Aktualno Haloze • Zelo velike razlike v cenah pomoči družini na domu
O Stran 5
Leskovec Novi asfalt •
86-letnica od veselja prepešačila sedem kilometrov
O Stran 12
i 1 i Štajerski
Ptuj, torek, 3. oktobra 2023
Letnik LXXVI • št. 77 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR
Politika
Destrnik •
Paranoja opozicije ali manipulacija oblasti?
O Stran 2
Javni zavodi
Ptuj • Kdo bo
direktor ZRS Bistra in kdo ravnateljica OŠ Breg
O Stran 3
Gospodarstvo
Velike Nedelja •
Vlado Kelenc gradi drugi stanovanjski blok
O Stran 5
Novi zakon
Podravje • Mesarji delu pod kamerami niso naklonjeni
O Stran 7
Kronika
Slovenija •
Ogromna škoda zaradi divjadi, lani 800.000 evrov
O Stran 24
v
Šport
Nogomet • V petih dneh še do druge zmage
O Stran 13
Spodnje Podravje • Finančni žulji na novozgrajeni regijski kolesarski stezi
Lastniki zemljišč še brez plačila, izvajalci mahajo z zahtevki za podražitev
Občine lastnikom zemljišč na 42-kilometrski trasi še niti niso izplačale kupnin za zemljišča, na katerih so stezo zgradile, zdaj so pred novim izzivom: koliko jih bo stala podražitev gradnje. Računajo na vsaj 10- do 15-odstotno povišanje stroškov zaradi rasti cen materialov, dodatno pa še za nepredvidena dela, ki so jih izvajalci opravili na projektu. Stran 3.
Aktualno •
Plaz v Belskem vrhu povzročil razdejanje
V središču •
Zakaj SB Ptuj kri kupuje in koliko jo to stane
O Strani 6 in 7
Vetrne elektrarne •
Pohorci vetrnicam
ostro nasprotujejo, še _ vjdnS grenki spomin na biop«|f f|
Foto: CG
2 Štajerski
Aktualno
torek • 3. oktobra 2023
Haloze • Marsikje ljudje še vedno čutijo posledice majskega katastrofalnega neurja
Plaz v Belskem Vrhu je povzročil veliko razdejanje
V Halozah bo najverjetneje še nekaj let trajalo, da jim bo uspelo sanirati škodo po katastrofalnem neurju Zaradi bližine plazu je še vedno ogrožena stanovanjska hiša. maja letos. Škode namreč v veliki večini presegajo občinske proračune. Še težje je ljudem, ki jim plazovi ogrožajo domove ali pa so jim uničili kmetijske površine. Veliko jih je popolnoma nemočnih, saj denarja za sanacijo nimajo. Računajo sicer na finančno pomoč države ali občine, vendar so vsi ti postopki zelo dolgotrajni. Do danes jih večina ni dobila še niti evra.
V nižinskem delu Belskega Vrha v občini Zavrč je doma družina Trančar. Na tem območju do letošnjega leta niso imeli še nikoli težav s plazovi. Maja letos pa se je njihovo življenje obrnilo na glavo. Njihova stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje sta na srečo ostala cela, na celotno bližnjo njivo pa je z vrha hriba prineslo večje
kose zemlje. Ostali so brez koruze, čebule in korenja, uničena je tudi manjša lesena lopa. Njiva je neuporabna, za sanacijo bi nujno potrebovali večji bager, ki bi vse te strnjene gmote zemlje odstranil. Na občino so sicer pravočasno oddali popis škode in fotografije, vendar za zdaj niso prejeli še prav nobenega odgovora glede sanaci-
v--**
Njiua pri domačiji družine Trančar je popolnoma neuporabna, z bližnjega hriba so zgrmele večje gmote zemlje. Družina si želi, da bi lahko njivo še pred zimo pripravili za setev.
je. »Njivo bi morali še pred zimo preorati in pripraviti za morebitno setev v prihodnjem letu, vendar smo pri tem popolnoma nemočni. Denarja za sanacijo namreč nimamo,« je povedala Oksana Trančar in dodala, da je njiva za njihovo družino zelo pomembna, saj si večino zelenjave pridelajo sami. Prav tako je opozorila na težave zaradi bližnjega vodotoka, ki vodi mimo njihove hiše. Ob večjem deževju voda v njem naraste tako visoko, da se razlije po cesti, zato bi ga morali nujno očistiti, morebiti ponekod tudi poglobiti. Na več mestih je uničena bankina, in če bi jo voznik spregledal, bi lahko padel v obcestni jarek. Prav tako je na cesto v preteklih mesecih padlo kar nekaj vej z bližnjih dreves. Na občini Zavrč so pojasnili, da so z razmerami vodotoka v Kojuhovju seznanjeni, vendar je za vzdrževanje in urejanje pristojna Direkcija RS za vode. Slednja naj bi poškodbe urejala v skladu z intervencijskim in kratkoročnim načrtom.
Plaz še vedno ogroža stanovanjsko hišo
Plaz, ki je družini Trančar uničil njivo, ogroža stanovanjsko hišo na bližnjem bre-
Zlatka Punčec je poudarila, da na njihovem hribu nikoli ni plazilo.
gu. Tam je doma Zlatka Punčec z družino, ki še danes ne dojame, da se jim je zgodila taka katastrofa. Dobro se spominja jutra, ko se je zbudila, stopila na prag in zagledala razdejanje. »Skoraj bi me kap,« je dodala. Le nekaj metrov od hiše se je začel plaz, namesto pašnika pod hišo je bila samo ena velika jama. Zemlja še danes plazi, poka in se premika, zato se v svojem domu ne počuti varno. Velik problem predstavlja izvir vode, ki je v neposredni bližini. Sami denarja za sanacijo nimajo, po neuradnih ocenah naj bi bilo škode za
okoli 300.000 evrov. Ker gre v obeh primerih za zasebna zemljišča, lastniki ne morejo računati na pomoč občine. »Vsi plazovi so evidentirani in prijavljeni na pristojno ministrstvo. Škodo, ki je nastala na objektih in zemljiščih v lasti občine, bomo reševali po prioritetnem vrstnem redu in v okviru razpoložljivih sredstev. Plaz na kmetijski površini družine Trančar smo vnesli v državno aplikacijo in bo o sanaciji odločilo pristojno ministrstvo,« so sporočili z občine Zavrč.
Estera Korošec
Foto: EK
Foto: EK
Foto: EK
Destrnik • Debata o (ne)smotrnosti zaporednih občinskih dopisnih sej
Paranoja opozicije ali manipulacija oblasti?
Na četrti redni seji občinskega sveta se je zapletlo že na samem začetku: najprej zaradi opozicijskega predloga o razširitvi dnevnega reda, kar je županja Vlasta Tetičkovič - Toplak zavrnila, nato pa pri potrditvi zapisnikov.
Prve štiri točke so se namreč nanašale na štiri zapisnike z zadnjih sej. Robert Si-monič je županjo spomnil na izjavo, ki jo je o očitkih, da občino še vedno vodi njen predhodnik Franc Pukšič, dala na zadnji redni seji. »Takrat ste dejali, da Pukšič nima vpliva na vodenje občine. Pa vendar občani pravijo, da se bivši župan sam hvali, da je v resnici on glavni, da vi delate vse po njegovih navodilih, svetniki pa smo zgolj v vlogi glasovalnega stroja.«
Mantra o Pukšiču
»Znova vam pravim, da vpliva nima in ne morem odgovarjati za njegove domnevne izjave. Povabimo ga na eno od naslednjih sej in ga lahko takrat vprašate. Je pa res, da je vsak občan, če je koristen za občino, dobrodošel. Tako se lahko prav Pukšiču zahvalimo, da nam je uredil sestanek s T2 in se zdaj optika po tistem, ko je za nekaj časa vse zastalo, spet pospešeno dela. Bolj kot to, kdo je zanjo zaslužen, je verjetno pomembno, da optiko imamo, kajne?« mu je odgovorila županja.
Majda Kunčnik je dejala, da se ji ne zdi dobro sklicevati več zaporednih dopisnih sej. »Zadnjo sejo v živo smo imeli 11. maja, temu so sledile tri dopisne. Prav bi bilo, da bi bila tudi vmes še kakšna redna, saj imamo svetniki samo tam možnost povedati svoje mnenje in razpravljati, pa tudi občani so seznanjeni z našimi stališči. A po moje gre pri sklicevanju dopisnih sej prav za to, da razprava ni mogoča in da občani ne slišijo naših komentarjev, torej za prikrito manipuliranje.«
V občinski upravi preudarno presodijo, kaj sodi na kakšno sejo, redno, izredno ali dopisno, zapisniki z vseh sej pa so javno objavljeni in dostopni, je opozorila Tetičk-ovič - Toplakova. Pritrdil ji je tudi Igor Ilec in Kunčnikovo podučil, da je vsakomur, ki ga to zanima, dostopna vsa dokumentacija. »Ne vem, kaj je z vami, živite v paranoji in nenehnem strahu, da se vam nekaj skriva in da je nekaj narobe. Pa seveda se večno govori o Pukšiču. Kam to vodi, kdaj bomo prekinili komunikacijo stari-novi, dobri-sla-bi, naši-vaši?«
Ker so se destrniški svetniki na seji v živo srečali šele po štirih mesecih, vmes so namreč imeli tri dopisne seje, so v opoziciji prepričani, da županja to počne namenoma, saj ne želi, da bi občani poznali njihova stališča; teh namreč ni najti v zapisniku.
Neizkušenim svetuje previdnost
»Nismo paranoični, ampak le previdni, ker imamo slabe izkušnje, medtem ko jih vi, gospod Ilec, ki ste novi, zaenkrat sploh še nimate, pa še varno ste 'pospravljeni' na funkciji podžupana,« mu je odvrnila opozicijska svetnica in pri tem namignila na to, da so nekateri svetniki v prejšnjem mandatu zaradi nestrinjanja z njegovim delom zapustili županove vrste.
Čeprav je zapisnik s tretje redne seje pohvalil, ker vsebuje več informacij kot običajno, pa je bil Branko Horvat kritičen do zapisnika z junijske dopisne seje, saj je v njem pogrešal zapis o razlogih, zakaj so štirje svetniki glasovali proti ponovnemu imenovanju Franca Pukšiča za predstavnika občine v Svetu lokalnih skupnosti Centra za socialno delo Spodnje Podravje. »Če se dobro spomnim, je Pukšič glasno naznanil umik iz politike. Takšno izjavo razumem, kot da ne bo prevzel nobene
pomembne funkcije več. Mesto predstavnika v taki instituciji je po mojem mnenju primerno za povezovalno, ne pa izključe-valno osebo, kar Pukšič je, saj prezira vse, ki mu niso naklonjeni, in je do njih celo agresiven. Zato ga nisem podprl in želim, da je javnost s tem seznanjena. Mimogrede: odkar sem svetnik, vsi veste, da sem to že vrsto let, sem doživel samo dve grožnji s fizičnim nasiljem, in to pred časom od Pukšiča in ne tako daleč nazaj od Ilca.«
Senka Dreu
Foto: SD
torek • 3. oktobra 2023
Aktualno
Štajerski	3
Spodnje Podravje • Gradnja kolesarke pri koncu, lastniki zemljišč v večini še brez plačil
In še drugi glavobol: pričakovana podražitev
Gradnja regijskih kolesarskih povezav je eden največjih projektov občin Spodnjega Podravja v iztekajoči se finančni perspektivi EU. Čeprav so dela ga gradbiščih od Ptujske Gore čez Dravsko polje in mesto Ptuj vse do Slovenskih goric v Juršincih in spodnjega Ptujskega polja v Gorišnici v grobem končana, večina lastnikov zemljišč, po katerih so speljali 42 kilometrov kolesarke steze, plačil še ni dobila.
Foto: CG
Čeprav so odprtje prvega kraka kolesarske steze že obeležili, kolesarili so od Majšperka do Ptuja, kjer so občinski šefi prerezali otvoritveno vrvico, pa občine zemlje, kjer so zgradile stezo, lastnikom še niso plačale. Razlog je po njihovem pojasnilu v postopkih geodetske uprave.
Ptuj, Hajdina, Kidričevo, Majšperk: 23,4 km, tri brvi in razširitev mostu
Gradbena pogodba 8 mio evrov, projektiranje 300.000 evrov, nadzor 49.000 evrov
Ptuj,Juršinci: 8,1 km in tri brvi Gradbena pogodba 2,7 mio evrov, projektiranje 120.000 evrov, nadzor 24.000 evrov
Ptuj, Markovci, Gorišnica
Gradbena pogodba 2,9 mio evrov, projektiranje 166.000 evrov, nadzor 23.000 evrov
Vir: občine
Na občinah so pojasnili, da tiči razlog v parcelaciji oziroma postopkih, ki jih izvaja geodetska uprava. Nekatere občine so sicer šle v delno poplačilo, druge svojih denarnic za odkupe zemljišč še niso odprle. „Drži, lastniki plačil niso prejeli, saj postopki parcelacij niso končani. Ko bo izdana in pravnomočna odločba Geodetske uprave o nastanku novih parcel, bo občina novona-stale parcele odkupila. Predvideno je do konca tega leta, vse pa je odvisno od izdanih odločb geodetske uprave. Zemljišča so bila poplačana tam, kjer so s postopkom parcelacije bila odmerjena zemljišča. No-vonastale parcele je MO Ptuj odkupila," so pojasnili v mestni upravi. MO Ptuj bo kmetijska zemljišča odkupila za ceno 4,2 evra za m2 in 25,7 evra za m2 za stavbna. MO Ptuj je s postopkom razlastitve pridobila tri zemljišča dveh lastnikov. Na občini so povedali, da imajo sicer pridobljeno pravico posegati na vsa zemljišča, ki jih potrebujejo za gradnjo, torej tudi za tista, ki so v razlastitvenem postopku.
Občine čakajo na dokončanje parcelacije
Župan občine Majšperk Sašo Kodrič je navedel, da so v njihovi občini za traso pridobili vsa zemljišča, razlastitev se ni bilo treba posluževati. Kmetijska zemljišča bodo plačali 4 in stavbna 16,7 evra za m2. Je pa župan Kodrič prav tako pritrdil, da vseh plačil za zemljišča še niso izvedli.
„Res je, vsi lastniki zemljišč še niso prejeli plačila, potekajo postopki, ki bodo omogočili izplačilo. Podpis pogodbe je bil pripravljen tako, da občine polovico odškodnine od projektantsko predvidenega odvzema zemljišča nakažejo takoj ob podaji služnosti za gradnjo, drugo polovico, ali bolje rečeno preostali del, pa po odmeri geodeta in ugotovljenem dejanskem odvzemu. V Občini Majšperk je geodet
večino meritev opravil, počakati je bilo treba do konca gradnje, ter oddal elaborate po posameznih sklopih na GURS."
Podobna situacija z neizplačili za zemljišča je tudi v Kidričevem. „Čakamo na končno parcelacijo," je pojasnil direktor občinske uprave Damjan Napast in dodal, da pa so plačila v celoti izvedli za primere, ko so šli v razlastitve. Imajo dve pravnomočni razlastitvi, od sicer deset začetih. Osem so jih uspeli rešiti brez razlastitve. Občina ima vsa zemljišča pridobljena, odkupovali jih bodo za ceno 4 evra za m2 kmetijskega zemljišča.
V Markovcih in Gorišnici 4,2 za kmetijsko in 25,7 evra za stavbno
■ •• v v
zemljišče
Tudi v Markovcih je politika plačil za zemljišča podobna kot v že navedenih občinah, kar pomeni, da večina lastnikov plačila še ni prejela, čakajo pa pravnomočne odločbe GURS. Zemljišča bodo odkupovali za 4,2 evra za m2 (kme-
tijska) in 25,7 evra za m2 (stavbna). Občina Markovci je za tri zemljišča (dveh lastnikov) izvedla postopek razlastitve.
V občini Juršinci so se razlastitvam po pogajanjih z lastniki uspeli izogniti. Kmetijska zemljišča bodo odkupili za 4 evra za m2, plačilo pa izvedli po pravnomočnosti odločb Geodetske uprave. Za 23. oktobra imajo dogovorjen tehnični prevzem kolesarske steze, ki je pogoj na poti pridobivanja uporabnega dovoljenja.
Še v občino Gorišnica, kjer tudi niso imeli postopkov razlastitev.
Za pridobljena zemljišča pričakujejo, da bi jih lahko lastnikom plačali do konca leta, dogovorjena cena je 4,2 evra za m2 za kmetijsko in 25,7 evra za m2 za stavbno zemljišče. Pogoj za plačilo je, enako kot v ostalih občinah, pravnomočno končan postopek GURS.
Edina občina, ki je lastnikom zemljišč poravnala obveznosti, je Hajdina. Za kmetijska zemljišča in površine cest so plačali 4 evre za m2 in za stavbna zemljišča 22,6 evra za m2. Razlastitev niso imeli, so pojasnili.
Podražitev gradnje od 10 do 15 odstotkov
Dolgotrajni postopki pridobivanja zemljišč niso edina zagata, s katero se srečujejo občine na projektu. Glavobole jim povzroča tudi rast cen, ki pomeni podražitve v zneskih po več sto tisoč evrov. Skupni znesek gradbenih pogodb za vse tri krake kolesarke znaša 13,6 milijona evrov. V kabinetu županje MO Ptuj so navedli, da je zaradi višjih cen materialov pričakovati med 10- in 15-odstotno podražitev del, kar bi pomenilo znesek med 1,4 in dva milijona evrov. Poleg tega bo treba plačati še stroške nepredvidenih dodatnih del. „Pričakujemo podražitve zaradi višjih cen materialov na trgu. Izvajalec je opravičen do podražitev na podlagi obligacijskega zakonika, podražitve se izračunajo na podlagi indeksov Gospodarske zbornice Slovenije. Nekaj podražitev bo tudi na račun nepredvidenih del, ki so se pojavila v okviru projektov in jih ni bilo mogoče naprej predvideti."
Mojca Zemljarič
Foto: ČG
Vrednost gradbenih del za vse tri krake kolesarske steze je 13,6 milijona evrov. Ta znesek se bo povišal vsaj za 10 odstotkov, prav tako bodo občine plačale dodatne stroške nepredvidenih del. Cena projektiranja po pogodbah znaša okoli 600 tisočakov in nadzora 100.000 evrov. Glede na vsesplošno rast cen verjetno tudi ti zneski ne bodo ostali pri pogodbenih vrednostih. Poleg navedenega imajo občine na projektu še stroške z odkupi zemljišč in geodetskimi izmerami.
Izvajalca del, s katerima so občine podpisale pogodbe za gradnjo, sta Cestno podjetje Ptuj in Javne službe Ptuj.
Ptuj • Imenovanja šefov javnih zavodov
Danilo Čeh bo novi direktor Bistre
Na razpis za prosto delovno mesto direktorja Znanstvenoraziskovalnega središča Ptuj se je prijavil le en kandidat. Danilo Čeh ima po mnenju sveta zavoda ustrezne kompeten-ce, znanja in vizijo, da bo ptujsko Bistro vodil do leta 2027.
Foto: ČG
Danilo Ceh je na ZRS Bistra že 18 let zaposlen kot strokovni sodelavec, delo zavoda pozna zelo dobro.
Izbira je opravljena, za imenovanje mora soglasje podati še ptujska občina kot ustanoviteljica, a pri tem ni pričakovati nikakršnih zapletov. Kot je pojasnil predsednik sveta zavoda, sicer tudi predsednik uprave Perutnine Ptuj Enver Šišič, so po pregledu prijav 12. septembra ugotovili, da je vloga prijavljenega kandidata popolna in izpolnjuje vse pogoje iz javnega razpisa: »Po pregledu k prijavi priloženega programa dela in razvoja zavoda ter po opravljeni osebni predstavitvi kandidata je svet zavoda soglasno izbral kandidata za direktorja ZRS Bistra Ptuj.«
Na OŠ Breg kmalu nova ravnateljica
Kot vse kaže, bo nova ravnateljica OŠ Breg Jasna Brec.
I ■ " I ■
' ^ I
Foto: ČG
MO Ptuj je dala pozitivno mnenje kandidatki za ravnateljico Jasni Brec.
Na dopisni seji, ki se je začela v torek in končala v četrtek prejšnji teden, so mestni svetniki odločali o predlogu mnenja h kandidaturi za ravnateljico OŠ Breg.
Prijavljeni sta bili dve kandidatki, obe sta izpolnjevali razpisne pogoje, Komisija za mandatna vprašanja, imenovanja in volitve MO Ptuj pa je prednost dala Brečevi. Ravnatelja sicer imenuje svet zavoda, ki pa si mora pred odločitvijo o izbiri o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, pridobiti mnenje vzgojiteljskega oz. učiteljskega zbora, sveta staršev in lokalne skupnosti. Občinska komisija je svoje delo opravila 26. septembra, izoblikovali so predlog, s katerim so mestnemu svetu predlagali, da kandidatki Jasni Brec podajo pozitivno mnenje h kandidaturi za ravnateljico OŠ Breg. Svetniki so predlog komisije potrdili. Zdaj je na potezi svet zavoda, ki bbo sprejel odločitev o izbiri, nato izbor kandidatke potrdi še minister za vzgojo in izobraževanje. Dosedanjemu ravnatelju Milanu Fakinu mandat poteče 1. novembra letos.
DK
Ptuj • Selitev NLB in Pošte Slovenije
Banka že posluje, Pošta kmalu
NLB je dejavnost iz Prešernove ulice preselila v prostore na Vinarskem trgu. Kmalu se iz Vodnikove ulice seli tudi Pošta Slovenije, v stavbo v neposredni bližini nove banke, v prostore Ptujske kleti, nasproti parkirišča na Novem trgu.
Foto: CG
Oba objekta Ptujske kleti, ki sta bila kar nekaj časa prazna, zdaj dobivata popolnoma novo namembnost. V njihove prostore se selijo bančne in poštne storitve. Dela na Vinarskem trgu so končana, stavba je po prenovi ena lepših daleč naokrog. Intenzivno so se lotili tudi urejanja sosednjega objekta. Ptujska klet je prejšnji teden obvestila o delni zapori prometnih površin na Novem trgu in dostopni poti iz smeri Trstenjakove (stopnišče ob objektu Ptujske kleti) zaradi sanacije fasade. V te prostore se namreč kmalu seli Pošta Slovenije. Dela bodo izvajali predvidoma do konca novembra.
DK
4 Štajerski
Politika
torek • 3. oktobra 2023
Hajdina • Sedma redna seja občinskega sveta
Vse pripravljeno za občinski praznik
Svetniki občine Hajdina so tudi sedmo redno sejo, ki je bila minulo sredo, speljali hitro, brez zapletov in polemik. V manj kot pol ure so šli skozi 12 točk dnevnega reda in glasovanja.
Foto: MZ
Svetniki so na seji potrdili mandat novi Članici občinskega sveta Mela-niji Vegelj iz Slovenje vasi. V svetniškem zboru je nadomestila Slavka Burjana.
Hajdinčani se že pripravljajo na občinski praznik, ki ga tradicionalno zaznamujejo novembra v času martinovega. Potrdili so prejemnike letošnjih občinskih odlikovanj. Z zlatim grbom bodo ob 110-letnici delovanja nagradili Kulturno-prosvetno društvo Staneta Petroviča Hajdina. Prejemnica srebrnega grba je Anica Drevenšek za delo na področju društev in razvoju lokalne skupnosti, prejemniki bronastih grbov pa Franc Metličar, Majda Turnšek, Dušan Černenšek in Alojzija Malinger. Vsi so dolga leta aktivni v društvih in vaških skupnostih. Na Hajdini ob občinskem prazniku vsako leto podelijo priznanja za urejenost okolic poslovnih, vaških in zasebnih objektov. Letošnji nagrajenci so vaška skupnost Hajdoše, kmetija Janje in Kajetana Brodnjaka Hajdoše, Top avtomobili, hotel Murat ter posamezna gospodinjstva za lepo urejene stanovanjske hiše: Martina in Branko Horvat iz Dra-žencev, družina Horvat iz Hajdoš, Dušanka in Peter Kaučevič iz Hajdoš ter Rozalija Metličar, prav tako iz Hajdoš (ohranjanje tradicionalne arhitekture). Ob martinovem bo funkcijo nastopil novi občinski kletar, in sicer bo to Davorin Zupanič s Spodnje Hajdine.
