NOVEMBER
15 P Albert Mag. 10 T Edmund
17	S Gregorij, žud.
18	č Roman	©
19	P Elizabeta *
20	S Feliks Val.
21	N 27. pobink.
22	P Cecilija
23	T Klement
24	S Janez od Križa
25	č Zahvalni dan
26	P Silvester +
27	S Maksimij
28	N Prva Adventna
29	P Saturnij
30	T Andrej, apostol
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
GeeJo; Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja da imagei
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; & P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D ENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
HAJfTAXKjtl IN MAJBOLJ PRILJTJBLJEH »LOVRMSD
LIST* EDRUŽENIH
DRŽAVA* AMERIŠKIH.
-at
ŠTEV. (NO.) 225.
CHICAGO, ILL, SOBOTA, 20. NOVEMBRA — SATURDAY, NOVEMBER 20, 1937
LETNIK (VOL.) XLVL
Japonska se rešuje z grožnjami - Notranji boji v Rusiji
Japonska uvidi nevarnost, da utegne bruseljska konferenca skleniti za njo kaj neprijetnega, in tako skuša ostrašiti države z grožnjami. — Konferenca bo brž-. kone okrepila svojo obsodbo nad vejrolomnostjo Japonske.
Pariz, Francija. — Japonska ni samo odklonila udeležbo na konferenci deveterih velesil v Bruselju, marveč se je tudi celi čas skrajno prepirljivo obnašala napram tej konferenci. Gotovo je sodila, da so demokratične države, iz kakoršnih je konferenca po večini sestojala, slabotne, ker jim parlamenti vežejo roke, da se ne morejo brezobzirno kakor diktatorske države odločiti k energičnim dejanjem, in je torej bila uverjena, da se iz cele konference ne bo za njo nič resnejšega izcimilo. Ta teden je pa znatno izpre-menila svoje obnašanje. Očivi-dno jo je presenetil proglas, ki ga je koncem zadnjega tedna odobrila konferenca, s katerim je Japonsko javno obsodila kot kršiteljico pogodb. To je bilo precej več, kakor je Japonska pričakovala in vsa znamenja kažejo, da se je je polastila nervoznost.
Ker Japonska torej uvidi, da utegne ta "slabotna" konferenca na svojem ponovnem zasedanju, ki je določeno za Prihodnji ponedeljek, vendarle ukreniti kaj takega, kar bi njo spravilo v zadrego, je iz-Premeaiila svtojo [taktiko: Iz dosedanjega preziranja konference je prešla h grožnjam in zdaj grozi na levo in desno, kaj bo storila, ako se bodo sklenili kaki ukrepi proti njej.
O ultimatu, ki ga je Japonr ska poslala Franciji, in kateremu se je ta tudi uklonila, je bilo že včeraj poročano. Takoj nato pa je po svojem poslaniku v Belgiji javila, da se bo "razvil resen položaj," ako se bodo velesile vmešavala med njo in Kitajsko. Da bi ji katera evropska velesila napo-vedala vojno, tega se Japonska bržkone ne boji, pač pa Pričakuje z gotovostjo, da se skušalo pošiljati Kitajski in druge vojne potrebščine na pomoč. V takem slu-je Japonska zagrozila, 1)0 s svojimi ladjami blokirala Celo kitajsko obrežje in vsak p°izkus, uvoziti orožje na Kitajsko, se bo smatral kot so-Vl>ažen čin, proti kateremu bo nastopila z orožjem.
Kakor pa se trdi iz krogov diplomatskih opazovalcev, je strah Japonske, da bi konfe-J^nca v resnici kaj odločnejša ukrenila proti njej, pre-CeJ neutemeljen. Sodi se nam-da bodo vsi koraki proti
PET NOVIH KARDINALOV
16. decembra bo peterim podeljen kardinalski klobuk.
Vatikan. — Te dni se je objavilo, da bo papež povzdignil prihodnji mesec pet cerkvenih prelatov v kardinale. Tozadevni slovesni obredi se bodo vršili 16. decembra. Med peterimi bodo trije Italijani, namreč vatikanski državni podtajnik, nadškof G. Pizzar-i do;papeški nuncij za Jugoslavijo, E. Pellegrinetti, in beneški patrijarh, G. Piazza. Eden bo Anglež, westminsterski nadškof A. Hinsley, m eden Francoz, P. Gerlier, nadškof v Lyonsu. S tem se bo število kardinalov dvignilo na 69; največje možno število je 70. -o-
ŽUPANI ZAHTEVAJO VEČ DENARJA ZA WPA
Washington, D. C. — Konferenca županov ameriških mest, ki se vrši ta teden v Washingtonu, zahteva, da se mora za tekoče fiskalno leto nakazati več denarja za WPA relifna dela. V tozadevni resoluciji so povdarili, da se je število ljudi, na relifu tekom zadnjih tednov zvišalo in še vedno narašča, ter bo zato "potrebnega več WPA dela, ako se razmere ne izboljšajo.
-o-
NARAŠČANJE PREBIVALSTVA
Washington, D. C. — Kakor računa urad za štetje, je bilo 1. julija v Zed1, državah 129,257,000 prebivalcev, kar je za 828,000 več kakor pred letom dni ob istem času.
-o——
FEDERALNA VLADA VZELA FARMERJU ZEMLJO
Chicago, 111. — Na podlagi nekega starega zakona je bil zadnjo sredo John Jursich, ki živi s svojo 21 letno hčerjo Eleanor na 5525 Agatite ave., obsojen od sodišča, da se mu zapleni njegova 151 akrov farma, blizu Woodstocka, vredna '$20,000, in jo dobi v last vlada Zed. držav. Kakor se je pri obravnavi ugotovilo, je Jursich prodal zadnjo pomlad farmo nekeipu J. W. Hornu, ki mu je v naprej plačal $2,400, toda lastninske papir-
POBEG IZ NANKINGA
Iz kitajske prestolice beži prebivalstvo pred Japonci.
Šanghaj, Kitajska. — D asi
se je Kitajcem posrečilo,da so nekoliko zaustavili japonsko prodiranje proti zapadu od tukajšnjega mesta, vendar se strah, ki se je polastil prebivalstva v prestolici Nankingu, ni podlegel. Izseljevanje iz mesta se vrši v čim dalje večjem obsegu in med begunci so v enaki meri tujezemci kakor domačini. Ameriško poslaništvo se v četrtek še ni izselilo in poslanik Johnson se je izrazil, da bo počakal z odhodom toliko časa, dokler se kitajska vlada sama uradno ne bo izselila.
-o-
PREDLOG ZA VIŠJI DAVEK NA SALUNE
Chicago, 111. — Mestni svet išče denarja, da bo lahko zvišal plačo svojim uslužbencem, kakor so jo dobivali pred depresijo, in pri tem se je stavil predlog, naj bi se licenca za salune zvišala od sedanjih $600 na leto na $1000. Neki drugi predlog pa se glasi, naj bi se tisti saluni, ki žele ostati odprti po 1. uri ponoči, obdavčili z nadaljnjimi $600. Alderman, ki je to predlagal, je povdaril, da mnogi saluni ostanejo odprti preko zatvo-ritvene ure in se izognejo kazni s tem, da podkupijo razne oblastne osebnosti.
sich je trdil, da ni vedel za to tihotapsko podjetje, toda priznal je, da je ob nekem obisku na farmi bil oddaljen
je je še Jursich obdržal. Kmalu Japonski obstojali le iz besed, nato pa so našli federalni agen-Vendar pa je verjetno, da bo- ti na farmi tajno žganjekuho, z J10 te besede tako ostre, da mašinerijo, vredno $15,000. Jur-i °do Japonsko globoko zade-e- Tako utegne konferenca Okrepiti svojo obsodbo zadrega tedna še z izjavo, da je
£ naprej beseda Japonske, kot le 100 čevlje od hleva, v ka-kršiteljice pogodb, ničvredna terem se je vršilo kuhanje. ln se ni zanesti na nobeno po- Sodnik Barnes je izrazil mne-kr°dbo, ki j a ona podpiše. To Sije, da je nemogoče, priti ta-bo veljalo kot svarilo tujezem- ko blizu kotlov, ne, da bi se skim bankirjem in trgovcem,'zaduhal alkohol; porota se je £eš> da se izpostavljajo veli-'strinjala z njim in farmar je «emu riziko, ako sklepajo ka- bil obsojen, da izgubi svojo 0 trgovino z japonsko vlado, zemljo.
ŠPANSKA VOJNA SE ZAVLEČE
Hendaye, Franpija. — Kakor izražajo opazovalci mnenje, bo zimsko vreme, ki je nastopilo na španskih bojiščih, zavleklo vojno za več mesecev. Zadnje dni je vladal skoraj popolen mir. Zaradi mraza in megle bo Franco najbrž odložil svojo nameravano splošno ofenzivo.
BORBA GLEDE MEZDNEGA ZAKONA
Washington, D. C. — Zakonski predlog, s katerim se urejujejo plače * in delovne ure, je v istem stanju, v ka-koršnem je bil ob zaključku zadnjega zasedanja kongresa. Dočim je bil predlog sprejet od senata, se je nasprotno "zataknil" v odboru za pravila poslanske zbornice in poslanci iz južnih držav ga niso izpustili iz odbora, da bi prišel na glasovanje. Zdaj se nabirajo podpisi poslancev, s katerimi bi se prisilil odbor, oddati predlog celokupni zbornici; v to svrho je potrebnih 218 podpisov.
-o-
JAPONSKA PRIZNA NACI-JONALISTE
Tokio, Japonska. — Tukajšnja vlada se pripravlja, da prizna nacijonalistično vlado generala Franca v Španiji. K temu jo pregovarjate Italija in Nemčija in ji obljubljate, da boste v zameno uradno priznale Mandžurijo za japonsko last.
-o-
LUNIN MRK
Chicago, 111. — Kdor je bil v četrtek zjutraj okrog 2. ure še pokoncu, si je lahko o-gledal zanimiv naravni pojav, namreč lunin mrk. Za znanstvenike pa pojav ni bil preveč zanimiv, kajti mrk je bil le delen. Pač pa bomo imeli prihodnje leto priliko videti v Ameriki popolen lunin mrk.
