontinuiteto. Naj končno še s skico ponazorim, kaj mi- slim. Ce so gornja izvajanja pravilna, bi po- stalo razumljivo, zakaj ne poznamo staro- slovanskih najdb iz prve faze po naselitvi. Doslej jih namreč nismo iskali sistematično pri poznoantičnih podeželskih agrarno eksplo- atiranih središčih. Pozabili smo, da so nek- danji aglomeracij ski centri postali središča bede, če so še obstajali; da se je prenašalo težišče ekonomske dejavnosti na deželo; da so preseljujoče se družine — navezane same nase — lahko obstale predvsem na dobri zemlji. KOSEZE PRI LJUBLJANI (Zgodovinski oris) BOŽO OTOREPEC Jedro stare vasi Koseze ali pravilneje Ko- sez, kot bomo videli kasneje, je ležalo ob križišču sedanje Podutiške in Koseške ceste,^ ki danes v tem na pol urbaniziranem predelu Ljubljane še spominja na nekdanje vaško naselje. Ta mala vas je dobila ime po starosloven- skih kosezih, pripadnikih starega slovenskega družbenega sloja, ki bi ga smeli imenovati na pol plemiškega. Nemci so jih zaradi tega imenovali »edlinge-«. Zato ima v svojih prvih omembah tudi ta vas, kot mnoge druge koseš- ke naselbine na Slovenskem naziv Edling, ne manjka pa tudi slovenski Kosez. Njen obstoj sega nazaj v prva stoletja naselitve Sloven- cev v novi domovini.2 Koseške naselbine so povsod na Slovenskem v pretežni večini v območju najstarejše slovenske kolonizacije, ki je bilo poseljeno med 6. in 9. stoletjem, le neznaten del takih naselbin bi mogli spraviti še v zvezo s kolonizacijskim delom med 9. in 12. stoletjem. Na ozemlju poznejše koloniza- cije kosezov sploh ni. Njihovih naselbin ni najti nikjer v središču pokrajin, marveč le. v njihovi bližini. Večinoma je bilo v istem kraju naseljenih po več kosezov, vendar niso redki tudi taki primeri, kjer je bil v kraju en sam kosez.^ Tak primer je bU verjetno tudi pri naših Kosezah, ki pa so dobile to ime v množini šele v drugi polovici 19. stoletja. Do takrat je prevladovalo ime Kasez oz. Edling v ednini, kar bi kazalo, da je bU tu le en sam kosez. Vas se v srednjeveških virih omenja prvi^ sorazmerno pozno: šele leta 1414, ko je Ran- krac Jamski podelü ljubljanskemu meščanu Petru Orioni (Peter Orlona) v fevd desetine od 2 kmetij v Šiški, 9 na Jami, 13 v Zgornji Šiški in 5 v Kosezu pri Sv. Marjeti (zu Edling bey sand Margreten), dalje od 15 kme- tij v Dravljah, 3 v Trati, 3 v Zapužah, kar vse je bilo takrat v fari Št. Vid nad Ljubljai- no.^ Verjetno gre za iste desetine, ki jih je že 1374 Nikolaj Smrekar podelu ljubljan- skemu meščanu Juriju Orioni, očetu omenje- nega Petra. Jurij je bü te desetine kupil od Gregorja Porger j a in njegovega sina Janeza.^ Leta 1383 je isti Smrekar podelil te desetine Nairt Kosez v katastru Iz 1826. (Original v Arhivu Slovenije v Ljubljani) 7 vdovi omenjenega Jurija Orione in sinu Pe- tru.* Mogli bi torej trditi, da se Koseze ome- njajo že prej, žal pa v obeh listinah iz 1374 in 1383 kraji niso posamič našteti, temveč se go- vori le o desetinah pred mestom Ljubljano. Ker pa so bili lastniki teh desetin pred Orio- ne Porgerji, bi mogli trditi, da gre za tiste de- setine, ki jih omenja delitvena listina med Ulrikom Jetrbenškim in nečakom Nikolajem iz leta 1336, ko so Nikolaju pripadle med drugim tudi desetine, ki jih je takrat imel od Jetrbenških v fevdu Lenart Porger.'' Desetine v omenjenih vaseh, torej tudi v Kosezu, so bile prvotno last Jetrbenških. Leta 1373 sta Jurij in Janez Jetrbenška prodala svojo posest na Kranjskem in v Marki ter voštate v Ljubljani in okoli nje svojemu stricu Nikolaju Smrekarju.8 V pogodbi med Nikola- jevim sinom Janezom Smrekarjem in njego- vimi sorodniki Jamskimi iz leta 1418 je prišlo do poravnave tako, da so oboji podeljevali te fevde; če bi pa Smrekar umrl brez dedičev, bi vsa posestva pripadla Jamskim.^ Toda že v navedeni listini iz 1414, ko se vas Kosez prvič omenja, se govori o tem, da so del po- sesti Jamski že prej kupili od Jetrbenških, nadvojvoda Ernst pa jim je te fevde potrdil. Ostanek jetrbenške posesti so Jamski dobili po letu 1427, ko je umrl Janez Smrekar kot zadnji svojega rodu brez dedičev in je vsa njegova posest pripadla deželnemu knezu, toda šele s fevdnim pismom iz leta 1444.1« Med 1427 in 1444 je bila ta posest in z njo tudi vas Kosez last deželnega kneza tj. vojvode Friderika, kasnejšega cesarja Friderika III. Leta 1427 je omenjeni Peter Orlona vrnil nadvojvodi Frideriku desetine v navedenih vaseh, med njimi od 5 kmetij v Kosezu pri Sv. Marjeti, ker je vse te desetine prodal ljubljanskemu meščanu Sore Tutorju.'^ V li- stini navaja, da so bile nekoč fevd Janeza Smrekarja, po njegovi smrti (med 18. in 24. XI. 1427) pa so pripadle deželnemu knezu. Ta je nato 1. februarja 1428 podelil navedene desetine Sore Tutorju.'^ Pred 1444 je bil last- nik teh desetin Erazem Sore iz Ljubljane, sin omenjenega Sore Tutor j a (Sore Tutor), to leto pa jih je kralj Friderik podelil ljubljan- skemu meščanu Primožu Bičku (Witschekg).i' V fevdni knjigi Jamskih iz 1453 se navaja kot hasnovalec teh desetin kamniški meščan Lenart Pečaher, pred njim jih je imela Kuni- gunda, vdova Erazma Sore iz Ljubljane, leta 1480 pa je bil lastnik teh desetin beljaški meščan Hans pi. Eghk." Skoraj do konca 15. stoletja se ime vasi ponavlja v doslej znanih virih le v nemški obliki in sicer kot sing. Edling. Da bi se ta vas ločila od Kosez (Edlingen) pri Vodicah in drugih Kosez na Kranjskem, so vedno do- stavljali še ime bližnje cerkve sv. Marjete. Sele leta 1495 prvič naletimo na slovensko ime vasi. Tega leta je Vrban Kosi iz Zgornje Šiške prodal njivo pri jami ob cerkvi sv. Krištofa (pred Ljubljano), ležečo poleg njiv Matije Zamerla in njiv, ki so bile last cerkve sv. Jerneja (v Šiški), z vsemi pravicami Ja- kobu Kindlu iz Šiške in Marku Sircu (Syrtz), prebivajočemu v Kosezu (zw Kassess), kot ključarjema cerkve sv. Marjete v Kosezu (»als zechlewten sannd Margrethen kirchen daselbs zw Kasses«) in njihovim nasled- nikom, Zemljiška posest v Kosezu je büa že v srednjem veku močno razdrobljena. Kot smo videli iz prve omembe leta 1414, je vas imela takrat pet kmetij. O nekdanjem kosezu — razen imena — že ni več nobenih sledov. Proces vključitve kosezov v zemljiška gc^- spostva je bil tu že končan. Iz nekdanje po- sesti koseza je nastalo pet kmetij. Te so bile prvotno jetrbenške, kasneje Smrekarjeve, nato pa last Jamskih. Jamski so bui lastniki jetrbenške dediščine vse do leta 1545, ko je Franc Jamski prodal vso to posest — tedaj že davno razbito na razne lastnike tako, da se tedaj sploh ni več vedelo, kje je kaka posest omenjena še v seznamu posesti Jamskih iz leta 1453 — novemu lastniku Francu pl. Tumu.i« V urbarju stolnega kapitlja v Ljubljani iz let 1497—1500, ki je bil konec 15. stoletja lastnik ene kmetije v Kosezu, se ime vasi po- leg oblike v sing. Kasses navaja tudi v plur. kot »in Kasesich« ali »zu Kassesich«. Na tej kapiteljski kmetiji je kmetoval poto- mec zgoraj omenjenega Sirca Jannes Svrecz, ki je plačeval letno dva dukata.*' Sredi 16. stoletja je bil lastnik ene kmetije v tej vasi tudi meščanski špital v Ljubljani. V urbarju iz 1541 je pod imenom vasi »Kassess« naveden Štefan Smrekar (Sma- regkher), ki je od ene cele kmetije odrajtoval letno 1 marko soldov, 2 kokoši, 20 jajc in 2 piščanca ob pustu.*^ Svojo posest v Kosezu je imela tudi ljub- ljanska škofija kot je videti iz urbarjev njene posesti iz dobe od 1572 do 1757. Vsa njena posest v tej okolici je bila združena v župa- nijo Savlje," pod katero sta spadali tudi dve kmetiji v Kosezu. Leta 1757 je bil na eni Tomaž Kovač, druga pa je bUa razdeljena na dve polovici: eno je imel Matija Tome, drugo pa župan te župe Matija Japelj (Jappel), ki je kot župan bil oproščen tlake in t. i. »malih pravd«.^" Tudi kapiteljska kmetija v Kosezu je sredi 18. stoletja že razpadla na dve polovici, na katerih sta tlačanila Anže Zakotnik in Jakob Sitar.2i Posest ljubljanskega meščanskega špitala je bila 1770 na dražbi prodana Francu Jamni- ku in Fedransbergu, ki sta med drugim ku- pila tudi kmetijo v Kosezu. Vse to je sestav- 8 Ijalo gospostvo Novi Svet (Neuwelt), ki je 1798 postalo last Franca Bekhena, leta 1809 pa rodbine Javornik (Jabornig).^^ Deželno glavarstvo na Kranjskem je imelo v 16. stoletju tudi enega podložnika v Kosezu — 1571 je bil to Jure Kačič »zu Khases« —,^3 toda 1739 je bila ta posest prodana Nemške- mu viteškemu redu v Ljubljani,^* Kačičeva kmetija pa je bila 1757 razdeljena že na tri dele, ki so jih imeli Matija Zakotnik, Jurij Gorišek in Tomaž Gaber »zu Kossess<<.^^ O vasi Kosez (Kossess) daje špitalski urbar iz 1749—1750 tale opis: tukajšnje njive so delno z dobro, delno s srednjo in peščeno zemljo. Ležijo na ravnem in jih obdelujejo dvovprežno. Sejejo letno in zimsko žito, več rži kot pšenice pa tudi strniščno ajdo in la- neno seme. Zrno daje v povprečnih letih tri zrna, isto ajda. Živinsko pašo imajo vaščani v šišenski gmajni pri Rožniku, vsaka kmetija plača zato komendi letno po 4 solde.^' Soseska iz Kosez je imela kot skupno last hrib Ravnik že v srednjem veku. Ko je 1579 špitalski podložnik Lukan Rahne del gozda izkrčil in napravil tam njive, so mu Kosešča- ni te njive uničili. Na procesu, ki je bil 1582, pred vicodomom zaradi tega, je bilo s pri- čami ugotovljeno, da uživa soseska v Kosezu ta hrib kot gmajno in da ima do nje pravico tudi Rahne, toda svojega deleža ne sme ogra- diti in obdelati, temveč mora ostati gmajna. Kar je posadu, mora po žetvi opustiti.^' Med Kosezami, Dravljami in Podutikom je bil obširen gozd, imenovan »gmajna«, ki pa je bil že konec 18. stoletja razdeljen med so- sednje vaščane za drva in steljo.^' Franoiscejski kataster iz 1826 nam je ohra- nil najstarejši tločrt Kosez, ki se tu imenujejo še »Kosses«.^' Vas je štela takrat 15 hišnih številk: 1. Miklavž Jarc p. d. Verhouc, 2. cerkvena hiša, 3. Sedan Matija p. d. Jakob, 4. Sedan Martin p. d. Jureč, 5. Selan Tomaž p. d. Kocman, 6. Sakler Jože p. d. Gaber, 7. Betic Gašper p. d. Speličnik, 8. Zakotnik Jakob p. d. Kušar, 9. Košenina Jožef p. d. Pirl, 10. Kovač Primož p. d. Saverl, 11. Za- kotnik Jožef p. d. Zakotnik, 12. Sitar Jurij p. d. Sitar, 13. Tome Anton p. d. Prime, 14. Skodlar Martin p. d. Smrekar in 15. Cerne Matija p. d. Selan. Ilešič trdi, da se Koseze kot naselje ločijo v vsakem oziru od obeh Šišk. Za njima zao- stajajo predvsem po velikosti: še 1825 obsega- jo le 15 hišnih številk in od teh so bile le št. 10—15 večje, prvotne kmetije. To so tiste, ki stoje brez pravega reda razpostavljene ob križišču glavne ceste (tj. Podutiške) in poti na jug v smeri današnje opekarne (tj. Ko- seške). Vas torej nima talnega načrta vrstne vasii, kakor obe Šiški in namesto zemljiške razdelitve na proge nastopa razdelitev, ki jo lahko označimo kot razdelitev na delce. Ima- mo namreč opraviti v glavnem s tremi kom- pleksi njiv (severno, severozapadno in južno- zapadno od vasi), v katerih imajo svoje deleže omenjene hišne številke.'" — Kos meni, da razodeva zemljiška razdelitev na nepravilne delce starinskost naselja."^ Svet med Dravljami in Kosezami je močno močvirnat, zlasti ob potoku Pržancu, ki se zaradi majhnega padca ob nalivih kaj kmalu razlije po sosednjem zemljišču. Pri Kosezah je dobra ilovica, zato so bile tam baje že od nekdaj opekarne, prvotno v 19. stol. last ljubljanskega stavbenika Tönniesa, nato pa Kranjske stavbne družbe.'^ V 19. stoletju so se Koseščani v glavnem ' poleg poljedelstva in živinoreje ukvarjali tudi s prevozništvom. Imeli so velike vozove z vprego 4—6 konj. Vozili so baje iz Trsta celo na Dunaj in v Pariz, zato naj bi se težki vozo- vi še danes imenovali »parizarji.«'' Število prebivalstva je v starejši dobi le počasi naraščalo. Leta 1749 je bilo še vedno le 5 starih kmetij in 7 bajtarjev.'^ Leta 1826 je bUo 15 hišnih številk,^« 1837 pa 18 s 118 prebivalci. Do leta 1921 je število prebivalcev narastlo na 261,35 1937 že na 680 in 97 hišnih številk.^« CERKEV sv. MARJETE Cerkev sv. Marjete se omenja prvič leta 1414 v zgoraj navedeni listini obenem z ime- nom vasi in tako potem tudi v vsem srednjem veku. Po vsej verjetnosti je stala že v 14. stoletju, če ni še starejša. Patrocinij te svet- nice kaže že sam po sebi, da gre za starejšo cerkev. Cerkve, posvečene sv. Marjeti, so pri nas vse zelo stare in so postavljene zlasti v krajih, kjer rade nastopajo povodnji ali kjer so močvirja. To je v zvezi z legendo o sv. Marjeti; ta da je rešila ljudstvo hudega zmaja, ki je bival v velikem močvirju. Zato so jo častili kot zavetnico pred povodnjimi.**^ Da so ji postavili cerkev na tem kraju, kaže, da je bU. svet tod okoli v starih časih še bolj močvirnat, kot je bil do nedavnega in da so bile povodnji, ki jih je povzročal potok Prža- nec, včasih veliko hujše. Na Kranjskem je sv, Marjeti posvečenih kar 11 farnih in 21 po- družničnih cerkva.'^ Cerkev je bila v srednjem veku verjetno bolj pomembna, kot je danes. Navedli smo že listino iz 1495, v kateri se omenja nakup nji- ve po njenih dveh ključarjih.^^ ko so 1526 popisovali cerkvene dragocenosti na Kranj- skem, je imela cerkev sv. Marjete »zu Kasses« en srebrn kelih, ki so ga takrat vzeli.^^ Toda že dve leti kasneje so dali vaščani napra\'iti no- vega, ki je ohranjen. Ta kelih je še danes po- sebna znamenitost koseške cerkve. Gre za gotski cinast, a dobro pozlačen kelih, zelo la- 9 Cerkev Sv. Marjete v Kosezah danes. (Foto Carmen Narobe) hak, visok ok. 15 cm. V stojalu spodaj na no- tranji strani ima letnico 1528 in zlatarjev ali darovalcev znak v obliki mesarske sekire in črk PF. Ob vozlu debla so črke IHESUS, nad vozlom ob robovih isto, pod vozlom ob robovih pa črke MARIAH.^" —Po šentviški matrikuli iz 1749 je imela cerkev tedaj še tudi star misale iz leta 1519, ki pa je danes neznano kje. Verjetno je bil to še stari oglej- ski, ki je bil kasneje zamenjan za rimskega.** Zakaj je bila cerkev v začetku 17. stoletja nekaj časa posvečena sv. Lovrencu, ni znano. V vizitacijskem zapisniku iz 1631*^ je nave- dena kot »Ecclesia s. Laurentii,« šele nad vrsto je bilo — morda kasneje— dodano »et Mar- garethe in Kasesitsch.« Ta oblika krajevnega imena kaže, da so kraju včasih rekli tudi »Kasežič« t. j. majhen kosez. Škof Scarlichi je ob tej vizitaciji naročil, naj se za veliki oltar nabavi antipendij, krizmale, kanonske table, na oltar pa naj se postavi podoba sv. Lovrenca (kar priča, da je tam bila še vedno podoba sv. Marjete!) Oltar sredi cerkve naj bi se odstranil. Cerkev je imela tedaj en trav- nik in eno večjo in eno manjšo njivo, pri rej- cih pa 9 krav, od katerih so plačevali po 16 kr. letno; kadar pa so jih zaklali, so rejci do- bili kože. To so bile t.imen. »železne krave« — vaccae ferreae. Pri vizitaciji šentviških podružnic 1668 je omenjeno, da cerkev ni posvečena, imela pa je dva oltarja. Veliki oltar sv. Marjete (torej že ne več sv. Lovrenca!) se je zdel, da je posvečen, a mu je manjkala skoraj vsa opre- ma. Cerkev je bila zelo vlažna, tlak je bil iz opeke. Vizitator je naročil, naj se okna pre- delajo tako, da se bodo dala odpirati in se bo mogla cerkev zračiti. Pokopališče — verjetno takrat še okoli cerkve — je bilo obzidano, manjkal pa je križ nad vhodom. Cerkev je imela takrat dva zvonova.*' — 2e pri vizita- ciji 1654 se cerkev imenuje sv. Marjete »in Casses,« dodan pa je še sv. Lavrencij. Pod njo je takrat spadalo 25 kmetov in 6 kajžar- jev, imela pa je takrat tri cerkvene klju- čarje.** Zal je najstarejša šentviška farna matri- kula iz 1695 zaradi vlage tako poškodovana, da je skoraj nečitljiva. Leta 1749 je tedanji šentviški kaplan Jernej Zupane sestavil novo, ki je lepo pisana in zanimiiva za zgodovino te fare, kamor je ves čas spadala tudi Marjetina cerkev v Kosezu. Ta je v tej novi matriki med podružnicami našteta kot sedma. Imela je takrat tri zvonove, velikega iz 1737, sred- njega iz 1706 in manjšega iz 1744. Omenjen je tudi kelih iz 1528 in misale iz 1519. Cerk- veni stolp je bU zidan 1708. Cerkveno kolekturo je takrat pomagal po- birati koseški cerkovnik Jakob Zakotnik.** Koseška cerkve je imela po pregledu iz 1759 4 1/2 njave, eno kajžo z vrtom in travnikom in en travnik »pod vtikam.« Kajžo je imel cer- kovnik.*' Gotski kelUi Iz cerkve Sv. Marjete v Kosezah iz leta 1528. (Foto Carmen Narobe) 10 Letnica 1528 in mojstrov ali darovalcev znak na got- skem kelihu iz Kosez. (Foto Carmen Narobe) Od treh starih zvonov, omenjenih že 1749, je prvo svetovno vojno preživel le veliki zvon iz 1737, delo Jožefa Samasse iz Ljubljane. Srednji zvon iz 1706, delo Gašparja Francha, ter manjši iz 1816, delo Jožefa Reissa v Sa- massovih delavnicah, so bili preliti v topove. Šele 1925 je dobila cerkev dva nova zvonova, ki sta se montirala kot veliki in mali, stari iz 1737 pa je postal srednji. Vsi zvonovi imajo napise in podobe, novejša dva pa krajši pes- mici.^^ Zvonik je bü baje že leta 1862 dvignjen za okoli dva metra in ne šele po prvi svetovni vojni, kot se je običajno trdilo. Potres leta 1895 je cerkev hudo poškodoval. Ze preje je bila v precej slabem stanju. Ško- fija jo je ukazala 1900 zapreti, ker je vaščani niso hoteli obnoviti. Šele 1907 so se odločUi za obnovo. Vse zidove so za nekaj metrov dvignili in cerkev na novo obokali. V ladji je bil pred tem lesen strop. Prenovitev cer- kve po mnenju Ivana Kogovška, zgodovinar- ja šentviške fare, ni bila preveč posrečena, ker ni višina cerkve v pravem razmerju s širino in dolžino. Za veliki oltar in prižnico je napravil načrte Celestin Mis, oltarne slike so Žmitkove. Pred prezidavo je bil v glavnem oltarju kip sv. Marjete z zmajem. Oltar je bü menda istega dela kot »zlata oltarčka« v Stanežičah. »Gostača« sta bua sv. Štefan in sv. Miklavž. Zgoraj nad tronom je bil kip nekega svetnika, ki pa je bil tako poškodovan, da ga ni bilo mogoče identificirati. Sploh so bili vsi kipi razjedeni od črvov, da so ljudje dražili Ko- seščane, češ da imajo »žive« svetnike v cerkvi. Oltar je imel napis »Juri Galisz« in letnico 1811. Toda takrat je bil menda le prenovljen. Ob straneh na zidu sta viseli podobi sv. Neže in sv. Urbana, obe stari slabi oljnati sliki. Stranski oltar na listni strani je bil podobne izdelave kot glavni, bil pa je posvečen sv. Martinu (lesen kip). Drugi stranski oltar je bil posvečen sv. Lovrencu (kip). Na menzi je bila stara oljnata slika Žalostne matere božje. — Cerkev je imela star križev pot, oljnate sli- ke na platno, slabo delo neznanega slikarja. Baje je bil preje v šentviški cerkvi.** Ko so cerkev prenovili, je naslikal na ve- liki oltar sliko sv. Marjete slikar Ivan Gro- har. Načrt za glavni oltar in prižnico je na- pravil prof. Celestin Mis. Leta 1935 so obno- vili še mežnarijo.*" Ko je bila 1961 v Kosezah ustanovljena župnija, so cerkev posvetili sv. Odrešeniku.^' Blizu središča vasi stoji ob današnji Kc^e- ški cesti, ki vodi tu proti Dravljam, znamenje sv. Marjete. Podobno znamenje iste svetnice je bilo tudi ob »mali cesti« v Zgornji Šiški. Kanmit kip je — po Kogovšku — iz renesan- čne dobe, a je bü zaradi barvanja pokvar- njen.51 OPOMBE 1. M. Kos, Srednjeveška Ljubljana, Lj. 1955, str. 49; S. Ilešič, Prvotna kmetska naselja v ob- močju Velike Ljubljane, Cteografski vestnik V— VI. (1929-30), str. 159. — 2. M. Kos, Srednjeveška naselitev v območju Ljubljane, Kronika XII. (1964), str. 98. — 3. B. Grafenauer, Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Sloven- cev, Ljubljana 1952, str. 334, 337—338. — 4. Dve listini, datirani 1414, julij 8. v Državnem arhivu na Dunaju: ena za Petra (Z>rlono, druga za Marje- to, hčerko pok. ljubljanskega meščana Jakoba Adama. Regesta pri K. Trotter, Die Burgrafen von Lienz und zum Lueg, Innsibruck 1954, sitr. 37—38. — Prim. M. Kos, Starejša in mlajša na- selja okoli Ljubljane, Geogr. vestnik 23 (1951) str. 5 — isti avtor. Doneski k historični topografiji Kranjske v sirednjem veku, Zgod. časopis 19—20 (1965—6), str. 140—141. — 5. Listina 1374, avgust 24. v Gradivu za zgod. Ljubljane 1/80; reg. K. Trotter, o. d., str. 38. — 6. Listina 1383, januar 13. v Gradivu za zgod, Ljubljane 1/88; reg Tro- tter, o. d., str., 38. — 7. Listina 1336, december 20. v Gradivu za zgod. Ljubljane 1/43 — 8. Listina 1373, april 24. v Gradivu za zgod. Ljubljane 1/78. — 9. Listina 1418, april 17. v Drž. arhivu na Dunaju; reg. Trotter, o. d., str. 42. — 10. K. Trotter, o. d., str. 42 — 11. Listina 1427, november 24. v Gradivu za zgod. Ljubljane 11/79; reg. v Mitt. d. Histor. Vereins f. Krain 1862, str. 51. — 12. Listina 1428, februar 1. v Gradivu za zgod. Ljubljane VIl/69, str. 2. — 13. Fevdna knjiga Friderika III. iz 1444—1469 v Gradivu za zgod. Ljubljane VI/1, str. 1, 8. — 14. Gradivo za zgod. Ljubljane XI/44, str. 11—12. — 15. Listina 1495, februar 20. v Gradivu za zgod. Ljubljane IX/95. — 16. Listina 1545, september 25 v Arhivu Slo- venije, Komisija za fevdne zadeve fase. I, št. 17; prim.: A. Dimitz, Der Luegger ^>alt Lehenbuch« 11 vom Jahi-e 1453 v Mitt d. Museal-Vereins f. Krain I. (1866), sitr. 248. — 17. Urbar iz let 1497— 1500 V Kapiteljskem arhivu v Ljubljani, fol. 96, str. 138, 158, 165, 222, 225; prim. M. Kos, Srednje- veška Ljubljana, str. 74—75. — isti. Doneski k histor. topografiji... str. 141. — 18. Urbar me- ščanskega špitala v Ljubljani iz 1541 v Kapi- telj. arhivu v Ljubljani, fase. 62, št. 12, fol. 62'. — 19. P. Blaznik, Zemljiška gospostva v Ljub- ljani in njeni okolici. Razprave Mest. arhiva ljubljanskega zv. 2, Ljubljana 1971, str. 43. — 20. Urbar ljubljanske škofije iz 1757 v Arhivii Slo- venije, Rektif. dominikalni akti fase. 4. — 21. Su- marij kapiteljske posesti iz 1757 v Arhivu Slove- nije, Rektif. dominikalni akti fase. 6. — 22. P. Blaznik, Ol d., str. 53. — 23. Urbar iz 1571 v Arhi- vu Slovenije, Rektif. domin, akti fase. 8. — 24. P. Blaznik, o. d., str. 65. — 25. Sumarij iz 1757 v Arhivu Slovenije, Rektif. domin, akti fase. 7. — 26. Sumarij iz 1749—1750 v Arhivu Slovenije, Rektif. dom. akti f. 229. — 27. Arhiv Slovenije, Za- pisnik zaslišanj vicedomskega sodišča za 1582— 1584, str. 52, 157 — 28. I. Kogovšek, Župni- ja St. Vid nad Ljubljano. Zgodovinski in krajevni opis. Rokopis izdelan in dopolnjen med leti 1948— 1951 hrani Nadškofijski arhiv v Ljubljani. — 29. Franc, kataster, katast. obč. Zg. Šiška v Arhivu Slovenije. — 30. S. Ilešič, o. d., str. 159. — 32. M. Kos, Starejša in mlajša naselja okoli Ljub- ljane, Geografski vestnik XXIII. (1951), str. 165. — 32. I. Kogovšek, o. d., str. 35. — 33. Ravno tam, str. 86. — 34. Ravno tam, str. 68. — 35. Ravno tam, Dostavki in popravki, str. 112, 118. — 36. Leksikon dravske banovine, Lj. 1937, str. 374. — 37. I. Kogovšek, o. d., str. 32. — 38. Letopis ljublj. škofije za 1932, str. 239. — 39. A. Koblar, Kranj- ske cerkvene dragocenosti 1. 1526, v Izvestjih Muzej, društva za Kranjsko V. (1895), str. 80. — 40. I. Kogovšek, o. d., str. 33. — 41. Ravno tam, str. 31. — 42. Vizitacijski zapisnik iz 1631 v Nad- škof, arhivu v Ljubljani. — 43. 1. Kogovšek, o. d., Dostavki in popravki str. 34. — 44. Vizitacijski zapisnik iz 1654 v Kapiteljskem arhivu v Ljub- ljani, fase. 51, št. 16. — 45. I. Kogovšek, o. d., str. 31, 67. — 46. Sumarij iz leta 1759 v Arhivu Slovenije, Rektif. domin, akti fase. 195. — 47. I. Kogovšek, o. d., str. 33, Dostavki in popravki, str. 121. — 48. Ravno tam, str. 32. — 49. Ravno tam, str. 33. — 50. Cerkev na Slovenskem, 1971, str. 82. — 51. Kogovšek o. d., str. 35a. 12 BOMBAŽNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI DO LETA 1860 IVAN SLOKAR Od vseh tekstilnih panog se je v Avstriji uveljavila kot zadnja bombažna industrija, ker je bila navezana na uvoz bombaža in je dr- žavna uprava pod vplivom merkantilističnih načel pospeševala v prvi vrsti industrije, ki so predelovale domače surovine. To stališče je pa postajalo sčasoma nevzdržno spričo raz- voja bombažne industrije v naprednejših za- hodnih državah. Dvorni dekret z dne 9. janu- arja 1786 je odredil, naj se dovohjo tujim spretnim bombažnim tkalcem, ki bi se prese- lili v Avstrijo, razen podpore v znesku 100 goldinarjev še druge olajšave glede davkov, vojaške prostosti in verske tolerance. Bombažne tovarne so se nato začele usta.- navljati posebno na Češkem in v Spodnji Av- striji. Bile so organizirane po sistemu založ- ništva in so mposlovale veliko število prebi- valcev s podeželja pri preden ju in tkanju, medtem ko se je opravljalo le tiskanje tka- nine in apretura v tovarniških prostorih. Na Češkem so bombažne tovarne zaposlovale na ta način leta 1789 pri predenju okoli 24.000, proti koncu 18. stoletja že 40.000 oseb.' Na slovenskih tleh se je začela ta industrija najprej v Trstu, kjer so okoli leta 1780 proiz- vajale 3 tovarne letno okoli 60.000 funtov rdeče barvane bombažne preje.^ To je povsem razumljivo, ker se je bombaž uvažal v Av- strijo iz Egipta preko Trsta.' Kmalu so se pojavili tuji tovarnarji, ki so hoteli izkoriščati cenene podeželske delovne moči v slovenskih krajih za preden j e bomba^ ža. Graška bombaška tovarna je ustanovila leta 1787 »faktorijo« za predenje bombaža na Gorenjskem, ki je zalagala z bombažem de- lovne moči na Bledu, v Radovljici, na Belem kamnu pri Begunjah in v Podvinu.* V Celovcu je postavil Alojzij Reyer tovar- no linona in bombaževine, ki je dobila 13. avgusta 1795 tovarniški privilegij.^ Razen te- ga podjetja se omenja v istem času na Koro- škem še ena tovarna menčestra.* Razvoj do prave industrije pa je dosegla bombažna panoga šele v začetku 19. stoletja z uvedbo predilnih strojev, avtomatičnih sta te v in tiskanja s pomočjo graviranih bakrenih plošč.' Prva bombažna tovarna na slovenskih tleh, ki je uporabljala predilne stroje, je bila usta- novljena leta 1826 v Ajdovščni. PostavUi so jo tržaški podjetniki. Predilnica je začela ob- ratovati leta 1828, barvamica za barvanje prediva v rdeči barvi leta 1829. Podjetje je imelo vodno turbino in parni stroj, od leta 1841 naprej celo selfactorje.^ V Ljubljani je postavil mehanično bombaž- no predilnico Anglež Wiliam Moline, rojen le- ta 1793 v Londonu. Od leta 1820 naprej se je udejstvoval na Reki, kjer je ustanovil razne tovarne. Leta 1830 se je naselil v Ljubljani, kjer je bil ravnatelj in družbenik sladkorne rafinerije na Poljanskem nasipu. Leta 1837 je zaprosil za deželno tovarniško koncesijo za postavitev bombažne predilnice v Ljubljani, ki mu je bila odobrena 9. novembra 1837.^ Postavil je predilnico na mestu, kjer je sta- la prej medtem pogorela prva rafinerijia slad- korja v Blatni vasi (med današnjo Miklošičevo, Pražakovo in ulico M. Pijade). Začela je obratovati leta 1838. Imela je parni stroj 20 H. P., 8 predilnih strojev s 3000 vreteni. Zaposlovala je 70 do 80 delavcev in 10 do 20 rokodelcev za izdelavo novih strojev. Poleg tega je imelo v Kamniku barvarnico za bar- vanje prediva v turškordeči barvi.*" Začetni obratni kapital je znašal 50.000 goldinarjev"-, leta 1842 je znašal 75.000 goldinarjev in leta 1846 že 90.000 goldinarjev.^^ Predilnica je iz- delovala v glavnem prejo do številke 30, za katere je obstajala po cesarski odločbi z dne 11. aprila 1825 uvozna prepoved, medtem ko so bile višje številke zaščitene s carino 30 goldinarjev za dunajski cent.*' S tem je bilo za prejo do številke 30 inozemska konkuren- ca popolnoma izključena. Leta 1845 je izde- lala 447.578 funtov preje in sicer 111.895 fun- tov preje štev. 1 do 14, 223.788 funtov štev. 16 do 24, in 111.895 funtov štev. 26 do 34.** Podjetje je dobro uspevalo. Leta 1840 je od- prlo svojo lastno prodajno zalogo v mestu in sicer na Starem trgu št. 164, kateri je sledila leta 1848 lastna prodajna zaloga na Dunaju.'' Vzporedno s poslovnimi uspehi je narašča- lo število vreten in zaposlenega delavstva. Le- 1844 je imela 5800, leta 1845 že 9852 vreten. Leta 1842 je zaposlovala predilnica 150 delav- cev, katerih število je naraslo do 1845 na 293, od teh 20 v Kamniku.'^ Delavci so se rekru- tirali iz najrevnejših slojev ljubljanskega pre- bivalstva.'' Za kvalificirana dela pri predil- nih strojih je imela tovarna tuje moči. Tako se omenja leta 1840 predilni mojster iz Sak- sonskega in razen njega še dva Avstrijca pri predilnih strojih. Predilec je imel tedensko mezgo 6 goldinarjev, mojster pa mesečno pla- čo 40 goldinarjev.'8 Poleg odraslih pomožnih delavcev in še večjega števila delavk je bilo v predilnici za- poslenih tudi večje število otrok. Leta 1840 je delalo 24 fantov in 54 deklic v starosti med 11 in 14 let, leta 1841 skupno 57 otrok v staro- sti med 9 in 16 let, med temi 3 starih 9 let. Leta 1846 je bilo zaposlenih 34 med 10 in 16 let starih dečkov in 37 med 8 in 16 let starih deklic. Med deklicami je bila ena 8 let stara, 13 tri 9 in dve 10 let. Prav nečloveško so se izko- riščale te delovne sile v nežni otroški starosti, ker so morale delati od 5. ure zjutraj do opol- dne in od 1. ure do 7. ure zvečer, torej celih 13 ur. Kot cinična ironija zveni dekret dvome pi- sarne z dne 18. oktobra 1839, ki je odredil po- izvedbe o zaposlitvi otrok v tovarnah in za- hteval predloge za njihovo zaščito pred škodljivimi zdravstvenimi, moralnimi in du- hovnimi posledicami za naraščajočo genera- cijo. Pri tem naj bi se upoštevala starost otrok, vrsta dela, delovni čas. Kar ganljivo na- vaja ta dekret, da mora biti v tem pogledu naloga državne uprave, da uskladi interese industrije in človekoljubja in da onemogoči zlorabe, do katerih zapelje posamezne fabri- kante sebični pohlep po dobičku. Ta cilj naj bi se pa dosegel brez prenadležnega omeje- vanja industrijske dejavnosti." Vsa zadevna večletna posvetovanja na Dunaju in v posa- meznih deželah so pa ostala brezuspešna.^" V ljubljanski bombažni predilnici so, kot že omenjeno, še naprej zaposlovali od 8 let na- prej stare otroke. Leta 1851 je delalo pri njej 35 izpod 14 let starih otrok.^i Mezde, ki so jih dobivali zaposleni otroci so bile tako sramotno nizke, da je bilo za njihove starše bolj donosno, če so puščali otroke beračiti po ulicah, kot da bi jih pošiljali na delo v to- vame.^^ V tovarnah so bili zaposleni večino- ma otroci, katerih starši so delali v tovarni, in bi sicer ostali doma brez vsakega nadzor- stva. Taki starši so dajali otroke v tovamo tudi z namenom, da bi si nekoUko dvignili svojo žalostno življenjsko raven.^^ K ljubljanski predilnici je bila postavljena leta 1848 še mehanična tkalnica s 150 statva- mi, katerih število je kmalu naraslo na 200.^* V delo je sprejemala izučene, pod 30 let stare tkalske delavce (pomočnike). Dokler delavec ni bil izurjen, za kar je potreboval okoli 14 dni, je dobival 30 krajcarjev na dan, potem pa 4 do 5 goldinarjev na teden.^^ prejo je razpe- čavalo podjetje večinoma v notranje-avstrij- ske dežele. Bomtaaževine in sicer težke do- mestik in molino je izdelala tkalnica letno okoli 30.000 kosov, ki jih je razpečavala ve- činoma v Lombardijo in Benečijo.^^ Marčna revolucija na Dunaju v letu 1848, revolucija na Ogrskem in vojna v Italiji so imele zelo slabe posledice za industrijo. Av- strijske finance so bile derutne. Kljub temu, da je bil 22. maja 1848 dekretiran prisilni te- čaj za papimat denar, se je pojavil agio za srebrni denar, ki je znašal leta 1848 109 "/o, leta 1849 111 «/o, leta 1850 120 »/o in leta 1851 126 ^loP Nastalo je splošno pomanjkanje de- narja, ki je tlačilo trgovino in industrijo tudi v Ljubljani, posebno ker tu ni bilo podmžnice avstrijske Narodne banke, torej možnosti es- kontnega kredita.^** Železniška zveza Ljubljane z Dunajem, odprta 17. septembra 1849, je omo- gočila cenen prevoz tekstilnega blaga iz se- vemih dežel, kjer je bila tekstilna industrija tako močno razvita, da je mogla učinkoviteje konkurirati z nižjimi cenami. Vse te okoli- ščine so na Molinovo predilnico in tkalnico vplivale tako neugodno, da je morala napo- vedati stečaj. Na podlagi odloka trgovskega sodišča v Ljubljani N" 5493 z dne 22. novem- 1853 sta prevzela celo konkurzno maso s pre- dilnico in tkalnico vred Jakob Konow, Lang & Comp., veletrgovina v Trstu, in Wertheim- stein sel. Sohn na Dunaju, z namenom, dia bi utanovila delniško dmžbo, ki bi prevzela te tovarniške obrate. Medtem sta nova lastnika zaprosila, da bi se jima dovolilo provizorično nadaljevanje obrata, da ne bi ostali delavci brez kruha, kar jima je bilo odobreno 2. feb- ruarja 1854.23 Dne 16. marca 1860 je dobilo podjetje de- želno tvomiško koncesijo.3" Prejšnjo barvar- nico v Kamniku je leta 1860 opustilo.^i Pravila delniške družbe pa so bila odobrena od ministrstva šele 13. februarja 1862.^2 Dne 3. oktobra 1863 je bila vpisana v trgovinski register »c. kr. privilegirana bombažna pre- dilnica in tkalnica v Ljubljani d. d.« Njena delniška glavnica je znašala 300.000 goldinar- jev a. V., razdeljena na 300 delnic na ime po 1000 goldinarjev. Jakob Konow je imel 60 del- nic, Heinrich Lang 60, William Moline 60 in konkurzna masa firme Werthemstein & Sohn 120 delnic. Upravni svet je obstajal iz dveh- »direktorjev«, ki sta bila vedno Tržačana. Tudi pod vodstvom novih lastnikov od leta 1854 naprej se ne opaža večjega napredka, ki so ga onemogočili vojni dogodki (Krimska vojna in vojna v Italiji). Medtem ko je zapo- slovala leta 1845 sama predilnica 293 delav- cev^s, je bilo zaposlenih v predilnici in tkal- nici skupaj leta 1856 335, leta 1858 290 in 1860 359 delavcev.^* Enak zastoj se izraža tudi v produkcij 1.'^ Preje je izdelala v letih od 1854 do 1859: 1854 3300 centov 1855 2600 centov 1856 3300 centov 1857 3600 centov 1858 3200 centov 1859 2900 centov Podobno sliko daje tudi produkcija bom- bažne tkanine, in sicer: 1854 27000 kosov 1855 25000 kosov 1856 30000 kosov 1857 33600 kosov 1858 30000 kosov 1859 26000 kosov I 14 Navzlic temu pa je bila bombažna predil- ca in tkalnica do leta 1872, ko je bila usta- novljena tobačna tovarna, najmočnejše indu- strijsko podjetje v Ljubljani. Bombažna kri^a s skrajno napetimi cenami za surovi bombaž,'' in finančni polom leta 1873, sta neugodno vplivala na poslovne us- pehe. Zaradi tega so pristopili k družbi v letih 1878, 1883, 1898 in 1905 razni novi družabniki, izključno Tržačani." Podoba je, da je ljubljanska bombažna pre- dilnica in tkalnica izdelovala dobro blago. Ze na industrijski razstavi v Celovcu leta 1838 je bila odlikovana s srebrno kolajno. To od- likovanje je bilo potrjeno tudi na razstavah v Gradcu leta 1841 in v Ljubljani leta 1844. Tudi na svetovni razstavi na Dunaju leta 1873 je bila odlikovana, na vsedržavni obrtno in- dustrijski razstavi v Trstu leta 1882 je pa bila deležna odlikovanja z zlato svetinjo.'