Župan Stanislav Glažar je svetnikom in javnosti predstavil še aktualne projekte in investicije, ki jih občina pelje ali pri njih sodeluje. Povedal je, da je gradnja kolesarske steze končana. Prav tako bo v nekaj dneh končana obnova ceste Kidričevo-Spodnja Hajdina, izvajalec je že tudi končal gradbena dela na projektu kanalizacije, zdaj urejajo še administracijo. Občina komunalno opremlja območje nove soseske, ki raste ob poslovno-stanovanjskem bloku, končali so urejanje ceste v Gerečji vasi. Po besedah župana Glažarja ostaja edino vprašljiva izvedba komunalne in prometne opreme na lokaciji doma upokojencev. Seveda ni jasno, ali bo dom zrasel ali ne, je pa dejstvo, da koncesija, ki so jo pridobili, velja do konca naslednjega leta. „Vseeno upamo, da se bo začelo," je dejal župan Glažar, ki je navzoče med drugim seznanil še z novo sestavo občinskega štaba civilne zaščite, ki ga vodi poveljnik Zvonko Glažar, njegov namestnik pa je Slavko Pesek.
MZ
Sv. Trojica • Za lepšo podobo krožišča
Uprava in svetniki zavihali rokave
Vozniki, ki se od Lenarta vozijo proti Ptuju, so bili pred dnevi v novem krožišču pod Sveto Trojico priče redko videnemu prizoru.
Foto: arhiv občine
Krožišče Trojica-jug so delavcem režijskega obrata pomagali urejati tudi trojiški svetniki.
Občinski svetniki, vseh enajst jih pripada ekipi župana Davida Klobase, so oblekli delovne obleke, zavihali rokave in se pri urejanju kro-žišča Trojica-jug pridružili delavcem režijskega obrata. V skupni akciji so prekopali zemljino, jo poravnali in prekrili s folijo, kasneje bodo notranjost krožišča še zasadili z okrasnimi rastlinami.
Župan, navdušen nad gesto svetnikov, ob tem ni pozabil okrcati svojih političnih nasprotnikov. »V Trojici se vse da,« je dejal. »Pa čeprav moramo pri tem preskakovati polena, ki nam jih neprestano mečejo pod noge 'ust polni' bivši funkcionarji. Ne besede, dejanja štejejo.«
Ker je bilo križišče, ki vodi v središče Svete Trojice, neurejeno in neosvetljeno, po regionalni cesti Ptuj-Lenart pa so vozniki pogosto divjali, se je ministrstvo za infrastrukturo lani odločilo križišče preurediti v krožišče. Poleg tega so postavili javno razsvetljavo, zgradili kolesarsko stezo in dve avtobusni postajališči. Investicija je bila vredna nekaj manj kot 800.000 evrov, dela je izvedla Komunala Slovenske gorice.
SD
Cirkulane • Na seji občinskega sveta precej burna razprava
»Rad bi vedel, kaj se dogaja na odborih«
Cirkulanski občinski svet seje po dolgem času ponovno sestal. Na dnevnem redu je bilo precej točk, ki so jih svetniki soglasno potrdili. Prav tako pri posameznih točkah ni bilo nekih vprašanj, daljših razprav ali morebitnih nesoglasij. Seje pa tik pred koncem seje oglasil svetnik Vili Jurgec in izrazil precejšnje nezadovoljstvo, ker prav nič ne ve o tem, kaj se dogaja na odborih občinskega sveta.
Foto: EK
Svetnik Vili Jurgec je izrazil nezadovoljstvo, ker ni seznanjen z razpravami na odborih občinskega sveta (na sliki skrajno levo).
Na odborih člani razpravljajo o določenih predlogih aktov in drugih odločitvah, oblikujejo svoje mnenje in občinskemu svetu podajo svoje stališče. Do same seje občinskega sveta je tako načeloma že povsem jasno, ali bodo svetniki obravnavane vsebine potrdili ali ne. Seveda se lahko zgodi, da si nato kateri od svetnikov premisli in glasuje po svoje. Na občinskih sejah je v zadnjem času tudi vse manj razprav in problematiziranja, vse to se načeloma opravi že na odborih oz. kolegijih. Slednji so v zadnjih letih pri županih vse bolj priljubljeni. Prav zato si večina svetnikov prizadeva, da bi bili vključeni v katerega izmed odborov. To jim omogoča možnost razprave, glasovanja, hkrati pa so tudi na tekočem z aktualnimi zadevami v občini. V Cirkulanah ni prav v nobenem odboru svetnik Vili Jurgec, kljub temu da si je to želel. Na zadnji seji je zato izpostavil, da bi rad vedel, o čem se razpravlja na posameznih odborih občinskega sveta. »Gradivo, ki ga dobimo nekaj dni pred sejo, je premalo, da bi vedel, o čem razpravljajo. Zato bi želel še dodatno zapisnike posameznih odborov, lahko pa bi tudi bili javno objavljeni na spletni strani,« je predlagal Jurgec. Županja Antonija Žumbar in nekateri drugi svetniki niso čisto točno razumeli, kaj bi sploh želel. Pojasnili so mu, da nikakor ni praksa, da bi zapisnike jav-
no objavljali, poleg tega v njih ne zapišejo vseh podrobnosti, ampak večinoma samo sprejete predloge.
Seje odborov so odprte
V» V •	,
za sirso javnost
Žumbarjeva je ob tem zatrdila, da vsi svetniki prejmejo gradivo. Posamezne točke obravnavajo na odborih, podrobneje pa še na sejah občinskega sveta, kjer ima vsak možnost postaviti vprašanja ali izraziti pomisleke. Jurgec je še
naprej vztrajal pri svojem prepričanju in zahteval zapisnike. Svetnik Primož Horvat, ki prav tako ni član nobenega izmed odborov, je dejal, da se nikomur izmed njih ni treba strinjati z mnenjem posameznega odbora. »Nikakor ne vidim potrebe po tem, da bi moral vedeti, o čem so razpravljali člani odborov. Za razumevanje posameznih točk sta gradivo in dodatna razlaga na sejah dovolj, glasujem pa vedno po svoji vesti,« je dodal Horvat. Svetnik Jurgec bi se sicer lahko
udeležil sej odborov, vendar ne bi mogel razpravljati o določeni tematiki in glasovati. »Ne vem, kdaj se člani odborov sestanejo, saj na nobeno njihovo sejo v tem letu dni še nisem bil povabljen,« je dodal Jurgec, ki bi se sicer lahko sam pozanimal, kdaj so seje odborov. Je pa po drugi strani res tudi to, da noben svetnik ni v vseh odborih. Kar pomeni, da si morajo med seboj tudi zaupati in konstruktivno sodelovati.
Estera Korošec
Podlehnik • Veliko zanimanje za občinska zemljišča
Občina bo svoje prodala, na potezi pa lastniki parcel
Občina Podlehnik na zemljišču za policijsko postajo prodaja tri stavbna zemljišča v velikosti od 9 do 10 arov, predvidena cena za kvadratni meter je 20 evrov. Rok za oddajo ponudbe je 17. oktober, prednost imajo mlade družine in mladi posamezniki, zaradi negativnih izkušenj izpred treh let so tokrat v razpis umestili tudi časovno varovalko.
Prednost pri točkovanju bodo imele mlade družine, kar pomeni družina enega ali obeh staršev z enim ali več otroki, pri čemer vsaj eden od staršev ni starejši od 40 let. Mladi posamezniki pa so ponudniki, ki na dan objave javnega zbiranja še niso dopolnili 40 let. Na podlagi teh kriterijev lahko ponudnik prejme maksimalno 40 točk, ostalih 60 točk od 100 možnih pa predstavlja ponudbena cena. Da gradbena zemljišča v centru Pod-lehnika ne bi ostala le nepremičninska naložba, je med razpisnimi pogoji tudi zaveza, da bo kupec najkasneje v petih letih od podpisa pogodbe pridobil uporabno dovoljenje za zgrajeni objekt in prijavil stalno bivališče na tem naslovu. V nasprotnem primeru oz. če kupec v treh letih od sklenitve pogodbe še ni prijavil začetka gradnje, bo lahko občina uveljavila odkupno pravico in parcelo kupila po nakupni ceni. To varovalko so vključili v razpis zaradi izkušenj izpred treh let. »V bližini nekdanjega kmetijskega kombinata v Podlehniku smo prodali tri stavbna zemljišča, od tega je pozidano le eno, za drugi dve lastnik ne kaže tendence po
Foto: Mojca Vtič
V Podlehniku se nadejajo, da bi za policijsko postajo v Podlehniku v prihodnjih letih zrasel nov zaselek.
gradnji. Ta razpis torej vsebuje časovno varovalko, obenem pa daje prednost mladim,« je dejal župan Sebastian Toplak. Zanimanje za nakup parcel je, zagotavlja župan, saj so že dan po objavi razpisa na občino prejeli številna dodatna vprašanja. Kot omenjeno, občina tokrat prodaja tri zemljišča, v velikosti 904 m2, 936 m2 in 1087 m2 po ceni 20 €/m2, kar pomeni, da bi
ob prodaji zemljišč (po ponudbeni ceni) pridobila 58.540 evrov. Odpiranje ponudb bo 23. oktobra.
O nadaljnji prodaji občinskih stavbnih zemljišč je župan odkrito dejal, da imajo v lasti še morda dve ali tri potencialna zemljišča, za katera pa morajo najprej spremeniti prostorske akte.
Se pa na občini nadejajo, da bodo z ureditvijo cestne in komu-
nalne infrastrukture v razvojni coni spodbudili zasebne lastnike okoliških parcel k prodaji. Na širšem območju je namreč vsaj 20 stavbnih parcel, ki so v skladu z občinskim podrobnim prostorskim načrtom namenjene gradnji individualnih hiš, še eno območje, ki je predvideno za gradnjo, pa je na območju za šolo.
Mojca Vtič
torek • 3. oktobra 2023
Podravje
Štajerski	5
Haloze • Storitev pomoč na domu krepko najcenejša v Makolah
Velike razlike v ceni, najdražja Podlehnik in Zavre
m
Pomoč na domu - torej pomoč pri gospodinjskih in drugih temeljnih dnevnih opravilih - naj bi omogočala predvsem starostnikom, da dalj časa ostanejo v svojem bivalnem okolju. Toda cena, ki jo plačajo uporabniki, se zaradi različnega deleža sofinanciranja med občinami precej razlikuje, kar pa prebivalce postavlja v neenak položaj.
Urna postavka pomoči na domu in sofinancerski delež občin

Občina	Cena za uporabnika (€)	Ekonomska cena (€)	Subvencija (%)	Izvajalec 1
Makole	5,71	24,2	76,41	Dom D. Vogrinec Maribor
Majšperk	7,37	21,07	65	Demo, Stojan Žunkovič
Žetale	7,16	23,88	70	CSD Spodnje Podravje
Podlehnik	9,55	23,88	60	CSD Spodnje Podravje
Videm	5,91	23,88	75,2	CSD Spodnje Podravje
Zavrč	11,94	23,88	50	CSD Spodnje Podravje
Cirkulane	5,97	23,88	75	CSD Spodnje Podravje
Občine so dolžne organizirati so-cialnovarstveno storitev pomoč na domu za svoje občane, kar pomeni, da morajo izvajati javno službo ali skleniti koncesijo. Medtem ko so še pred 20 leti v večini to storitev izvajali Centri za socialno delo, sedaj pomoč na domu izvaja tudi več zasebnikov, ponekod tudi domovi za starejše. Pred leti so se za domačega zasebnika odločili v Majšper-ku, predvsem zaradi nižje cene, izvajalca storitve pomoči na domu so zamenjali tudi v Makolah, kjer to storitev opravlja Dom Danice Vog-rinec Maribor. A bolj kot ekonom-
ska cena izvajalca na končno ceno, ki jo plača uporabnik, vpliva višina sofinanciranja. V Makolah, kjer so šele nedavno potrjevali novo ceno storitve pomoči na domu, je sofinancerski delež med haloškimi občinami najvišji, in sicer 76 %, posledično je tudi cena za uporabnika najnižja, v povprečju pa pomoč na domu koristi kar 16 občanov.
Cena marsikoga prisili v skrčenje ur
Lokalne skupnosti so dolžne financirati vsaj 50 % ekonomske cene ure storitve pomoči na domu,
Vir: Spletna gradiva občin
seveda pa lahko primaknejo še kakšen odstotek več. In med haloškimi občinami se obseg sofinanciranja močno razlikuje, posledično so uporabniki postavljeni v neenak položaj. Tako v Makolah starostniki za uro pomoči odštejejo 5,71 evra, medtem ko v Zavrču za kar 100 % več, pri odločitvi za uporabo pomoči na domu pa šteje vsak evro, pravi direktor CSD Spodnje Pod-ravje Miran Kerin. »Pred leti smo beležili velik upad zaradi majhnega dviga cen, sedaj je upad manjši, ker imamo kar nekaj uporabnikov na čakalni vrsti. Opažamo pa, da
Med haloškimi občinami najmanj za pomoč na domu plačajo Makolčani, medtem ko je v Zavrču cena v primerjavi z njimi sto odstotkov višja.
tisti, ki ocenijo, da jim je strošek prevelik, obseg ur običajno skrčijo, žal pa zmanjšanemu številu ur ne sledijo pričakovanja glede obsega opravljenega dela.« O obsegu sofinanciranja, ki je predmet občinske
proračunske moči in volje, pa je Ke-rin dejal: »Kar nekaj občin daje zgolj 50-odstotno subvencijo, vendar pa občine ob tem tudi zelo jasno povedo, da če neki občan ni zmožen plačila stroškov, je lahko z odločbo
CSD plačila tudi oproščen.« V okviru CSD Spodnje Podravje storitve pomoči na domu trenutno opravlja 22 oskrbovank in kot pravi direktor: »Smo polno zasedeni.«
Mojca Vtič
Velika Nedelja • Pod streho tudi drugi blok
Kupci že čakajo na ključe
Predvidoma do konca leta bo nared za selitev sedem stanovanj v stanovanjskem bloku številka dva, ki ga tako kot prvega pod šolo in gradom v Veliki Nedelji gradi Vlado Kelenc, gradbinec iz bližnjih Zamušanov.
Stanovanja so enoinpolsobna, merijo od 48 do 55 kvadratnih metrov, cena za kvadratni meter znaša 1.800 evrov, ponašajo se z veliko teraso in shrambo, saj objekt ni podkleten. »Fasada je debela 20 centimetrov, kar pomeni, da je stavba nizkoenergetska, vsako stanovanje ima svoje števce in svojo toplotno črpalko s priključkom za klimatsko napravo, tako da bodo stroški zelo nizki. Parkiranje je urejeno v neposredni bližini. Za šest stanovanj so kupci že plačali aro, sedmega bomo verjetno obdržali zase,« pripoveduje Kelenc, ki ga je sprva presenetilo, da kupci, gre izključno za mlade družine, pare ali posameznike, niso domačini, ampak večinoma prihajajo iz drugih občin, tudi bolj oddaljenih. »Vse je več ali manj enako kot pri prvem bloku, kjer je sicer osem stanovanj, le po videzu sta si različna,« dodaja.
Do konca leta bo vseljiv že drugi stanovanjski blok v Veliki Nedelji s sedmimi stanovanji.
Nujna sanacija odvodnjavanja
In res, že na prvi pogled je videti, da je prva zgradba zelo moderna in z ravno streho, ta v gradnji pa klasična z dvokapnico. Takšna bo tudi tretja, ki jo ima v načrtu in bo zrasla med obema sedanjima, razmišlja pa tudi o četrti. Razlika v samem videzu objektov je posledica preteklih časov, ko se je šele odločal za gradnjo prvega stanovanjskega bloka v Veliki Nedelji, časov, ki bi jih najraje pozabil, saj mu je z oviranjem postopkov in nagajanjem prejšnje občinsko vodstvo, kot pravi, vzelo deset let življenja.
»Eden od rezultatov je tudi različna podoba stavb. Spomeničarji so
namreč najprej potrdili moj načrt o treh modernih stavbah, nato pa so
Vlado Kelenc načrtuje gradnjo še vsaj dveh večstanovanjskih zgradb.
si premislili in to dovolili le za prvi blok, za druga dva pa ne, saj naj bi kvarila veduto gradu.«
Komaj je kupil parcele, pa se je pod šolo začelo tudi plaziti, zato je bilo, spomnimo, treba postaviti velik oporni zid oziroma zagatnice. Zid zdaj stoji, brežina miruje in je zaraščena, še vedno pa je težava odvodnjavanje. Po večjem deževju se namreč vse meteorne vode stekajo po hribu navzdol na njegovo parcelo. »Za odvodnjavanje moramo seveda poskrbeti, kar bomo storili tako, da bomo v dogovoru z občino skupaj postavili zbiralnike, v katere se bo stekala voda iz zgornjih objektov.«
Senka Dreu
Ormož • Center za duševno zdravje
Združeni pod eno streho
V prostorih na Ptujski cesti 25 je Zdravstveni dom (ZD) Ormož odkupil stanovanje, ki ga bo preuredil v zdravstvene namene.
Del prostorov v poslovno-stanovanjski stavbi na Ptujski cesti 25 bodo namenili širitvi Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki bo slednjič združen pod eno streho.
Gre za poslovno-stanovanjsko stavbo, v delu katere je do lanskega novembra delovala ormoška enota Centra za socialno delo Spodnje Podravje, ki se je nato preselila na novo lokacijo. Tam ima sedež tudi enota Zavoda za zaposlovanje, nekaj prostorov pa za potrebe Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov Ormož (CDZOM) že uporablja ZD.
Ker so ti premajhni, je nujna prostorska širitev. Po pričakovanjih bodo dnevno sprejeli od 30 do 40 otrok in mladostnikov z njihovimi starši.
V ta namen so odkupili stanovanje, da bodo dobili povezane prostore od kleti do mansarde. Ti bodo tako na novo razporejeni z dodatnimi pregradnimi stenami, nekaj novimi preboji za vrata, novimi instalacijami in dodatnimi sanitarijami. »ZD Ormož se pri izvajanju številnih programov javnega primarnega zdravstva sooča s prostorsko stisko, ti danes nezasedeni prostori pa so idealna priložnost, da jih preuredimo za potrebe zdravstvene dejavnosti, saj je stavba v neposredni bližini ZD in je od njega oddaljena le približno 50 metrov,« razlaga župan Danijel Vrbnjak.
Investicija je ocenjena na dobrih 120.000 evrov, od katerih bo nekaj čez 70.000 evrov prispevalo ministrstvo za zdravje, preostalo pa si bodo razdelile občine ustanoviteljice ZD Ormož. Zaradi državnega sofinanciranja je bilo treba pohiteti s pripravo investicijske dokumentacije. Večina gradbenih del, pričakuje Vrbnjak, bo končana letos, zato bi lahko Center začel na enem mestu delovati že do novega leta. »Morda še ne bo imel čisto vse opreme, a pomembno je, da čimprej naredimo ta korak k zagotavljanju pogojev za optimalno duševno in telesno blagostanje vseh prebivalcev, s posebnim poudarkom na posebej ranljivih skupinah, med katere sodijo tudi otroci in mladostniki, ki zaradi za starost značilnih razvojnih ali nevropsihiatričnih težav zahtevajo specialistično obravnavo in oskrbo.«
Senka Dreu
Foto: CG
Foto: SD
Foto: SD
6 Štajerski
V središču
torek • 3. oktobra 2023
Podravje • Pohorska bajka o vetrnih elektrarnah še brez epiloga
Bistriških svetnikov obljube o brezplačni elektriki
Brezplačna električna energija za okoliške prebivalce, nove kolesarske poti in urejene cestne povezave, pa 2,1 milijona evrov v občinski proračun, za vsako posekano drevo, posajeno novo... Obljube podjetja Energije na veter s 66.600 evri letnega prometa ter švicarskim družbenikom Woc Group AG, katerega lastnik je neznan, ki nameravata na Bistriškem Pohorju postaviti vsaj 35 vetrnih elektrarn. »Če bi bil osnovnošolec, bi morda tej zgodbi še nasedel Ne nasfarbati. Gre za podmutni, pohlepni kapitabki način,« seje ostro odzval bistriški svetnik Maksimiljan Tramšek.
Svetniki občine Slovenska Bistrica so na zadnji seji s sklepom pozvali ministrstvo za naravne vire in prostor, da ustavi integralni postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo 35 vetrnih elektrarn na območju Treh Kraljev in Areha, ki ga načrtuje podjetje Energija na veter. Predstavnica podjetja Jana Habjan je zaman skušala prepričati svetnike, ko je nasprotovanje krajanov in javnosti pripisala enostranski predstavitvi projekta. Zavrnila je vpliv na vodne vire Pohorja in okolico ter poudarila zavezo za ohranitev nedotaknjenih varovanih delov Pohorja ter predstavila priložnosti, ki jih projekt daje tamkajšnjim prebivalcem.
Drago Mahorko: »Go home«
Na fabulo zelene vetrne energije brez vplivov na okolje se je odzval tudi predstavnik civilne iniciative ZA Pohorje brez vetrnih elektrarn Drago Mahorko. Dejal je, da se pred našimi očmi, ob molku
Foto: Mojca Vtič
Maksimiljan Tramšek, direktor bistriškega komunalnega podjetja, svetnik in predsednik KS Tinje, kjer nameravajo investitorji postaviti 14 vetrnic, je investitorjem med drugim očital, da so pet let skrivaj hodili po Pohorju in pripravljali dokumentacijo, ne da bi kogarkoli od tam živečih obvestili o svojih načrtih.
predsednice države, vpreženih ministrstev ter z močjo energetskih lobijev odvija poskus prevlade ekonomskih interesov posameznikov, ki živijo v Ljubljani, Domžalah, Mariboru, Slovenskih Konjicah nad pravico domačinov do ohranjanja življenjskega okolja, virov pitne vode in odločanja, v kakšnem okolju želijo živeti. »Pohorje je vodni zbiralnik za Pohorce in pod Pohorjem ležeča mesta ter vasi. Z gradbenimi in zemeljskimi posegi za postavitev vetrnih agregatov, izgradnjo kablovodov bi se bistveno poseglo v obstoječe vodne tokove in spremenilo dostopnost do pitne vode.« Ob tem je spomnil, da je življenjska doba vetrnih elektrarn omejena, za odstranitev so dolžni poskrbeti lastniki; če podjetja ugasnejo, je za odstranitev dolžan poskrbeti lastnik zemljišča. »Med potencialnimi investitorji je sedem t. i. spečih podjetij, ki so brez zaposlenih, čakajo na subvencije, ki jih bodo pokasirali, nato pa se poslovili, Pohorci pa bodo morali sami poskrbeti za odstranitev. Ne
Pohorčani postavitvi vetrnic ostro nasprotujejo.
Foto: Pixabay
Nemčija si je z zeleno energijo zadala strel v koleno
Ko gre za drastične posege, ki lahko za zelo dolgo, nemara celo za stoletja, spremenijo podobo pokrajine in ustroj ekosistema, hitenje pač ni pametno. Še posebej ker so se vetrne elektrarne in celoten koncept prehoda v zeleni kapitalizem vsaj za zdaj izkazali za bolj problematične, kot seje sprva verjelo; vse, kar je zeleno, še zdaleč ni zlato. Na to je opozoril tudi ekonomistJože P. Damijan, kije analiziral primer Nemčije, kjer so v zadnjih petnajstih letih za razvoj obnovljivih virov energije namenili astronomskih 550 milijard evrov; večina denarja je šla za gradnjo vetrnih in sončnih elektrarn, v imenu katerih seje Nemčija celo povsem odpovedala jedrskim elektrarnam, rezultati takšne usmeritve pa so, vsaj za zdaj, prav nasprotni od pričakovanj. Nemčijaje res bistveno povečala delež energije iz obnovljivih virov, ob tem pa izgubila energetsko suverenost, doživela drastično rast cen elektrike in - kar je najhuje - znatno zaostala za zastavljenimi cilji zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. »Kvazi zeleni prehod, ki temelji na nestanovitni sončni in vetrni energiji, je nateg stoletja,« je svojo analizo sklenil Damijan. (VJ)
Ptuj • Bolnišnica dragoceno tekočino življenja kupuje kljub lastnim prostorom in opremi za transfuzijsko dejavnost
Aleksander Voda: »Imamo vse, da bi to dejavnost lahko
Čeprav krvodajalstvo v Sloveniji poteka na osnovi brezplačnega darovanja krvi, to ne pomeni, da je ta, ko je prečiščena in predelana, za (vse) bolnišnice brezplačna. Od leta 2008 naprej delo transfuzijskega oddelka v ptujski bolnišnici poteka pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Takrat se je namreč spremenila zakonodaja. Vršilec dolžnosti direktorja SB Ptuj Aleksander Voda pravi, da imajo zaradi teh sprememb precej stroškov, lani približno četrt milijona evrov, saj morajo kri - tudi tisto, kije bila odvzeta na Ptuju - plačati.
