Leto LXXH, št. 262 Poštnina plačan* ? gotovini ~ DU totcebUki bat besablt Preis - Cena L 1 OrednUtvo • opravai Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telefon S3-61-JH-64. jlmti-na naročnina S lir. za ino-(enistvo 40 lir. — Cek. rač. LJubljana 10.650 u naročnino ln 10.894 „ inserato. Izključno zastopstvo p oglase lz Italije ln Inozemstva! UPI 8. A. U liano. Rokopisov n« vračamo. g3 .;i"«fHwmwwtwciii'iii*M feilere taktang der Schlacht bei Metz Sclmcres Ringen bei ununtcrbrochenen Schnee- und Regenfallen \Valdgelande siidwestlich Hiirtgen vom Feind gesaubert — Weiterc Ausdchnung der scliweren Kampfe in Mittelitalien Purchbruchsversueh ostlich Budapest von unseren Truppen vereitelt — Schlachtscbiff »Tirpitz« durch Lurtangri!! ausser Gefecht gesetzt DNB Aus dem Fiihrerliauptquartier, li. .November. Uas Oberkoiuuiando der ličhrmacht gibt bekannt: Itn Raum von V e n 1 o und A a c h e n bckiimplte unsere Artillerie die dort anhaltenden feindlichen Angriffsvor-bcreitungen. Zahlreiche TreHcr in mo-torisierten Kolonnen wurden beobach- ict. • . „ , Panzergrenadiere suuberten nach scliwereii Kampfen das VVaidgeliiiide sudwestlich H ii r t g e n vom Feinde, der dabei blulige Verluste erlitt. Ein« «rosse Auzuhl Gefangener vvurde ein-jebracht. Die Schlacht beiderseits Metz hat le-tern auf neue Abschnitte iiberge-griffen. Die nordamerikanischeu Ver-biinde setzten im Moselbriickenkopf nordostlieh Diedenhoien ihre An-erilfo zuniichst nicht fort, versuehten aocr den Flussiibergang siidlich der Stadt aul breiterer Front /.u erzwin-ren. Ihre Obersetzversuche \vurden an den Fliigeln zerschlagen, im Zenlrum des Angi-ills iibergesetzte Kriifto bis dirht au die M osel zuriickgeworfen. Ihre Masše steht vor der Vernichtung. Siidostlich Metz gelit das schwere Ringen bei ununterbrochencn Regen-und ijciuicefiillen vveiter. Der Vcrsuch feindlicher Regimen-ter mit znsunimengefassten Kriiften unsere Stellungsfront zwischen dem 1! h e i n - M a r n c - Kanal und B a c c a-rat zu durchstossen, seheiterten an der Standhaftigkeit oder den Gegen-cniriffeu unserer Volksgrenadierc. Das Feuer V 1 und V 2 lag vvieder suf London und dem Raum vom Antvverpen. In M i 11 e 1 -I t a 1 i e n dehnten sich die sckweren Kampfe vom adriatischen Kiistenabschnitt bis in die Bcrge von M o d i g 1 i a n n aus. Im Feuer nnseier Stiitzpunkte blieben zahlreiche britische Angriffe liegen oder wurden nach geringen Einbriichen aufgeian-prn. Nur nordlich F ori i konnte der Feind nnter stiirkster Fener- nnd Kriiftczusaininenfassung die Stellungen unsei«er Grenadiere et\vas zuriick-driicken. Bei starken Schneefallen wurde auf dem Balkan die Stadt K u m a n o v o im Zuge unserer Marschbewegungen gorilnim. In der Her»egowina seheiterten feindliche Angriffe bei Mosta r. Ein neuer snivjetiseher tibersetzver-sucli iiber die Donau nordlich der Drau-Miindung wurdc zerschlagen, der Briickcnkopf Dunafoldvar nach heftigeu Kampfen geriiuint. Ocstlich Budapest vcreitelten unsere Truppen in harten Kiinipfen den vom Feind mit starken Iufanterie- uud Panzcrkriiftcii erstrehten Durchbruch. Im Verlauf der beiderseits Jasibereny entbranten Panzerkiiiiipfe wurde der Gegner anfgefangen, die Stadt selbst gegen erueule Angrilfe gehalten. Nordostlieh Mezokovesd zersehlugen Jiiger und Gebirgsjiiger in erbitterter Gegeu-wehr den bolschewistischen Ansturm. Ein Leutnant und fiinl Manu sehlugon in verwegenem Gegenstoss die in die Stadt Eni od cingedrungenen Sowjets in die Flucht uud erbeuteten dabei zwei Panzer, sieben Geschiitzo und zehn Maschi-nengewehre. Schlachtlliegerrerhande unterstlitzten bei Tag und Naeht im ungarisehen Raum die Kampfe des Heeres und zersprcngten feindliche Nachschubkolonnon. lin Raum von Aut z wehrten unsere Grenadiere inehrere starkere Angrilfe der Sowjets erlolgreich ab. Durch einen feindlichen Lnftan-grilf \vurde in Nordnorwegen das Sclilachtschiff »Tirpitz«, desseu tapfere Besatzung in den letzten Monaten zahlreiche englische Luftangriffe mit gutem Erfolg ahgewehrt halte, ausser Gefecht gesetzt. Eiu groser Teil der Besatzung wurde gerettet. Die feindliche Lufttiitigkeit blieb auch gester iiber den Fronten und im Roichsgobiet gering. Težišča pri Metzu, Forliju in Budimpešti Berlin, 14 .nov. Bitka v Loreni staja vedno bolj borba za Metz. So^ vružnik je po lustnein priznanju spoznal, ifa bi bita prenevarno izvršiti prodor proti Saari, ako bi imel zn hrbtom močne utrdbe in številne topove trdnjave Metza. Vsekakor se zaveda, dn ga bo napad na utrdbe, ki so dobro zvezane s cestami in železnicami, stal težke izgube. Nekoliko je to trenutno že okusil severnovzhodno od Thionvil-la, kjer se bori 20. severnoameriški ar-madni zbor za svoje izhodiščne postojanke. Na ozkem pasu ob bregu Mo-sele stoje vpredmostjih pri Mallingenu in Kouigsmachernu polki 90. in 83. severnoameriške pehotne divizije. Zaman skušajo razbiti obroč, ki so ga okrog preadu nemških oklepnikov. Južno od \ldrchingena odbiti sovražnik so trenutno umika na obe strani, kjer pa doživlja nove udarce. Med obema oklepniškima klinoma, ki 6ta prodrla do ceste Metz-Dieuze, se skuša tudi umerišku pehota približati cesti. Razvili so so ogorčeni in še trajajoči boji v gozdovih severnovzhodno oif Delme ter ob izvirih Nieda. Nadaljnji sovražni napadi so se izjalovili zapadno od Dieti ze ter ob obeh straneh prekopa Ren-Marna. Peti dun bitke_ v Loreni So torej obeleževali uspešni nemški protinapadi, ki so preprečili sovražniku, da bi izkoristil svoje prejšnjega dne z velikimi izgubami pridobljene prednosti. Ostali boji na zapadnem bojišču so_ ostali brez posebnega vpliva na položaj. V Italiji neprestani težki boji pri Forliju tudi niso bistveno spremenili poteka bojue črte. Od zgodnjega jutra je naskakoval z osredotočenim topniškim ognjem podprt sovražnik nemške jjostojanke. Jugozapadno od mesta so se preštavili boji nn Montone, koder so Nemci s protinapadi udarili na tamkajšnje sovražno predmostje. Tudi severno od Forlija so zaustavili vdrlega sovražnika. Ta je pričel proti večeru zopet napadati, tako da so sc razvili na vsem odseku pri Forliju ogorčeni boji. Ju/.no od Bologno so izvršili nem-I ški grenadirji številne izvidniške in Bitka pri IMm še bolj razširjena Težki boji pri neprestanem snegu in dežjn — Gozdno ozemlje jugozahodno od Hurtgena očiščeno sovražnika — Nadaljnje razširjanje težkih bojev v srednji Italiji - Nase čete so preprečile sovražni probojni poskus vzhodno od Budimpešte Zaradi letalskega napada je bila izločena iz boja bojna ladja »Tirpitz« Fiihrerjev glavni stan, 14. novembra DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: ... i Na področju Venloja in AacUe-n a je obstreljevalo naše topništvo sovražnika, ki se tamkaj že dclj časa pripravlja na napad. Opazili smo številne zadetke med motoriziranimi ko- '""okiepniški grenadirji so po težkih bojiH očistili sovražnika iz gozdov jugozapadno od Hurtgena. Naspro -nik /je imel krvave izgube. Privedli smo mnogo ujetnikov. ".itka na obeh straneh Metza se je rn&firiln včeraj na nove odseke. S>e-Aoamerikanci zaenkrat niso nana-!■ $ več na predmostju ob Može 11, erovzhodno od T h i o n v 111 a, pač so poskušali južno od mesta na siki črti prekoračiti reko. Njihove poskuse smo ob krilih razbili, v sredini pa smo vrgli čete, ki so prišle preko reke, nazaj tik ob Mozeli. Njih glavnina čaka uničenja. Jugovzhodno od Metza se nadaljujejo težke borbe kljub neprestanemu dežju in snegu. Poizkus sovražnih polkov, da bi z osredotočenimi silami prodrli naše pozicijsko bojišče med prekopom Ren-Marna in B a c c a r a t o m se jc izjalovil ob vztrajnosti ali zaradi protinapadov naših ljudskih grenadirjev. Z ognjem »VI« in »V 2« smo zopet obstreljevali London in področje Anversa. _ .... V Srednji Italiji so se razširili boji od jadranskega obalnega odseka v gore pri Modiglianu. številni britanski napadi so se zrušili v ognju naših oporišč ali pa smo jih po majhnih vdorih prestregli. Samo severno od Forlija je sovražnik z najmočnejšim topniškim ognjem in z osredotočenimi silami nekoliko potisnil nazaj postojanke naših grenadirjev. Pri močnem snegu smo izpraznili nn Balkanu v teku naših premikov inesto Ku mano v o. V Hercegovini so se izjalovili sovražni napadi pri M o s t a r j u. Nov sovjetski poskus prekoračenja Donave severno od izliva Drave smo razbili, mostišče Dunafoldvar pa po silnih bojih izpraznili. Vzhodno od Budimpešte so preprečile naše čete v trdih bojih nameravan prodor sovražnika, ki je napRdal z močnimi pehotnimi in oklepnižkimi silami. Med oklepniškimi boji, ki so se razplamteli na obeh straneh Jaszbere-n y - j a, smo nasprotnika prestregli ter obdržali mesto kljub ponovnim sovražnim napadom. Severnovzhodno od M e -zokovesda so razbili lovci in gorski lovci v ogorčeni protiobrambi boljševiški naval. Nek poročnik in pet mož so z dr- znim sunkom pognali v beg Sovjete, ki so vdrli v mesto E m o d ter zaplenili pri tem dva oklepnika, 7 topov in 10 strojnic. Oddelki borbenih letal so na Madžarskem področju podnevi in ponoči podpirali boje vojske ter razpršili sovražne oskrbovalne kolone. Na področju A u t z a so naši grenadirji uspešno odbili več močnejših sovjetskih napadov. Zaradi nekega sovražnega letalskega napada je bila na severnem Norveškem izločena iz boja bojna ladja »Tirpitz«, katere hrabra posadka je v poslednjih mesecih z dobrim uspehom odbila številne angleške letalske napade. Velik del posadke je bil rešen. Sovražno letalsko delovanje nad bojiščem in Nemčijo je bilo tudi včeraj majhno, ^^^, London imenuje »V 2« bliskovito raketo Stoekholm, 14. nov. Švedski list -Aftontidningen« poroča iz Londona, da imenujejo tamkaj sedaj >V 2« bliskovito raketo, ker prileti iz višine kakih sto kilometrov bliskovito na cilj. List javlja nadalje, da oblnstva sicer takoj zapro kraje, kamor raketa pade, venefar pbstoja splošno prepričanje, da so razdejanja, ki jih povzroča »V 2«, mnogo večja kot razdejanja z »V t«. Dopisnik »Aftontidningena« je obi skal več krajev, koder je >V 2« eksplodiral. Svojemu listu piše, da ni našel tamkaj, kjer je nekoč stalo ogromno poslopje, nič drugega kot globok lijak. Bliskovita raketa prodre globoko v tla ter poruši stene hiš od spodaj navzgor. londonska poročila poudarjajo, da je zaradi izredne hitrosti .novih izstrelkov vsako pravočasno kritje nemogoče. Nadalje je izjavila neka London-čanka, ki jo doživela iz daljave eksplozijo >V 2«, da jc zaslišala naenkrat težko •detonacijo, nekaj sekund nato pa je videla tamkaj, kjer so stala prej velika poslopja, lc še ogromen kup razvalin. Z makedonskega bojišča Berlin, 13. nov. Kljub zablatenim cestam in snegu potekajo nemški premiki po načrtu. Bolgarske čete so postale previdnejše ter se omejujejo v splošnem le na motilne poskuse. Do večjega spopada je prišlo včeraj le zapadno od Bujanova-ca, kjer je neka nemška bojna skupina zapirala dolino južne Morave, Nemške čete so nooolnoma potolkle nelto bolgarsko kompanijo. Nasprotniki doslej niso podvzeli nobenega napada na zaporne postojanke pri Skoplju, „„ Boljševiški operativni načrt na Madžarskem . . , r, ____ ■ x___., n..J;„ Berlin, 13. nov. Na madžarskem bo- I jišču so se odražali po poslednjem razvoju trije boljševiški operativni načrti: 1. Južno od Budimpešte, kjer bi nuj majhni spopadi zakrili uvod v čelni napad na madžarsko glavno mesto, združujejo Sovjeti sile, da bi še enkrat ponovili že izjalovljeni poskus irekoračenja dolgega donavskega oto-ca fer prodreti z zapadnegu obrežja do Szekesfehervarja. 