KRIŽEMJVETA
—	Budapesta, Ogrska. — Več sto dijakov tukajšnje univerze je zadnjo sredo vprizo-rilo protijudovske demonstracije. Nemirom pa je napravila konec policija, ki je navalila na demonstrante in jih 19 aretirala.
—	London, Anglija. — Tukajšnja vlada je v sredo imenovala R. Hodgsona prvim a-gentom v nacionalistični Španiji, ki bo zastopal angleško trgovino. Poslanik španske vlade je protestiral proti temu imenovanju, češ, da se priznava s tem uporniška skupina.
—	Ankara, Turčija. — Med tem, ko so se v turški vladi izvršile med osobjem znatne izpremembe, je predsednik Kemal objavil, da se bo vlada s podvojeno intenzivnostjo vrgla na delo, da ojači svoje obrambne sile.
-o-
POROČIL SE Z ŽENO UBITEGA MOŽA
St. George, Utah. — Po dveh in pol letih se je končno pojasnil zagoneten slučaj glede nekega Spencer Malana, ki je v marcu 1935 brez sledu izginil. Neki Ch. Bosshard, star 25 let, je namreč priznal, da je on umoril tega moškega, ko ga je ta v pijanosti napadel, njegovo truplo pa je vrgel v neki vodnjak. Bosshard pa je čutil, da je obvezan, skrbe-
LIT V IN 0V V_ZAGA TI
Sovjetski zun. komisar Litvi-
nov v nevarnosti, da izgubi
svoje mesto.
Riga, Latvija. — Iz poročil, ki prihajajo iz raznih virih o notranjih političnih razmerah v Rusiji, je sklepati, da se vrši med vodilnimi osebnostmi prikrita, toda ljuta borba na življenje in smrt, in krvavemu "čiščenju" očividno še ne bo konca.
Med "zaznamovanimi,", ki se imajo odstraniti kot nevarni sedanjemu režimu, je tudi komisar za tujezemske zadeve, Maks Litvinov, sam. Ta mož, ki je na svojih diplomatskih poslih prepotoval skoraj vse države sveta in je bil smatran kot eden stebrov sovjetskega režima, je na tem,da izgubi svoje mesto, ako se mu še kaj hujšega ne primeri. Med tem, ko je bil Litvinov zadnji teden na konferenci v Bruselju, je tajna policija napravila preiskavo pri osebah ki so njemu podrejene, in našla pri njih baje obtežilne dokaze za zaroto proti Stalinu in za izdajsko zvezo z Nemčijo. Litvinov je kar na hitrem odpotoval iz Bruselja domov.
Posledica te preiskave je bila, da je bil aretiran sovjetski poslanik v Latviji, Brodov-ski, njegov prvi tajnik, Pehr kvalinski, pa je izvršil samo-umor. Dalje je bil aretiran tudi predsednik ljudskih komisarjev za Ukrajino, Bondaren-ko.
iz Jugosiavije
Izsledeni brezvestneži, ki so v Poljčanah podkupovali mladega mizarskega vajenca, da je zažigal razna poslopja. — Usodna vožnja mladega lesnega trgovca z Boča. — Smrtna kosa in drugo.
Najstarejši Šendvidčan
Dne 25. oktobra je v Št. Vidu ko se je ljudstvo spravljalo k pri Ljubljani obhajal devetde-
Prijet požigalec •
Poljčane, 29. okt. — Sinoči,
ti za ženo umorjenega in za njegovega otroka, in tako se je po enem letu poročil z njo, ko je ta, ne vedoč za moževo smrt, iztožila razporoko od njega.
PAPA DIONNE NAKUPIL DARILA
počitku, je gorelo v Lušečki vasi pri mizarju in posestniku Jožetu Korošču gospodarsko poslopje, katerega je od zadnjega požara v mesecu juliju pravkar nanovo postavil. Gasilci so imeli mnogo dol'a, da so ogenj omejili in preprečili še večjo nesrečo. Zgorela bi lahko vsa vas, ker se hiše drže skoro druga druge.
Orožniki so šli na delo in krivca kmalu izsledili. Priznal je vse v zadnjem času v Lušečki vasi izbruhnjene požare. Tako je zažgal Rober-jev kozolec, zakrivil dalje prvi požar pri Korošču, in nedavni požar pri Modrič Heleni ter slednjič tudi včerajšnjega. Vsa .ta dejanja je zagrešil mladi mizarski vajenec, ki se je učil baš pri Korošču, kjer je tudi snoči gorelo. Nihče ni slutil v mladem in sicer pridnem fantu požigalca. V zvezi z njim pa je seveda več po-magačev, ki so mladega fanta premamili in ga pridobili za taka dejanja z denarjem. Tudi te krivce so že izsledili, a dokler ne bodo ugotovljene vse podrobnosti, drže njih imena v tajnosti. Fant je prejel za vse 4 zagrešene požige 1000 din. Pomagači so 'mu preskrbeli za njegov posel posebne vžigalne patrone ali sebne vžigalne patrone, katere mu je bilo treba vreči v seno ali kam drugam, kar je lahko povsem neopaženo opravil.
seti rojstni dan ugledni krojaški mojster Simon Jovan, ki je bil znan po celi Kranjski, kot prvovrsten krojač. Rodil se je v šentvidski občini na Glinci in je bil v mladih letih cerkovnik pri Blažu Potočniku. Krojaške obrti se je učil v Gradcu. Nad šestdeset let se je udejstvoval v javnem življenju v Št. Vidu. Bil je tudi odlikovan z redom sv. Save V. stopinje. Kljub svojim 90 letom je duševno in telesno še ves krepak.
-o-
Smrtna kosa
V mariborski bolnici je umrla Marija Voglar, soproga or-ganista od Sv. Jurija v Slovenskih goricah, stara 57 let. — Na Razpotju, Medja-Izlake je umrla Alojzija Vozel, rojena Pilpah, doma iz starodavne Kandriške graščine, stara 85 let.
V smrt je zavozil
Maribor, 25. okt. — Preteklo Par soboto se je na cesti blizu Selnice ob Dravi pripetila nesreča, ki je zahtevala življenje mladega, 32 letnega lesnega trgovca Franca Namestnik
Če se konji splašijo
Posestnik France Zunkovič iz Župečje vasi se je peljal iz Ptuja z vozom proti domu. Na vozu je sedela tudi 45 letna posestni-ca Marija Pepelnikova iz istega kraja. Blizu Hajdine so se naenkrat splašili konji; pri tem je Pepelnikova padla z voza in obležala nezavestna. V ptujski bolnici so ugotovili hud pretres možganov in notranje poškodbe.
-o-
"Mladi" par Iz Banjaluke poročajo o zanimivi poroki. Osemdeset-letni ženin Radojko Vesič se je poročil s 73 letno Simeono Bikičevo. — Pač res — mladi
Oliva Dionne, oče znanih kanad skjh petork, razkazuje darila, ki jih je nedavno šel v New York nakupit za božič za svoje otroke. Poleg petork se je spomnil pri tem tudi na šestero sv ojih drugih otrok in seveda tudi žene ni pozabil.	J
V usta ga je ustrelil
Nekega večera je šel 26 letni posestnikov sin Ivan Vodu-p0 šek s Sladke gore pri Šmarju domače" "Jurko", sina posestni- P" Jelšah vasovat. Komaj je ce iz Zgornjega Boča. V Mari- stopil k dekletovemu oknu, je boru se je mudil po trgovskih P°čil strel iz samokresa, ka-poslih, okrog 3 popoldne pa se * " je odpravil proti domu in tedaj je dohitel v strmem klancu pred gostilno Goloba proti Hiter ju v Spodnji Selnici nek tovorni avto, ki je bil naložen z železnimi traverzami in ki je vozil iz Maribora v Dravograd. Ker je avto precej počasi vozil, ga je hotel Namestnik prehiteti in je naglo pognal motor navkreber. Ko pa se je približal tovornemu avtu na nekaj metrov, je hipoma zapazil, da mu prihaja nasproti po pravijni desni strani dvovprega graničarske straže, ki se je peljala v Maribor. Ker se je bal, da bi se zaletel v konje, je izgubil prisotnost duha in namesto da bi motor zavrl, je z naglico zavozil od zadaj v tovorni avto in treščil vanj. Priletel je z glavo s takšno silo v V.aroserijo avtomobila, da si je razbil lobanjo in so možgani brizgnili po cesti. Obležal je na mestu mrtev.
terega je sprožil železniški delavec, po domače Šmirjek iz Sotenskega pri Šmarju. Strel je Voduška zadel v usta in težko poškodovanega so morali odpeljati v celjsko bolnico.
-o-
Žile si je prerezala
V mariborsko bolnico je bila pripeljana 76 letna Antonija Krečičeva, ki si je v svojem stanovanju v mestu prerezala žile v zapestju leve roke. V bolnici, kjer so ji rešili življenje, je povedala, da je to storila zaradi bede in bolezni.
Nesreča pri delu
Na kirurški oddelek ljubljanske bolnice je bil pripeljan steklarski pomočnik Stanko Hočevar,ki je pri izmenjavi stekla v tovarni za olje v Mostah padel z drugega nadstropja in se močno poškodoval.
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 20. novembra 1937
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina •
Za celo leto ........................................$5.00
Za pol leta ------------------------------------ 2.50
Za četrt leta .................................. 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto _____________________________$6.00
Za pol leta _______________________________ 3.00
Za četrt leta _____________________________ 1.75
Posamezna ftevilka ...................... 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ,..„-----------------—---$5.00
For half a year __________________2.50
For three months________________ 1-50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ____________________$6.00
For half a year______________3.00
For three months_________1-75
Single copy ________________________________ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti d«poslanl na uredništvo vsaj flan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
20 let rudečega terorizma
Te dni je minulo dvajset let, odkar so v Rusiji prišli na krmilo takozvani boljševiki. Znana novemberska revolucija, ki je strmoglavila provizorično vlado Keren-skeya, ni bila namenjena carističnemu režimu, kakor to marsikje nevedoč poudarjajo današnji radikalci. Carizem je padel v marčevi revoluciji, ki jo je izvedel Kerensky in njegovi pristaši leta 1917. Pol leta pozneje pa je prišlo do ^iiane novemberske revolucije, v kateri so prišli na polšje boljševiki in zasedli vlado.