Tradicija krvodajalstvo v Sloveniji je dolga skoraj 80 let, glavni organizator krvodajalskih akcij je Rdeči križ Slovenije, izvajalci pa trije centri in še nekatere manjše enote za transfuzijsko dejavnost, pri slovenskih bolnišnicah. Glavnino delo opravijo transfuzijski centri v Ljubljani, Mariboru in Celju. Leta 2008 se je spremenila zakonodaja, ki je pomemben del te dejavnosti prenesla le na velike centre.
Dobra petina krvi zbrana na Ptuju
V Centru za transfuzijsko dejavnost UKC Maribor z enotama za transfuzijsko dejavnost na Ptuju in v Murski Soboti letno zberejo okrog 18.500 enot polne krvi, lani še nekoliko več od povprečja, in sicer 18.985 enot. »Zbrano kri skoraj v celoti porabimo za naše paciente, zdravljene v UKC Maribor, ki je hkrati tudi regionalna bolnišnica, kjer se zdravijo bolniki iz celotne severovzhodne Slovenije, ter v splošnih bolnišnicah Ptuj in Murska Sobota. Zaradi pomanjkanja krvnih komponent posameznih
i
Foto: CG
Četudi so krvodajalske akcije na Ptuju, gre kri v UKC Maribor, od koder jo distribuirajo bolnišnicam.
krvnih skupin si ustanove med seboj pomagamo pri preskrbi s krvjo. Tako smo v preteklem letu poslali v ZTM Ljubljana 117 enot, Transfuzijski center SB Celje 19 enot ter v obe bolnišnici v seve-
rovzhodni Sloveniji, v SB Ptuj 1.674 in v SB Murska Sobota 5.638 enot koncentriranih eritrocitov. V SB Ptuj smo v preteklem letu poslali 1.674 enot koncentriranih eritrocitov, 23 enot koncentriranih trom-
povzročitelje bolezni z do sedaj najobčutljivejšimi tehnikami testiranja, pripravimo pripravke posameznih krvnih sestavin, nekatere pripravke inaktiviramo (odstranimo morebiti prisotne bakterije, viruse ...),« postopek pojasnjujejo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Pri tem uporabljajo najsodobnejšo opremo in tehnike, ključno pa je seveda tudi zadostno število visoko usposobljenega osebja, pa tudi kontrole kakovosti testiranja in postopkov. »Vse to izoblikuje ceno, ki jo določi Ministrstvo za zdravje. Brezplačno, prostovoljno krvodajalstvo je največje altruistično dejanje, ko podariš del sebe popolnemu neznancu in vsaka napačno razumljena informacija o prodaji, ceni, brez dodatnih obrazložitev lahko vodi do velikega razočaranja teh neprecenljivih ljudi in težav z oskrbo s krvjo,« opozarjajo v Centru za transfuzijsko medicino Maribor.
Zakaj ptujska bolnišnica krvodajalstva ne izvaja samostojno?
Veliko večino odvzemov krvi krvodajalcem izvajajo omenjeni trije centri, a tudi nekatere manjše bolnišnice, kjer se število sprejetih krvodajalcev giblje od okrog tisoč krvodajalcev v Trbovljah do več kot 6.000 v Novem mestu. Na Ptuju opravijo okrog 3.500 do 4.000 odvzemov, kar pomeni približno 2.000 litrov krvi. »V primerjavi s preteklostjo, ko so bili transfuzijski oddelki organizacijsko del bolnišnic, se je transfuzijska stroka zaradi številnih dodatnih zahtev zlasti glede uvajanja sistemov kakovosti, kontrol kakovosti vseh postopkov, dodatnih najobčutljivejših preiskav, krvnih komponent, avtomatizacije po letu 2008 racionalizirala in reorganizirala,« pravijo v Centru za transfuzijsko medicino Maribor.
bocitov in 245 enot sveže zmrznjene plazme. Za zagotavljanje vseh potreb bolnikov z največjo možno mero varnih in kakovostih krvnih pripravkov, odvzeto polno kri testiramo na morebitne
Večina krvodajalcev so moški
Organizator krvodajalskih akcij je Rdeči križ, ki vlaga velike napore v to, da so količine krvi zadostne. Število krvodajalcev na našem območju je konstantno, letno zabeležijo okrog 4.000 odvzemov, kar pomeni okrog 2.000 litrov krvi. V Sloveniji s pomočjo krvodajalskih akcij zberejo skoraj polovico za zdravljenje potrebne krvi. Registriranihje 62.000 krvodajalcev, le 34 % žensk, preostanek so moški.
torek • 3. oktobra 2023
V središču
Štajerski	7
•	«vi
niso prepričale
bo šlo. Mnenje ljudi je: pustite nam Pohorje, kot smo ga prejeli od naših prednikov in bi ga radi zapustili našim zanamcem. Zato sporočamo vsem, ki načrtujejo 35 vetrnih elektrarn na Treh Kraljih in Arehu: go home! (pojdite domov, op. a.)«
Maksimilijan Tramšek: »Ne farbajte nas«
Maksimiljan Tramšek, ki je tudi direktor bistriškega komunalnega podjetja ter predsednik KS Tinje, kjer podjetje načrtuje postavitev 21 vetrnih elektrarn, je enako kot Mahorko izrazil skrb za vodne vire, saj da je gradnja nekaterih vetrnih agregatov umeščena v neposredno bližino vodnih virov. Obregnil pa se je tudi ob izračunanih 2,7 milijona evrov, ki naj bi jih prejela lokalna skupnost, zanimalo ga je namreč, na podlagi katerih podatkov je podjetje ta dohodek izračunalo. »Ne nas farbati, ne nas s tem, kaj se bo steklo v občinski proračun. Napačno ste se lotili tega projekta. Z drobitvijo projekta ste želeli zaobiti lokalno prebivalstvo, državne načrte umeščanja.«
Župan Ivan Žagar pravi, da je sedaj na potezi pristojno ministrstvo, ki da naj prekine postopek in uvede umeščanje vetrnih elektrarn na podlagi državnega prostorskega načrta, kot na primer velja za umeščanje šestvetrnih agregatov na Maclju.
Mojca Vtič
Propadle bioplinarne najlepša možna ilustracija energetskih poslov po slovensko
So pa obnovljivi viri prvovrstna priložnost za dober zaslužek - in ni ga investitorja, za katerega to ne bi bil ključni motiv. Elektrika, pridobljena na ozemlju neke države, pač ni njena last, temveč pripada tistemu, ki jo je pridobil, četudi iz vetra ali sonca. In ta nekdo jo lahko proda naprej komurkoli hoče; tako ni nikjer določeno, da bo elektrika iz vetrnic, ki so odslej opredeljene kot objekti v javno dobro, dejansko prišla do domačih uporabnikov, temveč je precej verjetnejše, da bo na borzah v tujini prodana najboljšemu ponudniku. Mimogrede, z na moč podobnimi utemeljitvami kot sedaj pri gradnji vetrnih in solarnih elektrarn, je sicer nekako pred 15 leti država spodbujala projekte bioplinarn, ki so jih potem na veliko kreditirale državne banke. Tudi tedaj so investitorji imeli polna usta skrbi za okolje in malega človeka, na koncu pa so za seboj pustili zgolj luknje v bančnih bilancah, denarje poniknil, ostali so le povsem neučinkoviti bioplinski obrati, ki so okolico spravljali ob pamet z neznosnim smradom. Konkretno v Sobetincih so investitorji pred dobrim desetletjem, v pogajanjih za dovoljenje za bioplinarno, obljubljali ogrevanje naselja in še kaj. Nič od tega se ni zgodilo, razen daje kraj danes zaznamovan z megalomanskim, že večkrat propadlim, betonskim spomenikom. (VJ, MZ)
izvajali samostojno«

Začasni direktor SB Ptuj Aleksander Voda meni, da bi krvno plazmo lahko obdelali in hranili tudi v SB Ptuj, a je sistem žal organiziran drugače.
Transfuzijsko službo v Sloveniji sestavljajo organizacijsko ločene ustanove, in sicer Zavod RS za transfuzijsko medicino s pripadajočimi centri za transfuzijsko dejavnost v Novem mestu, Trbovljah, Slovenj Gradcu, Izoli, Novi Gorici in Jesenicah, ki so locirane v tamkajšnjih bolnišnicah; Center za transfuzijsko dejavnost UKC Maribor z enotama za transfuzijsko dejavnost na Ptuju in Murski Soboti ter Transfuzijski center Celje SB Celje. »Vse ustanove izvajajo odvzeme krvodajalcem in izdajo pripravljenih krvnih komponent, tri krovne ustanove pa izvajajo testiranje odvzete krvi, predelavo in pripravo posameznih krvnih komponent, kontrolo kakovosti krvnih komponent in zagotavljajo, da so krvne
komponente varne za bolnike,« o delu, ki ga opravijo, pravijo v UKC Maribor.
Letno za kri četrt milijona evrov
Aleksander Voda, vršilec dolžnosti direktorja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, pravi, da imajo tudi v ptujski bolnišnici potrebno opremo in kader, da bi lahko samostojno opravljali odvzeme, testiranja in predelavo. Meni, da odločitev izpred 15 let, da to prepustijo UKC Maribor, ni bila najboljša: »Letno za kri plačamo okrog 250.000 evrov, medtem ko mi dajemo svoje prostore brezplačno v najem za transfuzijsko dejavnost. Zaračunamo materialne stroške,
za zdravila iz lastne plazme
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne zbira podatkov o stroških preskrbe s krvjo, izjema so le zdravila iz lastne plazme, pridobljene v Sloveniji, kijih plačujejo neposredno Zavodu za transfuzijsko medicino in zato razpolagajo s temi podatki. Izdatki ZZZS za ta zdravila so leta 2021 znašali 4,2 milijona evrov, lani 5,1 milijona in v prvi polovici letošnjega leta 2,5 milijona evrov.
čiščenje, nakup klobas in podobno, a to letno znese le okrog deset tisoč evrov. Pred letom 2008 je bilo to drugače organizirano. Opravili smo odvzeme, kri prečistili in vse oddelali. Zdaj jo praktično pošljemo v Maribor in nato plačamo, da jo lahko uporabimo. Res je, da je nekaj dela s tem, ampak tudi tukaj imamo vse potrebno, da bi lahko to izvajali. Absolutno je krvodajalstvo zelo pomembno za delovanje zdravstvenega sistema, bi pa bile izboljšave na sistemskem področju.«
Dženana Kmetec
Slovenija • Zakon o zaščiti živali še enkrat na glasovanje
Mesarji delu pod kamerami niso naklonjeni
Klavnica je beseda, ob kateri se marsikdo zdrzne, a je treba vedeti, da meso in mesni izdelki ne zrastejo na trgovskih policah. Zakol živali je nujen za predelavo mesa in tako je že, lahko bi rekli, od veke vekov.
Novela zakona o zaščiti živali med drugim narekuje uideo nadzor v klavnicah, čemur mesarji niso naklonjeni. Državni svet je na zakon vložil veto.
V 21. stoletju, ko se poraba mesa na eni strani povečuje, se na drugi stigmatizira poklic mesarja, še posebej mesarjev, ki izvajajo zakol živali, delno tudi na račun posnetkov o nečloveškem ravnanju z živalmi. Za preprečitev tovrstnih ekscesov so poslanci nedavno potrdili spremembe zakona o zaščiti živali, ki med drugim uvajajo obvezen interni video nadzor v klavnicah.
Predsednik sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je že pred časom izjavil, da bodo te spremembe povzročile še manjši interes za delo v klavnicah, saj da kdo bi pa želel delati pod stalnim video nadzorom za razmeroma nizko plačilo. Za mnenje o uvedbi internega video nadzora smo zaprosili direktorja podjetja Meso izdelki Žerak ter Košaki Marka Žeraka, ki pa ni podal odgovora, prav tako ne direktor Kmetijske zadruge Rače Ivan Lenart. Spomnimo, v obeh obratih so v preteklosti že prišli na plan posnetki o spornem ravnanju z živalmi. Odgovor je pripravila le Perutnina Ptuj. »Močno smo zavezani k etičnemu ravnanju in imamo ničelno toleranco do zlorab, tako spremembe zakonodaje za naš poslovni model ter naše zaveze ne prinašajo posebnih novosti, saj glavnino predvidenih ukrepov izvajamo že vrsto let.« Dodali so, da imajo v Perutnini Ptuj zaradi zahtev nekaterih kupcev že vzpostavljen video-nadzorni sistem na območju sprejema in ravnanja z živimi živalmi. »Zaposleni so s tem seznanjeni in razumejo, zakaj je to potrebno. Videonadzorni sistem je namenjen interni uporabi, tako ima do posnetkov dostop samo pooblaščena oseba. Seveda vsaka novost na začetku vzbuja neke dvome, a po začetnih pomislekih trenutno ne beležimo negativnih odzivov zaposlenih.«
Domačih mesarjev primanjkuje
Medtem ko je bil v prejšnjem stoletju poklic mesarja spoštovan, je zadnja leta mesarje skorajda treba iskati z lupo, tudi zaradi stigmatizacije poklica. Mnoga podjetja si tako pomagajo s tujimi delavci. V podravskem živilskem velikanu pravijo, da zaenkrat še uspejo zapolniti delovna mesta v klavnici, prizna-
vajo pa, da je to danes bistveno težje, kot je bilo v preteklosti. »Zaposlujemo tako delavce iz Slovenije kot tudi delavce iz tujine, predvsem iz Bosne in Hercegovine. V našem podjetju imamo v procesu proizvodnje mesa vgrajeno sodobno tehnologijo in opremo, tako da so delovna mesta v proizvodnji mesa čim bolj delavcem prijazna. Določena fizično zahtevna dela nameravamo v kratkem tudi robotizi-rati, tako bodo obstoječi delavci lahko svojo pozornost preusmerili na zahtevnejše naloge, ki zahtevajo večjo strokovnost in spretnost.«
Negodovanje tudi zaradi kvalificiranih prijaviteljev
Spremembe zakona o zaščiti živali, ki med drugim uvaja video nadzor v klavnicah, so poslanci s koalicijsko večino potrdili 20. septembra. Državni svet je nato na zakon izglasoval veto, kar pomeni, da bodo poslanci o njem glasovali še enkrat.
Zakon o živalih med drugim uvaja prehodne hleve za odvzete živali, mobilne klavnice, prepoved privezovanja psov in uporabe živali v cirkusih. Zakon določa tudi oblikovanje posebne enote uradnih veterinarjev, ki bo opravljala preglede, nadzorovala pogoje nastanitev na ozemlju celotne države. Predvideva tudi vzpostavitev instituta kvalificiranega prijavitelja. Gre za osebe, ki naj bi odkrivale ter prijavljale mučenje in zanemarjanje živali, osveščale in sodelovale v inšpekcijskih postopkih. Ravno kvalificirani prijavitelji so v javnosti dvignili največ prahu. Njihovi uvedbi so nasprotovali predvsem v veterinarski stroki in kmetje. Prvi so poudarjali, da se s to določbo degradira veterinarski poklic, drugi pa, da 40-urno izobraževanje, ki je potrebno za pridobitev tega naziva, ne zadostuje ter da kmetije niso poligon za aktiviste. Toda prvopodpisana pod spremembe zakona poslanka Meira Hot je zagotovila, da bodo kvalificirani prijavitelji dokaze o neprimernem ravnanju z živalmi zbirali samo ob prisotnosti uradnega veterinarja, na javnem mestu, ne da bi vstopali na zasebna zemljišča.
Mojca Vtič
Po novem psi tudi več ne bi smeli biti privezani na verigah.
Foto: MZ
Foto: CG
08212386
8 Štajerski
Kmetijstvo
torek • 3. oktobra 2023
Podravje • Dravski milijoni vsepovsod drugam, le v Dravo ne
Ureditve struge ne pogojuje denar, temveč politična volja
Drava naj bi v desetih letih povzročila za več kot sto milijonov evrov škode na kmetijskih zemljiščih, poljščinah in infrastrukturi. Kljub številnim opozorilom po nujnosti ukrepov, jih razen nekaj lepotnih popravkov struga vse od leta 2012 ni bila deležna, je povedal direktor ptujskega kmetijskega zavoda Andrej Rebernišek. Prepričanje, daje potreben resen razmislek o ureditvi reke Drave in celovit pristop. »Sicer nam lahko Drava pokaže še hujše zobe.«
Direktor zavoda je na seji sveta ptujske območne enote Kme-tijsko-gozdarskega zbornice še povedal, da je osrednja težava v strogem režimu Nature 2000, ki da onemogoča poseganje v strugo reke Drave. »Nismo proti Na-turi, vendar pa imamo občutek, da nas bo Natura vrnila stoletja nazaj, ko so si vodotoki zaradi nevzdrževanosti ves čas utirali nove poti. Ob tem smo izgubili smernice. Poplavni gozdovi ob reki Dravi so nekdaj služili za razlivanje vode, bili so vzdrževani, v njih je bila dovoljena sečnja. Danes je vse zaraščeno, saj se vanje ne sme posegati. V kolesarske steze, učilnice v naravi ob reki se je vlagalo milijone, ki so jih sedaj odnesle poplave. Tudi Naturi 2000 bi moral biti cilj urejen vodotok,« je prepričan Rebernišek. Dodal je, da se kmetijci zavedajo, da je Drava poplavljala in bo tudi v prihodnje, saj da se nekje mora razliti. »Ne razumemo pa, da smo leta 2023 in da ne izvajamo ukrepov, ki bi zmanjšali moč vode, hudourniških vod, ki povzročijo mnogo večjo škodo z erozijo kot samo razlitje.« Tako predlagajo pripravo celovite študije potrebnih ukrepov za zmanjševanje poplav in odpravo vzrokov za njih. »Potrebujemo nevtralno študijo, ki ne bo ščitila le naselij in morebitne infrastrukture, interesov Nature, temveč tudi kmetijstva. Pričakujemo, da se bodo sredstva, ki jih Dravske elektrarne že desetletja plačujejo v državni proračun, namenila sanaciji struge reke Drave in da bo ustanovljen sklad za sanacijo škod na kmetijskih površinah.«
Predstavnik pred šestimi leti ustanovljene civilne iniciative Poplave ob reki Dravi Darko Dob-nik je dejal, da Dravske elektrarne v vodni sklad plačujejo milijone
Tožil bo, četudi »zatoži« bika
Milan Unukje opozoril na zamuljenost ostalih vodotokov, konkretno Kamenišni-ce, ki je pritok Polska-ve. »Letos spomladi smo imeli kmetje na njivah do pol metra vode. Vodotok je bil višji od melioracijskih jarkov, kar pomeni, daje voda stekla v melioracijske jarke in seje nato razlila na njive. Klical sem na upravljavca, na VGP Drava, na direkcijo za vode. Nato sem naročil sodnega izvedenca, kije škodo ocenil. Njive so naše premoženje in vzdrževalec mora svoje delo opravljati tako, da se škoda ne povzroča, če pa pride do škode, naj jo poravna. Sklenil sem, da bom tožil odgovorne, čeprav bom za sodne stroške zapravil še kakšnega bika. Dokazal bom, da lastnik, torej država, ali koncesionar svojega dela nista opravila.«
»Smo mar največji idioti na Balkanu?«
Darko Dobnik, predstavnik iniciative Poplave ob reki Dravi, je poudaril, da se kljub vsem milijonom, kijih prispeva DEM, na Dravi ni izvedlo nič za izboljšanje poplavne varnosti. Ob tem je spomnil na prepoved izrabe gramoza iz struge. »Direkcija za vode nam uporabo gramoza prepoveduje, na Hrvaškem pa iz Drave izvozijo milijone kubikov gramoza. Kaj smo res največji idioti na Balkanu? Kje so danes vodomec in ostali ptiči, ki so gnezdili ob Dravi? Vse je odneslo v poplavah, na drugi strani pa nam je reka je prinesla tisoče akumulatorjev in sodov nafte. Kdo bo to sedaj počistil?«
Povabilu na sejo in s tem pogovor o poplavni ogroženosti porečja Drave na območju Spodnjega Podravja se je od vabljenih odzval le predstavnik DEM Andrej Tumpej in predstavnik iniciative Poplave ob reki Dravi Darko Dobnik, medtem ko direktorja VGP Drava Boruta Roškarja in vodje Sektorja območja Drave na Direkciji za vode Mateje Klaneček ni bilo.
evrov, a da se je zbrani denar, namesto za vzdrževanje vodotokov, namenil za gradnjo hidroelektrarn na Savi. »Opozarjali smo na nujno potrebne ukrepe, a zgodilo se ni nič, na neki točki smo obupali. Srž problema je v politiki, ki se mora zavedati, da čeprav Drava mnogim daje, še vedno, manjšemu obsegu ljudi jemlje.«
Razlivna območja bodo ostala
Medtem ko je na številnih področjih poglavitni razlog za neukre-panje denar, ta ne bi smel biti izgovor za neizvajanje ukrepov protipoplavne varnosti na porečju reke Drave. Predstavnik Dravskih elektrarn Maribor Andrej Tumpej je poudaril, da njihova družba skoraj dve petini svojega prihodka nameni koncesijskim dajatvam, vodnemu povračilu in nadomestilu za
uporabo stavbnega zemljišča. Kar pomeni, da DEM nakaže dobrih 20 milijonov evrov na državne in občinske naslove. »Gre za ogromna sredstva, do katerih so upravičene lokalne skupnosti ob reki, vodni sklad in državni proračun. Zato ne vidim težav v upravljanju vodotoka z vidika finančnih sredstev,« je poudaril Tumpej. Večji izziv ali prepre-ka za urejanje vodotoka so obstoječi naravovarstveni režimi, meni. O razlivanju reke na kmetijske površine pa je razmišljal: »Reki Dravi moramo pustiti prostor. Če ne bi imeli razlivnih površin med Mariborom in Ptujem, je vprašanje, kaj bi bilo s slednjim. Prav tako potrebujemo razlivne površine dol-vodno od jezu Markovci, seveda pa je cilj, da voda ostane čim dlje v strugi. Na ta vprašanja mora odgovoriti stroka, a do zdaj do ustreznega soglasja ni prišlo.« Prepričan je še, da bo Drava poplavljala tudi v prihodnje in da bodo razlivna območja še kako potrebna. »Letošnje
leto ni bilo izjema, tako da bo treba v prihodnje razmišljati še o dodatnih površinah za razlivanje. Konsenz bo mogoče doseči le, če bo vsak naredil kakšen korak nazaj, tako naravovarstveniki kot kmeti.«
Zabovški kmet Franc Obran je izpostavil nujo po očiščenja struge reke Drave tudi v luči izpraznitve kanala zaradi njegove rekonstrukcije, ob tem pa ga je zaskrbel tudi pretok Drave. Tumpej je odvrnil, da pretok Drave v času rekonstrukcije kanala ne bi smel povzročati težav in da naj bi bil do 500 m/s. »Dovodni kanal do elektrarne Formin šteje 45 let in z rekonstrukcijo kanala je treba poskrbeti za nadaljnjo varnost. Ne moremo si dovoliti, da bi v najmanjšem promilu lahko rekli, da varnost ni ustrezna. Praznjenje kanala je predvideno decembra 2026, sanacija naj bi bila končana do avgusta 2027. Do takrat bi se še lahko kaj uredilo z vidika protipoplavne varnosti, vendar časa ni več dosti.«
Mojca Vtič
Foto: MV
Foto: MV
Slovenija • Kako se prehranjujejo študentje
Na jedilniku večinoma hitro pripravljena in gostilniška hrana
Približno tretjina študentov vsak teden posega po hitri prehrani, kot so hamburgerji in pice, ugotavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Začelo se je novo študijsko leto. Za marsikoga je to prvi večji korak na poti samostojnosti, učenja in odkrivanja. Pravilna prehrana je ključna za ohranjanje energije, zdravja in osredotočenosti med intenzivnim študijskim procesom. To pa ni vedno preprosto, še posebej, če študij pomeni selitev od doma in mamina kuhinja in domač hladilnik postaneta le še »vikend razkošje«.
Podatki kažejo, da se študentje prehranjujejo precej enolično, jedo kalorično in neuravnoteženo hrano, običajno bivajo v študentskih središčih, daleč od domače kuhinje, precej so odvisni od gostinske ponudbe, redki so tisti, ki si sami pripravljajo obroke.