2. Z oklepniškim klinom jugovzhodno od Jaszberenya hočejo očividrto obiti glavno mesto. V ta namen hočejo prebiti nemško bojišče ter ga nato zrušiti v smeri proti znpudu. 3. Z navalom med Fuezes-Abonyem in Emoedom liočejo najprej prekiniti železniško progo ter prodreti nato proti severu, da bi se s tem združili s četami, ki že mesece zaman napuda-jo pri« Košicah zapudno od prelaza Dukle ter s tem odrezati oddelke ob slovaški spodnji meji. Kaže, kot da še niso dokončane pri- prave preko Donave južno od Budimpešte. Boljšcviške čete pa so prekoračile reko severno od izliva Drave ter napravilo dve mostišči. Medtem ko so nemške čete zajezile mostišče pri Apntinu, so vrgli nemški oddelki sovjetske sile pri Batini z učinkovito podporo letalstva nazaj ter preprečile tem silam vsako možnost razvoja. Nu bojišču jugozapadno od Jasz-bcTenyn so izgubili boljševiki pri njihovem majhnem napredovanju doslej 93 oklepnikov, ne da bi prebili nemško defenzivno cono. Nemški oklepniški oddelki so s protinapadom razbili sovjetsko oklopniško ost, ki je včeraj dopoldne dosegla južni rob mosta, s čemer so preprečili sovražno namero. Sovjetska skupina, ki je vdrla v Jaszbercny, je bila uničena. Tudi vzhodno od mesta so hitri nemški oddelki zaustavili sovjetske oklepnike ter jih mnogo uničili. Tudi med Fue-zes-Abony in Pmocdom niso imeli Sovjeti razen enega vdora nobenega taktičnega uspeha. »Ne smemo podcenjevati nemške ljudske vojske« Stoekholm. Angleški in ameriški tisk sta skušala v zadnjih tednih čim bolj ba-gatelizirati nastanek nemške ljudske vojske. Nekateri listi so napisali celo, da gre le za agitacijo in da se nc bo nikdar posrečilo postaviti na noge ljudskih bataljonov. Medtem pa so pisanje spremenili. Sedaj že javno priznavajo, da so se motili. Časopisi in radio prinašajo danes v Londonu dolga poročila o zaprisegi ljudske vojske in o prečitanju Fiihrerjeve poslanice. Z velikimi naslovi poročajo o »prvi veliki demonstraciji« nove organizacije, Radijski komentator Patrick La-cey je svaril svoje slušatelje izrecno, naj ne gledejo preveč neresno na nove nemške ukrepe. Dobesedno je dejal: »Nikakor ne smemo podcenjevati nemške ljudske vojske in njene sposobnosti.« \ Italijanski uporniki v koncentracijskih taboriščih Milan. V poslednjem času so ponovno ugotovili, da so bile uporniške skupine, ki so v severno-zapadnih Alpah prekoračile italijansko-francosko mejo ter ebežale na francosko ozemlje, močno razočarane v svojem upanju, da jih bodo francoske obmejne čete prijateljsko sprejele ter dobro z njimi ravnale. Kakor je bilo ugotovljeno, so francoske čete takoj razorožile upornike, ki 60 prišli na francosko ozemlje ter jih odpeljale v koncentracijska taborišča. Sovjetski teror v Romuniji Stoekholm, 14. nov. Teror v Romuniji se na povelje Krenil ja brutalno nadaljuje. Moskovska poročevalska služba z zadovoljstvom poroča, da je dal romunski notranji minister zapreti vse člane romunske vlade, ki so imeli oblast od leta 1040. do 23. avgusta 1041. Moskva rovari proti Španiji Stoekholm, 13. nov. Iz nekaterih novih poročil moskovske poročevalske službe o stališču južnoameriških držav je razvidno, kako se Sovjetska zveza eanima za razvoj v Španiji. Tako poroča Moskva, da so predložili v urugvajskem parlamentu zakonski predlog o prekinitvi diplomatskih odnošajev s Španijo. Istočasno opozarjajo, da urugvajski časopisi najostreje kritizirajo Francov režim. Iz La Paza v Boliviji javljajo, da je tudi semkaj predložila progresivna stranka zakonski predlog, ki zahteva prekinitev diplomatskih odnošajev s Španijo. naskakovalno nastope, v katerih so uničili neko izpostavljeno sovražno oporišče. Sovražnik vrši tamkaj v zaščiti umetne megle še vedno svoje ua-pudalno priprave, dobiva pa / izstrelki nemškega daljnostrelnega topništva težke izgube. Na tem bojišču je neka brigada protiletalskega topništvu v Ki mesecih bojev v Ituliji uničila tisor sovražnih letul. Poleg tegu jc izločila i/, boja ali poškodovala v istem času še 129 oklepnikov in 20 vojnih ladij. Na Balkanu je sovražnik spričo visokih izgub miroval. Zgolj pri kuinu-novu in ob zgornji južni Moruvi so Bolgari nekujkrut zamnn napudli nemške zuporne postojanke vzhodno od Vardarjeve in Sitničine doline. , ' Nu vzhodnem bojišču je ležalo težišče bojev zopet v madžarskem triko-tu Czegled-Hatvan-Poigar. Oba glavna sunka stu sledila železnici S/olnok-llatvan in pa oni, ki pelje v Me/iiko-vesd. Nu obeh mestih so sovražnika |k> pričetnih uspehih prestregli močni protinapadi nemških iu madžarskih oddelkov ter ga vrgli ua/.uj. Posebno mnogo izgub je imel okrog Ja/zberc-nja. Sovjeti, ki so vdrli najprej v ju/.-ui del mesta, so morali zaradi nem.kili protinapadov kuj hitro nazaj. Skii-ur. so meslo obkoliti, u so pri tem zopet naleteli na žilav od|>or nemških iei.m izgubili v teli bojih 33 OKlep i.kov. Vi duljnje izgube sa imeli pri MeziiU-vesdu, kjer so napadali na široki črti proti zapadu vzdolž železnice, ki vodi v llutvan. ludi ti, z desetimi strelski mi divizijami iu številnimi oklepniki izvršeni prebijulni poizkusi so obležali v ognju nemških protinapadov. Vdrlim delom je začasno uspelo, priti v Fii/esabonv ter obkoliti v južnem delu mesta nek nemški bataljon. V hudih bojih od hiše do hiše so vzdržali nemški grenadirji kljub osredotočenim napadom, dokler jih ni končno razbremenil protinapad nemških in madžarskih oklepnikov. Skupno z došliini tovariši so dosegli šc |mi-poldno staro, vzhodno od mesta ležečo bojno črto- Tako kot v Loreni, «o tudi na Madžarskem preprečile nemške čete z žilavo vztrajnostjo vse neprestane sovražne protisunkc ter mu onemogli' čile, da bi izkoristil svojo doscžeae prednosti. Na vseh odsekih vzhodne« bojišča je prišlo spričo dc/cVjh in snega ter velikega blata le do krajevnih obrambnih bojev. Čeng Kung Po Vangčingvejev naslednik Tokio, 13. nov. Po poročilu agencijo Domei so sklenili na nekem zasedanju političnega osrednjega sveta, da bo postal Čeng Kung Po kot naslednik Vang-čingveja predsednik narodne kitajske vlade. Ccng Kung Po bo imenovan tudi za predsednika državnih uradov in vojaškega sveta, ker so tudi ta mesta prosta zaradi Vangčingvejevc smrti. Sovjetske izgube: 32 milijonov Berlin. V skoro 41 mesečni vojni proli Sovjetski zvezi so utrpele boljševiške suhozemske, pomorske in letalske 6ilc izredno visoke izgube. Po nemških računih so izgubili Sovjeti v tem času 32,6 milijonov mrtvih, ranjenih in ujetih, in sicer samo 13.4 milijonov mrtvih. Te številke se samo malo razlikujejo od številk, ki jih je objavil v juliju leta 1943. list >Daily Ex-press«. Po teh poročilih so izgubili Sovjeti 30 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih. V velikih sovjet. ofenzivah na področju Orel-Bijelgorod, v zimski ofenzivi 1943—44 z izhodiščem Zitomir ter v živi poletni ofenzivi 1944 z izhodiščem Vitebsk so izgubili Sovjeti nadaljnje slo-tisoče mrtvih ter izredno veliko število ranjenih in bolnih. Tirolski strelci so prisegli Iasbruck. V okrožju Tirol-Vorarlberg so zaprisegli nemško ljudsko vojsko. Zbo-rovaije v lnsbrucku na zgodovinskem mestu pred Ilochbrugom je pokazalo, da so ti utrjeni in za vojsko dobro izšolani možje polnovredni del vojaške sile nemškega naroda. Gauleiter Hofer je izjavil pri prisegi, da je cilj izšolanja ostrostrelcev ustvariti vojaško visokovredno in na-rodno-socialistično usmerjeno bojno skupnost. Tirolski strelci bodo nosili v srcih bojni vzgled 6vojih prednikov, ki so s fanatično odločnostjo branili svojo domovino in svojo svobodo proti zasovraženemu nasprotniku. mm. Kiimpfe 3000 Meter iiber dem Meere - WicUtige Piissc von Banclen befreit -Boji 3000 metrov visoko _ Tolovajem so bili iztrgan^ vazmgor^k^ prelaz, K bojem v Italiji Milan. General Alexander, zavezniški poveljnik v Italiji, je izjavil v radiu, da je treba računati zaradi nastopivšega mrzlega letnega časa s počasnejšimi boji. Prav tako kot Hannibalovi 6loni tudi an-gloameriški oklepniki ne morejo napredovali zaradi dežja in blata. Na drugi strani pa se borijo nemške čele, kot na vseh ostalih evropskih bojiščih, z izredno zagrizenostjo. Sedaj je treba računati z novim sovražnikom in to je zima. Človek 6koro ne bi mogel verjeti, da bo lahko poslala dosedanja angloameriške polževa ofenziva še »počasnejša«. Kar se p« tiče v ostalem Ilannibalovih slonov, so doživeli ti nekoč poraz pri Kanah. Rusko protiboljševiško gibanje Razgovor z generalom šilenkovim o organizaciji protiboljševiških sil ruskih narodov Ne bo miru, dokler komunizem ne bo uničen Berlin, 14. nov. General Šilenkov, najožji sodelavec generala Vlusova, je dal zastopniku »vzhodne tiskovne službe« intervju o ciljih osvobodilnega pokreta, kateremu načeljuje general Vlasov: Proti boljševizmu so vsi oni milijoni Rusov, ki so med vojno prišli iz »boljševiške ječe« in ki bi se radi vrnili v boljševizma osvobojeno domovino. Osvobodilni pokret pa se opira tudi na narode, ki se nahajajo na oni strani bojišča ln ki trpe pod bremeni vojne ter boljševiškega terorja. »Ze sedaj,« je dejal general, »dvigajo v sovjetskem zaledju oborožene skupine zastavo boja proti Stalinovi tiraniji. Ako ne bi bili prepričani, da nam bodo ruski narodi sledili, bi sploh ne pričeli borbe. Naš osvobodilni pokret ni nikaka stranka, nikaka stvar majhne skupine politikov, temveč je živ izraz ljudske volje. Množični dotok prostovoljcev v osvobodilno armado je tako velik, da trenutno sploh ne moremo uporabiti vseh onih, ki bi bili pripravljeni boriti se za svobodo. Boj potrebuje seveda osrednjega vodstva. Prav pomanjkanje tega je bilo najvažnejši vzrok neuspehov vseh dosedanjih protiboljševiških vojaških akcij v Sov jetski zvezi. General Vlasov jo v preteklih dveh letih uspešno nadaljeval in izvedel tozadevne priprave. Sedaj so nam na razpolago politično izšolani in moralno utrjeni ljudje, ki tisočkrat presegajo število onih izšolanih sil, s katerimi je pričel nekoč boljševizem boj za oblast,« je dejal general Šilenkov. Izgledi za uspeh borbe proti boljševizmu niso bili nikdar tako ugodni kot sedaj, ko so ruski narodi spoznali, da Stalin ne vodi rodoljubne obrambne vojne, temveč imperialistični osvojevalni boj. Trpljenje od boljševizma zasužnjenih narodov se bliža višku. Vojaški uspehi, katere so slednji dosegli, ne izhajajo iz notranje moči tega 6istema, kajti kot politični sistem je boljševizem že zdavnaj propadel. Sedaj se drži le še z neverjetnim terorjem, na katerem temelji tudi njegova vojaška moč. ssllo o vojaškem položaju Berlin, 14. nov. 0 položaiu na bojiščih piše vojaški sodelavec DNi3-ja dr. Max