Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
/■ MiU prejemu:
ta
leto naprej 26 K — h Ml leta > 18 » — » l»M » > 6 » 50 » MIK > 2 »20»
V apravfliitVB prejemal: za
•ale leto naprej 20 K — h pel leta » 10 » — » »•trt » » 6 „ — »
1 » 70 »
Ca poSiljanjenadom 20 b na meaec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
NareftnlM In Inserate sprejema upravnlštve v
Katol. Tiskarni Kopitar-jeve ulice St. 2.
Rokopisi ae ne vraCajo, nefrankovana pisma ne vaprejemajo.
Uredništvo je f {Semenskih ulicah 8t. 2, L, 17
Izhaja v«ak dar.,izvzemii
nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 174.
V Ljubljani, v četrtek, 30. julija 1903.
Letnik XXXI.
Vabilo na naročbo.
S I. avgustom se pričenja nova na-roSba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v upravništvu:
Četrt leta . 5 kron. Jeden mesec 1K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec.
Po pošti pošiljan velja:
Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „
Vse leto 26 kron. Pol leta 18 „
Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h
Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
Upravništvo ,,Slovenca".
Potreba gospodarskega dela.
Nemška industrija v deželi je za slovenske sodeželane manjšega gmotnega pomena, kakor bi v resnici morala biti. Nemški podjetnik se v deželi večinoma smatra ne samo podjetnik, ki ob sodelovanju slovenske delavske moči vleče svoj dobiček temveč smatra se ob enem tudi za nemškega naseljevale a. Pri vseh večjih podjetjih v deželi, kjer so na čelu Nemci, vidimo nastajati nemške naselbine. Te pa ne nastajajo vsled tega, ker domačih slovenskih močij nedostaje, temveč vsled tega, ker slovenskih deželnih moči ne marajo. Nemški uradniki in nemški poslovodje se namenoma nastavljajo; domačin pa se le tedaj pritegne v nekoliko boljšo službo, ako postane nemškutar. To je obče znano in ne bomo posameznih slučajev navajali. Če pa bodo gospodje v trgovski zbornici zopet zapeli visoko pesen o velikih dobrotah nemške podjetnosti nasproti slovenskemu narodu, bomo pa poslužili z živimi vzgledi.
V narodnem oziru pa nam je nemško delo, nemška podjetnost in nemški kapital naravnost nevaren.
G. Gassner je v svojem govoru kazal na Mažarsko, kjer nemške industrijalce sprejemajo z odprtimi rokami in s tem hotel pobiti naše nasprotstvo.
Primera z Mažarsko je jako slab dokaz. Tam imajo državnopravno mažarsko narodnost popolnoma zavarovano. Tam je urad, šola in vse javno življenje do cela mažarsko in tam ni nemški industrijalec narodna nevarnost, kakor je pri nas. Tam uradujejo skoraj vsa podjetja v mažarskem jeziku. Ako bi pa hotel nemški industrijalec proti Mažarom tako postopati kakor n. pr. postopa industrijska družba proti Slovencem, pa bi Mažari temeljito pometli.
Opozarjamo g. Gassnerja vzlasti na jeden slučaj z Ogrskega. »Blicken wir nach Ungarn, meine Herren!« Tako je apo-stroflral g. Gassner Blovenske svetnike v trgovski zbornici. Dobro, poglejmo kako se postopa tam.
Ni še dva meBeca temu, ko je šla vest po nemških listih iz gornje Ogrske. Brali smo v „Zeit", da so Slovaki — zatirani Slovaki — ustanovili tovarno za celulozo na delnice. In ogrska vlada jo enostavno prepovedala otvori-
tev tega podjetja, ker je bilo vodstvo v »panslavistiških« slovaških rokah. Prosimo, gospod Gassner, to ni bajka, to je istina iz Vaše hvaljene Ogrske.
In sedaj primerjajte, kako se godi nemški podjetnosti v obrekovanj kranjski deželi.
Pri nas nočemo, da pc stane nemški podjetnik nezvest svojemu narodu, ali zahtevati smemo vendar po vsi pravici, da se vpošteva naš slovenski jezik, da ne vleče namenoma v svoja podjetja najhujših vse-nemških kričačev izven dežele, temveč da daje zaslužka kot uradnikom in delavcem, domačim sinovom dežele. — To je vendar malo, ali i tega nam ne privošči nemška objestnost, vsa eno pa zahteva, da bi Slovenci ležali prod njimi na trebuhu iz same hvaležnosti, ker nas hočejo gospodarsko izsužnjiti in ponemčiti.
In kakor v industriji čutimo tudi drugod, da nemško delo v deželi ne prinaša blagoslova in blagostanja slovanskemu prebivalstvu. — Bilo bi lahko drugače, ko bi nemško delo ne imelo postranskih namenov. Ne ohranitev, kar je nemškega, temveč narodna nemška zemljelačna smer, to je ona točka, ob katero vedno in vedno trčimo, vsled česar pa nam očita celo kon-servativno-nemški Gsssner, da nas vodi narodno nasprotstvo celo na gospodarsko polje. Ne! cenjena gospoda, prva in prava krivda je pri Vas. Mi se le branimo raznarodovanju in zato imamo ne samo pravico, temveč dolžnost.
Gospod Gassner je tudi obžaloval, da v našo deželo ne prihaja toliko tuj,cev in leto-viščarjev, kakor bi njena naravna krasota zaslužila. Krivo je temu baje tudi sloven-sko-narodno nasprotstvo.
Temu pač ni krivo narodno nasprotstvo, temveč moda in pa naravni razvoj. Vsaka stvar potrebuje razvitka in tako tudi la. Razvajeni tujci ne bodo prišli na Bled, ker imajo krasno Švico in južno francosko obrežje itd.
Ta razvajena družba, ki siplje s polnimi rokami svoje zlatnike za razkošne zabave in svoje razbrzdane strasti, ne bo hodila se dolgočasit v sicer od narave bogato obdarjeno Gorenjsko.
Oni pa, ki iščejo svoje zabave, razvedrila in krepčila v nepokvarjeni naravi, ti pa prihsjajo k nam že sedaj in prihajali bodo še v večji meri, ko bo otvorjena nova železu i Ika proga.
Ali i tu moramo imeti odpite oči in delati na to, da bo imel domačin Slovenec od tujcev koristi. Tu bo dela in mnogo dela treba, da nas i tu zopet ne osreči nemški kapital in nemško delo, nam v gmotno in narodno škodo. Bodisi Nemec ali Francoz, Anglež ali Italijan, vsak nam je ljub gost, ako išče razvedrila in krepčila v naši deželi. Ali on nam je gost, s katerim sa po slo vanski tradiciji lepo ravnati mora. Gospodar pa v deželi postati ne sme, dokler imamo še kaj narodne samozavesti, in kar je naj-važneje — gospodarske podjetnosti.
In zopet imamo tu važno poglavje, o katerem bi se z g. Gassnerjem mnogo raz-govarjati mogli. G. Gassner ju je gotovo neznano, zato mu povemo da že več let v deželi uspešno deluje »Slov. plan. društvo«, ki si je stavilo nalogo, da pospešuje promet s tujci v deželi. Pri svojih skromnih denarnih sredstvih je mnogo storilo v svojem hvalevrednem delokrogu.
To društvo pa je takoj ob rojstvu zadelo o silen odpor od strani »D. u. osterr. Alpenverein.«
Konservativen Nemec in velik prijatelj slovenskih gorskih pokrajin prof. Frischaul je brez vsakih predsodkov toplo pozdravil delovanje slovenskih domačinov na polju turistike. Ne tako drugi Nemci. Zagrizenci so slutili, da z delom domačinov odpade del ponemčevanja glede turistike in prometa s tujci. Zato pa so ščuvali po listih proti slovenskemu planinskemu društvu, vzlasti pa proti zaslužnemu prof. Frischaufu v Gradcu. Vsled te gonje bo nemški nacijo-nalni dijaki napravili imenovanemu prof. večkratne demonstracije, tako da je moral iti celo nekaj časa na dopust.
In kaj mislite g. Gassner, koliko podpore daje kranjska »šparkasa« temu brni-nentno gospodarskemu nepolitičnemu slov. društvu? Ne beliča, dočim ima vedno odprte roke za slično nemško društvo v deželi. In kake smotre ima nemško društvo glede slov. značaja dežele, to se je jasno pokazalo, ko kranjski Nemci in gotovo tudi društveniki »Alpenvereina« predlagajo v »Deutsche Stimmen«, da prekrstijo našo slovensko Golico v »Kahlkogel« in enako vse druge slovenske gore. — Mi smo na brali zadnji čas mnogo zanimivega gradiva o dejanju in smotru nemškega »Alpenvereina« v slovenski Štajerski, Koroški in Kranjski in pri priliki bomo pokazali gosp. Gassner-ju, kedo je nestrpen in kedo zanaša nacijonalno politiko v gospodarske in kulturne zadeve, ali ponižni Slovenec ali prešerni Nemec.
Vaša obtožnica, g. Gassner, ki ste jo prebrali v trgovski zbornici kranjski, ima veliko glavno napako.
Vi obsojate in obžalujete poostrenje narodnih nasprotstev v deželi. To ni nič napačnega. Ali krivdo iščete pri Slovencih, pri katerih pa je ni. Vsa naspretstva ustvarja le nemški šovinizem, ki neče priznati, da smo v deželah, kjer Btanuje naš slovenski rod, tudi ž njim jednakopravni državljani. — Nemški šovinizem hoče s silo in v hitrici ponemčiti prednjo stražo Jugoslovanstva ob Adriji. Mi imamo pa vendar še nekaj narodne sile, da se branimo.