Država v okviru gostinske po-
nudbe sicer zagotavlja študentom subvencionirano študentsko prehrano, ki ima mnogo prednosti, vendar je ta bolj socialni kot pa zdravstveni ukrep. Še vedno se marsikdo ne zaveda, da lahko način prehranjevanja in sama hrana ogrožata naše zdravje ali pa ga krepita in posledično izboljšujeta kakovost življenja. Čeprav v zadnjih letih beležimo večje zanimanje za zdravo prehrano in večjo ozaveščenost, večina študentov še vedno ne sledi temu trendu. »Problem je predvsem, da država pretežno sofinancira gostince, kjer je finančni interes vodilo, namesto javnih kuhinj, kjer se lažje sledi načelom zdrave prehrane. Poleg tega kriteriji v javnih razpisih za izbor ponudnikov še vedno ne posve-
čajo toliko pozornosti kakovosti ponudbe. Cena je pri finančno občutljivih študentih pomembna, vendar pa lahko ponudnik, ki ponuja kakovostno slabšo in cenovno dostopnejšo hrano, v skupnem seštevku na razpisu zbere več točk kot ponudnik, ki se trudi s kakovostno ponudbo in ima nekoliko višje postavljeno ceno. Kakovost pri končnem seštevku še vedno nima večjega pomena,« opozarja dr. Matej Gregorič z NIJZ in dodaja: »S projektom 'Dober tek, študent!' smo se te problematike lotili tudi tako, da smo zainteresiranim ponudnikom ponudili dodatna znanja iz priprave zdravih obrokov v obliki delavnic in priročnika ter jim v nadaljevanju omogočili izpostavitev prehransko ustreznejše ponudbe
Študentje si želijo prihranek časa, nizko ceno in okusen obrok, temu se prilagaja tudi ponudba.
s simbolom Prava izbira. Slednji omogoča potrošniku lažjo pre-poznavo ponudbe, ki je bila stro-
kovno preverjena po več merilih uravnoteženega in kakovostnega obroka, ponudniku pa večjo pre-
poznavnost in dodatne razpisu.«
točke na MZ
torek • 3. oktobra 2023
Podravje
Štajerski	9
Markovci • Mlada kolesarka seje udeležila prestižnega kolesarskega tekmovanja
Anabella Dogša na mednarodnem tekmovanju v Črni Gori
Osnovna šola Markovci se ponaša z izjemnimi kolesarskimi uspehi. Tudi letos so učenci sodelovali na AMZS izbirnem tekmovanju za 36. evropsko prometno-izobraževalno tekmovanje ETEC pod okriljem mednarodne avtomobilistične zveze FIA. Markovska ekipa je dosegla odlično šesto mesto, učenka Anabella Dogša pa pokazala neverjetno kolesarsko znanje in se uvrstila med štiri najboljše tekmovalce.
Za uvrstitev na mednarodno tekmovanje v Črni gori se je pomerilo 56 tekmovalcev in tekmovalk iz 14 ekip. Štiričlanske ekipe (vsako so sestavljali dva fanta in dve dekleti) so se preizkusile v praktični vožnji s kolesom po poligonu in skozi labirint, opravile preizkus iz teoretičnega poznavanja cestno-prometnih predpisov, narisati pa so morale tudi risbo na temo prometa. »V šoli smo se zelo resno pripravljali na tekmovanje in veliko vadili, pri tem nam je bila v veliko pomoč in spodbudo naša mentorica Janja. Na državnem prvenstvu na Vranskem mi je še posebej dobro uspelo odpeljati čez labirint, saj sem dosegla vse točke, nekoliko težji je bil poligon. Tudi teoretični del tekmovanja mi ni predstavljal posebnih težav. Ko sem izvedela, da sem se uvrstila med najboljše štiri, sem bila zelo vesela, pa tudi presenečena hkrati, saj takega uspeha res nisem pričakovala,« je povedala enajstletna kolesarka Anabella Dogša in dodala, da se
AMZS reprezentanco, ki seje udeležila mednarodnega FIA kolesarskega tekmovanja, so sestavljali Robin Lili Hudej (AMD Gorica 2), Anabella Dogša (AMD Markovci), Domen Penko (AMD Moste 1) in Tian Joldic (AMD Kamnik).
sprva sploh ni nameravala udeležiti tekmovanja. To pa samo zato, ker jo je bilo strah letenja. »Atiju je uspelo, da me je pripravil na potovanje z letalom in za to sem mu res izredno hvaležna. Sprva mi je bilo nekoliko neprijetno, ko pa smo bili nad oblaki, sem premagala strah in bilo je vse v redu.« V Črni gori je skupaj z ostalimi člani ekipe preživela izjemno zanimive in športno obarvane štiri dni. Njihova ekipa je dosegla 12. mesto od 18 in bila z rezultatom zelo zadovoljna. Tekmovanje je bilo po besedah Anabelle zelo zahtevno, še posebej poligon, ki ga ni uspelo brez težav prevoziti niti enemu tekmovalcu. Ob vrnitvi domov so jih že na letališču pričakali navijači, za uspeh jim je med prvimi čestital Andrej Brglez,
predsednik AMZS. »Občutki na sprejemu so bili res neverjetni, vsi so navijali za nas, počutili smo se kot prave zvezde,« je navdušeno dejala mlada sogovornica.
Na šoli so izjemno ponosni na dosežek učenke Anabelle
Ivan Štrafela, ravnatelj OŠ Markovci, je izjemno ponosen na dosežek mlade kolesarke Anabelle. V zgodovini šole se še nobeden izmed učencev ni udeležil katerega izmed evropskih tekmovanj, zato je to tudi velik uspeh za šolo. Med drugim je pohvalil odlično sodelovanje z Avto-moto društvom Markovci, njihov predsednik Martin Zamuda jih namreč vsako leto spod-
Z leve: Martin Zamuda, predsednik AMD Markovci, tekmovalka Anabella Dogša, mentorica Janja Hunjet in ravnatelj Ivan Štrafela
budi k sodelovanju. »Markovska šola je že trinajsto leto zapored sodelovala na tekmovanju in naši kolesarji so vedno dosegali lepe uspehe. Letos pa je bila še posebej uspešna, zaradi dosežka naše Anabelle. Veseli nas, da je bila tako ko-rajžna, da se je podala na tako dolgo pot. Seveda zahvala tudi njenim staršem, ki so jo pri tem spodbujali,« je povedal Zamuda in izpostavil
pomembno vlogo mentorice Janje Hunjet. Ekipo dveh fantov in dveh deklet je izbrala v okviru priprav na kolesarski izpit: »Bila sem pozorna na to, kdo je res dobro obvladoval kolo, sestopal z njega, zavijal, pa tudi, kdo je dobro in hitro rešil teste, odločilen je bil seveda poligon. Tovrstna tekmovanja zahtevajo veliko spretnosti, zato smo kar nekaj časa namenili treningom.«
Na državno tekmovanje na Vransko so odšli brez večjih pričakovanj, zato so bili še toliko bolj zadovoljni s končnim izkupičkom. »Na tekmovanjih ni pomemben samo rezultat, ampak gre za napredek. Preko takega tekmovanja pa spodbujamo tudi prometno varnost in zdrav duh v zdravem telesu,« je pa je povedala Hunjetova.
Estera Korošec
Foto: EK
Hajdoše • Igre brez meja in vleka vrvi
Ni pomemben rezultat, pomembno je druženje
Na športnem igrišču v Hajdošahje v nedeljo prevladala dobra volja. Vreme je bilo odlično, brez vetra in oblakov, prijetno sončno in toplo za preživeti dan zunaj, v naravi, v družbi prijateljev, znancev, krajanov. Lahko bi rekli, da so Hajdošani tako lep dan za organizacijo iger brez meja zadeli na loteriji.
Skupinska fotografija sodelujočih ekip. „Zmagali so vsi: ekipe, posamezniki, navijači... Lep dan je bil in ostal bo lep spomin nanj," je povedal idejni vodja prireditve Jože Ekart.
In kaj se je dogajalo? Pet ekip z Dravskega polja, občin Starše, Kidričevo, Miklavž, Videm in Hajdina se je pomerilo v zabavnih in šaljivih, a tudi zahtevnih igrah. Igre brez meja so bile pred desetletji zelo popularne, tako v ljubiteljski izvedbi po vaseh kot tudi v televizijskem programu.
Dosegale so visoko gledanost, med ljudmi so bile zelo priljubljene. Na Dravskem polju je Igre brez meja pred 37 leti organiziral Jože Ekart v sodelovanju z nekoč zelo priljubljenim televizijcem Mitom Trefaltom. To so bili edinstveni dogodki, se spominja Ekart. „Ogromno gledalcev, ekipe, energija,
zavzetost... Da si boste predstavljali obseg dogodka - mi smo imeli pred samo prireditvijo generalko. Težko je sploh najti besede, kakšno gibanje je to bilo. Z leti je prireditev ugasnila in moja želja
je bila, da bi jo oživili. Lani se mi je želja izpolnila. Kulturno-glasbeno društvo Ptičica je v sodelovanju z Občino Starše Igre brez meja obudilo. Med pravili je tudi to, da ekipa, ki zmaga, naslednje leto igre organizira. In zato smo danes tukaj, v občini Hajdina, saj je njihova ekipa lani slavila zmago. Veseli me, da smo prireditev obudili. Lep dan smo preživeli skupaj, veliko mladih se je družilo. Kaj bi sicer
drugega danes počeli, kot gledali televizijo ali brskali po telefonih. Tako pa smo se zabavali in družili. Druga plat prireditve je pomen povezovanja med občinami, tudi to je dobra gesta in upam, da se bo druženje nadaljevalo."
Naslednje leto se igre vračajo v občino Starše, njihova ekipa je namreč v nedeljo zmagala. „Nis-mo se posebej pripravljali, nam pa sodelovanje na tovrstnih igrah ni tuje, saj jih v Prepoljah tudi sami organiziramo - vaške igre. Princip tekmovanja je zelo podoben. Konkurenca danes je bila dokaj močna, ni bilo enostavno, sicer pa je bilo vse skupaj zelo zabavno. Nis-
mo pričakovali, da bomo odnesli zmago, bolj smo se prišli zabavat in družit. A očitno smo bili dovolj dobri, najboljši, da smo osvojili prvo mesto. Veseli smo," je povedala članica zmagovalne ekipe iz občine Starše Lara Kurbus.
Ekipa občine Kidričevo je bila srebrna, tretji so bili tekmovalci iz Miklavža na Dravskem polju, četrto mesto je osvojila ekipa Vidma in peto domačini s Hajdine.
Da je bil v Hajdošah res lep popoldan, se je strinjal hajdinski župan Stanislav Glažar. Vsem ekipam je čestital za sodelovanje, izročil jim je tudi pokale in priznanja.
MZ
Foto: MZ
Ormož • Jesensko obarvana delavnica
Buče lahko izdelamo sami
V Centru medgeneracijskega učenja Ljudske univerze Ormož so mladi in malo manj mladi družno ustvarjali jesenske dekoracije.
Foto: LUO
Tema jesenske delavnice ormoškega centra medgeneracijskega učenja so bile buče iz modelirne mase.
Ne, na mizi niso imeli velikih buč, da bi jih izrezovali v slogu noči čarovnic, pač pa so manjše okrasne buče izdelali kar sami, po lastnih željah in domišljiji. In to iz modelirne mase, ki je ni treba peči v pečici, saj se posuši kar na zraku. Zaradi njene preproste strukture je maso enostavno oblikovati, udeležencem delavnice so bila v pomoč različna orodja, kot so palčke, čopiči in akrilne barve. Ko so bile buče pa tudi majhne sovice izdelane, so namreč počakali, da se je masa posušila, nato pa so svoje mojstrovine še pobarvali, da so zasijale in bodo služile kot lep okras domu.
Center medgeneracijskega učenja Ormož je bil kot stičišče generacij ustanovljen pred desetimi leti, deluje pa pod okriljem ormoške ljudske univerze. Vsak mesec srečanje, ki je za uporabnike brezplačno, organizirajo predstavniki druge generacije ter tako ostalim približajo svoje znanje, ideje in pogled na svet. Na ta način se generacije med seboj bolje spoznajo, naučijo spoštovati raznolikosti ter bolje in lažje živijo skupaj. V želji po razbijanju predsodkov in odstiranju obzorij so v aktivnosti centra vključene tudi različne ranljive skupine.
Ljudska univerza Ormož, ki jo vodi direktorica Viki Ivanuša, sicer organizira vrsto dogodkov in izvaja nemalo projektov ter izobraževanj. V mladinskem centru so minuli konec tedna spoznavali indijsko kulina-riko, pri Svetem Tomažu bodo jutri, v sredo, ob 10-ih, izvedli delavnice o uporabi pametnega telefona. Osnovnošolcem nudijo brezplačno učno pomoč, sredine popoldneve pa si krajšajo z ustvarjalnimi otroškimi delavnicami.
10 Štajerski
Kultura
torek • 3. oktobra 2023
Skrinja domačih viž - ANsambeL REfren
Deklica za vse - nova avtorska polka
Foto: Stanko Kozel
Ansambel Refren s svojim igranjem in petjem na slovenski naro-dno-zabavni sceni razveseljuje že devet let. Ustanovila sta ga Anja Zorjan in David Šalamun. Deluje kot trio zasedba, klasični trio z večglasnim petjem. Zadnje pred-koronsko leto so krajše obdobje delovali tudi kot štiričlanska zasedba, a so se zaradi različnih pogledov na ustvarjanje in delovanje ansambla razšli. Leta 2021 se je Anji in Davidu pridružil Aljaž Zlodej. Zelo hitro so se uigrali in ponovno začeli delati na avtorskih skladbah, ki so izključno delo članov ansambla, z besedili pa pomaga Anjina sestra Jasmina, ki je avtorica večine besedil njihovih skladb. Že od vsega začetka je sedež ansambla v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah.
Vsi člani so multiinstrumenta-listi, ki radi poprimejo za različne instrumente, s čimer navdušujejo na svojih nastopih, največ na zasebnih zabavah. Vsak refrenovec aktivno igra vsaj štiri inštrumente. Vsi so v osnovi harmonikarji, David in Anja sta se učila igranja na klavirsko, Aljaž na diatonično harmoniko. Igranja na ostalih instrumentih so se naučili sami. Kot že rečeno, so klasični trio z večglasnim petjem, za pravi ton pa poskrbi Anja, ko zatrobi v svoj bariton. Delo v ansamblu so si
Ansambel Refren
razdelili: David je vodja ansambla, kontaktna osebe za nastope, Anja je umetniški vodja, ki skrbi tudi za stike z mediji in za objave na socialnih omrežjih, Aljaž pa se vse bolj dokazuje s snemanjem videospo-tov, pri priredbah pa poskrbi za mix avdio posnetka, sicer pa deklica za vse, ko je treba narediti še nekaj dodatnega, kot so oblikovanje promocijskega materiala, objave na Instagramu, Tik-toku. Kot ekipa odlično sodelujejo, upajo, da bo tako tudi v prihodnje, saj je le-to ključno za dobro delovanje ansambla, poudarjajo refrenovci,
ki ljudi razveseljujejo na številnih nastopih. V svojem devetletnem delovanju pa so doslej nastopili le na enem festivalu, leta 2018 v Dolenjskih Toplicah.
„Moje mnenje je, da so festivali danes na zelo veliki preizkušnji! Medtem ko so nekoč v poplavi prijavljenih ansamblov potekali predizbori, da se je ansambel sploh uvrstil na festival, marsikdo je bil izločen že takoj, je danes povsem drugače. Prijav je skorajda premalo že samo za izvedbo festivala, kaj šele, da bi komisija lahko izbrala zgolj najboljše, ki
bi nastopili na festivalu. Krivec za takšno stanje je čas, ki je prinesel obdobje popularnosti socialnih omrežij. Uvrstitev ansambla na festival je nekoč predstavljala preboj in predstavitev širšemu krogu občinstva. Danes so za to dovolj že Facebook, Instagram, Tik-tok. Če te ni na teh platformah, skorajda na obstajaš! Festivali bi bili vsekakor potrebni, saj so bili tako ansambli za svoj trud nagrajeni. Zaradi konkurence so se ansambli v preteklosti bolj pripravili na svoj nastop, na odru je bilo slišati resnično kakovostne in dovršene iz-
vedbe. Tudi televizija žal premalo podpira to zvrst glasbe. Upam, da se bo v prihodnosti pa le kaj spremenilo v korist narodno-zabavne glasbe," je v imenu refrenovcev povedala Anja.
Po skladbah Sreče dal mi ni denar in Lahko greš, so v aktualni zasedbi doslej posneli in izdali še štiri skladbe: Boječi snubec, Rože za mamo, Če vedel bi in Deklica za vse, ki je njihova najnovejša skladba, za katero sta melodijo ustvarila Anja Zorjan in Aljaž Zlodej, besedilo pa Jasmina Zor-jan. Polka Deklica za vse govori o
kmečkem fantiču, ki zna postoriti vse, nobeno delo mu ni tuje. „Vse opravi z odliko, tako vsaj pove sam, čeprav v videospotu, ki je nastal pod taktirko Aljaža (snemanje in montaža) lahko vidimo, da vse le ni tako odlično opravljeno. Vsi člani imamo radi humor, na zabavah ob abrahamih nas lahko spoznate tudi v drugih vlogah, ko predstavimo svoj šov krst abrahama. V drugačnih vlogah sta v videospotu tokrat nastopila kar naša David in Aljaž. Spoznali smo kmečkega fantiča, o katerem poje celotna pesem, deklico za vse, ob tem pa še soseda in seveda babico. Upamo, da bo poslušalcem naša skladba všeč. Za ličenje je poskrbelo Aljaževo dekle Rebeka Koradej, za Anjino frizuro Anja Mikša. Videospot smo posneli na lepi lokaciji turizma na posestvu Goričan, ki je tudi sicer odločna lokacija za poroke," pa so svojo najnovejšo skladbo predstavili re-frenovci.
Letošnje leto si bodo zapomnili po številnih nastopih. Naj bo tako tudi v prihodnje, si želijo. Še naprej bodo veliko vadili, se trudili za nove posnetke, priredbe znanih skladb (cover) in ustvarjanje lastnih avtorskih skladb, s katerimi želijo obogatiti zakladnico slovenske narodno-zabavne glasbe. Misli pa jim že uhajajo v leto 2024, ko bodo praznovali 10-le-tnico delovanja. Upajo in sanjajo, da jo bodo okronali tudi s prvim CD-jem in velikim koncertom.
MG
Center za pomoč na domu Maribor v okviru projekta EU projekt, moj projekt 2023 organizira
DAN ODPRTIH VRAT,
v sredo, 4. oktobra 2023, ob 9. uri
v prostorih Centra za pomoč na domu Maribor, Trubarjeva ulica 27.
ČAS	AKTIVNOST
9.00 - 9:20 9.20 - 9:40 9:45 - 9:55	Pozdravni govor direktorice Kratek govor predstavnika MSP RS Kratek pozdravni govor predstavnika MOM Pozdravni govor predstavnika Republike Črne gore ProAkt - predstavitev projekta Podpis pisma o podpori projektu s partnerji iz Slovenije in tujine
10:00-10:10	Voden aktivni odmor
10:10 -10:50	Prenos znanja
10:55- 11.30	malica
11.30-12:30	OKROGLA MIZA: Pomoč na domu v luči dolgotrajne oskrbe
12:30 -12:40	Odmor
12:40 -13:00	Praktični prikaz - refleksoterapija Prikaz nastanka ProAkt brošure Predstavitev ProAkt soba
13:10-13:20	Center za krepitev zdravja - tehnike sproščanja
13:20- 13:30	Zdrav način življenja Imenovanje ProAkt ambasadorke
13:30 -14:30	Rekreacija - kratek pohod na Kalvarijo, zaključek z jogo
EU projekt, moj projekt 2023 sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
PROAKT
® Cen t tir ¿a po mo i! na domu Maribor
Pisma bralcev
Bravo, haloški brigadirji!
Z velikim zanimanjem sem prebral prispevek v Štajerskem tedniku Majhna dela, ki veliko štejejo. Mladi Majšperčani so že tretje leto zapored izvedli prostovoljno delovno akcijo. Takoj sem v mislih posegel v leto 1975, ko so mladi brigadirji v tem delu Haloz popestrili življenje in utrip kraja.
V letu 1974 je bila v ptujski občini zamenjana celotna politična garnitura z mladimi, neobremenjenimi in ambicioznimi kadri. V takratni občini smo se lotili številnih projektov in vodili številne aktivnosti na relaciji do Republike, da smo z utemeljenimi podatki, po postavljenih kriterijih, uspeli uvrstiti območji Haloz in Slovenskih goric med manj razvita območja v Sloveniji. Najakutnejši problem naših manj razvitih območij na področju gospodarske infrastrukture je bila oskrba z vodo, saj je voda osnovni pogoj za življenje in vsakršni razvoj. Brez vode pa gospodarskih dejavnosti ni bilo mogoče razvijati. To je bil razlog, da smo se v občini osredotočili na izgradnjo primarnega vodovodnega omrežja v smereh Haloz in Slovenskih goric. Naš cilj - vodovod v vsako krajev-nost skupnost.
Odgovorni za razmere in razvoj v občini smo se v ta namen povezali z mladino. Ena od pomembnejših potez v tej smeri so bile v sedemdesetih letih aktivnosti za pritegnitev mladinskih delovnih brigad po
vzoru Kozjanskega in Brkinov. Republiške delovne akcije je organizirala Zveza mladine Slovenije, oziroma Center mladinskih delovnih akcij. Po vztrajnem prizadevanju in dogovarjanjih z RK ZMS, smo uspeli pridobiti poleti 1975 republiško delovno akcijo »Slovenske gorice-Haloze«. In brigade so začele z gradnjo primarnega cevovoda Lancova vas-Majšperk.
Brigadirji so bili nastanjeni v šotorih na športnem igrišču za tekstilno tovarno v Majšperku, prehranjevali so se v tovarniški menzi. Večkrat sem jih obiskal, tako na trasi kot v naselju, kjer so imeli v prostem času številne interesne aktivnosti. 22. julija 1975, ob dnevu vstaje slovenskega naroda, so se kolektivno udeležili spominske svečanosti v Dražgošah, kjer so prepevali pesmico: Ptuju bomo pomagali vodovod graditi, da občan bo mogel svežo vodo piti.
Danes prostovoljstvo pomeni nekaj več. Na številnih področjih družbenega življenja ljudje prispevajo s srcem svoj delež v humanitarnem in socialnem razvoju družbe. Pa tudi s krampom in lopato, ki sta bila še kako dobrodošla ob letošnjih grozljivih poplavah. In kdor je bil nekoč samo enkrat brigadir, kdor je doživel brigadirsko življenje, tovarištvo, solidarnost in prijateljstvo v skupnosti, ta bo ostal za vedno brigadir.
Stanko L epe/
torek • 3. oktobra 2023
Izobraževanje
Štajerski	11
Podravje • Šolski center Ptuj je prejemnik evropske nagrade
Avtomobilčki na električni pogon navdušili
Šolski center Ptuj je letošnji prejemnik evropske nagrade za inovativno poučevanje. Evropska komisija je njihov projekt Go - Car - Go Plus prepoznala kot enega izmed najboljših in bolj inovativnih. To je res velik uspeh, saj sta omenjeno nagrado prejela samo dva projekta med vsemi Erasmus+ projekti v Sloveniji. Na evropskem nivoju je bilo sicer vseh nagrajencev 93 iz 32 držav.
»Ta nagrada nam je v velik ponos in nam daje zagon za nadaljnje delo,« je poudarila Anja Jesenek Grašič, ravnateljica Strojne šole ŠC Ptuj, ki je zadolžena za organizacijo in izvedbo omenjenega projekta. Vse skupaj se je začelo že pred trinajstimi leti, ko so k sodelovanju povabili ptujske in okoliške osnovne šole z namenom povezovanja izobraževanja in promocije poklicev v strojništvu. Sodelujoče ekipe vsako leto izdelajo svoj avtomobilček, prav vsi imajo isto podvozje, nadgradnja pa je prepuščena idejam mladih ustvarjalcev. Osrednji dogodek je nato skupno tekmovanje, kjer se pomerijo v hitrosti. V šolskem letu 2021/22 so projekt nadgradili z električnim pogonom in zanj pridobili finančna sredstva v okviru projektov Erasmus+.