Kruli: Kaže, da so Amerikanci zaenkrat opustili operativni cilj svojih napadov v Lo-reni, namreč prodor do Saarekega področja. Majhna napredovanja in neprestane človeške in tvarne izgube so jim predhodno izbile iz rok končni uspeh. Zato so osredotočili svoje sile na krajevni cilj, namreč izločitev Metza iz nemške obrambne črte. Razvoj nas spominja na dogodke na Nizozemskem in ob meji Po-renja, ko so pričeli s serijo napadov proti rensko - vestfalskem industrijskem področju, a so se končno zr lovoljili s posestjo razvalin mesta Aachena. Oba tabora sta vrgla v sedanje kopne in letalske boje nove sile. Amcrikance je stalo kaj mnogo naporov, preden se jim je posrečilo premagati posadko utrdbe Ko-nigsmachern. Tudi sicer je sovražnik severno od mesta ojačil svoj pritisk, da bi ( mogočil levemu krilu izravnavo z napredovanjem krila ob Niedi. Bojišče pri Nij- Usoda balkanskih držav Bern, 14. nov. Uvodnik >Berner . g-blatta«. ki se bavi z usodo malih d ■• iV na Balkanu, je zelo pesimističen, i.ist pravi, da ImmIo male države kot tudi njihov liodoči notranji ustroj izguuile mnogo svoje samostojnosti. Kaže, da je toliko opevana Atlantska listina tudi tu zelo obledela. Nujnost izgraditve novih političnih in gospodarskih »področij«, ki jih vodijo " velesile, stopa vedno bolj v ospredje. Da mali narodi s takimi rešitvami ne bodo zadovoljni, je nedvomno, zakaj postali bodo zgolj objekti v politiki velikih sil in v njihovem interesnem področju. O romunski bodočnosti pravi list, | da se bo morala tamkajšnja vlada kaj močno ozirati na boljševiške struje, tako da bo konec koncev prišlo le do uvedbe sovjetskega režima. Bolgarija je že sprejela vlado, ki je sestavljena precej po sovjetskem okusu ter jo moramo zaradi tega smatrati tudi kot trden sestavni del sovjetskega vplivnega področja v jugovzhodni Evropi. Ameriške divizije obkoljene na Leyti Tokio, 13. nov. Medtem ko je prizadejalo japonsko letalstvo ameriškim oja-čenjem za otok Leyto nove težke udarce, se je razvila na otoku, in sicer v severnem delu, v bližini kraja Carigara ob-koljevalna bitka proti 24. severnoameriški diviziji. Tam se je posrečilo Japoncem z nenadnim napadom potisniti sovražne divizije v zamočvirjeno ozemlje ter jim istočasno odrezali umik. Japonci so pričeli s temi nastopi 7. novembra ter se jim je kljub ozemeljskim težkočam, viharju in dežju posrečilo vdreti sovražniku za hrbet. Po končanem viharju so uvideli Amerikanci, da so popolnoma obkoljeni, Z izpadi sicer skušajo prebiti obkoljevalni obroč, vendar trdijo vojna poročila, da je uničenje cele divizije samo še vprašanje časa. Republikanci zahtevajo Francov odstop Ženeva, 13. nov. Kakor poroča »United Prese« iz Pariza, je imel bivši španski ministrski predsednik Maura v španskem veleposlaništvu dolg govor s španskim opolnomočencem Sandronizom, ki ves dopoldan ni sprejel nobenega drugega obiska. Maura je podal mnenje republikancev o bodočnosti Španije ter poudaril nujnost Francovega odstopa, Maura je izjavil, da je nujno potrebno, če hočejo preprečiti državljansko vojno, da prično s pogajanji z republikanci, ki živijo v emigraciji, po katerih naročilu je tudi podvzel ta korak. Poročilo pripominja zaključno, da je Sandroniz obljubil Mauri, da bo o tem poročal španskemu zunanjemu ministrstvu v Madridu. Stockholm, 13. nov. Kakor poroča »Afton Tidningen«, je podal bivši španski ministrski predsednik Miguel Maura pariškemu dopisniku ameriške poročevalske agencije »United Press« izjavo o razgovoru, ki ga je imel v nedeljo z veleposlanikom Francove Španije, Sandronizom. Maura je izjavil, da je Sandronizu »resno ir. ostro« razložit stališče republikanske stranke, ki jo podpirajo tudi vse sindikalne organizacije Maura je izjavil na-da!;e Sandroni®!: da se je pripravljen v Franciji ali v Španiji razgovarjati s kakršnim koli zastopnikom španske vlade. Razgovori pa so nujni. V primera da U megnu bo pa ostalo tudi še v bodoče eno glavnih težišč. Obnovitev napadov v etruičanskih Apeninih jc prinesla Britancem južno od Vergata udarce težkega nemškega topništva. Le severno od Forlija so labko na ozki črti malenkostno napredovali. To pa celotnega položaja v srednji Italiji ni spremenilo. Bitka za Budimpešto postaja silovi-tejša. Ker so nudile ojačene utrdbo mesta kaj malo izgledov za čelni napad, so potegnili Sovjeti oklepniške divizije in hitre oddelke 6 tega področja in jih vrgli v boj pri Jaszerenvju, da bi raztegnili bočno bojno črto proti madžarski prestolnici tudi proti severu. Posrečilo se jim je vdrsti v kraj, vendar so jih nemški »tigri« z napadalnimi topovi vrgli spet na-eaj. Ob tej priliki 60 izgubili dve tretjini svojih oklepnikov. Pač pa jim je omogočilo osredotočenje desetih strelskih divizij na ozkem področju zavzetje železniškega križišča Mezokovesd. Nadaljnje prodiranje so jim Nemci s protiukrepi zaustavili. Francova vlada negativno odgovorila ali pa pričela z zavlačevalno taktiko bodo republikanske organizacije ostro nastopile. Kakor javlja »United Press« je predlagal Maura Sandronizu, da bi uvedli v Španiji konstitucionalne razmere brez krvoprelitja. Boljševiško delo Stockholm. Po Tassovem poročilu je prišlo v romunski črnomorski luki Kon-stanci do težkih izgredov, ki so izredno značilni za trenutne razmere v Romuniji. Prebivalstvo je za mestno »samoupravo« izvolilo zastopstvo tako zvane »narodne demokratske fronte«. Vojaška oblastva v mestu pa niso hotela o tem zastopstvu ničesar slišati ter so mu preprečila izvrševanje njegovih »službenih funkcij«. Nato je pozval svet »narodne demokratske fronlet prebivalstvo, naj z naskokom zavzame mestno hišo. Demonstranti so prebili vojaški in policijski kordon ter vdrli v poslopje. Policija in vojaštvo se po. »Tassovem« poročilu nista upala otvoriti ogenj na množico. Moskovski dninarji v Švici . na delu Bern, 13. nov. Sodelovanje Moskve s švicarskimi levičarsko-radikalnimi krogi, ki so ga že ožigosali švicarski listi v zvezi z obnašanjem sovjetske diplomacije napram Švici, je razvidno tudi iz sklepa, ki ga je izdala tako zvana švicarska stranka dela. V tej izjavi, v kateri je viden moskovski vpliv, je rečeno, da odstop zveznega svetnika Pilet Golaža sam na sebi še ne more odstraniti težke politične krize. To bi lahko bilo doseženo le s preorientaci-jo švicarske notranje politike. Nadalje zahtevajo preklic prepovedi strank in gotovih časopisov ter imenovanje narodnega sveta. »St. Galler Wochenblatt« piše, da bodo doživeli iz Moskve še več hladnih prh. Kratka poročila Bern, 13. nov. Kakor javlja »United Press« iz Rima, pričakujejo da bo Bono-mijeva vlada po torkovi seji odstopila. Ta odstop bi bil posledica opozicije, levičarskih strank proti italijanski kraljevi hiši. V nedeljo je bilo zborovanje, na katerem je zahtevalo preko 100.000 socialistov in komunistov odstranitev monarhije. Oslo. Norveško časopisje obširno poroča o Fiihrerjevi proklamaeiji nemškemu narodu. »Aftonposten« podčrtava, do je cilj danes isti kot v letu 19 ko so šli v smrt prvi mučenci, da bi rešili nemški narod bede in nevarnosti. Nadalje podčrtava »Aftonposten« Fiih-rerjeve besede, da Nemčije, dokler bo on živel, nikdar ne bb doletela ista usoda, kot države, ki jih je preplavil boljševizem. »Morgon posten« piše o socialnem nemškem cilju ter poudarja , rerjevo zaupanje v zmago. »Natio-nen« poudarja, da 1k> narodnosoeiali-stična nein:ka država prestala zgodovinsko preizkušnjo. Amsterdam. Kakor javijo britanska poročevalska služba, so imenovali Churchilla za častnega meščana Pariza, Pred tem je obljubil Churchill v nekem nagovoru pariškemu prebivalstvu, »da bo skrbel za hitro oborožitev novo organizirane traacotke vojske.« Le štiri stene ostanejo po komunističnem ropanja Ker imajo komunisti zadnje tedne same izgube in doživljajo poraz za porazom, se v svoji nemoči in jezi maščujejo nad nebranjenim ljudstvom. V manj zaščitenih in bolj oddaljenih krajih morajo ljudje 5e vedno prenašati divjaško ropanje komunistov. Tako prihajajo iz Dobrepolj poročila, da so prve dni novembra komunisti že ponovno izropali do dolino. Pri tem so z ljudmi zelo 6urovo postopali in jih pretepali. Najbolj so se znesli nad onimi, ki so 6e ropanju upirldi. Dobrepoljskim kmetom so odpeljali okrog 60 glav živine. Poleg živine so odpeljali vse, kar je bilo le nekoliko uporabno. Po ropanju so z nakradenim blagom naglo odšli proti Krki in naprej v Belo Krajiho. Tudi vas Kalce in okolica je bila iz-ropana približno v istem času kot Dobrepolje. Odpeljali so več konj, nekaj goveje živine in prašičev. Ljudem so pobrali obleke, žita in nekaj voz, da so mogli ukradeno odpeljati. * V Črnem vrhu nad Idrijo komunisti počenjajo vedno večje nasilje. V noči med 3. in 4. novembrom so odpeljali 7 družin. Odpeljali so celo mater z več otroki. Kje so- te družine sedaj, nihče ne ve. Tem družinam, ki so jih odpeljali, so pobrali vse, kar ni bilo vzidano: orodje, obleke, živež, živino, vozove, perilo. Vzajemna pomoč tistim, ki trpe zaradi komunističnega nasilja Pa tudi na druge načine se komunisti maščujejo nad civilnim prebivalstvom, ki se ne mara ravnati po komunističnih navodilih. Tako so zadnjo nedeljo v oktobru komunisti iz zasede streljali na ljudi, ki so šli k maši na Črni vrh nad Polhovim Gradcem. Ker tukaj že dolgo ni bilo svete daritve, so se ljudje v velikem številu odzvali tej priložnosti. Med ljudmi rii bilo žrtev, k<;r so polhograjski domobranci komunistično zasedo v pravem času razgnali. Pri tej akciji sta bila dva komunista ubita. Komunistično nasilje vlada povsod tam. kjer še ni domobrancev. Zato mnogo ljudi beži v varstvo domobranskih posadk. Raje zapustijo vse, samo da niso prepuščeni komunističnemu nasilju. Bralci f ki se zanimate za strokovne knjige, a pisane na poljudno znanstven način, naročite s e takoj na edino slovensko poljildno znanstveno knjižno ibirko »SVET« ! Padel je za domovino Spet je padel junak v najlepših letih življenja, Jo-ie Jereb z. Lesnega brda. Rodil se je 24. II. 1919 v dobri krščanski hiši pri Gorenc na Lesnem brdii. Bil je tih, a zaveden slovenski fant in ponosen kristjan lepe vrhniške fare. Ni ga zajel grobi življenjski materializem in tista ošabnost, ki je tako značilna za njegovo okolje. Povsod je energično in neustrašeno priznaval svoj katoliški svetovni nazor in ga branil pred vsakomur... Bil je obiskovalec obhajilne mize. Pri tem pa ni bil kak omerav fantfe, ampak zares slovenski fant od fare in odličen telovadec. Ko je rdeča OF dvignila svojo smrtonosno glavo in se je njen strup začel širiti tudi na deželo in v hribe, se je Jože takoj odločil, da bo tudi v dejanju borec proti komunizmu. Povsod je odkrito nastopal in ljudem odpiral oči, zlasti na Gorenjskem, kamor je v službi kot železničar redno prihajal. Ko je domovina klicala v težki uri, ja zapustil svojo službo in vse udobje in od-šej s svojimi prijatelji na Gorenjsko na pomoč našim fantom-domobrancem. — V Cerkljah je dne 5. okt. t. 1. skupaj z Duhovnikom Alojzijem položil svoje življenje domovini na oltar. Z njim je zavedna Gorenčeva hiša