^ Na podlagi sklepa občnega zbora z dne 1. decembra 1906 se je delniška družba razšla. Dne 10. novembra 1910 je bila firma izbrisana v trgovinskem registru v Ljubljani češ, da ima svoj sedež v Trstu, kjer je tudi vpisana v tr- govinskem registru in da je po zakonu nedo- pustno, da bi imelo podjetje registriran svoj sedež v Ljubljani in v Trstu." Leta 1911 je bUa predilnica in tkalnica v Ljubljani opuščena in so jo leta 1913 začeli podirati." S tem je prenehalo po 72-letnem obstoju pomembno ljubljansko industrijsko podjetje, ki je bilo od začetka do konca v rokah tujih podjetnikov. Ti pa niso bili finančno tako močni kot tisti tuji kapitalisti, ki so osnovali na slovenskih tleh enaka podjetja, a so pre- živeli vse krize in obstojajo še danes kot sta- rejša bombažna predilnica in tkalnica v Aj- dovščini in mlajša v Preboldu. V Preboldu je začel postavljati bombažno predUnico in tkalnico leta 1840 tržaški vele- trgovec Gustav A. Uhlich." Protokohrana je bila 15. septembra 1842.« Leta 1852 je dobila deželno tvomiško koncesijo.*' Na slovenskih tleh zunaj današnjega ob- močja SR Slovenije je bila postavljena leta 1849 mehanična bombažna predilnica in tkal- nica v Stražičah ob Soči pri Gorici. Ustanov- ljena je bila enako od tujih kapitalistov Rit- ter, Rittmeyer in komp. Tudi ta je preživela vse krize in obratuje še danes.** Od treh bombažnih predilnic in tkalnic, ki so bile ustanovljene v mejah današnje SR Slovenije, je bila leta 1846 najmočnejša ti- sta v Ajdovščini, ki je porabila 941.728 funtov surovega bombaža. Ljubljanska je porabila 523.629 funtov in ona v preboldu 392.566 fun- tov.*5 Razen bombažne predilnice in tkalnice v Ljubljani so uporabljale bombaž tudi vatar- nice. Prvi izdelovalec vate v Ljubljani je omenjen v petdesetih letih 18. stoletja.*' Leta 1854 sta nastali dve vatamici (Aichholzerjeva in Skribetova) na Glincah pri Ljubljani.*' V Dobravi pri Ljubljani je bila mikalnica vate, ki je zaposlovala 3 ženske delovne moči.*^ S tiskanjem bombaževine sta se ukvarjala v Tržiču Jože Peharc in Kašpar Pollak, ki je tiskal modre kotone, perkale in robce.*« S te- mi izvrstnimi izdelki, ki so se razpečevali tudi na Koroškem, Štajerskem in Trstu, je Tržič zaslovel v trgovinskem svetu.*" s OPOMBE 1. I. Slokar, Geschiebe der österr. Industrie, str. 267 si. — 2. Löwenthal, Geschichte der Stadt Triest, II, Str. 12.—3. I. Slokar, n.o.m. str. 283. — 4. MA Lj 208—209 1754—1789 6208 No. 2577; AS, Gub. a., facs. 43, 1787—1791. — 4. Laibacher Zei- tung od 18. novembra 1795. — 6. Mayer, Statisük und Topographie des Herzogtums Kärnten 1796, Str. 126. —7. I, Slokar, n.o.m., str. 268. — 8. I. Slokar, n.o.m., str. 315; Bericht über die Ausst. Graz, str. 16. — 9. MALj Reg. I fase. 420; Laibacher Zeitung od 30. nov. 1837 R. Andrejka, Mehanična bombažna predilnica in tkalnica. Kronika I (1934) str. 137 in 186. — 10. Bericht der Ausstellung Klagenfurt 131, Ausst Laibach 86.—AS, Gub, a., fase. 27 1839 No. 4. — 11. AS, K. k. Provinzialhandelskommissdon, Sta- tistik 1832—1852. — 12. MALj, Reg. I fase. 393. — 13. AS, Gub. a. fase. 29 1825 No 29. — 14. Tafeln zur Statistik der österr. Monarchie 1845/46. — 15. Anhang zur Laibacher Zeitung od 29. febr. 1840; MALj, Reg. I fase. 558 — 16. MALj Reg. I fac. 393, Tafeln zur Statistik d.ö.M. 1845/46. — 17. Bericht der Handels u. Gewerbekammer Laibach für 1853 str. 35. — 18. MALj, Reg. I fase. 401. — 19. MALj, fase. 30 1837 in fase. 48 1837. — 20. Prim. Slokar, Gesch. der österr. Industrie str. 120—125. — 21. Tafeln zur Statistik der österr. Monarchie 1851. — 22. Bericht der Gratzer Han- dels u. Gewerbekammer für die Jahre 1860-62, Str. 15. — 23. AS, Gub. a. fase. 31—48 1840 No. 8775. — 24. Bericht der Handels-u. Gewerbe- kammer Laibach für 1853 str. 35. — 25. Razglas v 39. dokladnem listu Novic od 16. XII. 1850. — 26. Bericht der Handels-u, Gewerbekammer Lai- bach für 1853 Str. 35. — 27. Hundert Jahre Wirtschaftsentwicklung Oesterreichs str. 129. — 2S. Bericht der Handels-u. Gewerbekammer Laibach für das Jahr 1853 str. 44. — 29. Nam. a., fase. 21—23; AS, MALj, Reg. I fase. 562 in fase. 20 1853. — 30. MALj, Reg. I fase. 745. — 31. Bericht der Handels u. Gewerbekammer Laibach für das Jahr 1870 str. 90. — 32. MALj, XV/2. — 33. Ta- feln zur Statistik 1845/46. — 34. MALj, Reg. I läse. 669 in Bericht der Handels-u, Gewerbe- kammer Laibach für 1854-56 str. 65—69. — 35. Bericht der Handels-u. Gewerbekammer Laibach für 1854-56 Str. 49 in 1857-60 str. 65. — 36. Bericht der Gratzer Handels-u. Gewerbekamer für 1860—1862 Str. 204—296. — 37. R. Andrejka, Me- hanična bombažna... Kronika I (1934) str. 186. 38. Bericht über sämtiiche Erzeugnisse... Auss- 15 tellung Klagenfurt 1838. Bericht über sämtliche Erzeugnisse. .. Ausstellung Graz 1841. Bericht über sämtliche Erzeugnisse ... Ausstellung Lai- bach 1844. Laibacher Wochenblatt od 16. oktobra 1880. Novice 1873 str. 288, Novice 1882 str. 313. — 39. Trgovinski register v Ljubljani. — 40. R. Andrejka, n.o.m., str. 186 si. — 41. Innerösterrei- chisches Industrie u. Gewerbeblatt 1840 str. 1C8 in 311. — 42. Statistischer Ausweis der Gratzer Ilandels-u. Gewerbekammer für 1854 str. 138. — 43. Fr. Hlubelc Ein treues Bild des Herzogtums Steiermark, str. 322. — 44. Carl Fredherr Czoemig, Die Stadt Görz zunächst als klimatischer Kurort, Wien, 1874 Str. 105 in Czoemig, Das Land Görz und Gradisca, Wien 1873 str. 96. — 45. Tafeln zur Statistik der ö. Mon. 1845/46. — 46. MALj, Urbarji 1752-1756. — 47. Stat. Bericht der H.-G.K. Laibach für 1870 str. 88. — 48. Bericht der H.-G. K. Laibach für 1857-60 str. 9 In 66. — 49. Bericht über die Ausstellung Laibach 1844 str. 76 in 79. — 50. Bericht der H.-G.K. Laibach für 1852 Str. 75. 16 LJUBLJANSKA CUKRARNA Zgodovina stavbe in njena umetnostnozgodovinska ocena DAMJAN PRELOVSEK USTANOVITEV DRUŽBE IN PRVOTNO TOVARNIŠKO POSLOPJE Predelovanje sladkornega trsa je sodilo med najdonosnejša podjetja ob začetku 19. stoletja. Zlasti so tovrstni posli cveteli v prostih lukah, kjer je bilo veliko priložnosti za kupčijo in carinska uprava ni imela do- brega pregleda nad dogajanjem. Leta 1818 se je avstrijska vlada odločneje lotila ure- janja vprašanja sladkornih rafinerij. Majh- nim podjetjem ni več izdajala dovoljenj, podprla pa je ustanovitev večjih sladkornih tovarn v notranjosti dežele, katerim je pri- znala nekatere carinske olajšave. Tem ukre- pom je sledUa prestavitev tržaških rafinerij v Gorico in nastanek številnih novih rafine- rij v monarhiji.* Lega glavnega mesta Kranj- ske je bila dovolj vabljiva za tržaške kapita- liste, ki so hoteli vložiti svoj denar v dobičko- nosne posle. Ne prevelika oddaljenost od pristanišč je bila važna v zvezi s transportom surovin, hkrati pa je bila Ljubljana dovolj dobro povezana z osrčjem države, ki je pred- stavljajo široko potrošno zaledje. Tu je bil tudi delež carine, kar je poslovanje tovrstnih podjetij močno poenostavilo in ne nazadnje je bilo mogoče tu dobiti vse materialne in energetske pogoje, ki so bili nujni pri pro- izvodnem postopku. Po vsem tem nas ne sme presenetiti, če se skoraj istočasno pojavita v Ljubljani dve veliki rafineriji, ki sta vnesli nov utrip v gospodarsko mrtvilo središča Kranjske. Družba tržaških trgovcev Rosmann & Pelican je dobila privilegij za ustanovitev tovarne kot druga za Venierjem, ki je odprl obrat v ljubljanski Blatni vasi, in sicer 9. aprila 1828. Za tovarniško poslopje je Pelican sprva namenil svoj grad Cmelo poleg Doba pri Domžalah, kar je imelo določene pred- nosti (čist zrak, pet različnih vrst vode, zaloge gline in bližina neizrabljenih nahajališč pre- moga.)2 Taka rešitev jasno ne bi imela nič skupnega s tipom industrijskega objekta, ki se je izoblikoval v 19. stoletju. Pričakovali bi lahko le manjše adaptacije (namestitev peči in dimnikov), nikakor pa ne korenite spre- membe v podobi grajskega poslopja. Povsem v smislu potreb modeme industrije pa je nastalo današnje poslopje cukrame na Poljanah. Zgrajeno je bilo na novo po enot- nem načrtu in v relativno kratkem času. Vse to nam jamči, da imamo opravka s stavbnim kompleksom, ki je upošteval vse zahteve ka- pitalističnega veleobrata ob koncu prve tretji- ne preteklega stoletja. Še preden načnem vprašanje o avtorju cukrame, si oglejmo, kako je potekala nabava zemljišča. Iz ohranjenih arhivahj se dado dovolj dobro rekonstruirati dogodki v zvezi s tem. Glavni vzrok za prestavitev tovame v Ljubljano je bila bUžina carinamice in so zaradi tega odpadli nepotrebni dvojni stroški ob prevozu blaga na glavni carinski urad.' Dne 3. julija 1828 sta oba lastnika prosila za dovoljenje, 20. julija pa je dvorna komora že dovolila postavitev tovame v Ljubljani.-* Ma- gistrat proti taki odločitvi ni ugovarjal, še zlasti, ker so se mestni očetje zavedali, kako na Kranjskem primanjkuje industrije. Po- misleki nekaterih odbornikov, ali ne bi zaradi tega trpel živinski sejem na Poljanah in kaj bo z mestno varnostjo zaradi tovamiških pamih strojev in bojazen zaradi dima, niso bili resnejša ovira novo nastali tržaški druž- bi.5 Podjetnikom se je zelo muduo, da bi čimprej pričeli z delom in so zato, še preden so dobili omenjeno privolitev, izbrali v Poljanskem predmestju ustrezen prostor med stmgo Ljubljanice in hišami št. 27, 28 in 29. Na izbiro sta nedvomno vplivali neposredna bližina plovne reke in najmanjša možna od- daljenost od mestnega središča in carinske uprave, pri čemer si je vodstvo družbe priza- devalo, da bi tovarno postavili na čim ugod- nejši prostor, magistrat pa je odobril le sedanjo parcelo. 2e 2. julija je družba do- bila od mesta dovoljenje za uporabo zemljišča za tovamo, na podlagi česar je bil izdelan osnutek kupo-prodajne pogodbe zemljišča.* Uprava družbe je to vsekakor imela za za- dostno in je takoj pričela z gradnjo tovarni- ških objektov. Dne 7. julija je bila družba zato opozorjena, da naj do odobritve pogodbe ustavi vsako razpolaganje z zemljiščem.^ Spor se je moral nekako izgladiti, ker so z gradnjo nadaljevali in je tik pred koncem leta rafinerija že pričela obratovati. Tudi vse težave, ki so se pojavile v zvezi z lastništvom tega zemljišča, so bile rešene podjetnikom v prid. Kupo-prodajna pogodba je bila vpisana v zemljiško knjigo šele 21. februarja 1832, potem ko se je ugotovilo, da je mesto lastnik zemljišča, ki je nastalo z delnim zasipanjem struge Ljubljanice, to je tistega dela, kjer je zrastlo tovarniško poslopje.* S tem je bilo končno zadoščeno vsem formalnostim, pro- izvodnja sladkorja pa je medtem že četrto leto nemoteno tekla. Bolj zapleteno je vprašanje avtorja tega stavbnega kompleksa. Arhivski viri nas tu puste na cedilu in tudi na ohranjenih načrtih zaman iščemo ime arhitekta. Podatku, ki ga navaja dr. Cevc, da gre za delo priznanega tržaškega stavbenika Mateja Petrscha,' lahko 17 z veliko gotovostjo pritrdimo, čeprav nisem nikjer zasledil, da bi bil kje izrecno izpričan. Podatki v Thieme-Beckerju o tem arhitektu so precej skopi. Omenjen je bil le kot učenec Giuseppa Piermarinija, ki je v Lombardiji pomagal neoklasicizmu do zmage in je najbolj znan kot avtor milanske Scale. Pertscheve rojstne in smrtne letnice tu ni, niti ni ome- njeno da je bil po rodu Nemec. Med njego- vimi deli so našteta izključno tržaška: pro-» Celje Teatro grande (Verdi), 1798—1801, palača Carciotti, 1806, hotel Pitteri, Rotonda di Pancera. Tržaški arhitekt je še pred nastankom sladkorne tovarne deloval v Sloveniji" in cukrarna bi bila eno njegovih zadnjih del pri nas. Na kaj opiram svoje trditve? Oprav- ka imamo s kvalitetno arhitekturo (zlapti stanovanjsko poslopje tovarne), ki močno izstopa iz povprečja tedanjih ljubljanskih stavb. V svojem pismu na ilirski gubemij omenjata Rosmann m Pelican, da bo stavba »eine Zierde Laybachs«." Tudi Costa je 18 let kasneje v svojih popotnih spominih istega mišljenja in piše o »grossartiger Style«, v katerem je cukrama zgrajena.*^ Zveza s Pertschem je nakazana s tem, da je bil arhi- tekt sam eden izmed lastnikov tovarne. Bil je udeležen s precej velikim deležem.'» Pert- schevo ime se pojavi v magistratnih aktih v zvezi z nakupom zemljišča, pri katerega izbiri je v juniju 1828 imel odločilno vlogo. Zlasti iz Rosmannovega pooblastila Pertschu v tej zadevi je to razvidno. Tu se ob Pertsche- vem imenu pojavi oznaka, da je arhitekt, medtem ko je drugi družabnik Viljem Moline omenjen brez navedbe poklica.** Ohranjeni načrti, datirani in signirani: »Von der k. k. Landes—Baudirection Laibach am 5. April 1834«, so se pojavili v zvezi z cenitvijo tovarne, ko je zaprosila za carinski kredit** m nam o morebitnem Pertschejevem avtorstvu ne dajejo drugih kot stilnokritične dokaze. Istega leta je Petrsch umrl in bi jih potemtakem komaj še uspel zasnovati. Na podlagi te signature navaja Valenčič deželno stavbno direkcijo kot avtorja stavbe. Morda je ta ustanova obstoječe stanje le posnela, verjetneje pa se mi zdi, da gre za načrte iz leta 1828, ki jih je gradbena direkcija prejela v potrditev od vodstva tovarne in jih je 9. aprila dalje predložila mestnemu magistratu, katerega posebna komisija je opravila po- trebno cenitev. Ker do 1850 gradbene zadeve niso sodile v neposredno območje mestne občine,*' se moramo le tej zadevi zahvaliti, da so se nam ohranili celotni načrti. Gre za originale, o čemer priča močan papir in skrbno koloriranje. Ali jih je izrisal sam arhitekt ali kdo drug, je drugotnega pomena in vprašanje v zvezi s tem puščam odprto. M. Pertsch, Ljubljanska cukrama, nafirt situacije. Arhiv Slovenije I 18 M. Pensch. Ljubljanska cukrarna, lions pt-\-ega nadstropja. Arhiv Slovenije M. Pertsch, L-jubljanska cukrama. fasade in prcre7-a. Arhiv Slovenije Preostane nam še ena možnost in sicer stilnokritična analiza stavbe. Namenoma jo obravnavam na koncu, ker so sicer moji iz- sledki lahko zaradi nezadostnega poznavanja celotnega arhitektovega opusa na trhlih te- meljih. Poslopje lahko označimo kot v kla- sicističnem duhu zasnovano stavbo, ki ji gre posebno mesto v tedanji ljubljanski arhi- tekturi zaradi slogo\Tie radikalnosti. S svojo umirjenostjo se izogiba notranjih napetosti in komfwzicijsko počiva na ritmu geometrij- skih ploskev, kar vse kaže na rutiniranega mojstra, ki je suvereno komponiral elemente sloga. Izredno pUtka členitev, ki jo danes pov- sem zabrisuje neustrezen belež, sicer ni v skladu z nadaljevanjem mogočnih kolonad klasične italijanske arhitekture, ki jih je Piermarini posredoval svojemu učencu in katere je Pertsch večkrat uporabil v obliki portikov. Zavedati pa se moramo, da imamo pred seboj prvenstveno uporabnosti name- njeno poslopje, kjer so bili estetski momenti potisnjeni v drugo vrsto. Morda bi veliko nagnjenje do uporabe rustike preje govorilo za Pertscha. Upoštevati pa moramo, da je bila rustika tedaj zelo razširjen kompozicijski element, ki je bil močno v rabi pri tovrstnih objektih. Kljub temu je verjetnost, da bi za- snoval kdo drug, minimalna, še posebej zato, ker je bil Pertsch sam, kot solastnik zainte- resiran za njeno smotrno ureditev in videz. Kakšna je bila cukrarna ob začetku obra- tovanja, se ne da povsem točno ugotoviti. Ne dvomim, da so jo že takoj pričeli graditi po enotnem velikop>oteznem načnu, seveda pa poslopje tovarne 27. decembra 1828'" še ni moglo biti sezidano. S svojimi dvaindvajse- timi delavci je še močno zaostajala za kasnej- šim obsegom in za prvo rafinerijo v Blatni vasi. Gradnja je trajala še nekaj nadaljnih let, kar nam potrjuje tudi pismo obeh lastnikov Rosmanna in Pelicana, naslovljeno na ilirski gubemij, datirano 21. septembra 1830.'" V njem sta prosila, da naj se delo v tovarni ne ustavi v času, ko bosta prenehala biti lastnika in dokler ne nastopi novo vodstvo družbe, ker je bilo delo v rafineriji v polnem raz- mahu in je bilo v novo zgrajeni tovarniški stavbi zaposlenih 50 delavcev. Drug podatek nam daje pismu priložena zavarovalna po- lica, iz katere je razvidno, da so poslopje skladišča (med tovamo in stanovanjskim delom) v začetku junija 1830 še gradui. O nastajanju stanovanjskega dela rafinerije ni podatkov in ga prvič zasledimo na Golden- steinovi litografiji, nastali 1835 ali naslednje- ga leta,'* v sklopu že povsem gotovega stav- nega kompleksa. Moj opis cukrarne, kakršna naj bi nastala po Pertschovi zamisli, to je pred kasnejšimi adaptacijami in povečanjem, se opira na že omenjeni načrt in na zgodnje upodobitve tovarne, med katerimi je važna zlasti Golden- steinova, ki nam jo .kaže od severa. Litogra- fija se da postaviti v dovolj ozek časovni razpon med začetek leta 1835, ko je slikar F. Kurz v. Goldenstein, Ljubljanska cukrama le- ta 1835 ali 1836, Utografi- ja, izrez, ^farodni muzej v Ljubljaiü 20 prišel v Ljubljano, in septembrom 1836, ko se je ime družbe ponovno spremenilo.^" Kar zadeva načrte, se nam žal ni ohranil tehnični popis, ki jim je bil priložen in iz katerega bi bila razvidna natančna razporeditev prosto- rov. Načrt situacije nam kaže izredno preteh- tano tlorisno zasnovo s smotrno razporeje- nimi stavbami. Že od vsega začetka je bila upoštevana možnost, da bi se rafinerija lahko povečala in so si njeni lastniki v ta namen tudi prizadevali dobiti okoliški svet.^* Proti sedanjemu Ambroževemu trgu (prej Poljan- ski trg) se razprostira stanovanjski del kom- pleksa. Poslopje ni bilo bistveno prezidavano in je še do danes ohranilo prvotni videz. Grajeno je bHo dvonadstropno. Pritličje ni bilo namenjeno bivanju in ima zaradi sko- zenj potekajočega dostopa do hlevov in re- mize za vozove proporcionalno najvišje stro- pove. Piano nobile je s podobnimi, nekoliko nižjimi merami ohranil svoj značaj, medtem ko sta ostali etaži še nižji. Velikost sob oziro- ma njihova razmestitev nam kaže, da smo prvotno v prvem in drugem nadstropju smeli pričakovati le eno do dve večji stanovanji za vodilne uslužbence. Podstrešje je bilo bolj temačno zaradi nizkih stropov in je skozi mansardna okna dobivalo malo svetlobe. Tu posamezni prostori medsebojno niso povezani, dostopni so le s hodnika in verjetno niso slu- žili kot stanovanjske površine. Vsi stropovi so bili ravni pa tudi stopnišče, potisnjeno v vogal med širšo vstopno in ožjo prehodno vežo, nas pouči o izrazito funkcionalnem, ne- reprezentativnem namenu poslopja. Mikaven ritem menjavanja ravnega stropa s potlačeno obočno kapo v zalomih triramnega stopnišča povedanega ne spremeni. Arhitekt je skušal vtis stisnjenosti nekoliko omiliti s prireza- njem vogalov slopov, ki nosijo stopnice in je tako omogočil boljšo osvetlitev in lažje gi- banje. Večje pozornosti je bila deležna zu- nanjščina. Po bogatejši površinski členitvi stanovanjski del izstopa iz stavbnega kom- pleksa, k čemur seveda pripomorejo tudi drugačne mere višin nadstropij. Od spodaj navzgor si sledijo sokel, pritlični pas rustike, golo prvo nadstropje z bogatejšimi okenskimi okviri, ozek delilni venec in reliefne plošče, ki polnijo praznino med okni drugega nad- stropja. Horizontalni ritem uvaja izrazito si- metrijo stavbe z osrednjim in stranskima »rizalitoma«, med katerima sta po dva plitka pilastra. Simetrija je zahtevala, da je arhitekt poleg dveh vhodov iz strani trga naznačil še tretjega, čeprav tu zanj ni biLo potrebe, niti niso stene nikoli predrli. Osrednjo os je pou- darjal stolpič z uro, za katerega ne vemo na- tančno, kdaj so ga odstranili.^^ Način kompo- niranja in uporabo elementov lahko ozna- čimo kot klasicistično. Poudarjena je mo- gočnost in kubičnost stavbne mase, podlaga vsemu pa je geometrija ravnih površin in kubov, ki s svojo strogostjo ne dovoljuje starega okrasja. Vhodi so izgubüi nekdanji obvezni plastični dodatek in niso z ničemer naglašeni.^' Poslopje tovarne je imelo prvotno štiri nad- stropja in podstrešje, ki je tudi služilo kot tovarniški prostor. Razprostira se ob obrežju Ljubljanice in je sprva obsegalo enajst oken- skih osi. Od stanovanjskega dela je ločeno z dvonadstropnim, triosnim skladiščem. Kljub velikemu za Ljubljano celo nadpovprečnemu številu etaž, nas poslopje prevzame s svojo nizko zleknjeno stavbno gmoto. Ta vtis je nekdaj dajala tudi notranjščina. Komaj 2,5 m visoki stropovi niso dopuščali, da bi svetloba skozi majhna kvadratna okna prodrla glob- lje skozi prostrane dvorane posameznih nad- stropij. Osrednji del teh prostorov je zaradi širokih nosilnih slopov, ki so še tej luči za- pirali pot, moral biti dodatno umetno raz- svetljen. Stavbna masa ima podobno kot pri stanovanjskem delu plitka stranska, proti dvorišču obrnjena rizalita, v katerih so bili nameščeni večji stroji in peč za taljenje. Vsa notranjščina je bila brez vsakršnih bogatejših arhitekturnih detajlov, nadstropja so bila po- vezana s preprostimi lesenimi stopnicami. Ravni leseni stropovi so počivali na tramovih in traverzah. To varčnost kaže tudi zunanj- ščina. Arhitekt je tu uporabil le dva elementa, rustiko in lizene, a to tako mojstrsko, da je ohranil osnovni oblikovni ton, ki ga je dajalo stanovanjsko poslopje, in hkrati naglasil ma- sivnost in pomembnost tovarniškega dela. Simetrija in strogost geometrije sta bUi tudi v tem primeru osnova za variacijo na obli- kovno bogatejši pročelji stanovanjske stavbe. Na Goldensteinovi litografiji je netovarniški del točno izrisan in se ujema z načrtom, obravnavano pročelje pa nima naznačene členitve, razen vertikalne cezure med peto in šesto osjo od zahoda (strelovod?). Akvarel istega umetnika, nastal okoli leta 1853,^* kaže poslopje tovarne že povišano, vendar rustika ni narisana kot na načrtu. Edini manjši od- stop od načrta zasledimo pri obravnavi skla- dišča, kjer so namesto ene široke lizene upo- rabili dve ožji. Na kratko naj omenim še poslopja, ki so stala na dvorišču rafinerije. Nasproti maga- cina se je stanovanjskega trakta držala pri- tlična remiza za vozove, ki se je nadaljevala v ožjem poslopju hleva. Obe zgradbi sta imeli zidane zidove in leseno ostrešje in sta bili umetnostno nepomembni.^^ Nekoliko dalje v tej smeri ob Živinozdravstveni ulici je bilo kvadratno skladišče za les,^« ki so ga kasneje povečali in spojili s tovarno in katerega lego se da rekonstruirati po temeljih slopov ter njihovih ostankih v zidu podjetja Dinos in 21 F. Kurz V. Goldenstein, Veduta Poljanskega predmestja okoli leta 1853 (na levi je tovarniško poslopje še brez prizidka), akvarel v Narodnem muzeju v Ljubljani sosednjega poslopja. Tudi to je bila izrazito funkcionalna zgradba brez večjih estetskih vrednot. Stanovanjska hiša, za katero so se razprostirali tovarniški vrtovi, stoji še danes med omenjenimi poslopji in je orientirana v smeri vzhod-zahod. Ima bogate okenske okvire. Sezidana je bila, še preden je družba zemljišče kupila in torej ni zrastia iz potreb tovarniške proizvodnje. Na načrtu označen vodnjak je povsem nezanimiv in verjetno sta- rejšega datuma. POVEČEVANJE IN ADAPTACIJE TOVARNE Nadaljna rast tovarniškega poslopja je zvest odsev gospodarskih uspehov družbe.^' Po delni spremembi lastništva v letu 1831 je rafinerija nekaj nadaljnih let uspešno poslo- vala in je bila dokončno sezidana. Prvotnemu enemu varilnemu kotlu so dodali še dva nova. Leta 1835 so vanjo postaviU prvi parni stroj na ozemlju današnje Slovenije. V svojem pos- lovnem zagonu so šli lastniki nekoliko pre- daleč in so leta 1837 zašli v težave, iz katerih so se rešili z delno prodajo podjetja največje- mu upniku, dunajski bančni tvrdki Arnstein & Eskeles. Temu je sledilo obdobje relativne stabilnosti. Po Wagner j evi litografiji iz pri- bližno tega Casars se da sklepati, da so morda do tedaj povišali za eno nadstropje vzhodni dvoriščni rizalit, kjer je bila prva peč za spodij (kostno oglje). V letih 1841 do 1849 so pritegnili lastniki v vodstvo še tržaško podje- tje Brentano in Comp., kar je pomenilo večji impulz v proizvodnji rafinerije. Z novim par- nim kotlom so zmogljivosti še povečali. Sle- deča leta pomenijo obdobje največjega raz- cveta ljubljanske sladkorne industrije, kar kaže tudi živahna gradbena dejavnost. Naj- preje se je pokazala potreba po povišanju tovarniškega poslopja, ki je postalo že pre- tesno. Ne da se točneje ugotoviti, kdaj so ga dvignili za dve nadstropji, ker so gradbeni spisi ohranjeni šele od leta 1851 dalje.^* Omenjeni stavbni poseg moramo datirati v štirideseta leta. Na zunanjščini so v ta na- men prestavili gornji venčni pas ter ustrezno dopolnili rustiko in lizene. V juliju 1852 je sledila prošnja družbe za povišanje skladi- šča.'" Tudi pri tej gradnji so upoštevali zuna- nji videz in so se prilagodili prvotnemu načr- tu s podaljšanjem lizen. Stanovanjski del je naslednjega leta doživel pomembno in edino spremembo, ko so uredili na podstrešju dve večji sobi.31 Prva je imela troje oken in je navzven dobila trikotno čelo kot novo estet- sko dominante. S tega stališča manj pomem- bna je druga, obrnjena proti Ljubljanici, ki je bila za eno okno ožja in se je naslonila ob povišano poslopje skladišča. Pri obeh adapta- cijah se prvič pojavi ime mestnega tesarskega mojstra Tönniesa, na katerega so se poslej 22 obračali lastniki tovarne zaradi načrtov. Kakšne so bile zveze s tem, iz Prusije dose- Ijenim mojstrom, ni znano, vodstvo tovame ga je moralo upoštevati, ker bi se sicer raje obračalo na mestne gradbene mojstre, ki so bili v takih zadevah pristojnejši. Daleč najpomembnejše dejanje je podaljša- nje tovarniškega poslopja za nadaljnih sedem osi.^- Nov prizidek je bil enako visok kot obstoječi del, bil pa je nekoliko ožji. Zanj je vodstvo rafinerije prosilo sredi junija 1853, z gradnjo pa so pričeli spomladi ali poleti naslednjega leta. Načrt je ponovno izdelal Gustav Tönnies, gradnjo je nadzoroval me- stni stavbni mojster M. Dobrautz, neposred- no pa je zidavo vodil deželni stavbni mojster Franc Reim.^^ Nova gradnja je zapolnila pro- stor do Zivinozdravstvene ulice, kjer je prej bila pritlična zgradba, ki se vidi na Golden- steinovem akvarelu. Zahtevo po oblikovni enotnosti pročelja je arhitekt dobro rešil s tem, da je ponovil kompozicijo fasade starega dela tako, da je pričel na novem z vrsto lizen, ki jo je zaključil na vzhodu z rustiko. Isti tesarski mojster je 1856 postavil nov vhod na dvorišče ob stanovanjskem delu,'« ki ni več ohranjen. Iz gradbenih spisov zvemo še, da so zgradili leta 1851 in 1856 dve novi peči za spodijpri čemer zlasti poslednje niso posta- vili brez nasprotovanja deželne kmetijske družbe. Od novih prizidkov, ki so nastaU do požara cukrame in jih vidimo na slikovnem gradivu, nimamo pa o njih ohranjenih poročil, naj omenim razširitev spodij ske tovame, to je vzhodnega rizalita starega dela.'' Datirati ga moramo v štirideseta leta. V poslednjih letih je proizvodnja sladkorja močno narastla tudi na račun izpopolnitve tovarniških naprav in dveh novih parnih kotlov. S svojimi več kot dvesto delavci se je ljubljanska cukrarna povzpela na prvo mesto med rafinerijami v monarhiji. Nepazljvost nekega delavca je povzročila 25. avgusta 1858 strahovit požar, ki je uničil tovamo, skladišče, opremo in večino zaloge sladkorja.'^ S požarnim zidom zaščiteno sta- novanjsko poslopje je ostalo sicer varno pred ognjem, ne pa pred drhal j o, ki ga je oplenila in demohrala. Vse drugo razen drvarnice in hleva je postalo žrtev ognja. Srečno naključje, da je vladalo brezvetrje, je preprečilo še huj- šo škodo, ker se požar ni razširil na ves oko- liš. Dragocene podatke v zvezi s to katastrofo nam daje zapisnik magistratne komisije, ki si je 9. oktobra 1858 na prošnjo vodstva tovarne, ki je predložila nove načrte za streho, ogle- dala pogorišče.'* Zlasti je trpelo zidovje skla- dišča. Apnenec, iz katerega je bilo sezidano. F. Kurz v. Goldenstem; Ljubljanska cukrama ob požaru 25. avgusta 1858, akvarel, Narodni muzej v Ljubljani 23 je ogenj slabše prestal kot opeka novega pri- zidka tovarne. Položaj je poslabšalo to, da je bilo skladišče polno materiala, ki je gorel. Zaradi apnenčastih zidov je bilo močno po- škodovano tudi poslopje prvotne tovarne, nje < gova trdnost se je precej zmanjšala. Uničena je bila vsa notranja lesena konstrukcija in stroji. Istočasno je komisija predlagala razne spremembe in ojačitve, ki bi privedle do večje solidnosti in požarne varnosti pri bodoči ob- novi. V ta namen naj bi stavbo med drugim razdelili z več požarnimi zidovi. Do srede decembra so tovarniško poslopje že delno prekrili in vodstvo družbe je prosilo magi- strat, da mu dovoli notranjo ureditev pokri- tega dela in nadaljnjo gradnjo ostalega.'" Ponovnega obratovanja pa ni bilo več. Gos- podarske in politične okoliščine so medtem prizadele tvrdko Arnstein & Eskeles. Po mne- nju dr. Valenčiča je čedalje hujša konkurenca pridelovalcev sladkorja iz sladkorne pese, ki je ugonabljala na drag uvoz trsa vezane rafi- nerije, cukrarni zadala močnejši udarec kot požar.*" Nad premoženjem tvrdke je bilo uve- deno poravnalno postopanje, zaradi česar so vsi objekti tovarne po neuspeli dražbi prišli v last avstrijske nacionalne banke, od katere je z velikim dobičkom cukramo kupil zagreb- ški veletrgovec Gvido Pongratz leta 1863. Novi lastnik si je od kupljen j a objekta obetal prvenstveno zaslužek od najemnine najboljše- ga ponudnika. Leta 1864, 1865 in še v nasled- njem letu je dobro zaslužil z oddajo celotnega poslopja rekrutom, ki so bili namenjeni v Me- hiko.*' Okoli 1870 se je v cukrarni nastanila državna tobačna tovarna, ki je bila tu do 1872, ko je poslopje v začetku januarja po- novno gorelo.*^ Pongratzovi sorodniki so od leta 1873 vso stvar namenili kasarni, kar je cukrama tudi ostala do padca monarhije. La- stništvo je nato prešlo v roke tvrdke pletenin in tkanin Kune & Co. Ce se sedaj znova vmemo k gradbeni de- javnosti novih lastnikov, moramo ugotoviti, da so s svojimi posegi podobo nekdanje slad- korne rafinerije malo spreminjali, z izjemo velike notranje preureditve v sredi osemdese- tih let. Ze ob prvem požaru je morala cukrar- na izgubiti visoke dimnike, ki so ji dajali značaj industrijskega objekta. Leta 1883 je vdova zagrebškega trgovca Guida Pongratza pri mestnem stavbnem mojstm Filipu Su- pančiču naročila načrte za adaptacijo poslopja za namene vojaštva. Šlo je prvenstveno za zmanjšanje koristne površine z odstranitvijo vsakega drugega stropa na račun večje zrač- nosti lin uporabnosti stavbe in povečanje stopnišča. Zazidali so več prehodov in oken- skih odprtin ter postavili nove delilne stene, stare pa delno podrli, da bi bolje ustregli no- vemu namenu nekdanje cukrarne. Pri tem lastnice najbrž niso vodili le človekoljubni nameni, pač pa si verjetno ni želela prenatr- panosti z vojaštvom, kot je to bilo pred tem.*" Gradbena komisija je glede na to, da bi bilo preurejeno poslopje bolj trdno in ognja varno, popustila pri nekaterih zahtevah stavbnega reda. Najprej so se lotili zapadnega dela to- Ljubljanska cukrama v šestdesetih letih preteklega stoletja, ko so bili v njej nastanjeni »meksikajnarji«, lito- grafijo v več izvodih hrani Narodni muzej v Ljubljani. Namenjena je bila za predvideno drugo izdajo Costovih popotnih spominov iz Kranjske. Podrobnosti so netočno izrisane. 24 varne in skladišča," naslednjega leta, to je 1884, pa še preostalega dela cukrarne.^^ Pos- ledica te prezidave je tudi obokanje nekaterih prostorov tovarne in skladišča. Naslednje gradbene spremembe so manj važne: 1885 je Supančič projektiral na dvo- rišču vojaško kopel.*" Veliki potres leta 1895 kaže, da cukrarne ni prizadel, ker se je ohra- nil le akt o popravilu škode na omenjeni ko- peli. V zunanjo podobo cukrarne je nato posegel le še Kune, ki je v letih 1922 in 1926 delno podaljšal okna v zgornjem in v četrtem nadstropju. Za potrebe svoje industrije je okrepil nekatere stropove, namestil sanitarije in zgradil novo stopnišče.«' Med zadnjo vojno so kleti adaptirali za zaklonišča.«* Danes pod vtisom dokaj bednega stanja, v katerem je stavba, ne moremo pravično oceniti njenega pomena in vloge. Kot sem naznačil že uvodoma, stavbni kompleks ni zrastel iz potreb dežele, pač pa je produkt špekulacije bogate tržaške buržoazije. Od tod je razumljiva enotnost in velikopoteznost načrta, s katero je nemogoče vzporejati te- danja domača podjetja, ki se tedaj še niso dvignila nad stopnjo obrtnih delavnic. V pre- težni meri našega delavstva rafinerija ni za- poslovala,«" zato pa je posredno dajala zaslu- žek številnim domačinom, ki so se ukvarjali s prevozništvom, lončarstvom in drugimi, s predelovanjem sladkorja povezanimi posli. S tem pa nikakor ni zmanjšan pomen cukrarne kot edinstvenega spomenika kapitalističnega veleobrata iz prve polovice preteklega sto- letja, saj stavba po velikosti ni imela tekmeca na ozemlju današnje Slovenije. Zgodnja uved- ba parnega stroja priča tudi o modernosti proizvodnega postopka. Končno ne gre pre- zreti njenih nespornih likovnih kvalitet, saj smo po zaslugi njenega avtorja, arhitekta Pertscha, prejeli klasicizem neposredno iz Trsta, ki je bü eden pomembnih središč tega sloga. Kolikšen odmev je dejansko imela ta arhitektura v Ljubljani, je za sedaj še težko reči, ker ne obstaja še nobena analiza stav- barstva 19. stoletja pri nas. OPOMBE 1. Podatke posnemam po knjigi dr. Vlada Va- lenčiča. Sladkorna industrija v Ljubljani, Knjiž- nica Kronike, zv. 3, Ljubljana 1957. — 2. V. Va- lenčič, o. c, str. 25. — 3. Isto, str. 26. — 4. Arhiv Slovenije (AS). Gubernijski arhiv, 1827/28, fase. 31., ref. 23, akt 17234. — 5. AS, Gub. arh., 1827/28, fase. 31, ref. 23,akt 14666. — 6. V. Va- lencia, o. c, str. 28. — 7. Isto. — 8. Isto. — 9. E. Cevc, Slovenska umetnost, Ljubljana 196(5, str. 149. Od kod je prevzel ta podatek, se avtor knjige žal ne spominja več. — 10. O Pertschevi zasnovi Rogaške Slatine gl. Varstvo spomenikov XI, 1966, str. 55 si., I. Stopar, Rogaška Slatina v luči spo- meniškega varstva; A. Rezek, Rogaška Slatina na starih slikah, fotografijah, zemljevidih, spomeni- kih in kozarcih, Rogaška Slatina 1964. Ob koncu drugega desetletja preteklega stoletja je tržaški arhitekt prvi pričel načrtno urejati zdravilišče in je s templjem, zdraviliškim domom in novo go- stilno uvedel prvo, na sedanjo pravokotno, pro- storsko os. Zidal naj bi tudi v Ljubljani, vendar do sedaj še nisem uspel ugotoviti poleg cukrarne nobene druge njegove stavbe. — 11. AS, 1830, fase. 31, ref. 24, akt 22103. — 12. H. Costa, Rei- seerinnerungen aus Krain, Laibach 1848, str. 31. —¦ 13. Pertsch se je v dopisih podpisoval kot hišni lastnik in ne kot arhitekt. V uradnem dopisu iz Trsta, v katerem mestna uprava potrjuje, da na- vedeni novi lastniki lahko prevzamejo vodstvo in da zato ni ovir, je Pertsch označen kot: »Mat- te© Pertsch architetto accreditato in questa Gitta.