Ne trdimo sicer, da niso radikalni komunisti proti carističnim režimom, ampak dejstvo je, da carizem je padel udarjen od čisto drugih sil, nego od komunizma. Ko pa je carizem v Rusiji padel, tedaj so se dvignili razni židovski komunistični agentje, kakor kake selivke in so hiteli v Petrograd in Moskvo, kjer so pod novo demokratično Kerenskyjevo vlado imeli vso prostost in so tam organizirali drugo revolucijo, ki je ugonobila Kerenskyja in njegove pristaše, deželo in njene narode same, pa vrgla za cela desetletja v največje suženjstvo, ki je hujše od prejšnjega stanja pod carjem.
Doba dveh desetletij v Rusiji kaže, da so takozvani radikalni demokrati, ki se ponašajo z znano ideologijo demokracije, ki jo je zasnavoval Karl Marks, največje vara-lice na svetu. Ko so se prav ti borili za svobodo pod tiranskim carizmom v Rusiji, so oznanjali masam najširšo mogočo svobodo. Borili so se proti militarizmu in zahtevali so prostost in svobodo govora in tiska. Ko so pa sami prišli do moči, so svoje nasprotnike v krvi dušili in svobodo in prostost govora in tiska so omejevali veliko bolj, kakor kak car v zgodovini Rusije. Glede militarizma so storili prav isto. Organizirali so v Rusiji močno militaristično mašino, katera liki veliki polip s svojimi tipalkami in sesalkami drži vso deželo v strašnem prijemu.
Dalje najdemo komuniste skozi vseh zadnjih dvajset let pri neprestanem varanju in laganju. Kako je Lenin vpil in rohnel preje, da je treba razdeliti zemljo med kmete in reveže. Res revolucionarji so se polastili zemlje, a za koliko časa? Komunisti so kmalu rekvirirali vso zemljo in lastnino in danes v Rusiji ne lastuje noben posameznik nič. Vse je last skupnosti, v tej skupnosti pa tiransko vlada komunistična mašina, ki ji načelujejo židje, ki od zgoraj zapovedujejo in vladajo masam. Kdor se upa odpreti usta,, ali da le pokaže, da se ne strinja z njimi, temu dajo okusiti svinca in mu zapro usta za vedno. Tak demokratizem je namestil tiranizem carjev.
V Londonu je predaval pred nedolgim profesor, ki je lansko leto prepotoval vso Rusijo. Ko je govoril nekje z kmeti in jih popraševal o sedanjem stanju so mu rekli: "Pod carjem ni bilo dobro. Vendar smo lahko v družbi kaj kritizirali. Danes pa ne smemo komunistične komisarje, ki nam dajejo ukaze niti dvomljivo pogledati. Kdor se drzne, riskira svojo glavo." — Tako je. In nihče nima na svobodo tolikega monopola, kakor komunisti. Ta svoboda je pa samo na njihovem jeziku, drugje jo ni.
Kadarkoli kje drugje po svetu se godi kaka krivica delavcem, komunisti na vso moč hujskajo k stavki in uporu. V Rusiji, kjer so komunisti vladarji, pa vsakega, ki bi se drznil, stavkati obtožijo sabotaže in potem jim pihajo s svincem življenja, kakor kak cerkovnik sveče po opravilih v cerkvi.
Na stotine in stotine slučajev bi še lahko navedli, v ;aterih komunisti lažejo svetu, kako veliki zagovorniki svobode in prostosti so, sami pa ravnajo vsepovsod in v vseh slučajih baš nasprotno. V Rusiji se navaden delavec ne sme niti premakniti iz ene službe v drugo, če ne dobi za to posebnega dovoljenja od sovjetskih oblasti. Na vsakega človeka pazijo, kakor na kakega ujetnika in skoro bodo vsaki osebi obesili na vrat pasjo marko in kdor jo ne bo imel bodo obračunali z njim, kot upornikom in sovražnikom države.
Tako spremembo je doživel ruski narod, ko se je otresel carizma in se je dal nato zasužnjiti komunizmu. Koliko je profitiral z komunizmom lahko izračuna vsak. Take pokore menda ni dozdaj delal še noben narod, kakor jo mora baš slovanski ruski narod pod komunistično stra-
hovlado. Grozne posledice so to, kar doživlja narod na Ruskem.
Medtem, ko komunistični kričači vpijejo križem sveta, da je treba masam več socialne pravičnosti, kar je sicer res, da jo je potreba — toda, taisti komunisti doma v. Rusiji, kjer imajo vso moč, ne dajo ljudstvu najmanjše pravice, da bi smelo ljudstvo samo odločati v kaki zadevi. Komunistične oblasti ravnajo z ljudskimi masami tako tiransko, kakor nikjer. Vzelo bo stoletja predno bo ruski narod v stanu popraviti, kar je zakrivil komunizem na Ruskem.
Zato je pa ni večje ironije, kakor to, ko komunisti vpijejo bahavo v svet, da so prenovili Rusijo in jo odrešili iz suženjstva, itd. Civilizacijo bo vzelo dolga dolga leta, da bo v Rusiji popravila to, kar so komunisti podrli. Ko bo prišel čas, da bo ruski narod smel svobodno dihati in svobodno govoriti o svoji lastni usodi, tedaj bo ruski narod te obletnice obhajal v črnih oblačilih in se bo tega gorja spominjal, kakor strašne črne kuge in kot najstrašnejše dobe v svoji zgodovini.

O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE
So. Chicago, III.
Bazar imamo pri naši cerkvi, kateri se je začel preteklo nedeljo zvečer, ki se bo nadaljeval in tudi končal v nedeljo 21. nov. Zabave na bazarju je vsakovrstne, kar so se prepričali ti, ki so bili zadnjo nedeljo navzoči. Marsikateri so šli veseli domov, ker so bili obdarovani s primernimi in koristnimi darili, kateri jim bodo prav prišli. Ostalo je pa še veliko teh darov ali nagrad, ki se bodo razdelili med navzoče prihodnjo nedeljo. Pričakovati je, da bo velika udeležba. Vabljeni ste prav vsi, da se bazarja udeležite. Ce pomislimo, imamo silno malo zabav med letom za našo cerkev. Menda edino vsakoletni jesenski bazar. Zato glejmo, da bo vsaj ta uspešen, saj delamo za našo cerkev, ki je last nas vseh.
Še nekaj je bilo preteklo nedeljo, skupno mesečno sv. >bhajilo društva Najsv. Imela. Lepo število mož in fantov ;e ga je udeležilo, okolu šestdeset, — meseca oktobra jih je bilo okolu petdeset. Nekaj lepega je videti toliko množico moških skupaj in ob enem vzpodbudnega. Za prihodnji mesec, 12. decembra je pričakovati še večjega števila. Po končani sv. maši je bil v dvorani zajutrek in po zajutreku seja, pri kateri se je sklenilo, da bo slovesen sprejem članov v društvo drugo nedeljo v januarju, to bo 9. januarja;. Kljub tolikemu številu udeležencev, je bilo vendar še opaziti, da manjka nekaj starejših članov, kateri so prijazno vabljepi, da se udeležijo prihodnji mesec.
Preteklo nedeljo sta bila zadnjič oklicana Mr. Anton Jakše,Jr. in Miss Julia Omers. Ženin je sin dobro znane družine Mr. in Mrs. Anton Jak-še, ki imajo svojo grocerijo in mesnico na 10746 Buffalo Ave., nevesta je pa hči tudi
dobro znane družine Mr. in Mrs. Aleks Omers, kateri tudi žive na Buffalo Ave. Mlademu paru želimo najboljšega zadovoljstva in sreče v zakonskem stanu. — Že več tednov je močno bolan Mr. John Zalokar, Sr. z Ave. L. Želimo, da bi se mu zdravje skoraj povrnilo. — Zbolel je tudi mladi mož Mr. Joseph Shifrer, ki mu tudi želimo skorajšnjega okrevanja. — Hudo se je prehladil tudi John Zalokar, Jr., kateremu tudi želimo skorajšnjega zdravja. — Vesela presenečenja za svoj rojstni dan je doživel Mr. Joseph Golob na 9537 Ave. M. Ko je zadnji ponedeljek prišel domov z dela, ga je čakal cel kup raznih daril, katere sta mu preskrbeli njegova soproga Štefanija in teta Mrs. Mary Vidic. Celo na cigarete in na "candy" nista pozabili. Da je bil poleg raznih drugih daril tudi krasen šopek svežih rož, mi menda ni treba posebej omenjati. Na mnoga leta Jože! — Pretekli teden, na spomin godu sv. Martina, se nas je zbralo pri Mr. in Mrx John Zalokarju lepo število prijateljev, ki smo slavili veselo "krstijo" letošnjega vinskega pridelka, ob enem smo se tudi zabavali s kartami. — Glede delavskih razmer pa nimam kaj veselega poročati. Mnogi se pritožujejo, da jeklarska podjetja čedalje več delavcev odslavljajo, kar res ni razveseljivo. Upajmo, da to ne bo dolgo časa trajalo.
Z zaključkom bazarja prihodnjo nedeljo 21. nov. tudi zaključimo vesele prireditve v naši dvorani. V adventnem času bosta samo dva bunco party in sicer dr. Marije Čistega Spočetja št. 80, KSKJ. in društva Krščanskih žena in mater. Prvi bo 5. dec., drugi pa menda dva tedna pozneje. — Toliko za danes. Kaj več se pa lahko pomenimo v nedeljo zvečer na bazarju, kamor vas še enkrat prijazno povabim.
Novinar
SPOMINI NA POTOVANJE
V STARO DOMOVINO
Oglesby, 111.