dala na oltar domovine že drugo žrtev 1 Počivaj v miru v lepi gorenjski zom-Iji, dokler te ne sprejme domača gruda v Lesnem brdut iiuaiinaiBiiii*iiinnu Kriza v Avstraliji Ženeva. Avstralija spada med najbolj re&lo naseljene dežele na svetu. Že med prvo svetovno vojno dobljene človeške izgube in nič težje sedanje krvne žrtve avstralskih kontingentov na raznih bojiščih, so povzročile, med avstralskim prebivalstvom dejansko populacijsko krizo, ki povzroča avstralski vladi re6ne skrbi. Vlada skuša izvajati načrtno ljudsko politiko in z dvigom rojstev ter podpiranjem priseljevanja sirot dvigniti belo prebivalstvo v deželi. Avstralija, ki je čutila pritisk barvnih narodov vedno kot težko ogrožanje svojega belega prebivalstva, hoče sedai z nameravanim naseljevanjem otrok pi vojni preprečiti nevarnost po-poh oga potujčenja in izginotja belega f''-mcna. Avstralska populacijska politika je posledica velikega trihuta, ki ga mora prinašati te zemlja k angleškim vojnam. Posebno iz spodnjega dela Notranjsko prihajajo vedno znova številni begunci na Rakek. Tukaj jim gredo oblasti in Slov. domobranstvo močno na roko. Za begunce so organizirali skupno kuhinjo. Prostori kuhinje so zelo dobro urejeni, uprava pa skrbi za zadostno prehrano. Pri vsem delu in skrbi za begunce, zelo mnogo pomaga in žrtvuje g. kaplan iz Cerknice. Sedaj je na Rakeku 720 beguncev. Hrano imajo v skupni kuhinji, stanujejo pa pri dobrih družinah. Tudi v Hotederščico so se iz okolice Črnega vrha nad Idrijo zatekle nekatere slovenske družine, ki 60 morale mnogo trpeti od laških komunistov. Mnogo je naš narod moral že pretrpeti, tako da se je trpljenja že skoraj uavadil. Vendar ne sinemo pozabiti na vse te zločine, ki se vsak dan ponavljajo nad našimi slovenskimi družinami. Komunisti celo razpisujejo tekmovanja za ropanje. Pod geslom »Vse za našo vojsko« so pozvali vse tolpe, naj v svojem okolišu nabero kar največ obleke, hrane in drugih življenjsko važnih potrebščin Kje bo vse to ta razcapana drhal dobila? Jasno je, da samo z ropi. In brigade sedaj tekmujejo, katera bo največ družin napravila za berače. Ali moremo slutiti, koliko gorja in solz povzročajo te komunistične tolpe. Vedno znova spoznavamo, v koliko korist je našemu narodu Slovensko domobranstvo. Kjer ima svoje postojanke, tam je red in mir, tam najdejo zavetje in pomoč vsi tisti, ki tega iščejo. Naj se vsi tisti mladiči, ki 6e izgubljajo v praznih frazah in modrovanju, kako izven domobranstva pomagali narodu, vprašajo, če so s svojim obstruktivnim tuhtanjem že rešili le enega človeka pred komunističnim nasiljem. V bratski slogi moramo bodisi z orožjem, bodisi z dejansko pomočjo oli-rati solze trpečim med našim narodom. Opozorilo Cene tekstilnemu blagu so predpj. sane z maksimalnim cenikom št. i, )( mora biti na viduem mestu izobešen trgovini. Vsak posamezni oblačiln predmet mora biti opremljen z list kom, na katerem mora biti točno ozna Pena določena cena, številka predmeti po ceniku, teža blaga v gramih in Ste vilo točk. Številka predmeta se mor. navesti tudi v vseh računih in oznaf bah pri nakupu in prodaji. Obraze metrskega blaga in opi6i konfekci jske j;a blaga se hranijo zaradi primerjavi in preizkušnje posameznega blaga p komisarju za cene. Vse staro blago, to je ono, ki v ce niku ni posebej označeno, je treh? prav tako opremiti z enakimi listki Cena za to blago se glasom maksimal nega cenika št. 1 računa tako, da s blago primerja s kakšnim podobnin blagom v ceniku. V nobenem primer pa cena starega blaga ne sme presegat 600 lir za kilogram metrskega blaga ne vštevši event. konfekcijo. V dvom Ijivih primerih, kjer bi izredna kva liteta upravičevala event. višjo ceno bo na posamezno prošnjo določena ce na naknadno. K določenim cenam se ne sme pri računati nikakih pribitkov. Trgovci so dolžni razstaviti čim ve konzorcialnega blaga v svojih izlo? bah. Blago v izložbah mora biti oprem ljeno prav tako z zgoraj omenjenire listki z označbo cene itd. Prodajo tekstilnega blaga je uredit v smislu gornjih navodil najkasneje do 20. novembra 1944- Po preteku te? roka se bo proti zamudnikom in krši teljem brezobzirno postopalo po za konu. Komisar za cene inž. Mežan France, s. r. naročnikom in bralcem Slovenca in Slovenskega doma Komisar za cene pri Šefu Pokrajinske uprave v Ljubljani je z odločbo KC št. 647/1 z dne 3. novembra 1944 odobril nove cene za ljubljanske dnevnike in tednike z veljavnostjo od 15. novembra dalje. Od tega dne bo znašala mesečna naročnina 7.a »Slovenca« 32 lir, v nadrobni prodaji pa bo veljala posamezna številka 2 liri. Za »Slovenski dom« bo znašala mesečna naročnina 8 lir, cena v nadrobni prodaji pa bo 2 liri za izvod. Cenjene naročnike prosimo, da pri poravnanju naročnine v decembru doplačajo tudi razliko v naročnini za drugo polovico novembra 3.50 lire za »Slovenca«, 1 liro za »Slovenski dom«. Nova cena za nadrobno prodajo (2 liri za izvod) bo stopila za »Slovenca« v veljavo s številko, ki bo nosila datum 16. novembra, za »Slovenski dom« pa s številko z datumom 18. nov. Uprava »Slovenca« in »Slovenskega doma« AiUiUUlUlU Spori UAA1UU1 kkkkk Službeno iz medklubskega turnirskega odbora Za nedeljo, dlie 19. t. m., jo turnirski odbor odredil naslednji dve tekmi: oh 13.30: Mladika : V« jun., ob 14.30: Ljubljana : Iztok. • S tema dvoma tekmama bodo pri kraju vse igre za Mergenthalerjevo darilo. Cisto do kraja je bilo izvedeno tekmovanje v ju-niorski skupini, dočhn bi moral Hermes odigrati Se dve tekmi, in sicer proti moštvoma Viča in Zabjaka. Slednja pa sta vsak svoji dve točki prepustila Hermesu, ne da bi odigrala tekmi na zelenem polju. — Tako 60 lahko žo vnaprej določi vrstni red od drugega mesta naprej. S prepustitvijo vseh štirih točk si je Hermes »priboril* nadaljnje štiri točke ter s tem tretje mesto v dokončni razpredelnici. Mladika bo zasedla četrto mesto, Zabjak si je priboril peto ali predzadnje mosto, Vič pa je zasedel zadnje. Odprto ostane vprašanje prvega in drugega mesta. Za vrh v nagradnem tekmovanju se bosta pomerili moštvi Iztoka in Ljubljane. Iztok je bil in jo na vrhu tur-nirske lestvice in to zaradi točke naskoka prod SK Ljubljano. V nedeljo se bo torej pri igri odločilo, kdo od obeh bo v zadnji fazi turnirja ostal na vrhu in si priboril največ žog. Nedeljsko srečanje med obema nasprotnikoma bo prav gotovo zanimivo in težko je žo vnaprej zatrditi, da bo zmagala Ljubljana, ali da bo Iztok spravil izkupiček v svoj žep. Ljubljana, naš nogometni prvak, ima prav gotovo nekaj računa, da lahko misli, da bo v nedoljo uspel. Ljubljana igra lep, smotren, za oko dopadljiv, za nasprotno moštvo pa včasih zelo nevaren nogomet. Posebno v končnih borbah, ko je šlo zr najvišji naslov, je Ljubljana postavila vedno dobro ln solidno ennjstorioo; vedno takšno moštvo, ki je v zadnji stopn.ii poželo zrelo klasje. 1» Iztoki Dozdaj vodi v turnirski lestvici. Ljubljančanom jo že dobro znan in gledalce navdušujo e svojo nPodjenljivo borbenostjo ter tudi s prooejšnjo mero nogometnega znanja. Tri nedeljskem srečanju so bosta torej pomerila tehnika, večja uigra-nost In rutina na oni strani, s srčnostjo, borbenostjo ln veliko voljo nn drugi strani. Kdo bo zmagal je t oži; o reči žc vnaprej. Prav gotovo pa je, da bo nedeljsko srečanje viiek vsega tokmovanja za razpisane žoge. Co le kdaj, bodo gledalci v nedeljo prišli na svoj račnn, saj bodo imeli priliko videli dva najboljša ljubljanska nogometna kluba med seboj v borbi za najčnstnejšl naslov: za prvo mesto v turnirski igri. S to tekmo bo zaključen turnir ter razdeljene tiste žoge, zaradi katerih je bilo toliko tekanjn, toliko navijanja, toliko bodrenja m več ali manj tudi vika ln krika, tnko po klubskih pisnr* nah, odborih pa tudi precej prelitega tiskarskega črnila. V prediukmi so bosta pomerili najboljši mladinski moStvi vse Ljubljane: Mladika in , Vič. Tudi pri njima bo šlo za prvo in čast- no mesto, — V nedeljo bosta torej na »pol redu dve finalni igri, ki se ju bo splačal pogledati. Prijatelji nogometa, v nedeljo v na igrišče Ljubljane! Is Trsta Nove tramvajske tarife. 5. novembr so stopile v veljavo nove tramvajsk tarife tržaške mestne družbe ACEGAT Listki za dvojno vožnjo so ukinjeni i' stane sedaj vsaka vožnja I liro. V ve ljavi pa so še ostali jutranji vozni list ki, ki se izdajajo do pol devete ure stanejo 0.50 lire in dajejo pravico Ho še ene nadaljnje vožnje tekom dneva Za vsak komad prtljage je sedaj treba plačati 0.50 lire. Umrli so: Metlica Ida, 6tara 76 let Simčič Linda vd. Berettini, stara 69 let Bogateč Ivan, star 75 let; Kezič Mariji vd. Andrijaševič, stara 85 let; Škaibai Uršula vd. Čuk, stara 83 let, Kralj Sta nislav, star 22 let, Turk Marija por Santel, stara 59 let, Kuk Ana vd. Marži stara 79 let. Štirje dečki odšli od doma. Od mi nulega četrtka, ko so odšli neznano kam, se še niso vrnili domov enajst letni Lucij Servadei, enajstletni Barin Sanfilippi, enajstletni Adrijan Delič in dvanajstletni Marij Jerman. V kolikor so mogli ugotoviti, so vsi štirje dečki odšli na sprehod s psom, ni pa znano, zakaj se niso še vrnili in kje so. GOSPODARSTVO Novi guverner grške Narodne banke. Kakor javljajo iz Aten, jfe bil imenovan za novega guvernerja grške Narodne banke profesor Constantinos Triantafila-kis, ki je bil leta 1935 mornariški in notranji minister. Uvedel bo v promet novo drahmo z namenom ureditve valutnega razmerja. Vendar ne goje v gospodarskih krogih nobenih upov na izboljšanje drahme. Veljavnost cirkularnih čekov. Z ozi-rom na pomanjkanje plačilnih sredstev v severni Italiji so banke dale v večji meri v obtok cirkularne čeke, ki se porabijo!" namesto bankovcev kot plačilno sredstvo Ker so se glede njih roka veljavnosti pojavili dvomi, sporoča Banca d' Italia, 60 cirkularni čeki veljavni šest mesecev in 14 dni, menični čeki pa 3 leta in mesecev Po tem roku se lahko ti čeki zamenjajo pri denarnih zavodih. Zvišanje cen prevoznih sredstev. Kakor je možno izvedeti, so se v Rimu dvignile cene za prevozna sredstva, ki j0 še v prometu, od 50 centesimov na 10 do 25 lir. nemnsiaai IC3B*S» Zaiemnifveni čas velja od 17 do 6.40. Mešani pomesiki e sladki travici V ponedeljek, dan po Martinovi nedelj' so se povsod, v javnih lokalih in po zasebnih stauovanjih razvijali živahni pomenki o sludki travici. Kadilci, ki so hoteli v ponedeljek kupiti pri svojih trafikantih cigarete za dnevno uporabo, so prejeli od njih kratek pouk, da imajo od 13. t. m. na- prej pravico sumo do 2 cigaret na dan. Malo debelo so pogledali zlasti oni, ki so že skoraj izčrpali svojo mesečno .....; : .. :.. ___.. 11 l.. .. nl.