Po besedah Jesenek Grašičeve projekt omogoča skupinsko projektno delo, skozi katerega učenci pridobivajo novo teoretično in praktično znanje ter doživljajo nove izkušnje: »Učenci so prisotni v vseh fazah izdelave, od načrtovanja do končne realizacije, ko svoj izdelek preizkusijo na tekmovanju. S tem učenci razvijajo sposobnosti delovanja v skupini, prevzemanja odgovornosti, sodelovanja in skupnega premagovanja izzivov, kar je ključno za njihovo bodočo uspešno poklicno kariero.« Osnovnošolcem so pri izdelavi avtomobilov na električni pogon z napotki pomagali tudi dijaki Strojne šole ter jim tako nudili izkušnjo poklicnega izobraževanja iz prve roke. Za spremljanje napredka posameznih ekip so razvili posebno mobil-
Letošnje tekmovanje Go - Car - Go Plus je bilo izjemno adrenalinsko.
no aplikacijo. Učenci so v projektu pridobili kompetence na področju robotike, programiranja, tehnologije in okoljske ozaveščenosti, šole pa so izboljšale svoje programe z vključevanjem novih vsebin in ino-vativnih učnih metod. V prihodnosti želijo avtomobilčke nadgraditi še s solarno celico in tako za pogon izkoristiti čisto sončno energijo, hkrati pa še vedno ohranjajo tekmovanje z avtomobilčki brez električnega pogona.
Petek: »Projekt, ki mlade
•	V • It •
pripravlja za življenje«
Pri projektu Go - Car - Go Plus je sodelovala tudi OŠ Olge Meglič Ptuj. Mentorica Vida Lačen je izpostavila, da se učenci skozi projekt učijo sodelovanja, vztrajnosti in povezovanja; zelo dobro so ga sprejeli tudi starši. »Njegova naj-
večja prednost je povezovanje teorije s prakso. Mentorji pa smo najbolj zadovoljni takrat, ko učenci samostojno rešijo katerega izmed tehničnih problemov,« je dejala Lačnova. Osnovna šola dr. Ljudevi-ta Pivka Ptuj se je projektu pridružila pred sedmimi leti. Mentor Simon Petek je pohvalil strokovnost, natančnost in doslednost strokovnih delavcev Strojne šole ŠC Ptuj. »Ta projekt je za nas in predvsem za učence naše šole izredno pomemben, saj krepi povezanost učencev, uri njihove delovne navade in jih pripravlja za življenje. Velikokrat se učenci zaradi sodelovanja pri tehničnem krožku vpišejo v srednje poklicne tehnične šole. Za učence posebnega programa je zaključno tekmovanje doživetje, na katerega čakajo skozi celotno šolsko leto, predvsem zaradi druženja z drugimi šolarji,« je zaključil Petek.
Slavnostna razglasitev nagrajencev bo v Bruslju
Evropsko nagrado za inovativno poučevanje Evropska komisija podeli odličnim projektom v okviru programa Erasmus+, vsako leto na posebno tematiko - letošnja je bila izobraževanje in inovativnost v povezavi z evropskim letom spretnosti. Izbor nagrajencev opravijo posamezne nacionalne agencije, v Sloveniji je to CMEPIUS - Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja. Predstavniki nagrajenih institucij bodo novembra odpotovali v Bruselj, kjer se bodo zbrali na slavnostni razglasitvi nagrajencev, čas pa bodo izkoristili tudi za druženje in izmenjavo odličnih pedagoških praks.
Estera Korošec
Ormož • O projektu EcoCore
Za zeleni razvoj gospodarstva
V sklopu projekta EcoCore ekipa RRC Ormož skupaj z lokalno skupino deležnikov naslavlja izzive prehoda na zeleno in trajnostno gospodarstvo.
Foto: RRC Ormož
Skozi izmenjavo znanja in dobrih praks ter z vključevanjem lokalnih deležnikov se bo oblikoval integriran akcijski načrt, kjer se bodo identificirale priložnosti in oblikovale konkretne aktivnosti, razvoja zelene poslovne cone. Ormož bo tako stopil na pot zelenega in traj-nostnega gospodarstva.
V projektu se bo raziskovalo, kako se lahko naslovi problematiko odvisnosti od avtomobilov in kakšne bi bile možne rešitve, da bi se spodbudilo trajnostne oblike prevozov. Zaživel bo laboratorij za lokalne deležnike, ki bodo skupno raziskovali, testirali in analizirali priložnosti, ki jih bodo našli v izzivih s katerimi se spopadajo mesta v katerih se razvijajo poslovne cone. Z oblikovanimi konkretnimi ukrepi se bo pospešil prehod v zeleno energijo, sočasno pa se bo spodbujalo nove gospodarske dejavnosti, kar bo pomembno prispevalo k lokalnemu gospodarskemu razvoju. Še posebej se bo spodbujal razvoj novih veščin in ustvarjanje novih delovnih mest za lokalno prebivalstvo.
Tako je Razvojno raziskovalni center RRC Ormož gostil vodilno Urbact strokovnjakinjo Eileen Crowley in predstavnico vodilnega partnerja Aoife Sheridan (obe prihajata iz Irske). Namen obiska je bil poglobiti znanje o razvoju zelenih poslovnih con ter kako pristopiti k zmanjševanju ogljičnega odtisa v poslovnih conah in ekonomskih koridorjih.
Prav tako je poudarek na vzpostavljanju regionalnega sodelovanja s sosednjimi mesti z namenom vzpostavljanja skupnih novih politik in aktivnosti, da se najde skladnost in vzpostavi ustrezne strategije na primer za privabljanje talentov in investicij ali s širitvijo in nadgradnjo IKT povezljivosti. Sočasno pa je tovrstno sodelovanje pomembno že pri dogovorih kot je na primer, da se smiselno razporedijo električne polnilnice in podprejo trajnostne oblike prevozov.
Polona K. Lakota
Ptuj • Gimnazija spodbuja tudi izvenevrospke izmenjave
Ptujski gimnazijci so gostili prijatelje iz Indije
Mladi dijaki iz Indije so bili navdušeni nad Ptujem in Slovenijo. To so v sproščenem pogovoru zaupali ptujski župani Nuški Gajšek. Na sprejemu v prostorih Mestne hiše soji povedali še, da jih je očarala predvsem narava ter mirno in čisto okolje. Z velikim zanimanjem so preizkušali slovenske tradicionalne jedi, svojim gostiteljem pa so pripravili nekaj indijskih specialitet.
Dijake iz St. Mark's School New Delhi iz Indije so gostili ptujski gimnazijci. Gimnazija Ptuj se je namreč z omenjeno šolo povezala že pred desetimi leti. Po besedah ravnatelja Boštjana Šeruga se je ta izmenjava rodila iz izmenjave s Singapurjem preko evropsko--azijske učilnice. V vseh teh letih se je med obema šolama stkalo pravo prijateljstvo. Januarja letos so dijaki Gimnazije Ptuj preživeli 14 dni pri svojih indijskih prijateljih, slednji pa so jim sedaj obisk vrnili. V desetih dneh so si ogledali tudi druga slovenska mesta in turistične znamenitosti, pobliže so spoznali kulturo in kulinariko, ki je skoraj ni mogoče primerjati z indijsko. Neprecenljiva izkušnja pa je tudi bivanje pri slovenskih dru-
žinah, kjer se ponavadi prijateljski odnosi med dijaki še poglobijo. »Namen izmenjave s tako oddaljeno deželo je predvsem spoznavanje kulture in tamkajšnjega načina življenja. Dijaki si na tak način širijo obzorje, hkrati pa pridobivajo tudi veliko novega znanja in izkušenj,« je dejal Šeruga. Profesorica Manja Bratuž je prav tako izpostavila, da so tovrstne izmenjave izredno pomembne, saj mladi pridobijo izkušnje, ki jih kulturno bogatijo in jih v šolskih klopeh ne morejo pridobiti. »Mednarodne izmenjave našim dijakom prinašajo širino, tolerantnost, odprtost in so dobra popotnica za življenje. Posledično tudi lažje sprejemajo druge rase, kulture, različnost,« je dejala sogovornica.
Dijaki iz Indije na sprejemu pri ptujski županji Nuški Gajšek
Dijaki tretjih letnikov na izmenjavo v bolj oddaljene kraje
Tako slovenski kot indijski dijaki so se seznanili tudi s šolskim sistemom ene in druge države, ki se med seboj precej razlikujeta.
St. Mark's School New Delhi je na primer privatna šola, ki je plačljiva, šolske ure so dolge samo 35 minut, v razredu je okoli 50 dijakov, v okviru obveznega predmetnika pa je veliko plesa in samo ena ura športa na teden. Za omenjene izmenjave v tako oddaljene dežele se dijaki
odločijo po lastni želji in posvetovanju s starši. Pot do tja si morajo plačati sami, preostale stroške pa krije šola.
Na Gimnaziji Ptuj imajo sicer sistematično izdelano zasnovo izmenjav. V 1. letniku imajo dijaki tako imenovano narodno izmenjavo,
kjer je cilj spoznavati kraje v Sloveniji skozi oči vrstnika iz tega kraja. Izmenjave potekajo z različnimi slovenskimi šolami. V 2. in 3. letniku imajo dijaki možnost, da se udeležijo evropskih in izvenevropskih izmenjav.
Estera Korošec
Foto: CG
12 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 3. oktobra 2023
Videm • Iz Velike Varnice peš v Leskovec
86-letna Jelka Kmetec, po rodu Mariborčanka, po srcu Haložanka
Od hiše na slemenu enega izmed tisočerih haloških hribov v Veliki Varnici do centra Leskovcaje okrog sedem kilometrov. Že z avtom se zdi vožnja po ozki in med haloške bregače vrezani cesti dolga, toda Jelka Kmetec jo je prehodila. Mnogi bi odvrnili: pa kaj. Toda Jelka šteje neverjetnih 86 let in sama, brez pomoči, seje po več desetletjih peš podala na pot. Razlog? Asfalt.
»Že leta sem nagovarjala župane, da naj asfaltirajo vsaj del poti v dolino, in sicer vsaj odsek Šnerek, kot mi pravimo. Vedno sem rekla, da če bo tukaj asfalt, da potem pa grem peš do Leskovca. Letos sem ga dočakala.« 86-letna Jelka je obljubo držala in 31. avgusta je vzela pot pod noge. Spremljala jo je nečakinja Breda, po poklicu medicinska sestra, ki ji ni pustila, da bi se sama odpravila na pot. Hodili sta štiri ure, med potjo obujali spomine, prijazno zavračali ponudbe po prevozu. »Fajn je bilo, malo so me potem noge bolele, a ne od hoje, to me tudi sicer nekaj kolena bolijo. Hvala vsem, ki so pripomogli, da smo dobili ta del asfalta, hvala tudi delavcem za opravljeno delo,« je dejala Jelka in dodala: »Upam, da doživim še asfalt vsaj do našega ovinka.«
50 let življenja med haloškimi bregačami
Asfaltna cesta oz. vsaj prevozna, vzdrževana cesta je izjemnega, življenjskega pomena. Povezuje ljudi, jim omogoča dostop do služb, ohranja ali pa vsaj lajša življenje v Halozah, ki so jih mnogi ravno zaradi nedostopnosti zapustili. Nasprotno pa je Jelka, ki je v 87. letu še vedno zagledana v te kraje, tudi po več kot 50 letih bivanja v sožitju s strmimi bregi. »Iz Maribora sem prišla. Moj Andrej je bil Haložan, doma na tej domačiji, spoznala pa sva se v službi. Bila sem zaposlena v Mariborski tekstilni tovarni, on v Talisu, sode pa je izdeloval tudi po prihodu v Haloze. Ko sva prvič prišla sem v Veliko Varnico, sem rekla, da bi bila tukaj doma, pa so mati od moža rekli: samo tu ne, da je v Halozah velika mantrarija. Pa sem se navadila in so rekli, da sem vsaj tako pridna kot vsaka Haložan-
Foto: Breda Jerenko
86-letnica je prehodila sedemkilometrsko pot od Velike Varnice do Leskovca zgolj zaradi novega asfalta.
ka.« Leta 1972 se je preselila v Veliko Varnico, na majhno kmetijico, kjer sta živeli še moževa sestra in mama. »Najprej sem dobila v roke motiko za grabice čistit na cesti. Imeli smo tudi krave, svinje, pa pšenico in koruzo. Vse smo na roke okopavali, kosili, želi. Fajn je bilo.«
Imeli so rumenega fička
Nikdar, pravi Jelka, ji ni bilo žal, da se je preselila iz mesta v Veliko Varnico. Tu je pognala korenine, si ustvarila družino, se povezala s sosedi. »V Haloze so prišli s fičkom, rumenim fičkom. In če je kdo potreboval kakšno pomoč, smo se vedno obrnili na njih. Ne spomnim se, da bi še kdo drug tukaj imel avto,« pa se spominja sosed Janez Gabrovec, ki je skupaj z ženo zlati sosed, pravi Jelka. Fiček je bil možev, kajti izpita za avto priseljena meščanka nikoli ni opravljala. »Mi je žal, mogoče bi pa ga lahko še danes vozila,« je iskrivo dejala. Visoka leta, težaško delo v Halozah na Jel-
ki niso pustila vidnejših sledi, ravno nasprotno. Jelka seva dobro voljo, optimizem, dobroto, toplino. To potrdi tudi njena nečakinja Breda, s katero se vsako jutro ob natanko osmi uri slišita po telefonu, Breda
živi namreč v bližini Kamnice pri Mariboru.
Najlepše počitnice so bile v Halozah
»V Halozah so bile najlepše počitnice, kar je možno. Sušili smo seno, si delali klobuke, krave pasli, vsi smo radi prišli. Pozimi smo premraženi od snega in mrazu v le štrikanih puloverjih komajda zlezli na peč. Zdaj ni več tako. Ni več iger, ni več tega druženja otrok.« Jelka je krstna in birmska botra 13 otrokom. Ni jih razvajala, vendar pa je imela poseben čut zanje, kot za vse druge ljudi. »Še zdaj, ko pridem k botrici, spijeva kavo, se pogovoriva, objameva in se mi zdi, da me napolni z neverjetno energijo,« je dejala Breda.
Jelka še vedno peče kruh
Haložanka z ostanki mariborskega naglasa sedaj živi skupaj s sinom, saj je mož pred 30 leti zbolel ter nato preminil zaradi kostnega
Foto: Breda Jerenko
Jelka Kmetec in nečakinja Breda na cilju v Leskovcu, kjer ju je Jože Zavec pogostil s kosilom.
raka. V času moževe bolezni je tudi zadnjič šla v Leskovec peš, da ga je lahko obiskala v bolnici. Sedaj skrbi za ovce, mladega psa, s katerim ima največ dela in veselja, mačko, kokoši, gospodinji, sama peče
Foto: Mojca Vtič
Jelka Kmetec in sosed Janez Gabrovec
kruh, po zagotovilih nečakinje je Jelkin kruh najboljši. Ko posluša o svojih vrlinah, skromno skloni glavo in pogled usmeri v tla, sicer pa z neko iskro pripoveduje o nekdanjih časih. Jelka v Halozah nikoli ni videla zanemarjenosti, revščine, odmaknjenosti pokrajine ... Spominja pa se kožuhanja in drugih večjih opravil, pri katerih so si Ha-ložani pomagali in po katerih nikoli niso bili tako utrujeni, da ne bi zvečer še zaplesali. Ples je tudi sicer njeno veselje. Letos je ob srečanju upokojencev v Leskovcu bojda plesala s štirimi moškimi. »Ko pa sem še delala v MTT, pa sem s petjem tudi stroje preglasila. Vedno sem naredila kakšen hec.« Jelka Kme-tec je v 87. letu. Videla, doživela je že mnogo, rojstvo in smrt, veselje in žalost. Kljub številnim preizkušnjam je ohranila vero v življenje in ljudi. »Treba je videti veselje v življenju, ni vse tako slabo, kot se sprva zdi.«
Mojca Vtič
Cirkulane • Dan odprtih vrat spominske sobe prof. dr. Vladimirja Bračiča
Masivna omara se je po 60 letih vrnila v Haloze
V občini Cirkulane so izjemno ponosni na svojega rojaka prof dr. Vladimirja Bračiča, slovenskega geografa, pedagoga in politika. V centru kraja, v t. i. Rajherjevi hiši, je Društvo za oživitev gradu Borl v sodelovanju z družino Bračič, občino in kulturnim društvom pred nekaj leti uredilo spominsko sobo. Minulo sredo, na dan njegovega rojstva, so organizirali dan odprtih vrat, in širši javnosti predstavili novo pridobitev.
Gre za 120 let staro masivno dvodelno omaro, ki je bila vse do leta 1963 v salonu Rajherjeve hiše v Cirkulanah. Nastala je izpod spretnih rok domačega mojstra Martina Emeršiča. Ko se je družina preselila v Maribor, so s seboj odpeljali tudi omenjeno omaro. Pred nekaj leti so jo ponovno odkrili člani Društva za oživitev gradu Borl, in sicer v okviru raziskovanja rodoslovja in zgodovine domačinov. Omaro so želeli preseliti nazaj v Rajherjevo hišo že leta 2019, ko so urejali spominsko sobo, vendar so si nato premislili in je niso vključili v zbirko. Zaradi velikosti omare in zahtevnosti selitve so to idejo prestavili na kasnejši čas. »Velika hvala za pomoč prijateljem in
Prof. dr. Vladimir Bračič seje rodil 27. septembra 1919 v Cirkulanah. Na ta dan obeležujemo tudi svetovni dan turizma. S tema dvema namenomaje Društvo za oživitev gradu Borl organiziralo Dan odprtih vrat spominske sobe prof. dr. Vladimirja Bračiča.
vsem drugim, ki so pomagali pri izjemno zahtevni selitvi. Posebna zahvala gre tudi pokojnemu Zden-ku Rajherju in njegovi sestri Nadi Rajher, ki sta jo podarila v hrambo in upravljanje,« je povedal Jernej Golc, član Društva za oživitev gradu Borl, in dodal, da je bila to tudi tiha želja njegove pokojne žene Sonje Golc, ki je vrsto let uspešno vodila omenjeno društvo.
Dvojejavnih obeležij in Bračičeva planinska pot
Sicer pa nas v Cirkulanah na prof. dr. Vladimirja Bračiča spominja dvoje javnih obeležij, in sicer spominska plošča, odkrita leta 1999 na večnamenski dvorani, in doprsni kip, odkrit deset let pozneje pri osnovni šoli. Leta 2009 so zasnovali in označili tudi Bračičevo
Preselitev 120 let stare dvodelne masivne omare je bila izjemno zahtevna.
Foto: DgB
planinsko pot, ki vodi pretežno ob občinski meji. V letu 2019, ob stoti obletnici njegovega rojstva, so v njegovi rojstni hiši v centru Cirku-
lan uredili še spominsko sobo, v kateri so na ogled Bračičeva dela, priznanja, fotografije in nekateri osebni predmeti, ki ga predstavlja-
jo kot Haložana, kulturnega delavca, pedagoga, raziskovalca in prvega rektorja mariborske univerze.
Estera Korošec
■Ii iiiüfi 'ií 1 iilljlBUlll
ftlflHltf ■ M
ra'¿s tili!
Rokomet
Ranfl blestel, Ormožu »le« točka
Stran 14
Rokomet
Drava jasno proti začrtanim ciljem
Stran 14
1 A	1		
-iJ	H r	it	□
Nogomet
Zavrč ostal brez trenega, Hajdina prekinila niz porazov Stran 15
Futsal
Po visokem zaostanku na koncu lovili celo zmago
Stran 16
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
tednik
iPoiluiajk nai na íuitounún íjiLiu!
RADIOPTUJ
tea ajbietec
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 11. krog
Najprej v petih tednih pet porazov, nato v petih dneh dve zmagi
Obračun bližjih štajerskih rivalov je v športni park Aluminija privabil več kot 1000 gledalcev. Vsi pa na svojih mestih niso počakali na konec obračuna, saj so viole predčasno zapustile stadion. Še ena v nizu slabih predstav vijoličastih je temu sodu izbila dno, v naslednjih dneh bo verjetno še kakšnemu ...
Damir Krznar je bil zadovoljen z zmago svojega moštva proti Kal-cerju med tednom, zato v začetni enajsterici ni opravil zamenjav. Na drugi strani je bil Robert Pevnik v to delno prisiljen (četrti rumeni karton Soussa, neigranje Pridgarja zaradi posoje s strani Maribora), delno pa se je sam odločil za spremembe (Skiba in Šubaric sta obsedela na klopi).
Prvi članski nastop za domačega 17-letnika
Izmed nove četverice je bil posebne pozornosti deležen 17-letni vratar Jan Petek, za katerega je to bila sploh prva tekma v članski konkurenci. Oddelal jo je z odliko, praktično brez napake, in nakazal velik potencial. Prvič sta se v začetni postavi v tej sezoni znašla tudi Žan Baskera in novinec Loren Maružin, tako da je od četverice „novih" le Tin Martič standardni član rdeče-be-lih. Na igrišče je tako pri Aluminiju stopila enajsterica, ki doslej še nikoli ni igrala skupaj uradne tekme.
A kakšne neuigranosti zaradi tega pri domačinih ni bilo videti, agresivnost je bila povsem enaka, kot v drugem polčasu tekme s Celjem. Tesno pokrivanje je gostom povzročalo
veliko preglavic pri organizaciji napadov, le redke so zaključili s strelom na gol. Najbolj nevaren je bil poskus Castra v 31. minuti, a je Petek odlično posredoval.
Jovanovic postaja
• ,	• v •
izstopajoče ime zasedbe šumarjev
Na drugi strani so se šumarji po napaki vratarja Juga že v uvodni minuti znašli v priložnosti, a so branilci uspeli blokirati strel Baskere. Najbolj konkretno akcijo so domačini izvedli v 34. minuti, ko je Tomislav Jagič z dolgo podajo za obrambno vrsto Maribora našel Sandra Jova-noviča, ta pa je žogo lepo sprejel s prsmi in jo z levico poslal proti golu. Jug bi lahko bolje posredoval, a mu je žoga spolzela pod telesom v mrežo - 1:0. Za Jovanoviča je to že tretji gol v sezoni, ob tem ima na svojem računu tudi pet asistenc (največ v ligi).
Pevnik je moral že v prvem polčasu opraviti menjavo, saj je Gašper Pečniki začutil bolečino v mišici. Zamenjal ga je Rok Schaubach.
Nove težave za Krznarja po izključitvi Božiča
Med odmorom je gostujoči strateg, nezadovoljen z videnim, opravil dve menjavi, vstopila sta Uskokovič in Soudani. Nove težave pri gostih so se pojavile v 52. minuti, ko si je Marko Božič z neprevidnim štartom prislužil drugi rumeni in posledično rdeči karton.
Z igralcem več na igrišču so lahko šumarji še tesneje zaprli prihode so gola Petka, kar jim je v veliki meri tudi uspelo. Vijoličasti so sicer še z nekaterimi menjavami vsaj nakazali željo po izenačenju, a kaj več od
t f V«
jI s *
D* t 10
7 mtt-K*

i^rii
w ^ m A
H i!

lifiiy
^JkMjK'i. < mm
Aluminij - Maribor 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Jovanovic (34.).
ALUMINIJ: Petek, Jovan (od 87. Matic), Koblar, Zeljkovic, Pečnik (od 40. Schaubach), Jagic, Martic, Maružin (od 67. Kosi), Gorenak, Baskera (od 68. Šubaric), Jovanovic (od 86. Katuša). Trener: Robert Pevnik.
MARIBOR: Jug, Guerrico, Šoštarič Karič, Watson (od 57. Urata), Pihler (od 46. Uskokovic), Božic, Lorber (od 77. Skuka), Repas, Laušic (od 46. Soudani), Castro, Kolar (od 69. Feta). Trener: Damir Krznar.
Rdeči karton: Božic (51., Maribor).
tega jim ni uspelo. Šumarji so bili na drugi strani nekajkrat blizu drugemu zadetku, a so Maružin, Baskera in Katuša merili preveč po sredini gola.
Prva domača zmaga Aluminija v sezoni
Šumarji so po seriji petih zaporednih porazih domala čudežno vstali iz pepela in proti dvema večjima štajerskima kluboma v petih dneh nanizali dve izjemno dragoceni zmagi. S šestimi osvojenimi točkami iz teh srečanj so zapustili dno lestvice in se priključili tako želeni sredini. Zmaga proti Mariboru je sploh prva domača v sezoni, veselje v slačilnici po tekmi je bilo temu primerno.
Zanimivo je bilo spremljati mlade navijače po koncu tekme, ko so z igrišča odhajajoče igralce prosili za drese: včasih so najbolj vnete prošnje naslavljali na igralce v vijoličastih, tokrat pa v rdeče-belih dresih ... Prav vsi Kidričani so jih z njimi tudi razveselili.
V naslednjem krogu se bodo Kidri-čani v nedeljo odpravili na gostovanje h Kopru.
Jože Mohorič
Nogomet • 1. SNL
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija so na domačem stadionu pred več kot 1000 gledalci ugnali sosede iz Maribora.