Tiste demonstracije, na katerih ste sestavili svojo narodno obtožnico, gotovo niso bile umestne, ali to je le brezpomembno v velikem narodnem boju, ki ga bijemo z nemštvom na vsi črti. Ali ta boj ne bijemo iz zlobnega veselja, temveč le v silobranu, ko nemški kapital, nemška kultura in nemška gospodarska premoč pritiska na nas.
Mi smo tu, prednja straža jugoslovanska. Če bomo prešibki tu ali tam, pade morebiti nekaj čet v nejednakem boju z nemško pre močjo. Ali mi hočemo umreti stoje, ako nam je tako usojeno. Ne udarno pa se ne in ostanemo na straži.
po Leonovi smrti.
Sožalna izjava mesta Kranja.
Zadnjič smo poročali, da je občinski svet mesta Kranja soglasno pritrdil predlogu mestnega župana ces. svetnika g. K. Savni k a , da naj bo v imenu občinskega sveta in prebivalstva mesta Kranja pošlje sožalna izjava na višje mesto. Gospod župan S a v • n i k je prišel k g. dekanu K o b 1 a r j u in ga naprosil, naj sklep mestnega zastopa javi premilostnGmu gospodu knezoškofu. Gospod dekan je to nalogo takoj izvršil in pre-milostni gospod knezoškof je sožalno izjavo mesta Kranja sporočil v Rim in se zahvalil
občinskemu zastopu mesta Kranja. Došla pa je sedaj knezoškofu tudi brzojavka od kardinala Oreglia, ki se glasi: »čutila žalosti, katera si nam izrazil, so nam jako draga.«
Ruska caraka dvojica v Rimu.
Rimska »Patria« poroča, da pride ruBka carska dvojica meseca oktobra v Rim, kjer bo gost Kvirinala. Car in carica bodeta obiskala tudi novega papeži.
Priprave za konklave.
R i m. Konklave se prične ji^ri ob 5 uri popoludne.
Prepoved zvonenja na Bavarskem odpravljena.
Zelo čudno prepoved zvonenja po umrlem papežu Leonu XIII. na Bavarskem, o kateri Bmo poročali in ki ni imela nobene zgodovinske podlage, so minulo soboto razveljavili in še ta dan ob 7 uri zvečer so zazvonili zvonovi po vsej deželi. Obenem se je odredilo, da o zvonenju določajo škofje.
Izmišljevanja in ugibanja.
R i m. lsvenvatikanski listi pravijo, da kardinal Tripepi deluje za R a m p o 1 I o , ki ima baje že 28 zagotovljenih glasov. V slučaju, da ne bo Rampolla dobil zadostnega števila glasov, ne bo pristopil k Vannutelliju. ampak zagotovi izvolitev G o 11 i j u ali di P i e t r u. Pristaši V a n n u t e 11 i j a hočejo, ako Vannutelli ne bo izvoljen, delovati za O r e g 1 i j o ali S a r t a , vsi pa zagotavljajo, da bo konklave trajal k večjemu tri dni, morda celo samo 24 ur. Listi pravijo, da če ne zmaga Rampolla, vendar bo zmagala skoro gotovo njegova dosedanja politika in da bo izvoljeni papež njegovih nazorov.
Po papeževi smrti v Carigradu.
Iz Carigrada se poroča, da je došla vest o papeževi smrti nekoliko kasneje nego v druge kraje. Vzbudila je občno sožalje, tudi v krogih, katerim je katoliška cerkev popolnoma tuja. Kakor znano, čislal je sultan papeža zelo, kar se je zlasti pokazalo o priliki raznih jubilejev, ob katerih je med prvimi pošiljal papežu dragocene darove. Tudi je med boleznijo sultan večkrat brzojavno poprašal o zdravstvenem stanju sv. očeta. Ko se je raznesla tužna vest, da je Leon XIII. preminol, izšel je francoski časnik »Stam-boul« s črnim robom. Drugi časniki, tudi turški, izražajo te celo laskavo o življenju in delovanju umrlega papeža; tudi orto-doksni (grški) časopisi prinašajo daljše članke o papežu in pišejo o njem zelo prijazno.
Papežev* smrt in brzojav.
Sledeče številke podajejo približno sliko, kako nestrpno se je pričakovala vsaka iz-prememba v papeževi bolezni in s kako ogromno obširnoBtjo se je naznanila po celem svetu vest o papeževi smrti. Kakor poroča »Nat. Ztg.", prejel je rimski brzojavni urad na dan papeževe smrti 24.380 lir. Odposlanih je bilo okrog 250 000 besed, med temi 45 000 Bamo na Francosko. Z.a časa papeževe bolezni je prejel brzojavni urad vsak dan S000 do 15 000 lir. Omeniti bi bilo, da rimski brzojavni urad še ob nobeni priliki poprej ni dobil več kakor 13.000 lir. Ko je umrl kralj Ilumbert, prejeli so manj nego 11.000 lir za brzojavke, ker je ta dogodek nastopil preveč nepričakovano.
Takozvano »prorokovanje sv. Mala-hija" o papežih.
Povodom bližnje volitve novega papeža se zopet mnogo govori o prorokovanj h o novem papežu, katero prorokovanje nekateri pripisujejo sv. Malahiju. Resnični položaj je pa naslednji:
Sv. Malahija nadškof v Armagh na Irskem je umrl 1. 1148 v samostanu Clair-vaux v rokah svojega prijatelja sv. Bernarda in je bil 1. 1198 od papeža Klemena III. prištet blaženim. Bernard iz Clairvauxa je opisal življenje sv. Malahija, ne da bi kaj o kakem njegovem prerokovanju omenil.
Priobčil je dozdevno prorokovanje benediktinec Arnold Vion v svoji »Signutn vitae«, Benetke 1595, torej približno 440 let po smrti sv. Mala h i je. Vion je trdil, da je našel rokopis, ki je imel podpis svetega škofa. Sv. Malahija pa ni nikdar tega pro-rokoval. Dognano je, da je to prorokovanje sestavil zdravnik Ceccarelli po smrti Urbana VIL da bi tako uplival na kardinale, da bi volili za papeža njegovega priiatelja kardinala simoncellija, ki se je udeležil šest kon-klavov. Radi tega je Ceccarelli nazval naslednika Urbana VII. »ex antiquitate urbis". Simoncelli vendar ni bil izvoljen. Ceccarelli je ponaredil še več listin in je bil končno zaprt. V ječi 1. 1583 je pripoznal svoja po-tvarjanja, mej katerimi so našli tudi listino s prerokovanjem, s katerim je nameraval doseči izvolitev kardinala £>:moncellija papežem.
Tudi zadnji list tržaškega ordinarijata proglaša da je »prorokovanje sv. Malahija« izmišljotina, ki ne zasluži vere. »Slovenec" je piBal 1. 1878: »Temeljite in kritične preiskave kažejo, da je to prorokovanje sv. Ma-lahiju le podtaknjeno in je poznejše sosta-vljeno kakor se sploh sidi."
O razmerju Avstrije (lo Ogrske
se je izrazil pred nedavnim na nekem vo livskem shodu krščansko - socialni poslanec dr. Weiskirchner mej drugim sledeče: Mi ne delamo nobene posebne razlike mej Ba-rabasom in Apponyjem; vsak izmed nju ima pred seboj isti cilj; razloček bi bil le ta, da ga hoče eden preje doseči nego drugi. Naše geslo pa mora ostati: pravično nagodbo ali pa nobene, dodajemo mu pa še stavek: niti enega vinarja za ogrsko armado. Avstrijske davčne kronice se ne Bmejo porabljati v to, da bi z njimi sitili mad]arsko prešernost in nenasitnost. Tudi nižjeavstrijski deželni zbor bo, čeravno nima neposrednjega vpliva na razvoj stvari, dvignil svoj glas in odločno protestiral proti vsem nakanam, s katerimi bi se Ogri radi še bolje okoristili. Avstrija je prebila že res nejše čase, nego bo sedanji, in bo prestala tudi to krizo. Naša dolžnost pa je, da nadaljujemo z delom za ljudstvo.
Dogodki v Budimpešti.
Obstrukcija v ogrski zbornici je včeraj res dosegla, kar je nameravala. Preprečila je namreč s svojim hrupnim rogoviljenjem, da se ni vršila nameravana posebna popolu-danska seja ter ni bil vsprejet Khuenov predlog, naj ae takoj zaključi razprava o vladni programni izjavi in prične takoj razprava o budgetnem provizoriju, ki ga vlada tako nujno potrebuje. Rogoviljenje je tra jalo čez polnočno uro, vsled česar je bila onemogočena seja za isti poj~oldan a tudi določitev dnevnega reda za danes. Tekom noči se je vršila še ena tajna seja, spopadi mej poslanci so se večkrat ponavljali in Khuen celi ta čas ni mogel priti do besede. Afera glede 10 000 kron se seve tudi tekom noči ni pojasnila, a opoziciji je prišla kGt nalašč, nadeva se pojasni bržkone še tekom tega tedna, ker bo opozicija že poskrbela, da v zbornioi izvoljena posebna komisija cele stvari ne bo položila ad acta. — O grofu Kbuenu se poroča, da je bil ves čas, vsaj navidezno, prav dobre volje. Sodi se v gotovih krogih, da mu je ta dogodek prišel ravno prav kot povod za razpust zbornice. Če pa je mož res zapleten v nečedno afe-rico, mu bo opozicija že znala izpodmakniti ministerski stolec. — Pozno v noč je ministerski predsednik še enkrat napisal svoj predlog ter ga izročil predsedstvu, oziroma zapisnikarju, a prebrati ga ni bilo mogoče. Poleg te afere je bil po poročilu iz Budimpešte povod tem burnim prizorom tudi ta, da je Khuen odklonil pogoj opozicije, pod katerim preneha z obstrukcijo. Opozicija je namreč zahtevala obvezne izjave od strani vlade, da bo v gotovem roku uvedla v armado madjarščino kot edini poveljni jezik.