(Piše Theresa Dušak)
Iz Trbovelj smo se odpeljali v Litijo. Ne morem vsega popisati kako je bilo lepo. Omenim pa, da je Anny dobila ženina in bi se bila kmalu poročila in jaz tudi. Oh, ta sreča! — Iskale smo voznike za na Vače in tako.smo govorile z dvema kmetoma. Ko sta spila dva litra vina, bi se bila pa rada z nami ženila. Pozneje sta se potolažila, me dve smo pa peš hodile čez most preko Save. Ta most je velik in sredi mosta je križ. Most se je začel tresti, me dve sva jo pa ubrale nazaj. Ne bom vsega na dolgo popisovala, le to omenim, da je bilo veliko smeha. Čez most je namreč peljal velik senen voz in vsled tega se je most tako tresel. Začelo je zopet deževati. —
Srečno smo se pripeljale v Ljubljano, kjer smo prenočile v hotelu Miklič. Zvečer potem smo hodile okolu po mestu, nakar se je Anny odpeljala nazaj proti Novem mestu v Toplice. Jaz sem pa zelo zdrava in toplic ne potrebujem, zato sem ostala v Ljubljani. Obiskala sem moje znance in spet smo se sešli z Amerikan-ci. Skupaj smo šli tudi na nebotičnik, kjer so servirali pivo in druge stvari. Tako sem o-stala nekaj dni v Ljubljani. V spominu mi bo ostal g. Marin-ček, bratranec mojega moža. Našla sem ga v pisarni Delavske zbornice. Gcsp. Karlin Ahčin ima sestro gostilničar-ko. Tam smo lepo zapeli. G. apotekar in g. major v pokoju sta nas v lepem govoru pozdravila, mi Amerikanci smo pa v zahvalo poklicali par litrov "ta boljšega." Amerikan-skim Slovencem je g. Zakraj šek oskrbel lepe prostore v gledališču, kjer se je igrala zadnja opera v sezoni. Mrs Schlosser je imela divno ve-černo obleko in na razpolago je nam bila banska loža. Drugi dan je pa šla Mrs. Schlosser za zabavo, kot je rekla, žet ječmen. Iz radovednosti menda, jo je obiskalo nekaj Amerikancev, ki so videli, da je zares žela,, ampak imela je
—	rokavice. (Al' bo huda ko bo to brala). Ona je zelo izobražena in družabna ter ima zelo fin okus v obleki Ima prodajalno z obleko in jo zelo priporočam vsem gospem.
—	Ne morem vsega popisati, zapišem pa, da je Ljubljana lepo mesto in zelo veselo.
Ta čas, ko §,em se mudila v Ljubljani, so tja pripeljali tudi pokojnega nadškofa dr. Jegliča iz Stične na Dolenjskem, kjer je umrl nagle smrti. Vsi smo šli kropit v škofijsko cerkev. No in ker smo bili že tam, smo obiskali tudi škofa dr. Rožmana, ki nas je prijazno sprejel. — Pogreb nadškofa dr. Jegliča je bil nad vse ganljiv in veličasten. Udeležila se ga je šolska mladina, orli, razna društva; vse v rajnih krojih. Celo mesto je bilo preplavljeno v črnih zasta-
vah. Preveč bi vzelo prostora, če bi hotela vse popisati, kako je bilo. Zelo žalostno je bilo, a ob enem veličastno. Tukaj je ljudstvo pokazalo, kaj mu je bil nadškof dr. Jeglič. Pokazalo je, kako zna častiti svoje voditelje.
Iz Ljubljane smo potem delali izlete na vse strani. G. Za~ krajšek nam je vedno kaj takega pripravil, da smo imeli več zabave. Bili smo tudi na Bledu, kjer je pa že vse drugače kot je bilo nekdaj. Posebno pri Petranovih na mlinu in v sredini mesta se pozna razlika med sedanjostjo in preteklostjo. Edino cerkvica je še ista in pa vrv za pozvoniti je še tam. — Kraljevska družina je dobro zastražena.
—	Lep je Vintgar, Bohinj, Triglav, Tržič, Kamnik, itd., samo zelo hladno je bilo tam, kajti' na planinah je bil sneg ša julija meseca.
Zopet sem se odpeljala nazaj v Brežice in od tam proti Jadranskemu morju. Ogledala sem si Cirkvenico, Sušak in Trsat. Pri Mariji Trsatski sem pomolila za srečno potovanje.
—	Šli smo v Reko. Tam sem obiskala družino Ludoviko Ri-cobeli, teto moje prijateljice v Oglesby. Ko sem povedala kdo sem, sem bila z vso častjo sprejeta. Povedala sem jim, da sem jim nekaj prinesla od Anice iz Amerike. — Ti ljudje so zelo bogati in cb enem gostoljubni. — Od tukaj se odpeljem po morju v Opatijo, kjer je letovišče visoke gospode. Tam sem govorila z mnogimi Slovenci in Hrvati, v uradu pa italijansko. Ko sem izpolnila prijavno listino, so me poklicali v urad, kjer sem morala pokazati vse legitimacije. Bila sem edina Ameri-kanka. Tukaj berem napise: Villa Triglav, Villa Renko, Villa Mira, Villa Tomažič, Hotel Regina, Quarnero, Bagno, Conto de Savoy, itd. Zelo moderno in lepo je tam in govori se vse jezike. — Na Monte Maggiore so vojaki na dolgo in široko pod zemljo. Ravno-tako na Veprinac — Lepa je Lovrana in Ika.
(Konec prihodnjič)
SMRT POBIRA
Gre any, Minn.
Tukaj je izdihnil svojo dušo rojak Frank Zeleznikar, rojen leta 1881-na Visokem, občina Ig pri Ljubljani. V Ameriko je prišel leta 1899 in sicer na Ely, kjer je delal v rudniku 11 let. Od tam se je podal v Greany na farmo, iskat boljše bodočnosti na farmi. Sreča mu je bila mila celih 27 let, dokler ga ni Bog poklical k sebi po plačilo dne 12. oktobra letos. — Tukaj na Greany zapušča soprogo Jo-liano, dva sinova Louis in Joe in dve hčeri Mary in Johano. Na Ely brata Matta in v Du-luthu brata Jerry; v starem kraju pa enega brata in dve sestri. Pokopan je bil na pokopališče sv. Brigite v Greany.
—	Hvala lepa sosedom, prijateljem in sorodnikom, za izkazano sožalje v uri težke izgube in vsem, ki so darovali
Dogodki
saod Slovenci po AmerM
Vesti iz Chicage
Chicago, 111. — Pri družini Ant Krapenc, 1636 W. 21st Pl., so se zadnje dni oglasile rojenice in veselim staršem pustile malo deklico. — Mrs. Ana Medic, 1844 W. 22nd PL, se je morala že pred par tedni podati na kliniko chicaške univerze, kjer se je podvrgla operaciji. Vendar pa se ji zdravje po voljno vrača.	1
Nesreča v daljni Kaliforniji
San Francisco, Calif. — V bližnjem Richmondu se je vračajoč z dela smrtno ponesrečil v avtomobilski nezgodi dobro znani rojak Anton Šukle, ki je bil doma iz fare Semič. Tukaj zapušča ženo, rojeno Jelenič in dva otroka. Spadal je k Slov. sam. podp. dr. Sloga ter k'Slov. Amer. br. v Richmondu pa k dr. št. 638 SNPJ. Pogreb se je vršil iz tukajšnje slovenske cerkve; pogrebne obrede je opravil č. Father Rev. Francis Turk.
Obisk
Chicago, 111. — Te dni se je mudila tukaj Mrs. Ivaifka Gre-gorka, iz Waukegana, 111., ki se je ustavila tudi v našem uredništvu. Mrs. Gregorka je šla za par tednov k svoji hčeri v Detroit, Mich.
K imen
Willard, Wis. — V sredo 17. nov. sta se v tukajšnji slovenski cerkvi poročila Mr. Leonard Raven in Miss Marie Metkovich. Poročne obrede je izvršil domači župnik Rev. J. V. Trinko. Ženin je naš dober faran ter upravitelj tukajšnje willardske sirarne, nevesta pa hči tukaj ugledne in poznane družine Mr. in Mrs. Martin Matkovich. — Naše iskrene častitke! — Na mnoga leta!
Na operaciji
So. Chicago, 111. — Pred kratkim je bila operirana Mrs. Tini Golob, roj. Primožič, soproga Mr. Johna Goloba ml. Operacijo je srečno prestala in se ji obrača na bolje, kar ji tudi vsi želimo.
RIBIŠKI PRSTAN NI UKRADEN
Pred nekaj časa so listi poročali, da je bilo vlomljeno v pisarno msgra. Mella v Vatikanu ter je tat pri tej priliki ukradel dragoceni ribiški prstan. Kakor sedaj poroča katoliška korespondenca v Ameriki po svojem zastopniku v Vatikanu, takrat ni bil res u-kraclen ribiški prstan, pač pa njegov posnetek, ki ga uporabljajo, kadar pečatijo razna apostolska pisma.
■-o-
Širite ini priporočajte list "Amerikanski Slovenec"!
vence in cvetlice. Naj v miru počiva.
John Otrin
TARZAN IN LEOPARDSEI LJUDJE
(148)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
Ko jc Kali Bwana naznanila, Ha bo kljub nevarnostim nadaljevala strašno pot po džungli in iskala Jerry Jeroma, je Walter za trenutek obstal in jo presenečen pogledal, nato je mirno rekel: "Kali, jaz pojdem s teboj." Tolika je bila njegova ljubezen do Kali Bwane, da je hotel v nove nevarnosti.
")«». vama boni tudi pomagal," sc je odločil Tarzan: "toda, najprej imam opravka z mojimi vojaki, katere sem pustil popolnoma same, da se sami borijo proti Leopardskim ljudem in jib uničijo. Pomnita, da je moja prva dolžnost, da obvarujem svoje podložne pred nevarnostmi teli strašnih krvo-ločncžev."
Naslednjo noč so Tarzan, Walter in Kali Bwana prenočili lo nekoliko v stran s tega kraja. Ko se je zjutraj začelo daniti, so se odpravili proti kraju, kamor je bil Tarzan ukazal O-randu in Tomu, da se bodo sestali. Komaj so pa napravili nekaj korakov, je Tarzanu nasproti 'zadonel mogočen pozdrav.
Orando in Toni sta takoj ko sta ugledala Tarzana skočila "k njemu in ga vesela pozdravila. Tudi Walter je veselo pozdravil svojega tovariša Toma. Toda, ko .ie Toma zagledala Kali Bwana in ga spoznala kdo je, je skočila k njemu in se mu obesila okolu vratu. "Jerry! Jerry! Na vse zadnje sem tc vendar našta!"