-n • nrlpc/lmir porcijo in so imeli le nekaj odrezkov še v dobrem, ko so jim v trufiki povedali, da ne dobe niti cigarete več in da bodo prihodnji mesec morali še preveč prejeto število cigaret vrniti. Kakor je bilo v listih objavljeno, imajo sedaj moški pravico do 2 cigaret na dan, ženske pa do ene. Kadilci so se nato spraševali, kako lia jc z vir-žinkarji in portorikurji. Koliko cigar dobe ti kadilci? Ko se je izvedela nova redukcija tobačnih izdelkov, so se vrstili hkratu najrazličnejši pomenki in razgovori o konzumu tobaka. Mnogi so modrovali in delali trdne sklepe, da bodo radikalno omejili dnevno porabo cigaret, da si bodo privoščili sladko travico samo ob gotovih urah in proti večeru. Pogovor je ob redukciji cigaret na-nesel tudi na vprašanje, koliko denarja Ljubljana porabi sedaj na mesec in na leto za tobačne izdelke. Pravijo, da mesečno gre v Ljubljani okoli tri milijone lir in še več samo za tobak. Pripovedujejo, da je Ljubljana lani avgusta izdala celo 8 milijonov lir za cigarete iu cigare. Takrat, zlusti v dneh pred badoljevsko izdajo, so mnogi nukupovali velikanske množine tobačnih izdelkov, ki še niso bili omejeni v prodaji in še niso bile uvedene tobačne karte. Dobro poučeni govore dalje, du je Ljubljana lani spustila nuci 60 milijonov lir v zrak... Porodila so se še druga praktična vprašanja o porabi in prodaji cigaret. Nekdo je vprašal: »Kako pa oni kadilci, ki še niso do 13. t. m. porabili popolnoma svoje dnevne norčije? Ali imajo pravico zahtevati od trafikanta, da jim mora dati poprejšnjo dnevno kvoto cigaret ali sedanjo? Ali dobe za poprejšnje dneve moški po 5 in ženske po 3 cigarete? Iz avtentičnega vira smo izvedeli, da morajo trafikanti za nazaj, to je za dneve od 1. do vštevši 12. novembra lastnikom tobačnih izkaznic, ki še niso dvignili vseh, njim za ta čas določenih cigaret, izročiti takrat določeno množino, to je moškim po 5 cigaret, ženskam po 2'A cigarete na dun in odrezek. ■II' Dogodki in novice današnjega dne NOVI GROBOVI + Anton Spolar. Kot žrtev letalskega napada na Ribnico je 4. nov. izdihnil g. Anton Špolar, posestnik v Ribnici. Rajnega so pokopali 8. novembra na Hr-vači. + Alojzija Trošt. V 83. letu starosti je Vsemogočni poklical k sebi vdovo po nadučitelju, gospo Alojzijo Trošt, rojeno Caharija. Blago mater bodo pokopali v sredo ob treh iz kapele sv. Krištofa na Žalah. Sv. maša zadušnica bo v četrtek, 16. t. ra. ob 8 v farni cerkvi sv. Cirila in Metoda. -f- Josip Cučelt. V Ljubljani je izdihnil Šolski upravitelj v pokoju, gospod Josip čuček. Blagega očeta bodo jtokopali v sredo ob štirih popoldno iz kapelice sv. Andreja na Žalah. Naj rajnim sveti večna luf, vsem njihovim dragim našo iskreno sožalje. OSEBNE NOVICE Diplomiral je na pravni fakulteti g. Polde Tomšič iz Ljubljane. Iskreno čestitamo. Jubilej zvestega delovanja Danes j>oteka 20 ! let, odkar je vstopila gdč. Antonija Medvešek kot po-slovodkinja k tvrd-ki Avgust Agnola, Dunajska c. 10. -Kdo ne pozna gdč. Toni? Poznajo jo vsi, ker si je kot pomožen steber te tvrdke s svojim zvestim in vdanim _________poslovanjem ter s strokovno zmožnostjo pridobila pri šefu, kakor pri strankah vsesplošno priljubljenost in zaupanje. Prirojene vrline marljivosti, vestnosti in vztrajnosti odlikujejo njen prvi življenjski jubilej, h kateremu izreka tvrdka hvaležno priznanje z željo nadaljnjega prijetnega sodelovanja. ZGODOVINSKI PABERKI 15. listopada 1. 1630. je umrl v Regensburgu Ivan Kepler, znanstvenik. Rodil se je 27. decembra 1. 1571. v Weiderstadt-u. Po dokončanih osnovnih študijah je šel na uni- verzo v Tiibingen, kjer je pri matematičnih predavanjih spoznal Kopernikov nauk, ki je vplival na smer njegovega udej-stvovanja. Ko je bil profesor v Gradcu, je znanje še poglobil in se posvetil astronomiji. Po izgonu protestantov se je umaknil v Prago in je tu spoznal Wallen-steina, ki ga je podpiral. Velikega pomena za nadaljnje raziskovanje in razvoj astronomije so že t. zv. Keplerjevi zakoni, na katerih temelje tudi Nevvtonova odkritje. Ti zakoni, ki so jim podvržena vsa gibanja teles okoli sonca, so: 1.) planeti se gibljejo v elipsah in v enem žarišču je sonce, 2.) središčna zveza (radius veetor) med soncem in planetom opiše v istem času enako ploskev in 3.) kvadrat časa se ujema s kubom srednje oddaljenosti od sonca — 1. 1857. se je v Stari Loki na Gorenjskem rodil Andrej Karlin, lavantinski škof. Osnovno šolo je napravil doma. gimnazijo in bogoslovje v Ljubljani. V Rimu, kjer je bil kaplan v cerkvi S. Maria delPAnima, je študiral še pravo in promo-viral 1. 1892. Ko se je vrnil domov, je poučeval verouk v Ljubljani, postal leta 1900. kanonik in je vodil Alojzijevišče. L. 1910. je bil imenovan za tržaškokopr-skega škofa. Tu je deloval do jeseni leta 1919. Štiri leta kasneje je dobil lavantinsko škofijo, ki jo je povečal s kraji, ki «o iz tujih škofij prišle v narodno državo. Papež je izločil škofijo iz solnograške podrejenosti in podredil la-vantinskega škofa neposredno sebi. Pre-osnoval je deško semenišče in razširil študij na bogoslovju na 5 let. Veliko se je trudil, da bi bil Slomšek prištet svetnikom ter je uvedel proces, da 6e prišteje blaženim — 1. 1889. se je oklicala Brazilija za republiko in odstavila kraljevsko hišo, ki je vladala od odcepitve od Portugalske leta 1822. Za Socialno pomoč Ga. BI e j c Ema, Ljubljana je daro vala za Socialno pomoč 5000 lir. Za »Vsesvetsko akcijo« so darovali med drugimi še: Gostilna Lovšin (g Dolničar, Gradišče 550 lir; gostilna Bo-benček, 200 lir; gostilna Mrak (g. Franc in Slava Tomšič), Rimska cesta 100 lir; gostilna Živec Marija, Rimska cesta 50 lir. Vsem darovalcem iskrena zahvala. Dober svet je včasih več vreden kakor denar Zalo nikar ne pozabite naročiti »Slovenčevega koledarja«! - V njem boste našli marsikaj, kar vam bo koristilo. Knjiga, ki vam pride vedno prav, je dvakrat vredna. Ob vsakem času vam da dober svčt V prednaročilu do 1. decembra je cena za naročnike naših listov »Slovenčeve knjižnice« in »Sveta« 30 lir, za nenaročnike 40 lir. — Po prvem decembru bo cena za vse brez izjeme 50 lir. Slovencev koledar mora priti tudi v vašo hišo! Zvest svetovalec vam bo! Kako dobro je pri ljudeh, ki jim je svoboda drugih sveta. (Schiller.) Koledar: Sroda, 15. listopada: Leopold, kralj; Albert Vel,, spoznavaleo In ustanovitelj reda; Šaloma, mučeutoa. Lunina sprememba: mlaj ob 23.29. Her- scbel napoveduje lepo vreme. Četrtek, 1(. listopada: Otmar, opat; Jo-dert Vel., dovica; Edmund, kralj. Drajisko gledališče: »Kar hočete«. Red Sreda Ob 16.30. Operno gledališče: »Mlgnon«. Red A. Ob 16.30. Kino Matica: »Immcnsee« ob 16 ln IS. Kino Union: »Nevarna pomlad« ob 16 in IS. Kino Sloga: »Deklica li Faniija« ob 16 ln 18. Lekarniška služba: Nočno ilnlbo Imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva ccs.ta 1; mr. Baho-vec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič, Tržaška ceeta. novo; Naša kniiga m™ Jlereikovskij D.: »NAPOLEON« Prevedel dr. Anton Mrak. 348 str. L 140 Javornik M.: »PERO IN CAS« Izbor iz let 1931-1941. 328 strani. L 130. Obe knjigi sta elegantno opremljeni. LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Obvestila Prevoda Delitev zaseke za december Potrošniki znotraj ljubljanskega varnostnega pasu prejmejo v sredo in četrtek (15. in 16. novembra! pri svojem stalnem mesarju po 250 g zaseke za inesoo december na 19 muščobnlh odrezkov osnovne živilsko nakaznice (vijoličast podton, črni tisk, brez pretiskanih črt) z datumi vključno od 5. do 23. novembra. Dočim so prvi 4 odrezki (od 1. do 4. novembra) določeni za nakup 0.5 del olja za november, eo na spodnjih 7 ma-Sčobnih odrezkov (od 24. do 30. novembra) ne bo delilo nikakih maščob. Zaseko bodo delili mesarji ves dan do 5. ure popoldno in sicer: v sredo, 15. novembra, mesarji z začetnico A—L, in v četrtek, 16. novembra, me sarji z začetnico M—Z. Zaseko naj dvignejo mesarji na klavnici Via določeni dan oh 6. url zjutraj; morebiti preostalo zaseko bodo vrnili na klavnico naslednjega dno od 9 do 11. Urejene odrezke bodo predložil! mesarji Provodu, Giosposku ulica 12-1, soba St. 10. naslednji dan po dolitvi v dopoldanskih uradnih urah. Potrošniki, kt ao hranijo delno v gostinskih obratih, laliko po 25. novembru zamo. njajo na Mcsilncra preskrbovalnem uradu v I. nadstropju v palači Bata zgoraj naSteto odrezko za posebno »Gostinsko nakaznico«. Delitev maščob za november v vseh občinah, razen v Ljubljani Popravek Oglas Provoda pod naslovom »Delitev racioniranih živil za meseo november«, pri-občen v časnikih »Jutro«, »Slovenec« z dne 5. 11. t. 1. pod točko »B« (za potrošnike v obtinah Jožica in Polje) ter pod točko C (za potrošnike v vsoh ostalih podezolsklli občinah) menjamo v sledečem: Potrošniki — upravičenci v vseh oskrbo vanih občinah razen znotraj ljubljanskega varnostnega pasu in v ljubljanski občini zunaj tega pasu bodo prejeli za mesee no. veinbor maščobe po naslednjih določilih oz. v naslednjih količinah: 1 del olja na zgornjo vrsto maSčobnili odrezkov z datumi od 1. do 8. novembra (skupaj 8 dnevnih odrezkov), namesto Oj (pol) del na prvo štiri odrezke, kot Je bilo objavljeno. 180 g zaseke na drugo ln trotjo vodo ravno vrsto maččobnih odrezkov s datumi vključno od 9. do 2J. novembra (skupaj 15 dnevnih odrozkov), namesto 230 g zaseke na 19 dnevnih odrozkov, kot je bilo objavljeno Na spodnjo vrsto odrezkov od> 21. do 30. novembra se no bo delilo nikakih maščob. Delitev jabolk Mladina od 3. do 18. leta dobi po on kg jabolk na odrezke »b 214« (ne »b 213«, kako smo objavili včeraj) in »e 320« (broj preti skanih črt) dodatnih živilskih nakaznic. Cene klavnih prašičev Komisar za ceno je odobril prehranjeval, nemu zavodu Prevod v Ljubljani sledeče najvišjo ocne za klavno prailčo: PraSIM: I. vrsta, godni, polnomastni, dopltaui, 1 kg žive tožo. . . . lir 3ti,— II. visla, polnomastni, uegodni, ue dopltaui, 1 kg žive težo ... lir 34.— 111. vreta, mrSavl ali s hibami, 1 kg živo tožo.......Ur 32.— Svluje: I. vrsta, poluomastne, godne, do- pltano, 1 kg živo teže .... lir 32-— II. vrsta, polnoinuslne, nedopltaue, 1 kg živo leže.......Ur 30.— III. vrsta, uiršavo. 1 kg žive teže . lir 28.-- Merjasci: I. vrste, skopljcni, polnomastni, 1 kg žive težo.......Ur 28. — II. vrsta, skopljenl, polnomastni, 1 kg žive t..........lir 26,- III. vrsta, skopljeni, mrfuvl, 1 kg žive teže........ lir 24,- IV. vrst«, neskopljcnt ali skopljenl pred manj ko tremi meseci, 1 kg živo tožo.......Ur 23,— Taro določa oconjevalnn komisija. Prevzemna cena slanino zn Provodi I. slanina, sveža, 1 kg .... lir 45.—. Cenik z najvišjimi cenami mora hiti na vpogled občinstvu na vidnem mestu v vseh obratnih prostorih, kjer so proJn.'a blago, navodeno v ceniku. Vsako neposredno ali posredno zvišanje cen je prepovedano. Kršitelji se kaznujejo Po zakonskih predpisih. Zoper to odločbo ni pritožbo. Cene kondenziranega mleka Komisar za ceno je odobril Prevodu, za-vodu za prehrano v Ljubljani, sledeče naj. vlSje cono za: Cena »a Prevod: kondenzirano mleko, doza po 385 gr, 15.70 lir franko skladišče Provoda. Cena za trgovca dctajllsta: kondenzirano mleko, doza .... 