Vladna pomožna akeija.
Pri zadnjih išelskih razgovorih ae je mej drugim tudi šlo za obširno državno pomožno akcijo vsled zadnjih vremenskih nezgod silno oškodovane dežele Galicijo, Češko, Slezijo in Nižjo Avstrijo. O tej zadevi piše oficiozni »Fremdenblatt« : V poštev pridejo v prvi vrsti te kronovine, y ki so trpele največjo škodo. Specielno za Šlezijo znaša sicer še površno cenjena škoda blizu deset milijonov kron. Samo ob sebi je um-ljivo, da bo vlada storila vse potrebne korake. Pred veem je pa potrebno, da se škoda natančno cceni, ker še le tedaj bo možno napraviti si natančno sliko o položaju. Takoj po dovršitvi tega dela, ki se pospeši kar največ mogoče, bo vlada sklepala o državnem prispevku. V poštev pa pride seve tudi sodelovanje dotičnih deželnih zborov, ker morajo vsporedno postopati z državno pomožno akcijo. V to svrho bo vlada vse ukre nila, da se zadevni deželni zbori snidejo h kratkemu zasedanju.
Rusija in Japan.
Londonski list »Daily Chronicle« ve poročati, da so Rusi Japoncem in Ameri-
Iz brzojavk.
kancem priznali marsikako ugodnost, Anglija je pa dosegla le to, kar je želela. Njene zahteve v tem oziru bo bile pa zelo zmerne (?) Tozadevna izjava ruske vlade bo v kratkem objavljena. Z druge strani ae poroča o ruski akeiji na skrajnem vzhodu še sledeče:
Rusija neprenehoma pošilja v Mandžurijo ruske civilne osebe in ruske vojake z njih družinami, da se tako čim prej iivrši kolonizacija dotičnih pokrajin. V kratkem bo število ruskega civilnega prebivalstva v Mandžuriji znašalo že kakih 100 000 duš. Ravnatelj azijatskega oddelka v Petrogradu imel je z nekim amerikanskim časnikarjem pogovor, v katerem je izjavil, da se Rusija ne le boji vojne a Japanom, marveč se je ne boji niti s peterimi velesilami.
Soc. demokracija v nemškem drž. zboru
bo vendar le zahtevala in sprejela prvo podpredsedniško mesto, čeravno to ni ljubo so-drugom okolu »Vorwurtsa«. Gre se sedaj le zato, kdo naj zastopa soc. demokracijo v novem drž. zboru. Za to mesto se sedaj z vso resnostjo potegujejo Bebel, Bern-Btein in Vollmar. Mej tem pa, ko se [ prepirata mej seboj prva dva in si drug drugemu dajeta navodila, kako bo postopati bodočemu zastopniku soc. demokracije v zbor niškem predsedstvu, je pa V o 1 1 m a r nastopil čisto drugo pot. Ta sodrug najprej dokazuje, da stranka ima pravico do tega zastopstva in da se je tudi mora poslužiti. Zastopnik soc. demokracije bi pa moral izpolniti nalogo, ki pripada vsakemu članu predsedstva, ter prevzeti ne samo naloge, ki jih določa poslovni red, marveč tudi vse re-prezentacijske dolžnosti, in med te spada tudi običajni obisk pri cesarju. Strankina načela bi vsled dotike s kakim knezom nikakor ne trpela in morda se pokaže še celo prilika, da cesar izve pravo voljo ljudstva, če jo bo hotel čuti. — To je program, ki ga razvija Vollmar kot bodoči podpredsednik in spe.
Novi sedež avstralske zvezne vlade.
Osrednja vlada pred nedavnim vstanov-Ijene zveze vseh avstralskih državic je imela doslej svoj sedež v glavnem mestu države Novi Južni Vales, v Sydneyu. Sedaj so pa sklenili ondotni ljudski zastopniki, da treba premestiti sedež osrednje vlade kam drugam in sicer vsaj 100 milj od tega glavnega mesta. Posebna parlamentarna komisija je sedaj v to svrho določila malo mestece Tumut ob enakoimenski reki, 415 km jugozahodno od Sydneva. Mestece doslej z ostalim delom še ni zvezano z ostalimi kraji otoka po železnici.
Nemiri v Panama.
V Washington je sporočil amerikanski konzul v Panama, da je oddelek vojakov pod poveljstvom svojega višjega poveljnika udri v hišo guvernerjevo ter jo preiskal. Guverner je bežal v hišo nekega amerikan-skega meščana. Ulice je zasedlo vojaštvo ter aretiralo državnega tajnika zunanjih stvari, načelnika policije m več uradnikov. Položaj v Panami je resen. Gibanje ima namen oni stranki, ki zagovarja gradbo panamskega kanala priboriti oblast nad istmom, povzročiti ločitev od Kolumbije in ugladiti pot pogodbi z ameriškimi združenimi državami, ako za--stopstvo Kolumbije zavrže kanalsko predlogo.
Deželnozborska dopolnilna volitev vAmstettnu se vrši danes. NemSkonacionalna ter liber. stranka izjavljata, da se ne udeležita volitve, vsled česar za krščansko - socialnega kandidata Schreiholerja ni nikake nevarnosti. Seveda so krščanski socialni pripravljeni tudi na kako presenečenje. — Kriza v K d r-berjevem kabinetu. Listi poročajo, da finančni minister B o h m • B a -w e r k vsekako odstopi, če se v korist Ogrov reši sedanja sladorna kriza. Drugi viri trdijo, da bo odstopil v tem slučaju celi kabinet. — Zahteve španske vlade. Španska vlada bo zahtevala kredit štirih milijonov, od katerih hoče uporabiti dva milijona za arzenale Cadix, Cartagena in Ferrol, a dva milijona za službo aktivnega brodovja. — Trgovinska pogodba mej Anglijo inKitajem. »Times« javlja iz Pekinga dne 28. t. mes.: Angleško-ki-tajska trgovinska pogodba je ratifioirana. — Avstro - ogrska - srbska pogodba se v kratkem odpove in do konca leta 1904 sklene nova, sedanjim razmeram ustrezajoča pogodba.
Cerkveni letopis.
Kapucinski red
se razširja največ po Evropi in Ameriki in je razdeljen v 56 provincij, ki obsegajo 696 samostanov. Vseh članov jo 9719; izmed njih pa deluje 693 članov kot misijonarji v 32 pokrajinah. V Avstriji imajo kapucini 7 provincij : češko-moravsko. avstrijeko-ogrsko, galicijsko. hrvaško, štajersko, se vero-tirolsko in tridentinsko.
Konferenca
sodalitatis sa. Cordia za kamniško dekanijo bo v torek dne 11. avgusta 1.1. ob polu 10. v Mengšu.
Slovesnosti v Kostanjevioi.
Pretečeno nedeljo smo obhajali pri nas patrocinij. Ob tej priliki je blagoslovil preč. gOBp. dekan leskovški Fr. Schweiger novo zastavo dekliške Marijine družbe in vsprejel v družbo 14 deklet; v novoustanovljeno mladeniško družbo je bilo sprejetih 18 mla-deničev. Slovesnosti so se udeležile po svojih zastopnicah dekliške družbe iz St. Jerneja, sv. Križa in Leskovoa; poslednji dve s zastavo. — Zadušno opravilo po sv. očetu smo imeli v torek. Udeležilo se ga je uradništvo sodnije in davkarije, učiteljstvo b šolsko mladino, častništvo mešč. garde in številna množica vernikov.
Resnicoljubnim Dobra-čevcem pri Žireh v odgovor.
Nimam navade se prekljati po časopisih, ker me pa napredni Dobračevci le ne puste pri miru, moram vendar-le glede zadnjega dopisa v »Narodu": »Klerikalna vzgoja« — nekatere Btvari razjasniti, da svet spozna, da ne delam našim naprednjakom nobene krivice.
Res sem se 5. julija t. I. na leoi po običajnem govoru in oznanilu dotaknil »suro vega in neotesanega« počenjanja ponočnjakov od 10. ure v soboto zvečer do pol 3. ure zjutraj. Najprvo sem karal nesramno bogokletstvo nekega suroveža, kojega ime mi ni bilo znano. Ta človek se je celo mla-doBt potikal po svetu, ker se ni zmenil za opomin svojih roditeljev. Sedaj spada po svojem slučajnem domačem bivanju h klerikalcem, po mišljenju pa v tabor napred-njakov, kar priča dejstvo, da se vedno brati z naprednjaki in je celo imenovano soboto šuntal naprednjake zoper klerikalce. Torej ta fantalin ni izrodek moje »fanatične vzgoje".
Dalje sem ožigosal splošni nočni »surovi nepokoj", med katerim so hodili »ponočnjaki« se pridušat pred župnišče in upit »taublih«. Tak neotesani nepokoj je pa že več sobot budil poštene ljudi iz spanja. Te »fanatične vzgoje« kaplanove se pa niso vdeležili samo nazadnjaki, ampak tudi naprednjaki, akoravno bi morali dajati nazad-njakom s svojo »neianatično vzgojo« lep izgled.
Tudi sem grajal gostilničarje, da odpirajo takim »surovežem« gostilne. Pri vsem tem opominu in prošnji pa nisem napadal ne klerikalcev ne liberalcev in sploh tega imena izustil nisem, kar mi resnicoljubni Dobračevci podtikajo. Temu je priča vsakdo, ki je bil pri službi božji.