« ' (AS), 1829/30, fase. 31, ref. 24, akt 729). Pri dnožbi je bil udeležen s tremi deleži po 5000 goldinarjev, ki so mu dajali pravico do treh glasov na občnem zboru. (Valenčič, o. c, str. 31). — 14. Mestni arhiv Ljubljane (MALj), 1828, fase. 20, akt 2413. — 15. Načrte hrani AS, o zadevi s carinskim kreditom: MALj, 1834, fase. 20, foi. 714r—715 (akt 1920). — 16. V. Valenčič, Ljubljansko stavbeništvo v prvi polovici 19. stoletja. Kronika, XVII, 1969, str. 82. — 17. Pričetek poskusnega obratovanja (Valen- čič, Sladkorna industrija..., str. 30). — 18. AS, Gub. arh., 1830, fase. 31, ref. 24, akt 22103. — 29. Glej op. 20. — 20. Litoigrafijo hrani Narodni mu- zej v Ljubljani. Izdal jo je založnik Pajk v Ljub- ljani. Pod njo je napis: »K. k. Militär-Caseme in Laibach —¦ K. k. priv. Zucker-Raffinerie Czeike, Dutil, Tichy & Co.« Družba je bila pod tem ime- nom protokoiirana od 4. junija 1831 do 11. sep- tembra 1836, ko se je ime spwemenilo v Czeike, Tichy & Comp., po izstopu enega od lastnikov. — 21. 2e v začetku delovanja so kupili hišo št. 29, nekaj kasneje pa dve tretjini kmetije urbar. št. 22 v zemljiški knjigi stanovskega posestva Pod- turn. Leta 1846 so pridobili od magistrata zem- ljišče med tedanjo tovarniško zgradbo in hišo Janeza Pristova, da bi tu zgradili del tovame. V dobi največjega razvoja v petdesetih letih je družba kupila še hiše št. 89 in št. 27 (podatke navajam po Valenčiču, Sladkorna industrija ..., str. 38, 39). — 22. Ob velikem požaru 1858 ni trpel in ga naposled opazimo na litografiji, ki je bUa namenjena za predvideno drugo izdajo Costovih popotnih spominov iz Kranjske. Hrani jo Narodni muzej v Ljubljani v več primerkih, datirati pa jo , maramo v sredo šestdesetih let. Na razglednicah iz okoli 1900 stolpiča ni več. — 23. Kamniti okvtri portalov so bili prvotno skriti pod ometom, ki je ponazarjal mstiko. Da pa se je tako obrav- navanje zdelo Kranjcem nerazumljivo, nam priča njihovo današnje stanje. — 24. Akvarel hrani Narodni muzej. V leto 1853 ali 1854 ga lahko datiramo po podstrešnem prizidku stanovanjske- ga dela cukrarne, za katerega je vodstvo tovarne prosilo v maju tega leta, ne opazimo pa še pove^ čevanja tovarne za nadaljnih sedem osi, s ka- terimi so pričeli spomladi ali poleti 1854. Zani- miv je zlasti prikaz življenja pred tovarno, kjer se vidi, da je tudi tovorjenje po Ljubljanici igra- lo pomembno vlogo pri transportu materiala. — 25. Podrli so ju malo pred požarom, ker ju na 25 Simonyjevi veduti (olcoli 1858) ni več. — 26. Spr- va je bilo kvadratnega tlorisa. Ob požaru ni trpe- lo, povečali pa so ga verjetno ne dosti pred tem. — 27. Podatki o gospodarskem razvoju cukrame so prevzeti po Valenčiču (o. c.). — 28. IzšLa je decembra 1843, najzgodnejši datum nastanka pa smemo domnevati po 1840 ali 1841. Cukrama je prikazana v okviru vedute Ljubljane in zato ni povsem razločno vidna. — 29. Glej op. 16. — 30. MALj, 1852, F. 7, akt 3095, nekdaj priloženi načrt manjka. — 31. MALj, 1853, F. 7, akt 1837, Pro- čelje proti Ambroževemu trgu je na načrtu she- matično in netočno členjeno. — 32. MALj, 1853, F. 7, akt 2634. Priloženi načrt nima vrisane čle- nitve fasade. — 33. V. Valenčič, Ljubljansko stavbeništvo ..., str. 80. MALj, 1854, reg. I., fase. 561, fol. 191 si., (akt 3567): 4. julija 1854 sta se mestna stavbna mojstra Anton Treo Ln Wenzel Vadlav pritoižila, da je Tönnies kot mestni tesar- ski mojster sam prevzel delo na cukrarni s po- močjo patenta odsotnega mojstra Frömmela brez vodstva kakega stavbnega mojstra. Tönnies je obtožbo zavrnU, češ da gradnjo vodi mestni stavbni mojster Dobrautz. Franc Reim je bil štajerski deželni stavbni mojster in je pred tem deloval v Gradcu. — 34. MALj, 1856—1857, reg. I., fase. 524, akt 1898. Predvidene so bUe še stop- nice pred vhodom, ki pa jih je komisija zavrnila, češ da ne smejo voditi z javnega trga. — 35. MALj, 1851, reg. L, fase. 520, akt 3875 in 1856, reg. I., fase. 524, akt 2456. — 36. V tem delu so v tretjem nadstropju kasneje živeli predstavniki naše literarne modeme. — 37. O požaru so poro- čale Novice 1. septembra 1858 na str. 279. — 38. MALj, 1858—1860, reg. I„ fase. 751, akt 6982, Komisijo so med dmgimi sestavljali Heinrich Hundnert, c. kr. ing.-arh., Anton Schedivy, c. kr. nadarhiteict, Franz Pollak, gradbeni inšpektor, iranz Faleschini Ln Mathias Dobrautz (oba stav- bna mojstra). Načrt za streho je napravil tesar- ski mojster Tönnies, pri čemer je nekoliko spre- menil obris ostrešja (načrt ni ohranjen). MALj, 1858—1860, reg. L, fase. 751, akt 7191. — 39. MALj, 1858, reg. L, fase. 751, akt 8908. — 40. V Valenčič, Sladkorna industrija..., str. 56—57. — 41. R. Andrejka, Najstarejše ljubljanske industri- je. Kronika, I, 1934, št. 2, str. 137, navaja, da so »meksikajnarje« nastanili prvič leta 1864. Bilo jih je nad 4000 in so odrinili postopoma med 15. novembrom 1864 in 10. januarjem 1865, kar je lastniku prineslo 140000 fl. Tudi leta 1866 so bili tu nastanjeni rekrati, ki so čakali na odhod v Me- hiko (od maja pa do konca poletja). — 42. R. An- drejka, o. C. O začetkih tobačne tovarne in o poža- ru leta 1872 v MALj-u ni poročil. — 43. Glej op. 41. Leta 1866 se je lastnik pritožil pri mestni upravi glede nastanitve vojakov, češ da to ni nikakšna javna kasarna, in je zahteval, da naj se vojaštvo takoj izseli. Vojna komanda je odgo- vorila, da bi želela poslopje obdržati in da bo zmanjšala prenatrpanost. V cukrarni je bilo te- daj nastanjenih 2600 vojakov. — 44. O adaptaciji zahodnega dela tovarne in skladišča so ohra- njeni le načrti brez pripadajočih gradbenih opi- sov. Datirani so: »V oktobru 1883« in jih hrani MALj. — 45. MALj, 1884, XVI/2, fase. 992, fol. 1040—1059 (akt 8656) s priloženimi načrti. 15. marca 1884 je Marija Pongratz prosila za dovo- ljenje, stvar pa se je vlekla do jiüija, ko je stavbna komisija končno odobrila načrte. — 46. MALj, 1885, XVI/2, fol. 141—149 (akt 6213) s priloženim načrtom. 11. septembra 1885 je bilo izdano že dovoljenje za upiorabo. — 47. MALj. 1922, reg. IVa, fase. 5, MALj, 1926, reg IVa, fase. 8, akt 1262. Kune se je obračal na stavbno pod- jetje Accetto iz Ljubljane. — 48. Verjetno so v tem času nastali tudi novi načrti celotne stavbe, ki jih je po dejanskem stanju posnel ljubljanski magistrat in jih hrani MALj. — 49. V. Valenčič, Sladkorna industrija ..., str. 43. 26 ORIS VIDMARJEVE TOVARNE DEŽNIKOV IN NOGAVIC V LJUBLJANI KATARINA KOBE-ARZENSEK Po dokumentih in ustnem izročilu je usta- novo leto tovarne 1882.' Z izdelovanjem dežnikov je Josip Vidmar, rojen 1860, z ženo Josipino začel v veži na Starem trgu, hišna številka ni znana. Kot prvi delovni prostor in lokal te firme se navaja Stari trg 4. Razcvet obrti je lastnika silil v preselitev iz zasilne veže v primernejše prostore, kjer je lahko odprl tudi trgovski lokal. Podjetje je bilo registrirano na sodišču v Ljubljani kot posa- mezna firma 24. marca 1905 pod naslovom Josip Vidmar, izdelovanje in prodaja dežni- kov in senčnikov, Ljubljana-Stari trg 4.^ Izdelki so šli dobro v prodajo. Na prelomu stoletja (1898-99) je ugodna kupčija Josipu Vidmarju omogočila nakup hiše Pred škofijo 19. Trgovina je bila spodaj, v prvem nad- stropju pa delavnica, kjer so delale štiri ši- vilje in dva pomočnika. Iz majhne obrtne delavnice je nastajalo vedno večje, pravo podjetje. Pred prevratom je znašala letna proizvodnja približno 8000 kosov. Dežniki in senčniki so se prodajali po vsem teritoriju Kranjske, Štajerske, Primorske, Istre, Hrvat- ske, Bosne in Hercegovine. Po prvi svetovni vojni, leta 1925, je podjetje zaposlovalo 2 kvalificirana in 3 nekvalificirane delavce ter 6 kvalificiranih in 3 do 6 nekvalificiranih delavk. Profesionalist je zaslužil okrog 1500 dinarjev mesečno, drugi pa po 1000 dinarjev. Plača delavke je bila približno 100 dinarjev tedensko. Bili so vsi domačini - Slovenci. Sredi dvajsetih let (1925) je proizvodnja do- segla 15.000 kosov navadnih in 10.000 kosov boljših, svilenih m polsvilenih dežnikov. Ka- paciteta obrata je bila precej večja: pri pol- nem obratovanju letno 25.000 navadnih in 15.000 boljših dežnikov. Izdelki so romali po vsej državi, največ jiih je pokupila Slovenija. Letna množina prodanih dežnikov je bila 18.000 do 20.000 kosov. Stroje in naprave so nabavljali v Nemčiji, deloma pa so jih izdelo- vali doma po lastnih modelih. Popravljalnica strojev je bila na Sv. Petra cesti 71. Surovine so prihajale skoraj vse iz inozemstva, le na- vadne palice za dežnike so bile domače. Glavni dobaviteljici furniture sta bili Nem- čija in Anglija, klotov in seržev Anglija in Češkoslovaška, polsvile in svile pa Francija in Italija. O težavah, ki so pestile podjetje, govori zapis Josipa Vidmarja Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Ta- kole se glasi: »V zadnjem .času se v veMkih množinah uvažajo dežniki iz Italije in Avstri- je. Pretežna večina se jih utihotapi. Zlasti bujno je tihotapstvo v okolici Reke, kjer smo izgubili sploh vse odjemalce. V Prim or ju do- mače blago ne vzdrži konkurence z utiho- tapljenim. Po izpovedi trgovcev na meji naj- več tihotapijo železničarji, ki baje cele pakete zakopljejo v premog. V okolici Maribora je vse poplavljeno z utihotapi j enim avstrijskim blagom. To tihotapstvo je zavzelo že take dimenzije, da resno ogroža razvoj domače industrije. Potrebna bi bila energična inter- vencija Zbornice pri carinskih oblasteh, da se ostro pazi na prenos dežnikov. Vsak popot- nik iz Avstrije ali Italije pa prinese tudi očitno po 1 do 2 dežnika s seboj brez carine. Država ima pri tem dvojno škodo. Ogoljufana je za carino in pa za davke, ki bi jih sicer naše podjetje plačevalo, če bi uspevalo. Druga hiba je v carinski tarifi. Uvoz gotovih dež- nikov naj bi se z jako visokimi postavkami zabranil. Nasprotno pa naj se znižajo tarifne postavke za uvoz surovin, ki se pri nas ne izdelujejo. Znižati bi se morale brezpogojno postavke za blago, klote, kepre, svilo in pol- svilo za dežnike. Ker je to specialno blago, je zloraba nemogoča in bi razen tega lahko Zbornica kontrolirala resničnost porabe za dežnike. Dokler se nam zlasti za svilo m pol- svilo, kakor tudi za furniture in finejše palice ne znižajo carinske postavke, je konkurenca v boljših kvalitetah z inozemstvom izklju- čena. Naj bi Zbornica po možnosti vplivala na izboljšanje teh razmer.«' Te ovire pa niso bile tolikšne, da bi podjetje spravile s tirnic na poti navzgor. Lastnik Josip Vidmar je kljub visoki starosti trdno držal v rokah va- jeti podjetja. K sodelovanju je potegnil sina Staneta. Svojo tovarno športnih potrebščin in telovadnega orodja v Ljubljani na Ilirski ulici 19 (sedaj rafinerija dragih kovin), ki jo je imel v posesti od leta 1922, je Stane Vid- mar prodal in se pridružil očetu. V registru družbenih tvrdk-Ljubljana je bila pod tek. št. 880 vnesena notica, da v firmo Josip Vid- mar stopa z 8. januarjem 1927 Stane Vidmar kot javni družabnik in se podjetje vodi od- slej kot javna trgovska družba. Tudi naslov firme se je spremenil. V registru je bUo 2. oktobra 1928 zapisano novo besedilo: Prva jugoslovanska tovarna dežnikov Josip Vid- mar. Leta 1930 je Josip Vidmar, star 90 let, umrl in tovarna je zopet postala last posa- meznika, vodila se je naprej kot posamezna firma.* Nova mlada moč na čelu podjetja (Stane Vidmar se je rodil v Ljubljani 1891) se je brž pokazala v poslovnih knjigah. Ze v letu 1927 je bilo izdelanih nad 60.000 dežni- kov, za kar so porabili okrog 80.000 m bom- bažnega blaga ter 40.000 m polsvile in svile. Pri polnem obratovanju bi lahko presegli 200.000 kosov. Ob 2 kvalificiranih in 2 nekva- lificiranih delavcih je delalo še 30 stalnih de- 27 Vidmarjeva tovarna noga- vic in dežnikov v Savljah (danes Tonosa) v stari Ju- goslaviji (Fototeka Tehni- škega muzeja Slovenije) lavk, ob sezoni pa kar 60. Profesionalist je zaslužil okrog 2000 dinarjev mesečno, ostalim pa se je plača sukala pri 1000 dinarjih. Te- koči račun je podjetje imelo pri Ljubljanski kreditni banki. Razpolagalo je z 2 milijonoma kapitala.5 Omeniti velja še 3 trgovine v Ljub- ljani, 1 v Zagrebu in 1 v Splitu." V trideseta leta je podjetje stopalo z za- vidljivim zanosom. O proizvodnji, njeni vred- nosti in kapaciteti v tem obdobju govori tale razpredelnica: Žal o surovinah nimamo popolnih podat- kov. Predstavo o njihovi porabi nam bodo vendarle dale tele številke za leta 1936, 1939 in 1941: Bombažno blago za dežnike je firma dobi- vala iz Maribora, v pretežni meri pa ga je uvozila iz Anglije, Češkoslovaške, Italije in Nemčije; svila je prihajala vsa iz inozemstva (Anglija, Nemčija in Francija), železne furni- ture so izključno uvažali (Nemčija, Avstrija, Italija), palice in ročaje pa sta podjetju do-. bavljali Bregana in Krapina, precejšnje koli- čine kvalitetnega tovrstnega materiala je prišlo še iz Avstrije, Nemčije, Francije in Ita- lije.' Podjetnost Stanetu Vidmarju ni dala miru, ni se mogel zadovoljiti s tako ozkim področ- jem proizvodnje. Veliko povpraševanje po no- gavicah in drugih pleteninah ga je spodbudilo k razširitvi predmeta poslovanja. Priložnost se je kmalu ponudila. Neki graški veletrgovec je prodajal parcelo in poslopja, ki jih je zgra- dil za počitniške namene v Savljah. Kupčijo je posredoval veletrgovčev sorodnik, po imenu Tomago. V Vidmarjevo posest je prišlo 20.000 m^ vrta, enonadstropna vila in gospodarsko poslopje (približno 400 m^). Obe poslopji je namenil in adaptiral za proizvodnjo nogavic. Dela so tekla v letu 1931 in 1932. V pol leta je biLo vse nared. K prvotnim poslopjem so v tridesetih letih stare Jugoslavije dozidali še barvamo, oblikovalnico nogavic, sušilnico in kurilnico. Vzporedno z adaptacijami so priha- jali delovni stroji. Leta 1931 so v Vidmarjevo tovarno prispeli prvi stroji za moške in otro- ške nogavice. Ker so šle moške nogavice slabo v prodajo, se je Vidmar lotil ženskih svilenih nogavic in za to kupU 2 cotton stroja (Chem- nitz).* Prvotni naslov firme zdaj ni več ustre- zal. Tovarna je dobila novo ime: Prva jugo- slovanska tovarna dežnikov in nogavic Josip Vidmar, Ljubljana, obratni predmet poslo- vanja pa se je glasil izdelovanje in prodaja dežnikov in »solnčnikov,« nogavic in pletenin na tovarniški način. Sprememba je bila zapi- sana v register pri Okrožnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani 2. novembra 1934." Kako je rasla proizvodnja nogavic količinsko in vrednostno ter kakšna je bila kapaciteta pod- jetja glede tega izdelka, ilustrirajo tile po- datki: 28 Prezreti ne gre proizvodnje trikotažnega perila. Tudi za to imamo na voljo tovrstne podatke: Poglavitna surovina za pletenine je bila bombažna, svUena in umetna svilena preja. Porabljene količine so bue: Od domačih dobaviteljic bombažne preje velja omeniti Litijo, Maribor in Dugo Reso, od tujih pa Anglijo, Češko, Italijo, Nemčijo, Avstrijo, Svico. Svila je bila vsa iz inozem- ' stva (Holandija, Švica, Nemčija, Italija).'" Število zaposlenih je precej nihalo. Struktura delavcev je bila takale: Po narodnosti so bili Slovenci, le v vprašal- ni poli Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za leto 1935 se navajajo v upravi 2 Hrvata in v tehničnem vodstvu 1 Hrvat in 1 Srb. Sredi tridesetih let (1935) je upravni, pisarniški ali komercialni uslužbenec pri Vid- marju zaslužil 1600 do 3500 dinarjev in usluž- benke na enakih delovnih mestih 1000 do 2500 dinarjev mesečno, profesionalistu je pripadala plača 1200 do 2500 dinarjev na mesec in kva- lificiranim in nekvahficiranim delavcem se je dohodek sukal od 150 do 400 dinarjev teden- sko. Zadnja leta pred drugo svetovno vojno so bUe mesečne plače za vse kategorije višje. O tem pričajo tile podatki: Delo v podjetju je vodila lastnikova žena Angela Vidmar, ki se je rodila 1894 v Dolenji vasi pri Senožečah." Upokojene delavke se danes rade spominjajo njene podjetnosti, smisla za organizacijo in produktivnost.Bila je vehka opora možu Stanetu, ki je kazal simpatije do slikarstva (celo sam se je ukvar- jal s slikanjem) in do glasbe. Komponiral je za Sokola.iä Z razvojem podjetja je število delovnih na- prav stalno naraščalo. Leta 1938 je tovarna štela 34 pletilnih strojev, 1 centrifugo in še 29 30 drugih strojev. Po treh letih, ob okupaciji Slovenije, je teklo v podjetju 6 velikih cotton strojev, 1 predilni stroj, 27 pletilnih strojev in 60 drugih delovnih naprav za verižkanje, šivanje, navijanje, barvanje itd. Stroji so bili predvsem nemške provenience. Od pogonskih strojev gre omeniti elekromotorje in parni stroj. Leta 1930 navajajo 9 električnih motor- jev z 18 KS, leta 1935 17 Siemensovih motor- jev s 30 KS in 1941 kar 42 tovrstnih motor- jev s 70 KS. Sprva je bil montiran parni stroj Lanz s 35 KS, od leta 1938 Pa se omenja nemški parni stroj Addmann et Stocker s 60 KS. Vrednost strojev je bila:'" din 1930 600.000 1931 800.000 1935 1.500.000 1936 3.500.000 1938 2.500.000 Ogledati si je treba še tovarniški kompleks. Za nazornost prilagamo skico z obsežno legen- do o stanju ob koncu druge svetovne vojne. Najstarejši del tovarne sta objekt Ha in ob- jekt III, ki sta bila kupljena in temeljito pre- delana, prvi za proizvodne namene, drugi za stanovanje in administracijo. Stanovanjska hiša je podkletena. V pritličju je bila kuhinja, jedilnica, predsoba in pisarne. Prvo nadstrop- je je bilo v znamenju povsem privatnega sta- novanja (3 sobe, kuhinja, kopalnica, strani- šče). Tu je še mansarda — dve sobi, ena je služila za arhiv in druga za vratarjevo biva- nje. Ostrešje hiše je ostalo staro, leseno in krito z bobrovcem. Napeljana je bila elektri- ka, vodovod in centralna kurjava. Dvoriščno stran hiše še danes krasi velik lesen balkon. Mimo teh dveh poslopij, ki sta bUi osnova bodočega podjetja, je bila večina zgradb se- zidana okrog leta 1930. Za coton pletilnico so zgradili nepodkletno pritlično stavbo, njeno Objekt I a Coton pletilnica (pritlična stavba, 60, 65 x 10,90 + + 2 x 10,50 = 682 m', zgrajena leta 1930) b Sanitarije ln skladišče (pritlična stavba 10.3 x x 8,20 = 83 m', zgrajena leta 1929) C Lesena lopa z mizamo in skladiščem (pritlična stavba, 11,50 x 6,70 = 77 m= zgrajena leta 1928) > Objekt n a Garaže, strojnca, šivalnica (1 nadstropna stavba 29,05 x 9,40 = 273 m', pritUčje, zgrajeno okoli leta 1851 in temeljito predelano in adaptirano za gara- žo in strojnico leta 1930; za 1 nadstropje dvig- njena leta 1943) b Kurilnica, barvarna in oblikovalnica (pritlična stav- ba, 29,05 x 11,8 + 6,0 x 9,6 = 400 m', zgrajena leta 1939/40) C Patent pletilnica in laboratorij (pritlična stavba, 12,80 x 7,90 + 4,25 x 8,60 = 137 m", zgrajena leta 1943) d Dimnik ca. 32 m visnk, zgrajen leta 19S2/33) Objekt BI stanovanjska hiša (1 nadstropna stavba, 17,20 x 8,67=149 m', zgrajena okoli leta 1851 temeljito adap- tirano v letih 1928 do 1930) Objekt IV Garaža ob vhodu (pritUčna stavba, 4' x 7 = 28 m', zgrajena med vojno) Objekt V , Nadstrešnik za kolesa (32 x 1 = m', zgrajen leta 1941) Objekt VI Bazen (3 x 4 x 1 = 12 m', zgrajen leta 1939) Objekt VII ograja (dolžina 103 m, masivno zidana, zgrajena leta 1932/33) Objekt Vlir Tlak (5,0 x S2i,0 + 10,5 x 15.5 = 463 m', je betonski, tlakovano leta 1932/33) 30 Kolektiv Vidmarjeve tovar- ne nogavic in dežnikov v Savljah na izletu za 1. maj 1939 (Fototeka Tehniškega muzeja Slovenije) podstrešje so uporabili za skladišče. Poslopje je dobilo vodovod, elektriko, centralno kurja- vo, ventilacijo in kanalizacijo. Sosednja pri- tlična zidana stavba je bila postavljena za sanitarije in zraven lesena lopa za mizarno in skladišče. V prvih tridesetih letih so sezi- dah še dimnik in ograjo ter tlakovali vmesni prostor med cesto in objektom I. Nova grad- bena dejavnost je podjetje zajela ob začetku druge svetovne vojne. Sem velja prišteti le- seno shedovo konstrukcijo z opečnim zidom, krito s salonitom, spodaj opaženo in ometano (objekt II b), ki so jo uredili za kurilnico s skladiščem za premog, barvarno in oblikoval- nico. Pozabiti ne smemo bazena in nadstreška iz salonitne plošče za kolesa. Večjo medvojno gradbeno akcijo pomeni nadzidava prvotnega hleva za eno nadstropje (objekt II a), kjer so namestili šivalnico. Napeljana je bua elektri- ka, centralna kurjava, vodovod in kanalizaci- ja. Poleg je zrasel prizidek — pritlična stavba za patent pletilnico in laboratorij, opremljen prav tako z elektriko, vodovodno napeljavo in centralno kurjavo. Med okupacijo so nare- dili tudi pritlično garažo ob cesti.'^ O vred- nosti nepremičnin imamo za trideseta leta tele podatke:'" din 1930 850.000 1931 800.000 1935 1.500.000 1936 1.500.000 1938 1.500.000 Valorizirana vrednost za 31. december 1944 ; je znašala:'' * din ? zemljišče 27.000 ! zgradbe 954.220 ; ostale naprave 31.700 skupaj 1.012.920 Delavke Vidmarjeveve to- varne nogavic in dežnikov v Savljah pred zakloniščem leta 1943 (Fototeka Tehni- škega muzeja Slovenije) 31 Tovarna je ob neprekinjenem obratovanju pričakala osvoboditev. Med vojno je občutila težave kot vsa okupirana Ljubljana. Precej nadlog ji je prizadejala mejna črta med nem- ško in italijansko okupacijsko oblastjo, ki je tekla točno ob cesti pri tovarni. Osvobodilna fronta in partizansko gibanje sta našla pri lastniku polno podporo.'^ Posebno zanimivo je to podjetje zaradi na- čina, kako je prišlo v splošno ljudsko posest. Med lastnikom Stanetom Vidmarjem, tovar- narjem v Ljubljani, ki je stanoval v Savljah 49, in Federativno republiko Slovenijo, ki jo je predstavljala Narodna vlada Slovenije po svojem predstavniku, ministru za indu- strijo in rudarstvo Francu Leskošku, je bua sklenjena posebna izročilna pogodba. Iz prve- ga člena pogodbe zvemo, da izrocüec Stane Vidmar preda v splošno ljudsko last na roke in v upravo FLR Slovenije vse svoje podjetje, ki je protokolirano pod firmo Josip Vidmar, prva jugoslovanska tovarna dežnikov in noga- vic v Ljubljani. Izročitev obsega celotno pod- jetje, tekstilno tovarno in trgovske lokale z vsemi pravicami in dolžnostmi. To se pravi: vse zemljišče v Savljah po priloženi skici, ki ga meji betonski zid in deloma banovinska cesta (točne katastrske podatke ugotovi geo- meter na stroške prevzemnika), na tem zem- ljišču stoječa tovarniška in druga poslopja z vso opremo, stroji in inventarjem, vse zaloge, ugotovljene v podjetju na dan 12. 12. 1945, vsa aktiva in pasiva ter vse druge eventualne pravice in dolžnosti, ki so vezane na podjetje, in končno delavnica dežnikov v Ljubljani, Pred škofijo 19 ter 3 prodajalne v Ljubljani (na Gosposvetski cesti 1, Prešernovi 20 in Pred škofijo 19) z vsem inventarjem in zalo- gami. Po drugem členu pogodbe je izročUec Stane Vidmar predložil pregled finančnega stanja per 12. 12. 1945 ter inventarja podjetja z istim dnem, oboje z bistvenimi podatki, gle- de katerih se dopušča možnost manjših korek- tur. (Obe prilogi sta sestavni del pogodbe.). Prevzemnica (Narodna vlada Slovenije) se je obvezala (3. člen pogodbe) plačevati dosmrtno rento očetu Staneta Vidmarja Josipu Vidmar- ju star. v mesečnem znesku 5000 dinarjev in Stanetu Vidmarju 9000 dinarjev vsakega 1. v mesecu vnajprej brez odbitkov. V primeru, da bi Stane Vidmar umrl pred ženo Angelo, se prenese izplačevanje mesečnega zneska 9000 dinarjev nanjo do njene smrti. Znesek 9000 dinarjev se valorizira po splošnem in- deksu cen, veljavnem v decembru 1945. V bodoče se ta mesečna vsota zviša oz. zniža, če indeks cen naraste ali upade, za vsakih IC/o. Prevzemnica se je zavezala poravnati obveze Staneta Vidmarja (osebno ali podje- tja), ki so nastale v dobi od septembra 1943 do septembra 1945 v Švici, tako pri firmi Maschinenfabrik Benninger A. G. Uzwil, kan- ton St. Gallen, v znesku 14.000 švicarskih frankov z vsemi obrestmi, pri firmi Kunst- seidenspinnerei Steckbom v Steckbornu v znesku 1000 švicarskih frankov z vsemi obre- stmi, pri firmi Seidenzwirnerei R. Zinggeler Zürich (Genferstrasse 3) 1000 švicarskih fran- kov z vsemi obrestmi ter pri firmi Müller, Staub et Söhne, Zürich (Brandschenken- strasse 23) znesek 1500 švicarskih frankov z vsemi obrestmi. Istočasno je prevzemnica Sta- netu Vidmarju odobrila in po njegovi more- bitni predhodni smrti, njegovi vdovi Angeli, brezplačno uporabo vode iz tovarne, električ- nega toka za vse poslopje vile in prosto sou- porabo telefonskega priključka za ves čas lastništva posestva in vile, ki stoji ob zemlji- šču tovarne (pod hišno številko Savlje 49). Vse navedene obveznosti iz tretjega člena po- godbe je prevzela FLR Slovenija nase ne gle- de na bodoče uspevanje podjetja. Izrecno je sprejela (4. člen pogodbe) tudi vse pogodbene pravice in obveznosti podjetja do firme Masc- hinenfabrik Benninger A. G. Uzwil v Švici glede dobave 12 statev in pomožnih strojev po posebni zaključnici, priloženi kot sestavni del pogodbe. In končno je Narodna vlada Slovenije po svojem zastopniku zagotovila (5. člen pogodbe), da bo poskrbela za razbre- menitev morebitnih obveznosti po zakonu o oddaji vojnega dobička ah drugih obveznosti podobnega značaja glede izročuca S. Vidmar- ja osebno, njegovih rodbinskih članov, prav tako pa tudi glede podjetja. Stane Vidmar se je s členom 6 pogodbe zavezal, da bo poskrbel za vse potrebne zemljeknjižne izjave in for- malne listine, ki bodo rabile za vpis spremem- be lastništva v javne knjige. Obe pogodbenici sta se odpovedali vsem ugovorom glede izpod- bijanja te pogodbe. Stroške za zapis spre- membe lastništva (zemljeknjižni prenos, ka- tastrske izmere itd), je nosila prevzemnica. Pogodba je stopila v veljavo ob podpisu obeh strank, datirana je z 21. januarjem 1946. Spo- daj pod podpisi je dodano, da je pogodba veljavna z dnem podpisa ministra za indu- strijo in rudarstvo Franca Leskoška-Luke, to je 17. aprÜ 1946.'» Na osnovi (člena 4 v zvezi s členom 5) Splošnega zakona o državnih gospodarskih podjetij z dne 24. julija 1946 je na predlog ministra za industrijo in rudarstvo izdala vla- da LR Slovenije odločbo o ustanovitvi podje- tja Tovarna nogavic, Ljubljana-Savlje. V upravo je prevzela imovino dotedanje firme Josip Vidmar, prva jugoslovanska tovarna dežnikov in nogavic, Ljubljana, ki je prešlo v splošno ljudsko posest z izročilno pogodbo 17. aprila 1946. Po valorizacij ski bilanci 31. 12. 1945 so znašala osnovna sredstva podjetja 1,673.185.80 dinarjev, obratna sredstva pa 8,069.747.48 dinarjev. Predmet novega podje- tja je biLo izdelovanje nogavic in perila na 32 Tehnični vodja Tonose v Savljah pri popravilu stan- ; dard strojev (Fototeka Tehniškega muzeja Slovenije) : industrijski način, sodilo pa je pod operativno upravno vodstvo ministra za industrijo in ru- darstvo, uprava tekstilne industrije, LRS. Po- godba je bila datirana s 7. novembrom 1946, podpisala pa sta jo podpredsednik vlade Ivan Maček in minister za industrijo in rudarstvo Franc Leskošek.^" V register pri okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani je bila 26. januarja 1946 pri firmi Prva jugoslovanska tovarna dežnikov in nogavic Josip Vidmar vnesena notica, da se po odloku NVS — mini- strstva za lindustrijo in rudarstvo — z dnem 18. januarja 1946 (zap. št. I/P-351/468J) vpiše delegat Jakob Isop iz Ljubljane, Zaloška 14. Na tem mestu je ostal do konca leta 1946. Po dekretu ministrstva za industrijo in rudar- stvo LRS z dne 1. januarja 1947, št. 103/i, je bilo 6. marca 1947 v registru pripisano, da se izbriše Jakob Isop kot delegat in vpiše kot poslovodja. Pri tem pa ni ostalo. Nova spre- memba je bila zabeležena v register 17. junija 1947: Jakob Isop se je vpisal kot direktor podjetja in izpisal kot poslovodja (Odločba ministrstva za industrijo in rudarstvo z dne 10. junija 1947, št. pers. 2002/i)." Pod njego- vim vodstvom je bila 23. decembra 1947 skle- njena kupoprodajna pogodba med tovarno no- gavic in Stanetom Vidmarjem. Slednji je pod- jetju prodal zemljišče v Savljah, vložna št. 180 k. o. Jezica, parcela 494/8 — nova, in na njem stoječo stavbo za 253.840 dinarjev. V pogodbi je bilo omenjeno, da je imel kupljene nepremičnine kupec v dejanski posesti in uži- vanju že pred podpisom te pogodbe (od 1. ma- ja 1947).^ Firma Prva jugoslovanska tovarna dežnikov in nogavic Josip Vidmar je bila v registru pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani 18. julija 1947 izbrisana, ker je bila vpisana v register državnih gospodarskih podjetij pri ministrstvu za finance LRS v zv. 1, na listu 142.23 odločbo za registracijo To- varne nogavic, Ljubljana-Savlje je izdala Vlada LR Slovenije, ministrstvo za finance 3. aprila 1947 (št. 22764-1947).*2 OPOMBE: 1. TOI-311/2, 311/8 in 309/8, Arhiv Slovenije, lijubljana (AS, Ljubljana) in po pripovedovanju Angele Vidmar, Ljubljana-Cesta v Rožno dolino 8. — 2. Register Posamezne tvrdke 11-233 Ljub- ljana, tek. št. 810/1, str. 265. AS, Ljubljana; Tr- govski vpisnik, odd. A, zv. VI, str. 94. Okrožno gospodarsko sodišče, Ljubljana (OGS, Ljubljana). — 3. TOI-311/2. AS, Ljubljana in po pripovedova- nju Angele Vidmar, Ljubljana-Cesta v Rožno do- lino 8. — 4. Register L IV Posamezne tvrdke 235 Ljubljana in L V Družbene tvrdke 247 Ljubljana; AS, Ljubljana. Trgovski vpisnik, odd. A, zv. VI, str. 94. OGS, Ljubljana; Po pri- povedovanju Angele Vidmar, Ljubljana-Cesta v Rožno dolino 8. — 5. TOI-311/2. AS, Ljubljana. — 6. Trgovski vpisnik, odd. A, zv. VI, str. 94. OGS, Ljubljana in po pripovedo- vanju Angele Vidmar, Ljubljana-Cesta v Rožno dolino 8 — 7. TOI-309/12 in 311/8. AS, Ljubljana. — 8. Po pripovedovanju Angele Vidmar, Ljub- ljana-Cesta v Rožno dolino 8.-9. Register L IV Posamezne tvrdke 235 Ljubljana, tek. št. 2088/1. AS, Ljubljana; Trgovski vpisnik, odd. A, zv. VI, str. 94. OGS, Ljubljana. — 10. TOI-309/12 in 311/8. AS, Ljubljana. — 11. TOI-309/12 in 311/8. AS, Ljubljana. — 12. Po pripovedovanju Marije Lo- žar, delavke iz Tonose, Ljubljana. — 13. Po pri- povedovanju Angele Vidmar, Ljubljana-Cesta v Rožno dolino 8. — 14. TOI-309/12 in 311/8. AS, Ljubljana. — 15. Cenitev zgradb tovarne J. Vid- mar, Savlje, ki se je opravila v dneh 20. in 23. aprila 1946. Arhiv Tonose, Ljubljana. — 16. TOI- 309/12. AS, Ljubljana. — 17. Cenitev zgradb to- varne J. Vidmar, Savlje, ki se je opravila v dneh 20. in 23. aprUa 1946. Arhiv Tonose, Ljubljana. — 18. Po pripovedovanju Marije Loižar, delavke iz Tonose, Ljubljana, in Angele Vidmar, Ljubljana- Cesta v Rožno dolino 8. — 19. IzročUna pogodba a dne 21. januarja 1946. Arhiv Tonose, Ljubljana. — 20. Odločba o ustanovitvi podjetja Tovarna nogavic, Ljubljana z dne 7. novembra 1946. Arhiv Tonose, Ljubljana. — 21. Trgovski vpisnik, odd. A, zv. VI, str. 94. OGS, Ljubljana. — 22. Kupo- prodajna pogodba z dne 23. decembra 1947. Arhiv Tonose, Ljubljana. — 23. Trgovski vpisnik, odd. A, zv. VI, str. 94. OGS, Ljubljana; Glej tudi re- gister L IV Posamezne tvrdke 235 Ljubljana, tek. št. 2088/3. AS, Ljubljana. — 24. Odločba Na- rodne vlade Slovenije z dne 3. aprila 1947. Arhiv Tonose, Ljubljana. 33 NEMŠKI INDUSTRIJSKI OBRATI V SLOVENIJI V LETIH 1938—1939 (Poskus splošnega orisa) TONS ZORN Delni pregled važnejših industrijskih in obrtno-industrijskih obratov, last domačih in tujih Nemcev v letih 1938—1939 na območju predvojne dravske banovine, izhaja iz dveh virov: po eni strani je to gradivo predvojne Zbornice za trgovino, obrt in industrijo (TOI) v Ljubljani, po drugi strani pa so to podatki povojnega Statističnega zavoda Slovenije. Pri prvi vrsti virov gre za popisne pole podjetij, shranjene v Arhivu Slovenije (arhiv Zbornice TOI, fascikli 309/1—309/13, skupaj 13 fasci- klov), pri drugi pa za interno publikacijo omenjenega zavoda »Rezultati industrijskega popisa federalne ljudske republike Slovenije v letu 1945« (Ljubljana 1946). Pregled, ki ga podajam, je nekoliko širši kot razprava Jožeta Sorna »-Razvoj industrije v Sloveniji med vojnama« (Kronika št. 1/1959), predvsem pa se omejuje na sliko nemškega lastninskega kapitala tik pred drugo svetovno vojno pri nas. Posebnega pregleda, ki bi nadrobno opre- deljeval prikaz domačega in tujega kapitala, vloženega v predvojno industrijo Slovenije, ni. Nekaj globalnih podatkov o razmerju doma- čega in tujega kapitala vsebuje publikacija predvojnega ministrstva za trgovino in indu- strijo, »Statistika industrije kraljevine Jugo- slavije sa adresarom industrijskih preduzeča« (Beograd 1941). Po tej statistiki je bilo leta 1939 na območju dravske banovine na podla- gi podatkov o lastništvu kapitala in narod- nostni sestavi podjetij naslednje število ugo- tovljenih firm (družb) in tovarn: 444 čisto jugoslovanskih firm in 619 tovarn 41 popolnoma tujih firm in 78 tovarn 37 pretežno jugoslovanskih firm in 98 tovarn 33 pretežno tujih firm in 66 tovarn 8 firm s polovičnim deležem tujega in domačega kapitala (50 »/o : 50 "/o) in 13 tovarn 14 firm ni podatkov in 21 tovarn isto 577 firm (skupaj) (skupaj) 895 tovarn (str. 32) Pri odbiranju domačih in tujih firm ter tovarn so sestavljale! gornjega pregleda upo- števali ne le komercialno vodstvo podjetij (člane upravnih odborov in opolnomočence — prokuriste), ampak tudi tehnično varstvo tovarn (tehnične ravnatelje). Tako so v pre- gledu firme, ki so last jugoslovanskih držav- ljanov vključene v skupino deloma tujih pod- jetij, kolikor so bili v trgovskem ali tehničnem vodstvu tujci. Kot pretežno jugoslovanske firme oz. tovarne so bila miš- ljena tista podjetja, v katerih vodstvu so bili * Članek sloni na širši študiji, pripravljeni v okviru odbora za kolonizacijo jugoslovanskih po- krajin pri SAZU. pretežno jugoslo,vanski državljani. Omenjena publikacija podaja tudi sliko vloženega jugo- slovanskega in tujega kapitala na območju dravske banovine leta 1939. Nadrobnejši (čeprav ne popolni) pa so po- datki o tujem in domačem lastništvu indu- strijskih podjetij v omenjeni statistiki iz leta 1946. Po njih naj bi bilo v tistem času na območju Slovenije v predvojnih mejah 952 tovarn in rudarskih obratov z 88.374 delov- nimi mesti. Od tega sta bila 902 obrata s 65.714 delovnimi mesti v jugoslovanskih rokah, 24 tovarn s 4.109 delovnimi mesti je bilo v tujih rokah, 26 tovarn z 18.524 delov- nimi mesti pa je bilo mešanih. Vprašljivo pa je, ali je število 952 obratov dokončno, saj publikacija statističnega urada Slovenije opo- zarja, da je treba imeti povojni pregled »šele za prvo, osnovno sliko naše industrije.