S. Jovanovic: »Po vsakem dežju posije sonce«
Sandro Jovanovic, Aluminij: „Pred tekmo se nismo kaj posebej ozirali na Maribor, ki je v neki krizi, ampak smo se osredotočali nase, na našo igro. Že na ogrevanju smo začutili pravo energijo, moje mnenje je, da smo tudi odigrali dobro tekmo in da je zmaga zaradi tega zasluženo prišla v naše roke. Eden od odločilnih trenutkov je bila tudi izključitev na strani Maribora, kar nam je dalo dodaten naboj. Takrat smo se lahko postavili v nekoliko nižji blok, v katerem smo na srečo zdržali do konca. Sebe kot strelca ne bi izpostavljal, enkrat zadene eden drugič drugi, pomembna je ekipa. Tudi po seriji slabih rezultatov smo verjeli vase, saj po vsakem dežju posije sonce."
R. Pevnik: »Vsaka zmaga je pomembna, proti Mariboru pa je najslajša«
Robert Pevnik, trener Aluminija: „Vsi igralci so na tekmah z velikimi klubi posebej motivirani, naši so se tokrat proti Mariboru zelo izkazali z disciplino in bojevitostjo, res so odigrali na visokem nivoju. Edini manjši padec v igri sem sam videl po izključitvi Božiča, ko bi morali to izkoristiti in tekmo zaključiti z drugim zadetkom, vse drugo je bilo odlično. Vsaka zmaga je pomembna, proti Mariboru pa je najslajša. Velikokrat v tej sezoni smo že bili na pragu zmag, a je šlo kaj narobe, tokrat pa Mariboru nismo dovolili veliko, odločitve v obrambi so bile prave, s psihološkega vidika smo se lepo dvignili."
J. Repas: »Po izključitvi smo igrali bolje, tako bi morali že začeti tekmo«
Jan Repas, Maribor: „Prvi polčas je bil z naše strani precej zaspan, bili smo premalo odločni, posledično smo zamujali v dvobojih. S tem smo omogočili Aluminiju, da je prihajal do odbitih žog in protinapadov. Sami smo težko prebijali čvrsti sredinski blok Aluminija, kljub temu pa smo imeli svoje priložnosti, ki bi jih na tako izenačenih tekmah, ko odločajo malenkosti, morali izkoristiti. Zanimivo je, da smo po izključitvi igrali bolje, tako bi morali že začeti tekmo."
Damir Krznar: »Ocena tekme? Minus 1!«
Damir Krznar, trener Maribora: „Prva ocena tekme? Minus 1! Na tem srečanju smo padli v tistem osnovnem, v agresivnosti. Igralci Aluminija so bili v vsakem dvoboju odločnejši, bolj čvrsti, močnejši, nam pa na to ni uspelo ustrezno odgovoriti. Med tekmo smo imeli enostavno preveč oscilacij, po prejetem zadetku pa nismo odigrali več ničesar, oz. premalo, da bi lahko računali na ugoden izid. Tudi igralci s klopi so se izgubili v sivem povprečju. Zame kot trenerja je večno vprašanje, zakaj so lahko ti isti igralci pred nekaj dnevi odigrali dobro in zmagali proti Kalcerju, nekaj dni kasneje pa so bili na igrišču brez prave energije, samozavesti in pozitivnega razmišljanja. To je po nekaj dneh res velika streznitev.
Težki dnevi so za nami, pa tudi pred nami, nikomur v klubu ni lahko. Veliko je vprašanj, na katera moramo najti odgovore. Kako nam bo to uspelo, pa bomo videli v naslednjih dnevih."
Nov sporni penal za Olimpijo v Rogaški Slatini povzročil veliko nejevoljo
Foto: Črtomir Goznik
17-letni Luka Petek je po koncu tekme prejemal številne čestitke za svojo prvo predstavo med člani.
Kljub temu da je Aluminij spisal novo pozitivno zgodbo z zmago proti Mariboru, je glavna tema pogovorov tekma med Rogaško in Olimpijo. Igralci v zelenih dresih so imeli ob novi bledi predstavi velike težave z domačini, nato pa je - kot že ničkoli-kokrat doslej - zanje posijal žarek upanja s strogo odločitvijo sodnika Alena Bubka, ki je stik v kazenskem prostoru in padec Marka Mihajloviča ob Andreju Pavloviču spremenil v najstrožjo kazen (igralec Olimpije sicer ni bil niti blizu žogi). Dogodke, ki jih je to sprožilo na igrišču in na tribuni, bi najraje pozabili (pele so tudi
pesti), končni epilog na igrišču pa je rdeči karton vratarja Rogaške Roka Vodiška in še 12 rumenih kartonov. Delegat Janko Turk je imel po tekmi obilico dela ...
Napeto končnico sta odigrali tudi ekipi Kalcerja in Kopra, a se je v Domžalah končalo s prijateljskim remijem. V glavnih vlogah sta bila igralca, ki sta vstopila s klopi: najprej je Ivan Krolo (vstopil v 64. minuti) domačine tri minute pred koncem popeljal v vodstvo, v naslednjem napadu pa je Enej Jelenič (vstopil v 67. minuti) poskrbel za delitev točk.
Celjani so hitro pozabili na poraz z
Aluminijem, njihov prvi v sezoni. Fa-zanerija je v letošnji sezoni primerno mesto za kaj takšnega, saj tam mura-ši sploh še niso okusili slasti zmage (trije porazi in remi z Bravom). Tudi v peto ni šlo ... Na njihovo srečo so Prekmurci uspešni vsaj na gostovanjih, kar jih ohranja v sredini lestvice.
Zanimivo tekmo, polno preobratov, sta odigrali tudi ekipi Brava in Domžal. Ekipi sta v tem trenutku v povsem drugačnih razpoloženjih, saj ljubljanski klub zaseda mesto tik pod vrhom, domžalski pa pri dnu. Očitno v Bravu nekaj delajo prav, saj večino izenačenih tekem obrnejo sebi v prid, na drugi strani pa Domžalča-nom - razen tekme z Aluminijem - te ne uspe. Zanimivo je, da trener Dušan Kosič kljub vsem svojim izkušnjam nikakor ne najde poti iz te zagate. Res je, da je ekipa z izjemo Husmanija, Hodžiča in Šturma mlada, a tudi Aleš Arnol na klopi Brava v povprečju nima starejše zasedbe (razen Poplatnika).
REZULTATI 11. KROGA: Aluminij - Maribor 1:0 (1:0); Bravo - Domžale 3:2 (2:2); strelci:
0:1 Markuš (1.), 1:1 Stankovič (36.), 2:1 Pečar (38.), 2:2 Pišek (43.), 3:2 Štravs (51.);
Mura - Celje 0:2 (0:0); strelca: 0:1
Zabukovnik (54.), 0:2 Prucev (67.);
Rogaška - Olimpija 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Rui Pedro (92., z 11-m), 0:2 Florucz (99.). Rdeči karton: Vodi-šek (94., Rogaška);
Kalcer Radomlje - Koper 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Krolo (87.), 1:1 Jelenič (89.).
1.	CELJE
2.	KOPER
3.	OLIMPIJA
4.	BRAVO
5.	MARIBOR
6.	MURA
7.	ALUMINIJ
8.	DOMŽALE
9.	K. RADOMLJE
10.	ROGAŠKA
10	7	2	1	2
10	6	3	1	1
10	6	1	3	25
10	5	2	3	16
10	4	2	4	14
10	4	1	5	12
10	3	1	6	14
10	2	2	6	13
10	2	2	6
10	2	2	6	7:20 8
JM
9	23
8	21
18	19 14	17 11	14 17	13 16	10
19	8 16	8
14 Štajerski
Šport
torek • 3. oktobra 2023
Rokomet • NLB liga, 4. krog
Ranfl blestel, Ormožu »le« točka
Jeruzalem Ormož -Urbanscape Loka 28:28 (14:12)
JERUZALEM ORMOŽ: Ranfl (18 obramb, 3 x 7-m), Balent, Zemljič; Munda, Bogadi 6, Sok 9 (5), Vincek, Žuran 1, Hebar 3, Hebar 2, Šulek 1, Blagotinšek, P ungartnik, Krabonja, Kolmančič 2, Jerenec 4. Trener: Saša Prapotnik
URBANSCAPE LOKA: Stanojlovic (6 obramb), Juričan (1 obramba); Soršak 6, Dolenc 5, Mali, Latkovic 3, Mihelič 1, Jesenko 6 (2), Starman, Stopar, Lokar 1, Jesenko 4 (3), Stre-har, Klemenčič 2, Bulovič, Atanasov. Trener: Goran Cvijič
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem Ormož 5 (5), Urbanscape Loka 8 (5).
IZKLJUČITVE: Jeruzalem Ormož 10, Urbanscape Loka 12 minut.
RDEČI KARTON: Šulek (57., Ormož).
Rokometaši Jeruzalema Ormoža so zmerno optimistično pričakovali
srečanje z Loko, opozarjali so predvsem na vzpon forme tekmecev iz Gorenjske. Pomisleki so bili na mestu, saj so Škofj eločani z veliko mero vztrajnosti in nepopustljivosti na koncu pred lepo zapolnjenimi tribunami Hardeka prišli do točke.
V	prvem polčasu je bil izid desetkrat izenačen, v končnici pa so si Or-možani z boljšo igro v obrambi (pet minut brez prejetega gola) priigrali dva gola prednosti (14:12).
V	uvodu drugega dela so domači prvič pobegnili za tri gole (16:13), vendar so varovanci trenerja Gregorja Cvijiča spet našli odgovor in poravnali izid (16:16). Z enako mero so odgovorili domačini (19:16), ki so do najvišje prednosti na srečanju prišli v 43. minuti, ko je Tadej Sok zadel za 22:18. Prednost so varovanci trenerja Saša Prapotnika ohranjali in v končnico srečanja so odnesli tri gole naskoka (25:22 v 51. minuti).
Kljub težavam v napadu - le tri gole so dosegli igralci Ormoža v zadnjih devetih minutah - so z odličnimi
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Celjanke v drugo prehitre in premočne
ŽRK Žiher hiše Ptuj-Ormož - ŽRK Z'dežele 27:32 (11:17)
ŽRK ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ:
Korpar (3 obrambe), Gep; Kolenko 16(6), Tripkovič 5, Puž 2, Kaloh 1, Ledinek 1, Šemrl 1, Dobnik 1, Grnjak, Štelcer, Anžel, Luknjar, Gorjup, Krasnič, Petrovič. Trener: Matej Bra-čič.
SEDEMMETROVKE: Ptuj-Ormož 6/6; Z'dežele 9/12:
IZKLJUČITVE: Ptuj-Ormož 12 minut; Z'dežele 10 minut.
Le teden dni po presenetljivi zmagi ptujske vrste v pokalnem tekmovanju proti Celjankam so se iste tekmice srečale še v prvenstvi tekmi. Gostje iz knežjega mesta so bile tokrat boljše in so suvereno slavile. S tem so dale dodatno težo pokalni zmagi varovank trenerja Mateja Bra-čiča izpred tedna ...
Za končni razplet srečanja je bil tokrat odločilen že uvod srečanja, v katerem so gostje z gibljivo in hitro igro povsem zagospodarile na igrišču. V 9. minuti je na semaforju
pisalo 2:7, pri čemer so imele Celjan-ke v tem času na voljo že štiri 7-me-trovke!
Razmerje sil se na igrišču ni spremenilo niti po minuti odmora, varovanke trenerke Miše Marinček so do 20. minute igrale domala popolno tekmo in povedle z devetimi goli prednosti (5:14). V zadnjih desetih minutah prvega polčasa je vendarle začela delovati domača obramba in je zajezila trend prelahko prejetih golov.
Pred tednom so Ptujčanke proti Celjankam v pokalni tekmi v prvem polčasu prejele le šest golov, tokrat 17 ...
V drugem delu so se domačinke trudile znižati zaostanek, a jim bližje kot na pet golov to ni uspelo in Ce-ljanke so prišle do zaslužene zmage. V domači ekipi je bilo tokrat premalo razpoloženih igralk, obramba ni bila na dovolj visokem nivoju in poraz je bil neizbežen. V gostujočem moštvu je največ zadetkov dosegla 18-letna Azra Zulic - 11.
Rokometaši Ormoža so v razburljivi končnici ostali brez zmage proti Loki.
obrambami vratarja Filipa Ranfla, ki je na celotnem srečanju zbral vrhunskih 18 obramb, od tega tri sedemmetro-vke, uspešno držali prednost v svojih rokah. Ko je Sok v 57. minuti zadel za plus 3 (27:24), se je zdela tekma odločena, še posebej pa ob golu Davida Bogadija na začetku zadnje minute (28:26), pri čemer so imeli domačini igralca več na igrišču.
S tekmami 3. kroga se bo prvenstvo v najmočnejši ženski ligi nadaljevalo čez tri tedne.
Minea Kolenko, Ptuj-Ormož: „Po zmagi v pokalnem srečanju z istimi tekmicami smo tudi v to srečanje vstopile z željo po zmagi. A obramba je tokrat 'pokala' in ni bila na nivoju, kot bi bilo treba, kar se je že zelo zgodaj poznalo na rezultatu. Nato smo se skozi celotno tekmo trudile zmanjšati zaostanek, a nam to ni uspelo. S slabo obrambo nismo pomagale vratarka-ma, ki sta prejemali gole iz bližine in odprtih metov, v napadu pa tudi igralka ali dve ne moreta vleči celotne ekipe naprej, prej ali slej pride do padca."
Miša Marinček, trenerka Z'de-žele: „Težko primerjam pokalno in prvenstveno tekmo, saj gre v pokalni za srečanje, ki odloča o napredovanju oz. izpadu, v prvenstvu pa tekmujemo na dolgi rok. Priprava na obe tekmi je bila podobna, le da je bila naša ekipa po številnih spremembah v igralskem kadru in precejšnji pomladitvi pred tednom šele na začetku procesa igranja tekem, sedaj pa so že vidno obrisi igre, ki si jo želimo. Zelo sem ponosna na moje punce, ki so se pokazale v lepi luči in so se na igrišču popolnoma sprostile in zasluženo zmagale. Lepo je bilo videti, da so priložnost za igro lepo izkoristile tudi vse igralke s klopi. Bo pa naše najmočnejše orožje trdna obramba in hitri protinapadi, saj imamo v ekipi veliko hitrih igralk."
Jože Mohorič
Realizirana 7-metrovka po izteku igralnega časa
A Gorenci niso vrgli puške v koruzo in so ob številčnem izenačenju igralcev (izključitev Vinceka pri Ormožu) na parketu do konca srečanja prišli do dveh sedemmetrovk in možnosti za izenačenje. Aljaž Jesen-ko je obe realiziral, zadnjo že po iz-
teku igralnega časa - 28:28.
Ormožani lahko nedvomno žalujejo za izgubljeno točko, iz dane situacije pa se morajo naučiti, da je potrebno zbranost ohraniti do zaključnega zvoka sirene.
Ormoška ekipa bo v prihodnjem krogu gostovala pri LL Grosist Slovanu, ki je tokrat presenetil Koper v njihovi Bonifiki.
NLB liga
REZULTATI 4. KROGA: Jeruzalem Ormož - Urbanscape Loka 28:28 (14:12), Trimo Trebnje - Slovenj Gradec 34:28 (18:13), Koper - LL Grosist Slovan 27:28 (9:13), Škofljica - Krka 29:29 (16:10), Sviš Ivančna Gorica - Dobova 31:23 (17:12), Ljubljana -Gorenje 28:43 (13:24), Riko Ribnica -Celje Pivovarna Laško 37:38 (20:20).
1.	GORENJE VELENJE 4 4 0 0 8
2.	KRKA	4 3 10 7
3.	TRIMO TREBNJE 4 3 0 1 6
4.	JERUZALEM ORMOŽ 4 2 115
5.	CELJE PIVOVARNA LAŠKO 3 2 0 1 4
6.	KOPER	4 2 0 2 4
7.	RIKO RIBNICA	4 2 0 2 4
8.	SVIŠ IVANČNA GORICA 3 2 0 1 4
9.	SLOVENJ GRADEC 4 112 3
10.	LL GROSIST SLOVAN 4 1 1 2 3 11 ŠKOFLJICA	4 112 3
12.	URBANSCAPE LOKA 4 1 1 2 3
13.	LJUBLJANA	4 0 0 4 0
14.	DOBOVA	4 0 0 4 0
Opomba: tekma Sviš Ivančna Gorica - Celje Pivovarna Laško v 2. krogu še ni bila registrirana.
Filip Ranfl, Ormož: „Tekmo smo imeli ves čas pod kontrolo, na koncu pa smo naredili napaki, ki sta nas stali točke. Zadnjo minuto smo odigrali dokaj neizkušeno in zapravili prednost, ki je sicer ne bi smeli. A takšen je rokomet, sedaj gremo z željo po zmagi v Ljubljano. To je res bila moja najboljša tekma v dresu Ormoža, podobnih si želim še več."
JM
Rokomet • 2. SRL (m)
Jasno proti začrtanim ciljem
Drava Ptuj - Alples Železniki 43:24 (23:10)
DRAVA PTUJ: Škorc, Češek; Krasnič 7(3), Golež 7, Kuzma 6, Škrobot 6, S. Kocijančič 5, T. Kocijančič 3, Maroh 3, Peklar 2(1), Kram-berger 1, Šalamun 1, Bezjak 1, Žuran 1, Šestanj-Plohl, Korez. Trener: Uroš Šerbec.
SEDEMMETROVKE: Drava 4/4; Alples Železniki 7/5.
IZKLJUČITVE: Drava 6 minut; Železniki 2 minuti.
RDEČI KARTON: Krasnič (26., Drava)
Dravaši v uvodni tekmi sezone niso imeli težav na poti do visoke zmage, saj so gostje na Ptuj pripotovali le s sedmimi igralci, po poškodbi enega izmed njih pa so večji del drugega polčasa posledično odigrali z igralcem manj na igrišču. Kljub temu so se srčno borili do konca, domačini pa so prav tako zelo korektno odde-lali srečanje.
Jan Maroh, Drava: „Z zmago proti Alplesu je tekmovalni led prebit. Gre za ekipo, ki je lani izpadla iz 1. B-lige in ima izkušnje ter potencial, a so bili tokrat številčno zelo oslabljeni. Sami se na to nismo ozirali, ampak
smo odigrali tako, kot se za favorita spodobi.
Cilj kluba je sicer jasen -uvrstitev v 1. B-ligo. Kot glavne tekmece vidimo Sevnico in Maribor, lahko pa preseneti še kdo. Radi bi odigrali popolno sezono, morda celo brez poraza. Celotne priprave so potekale brez težav, po uvodnem mesecu fizičnih priprav smo začeli delati z žogo, nato je sledilo stopnjevanje forme in taktična priprava. Za zdaj vse poteka po začrtanem planu, treningi so kakovostni, upamo na podobno nadaljevanje."
Uroš Šerbec, trener Drave: „V sezono vstopamo z visokimi cilji. Ekipa je mešanica izkušenih in mladih igralcev, slednji se počasi priključujejo k članom. Člani in mladinci treniramo skupaj, tudi po 20 in več nas je na treningih, s čimer sem zelo zadovoljen, prav tako z zavzetostjo vseh. Zelo me veseli, da so igralci dojemljivi za treniranje, da se želijo naučiti novih
2. SRL (m)
REZULTATI 1. KROGA: Drava Ptuj
-	Alples Železniki 43:24, Maribor Branik - Pomurje 37:22, Nova Gorica - Kronos 25:29, Arcont Radgona
-	Sevnica 34:34.
stvari. Vzporedno se navajamo na t. i. profesionalne stvari, tudi na razmišljanje in delo izven igrišča. Opozarjam na to, da sezona ne bo lahka, da želeni rezultati ne bodo prišli sami od sebe, istočasno pa se zavedam, da je vse odvisno od nas samih - če bomo 'pravi', potem ne bi smeli imeti težav.
Imam še kakšno željo, povezano z okrepitvami na zunanjih položajih, a trenutno takšnih igralcev ni bilo na voljo. Sezona bo dolga, temu sledi še končnica, zato si želim predvsem to, da bi se v največji možni meri izognili poškodbam.
Proti Železnikom je bilo za igralce najbolj naporno to, da so kljub visokemu vodstvu ohranjali koncentracijo. To jim je kar uspevalo, čeprav nisem zadovoljen s tem, koliko zadetkov smo prejeli. Sedaj moramo čim prej ujeti tekmovalni ritem. Imamo obrise igre, ki si jo želimo gojiti, sedaj pa nam preostane delo na podrobnostih."
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
V ptujski ekipi je bilo na tekmi s Celjankami premalo razpoloženih igralk - le Minea Kolenko je dosegla Rokometaši Drave so z visoko zmago zakorakali v sezono, v kateri si odkrito želijo napredovanja v višjo
16 zadetkov.
ligo.
torek • 3. oktobra 2023
Šport
Štajerski	15
Nogomet • 3. SNL - vzhod
Zavrč ostal brez trenerja, Hajdina prekinila negativni niz
«
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Hajdinc in Vidma so si na lokalnem derbiju razdelili točke.
Foto: Črtomir Goznik
Igralci Zavrča so v sami končnici izgubili tekmo proti Prlekom..
Hajdina - ZASE Videm 1:1 (0:0)
STRELCA: 0:1 Kurež (52.), 1:1 I. Emeršič (62., z 11 m).
HAJDINA: Zupanič, Kovačec, Bojnec (od 46. N. Medved), Ljubec, Horvat, Rajh (od 56. Pišek), R. Medved, Pal (od 79. Mesarič), Lipavšek, Tomanič, I. Emeršič. Trener: Miran Emeršič.
ZASE VIDEM: Zajc, Mesarič, Zdovc, Petek, Kelc, Čuš (od 62. Ko-kol), Cesar, Ferčec (od 29. Vidovič, od 62. Šegula), S. Rogina, Kurež (od 62. Žižek), Podbrežnik. Trener: Luka Gajšek.
RDEČA KARTONA: Zajc (61., Videm), Pišek (82., Hajdina).
Ekipi Hajdine in Vidma sta medsebojno tekmo pričakali v zelo različnih razpoloženjih: Videm s serijo nepora-ženosti od samega začetka sezone, Hajdina s tremi zaporednimi porazi (Šampion, Korotan, Rače). Z remijem bi bili pred tekmo bolj zadovoljni v domačem taboru, z njim pa so se po veliki napaki vratarja Denisa Zajca hitro sprijaznili tudi gostje ...
Prvi polčas je minil v previdni igri, največ akcij se je končalo na robu 16-metrskega prostora ene ali druge ekipe. Edino res odlično priložnost je za goste zapravil Podbrežnik (obramba Zupaniča). Z zanimivim dogajanjem je bil veliko bolj bogat drugi polčas, ki so ga s pobudo začeli Hajdinčani, povedli pa so gostje; globinsko podajo je lepo sprejel Robert Kurež in rutinirano zadel ob nemočnem Zupaniču - 0:1.
V 62. minuti si je veliko napako privoščil gostujoči vratar Denis Zajc, ki se je spustil v preigravanje z Nejcem Medvedom in izgubil žogo, za nameček pa naredil še prekršek za najstrožjo kazen in izključitev ... Iz penala je izenačil lan Emeršič - 1:1. Domačini so začutili priložnost za popoln preo-
Kočevje - Moškanjci-Gorišnica 27:23 (14:8)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Kroflič (12 obramb), Brodnjak, Bedenik; Ozmec 8(3), Zupanič 5, Tement 4(1), Bedrač 3, Geč 2, Šandor 1, Bezjak, Čuš. Trener: Ivan Hrupič.
SEDEMMETROVKE: Kočevje 1/1; Moškanjci-Gorišnica 6/4;
IZKLJUČITVE: Kočevje 8 minut; Moškanjci-Gorišnica 8 minut.
RDEČI KARTON: Ozmec (60., Gorišnica).
Po treh porazih v uvodnih krogih nove sezone so Gorišničani tudi v Kočevju, kjer se je zbralo kakšnih 200 gledalcev, slabo začeli srečanje. Že v 4. minuti so domačini po dveh ubranjenih strelih domačega vratarja in dveh tehničnih napakah Gorišničanov v napadu povedli s 5:0! Minuta odmora trenerja Ivana Hrupiča je vendarle zdramila njegove varovance in v 10. minuti je bil na semaforju prikazan izid 6:4, v 17. minuti pa 8:5. Sledile so nove „črne minute", v katerih so domačini z delnim izidom 5:0 (13:5) domala odločili srečanje.