Sobota, 20. novembra 1937
• A ME RIK A N s K1 SI.OVENFC"
Strnn v
RAJ V SOV JET UI
Finski list "Karjalainen" je pred nekaj meseci objavil zanimiv razgovor, ki ga je imel urednik z nekim Fincem, ki je pred nedavnim pribežal nazaj iz sovjetske Rusije, kamor je bil šel leta 1982 s svojo ženo in otroci, ker se mu je zazdelo, da bo zanj kot komunista tam lepše življenje. Ta Finec se piše Anti Vink. Uredniku je med drugim povedal o svojih doživljajih in o sovjetskem raju tole:
"V nadi, -da bom dobro zaslužil, sem kot brezposelni delavec Prestopil finsko mejo 5. avgusta leta 1932. Vzel sem s seboj ženo Ano in svoja dva otroka, triletno Hildo in dveletnega Silvestra. Tedaj nisem niti malo slutil, tudi nisem mogel slutiti, v kakšno bedo vodim svojo družino. Takoj v začetku smo se morali na žalost prepričati, da smo prišli v deželo, kjer vlada suženjstvo in Slromaštvo. Ujeli so nas in odpeljali do Petrovskoje in Leningrada. Nazadnje smo bili primo-rani na prisilno delo na delavskem področju električne postaje Sivervi.
Morali smo stanovati v hladnih, vlažnih in raztrganih delavskih barakah. Bilo nas je 32 v eRem stanovanju. Hrana je bila neznosna, pokvarjeno kislo zelje, kisle kumarice in točno pa tudi nad vse pičlo odmerjen košček kruha. Kave in masla sploh nismo videli. Sem pa tja smo veasih dobili kak zavojček tobaka. Smrt je strahotno opravljala Svoj krvniški posel med delavci, Posebno pa še med otroki. Jeseni leta 1932 je umrlo 300 otrok, lT>ed katerimi je bila tudi moja triletna Hilda. Zboleli so pove-Clni na želodcu. Kako tudi ne bi,
smo pa jedli neprestano samo kislo zelje in kumarice. V tem ki'aiu je delalo tedaj 4000 Fin-^ev> vseh delavcev, ki so pripa-a'i po večini ruski narodnosti, pa*as je bilo 16.000. Povsod je padala velika beda. Dobival sem sedem rubljev mezde. Če po-misIite, da je pri "svobodnem pi'ometu" stal kilogram surovega rnasla 30 rubjev, lahko veste, smo jedli. Moj drugi otrok, Jtogi Silvesterček, je umrl 1. ju-j1Ja l933, moja žena pa še istega ^ 6. avgusta. Pokopali so ju
cerkvenega obreda, j bi si nabavili primerne ob-eke vsaj za silo, si nismo mogli misliti. Tudi jaz sem bil že
rahlega zdravja, da sem
° etela ista usoda, kakor ženo °troka. Kadar smo bili Finci v;»!;*ed seboj, smo vedno go-ulj o tem, kako bi pobegnili gk2aj domov na Finsko. Ti post^' bega so se tudi v resnici Prj^0 P°navljali. Mnogo so jih
ftial P°lovili in jih kratko-v °bsodili na smrt, ali pa — sj^^ečnejšem primeru — po-sto'v Sibirijo. To se je zgodilo dv m.sto mojim tovarišem v vajetih mojega bivanja v Si-Pov 1JU' delavci je vladalo naj večje ogorčenje nad la °v®skim postopanjem, vlada-3e tudi strašna potrtost, jen Sn° °bčuti oni, ki je obso-Šlc smrt. 500 oseb, ki so prisilo ]!'eko finske meje, je zapro-vrne.^ula za dovoljenje, da se vSa]<Jo vnazaj domov, pa je bila tako ponižna prošnja
se je godilo samo ko-lj%S. nim strankinim voditelj Seln njihovim miljenčkom.
, •''m tudi še sedaj najbrž ciov0]- e lle Šodi. Imajo vsega V9k J' °bleke, dobre hrane, pr-lavn; stanovanja, svoje de-^lav G 'n kavarne, v katere je V Cem prepovedano zahajati. !°-ar>i • 1 sploh ni n i kake demo-Poed.Je' Pač pa samo samovlada bolj n?ev' nied katerimi se naj-JiiSo ^"ikujejo oni, ki dosledno ^ih (°Stopni za to, kar v nezno-
tna , la5!merah zahtevajo, oziro-Prosi
ji ^^jsijo delavci. Kdor je več-Voj než, bolj je trdno njego-?itg0,TS v tem večji meri so mu
V;0vl.iena celo odlikovanja. Wotea ' kdor je kdaj okusil do-h (jr Netlanje Sovjetije, ne mojega reči, kakor da je tam
PREVEČ SE HOTEL IZKAZATI
skril v bližnji gozd, od koder sem se namenil bežati v domovino, ki sem jo zapustil zaradi svoje nepremišljenosti in nerazsodnosti.
Ta moja trn jeva pot nazaj v domovino je bila pot pravih pustolovščin. S seboj sem vzel okoli dva kilograma kruha, to je bilo vse. V jasnih letnih nočeh sem se plazil kot divja zver skozi gozdove, ure in ure dolgo, se vzpenjal včasih ob prepadih, plezal na drevesa, da bi se raz-gledal naokrog, če je vse varno in če bi morda le zagledal kje v bližini kakšno vas ali pa vsaj kak gozdni požar, kakršni so se tam večkrat dogajali. Moja pot na Finsko je trajala sedem dni. Moral sem prehoditi v tem času okoli 200 kilometrov. Nekoč me je prebudil velik medved. Prestrašila sva se oba: medved je pobegnil, čim sem dvignil glavo. Bogve, kaj si je mislil. Ves teden me ni bilo med ljudi. Tri dni me je tresla huda mrzlica. Nekega dne sem od jutra do večera hodil in taval v krogu, tako da geni bil zvečer ravno tam, kakor zjutraj. Prekoračil sem neko večjo reko. Neke noči sem bij prisiljen iti skozi dve vasi. Ves sem trepetal, kdaj me bo kdo ustavil in me naznanil. Če bi se to zgodilo, bi se mi gotovo ne godilo dobro; no, pa saj danes najbrž no bi bil več med živimi. Vsa moja hrana so bile tedaj, ko sem se potikal po postranih neznanih gozdovih, jagode, ki sem jih.po poti nabiral. Kruh, ki sem ga vzel s seboj, mi je tudi kmalu pošel. ,
Dne 22. julija sem srečno prišel na finsko mejo. Ko sem stopil na tla svoje domovine, sem vzhičen vzkliknil, ves srečen in zadovoljen: "Slava tebi, moja
pravi pekel. Tam moreč pričakovati le dvoje: glad in smrt. Ničesar drugega ni v sedanji Rusiji dovolj, razen lakote.
Tam imajo tudi dosti radio-aparatov. Toda .nihče ne sme poslušati sporeda inozemskih ra-dio-postaj. Kdor se v tem oziru spozabi, ga čaka v najboljšem primeru pregnanstvo.
S cerkva so odstranili križe. Veliko cerkev v Petrovskem so enostavno spremenili v kavarno in igralnico. V skupnem stanovanju je vsakomur prepovedano, la bi molil, ali pa vsaj napravil križ. Boljševiki še prav posebno pazijo ravno na to. Duhovnikov ni več. Na smrtni postelji zastonj iščejo nesrečni ljudje duhovnikove tolažbe.
Sedaj imam vsega tega pekla dovolj. "Sit sem te idealne države" kakor pišejo o njej prijatelji komunističnih nebes. Strašna je resnica, kadar jo kdo ponaredi. Tako je tudi čisto napačno, da bi si sedanjo Rusijo predstavljali takšno, kakor nam jo slikajo sovjetski "evangelisti". "Svobodo, bratstvo in enakost" so pretvorili v Rusiji, naši sosedni deželi, v "suženjstvo, mrzli jo do vsega in tiranijo poedi-nih mogotcev". Ko sem bil premeščen za delavca Sovhoza v Ra-taj, ki leži nedaleč od Konto-pohlja, mi je govoril nek notranji glas: "Vink, sedaj je prilika,
da bežiš nazaj na Kinsko." Izra-	. , 0 j • • a -i ■ -n ••• m , , • ■
bil sem ugodni trenutek in sefv tujini življenje lepše. Sedaj pa jetsfa Rusiji. Tam dobivajoče-
£2 letni Anth. Kircher iz Maplewood, N. J., je hotel pokazati, kako je še krepek, in js tako napravil peš 63 milj iz Newarka v Blairstown, N. J. Iz gornje slike pa se vidi, kako se je počutil, ko je prišel domov.
domovina!" Solze so mi zalile Tu je vsaj delavec, četudi je ne-oči in kapale na sveto domačo zaposlen, človek, kakor so drugi zemljo, ki sem jo nekoč zapustil ljudje. Celo beraču je tu bolje, s tolikšnim upanjem, da mi bo kot najboljšemu delavcu v sov-
sem bil srečen, ko se mi je po- lavci hrano, ki ni dobra niti za srečilo pobegniti iz Rusije, ki je prašiče. Ves čas svojega bivanja bila zame pekel. Bil sem vedno v Rusiji nisem niti enkrat jedel ves sestradan, izgubil sem tam kave, masla nisem videl nikoli.
svojo drago ženo in nedolžna ctročička. Preživel sem dni, ki jih ne bom nikdar več pozabil, dokler bom živ.
Ko sem prišel nazaj domov, je bila moja prva pot v bolnišnico. Dodobra sem se pozdravil in sem se nato napotil v Suaervi. Vsakemu delavcu, ki si bo želel poiskati svojo srečo v sovjetski Rusiji, bom vedno svetoval, naj ostane raje doma na Finskem.
Nikdar več me ne bodo videli v Rusiji, kjer neizprosno nadaljujeta boj največje siromaštvo in umazana strankarska hudobija. Na tem svojem potovanju v Sovjetijo se mi je komunizem zastudil do temeljev. Pa ne samo meni! Isto čutijo še nešteti drugi, ki so bili v istem peklu, odkoder je mogoča rešitev samo z begom ali pa odrešenje prinese smrt."
ZA NAŠE GOSPODINJE
DOLGOST ŽENSKEGA ŽIV- ko se ženske oblačijo pozimi.
LJENJA	i Po njegovem bi morale biti za
drc-btin, da dobiš precej goste testo. To testo stlači skozi ribe-žen v krop, ki naj vre potem 6 do 8 minut. Kuhano odcedi, stresi v skledo, nalij precejene goveje juhe in daj hitro na mizo.