« V njej so biLe upoštevane a) vse tovarne, rud- niki, električne centrale in večje obrtne de- lavnice, ki so mogle pri normalnem delu zaposlovati 15 in več delovnih moči, b) vse tovarne, rudniki, električne centrale in večje obrtne delavnice, registrirane kot industrijska podjetja in c) vse električne centrale, ki so razpolagale z generatorji z 10 ali več KW moči. Največjo razliko med obema pregledoma v letih 1939 in 1945 pa pokaže primerjava vloge domačega in tujega oz. mešanega kapi- tala. Predvsem je leta 1945 viden številčni vzpon števila tovarn in rudnikov v jugoslo- vanskih rokah od 619 na 902 in to na račun tujih in mešanih podjetij (padec slednjih od 177 na 50, ali za 72,9 °/o). Spremembe obeh pokazateljev seveda pojasnjujejo sklepi dru- gega zasedanja AVNOJ, s katerimi je prišlo v jugoslovanske državne roke celotno nem- ško premoženje, tako domače kot tuje prove- nience (več o tem Branko Petranovič, »Po- litička i ekonomska osnova r^rodne vlasti u Jugoslaviji za vreme obnove«, Beograd 1969, str. 232 si.). — V pregledu se bomo omejili prav na ta podjetja, pri čemer so bili vključeni v danih mejah tudi tisti obrtni obrati, ki zaradi nakazanih kriterijev niso bili vključeni v statistiko Statističnega urada Slovenije. Podobno kot za pregled nemškega obrtnega kapitala (Kronika, št. 2/1970) v predvojni Sloveniji, velja tudi za pregled nemških industrijskih obratov ugotovitev, da so po- datki zbornice TOI na škodo teh obratov in nemškega kapitala in ne podajajo celotnostne slike. Poleg vprašljive kompletnosti tega gra- diva lahko ugotovimo, da posamezni nemški 34 lastniki niso navajali v anketnih polah zbor- nice svoje narodnosti ali pa so jo spreminjali. Podobno kot vrsta lastnikov obrtnih obratov je 1939 vnesel v anketno polo Žagar J. Matzelle iz Tabora (o. Crmošnjice) namesto nemške jugoslovansko narodnost. Solastnik moščanske kemične tovarne Jadran M. Zoiss se je označil leta 1938 za nemško govorečega Slovenca, se pa po razpadu Jugoslavije vklju- čil v takratno nacistično publicistiko (prim, koroško glasuo NSDAP Kärntner Grenzruf leta 1941). Istega leta kot Zoiss se je lastnica slamnikarskega podjetja v Domžalah Marta Oberwalder, po rodu Tirolka, izjavila za ju- goslovansko narodnost. Enako tudi velepo- sestnik in lastnik lesnoindustrijskega p»djetja v Železnikih, Gustav Egger, leta 1935. Takih primerov je še več, najzanimivejši pa je vsekakor solastnik znane mariborske tekstilne tovame H. Hutter, dmgače kočevarski Ne- mec, ki je leta 1940 navedel slovensko na- rodnost. Očitno najmočnejše središče nemškega kapitala je bil v času med obema svetovnima vojnama Maribor. V ilustracijo naj za- došča podatek, da je büo vsaj 50 % ugotov- ljivih industrijskih podjetij v tem mestu last domačih ali tujih Nemcev (po statistiki iz leta 1945 vsaj 41). To dejstvo je biLo očitno tudi eno izmed izhodišč avstrijske publika- cije iz leta 1946 »Gebiets- und Wirtschait- sfragen der Untersteirmark«, s katero je avstrijska stran med dmgim z gospodarskimi vzroki zahtevala priključitev če že ne vsega, pa vsaj precejšen del južnega dela Štajerske do tako imenovane »vitanjske« črte. Publika- cijo je pripravil neimenovani odbor »izveden- cev«, tiskala pa avstrijska državna tiskarna na Dunaju. — Po lastništvu so po pregleda- nem gradivu ugotovljiva nemška mariborska industrijska podjetja odpadala tako na jugo- slovanski nemški, kot tuji kapital ali držav- ljane. Med strokami je bila na prvem mestu tekstilna industrija, opazen pa je bil nemški kapital še v živilski industriji in v gradbe- ništvu. Za prikaz ekonomske moči maribor- skega nemštva tik pred dmgo svetovno vojno (ne da bi upoštevali spremembe, nastale po letu 1918, vključujoč dotok tujega nemškega kapitala) naj služi dejstvo, da je imela večina podjetij, last domačih Nemcev, jugoslovan- skih državljanov, začetke pred letom 1918. Takih obratov naj bi bUo od 22 15, nasprotno pa je bila tekstilna industrija, nastala po letu 1918, neposredno vezana na tuji nemški ka- pital različnega izvora. V tekstilni industriji je zaslediti najbolj pisano podobo, saj je ob domačih Nemcih nastopal tudi avstrijski in sudetsko-nemški kapital. — Med naijstarej- šimi nemškimi mariborskimi podjetji nasta- limi še v 19. stoletju, naj opozorimo na mari- borsko livamo ter na tovamo brusov Swaty (zadnje podjetje je bilo osnovano leta 1879). Med večjimi industrijskimi podjetji iz tega časa je omeniti še z ljubljanskim Unionom združeno mariborsko pivovarno. Od tekstil- nih podjetij še iz časa pred letom 1918 je bila Hutterjeva tekstilna tovarna. Vrednost obrat- nega kapitala, vloženega v to tovarno, je znašala leta 1938 20 milijonov dinarjev, vred- nost strojev 42 in nepremičnin 22 milijonov. Tovama je leta 1938 zaposlovala 1977 oseb, od tega 156 vajencev. Med nemškimi indu- strijskimi podjetji, osnovanimi v Mariboru v času med obema svetovnima vojnama (bUo jih je 19), je ob tekstilni industriji treba ome- niti predvsem kemično tovarno Zlatorog. Podjetje je bilo v jugoslovansko-nemških ro- kah (nemški solastnik je bü priseljen Nemec). Dalje so v gradivu zbornice TOI še podatki za 19 manjših obratov, last domačih in tujih Nemcev (med njimi je büo tudi 12 Maribor- čanov). Na Maribor kot industrijsko središče se je v širši okolici navezovalo še U nemških indu- strijskih obratov. Največji med njimi je bua še pred letom 1918 osnovana tovama dušika Ruše, d. d. Tovama je imela leta 1939 512 zaposlenih, osnovna glavnica pa je znašala 20 milijonov dinarjev. Po lastniškem značaju naj bi bil vložen vanjo tuji in domači kapi- tal v razmerju 67 : 33 %. V upravnem odboru so bui zastopani tako rajhovski kot avstrijski in sudetski Nemci. Kot močno središče nem- škega kapitala so v neposredni bližini Mari- bora izstopcile Hoče s tovamo za impregna- cijo lesa Guido Rutgers d. d., ustanovljeno leta 1906. Poleg sudetskega priseljenca, jugo- slovanskega državljana, sta bua med uprav- nimi svetniki tovame še dva dunajska Nem- ca. V tovarni čokolade Sava d. z o. z. je bü v tem kraju ob domačem nemškem kapi- talu soudeležen tudi italijanski (razmerje 1,050.000 : 500.000 din). — Lastninsko so med nemška podjetja v širši mariborski okolici dalje odpadala po dostopnih podat- kih štiri na jugoslovanske državljane (opekama, mlinski obrat, tkalnica, mesna industrija), eno podjetje pa je bilo v domačih slovensko-nemških rokah (oljama). Ostalo območje severovzhodne Slovenije. Ob Maribom izstopa Ptuj kot dokajšnje, če- prav lokalno središče spodnještajerskega nem- štva. O nemški zemljiški posesti in trgovskem kapitalu v tem mestu opozarja dejstvo, da je bilo vsaj 40 % (od 23 manjših) industrijskih obratov last domačega, ptujskega nemštva, ki je leta 1918 prevzelo jugoslovansko držav- ljanstvo. Za Ptuj je tudi značilno, da začetki teh podjetij segajo v čas pred letom 1918; v tem se Ptuj tudi ločuje od Maribora, ki je beležil po tem letu močan dotok nemškega kapitala. Med nemškimi ptujskimi podjetji je bila tik pred drago svetovno vojno usnjar- 35 na Paula Pericha, ustanovljena leta 1869. Le- ta 1939 je podjetje zaposlovalo 92 oseb, vred- nost obratnega kapitala je znašala 6 milijo- nov din; podobna je bila tudi vrednost ne- premičnin. Usnjarni so sledili obrati za pre- delavo alkoholnih pijač. Ob Omigovem trgo- vinskem podjetju je bila na prvem mestu Prva jugoslovanska alkoholna industrija, po- prej Simon Hutter, Söhne, Hutter & Elsbach z 800.000 din vloženega kapitala in s celotno vrednostjo podjetja 1,500.000 din. Na širšem območju severovzhodne Slove- nije je z območja Slovenskih goric treba omeniti tri podjetja v rokah lastnikov nemške narodnosti. Prvo je bila tovarna lepenke v Ceršaku, last slovenskih in avstrijskih dru- žabnikov (razmerje kapitala 85 : 15 °/o). Dru- go podjetje je biLa leta 1917 osnovana usnjar- na v Št. Lenartu v Slovenskih goricah: leta 1938 je zaposlovala 13 oseb. Lastnik je bil po rodu ptujski Nemec. Tretje je bilo mlinarsko podjetje v Kozjaku (p. Zg. Sv. Kungota) nemškega priseljenca iz Krakova (leta 1938 je prijavil rajhovsko državljanstvo, pred tem pa je bil očitno avstrijski državljan). V Kri- ževcih pri Ljutomeru in v Ormožu sta bili dve opekami, last domačih Nemcev. Ob Mariboru je do leta 1945 nastopalo kot relativno močno ekonomsko središče spodnje- štajerskega nemškega kapitala Celje. Poleg tega je büo še nekaj manjših središč, kot Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Šoštanj, Šmarje pri Jelšah, v celoti območje za katero si je prizadevala avstrijslca stran tudi po letu 1945, pri čemer se je naslanjala — kot opo- zarja uvod v omenjeno avstrijsko pubhka- cijo iz leta 1946 — predvsem na nekdanjo gospodarsko moč spodnještajerskega (in dru- gega) nemštva. Južno vozlišče teh zahtev pa je bilo Celje. Tik pred drugo svetovno vojno je bilo od nekako 51 industrij slcih obratov v tem mestu (vsaj) 12 v celoti ali deloma v nemških rokah (skoraj tretjina). V nasprotju z Mariborom je bila v Celju v nemških rokah predvsem kovinska industrija. Za šest takih podjetij podatki zbomice TOI kažejo, da so bila usta- novljena v času med obema svetovnima voj- nama. Podobno kot v Mariboru je bil v celj- skih industrijskih podjetjih zastopan pred- vsem kapital nejugoslovanskih Nemcev. Za tekstilno industrijo (leta 1929 ustanovljena tovarna Bergmann in drug) je ugotovljiv nemško-sudetski kapital. Vse kaže, da je od tujega kapitala prevladoval v Celju predvsem avstrijski. Zasledimo tudi povezovanje tujega nemškega kapitala z jugoslovanskim (npr. zlatarna Pachiaff, Knez & Co.). Z izjemo lastnika celjske opekarne in Westnove tovarne emajlirane posode, ki sta po letu 1918 obdržala tuje državljanstvo, so lastniki vseh drugih, pred letom 1917 ustanovljenih industrijskih podjetij, prevzeli jugoslovansko državljanstvo. Med celjskimi podjetji je bUa največja omenjena tovama Avgusta Westna, ustanovljena leta 1894. V letih 1938/39 je tovarna zaposlovala 1226 oseb (od tega 164 vajencev); delniška glavnica je znašala 25 milijonov dinarjev. Po narodnosti je bil Westen rajhovski priseljenec v Celje. Med devetimi podjetji, lasti nemških last- nikov v neposredni okolici Celja in Savinjske doline, je bila na prvem mestu železarna Štore s 50 milijoni vloženega kapitala in s 324 zaposlenimi. Tovama, osnovana leta 1845, je bila v avstrijsko-norveških rokah. Opozoriti je treba dalje še na tekstilno tovarno v Pre- boldu, vključeno v nemški Mautnov koncem. Na območju med Celjem in Savo je bilo v nemških rokah šest večjih industrijskih podjetij. Največja med njimi je vsekakor bila hrastniška kemična tovarna, osnovana sredi 19. stoletja in z delniško glavnico 5 ter obrat- nim kapitalom 15 milijonov. Podjetje je zaposlovalo 164 oseb, po lastništvu pa je bila v nemško-slovenskih rokah (slovenski dru- žabnik je bil Avgust Praprotnik). Omeniti je treba tudi tovarno papirja Piatnik v Radečah. Tovarna je bila vpisana v register industrij- skih podjetij kot trgovska družba, ustanov- ljena leta 1907. Osnovna glavnica je znašala 9 milijonov din; zaposlenih je bilo 175 oseb. Popolnoma v nemških rokah je bila sevniška kopitarna z 2,500.000 din vloženega in 5 mili- jonov obratnega kapitala. Od 14 industrijskih podjetij na območju Slovenskih Konjic je bilo v nemških rokah 6. Večina (5) jih je bila osnovana še pred prvo svetovno vojno, pa tudi lastniki so bili v ve- čini domači Nemci. Največje, leta 1894 usta- novljeno podjetje je bila usnjarna L. Laurich; leta 1939 je tovama zaposlovala 171 oseb in imela 9 milijonov osnovnega in 15 milijonov obratnega kapitala. Kot področje z relativno močnim nemškim kapitalom se kaže leta 1939 Slovenj Gradec z Mežiško dolino. Na prvem mestu je tu treba omeniti guštanjsko železamo (d. d.), last grofovske nemške rodbine Thurn-Valsassina. Leta 1939 je tovarna zaposlovala 431 oseb ter imela 12 milijonov vložene delniške glavnice, k temu pa se je pridružila še gozdna vele- posest te rodbine, skupaj z večjim žagarskim obratom. Z izjemo enega člana rodbine, ki je obdržal avstrijsko državljanstvo, so vsi drugi člani prevzeli jugoslovansko državljanstvo. V Slovenj Gradcu so pripadala domačim in tujim Nemcem štiri industrijska podjetja, med njimi tovarna kos in usnjama. Na področju Mislinjske doline je treba opo- zoriti dalje na žagarski obrat nemškega pri- seljenca, avstrijskega državljana v Mislinji., 36 Njegov obrat je zaposloval 142 oseb ter imel za dobra dva milijona vložene glavnice. Dru- go večje podjetje je bila usnjama Franza Woschnagga in sinovi d. d. v Šoštanju, osno- vana leta 1778, in s 333 uslužbenimi. Osnovna glavnica je znašala 12 in vrednost obratnega kapitala 20 milijonov dinarjev. Največje in najvažnejše podjetje v nejugo^ slovanskih nemških rokah je bila na področju zgornje dravske doline hidrocentrala Fala. Od 50.000 akcij lastnice elektrarne je odpadlo 43.750 na tuje in 6.250 na domače akcionarje. Last domačih Nemcev je bila leta 1750 osno- vana usnjarna v Marenbergu. Sodeč po po- datkih zbornice TOI, je bila železarna na Muti, d. d., vsaj deloma v avstrijskih rokah (9 %), ostali kapital pa je bil last domačih Nemcev. Omeniti je še dve podjetji: tovarno kos in srpov Henrik Kieffer (tovarna je biLa v lasti domačih, deloma pa tudi avstrijskih in rajhovskih Nemcev; razmerje domačega in tujega kapitala je znašalo 60 : 40 %, celotna vsota pa je bila 2,500.000 din), drugo podjetje pa je bilo lesno podjetje Avgusta Löschniga mlajšega. Številčno najmočnejše središče nemških industrijskih obratov na Kranjskem je bila Ljubljana. Po pregledani dokumentaciji TOI je bilo (deloma ali v celoti) v domačih ali tujih nemških rokah vsaj 27 industrijskih podjetij (11 %). Na enem prvih mest je bila po vloženem kapitalu pivovarna Union d. d. z 224 zaposlenimi ter 24 müijoni vloženega kapitala. Med drugimi podjetji, lasti različne- ga nemškega kapitala na območju Ljubljane, pa izstopajo tik pred drugo svetovno vojno obrati kovinske, oblačune in usnjarske indu- strije. Po času osnovanja je bila večina teh obratov ustanovljena šele po prvi svetovni vojni. Po pregledani dokumentaciji je bilo devet nemških industrijslcih podjetij osnova- nih še v času avstroogrske monarhije, nepo- sredno po prvi svetovni vojni štiri, medtem ko odpade ostalih 12 podjetij na desetletje 1930—40 (za dve podjetji ni podatkov). Med večjimi podjetji iz časa pred letom 1918 je treba opozoriti ob omenjeni pivovarni Union na tovamo kleja, posredni lasti enega naj- večjih industrijskih koncemov berlinske akcijske dmžbe za kemične proizvode (Jože Som, Kartelizacija stare jugoslovanske indu- strije kleja. Zgodovinski časopis, 1960). Leta 1906 osnovana kemična tovama v Ljubljani je bila v delni lasti italijanskih in rajhovskih državljanov. Leta 1931 je tovama imela devet in pol milijona vloženega kapitala. Med večji- mi industrijskimi podjetji je bila še tovama Satumus d. d., osnovana leta 1924. Leta 1939 je zaposlovala 464 delavcev ter imela tri mi- lijone din delniške glavnice. Po podatku iz le- ta 1932 so bili med upravnimi svetniki trije tujci: dva rajhovska Nemca in en Holandec. Podobno kot pomeni prelomnico v rasti nemških trgovskih in obrtnih obratov v Ljub- ljani leto 1930, velja to dejstvo tudi za indu- strijske obrate, last različnega nemškega ka- pitala. Po panogah sta dva taka ustanovljena industrijska obrata odpadla na tekstilno industrijo, eden pa gradbeništvo, ostalo pa so bila kovinska podjetja. Od 12 po letu 1930 ustanovljenih industrijskih podjetij so bila tri v rokah avstrijskega, dva rajhovskega in eno sudetskega kapitala, eno podjetje pa je bilo mešano, v nemško-slovenskih rokah. V celoti je biLo last Nemcev jugoslovanskih državljanov pet industrijskih obratov, ostali pa so bili po značaju lastništva mešani (tako avstri j sko-j ugoslo vanski, raj hovsko-j ugoslo- vanski, avstrijsko-rajhovski (2) i. p.). V širši ljubljanski okolici izstopajo kot kraji z močnejšim nemškim kapitalom Dom- žale. Skoraj vsa ugotovljiva industrijska podjetja z nemškim kapitalom so bila v tem kraju osnovana šele v času med obema sve- tovnima vojnama. Med panogami je bilo na prvem mestu slamnikarstvo; poleg avstrij- skega, jugoslovansko-nemškega, zasledimo v tej panogi dejavnosti tudi sudetski kapital. — Po kapitalu mešano industrijsko podjetje je bila jarška industrija tekstUnih izdelkov; leta 1938 je tovama zaposlovala 564 oseb ter imela 10 milijonov din vložene delniške glavnice. Razmerje domačega in tujega (su- detskega) kapitala je znašalo 51 : 49 °/o. Litijska telcstilna tovarna je bila tako kot tekstilna tovama v Preboldu v lasti omenje- nega Mautnovega koncema, medtem, ko je bUa škofjeloška predilnica (d. z. o. z. osnovana leta 1933) v rokah nemško-slovenskega kapi- tala. Med tremi lastniki te tovarne je bil ob dveh Slovencih še priseljeni poljsko-šlezijski Nemec. V obeh največjih industrijskih obratih v Sloveniji, v Kranjski industrijski dmžbi in v Trboveljski premogokopni družbi, so bili na vseh vodilnih mestih zaposleni Nemci. Leta 1922 osnovana tovama verig d. d. v Lescah pri Bledu je očitno imela vložen domač nemški kapital. Od drugih gorenjskih industrijskih podjetij je bila kranjska tovama gumijevih izdelkov Semperit v Kranju last avstrijskega kapitala. Leta 1938 je tovama zaposlovala 549 oseb. V Tržiču je bil poleg Bornove veleposesti — nemški kapital vložen v vsaj tri industrijska podjetja: v bombažno predilnico in tkalnico (vložen avstrijski, švicarski in britanski ka- pital), tovamo pohištva Aman (last dveh pri- seljenih rajhovskih Nemcev) ter čevljama MaUey-Demberger. Nekaj nemškega kapitala je bilo vloženo tudi na področju Vrhnike, Borovnice in Cerknice ter Novega mesta. Od 14 tovam lesne stroke na območju kočevskega okraja je 37 bilo v nemških rokah kakih 10, navezovala pa so se na lastnike iz vrst tamkajšnje nem- ške manjšine. Med temi podjetji je bila na prvem mestu šumska industrija Karla Auer- sperga v Kočevju. V celoti nas pregledano gradivo TOI kljub vsem pomanjkljivostim opozarja na raznolič- nost nemškega kapitala pred drugo svetovno vojno pri nas. Kaže pa tudi, da je le del tega kapitala odpadel na nemško manjšino na Slovenskem. Kot močni središči tega kapitala izstopata Maribor in Ljubljana, kažejo pa se še nekatera središča, kot so Ptuj, Celje, Slo- venske Konjice in Kočevsko, kjer najdemo (z delno izjemo Celja) predvsem domači nem- ški kapital. Zanimivo prepletanje in razno- ličnost nemškega kapitala (domači, rajhovski, avstrijski, sudetski) zgovorno pričata o gospo- darskih potencialih nemštva na Slovenskem, dejstvo, ki kaže na nujnost preučitve vsakega teh kapitalov posebej ter njihovo medsebojno povezanost. 38 JOŽEF BAGÄRY, ANTON TRSTENJAK IN MARTJANSKA POGODBA IZ LETA 1643 IVAN ŠKAFAR Med prekmurskimi pisatelji, ki niso dobili mesta v Slovenskem biografskem leksikonu, je tudi Jožef Bagary. V zvezi z njim žeHm spregovoriti o treh stvareh: o njegovem življenju, o njegovem dopiso- vanju z Antonom Trstenjakom in o zname- niti martjanski pogodbi z leta 1643, ki jo je Bagary leta 1883 izročil Antonu Trstenjaku. BAGARYJEVO ŽIVLJENJE Jožef Bagary je bdi rojen 8. januarja 1840 v Murski Soboti. Oče je bil Jožef, mati pa Ana, rojena Monek. Od 1. 1851 do leta 1860 je bil gojenec sirotišnice Kelcz-Adellfy v Köszegu. Tam je opravil osnovno šolo in šest razredov gimnazij e.' Višjo gimnazijo in bo- goslovje je dokončal v Szombathelyu, kjer je bil posvečen v mašnika 1866. Do jeseni 1867 je bil kaplan pri Sv. Juriju (Rogaševoi), v Crensovcih do 20. aiprila 1869, na Tišini do 4. februarja 1870 in v Soboti do konca avgusta 1874. Od septembra 1874 do maja 1875 je bil župnijski upravitelj v Martjamcih, od maja 1875 do 1. marca 1912 pa martjanski župnik. V pokoju je bival v Murski Soboti, kjer je umrl 14. maja 1919. Od leta 1903 do 1. marca 1912 je bil obenem namestnik obolelega tdšin- skega dekana dr. Franca Ivanocyja.^ Anton Trstenjak je Bagaryja obiskal v Martjancih dvakrat: leta 1883 in 1903. Imenu- je ga »zvesta slovenska duša« in pravi o njem: »Bagary je jako inteligenten mož. Spisal nam ni bogvekaj in mnogo. Popravljal je veliki katekizem za tisek. Sestavil pa je mnogo pre- povedi in jih dajal svojim prijateljem, mladim in kapelanom. Olajševal jim je na ta način propovedovanje v slovenskem jeziku. Nekaj teh stvari je podaril tudi meni. Ko je še slu- žU v Soboti, preložil je šolsko knjigo: »Perve / Knige — ctenyä / za / Katholičanske vesni- čke šole / na Povelénye družbe svétoga Šte- vana / spravlene: / po / Barany Ignaci / pri- pravnice vučitel — ravniteli / II. natis / V — Pesti / Stampane vu »Atheneum-a« stamparli /1871. »Str. 47. Jaz imam rokopis, kateri ob- sega 62 strani.« Knjižica je prevedena iz ma- džarskega izvirnika: »Elso olvasó — könyv.-« Pisana je v slovenskem pravopisu, in kakor vidimo iz naslova, poprijel se je Bagary na- šega besednega zaklada ter se nam na ta način približeval.«^ Ignac Barany (r. 1833 v Papi, — u. 1882 v Cakovcu) je bil pedagoški pisatelj, urednik šolskih in vzgojnih listov ter pisec šolskih knjig. Poučeval je na učiteljišču v Szegedu in Pesti, ravnatelj učiteljišča pa je bdi v Csur- góju in Cakovcu (1879—1882).^ Njegove šol- ske knjige je izdajala Družba sv. Stefana v Budimpešti in so bile v tisti dobi zelo sodobne in razširjene. Dve sta bili prevedeni v prek- murščino: Abecednik je priredil Janez Mur- kovič, nadučitelj in kantor v Beltincih pri župniku Marku Žižku; Knigo-čtenja pa je prevedel Jožef Bagary. Da se je ta Bagaryjeva šolska knjiga zelo uporabljala v prekmurskih katoliških župnij- skih šolah, spričuje dejstvo, da je petnajst let pozneje, (1886) bü potreben še njen tretji natis. Tudi ta natis je v slovenskem črkopisu. Trstenjak poroča, da je Bagary popravljal »veliki katekizem za tisek.« Pod velikim ka- tekizmom je gotovo mišljen ponatis Mikloša Kiizmiča »Kratka šumma velikega katekiz- muša.« V tistem času je ta katekizem bü. po- natisnjen leta 1873 v madžarskem črkopisu; leta 1883 ter 1892 pa obakrat v slovenskem črkopisu.' Trstenjak pravi tudi, da mu je Bagary po- daril nekaj svojih napisanih pridig in da ima tudi rokopis drugega natisa Prve knige-čtenja iz leta 1871. Ali je od tega kaj ohranjenega? In še mnogo drugega, saj je Slovenski narod ob Trstenjakovi smrti — umri je 17. decem- bra 1917 v Ljubljani — poročal: »Anton Tr- stenjak se je živo zanimal za usodo Prekmur- cev. Prepotoval je njihovo ozemlje, zbiral knjige in gradivo; napisal je v »Slovenskem narodu« in »Ljubljanskem zvonu« več član- kov o tej na pol suhi veji Slovencev, tako o Slovencih v šomodski župani j i na Ogrskem 1905, o prekmurskem pisatelju Borovnjaku in rodoljubnem Ivanoczyju itd. Nameraval je izdati v Matični publikaciji »Slovenska zem- lja« zgodovinski in narodopisni oris Prekmur- cev, kakor nam je S. Rutar opisal beneške Slovence; toda delo je ostalo v osnutku in čaka mlajšega nadaljevalca.«" V rokopisnem oddelku NUK v Ljubljani hranijo pod inventarne oznako »stari fond 193« ovoj rokopisnega gradiva z naslovom: Zapuščina Antona Trstenjaka. Leta 1940 ga je knjižnici daroval dr. Albin Stele. Vsebina tega ovoja še ni nadrobno katalogizirana, je le v glavnem razdeljena. Poleg nekaj Trsten- jakovih literarnih in znanstvenih spisov obse- ga predvsem gradivo o Prekmurju. Najdrago- cenejše je za tisk povsem pripravljeno delo: »Slovenci na Ogrskem. Narodopisna in knji- ževna črtica. Spisal Anton Trstenjak.« To obširno delo, ki daje zelo stvaren in bogat vpogled v narodnostne, socialne, prosvetne in kulturne razmere v pokrajini med Muro in 39 Rabo v letih 1883—1903, zasluži, da v tisku zagleda beli dan. Dr. Albin Stele je bil poročen s Trstenja- kovo hčerko Mileno. V pismu z dne 5. marca 1970 mi je sporočil, da je to Trstenjakovo za- puščino zato daroval Univ. knjižnici, da bi ostalo to gradivo dostopno širšemu krogu, po- sebno vse, kar je »v zvezi s Prekmurjem, za katero se je Trstenjak posebno zanimal.« Med ohranjenimi pridigami v tem ovoju so tri Bagäryjeve: 1. Na velko Messo (Marijino vnebovzetje — 15. avgust) 1886 — Muraszombat. 2. Navuk od Molbe po prejk — 2. marca 1886. 3. Rejcs bossa na sészto nedelo po Riszalaj, 1886. Ohranjen je tudi rokopis drugega natisa »Perve knige ctenyä.« Tega je dobil Trstenjak od Bagaryja v Martjancih že leta 1883. Nanj je napisal na naslovni strani zgoraj z modrim svinčnikom: »Bagari.« Zato je treba popraviti mnenje, da je tudi to šolsko knjigo priredil »najbrž« Janez Murkovič.' BAGARYJEVO DOPISOVANJE S TRSTENJAKOM Posebno za Trstenjaka velja, kar sem za- pisal: »Slovenski kulturni delavci so po svoji vrnitvi (iz Prekmurja) večinoma ostali v Pis- menih stikih s prekmurskimi izobraženci... Zal se nam je od tega bore malo ohranilo.«* Za Antona Trstenjaka mi je znano, da si je dopisoval z Jožefom Borovnjakom na Canko- vi, z Markom Žižkom v Beltincih, z dr. Fran- cem Ivanocyjem na Tišini, s Karlom Mentsi- kom v Velikih Dolencih, z Jožefom Bagary- jem v Martjancih, s Štefanom Žemličem na Doljnem Seniku in nato v Gornji Lendavi in z Jožefom Kleklom starejšim v Crensovcih. Gotovo pa tudi s protestantskim duhovnikom v Križevcih — Ivanom Berkejem. Iz dopisovanja Bagaryja s Trstenjakom so nam ohranjena vsaj tri Bagaryjeva pisma. Dve sem našel 1962 v Gornji Radgoni med zapuščino pokojnega Janka Slebingerja' in eno med Trstenjakovo zapuščino v ljubljan- ski NUK. V Radgoni najdeni pismi sta z dne 18. no- vembra 1883 in 6. aprüa 1884. Prvo se glasi: Prejel 20. 11. 83. Martyanczi 1883 Novber IStoga. Visoko poštuvani Gospod Profesor! Vas list od 30ga Octobra je mene obéselo, gda sam zarazmo zadovolščino Vašega potiivanja vu našoj slovenskoj krajini. Jas sam ove listine (Urkunde:) ešče nej vroke dobil, niti ove kniždce stero ste meni zdobrote obečali, jas se bojim, gda bi se to vse morebiti na pošti zgübUo. Za malo vremen, kak ste od mene slovo vzeli sam zaslišal, kakšo jagrijo ali lovino so naši vogerski častniki na Vas držali, tak je; steroga človeka dušna vest je nej vredi, un se ešče na šumat liste zosaga. Etakši sojo Rihterji igte stotine. Ovači jas dobro znam, da ste se Vij tomi serčno smejali. Gda Vam na Vase trüdlijvo delo od Boga po- moč in stalno zdravje molim Vas serca pozdräv- la Vas. istinski dobrovolnik Bagary Jožef župnik Drugo pismo se glasi: Martjanci, 6. 4. 1884. Posebno poštuvani G<»pod Professor! Nebodete meni za lagoje zieli da sam na mesti ne mogeo vašu prošnju spuniti ér sam puno posla meo okol moje redovničje césti, aü zdaj Vam itak pošlem vse Vaša pisma ino mislim, da bo- dete moje znaménke razmeli ino da sam Vara na vsako pitanje, morebiti na kratzi ali itak ra- zumen odgovor spisao. Mislim da je ta martjan- ska listina za Vas zbrojavce pisem stare sloven- ščine zlata bajna ( : Goldgrube :) iz — štere bode- te zajimali vnoge lastivnosti staroga slovenskega jezika, steri se morebiti nigdi vu takšoj starosti dnesdén ne nahaja. Kak mied nami slovenci zete kraj mure. Jas Vam telikajše zelem blažene vü- zemske svétke ino dobro volo na zbrojavanje lepe slovenščine ostanovši Vaš istinski priatel Bagary József plebanos. Opravičeno bo kdo vprašal, ali ju ni mo- goče Bagary pisal Francu Simoniču, ki je tudi hodil po Prekmurju in za svojo slovensko bi- bliografijo zbiral prekmurske knjige. Iz nje- gove zapuščine sta mogli pismi priti v Šlebingerjevo zapuščino zato, ker je bil ta poročen s Simončičevo hčerko Olgo. Za Janka Šlebin gerja je pa znano, da je že leta 1923 nameraval izdati prekmursko bibliografijo.'" Mogoče je, da sta si dopisovala Simonie in Ba- gary, toda za Simoniča ni nobenega sporočila, da bi leta 1883 obiskal Bagaryja. Za Trstenja- ka pa to imamo. Sicer pa to spričuje sam Trstenjak. V omenjenem njegovem delu: »Slovenci na Ogrskem« v poglavju »Potopisne črtice« pri- poveduje sledeče: »Dva meseca pozneje" mi je pisal Jožef Bagari med drugim tudi tole: »Za malo vremen, kak ste od mene slovo vzeli, sem zaslišal, kakšo lovino so vaši vo- grski časniki na Vas držali, tak je: šteroga človeka dušna vest je nej v redi, on se ešče na šumat lista zesaga. Etakši so jo riterji 19*^ stotine. Ovači jaz dobro znam, da ste se Vi tomi srčno smejali. Gda Vam na Vaše trüdljivo delo od Boga pomoč ino stalno zdravje molim. Vas iz srca pozdravla Vaš istinski dobrovolnik Bagari Jozsef župnik«'^ 40 Tu Trstenjak dobesedno navaja konec pr- vega pisma, ki mu ga je Bagäry pisal 18. no- vembra 1883. Za boljše razumevanje tega od- lomka pisma je potrebno povedati, da je Trstenjak nameraval v avgustu leta 1883 obiskati vse katoliške in evangeličanske župnije v pokrajini med Muro in Rabo. Začel je na Cankovi v nedeljo 12. avgusta in nato obiskal Sv. Heleno (Pertočo), Sv. Jurij (Ro- gaševce). Gornjo Lendavo, Gornji Senik, Dol- nji Senik, Stevanovce, Velike Dolence, kato- liško in evangeličansko župnišče v Gornjih Petrovcih, Križevce, Sv. Benedikt, Sv. Sebe- ščan (Pečarovce); Bodonce, Puconce in Martjance. Od Bagäryja je šel v Mursko So- boto, obiskal v Murskih Petrovcih Ludvika Augustiča, očeta prekmurskega pisatelja Imreja in še Tišino. Od tam je šel v Beltince k Marku Žižku, kamor je prišel 30- avgusta proti večeru. Trstenjak pripoveduje: »Veselil se je (namreč Žižek) posebno Miklošičeve slovesnosti, to je dne 2. septembra, ko so Slo- venci v Ljutomeru praznovali sedemdeset- letnico svojega rojaka. Rekel je, da pojde z menoj v Ljutomerin da naj ta čas pri njem ostanem. Meni je bilo to zelo všeč, saj sem vsak hip kaj novega izvedel. Ali zgodilo se je drugače.« Naslednjega dne je Žižek povabil v žup- nišče precej zavednih kmetov in drugih go- spodov, da bi se s Trstenjakom pogovarjali o prekmurskih razmerah. Ko so opoldne sedli h kosilu, je prišel nekdo in poklical žup- nika na tih pogovor. Ta je nato takoj odvedel Trstenjaka v drugo sobo in mu dejal: »Došla je brzojavka od vlade, da Vas je treba prijeti in Vaša pisma pregledati. Komitatu se zdi, da ste agitator, treba Vas je torej takoj za- preti.« Žižku je namreč prijatelj iz Murske Sobote, ki je izvedel za to brzojavko, hitro poslal sla s tem obvestilom. Tako je Žižek še pravočasno izvedel, kaj grozi Trstenjaku. Zato je obema Trstenjakoma, kajti v Beltin- cih se je Antonu pridružil še njegov brat, takoj dal vodnika, ki ju je varno privedel do Mure in tako sta srečno ušla na njeno drugo, domačo stran. Panduri so v tistem času za- man iskali Trstenjaka v Beltincih in so odhi- teli naprej proti Dolnji Lendavi, da bi ga kje ujeli.'" Tako Trstenjak ni mogel leta 1883 obiskati še drugih župnij v dolnjem Prek- murju in jih je zato obiskal leta 1903. O tej »lovini« na Trstenjaka govori Bagary v drugem delu svojega prvega pisma Trsten- jaku. V prvem delu omenja »ove listine«, ki jih je »ešče nej v roke dobil«. Bagary misli na dve listini, kateri je dal leta 1883 Trste- njaku ob njegovem obisku v Martjancih. Prva listina je pogodba iz leta 1643 glede vinogra- da v Vučji gomili, druga pa iz leta 1652, ki govori o razmerah med kalvinci in luterani v Martjancih. Tudi drugo Bagarjevo pismo se nanaša na martjansko pogodbo iz leta 1643. O tem govorim podrobneje v tretjem delu tega članka. Tu naj odgovorim na vprašanje, kako sta mogli priti obe Bagaryjevi pismi Trstenjaku v Šlebingerjevo zapuščino. Slebinger si ju je pač še pred zadnjo vojno izposodil iz Trsten- jakove zapuščine in iz tega ali drugega vzroka ju ni več mogel vrniti. Tretje Bagarijevo pismo Trstenjaku z dne 9. maja 1884, ki ga hrain NUK, se glasi: V — Martjanci Qtga Rizsalščaka 1884 Prepoštuvani Gospod Professor! Nemislite da sam vö zvole nej šteo taki cdgo- voriti, nej je to zrok, nego: znate da sam jas nej samo duhovnik nego telikajše i vért, zato morem vadlüvati, da meni podsko verstvo več posla dava liki duhovno pastérstvo, zdaj pa na preliibléno protodetje tém več. — Druge novine vam nemam kaj pisati, liki samo to: da se zdaj jako borimo za pridočega poslanca vu orsačko spravišče. Zdaj si dva strana proti stojita, najmre: zdašnjega ravnitelstva stran« = die Regienmgspartei ino >'irejzen levi stran-" die gemässigte Oppo- sition. Mi dühovnlcje ino veliki tao lüdstva se borimo za »te trejzen levi stran« zato da mi- slimo naj Tisa Kolman spadne svojim zdašnjim ravnitelstvom, stero se nam nikak nedopadne ino scemo Aponyi Alberta mladoga grofa, steri je jc'iki mož za pridočega ministra — Presidente meti, zato moremo že zdaj gorgledati naj takšnega poslanca moremo znaše krajine vu orsačko spra- višče poslati, steri bode Aponjd Alberta tam svojim voitumom podpirao. Mi scémo Emust Alexandra moravskega gospodina za depotirta ali »poslanca«. Ovi driijgi pa ščejo Sécenyi Teodora gornye Lendave grofa. Steri bode zebräni to je ešče zdaj nej povszem stoga gviišno. Za tem ostanem vas sluga Bagary Josef duhovnik. V tem pismu Bagary obvešča Trstenjaka o pripravah za volitve v soboškem okraju, ki so bile 14. junija 1884. O izidu teh volitev priobčuje Anton Trstenjak v »Slovanu« ki ga je urejeval, poročilo Jožefa Borovnjaka, ki pravi med drugim: »Dva gospoda sta se nam posilila za kandidata: jeden je bil g. Aleks Ernust, moravski plemenitaš, pristaš leve stranke Aponji Zičijeve, kateremu na ljubo so ga podpirali tudi nekateri duhovniki, namreč gospodje: tišinski, sohotski, vfiartjan- ski, šehaščanski,'^ gornjepetrovski (Sv. Tro- jica) in malo da ne vsi protestanti in njihovi duhovniki (pastorji). A drugi kandidat je bil grof Teodor Séchenyi, gos.pod Gorenje Len- dave in župni patron Cankove, Sv. Helene, Sv. Jurja, Gorenje Lendave. (To je tedaj rav- no tisti predel slovenskega Prekmurskega, ki se razteza počenši od Radgone proti severu in 41 ima na štajerski strani Nemca za soseda; a vzhodni predel slovenskega Prekmurskega, torej na madžarski meji, kjer prebiva največ protestantov Slovencev, ta predel je tedaj bil za protikandidata Aleks. Ernusta. Opomnja ured.) Széchenyi je razvil svoj program, v katerem zagovarja sedanjo vladno stranko. Pri njem smo stali tudi mi duhovniki in zanj agitirali. Cela dva meseca ni bilo miru. Pili smo, jeli in kričali: Živio! Eljen! na konto gospoda grofa. Borba je bila strašanska z obeh strani. »Korteši« niso imeli miru ne po dnevi ne po noči. In zdajci pride dan volitev, 14. juni in do 300 voz se nas je pripeljalo na volišče, a na vsakem vozu šest do sedem mož. Na vozovih so vihrale zastave trobojnice. Po- gled je bil veličasten; mnogo godeb je igralo. Na jedni strani smo stali mi grofovi, na drugi Ernustovi. Na oni strani največ katoliki, tukaj pa protestantje. Volilcev je bilo vseh vkup do 3000. Da se ne bi pripetila kakšna nerod- nost in pretep, branili so nas vojaki iz Kaniže. Bil je lep red, da se je volitev vršila redno v dveh sobah po abecedi — vasi so prihajale. V jedni sobi od A do M, a v drugi od M do Ž. Od pol desete ure zjutraj pa do pol desetih v noč je bilo vse dokončano. Mi grofovi smo zmagali, vender težko: grof je dobil samo 83 glasov več. Zmaga je tedaj bila grof o va, a vendar predraga. Stala ga je čez 20.000 goldi- narjev-«^^ Poročilo o teh volitvah je dobil urednik Anton Trstenjak od ene in druge strani: od Bagaryja in od Borovnjaka. ZNAMENrPA MARTJANSKA POGODBA IZ LETA 1643 Tudi ta pogodba ima že svojo zgodovino. Ko je biLa dne 1. januarja leta 1643 zapisana, so takoj napisali tudi kopijo in vsaj ta kopija se je hranila v martjanskem župnišču do 28. avgusta 1883, do prihoda Antona Trstenjaka. S kakšnim namenom je Trstenjak tega leta obiskal Prekmurje, je sam povedal leta 1901: »Jaz sem prehodil vse vasi ogrsikih Slovencev, žive namreč samo v vaseh; nabiral sem knji- ge in podatke o življenju in delovanju pisa- teljev. Kar je bilo možno, to sem zbral, in tako sem mnogo rešil.