Glede vaših veselic moram omeniti, da se ne brigam prav nič zanje. Marij, družbo pa seveda vedno svarim pred plesom in slabo tovaršijo, posebno pa pred predstavami, kakoršnih se celo ne uprav najboljši ljudje sramujejo. Ako bo pa dekleta Marij, družbe 5 jul. pri vas plesale, gotovo ne odobrujem, in sem to izvedel še le iz vašega dopisa. Morda ste jih pa sami tje izvabili? Kakor liberaloi drugim duhovnikom vedno podtikajo vse slabo, tako tudi vi meni, ker ste iz istega gnjezda.
Vaši veljaki so lansko leto pred sodnijo sami pripoznali, dani res, kar se o meni v tem oziru govori in piše. Ali mislite, da ne vem. zakaj tako nesramno rujete zoper mene? Saj se sami hvalite: toliko časa bomo pisali zoper kape-lana, da bo odšel. Kaj ne — ljubi Dobračevci — ko bi jaz tako plesal, kakor vi go-dete, bi bilo vse dobro, četudi bi hodil z nevem kom, maline brat. Razumete?
Le poglejte v svoje vrste in videli boste onda marsikako »devico« in »devičnika", kateri vam ne dela ravno časti.
Pravite, da razdvajam ljudstvo. Povejte mi vendar za Boga, kaj vam hočem žalega, kakšno krivico vam delam. Zopet merite po Bvojem kopitu. Aji veste, kdo je razdvajal ljudstvo 3. maja I. 1., ko sta si načelnika obeh gasilnih društev podala roke in dala častno besedo, da boste šli obe društvi na sv. Florijana dan pri procesiji na Ledinico pod isto zastavo? Pa komaj so prišli naprednjaki domov, že so jeli renta-čiti, češ da ne gredo pod žirovsko zastavo gasilnega društva, ampak raje odstopijo od društva. In drugi dan je res naše društvo slo pod svojim banderom. In pozneje na dan blagoslovljenja našega gasilnega doma ste zopet zatrjevali na vse mogoče načine, da hočete biti z Zirovci prijatelji in jih ne marate več blatiti po časopisih. Toda ostali niste možje! Kdaj bo vas klerikalci napadali po časopisih ? Odgovarjati bo seveda morali. — In sedaj naj svet Bodi, kdo »razdvaja« žirovsko ljudstvo, kapelan ali naprednjaki.
Vi pravite, da se me ne bojite, pa tudi jaz se vas prav nič ne bojim, ker se borim za resnico in pravic?, in ta pravica bo tudi v Zireh zmagala. »Živela misel« katoliško-narodna!
V Ž i r e h, meBeca julija 1903.
Josip Lavrič, kaplan.
Glavna skupščina »Matice Hrvatske".
Iz Zagreba, 28. julija.
Prešlo nedeljo je imela »Matica Hrvatska« svojo letošnjo glavno skupščino. Predsednik, vseučiliščni profesor dr. Jurij Arnold je pozdravil prisotne ter v umnem govoru razvil zahteve takozvane lepe in znanstvene književnosti. Neobhoden uvet domače književnosti je, da je zares narodna, da črpa svojo moč iz naroda samega. O kritiki se je predsednik izjavil, da mora biti pravična, da ne naškodi domači knjigi, katerej seveda ne sme biti podlaga niti ne-nravnost niti brezverstvo. To je jako lepo rečeno, le ko bi se tega načela zares vsi pisatelji držali. Ta govor je bil brez dvoma naperjen proti kritikam, ki so izšle proti nekim knjigam »Matice Hrvatske« v »Katoliškem Listu« in pa proti kritiki nekih spisov v letošnjem »Viencu«, kar bomo kasneje omenili. Po tem je poročal »Matičin« tajnik dr. Radič o književnem delovanju »Matice Hrvatske«. Letos bo izdala »Matica« od Gjal-ekega »Gjurgjioa Agičeva«; od Cara Emina drama »Zimsko sunce«, ki se je že predstavljala z velikim uspehom na zagrebškem gledališču; od dr. Markovič* »Njega dje-teta«; od M. Senoe »Ban Pavao«; od Milo-bara »Iz narodne ekonomiji«; od Otona Ku-čere »Valovi i zrake«; od Heinza »Biologija« ; od Harambašič* prevod Nekrasova. O deveti knjigi se odbor še ni odločil. S žalostjo omenja, da Be dohodki »Matioe Hrvatske« zmanjšujejo in sicer konstantno od leta 1895. in v zadnjih devetih letih niso članovi uplačali celih 25 000 K. Primanj-kljej se je pokril le tako, da je »Matica Hrvatska« prodala preostale komade vseh izdanj po zmernej ceni nekemu zagrebškemu knjižaru. „Vienac", ki jo stal »Matico" vsako leto prav veliko svoto, je izročila Matica Babicu Gjalskemu in dr. Mili-voju Dežmanu z letno podporo od Matičinih dohodkov. Ker pa »Vienac" v marsičem ne odgovarja zahtevam, katere zastopa večina Matičinih članov, posebno še katoliška duhovščina, je vprašal prof Marchetti odbor Matice, misli li odbor še na dalje podpirati z dohodki Matičinimi izdajanj »Vienca", a če to misli, potem mora on proti temu v ime hrvatske duhovščine protestirati.
Predsednik se je nato izjavil, da bode odbor razpravljal o tem vprašanju le iz gospodarskih uzrokov, pa je mogoče, da se opusti subvencija. Po tej izjavi bi sa tedaj predsednik ujemal s pisanjem v »Vienou«, kar se deloma ne bi ujemalo z njegovimi nazori, ki jih je razvil v pozdravnem govoru. Prav predrzen pa je bil nastop urednika »Vienca« dr. M. Dež-mana, ki je odgovoril Marchettiju, češ, da nima sposobnosti razsojati o kakšnem literarnem podjetju. A kdor pozna književna dela tega modernega pisatelja, ta se ni začudil, ako je čul tako predrzno odgovarjati tudi akademiški naobraženemu članu »Mat. Hrvatske«. Takih prizorov do zdaj niso bili navajeni člani »Matica Hrvatske« v svojih skupščinah, prinesli so ga moderni (I) književniki na škodo samej Matici. »Matici Hrvatski« so zapisali vrli rodoljubi 10.200 K, in sicer 10.000 K Anton Kogel, a 2000 K Fran Pavalek. V odberu »Matičinem« so položili čast dr. Hoče kot podpredsednik, Mate Stankovi č kot blagajnik in dr. Anton Bauer kot odbornik. Mesto njih so bili izvoljeni za podpredsednika Evgenij Kumičič, za blagajnika Štefan Ortner; v književni odbor Štefan Bosanac, Venceslav Novak, Josip Pasaric, dr. A. Radio-; v gospodarski odbor Štefan Kučak in A. Harambašič, a za namestnika v književni odbor dr. Vilimir Deželic.
Ko je na to tajnik »Matice« omenil, da je potrebno poverjeništvo »Matice« bolje urediti, in da se poverjeniki odločno zavze-mo pri nabiranju članov za »Matico«, se je razvila prav živahna razprava glede miro-vine bivšemu tajniku »Matice« Konstrenčiču. Ker je »Matičin« odbor izposloval spremembo pravil v tem smislu, da more tajnik dobiti mirovino, se je oglasil dr. Vrbanio, da se zdaj izvrši sklep lanjske skupščine, da se podeli Kostrenčiču mirovina v iznosu od 1600 K. Odbor »Matice« se je izjavil po tajniku svojem dr. Radicu, da more o tem le skupščina določiti, kaj se ima zgoditi, a če ta sklone, da se ima podeliti mirovina, nima proti temu nobene zapreke. Skupščina je sprejela predlog dr. Vrbaniča in bivši vrlo zaslužni tajnik Kostrenčič bode dobival od »Matice« mirovine na leto 1600 K iz društvenih dohodkov. Mi smo se že lani iz javili, da je vrli mož to tudi zaslužil, saj je on »Matico« organiziral, da je cvela do najnovejšega časa.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 30 julija.
Shod v Hočah, na katerem ata govorila deželni poslanec gospod R o š k a r in goBpod dr. Vladimir S e r n e c , je iz-borno vspel. Shod je sprejel resolucijo, s katero izraža slovenskim spodnještajerskim de-
želnim poslancem zaupnico ter jih poziva, naj z največjo odločnostjo nastopijo proti nasilnostim nemške večine v deželnem zboru ter da delujejo za ločitev Spodnje in Gorenje Štajerske. Zbrani volivci so nadalje zahtevali ustanovitev poljedelskih in obrtnih šol b slovenskim učnim jezikom. Napram pisavi nemških in nemškutarskih listov se proglaša geslo »Svoji k svojim". Zborovalci zahtevajo, da so v vseh uradih ursdniki, ki so zmožni slovenščine in prijazni napram prebivalstvu.
Pozor zaupniki občin sodnih okrajev Ljubljana, Vrhnika, Litija, Vii-nja gora, Ribnica in Velike LaiSe! Za bližajočo se državnozborsko dopolnilno volitev pazite pravočasno na sestavo volivnih imenikov. Kdor želi poduka za volitve, naj se obrne do našega uredništva.
