VESTNIK M"*" ________________________ s Poštni urad 9020 Ceiovec Verlagspostamt 9020 Kiagenfurt izhajavCeiovcu ! Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov ; P. b. b. t-ETNiK XXXVii CELOVEC, PETEK, 18. JUNiJ 1982 ŠTEV. 24 (2075) VODSTVO ZSO PRi DEŽELN) VLAD): ZA TRAJEN DIALOG ki pa mora privesti do pozitivnih rezuitatov Novo izvoijeno vodstvo Zveze siovenskih organizacij se je na lastno pobudo predstaviio zadnji teden pri dežeini viadi. Že teden dni Prej je veijai prvi obisk izvršnega odbora ZSO predsedstvu Narodnega sveta koroških Siovencev, kjer sta obe strani potrditi, da bosta nadaljevali enotno poiitiko v borbi za izpoinitev čiena 7. Včeraj zvečer s° se predstavniki ZSO predstaviti pri generainemu konzuiatu SFR Jugoslavije v Ceiovcu, za prihodnji teden pa je zmenjen obisk pri novem krškem škofu. strankarska organizacija, v kateri so lahko vključeni vsi koroški Slovenci, ki se borijo za izpolnitev člena 7 avstrijske državne pogodbe, neglede na njihovo strankarsko pripadnost. VVagner pa je moral vzeti tudi na znanje, da ZSO nima tesnejše navezanosti do nobene ko- SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi staro in miado mtadinsko revijo ZNAŠ ki bo v nedetjo 20. junija 1982 s pričetkom ob 14.30 uri v Kuiturnem domu na Radišah Sodeiujejo otroci kot pevci, recitatorji, giasbeniki in pripovedniki Prisrčno vabijeni! PRAZNiK KOROŠKEGA PARTiZANSTVA: Predstavniki Zveze slovenskih or-9anizaoij so prišli do zaključka, da is treba storiti vse, da novo vodstvo seznani vse za narodnostno Mitiko važne činitelje z znanimi in Se vedno aktualnimi odprtimi vpra- tev Zveze v narodnostnem vprašanju. Predsednik VVieser je govoril o odprti diskusiji o vseh odprtih vprašanjih, poudaril pa je, da to niso bili oficialni razgovori. Zgleda, da A Sanji slovenske narodne skupnosti Koroškem. Na predstavitvenem obisku zadnji petek pri deželni vla-je prišlo proti pričakovanju tudi daljše razprave o številnih od-Prtih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Dednemu glavarju Leopoldu Wag-^srju in direktorju deželnega ura-!ja dr. Lobenvveinu so predstavniki sSo - delegacijo so sestavljali Predsednik Feliks VVieser, podpred-^nik Franci Kukoviča in Ludvik j*9ris, tajnik Janez Wutte-Luc in 'an izvršnega odbora Teodor Do-- tolmačili poglede in usmeri- Atentat na Wiesentha!a ^OVCA NA NACiSTičNE ZLOČINCE Prejšnji teden so neznani storilci . Astaviij bombo pred dunajsko hišo Simona Wiesenthaia, znanega t,?* „iovca na nacistične ziočince". . 'Spto^ija jg povzročita vetiko ma-rtaino škodo, poškodovan pa na rečo ni bii nihče. < ?toriicev 4osiej niso odkrili. V do- , ^enih krogih skušajo delati vtis, Jy*or ^t^ptat delo palestin- teroristov. Toda Wiesenthal sam . domnevo zavrača, ker je pre-Qzi b'*' -"a delu" nacisti ^ 'roma neonacisti, katerim ne gre v ^ oup dejavnost Wiesenthala, ki kot o*fja židovskega dokumentacijskega . htra na Dunaju že desetletja išče gotove za nacističnimi zločinci, ki so Vojni zbežali pred zasluženo kaz-,'Jo (kakor znano, je Wiesenthal od-r*' tudi zloglasnega krvnika Eich- *"Anna). Pravilnost Wiesenthalovega suma . atentatorjih potrjuje tudi hujskaš-Konja, ki jo znani desničarski rajpeži vodijo proti njemu in nje- *"vemudelu. je imel deželni glavar potrebo podrobneje spoznati poglede novih predstavnikov ZSO, in da je skušal po pred nedavnim odpovedanih razgovorih zaostreni položaj na Koroškem nekoliko