«'' Ali je res rešil, je drugo vprašanje, ker v svoji rokopisni knjigi »Ogrski Slovenci« govori o raznih zelo važnih najdbah, ki so bile res dragocene, posebno stari rokopisi; pa jih zdaj ni v Trstenjakovi zapuščini. Tudi na drugem potovanju po Prekmurju je Trstenjak leta 1903 zbral pre- cej gradiva. Trstenjak je naprosil Bagaryja, da mu je posodil kopijo martjanske pogodbe in tudi drugo listino iz leta 1652, napisano v madžar- ščini, ter je pač obljubil, da ju bo kmalu vrnil. Kajti le tako moremo razumeti Bagäry- jeve besede v pismu Trstenjaku z dne 18. novembra 1883: »Jas sem ove listine (Urkun- de:) ešče nej vroke dobil, jas se bojim, gda bi se to vse morebiti na pošti zgubilo.« Trstenjak te listine iz leta 1643 ni nikoli vrnil. Prepisal je besedilo, napisal seznam besed, ki jih ni razumel ali katerih pomen mu je bil nejasen in je ta seznam nato poslal Bagaryju s prošnjo, naj mu pomen posamez- nih besed pojasni. Bagary mu je pomen besed na kratko pojasnil večinoma v nemščini in mu to odposlal skupaj s pismom dne o. aprila 1884. V pismu se opravičuje, ker zaradi du- hovniških opravil ni mogel Trstenjaku prej »prošnjo spuniti«, upa pa »da sam Vam na vsako pitanje, morebiti nakrätzi, ali itak ra- zumen odgovor spisao«. Zanimivo je, da Ba- gary v tem pismu primerja to martjansko listino zlatemu rudniku, iz katerega bodo mogli »zbrojavci« (raziskovavci) stare sloven- ščine zajemati »vnoge lasti vnosti staroga slo- venskoga jezika«, ki se »morebiti nigdi vu takšoj starosti dnesdén ne nahaja kak med nami Slovenci zete kraj Mure«. V teh Baga- ryjevih besedah se mogoče zrcali poznavanje Miklošičeve panonske teorije o izvoru staro- cerkvenoslovanskega jezika. Sploh se celotno Bagaryjevo pismo z dne 6. aprila 1884 nanaša na martjansko pogodbo iz leta 1643, in sicer na njeno pomembnost z jezikovnega vidika. O tej martjanski pogodbi piše Trstenjak v svoji rokopisni knjigi »Slovenci na Ogrskem« na dveh mestih. Najprej v drugem poglavju: »Potopisne črtice« — pri župniji Martjanci. Takole piše: »V župnem arhivu je bilo nekdaj mnogo starih listin, ali v reformacijski dobi se je mnogo uničilo. Ohranili sta se le dve listini, jedna slovenska in jedna madžarska, a obe sta iz one dobe, ko so tod gospodovali Turki, Slovenska listina je kupna pogodba o cerkve- nem vinogradu v Volčji Gomili (Vuča Gomi- la) in nam je dokazom, da so se take stvari pisale v slovenskem jeziku. Znamenita je ta listina zato, ker je to jeden izmed najstarej- ših književnih spomenikov v ogrskih Sloven- cih. Našel sem več rokopisov, kateri so go- tovo tudi tako stari, ako ne še starejši, ali martijanski rokopis ima letnico 1643, in tako vsaj vemo, katerega leta je nastal. Podajem jo na drugem mestu, kjer govorim o književ- nosti. Omenjam tu le toliko, da še danes obstoje imena ljudi, katera se navajajo v li- stini.«'^ V devetem poglavju svojega rokopisa: »Književnost — Pisatelji«, uvodni del, pripo- veduje Trstenjak: »V arhivu martijanske cerkve našel sem star rokopis, to je prepis (!) kupne pogodbe o vinogradu v Volčji Gomili (Zsidahegy). Li- stina je iz leta 1643, torej je najstarejši knji- ževni spomenik. Znamenit je ta rokopis radi jezika. Nahajam v njem obliko, katera je da- 42 nes izginila iz našega jezika. To je glagolski aorist, npr. hoteše, počeše, kakor ga imajo sosednji Hrvati- Jednako prikazen sem zasle- dil tudi v drugih rokopisih prekmurskih Slo- vencev, kar me je uverilo, da je v prejšnjih časih tudi v nas onkraj Mure živela lepa ao- ristova oblika.«*' Sledi na štirih straneh velikega formata prepis te pogodbe v našem črkopisu, nato na štirih straneh dobesedni prepis, opremljen z opombami od 1 do 56. Sledijo štiri strani >-Pojasnil« k tem opombam. Uporabljena so prej omenjena Bagaryjeva pojasnila. In nadaljna usoda te martjanske pogodbe? Trstenjak je o njej predaval v Ljubljani dne 3. januarja 1885. O tem predavanju je poročal Slovenski narod v ponedeljek 5. ja- nuarja 1885 zelo na kratko: »Zabavni večer prvi tega imena, bil je preteklo soboto v Ljubljanske čitalnice steklenem salonu. Nav- zočih je bilo 43 članov, katermi je predsedo- val g. Vaso Petričič. Berilo je imel g. A. Trstenjak, ki je jako zanimivo poročal o Prekmurskih Slovencih in nam citai ogrsko- slovensko pismo iz prve polovice 17- stoletja. Drugi del večera izpolnil se je s petjem, raz- nimi debatami in prijetno zabavo.«^« To pre- davanje omenjata tudi Fran Mohorič^' in Vilko Novak.22 Trstenjak tega predavanja ni objavil, ker je nameraval besedilo pogodbe z mnogimi pripombami objaviti v knjigi Ogrski Slovenci. Objavil jo je pa leta 1927 Fr. Stele v Časo- pisu za zgodovino in narodopisje. O pogodbi in njeni usodi poroča Stele, da je bila do leta 1885 v arhivu martjanske cerkve tudi »slo- venska listina« z dne 1. januarja 1643. Kakor poroča martjanski učitelj in kantor Jožef Pusztai v članku »Doneski k petstoletni zgo- dovini martjanske župnijske cerkve«, ki je izšel 13. novembra 1892, si je to listino Trste- njak izposodil leta 1885 kot profesor sloven- ščine na realki v Mariboru.^^ Na podlagi te Pusztai j eve trditve je nato Stele v zapuščini Antona Trstenjaka v Ljubljani našel le prepis te martjanske pogodbe, pisan s TrstenJakovo roko. Zraven je bila pola s seznamom besed, katere mu je pojasnil Bagary. Na vprašanje, kje je original pogodbe, mu je Bagary odgo- voril, da so ga najbrž protestanti, ki so imeli župnijo 80 let, uničili, kar pa ne bo držalo, pravi Stele, ker je ta pogodba nastala takrat, ko je bila župnija v protestantskih rokah. Iz Trsten Jakovega prepisa kot tudi iz končnega latinskega potrdila je razvidno, da je »prepi- sal overovljen prepis nekega originala, ki bržkone sploh ni bil v Martjancih, ampak nekje drugje- Ta overovljeni prepis si je torej Trstenjak izposodil in ga do leta 1892 ni vrnil. Ali ga je vrnil pozneje, ko ga je Puzstai javno indirektno pozval, Bog ve! V njegovi zapuščini ga doslej nismo našli.« Original naj bi bil po Steletu nekje zunaj Martjanec, —»mogoče pri sedežu overovatelja arhidijakona N. Barbélyja, zato je nastala po- treba po tem žal nedatiranem in nelokalizi- ranem prepisu.«^^ Trstenjak overovljenega prepisa martjan- ske pogodbe res ni vrnil, kajti v martjanskem župnijskem arhivu ga ni. O izvirniku obeh martjanskih listin, to je, o pogodbi iz leta 1643 in o madžarski listini 0 verskih razmerah v Martjancih iz leta 1652 pravi Trstenjak v svojem delu »Slovenci na Ogrskem«: »Izvirnika obeh listin, slovenske in madžarske, nahajata se sedaj v peštanskem muzeju. Prepisa sta iz iste dobe in sta uradno uverovljena.«-' Po vsem povedanem je kazalo, da se bo končno le potrebno sprijazniti z dejstvom, da kopije te pogodbe ni več. Zato sem bil toliko bolj vesel, ko sem jo dne 25. februarja 1971 le našel v rokopisnem oddelku NUK v Ljub- ljani med spisi v Trstenjakovi zapuščini. Naj zdaj končno le zagleda dan v fotokopijskih snimkih. Besedilo pogodbe je napisano s črnilom na papirju, velikem 32,7 X 21 cm, in sicer na štirih straneh. Na zadnji strani je s svinčni- kom zapisano: »Dobil sem to v Martjancih.« Pisava je Trstenjakova. Prepisano v gajici se besedilo te pogodbe glasi: Mi Svétoga Martina Cehmeštri v-Mart j an- ce, Forjan Sebjan Sebeborec, Bencik Stevan z-Tešanovec, Nemec Mataj z Martjanec, i Ullen Štefan z-Martjanec, damo naznanje vsem kim se godi pristoi po vetom našem liste da nigdašnji vu Kristusi preminoci naši Bratove, i počteni Cehmeštri Svetega Martina po imeni Herbar Stanko z-Noršinec, Maroša Sebjan z-Mladetinec, Matjašič Lukač z-Mart- janec i Halašta Gerigor z-Martjanec, ino Sa- lasegi Janoš Martjanski Predikator; bili so dali cerkveni vinograd Vuče gomile v roke našemu nigdašnjemu gmainaru Ferencek Jur- ku po kaniškom vretiei na šterto leto, tojeto Anno Domini 1604.^* pod tem zrokom, kai bi ga delal, i ž njega hasen jemal, vseh do teih dob, doklam bi Gospodin Bog od poganske roke orsäg oslobodil. Arie te Vinograd Predi- kator od Turkov i Racov-' nei-smel kopati, ni k njemu hoditi. A zatemtoga kaibiga prez vsake pravde, pemje, i ceringe^* v roke dal Svetega Martina Cehmeštrom i Predikatoru, te bi iedno vedro goren vsako leto od toga vinograda Predikatoru, daval. I gda bi se paki iedno malo omirilo bilo stemi Poganmi, anno Domini 1642, počeše naši pošteni Cehmeštri od Ferencek Jurka sinov te vinograd Cirkve- ni jemati, tojeto od Ferencek Stevana, Mi- kloša i od Mihalj Djaka, a oni se posta više, 1 ne hoteše zrok pustiti, nego hoteše za svoi 43 44 urok-' deržati, zatoga volo morali so Ceh- meštri k pravdi stopiti, v-Martjance, pravda je te vinograd nazaj na Cirkev priglednola i vroke dala, tako govoreči, Nigdar nišče ne- more Cirkvenoga uroka ni odati ni kupiti, ni šilom ladati ni deržati. Bili so vu te pravde Sobočki Pošteni Rihtarje Valpoti'" i lädavci Pleteš Mihalj, Petek Mataj, Récek Mihalj, Sabo Jörko, Forjan Marten, Podlesek Ivan, Tratnjak Mikloš, Tratnjak Ivan, Kolar Mataj, Hebar Martin, Grabar Juri, Hebar Mikloš, Lutar Mikloš Prokator," Lačen Mikloš, Tem- lin Balaš Deak'^ Gospona Bo tj ani Adama VRakičanski Dogoš,'' Bükeffi György Deak Gospona Forgača Dogoš, Cukvič Mikloš Deak etc, Luther Juri Valpot, i ostali vnogi. A mi Cehmeštri šteli smo te vinograd drü- gomi dati, ki bd od njega vekše gomo daval. Gda bi bil to zaslišal Ferencek Mikloš, pride k nam z leipimi lüdmi ter se začne moliti, naj bi te Cirkveni urok ne jemali proč od njega, ar bi on gotov bil od toga vinograda gorno pobolšati, a mi Cehmeštri štiri vedra gornoga počesmo od njega prositi, a te Ferencek Mi- kloš svoje dobre vole obeča vsako leto tri vedra goren, pred svetega Martina dnem z lednim tiednom Martjanskomu Predikatoru pripelati, nato smo engedüvali te vinograd tomu Ferencek Miklošu, kopati, gnojiti, gro- bati, povekšavati, ino vsega zasaditi, vživati vse do teh dob doklam bode hotel Martjanski Predikator sam te vinograd kopati. I te Feren- cek Mikloš se nam vsem Cehmeštrom i vsoi Počtene Gmajne i Predikatoru z vörom i z prisegom obečal i založil, da gda godi bode hotel Martjanski Predikator te Cirkveni Vi- nograd delati, da ga hoče dobre vole svoimi Bratmi, prez vsake Pravde, prez vsake Gerin- ge i Plače nazaj v roke dati, engeduvati, zevsim Cimprom ka je gode na Cirkvenoj zem- li pooimpral. Ar smo mi njemu prez Penez te vinograd dali, tak i on hoče nam prez penez nazaj dati, gda godi bode potrebno ali Ceh- meštrom ali Predikatoru. Bili so v tom zpra- višči naši leipi Sosdje i počteni Gmadnarje z Martjanec Lačen Mikloš, Duih Mikloš, Matja- šič Ivan, Lopič Štefan, z Vanečega Lončar Mikloš, z Puconec Lončar Mihalj, z Mlade- tinec Dravec Števan, z Stešanovec Šibonka Jörko, i ostalni gmainarje z našim Dušnim Pasterom Domianji Mihalj Predikatorom navkupe. To spravlanje smo med sobom z Aldomašmi polgi običanja poterdili, ino zna- šim podpiskom i zpečatmi zapečatili. Pisano i včinjeno je veto dugovanje 1. januari Ano a partu Virgineo 1643. + Sebian Forjan mppria + Nemecz Mattaj + Benczik Stephan + Ullen Stevan + Michael Domiany Pastor S. M. ppria (Z drugo, poznejšo roko:) Quod Copia haec cum suo Vero Originali de V(er)bo ad verbum n(on) tantima Com- portata Sed et propria manu descripta sit Tester. Nicolaus Barbély Districtus Tottsagh VArchidiacon mppria (Tretja roka:) Super Vineas Parochia les in Sidahegy Sidahegy je Vučja gomila. Trstenjak pravi v prej navedenih besedah o tej martjanski pogodbi na dveh mestih, da je to »kupna pogodba«. Dejansko Pa to ni kupna pogodba, ker vinograda nihče ni prodal in kupil, ampak je bil dan le v zakup, tako leta 1604 kot leta 1643. Trstenjak si te pogodbe tudi ni izposodil leta 1885, ampak 1883 in tudi ni bil profesor na realki v Mari- boru, kot je mislil kantor Pusztai in je zapi- sal Stele, ampak je takrat poučeval na Mah- rovi trgovski šoli v Ljubljani (1882—1887)." Trstenjak ni »pomotoma prepisal ,besede* Vrettie'i« ampak je prav bral pisar j evo po- moto .'^ O Nikolaju Barbélyu so ohranjeni razni po- datki. Leta 1731 se »Barbely Miklos« imenuje med »theologi morales« györskega semeni- šča.'* Osemnajst let pozneje — leta 1749 — se kot »Borbely Miklos« prvič omenja med kanoniki varsvar-szombathelyskega kapit- Ija."' Prost tega kapitlja József Batthyany — poznejši primas — je leta 1756 vizitiral župni- je v Tóthsagu (v Slovenski krajini). V Murski Soboti je bil takrat župnik Nikolaj Borbély. Vizitacijski zapisnik sporoča o njem: »Paro- chus est Reverendissimus Dominus Nicolaus Borbély, Ven. Capituli ecclesiae coUegiatae Sancii Michaelis Archangel! de Castroferreo canonicus. Lingua vandalica, hungarica et ger- manica gnarus, qui studia theologica moralia absolvit Jaurini. Parochus hic in tertium annum, pro priori in Martyancz amniis duo- bus, in Szent Benedek annis 9, in fölsö Szolnek 12. Estque omnino sufficientis doctri- na et aptitudinis, doctus ac lectus«.'^ Vidimo, da njegovo ime pišejo včasih Barbely, vča- sih pa Borbély. Sam se je na martjanski po- godbi podpisal Barhély, zato ostanimo pri tej obliki njegovega imena. Barbély je znal slovenski, madžarski in nemški. Slovenski jezik je naveden na prvem mestu, kar bi kazalo na njegovo rojstno do- mačijo v Prekmurju. Vizitacijski zapisnik na- vaja tudi kraje njegovih dušnopastirskih mest in število let, ko je tam služboval. Ivan 45 Zelko je ta leta takole razvrstil: pri Sv- Be- nediktu 1733—1742, na Gornjem Seniku 1742 —1753, v Martjancih 1753—1754 in nato v Murski Soboti »verjetno do leta 1773«.^' Barbély je overovil prepis martjanske po- godbe, kot je razvidno iz njegovega podpisa, kot vicearhidiakon. Trstenjak ob prepisova- nju te listine ni zapazil, da je pred črko »A« v besedi »Archidiakon-« črka »V«. Stele pa je objavil ta napačni Trsten j akov prepis.^" De- jansko je torej Barbély overovil to listino kot vicearhidiakon okraja Totsäg, to je kot dekan Slovenske krajine, in Zelko meni, da je Bar- bély bil ravno takrat (1753—1754) župnik v Martjancih,^! pa ni nujno, da bi bil to po- godbo overovil ravno v tistem času. Takrat so zopet nastale kakšne težave v zvezi z vinogradom martjanske cerkve v Vu- čji gomili in je kdo osporaval verodostojnost prepisa, zato je Barbély kot dekan Slovenske krajine potrdil istodobnost in istovetnost be- sedila prepisa z izvirnikom. Stele sicer pravi, da je za časa Barbélya »nastala potreba po tem... prepisu«, toda Barbély ev pripis; »Quod copia haec...-« nam pove mnogo več. Ne govori o kakšnem prepisu izvirnika za časa Barbélya, ampak o tem, da besedilo so- glaša z besedilom izvirnika in da je ta prepis napisan z isto roko. Torej je prepis toliko star kot izvirnik. Tudi vodja rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljub- ljani Janez Logar meni, da tudi papir, na ka- terem je napisana kopija, kaže na isto starost kot letnica 1643. Sicer bo pa moči končno besedo o tem izreči ob najdbi izvirnika v Bu- dimpešti in ob primerjavi obeh pisav. Vsi štirje ključarji martjanske cerkve se leta 1643 na pogodbi niso podpisali, ampak le podkrižali. Križ obdaja krog. V času, ko je bil prost József Battyany na vizitaciji v Slovenski krajini (Tótsagu), leta 1756, Barbély ni bil več dekan te dekanije. Bil je to Ivan Požgaj, župnik pri Sv. Bene- diktu (districtus hujus Tottsägiensis vice- archidiaconus).''^ O tej spremembi daje Zelko to-le razlago: »Verjetno je starost ali njegovo slabo zdravje vplivalo na spremembo, da je ne dolgo pred letom 1756 bil imenovan za vice-arhidiakona (dekana) Ivan Požgaj in je Borbély bil razrešen te službe in počaščen s kanonikatom kolegiatnega kapitlja v Szom- bathelyu. Vsekakor gre za častni kanonikat, ker bi se sicer preselil v Szombathely.«^^ Dejansko pa Barbély ni postal častni kano- nik in sicer šele ob razrešitvi dekanske slu- žbe, ampak je bil že od leta 1749 pravi kano' nik tega kapitlja. Takih župnikov, posebno na težjih župnijah ob rekatolizaciji, ki so bili obenem pravi kanoniki kakšnega kapitlja, je bilo v isti dobi več; tako v gyorski** kot tudi v zagrebški škofiji.*' ^ Ko je leta 1927 Stele objavil tekst »te važne listine«, pristavlja, da bi mogla »v enaki meri zanimati pravnega zgodovinarja, kakor jezi- koslovca«.^* To upanje se mu ni izpolnilo. Od takrat smo dobili dve dobri pravni zgodovini Slovencev. Prvo nam je dal leta 1935 Metod Dolenc,''^ drugo pa Sergij VUfan leta 1961.'" Martjanske pogodbe ne omenjata, čeprav bi jo mogla marsikje, npr. ko govorita o likofu (aldomašu), rihtarju, najemu, vinogradih, po- godbah, pečatenju itd. Objava pogodbe tudi ni pritegnila zanimanje »Slovenskega pravni- ka«. Prav tako je bilo z našimi jezikoslovci. Je- ziku te pogodbe niso posvetili pričakovane po- zornosti. Le naši slovstveni zgodovinarji jo tu in tam na kratko omenjajo, npr. Vilko Novak, Štefan Barbaric, Mirko Rupel in Franc Zadra- vec. Novak pravi o njej: »Pretežno kajkavski je tudi značaj prvega časovno in krajevno iz- pričanega jezikovnega spomenika v Slovenski krajini, pravne listine, nastale 1643 v Mart- jancih«.*' Barbaric šteje to martjansko pogod- bo med »najstarejše zapise prekmurščine« in omenja rabo aorista v njej.'" Ruplu je mart- janska pogodba »zanimiva« in je »doslej naj < starejši znani prekmurski tekst, kaže celo vplive kajkavščine«.'! Zadravec pa v svojem pregledu starejše prekmurske književnosti ugotavlja: »... najstarejši znani narečni ro- kopis>Jpravna listina pa je martjanska najem- niška pogodba iz leta 1643«.'2 Tudi Trstenjak in Stele jo imata za slovensko listino. V martjanski listini se omenjajo tudi Turki ter dva pastorja v Martjancih. Zato tudi zgo- dovinarjem daje nekaj pomembnega gradiva. Podatke o Turkih je uporabil Bogo Grafenau- er, ko govori o turški oblasti v Prekmurju in ugotavlja: »Tako se v najstarejšem prekmur- skem slovenskem besedilu, v listini »cehmeš- trov« iz Martjanec iz leta 1643 pripoveduje, da je leta 1604 pokrajina prišla »v pogansko roko«, da se je pa leta 1642 »jedno Malo omi- lilo s temi Poganmi«. Predikant iz Martjanec zato ni mogel v vmesnem času obdelovati vi- nograda v Vučji gomili. Toda kaj je pravi vzrok? Ali nevarna pot do vinograda zaradi turških roparskih pohodov, ki so se jih ob meji lotevale pogosto majhne skupine? AU naj bi bila Vučja gomila v drugačnem raz- merju do Turkov, kakor Martjanci sami?«""' Ivan Zelko pa je podatke te pogodbe, tako o Turkih kot o predikantih vpletel v krajšo mo-- nografijo o martjanski župniji.'* Ko govori Jožef Smej o preteklosti Murske Sobote, pra- vi: »Upravo mesta so imeli v rokah domači soboški sodniki, rihtarji slovenskega rodu, ki so lahko razsojali v civilnih in manjših ka- zenskih zadevah. O njih govori prekmurska slovenska listina iz leta 1643." Vidimo, da imata tudi Grafenauer in Smej to listino za prekmursko slovensko. 46 Ali moremo imeti to martjansko listino kljub pretežno kajkavskemu značaju za slo- vensko? Ne. Jezik te pogodbe je namreč isti, kakor je npr. v Krajačevič-Petretičevih Sve- tih evangeliomih, ki so izšli v Gradcu leta 1651 za zagrebško škofijo, torej le osem let po nastanku martjanske listine; seveda je tre- ba upoštevati še nekaj prekmurskih besed v njej. Svete evangeliome je dal natisniti za- grebški škof Nikola Petretič (1648—1667),5« za natis pa jih je priredil jezuit Krajačevič (1582—1653).5" Oba trdita, da so evangeliomi natisnjeni v »slovenskem jeziku« in da bodo zdaj »prodikatori svete evangeliome iz knjig slovenskih pred ljudstvom čteli« itd. Ti na- vedki so vzeti iz škofovega uvoda v Svete evangeliome. Se tretji natis teh evangeliomov, ki je izšel leta 1730 v Zagrebu, ima v naslo- vu: »... sveta stolna cirkva zagrebečka slo- vensko-hrvatska«.''* Kajkavski pisatelji so od 16. do srede 19. stol. splošno imenovali svo- jo deželo »slovenski orsag« in svoj jezik »slo- venski«. Vendar pa zaradi tega danes ne mo- remo reči, da je jezik teh kajkavskih knjig in naše martjanske pogodbe slovenski. V besedilu martjanske pogodbe je nekaj tujk nemškega izvora (gmajna — gmajnar,^' ceringa, rihtar,*« cimper — pocimpral) in tu- di madžarskega (hasen,«' urok, engeduvati — engedüvali,'^ dogoš, aldomaš'^). Sorazmerno je precej lepih prekmurskih izrazov, npr. damo na znanje, cerkveni (poleg kajkavskega cirkveni), pravda, pemja, nigdašnji, premino- ci naši bratovje, pošten (poleg kajkavskega počten), drügomi dati, ladati, kopati, gnojiti, povekšavati, vsega zasaditi, vživati, tak, so- sidje, spravišče, z našim podpiskom. Opozar- jam na črko in glas »u« v prej navedenih be- sedah, kar kaže na prekmursko narečje. Martjanska pogodba iz leta 1643 torej ni »slovenska listina«, ampak, kakor je to V. Novak izmed vseh, ki so obravnavah jezik te pogodbe, najbolj natančno označil, da je nam- reč njen jezikovni značaj »pretežno kajkav-' ski«, to je hrvatski. To vprašanje, glede kaj- kavščine, ali je del slovenskega jezika ali je samostojen srbohrvatski dialekt, se je reševa- lo že od srede devetnajstega stoletja dalje in je danes že dokončno rešeno. Različne hipo- teze so se vrstile. Vatroslav Kalenič jih pov- zema v te kratke besede: »Kopitar, Miklošič, Oblak, Valjavec, Murko, Vuk, Maretic so mi- slili, da je kajkavski dialekt sestavni del slo- venskega jezika, Safarik, Florinski, Rešetar, Rožič, Polivka, Lukjanenko, Ramovš, Belič (z določenimi medsebojnimi rEizlikami) so misli- li, da jezikovno pripada srbskohrvatskemu je- ziku. Vatroslav Jagič se dolgo časa ni mogel odločiti, pozneje je pristal k mnenju druge skupine.«'* Ze v času svojega prvega »zlatega obdobja« je kajkavščina — takrat se je imenovala po- gosto »slovenski jezik« — bila tudi »književni jezik-« v Prekmurju. Ne le v dolnjem, ki je do 1777 pripadal zagrebški škofiji, ampak tudi v gornjem Prekmurju tja do Rabe, in sicer isto- časno. To spričuje ne le martjanska pogodba iz leta 1643, ampak toliko ohranjenih rokopis- nih in v kajkavščini napisanih pesmaric pred- vsem v gornjem Prekmurju. Med temi naj posebej omenjam ravno martjansko pesmari- co in seniško (z Gornjega Senika). Martjan- ska pesmarica ima to zanimivost: pod zapi- som »Per me Nicolao Legen 1710« najdemo starejšo letnico, in sicer »Anno Dni (= Domi- ni), letnica, die 15 Aprilis«. Čez staro letnico je Legen napisal letnico 1710, tako je zelo težko čitljiva. Franc Kovačič je razbral let- nico »1549 ali 1649«,'=^ Franjo Francev pa let- rdco 1643!" Torej isto leto, v katerem je bila napisana martjanska pogodba! Seveda bo potrebno tudi to še kdaj pre- veriti. OPOMBE 1. Vecsey, A, koszregi róm. kat. Kelcz-Adelffy arvahaz torténete 1741—1941. Szombathely 1943, str. 247. — 2. A. Trstenjak, Slovenci na Ogr- skem. Narodopisna črtica. Rokopis. Bagäryjevi življenjepisni podatki so v poglavju: Književnost. 21. Jožef Bagary, str. 1—2. Navajam: Trstenjak, Ogrski Slovenci — NUK. Gy. Géfin, A szomba- thelyi egyhazmegye torténete, 3. kötet. Szomba- thely 1935, Str. 18. — 3. A. Trstenjak, Ogrski Slo- venci — NUK, Jožef Bagari, str. 2—3. — 4. Mag- yar életrajzi lexikon, 1. kötet A—K. Budapest 1967, str. 111. — 5. Iv. Zelko, Mikloš Kuzmič. Prekmurska knjižnica 1. V Soboti 1937, str. 21. — 6. K smrti kontrolorja A. Trstenjaka. Sloven- ski narod Lj., 18. dec. 1917, št. 289, str. 3. — 7. V. Novak, Murkovič Janez. Slov. biogr. leksikon, 6. zv. Ljubljana 1935, str. 175. — Da so Parve knige-čtenja Bagäryjeve, spričuje tudi madžar- ski slovstveni zgodovinar somboteljske škofije Lajos Kovacs leta 1929 v spisu: »Književna de- javnost szombathelyske duhovščine« v: Géfin, A szombathelyi egyhazmegye torténete, 2. kötet, Szombathely 1929, str. 347. Omenja le natis iz leta 1871. — 8. Iv. Škafar, Dve ohranjeni pismi Boži- darja Raiča Jožefu Borovnjaku. Kronika XVIII/1970, str. 39. — 9. Obe pismi sem prepisal z dovoljenjem gospe Olge Slebinger, ki je umr- la 14. februarja 1967 v Gornji Radgoni. Upam, da sta pismi na njenem domu še ohranjeni. Janko Slebinger je umrl v G. Radgoni 3. febr. 1951. — 10. Fr. Simonie, Slovenska bibliografija, Ljub- ljana 1903—1905. Dodatki in popravki (str. 609—627) so od Janka Slebingerja. — M. Slavic, Prekmurje, Ljubljana 1921. Na strani 13, opomba 26 beremo: »Natančno celo prekmursko biblio- grafijo ima zbrano panonski Slovenec prof. dr. Janko Slebinger v Ljubljani, ki jo misli kmalu izdati«. Zal ni izšla. — 11. Bilo je nekaj tednov več kot dva meseca. Trstenjaka so v Beltincih Madžari iskali 31. avgusta, Bagary je pa to pismo pisal Trstenjaku 18. novembra 1883. — 12. A. Tr- stenjak, Ogrski Slovenci — NUK. Potopisne čr- 47 tice, str. 149. — 13. Proslava Miklošičeve sedem- desetletnice je bila v Ljutomeru 2. septembra 1883. Kljub nemirom, ki so bili v Beltincih ob Trstenjakovem prihodu, se je te proslave udele- žil tudi Žižek. — Slovenski narod XVI, 10. IX. 1883, št. 206, str. 1. — (V. Novak), K medseboj- nim stikom. Novine XXII/1935, št. 51, str. 2, — 14. A. Trstenjak, Ogrski Slovenci — NUK, Poto- pisne črtice, str. 147—148. — 15. Pravilno: sebe- ščanski. Ti duhovniki so bUi: Marko Terdessy (Ko- lenko), Franc Gašpar, Jožef Bagäry, Jožef Iva- nocy in Karel Fodor. — 16. Iz sobotske okolice na Prekmurskem. (Izvirni dopis,). Slovan 1/1884, št. 28, str. 223—224. — 17. A. Trstenjak, Ogrski Slovenci. Ljubljanski zvon XXI, 1901, str. 512. — V tem n. d. Trstenjak na str. 174 zopet piravi: »Jaz sem prehodil vse kraje, obiskal vse župnije, preiskal župne arhive in pobral vse knjige in stare listine, kolikor je še tega ostalo in se mo- glo dobiti.« — Vsega tega je le bore malo ostalo v sedanji Trstenjakovi zapuščini v NUK. — 18. A. Trstenjak, Ogrski Slovenci. NUK, Potopisne črtice, str. 121—122. — 19. A. Trstenjak, Ogrski Slovenci. NUK, Književnost — pisatelji, uvodni del, str. 14. — 20. Slovenski narod XVIII, 1885, št. 3, str. 3. — 21. Fr. Mohorič, Prekmurje in Medji- murje. Časopis za zgod. in narodopisje XVI/1920- -1921, str. 37, kjer pravi: »O prvih svojih poto- vanjih je (Trstenjak) poročal in predaval dne 3. jan. 1885 v Ljubljanski čitalnici, ob kateri priliki je citai jako zanimivo pismo ogrsko- slovensko iz 17. stoletja.« — 22. V. Novak, Slovstveno delo Slovenske krajine, v zborniku Slovenska krajina. Beltinci 1935, str. 44 in še večkrat v drugih svojih razpravah. — 23. Pusztai József, Adalékok a märtonhelyi ple- bania-templom 500 eves torténetéhez. Muraszom- bat es Vidéke VIII/1892, št 46, 13. nov. — 24. Fr. Stele, Slovenska listina iz leta 1643. Časopis za zgod. in narodopisje XXII/1927, str. 6—7. — 25. A. Trstenjak, Ogrski Slovenci, Potopisne črtice, str. 123. — 26. Turki so Kanlžo zasedli leta 1600 in ostali v njej do leta 1690. — 27. Raci, madžar- sko racok, so Srbi. Torej so tudi ti bivali v Ka- niži. Bili so predvsem tisti, ki so služili v turški vojski. — 28. Besedo pravdo in pernjo (prepir), poznajo tudi Prekmurci: pravdati se, pemjati se. Ceringa iz nem. die Zehrung = hrana, živež. V martjanskem besedilu pomeni: stroški, izdatki. — 29. Urok iz madž. örök = dediščina. Glej : Fr. Miklošič, Etymologische Wörterbuch der slavi- schen Sprachen. Wien 1886, str. 274. — VI. M» žuranič, Prinosi za hrvatski prav. povjesni rječ- nik. Zagreb 1908—1922, str. 840. — 30. Listina pravi, da so bili »vu pravdi« tudi soboški valpo- ti. Imenoma je imenovan »Luther Juri val po t«. 2e v darftlnici madžarskega kralja Andreja II. iz leta 1208, s katero je dal »Nikolaju, županu železne županije« (Nicolao, corniti de Ferreo ca- stro, M. Kos napačno prevaja »grofu iz Železne- ga« — Gradivo V, str. 425, št. 900) zelo razsežno posest Lyndwa = Gornjo Lendavo, čitamo, da je bila takrat ta posest v oskrbi »uni officiali, qui vulgo Wolpach dicitur«. (Imre Szentpétery, Az Arpad-hazi kiralyok okieveleinek kritika jegyzé- ke —' Regesta regum stirpis Arpadianae critico- diplomatica, I. kötet, 1001—1270. Budapest 1923, str. 75, št. 236). V gornjelendavskem urbarju z dne 2. decembra 1593 beremo, da je takrat bila ta posest razdeljena na dva valpotata: »Valpota- tus siuperior,« ki je imel središče v gornjelen- davskem gradu, ter »Valpotatus inferior«, ki mu je bil središče grad v Murski Soboti. (Maksay Ferenc, Urbariumok XVI—XVII. szazad. Buda- pest 1959, str. 51, 55.) Podobno razbiramo iz dveh urbarjev gornjelendavske posesti iz leta 1628, prvi z dne 1. junija 1628 in drugi iz istega leta. (Nav. d. sitr. 59—82.) Torej sta bila še v prvi po- lovici XVII. stoletja, ko je bila napisana mart- janska pogodba, dva valpota. Enega nam ta lis- tina imenuje, Jurija Luthera, ki je bil v Mur- ski Soboti. — 31. Prokator, iz latinske besede procurator in pomeni advokat. Takrat advokati še niso bili samostojni, na diplomo navezani kot danes. Bili so pravni svetovalci in plačani usluž- benci zemljiškega gospoda. — 32. Deak, današnja madžarska oblika dlak. Stari, prvotni pomen: pi- sar; človek, ki se ukvarja s pismenskim delom aU poučevanjem. (A magyar nyelv értelmezo szótara. Budapest 1959. I. kötet, str. 1003.) Tako so imenovali tiste, ki so pri zemljišlcih gospodih opravljali dela pisarjev, tajnikov, koresponden- tov. Seveda je beseda deäk pomenua tudi več- krat tistega, ki je obiskoval latinsko šolo ali znal latinski. Te podatke, ki sem jih pojasnil v op. 32 in 33, mi je poslal dr. Emil Simonffy, arhivar v Zailaegerszegu, za kar se mu tu najlepše zahva- ljujem. So v soglasju z razlagoi, ki jo je Bagary dal Trstenjaku in jih je uporabil Stele v objavi martjanske listine. Dijaki so bili večkrat tudi dvorni pevci pri zemljiškem gospodu. O raznih pomenih besede dijak, dijakon sta pri nas raz- pravljala Fr. Miklošič (n. d., str. 45) in Mažura- nič (n. d., str. 243—244). V moji mladosti so v Prekmurju takemu veleposestniškemu (grofov- skemu) uslužbenu rekli: gospódski pisač. V tem pomenu so v martjanski listini imenovani razni dijaki, npr. Balaž Temlin pri Adamu Batthyä- nyu in Jurij Bükeffy pri Forgacsu. — 33. Dogoš — upravitelj posestva pri zemljiškem gospodu. — 34. Slovenski narod L/1917, št. 288, str. 4, št. 289, str. 3. — 35. Stele, n. m. str. 8, op. 4. — 36. V Bedy, A györegyhazmegyei papnevelés tör- ténete. Györ 137, str. 301. — 37. Ig, Desics, A vas- var-szombathelyi székeskaptalan torténete fobb vonasaiban. V: Géfin, A szombathelyi egyhazme- gye torténete, 2. kötet. Szombathely 1929, str. 323. — 38. Visitatio canonica 1756, str. 1090. Škofijski arhiv v Szombathelyu. Navaja Iv. Zelko, Deka- nija M. Sobota. Spitalič 1958, tipkopis str. 19 — Navajam: Zelko, Dekanija Murska Sobota. — 39. Zgodovina župnij soboške dekanije. Župnija Martjanci. Sestavil Iv. Zelko, str. X. — 40. Fr. Stele, n. m. 9.-42. Iv. Zelko, Dekanija M. Sobota, str. 19. — 42. Iv. Zelko, De- kanija M. Sobota, str. 20. — 43. Iv. Zelko, Deka- nija M. Sobota, str. 19. — 44. V. Bedy, A györi székeslkaptalan torténete. Györ 1938, str. 393, 39—40. — 45. J. Butorac, Popis župa zagiebačke biskupije g. 1650. Croatia sacra. Arhiv za crkvenu povijest Hrvata, št. 15—16. Zagreb 1938, str. 91 in op. 8, str. 92. — 46. Fr. Stele, CZN 1927, str. 8. — 47. M. Dolenc, Pravna zgodovina za slovensko ozemlje. Ljubljana 1935. — 48. S. Vufan, Prav- na zgodovina Slovencev od naselitve do 'iloma stare Jugoslavije. Ljubljana 1961. — 49. V. No- 48 vak, Slovstveno delo Slovenske krajine. Zbornik Slovenska krajina. Beltinci 1935, str. 34. — 50. St. Barbaric, Oris književnega razvoja severovzhod- ne Slovenije do sredine 19. stoletja. Panonski zbornik. Murska Sobota 1966, str. 83—84. — 51. M. Rupel, Protireformacija in barok. Zgod. slov. slovstva I. Ljubljana 1956, str. 282. — 52. Fr. Zadravec, Starejša pomurska književnost. Spome- niško Pomurje. Murska Sobota 1956, str. 18. — 53. B. Grafenauer, O turški oblasti in o nastan- ku drobne zemljiške posesti v Prekmurju. Prek- mursiki Slovenci v zgodovini. Murska Sobota 1961, str. 84. — 54. Iv. Zelko, Zgod. župnij soboške de- kanije. Župnija Martjanci (rokopis). — 55. J. Smej, Murska Sobota včeraj, danes in jutri. Nova mladika 11/1971, str. 139—140. — 56. J. Butorac, Zagrebački biskupi i nadbiskupi 1094—1944. Kul- turno poviestni zbornik zagreb. nadbiskupije I. 2',agreb 1944, str. 53. Naslov: Szveti evangeliomi, Koterimi szvéta Czirkva Zagrebecska Szloven- szka, okolu godiscsa, po Nedelye te Szvetke šive: ... Petra Petreticsa, Biskupa Zagfebecskoga, Oblaztjum, i ztroskom, i Szlovenzkem szlovom na savetlo vun dani ... Vu Nemskom Gradcze. Na jezero sezt zto petdeszet i pervo leto. Pri Ferencze Widmanstadiuse stampare. — 57. M. Va- nino, Nikola Krajačevič (Sartorius). Vrela i pri- nosi 3. Sarajevo 1933, str. 115. — N. Sertič, Hr- vatski kajkavski molitvenici (tipkopis), str. 13—17. — 58. Szveti evangeliumi, z-Koteremi Szveta Sztolna Czirkva Zagrebechka Szlovenszko-Hor- vaczka chez leto, po Nedelyah, i Svetkeh sive. ... Stampani vu Zagrebu, Letto 1730. pri Ivanu Weitz. — 59. Gmajna, iz nem. Gemeinde. Gl. Miklošič, Die Fremdwörter in den slavischen Sprachen, Wien 1886, str. 17. Mažuranič n. d., str. 323. — 60. Rihtar iz nem. Richter. Glej: Ma- žuranič, n. d., str. 585, 596, 1248. — 61. Hasen iz madž. haszon, haszna. Glej Miklošič, Eth. W., str. 33. Mažuranič, str. 376. — 62. Engeduvati iz madž. engedni. Glej Miklošič, Die Fremdwörter, str. 14. — 63. Aldomaš iz madž. éldomas. Glej Miklošič, Eth. W., str. 2. Mažuranič, str. 2—3. — 64. V. Kalenič, Usoda kajkavskega dialekta. Slavistična revija 1969, str. 189, op. 12. — 65. Fr. Kovačič v oceni M. Slaviča knjige Prekmurje. CZN XVII/1922, str. 42. — 66. Fr. Fancev, Tragovima hrvatske kajkavske poezije 16 vijaka. Ljetopis Jug. akademije znanosti i umjetnosti 1936 god. Svezak 48. U Zagrebu 1936, str. 166. 