Kljub temu se tokrat vrsta Gorišnice ni predala in je do sredine drugega polčasa vztrajno nižala razliko - v 44. minuti je bilo le še 18:17. Tudi v zadnjih desetih minutah domačini niso mogli ostati mirni, saj so se Štajerci z zadnjimi atomi moči držali na majhnem zaostanku (22:20, 23:21, 24:22). A kratka klop (le osem igralcev v polju) in posledično večja
brat, nanizali so nekaj lepih priložnosti (Lipavšek, R. Medved, N. Medved), a se je z odličnimi obrambami izjemno izkazal 18-letni rezervni vratar Žiga Kokol. V zaključku je dva prekrška za rumeni karton storil domači rezervist Luka Pišek, posledično je moral predčasno pod prho. Zaključno žogico so imeli gostje v zadnji minuti tekme, a so se v idealnem položaju zapletli pred golom Zupaniča.
Matej Pal, Hajdina: „To je bil naš prvi derbi z ekipami iz MNZ Ptuj, številni gledalci so pripravili lepo vzdušje. Tekma je bila napeta od prve do zadnje minute, naša želja pa je bila, da prekinemo negativni niz nesrečnih porazov in da se športna sreča enkrat vendarle obrne v naš prid. Pomembno je, da nismo izgubili, če pa bi nekoliko bolje izkoriščali priigrane priložnosti, pa bi lahko tudi zmagali. S pogovorom, delom na treningih in željo upamo, da bomo izboljšali učinkovitost."
Žiga Zdovc, Videm: „S točko nismo povsem zadovoljni, predvsem v prvem polčasu bi lahko povedli, a se je izkazal domači vratar. Glede na izključitev našega vratarja v nadaljevanju pa je remi vseeno uspeh. Z igralcem manj smo se več kot pol ure dobro branili in imeli tudi svoje priložnosti, na koncu pa prevlada ocena, da je boljše osvojiti točko kot doživeti poraz. Pomembno je, da še naprej ostajamo neporaženi."
Ian Emeršič, Hajdina: „Glede na serijo porazov je tokratni remi prišel v pravem trenutku. Kljub temu se nas drži nesreča v napadalnih akcijah, žoga nikakor noče v gol, pa čeprav smo bili velikokrat boljši v polju od tekmecev. Tokrat smo kljub oslabljeni ekipi vseeno toliko stopili skupaj, da se nam je uspelo izvleči iz zaostanka in smo prišli do točke. Upam, da bo ta točka za nas dobra popotnica pred nadaljnjimi tekmami."
utrujenost gostov v zaključku je onemogočila popoln preobrat ...
V naslednjem krogu se bodo Gorišničani v domači dvorani merili z Radovljico.
Nejc Šandor, Gorišnica: „Rezultat-sko je za nami znova neuspešna tekma, glavni krivec pa je naša slaba realizacija. V prvem polčasu smo zapravili preveč 100 % priložnosti, kar so domačini izkoristili in povedli s +8. V nadaljevanju smo prikazali odlično igro in se približali na zgolj zadetek zaostanka, za preobrat pa nam je zmanjkalo športne sreče. Če bomo nadaljevali s takšno igro in popravili strel, bomo zagotovo začeli zmagovati."
M
1. B SRL (m)
REZULTATI 4. KROGA: Kočevje - Moškanjci-Gorišnica 27:23, Frankstahl Radovljica - Butan plin Izola 26:27, Jadran Hrpelje-Kozina - Mok-erc-Kig 21:35, Dol Tki Hrstanik - Herz Šmartno 30:23, Ajdovščina - Krško 27:35, Črnomelj - Grosuplje 24:24. Prosta je bila ekipa Velike Nedelje.
1.	GROSUPLJE	4 3 10 7
2.	KRŠKO	3 3 0 0 6
3.	MOKERC - KIG	3 3 0 0 6
4.	BUTAN PLIN IZOLA 4 3 0 1 6
5.	KOČEVJE	4 3 0 1 6
6.	RADOVLJICA	4 2 0 2 4
7.	AJDOVŠČINA	4 2 0 2 4
8.	ČRNOMELJ	4 112 3
9.	HERZ ŠMARTNO 3 10 2 2
10.	DOL TKI HRASTNIK	4	10	3	2
11.	VELIKA NEDELJA	3	1 0	2	2
12.	MOŠKANJCI-GORIŠNICA	4	0 0	4	0
13.	JADRAN KOZINA	4	0 0	4	0
3. SNL - vzhod
REZULTATI 7. KROGA: Zavrč -Avto Rajh Ljutomer 1:2 (1:1), Hajdina - ZASE Videm 1:1 (0:0), Podvinci -Premium Dobrovce 1:0 (1:0), Koroška Dravograd - Drava Ptuj 0:6 (0:2), Krško - Rače 3:1 (1:1), Brežice 1919 Terme Čatež - Šampion 8:2 (5:1), Šmartno 1928 - Korotan Prevalje 1:0 (0:0).
1. DRAVA PTUJ 7	6	1	0	29:2	19
2. ZASE VIDEM 7	4	3	0	12:5	15
3. PODVINCI 7	4	2	1	12:7	14
4. KRŠKO 7	4	1	2	20:10	13
5. BREŽICE ČATEŽ 7	4	0	3	21:16	12
6. RAJH LJUTOMER 7	3	2	2	9:12	11
7. KOROTAN PREVALJE 7	3	1	3	12:10	10
8. RAČE 7	3	1	3	7:12	10
9. HAJDINA 7	2	1	4	11:10	7
10. ŠAMPION 7	2	1	4	12:20	7
11. ZAVRČ 7	1	3	3	7:8	6
12. P. DOBROVCE 7	2	0	5	8:14	6
13. ŠMARTNO 1928 7	2	0	5	8:21	6
14. K. DRAVOGRAD 7	1	0	6	2:23	3
Luka Gajšek, trener Vidma: „Na
koncu smo lahko zadovoljni z rezultatom, saj smo del srečanja igrali z igralcem manj. Moti me, da začetek srečanja z naše strani ni bil pravi, kljub temu je imel Podbrežnik prvo 100-odstotnno priložnost na tekmi. Ko smo v drugem polčasu vendarle povedli, bi morali ohraniti kontrolo nad dogajanjem, a smo si sami zakuhali situacijo. Po izenačenju smo trpeli, a nas je Kokol z nekaj obrambami obdržal v igri."
Zavrč - Avto Rajh Ljutomer 1:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Zorko (23.), 1:1 Skuhala (32.), 1:2 Ketiš (90., z 11 m).
ZAVRČ: Maroh, Bojnec, Kajzer, Koren, Draškovič, Potočnik, Kuko-vec (od 85. Mihalič), Zorec, Predi-kaka (od 81. Lazar), Hren, Zorko (od 66. Cimerman). Trener: Damjan Vogrinec.
Nogometaši Zavrča ostajajo pri eni sami zmagi v sezoni, to so dosegli na uvodni tekmi z Dobrovčani. Od tedaj so nanizali po tri remije in poraze, slednji proti Ljutomeru je bil vzrok za odstop trenerja Damjana Vogrinca. „Že pred tekmo sem povedal, da v primeru poraza zapuščam klop Zavrča. Ker se je to zgodilo, je bilo z moje strani vse jasno, odhajam. Takšen je pač nogometni posel," je dejal Vogrinec. Po Dravi (Dvoršak) in Podvincih (Hojnik) je
to že tretja trenerska zamenjava pri tretjeligaših iz MNZ Ptuj.
Zavrčani so sicer dobro začeli srečanje in preko Roka Zorka tudi povedli. Že pred tem je prečko zadel Predikaka. Tudi po izenačenju (Mario Skuhala je prestregel povratno podajo branilca vratarju Marohu) so Zavrčani zadržali pobudo in si v nadaljevanju tekme priigrali še pet res dobrih priložnosti (Kajzer in Zorko v prvem, Cimerman, Predikaka dve v drugem polčasu). Niso jih izkoristili, v zaključku pa so njihovo napako v obrambi znali kaznovati gostje za dosego zmagovitega zadetka iz upravičeno dosojenega penala.
Damjan Vogrinec, trener Zavrča:
„Še enkrat več smo tekmo - glede na prikazano - nepravično izgubili.
V igro smo bili boljši skozi večji del srečanja, tekma se je zvečine odvijala na polovici gostov, a nam neučinkovitost onemogoča, da bi osvajali točke."
Podvinci - Premium Dobrovce 1:0 (1:0)
STRELEC: 1;0 Petrinec (27.).
PODVINCI: Cajnko, Živič, Kolenko, Markovič, Petrinec, Anžel, Modrič, Šmrček, Dumbovič, Orovič, Zajko (od 88. Pihler).
Nogometaši Podvincev so po porazu v Brežicah in remiju proti Ljutomeru znova stopili na zmagovalno pot. To jim je uspelo proti ekipi iz Do-brovcev, ki so jo premagali z izidom 1:0. Edini gol na srečanju je dosegel Luka Petrinec v sredini prvega polčasa. S tremi osvojenimi točkami so se obdržali pri vrhu tabele.
Koroška Dravograd -Drava Ptuj 6:0 (2:0)
STRELCI: 0:1 Erhatič (31., z 11 m), 0:2 Begonja (42.), 0:3 Dukadin (55.), 0:4 Šalamun (57.), 0:5 Begonja (79.), 0:6 Kmetec (87.).
DRAVA PTUJ: Janžekovič, Bego-vič, Marot (od 75. Šket), Vidovič (od 65. Janežič), Jadric, Erhatič (od 65.
Vogrinec), Lovenjak, Begonja, Šalamun (od 75. Kmetec), Mlakar (od 65. Blaj), Dukadin. Trener: Edo Flego.
Nogometaši Drave so se v nedeljo odpravili na Koroško, kjer jih je pričakal domači Dravograd. Srečanje prvo- in zadnjeuvrščene ekipe na lestvici se ni končalo kot pred dnevi v 1. ligi, ko je Aluminij slavil v Celju ...
Nogometaši Drave so od samega začetka srečanja prevzeli pobudo v svoje roke, edina želja pa je bila zgodnji zadetek, ki bi odprl vrata obrambe domačinov. To se je naposled zgodilo v 31. minuti, ko je po prekršku nad Dukadinom sodnik pokazal na belo točko - zanesljiv izvajalec je bil kapetan Nik Erhatič. Še pred odhodom na odmor je vodstvo povišal najboljši strelec ptujske vrste Roko Begonja (sedem zadetkov na sedmih tekmah).
V nadaljevanju je prednost Drave naraščala do zaključka srečanja, ko je še na tretji zaporedni tekmi v polno meril rezervist Tai Kmetec.
Nik Erhatič, Drava: „Domačini niso pokazali kakšne posebne želje po napadalni igri, zato smo imeli sami žogo večino časa v svoji posesti. Po prvem zadetku je bilo vse lažje, še posebej pa v nadaljevanju, ko so domačinom pojenjale moči in jim ni uspelo več držati našega ritma."
Jože Mohorič
Nogomet • 2. SNL
Gajser z Beltinčani na sam vrh
Le malokdo bi pred začetkom prvenstva stavil, da bodo po 10. krogih na vrhu drugoligaške tabele Beltin-čani. A varovanci trenerja Damjana Gajserja so po vseh statističnih podatkih povsem zasluženo na vrhu lestvice, saj imajo najboljšo obrambo (le sedem prejetih golov) in najboljši napad (22 doseženih zadetkov) v ligi.
Primorje še naprej ostaja edino neporaženo moštvo lige, a sta jih dva zaporedna remija (Bistrica, Ilirija) postavila v vlogo zasledovalcev, ob bok Gorice. Varovanci goriškega trenerja Mirana Srebrniča so zmagali šestič zapored, pri čemer so na teh tekmah prejeli le dva gola.
REZULTATI 11. KROGA:
Kety Emmi&Impol Bistrica - Tabor Sežana 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Mar-tinčič (93., z 11 m);
Ilirija 1911 - Primorje Emundia 0:0;
Dravinja - TKK Tolmin 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Močnik (30.), 1:1 Vodopi-vec (48.). Rdeči karton: Knaus (76., Dravinja);
Gorica - Fužinar Ravne 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Hrka (36.), 1:1 Kitek (54., z 11 m), 2:1 Baruca (62.);
Krka - Beltinci Klima Tratnjek 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Pihler (29.), 0:2 Ko-sič (73., z 11 m);
Rudar Velenje - Triglav Kranj 0:2 (0:2); strelca: 0:1 Pokorn (12.), 0:2 Petrovič (15.);
Nafta 1903 - Vitanest Bilje 3:1 (2:0); strelci: 1:0 Bončina (2.), 2:0 Bončina (42.), 3:0 Paljk (85.), 3:1 Betriu (90.);
Jadran Dekani - Brinje Grosuplje 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Matko (28.), 1:1 Fortuna (75.).
1 BELTINCI TRATNJEK 10 7 2 1 22:7 23
2.	GORICA	10 7 1 2 21:9 22
3.	PRIMORJE EMUNDIA 10 6 4 0 17:8 22
4.	TRIGLAV KRANJ 10 5 3 2 18:9 18
5.	NAFTA 1903 9 5 2 2 17:11 17
6.	K. E. BISTRICA 10 5 2 3 13:10 17
7.	BRINJE GROSUPLJE 9 5 1 3 18:8 16
8.	JADRAN DEKANI 10 3 4 3 10:10 13
9.	VITANEST BILJE 10 3 3 4 17:19 12
10.	FUŽINAR RAVNE 10 3 2 5 13:19 11
11.	RUDAR VELENJE 10 2 3 5 9:14 9
12.	DRAVINJA 10 2 3 5 9:20 9
13.	KRKA	10 2 2 6 11:16 8
14.	TKK TOLMIN 10 2 2 6 9:19 8
15.	ILIRIJA 1911 10 1 4 5 6:14 7
16.	TABOR SEŽANA 10 0 4 6 8:25 4
JM
Športni napovednik
Nogomet • Pokal Slovenije
RAZPORED 1. KROGA MNZ PTUJ, V TOREK, 3. 10., OB 16.00: Zgornja Polskava - Dornava Digitalpartner.si, Cirkulane - Apače, Polskava avtop. Grobelnik - Hajdina; V SREDO OB 16.00: Grajena ANpro - Stojn-ci, Pragersko - Podvinci, Ormož - Kety Emmi&Impol Bistrica, Rogozni-ca - Središče, Zavrč - Aluminij.
Tekmi Markovci - ZASE Videm 1:4 (0:1), Gerečja vas - Drava Ptuj 1:7 (1:2) sta že bili odigrani.
Ženski pokal
RAZPORED POLFINALA, V SREDO OB 14.00: Radomlje Medex - Ljubljana, Olimpija - Gažon; OB 15.30: Mura Nona - Primorje Gaia Naturelle; OB 18.00: Drava Ptuj - Cerklje.
JM
Rokomet • 1. B SRL (m)
Tudi iz Kočevja brez točk
1G Štajerski
Šport, rekreacija
torek m 3. oktobra 2023
Futsal m 1. SFL, 1. krog
Po visokem zaostanku na koncu lovili celo zmago
Utrinek s tekme Bronx - Meteorplast Šic bar
Bronx Škofije -Meteorplast ŠIC bar 5:5 (3:1)
STRELCI: 0:1 Rajter (2.), 1:1 Stanič (8.), 2:1 Mandir (12.), 3:1 Stanišič (12.), 4:1 Kneževič-Mrak (22.), 4:2 Lipovšek (22.), 5:2 Prelčec (24.), 5:3 Trstenjak (27.), 5:4 Matan (34.), 5:5 Lipovšek (35.).
KMN METEORPLAST ŠIC BAR:
Anžel, Lovrenčič; A. Goznik, Trdin, Rajter, Kos, Matan, Trstenjak, Alen Ruis, Lipovšek, Aljaž Ruis, Gjurasek. Trener: Robert Grdovič
Ljutomerski Meteorplast ŠIC bar je za uvod v novo tekmovalno sezono gostoval v prenovljeni dvorani Burja v Škofijah. Močno oslabljeni Prleki - brez Roka Šnofla, ki je bil operiran in ga čaka daljše okrevanje,
in kapetana Matica Goznika, ki si je poškodoval prst na roki - so pred okoli 500 gledalci odlično začeli dvoboj. Že v 2. minuti je Adrijan Trste-njak prodrl po levi strani in pred vrati našel Tilna Rajterja, ki je matiral domačega vratarja Alena Mordeja - 0:1.
Medtem ko so imeli v uvodnih minutah gostje terensko premoč in so nadzorovali dogajanje na parketu, so v nadaljevanju prvega polčasa sledili slabi trenutki, ki so jih domačini izkoristili. V 8. minuti je po nezbranosti v prleški obrambi zadel Aleksander Stanič, v 12. minuti pa sta za veliko veselje domačih ljubiteljev futsala v polno merila še Marin Mandir in Davor Stanišič - 3:1. Do odmora so bili nato znova pod-jetnejši gostje, ki so preko Lovra Trdina in Trstenjaka zadeli okvir vrat, Mordej pa se je izkazal z nekaj odličnimi obrambami.
Ko so gostitelji v 22. minuti preko Žige Kneževiča Mraka povedli s 4:1, je le malokdo verjel v preobrat gostov. Lipovšek je sicer že v naslednji minuti znižal zaostanek, a je Nikola Prelčec v 24. minuti ponovno poskrbel za visoko vodstvo Primorcev (5:2).
V nadaljevanju dvoboja je bila na parketu praktično le ena ekipa. Domačinom so pojenjale moči, igralci Meteorplasta ŠIC bara pa so stopnjevali ritem. Trstenjak je v 27. minuti dosegel svoj drugi zadetek, Mordeja pa sta nato premagala še Ante Matan (33.) in Lipovšek (34). Ljutomer-čani so v zaključku tekme iskali pot do zmage, a so se gostitelji ubranili.
»Prvi polčas je bil resnično porazen. Spustili smo se v t. i. run & gun (teci in streljaj), čeprav smo se pred tekmo dogovorili, da tega ne bomo počeli. Nismo dominirali, kot smo
želeli, slabo smo si podajali žogo. V nadaljevanju smo strnili glave in izvajali tisto, kar smo se dogovorili. Morda bi si zaslužili zmago, a je rezultat vendarle realen,« je po tekmi dejal Tim Lipovšek, ki je v prvi uradni tekmi za ljutomersko vrsto dosegel dva zadetka.
Konec tedna (6. oktobra) sledi kvalifikacijska tekma za svetovno prvenstvo v Ljubljani med Slovenijo in Španijo, zato se bo prvenstvo v 1. slovenski futsal ligi nadaljevalo 13. oktobra, ko bo v Ljutomeru gostovalo Dobrepolje.
NŠ
Pihler dvakrat v polno
Dobovec je kot branilec naslova uspešno začel novo sezono. V Rogaški Slatini so ugnali zasedbo Sevnice, pri čemer so kar šest zadetkov dosegli nekdanji igralci Ptuja in Ljutomera: Thomas Pihler, Denis Kneže-vič in Patrik Pasariček (vsak po dva). Zmagali so tudi novinci iz Sodražice pri Ribnici (odmevna okrepitev Extrema je Denis Totoškovič), kakor tudi kobariški Oplast s Kristjanom Čujcem.
REZULTATI i. KROGA:
Bronx Škofije - Meteorplasat Šic bar 5:5 (3:1);
Dobovec - Sevnica 8:0 (3:0); strelci: 1:0 Duščak (3.), 2:0 Kneževič (8.), 3:0 Pasariček (11.), 4:0 Pihler (30.), 5:0 Dasaiev (31.), 6:0 Pihler (32.), 7:0 Kneževič (35.), 8:0 Pasariček (36.);
The Nutrition Extrem - Dobre-polje 5:4 (2:2); strelci: 0:1 Dubinovič (7.), 0:2 Dubinovič (9.), 1:2 Totoškovič (16.), 2:2 Totoškovič (19./10 m), 2:3 Dubinovič (25.), 3:3 Gregorič (27.), 4:3 Kljun (31.), 4:4 Strnad (33.), 5:4 Čop (39.);
Siliko Vrhnika - Oplast Kobarid 2:4 (0:2); strelci: 0:1 Kovačič (1.), 0:2 Ur-šič (20.), 0:3 Kovačič (23.), 0:4 Šturm (28.), 1:4 Vesel (37.), 2:4 Vesel (38.).
Nogomet m Lige MNZ Ptuj
Trdne obrambe zagotovilo za visoke uvrstitve
Super liga
V super ligi se je še enkrat več v praksi pokazalo, da se tekme dobivajo oz. izgubljajo v obrambi. Čeprav to pravilo v prvi vrsti uporabljamo pri rokometu, pa vedno pogosteje velja tudi v nogometu. V tem krogu vodilne štiri ekipe lige niso prejele nobenega zadetka, na dosedanjih 20 tekmah pa so jih skupaj prejele le 12 (Gorišnica in Bukovci po 2, Ormož in Stojnci po 4). Na drugi strani najdemo najučinkovitejšo ekipo lige šele na 5. mestu (Markovci, 16 golov) ...
Markovčani so tokrat Središču zabili šest golov in na videz lahko zmagali, a so še v 73. minuti vodili le za gol, ob polčasu pa je bilo npr. 2:2. Nastja Čeh se je pri domačinih podpisal pod dva gola, Marko Hozjan pa kar pod tri - to so bili njegovi prvi v sezoni.
V derbiju kroga med neporaženi-ma ekipama Bukovcev in Ormoža so mreže mirovale, glavne dele nalog sta obe ekipi opravili v obrambi. Katera bi prva zadela v napadu, bi ob
Veteranske lige +35 vzhod
REZULTATI 5. KROGA: Grajena -Markovci 2:4, Gorišnica - Središče 2:3, Podvinci - Rogoznica Gostilna Muršič 3:0, Dornava AAS - Cirkulane 4:1.
1 PODVINCI	5 3 2 0 16:2 11
2.	GORIŠNICA 5 3 0 2 11:9 9
3.	ROGOZNICA MURŠIČ 5 3 0 2 5:7 9
4.	DORNAVA AAS 5 2 2 1 10:6 8
5.	SREDIŠČE	4 2 0 2 9:7 6
6.	MARKOVCI	5 1 2 2 8:10 5
7.	GRAJENA	5 1 0 4 6:14 3
8.	CIRKULANE 4 1 0 3 5:15 3 RAZPORED 6. KROGA, V ČETRTEK
OB 16.30: Rogoznica Gostilna Muršič - Dornava AAS, Središče - Podvin-ci, Grajena - Gorišnica; V PETEK OB 16.30: Markovci - Cirkulane.
+35 zahod
REZULTATI 5. KROGA: Gerečja vas - Skorba 0:4, Mons Claudius -Pragersko 1:1, Apače - Podlehnik 1:0, Hajdina - Tržec 2:1.
1.	SKORBA	5 4 10 17:6 13
2.	PRAGERSKO 5 3 2 0 16:3 11
3.	MONS CLAUDIUS 4 2 2 0 7:5 8
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Markovcev so s pol ducata doseženih zadetkov ugnali zasedbo iz Središča ob Dravi. Dva je dosegel Nastja Čeh (na foto-gn#)-
malem številu prejetih golov v sezoni verjetno na koncu tudi slavila, zato je bila previdnost na obeh straneh razumljiva. Ormož je po štirih zaporednih zmagah prvič v sezoni remiziral.
Mrežo je uspelo ohraniti nedotaknjeno tudi ekipama Gorišnice in Stojncev. Prvi so na domačem igrišču odpor Boča zlomili v drugem polčasu, ko so unovčili številčno premoč na igrišču. Še pred polča-
4.	HAJDINA	4 2 11 8:5 7
5.	GEREČJA VAS	4 2 0 2 5:10 6
6.	APAČE	5 1 0 4 8:16 3
7.	TRŽEC	4 1 0 3 5:14 3
8.	PODLEHNIK	5 0 0 5 2:9 0 RAZPORED	6. KROGA, V PETEK
OB 16.30: Skorba - Tržec, Podlehnik - Hajdina, Pragersko - Apače, Gere-čja vas - Mons Claudius.
+40
REZULTATI 5. KROGA: Zgornja Polskava - Mladinec veterani 40 0:3, Majšperk - Pohorje Oplotnica 0:2, Spodnja Polskava - Hajdoše veterani 9:0, Videm - Ormož 6:1.