18-— lir franko podajalna, vključno javne dajatve. Cenik z najvišjimi conami mora biti na vpogled občiustvu na vidnom mestu v vsoli obratnih prostorih, kjer so prodaja blago, navedeno v ceniku. Vsako neposredno ali posredno zviSanjo een jo prepovedano. KrSitelji se kaznujejo po zakonskih predpisih. Zoper to odločbo ni pritožbe Seznam najdenih predmetov prijavljenih upravi policije v Ljubljani v mesecu oktobru 1144: fconska rjava usnjena denarnica 1« svinj sko kožo z vsebino 140 lir; zlata verižica z dvoma obeskoma (najdena v mosocu Juliju 1944); douhle zlata verižica z obeskom iz iste kovino (najdena v mesecu aprilu 1944); po. noSen moSkl trenčkot svetle rjavo barve s karirasto podlogo; usnjena denarnica t umet no zaponko z vsebino okrog 50 lir. srebrn obesek ter papirnat zavitek s vsebino 5 po nošenih ženskih nogavic; Sop ključev (6) raznovrstnih (Wertheim); očala v črnom okviru; črna usnjena dcuarnlea z vsebino 45 lir: pletena ženska torbica (pompndura) z vsebino nekoliko lir, ključ za kolo ln več podo. bic: moški obrabljen črn dežnik z močno rjavo kljuko; črn ženski dežnik broz kiju ke; par ponošonlh moških usnjenih rokavic; ženski obrabljen dožnlk; avtomobilsko dvt gnlo na oljo in žnlozo za montiranje avtomobilske pnevmatiko. novice, Sv maAa sa vso žive In mrtve dobrotnike, člane iu podptrance Hllznbetuo konfe-renoo Marijinega Oznanjenja bo v ponedo-ljek, 20. t. m., ob 1 pri oltarju sv. FroučUka. Slomškova družba sporoča svojemu članstvu, da bo naduljevala verski tečuj ob torkih ob 6 v knpeličnl dvoranici na porti pri frančiškanih. K udeležbi vabimo m, ki Jim jo kaj na tem, da Izprosimo človeštvu čimprej prepotrehu! mir. Obvestite medsebojno oue tovarlSe-lcc, ki Jih dosloj še nismo vi. deli pri tečaju. Oh misli na žrtve, ki Jih prenaša naše ljudstvo, bomo tudi mi prenesli to male težavice, ki so združoue z obiskom. S, Dosedanji naročniki! Ostanite tudi v drugem letu obstoja »SVETOVE« knjižnice njon ivest naročniki Za »tare ln onrmogle v mestnem »avo-tliču v Japljovi ulici je podarilo predbed stvo društva za zgradbo zavetišča za onemogle trgovce 500 lir numesto vencu nn grob pok. veletrgovcu A. Snrabona Mestno županstvo Izreku dobrotnikom najtoplejšo zalivalo tudi v Imenu podpiranih. Formlcot pastlle za deslnfakdjo uat In grla dobite » lekarnah Nalivna peresa boljše vrste In dobro ohranjena »talno kupuje tvrdka EVERliST, ProSeruovH ulica 41 Tečaj o negi In prehrani dojenčka, ki so ti o vrSil na oddelku za zdravstveno za. Sčlto mater, dojenčkov lu otrok Higienskega zavoda (Dečjl in materinski dom- Liplčeva 3) so prično JO. novembra 1.1. oti 16. Tečaj trajs 8 tedne ter Je brezplačen. Vpisovanje so vrSl v Dočjom domu vsak delavnik dopoldii". Oramsito gledaliSCe Sreda, 15. novembra, ob 16.3(1: »Kar hočete«, ltcd Sreda. Četrtek. 1(. novembra, ob 16.30: »Matlčrk »e ienl«. lted Cotrtek. Petek. IT. novembra: Zuprto. Shakespeara »Kar hočete«. Obebe: Or-sino — DrenoVec, Sobastijan — Nukorst, Au-tonlo — VI. Skrbinšek, Pomorski kapitan - P. Kovič. Valentin In Curto - Blteno In Mlklave, Vitez ToblJa Klg - Paček, Vitez Andrej Ulodlca — Jun. Malvollo — Gregorin, Fabljau In Norca — OoriuSek in Sever, Ka. puoin — Lipah, Vodja blrlče« — Verdonik, Ollvljlo sluga — Raztresen. Olivlja - 6a> ričeva. Viola — Razbergerjcva, Marija — Svolelova. — Režiser: prof. O. Sest. Sccnat arh. Int. Franz B. Kostumi: D. Kačerjcva. Scenska glasbui 11. SveteL Operno gledališče Sreda, 15. novembra, ob 16.30: »Mlgnon«. Iled A. Četrtek, 1». novembra, ob 16.30: »Manon«. Itcd D. Petek, IT. novembra: Zaprto. Thoinas »Mlgnon«. opera v 3 dejanjih. Osebo: Miguon — Kogojeva, Filina — Ivanči-čeva, Viljem — 11. Franci, Lothario — Liip.-s, Lacrtes — Ooluičar, Jamo — Langui, Friderik — Kobal, Antonlo — Orogorin. 1. in 2. dejnnjo »o godi v Nemčiji, 3. v Italiji v letu 1V90. Dirigent S. Ilubad. režiser in koreogrnf P. Golovin, sccna inž, K. Franz, kostumi D. Kačerjeva. Seznam najdenih predmetov v vozovih državne železnice, prijavljenih na glavnem kolodvoru v Ljubljani v mosecu septembru 1944, ki so tudi tam deponirani: Aktovka, slab ženski plašč, moSkl dožni plašč, kovčeg z moškim perilom, zavitek mo škega perila, ženska Jopica, star ženski dež nik, moški klobuk ter moSkl suknjič ln dožnlk. Mnogi so se že priglasili, čakamo še na vas. »Slovončeva knjižnica« ima v svojem četrtem letniku tako bogat spored, da boste na škodi, če se no naročite nanjo. Zima in dolgi večeri so pred vrati. Brez lepe knjige vam bo dolgčas. Ne premišljujte več in se še danes priglasite za naročnika »Slovenčeve knjižnice«. - Lepa knjiga vam bo krajšala večere in vam bogatila duha. •Oiltia ulsiu, j,mm JicrBHl« prlmorji« RADIO LJUBLJANA Dnovnl spored za 15, noveniberi 7 Poročila v nomSčinl — 7.10 Jutranji koncert, vmes 7.30 Poročilo v slovenSčlnl — 9 Poročila v nemščini — 12 Glasba za preinor, vmes 12.30 Poročila v nomSčinl in slovenščini, napoved sporedu — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakomil nekaj — 17 Poročila v nemščini ln slovenščini — 17.15 Otroška ura, posmice, pravljice tn legendo Vide Rudolfove bore Milan Brezlgar — 17.45 Bagatole — 18.15 Mi smo optimisti — 19 Slovensko napeve pojo torcet soster DobrSkovili — 19.30 Poročila v slovenščini - 19.45 Prenos predavanja — 20 Poročila v nemSčini — 20.15 Tredklasična glasba, sodelujejo barlto-nist Dušan Pertot. violinist Miian Viher ln pianist M. Llpovšek — 31 To uro posvetim tobi — 22 Poročila v nemSčini, nnpovod spo. reda — 22.15 Prenos osrednjega nemškegu sporoda. KULTURNI OBZORNIK Dve mladinski knjigi Bliža se sv. Miklavž in polni se knjižni trg z mladinskimi knjigami. Te dni sta izšli dve knjižici, ki sta obe namenjeni najmlajšim ljudskošolskim učencem. Ljudska knjigarna je izdala v obliki svojih mladinskih knjig zbirko dogodivščin »Selanovi in drugi«, kakor jih pripoveduje starejši, izkušenejši človek otrokom. Stari šolnik Janko Poldk pripoveduje nedolžne otroške dogodke iz mladosti v Razdrtem ter razne nagaji-vosti naprti na pleča Selanovega Tončka, Potepinovega fanta itd. Pripoveduje tako, da nikjer ne skrije sVojega poduka in svoje osebe. Ne moremo tu navesti vsebine teh kratkih sestavkov, "ki so namenjeni otrokom prvih razredov, da se uče brati ob njih, pogrešamo pa pri večini poante in duhovitosti, moti pa tudi starejši izraz (n.' pr. sosebno, namesto posebno!), ki gn pisatelj še piše. Posebno živahnost knjigi pa dajejo slike Ivana Erbežnika. ki so nazorne in take, da bodo mladini prav gotovo ugajale. Knjiga je vzgojna in bo prišla prav najmlajšim. V samozaložbi pa sta izSli dve pravljici pod naslovom Čarobni prstan«, ki ju je spisal slovensko aklimatizirani sin srbskega očeta Marjan Radonič. V prikupni opremi gospe Vogelnikove ter z jasnim in razprtim tiskom sta tu dve preprosti pravljici, ki ju piše mlad fant v slogu znanih pravljičnih motivov! Prva »Čarobni prstan« govori o preprostem pastirskem sinu, ki reši kraljično pred hudobno čarovnico, ozdravi pa tudi hčerko domačega kralja, ki ga pa hoče imeli za zeta, zlasti še, ker je čarovnici vzel čarobni prstan, s katerim doseza svoje uspehe. Ker je zvest svoji obljubi, da vzame prvo kraljičino, pride do vojske, v kateri zmaga in zavlada kraljestvu. Druga pa govori o »Ribičevem sinu«, ki premaga zakleto kačo in reši zelo bogato deklico v njej, ki potem postane njegova žena. — Obe pravljici sta iz pravljičnega sveta, ki je nam že znan in ni nič posebnega po invenciji, odlikujeta se pa po pravljični čistosti, po preprostosti in svežosti, kakršna pravljica biti mora. Mladost v čustvovanju in pripovedovanju je posebna odlika teh dveh pravljic, ki ne poznata moralizatorska in poduka, pa sta vendar pognali iz čistega nravliičnega sveta, v katerem zmaguje dobrota in plemenitost, propada pa vse kruto in hudobno. td. Važna knjiga za vrtnarje Ing. Franjo Janežič je izdal pri Kmetijski zbornici priročno knjižico, namenjeno našim vrtnarjem, pod naslovom »Bolezni in zaje-davci na vrtninah« (str. 187). V nji je ta znani slovenski fitopatolog podal kratka navodila, kako tudi laik lahko spozna bolezni na rastlinah svojega vrta in kako jih lahko zatira. Knjižica je gotovo izredue praktične vrednosti ter bo našim vrtnarjem in vrtnaricam prišla od sile prav saj pridelovalci vrtnin pridejo v veliko zadrego, ko vidijo, kako se jim rastlina suši in vene ter kuži še svoje okolje, pn si nc znajo odpomoči. Jane-žičeva knjižica obravnava na splošno o boleznili in zujedavcili, nato pa posebej o Zatiranju bolezni s škropivom, prašilom, razkužili proti glivičnim boleznim, nato pu posebej proti zajc-davcem, proti okuženi zemlji ter okuženim sadovnjakom, razstlinjakom itd. Posebni del pa vsebuje oznake posameznih bolezni na splošno (plesni, mrčes, uši, mravlje itd.). Še lažja za orientacijo pa je oznaka posameznih bolezni in zajedavcev po vrsti rastline, zato ing. Janežič opisuje bolezni po vrsti: pri kapusnieah, solati, kore-nju, špinači. hrenu, redkvici, fižolu, repi, maku, bobu, grahu, kumarah, pa-radižniku, krompirju, čebulnicah itd. V uvodu je naznačen tudi napotek, kuko naj se knjiga rabi. Ta ključ za določanje bolezni je posebno praktičnega pomena ter je dodan na koncu. S pomočjo tega ključa se ugotovi bolezen, nakar sc na določenem mestu v knjigi dobi navodilo zn zdravljenje. Knjigo ponazarja 115 slik. Mislim, da ne bo nobenega vrtnarja, ki bi si te potrebne knjižice ne kupil. Njeno ceno in pomen poudarja že založnica sama. ki je delo sprejela med svoje najbolj praktične in nujne gosjiodar-ske knjige v serijo Knjižnice Kmetijske zbornice, 8. zvezek. So nekaj kulturnega drobiža iz Slovaške. Umrl je znani slovaški glasbenik. Rvelovno znani koni|>onist in zbiratelj slovaških narodnih napevov mojster Nikolaj Mjzcij, nosilec več državnih odlikovanj. Umrl je v 72 letu. Znnn jo bil po svojih glasbeno pedagoških spisih ter po cerkvenih kompozicijah. Predvsem sta znani »Missa soleninis v C-duru« ter >Maša v D-inolu«. Ti dve maši sla med njegovimi najbolj uspelimi skladbami. V svetu je znan tudi po baladah in velikih sinfonijah: Clibor, Kronanje, Canossa, Solitudo itd. Njegovo ime pa so razširile v inozemstvu najbolj zbirke slovaških narodnih napevov, ki jih je izdal v več zbirkah. Vpliv ljudske umetnosti je čutiti tudi v njegovih orkestralnih de- lili, predvsem v godalnem kvartetu ter pihalnem kvintetu v F-duru ter v manjših gorskih sinfonijah. — Ministrstvo za narodno obrambo je ob petletnici države izdalo veliko knjigo »Narodna vojska v obrambi in dolu«. Tu sc slike s fronte pa tudi sicer podobe slovaške vojske v delu ter imajo dokumentarno vrednost. — Propagandno ministrstvo je izdelalo reprezentativen slovaški film »Svobodna Slovaška«, ki 60 predstavlja po vseh večjih mestih Nemčije in z njo zvezanih kakor tudi nevtralnih državaii. Tako ga je pred izbrano diplomatsko družbo predvajal tudi diplomatski predstavnik slovaške vlade v Bernu v Švici naš znanec dr. Jožef Kirschbaum. — Slovaki so zabeležili kot senzacijo, da je bila lani še pred italijanskim razsulom tiskana v Rimu prva slovaška pesniška zbirka namreč zbirka pesnika Štefana Žaryja, ki se je kot vojak mudil skupno z nemškimi vojaki v Italiji. Naslov pesniSke zbirke tega slovaškega surrealista je »Pečat polnih amfor« in jo je izdala slovaška propaganda, v Rimu. — Velik uspeh slovaškega romana. Mladi slovaški pisatelj Dohroslav Chrobak je lani napisal roman »Zmaj se povrača« (1043), ki ga je izdala založba Flan v Bratislavi. Zdaj je izšla šo druga izdaja, pripravlja se pa tudi nemški in hrvatski prevod. Nemški bo izšel v Beyreuthu, hrvatski pa v Zagrebu pri založbi A. Velček. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih 1 O izgubljenih živilskih nakaznicah Ko pregledujemo uradne sezname o izgubljenih stvareh, naletimo večkrat tudi na izgubljene živilske nakaznice. Pošteni in pravični najditelji navadno takoj oddajo nakaznice na naslov lastnika, ki je kak revež, in tudi ne zahtevajo za to kako nagrado. Drugi pa se zadovoljijo z manjšimi nagradami. Prav redki so oni, ki pridrže najdene živilske nakaznice, toda z njimi si ne morejo dosti pomagati. So lač to brezvestni in brezsrčni ljudje, \i se jim bližnji ne smili in ne pomislijo, da mora potem lastnik izgubljene nakaznice dostikrat ves inesec stradajoč in v pomanjkanju preživeti. Prvo soboto v novembru je pošten delavec, oče petčlanske družine, izgubil >seh pet živilskih nakaznic, ko je nakupil pri mesarju za soboto določeno količino mesa. Živilske nakaznice je spravil v žep. Toda doma. ko je segel v žep. nakaznic ni bilo. Najbrž jih je izgubil. Kronist apelira sedaj na najditelja, da vrne nakaznice na naslov, kakor je napisan nu glavni nakaznici. I/.pred malega kazenskega senata Kazenski senat navadno zaseda po dvakrat na teden, da opravi po dve ali več razpisanih razprav. V torek je bila samo ena razprava, na kateri je bila neka ženska z dežele obsojena na 3 mesece strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 1 leto zaradi zločina tatvine. Obtožena je bila, da je iz zaklenjene omare »eki sosedi vzela 7 m kontenine ia da je isti sosedi vzela 51 domačega žganja, pa tudi še 2.8 m kontenine in nekaj ftancle. Obtoženka je priznala tatvino prve kontenine, zadnji tatvini pa zanikala. Pri hišni preiskavi so našli le 7 m kontenine, drugih stvari ne. Zaradi drugih dveh tatvin jc bila oproščena, ker ni bilo dokazov. Oktobra vknjiženo nad šest milijonov Oktober je v zemljiški knjigi zaznamoval 4t) predlogov /a vknjižbo posojil in hipotečnih kreditov v skupnem znesku 6.303.480 lir. Pri 23 nepremičninah, ležečih v mestu iri okolici, je bilo vknjiženo za 2.320.4S0 lir različnih posojil. Največje posojilo je znašalo 820.000 lir, najnižje 0000 lir. Pri 21 nepremičninah je bil zaznamovan vrstni red za varnost dovoljenih kreditov v skupnem znesku 5,')83.000 lir. Najvišji kredit je znašal "00.000 lir. Zanimivo je. da so vknjižbe posojil na izrazilo kmečka posestva silno redke. Prilil je mleku vodo Postaren kmet Vinko, ki ima že liad Trikjižev, je v ponedeljek stopil pred ka-Betifi^ega sodnika-poedinca pri posel*-nem -sodišču za javno varnost, ki vsak i)On.ed.eljek in sredo razpravlja o kršitvah NCfcUdraginjskih ukrepov, v zadnjem ča-hUvflMti o mleku. Vtnlfo je bil ovaden, da je 29. julija 1944 prilil mleku vodo. Higienski zavod je ugotovil, da je bilo 31% vode primešane vzorcu mleka, ki *o ga vzeli kontrolni organi od mleka posestnika Vinka na Posavju. Vinko je najprej dvignil ugovor proti kazenskemu nalogu, da mora zaradi ponarejanja mleka plačati denarno globo 1200 lir v prid pokrajinskemu fondu. V pismenem ugovoru je navajal, da 6e ni nikdar v 50 letih, odkar gospodari na domu, primerilo, da bi mleku priliva! vodo, ne on, niti ne kdo domačih. Prodajal je v Ljubljano mleko strankam, a nihče se ni nikdar pritožil. Da jo mleko slabše kakovosti, je vzrok tudi v tem, ker je slaba krma, saj krava pri gobcu molze. Že dve leti ne jx>klada kravam kakih boljših, moč-nalih krmil, krmi le z barjansko kislo travo, ker nima zaradi sedanjih prilik in meja sladke trave. Na osnovi izvida Higienskega zavoda je sodnik potrdil kazenski nalog in obsodil posestnika Vinka na 1200 lir globe. Ukradena kolesu Kolesarski tatovi zlasti oprezujejo na svoj plen na krajih, kjer je velik promet in mnogo ljudi. Tam ljudje puščajo kolesa tudi nezavarovana in tat je kmalu na poslu. Pred raznimi kini je bilo že več tatvin koles. Neznan tat je izpred kina Matica odpeljal Maksu Ruglju moško kolo znamke Victoria. — Tudi izpred kina je tat odpeljal kolo junior Francetu Rotarju. — Izpred Kočarjeve gostilne na Celovški cesti ie bilo odpeljano 3(X)0 lir vredno moško kolo Diirrkopp, last Alojza Jurha. — Izpred banke Sla vi je je bilo ukradeno moško kolo Wuffenrad. vredno 5000 lir in last Franca Kobala. — Alojzu Krevsu je bilo na Zaloški cesti ukradeno moško kolo \Ycstu. Nesreče in poškodbe V hiši št. 19 Groharjeva ulica je v ponedeljek zvečer padla po stopnicah in si pretresla možgane 17-letna hčerka zasebnega uradnika Tatjana Komarjeva. — S tramvaja je na Tržaški cesti padla 52-letna delavka tobačne tovarne Ana Oblakova, ki je dobila poškodbe po životu. — Med sprehodom na Rožniku si je pri padcu zlomil desno roko 13-letni sin čevljarskega mojstra Jože Kramar. — Neka raztogotena ženska je na obrobju mesta hudo pretepla M-letiio ženo upokojeneea železničarja Heleno Ziherlcvo. Napadal-ka je ovadena sodišču. Kaj je novega pri naših sosedih? Z Gorenjskega Zakon pripadnikov nemške vojske z ženskami, ki niso nemške državljanke. S tem naslovom je izšel v »Kiirntner Zei-tung« z dne 12. novembra t. 1. članek, ki pravi: Pri sklepanju zakona pripadnikov nemške vojne siie z ženami ali de-skleti,, ki niso nemške državljanke, mora pristojni uradnik zahtevati od neveste spričevalo o sposobnosti za zakonski stan: — Le če poroko naravnost odredi Fiihrer, tedaj tako spričevalo ni potrebno. V Kranju se vadi mladina i orožjem kakor poroča »Kiirtner Zeitung« z dne 13. novembra t. 1. Zbrala se je Hitlerjeva mladina iz Št. Vida ob Savi in iz Kranja in sicer je sprejela orožje in se z njim izkazala v raznih vajah vpričo okrož:'. vodje dr. llochsteinerja, polkovnika Svviatka in drugih zastopnikov oblasti. Večer krajevne skupine v Vogljah pri Kranju je bil fe dni in so se ga udeležile tudi nar. soc. ženske in pa mladina. Po uvodnih besedah krajevnega skupinskega vodje, je imel dr. Hans Thaler daljši nagovor na žeustvo. V Celovcfe je umrla vdova strojnika Ivana Domenig iu je bila 27. oktobra ondi pokopana. S Spodnje Štajerskega Zadnje slovo od župana pri Sv. Juriju pri Celju. V »Ta.gesposti« z dne 12. novembra t. 1. beremo, da se je te dni poslovilo prebivalstvo in zastopniki stranke in oblasti od svojega župana, vodje krajevne skupine in člana stranke Albina Gilrne pri Sv. Juriju pri Celju, Vi je postal žrtev tolovajskega napada. V imenu sotrudnikov rajnika je govoril v slovo član stranke Hajek, dalje član 6tranke Kindlhofer, ki se je rajniku zahvalil za vse njegovo požrtvovalno delo v občini in stranki. Od županstva se je pomikal pogrebni sprevod na kolodvor, odkoder je bil rajni prepeljan v njegovo rojstno mesto Gradec. Smrtna kosa r Gradca. Kakor poroča »Tagespost« z dne 10. novembra 1944 so v Gradcu med drugimi umrle 1. novembra lelos ludi tele osebe: Arih Marija, Sovjetsko nasilje na Ogrskem in v Romuniji »Tagespost« z dne II. nov. 1944 poroča iz Budimpešte: »Kakor poroča madžarski list ,Ma-gvarsag' na podlagi izpovedi beguncev, so dali boljševiki v zasedenem mestu Czegedu takoj nabiti razglase, po katerih smejo moški in ženske, odrasli in otroci obdržati le tista oblačila, ki jih imajo na sebi, medtem ko morajo vse drugo — plašče, čevlje, perilo ete. oddati in sicer vse zavito v zavoje, ki jih naj v mraku položijo na hišni prag, da jih nato boljševiki odnesejo. Če bi kje pri hišni preiskavi našli še kaj oblačil, bo lastnik takoj ustreljen. Ce prebivalstvo ne bi oddalo toliko tekstilnega blaga, kolikor ga boljševiki zahtevajo, si ga bo sovjetska armada drugače pridobila. Drugi dan zasedbe se je isto ponovilo z zahtevo živil. Sleherno gospodinjstvo je dobilo ukaz, naj pod smrtno kaznijo odda zaloge kruha, moke, krom- Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Šef pokrajinske uprave je 10. XI. t. 1. določil za tržno blago v Ljubljani najvišje cene, ki veljajo od ponedeljka, 13. novembra 1944 zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Novo kislo zelje 6.S0 L: kisla repa 6.90 L; sladka repa 3 L; rdeče zelje 4 L; zeljnate glave 3 L; zelje na debelo 2 L; sveže naribano zelje 4 L; ohrovt 4 L; črna redkev 3 L; rdeča pesa 6 L; kolerabice 6 L; koleraba f> L; karfijola tO L; krompir 4 L: buče 2 L: paradižniki 10 L; glavnata solata 8 L; endivija 8 L; raaič 6 L; špinača IO L: šopek mešane zelenjave za juho 0.50 L; osnaženp rdeče korenje 8 L; peteršilj 6 L; zelena 8 L; por 9 L; čebula 10 L; česen 15 L; osnaženi hren 6 L; hruške 15 L; jabolka 15 L; kostanj 15 L; gobe I. vrste (jurčki) 20 L: gobe II. vrste 12 L; suho lipovo cvetje 40 L. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te najvišje dopustne cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, veljajo cene, ki jih za vsako pošiljko posebej odobri Šef pokrajinske uprave. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otreb-Ijeno in v takem stanju kot je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa ne več mokra ali namočena, pač pa sveža. pirja. sočivja ete. Zagrozili so z vojnim sodiščem vsem tistim, ki bi doma še kuhali, marveč se morajo vsi prehranjevati v javnih kuhinjah. Kaj to pomeni, si je težko predstavljati, če pomislimo, da je Stalin v svojem nedavnem govoru sam priznal, da je sovjetsko prebivalstvo v poslednjih letih stradalo. Sc huje je po besedah nemških beguncev iz romunskega Bunata, v romunskem Banatu iri na Sedmograškem. Boljševiki so koj zaprli uradnike in politične voditelje nemških ljudskih organizacij, ki jih bržkone čaka kruta usoda. Nemci, ki so ostali na Romunskem, so koj izgubili državljanstvo in so bili razlaščeni, tako da so zdaj izven zakonov in lahko vsakdo stori z njimi, kar hoče. Da se Nemci spoznajo, morajo imeti na rokavih poseben trak, in tisti, ki imajo svojce pri SS, morajo imeti zelen trak na rokavu. Zlasti kruto so ravnali boljševiki v Aleksanderhausenu, ki je najbogatejša švabska občina v romunskem Banatu in ima 10.000 prebivalcev. Boljševiki ondi ropajo, morijo in delajo silo ženam in dekletom. Moške so umorili s strelom v tilnik, posiljeno ženstvo pa je v mnogih primerih izvršilo samomor. Tudi v švabski občini Lovrin, kjer so boljševike kasneje nadomestile romunske čete, je njih kratko bivanje zapustilo krvave sledove za seboj. Po poročilu priletnega nemškega vaškega uradnega zdravnika, ki sc mu je z ženo posrečilo pobegniti ponoči, je mogel kot mrtvaški oglednik dognati na mrličih značilne znake boljševiških morilnih načinov. Moški so bili vsi umorjeni s strelom v tilnik, tako da je krogla izstopila iz čelo, medtem ko so bile ženske na različne načine postreljene ali z bajoneti zaklane. Skoraj vsa trupla moških in žensk imajo po vsem telesu sledove mučenja. roj. 1888; Borkanovič Amalija, roj. 1913; Brovček Ana, roj. 1808; Cebe Doroteja, roj. 1921; Culik Ivan, roj. 1897; Cvetko Alojzij, roj. 1908; Drobne Marija, rojena 1880; Fekonja Martin, roj. 1920; dr. Fiala Franc, roj. 1892; Gangl Ivana, roj. 1898, Gangl Ivana, roj. 1934, Gangl Elizabeta, roj. 1933; Gartner