popraviti. Zastopniki ZSO so deželnemu glavarju našteti vrsto problemov na področju predšolske in šolske vzgoje, pri uporabi slovenščine na deželni in občinski ravni, preko podpore dijaškemu domu SŠD, do subvencij za popravljeno Peršma-rtovo domačijo. Povedali so jima, da je treba enakopravno upoštevati Slovence pri novo ustanovljenem sekretariatu za običaje, prav tako pa so tudi zahtevali odprtje deželnih arhivov, kar se tiče Slovenske prosvetne zveze do časa tik po drugi svetovni vojni. Kot je razvidno tudi iz izvajanj podpredsednika Francija Kukoviča, ki jih obširneje objavljamo na 2. strani Slovenskega vestnika, v tem primeru ni šlo za popoln prikaz narodnostne problematike, temveč bolj za prikaz čim bolj konkretnih primerov, ki najbolj dokazujejo, koliko je še odprtega v narodnostnem vprašanju na Koroškem. Zato so predstavniki ZSO pri tem predstavitvenem obisku predvsem predlagali enakopraven in nepretrgan dialog na deželni in državni ravni, ki naj bi čimprej pripomogel do konkretnih korakov v korist slovenske narodne skupnosti. Nedvoumno pa so tolmačili deželnemu glavarju tudi stališče, da sta partnerja v tem dialogu na strani slovenske manjšine obe osrednji organizaciji. Odločno pa je delegacija vztrajala tudi na stališču, da je Zveza slovenskih organizacij nad- Ponosni smo na prispevek ki smo ga dali v skupnem boju proti fašizmu roške stranke. Pred novinarji pa je predsednik VVieser še enkrat poudaril, da ležijo naloge ZSO na področju narodnostne politike ne pa v strankarski politiki. Prav tako pa je npr. Ludvik Ogris zastopal mnenje, da se slovenski socialisti ne morejo zmeraj strinjati s politiko socialistične stranke do koroških Slovencev. Ker je po predstavitvenem obisku deželni glavar VVagner v tisku označil razgovor kot izredno pozitiven in izrazil prepričanje, da južna Koroška take '< gospodarskem in narodnostnem oziru ni več problemsko področje, je začetek tedna predsednik ZSO Feliks VVieser zavrnil VVagnerja. Izrazil je začudenje, saj so se predstavniki ZSO šele zadnji petek ob predstavitvi pri deželnem glavarju razgovarjali o številnih odprtih vprašanjih položaja slovenske manjšine na Koroškem. Zato je VVieser ugotovil, da takšne ugotovitve deželnega glavarja ne koristijo notranjekoroške-mu dialogu, in da vsi tisti, ki skušajo te probleme zatajevati, položaja ne ocenjujejo realistično. Nesorazmerno visok delež brezposelnih v občinah južne Koroške začetek letošnjega leta in izredno visoka dnevna in tedenska migracija iz nekaterih predelov južne Koroške, pa so po mnenju VVieserja dokaz za precejšnje probleme tega področja, hkrati pa se je izpovedal za enakopraven gospodarski razvoj vseh delov Koroške. Tudi bivši koroški partizani in borci :mo aktivno vktjučeni v prizadevanja za utrjevanje prijoteijskih odnosov in razvijanje vsestranskega !odeiovanja med Avstrijo in Jugoslavijo. Vsi želimo, da bi bili ti odnosi čim boljši, vendar pri tem nikdar ne pozabljamo spet in spet opozarjati, da morajo biti Slovencem na avstrijskem Koroškem priznane vse pravice, ki so si jih priborili v narodnoosvobodilnem boju in so jim zagotovljene v avstrijski državni po-godhi. Na tem bomo vedno vztrajali, ker smo mnenja, da more biti sosedstvo resnično dobro in iskreno le tedaj, če bodo slovenski narodnostni skupnosti v zamejstvu uresničeni pogoji za njen obstoj in enakopraven razvoj. Tako je poudarit Bogo Gorjan, ko je v imenu Zveze združenj borcev NOV Slovenije spregovoril na srečanju koroških partizanov, ki je bilo minuto nedeljo v Jamarskem domu blizu Domžal. Kljub slabemu vremenu so se zbrali številni nekdanji soborci z obeh strani meje, pridružili so se jim predstavniki domžalske občine in zastopniki borčevske organizacije, med udeleženci pa sta bila tudi član predsedstva SFRJ Sergej Kraigher in članica sveta federacije narodni heroj Lidija Šentjurc. V svojem izvajanju je tovariš Gorjan zavrnil poskuse tistih, ki danes .dokazujejo", da na avstrijskem Koroškem protifašistična borba ni bila avtohtona, marveč uvožena in vsiljena. Takšne trditve postavlja na laž več kot tisoč padlih koroških partizanov, zlasti pa jih zavračajo pričevanja še živih borcev, je naglasil govornik, ki je menil, da nas ni treba biti sram prispevka, ki smo ga dali koroški partizani v skupni borbi proti fašizmu in s tem prispevali tudi za osvoboditev Avstrije. Na ta skupni boj je spomnil tudi predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wufte-Luc, ki je poudaril, da nas je hotel nacizem pred 40 leti uničiti z množičnim preganjanjem, pa je doživel največji bumerang: Uprli smo se smrtni obsodbi in organizirano začeli oborožen boj proti nasilju. O našem trpljenju in našem boju govorijo dokumenti, zbrani na spominski razstavi pri Peršmanu, ki jc deležna širokega zanimanja. Hkrati je opozoril, da se moramo koroški Slovenci tudi danes boriti proti tistim, ki so zastrupljeni z nacistično miselnostjo, da za slovenski narod na Koroškem ni prostora. Se danes je potreben boj proti starim in novim nacistom, pa tudi proti bivšim belogardistom, in potreben je boj za uresničitev naših pravic, je dejal tovariš Luc, ki je naglasil, da smo pri tem kakor v časih narodnoosvobodilnega boja tesno povezani z vsemi demokratičnimi silami. V okviru nedeljskega srečanja je domžalska občina predala Področnemu odboru koroških partizanov Ljubljana prapor z naročilom, naj ga čuvajo kot simbol borbe za pravice Slovencev in v ponos koroških partizanov na obeh straneh meje. Pri tem je predstavnik občine ugotovil, da meja ne more ločiti manjšine od matične domovine, marveč mora biti živ most povezave v duhu sožitja in miru med narodi. V tem smislu je izzvenel tudi pester kulturni spored, katerega so izvajati šolarji osnovne šole Dob, domžalski moški oktet in Koroški partizanski pevski zbor iz Celovca, ki so s svojim nastopom doprinesli, da je prireditev potekala v vzdušju prisrčnega srečanja kot lep praznik koroškega partizanstva. Mir na trhlih temeljih ne more rešiti spornih vprašanj V noči med ponedeljkom in torkom se je končala „voj-na" za Falklandske otoke: argentinske čete so kapitulirale in Britanijo je zajel vai zmagoslavja. Sedaj objavljajo komentatorji najrazličnejše ocene in obračune, obenem pa se bavijo tudi z vprašanji, kdo je pravzaprav resnični zmagovalec in koliko je vsa ta pustolovščina dejansko prispevala k razrešitvi sporov. Matematični obračun je vsekakor porazen: govorijo o najmanj tisoč mrtvih in o stotinah ranjenih vojakov, od katerih bodo številni celo življenje nosili posledice groljivega dejstva, da so na njih preizkušali nova orožja; materialna škoda pa gre v mnoge desetine milijard, ki bi bile tako Britaniji kot predvsem tudi Argentini gotovo bolj koristne in potrebne pri reševanju gospodarskih težav kot pa pri uničevanju dobrin, ki jih je ustvaril človek s svojim delom in umom. Najmanj tako porazen pa je tudi politični in moralni obračun, saj s kapitulacijo argentinskih vojaških enot in z zmago britanskih edinic ni bilo rešeno nobeno vprašanje. Slej ko prej ostane upravičena zahteva Argentine po Filklandskih otokih, kakor je po drugi strani še naprej krivično kolonialno gospostvo Britanije — torrej je samo vprašanje časa, kdaj in kako se bo spor spet prenesel na področje oboroženega obračunavanja. Predvsem pa ne eni ne drugi državi ni uspelo rešiti njunih notra- njih težav, ki so bile brez dvoma glavni povod, da sta se Spustili v dvomljivo in tvegano pustolovščino. Kot največji „uspeh" sedaj navajajo, da je zmagalo načelo, po katerem se priznane (ali tudi samo dozdevne) pravice ne smejo s silo uveljavljati. Toda tudi ta „zma-ga" je zelo relativna, če pogledamo, kako v istem trenutku prav tisti, ki se zdaj najbolj navdušujejo, neposredno ali vsaj posredno pomagajo Izraelu, da z oboroženo silo uresničuje svoje politične cilje — na tujem ozemlju in nad tujim ljudstvom. Danes že po vsem svetu imenujejo predsednika izraelske vlade Begina fašista in primerjajo njegovo ravnanje s Hitlerjevimi napadi na sosednje države, ki so slednjič privedli do druge svetovne vojne. Tudi Izrael nima nobene pravice ne do vojaškega vdora v Libanon in ne do brutalnega uničevanja palestinskega naroda, toda Amerika je s svojim vetom v varnostnem svetu preprečila izglasovanje resolucije, s katero bi Združeni narodi obsodili tako politiko Izraela ter zahtevali takojšen umik izraelskih čet z libanonskega ozemlja. V luči takih dejstev postane spet očitno, da mir, ki je zgrajen na trhlih temeljih, ne more prispevati k reševanju spornih vprašanj. Pravkar končana „vojna" na Falklandskih otokih ter izraelska invazija v Libanonu sta v tem pogledu dovolj zgovorna primera. Dejstva o južni Koroški se bistveno raztikujejo od VVagnerjevih trditev Neposredno po pogovoru, ki ga je ime) s predstavniki ZSO ob njihovem predstavitvenem obisku minuti petek, je dežeini gtavar Wag-ner v izjavi za Kieine Zeitung dejai, da Južna Koroška tako v gospodarskem kot v narodnostnem pogiedu ni več „probiemsko področje", da so torej — povedano z drugimi besedami — pereča vprašanja tega deia dežeie že urejena in zadovoijivo rešena. Take trditve niso !e neresnične, marveč so tudi probiematične, ziasti če pomisiimo, da je dežeini giavar to trdi! neposredno po razgovoru s predstavniki ZSO, ki so ga nasprotno opozoriti na ceio vrsto konkretnih nerešenih vprašanj. Zato se je treba resno vprašati, kaj zasieduje Wagner s takšnim ravnanjem in kako si ob tem predstavtja nadaijevanje „notranjekoro-škega diaioga". Tukaj ne moremo objavljati vseh podrobnosti o razgovoru, ki so ga imeli predstavniki ZSO z deželnim glavarjem, navedli bi le nekaj konkretnih podatkov o dejanskih razmerah v dvojezičnih občinah, kot jih je strnil in v pismeni oblaki predal VVagnerju podpredsednik ZSO Franc Kukoviča kot šolski ravnatelj in občinski odbornik v Žitari vasi. Pri tem poudarjamo, da pregled nikakor nii popoln in da položaj v posamezni občini ni nikakršen ..izjemni primer" — podobne so razmere tudi drugod na Južnem Koroškem, ki je v nasprotju z Wag-nerjevo trditvijo slej ko prej „problemsko področje". Primeri neenakopravnosti slovenskega jezika v šolstvu na dvojezičnem ozemlju: V številnih občinskih otroških vrtcih na dvojezičnem ozemlju Koroške slovensko govoreči starši ni- majo možnosti' dati svoje otroke v varstvo', kjer bi b-Hi deležni tudi slovenskega jezička — čeprav so kot davkoplačevalci pravzaprav sovzdr-ževalci teh otroških vrtcev; to ne pomeni enakopravnosti vseh občanov. Mnoge novosti v obveznem šolstvu zlasti po' letu 1974 so prinesle dodatne učne ponudbe in prilagoditve spremenjenim potrebam. Toda čeprav je znano, da znanje slovenščine na dvojezičnem ozemlju Koroške nazaduje, pri šolski zakonodaji (npr. pri razdelitvi šolskih ur) tega niso' upoštevali: vsled skrajšanja jezikovnega pouka za povprečno dve uri na teden je prišlo v dvojezični ljudski šoti celo do poslabšanja pouka. Zastopnikom slovenskih osrednjih organizacij na področju obveznega šolstva ne priznajo pravice soodločanja, čeprav so biti de- želnemu šolskemu svetu za Koroško pravočasno posredovani predlogi za potrebna izboljšanja oziroma za ohranitev stare ureditve. Šolskih knjig za šolarje, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku, je zelo malo in še od teh so nekatere zastarele 'in ne ustrezajo več. Za pouk matematike na ljudski šoti so tudi za šolarje, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku, na razpolago samo nemške knjige; ni niti ene same knjige, v kateri bi bila vsaj ena naloga tudi v slovenskem jeziku. Vendar pa so znane trditve s strani šolskih oblasti, da je dvojezični pouk matematike vzoren -take izjave ne koristijo stvari, marveč so politiku m. Prav tako tudi ni učil z dvojezičnimi besedili. Uradovanje na ljudskih in glavnih šolah, v šolskih oddelkih pri okrajnih glavarstvih in na deželni vladi, pri okrajnem in deželnem šolskem svetu je izključno nemško. Na oglasnih deskah v dvojezičnih šolah je videti izključno spise v nemščini; tudi na lepakih mladinskega knjižnega kluba, mladinskega Rdečega križa in drugih ni niti besedice slovenščine. Informacije koroške deželne vlade, ki jih na podlagi šolskega zakona izročajo vsako leto staršem šolarjev-začetnikov, vsebujejo celo vrsto podatkov o ljudsfki šoli. Možnost prijave otrok k pouku angleščine je posebej poudarjena in opisana — dvojezična ljudska šola in možnost prijave k dvojezičnemu pouku pa ni omenjena niti z besedo; tudi pri razdelitvi šolskih ur slovenščina kot predmet sploh ni omenjena. To je le nekaj konkretnih vprašanj s področja šolstva, ki niso rešena — pa vendar VVagner trdi, da je vse „brez problemov". V tej zvezi je treba ponovno opozoriti na dejstvo, da smo koroški Slovenci samo v zvezi' s sedanjo reformo avstrijskega šolstva posredovali pristojnim oblastem okoli 60 dopolnilnih predlogov, vendar niti enega od njiih niso upoštevali. Mislimo, da so taka dejstva vsekakor bolj prepričljiva kot pa izjave odgovornih politikov, kti svoje topo nerazumevanje za naše potrebe in upra-* vičene zahteve skušajo prikriti z neresničnimi trditvami. Stundentafet der Votksschute Schutatufan PfHchtgegenttande und Wochenatunden 1. 2. 3. 4. Reftglon 4 2 2 2 Sachunferrtcht 3 3 3 3 Oeutach, Lesen, Schrefben 7 7 Deutech, Leeen — 7 7 Mathemaftk 4 4 4 4 Muelkerzfehung 1 1 1 1 Bfldnetfsche Erzlehung 1 1 — Btfdn. Erzlehung, Schrelben — — 2 2 Werkerzfehung i 1 2 2 Letbasttbungen 2 2 3 3 Qeaamtatundenzahf 21 21 24 24 Fremdapr. Vorachulung (Englfach) -r — 1 3 FBrderunterrtcht i 1 1 3 Nogomet in patriotizem Tra/ec J%fMŠH;e štev J Je ve že več Jot je ve Jel pisec teJ vrsbc,- prvi ?Mwreč že poZTM rezrJtdt teJrwe ?neJ ztvsrrijo in ČJow, weJtew Jo se je wor