49 DOLINARJEV NACRT VODNJAKA V TIVOLIJU FRANCE STUKL V Mestnem arhivu Ljubljane v registratu-* ri mestnega magistrata — Reg. I. f. 1819, XII/10 št. 5100/1919, sodniške in druge razno- terosti — je ohranjen spis o neizdelanem Do- linarjevem vodnjaku v Tivoliju. Poleg spisov sta ohranjeni dve akvarelni skici projekti- ranega vodnjaka, fotografija glinastega mo- dela in izrezana Destalo va reprodukcija po- dobnega, industrijsko izdelanega vodnjaka. Zamik in Dolinar sta se dogovarjala, naj bi vodnjak stal v tivolskem parku pri otro-" škem igrišču, za Tivolskim gradom, kjer je bil takrat neporaben kamnit vodnjak s po- barvanimi litoželeznimi reliefi. Kako so se te zadeve odvijale, naj povedo dokumenti. »Slavna občina mesta Ljubljane! Uljudno podpisani si usoja predložiti slavni mestni občini načrt vodnjaka za tivolski park. Piiiložena fotografija je le približni osnutek tega vodnjaka, ki naj predstavlja pet razpo- sajenih, kopajočih se otrok. Plastike naj bi bile iz brona, arhitektura iz trpežnega kraš- kega kamna. Basen naj bo zvišen od zemlje 60 cm, postamenti, na katerih stoje plastike, 1 m. Vodnjak je konstruiran na simetrično zaključen centrum tega parka, kar se pa tiče motiva, se mi zdi tudi najprikladnejši glede na prostor in okolico. Natančnega proračuna za vodnjak podpisa-' nec ne more predložiti, ker je mnenja, da se za plastike lahko porabi kak razbit top (za artilerijsko vojašnico jih je dovolj) in s tem se stroški neprimemo zmanjšajo. Za izvršitev plastik in ostalih arhitektoničnih načrtov hi zahteval podpisani 10.000 K, katere naj bi mu mestna občina izplačevala mesečno po 1000 K. Kar se pa ostalih stroškov tiče, je uverjen, da ne bodo dosegli vsote, ki bi se zdela mestni občini pretirana. Ta vodnjak je neobhodna potreba za tivolski park, zato naj blagovoli mestna občina ta predlog upoštevati in ga ta- koj rešiti, da se z delom lahko prične. Z odličnim spoštovanjem Lojze Dolinar akadem. kipar Bleiweisova cesta 18. Ljubljana, 26. marca 1919.« (f. 164, 165) Prošnja je prišla 28. marca v roke magi- stralnega ravnatelja dr. Milutina Zamika, da bi podal mnenje magistratne umetniške ko- misije. Vlogo so poslali še gospodu Dostalu, ki je o njej pismeno podal svoje mnenje, in ravnatelju Ivanu Šubdcu, ki jo je brez izjave vrnil. Prvi je odgovoril gospod Dostal. »Slavnemu mestnemu magistratu, v roke g. magistra tnemu ravnatelju dr. Zamiku v Ljubljani. Vračam v izjavo mi poslani načrt kiparja Lojzeta Dolinarja za nov vodnjak oziroma za loko v tivolskem parku. Iz prošnje same in iz okolnosti, da v javnost še ni büo slišati o nameravani postavitvi novega vodnjaka, smem sklepati, da je kipar zasnoval načrt iz svoje iniciative. Izjavljam se sledeče: 1. Ne uvidim potrebe, da bi se napravu nov vodnjak. Od otroških let sem že vajen na sedanjo sliko te točke v parku, pa reči mo- ram, da mi ni nikoli prišla na misel potreba kake nove naprave. Sedanja preprostost se prav dobro sklada z vso okolico. Shka parka ne potrebuje na tem mestu nobenega novega povdarka in zato bi bilo škoda kaj izpremi- njati. 2. V načrtu se mi zdi precejšnja nadbaroč- na neokusnost, da bi štirje otroški kipi nepre- stano bruhali vodo na kopaj očega se tovariša. To ni naravno, pa tudi ne lepo. Kompozicija ni posebno izvirna, kar kaže pridejana sličica. Ljubljana, dne 4. maja 1919. J. Dostal« (f. 170) Zamik je Dostalu še enkrat vrnil izjavo z zahtevo, naj pove, odkod je izrezal »prid e j ano sličico.« Sliko podobnega vodnjaka je Dostal izrezal iz časopisa »Die Plastik.« Kljub Dostalovemu negativnemu stahšču do Dolinar j evega vodnjaka je Zamik napisal 17. junija poročilo, ki mu je preraslo v 6 stra- ni dolg estetski esej. Olepševalnemu odseku občinskega sveta, načelniku Ivanu Petriču. Med dmgim piše: »... Gospod župan mi je zadevo izročil z na- ročilom, naj občinska umetniška komisija, katere član sem tudi jaz, odda svoje mnenje. Ta umetniška komisija pa ne obstoja več. Njen bivši član Etbin Kristan je v Ameriki, Kamilo Pammer se je že zdavnaj odpovedal občinskemu mandatu in sodelovanju, ravna- telj Ivan Šubic mi je pa izjavil, da tudi ne bo več sodelovalf ker je drugače preobložen in naj vzamem na znanje, da s tem odlaga svoje članstvo. Preostala dva le g. knezoškofijski tajnik Josip Dostal in jaz. G. Dostal je oddal pismeno nmenje, ki je priloženo in katere- mu je dodal malo podobico, ki nam kaže 50 Dolinarjev načrt vodnjalca v Tivoliju, Mestni arhiv drug vodnjak (tucat — robo neke betonske firme) skoro enake ideje, kakor je Dolinar- jeva. Pokazal sem to podobico g. Dolinarju, ki je izjavil, da za podobnost pač nič ne more. To mu tudi rad verjamem; Dolinar nikakor ni plagijator, ali ideja leži takorekoč na dlani. Po umetnostnih časopisih se večkrat vidi re- produciran kak vodnjak s podobno razpored- bo figur, ki je prav hvaležna za oko, in to gledalcu nevede ostane v spominu. Dolinarjev vodnjak bi torej, če umetniško dobro izdelan, zlasti če bi bile figure dobre, napravil prav ličen, dasi ne bogvekako izvr- sten vtis. Bil bi čisto čeden okras za Ljub- ljano. Je pa še neko vprašanje. Majčkene figu-* rice, kjer se manjših detajlov sploh ne vpošte- va, napraviti tako, da jim ni ničesar opore- kati, je mnogo lažje, nego velike; tudi majhno podobo je lažje narisati, kakor pa isto s figu- rami v naravni ali nadnaravni velikosti. Kolikor poznam Dolinar j a, je pač sposoben pravilno modelirati v vsaki izmeri; sploh se pa povečanje vrši s takozvanim punktira- njem, t. j. proporci j e se od točke do točke po modelu merijo in prenašajo v veliko mero. Spomnil sem se le cesarjevega spomenika »mojstra« Peruzzija, ki je od vseh tedanjih konkurentov skoraj najmanj znal, a vsled reklame svojega bivšega učitelja, ki je bil zaljubljen v Peruzzijev precejšni, toda neiz- glajeni in neizučeni talent, odnesel prvenstvo v konkurenci. Seveda je tista jury obstojala iz samih umetnikov, ki so izvajanja o umet- nosti poslušali z velikim brezkritičnim res- pektom. In Peruzzi je predložil tedaj majhen model, ki je bil sicer strašno šablonast, a vsaj v proporcijah ni imel vidnih napak. Ko je pa spomenik po majhnem modelu in z največ- jim bojem zoper lastno lenobo naposled izde- lal, je imela mramomata devica zaraščen hr- bet in ena roka od rame do komolca in od komolca do zapestja je imela napačno razmer- je, o čemer se lahko vsakdo še danes prepriča na Slovenskem trgu. Ta spomenik je nekak spomenik umetni- ške brezkulturnosti. To sem le tako postrani omenil v splošen povdarek, kako previdno in točno se morajo vprašanja vobče obravnavati. Moje poročilo je postalo nekak članek o estetiki in drugem. A temu se pri danem slučaju nisem mogel izlepa izogniti. Vem, da je Dolinarju že iz denarnih ozirov suno na tem, da bi bila njegova ponudba sprejeta in večkrat je rešitev že urgiral. Radi izjemnosti slučaja moram pač prepu- stiti popolnoma občinskemu svetu, da zavza- me svoje stališče in o predmetu sklepa. Zupanov namestnik Dr. Zamik.« (f. 176' 177, 177') Olepševalni odsek je 24. junija Dolinarjev vodnjak odklonil, (f. 178'). Zarnikovo poročilo so 1. julija poslali še stavbnemu uradu, me- stnemu vodovodu in vrtnarskemu nadzomiku, da še oni izrazijo svoje mnenje. 51 stavbni urad je bil za to, da se z zadevo počaka, ker bi stroški znesli gotovo čez 30.000 K. Sicer pa naj bi se za tak vodnjak razpi- sala konkurenca, (f 178'). Mestni vodovod je odgovoril, da bi vodnjak porabil 15—20 hI vode na uro, ki pa je takrat niso imeli na razpolago, (f 178'). Vrtnarski nadzornik je ... »Vzel na znanje in pristavljam le, da mojem Vkusu ne spada ta projektovani vodomet v tivolski park k tej enostavni fagadi tivolske graščine. Zdelo bi se mi to, kot dotičnik, kateri si natakne cilindr in ima slabih čevljev. Tudi ako bi se ta vodnjak postavU, bi se mogla cela okolica temu na novo prilagoditi, kaj bi povzročilo precejšnjih stroškov. V Ljb., 20. 7. 1919. V. Hejnic« (f. 178') Dolinar j evo vlogo so še predlagali v obrav- navo Olepševalnemu odseku občinskega sveta, ki pa je rešitev zavlačeval. Na zadnjem aktu 16. XII. je notirano, da se je kipar Dolinar za stalno preselil v Ameriko in so zato dali vlogo in celoten spis a/a. (f. 180) J 52 IZ DELA NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV i O razstavi »Zlatarstvo na slovenskem Štajerskem«. Pokrajinski muzej v Mariboru je v prete- klem letu, v mesecu oktobru, postavil v svojih razstavnih prostorih občasno razstavo »Zla- tarstvo na Slovenskem Štajerskem«. Razstavo je spremljal ilustriran katalog in si jo je v me- secu dni ogledalo 6229 ljudi. 167 predmetov, zbranih iz vse Štajerske, je ilustriralo čas od srede 15. do srede 20. stol. Gradivo za razsta- vo so prispevali župnijski uradi, štajerski muzeji in nekaj privatnih lastnikov. Na raz- stavi so prevladovali zlatarski izdelki za sa- kralno rabo, kar je marsikaterega obiskovalca presenetilo in je ostalo zabeleženo tudi v knjigi vtisov. Vendar je ta »očitek« kaj lahko pojasniti. Do danes se je v muzejih in v dru- gih, javnosti dostopnih institucijah ohranilo izredno malo zlatarskih izdelkov, ki so služili kot nakit ali namizno posod j e v meščanskih in plemiških hišah. Pot do podobnih predme- tov v privatni posesti, kolikor jih seveda še je, je kljub vabilom v dnevnem časopisju ostala takorekoč zaprta in brez odziva. Za takšno stanje je odločilnega pomena, da je bilo plemstvo, kjer so izdelki iz žlahtnih ko- vin sodili k reprezentančnemu videzu stanu, tujerodno in je dragocenosti odnašalo s seboj v tujino. Prav tako je danes težko ugotavljati, koliko je bilo nakita in dragocenega posod j a v meščanskih hišah, saj se je struktura pre- bivalstva v štajerskih mestih in trgih v zad- njih 60.—70. letih močno spremenila, pred- vsem v nacionalnem pogledu. Razstava sodi po tematiki v področje kul- turne zgodovine in se loteva doslej malo ob- delane umetnoobrtne stroke pri nas. V pre- teklih letih so bili na teritoriju slovenske Štajerske evidentirani in zbrani zlatarski izdelki iz cerkvene posesti, ki nam s svojo številnostjo, raznohkostjo in kakovostjo omo- gočajo vpogled v dejavnost zlatarskih delav- nic pri nas v preteklih obdobjih. Tako je bilo mogoče ugotoviti, da se na slovenskem Šta- jerskem prepletajo v domačih zlatarskih delavnicah izdelani predmeti s tujimi, ki so prišli k nam iz nekaterih znanih središč zla- tarske obrti — npr. iz Gradca, Dunaja in Augsburga pa naročilu štajerskih cerkva. Po mnenju avstrijskih strokovnjakov je razve- seljivo dejstvo, da je najstarejše stilno obdobje, gotika, tako številno in kakovostno zastopano. Stilno je v vsem štajerskem gra- divu odločujoč srednjeevropski vpliv. Obdob- je baroka je zapustilo tudi v zlatarski obrti največ sledov, zato ni čudno, da so se prav v tem času vidno uveljavile domače zlatarske delavnice, npr. delavnici J. Reimanna in J. Zeckla v Mariboru in delavnica A. A. Fritza v Radgoni, ki so bile sposobne izvesti zahtev- na naročila v slovenskem in hrvaškem pro- storu. Iz obrtno solidne kvalitetne ravni, ka- mor moremo uvrstiti glavnino ohranjenega gradiva iz preteklih 500 let, izstopajo nekate- ra dela, ki bi nedvonmo dobila veljavo tudi v širšem srednjeevropskem okviru. Sem lahko štejemo nekaj gotskih kelihov iz srede in 2. polovice 15. stoletja, ciborij iz začetka 16. stoletja, ki je zelo verjetno numberško zlatarsko delo, kelui iz 1. 1755 — dunajski iz- delek in keüih s paterno, ki ju je 1. 1760 izdelal pariški dvomi zlatar R. J. Auguste. Ob vsaki razstavi se zastavljajo številna vprašanja. Izrečena so bila tudi ob tej prireditvi. Zakaj je prišlo do takega nesoraz- merja med sakralnim in profanim gradivom, smo že odgovorili. Dmgo, pogosto zastavljeno vprašanje je bilo usmerjeno na primerjavo med Štajersko in ostalimi slovenskimi pokra- jinami. Nanj ne bo mogoče odgovoriti tako dolgo, dokler ne bo zlatarska obrt raziskana v vsej Sloveniji. Nedvomno pa je, da je Šta- jerska v preteklosti prispevala pomemben delež v zakladnico slovenske kulturne dedi- ščine ne samo v arhitekturi in kiparstvu, temveč tudi v zlatarstvu. Ni bil naš namen, da bi zajeli sodobne stva- ritve v štajerskem zlatarstvu, ki rasejo iz povsem dmgačnega sveta predstav in nasta- jajo v tehnično spremenjenih pogojih proiz- vodnje. Šele v zadnjih nekaj letih so bili storjeni prvi poizkusi, da bi se zlatarstvo otreslo šablonskega, mehansko tovarniškega značaja. Tudi pri nas se pojavljajo oblikoval- ci, ki želijo preoblikovati zastarele in obli- kovno izrabljene modele ter iščejo namenu in materialu ustrezno sodobno formo. Raz- stava je bua zaradi zvrsti ohranjenega gra- diva osredotočena na sakralno posodje, ki ga je le tu m tam poživljalo nekaj profanih ko- sov. Zdi se nam, da bi bila ta enotnost okrnjena, če bi na koncu dodali še današnje izdelke npr. celjske zlatarne (predvsem nakit), ki bi tako stali pred nami brez organske po- vezave s preteklostjo. Morda bi bila tako za- snovana razstava oblikovno pestrejša, vendar je bil osnovni namen razstave prikazati kako so se v zlatarstvu zrcahle stilne menjave skozi stoletja do današnjih dni, kar je bilo nedvonmo mogoče storiti tudi na sakralnih zlatarskih izdelkih. Razstava je vzbudila zanimanje slovenskih, hrvaških in avstrijskih strokovnjakov in je bila v mesecu novembm prenesena v ljub- ljansko razstavišče Narodnega muzeja, v Ar- kade. Z njio skušamo opozoriti na mnoga področja kulturne zgodovine, ki so malo raziskana in želimo ujeti korak s podob- 53 nimi prizadevanji v drugih deželah, kjer so take razstave že dolgo v programu muzejev. Na Hrvaškem je npr. Muzej za umjetnost i obrt v Zagrebu v zadnjih letih pripravil kar tri »zlatarske razstave« — madžarsko zlatar- .stvo, zlato i srebro Zadra in razstavo iz za- kladnice zagrebške katedrale. Ob koncu naj omenimo še to, da terja po- stavitev take razstave sdnhronizirano delo ce- lotnega muzejskega kolektiva, ne samo zaradi restavriranja razstavljenih predmetov, ki so bili v ta namen strokovno očiščeni in so se nam predstavili v svoji prvotni bleščeči podobi, temveč tudi zaradi tega, ker Pokrajinski mu- zej, kakor tudi večina drugih mvizejev pri nas, nima zadostnega števila razstavnih vi- trin in prostorov za občasne razstave. Vedno znova ugotavljamo, da je podiranje stalnih zbirk ob priliki občasnih razstav kaj slaba re- šitev iz prostorske zadrege in je iz muzeolo- škega stališča nevzdržna praksa. Kljub paz- ljivemu ravnanju trpijo stalne zbirke pri po- gostih selitvah, posebno zbirke take vrste, kot smo jih zdaj že tretjič podirali v Pokrajin- skem muzeju (stanovanjska kultura). Upamo, da je razstava vzbudila zanimanje za to v materialu in izdelavi plemenito stroko uporabne iraietnosti in da je v zavesti lastni- kov in obiskovalcev zrasel odnos za kulturno zgodovinske in umetnostne vrednote teh del. Marjetica Šetinc 54 NOVE PUBLIKACIJE Izvestje gimnazije Dušana Kvedra v Ptuju 1869—1969, Ptuj 1969; 70 let Gaudeamus igitur..., Kranj 1971; Petdeset let gimnazije v Murski Soboti, Murska Sobota 1970; 50 let slovenske gimnazije v Kočevju, Kočevje 1969; 25 let slovenske gimnazije v Kopru 1945— 1970, Koper 1970; Gimnazija Rudolfa Maistra, Kamnik 1945—1970, Kamnik 1970; Letno po- ročilo gimnazije Brežice 1945—1970, Brežice 1970. V kratkem časovnem razponu nekaj let so izdale nekatere gimnazije jubilejna letna po- ročila ob pomembnejših obletnicah svojega ob- stoja. Ptujska gimnazija, katere letna poro- čila izhajajo že od 1870 dalje, je svoj redki jubilej 100-letnico ustanovitve — proslavila z izdajo obširnega in bogato dokumentiranega iz vest j a, že 63. po vrsti. Kranjska gimnazija je izdala letno poročilo ob 70-letnici popolne gimnazije (leta 1901). Zanjo izdajanje letnih poročil ni novost, saj je prvo izšlo že leta 1864. Zlat jubilej — 50 letnico — sta počastili gimnaziji v Murski Soboti tin v Kočevju z izdajo jubilejnih izvestij. Gimnazija v Ko- čevju je v letu 1969 proslavila 50-letnico ob- stoja kot slovenska gimnazija. Prav toliko let je delovala nemška državna nižja gimnazija (od leta 1872), z izdajanjem letnih poročil pa je začela dve leti kasneje. Kar 3 gimnazije so izdale letna poročila ob svoji 25-letnici: to je slovenska gimnazija v Kopru ter gimnaziji v Kamniku in Brežicah. Izvestja niso le izredno zanimiv zapis o kompleksnem delu neke ustanove temveč v njih odseva stopnja kulturnosti kraja in širše regije. Se posebej so zanimive jubilejne izda- je. Skoraj povsod najdemo zgodovinski oris ustanove, kronološke preglede dogodkov in statistične preglede, sezname maturantov, profesorjev in ravnateljev, poročila o delo- vanju knjižnic ter strokovnih zbirk, poročila o delovanju šolskih organizacij, društev in krožkov, objavljene maturitetne naloge, po- gosto pa tudi spomine nekdanjih profesorjev na leta njihovega službovanja. Izredno domiselno in vsebinsko bogato je izvestje za Ptuj,mesto, ki je v letul969 praz- novalo hkrati tudi svojo 1900-letnico. Gimna- zija je trikrat spremenila ime. Landesgymna- sium cesarja Franca Jožefa pred prvo svetov- no vojno se je v razdobju stare Jugoslavije poslovenila, sedaj pa nosi ime Dušana Kvedra, ki mu je posvečen tudi uvodni članek. Sedanji ravnatelj Rudolf Ceh in prof. Ljubica Suligoj sta analizirala zgodovinski razvoj gimnazije. Nekdanja nemška gimnazija v Ptuju je bila sprva realna, od leta 1878 pa humanistična z latinščino in grščino. Bila je eden izmed centrov germanizacije na severo- vzhodnem Štajerskem. Po prvi svetovni vojni je gimnazija le postopoma dobivala slovenski značaj in postajala kultumo-izobraževalna ustanova za slovensko prebivalstvo. Ves čas se je borila za obstanek, v 30 letih pa je bila najbolj levičarska gimnazija v dravski ba- novini. Jubilejno izvestje kranjske gimnazije slavi 70-letnico, odkar so zapustili šolo prvi veliki maturanti. To pomeni sedemdesetkrat zapeti »Gaudeamus«. Šola je leta 1970 slavila 160- letnico ustanovitve. Zgodovinski pregled, ki ga je izdelal prof. Andrej Šare, obravnava razdobje po letu 1941, ko so prenehala izha- jati poročila kranjske gimnazije. O razvoju slovenske gimnazije v Kočevju govori prispevek sedanjega ravnatelja Her- mana Kotarja, o položaju mesta med obema vojnama in zlasti o problemu kočevskih Nem- cev pa je nmogo zapisal nekdanji ravnatelj Anton Burgar. S šol. letom 1922/23 je postala kočevska slovenska gimnazija popolna, čeprav se je morala od leta 1927 dalje spet boriti za svoj obstoj. Gimnazija je delovala tudi med okupacijo, čeprav s prekinitvami. Gimnazijsko izvestje iz Murske Sobote je posvečeno jubileju gimnazije, nastale na ozemlju, ki se je pred 50 leti otreslo nepo- sredne povezanotsi z Madžarsko. Gimnazija je bila edina srednja šola v Prekmurju do druge svetovne vojne. Višje razrede te samo- upravne šole je vzdrževala soboška občina. Janko Liška, dolgoletni ravnatelj soboške gimnazije, je orisal podobo treh herojev — nekdanjih soboških dijakov. Izčrpno študijo o 50-letnem razvoju gimnazije je podala He- lena Senica. Ze od leta 1925 se je gimnazija borila, da bi postala popolna, kar pa se je uresničilo šele leta 1940. V letih 1941—1945 je delovala v Murski Soboti madžarska gim- nazija in je bil v šoli sprva dovoljen pouk prekmurskega narečja. Dr. Jože Tivadar je zapisal o borbi Kluba prekmurskih akademi- kov za poipolno gimnazijo, kluba ustanovlje- nega v Ljubljani leta 1934, Rudi Cačinovič pa o prekmurski mladini med obema vojnama. Izvestje koprske gimnazije poudarja vlogo, ki jo je odigrala ta kultumo-prosvetna usta- nova skozi 25 let. Ravnatelj Milan Marušič je orisal njen zgodovinski razvoj, prof. Aldo Cemigoj pa je podal skico o socialnem sesta- vu maturantov od leta 1952 do 1970. Gimnazija Kamnik, ki tudi slavi srebrni jubilej, je edina srednja šola v občini. Uspehi šole kažejo rast gospodarske moči in družbe- nih odnosov v regiji. Ana Kästelte je orisala zgodovino šolstva na Kamniškem. 55 25-letnici obstoja srednje šole v obrobni slovenski pokrajini med Orlico in Gorjanci, ob sotočju Save, Krke in Sotle se je odzvalo jubilejno izvestje brežiške gimnazije. Poleg dveh zgodovinskih prispevkov o razvoju gimnazije (Marjan Gregorič) in o zgodovini mesta (Niko Zivič), je zanimiv članek Stanka Škalerja o izkopavanju halstatske gomile na Libni v letu 1969. Gvido Stres Loški razgledi, XVIII. Muzejsko društvo v Skofji Loki, decembra 1971; 255 strani ( + oglasi), čez 50 slik in skic, povzetki v franco- ščini in nemščini. Ob novem letu 1972 so se nam Loški raz- gledi predstavili že osemnajstič. Tradicionalni razdelitvi na NOB, razglede, leposlovje in po- ročila ter zapiske so priključili še rubriko drobne zanimivosti iz loške preteklosti. Prispevki s tematiko NOB ,so tokrat števil- no zastopani in so posvečeni 30. letnici po- ljanske vstaje in dražgoške bitke. Tone Peter- nel-Igor je zapisal spomine na leto 1941 in na poljansko vstajo. Ivan Jan je na kratko pov- zel dražgoško bitko. Novinar Marjan Krišelj je po pripovedovanju prvoborca Rafaela Buha opisal njegove občutke v odločilnih dneh v Dražgošah. Kako so se reševali partizani iz obkoljene Mosen j ske planine, je zapisal slikar Ive Šubic. Janez Lušina je ob 15. obletnici spominskega tekmovanja »Po poteh partizan- ske Jelovice« podal kratek pregled teh že tako znanih zimskih športnih prireditev. Jože Ravbar je priobčil življenjepisa narodnih he- rojev Franca-Ravbarja-Viteza in Danile Ku- mar-Andreje, ki sta oba padla na loškem ozenüju. Članki v razgledih si letos slede kronološko in smiselno. Poleg stalnih sodelavcev je nekaj novih imen. Ing. Rajko Brank je loka- liziral villo rustico pri žabniškem pokopali- šču. Dr. Pavle Blaznik se ukvarja s sloven- skimi izrazi v ar bivali j ah freisinškega lo- škega gospostva. Opis loškega šolstva v 2. polovici 19. stol. nadaljuje Jeja Jamar-Legat; France Štukl je napisal nekaj besed o starej- šem podobarju Janezu Gosarju. Dr. Emilijan Cevc je ^analiziral delo pokojnega slikarja Gojmira Antona Kosa. Dr. Simona Šubica, po- ljudnoznanstvenega pisatelja iz Brodov, smo spoznali po zaslugi Stanka Šimenca. Podjetne Davčarje in okoličane je razveselil tehten prispevek o geografski in gospodarski sliki teh krajev izpod peresa urednika Loških razgledov, Franceta Planine. Zgodovino žirov- skega čevljarstva je napisala domačinka Marija Stanonik. (Temo bo prav gotovo na- daljevala, predvsem o tehnologiji starega čevljarstva). Ljubo Bradeško je podal zgo- dovinski pregled čez 25 let novega kovinar- stva v Železnikih. Ing. Janez Ahačič se ukvarja z razvojem turizma v gornjem delu Selške doline. Dr. Anton Ramovš popisuje okamenele korale, dr. Anton Polenec pa je opisal pajke v Tošču. Med drobnimi zanimivostmi iz loške pre- teklosti je ing. Primož Simonič opisal neka- tere stare loške originale, ki so že skoraj šli v pozabo. Viktor Žužek je bolj svobodno obdelal Špitalskega Miha in njegove pajdaše in »Ketre spod Lučen«. Leposlovje je posvečeno zgodnjim delom Ivana Tavčarja. Rubrika zapiskov in poročil je precej ob- sežna. Tu so prispevali France Planina, dr. Pavle Blaznik, Andrej Pavlovec, Janez Eržen, Božo Račič in France Štukl. Prihodnja številka Loških razgledov bo že v znamenju praznovanja tisočletnice loškega gospostva. Vodstvo Loških razgledov se trudi, da bi zbornik zajel problematiko celotnega loškega gospostva, sedanje občine, na vseh področijh. Naj bi ne bilo več razgledov brez prispevka iz obeh dolin, oziroma o teh prede- lih. Tako široko zasnovani politiki želimo kar največ uspeha. France Stukl , Georg Matthäus Vischer, Topographia du- catus Stiriare. Gradec 1681. Reproducirana iz- daja izbora. Spremna beseda in redakcija Ivan Stopar. Cankarjeva založba, Ljubljana 1971. Str. (4) + (naslovni list) + (143 listov) + (28) + 71, (vmes avtorjev portret). 18 X 39 cm. Nekdo je ob izidu izbora iz Vischer j eve Topografije Vojvodine Štajerske zapisal, da je ta ponatis slovenska bibliofilska redkost. Nam se ne zdi tako, saj se kvalitetni ponatisi starih knjižnih izdaj na našem knjižnem trgu poseb- no v zadnjem času zelo hitro vrste. Pomisli- mo le na nekatere najpomembnejše med nji- mi, in zlahka se bomo prepričali, da podobne izdaje nikakor niso »rara raiissimum«. Mo- remo celo z zadovoljstvom ugotoviti, da ima- jo naše založbe dobro zastavljen načrt za iz- dajo starih tiskov in da vlagajo v te svoje na- pore velike denarje, da bi mogle starine pri- bližati sodobnikom. Zaznavno mesto med iz- dajami ponatisov imajo dela, ki v podobi pri- kazujejo naše kraje. Iz posameznih ponatisov upodobitev Ljubljane, ki jih je oskrbel Tru- barjev antikvariat v Ljubljani, je zrasla že cela vrsta obsežnih sHkovnih del; med njimi omenimo Zemljevide slovenskih dežel, Val- vasorjevo Topografijo Vojvodine Kranjske in Wagner j eve vedute. Ponovno izdajanje takih del je pomembno in koristno; tega nam naj- brž ni treba dokazovati. Morda bi kazalo, ko bo zmanjkalo takšnih in podobnih slikanic, lotiti se zbiranja in izdajanja upodobitev po- 56 sameznih večjih krajev ali pa krajev na do- ločenem območju v zaokroženih delih s po- trebnim spremnim aparatom. Prepričani smo, da bi bile tudi take zbirke zelo zanimive za širši krog kupcev, a potrebne in dobrodoš- le tudi raziskovalcem zgodovinske podobe na- ših krajev. Običajno so upodobitve, posebno starejše, zelo težko dostopne in razmetane po raznih krajih. Da takega gradiva ni malo, sta dokazala npr. Jože Curk z delom Razvoj ma- riborske vedute (Kronika IX, št. 3) in razsta- va celjskih vedut v celjskem in ljubljanskem mestnem muzeju. Sedaj pa na kratko o Vischerjevi Topogra- fiji, dvojčici Valvasorjeve Topografije Vojvo- dine Kranjske. Obe sta nastajali v istem času in istem duhovnem ozračju in zato ni nič čud- nega, da sta si v mnogočem zelo podobni, ena- ki po zasnovi in sta imeli celo nekatere iste izdelovalce. Sedaj sta obe pred nami v pona- tisu. Vischerjeve podobe so krajepisni in umetnostni zgodovinarji večkrat uporabljali, vendar niso uživale tolikšne popularnosti kot jo uživa Valvasorjevo grafično delo. Tirolcu Vischerju (1628—1696), duhovniku, ki se je ves posvetil kartografskemu in topografske- mu delu, gre zasluga, da so se ohranile po- dobe mnogih naših krajev, gradov, trgov, mest, samostanov in cerkva. Na njegovih po- dobah bomo poleg glavnega objekta opazili številne zanimivosti. Tako bomo videli razna gospodarska poslopja, mostove, vrtove in parke, znamenja, bra j de, vprege, čolne, spla- ve, brod, gostilniške vence, obešene na dro- govih pred vhodi, vodnjake, ribnike z zatvor- nicami, sodne lipe pred gradovi in podobne stvari, ki zanimajo razne strokovnjake. V tem izboru podob so objavljene le tiste slike krajev, ki leže na našem ozemlju, se pravi, da je ponatisnjena slaba tretjina vseh podob. Glavni del izbora je bil napravljen iz graške izdaje, ki nosi letnico 1681. V spremni besedi Ivana Stoparja najdemo oris Vischer- jevega dela in življenja in skoraj prav tako obsežen opis značaja in ureditve izdaje. Urednik je dodal še prevod Vischerjevega re- gistra k topografiji Štajerske, abecedni popis ponatisnjenih upodobitev in še imenik upo- dobljenih objektov. Ob sklepu dela je nemški resumé in seznam pomembnejše literature o Vischerju. Knjiga napravi najboljši vtis. Motijo le ne- katere zelo slabo ponatisnjene podobe, tako na primer: notranjščina cerkve v Puščavi in grad Tabor. Jasni posnetki originala so pri izdaji take vrste zelo pomembni. Janez Kos Peter Vodopivec, Luka Knafelj in štipen- disti njegove ustanove. Knjižnica »Kronike«, časopisa za slovensko krajevno zgodovino, zvezek 5, Ljubljana 1971, 104 str. Univerza v Ljubljani je leta 1968 razpisala temo o Luki Knaflju in štipendistih njegove ustanove za študentsko Prešernovo n^giado. Te naloge se je prizadevno lotil študent zgo- dovine Peter Vodopivec, ki je zanjo dobil na- slednje leto univerzitetno Prešernovo nagra- do. Po diplomi je svoje delo še precej dopol- nil in letos je ob 300-letnici Knafljeve smrti izšlo v zbirki Knjižnice »Kronike«. Pisec je uvodoma prikazal vire za svojo publikacijo in nekatere dosedanje izsledke v literaturi o Luki Knaflju in njegovi štipendij- ski ustanovi. O tej problematiki je bilo napi- sanih zlasti iz praktičnih razlogov glede upravljanja in namena Knafjevih štipendij več krajših prispevkov, med katerimi je re^ zultat temeljitejšega raziskovanja le prikaz Knafljeve življenske poti, ki ga je napisal Tomo Zupan. Vodopivec je dobil poglavitno gradivo za svoje delo v univerzitetnih arhivih na Dunaju in v Ljubljani, medtem ko je drobne podatke, zlasti o Knafljevem življe- nju, poiskal še v številnih arhivih in drugih institucijah (v spodnjeavstrijskem, mestnem in nadškofijskem arhivu na Dunaju, v župnij- skem arhivu v Gross-Russbachu, v ljubljan- skem nadškofijskem arhivu in Arhivu Slove- nije), pri iskanju podatkov o štipendistih pa se je oprl tudi na ustna pričevanja. V prvem poglavju (str. 16—26) je po šte- vilnih podatkih pisec ugotovil, da se je Luka Knafelj rodil okoli 1621 v kmečki družini v Ribnici na Dolenjskem in ne v Doslovičah na Gorenjskem, kot se omenja v dosedanji literaturi. Po študiju teologije v Gradcu in na Dunaju je leta 1648 postal duhovnik. Po ne- kajletnem službovanju zlasti v dunajskem dvornem špitalu je bil leta 1658 imenovan za župnika v Gross-Rusbachu v passauski ško- fiji- V bogati »cesarski« župniji si je pridobil precej premoženja, med katerim sta najpo- membnejši hiša in pristava na Dunaju, ki ju je v testamentu (umrl je leta 1671) zapustil »za ustanovo, ki naj bi jo uživali štirje revni kranjski dijaki tako dolgo, dokler bodo prid- no študirali« (str. 26). V naslednjem poglavju (str. 27—39) je Vo- dopivec prikazal nastanek Knafljeve štipen- dijske ustanove in njeno delovanje do srede 19. stoletja. Izvršilec Knafljeve oporoke dr. Jurij Wohinz, tudi doma s Kranjskega, je kot rektor dunajske univerze leta 1673 sestavil ustanovno pismo fundacije, v katerem je do- ločil, da so do štipendij upravičeni štirje, ozi- roma šest študentov slovenske ali nemške na- rodnosti s Kranjskega, opredelil pa je tudi pravice in dolžnosti superintendenta ustano- ve, rektorja in univerzitetnega konzistorija. Superintendenti so si nato prizadevali, da bi 57 Knafljevo štipendijsko ustanovo, ki je bila sprva med manjšimi na dunajski univerzi, z dobrim gospodarjenjem s premoženjem tj. s hišo in izkupičkom od prodane pristave gmotno utrdili. Pomembna je zlasti njihova odločitev, da povečajo število štipendij. Že v prvi polovici 19. stoletja se je število štipen- dij povečalo na 12, največ štipendij pa je bilo dodeljenih leta 1841, ko jih je dobilo 21 kranjskih študentov. Vodopivec je poskušal odgovoriti tudi na vprašanje, koliko so šti- pendije ustrezale življenjskim stroškom, in ugotovil, da so krile znaten del oskrbe, včasih pa so zadoščale tudi za vse nujne študentske izdatke. Novo obdobje v delovanju Knafljeve u.sta- nove se začenja leta 1855, ko je prevzel su- perintendentske posle dr. Ferdinand Suppant- schitsch. Po njegovih prizadevanjih je bila zgrajena nova Knafljeva ustanovna hiša, šte- vilo štipendij pa se je ustalilo na 23, povečal pa se je tudi njihov znesek. Leta 1884 so izde- lali nov statut Knafljeve ustanove, s katerim je dobil odločilno besedo pri podeljevanju štipendij akademski senat, njihovo število pa se je povečalo na 36 štipendij po 240 goldi- narjev letno. Od leta 1900 dalje je akademski senat podeljeval 39 Knafljevih štipendij, ki so narasle na znesek po 600 kron letno. Tedaj je bil Knafljev štipendijski fond že druga najmočnejša ustanova na dunajski univerzi. V tretjem poglavju (str. 39—49), ki časovno sega do konca prve svetovne vojne, je Vodo- pivec prikazal tudi študentske kritične pri- pombe na podeljevanju štipendij, ker so vča- sih premalo upoštevali socialni položaj pro- silcev. V četrtem poglavju (str. 49—54) je pisec opisal prizadevanja med obema vojnama za izročitev Knafljeve ustanove ljubljanski uni- verzi. Na osnovi saint-germainske mirovne pogodbe je bil leta 1927 sklenjen sporazum o izročitvi Knafljeve ustanove kraljevini SHS, do katere pa še do začetka druge svetovne vojne ni prišlo, čeprav si je rektor at ljubljan- ske univerze po letu 1935 zanjo zelo pri- zadeval. V zadnjem poglavju (str. 55—58) je pisec na kratko obdelal še usodo Knafljeve usta- nove po letu 1945. Po daljših pogajanjih je bil končno ^omenjeni sporazum uresničen leta 1961, ko je bila Knafljeva ustnova izročena Jugoslaviji. Hišo v Seilerstätte 2 je dobila V upravljanje ljubljanska univerza, ki lahko od tega leta dalje razpisuje iz Knafljevega premoženja 12 enomesečnih štipendij za mlajše znanstvenike. Tako je Knafljeva ustanova danes verjetno »edina izmed dunajskih univerzitetnih usta- nov iz preteklega stoletja, ki — čeprav v zmanjšani meri — še vedno rabi svojemu namenu« (str. 9). Zlasti zanimiv je drugi del Vodopivčeve publikacije, v katerem je na osnovi dunaj- skega univerzitetnega arhiva sestavil seznam štipendistov Knafljeve ustanove. Zal pa zara- di pomanjkanja virov seznam ni popoln. Po- manjkljiv je zlasti do druge polovice 18. sto- letja. Po Vodopivčevih ugotovitvah je dobi- valo od nastanka Knafljeve ustanove pa do konca prve svetovne vojne štipendije okrog 1200 študentov dunajske univerze, podatke pa je uspel zbrati za okrog 1000 štipendistov. Ugotovil je tudi, da so dobivali štipendije zlasti slovenski študentje s Kranjskega. Po- sebno hvalevredno je Vodopivčevo prizadeva- nje, da bi za štipendiste ugotovil tudi kasnej- šo življenjsko pot. Namen zbiranja teh po- datkov »je bil predvsem dokumentirati spo- znanje o posebnem pomenu in vrednosti Knafljevega štipendijskega sklada pri nasta- janju slovenskega izobraženstva« (str. 66). Kljub temu, da je uspel zaradi pomanjkljivih biografskih priročnikov zbrati podatke le za 317 štipendistov, je svoj namen dosegel- Bio- grafski podatki o štipendistih pričajo, da je bila Knafljeva štipendija številnim sloven- skim pravnikom, filozofom in medicincem, med katerimi so tudi vidna imena v kultur- nem, znanstvenem in poUtičnem življenju na Slovenskem, pomemben, mnogim pa celo edini vir za preživljanje v času študija na Dunaju. Vodopivčevo delo odlikuje sistematičnost in preglednost v podajanju problematike, nje- govi izsledki pa temeljijo na bogatem doku- mentarnem gradivu. Ni se zadovoljil s posre- dovanjem dosedanjih dognanj o Luki Knaf- Iju in štipendistih njegove ustanove, temveč si je prizadeval, da najde nove vire, ter pro- blematiko bolje osvetli ali pa vsaj na novo preveri. Njegovo delo ni le doslej najbolj vse- stranski prikaz delovanja in pomena Knaflje- ve štipendijske ustanove ter življenja njego- vega ustanovitelja, temveč tudi tehten prispevek za zgodovino slovenskega izobra- ženstva. Miro Stiplovšek Franc Resman, Rod pod Jepo, Celovec 1971, 287 str. Med spominskimi zapisi, ki so izšli v zad- njih letih pri celovški Družbi sv. Mohorja izstopajo po dokumentarnosti zlasti spomini Franca Resmana — Tratnikovega očeta. Ča- sovno zajemajo čas nekako od preloma pre- teklega stoletja pa do konca druge svetovne vojne in deloma še čez. Vsebinsko spomini Tratnikovega očeta za- jemajo predvsem štiri obdobja. To so: avtor- jeva mlada leta, prva svetovna vojna, znani plebiscit ter anšlus leta 1938 z vsemi posledi- cami za koroško slovenstvo, pa tudi za avtor- 58 ja, saj je bil zaradi slovenske usmeritve 1942, tudi on z vso družino pregnan z domače de- žele. In prav izgnanstvu je posvečen dokaj- šnji del spominov. Iz prvega obdobja avtorjevega življenja in spominov naj se ob gradnji rožanske proge in njenih posledic, dotaknemo zlasti tistega dela, ki govori o znani utrakvistični šoli- Ta- kole piše: »Šola je bila v prvem razredu slo- vensko-nemška. Vsi smo govorili samo slo- vensko. V drugem razredu pa je bilo že vse nemško, samo krščanski nauk ne .. -«. O ciljih take šole pa zgovorno govore besede enega Resmanovih učiteljev, ki so se avtorju vtisni- le v spomin: »Vi ste pravzaprav Slovani, pač pa vas vzgajamo za Nemce!