Deželni šolski nadzornik gospod Fr. Leveo prevzame — kakor se nam piše — nadzorstvo ljudskih šol na Kranjskem. Gospod deželni šolski nadzornik Hubad pa bo imel nadzorstvo srednjih šol. To vest bode vse učiteljstvo naše dežele sprejelo z največjo radostjo. Mož pozna ljudsko šolstvo na deželi, v Ljubljani in na vadnici. On je veš&ak na ljudskošolskem polju. Upamo, da ho zasijalo pod novim šolskim nadzornikom šolstvu in učiteljstvu lepše solnce.
f Profesor Hallada Včeraj popoldne ob pol 4. uri je na svojem posestvu na Ponikvi ob j. žel. na StajarBkem umrl po daljši bolezni učiteljiški prof g. Viljem Hallada. Umrli je bil rojen I. 1857 kot sin zdravnika v Gleisdorlu, študiral je v uelju in Gradcu, kjer je 1. 1879 dovršil vseučiliške študije, kot suplent poučeval v Celovcu, Weidenau-u, na Dunaju in v ^iojmu, leta 1889 pa je priSel kot prufdsor netutč ne na tukajšnje učiteljišče. Leta 1890 je bil urednik „Laib. Schulzeitungi" ter spisal tudi nekaj sestavkov za šolska poročila. Pokopan bo jutri dopoludne ob 10. uri na Ponikvi. Pogreba se udeleži učiteljsko osobje tuk. učiteljišča pod vodstvom dež. šolskega nadzornika goBp. L e v c a.
Shod v Gorici. Prejeli smo in objavljamo : „olovenskim visoko Sol-c e m ! Akad. fer. društvo »Adrija" priredi dne 8. avgusta 1903 v Gorici velik ljudski shod v prilog slov. univerzi v Ljubljani, slov. gimnaziji in javni slov. ljudski šoli v Gorici. Ker je slov. dijaštvo v vprašanju slov. univerze nastopalo vedno kompaktno, pozivljemo vse slov. visokoSolce, da se udeležijo omenjenega shoda. Razpravljalo se pa bode razven vseučiliškega vprašanja tudi o slov. šolstvu na Goriškem, in ravno radi tega bode imelo izvengoriško dijaštvo priliko, spoznati našo borbo v najnujnejših kulturnih potrebah. Natančnejši spored objavimo prihodnjič.
Spominske podobice z lepo sliko Leona XIII. s podatki iz njegovega življenja in molitvijo za rajnega papeža so izšle, in se dobivajo v prodajalni „Kat. tiskovnega društva" (H. Ničman) v Ljubljani 100 kom. za 2 K.
—	Poštne vesti. Poštni administrator g. Jožef Kladnik na VranBkem je postal poštar na Vranskem, poštni administrator g. Franc Kacijan pa poštar 2 razreda v Rajhenburgu — Poštna upra yiteljica v Spodnji S ški Marija H u b e r je postala poštarica II. razreda na sedanjem mestu. — Mesto poštnega odpravnika v Nemški Loki je, podeljeno Jan. Meditzu ondot, ono v Šmarju-b»p pa odpraviteljici Mariji Bervar v Mediji Izlakah. — Razpisano je mesto poštnega odpravnika v sit. Vidu nad Ljubljano.
—- Imenovan je finančni konceptni praktikant goBpod Alojzij G u š t i n re-darstvenim konceptnim praktikantom v Trstu. — Finančni minister je imenoval davčnega nadzornika Ivana Perparja v Tolminu višjim davčnim nadzornikom za okrožje tržaškega finančnega ravnateljstva.— Okrajni glavar v Zadru gosp. Leopold Goli je imenovan namestniškim svetnikom.
—	Umrla je v Gorici gospa Eleo-n o r a vdova Peteani-Steinberg, rojena grofica Attems, v Btarosti 82 let.
—	Samomor pod vlakom Na progi Celje-Velenje v bližini postaje Šoštanj se je vrgel, pod vlak bivši cerkovnik v Sovodnjah pri Šoštanju A b s t a 11 e r. Vlak ga je pretrgal preko srede telesa. Truplo so potegnili izpod vozov strahovito razmesarjeno.
—	Duhovnika igral. Dne 26. t. m.
je 8 letni sinček branjevca Franca Prešička v Stari vasi, občina Videm pod streho očetovega stanovanja igral duhovnika. Fantič je napravil altar in prižgal dve sveči, ki sta pa vneli — b slamo pokriti streho. Hipoma je bila streha v plamenih. Ogenj je povzročil 2000 kron škode.
—	Beg ii vlaka. Na raznih krajih Koroške je pretekle dni vlomila družba tatov. Oblasti so zaBledile, da ulome izvršuje tolpa 6 mož. Te H ni bo se ti tatovi peljali z vlakom prct St. Petru na Koroškem. Mej vožnjo bo čuli, da bodo v St. Petru prijeti. Lopovi so poskakali iz vlaka, ki je M v polnem teku, iu usli zdravih neg na b ajersko. Roparji imajo pri sebi revolverje, nože in drugo orodje.
—	Junaško dekle Pri zadnji po> vodnji na Štajerskem so v Prstenku padle v vedo tri sestrice. Z,a njimi je skočila 20 letna Katinka Sottonijeva ter je vse tri de kleta rešila iz vode. Namestništvo v Gradcu ie nagradilo junaško dekle s 157 kronami 50 vin.
—	Nov c. kr. poštni urad. C. kr.
ministerstvo za trgovino je z odlokom 19. julija 1903 dovolilo, da se na B o h i n 1 -ski Beli pri Bledu ustanovi nov poštni urad, ki bo imel dvakratno dnevno zvezo z Bledom in Bohinjsko Bistrico. Služba poštarja se^razpiše v najkrajšem času.
—	Čuden slučaj. Znano je, da sta nedavno Franc Bratuša in njegova žena Marija iz Majšberga stala pred mariborskimi porotniki obtožena, da sta pred leti srojo hčerko Ivanko umorila in posamezne kose umorjene deklice pojedla. Obtožene« sta vse to priznala — sedaj pa so v bližini Novega Mesti na Dolenjskem prijeli neko potepajočo sa deklico, ki je izjavila, da ji 1 e ime Ivanka Bratuša in da jo hči Franca in Marije Bratu&a, ter da je pred tremi leti pobegnila od starišav, ker se je bala, da bo pretepena. Deklica imenuje vse svoje učitelje in ondotne duhovnike. Ali sta Franc in Marija Bratuš nalašč priznala vse, kar so ju obdolžili, da v skrajni bedi dobita vsaj v zaporu zavetišče in hrano, ali je pa prijeta deklica le kaka zvita slepanca, ki izrablja poznavanje razmer in hoče s tem prikrivati le svoje pravo ime. V kratkem bo prišla resnica na dan.
—	Nov most čez Savo v bližini železniške postaje pri Zagorju slovesno blagoslovijo prihodnjo nedeljo. V Prusniku pri Zagorju bo tem povodom na posestvu g. Potioreka ob 3 uri ljudska veselica.
—	Toča je v ponedeljek v vinogradih Ritkovec in Lipnik v okolici Trebnjega napravila nekoliko škode.
—	Roparski napad. Dne 27. t. m. ob '/,10 uri zveCer je 21 lttai zidarski pomočnik Alojzij G »beli e iz Tolmeza pri Vidmu napadel s kamnom živinskega po-ganjača Franci Erženi iz Gonč pri Preddvoru, ter ga hotel oropati. Lahko ranjeni Eržen je klical, na kar so prihiteli kmečki fantje in preprečili rop. Napadalca so orožniki oddali sodišču v Radovljici.
—	Slovesno vmeščenje tržaškega župana Sandrinellija je bilo danes opo-ludne v izredni javni seji.
—	Najdeno človeško okostje. V
Zatičini so našli pri grajenju nove šole meter pod zemljo okostje človeka, ki je bil naj-brže umorien od kakega zločinca ter ondi pokopan. Umor se je moral izvršiti pred kakimi 50 leti.
—	Nesreča pri slovesu. V Fohns-dorfu so priredili nekateri premogarji pred svojim odhodom v Ameriko slavnost v slovo. Pri slavnosti je igral na harmoniko premo-gar Janez Potočnik iz Leskovice na Kranjskem. Potočnik je zapustil zvečer družbo, Češ, da gre tudi v Ameriko. Na stop-njicah je tako nesrečno padel, da je bil takoj mrtev. Zapušča vdovo s štirimi otroci.
—	Kamniška mestna godba priredi v nedeho dne 2. avgusta popoludne ob 4. uri benefični koncert na korist svojemu kapelniku gospodu Antoninu Vaničku na vrtu Fisoherjevega hotela s sledečim vspo-redom: B. Smetana, koračnica iz opere „Prodana nevesta" ; F. Dvorak, »Svatbeni valček"; Ammer, overtura »Kraljičina straža"; J. pl. Z«ajc, »Hrvatska davoriia"; A. Vaniček, mazurka „6marnicea, K. M. Weber, dekliški zbor iz ooere „Oberon«; J. Verdi, finale iz opere „Ernani", eufonion - solo; Scbuffer, „Pošta v gozdu", rog solo; A. Vaniček, „Sla-via". potpouri; V.Parma „Triglav-četvorka"; F. Gerbic, „Pred slovesom", pesem; J. Cer-mdk, koračnica.
—	Umrl je včeraj zjutraj v Gradcu v dobi 7S let vpokoj. kaznilniški ravnatelj g. Vincenc Skodle r. Rojen je bil leta 1S26 v Črnomlju, služboval nekaj časa za pisarja pri ondotnem okr. sodišču, leta 1860 postal pristav ljublj. kaznilnice, leta 1870 pa postal ravnatelj na Štajerskem.
—	Laški kralj v Vidmu. Laški kralj pride, kakor poročajo laški listi, povodom letošnjih vojaških vaj v avgustu v Videm na Laškem. Brez dvoma poleti takrat v Videm mnogo Goričanov!
—	Smrt na cerkveni strehi. V Lu-
čah v Savinjski dolini je padel s cerkvenega zvonika nek zidarski mojster na cerkveno streho, kier je obležal mrtev.