Alojzija, roj. 18a5; Gerlca Josipina, roj. 1915, Gerlca Mar-gita, roj. 1940; Gorjanc Jožef, roj. 1880; Ilerjavec Jernej, roj. 1891; Hutinšič Josip, roj. 1872; Janiš Jože, roj. 1872; Janka Frančiška, roj. 1878; Keglovič Fr., roj. 1883; Kampelšek Enja, roj. 1880; Ko-činčik Pavel, roj. 1859; Kopač Frančiška, roj. 1897; Kopič Marija, roj. 1891; Kovač Marija, roj. 1884; Krušec Josipina, rojena 1890; Levenjak Siegelinda, roj. 1937; Marjanovič Demeter, roj. 1869; Mere Iv., roj. 1919; Miček Evgeniia. roj. 1889; Mi-ček Reinhard, roj. 1944; Miček Marija, roj. 1919; Miček Viktor, roj. 1912; Močnik Anton, roj. 1886; Močnik Antonija, roj. 1892; Moj k Josip, roj. 1915; Moj k Josip, roj. 1944; Mojk Frančiška, roj. 1923; Ne-sveda Elizabeta, roj. 1926; Novak Mihael, roj. 1867; Pahernik' Marko. roj. 1886; Pe-legriu Jožef, roj. 1861; Piber Anton, roj. 1871; Polanec Herman, roj. 1895; Pra-protnik Jožefa, roj. 1879; Pruč Ljudmila, roj. 1904; Rode Erna, roj. 1915; Sartori Suzana, roj. 1874; Sekolec Ema, rojena 1915; Skaza Adalberta, roj. 1890; Sokar Franc, roj. 1872; Sokar Frančiška, rojena 1877; Zorko Jakob, roj. 1878; Zupan Ida, roj. 1896; Stanka Ana, roj. 1920; Stanka Franc, roj. 1915; Šturm Alojzija, rojena 1881; Šturm Jožef, roj. 1873; Vuličnik Terezija*, Vurdič Barbara, roj. 1867; Ceč Hans, roj. 1901 in Ceč Terezija, roj. 1901. Uinrli so na Dunaju dne 1. in 3. novembra t. 1., kot poroča »Neues NViener Tagblatt« z dne 12. novembra 1944, med drugimi: Štefan Bednar, roj. 1909; Ana Becica, roj. 1893; Ivan Františ, roj. 1901; Julij Horvat, roj 1881; Kristina Horvat, roj. 1894; Jaroslav Novak, roj. 1884; Franc Senekovič, roj. 1893; Anton Streha, roj. 1884; Leopoldina Streha, roj. 1917; Helena Zelenka, roj. 1922 in Henrik Zirovčič, roj. 1881. Na zahodnem bojišču je padel podčastnik lovskih letalcev Viljem Vuršič IEL KINO »SLOGA« n" Prekrasna drama po romanu Giintberja Wetson borni »DEKLICA IZ FANOJA« Brlgitte Qorney. Joachtm Gottaohalk P r e d s t a v e ob II In 18. IEL KINO »UNION« un Film mlndoMne romantike »NEVARNA POMLAD« Olga Oehova. Winnle Markn«. Slegfried Brener. Pani Dablke itd. P r e d 11 a v « ob II In 18. tEL KINO »MATICA« n4' Barvno veledelo »IMMENSEE« Kristina S3derbaum. Carl Raddatz, Paul Klincer. Predstave ob II tn 18. V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nam ije umrl naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, svak in tast, gospod Čuček Josip šol. upravitelj v pok. Pogreb bo v sredo, 15. t $n. ob štirih pop. z Žal, kapelica sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, Banjaluka, Beograd, Smederevo, Braslovče, Loka pri Zid. mostu, 13. novembra 1944. Globoko žalujoči: Marija, soproga; Josip, Stanislav, Leopold in Benjamin, sinovi; Marija por. Kancler, Da-niela, Ljudmila vd. Markič in Joža, hčere; Marija, Marjanca, Olga, snahe; Anton Kancler, zet; vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. GUNNAR GUNN ARSSONt NA BREGU ŽIVLJENJA Roman 5 7 »Prekrasno vreme!« si je mislil. Kaj je bilo to njemu, da je snežilo? Spet je bil svoboden človek! Bučanje valov mu je zvenelo po ušesih ko prelepo petje. Oblečen je bil v svojo staro, razcapano obleko in je imel na glavi pomorski klobuk — ki je bil njegov, zakaj pravično in pošteno "a je bil našel. Denar, ki ga je bil dobil kot plačilo za »svoje hrabro dejanje«, je prejela njegova žena. Niti najmanjše stvarce ni hotel vzeti s seboj iz Ilolmefjorda. Iri kaj je ondi pustil? — je mislil dalje. Lep spomin — človeški sad — Bog ga blagoslovi, saj bo nemara nekoč prijetno videti ga! — in pa vzdevek, ki so gn obesile nanj te preklemanske ribiške ženske. (Po tihem je žvižgal predse in ves blažen mahal dalje. Zivc. zmeraj zaposlene «či so se neprestano ozirale okoli —' in vse opazile. Dvajseto poglavje in zmerej je snežilo. Na gosto in liho se jc us.pui -.neg uj/dol. Pcgor&če je v obliki kupole pokril z belo plastjo. Le očrneli dim-niK je še temno štrlel iz vse te beline. Na njegovi konici se je bil nabral sneg, ki je, kakor da prekipeva, visel na vse strani čez rob. Tako opremljen je bil dimnik podoben velikanski gobi. Še zmeraj je snežilo. Iz hiš se je bilo treba tako rekoč izkopati in si iz-sekati v snegu stopnice navzgor. In če niso ljudje poskrbeli, da bi odkidali sneg izpred oken, je šipe kar vdrl. V nekaterih hišah so mogli ljudje kar skozi okna v prvem nadstropju iti na sprehod. Če so hoteli imeti vodo, so se morali dokopati navzdol do vodnjaka. še zmeraj je snežilo. In ko je bilo videti, ko da snežnega vremena ne bo nikoli konec, so ljudje slednjič začeli vprašujoče pogledavati v nebo. seveda le nekaj komolcev visoko, kolikor 60 oči mogle pač prodreti skozi ta metež. A nebo je odgovarjalo le s snegom, zmeraj z več snegom. In čeprav so se morali ljudje še zmeraj prekopavati skozi sneg, tako d,i mu ni nspelo, da hi jih zadušil, jih je slednjič dušil ko inorn nn prsih. Vzdihovanje so drujr dru- gemu tožili, cTa se bo začelo pomanjkanje hrane v HolmeJjordu, fe se ne bo vreme obrnilo. Saj zaloga žita faktorja 1 hordsena ni bila baš velika, in pri tem vremenu je bilo nemogoče, da bi mogla pristati lndja z zimsko zalogo, ki so jo pričakovali. Da se le ne bi potopila! Zakaj — kaj naj potem storijo? Skladišče konzumnega društva je itak zgorelo, in v tem vremenu in spričo teh slabih potov ni bilo upanja, da bi bilo moči pripeljati živila po kopnem iz drugih tržišč, preden bi bilo poletje — zdaj pa je bilo šele konec februarja^. Razen tega pa tudi ni bilo nobene krme več za ovce in živino — saj so bili računali s tem, da se bodo okoristili z zimsko pašo, ki jih ni še nikoli povsem pustila na cedilu. Zdaj so že zdavnaj začeli štediti s tisto majhno količino mrve, ki je je bilo še na razpolago. A ko bo ia požrta — kaj. pa potem? Prespali so skrbi, kolikor se je pač dalo. Dolge zimske noči so omilile strah — saj doslej jim še ni bilo treba iti lačnim spat. A nekaj kmetov je le z grozo" mislilo na možnost, da bodo nemara prisiljeni zaklati svoje mršave ovce aH maloštevilne breje krave. Prva misel vseli jo bila zjutraj misel na vreme, vsakdo je stopil najprej na hišni prag, da bi videl, ali ni še nobene spremembe. Spremembe pa ni bilo prav nobene, še zmeraj je snežilo. En sam človek v Tlolmefjordu je imel še kaj upanja — in to je bil faktor Thordsen. Svoj živ dan še ni bil tako prav iz srca vesel kakor Jiste dni po požaru konzumnega društva. Tako do dna duše je občutil zadovoljstvo, da si je mogel celo to privoščiti, da je svoje veselje prikrival. Ali ni bilo skoraj čudežno, da ga njegov nos tudi to pot ni varal? Pa še na tak čudovit način! Saj bi človek celo mislil, da je imela sama Previdnost svoj prst vmes! Bilo je, ko da bi mu neka slutnja od zgoraj sporočila, da bo tako prišlo, dasi ni bil nikoli mislil, da 6e bo to zgodilo. Zdaj, ko je bilo že vse irtimo, se mu jc dozdevalo, da je bil njegov mir kar nadnaraven, preko vse pameti. Imel je nekakšen občutek, ko da je v zvezi z višjimi silami. Ta misel ga je prešinjala s sladkim ugodjem samospoštovanja. In zdaj je začel razglabljati, ali ni nemara sam sobe preveč podcenjeval? Dognal je celo to, da je podcenjeval tudi svojo vero. Saj je bil ^endarle zvest hlapec Gospodov in ljubezniv in skrben družinski oče. Vse_ njegovo dosedanje življenje je pričalo da mu je bil Bog pri njegovem delu blizu. Dokaz za to je bil zlasti poslednji dogodek, ki je kar z enim udnrCem in nn nekakšen skrivnosten način uničil njegovega, doslej edinega nevarnega tekmeca. A če je bil Bog z njim, tedaj, tudi ne bo dopustil, da bi Triurni«, Miklošičeva it. 12. (b Kupimo PISALNE STROJE dobro ohraoieiie, bolj-ie znamke kupi takoj po oajviijl dnevni cent tvrdka »Everezt«, Prešernova al. 44. POZORI Kupujem vreče in v«e tekstilne odpadke ter plačam po najviSjl ceot GREBEM Alojzij, Gallusovo nabrežje 39, Ljubljana. k I živali | ZAJČKE mlade orjake, doma* Če. za pleme, več komadov prodam. Po-izve se Brecelj, Rezi-jnnska ulica b (Kole-zija)._(j PRAŠIČA za rejo, 60 kg težkega prodam. Vprašati hišnico, Kolodvorska lt. ČEVLJE nizke, rjave, in gumijaste škorenj-čke za 3 letnega otroka, zelo dobro ohranjene - zamenjam za živila. Rožna dolina, Cesta IX. št. 29. PISALNI STROJ ~ »Reruington«. zadnjega modela, skoraj nov, poceni prodam. Ogled od 18 do 20. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10078. (I BELO VOLNO čisto, prodam. Gosposka 9-II. Na vpogled od 10—12 dop. (I MOŠKE ČEVLJE št. 42, visoke, rjave, boks, z dvojnimi podplati, skoraj nove — prodamo. - Slomškova u I i ca 23-1._(I | Vajenci B VAJENKO ki ima veselje do Šivanja, sprejme prvovrstni dams^i a tel j o v Ljubljani, proti primerni nagradi. Ponudbe na upravo >Slov.< pod »Veselje do Šivanja« 10095 (v 13=11 RADIO- MATERIAL iarnice, bloke itd., dobro ohranjen al) nor (talno knpoje tvrdke EVEREST, Pre-šornove ni. 44. Vsemogočni je poklical k Sebi v njenem 83. leta našo blago in dobro mamo. gospo Alojzijo Trosi roj. Caharija vdovo po nadučitelja Pogreb blagopokojne bo v sredo, dne 15. t. m. ob treh pop. z Žal, kapela sv. Krištofa, k Sv. Križu. Sv. maša ztdušnica se bo brala ▼ Četrtek 16. t. m. ob 8 zjutraj ▼ farni cerkvi Sv. Cirila in Metoda. Naj ji Vsemogočni povrne njene dobrote. Ljubljana, Ribnica, Osnabrtick, Sarajevo, dne 13. novembra 1944. Žalujoči: Olga, Mira i, Vladimir, Miloš, Janko, Ludvik, otroci in ostalo sorodstvo. Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil dne 4. novembra 1944 naš dobri oče, gospod Anton špolar Pogreb je bil dne 6. novembra na pokopališču v Ribnici pri Kočevju. Globoko žalujoča družina SPOLA RJ EVA in ostalo sorodstvo. pristanka toliko zaviselo. Zatorej je mogel biti tudi tozadevno pomirjen — dasi se je ladja zakasnila, kar pa ni bilo v tem vremenu prav nič čudno. In faktor Thordsen jc bil res miren. Saj bo še vse dobro ... Ali še zmeraj je snežilo — iu večkrat tako na gosto, da je bilo moči reči brez pretiravanja, da se celo roka pred očmi ni videla. Večkrat se je pripetilo, da so meščani po izhojenih stezah, ki so vodile od hiše do hiše, trčili z glavami skupaj. Kak človek je nemara prihajal iz trgovine z različnimi zavoji pod pazduho, njegov znanec od vodnjaka s polni jih je bil z veliko težavo spravil na : pa , Ki vrh in jih je zdaj previdno vlekel dalje. In če se je zdaj voda iztekala iz prevrnjenih veder in se premočni za- voji .kotalili po 6negu in sta imela oba >lne čevlje vode, tedaj se pa zadovoljila s tem, da bi obdolžila le snežni metež, ampak sta dala svoji •slabi volji duška z več ali manj glasnimi besedami. Razmeroma prijazno sta začela tako, da sta drug drugega iz-praševala o stanju svojih oči. »Ali imaš nemara mreno na očeh, teslo?« — »Kje imaš pa oči, bedak?« Običajno se je končalo vse z nebrzdanimi izrazi, kot »prekleta ribja glava« in »prekleti idiot,« seveda, če sta se spričkala kaka dva starejša in spokojna meščana! Sicer se je pa srečanje brezpogojno končalo s tepežem ... Fiir »Ljudska ti?k»ni»« - Za Ljtttfek« tiskarno: Jože Kramarii Heratugeber, izdajatelji Joško Krošelj — Schriltleiter. urednik: Janku Hafnet