« In še: »Ihr werdet als Deutsche erzogen« (vzgojeni boste kot Nemci). Za današnjo nameravano zdru- ževanje koroških občin bodo vsekakor po- učni odstavki o ustanovitvi občine Ledince in o njeni odcepitvi od Rožeka: v ozadju de- litve je bilo namreč dejstvo, da bi moral po- stati 1910. leta župan rožeške občine Slovenec — to pa je bilo treba preprečiti! Ce preskočimo tisti del spominov, ki go- vore o avtorjevem ujetništvu med prvo sve- tovno vojno v Rusiji (in to od prvega leta vojne dalje), se moramo ustaviti predvsem ob Tratnikovih zapisih o plebiscitnem času. V uvodnih opozorilih na to obdobje se Res- man med drugim dotika tudi akcije šentja- kobskega domačina Franca Primožiča v dneh razpada avstroogrske monarhije za ustano- vitev posebnega prostovoljskega oddelka (Resman: vojske). Utrinek omenjamo pred- vsem zato, ker je biLa Primožičeva akcija vse do njegove smrti pred nekaj leti, predmet spo- ra in to predvsem o vprašanju Primožičevih zaslug in vprašanju krivde za izgubo Koro- ške. O tem vprašanju so ohranjeni tudi Pri- možičevi rokopisni spomini, ki pa ne prispe- vajo dosti k razreševanju spornega vpraša- nja in jih prej usmerjajo na stranpota. — Ne da bi se nadrobneje ukvarjali s spornim vpra- šanjem, moramo ugotoviti, da utegnejo prav Resmanovi spomini Primožičevo akcijo 1918. leta postaviti na pravo mesto. Živ oris avtorjevih spominov na plebiscitno obdobje zajema tudi več nadrobnosti, ki jih doslej v literaturi še nismo zasledili, ali pa niso bile dovolj podčrtane. Omenimo naj le podkupovanje južnokoroških plebiscitnih gla- sovalcev s strani koroškega Heimatdiensta in to ne le z materialnimi dobrinami, ampak tudi z obljubljanjem boljših službenih mest. Več opažanj iz območja Roža daje dalje drugačno sliko kot pa oficiozno koroško zgodovinopisje in publicistika. Ne le starejši ampak tudi srednji slovenski koroški generaciji je še vedno živo pred očmi nacistični poskus »urediti« slovensko vpra- šanje z izgonom slovenskega življa iz domače dežele. Resmanovi spomini na anšlus in temu sledeče dogajanje ne kažejo le na takratni po- ložaj slovenske skupnosti, ampak tudi na vplivnost in delovanje domačih, rožanskih na- cistov. Za vsakogar pa, ki se ukvarja z nacis- tično raznarodovalno politiko do Slovencev v času druge svetovne vojne, bodo Resmano- vi spomini na izgnanstvo značilen dokument vsega tistega, kar je našlo svoj odmev med koroškim nacizmom pred in po letu 1938. Tone Zorn Dr. Valentin Inzko: »Koroški Slovenci v evropskem prostoru«, Idejnopolitična študija. Izdal in založil dr. Valentin Inzko, Celovec 1970, 100 strani. Bralec, ki vzame v roke knjigo dr. Valen- tina Inzka z razmeroma obetajočim naslovom o koroških Slovencih in evropskem prostoru ter še bolj obetajočim podnaslovom: idejne- politična študija, ostane nekoliko razočaran. Dr. Inzko je v knjigi objavil tri spise: zgodo- vinski pregled položaja koroških Slovencev v Avstriji od razpada avstroogrske monarhije do leta 1970 z naslovom: »Slovenci v republi- ki Avstriji«, »Program Narodnega sveta ko- roških Slovencev« iz leta 1968, ki je v svo- jih glavnih potezah Inzkovo delo in ki je na samem Koroškem sprožil dovolj polemike, in svoje predavanje na kongresu Federacije ev- ropskih manjšin v Colmarju maja 1969 z na- slovom: »Manjšine v prostoru Alpe-Adrija« (v nemščini). Prvi in tretji sestavek sta pre- težno opisnega značaja in ostajata, prvi iz- med obeh pri opisu zgodovinskega razvoja odnosov na Koroškem, drugi pa pri poročanju o kulturni in politični organiziranosti ter šte- vilčnem stanju manjšin v širšem prostoru od Alp do Jadrana. »Program Narodnega sveta koroških Slovencev« vsebuje tudi nekatere konkretne zaključke sintetične narave, ki pa ne le da pristajajo na sodobno politično in ideološko razdvojenost slovenskega koroške- ga političnega prostora, temveč jo tudi ute- meljujejo in tako zastavljajo vprašanje o av- torjevem razumevanju sodobnih premikov in procesov v Evropi in svetu. Mislim namreč, da prav slednji zahtevajo od Slovencev na Koroškem enotnejšo, manj z ideološkimi pred- sodki obremenjeno in gibčnejšo politiko. Inzko va publikacija je izšla, kot avtor sam naglasa v uvodni besedi, za petdeseto oblet- nico koroškega plebiscita in osvetljuje razvoj in posledice tega pol stoletja za koroške Slo- vence s treh strani: z zgodovinskim pregle- dom življenja koroških Slovencev v obeh av- strijskih republikah, s programom, ki naj bi bil izhodišče za idejno poktično usmeritev vsaj katoliškega dela koroških Slovencev in 59 nazadnje s postavitvijo v širši prostor, v ka- terem se srečujejo slovenski, italijanski, nem- ški in madžarski narod. Čeprav se Evropa omenja v naslovu, je v knjigi razmeroma ma- lo govora o sodobnem odnosu Evrope do ko- roških Slovencev. Zato pa je v uvodni bese- di slutiti nekoliko za slovenski koroški pro- stor kar presenetljivega optimizma, saj je av- tor zapisal tudi naslednjo misel: »Politična stopnja, ki smo jo dosegli Slovenci v zadnjih petdesetih letih, kaže, da smo najhujše težave že premostili ter da se nahajamo na poti v široko sodelovanje z vsemi, ki so jim mir, enakopravnost in dostojanstvo človeka glavni smoter v življenju«. Svoj prvi spis o »Slovencih v republiki Av- striji« je dr. Inzko razdelil v štiri poglavja; prvo govori o dnevih razpada Avstroogrske, plebiscitu in vzrokih za njegov neuspeh; v drugem obravnava avtor obdobje od leta 1920 do nemške zasedbe Avstrije in ugotavlja, da »je koroškim Slovencem z vztrajnim narod- nim delom uspela po letu 1920 v precejšnji meri notranja konsoUdacija«. V tej zvezi tudi naglasa, da naj »bi se z razgovori s predstav- niki večinskega naroda ustvarila polagoma baza medsebojnega zaupanja za širšo rešitev manjšinskega vprašanja v deželi«. To obdobje je prekinjeno leta 1938, ko Avstrijo zasedejo Nemci. Po tretjem oddelku, v katerem dr. In- zko kratko poroča o odporu proti nacizmu in nacističnemu terorju, sledi zadnje obdobje od konca druge svetovne vojne do leta 1970. To zadnje poglavje je dr. Inzko podnaslo- vu z »V obdobje sodelovanja« in je v njem sumamo prikazal politične, kulturne in šol- ske razmere na slovenskem Koroškem po dru- gi svetovni vojni do podpisa državne pogodbe in nato od podpisa državne pogodbe do leta 1970. V tej zvezi piše dr. Inzko tudi o vzrokih in postanku današnje politične in ideološke razcepljemjoisti v slovenski koroški politiki. Ugotavlja, da je bua po letu 1945 Osvobo- dilna fronta na Koroškem pod močnim komu- nističnim vplivom, kar je ustvarjalo trenja v Pokrajinskem odboru. Ta trenja so se zaost- rila ob odločitvi, da se Osvobodilna fronta ne bo udeležila prvih povojnih deželnozborskih volitev leta 1945. »S tem, da je Osvobodilna fronta sklenila, da se deželnozborskih volitev ne bo udeležila,« piše dr. Inzko, »je bilo ko- roškim Slovencem onemogočeno, da bi se po- javili v politični areni, tako kot bi odgovar- jalo stopnji njihove politične zrelosti in tra- diciji«. Iz Inzkovega pisanja je nadalje mo- goče sklepati, da je bil spor o nastopu na volitvah tudi glavni vzrok za izstop dr. Tischlerja iz PO OF leta 1948. Zato preseneča, da dr. Inzko nikjer ne ome- nja vzroka za abstinenco Osvobodilne fronte na voHtvah leta 1945, prav tako pa ne pove, da so zasedbene (britanske) oblasti postavlja- le za nastop OF na volitvah povsem določene pogoje. OF bi se namreč lahko samostojno udeležila volitev le, če bi jo zasedberie obla- sti pniznale za politično stranko. Britanci so njeno politično priznanje zvezali s pristan- kom na pred drugo svetovno vojno veljavno avstrijsko-jugoslovansko mejo, kar bi seveda pomenilo, da Koroška v celoti brezpogojno ostane v Avstriji, (gl.: Anton Zom, Politična orientacija koroških Slovencev in boj za mejo v letih 1945—50, disertacija, Ljubljana 1966 — v rokopisu, str. 59 si). Ob tem dejstvu pa je mogoče pohtiko Osvobodilne fronte, vsaj kolikor se vohtev leta 1945 tiče, videti tudi v drugačni luči. Na drugem mestu je dr. Inzko v svoji knji- gi objavil »Program Narodnega sveta koro- ških Slovencev« najprej v slovenščini in nato v nemškem prevodu. Ze ko je leta 1968 Na- rodni svet ta »program« poslal v javno raz- pravo, je naletel na zavrnitve tako na nemški strani kot pri koroški slovenski levici, še naj- ostreje pa so ga zavrnili mladi koroški inte- lektualci, ki se zavzemajo za svobodnejšo in manj strankarsko narodno politiko. Program naglasa pomen nazorske opredelitve (krščan- stva) kot bistvenega sestavnega dela slovenske narodne skupnosti na Koroškem in tako pou- darja prav tisto, »kar Slovence na Koroškem razdvaja« (Lipusch). Florian Lipusch je v Mladju še zapisal, da »naravnost občuduje ihto, s katero je Narodni svet uverjen o perfektni razdeljenosti koroških Slovencev v dva tabo- ra. Ne verjamem, da so v življenju meje med desnico in levico tako globoke. Slovensko ljudstvo skoraj brez izjem odklanja to zoprno nasprotnost, ki je spričo našega števila ab- surdna« (F. Lipusch: Kako daleč je od načel do dejanj, Mladje 7/8-1969, str. 8). Program pokaže tudi na nekatere konkreU ne cilje slovenske narodne politike. Poleg splošne zahteve po uresničevanju znanega člena 7 avstrijske državne pogodbe so to pred- vsem kulturne naloge in zahteve po izbolj- šanju pogojev za šolanje v slovenskem jeziku. Program sicer govori tudi o zaščiti sloven- skega delavstva in kmetove zemljiške posesti, nikjer pa podrobneje ne razmišlja o usodnosti sodobnih socialnih in gospodarskih procesov za obstoj narodnih manjšin. Zdi pa se, da je prav raznarodovanje zaradi vedno intenziv- nejšega socialnega razslojevanja in stapljanja vasi in mesta eden najbolj perečih problemov manjšin ne le v Evropi, pač pa povsod v indu- strijsko visoko razvitem svetu in je to tisto vprašanje, v okviru katerega je mogoče danes opredeUti prav v naslovu Inzkove knjige ome- njeni odnos: na eni strani Evropa-manjšine, na drugi pa koroški Slovenci in sodobni ev- ropski prostor. Na tretjem mestu Inzkove publikacije je njegov prispevek za Kongres evropskih manj- 60 sin v Colmarju, strnjena informacija o stanju in politični organiziranosti manjšin v Avstriji, Italiji in zahodnem delu Jugoslavije. Peter Vodopivec Blaž Singer, Vodnik na poti med Slovenci na Koroškem (Turistični priročnik). Založba Obzorja, Maribor, avgusta 1970. Priloga: Ko- roška — Karta s slovenskimi in nemškimi krajevnimi imeni, 1:150.000, priredil Vladimir Klemenčič. Založba Obzorja, Maribor, julij 1971. Pred nami je še četrta knjiga iz vrste tistih publikacij, ki se njihova vsebina nanaša na Koroško; vse so pripravljali kar več let, na svetlo pa so prišle šele kot reakcija na nem- ške provokacije ob 50-letnici koroškega ple- biscita. Kot kaže datum, natisnjen pod uvo- dom, je bdi avtorjev rokopis dokončan že 15. septembra 1965. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da smo slovenski vodič po Koroškem potrebova- li kot dopolnilo k nemškim, ki dosledno za- molčujejo slovenski delež v koroški zgodovi- ni in sedanjosti. Res je tudi, da je Singer j ev vodič lična in priročna knjižica, ki vsebuje kup podatkov o geografski razčlenitvi dežele, o prebivalstvu in njegovem gospodarskem udejstvovanju, o kulturnih in umetnostnih znamenitostih posameznih krajev ter o po- litični in društveni povezanosti Slovencev. Za- nimivi so podatki o koroških sodobnikih; ti prav tako utegnejo zanimati popotnika, ki mu ni mar le naravnih lepot in razkošnih stavb. Kljub temu, da ima kramljajoče pisanje ne- katere prednosti, pogrešamo nekaj več siste- matičnosti in doslednosti. Ustrezno rešitev bi lahko predstavljala nova izdaja Vodnika po Sloveniji, kjer bi vključili tudi podatke za Koroško, Primorsko in Porabje. Omenimo naj še, da vodič vsebuje tudi se- znam števua oseb (1170), ki so jih Nemci iz- selili aprila 1942 iz 42 slovenskih občin, se- znam 39 partizanskih pokopališč, kjer je po- kopanih 406 koroških partizanov (primerjaj popis v Koroškem koledarju 1971!), seznam krajevnih imen in upravne razdelitve občin dvojezičnega ozemlja Koroške (ki pa zaradi upravnih sprememb v zadnjem času prav ta- ko kot Grafenauer-Sienčnikov starejši seznam ni več točen) in nekatere prometne informa- cije; te bodo dobrodošle turistom, ki prihaja- jo iz SFRJ. Vemo, da je priprava dvojezične karte za- htevala mnogo truda in veliko časa. Pozdra- viti jo moramo kot pomembno znanstveno de- lo. Zal pa bodo naši avtomobilisti še vedno vezani na nemške avtomobilske karte, ki ima- jo točnejše podatke glede cest in vsebujejo tudi oznake za kilometrske razdalje, bencin- ske črpalke, novejše prometne izboljšave (npr. Ljubeljski predor). Rešitev bi spet utegnila biti slovenska izdaja avtomobilske karte SR Slovenije in obrobnih pokrajin; karta bi se- veda morala upoštevati dvojezičnost. Več o pisavi posameznih krajevnih imen in geografskih pojmov na Klemenčičevi kar- ti bodo lahko povedali slavisti. Pripomnimo naj le, da motijo primeri različnega pisanja na karti in v tekstu vodiča, npr. Polana — Pollana in Visoka Ojstrca — Ostrovica. Skoda je tudi, da še vedno nimamo slovenskih speci- alk južne Koroške, tako da na karti ni bilo možno zabeležiti vseh imen, ki jih navaja Sin- ger, in tudi avstrijske specialke (seveda v nemški transkripciji). Da bi se bilo dobro ze- diniti ali je Vrtača visoka 2179 metrov ali 2180 metrov, Košuta 2136 ali 2134, je že prav- zaprav pikolovska geografska pripomba. Janez Stergar Metod Mikuž: Zgodovina slovenskega osvo- bodilnega hoja. Redna knjiga Prešernove dru- žbe, Ljubljana 1970, 287 str. Nedvomno sodi Metod Mikuž med dobre poznavalce in pomembne raziskovalce obdob- ja NOB. Napisal je vrsto temeljnih razprav in knjig, ki so skoraj slehernemu raziskovalcu omenjenega obdobja izhodišče za nadaljnje raziskave. Spričo še vedno živega zanimanja širokega kroga bralcev za zgodovinsko pre- teklost je vključila Prešernova knjiga v svoj redni izdajateljski program za leto 1970 tudi Mikuževo knjigo Zgodovino slovenskega os- vobodilnega boja. Tematsko zaokroženo in zgoščeno problematiko NOB v Sloveniji je avtor razdelil na štiri smiselno zaključena poglavja, oziroma na tri velika obdobja. Prvo poglavje Od 27. aprila 1941 do kapiitu- lacije Italije zajema časovno najdaljše obdob- je. Pisec prikaže okupacijo, upravno poli- čno razdelitev slovenskega ozemlja, ukrepe zasedbenih sil, rasne preiskave in izseljevanje prebivalstva z Gorenjskega in Štajerskega. Posebej je prikazal rasne preiskave pri Ko- čevarjih, razdelitev le-teh na Sturme (vode, roje), preselitveni načrt in preseljevanje v brežiški kot. V naslednjih podpoglavjih je av- tor sprva prikazal politični položaj, nato na- stanek, razvoj, akcije in borbe partizanskih enot, ločeno za posamezne pokrajine v Slo- veniji. Od kapitulacije Italije do 1. zasedanja SNOS je naslov drugega poglavja, v kate- rem Mikuž razpleta niti nadaljnje rasti ljud- ske oblasti na osvobojenem ozemlju, dogod- ke ob kočevskem zboru, priprave in 1. zaseda- nje SNOS, ki je bilo 19. in 20. februarja 1944. Dalje prikaže nemško ofenzivno dejavnost je- seni 1943 in pozimi 1944 ter hkrati borbe partizanskih enot v Sloveniji. 61 Tretje poglavje nosi naslov Od 1. zasedanja SNOS do osvoboditve. Avtor oriše vojaško politični položaj, ki je dal temelje nadaljnje- mu razvoju slovenske državnosti, nato vlogo in delo lOOF in predsedstva SNOS s posa- meznimi odseki. Na koncu je nadrobneje pri- kazana v zvezi s političnim položajem posa- meznih pokrajin rast slovenske narodne obla- sti in poslednji boji z okupatorjem. Sočasno z razvojem narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji je avtor prikazal začetke sodelovanja slovenske kontrarevolucije z oku- patorjem. Le-to se je zlasti okrepilo in posta- lo odkrito od jeseni 1941, ko so se pokazali prvi politični in vojaški uspehi NOB. Nato je Mikuž orisal organizirano delovanje plave in bele garde, domobranstva in drugih oblik na- rodnega izdajstva. V zadnjem poglavju Razvoj in delo nekate- rih važnejših partizanskih ustanov je pisec knjige podal pregled partizanskega gospodar- stva, sodstva, sanitete in tiska. Na tem mestu naj opozorimo bralce, ki' jih pobliže zanima problematika gospodarstva in sanitele med NOB, še na dve Mikuževi publikaciji. To sta Oris partizanske sanitete na Slovenskem in Slovensko gospodarstvo v luči partizanskih dokumentov, knjigi je izdala založba Borec v Ljubljani, prvo leta 1967 in drugo leta 1939. Mikuževa Zgodovina slovenskega osvobo- dilnega boja je rezultat dolgoletnega razisko- vanja NOB, poleg tega pa so v tem širšem pregledu štiriletnega boja podane nove ugo- tovitve in analize na podlagi najnovejše raz- iskave arhivskega gradiva, ki je šele v zad- njem času na voljo. S tem pa smo dobili na- drobnejši pregled zgodovine NOB v Sloveniji tudi za leti 1944 in 1945. Kot ostale tudi ta knjiga potrjuje eno iz- med Mikuževih odlik pisanja; tekst je pregle- den in razumljiv. Kronološko podano doga- janje omogoča tudi nepoučenemu bralcu, da zlahka sledi logiki in zgodovinskim silnicam, ki so oblikovale slovenski narodnoosvobodilni boj, ljudsko revolucijo in slovensko državnost ob sovisnostd z uspehi drugih jugoslovanskih narodov. Delo je pisano v poljudnoznanstve- nem jeziku, saj je izdaja prirejena za širok krog bralcev in jo lahko uvrstimo v sleherno knjižnico. Morda bi kazalo knjigo s tehnične plati kvalitetneje opremiti, tembolj, ker je iz- šla ob 25-letnioi osvoboditve. Anka Vidovič-Miklavčlč Narodna junaka Milan Majcen in Janči Mevželj. (Milan Brezovar, Narodna junaka Milan Majcen in Janči Mevželj — Stefan Ku- har, Kmetsko mladinsko gibanje in Milan Majcen). Založil: Odbor za postavitev spome- nika Milanu Majcnu in Jančku Mevžlju. Ljubljana 1971. Str. 152. 18 X 12 cm. , Ob tridesetletnici junaške smrti narodnih herojev Milana Maj ena in Jančka Mevži j a so odkrili v Šentjanžu na Dolenjskem spomenik in izdali knjižico, o kateri hočemo spregovo- riti nekaj besed. Milan Brezovar je na 53 straneh ločeno orisal življenjski poti Milana Maj ena iz Šent- janža in njegovega bratranca Jančka Mevž- Ija iz Mokronoga ter njun skupni junaški boj v Vodenikovi hiši v Murencah nad Šentjan- žem, kjer so ju konec meseca oktobra leta 1941 napadli številni nemški vojaki, s kateri- mi sta se bojevala celih 18 ur. Njuna juna- ška smrt je imela v prvem letu oboroženega boja z okupatorji skoraj legendaren odmev. Brezovar je oba junaka, Milana in Jančka, kot pravi pesnik: »dve imeni srce eno«, pri- kazal tako, da se nam zdita kot pravi primer dolenjske napredne kmečke mladine pred drugo svetovno vojno in med njo. Z njegovim spisom, ki je zlasti dober pri podajanju kon- kretnih dogodkov in razmer in šibkejši pri posplošenih opiäih političnega stanja, smo dobili izviren prispevek k poznavanju revolucije, zlasti zato, ker se je pisec potrudil prikazati korenine in okolje, iz ka- terih sta rasila Milan in Janček, dve oseb- nosti kmečkega porekla, ki ju je življenjska pot pripeljala v revolucionarne vrste in med borce mokronoške čete. Tudi poznavanje ose- bnih nagibov, zaradi katerih so se ljudje pri- druževali revolucionarnemu gibanju, more raziskovalcem revolucije marsikaj povedati. Brezovar v svojem delu o Milanu in Jan- čku ni povedal vsega, vendar je o njunem življenju in delu ustvaril dovolj zaokroženo podobo, ki jo bodo zaradi žive besede radi prebrali tudi tisti, ki jih ne zanima zgodovina kot taka. Štefan Kuhar v svojem delu obdeluje dru- štva kmetskih fantov in deklet, njihovo zve- zo in mesto v agrarnih gibanjih po prvi sve- tovni vojni, napredno usmeritev teh društev, kako se je kmetsko mladinsko gibanje prvot- no ideološko napajalo z idejami »zemljedel- stva«, postopoma pa se je oblikovalo v napred- no in revolucionarno gibanje, usmerjeno vse bolj v levo in kako se je nazadnje pridružilo ljudskofrontnemu gibanju. Ustavlja se tudi ob akademskih agrarnih klubih Njiva in Brazda ter ob rasti članov komunistične partije v vseh teh društvih. V sklepnem delu svojega spisa obravnava Kuhar društva kmetskih fantov in deklet na Dolenjskem in v Beli krajini. Prav ta del pa je najslabše izdelan. Večji del za- vzema naštevanje ustanovitev društev, sesta- vo odborov in nekaterih akcij društev. Z ne- kakšno silo je prikazana pomembnost Majc- novega delovanja v tem gibanju; njen opis bi brez škode mogel prepustiti Brezovarju. O prvem društvu kmetskih fantov in de- klet na Dolenjskem naj povemo, da je pri- 62 pravljalni odbor v Veliki Loki predložil dru- štvena pravila v odobritev 14. marca 1924, trebanjsko društvo pa jih je predložilo ne- kaj pozneje. Prva je pristojna oblast odobrila 18. marca, druga pravila pa 8. aprila leta 1924. Po tedaj veljavnih predpisih je smelo dru- štvo javno delovati šele po odobritvi pravU in zato smemo reči, da je bilo prvo društvo kmetskih fantov in deklet na Dolenjskem ustanovljeno v Veliki Loki. O društvu kmet- skih fantov in deklet v Šentjanžu na Dolenj- skem pa pridajmo naslednje: pripravljalni od- bor, sestavljali so ga Milan Majcen, njegov brat Ciril, Stanko Repše iz Brinja, Jože De- benc iz Hij ter Ignac Knez iz Klouder, je pred- ložil pravila krškemu sreskemu načelstvu 29. decembra leta 1936. Ta je naročilo žandar- merijski postaji v Krmelju, naj »zaupno, ve- stno in točno« poizve o »državno politični za- nesljivosti predlagateljev«. Zandarji so mu odgovorili, da so predlagatelji »politično za- nesljivi in niso člani kakih anacionalnih orga- nizacij«. Pravila je banska uprava odobrila 13. februarja leta 1937, nato se je društvo ustanovilo na občnem zboru 14. marca leta 1937. Zveza društev kmetskih fantov in de- klet je že pred vsem tem, v mesecu novem- bru leta 1936, sporočila banovinski upravi, da sprejema šentjanško društvo v svoje vrste na osnovi pravil, ki jih bo predložil pripravljal- ni odbor. Kuharjevo delo je prva pomembnejša obde- lava najštevilnejše organizacije napredne kmetsko-delavske mladine, katere razvoj, svetovno nazorsko opredelitev, politični raz- voj članov, vpliv komunistov v njej ter njeno pot v OF bo treba še podrobneje in kompleks- neje preučiti. Citiranje virov in literature, kakršno je pri razpravah v navadi, bi kakovosti del zelo ko- ristilo. Knjiga je bogato opremljena s fotografi- jami, ki smo jih večji del videli tudi na pri- ložnostni razstavi v šentjanški šoli. Janez Kos 63 SOMMAIRE j Bogo GraJenauer, Professeur a la Faculté des Lettres, Ljubljana: En memoire de Milko Kos. CDU 92 Kos M. — p. 1 Jaro Sasel, Adjoint scientifique siuperleur a rinstitut d'Archeologie de l'Académie slovene, Ljubljana: Le probleme de l'établissement des Slaves aux Alpes Orientales. — CDU 325.11 (497.12) "04/05" — p. 3 Božo Otorepec, Collaborateur supérieur a l'Insti- tut Historique de l'Acadéonie slovene, Ljublja- na: Le Village Koseze pres de Ljubljana, aper- cu historique. — CDU 949.712 Koseze — p. 7 Ivan Slokar (t), Directeur de banque en retrai- te: L'industrie de coton a Ljubljana jusqu\^ 1860. — CDU 677.21(497.12) "17/1860" — p. 13 Damjan Prelovšek, Associé d'études a l'Insititut pour l'historie de l'art de l'Académie slovene, Ljubljana: La raiffinerie du sucre a Ljubljana, son batiroent — histoire et evaluation arli- stique. — CDU 725.4:664.1 (497.12 Lj) — p. 17 Katarina Kobe-Arzenšek, Conservateur en chef au Musée technique, Ljubljana: La faibrique des parapluies et des bas Vidmar a Ljubljana. — CDU 685.55 + 667.254.8(497.12) — p. 27 Tone Zorn, Associé d'études a l'Institut pour l'ótude des nationalités: Les étaiblissements industriels en propriété allemande en Slovénie dans les ans 1938/1939 (Essai d'un apergu ge- neral). — CDU 338.42(497.12 = 30) "1938/1939" — p. 34 Ivan Škafar, ouré-adminisitrateur, Radlje ob Dra- vi: Jožef Bagary, Anton Trstenjak et le Con- trai de Martjanci de 1643. — CDU 92 Bagary + 091(497.12—18) "1643" — p. 39 France Stukl, Archiviste, Skofja Loka: Le projet de Dolinar pour une fontalne dans le pare de Tavoli a Ljubljana. — CDU 712.5 (497.12 Lj.) "1919" — p. 50 Informations sur l'activité de nos établissements et de nos sociétés. — CDU 061.055 — p. 53 Publicationg nouvelles. — CDU 930(048.1) — p. 55, 64 GOSPODARSKO ZGODOVINSKI SPOMINSKI ZBORNIK jubilejnih, slavnostnih in informativnih člankov ter člankov z gospodarskega in kulturnozgodovinskega področja Socialistične republike Slovenije ZA OBLETNICO OF SLOVENSKEGA NARODA in ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ čestitajo gospodarske organizacije, zavodi in ustanove vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem ter se priporočajo za nadaljnje sodelovanje na gospodarskem in kulturnem področju Obenem pa želijo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila in oddiha ob 20-letnici nastanka in razvoja podjetja »TIKI« v Ljubljani RazTO] našega podjetja je značilen za podjetia, ki so izSla iz majhnih delavnic in ga lahko delimo v več obdobij. Vsako obdobje je dalo svoje rezultate; ti so pogojeni z rastom kolektiva in trenutnega gospodar- skega stanja, ki je močno vplivalo na tempo razvoja. Rezultati, ki smo jih dosegli, so bUi osnova za nove odločitve, ki so bUe s takratno opremljenostjo, s pro- izvodnimi sredstvi in prostori pogumne. Le največji optimist je lahko predvideval, da se bo iz majhnega podjetja s komaj nekaj zaposlenimi in brez prave po- slovne orientacije razvilo podjetje, ki s svojim proiz- vodnim programom zavzema vidno mesto med proiz- vajalci aparatov za potrebe gospodinjstev. Z besedami je skoraj nemogoče opisati razvojno pot od začetka do danes. S ponovnim ugotavljanjem poslovnih uspehov posameznih obdobij lahko ocenimo vrednost dela, ki ga je vložil kolektiv »Tikija«, Prvo obdobje se je končalo leta 1954, ko se je kolektiv odločU za proizvodnjo električnih grelcev vode. Leta 1951 je 17 zaposlenih, od tega S učencev v gospodarstvu, ustvarilo 144.000 din celotnega dohodka. Proizvodni pro- gram je bil, delati vse, kar je industrija potrebovala: varilne naprave, električne grelne naprave, kontaktorje za dvigala in podobno. Brez strokovnih izkušenj in sredstev za delo je podjetje zgolj z Iznajdljivostjo posameznikov doseglo prve lepe rezultate. Do leta 1954 se je število zaposlenih povečalo na 71 delavcev, ki so ustvarili 699.000 din celotnega dohodka. Delovna sila in celotni dohodek sta se povečala za 4,5-krat oziroma za 100 "/o na leto. v tem letu smo izdelali že »večjo« količino električnih grelcev vode, namreč 200. Naslednje leto je podjetje kljub velikim težavam pri nabavi reprodukcijskega materiala, strojne opreme in ob pomanjkanju delovne sile dalo na trg že 80O električnih grelcev vode. Pod- jetje je razvilo tudi proizvodnjo električnih sušilnih peči po individualnih naročilih, toda že s svojim last- nim strokovnim kadrom. V naslednjih letih, od leta 1954 do leta 1963. ko se je podjetje preselilo v nove prostore, je proizviodnja električnih bojlerjev narasla od 800 na 54.100 kosov z ustvarjenim celotnim dohod- kom 19.698.000 din in 20O zaposlenimi. Naraščanje količin in potreb po teh aparatih nas je sllüo v iskanje novUi možnosti pri. organizaciji dela in pri izboljšanju po- stopkov ter uvajanju nove opreme. Podjetje je dvig- nilo produktivnost. V tem času se je rodila ideja o programiranju novih prostorov z novimi modernimi stroji. Izdelovalni časi so se od leta 1955 do 1961 znižali štirikratno brez večjih investicij. Povišanje storilnosti je bilo mogoče le s tem, da je podjetje storilo korak naprej v organizaciji proizvodnega procesa ln se je osvobodilo obrtniškega načina proizvodnje. Da bi povečali zmogljivosti, je bilo podjetje prisiljeno iskati vse možnosti pri dopolnjevanju proizvodnih pro- storov tudi s provizoriji, ki so bili izhod v sili. Adap- tiralo je opuščene garaže v Kosezah, kjer je nastal obrat II. Ker je spočetka vse polizdelke Izdelovalo pod- jetje samo, smo iskali kooperacijo z drugimi podjetji kot »Rade Končar«, »NIKO« — Železniki, Unitasom, Mariborsko livarno. Cinkarno Celje in privatniki, ki so imeli večkrat boljšo strojno opremo kot podjetje. Za te usluge smo plačevali zelo visoke cene, nekatere celo petkrat večje, kot bi bile cene v podjetju, če bi imeli ustrezno opremo. Razen teh težav so nastopale tudi organizacijske, ki so pogojevale daljše delovne termine in nestimulativne dobave in s tem organizacijski nered. Te probleme je moral kolektiv reševati na vse mogoče načine: z do- datnimi napori, z odpovedovanjem prostemu času in dohodkom. Zaradi takega stanja je Tiki moral imeti na zalogi prekomerne količine delov, kar je vezalo omejena obratna sredstva podjetja. Pri vsem tem se je podjetje odločilo za rekonstrukcijo, za gradnjo nove tovarne z moderno tehnologijo, ki naj bi odpravila večino težav. Ko se je rodila ideja o novem podjetju, podjetje ni imelo niti sredstev niti možnosti, temveč enmo voljo. Začela se je akcija za zbiranje sredstev. Kolektiv je sprejel akcijo z razumevanjem in je z od- ločitvijo o samofinanciranju izlocU velik delež iz oseb- nih dohodkov za nove prostore in opremo. Po vseh mogočih težavah se je leta 1962 začela gradnja novih prostorov, ki so bili delno vseljeni že do konca leta. preselitev pa je bila opravljena spomladi leta 1963. Kljub preseljevanju nismo utrpeli izpada v proizvodnji. Nasprotno, že v letu 1962 smo dosegli količino 36.00I grelce^^ vode. Naslednje leto pa že 54.000 v skupni vrednosti 19,600.000 din. S preselitvijo v nove prostore se je začelo novo obdob- je poslovnih odločitev. Imeli smo prostor, toda staro opremo. Od ročnega varjenja smo prešli na polavto- matsko, tudi montažni trak je postal daljši, toda ostala je vrsta odprtih vprašanj, ki so bila povezana s fi- nančnimi sredstvi. V tem času je prišlo do težav. Ne- nehno večanje cen reprodukcijskega materiala, stalno pomanjkanje obratnih sredstev in odplačevanje investi- cijskega posojUa, vzporedno pa zahteva po novi opre- mi: lakirnici, hidravlični stiskalnici in pocinkovalnicl, je grivedlo kolektiv pred odločitev, da vsa razpoložljiva sredstva namenimo drugi fazi rekonstrukcije — moder- nizaciji proizvodnje. V letih 1953—1964 se je kolektiv OdločU, da se odpiove celo skladu skupne porabe, samo da bi aktivirali strojno opremo. V četrtem letu tega obdobja smo izdelali lOO.OOO boj- lerjev v skupni vrednosti 37.000.000 dinarjev z 237 de- lavci. Uvajanje novih strojev, posebno pa vzpostavitev poclnkovalnlce, nam je odprla nove možnosti. Dosegu smo prvo mesto v proizvodnji električnih grelcev vode, saj od tega leta dalje pokrivamo 65 */« jugoslovanskih' potreb po bojlerjih. Od tedaj so tudi delitvena razmerja dosti ugodnejša. V letu 1967 smo dosegli delitev dohod- ka med sMade in osebne dohodke SO : 90, ki se od takrat dalje ne spreminja, s tem da_smo petkratno po- večali amortizacijo od minimalne predpisane. V tem obdobju se je kolektiv povečal na 350 zaposlenih, s celotnim dohodkom 88,000.000 dinarjev v letu 1970. Široko organizirano kooperantsko delo, pri čemer naši strokovni delavci sodelujejo pri razvoju vsakega pol- izdelka, nam omogoča izboljSevau kvaliteto izdelkov. Iskali smo nove izvozne možnosti in našli tržišče: Polj- sko, Češkoslovaško, Madžarsko ter nekaj držav tudi na zahodu. V tem obdobju so postali naši prostori pre- tesni. Projekt za prvo fazo rekonstrukcije je predvide- val proizvodnjo 150.000 električnih grelcev poleg nekaj drugih aparatov. Po tem projektu smo Izdelali s skraj- nimi organizacijskimi napori 219.000 bojlerjev v letu 19T0, v letu 1971 pa že 250.000. Glede na podatke tržnih raziskav smo pripravili per- snelttivnl plan do leta 1975, ki predvideva proizvodnjo 500.000 grelnikov vode in 200.000 drugih proizvodov, kot so: kuhinjska napa, prezračevalee in aparati za potrebe gospodinjstev. Zaradi tega se je kolektiv odložil za liovo gradnjo pro- izvodnih prostorov, modemih tehnoloških in strojnih naprav, tako da bo lahko program realiziran v predvi- denem roku. Tudi pri organizaciji poslovanja smo na- redili korak dalje. Stalno večanje količin novih proiz- vodov in uvajanje nove tehnologije Je zahtevalo nove metode ln tehniko v organizaciji po'slovanja. S takim načinom dela bomo letos dosegli proizvodnjo v vredno- sti 117,800.000 din. Z uvajanjem marketinga ter izpopol- njevanjem delovnih metod v proizvodnji nameravamo povečati svojo proizvodnjo v letu 1975 na 380,000.000 din. Takšen obseg proizvodnje nam bo ponovno prinesel zmanjšanje lastnih stroškov in nam odprl možnost za vključitev v blagovna izmenjavo na tujih tržiščih. Razvoj našega podjetja gre v to smer. Težimo za tem, da bi nesebično sodelovali tako s podjetji iste vrste kot tudi z drugo industrijo in trgovino. Naši delovni ljudje, organi upravljanja v podjetju, družbenopolitične organizacije in strokovni kader so zelo odgovorno spre- jeli poslovne odločitve, ki odpirajo novo perspektivo našemu podjetju. Ozka specializacija, ki je prinesla našemu podjetju za- radi zmanjšanja stroškov največjo akumulacijo, je po- stala pretesna za naše malo, mlado, vendar ambiciozno podjetje. Ustvarili smo toliko lastnih sredstev, da lahko razmišljamo o nadaljnjem Izpopolnjevanju našega pro- izvodnega programa. Ob proizvodnji električnih boj- lerjev je že pričela teči vzporedna proizvodnja kuhinj- sldh nap za odsesavanje ln filtriranje zraka ter pre- zračevalcev za sanitarne prostore. Ta proizvodnja se bo lahko razmahnila z usposobitvijo novih proizvodnih prostorov, ki smo jih zgradUi letos. V prihodnjem obdobju bo naša naloga uvajati v pod- jetje nove metode dela ter ga odpirati vsem novim pozitivnim tokovom v jugoslovanskem mednarodnem gospodarstvu. V ta namen krepimo svojo organizacijo in uvajamo v poslovanje metode maricetinga, ki