* * *
Vinska omaka
Drobno sesekljaj dve pesti poparjenih jurčkov in dve vejici zelenega peteršilja. Razbeli 3 unče sirovega masla ali masti. Stresi na mast sesekljane jur-čke in jih praži. Na jurčke potresi dve žličici moke in ko se tudi moka malo prepraži, zalij z juho, ki si jo skuhala iz kosti. Prilij še tri do pet žlic belega vina, osoli in, če imaš, prideni žlico soka od pečenke. Ko vse skupaj vre četrt ure, je omaka gotova. To omako daš z govejim mesom ali pa s pečenimi jetri na mizo. Zraven daš zmešan krompir.
-o-
PRAKTIČNI NASVETI
V kurjenih prostorih* treba dodajati zraku stalno dovolj vlage. Zato ne smemo pozabiti postavljati v zakurjeno sobo posodo vode z dovolj širokim površjem, da voda hitreje in lažje izhlapeva. Suh zrak pospešuje vzdiganje prahu, ki lega na sluznice nosu, ust in žrela in jih draži ter izsuši. Razume se, da morajo biti peči popolnoma brez prahu in jih moramo vsaj vsak drugi dan obrisati z vlažno krpo, preden se peč razgreje.
* * *
Jabolčni olupki za okusen
kis. Preden jabolka olupiš, jih operi in zbriši, olupke deni v skledo in jih poli j z zavrelo vodo in sicer toliko, da so olupki pokriti. Hladne pa stresi v velik kozarec, ga zaveži s papirjem in ga večkrat prebodi z iglo; kozarec postavi na gorko za par tednov n. pr. na vrh ognjišča. Nato tekočino precedi in shrani. Tako.imaš izvrsten kis; ako se ti zdi premalo hud, pridaj kako žlico kisovega cveta (esenca).
BOKI ZA
us± USTA
Vsi, inteiigenti in drugo ljudstvo pozdravljajo zamisel za novi iist mesečnik.
Velika kampanja, ki se je pričela začetkom tega tedna je do danes tekom treh dneh, dala novemu listu že okrog 65 novih naročnikov. Ljudje, ki slišijo namen in pomen novega lista se istemu pridružujejo in pozdravljajo to idejo. MR. JOHN PRIŠEL in MRS. MARGARET POZNIČ vodita kampanjo z vso naudu-šenostjo in požrtvovalnostjo. Čast njima in vsem, ki se pridružujejo akciji v tej kampanji.
Samo tekom enega dneva se je zopet pridružilo tej akciji sledeče število ustanovnikov in naročnikov v Clevelandu:
RT. REV. MSGR. B. J. PONIKVAR......................$5.00
DR. MICHAEL F. OMAN ...................................... 5.00
DR. JAMES SELIŠKAR ............................J......... 5.00
MR. LEOPOLD KUŠLAN, odvetnik...................... 5.00
MR. JOHN HRIBAR .............................................. 5.00
, MR. JIM SEPIC .................................................... 5.00
MR. LUDVIK RADELL ........................................ 5.00
DR. J. W. M ALLY .................................................. 3.00
NEIMENOVAN ........................................................................ 2.00
MR. FRANK ZAKRAJŠEK	'	2.00
MR. LOUIS LAVTIŽAR................. 2.00
MR. LOUIS KULOVEC	2.00
MRS. JOHN MUHIČ ............................................ 2.00
MR. WILLIAM J. KSNNICK, odvetnik....". ...... 2.00
MR. JOHN GORNIK ..........................2.00
MR. JOSEPH PONIKVAR A	"	2 00
MR. LOUIS POTOČNIK .	2.00
MR. JOHN ROŽANC ..........................2.00
MR. ANTON DOLGAN ..................""	2.00
MR. FRANK RACE	.............................. 2 00
MR. FRANK RADELL ............................... 2 00
MR. JOHN BTJKOVNIK
MR. FRANX MOCILNIKAR..........
MRS. MARION PUC .................
................ 1.00
................ 1.00
................ 1.00
Vsem najiskrenejša zahvala. Dal Bog obilo posnemalcev. KDOR ZDAJ POMAGA — DVAKRAT POMAGA!
D oči m se je povprečje člove-
i svoje telesno in duševno zdrav-
ške življenske dobe v"zadnjih^ v tem času odete v debelo 50 letih močno dvignilo, trdi	tolsee.
angleški zdravnik prof. dr. I Profesor Irvington trdi da
James Irvington, na podlagi^!Jenske v TJ^™^ svojega proučevanja, da živi današnja ženska povprečno dve leti manj nego njena mati in
stara mati.
Vzroke za ta pojav, ki je v hudi opreki z osebnim vtisom, ki ga ima vsakdo izmed nas, in tudi v opreki z dosedanjimi znanstvenimi izsledki, je iskati, po mnenju dr. Irvingtona, v današnjem življenjskem načinu ženske. Živi gotovo bolj inten-1
sti neprimerno odpornejše nego danes. Niso bile sicer tako krepke in tudi niso toliko zmogle, zato pa je bila njih sposobnost pasivnega prenašanja vseh nadlog in bolezni toliko večja.
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Dušeno kislo zelje
V kozi razbeli mast, prepraži eno drobno zrezano čebulo,
. ...	. ] stresi na čebulo sirovo kislo ze-
zivno in zivcno nego ženska mi- ,. , v . .. . , . ,
vi. j u T-* .v-	, . ije (ce je ze je zelo kislo, ga prej
nulih dob. Da isce angleški £ \ . . ,J ,.	,
,	j v .. operi in dobro otisni), dve do
zdravnik krivdo tudi v današnji , .	..v ..
.	s, ,	i tri žlice paradižnikove mezge,
osoli in pokrito duši do mehkega. Med dušenjem večkrat pre-prilij žlico
,, v.,	., , j., vode, a pazi: zelje mora biti ze-
oblacilo v mnogih pogledih ve- .	' ,	•,.
fa 1 , .v . lo gosto! Med tem ko se zelje liko bolj zdravo, pametnejše in
ženski modi in v načelu vitke li-!
nije se razume samo po sebi,
čeprav mora po drugi strani__„ .	, . .
. ,. , . j v . v , mešaj, po potrebi priznati, da je današnje žensko ,	.
bolj praktično, nego je bilo kdaj prej. Ne ugaja mu pa, ka-
PRVAK V LIČKANTU
Ray Hanson, ki je pri nedavnem kontestu v Marshall, Mo., odnesel prvenstvo pri tekmi v ličkanju koruze. V 80 minutah je je naličkal, 1,497 funtov. Hanson lastuje 400 akrov fa trne blizu Bingham Lake, Minn.
duši, pa zmelji na strojčku 1 funt sveže svinjine. Ko je zelje mehko dušeno, naloži v kozo malo zelja in po zelju posuj malo zmletega mesa. Nato položi zopet zelje, meso in tako naprej. Na vrh pride zelje. Po vrhu zelja potresi malo drobno narezane slanine, čez "pa polij četrt pinta kisle smetane. Kozo postavi v pečico in naj se zelje peče približno pol ure. Nato ob robu koze z nožem obreži, zvrni v toplo plitvo skledo ali krožnik in daj z valjanci na mizo. * * *
Vložek za govejo juho
Mešaj, da narase, 2 unči sirovega masla in dva rumenjaka. Nato primešaj 2 unči naribane-ga bohinjskega sira, sneg dveh beljakov, malo soli in toliko
ZDRAVSTVO
FREHLAD NALEZLJIVA BOLEZEN
Prof. Wilson Smillie s Har-vardskega vseučilišča v Bostonu se že dalj časa s skupino požrtvovalnih sodelavcev bavi z vprašanjem prehladnih bolezni, in sicer v zvezi z geografskim položajem kakšnega kraja. S svojimi sodelavci je prepotoval že celo vrsto dežel in je povsod napravil zanimive poskuse in opazovanja. Najzanimivejše rezultate pa je imel menda v visoki Arktidi, na Grumantih.
Tja je prišel jeseni, ko je med kakšnimi 500 osebami, ki so zaposlene v tamkajšnjih premogovnikih razsajal nahod in druge prehladne bolezni kakor le kje na svetu. A čim je novembra odšla zadnja ladja in je bilo otočje zaradi zaledenelega morja odrezano od sveta,, so vse te bolezni mahoma prenehale. To je bilo tem bolj čudno, ker živijo rudarji na Grumantih zelo nezdravo življenje v — za naše pojme — nezdravem podnebju. Njih stanovanja so pregreta
SLUŽBA ZA GOSPODINJO
Vdovec išče gospodinjo v starosti okrog 40 let. Naslov se izve pri upravi tega lista.
in vlažna, vsak dan morajo ! možje v skrajno mrzlem in vetrovnem vremenu na delo in z dela, a delo v premogovnikih jc I tudi zvezano s skrajno neugod-| nimi temperaturnimi razmera-,mi. Navzlic tem idealnim okoliščinam za preglad, pa ni bilo, kakor rečeno, vso zimo niti enega primera kakšnega obolenja.
V	maju pa je prispela prva ladja. Prof. Smillie je preiskal posadko. Našel je enega samega moža, ki je bil rahlo prehlajen. To je zadostovalo, da je še isti dan obolel poštni sel, ki je prišel na ladjo po pisma in pakete.
V	nekoliko dneh je imelo potem vse prebivalstvo nahod in premnogi rudarji so bili za nekaj časa nesposobni za delo.
-o-
PAR ZDRAVNIŠKIH
Bolniška strežnica naj skrbi za to, da bo v bolniški sobi vedno nekaj svežega rezervnega perila na razpolago, robcev, srajc itd. To za to, da ga v primeru nujne potrebe, posebno v nočnem času ni tre|aa šele iskati.
*
Celo zdravniki so lahko bolni, pa bi ne bili krepki in slabotni, bogati in revni in evnuhi. (Indijski rek.)
* * *
Duševno j etičen je vsakdo, ki ima domišljijo na slabih nogah. Domišljija so pljuča duše. (Hip-pel.)
SVEŽA JAJCA NA PRODAJ
Garantirana sveža jajca, bele vrste, po nizki ceni, 35c ducat. Ako želite manj kakor 30 ducatov, pošljite zaboj, za kolikor ducatov želite. Denar pošljite z naročilom. — Kdoi hoče dobro, svežo ajdovo moko, naj piše za pojasnila. John Smrfkar, Millston, Wis.
VELIKO
Blasiiikov® PRATIKO
ZA LETO 1938
Smo ravno prejeli.
Kakor vsako leto je tudi letošnja zelo zanimiva. Krasi jo več slik. Naročite jo takoj, dokler ne poide. S poštnino stane
25 centov
Naroča se od:
KNJIGARNA
AMER. SLOVENEC
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
B
BOŽIČNA DARILA
vašim domačim v starem kraju bodo dostavljena hitro in točno brez kakega odbitka na najbliž-nji poštni urad njihovega bivališča. Odpravite vaše pošiljke pravočasno. Včeraj so bile naš( cene:
Družinska
i
i
Za $10.00...................: 420
Za $11.65.................... 500
Za $23.00....................1000
V ITALIJO:
Za $ 6.S0.................... 100 Lir
Za $ 12.25..................- Z00 Lir
Za $ 30.00.................. 500 Lir
Za $ 57.00...................1000 Lir
Za $112.50....................2000 Lir
Za $167.50....................3000 Lir
V JUGOSLAVIJO:
Za $ 2.55.................... 100 Din
Za $ 5.00................... 200 Din
Za $ 7.20.................... 300 Din
Din Din Din
Pri večjih svotah poseben popust.
ZA IZPLAČILA V DOLARJIH:
Za $5.00 pošljite...........$5.75 — Za $10.00 pošijte............$10.85
Za $25.00 pošljite............$26.00
Vsa pisma pošijlte na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
M 1 i 1 S G i 9 It
i
ZA LETO 1938 je dospela.
Zanimiva je kakor vsako leto. Ima 16 strani krasniht slik. Posebno zanimive so slike o pogrebu pok. nadškofa prevzv. Dr. Jegliča. Pratika stane s poštnino samo
25 centov
Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC
1849 WTest Cermak Rd., Chicago, 111.

AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 20. novembra 1937
"Dušica"
8
ROMAN
Spisala B. Orczy Prevedel Paulu«
"Za menoj! Mirno in brez upora!" je šepnil glas ujetnikoma,. "Sicer vaju dam ustreliti na mestu!"
Množice so vpile in razsajale in zahtevale, da se jim izroči izdajalca. Dčroule-de in Julietta pa sta med tem v varstvu teme in goste megle, skrbno zastražena, odšla pod stebričje in izginila v noči.
XII,
•	"STOJ—!"
Molče je korakala maloštevilna četa. Pet gardistov je bilo vsega vojaštva, dva. od Santerrove čete, dva pa je pripeljal Merlinov sel seboj.
Julietta in Deroulede se nista mnogo brigala, kam ju peljejo. Sla sta v skorajšnjo smrt, to sta vedela.
In smrt ju je našla združena —. Cesar ni doseglo življenje z vsem svojim veseljem in z vso svojo bridkos tjo, to je dosegel zadnji, veliki trenutek življenja —.
Molče sta hodila tesno drug ob drugem. Njuni roki sta se našli. In tedaj sta se našli tudi njuni duši.
Razumela sta se. Nič več ni premišljeval Deroulede: "Ne ljubi me, sicer bi me ne bila izdala." Čutil je, kako se je njena roka zaupljivo oklenila njegove, in vedel je, da ga razume.
In Julietta je vedela, da ji je odpustil. Saj ljubezen, velika, prava, vse obvladujoča ljubezen ne sodi —. Ljubezen odpušča, prizanaša, — ljubi.
Kakor v sanjah sta hitela po samotnih: ulicah. Bolj in bolj se je oddaljeval krik in vik besneče drhali.
Kam ju peljejo —?
Derouledu se je zdel kraj znan. Ali ni tamle gostilna "Pri .razbitem vrču" — ? Tam je imel Percy svoje stanovanje —!
Deroulede se je nalahno čudil, kaj neki dela njegov prijatelj.
Pa seve, niti vsa pretkanost in iznajdljivost "Dušice" bi ne znala gardistom iztrgati njihovih strogo zastraženih ujetnikov —. Celo če bi —.
"Stoj-!"
Jasno in razločno je zadonelo povelje v temno noč. Deroulede je nehote dvignil glavo. Nekaj nerazumljivega, čudnega je zvenelo iz tega glasu —.
Četa se je ustavila. Bajoneti so zableščali, puške so zarožljale.
In tedaj je iz teme zadonelo:
"Semkaj, Deroulede! Tukaj je "Dušica"!"
S treskom se je sesula bližnja svetiljka in ugasnila, krepke roke so popadle De-rouleda in Julietto in ju potegnile v najbližjo vežo, pol tucata gardistov se je valjalo po tleh.
Vse je šlo po bliskovito naglo. Zdelo se je, da so gardisti planili drug na drugega in da drug drugega davijo in morijo po tleh. Pesti so pele, krepke in zdrave, pristne britanske kletvice so donele vmes.
"Izvrstno, Tone! —, Ej, Foulkes, to je ' bil dober udarec!"
Prijetni, zategli, nosljajoči glas je bil Derouledu tako dobro znan —!
Ampak, za Boga velikega, — odkod je prihajal?
Le eno je Deroulede dobro vedel in videl. Vojaka, ki ju je dal seboj Santerre,
sta ležala na tleh in trije drugi gardisti so ju marljivo vezali in jima mašili usta. —
Kaj je vse to pomenilo —?
"E-hm, — prijatelj Deroulede, ali ste res mislili, da bom pozabil na gospodično Marny?"
Pred njima je stal orjak, širokoplečat, z zavihanimi rokavi, ves zamazan in prašen, — premogar Lenoir, krvoločni jako-binec in hujskač.
Gledala sta ga in gledala in vedno iz-nova gledala, nema, pol v začudenju pol v strahu, in komaj sta verjela sama sebi, ko ju je iz začrnelega obličja premogarjeve-ga pozdravljalo dvoje prijaznih, šaljivih sinjih oči —. s
"Grd sem, eh, gospodična, kaj — ? Pa nisem mogel drugače! Le pod to krinko sem pripravil tele kruteže, da so storili, kar sem jaz potreboval. — Pa sedaj sta med prijatelji in vse bo dobro!"
Solze neizrekljive hvaležnosti so zalivale Juliettine oči, ko je gledala moža, ki je s toliko velikodušnostjo in požrtvovalnostjo tvegal lastno življenje zanjo in za Derouleda.
"Blakeney —!" je začel Deroulede.
Pa Blakeney mu je segel v besedo.
"Pssst, mož! Nimamo časa —! Še smo v Parizu in Bog sam vedi, kako pridemo ven! — Brž sedaj z menoj, na mojem stanovanju vam povem več!" —
"Bridke trenutke sem vama pripravil," je pripovedoval, ko so šli proti Brogardo-vi gostilni, "pa ni šlo drugače! Skupaj sem vaju moral imeti, če sem vaju hotel rešiti. Zato sem nahujskal Tinvilla in njegov jakobinski klub, da vaju je skupno obsodil. — Rad bi videl Tinvillov dolgi obraz", se je hudomušno smejal, "ko bo zvedel, da ga je premogar Lenoir tako lepo zvodil za nos!"
Peljal ju je v nizko, zakajeno gostilniško sobo.
Odnekod je dvorljivo pridrsal Brogard.
"He, mož," mu je zaklical Percy, "kje pa tičite? Prinesite več vrvi mojem ljudem! in dajte jim pijačo, ki sem jo name-šal za gardiste! — Rajši bi jih ne bil vzel seboj, pa Santerre bi bil sicer sumil prevaro."
Uslužno je spet oddrsal Brogard, kupljen s težkim angleškim zlatom, Percy pa je veselo razlagal, kako se je vse zgodilo.
Lord Hastings, preoblečen v gardsta, je nesel Santerru pismo, ki ga je seve napisal Percy, lord Anton Dewhurst in gospod Foulkes sta ga spremljala, tudi našemljena za gardista. Na dogovorjeno povelje so vsi trije Angleži planili na vojake,, ki jih je dal Santerre seboj.
S tako naglico je vse šlo, da niti ziniti nista imela časa, pa sta bila že na tleh in zvezana. In sedaj sta ležala v zakajeni gostilniški sobi "Razbitega vrča". Krog njiju pa so se smejali trije drugi dolgi "gardisti" in si brisali mokra lica.
Sredi gruče, za glavo višji ko vsi drugi, pa je stal orjaški premogar, — "Dušica", ki je skoval in izpeljal predrzni načrt.
"Dosedaj je šlo vse dobro," je pravil. "Ampak nismo še zunaj vrat Pariza! Se nocoj moramo ven, sicer nas čaka že jutri guillotina!"
(Dalje prih.)
POZOR!
Na svetu so nastale zopet zelo napete razmere. Ali vi sledite tem raameram ? Zgleda, da bo vsak čas lahko nastala MMHHHBMHHHHfl^HnHn splošna svetovna vojna. Naš list "AM.
B—B^^1mam SLOVENEC" prinaša o vseh svetovnih
dogodkih točna in zanesljiva poročila. Poleg teh vse vrste poučne članke in raZne razprave. Posebno zanimiv je v listu roman. Iz domovine in iz slovenskih naselbin po Ameriki prinaša vse razne dogodke in novice. Veliko važnih dogodkov gre mimo vas, če ne citate dnevno našega lista. Jesenski in zimski večeri so tukaj. Naročite si list "Amer. Slovenec" in krajšajte si z čitanjem istega dolgočasne zimske večere. List stane na leto $5.00, za Chicago in inozemstvo $6.00 in za pol leta $2.50, za Chicago in inozemstvo $3.00. Naročnino pošljite na: UPRAVO "AMER. SLOVENCA", 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois.
Slovenska Ženska Zveza
Ustanovljena 19. dec. 1926. Inkorporirana 14. dec. 1927, GLAVNI IZVRŠEVALNI ODBOR:
Predsednica: Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan,
Wisconsin.
Tajnica: Mrs. Josephine Račič, 2054 W. Coulter St., Chicago, 111.
Blagajnicarka: Mrs. Mary Tomazin, 1903 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Urednica: Mrs. Albina Novak, 1135 E. 71st St., Cleveland, Ohio.
Slovenska Ženska Zveza je edina Slovenska ženska organizacija v Ameriki. Pod njeno okrilje bi morala spadati vsaka zavedna katoliška Slovenka v Ameriki. Članarina je samo 25c mesečno.