—	Ubilo ie neko lesovje v Žalcu gospo Frančiško Flis po domače Santl, ki je šla gledat novozgrajeni hlev. Tudi njen 5 letni otrok, katerega je imela v naročju, je nevarno ranjen na nogah.
ljubljanske novice.
Umrla je v bolnici Josipina B e r -g a n t.
Žejen tat. Emiliji Poppovi, kantinerki v brambovski vojašnici št. 2 eo bile is kleti ukradene 4 steklenice likerja. Tatvine sumljiv je neki pekovski pomočnik, pri katerem so našli prazne steklenice.
Iz bolnice Franc Vesel, 15 let star, stan. v Dolnji vasi v kočevskem okraju, padel je včeraj doma z drevesa in si zlomil levo roko. Pripeljali so ga v deželno bolnico. — Franc Stare, 15 let star v Dobu v kamniškem okraju je bil pripeljan v deželno bolnico. Dijak V i k t o r L e v e c ga je pri košnji zadel s koso v desno nogo in mu jo prerezal.
Za novo poslopje »Mestne hranilnice" bo pričeli kopati temelj predvčerajšnjim v
Prešernovih ulicah.
Izgubljeno in najdeno. V Lattermanovem drevoredu je našel včeraj popoludne želez niški sprevodnik Franz Zaje, stan. na sv. Petra cesti št. 32, zlat prstan s zelenim kamnom. — Avgust Gobler, narednik pri o. kr. bram bovškem pešpolku št. 27 je izgubil 26. t. m. na poti po Gruberjevi cesti in čez Golovec srabrno tula - verižico. — V gostilni »pri belem volku« je našla natakarica Josipina Cepuder v veži denarnico z večjo svoto denarja.
Cerkvene posode v gozdu. G. Jurman, uslužbenec pri Samassi, našel je v gozdu na Rožniku več cerkvenih kelihov in svečnikov povezanih v ruto. Hitel je po ljudi, da jim pokaže najdene stvari, a ko je prišel z ljudmi nazaj na ono mesto ni bilo onih cerkvenih posod nikjer več. Tat se je ie mej tem časom vrnil in zopet dalje odnesel svoj plen.
Ponesrečeni hlapec. Na Rimski cesti pripetila se je včeraj ob 4. uri popoludne večja nesreča. Hlapec Ivan Logar hotel je s senenim vozom zaviti na Kantzevo dvorišče, pri tem pa se je voz prevrnil in sta hlapca Ivan Logar in Feliks Košar, ki sta bila na vozu, padla na hodnik ob Gogo-lovem vrtu. Logar se je na desni roki in na desni nogi pobil, Košar pa je priletel z glavo ob vrtni zid in se tako udaril na glavo, da se mu je kri iz ušes, iz nosa in iz ust ulila. Nezavestnega so pripeljali v bolnico, kjer se je še le danea nekoliko zavedel. Zdravniki pravijo, da bode ozdravel.
Hafnerjevo posestvo na Sv. Petri cesti ni predano, kot se nam je včeraj sporočilo, pač pa je dal g. Hafner v najem ondotne kleti graški pivovarni J a p e 1 , ki si ondi uredi zalogo. G. Hafner se torej ne izseli.
Prihodnja javna vinska pokušnja v tukajšnji deželni kleti pod kavarno „Europa", bo v soboto, dne 1. avgusta zvečer od 8. ure naprej. Pri tej priliki se bodo razdelili naročeni in preostali sterilizatorji (priprave za odpravo kana na vinu) ter se bode oddalo proti primerni ceni 70 litrov finega zelena in 120 litrov prav dobrega rdečega cvička. Licitacija se prične ob pol 9. uri. — Preskrbljeno bo tudi z mrzlimi jedili.
Na adreso mestnega fizikata. V Šolskem drevoredu vsak popoldne pometajo mestni pometači smeti, ne da bi prej tla poSkropili z vodo. Oblaki prahu se dvigajo in prah lega na mesarske mize in stole, katere imajo ondi spravljene mesarji. Tudi po drugih ulicah Be zvečer ali zjutraj pometa na tak na čin, da se občinstvo ne vidi iz prahu. To je menda jako zdravo, ker se noče uvesti pametnejšega načina pometanja.
Tat piščancev po noči obiskuje piščance gospoda restavraterja Frica Novaka v bvicariji. Pred dnevi mu je ukradel šest piščancev, nakar je dobil tak tek, da je pred-včeraišnjem zopet prišel po enajst piščan cev. Kadar dobe v pest tega nepovabljenega gosta, mu policija namestu piščancev preskrbi ričet.
Hitra smrt. Včeraj zvečer umrl je v deželni bolnici gospod Filip Lenassi, c. kr. davčni pristav v Poštnini. Ob 11. uri dopoludne je prišel v bolnico, ob 10. zvečer pa je umrl.
Na Nemško se je odpeljalo danes po noči 62 delavcev s Hrvatskega. Sli so dela iskat.	flB i A
V Ameriko je odpotovalo danes po noči 10 oseb s Kranjskega.
Dogodki na Hrvatskem.
Nesloga v zlatarskem okraju.
It Zagreba je dobil včeraj »Novi List« naslednjo brzojavko:
BJuče su pošli u Zlatar Eugen Kumičič i dr. Bresztyenszky, ovaj zadnji da zagovara
kandidaturu Kumičicevu, koju su zlatarski izbornioi na prvoj svojoj skupštini jedno-glasno odklonili. Nagovaranju Bresztyenskoga, staroga Pisačica i njegova zeta frankovca Horvata, pošlo je za rukom, da su se izbor-nici Zlatara pociepali na dvoje. Tako su juče bile u Zlataru dvije opozicijonalne skupštine: jedna se držala prvobitnih zaključaka, a druga se izjavila za Kumičič a. Bresztyenszky svojim nametanjem Kumičieeve kandidature po-lučio je »u ime sloge« razdor medju irbor-nicima zlatarskeg kotara. Uvidjavni opozici-jonalci vrlo su ogorčeni na nasilno ponašanje Bresztyenszkoga, koji je upao u Frankove spletke.«
Reški „Novi List« pripominja k temu:
I punim su pravom ogorčeni! Dr. Bre8ztyen8zky vrlo je fin, otmen, ljubezan, učtiv 1 uljudan čovjek, vrlo dobar, čestit, pošten i iskren Hrvat. Ali on nije dorasao mjestu vodje jedne odvažne, muževne opozicijonalne stranke: on je za to previše fin, previše ljubak, previše učtiv, obziran i popustljiv. Njegova je glavna mana, da nema odvažne vlastite volje, nego se dade nago-varati i podlieže svakojakim uplivima intri-ganata, koji ga nasiedaju. On svih sudi po sebi i po svom plemenitom, ali nevinom mišljenju. Taki ljudi ne mogu da odgovaraju današnjim potrebama našega naroda.«
Dogodki v Srbiji.
Polkovnik Dinka Nikolič, ki je hotel v noči dne 11. junija kralju Aleksandru hiteti na pomoč in je bil od zarotnikov težko ranjen, opisoval je pred kratkim poročevalcu nekega lista dogodke v vojaškem taboru v Banici. Novo pri tem opisovanju je to, da sploh ni prišlo do boja z zaretoiki in da polk ni zapustil tabora. Polkovnik Solarovič je telefonično prosil Nikoliča, da naj ne stori ničesar, ker Be je kraljeva dvojica hudo sprla in se pri tem umorila ter da je Peter Karagjorgjevic proglašen za kralja. Ko se je pa Nikolič obotavljal slediti tej prošnji in hotel s polkom odkorakati proti mestu, došla sta dva častnika v dvorni ek-vipaži. ki sta ga s štirimi streli težko ranila. Nikoličevi podčastniki so nato ustrelili napadalca, namreč stotnika Petroviča in nadporočnina Gagoviča. To se je zgodilo po štirih zjutraj. Polkovnik Nikolič, ki je zopet ozdravel, je povedal, da ni res, da bi bil zaradi službene nesposobnosti umirov-ljen. Podpolkovnika Mišiča je hvalil, da ga je prištevati med najbolj izobražene, inteligentne in vrle častnike v vojski. Na vprašanje, če odobruje zaroto, je odgovoril, da je to politično vprašanje in da se on ne bavi s politiko. Če je bil on drugega mnenja nego zarotniki, smatral je to samo za svojo dolžnost. Obvezan je bil, varovati in braniti svojega kralja, četudi ni spadal med njegove ljubljence. Tudi napram kralju Petru bode v isti meri vršil svojo dolžnost, ker on zvesto služi svojemu kralju, naj se že imenuje kakorkoli.
Balkan.
Iz Z e m u n a poročajo: Tukajšnja policija je dobila obvestilo, da je bivši bolgarski častnik in makedonski agitator Sara-v o v došel iz Belegagrada in prekoračil avstrijsko mejo. Istočasno je zunanje ministerstvo brzojavno naročilo vsem obmejnim postajam, da naj Saravova primejo, ako bi ga zasačila, in to takoj sporočijo ministerstvu. Saravov je bil v Rumuniji obtožen vdeležbe pri umoru prof. Mihailescu in obsojen in contumaciam. — Saravov se je prej že mudil na Dunaju in v Budapešti, ne da bi mu bile oblasti delale sitnosti.
Turški listi pravijo, da Turčija v evropskih okrajih ustanovi 500 novih ljudskih šol. Ta obljuba bo menda ostala tudi samo na papirju.
V	Carigradu so obsodili dva posestnika prvih restavrantov v Carigradu, vsakega na eno leto ječe, ker sta v gostilni imela časopise, ki so v Turčiji prepovedani.