naj bi podjetju ln njegovim kooperantom dale boljše možnosti za spremljanje tržnih gibanj ter zasledovanje potreb našega in tujega tržišča po posameznih artikUh. Ob tem pripravljamo za jugoslovansko tržišče prodajo novega artikla: plinskih pretočnih grel vode in plinsldh grel za etažno ogrevanje stanovanjskih prostorov. Ta dejav- nost je plod našega sodelovanja s poslovnim združe>- njem »MARIS«, z »Rudnikom živega srebra« Idrija in firmo »JUNKERS«. svoje napore zato usmerjamo tudi v razširitev naše servisne mreže, ki ima že sedaj nekaj nad 200 pogod- benih servisov na področju Jugoslavije. Z novimi na- logami, ki Jul prevzema podjetje z marketingom, se bo moralo razširiti tudi poslovanje naže servisne or- ganizacije. Okrepiti bomo morali svoje razvojne in dru- ge strokovne službe, zato da bodo lahko našle odgo- vore na vse spremembe in zahteve, ki jih postavlja pred nas moderno gospodarsko življenje. Jubilej ob 20-letnici »Javne razsvetljave« Dejavnost cestne razsvetljave v Ljubljani sega že v leto 1588, ko se je v mestu pojavila prva svetilka na olje. V letu 1861 pa se je pričela uveljavljati nova razsvetljava cestišč s plinskimi svetilkami. Plinska razsvetljava je osvetljevala Ljubljano do leta 1881 in delno še pozneje. S tem letom se je pojavila na mestnih ulicah prva električna žarnica. Pričel se je velikanski, sko- kovit napredek, ki je imel za posledico postopno revolucijo tudi v proizvodnji. Leta 1898 je osvet- ljevalo tedaj še majhno Ljubljano 842 električ- nih svetilk, oziroma 2—3 žarnice na 100 prebi- valcev. Ce upoštevamo, da v tistem času precej- šen del stanovanj v Ljubljani ni imel električne razsvetljave, je bilo to za tedanje razmere do- kaj šen uspeh. Se hitrejši razvoj Ljubljane in njene razsvet- ljave zaznamujemo po osvoboditvi od leta 1945 dalje. V ta namen je bil v letu 1952 ustanovljen poseben zavod »JAVNA RAZSVETLJAVA«, ki je bil pozneje preimenovan v »KOMUNALNO PODJETJE JAVNA RAZSVETLJAVA«, kar je še danes. Namen ustanovitve takega podjetja je bil, da nekdo daje sugestije, vzpostavlja in vzdr- žuje cestno razsvetljavo. Praksa je pokazala, da je bil njen cilj v glavnem dosežen. Podjetje se je razvilo v dokaj močno strokovno telo, ki je s svojo intenzivno dejavnostjo pričelo uresničevati vse dosežke sodobnejšega osvetlje- vanja. Pred 20 leti je bilo le malo ljudi, ki so ustanavljali to podjetje. Tedaj ni bilo na voljo mehanizacije, npr. avtolestve in dvigal, ki jih imamo danes. Ne moremo si več predstavljati, da bi monterji hodili peš z lestvami na ramah in tako delali na razsvetljavi. Napredek v 20 letih nam je omogočil lažje delo, da z določeno mehanizacijo omogočamo večjo produktivnost, predvsem pa fizično razbremenitev monterjev. Za samo dejavnost oziroma stroko pa je pome- nila ustanovitev take organizacije neprecenljivo vrednost. Dane so bile osnove, razčiščevali so se koncepti, v katero smer in kako naj se v pri- hodnosti lotevajo nadaljnjega osvetljevanja me- sta in vzdrževanja ra2svetljave. Delala in zbi- rala se je dokumentacija, opravljali so se pro- jekti za boljšo osvetlitev ulic, posameznih proče- lij hiš in lepši nočni videz mesta kot celote. Da- nes v tako hitrem razvoju mesta in prometa v njem si ne moremo predstavljati neosvetljenih ulic in cestišč. Več ali manj so minili časi, da bi še gradili prostovodno omrežje na cestni raz- svetljavi. Sedaj v glavnem vgrajujemo kabelsko povezavo, ki gre pod površino zemlje. Že pred letom 1962 smo dosegli precejšen premik v pojmovanju pomembnosti osvetljevanja. Tako smo imeli v tem letu prižganih v Ljubljani že 5020 žarnic s 1001 kW obremenitve. Tedaj je bilo osvetljenih 590 ulic s 354 km vgrajenega električnega omrežja, vezanega na 141 prižiga- lišč. Nadaljnja intenzivnejša gradnja javne raz- svetljave s kandelabrskimi svetilkami in kabel- sko povezavo nam je dala večji porast v zad- njem desetletju. Sedaj imamo v Ljubljani 548 kilometrov električnega omrežja javne razsvet- ljave z 240 prižigališči. Od tega je kar 265 km kabelskega in 283 km prostovodnega omrežja. Današnjo Ljubljano osvetljuje 12.660 različnih žarnic s 3.144 kW moči. Vgrajenih je 5.185 kan- delabrov. Vse to je več kot enoinpolkratno po- večanje v zadnjih desetih letih. Kljub temu pa smo priča delni stagnaciji javne razsvetljave v mestu v razmerju do sedanjih nujnih potreb večjega osvetljevanja mesta. Upoštevati moramo hiter razvoj Ljubljane, gradnjo vedno več novih sosesk, ki je pogojena tudi z gradnjo javne raz- svetljave. Nove razmere narekujejo povečanje ^ obstoječe razsvetljave in večjo osvetljenost na- ; sploh. Danes ni pomembna razsvetljava samo za osvetljevanje ulic in prometa, temveč pomeni predvsem boljšo varnost občanov pred raznimi krajami itd. Osvetljenost posameznih svetlobnih teles z leti upada ter se tako povprečna osvet- ' Ijenost zmanjšuje. Zato Ljubljana nič več ne prednjači kot najučinkoviteje osvetljeno mesto I v državi. S spremembo sistema razširjene re- : produkcije in stalnim sistemom financiranja te : reprodukcije na omrežju javne razsvetljave lahko šele pričakujemo zboljšanje tako neurejene situacije. O tem se že dalj časa razpravlja, izde- luje se tudi analiza ter pripravljajo predlogi. Vendar pa sam elaborat ne bo rešil problema, j če ne bo razumevanja vseh odločujočih činite- i Ijev zunaj podjetja. j Poleg osnovne dejavnosti, gradnje in vzdrževa- \ nja javne razsvetljave je podjetje v zadnjem desetletju razširilo svojo dejavnost v projekti- ranje in vzdrževanje semaforskim križišč in ; svetlobnoprometnih znakov. Tudi na tem pod- ' ročju danes ni sodobnega prometa brez učin- : kovitega funkcioniranja semaforizacije križišč. - Danes imamo v Ljubljani nad 34 semaiforiziranih : križišč, ki usmerjajo promet. To dejavnost smo ' zlasti v zadnjem času razširili po vsej republiki in zunaj nje. Opremo za semaforizacijo uvažamo, sami pa postopoma osvajamo posamezna dela, ki trenutno ne zahtevajo večje strokovnosti. Iz- delujemo kandelabre in smo v celoti osvojili proizvodnjo semaforskih stožcev. To bomo in- tenzivno razširjali tudi v bodoče. Direktor Janez Rlgler govori delovni skupnosti ob 20-letnici podjetja v zadnjem desetletju smo z več ali manj uspeha razširili predmet poslovanja na izdelavo in mon- tažo vseh vrst svetlobne reklame. To nam omo- goča večjo učinkovitost zaposlenih, večjo izrabo dvigal-mehanizacije, ki nam služi pri vzdrževa- nju javne razsvetljave. Dejstvo pa je, da je to področje premalo obdelano, da kljub močni kon- kurenci obstajajo realne možnosti za nadaljnji razvoj reklamne razsvetljave. Kljub temu, da že danes predstavlja reklamna razsvetljava 13' od- stotkov celotne realizacije podjetja, obstajajo možnosti za še večjo realizacijo te dejavnosti. Izpopolnjevati moramo kvaliteto del in hitreje uvajati novosti. Za vse te dejavnosti v podjetju smo nabavili določeno mehanizacijo, vendar pa še ni vse končano, ker se ta nenehno izpopol- njuje in se porajajo tudi vedno nove zahteve. Na vseh področjih delovanja moramo iti naprej s časom. Stalno se moramo tehnično-strokovno izpopolnjevati. Nikdar se ne smemo zadovoljiti z obstoječim stanjem, zato naj bo izpopolnjeva- nje naša stalna naloga. Z razširitvijo predmeta poslovanja in večjo in- tenzivnostjo dela je naše podjetje iz leta v leto dosegalo večjo realizacijo. Do leta 1963-64 smo v glavnem uvajali in vzdrževali javno razsvet- ljavo. Z uvajanjem nove dejavnosti in večjo angažiranostjo v javni razsvetljavi smo hitreje povečali realizacijo. Kolektiv se je vseskozi zavedal, da si mora ustvariti boljše materialne pogoje za prihodnost. Zato ni za razširitev predmeta poslovanja potre- boval nobenih obratnih kreditov, ker jih je ustvarjal sam. Poleg lastnih obratnih sredstev deU dohodek ta- ko, da si postopno ustvari sredstva za gradnjo novih sodobnejših poslovnih prostorov. Ker ne morem obširno navajati vsakoletnih rezultatov in politike delitve dohodka podjetja, bom pri- merjal poslovanje v letu 1965 in v zadnjem letu 1971. V vseh teh letih smo namenili v poslovni sklad ca. 550 milijonov starih dinarjev. Povprečen po- rast realizacije v tem obdobju se je gibal v višini 17 "lo, medtem ko se je dohodek za delitev pove- čal mnogo hitreje. Politika delitve dohodka in osebnih dohodkov na podlagi rezultatov dela nam pokaže pravilno orientacijo, saj je porast osebnih dohodkov v najnižjem odstotku v raz- merju do drugih ekonomskih kazalcev. V po- slovni sklad smo v zaključnem računu za leto 1971 namenili celo 1150 »/o več sredstev kot v letu 1965 in kar 44 Vo več kot v letu 1970. Vsi zgoraj navedeni kazalci nam v glavnem na- kazujejo smer in pravilno politiko gospodarjenja. Zavedamo se, da si s tem ustvarjamo lastno ma- terialno bazo za hitrejši razvoj podjetja za dalj- še časovno razdobje. Dejstvo je, da obstoječi prostori ne ustrezajo in postajajo že ovira za hi- trejši razvoj podjetja. Nove, večje in svetlejše delavnice nam bodo omogočale delo tudi prek zime. Dane bi bile možnosti za ustvarjanje ena- komernejše realizacije tudi v zimskih mesecih itd. To urejamo že nekaj let in upamo, da bomo letos dobili odobreno lokacijo za gradnjo novih prostorov. V naslednjih letih pa bi pričeli s po- stopno izgradnjo. V kolektivu smo se večkrat soočali tudi s stanovanjskimi problemi zaposle- nih in del sredstev smo namenili tudi za to. Sredstva, čeprav nezadostna, so dobili posamez- niki kot pomoč k lastnim sredstvom tako, da je čimveč ljudi gradilo lastna stanovanja z dodat- nimi bančnimi krediti. Tako smo pomagali več- jemu številu prosilcev, čeprav ne moremo reči, da je problem popolnoma rešen. Pojavile se bodo nove zahteve, ki jih bo treba reševati. Dolgoročni program za razvoj podjetja, ki je v izdelavi, in bo dan v razpravo, bo moral imeti elemente dolgoročnosti in produktivnosti. Na podlagi dosedanjih izkušenj z razširitvijo pred- meta poslovanja naj bi bil letni porast realiza- cije 10—15«/o. Sistem za delitev dohodka in osebnih dohodkov naj bi bil urejen tako, da bi bil odstotek za poslovni sklad v porastu v raz- merju do stalnega spodbudnega porasta osebnih dohodkov. Predvideva se, da bo drugačen tudi sistem politike tako imenovane razširjene repro- dukcije. Podjetje naj bi bilo lastnik osnovnih sredstev komunalnih naprav Javne razsvetljave. Prešli naj bi iz kolektivne na individualno ko- munalno tarifo-, ki bi vsebovala tudi elemente razširjene reprodukcije. S takim sistemom bi bili ustvarjeni pogoji hitrejšega in učinkovitej- šega uveljavljanja celotnega sistema osvetljeva- nja v Ljubljani. Izpopolnjevati bomo morali organizacijo dela ta- ko, da bo čim manj neproduktivnih ur, krepiti individualno odgovornost na vsakem delovnem mestu, ustvariti moramo zavest vseh zaposlenih, da nam je poverjeno upravljanje, v katerem je vsakdo proizvajalec in hkrati upravljalec. Vsak izmed nas mora imeti čut odgovornosti in biti aktiven oblikovalec pri ustvarjanju in delitvi. Naša družba je samoupravna in smo zato na sa- moupravnih organih sprejemali le take sklepe, ki so odsevali interese celotnega kolektiva. Mne- nje, da bo tisti, ki bo v delavskem svetu ali upravnem odboru uveljavljal večje osebne kori- sti, se je preživelo. Res je, da povsod, kjer se dela in ustvarja, obstajajo konflikti in celo nuj- na protislovja, brez katerih ni napredka. Vendar pa mora biti sleherni izmed nas tako pogumen, da zna lastna stališča uskladiti z interesi celot- nega kolektiva in družbe. To je tudi eden izmed bistvenih pogojev samoupravljanja, zato je treba vsako stvar pred odločitvijo vsestransko preteh- tati, jo uskladiti in se večkrat odpovedati last- nim osebnim zahtevam. Delavsko samoupravlja- nje ni samo sebi namen. Gledati ga moramo s stališča širših družbenih problemov in interesov ter te usklajevati v lastnem samoupravnem si- stemu. S tem v zvezi so tudi samoupravni spo- razumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, čeprav nismo z njimi zadovoljni, ker bazirajo izključno na formalnih kvalifikacijah, manj pa na dejanskem delu. Sodimo, da jih lahko v pri- hodnje prilagodimo tako, da bo tisti, ki bo več ustvarjal, tudi več prejemal. Poslovni vlaki Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana • Pohorje ekspres — od Ljubljane do Maribora v 2,29 urah • Pomurje ekspres — od Ljubljane do Murske Sobote v 3,33 urah • Emona ekspres — od Ljubljane do Beograda v 5,52 urah • Arena ekspres — iz Pulja prek Ljubljane do Zagreba v 5,12 urah Med potovanjem so potnikom na voljo tudi tople in hladne jedi in pijače, ki jih po želji prinesejo stevardese. Na vlaku so na voljo tudi oddelki za poslovne sestanke. Poseben oddelek za poslovne sestanke se lahko po naročUu preuredi tudi v spalni oddelek z dvema ali stirimi posteljami. Vozovnice za poslovne vlake z rezerviranim sedežem lahko kupite na vseh odhodnih p>ostajah in na postajah, kjer se ti vlaki ustavljajo, ali v turističnih poslovalnicah. Podjetja za turizem, transport in gostinstvo v Ljubljani, Mariboru, Celju, Postojni in Pulju. TRGOVSKO PODJETJE MEDEX LJUBLJANA Telefon 311 545 nudimo vam naraven cvetlični in gozdni med, pristno domačo me- dico, preparate na osnovi matič- nega mlečka in cvetnega prahu, kot so: MELBROSIN, GELÉE RO- YALE, POLLJUVEN, MELBROSIA pld. — čebelarski reprodukcijski material Čestitamo za mednarodni praznik dela — 1. maj! GRADBENO PODJETJE TEMELJ LJUBLJANA Titova cesta 282 Telefon 343 281, 343 269, 343 298 — Izvajamo vsa dela na visokih in nizkih gradnjah — Poleg tega smo specializirani za izgradnjo minigolf igrišč, kakor tudi drugih športno rekreacijskih objektov — Izdelujemo gradbene elemente (blokete) in jih prodajamo na drobno Čestitamo vsem delovnim kolektivom In našim poslovnim prijateljem za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praz- nik dela — 1. maj. KOMUNALNO PODJETJE telefon 20 390 LJUBLJANA, Rimska cesta 24 — vzdržuje, ureja in projektira zelene površine; — vzgaja, prodaja okrasne rastline in rezano cvetje, — dekorira Izložbe, lokale, dvorane in razne druge prostore. Izdeluje in prodaja opremo za vrtne pejsažne objekte (plošče, robnike, klopi, cvetlične posode, itd.) Čestitamo praznik dela — 1. maj ! GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA TR2ASKA CESTA 2 s svojimi gozdnimi obrati — poslovnimi eno- tami proizvaja in prodaja vse vrste gozdnih sor- timentov, opravlja gozdno gojitvena dela, gradi gozdne ceste ter osnavlja gozdne plantaže in intenzivne nasade. Čestitamo vsem delovnim kolektivom in našim poslovnim prijateljem za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praz- nik dela — 1. maj. EXPORT-IMPORT LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA lO/III — JUGOSLAVIJA Telefoni : Hišna centrala: Direktor: Sektor za meso: Sektor za živino: Sektor za krmo: Telex: Telegram: Poštni predal; 312 231, 310 965 310 183 310 546, 312 124 3:10 069 312 23'5 31 117 Yu Gruda Gruda Ljubljana 243 Predstavništva : ZAGREB, Palmotičeva, telefon: 415 411, BEOGRAD, Vlajkovičeva 6, telefon: 25 188 Poslovalnica v Sežani. Tudi naž kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj Tudi naä kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik deda — 1. maj LIVARNA LIGA LJUBLJANA Galjevica 266 Telefon 23 541 odliva odlitke vseh barvastih kovin Svojim poslovnim partnerjem, prijateljem in znancem čestitamo za praznik OF 27. 4. in 1. maj GRADBENO PODJETJE LJUBLJANA, VOSNJAKOVA 8 izvajanje vseh vrst inženirskih gradenj, gradnja stanovanj za trg, izvajanje inženiringov, projektiranje, prodaja gradbenih polizdelkov in gotovega betona. Se priporočamo! vse za dom in gospodinjstvo v naših prodajalnah po vsej Sloveniji DOBRODSLI Ob 20-letnici svojega poslovanja Agroobnova gradnje in melioracije LJUBLJANA, Črtomirova ul. 8 Telefon 313 126, 313 493 Gradnja kmetijskih objektov, ob- jektov živilsko-predelovalne indu- strije in objektov družbenega standarda. Hidro- ln agromelioracije. Vodovodi. Nizke gradnje za kmetijstvo. Vzdrževanje in generalna popra- vila težke gradbene mehanizacije. Čestitamo vsem delovnim ljudem in svojim poslovnim prijateljem za obletnico ustano- vitve OF slovenskega naroda in za medna- rodni praznik dela — 1. maj PODJETJE ZA VAROVANJE LJUDSKEGA PREMOŽENJA VARNOST LJUBLJANA, KREKOV TRG lO/I tel. 311 186, 311 579 in 315 240 nudi usluge fizičnega zavarovanja premoženja in ga- silske preventive. Se priporočamo! INDOS industrija transportnih hidravličnih strojev LJUBLJ ANA-MOSTE Telefon: h. c. 313 822 komercialni oddelek : 311 090, dir. 312 390 Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF in za mednarodni praznik dela — 1. maj. Obenem obveščamo poslovne prijatelje, da nudi za mehanizacijo notranjega transporta: BATERIJSKE VILIČARJE VE 600 kp BATERIJSKE VILIČARJE VE 1000 kp BATERIJSKE VILIČARJE VE 1200 kp BATERIJSKE VILIČARJE VE 1500 kp BATERIJSKE VILIČARJE VE 2000 kp DIESEL VILIČARJE VD 1500 kp DIESEL VILIČARJE VD 2000 kp DIESEL VILIČARJE VD 2500 kp Natančnejši komercialni kakor tudi tehnični po- datki so vam na razpolago v našem komercial- nem oddelku. Priporpčamo se za cenjena naročila! KOMUNALNO PODJETJE Kanalizacija Ljubljana, Ambrožev trg 7 Telefon 315 533, 322 738 i projektira, gradi in vzdržuje javno kanalizacijsko omrežje ter naprave Delovna skupnost Kanalizacije čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim znancem za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za praznik dela — 1. maj Priporočamo naše knjige: Dr. St. Cigoj : ODŠKODNINSKO PRAVO JUGOSLAVIJE Cena din 200 USTAVI SRS in SFRJ z amandmaji Naročite revijo PRAVNIK V razglasnem delu Uradnega lista SRS so navedene knjige, ki jih ima- mo na zalogi. čz mmm list srs LJUBLJANA Veletekstil UPRAVA IN EN GROS PRODAJNA SKLADIŠČA LJUBLJANA, Masarykova 17 tekstilno blago vseh vrst — kemična obdela- ne tkanine — linolej — trikotaža in pletenine — tekstilna in druga galanterija — moško, žensko in otroško perilo, splošna konfekcija. POSLOVALNICE NADROBNE TRGOVINE: SVILA — Kresija 1, Adamič-Lundrovo nabrežje SVILA — Kresija 2 Adamič-Lundrovo nabrežje CVETA — Stritarjeva 6 PERLON — Čopova 12 AJDOVŠČINA — Gosposvetska 1 CVETA — Miklošičeva 22 MODNA KONFEKCIJA — Tavčarjeva 1 VELETEKSTIL — Celovška 99 VELETEKSTIL — Zalog VELETEKSTIL — Črnomelj VELETEKSTIL — Ljubljana, Tržaška 37/a VELETEKSTIL — Tržič VELETEKSTIL — Soseska 6 — Celovška c. LJUBLJANA, KOMENSKEGA 12 Jugoslavija Telefoni: hišna centrala 321-395 310-762 322-223 direktor 3121-372 Resljeva 2« trgovina, 322-237 TELEGRAM: Elektromedlcina Ljubljana Poštni predal: 245 Podjetje za izdelavo ter popravila domačih In tujih elektromedicinskih aparatov in Instrumentov. Zastopanje inozemsikih firm. Opravljanje zastopniških storitev. Uvoz repromateriala, slušnih in elektromedicin- skih aparatov. Trgovina s slušnimi aparati. Proizvaja: rentgenske aparate s priborom in zaščito, aparate za fizioterapijo, aparate za laboratorije, aparate za dezinfekcijo in sterilizacijo. Opravlja servis, remont in montaže rentgenskih aparatur in vseh drugih medicinskih aparatov. Zastopamo na področju SFRJ francosko firmo Thomson Medical Telco 92 — St. Cloud — Paris, ki proizvaja najmodernejše elektronske aparature za zdravstvo : — naprave za merjenje raznih parametrov pri kontroli pacientov med operacijo, pri kateteri- zaciji srca in v drugih kritičnih trenutkih, — aparate sistema VIGIL za intenzivno nego bolnika (tako imenovana elektronska medicin- ska sestra), — aparate sistema »CARDIOTOP« (sestav: Kardioscop, Defibrilator in elektronski kardiostimulator) za oživljanje pacientov na mestu prometee nesreče, požara ipd. Na željo pošiljamo prospekte, cenike, dajemo navodila, svetujemo pri nabavah medicinskih aparatov. DOBRODOŠLI Delovni kolelftiv čestita vsem svojim po- slovnim partnerjem, prijateljem in znan- cem za obletnico ustanovitve OF sloven- skega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj. LJUBLJANA čestita za obletnico ustanovitve OF in za mednarodni pr2tzmk — 1. maj! TOVARNA POZAMENTERIJE, POZAMENTNIH STROJEV IN IZDEOCOV IZ PLASTIKE lOTBA LJUBLJANA, ZG. HRUSICA 14 Telefon: h. c. 311 635, 48 041 komerciala za plastiko 312 832 liomerciala za tekstu 314 775 Vam daje po konkurenčnih cenah: ' vse vrste vezalk in elastike, izdelke iz plastike, okiten cevi in spojke za vodovodne in druge napeljave, embalažo in tehnične artikle iz plastike, in sicer PVC, polietUena, polipropUena in drugih materialov, plastificirane izdelke in trakove, penine vrvi, ščipalke, gospodinjske mrežice, pripenjače za avtomobile ln motoma kolesa, storitvene orodjarne in drugih delavnic. SPL.OSNO GRADBENO PODUETUE GROSUPLJE Projektiramo ln gradimo visoke in nizke ter industrijske gradnje Cesutamo vsem našim poslovnim prijateljem in delovnim ljudem ZA OBLETNICO USTANOVITVE OF SLOVENSKEGA NARODA IN ZA MEDNARODNI PRAZNIK DELA — 1. MAJ Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem pa želimo v majskih prazhiklh mnogo prijetnega razvedrila. TOVIL TOVARNA VIJAKOV LJUBLJANA, Tomažičeva 2 Telefoni h.c: 61053 61 533 61 088 direktor 61272 Izdeluje vijačno blago od 0 2 do 0 6 mm iz materialov Fe, Ms, Al in — vijake za kovine, — vijake za les, — vijake za pločevino, — specialne vijake za čevljarsko in drugo industrijo, — kovine Fe, Ms, Al, Cu, Ag. Kvaliteta naših izdelkov je splošno znana. — Cena konkurenčna! Vsem poslovnim prijateljem in znancem in vsem delovnim kolektivom čestitamo za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za praznik dela — 1, maj Za delavski praznik 1, maj vam če- stita kolektiv! Papirna galanterija SIMONČIČ LJUBLJANA, Razpotna 4 Telefon: 2S-091 Telegram: Simončič Ljubljana TISKARSTVO: KOMERCIALNI TISK KATALOGI PROSPEKTI ETIKETE EMBALAŽA KOLEDARJI REKLAMNI KARTONI UMETNIŠKE REPRODUKCIJE STAMPILÜKE za urade, trgovine In obrti Izdeluje in dobavlja solidno in po zmernih cenah podjetje Nasi. Marija Blejec, doma telefon 314-41] Ljubljana, Nazorjeva ulica 3 Delavnica: Resljeva cesta 6, telefon 323 238 Svojim poslovnim partnerjem, prijateljem in znancem čestitamo za praznika 27. april in 1. maj GALIS LJUBLJANA Lepodvorska ulica 23 a trgovsko podjetje z igračami, galanterijskimi izdelki in otrošlčo konfekcijo na debelo Telefoni: direktor komerciala oddelek pletenin — blagajna skladišče 310 061 311 314 310 53S 311 306 Čestitamo vsem delovnim ljudem in svojim poslovnim prijateljem za obletnico ustano- vitve OF slovenskega naroda in za medna- rodni praznik dela — 1. maj TOVARNA OTROŠKIH VOZIČKOV IN KOVINSKE OPREME Tribuna Ljubljana, Karlovška 4 Telefon 21 734 Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila. Ljubljana, Resljeva 30 Telefon 310 584 Trgovina s papirjem in grafičnimi potrebščinami na veliko Čestitamo vsem našim poslovnim prijateljem in delovnim ljudem ZA OBLETNICO USTANOVITVE OF SLOVENSKEGA NARODA in ZA MEDNARODNI PRAZNIK DELA — 1. MAJ Drogerija TRGOVSKO PODJETJE Telefon 311 650, 311 646 Ljubljana, Ulica Milana Majcna 12 sporoča cenjenim kupcem, da ima v svojih po- slovalnicah v Ljubljani in Domžalah lepo izbiro daril, kot so damske marüklre, moške in dam- ske potovalne garniture, kopalni pribor, razpr- šilci za kolonjsko vodo, okrasni predmeti z bo- gato izbiro domačih in inozemskih kozmetičnih preparatov. Obiščite naš kozmetični salon »CU- TIS« v Pražakovi ulici 8, in pedUcerski salon »Danica« na Trubarjevi cesti. Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF in za mednarodni praznik dela — 1. maj. Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila. ŽIVILSKI KOMBINAT Izdelujemo v sodobno opremljenih obratih: vse vrste mlevskih izdelkov in prvovrstne testenine; večkrat dnevno nudimo razne vrste svežega kruha in peciva Čestitamo vsem delovnim kolektivom in našim poslovnim prijateljem za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj zastopstva, izvoz-uvoz, servisi, konsignacije Ljubljana, Titova 81 ZASTOPAMO TUJE FIRME: GRADBENO TEKSTILNO KEMIČNO in MEHANOGRAFSKO INDUSTRIJO AGRO-KEMIKALIJE DOMAČIH in TUJIH TVRDK Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj! INDUSTRIJA NARAVNEGA IN UMETNEGA KAM NA-LJUBLJANA Nudimo izdelke iz marmorja, teraco plošče, iz- delke iz betona in umetnega kamna, pesek za teraco in dolomitni pesek za malte. Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1, maj Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj Vsem delovnim ljudem, poslovnim partnerjem in znancem pa želimo v majskih praznikih mno- go prijetnega razvedrila. LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 2/V Telefon : 23 521, 2'2 571 Kupujte vse modno blago v naših posloval- nicah: EOKAVICAR, Titova cesta 17, telefon 23 415 Pletenine, trikotažo, rokavice PIONIR, Titova 17, telefon 21597 Vsa oblačila za otroke, igrače NOGAVICAH, Nazorjeva ulica 3, telefon 23 414 Nogavice vseh vrst JELKA, Miklošičeva 34, telefon 314 134 Modno blago vseh vrst MAJA, Miklošičeva 10, telefon 312 024 Specialna trgovina za ženske rokavice, noga- vice, perilo, pletenine Ljubljanski investicijski zavod- inženiring LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 11/VI Telefon 23 263 Nudi vam sodoben pristop k investiciji, preu- čuje programe dejavnosti, ekonomsko in finanč- no programira, preverja utemeljenost Investicije, projektira in organizira projektiranje za vse vrste gradenj. Izbira najcenejše in najsolidnejše izvajalce, nadzira kvaliteto ln kvantiteto grad- nje, sodeluje in deluje na področju bančnih in pravnih poslov, izdeluje elaborate o zaključku investicije. Na posebno željo opravljamo tudi consulting inženiring. GRADBENO PODJETJI MEGRAD LJUBLJANA Celovška c. 180 Telefon: 56 341, 56 342; PROJEKTIRA IN GRADI: stanovanjske, poslovne, industrijske in druge objekte visoke gradnje po načelih moderne teh- nologije, ln to strokovno, kvalitetno, hitro ln po ugodnih cenah. Podjetje razpolaga z najmodernejšo gradbeno mehanizacijo in ima lasten avtopark z mehanič- no delavnico. Ima svoj projektivni biro, tako da lahko pre- vzame vsa dela po principu ingeneringa. Polfeg navedenega ima lasten mizarski in tesarski obrat, obrat za krivljenje in polaganje železa, obrat za proizvodnjo peskov, betonov ln beton- skih izdelkov. Prodaja gradbeni material na debelo in drobno. Gradimo hitro ln solidno. Za naročla se toplo priporočamo. Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF in za mednarodni praznik dela — 1. maj. Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila. Agrokombinat Barje Ljubljana CESTA NA LOKO 4 Telefon 20 111, 20 112 v svojih obratih: Poljedelstvo In živinoreja, Sad- jarstvo-vrtnarstvo, Kooperacija, Trgovine, gosti- šča in mesnice, Gozdarstvo in Strojni obrat ?. de- lavnicami, proizvaja širok Sortiment kvalitetnUi kmetijskih proizvodov ter nudi Svoje proizvode in storitve po konkurenčnih cenah. Čestitamo vsem delovnim kolektivom in našim poslovnim prijateljem za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda In za mednarodni praz- nik dela — 1. maj. VES GRADBENI MATERIAL ZA GRADNJO OBJEKTOV TER OPREMO KOPALNIC VAM JE NA VOLJO V EDINEM SPECIALIZIRANEM TRGOVSKEM PODJETJU Z GRADBENIM MATERIALOM.................. _.........____ GRAMEX LJUBLJANA, Kurilniška 10 tel. : 310 144, 322 051, 312 852, 317 778, 316 380 KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA LJUBLJANA, Cankarjeva 2 z obrati — restavracija »ŠESTIČA« Ljubljana, Titova 16 — samopostrežna restavracija EMONA Ljubljana, Titova 11 — Restavracija »POD LIPO« Ljubljana, Borštnikov trg 3 se pridružuje čestitkam za obletnico usta- novitve OF in za mednarodni praznik dela — 1. maj. Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila. Obiščite nas. INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE LJUBLJANA, Titova 37 Telefon 314 957 PROJEKTIRA, MONTIRA IN PROIZVAJA — centralno ogrevanje, sanitarne naprave, plin- ske instalacije, prezračevalne in klimatlCne naprave — električne naprave jakega in šibkega toka, komandne in signalne naprave za Industrijo in komunalne zgradbe, — regulacije, — opravlja kalorične in električne meritve. — odliva v lastni livarni visokokvalitetne odlit- ke, ki jih po želji tudi obdela. Tovarna tekstilnih potrebščin Ljubljana Ulensilia Oolealska C.83 Čestitamo vsem delovnim kolektivom in našim poslovnim prijateljem za obletnico ustano- vitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj. Na zalogi ob vsakem dnevnem času na več kot 200 bencinskih sei-vlsih vse vrste goriv in motor- nih olj domače proizvodnje in renomiranih tu- jih firm. Vsa navodila in pojasnila o pravilnem mazanju vozil in strojev zahtevajte pri podjetju PETROL — tehnična služba. Zaradi nakupa vseh vrst de- rivatov iz uvoza pa se obračajte na naš uvozni oddelek. Čestitamo vsem delovnim ljudem in svojim po- slovnim prijateljem za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj. Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem pa želimo v majskih praznikih mnogo prijetnega razvedrila, voznikom motornih vozil pa želimo srečno vožnjo! OURTNO MONTAŽNO PODJETJE OBLOGA SLIKOPLASTIKA Oblaganje sten in podov s keramičnimi, keramitni- mi, klinker ploščicami in mozaikom — pečarska, soboslikarska in pleskarska dela — oblaganje s ta- ¦ i n n ¦ i i y ¦ nni ir petami, polaganje tlakov iz plastičnih mas in iglanih Lu U D LuftHft- I Ü Lu C preprog. Cesüta vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za mednarodni praznik dela — 1. maj! LJUBLJANA, DRAGA 41 Telefon: 5S 366, 57 052 Podjetje za izdelavo in popravilo kmetijske in gozdarske mehanizacije. Telefon: 55' 366, 57 052 Telex : 31 271 Telegram: Agrostroj-Ljubljana, Ljubljana, p. p. 7/1, konstruira, projektira in izdeluje najsodobnejše naprave za namakanje z umetnim dežjem v sta- bilnem, polstabilnem in pomožnem sistemu. Z lastno mehanizacijo opravlja vsa melioracijska dela, servis kmetijske in gozdarske mehanizacije ter avtomobilov Skoda, Simca, Saab in Land Rower. Izdeluje epoksy smole in kite, odporne proti ki- slinam in alkalljam za uporabo v električni, strojni, gradbeni ln živilski Industriji. KOVINSKO PODJETJE UNITAS LJUBLJANA — CELOVŠKA CESTA 224 se priporoča s priznano proizvodnjo sanitarnih armatur in odlitkov barvnih ko\'in. LJUBLJANSKE MLEKARNE priporočajo svoje izdelke: pasterizirano mleko, alpsko mleko, posneto mleko, jogurt, sadni jogurt, smetane, sladke ln kisle različnih stopenj maščo- be, najbogatejšo izbiro jugoslovanskih in uvože- nih sirov, vseh vrst mlečnih sladoledov, jabolka, hruške in krompir. Franc Žmuc pasarstvo Ljubljana, Vižmarje Tacenska cesta 96 Telefon 51 184 IZDELUJE VSA V TO STROKO SPADAJOČA DELA. TUDI ČASTITI DUHOVŠČINI SE PRIPOROČA SE POSEBEJ ZA IZDELAVO CERKVENIH PREDMETOV. Vsem poslovnim prijateljem in znancem in vsem delovnim kolektivom Čestitamo za obletnico ustano- vitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj volan ljubijana kersnikova 6 CESTITA ZA PRAZNIK DELA VSEM VOZNIKOM MOTORNIH VOZIL IN JIM ZELI SRECNO VOŽNJO Učne delavnice s* o. p* o* ZAVOD ZA USPOSABLJANJE SLUSNO IN GOVORNO PRIZADETIH LJUBLJANA, Bežigrad 8 Telefon : 312 049 TISKARSTVO: VEČBARVNI TISK PLAKATI RAZGLEDNICE KATALOGI PROSPEKTI ETIKETE BROŠURE KNJIGE OBRAZCI ITD. Naši specialni oddelki: STROJNA STAVNICA ROČNA STAVNICA KNJIGOTISK KNJIGOVEZNICA TISKARNA, LJTOGRAFIJA USNJENA GALANTERIJA iN MODNA ŠIVALNICA opravljamo vsa dela omenjenih strok solidno in po konkurenčnih cenah. Za naročila se pripo- ročamo! VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOV- NIM KOLEKTIVOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK ustanovitve OF slovenskega naroda in za med- narodni praznik dela — 1. maj TEŽMER servis za popravilo tehtnic, težnlh in merilnih naprav LJUBLJANA, Gornji trg 44 — Telefon 20 844 in Hrenova ulica 19 a — Telefon 20 171 Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za praznik dela — 1. maj. TRGOVSKO PODJETJE KURIVOPRODAJA Ljubljana. Na jami 10 Telefon 55-696 vam daje na voljo v svojih poslovalnicah vse vrste kuriva in gradbenega materiala po konku- renčnih cenah. Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF in za mednarodni praznik dela — 1. maj. Komunalno podjetje VIČ Ljubljana Uprava, tehnični sektor, služba za urejanje In oddajo stavbnih zemljišč LJUBLJANA, Vrhovnikova 2 telefon h. c. 61 279 , 61 286, 61 288 direktor: 61 780 Pomožni obrati: Ljubljana. Viška cesta 58 in 65, telefon 61 328, 61 424, — gradi in vzdržuje ceste, — gradi manjše mostove, Icanalizacijo, razne objekte itd.. — ureja mestna zemljišča, — opravlja strojne storitve po konkurenčnih cenah, — daje brezplačne tehnične informacije, — izdeluje in prodaja betonske izdelke. Tudi naš kolektiv se pridružuje čestitkam za obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj Vsem delovnim kolektivom, poslovnim partner- jem in znancem pa želimo v majskih praznildih mnogo prijetnega razvedrila. arbo tovarna kemičnih izdelkov ljubljana-polje proizvaja: TERACO + MARMOR, sredstvo za čiščenje kamni tili površin. Emulzija AVTO, za osvežitev in zaščito avto laka, ARBONITE, impregnacijska sredstva za les. Se priporočamo! modna hiša LJUBLJANA-MARIBOR - OSIJEK je za pomladno sezono pripravila bogato kolekcijo otroške, moške in ženske konfekcije. Izbirali boste lahko med umirjenimi klasičnimi in visoko modnimi modeli. Modna hiša vas vabi, da si ogledate tudi bogato izbiro mod- nega metrskega blaga in dekorativnega blaga ter drugih modnih artiklov, ki so v prodaji v Modni hiši. REMOFARMACIJA LJUBLJANA, METELKOVA! delovni kolektiv podjetja ob svoji 25-letnici Cestita vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem za praznik dela — 1. MAJ! IMPORT EXPORT UUBUANA, in trgovina visoke mode v poslovni stavbi Miklošičeva 5 BOUTIQUE čestita vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem za obletnico osvobodilne fronte slovenskega naroda in za mednarodni praznik dela — 1. maj! 20 let prisotnosti na svetovnem in domačem trgu v svojih prodajnih enotah — VELEBLAGOVNICA PRI POSTI, Ljubljana — BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, Ljubljana — KONFEKCIJA ELITA, Ljubljana — BLAGOVNICA, Skofja Loka — BLAGOVNICA, Kočevje — VELEBLAGOVNICA, Velenje nudimo najširSo izbiro blaga — za družino, — za stanovanje, — za gospodinjstvo, — za šport in rekreacijo in — v samopostrežnih oddelkih živil vedno sveže delikatesne izdelke, živila vseh vrst, sadje in zelenja- vo, mleko in mlečne izdelke ter pijače vseh vrst V vseh prodajnih enotah je na voljo naša menjalnica in oddelek za odo- bravanje potrošniških kreditov VSEM OBČANOM IN POTROŠNI- KOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA IN JIM ŽELIMO PRIJETNO PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE