UDK519.72 
Uporabna geoinformacijska tehnologija UGIT 
(Angewandte Ge grap ische lnfromatlonstechnologie) 
Tomaž Banovec, 
dipl.inž.geod. 
Zavod Republike Slovenije za statistiko 
61 000 Ljubljana, Vožarski pot 12 
IZVLEČEK 
Uporabna geografska informacijska tehnologija - geoinformacijska tehnologija (GIT) je 
izraz, ki postopoma zamenjuje in dopolnjuje sicer še nejasno opredeljen pojem geografski 
informacijski sistem (GIS). Ta je sicer še v veljavi. Vendar poimenovanje raznih programskih 
oprem in podobnih produktov s sistemom vnaša, tako kot na drugih področjih, tudi tu 
precejšnjo strokovno zmedo. Mi bi lahko uvedli kratico UGIT (Uporabna geoinformacijska 
tehnologija). 
ABSTRACT 
GIT - Geographical lnformation Technology - is a new expressoin, gradualy substituting 
and complementing the old term of GIS -Geographical lnformation System -the terme in the 
past not enough and clearly understood, even if stil now valid and in use. The term 'system' 
for softweare and simi/ar solutions is causing missunderstandings and proffessional 
problems, simi/ar as in the other fields of activities. The propoasals for contence and 
corresponding terminology(UG/t) is given. 
1.UVOD, RAZMEJITVE IN IZRAZI 
Sodelujoči na drugem julijskem posvetu o 
AM/FM (Automated Mapping/Facilities 
Management v Salzburgu so se zato tudi 
hitro prilagodili novemu in GIT prevzeli za 
svojega. Vsebinski oz. semantični nespo-
razumi na tako hitro razvijajočih se strokov-
nih področjih so pričakovani in razumljivi. 
Vendar pa povzročajo precejšnje težave in 
zmedo. Ugotavljamo, da tudi pri nas po-
membno blokirajo skupni razvoj, dokazi za 
to so, o njih smo že pisali. Tudi naše uvaja-
nje izrazov kot npr. komunalni informacijski 
sistem (KIS) v sedemdesetih letih so bili že 
tedaj podlaga za nove nesporazume. KIS je 
tako kot sedaj novi GIS ali LIS prostorsko 
omejen v nek zaključen teritorij, mesto ali 
občino.Prevzemal je ali naj bi podatke iz 
raznih evidenc in registrov, jih po svoje, 
predvsem deskriptivno lociral v prostor. 
Takrat je bila lokacija določena opisno in ne 
eksaktno s koordinatami. Ni bilo strojev in 
programskih kapacitet. 
ELON-(Enotna lokacijska opredelitev 
nepremičnine) in PIPL(Prenos informacij 
preko lokacij), so bili vseeno tudi pri nas 
teoretično in praktično dokazani. Z njimi naj 
bi poleg kontrole in evidenc v občini pod-
pirali še nekatere razvojne usmeritve. Ideja, 
da bi na vektorski ali drugačen način locirali 
še nekatere objekte in njihove značilnosti 
(kanal, cesta, nepremičnina, prometno 
omrežje) in vse to povezovali s socioeko-
nomsko strukturo je prisotna tako v starem 
KIS-u, kot novem GIS-u. Samo tehnična 
stroka ali možnost je sedaj druga. In s tem 
se sedaj ukvarjajo novi zanesenjaki s 
področij geoznanosti, ki sedaj na novo 
razumejo in uvajajo možnosti tehnologije. 
Tu seveda ne mislimo, da je potrebno 
opozoriti na vse kar smo počeli pri nas pod 
različnimi naslovi, celo slovenili jih nismo, 
kaj šele definirali. Če pa smo, pa še vedno 
zadeve niso postale standardi. 
Največkrat smo vsaj v Slovenji govorili še o 
Prostorskem informacijskem sistemu, 
zemljiškem inf. sistemu, geodetskih infor-
macijskih sistemih, geoorientiranih bazah 
podatkov, deželnih informacijsih sistemih, 
zemljiščnih inf. sistemih, geokodiranih 
bazah podatkov, prostorskih bankah podat-
kov, avtomatiziranih večnamenskih 
katastrih in informacijskih sistemih za 
zaščito okolja. Vse te 'sisteme' naj bi sedaj 
podpirala tudi GIT. 
In to je res-izredno hitra razv11a1oca se 
produkcija programske in strojne opreme, 
predvsem pa proizvajalci strojev določajo 
smeri in možnosti. In tako še vedno proiz-
vajalci hodijo po petah uporabnikom v 
tekmi, ki jo verjetno nihče ne bo dobil. Želja 
po znanju je zato velika in razmah raznih 
posvetovanj tudi razumljiv. 
:Z.POSVETOVANJA IN PRENOS ZNANJA 
Posvetovanja so sedaj izredno pomembna. 
Očitna je namreč, nervoza vseh, ki morajo 
odločiti o uvajanju UGIT-a v svoje delo in 
ugotavljajo, da pravzaprav ni potrebnih 
globalnih znanj za odločitve o tem. 
Eksplozija vseh vrst literatur, ki opisujejo 
GIT, GIS ali LIS je sedaj izredna. V 88 letu 
smo dobili naenkrat revije, simpozije, 
referate in tudi nova mednarodna or-
ganiziranost za pretok znanja je že primer-
na. Vseeno pa se ta tehnologija, z vsem kar 
jo spremlja, še bori z osnovnimi konceptual-
nimi problemi. Če so kje omembe vredni 
praktični dosežki so vsi znani uspehi 
doseženi na parcialnih področjih. Če so bila 
tudi pričakovanja delna in posebna, je to 
dobro, globalnih-kompleksnih rešitev še 
nekaj časa ne bo. Med globalne rešitve 
uvrščamo tiste, ki naj bi GIT tehnologijo 
'precepili' oz. uporabili tudi za kakšno 
nacionalno-deželno večnamensko 'banko' 
podatkov in bi bile rešitve in uporabe 
večnamenske. Take zahteve pri nas že poz-
namo. Določene so z našimi zakoni, tudi z 
družbenim sistemom informiranja in raznimi 
kompleksnimi celovitimi informatizacijami v 
državni upravi. Teritorialno je je pri tem 
mišljena dežela ali vsaj sedanja federalna 
enota z dovolj velikim ozemljem. 
Tak kriterij velja mogoče za deželo 
Salzburg, ki ima 11.000 km2. Če jo primer-
jamo s Slovenijo z njenimi 20.000 km2 in 
nekaterimi drugimi podobnimi deželami v 
Evropi. Salzburg je šele predstavil svoj kon-
cept GIS-a ali bolje LIS-a. Velikih rešitev torej 
še ni.Naš problem je, preučujemo pristope 
v svetu prav s strani tehnike in tehnologije 
ne pa s strani funkcij. Potrebno je vseeno da 
se dogovorimo o tem katere država ali 
dežela je približno primerljiva predvsem po 
funkcijah in oblikah družbene regulacije, 
dobro bi bilo vdedeti da je na primer Švica 
nasprotno kot Sazburg enkrat večja kot 
Slovenija, je konfederacija ima največji 
družbeni prouviod na svetu in ne iz nafte in 
da ima dokaj časa mir. Potem pa še 
Nizozemska in podobno. 
3. ZEMLJIŠKI ALI DEŽELNI INFOR-
MACIJSKI SISTEMI IN GIS-i 
Pomembno je ločevati GIS od LIS-a. LIS -
Land(es)information system. GIS je bolj 
namenjen analizi pojavov s točnostjo podat-
kov, ki je primerna za plansko snovanje in z 
geometrijo, ki tudi nima najbolj točnih 
pozicijskih upravljalskih ali regulacijskih 
zahtev. 
LIS pa nasprotno, poleg tega, kar naj bi 
nudil GIS lahko nudi dovolj točno struk-
turirane podatke tudi za lokacije in 
odločanje na nivoju posameznega objekta, 
entitete (parcele, nepremičnine prebivalca, 
lastnika). Originalne meje med zemljiškimi 
parcelami so-četudi digitalizirane v računal­
niku-uradne in veljavne in odločitev s 
pomoojo LIS-a naj bi bila tako točna, da je 
sestavina upravne odločbe, spora in 
pritožbe. Torej je LIS tudi in predvsem 
sredstvo konkretnega upravljanja pri 
katerem naj bi posamezni predmeti 
upravljanja bili dovolj točno oporedeljeni in 
podatki o njih tekoče vzdrževani, da je tudi 
odločba, ki je pripravljena s njimi že upravni 
dokument. Lahko bi rekli tudi tožljiva. 
Z LIS-om torej tudi upravljamo s konkretnimi 
podatki in podpira, ne samo plansko 
odločanje, marveč predvsem operativno-
upravno odločanje. Vsebuje točnost, ki je za 
tako odločanje predpisana in potrebna. 
Zemljiški kataster v svoji upravljalski funkciji 
140 Geodetski vestnik 1 /1990 
je torej sestavina LIS-a. Če ga obdeljujemo 
presečno in informativno kot ozadje nekega 
dogajanja pa bi bil bolj v funkciji GIS-a. 
Če sta ti dve razliki teoretično očitni se 
seveda v praksi vse zmeša. Primer v 
Sloveniji je GIT v LIS zlasti tista tehnologija, 
ki podpira npr. računalniško integriranje 
različno evidentiranih podatkov 
zemljiškega katastra v povezavi z 
nekaterimi drugimi kartografskimi izdelki in 
evidencami. Tu GIT omogoči prav tako 
točnost pri določanju posestva meje, kot 
sam klasični papir. V LIS torej lahko 
uvrsčamo evidence, ki zagotavljajo uprav-
no ali upravljalsko točnost kot so npr.: 
kataster komunalnih naprav, evidenca 
stavbnih zemljišč in seveda vse podobne 
vzdrževane izvore podatkov CRP, RTE IN 
ROTE in podobno. 
Nasprotno bi-GIT v GIS-ih podpirala tisto, 
kar potrebuje planska funkcija na republiški 
ravni in v občini, kjer lahko nekatere pojave 
izkazane agregatno locirajo, narišejo ter 
računalniško shranijo in obravnavajo. Tako 
pri GIS razmišljajo že o merilih npr. GIS v 
merilu 1 : 250.000, kjer podatki že zaradi 
pred posta-vi jene grafične točnosti niso naj-
bolj točni, vsebujejo statistično verjetnost ali 
napako, so pa zato primerni za 'horizontal-
no' mešanje med seboj, harmonizacijo in 
pomembno podporo nekaterim velikim 
strateškim in taktičnim odločitvam. Podatki 
iz GIS-ov torej niso dovolj točni za pisanje 
odločb in neposredno upravljajnje. Pravi-
loma so na 'presečen" način prevzeti (eks-
trahirani) iz uradnih evidenc, registrov, sta-
tistik in kart i niso tekoče vzdrževani. 
Norbert Bartelme v GIS-Technologie trdi, da 
je digitalna karta sinonim za GIS in digitalen 
načrt sinonim za LIS. 
Če soflwarske hiše trdijo, da lahko GIS in LIS 
podpiramo z istim programskim paketom, 
se izkaže da to ni res. Funkcije so namreč 
vsaj glede točnosti različne. lnhomogenosti 
geodetskega in katastrskega načrta ne reši 
noben univerzalen paket, prav tako ne 
časovne vrste in komponente tekočega 
vzdrževanja atributnega dela baze podat-
kov s histeriki. 
Zlasti LIS-i potrebujejo zaradi vhodne 
točnosti, ki je upravno zahtevana, popol-
noma drugačne postopke avtomatične 
korekcije, odpravo inhomogenosti ali ter 
vse tisto; kar se je zgodilo v dolgih letih v 
zemljiškem katastru in v kartah ter pretežno 
ali zelo dobro zahtevano tekoče 
vzdrževanje. 
V časovni presečni situaciji na primer na pet 
let, revitalizirati karto samo za LIS ne kaže, 
mogoče je to dobro za GIS. Za LIS morajo 
biti nova stanja, če so uradna, takoj 
prenešena tudi v računalnik. GIS pa 
nasprotno lahko s takimi 'novicami' 
nekoliko počaka, uporablja predvsem 
presečne vrednosti, obravnava prostor v 
določenem trenutku na presečen način npr. 
na tri leta uporabo zemljišč ipd. Te razlike 
med obema pristopoma se dajo še 
poglobiti, vendar jih ne kaže več nadal-
jevati. Na AGIT posvetovanju so zato 
govorili o GITtehnologiji, ki podpira ali vsaj 
obeta podpirati obe generalni rešitvi tako 
GIS kot LIS. 
Tako rešujejo zadeve tudi drugi avtorji P.O 
Dale in še nekaterei drugi. Mi imamo prob-
lem z izrazom 'Land' in njegovim slovenjen-
jem. Najbolje bi bilo reči zemljiški ali 
deželni. Bolj važno je, da gre v tem primeru 
za evidenco, kot način spremljanja dohod-
kov. 
4. OSNOVNI PROBLEM SO FUNKCIJE IN 
VSEBINE 
Modernizacija, informatizacija, uvajanje 
GIS-ov ali LIS-ov, otipavanja(skaniranje)in 
skladiščenja digitalnih podatkov, uvajanja 
informacijskih sistemov ter podobna 
početja se v povsod ustavijo ali upočasnijo 
pri slabem določanju informacijskih potreb. 
Tehnologija-bolje tehnike silijo v odločitve 
in modernizacije, ki niso vedno vsebinsko 
upravičene. To se dogodilo deloma v 
našem katastru in je Mlakar kar dobro 
opisal. Točnost Podpora davčni funkciji je 
vrednost cenilnega okraja ali bonitete prek-
rila in zavestno zanemarila točnost lokacije 
meje in samo površino. Takratna KuK 
država je živela predvsem od kmetij-
stva.(primarna akumulacija), ne od zaščite 
lastnine. Ko pa se je v času 100 in več let ta 
funkcija spremenila in so neposredne ali 
posredne dotacije-državne podpore 
Geodetski vestnik 1 /1990 1 
kmetijstvu večje, kot neposredni davki in 
dajatve, je kataster dobil in ojačal funkcijo v 
zaščito meja. Po tolikem času je vse 
lokacijsko slabo in noben razdaljemer ne 
pomaga. Nove-dinamično pojačane 
funkcije in stara sredtva za njih. 
Potrebujemo ljudi, ki bodo z sprotnim infor-
matiziranjem družbenih potreb in funkcij 
skrbeli za to, da se bodo različno dinamično 
razvijajoče se funkcije naših evidenc sproti 
prilagajale novim razmeram in povezovale 
z drugimi nameni. Večnamenskost neke 
evidence, kot baze podatkov predpostavlja 
tudi dinamiko v izvajanju in podpori 
posameznih funkcij in tako tudi stalno 
redefinicijo informacijskih potreb. To 
delamo stalno za tekoče upravno delo, 
deloma anticipirano in možno-pred-
postvljeno bodočnost. 
Ker sem o spoštovanju pravil pri izgradnji 
baz podatkov (informacijskih sistemov) 
pisal že večkrat, tega ne bi ponavljal, vendar 
je pred geodezijo, ki se hoče moderniziratai 
poleg splošnega pravila, zbiraj samo 
podatke, ki jih boš zagotovo rabil, še nekaj 
zadreg, ki so splošne in veljajo pred uvajan-
jem in nakupovanjem raznih paketov, ki naj 
bi rešili vse probleme na svetu. 
Po Kainz-u so trije "preddigitalni" problemi 
še vedno tu: 
4.1-Neprenosljivost - nepovezljivost delov-
nih rezultatov iz različnih geoznanosti na 
skupni imenovalec. (pa sploh ni dodal 
socioloških in ekonomskih znanosti, ki se 
ukvarajajo z predvsem z 'nefizičnimi", a tudi 
lociranimi pojavi) 
4.2-Pomankljivo vzdrževanje posameznih 
kartiranj, kjer se zajemajo in izkazujejo 
različni pojavi, in še pomankljivo detaj-
liranje tam, kjer se so na voljo samo grobi 
razultati. (vzdrževanje, generalizacija, 
redukcija) 
4.3-Pomanjkanje učinkovitih postopkov za 
analizo množice podatkov iz različnih, a 
med seboj povezanih in me seboj učin­
kujočih strokovnih področij (korelecije, 
geometrija geostatistika, metode) 
Torej: neprenosljivost, vzdrževanje, reduk-
cije in generalizacije, slaba analitična 
sredstva, vse je še problem preden se 
lotimo modernizacije ali digitalizacije. 
Povzeta Kainz-ova in Dollingerejeva kom-
pilacija odprtih vprašanj, ki so izrazito tudi 
naša, veljajo za kataster in vse kar delamo 
v geodeziji. Poleg tega je treba opozoriti, da 
ekonometrija, sociometrija, ki sta samostoj-
ni analitični vedi v drugačnih prostorih, niso 
dobile ne nasprotni strani "geometrije"(Po 
Kilchenmannu) in geostatstike (po Dol-
lingerju), ki naj bi pomagale analizirati is-
tovetne ali sorodne pojave in povezovanja 
tudi v realnem, fizičnem ali geoprostoru. 
S.PROGNOZE IN OCENE 
Najbolj je zanimiva seveda tema, ki se ji reče 
bodočnost ali strategija razvoja GIT-teh-
nologije. Dollinger je na AGIT v svojem 
uvodnem referatu opozoril na .nekatere od 
pomembnih točk, to pa smo kasneje v dveh 
urah zelo široko in temeljito razpravljali. V 
obeh primerih se je pokazalo, da je še 
vedno precej nejasnosti. 
Konceptualne so glede na vsebino, 
problematika uporabnikov, problematika 
celovitosti, uporabnosti, varovanje podat-
kov , pravne zadrege glede na evidenčni in 
statistični pristop ter še precej drugih težav. 
Na kratko pa lahko povzamemo osnovne 
teze iz tega razvojnega razmišljanja. Vzel 
sem jih za skelet in ga dopolnil z drugimi 
znanji in omenjeno literaturo. Revija GIS, 
FM/AM, VDIN, nekateri prospekti in 
zabeležke. 
5.1. Osnovne tehnologije pretežno nas-
tajajo in se zelo hitro razvijajo v ZDA oz. v 
multinacionalnih družbah. Podjetja, ki 
delujejo na tem trgu, imajo izredno, tudi do 
40 in 50 % letno rast prodaje strojne in tudi 
programske opreme. Pri nas sta najbolj v 
uporabi autocad in arc/info. Podobno kot v 
svetu. Ocenjujejo, da se bo trend še nadal-
jeval, če ga ne bo ustavilo ali zmanjšalo 
neznanje in slaba uporaba. Nove so orien-
tacije na objektno orientirane baze podat-
kov. (Sokrates, Thales,OOP) 
5.2. Časi med specifikacijo zahtev in 
realizacijo konkretnih poslov trajajo še 
vedno zelo dolgo, večinoma pravijo da 
142 Geodetski vestnik 1 /1990 
predolgo. Zelo važno pri tem je javno 
razgrinjanje zahtev, namer ter ciljev 
bodočih rešitev, kar naj bi bila praktična 
osnova za kritiko in boljše produkte. Pri tem 
se največje težave pojavljajo na tam, kjer se 
predpostavlja uporaba podatkov za pojave, 
ki jih praktično še nismo dobro opredelili in 
informatizirali, tako v sedanji porabi, kot v 
bodočnosti. Bolje je imeti deljujoče kose in 
gradnike in tudi bolje parcialne pristope. 
UNILINE nov programski produkt, naj bi 
rešil veliko problemov kasnejših integracij 
(VDIN).To je na OOP temelječ programski 
produkt 4-te generacije programske 
opreme za baze podatakov. 
5.3. Očitno je, da gre bodočnost v smer, ko 
bodo GIT tehnologije podpirale razne sicer 
otočneh rešitve dovolj distribuirano, tudi 
razdeljene obdelave in večnamensko 
uporabo. To zahteva za nujno potreben 
centralni skladiščni računalnik ali host, ki pa 
ima potem razne priključke, ali LAN-rešitev, 
ali TCP-IP rešitve ali npr. ETHERNET. Vedno 
pa je pri uporabniku računalniško podprto 
delovno mesto ali delovna postaja, sedaj 
večinoma še podprta z osebnim računal­
nikom ali z mini računalnikom. Torej HOST, 
(SERVER in delovna postaja. Konfiguracije 
naj bi se kupovale in priključevale zlasti na 
spodnji-uporabniški ravni. Bistveno je 
določanje bodočih potreb in načinov ter 
vsebin odločanja. 
5.4. Veliko novih tehničnih usmeritev na tem 
področju sicer ni, potrebuje se pa vedno 
močnejši CPU, kar večinoma sploh ni velik 
problem, vendar so vsaj za atributni del baz 
podatkov potrebni veliki računalniki, kjer se 
atributne podatke uporablja za več 
namenov in se za GIT obdelave v bistvu 
delajo ekstrakcije. Velika relacijske orodja, 
ki podpirajo atributni del baz podatakov so 
relacijske in sama po sebi zahtevajo kar 
nekaj sposobnosti. Okornost smo posebej 
za LIS že ocenili v posebnem prispevku 
(Zakaj relacijska orodja niso primerna za 
US), ase lahko deloma vseeno zanesemo 
na bodoče rešitve (UNILINE). 
5.5. Največji, če ne centralni je problem, da 
ni veliko ljudi, ki sploh vedo, kje kaj je (izvori 
metode in podatki). Pomeni, kje so kakšni 
podatki v kakšni obliki, v kakšni vsebini, za 
kakšne namene in kakih trendih so, kot 
atributni podatki sploh na voljo. Še posebno 
vprašanje pa je vsebina in metodologija 
zbiranja teh podatkov ter nasploh infor-
matizacija pojavov, ki jih hočejo povezovati 
večnamensko iz raznih virov in skupaj 
analizirati. 
5.6. Predpostavljamo postopno izgradnjo 
integriranih podatkovnih modelov pri čemer 
ni tako važno ali bodo vektorizirani ali 
rastrirani. Resterizacijo še zahtevajo 
nekatere tehnologije, kot daljinsko zaz-
navanje, racionalna pa seveda taka ni. 
Lahko govorimo tudi o grafičnih infor-
macijskih sistemih, o grafičnih rešitvah, ki 
so sedaj zelo blizu izrazu geografski.Med 
vektorskimi zapisi in matričnimi zapisi se je 
pojavil v Ameriki nov izraz, ki se mu reče 
mozaičenje (tesasalation), kar pomeni 
strukturiranje in razbijanje slike v male 
kvadratke in elemente ali mozaičenje 
(sekanja meja na naš način z OVILOM). 
5.7. Iz kartografije smo sicer že navajeni 
večdimenzionalnih barvnih prikazov, kar 
sedaj poenostavljajo na ta način, da se to 
proglaša za delitev na sloje. Tudi na tem 
področju sicer ni dokončnih rešitev, vendar 
je očitno meja med vektorizacijo in 
resterizacijo praktično presežena in samo 
še uporabnost določa vsebino postopke in 
tehniko. (glej članek VDIN) 
5.8. Sistemi oz. rešitve (GIT) naj bi bile 
uporabnikom prijazne.GIT vseeno še nima 
in tudi LIS ne svojih standardov in jih še 
dolgoročno ne bo. Mislijo, da bo izmenjava 
še nekaj časa šla (za atributni del) po dis-
ketah in v nekih standardnih kodih. Brez 
standardizacije pa ni možno graditi velikih 
deželnih informacijskih sistemov in prisiliti 
več partnerjev za isto delovno mizo. Žal pa 
na tem področju v svetu zelo malo delujejo. 
Poseganje racionalizacije v področje zlasti 
vsebinskih standardov, ki so že sprejeti za 
prvotni namen je informativno. Z uporab-
nikom je treba doseči neke vrste dogovor ali 
določiti ovojnico, na kateri se informacijski 
tehnolog in projektant sreča z definicijo in 
vsebino problema. Pri tem je časovna kom-
ponenta izredno pomembna, saj določene 
današnje potrebe, ko bo računalniški 
produkt izgotovljen praviloma ne bodo 
reševale novih potreb. 
Geodetski vestnik: 1 /1990 143 
5.9. Avtomatizacija izvornega zajemanja 
podatkov gre na različne načine. Skenerji • 
tipala so zelo veliko obetali, vendar je na 
tem področju prišlo do določenega zastoja. 
Tu je posebno vprašanje, če je izvor, karta 
ali druga grafična podloga samo vizuelna 
referenca ali tudi metrični produkt, Ali so 
strukturirane vsebine posebej in v naprej in 
jih vodimo potem ločeno (vode, relief, hiše). 
Če karta kot izvor nima neposredne podat-
kovne in sintaktične zveze z nadgradnjo je 
lahko samo podlaga ali ozadje-tudi na ek-
ranu. V takem primeru je lahko tako v vek-
torski kot rastreski obliki. Predpostavlja se, 
da ta osnovna grafična skica podloga v 
bistvu ni "na noter" strukturirana (to pomeni 
npr., da vod nimamo digitalno ločenih od 
reliefa ter podobno).Denverski pristop 
temelji na neposredenm vračanju na iz-
vorne izmere. V njihovem primeru vedno 
znova posežejo na originalni fotoposnetek. 
5.1 O. Vektorizacija in istočasno strukturirano 
zajemanje. Če nimamo pravih določenih 
namenov so digitalizacije kart, lahko zelo 
problematične in drage. Ostanejo nam pa 
še vedno tri glavne opcije: 
a) ročna digitalizacija 
b) paketna rasterizacija in vektorizacija ter 
digitalizacija s pomočjo mišk na ekranu 
c) interaktivno programsko avtomatično 
treti ran je. 
To pa se praktično še ni nikjer na svetu 
ekonomsko izkazalo. 
5.11. Izreden pomen ima kvalifikacija 
sodelujočih in znanje. Praktično je vse od-
visno od oseb. Imamo zelo veliko 
programskih produktov kot so npr.: 
ARC/INFO, ODYSSEY, SPANS, IPRISI, 
ELDAS ipd.Težko je razumeti vodilnim ali 
odločujočim vse te ponudbe in strukturo 
rešitev, zato je najbolj važno določiti s per-
sonalom potrebna področja in odločitve, ki 
jih bodo taka orodja podpirala in iz teh 
odločitev iti na določitev orodij. Ustreznih 
postopkov za soočanje menazeriev in 
upravljalcev pravzaprav ni. Očitno pa je, da 
se bo uporabnikom GIT približal predvsem 
s pomočjo Unix-a, potem pa z raznimi 
pripravami oken in mask in pa z meta podat-
kovnimi bazami. 
5.12. Multimedialni informacijski sistem. 
Poraba slik oz. grafičnega izkazovanja je 
pravzaprav v direktni povezavi z moderno 
tehniko. Pri vsem naraščanju slikovnih iz-
razov, predvsem pa moči televizije, 
tridimenzionalnih produktov in barv je 
vseeno pametno razmisliti o tem, ali rabimo 
sliko kot celovito nestrukturirano infor-
macijo, skico ali pa je bodo na noter struk-
turirali. V drugem primeru nam preč pride do 
čudnih problemov. Moramo naprej vedeti, 
da to precej stane, da moramo strukturirane 
produkte in slike tudi primerno locirati ter 
klasificirati, predvsem pa tako pridobljene 
strukture na zalogo vzdrževati. 
5.13.GIS-kot trg. Na osnovi podatkov o 
prodaji programske opreme in strojev je rast 
na tem področju ocenjena 40 % letno. 
Ocena je, da bo ta trend nekaj časa trajal. 
Temu primerna je eksplozija seminarjev, 
svetovanj, knjig ter podobnih storitev. Ta 
rast pa ne pomeni koristi za uporabnike, saj 
so se nekateri že soočili s problemom, da 
po nakupu pravzaprav nimajo več primer-
nih konceptov. Poseben problem je javna 
uprava, ki je velik generator tega razvoja, 
vendar v instrumentacijah, ki so bolj 
kompleksne, doživi hitro precejšnje težave. 
S.ZAKLJUČEK 
Marsikdo bi rad imel odgovor kaj naj kupi in 
kako naj ravna, da ne bo naredil velike ali 
male napake. Ocenjujem da jih nismo 
naredili veliko, vsaj v Sloveniji ne. ROTE je 
dokaz za GIS, ki je že pohvaljen (Lipejeva v 
Budimpešti). Njegova digitalizacija glede 
točnosti pa je že blizu LIS-a. Tudi za or-
ganizacijo zemljiškega katastra in njegovo 
sedanjo modernizacijo s pomočjo računal­
nika imamo odgovor. P. Dale trdi, da je 
švedski Real Estate Data Base v bistvu LIS, 
čeprav še nima podatka o eksaktni lokaciji 
posamezne nepremičnine. Torej velja, da 
smo operat dobro informatizirali, vsaj 
načelno. 
Iz članka P.Dale "Land lnformation Systems 
and the Land" The Association for 
Geographic lnformation-Yearbook 1990, str 
59-63. Avtor ločuje LIS od GIS in LIS na noter 
še strukturira. Cel referat komentira z pov-
'144 Geodetski vestnik 1 /1990 
ratkom k osnovam (Back to Basics) 
Citiram: 
A Land information System(LIS) is, accord-
ing to the Chorley Report,(1) a system for 
capturing. storing, checking, integrating, 
manipulating, analysing and displaying 
data about land and its use, ownerschip, 
development etc. Like ali forms of spatial 
informations system wich deal with resour-
ces, it is a tool of management and decision 
making. Unlike the more generalized 
Geographic informatins systems(GIS) a 
land information system is concernd with 
diskrete data and is a complement to the 
large scale map. Ali forms of LIS require a 
spatial framework; for certain management 
purposes, a base map is also needed and 
is included within in system. Altough digital-
mapping is a desirable concomitant to any 
LIS a mappingcomponent in not always es-
sential. Thus in Sweden, the Central Board 
for Real Estate Data maintains records of ali 
parcels, each crossreferenced to a uniqu 
properity identifier. A digitized coordinate 
value provide a lin k to any associated digital 
map but the mapping itself is not a com-
ponent of system. 
Torej sedanje rešitve že na atributni ravni 
lahko so osnove za ustrezene tudi zemljiški 
ali LIS sistem. Seveda v zmedi, ko nekdo 
trdi, da je LIS sinonim za digitalni načrt ni 
lahko sprejemati takih ocen. Mislimo, da je 
bila pot najprej ustrezno urediti in 
centralizirati obdelavo katasterskega ope-
rata dobra. Smo pred tem, da se lotimo 
GEOMETRIJE- ne tako integrirano, da bi 
motilo, marveč po švedsko ali celo po Den-
versko. 
Rešiti pa je treba še nekaj vprašanj v 
strategiji. Nekaj odgovorov sem dal, ne-
katere še v drugem referatu nekaterih pa ne 
vem. Očitno je treba izhajati iz družbenih 
potreb, ki so že tu izkazane in dolgotrajne in 
imajo že svoje ekonomeke in druge učinke 
in temu dodajati geometrije in prostorske 
analize ter podobna dodatna dela in rešitve. 
Tak postopek z objekno orientacijo (OOP) 
seveda izgleda lažji, saj relacijski pristopi 
zahtevajo tako kot hierarhični ali mrežni 
veliko dela in predpostavljanja. Orientiraj-
mo se na vsebine in določimo vsaj tak 
model podatkov za sedanjost in bodočnost, 
ki bo omogočal vsaj istovetne identifikacije 
entitet pri večih informacijskih službah. 
Torej parcela ali zgradba ločeno, kmetije 
posebej, prebivalec posebej, podjetje in 
voda posebej. Vse je treba določiti v modelu 
podatkov Republike Slovenije dinamično in 
za evropske kriterije tako evidenčene, kot 
statistične. 
6.0POMBA K LITERATURI 
Večino literatur sem že citiral v tekstu, zato 
ne bom ponavljalcitatov. Vse imam zbrano 
v posebni bibliografiji, ki je posebej na voljo 
in je deloma poznana večini neposredno 
sodeljujočih.v projektih, ki so povezani z 
GIS in LIS v Sloveniji. 
Geodetski vestnik 1 /1990 145