V	Carigradu so zaprli albanskega maršala Maisel paSo. Na pošti so namreč ustavili njegova pisma, naslovljena na njegovega sina, ki se kakor mlad častnik spopolnjuje v nemški vojski. V teh pismih je poročal paša svojemu sinu o bližajočem se prevratu v Turčiji.
Generalni inšpektor Hilmi paša nadaljuje preiskavo glede nasilstev turških vojakov v vshodnih okrož|ih skopeljskega vila-jeta in sicer na podlagi preiskovalnih listin avstro-ogrskega in ruskega konzulata. Hilmi paša nahaja se sedaj v Radovištu.
Na železniški progi med Solunom in Dede Agacem dogodil se je nov dinamitni atentat. Blizo 95. kilometra so namreč našli veliko mino, napolnjeno s dinamitom in opremljeno s kapsulo.
Izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča. Iz ljubosumnosti sprla. Na Vidmu so po noči od 9. do 10. maja t. I. pili fantje iz Dola in iz z.aboršta. Med hlap-
cem Janežem Peterco iz Doba in Francetom Klemenčičem iz Zaborita je nastal zaradi nekega dekleta prepir in ker je Pe-terea zaborške fante izzival, ga je neki za-borftčan malo oklofutal. To pa je jezilo Pe-teroo. Mesto da bi iel k počitku, je v domači vasi čakal na zaborške fante in ob do hodu skočil, oborožen z gnojnimi vilami, med n)e ter ž njimi Klemenčiča po glavi udaril, na kar je stekel. Obdolženeo vse pri sna ter dostavi, da se je hotel madčevati nad nekim drugim fantom, da pa le ni videl, katerega je udaril. Sodni dvor ga je na dva meseca ječe obsodil. — Otrok se je opekel. Marija Brezar, gostija v Dvor-jah, je kuhala dne 6. maja t. 1. večerjo ; na ognjišče je posadila enoletnega kočarskega sina Janezka Berganta. Otrok se je pa prevrnil v vrelo kašo ter se tako močno ope« kei, da je dne 8. maja v ljubljanski bolnici umrl. Zaradi te malomarnosti je sodišče Marijo Brezar na 14 dni strogega zapora obsodilo. — Svojo mater sunil. Janez Kleindienst, posestnik na Brezjah, se je spri s svojo materjo ter jo je v jezi tako od sebe pahnil, da je priletela ob kameniti podboj ter se na čelu poškodovala. Sodni dvor ga je na štiri tedne ječe obsodil. — Slabo plačana usluga. V nedeljo 14 junija t. 1. peljal se je Andrej Žagar iz Primsko-vega v Zgornje Tenetiše. Pod Kokrioo je prisedel na voz Tone Rebberger, kajžarjev sin iz Bobovka, z dvema tovarišema, kateri so se pa pri Primoževi krčmi v Spodnjih Tenetišah ustavili, med tem ko Be je Žagar naprej peljal. Domu grede je Žagar tudi ne koliko pri tej gostilni obstal in takoj je Rebberger Bkočil s svojim tovarišem zopet na voz, misleč, da se bo zopet nazaj peljal. Ko je pa Žagar velel, da naj izstopita z voza, ker ni prostora, kajti sedela je na vozu Za-garjeva tašoa svakinja in njegov otrok, je to Rebbergerja tako raztogotilo, da je brez povoda svojega tovariša Antona Zormana z nožem sunil v levo roko. Nato je stekel za Zagarjevim vozom, skočil proti konju, kakor da bi ga hotel ustaviti, potem se pa urno obrnil proti na vozu sedečemu Žagarju ter ga z nožem sunil v prša. Sodni dvor ga je na eno leto težke ječe obsodil.
Bazne stvari.
Najnovejše od rasnih strani
Ruski pisatelj Korolenko je praznoval včeraj 50 letnico svojega rojstva. — Železnico iz Alaske v Sibirijo bo zgradila družba amerikan-skih, francoskih in ruskih kapitalistov. Skozi takozvano Boringovo cesto pojde tunel. — Vihar v Rusiji. Vas Brahlov v okraju Cernigov na Ruskem je silen vihar uničil v teku petih minut. 70 hiš, mej njimi cerkev je vihar popolnoma razrušil, v bližnjem gozdu je vihar izruval drevesa in jih nesel kilometer daleč. Tudi v obeh sosednjih vaseh je vihar podrl 80 his. — Pasovni sistem vpeljejo pri določitvi taks na telefonskih govorilnicah na Ogrskem. — Stavkujoči delavci vBakuso zažgali petrolejske tovarne v Balachana. Požar je velikansk. — Roparji na grofa e h. V \Viirzburgu so prijeli tolpo, ki je več let odpirala grobove, ropala truplom dragecenosti in prodajala krste. — Vojvoda pod kuratelom. Vojvoda Kon etantin Oldenburški je postavljen pod kuratelc. — Novo vrsto pluaraza kopanje je izumil kovač Fran Ilalas v Vukovaru. — Sestre kraljice Dra-g e. Ena sestra kraljice Drage se bo vpisala te dni na vseučilišče v Ženevi. — 4 80 vojakov obolelo je pri zadnjih manevrih pri Bileku. Vojak, ki poroča to število v pismu svoji materi v Komarom, pravi, da bo od teh ozdravel komaj četrti del. — V Zulu deželi se je pričel vstanek. — 177 kilometrov v eni u r i bo prevozila električna železnica, katero zgrade mej Liverpoolom in Manche-strom. — Brata umorila radi ded-š č i n e sta v Starem Sandecu v Galiciji brata Stepanski. Truplo umorjenega brata sta položila na železniški tir, da bi oblasti menile, da ga je povozil vlak. — Oder se je podrl pri prezidavi hotela „pri Kroni" v Opavi. Tramovje je ubilo neko mimoidočo žensko in tri deklice. — Umor v ječi. V ječi okrajnega sodišča v Siklosu na Ogrskem je jetnik Bodo prerezal vratova svojima sojetnikoma postopačema Jasmosky in Ilollo, katera bo našli v celici mrtva. Bedo pravi, da Bta ga napadla in da je dejanje izvršil v silobranu. — Potopljene ladije. Ladija »Teodora« je ob holandskem obrežju trčnila z nekim ribiškim parnikom. Obe ladiji sta se potopili. Na »Teodori« je bilo poleg kapitana še 16 mož posadke. — Samomor ženina in neveste. Neki 30 letni trgovec v Hamburgu, katerega ženitev ni ugajala njegovim starišem, Be je z vrvmi zvezal s svojo neveBto, na kar sta oba skočila v vodo in utonila. — P i s a -teljBjornson je 21.000 kron, katere so mu darovali njegovi prijatelji ob priliki 70 letnice njegovega rojstva, daroval ljudskim šolam. — Zopet defravdacija. V Draždanih so aretirali tajnega komercijskega
svetnika Viktorja Hahna radi defravdacije v banki Rokseb.
Preveč se je smejal. Redko kdaj se zgodi, da pride kdo vsied preobilnega smeha v bolnišnico Pa zgodilo se je to. Nek mož je vprašal zdravnika radi slabega prebav-Ijanja za svet. »Smejate se kolikor se morete!« je bil zdravnikov odgovor, »to bo omogočilo vaše prebavljanje.« ln res, mož ga je ubogal. Prišel je domov in se jel takoj smehljati. Prišla mu je žena nasproti ter se mu je na-smehljala — in smejal se ji je mož — kar preje nikdar ni bila njegova navada. Prišla je v sobo postrežnica — in smejal ee je tudi tej. Ogledoval je slike po zidu in smejal se jim je. Ker se prej ni nikoli smejal, mu je bilo to čudno — pa nehati ni mogel; kajti zdrav je hotel biti. Ženi se je pa že le vse čudno zdelo in vprašala je moža, kje je bil. Drugekrati bi se bil jezil, pa zdaj se je še bolj smejal. In žena je bila prepričana, da se drugemu ne smeje, kakor svojemu smehu, in šla prosit pomoči. PriSel je zdravnik; pa ko ni mogel ničesar opraviti, je posredoval, da so ga prepeljali v bolnišnico. Polegli so se tu njegovi histerični napadi in razložil je vso stvar zdravniku. Zdaj se pa smejal zdravnik. Gotovo ni več ta mož na tak način zdravil svojega želodca.
Najboljši način podpiranja časnikov. 1. Imej le katoliški list! — 2. Ča ne moreš sam, pa dva ali trije skupaj naročite list! — 3. Priporočaj ta svoj list ob vsaki priliki, tudi za inserate ! 4 Dajaj ga dru gim, da ga bero! — 5. Če ne gre drugače, pa pošlji list v zavitku v hišo, kjer bi kaj zamogel žaleči. Ne pozabi podčrtati važnih stvari), posebno člankov ! — 6. Pohvali, kjerkoli moreš, svoj katoliški list in porabi ob tej priliki misli dobrega članka! — 7. Ča le moreš, zamenjaj dober katoliški list s slabim nasprotnim! S tem odvrneš bravca od dotičnega Blabega časnika, vzbudiš pa vsaj nekoliko zanimanja in okusa bravčevega pri branju katoliškega lista. To lahko prepriča bravca, da je tudi katoliški list sposoben za kaj pametnega, duhovitega in literarno dobrega. Slab, ali časnik brez pravih, določnih nazorov, ki si ga prej zamenjal, položi na varen in priličen kraj — na ognjišie! — 8. Zahtevaj, da se katoliški listi prodaj-jo v vseh javnih lokalih. Skrbi, da tam (zlasti v železniških vozovih) ostane, prej pa še dobro označi važne članke ! 9. Postreži ljudem pri naročitvi in razpečavanju katol. lista. Prevzemi stvar tudi sam v roke! — 10 Poročaj iz kraja, kjer se list mnogo bere, kar ljudi zanima; povej tudi, kaj jim je posebno všeč, kaj ne. Prvič ustrežeš časnikarju, drugič koristiš dobri stvari, ker so v uredništvih tudi zmotljivi ljudje in tako lahko kaj zagreše, kar po pojasnilu uredništvo lahko popravi! — Somišljeniki, držite se teh pravil!