Naselbine; ki še nimate podružnice Slovenske Ženske Zveze, ustanovite jo. Za pojasnila pišite glavni tajnici.
Organizacija izdaja svoje lastno glasilo
'ZARJA'
ki je prvi in edini slovenski ženski list v Ameriki. Izhaja v obliki Ma-gazina in prinaša le to, kar je v korist in izobrazbo žen in deklet. Naročnina za članice je že uračunjena pri članarini, za nečlanice pa stane $2 00* letno. Ako še nimate tega lista v Vaši hiši, pošljite naročnino še danes na naslov: "ZARJA", 1135 East 71st St., Cleveland, Ohio-
POROČILO IZ GL. URADA SLOV. ŽENSKE ZVEZE
Drage rojakinje:
Med tem ko ste pred nekaj tedni na tem mestu čitale moje pismo kako naša organizacija ustreza svojemu namenu, sem pa jaz prejela iz mesta New York nad vse veselo sporočilo, da je bila tam dne 19. oktobra ustanovljena nova podružnica Slovenske ženske zveze, ki je dobila številko 84.
To se je zgodilo po prizadevanju našega opernega pevca Mr. Antona Šubelj, ki je sam sklical ustanovno sejo, prebral navzočim ženam in dekletom Zvezina pravina, in tako vse privedel v pravi tek, nakar so si navzoče žene in dekleta ustanovile podružnico, ki je prva v državi New York. Za začetek poročajo osem članic, pa pravijo, da jih bo kmalu več. V odbor so bile izvoljene: Mrs. Ivanka Hu-
de za predsednico, Miss Pauline Shubel za tajnico, Mrs. Ivanka Zakrajšek pa za blagajničarko.
Končno je torej tudi v New Yorku led prebit, in to po zaslugi Mr. Š ubij a, ki se mu naj-iskrenejše zahvaljujemo za naklonjenost in uspešno pomoč. Ko je enkrat tam prišlo do podružnice, gotovo ne bo dolgo, ko bo Zveza imela v New Yorku prav krepko postojanko.
Opozarjam rojakinje iz takih krajev, kjer še nimajo podružnice, da bo najbolj pripraven čas za ustanovitev od 1. decembra tega leta naprej, to je za časa kampanje, ker tedaj novo sprejetim članicam ni treba plačati pristopnine. Za podrobna pojasnila pišite na gl. urad Slovenske ženske zveze, 2054 W. Coulter St., Chicago, 111.
Josephine Račič, gl. taj.
ZAHVALA
Willard, Wis.
Podpisana si štejeva v prijetno dolžnost, da se javno zahvaliva vsem tistim najinim prijateljem in prijateljicam, ki so se tako na nepričakovan način naju spomnili ob priliki 25 letnice najinega zakonskega življenja. Ta najin jubilej sva praznovala že mesec dni preje na popolnoma tih način, misleč, da je že vse pozabljeno. Toda pri tem sva se prav pošteno uračunala, ker najini številni prijatelji ta dogodek niso pustili iz spomina ter so čakali le primerne prilike, da naju na presenetljiv način izpeljejo.
Tako se je zgodilo dne 27. oktobra zvečer, ko se je r,ama naznanilo, naj prideva v dvorano pripravljat za party našega dobrega prijatelja in soseda. Razume se, da sva ob tej priliki oba prav pridno pomagala, da smo vse prav elegantno uredili.
Tedaj se je šele pokazala ta skrivnost v pravi luči. Prijatelji in prijateljice so naju obdali s šopki cvetic, posadili ob bo-
gato obložene mize, nakar se je vsulo celo vrsto častitk voščil in darov.
Ne moreva najti primernih besedi, da bi vam, dragi prijatelji, izrekla zahvalo, kakor jo čutiva v srcu. Posebna zahvala gre Mrs. Joe Rakovec st. ter njeni sinahi Mary, katere ste vse to organizirale in pripravile tako izvrsten cake.
Najlepša hvala vsem, kateri ste naju presenetili z lepimi darili in častitkami.
Oprostite da ne bova navajala tukaj posameznih imen, ker bi se lahko katero izpustilo, kar bi bilo nama zelo neljubo.
Še enkrat prisrčna hvala vsem, kateri ste naju na tako lep način presenetili.
To nama ostane v prijetnem spominu vse dni najinega življenja. Pripravljena sva ob vsaki priliki po najinih močeh,povrniti vam vašo ljubezen, do-brotljivost in prijaznost.
Ostaneva vam hvaležno udana
John in Mary Zupančič.
(Ogl.)
Pisano polje
i. M. TnaA
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DANI
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja, Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.
Anton Grdina in Sinovi
POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM
Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem.
Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov Imo opremili v zadovoljstvo našim ljudem.
6019 St. Clair Ave.,	1053 East 62nd Str.
CLEVELAND, OHIO
Telefon: Henderson 2088
f^SHiieiBSlBS
Iveri.
(Konec)
Gault MacGowan je presbi-terianec, dopisnik je in je bil po Španiji. Ako piše:"I found the women worried because they were unable to get a priest to give the last sacraments to the dying. There were no nuns to visit the sicks...", utegne kdo nad tem vihati svoj nos. Pa pove veliko več, kar naj bi zanimalo tudi "katoličana", ki hoče umreti brez luči in križa. Naj sledi dobesedno:
People are disappearing mysteriously all the time. It is sufficient for a woman to wear a hat to be suspected of bourgeois associations. A man must walk most carefully if he desires to avoid the mortuary. The rule is to shoot first and ask questions afterwards. At one village outside Barcelona there was an outbreak of typhoid. The sanitary authorities discovered the source in the village well, polluted by the corpses of a score of missing men who had been shot and hastily flung into it. Rarely in "Loyalist" Spain did I hear a cheerful or optimistic word. Nowhere did I see anything to fill me with optimism for the future of a class-conscious world. Everywhere I was depressed by the red banners, by the hammers and sickles for decorations, and by the marching girls with their clenched fists. I came to the conclusion that there is no excuse whatever for using the clenched fist as a salute. When a man clenches his fist at me it leads me to expect a blow. What have blows to do with good government? When the bourgeoisie and the clergy have been clench-fisted into their graves, who is left to clench-fist against?
That was the question I now asked myself for the first time. In Spain I saw the drama played before my eyes. I saw the Anarchists rise against the Communists, and I saw the Communists fill the vacant place of the bourgeoisie. One clenched fist liquidated another. Night after night there Was ' shooting in the streets. I found the bullet holes in the shutters of my windows in the morning. Diligently I searched for signs of Heaven under Red Rule. 1 formed the impression that, if there is a hell upon earth, it is the Communist hell. However pagan other land? may be, the spirit of God is still abroad. Where there stands a Hindu temple, a Moslem shrine, a Buddhist pagoda, or one Christian cross upon a hilltop, sanity resides in the people. What can a man feel who sees not one such inspiring symbol ?
What high and lofty purpose is served when a ruined country church is turned into a roadhouse? What nobility is sought when girls cook supper on the altar and boys park their cars in the aisle ? What is to be hoped for from a country where young people dance in the sanctuaries made holy by*tradition? It is a calamity when an individual loses his self-respect. When a nation loses its self-respect and sanity it is nothing shert of a cosmic upheaval.
If Communism could produce a tolerable philosophy of life Spain should show it. It should have produced in me a spirit of enthusiasm. Instead, it filled me with sadness. Should there be an in-
dependent American who doubts this reaction in a nor> mal man, he has a personal obligation to go out and ascertain the facts for himself. No Communist has ever challenged the facts I have reported. They have yelled :"Ya, Franco," at me and 'have sent me anonymous and insulting postcards. I was warned in Spain that the clenched fist much resembles the cloven hoof.
Zopet naj kdo viha svoj nos, ako hoče, če se povsod dvigajo le pesti, ko ja buržo-azija in je kjer že ves v gro-beh, ali naj skomizga z ramami, če dekletfa|, /"katoliška?' dekleta kuhajo na oltarjih in plešejo s "katoliškimi" fanti po razrušenih svetiščih, češ, to so pač izgredi, pojavi v borbi..ampak vrlo naiven mora biti ta "katoliški" princ in enako naivni tudi slovenski "katoličani," ki verujejo temu princu, da — pač enako "katoliški" Španci — komaj čakajo konca vdjne, ki jim bo prinesla pravo versko svobodo," ko je resnične verska svobode že zdaj konec, ko še ni konca vojne. Mac Gowan pove nekaj bolj važnega, ko pravi: "If Communism could produce a tolerable philosophy of life Spain should show it. It should have produced in me a spirit of enthusiasm. Instead, it filled me with sadness.."
Da je šel ta Loewenstein proč od Ilitlera, je umevno, ako je hotel v nazijski Nemčiji pokazati zdaj svojo katoliško vero. Ce je pa šel v Madrid med požigalce cerkva in morilce duhovnikov in nun.-in zdaj poživlja katoličane, da morajo te rdeče svetnike podpirati, so on in "madridčani''
z njim vred le — "katoličani." *
Nežna razlika. Zdi se mii vem pa ne za gotovo, da p°* iheni med Hrvati beseda 'pop toliko, kolikor med Slovenci "far." Večinoma sem jo čul jaz tam, kjer so hoteli kakega duhovnika štokniti pod nos-Far je psovka. Katoliki i11 pravoslavni imamo duhovniki svečenike, protestanti jih nimajo. Pa vidim pri hrvaških komunistih. Protestantovski minister je nekaj zagrešil, Pa je — pop. Do 150 ministrov se je dvignilo zoper španske škofe, pa so — svečenici. Je že tako. Junaka Ahileja s<> pokopali in je ostal v tuj1 zemlji, "podrepna muha Terztf i pa je prišel domu.
Samo enkrat bo morda b«"®' tvoj sin ali hči, kar uči bret' verstvo o svobodni IjubeZfl' itd. in strup bo učinkoval P°
svoje.
DR, H. M. LANCASTER
' DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
Tel. Canal S817 CHICAGO, ILL.
23 LET IZKUŠNJE
^Pregleduje oči in predpisuje oč*1,
1. JOHN J. SMETANI
8	OPTOMETRIST
sS
1801 So. Ashland Avenue |	Tel. Canal 0523
Uradne ure vsak dan od 9. «Jut
8:30 zvečer.