Napad anarhistov na kraljevo palačo v Lisaboni?
Iz Lisabone se poroča, da se je iz kraljeve palače v Azuda pri L saboni čulo 10 minut trajajoče streljanje vojakov. Uradoma se razglaša, da so se čete mej seboj sprle, javno mnenje pa trdi, da so poskusili anarhisti napad, a da so bili odbiti.
Telefonska In brzojavna poročila.
Budimpešta. 30. julija. Liberalna stranka v Debrecinu v posebni resoluciji poživlja vladno večino, naj sprejme vse narodnostne zahteve glede armade in čim preje izposluje njih izvedbo.
Budimpešta, 30. julija. Včerajšnji burni seji v ogrskem državnem zboru bodeta sledila dva dvoboja. Poslanca Ratkay in S z 6 t s in poslanca M o 1 n a r in B o r d o 1 y so se pozvali na dvoboj.
Budimpešta, 30. julija. Justični minister je pozval državno pravdništvo naj proti bivšemu poslancu časnikarju Dienesu in časnikarju Singerju vzdigne tožbo radi uradnega razžaljenja vlade in radi obrekovanja. Dienes je danes odpotoval na Dunaj. Pred odhodom je dejal nekemu časnikarju, da sta imela s Pappom že dalje časa kupčijske zveze in da je Pappu ponudil 12.000 kron, ko mu je zagotovil, da stvar ostane mej njima. Papp je soglašal s kupčijo, ka-keršnih ima še več in ki ne soglašajo z njegovim poslanskim mandatom.
Budimpešta, 30. julija. Poslanec Molnar je danes imel s svojim nasprotnikom dvoboj na pištole. Nihče ni ranjen.
Budimpešta, 30. julija. „Magyar Hirlap" priobčuje pismo soproge ne-
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik
kega vojaka, ki trdi, da je bilo pri vojaški vaji pri Bileku usodnega dne 14 mrtvih vojakov, 36 težko in 200 lahko obolelih, dan na to je umrlo zopet 10 vojakov, dva vojaka sta zblaznela.
Budimpešta, 30. julija. „Pester Lloyd" dementira vesti o osebnem sporu mej obema linančnima ministroma, priznava pa, da sporno sladorno vprašanje še ni rešeno.
Budimpešta, 30. julija. (0. B.) Bivši poslanec Dienes, ki je po izjavi poslanca Pappa tega poskušal podkupiti, objavlja izjavo, v kateri najodločneje dementira to trditev.
liiin, 30. julija. Kardinal kamerlengo je za dobo konklave vse telefonske zveze v Vatikanu pustil prerezati. Kardinal kamerlengo poziva prebivalstvo, naj svoje molitve združi z molitvami sv. kolegija, da bo nova izvolitev na srečo sv. cerkve.
lliin, 30. julija. „Osservatore Romano" pravi, da so si listi poročilo o pogovoru kardinala Svampa z nekim francoskim časnikarjem popolnoma izmislili. Kardinal Svampa nobenega časnikarja niti videl ni. Tudi druga poročita o kardinalih so izmišljotine židovskih časnikarjev.
Belgrad, 30. julija. Mej vojnim ministrom Atanackovičem in morilci kralja Aleksandra je očiten razpor. Častniki zahtevajo da kralj sedanjega vojnega ministra odstrani. Kralj Peter je v jako sitni situaciji.
Umrli so:
26.	julija. Marija Weber, dehvčeva hči, 4mes.; Dunajska cesta 19, Ecclampsia infant. — Henrik Hausler, nadporofinika sin, o1/* leta, Rimska cesta 12, pljučnica.
27.	julija. Rudolf Pleško, delavčev sin, 5 mes., Hrenove utire 12, Enteritis.
•29 julija Marija Kovačič, delavčeva žena, 35 let, Vožarski pot 5, jetika
V	hiralnici:
24 ju'ija. Ivan Jaborneg, hlapec, 82 let, ostarel.
25. julija. Marjeta Rakovec, užitkarica, 73 let, kostni rak.
V	bolnišnici
24 julija. Marija Remšgar, ključarjeva hči, l3/4 1., kron. želodčni in črevesni katar. — Eva Debevc, gostija, 75 let, Bronchitis chron. Insufficientia cordis.
25.	julija. Anton Miklič, posestnikov sin, 32 let, Katatonia Tubercul. pulm - Ivan Dremelj, krojač, 51 let, jetika.
26.	julija. -Jurij Arko, gostač, 78 let, Pleuritis si-nistra exund. Paralysis cordis. — Jožefa Perdan, gostija, 67 let, Pneumonia bilateralis.
MeteorologlČno porodilo.
Vigina nad moriem 306.2 m, srednji irafini tlak 736-0 mm
I	Ca« opazovanja	Stanjo barometra. T mm.	Temperatura po Celsija	VetroTi.	Nebo	J S g 1-in«
29	9. »veS.	~733-4	19-4	brezvetr.	jasno]	
30	7. qutr 2. popol.	732 n 732 2	171 21-3	sl vzh. sl. jzah.	del. jasno oblačno	0.0
Srednja včerajšnja temperatura 20 0*,					normale 19 8*.	
Dunajska borza
dnž 29. julija.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4% .....
Avstrijska kronska renta 4%.....
Avstrijska inv. renta 3'/» % .....
Ogrska zlata renta 4%.......
Ogrska kronska renta 4%......
Ogrska inv. renta 3'/»* .......
Avstro-ogrske bančne delnice.....
Kreditne delnice.........
London vista..........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.'drž. v
20 mark..........• .
20 frankov...........
Italijanski bankovci .........
C. kr. cekini...........
10035 100-20 120-90 100 65 9315 120-45 99 30 90 75 15'90 661 20 239-12 117-25 23-48 19-05 95-20 11-28
Žit ne cene
dn<5 30. julija 1903. (Termin.)
Na budimpeštanskl borzi:
PSenica ia oktober......K	7 22 do
, „ april......» — »
Rž za oktober.......»	6-08 »
Oves za oktober......»	5'27 „
Koruza za avgust......»	612 »
> » september.....»	6'13 >
, „ maj 1904 .....»	4 93 »
(Efektiv).
Dunajski trg.
PSenica banaSka.......K — do
Rž južne železnice.....
Rž..........
Ječmen , ........ —
ob Tisi........ ~
Koruza ogrska.......»	6 55
Cinkvant..........7 40
Oves srednji..........&"75
Fižol.........
6-50
11.—
7-23
609
5-28
6-13 6-14 364
6-60
6-75 8-— 6'-12'-
Mnriihlit prltrjevalano sredstvo IfJLUltttillV, kamenje, kovino, lesovje itd., ]
985 1-1
Jakob Frsnz, posestnik in koncesijoni-rani stavbenski mojster, javlja v svojem ter v imenu sina Ernesla Franz, h<'ere Regine Franz in drugih sorodnikov prelužno vest, da je Vsegamogočni našo ljubo in blago soprogo, oziroma mater, hier, sestro, teto, svakinjo in nečakinjo gospo
Karolino Franz roj. Iutraš
po dolgotrajni m, muke polnem trpljenju, pre-videno s sv. zakramenti za umirajoče v 39. letu svoje dobe danes ob 5. uri zjutraj k sebi v boljšo večnost poklical. —
Pogr b drage pokojne bode dne 30. t. m. ob 6. uri popoldne na tukajšnje pokopališče sv. Roka.
Sv. maSe zadušnice brale se bodo v župnijski cerkvi sv. Nikolaja.
Predrago ranjko priporočamo v blag spomin in pobožno molitev.
Metlika, dne 29. julija 1903.
Y pivoYarniški restavraciji Jurij Auer-jevih dedičev
v Ljubljani. IVoffove ulice št. 12
sprejme se zdrav, krepak, ne čaz 20 let Btar mladenič kot
w točaj
(Schankbursch.) asi
3—1
V petek, dne 31. julija
KONCERT
meščanske društvene godbe v restavraciji g. Perlesa.
Začetek ob 8. uri. Vstopnina 40 v.
Pred dvema leti je šel z doma 18 letni
Janez Marolt w ^
in se sedaj ne \e. kje prebiva in če sploh če živi. — Kdor bi vedel o njem kaj natančnejšega, nai b^goooli naznaniti njepovi materi Kosipini Marolt, vas Trstenik, poita Št. Rupert na Dolenjskem.
Za lesno trgovino

869 6—5
kompfoarisf.
Prednost ima oni, ki ie zmožen jelov les sprejemati in oddajati. Službo jo nastopiti meseca septembra t 1.
Naslov Be iz*e v uoravn štvu »Slov,«
796 100-15
za
__________„ kamenje, kovino, lesovje itd., priporoča gg. kamnosekom ln kljadaraklm mojstrom tvrdka BRATA EBERL, edina zaloga za Kranjsko, v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 27 11—1
Zahtevajte
brezplačno in frapko
moj ilustrovani cenik z več ko H00 podobami
ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reči
HANN8 KONRAD
Ki»,->o tovarna za ure Id Izvozna trgovina
Za v»ako Mogt gt 234 Cejk0
pism. jam.
Tisk »Katoliške Tiskarnet v Ljubljani.