1.	OPLOTNICA 5 5 0 0 10:2 15
2.	MLADINEC 5 3 11 10:5 10
3.	SP. POLSKAVA 4 3 0 1 13:4 9
4.	VIDEM	5 3 0 2 15:7 9
5.	ZG. POLSKAVA 5 2 0 3 7:9 6
6.	MAJŠPERK 5 0 2 3 1:9 2
7.	HAJDOŠE	5 0 2 3 6:19 2
8.	ORMOŽ	4 0 1 3 2:9 1 RAZPORED 6. KROGA, V ČETRTEK
OB 16.30: Mladinec veterani 40 - Ormož, Zgornja Polskava - Majšperk; V PETEK OB 16.30: Hajdoše veterani -Videm, Pohorje Oplotnica - Spodnja Polskava.
1. liga MNZ Ptuj: krog presenečenj
V 1. ligi MNZ Ptuj še naprej prevladuje izenačenost ekip, saj so doslej nobeni ni uspelao priigrati kakšne prednosti pred tekmeci. Kot zadnja je prvo grenkobo poraza v sezoni okusila ekipa Dornave, ki je v derbiju kroga izgubila na domačem igrišču s Tržcem.
Podlehnik je tekmo z Rogoznico odigral zgolj z 11 igralci, gostom pa kljub štirim opravljenimi menjavam ni uspelo zlomiti njihovega odpora.
Zanimivo je bilo tudi na Prager-skem, kjer so gostovali nogometaši Skorbe. Domačini so imeli po desetih minutah igre dva gola prednosti, a je gostom v nadaljevanju uspelo izid obrniti v svoj prid (2:3 v 57. minuti). Po novem izenačenju sta gostom
Šah m Državna liga
zmago zagotovila igralca, ki sta v igro vstopila s klopi, Miha Leben in Matjaž Ogrinc.
Edino pričakovano zmago v tem krogu so dosegli igralci Makol, a so se morali zanjo proti Hajdošam pošteno truditi vse do konca tekme. REZULTATI 5. KROGA: Makole Bar Miha - Hajdoše 3:0 (0:0); strelci: 1:0 Kenda (63.), 2:0 Šket (80.), 3:0 Jernejšek (89.);
Dornava Digitalpartner.si - Tržec 0:3 (0:1); strelca: 0:1 Kolar (9.), 0:2 Emeršič (47.), 0:3 Emeršič (67.); Podlehnik - Rogoznica 0:0; Pragersko - Skorba 3:5 (2:1); strelci: 1:0 Hajnc (4.), 2:0 Jeršič (9.), 2:1 Vogrinec (33.), 2:2 N. Ogrinc (54., z 11 m), 2:3 Leljak (57.), 3:3 Jeršič (73.), 3:4 Leben (84.), 3:5 M. Ogrinc (88.)
1.	DORNAVA	5 3 11 13:8 10
2.	TRŽEC	5 3 1 1 11:7 10
3.	MAKOLE BAR MIHA 5 3 11 12:10 10
4.	ROGOZNICA 5 2 2 1 8:4 8
5.	PRAGERSKO 5 2 0 3 14:13 6
6.	SKORBA	5 2 0 3 11:13 6
7.	HAJDOŠE	5 1 1 3 3:10 4
8.	PODLEHNIK 5 0 2 3 4:11 2
2. liga MNZ Ptuj: trikrat 3:1 oz. 1:3, izstopa Zgornja Polskava
REZULTATI 5. KROGA:
Oplotnica Senčila Senica - Lesko-vec 1:3 (0:1); strelci: 0:1 Kodrič (19.), 1:1 Veber (69.), 1:2 Krajnc (74.), 1:3 Kodrič (75.). Rdeča kartona: Golob (23., Oplotnica), Domen Fridauer (81., Leskovec);
Cirkulane - Polskava avtop. Gro-belnik 3:1 (1:0); strelci: 1:0 Ž. Brlek (42.), 2:0 N. Brlek (47.), 2:1 Gosak (56.), 3:1 N. Brlek (73.);
Zgornja Polskava - Slovenja vas SMS sanacija 3:1 (2:1); strelci: 1:0 Puhman (15.), 2:0 Kotnik (38.), 2:1 Ža-lar (44.), 3:1 Milošič (69.).
1.	ZG. POLSKAVA
2.	CIRKULANE
а.	OPLOTNICA SENICA
4.	LESKOVEC
5.	SLOVENJA VAS
б.	POLSKAVA G.
5 4 0 1 1S:9 12
2 2 2 O 1 2 1 2 1 2
1	9:11
a	12:10
2	15:15 2	11:15 2	6:11
Jože Mohorič
som je bil pri gostih izključen Timotej Justinek. Boč je imel v zapisniku le 12 igralcev.
Za Stojnce je oba gola v Apačah zabil Patrik Vidovič, prvega iz igre, drugega iz penala. Tudi zanj sta bila to prva dva v sezoni.
Obilico golov in prvo zmago domače ekipe v sezoni so videli gledalci v Grajeni. Prvi zaostanek dveh golov je gostom iz Gerečje vasi še uspelo izničiti z goloma Luka Benotiča, drugega ne več ...
REZULTATI 5. KROGA: Bukovci - Ormož 0:0:
Gorišnica - Boč Poljčane 2:0 (0:0);
strelca: 1:0 Strmšek (53.), 2:0 Kolar (73.). Rdeči karton: Justinek (42., Boč);
Markovci - Središče 6:2 (2:2);
strelci: 1:0 Hozjan (4.), 1:1 A. Kepe (7.), 1:2 Ivanuša (41.), 2:2 N. Čeh (43.), 3:2 Hozjan (52.), 4:2 N. Čeh (74.), 5:2 Matjašič (84.), 6:2 Hozjan (87.);
Grajena ANpro - Gerečja vas 4:2 (2:2); strelci: 1:0 Simonič (8., z 11 m), 2:0 Sambolec (32.), 2:1 Benotič (37.), 2:2 Benotič (44-). Cep (55.), 4:2 Gril (61.);
Apače - Stojnci 0:2 (0:0); strelec: 0:1 Vidovič (70.), 0:2 Vidovič (75., z 11 m).
1.	GORIŠNICA 5 4 10 13:2 13
2.	ORMOŽ	5 4 10 13:4 13
3.	BUKOVCI	5 3 2 0 8:2 11
4.	STOJNCI	5 3 11 7:4 10
5.	MARKOVCI	5 2 12 16:11 7
6.	GEREČJA VAS 5 2 0 3 7:11 6
7.	GRAJENA ANPRO 5 113 10:15 4
8.	BOČ POLJČANE 5 1 0 4 6:10 3
9.	APAČE	5 0 2 3 6:15 2
10.	SREDIŠČE 5 0 1 4 6:18 1
Soliden začetek ptujskih šahistov
Konec tedna se je začela državna članska šahovska liga, najpomembnejše domače tekmovanje v okviru Šahovske zveze Slovenije. Organizatorja letošnje lige sta Tajfun ŠK Ljubljana in ŽŠK Maribor Poligram.
Prva tri kola so bila odigrana na Grosupljem, kjer sta prisotne, med katerimi je bilo kar nekaj članov UO ŠZS in drugih funkcionarjev, na odprtju pozdravila župan občine Grosuplje Peter Verlič in predsednik Šahovske zveze Slovenije Dušan Mes.
Iskreno dobrodošlico jim je zaželela še predstavnica ljubljanskega organizatorja, ambasadorka šaha, vele-mojstrica Darja Kapš.
Ptujčani so v prvih treh kolih nastopili z dokaj mlado ekipo domačih igralcev, od katerih kapetan ekipe MM Danilo Polajžer tudi največ pričakuje. Ob VM Nenadu Rističu in FM Gregorju Podkrižniku so zaupanje povsem upravičili trije mojstrski kandidati Andraž Šuta, David Murko in Žan Belšak. Prav slednji je vse od leta 2013, ko je prvič nastopil v najvišjem rangu tekmovanja, standardni član prve ekipe. Edini z vsemi dvajsetimi nastopi pa je neumorni Danilo
Foto: arhiv organizatorja
Šesterica članov ŠD Ptuj, ki je ekipo zastopala v prvih treh krogih: David Murko, Nenad Ristič, Danilo Polajžer (kapetan), Gregor Pod-križnik, Žan Belšak in Andraž Šuta.
Polajžer, ki ob tem opravlja še številne druge naloge, od predsednika društva, kapetana ekipe, vodja in trenerja šahovske šole .
Kot je povedal, je najpomembnejše, da ekipa začne z zmago in to je Ptujčanom tudi uspelo v dvoboju s tekmeci iz Pomurja. Sledila sta dva neodločena dvoboja z dokaj neugodnima tekmecema, kar Ptujčane po treh kolih uvršča od 3. do 5. mesta z lepimi obeti za dobro končno uvrstitev.
V naslednjih treh kolih, ki bodo potekala od 13. do 15. oktobra v Radencih, jih med drugim čaka eden najresnejših kandidatov za naslov prvaka, ekipa ŽŠK Maribor Poligram, v zadnjih treh, od 20. do 22. oktobra v Kamnici, pa še Tajfun ŠK Ljubljana, ki brani naslov prvaka in bo v vmesnem času nastopil še na evropskem klubskem pokalu v Albaniji. To možnost si bo za naslednje leto priboril tudi letošnji državni prvak.
Ekipa ŠD Ptuj je po začetnem ratingu prvih šestih registriranih tekmovalcev na tretjem mestu in na Ptuju po tihem upajo, da jim bo to mesto ob koncu tudi uspelo doseči. S tem bi dosedanjim desetim stopničkam (2 x prvi, 4 x drugi, 4 x tretji) dodali še ene.
Silva Razlag
torek • 3. oktobra 2023
Nasveti
Štajerski	17
Domača lekarna
Zeleni nasvet
Korene pred shranjevanjem v kleti dobro osušimo, jih pa ne čistimo z vodo.
Poletje se počasi končuje
Vsi sokovi se bodo začeli prestavljati iz listov v korenine, ki se bodo začele obnavljati, ponovno obraščati. To je tudi nevarnost, da bodo korenovke in gomoljnice začele delati stebla za cvetenje. S tem pa izgubljati prehransko vrednost.
Zato vsi, ki ste korenček, pe-teršilj, rdečo peso sejali zgodaj, pohitite z njihovim spravilom. Če opažate, da je samo ena rastlina korenčka ali pese pognala steblo, je to znak, da se je začelo to dogajanje in je res smiselno, da sicer letos nekoliko bolj zgodaj, korenovke in gomoljnice pospravite.
Rastlinjaki
Najbolj me skrbi, da boste ponovno začeli zapirati rastlinjake. Občutek mraza bo velik, saj je občutek hladnega zraka ponoči močan. To se vedno dogaja v jeseni. Če pa ste pogledali temperature v avtu zjutraj, ko je najhladneje, so še vedno nad 10 oC. Zato rastlinjakov zvečer še ne zapirajte, za odrasel paradižnik ne bo prehladno. Če pa ste bili dovolj pametni in že posejali tudi zimske vrtnine, pa bodo temperature sploh bolj primerne. Zato naj bodo rastlinjaki, razen v primeru nevarnosti neurja, povsem odprti tudi ponoči. Najhuje je, če boste v rastlinjakih ustvarili previsoko zračno vlago. Potem je nevarnost za bolezni zelo visoka.
Zagotovo je priporočljivo, da zdaj res poberete vse zrele plodove paradižnika in kumar. To je nujno, da boste razbremenili rastline. Plodovi so zanje veliko breme, saj prav vanje vlagajo največ energije. Potrgate lahko vse liste do zadnjih potrganih plodov. Sama bi sicer tudi porezala vrhove nad peto, šesto etažo paradižnika, a to je vaša odločitev. S tem pospešite dozorevanje že oblikovanih plodov. Tisti, ki ste sadili paradižnik ponovno v juniju, pa to vsekakor naredite na starih rastlinah, zdaj bodo rodile te, pozno sajene. Potem pa rastline poškropite, da jim daste malo energije. Uporabite lahko čaj iz cvetov ognjiča ali regrata, lahko tudi rmanovih ali kamiličnih cvetov. Prav tako se lahko odločite za pripravek iz njivske preslice. Tudi pripravek iz sode bikarbone bo pomagal. Ponovite zadevo enkrat tedensko. V trgovinah pa lahko vedno najdete pripravke, ki vsebujejo izvlečke alg ali aminokisline. Oboje dviguje odpornost rastlin in s tem neposredno pomaga rastlinam v boju proti boleznim.
Gosenice v rastlinjaku
Pričakujem močnejši napad gosenic, posebej v rastlinjaku. Zato
\
Foto: MP
Korenovke skladiščimo skupaj s peclji, ne režemo jih v živo.
redno pregledujte liste v bližini komaj oblikovanih plodov. Če najdete na njih drobne, bele pege (podobno, kot bi bile kapljice apna ali kaj podobnega), ki jih pogledate pod lupo in vidite drobna naložena jajčeca ali pa celo zelena temno zelena ali siva, precej večja jajčeca, jih takoj odstranite. Kakor hitro opazite, nekateri ste jih že, luknje v plodove, pa je nujno reagiranje. Uporabite lahko pripravke, ki vsebujejo bakterijo Bacillusthurigensis (Bt), pri papriki priporočam pripravek, ki vsebuje aktivno snov azadirahtin ali pa spinosad. Vse je dovoljeno v ekološki pridelavi, je naravnega izvora. Žal domači pripravki ne bodo zadoščali.
Težave z dozorevanjem paradižnika
Mnogi tožite, da so plodovi samo na pol dozoreli ali pa da se v njih pojavljajo trdi, beli deli. Letošnje vreme je bilo zelo naporno, veliko ne morete narediti. Naj pa vam bo znak, da je treba naslednje leto gnojiti drugače. Gre za
pomanjkanje kalija (ne kalcija, prav ste prebrali) v plodovih. Običajno prihaja do tega pojava v stresnih situacijah, predvsem ob visokih temperaturah. Ena izmed variant je dognojevanje preko namakalnega sistema, a to je možno le, če imate kapljični namakalni sistem. Ne topiti granul mineralnega gnojila. Poiščite ustrezna gnojila, ki jim rečemo vodotopna gnojila ali ferti-gacijska gnojila. Najlažje jih najdete na spletu. Nič ne bo narobe, če je v njih poleg kalija tudi dušik. Ne sme pa biti veliko fosforja. Najpogosteje namreč te težave povzroča prav previsoka vsebnost slednjega.
Druga možnost je, da dajete kalij preko listov - foliarno. V trgovinah najdete listna gnojila, ki vsebujejo samo kalij in aminokisline. Z njimi poškropite rastline vsaj enkrat tedensko, sama pa bi šla najprej 3 x zapored vsake tri dni. Kalij je osnovni element odpornosti in okusa rastlin. Če ga v rastlini primanjkuje, je tudi njen imunski sistem poškodovan, deluje slabše. Kalij vsebuje tudi mleko in soda bi-
Zimske solate in mlada čebula gredo skupaj.
karbona za vse, ki vseeno raje uporabljate domače pripravke. Res pa je, da je učinkovitost teh domačih gnojil slabša, kadar je do težav s pomanjkanjem kalija že prišlo.
Korenovke
Vreme, ki smo mu bili priča, bo hitro spodbudilo tudi cvetenje dozorelih korenovk, predvsem korenčka. Zato svetujem, da korenček, ki ste ga sejali zgodaj spomladi, zdaj populite. Lahko ga tudi posušite, saj je zdaj za shranjevanje v kleteh še skoraj prezgodaj. Mnogi že imate električne sušilnice. Dobro ga umijte in posušite. Potem ga narežite na tanjše obroče in dajte v sušilnico. Posušenega in ohlajenega lahko shranite v kozarcih za vlaganje in uporabljate v juhah tako kakor svežega. Seveda pa je enostavnejše zmrzovanje.
Če imate dovolj globoke in hladne kleti, ga seveda lahko shranimo tudi v njih. A pri tem naj vas opozorim, da hranimo samo povsem zdrave in ne prezrele korene. Ne kopljemo jih v vročini, saj je takrat njihova kakovost najnižja. Izkop zjutraj pomeni hladne korene. Očistimo jih zemlje le toliko, kolikor sama odpade. Listje pa porežemo tako, da ostane centimeter ali dva peclja. Ne porežemo čisto do konca korena. Potem korene osušimo in šele potem shranimo v kleteh. Uporabimo pesek, žagovino, odpadlega listja pa zdaj še ni možno uporabiti, saj ga še ni. Mogoče še eno opozorilo, tudi rdeče pese ne obrežemo povsem do korenov. Kuhamo s peclji listov in jih odstranimo šele po kuhanju. Tako bo manj koristnih sestavin odplaknjenih v vodo. Vodo od kuhanja pa uporabite za zalivanje vrtnin, saj je v njej veliko koristnih mineralov, hranil.
Zdaj pa je še vedno ali pa ravno primeren čas za setev korenčka, peteršilja, blitve, tudi čebule za naslednje leto. Zdaj posejane rastline bodo veliko bolje in lažje prezimile. Zimskih sort solate za prezimovanje še ne sejemo, še vedno pa seveda lahko posejemo motovilec, špinačo, rukolo, azijske listnate rastline, tudi mesečno redkvico, sadimo pa sadike nadzemne kolerabice. V rastlinjak pa še lahko posadite tudi sadike brokolija, cve-tače in samo zelo zgodnjih sort zelja. Prav tako bodo do zime še dozorele letne sorte solate, a samo, če boste sadili sadike.
Miša Pušenjak
Foto: MP
Melisa dobrodošla v čajih in kulinariki
Foto: M24
Skoraj nepogrešljiva zdravilna rastlina, začimba in dišavnica je v zadnjih letih našla prostor tudi na slovenskih vrtovih. Uporabna je tako v kuhinji kot v zdravilstvu, zato si jo brez skrbi privoščite.
Melisa je rastlina, ki telo lepo pripravi na spanec. Predvsem zahvaljujoč eteričnemu olju v listih. Lahko jo tudi posušite in uporabljate pri pripravi kremnih juh, čajev ter poparkov.
Če se je nekoč uporabljala zgolj za pripravo čajev in poparkov, danes še zdaleč ni več tako. Njena uporaba se je močno razširila tudi v kulinarične namene. Uporabna je tako posušena kot sveža. Mnogi jo dodajajo v omake, juhe, jo uporabljajo pri pripravi mesa, zelenjave in seveda tudi sladic. Eterično olje in melisini izvlečki so nepogrešljivi pri pripravi brezalkoholnih in alkoholnih pijač, likerjev.
Kako pomaga?
Melisini pripravki, prevretki in čaji delujejo pomirjevalno, protikrčno in protimikrobno. Uspešno zavirajo virusna in bakterijska obolenja v času prehladov. Notranje meliso uporabljamo tudi proti spalnim motnjam živčnega izvora, koristi pa še pri prebavnih motnjah in spodbuja tek. Zunanje je koristna pri zdravljenju herpes simpeksa, ki se pojavi na ustnici.
Uporaba
Kot smo že zapisali, lahko meliso uporabimo praktično povsod, seveda če smo njeni ljubitelji. Dodamo jo lahko v juhe in tako v poletnih mesecih juham pričaramo osvežilen okus. Nikar ne pozabite nanjo pri pripravi limonade. Tam vas bo dodatek melise prijetno osvežil in pomiril. V nadaljevanju pa vam ponujamo nekaj okusnih in nič manj zdravih receptov.
Melisin sirup
Za pripravo potrebujemo: visok lonec, 3 litre vode, 3 kg kristalnega sladkorja, 50 g citronke, 2 šopka melise.
Priprava: V lonec zlijemo vodo in dodamo sladkor. Pristavimo na ogenj in zavremo, vmes večkrat premešamo, da se sladkor raztopi. Ko zavre, lonec odstavimo in dodamo citronko. Ko se sirup malo ohladi, dodamo meliso in pustimo stati od 24 do 48 ur, odvisno od želje intenzivnosti okusa. Nato precedimo in shranimo v temnih steklenicah, ki jih dobro zapremo.
Melisna kopel
Dve prgišči melise poparimo z litrom vrele vode, pokrijemo in pustimo stati četrt ure. Precejen poparek dodamo vodi za kopel, ki pomirja in obenem poživlja presnovo. Z meliso lahko odišavimo različne solate, divjačino in ribe. Dodamo jo ob koncu kuhanja, ker hitro izgubi značilen vonj.
M. Koren
Okrepimo spomin
Dve žilici posušenih cvetočih melisinih poganjkov in dve žlici rožmarinovih listov poparimo z litrom vrele vode. Pokrijemo in pustimo stati deset minut. Pijemo tri mesece.
Melisini bombončki
Pest suhih cvetočih poganjkov melise zdrobimo v prah. Skuhamo en kilogram sladkorja, mu primešamo melisni prah in ga v velikih kapljah nakapljamo na marmornato ploščo ali drugo gladko, hladno površino. Ko se melisnice ohladijo in strdijo, jih z nožem odluščimo od plošče.
r
Foto: Pexels
18 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 3■ oktobra 2023
Rab • Poznopoletni izlet v družbi Radia-Tednika
Veselo druženje na otoku ljubezni in sreče
Letošnji poznopoletni oz. že jesenski izlet družbe Radi-o-Tednik Ptuj in agencije Sonček je povezal za dva avtobusa poslušalcev Radia Ptuj in bralcev Štajerskega tednika. Še dolgo ga bomo pomnili, ne samo po ogledih in spoznavanju novih krajev, znamenitosti in legendah, tudi po vremenu, ki seje pokazalo s številnimi obrazi, le redko pa jih je v tako kratkem času mogoče tudi doživeti: sonce, dež, jugo, burja, tramontana...
Najbolj naporen je bil prvi dan, sedemkilometrska pot v precejšnji gneči z ogledom Plitviških jezer. Tako velik obisk najstarejšega hrvaškega narodnega parka, ki je od leta 1979 tudi na Unescovem seznamu svetovne dediščine, v tem času je presenetil tudi zaposlene. Dan pred prvim jesenskim dnem so prišli s celega sveta, celo iz daljne Avstralije. Zaradi ne najboljšega vremena se tudi nismo mogli
povzpeti na Kamenjak in zapluti do Zavratnice, zato pa smo se dotaknili roga kipa boga gozdov Kalifronta, ker po vraži naj bi to pomenilo, da se bomo na otok, ki se ponaša s številnimi znamenitostmi in eno najprepoznavnejših prireditev v tem delu Jadrana, Rabsko fj ero, ko se celo mesto odene in vrne v srednji vek, še vrnili. Posebno otoško zgodbo pa je spisala in še piše znamenita sladica, rabska
Gasilska letošnjih udeležencev
torta, ki jo pripravljajo po receptu iz leta 1177.
Rab je 10. največji hrvaški otok, ki je stalno naseljen od II. stoletja pr. n. št., v osmih naseljih živi več kot devet tisoč prebivalcev. Na
vzhodu je bolj gol, na zahodu pa porasel z dokaj bujnim zelenjem, med katerim prevladuje posebna vrsta hrasta, za katerega je značilno, da nikoli ne odvrže listov. Rab, njegov zaščitnik je sveti Kristofor,
pa ima tudi dve turistični naselji, San Marino, kjer smo tudi mi bivali, in Suho Punto. Rab pa ni samo otok ljubezni in sreče, med drugo svetovno vojno je spisal zelo tragično zgodbo, katere del je bilo
tudi 10.000 Slovencev, 1.500 jih je umrlo zaradi lakote in mraza. Leta 1953 so v spomin žrtvam uredili spominski park, ki so ga gradili tudi zaporniki z Golega otoka.
Pet dni druženja starih in novih
Nekaj vtisov
Večerno druženje s plesom je stalnica izletov. V vlogi DJ-ja se je dobro odrezal Marjan Nahberger, skozi veselo in razigrano večerno dogajanje pa je vodil Dalibor Bedenik.
Anton in Zdenka Škrinjar (Vičanci): „To je že četrti izlet z družbo Radio-Tednik Ptuj. Super je bilo, vreme pa je pač vreme, na to nimaš vpliva. Ničesar nisva pogrešala. Spoznala sva dobro družbo, nove prijatelje, videli smo se prvič, še se bomo srečali. Zagotovo."
Angela Slukan (Zgornji Velovlek): „Vredu je, drugače ne bi hodila na te izlete. Prvič pa sem letos potovala s Sončkom. Za izlet sem izvedela po Radiu Ptuj in tudi iz Štajerskega tednika, ki ga imamo naročenega že več kot 70 let."
Milka in Branko Krajnc (Ptuj): „Bila sva že na Korčuli. S Sončkom pa sva letos prvič. Pogrešali smo glasbo v živo. Ob
večerih je bilo malo bolj zaspano. Hotel je bil v redu, večerje pa niso bile najboljše, nismo vsi vegetarijanci, premalo je bilo mesa. Z vremenom nismo imeli največje sreče. Za izlet sva izvedela po Radiu Ptuj."
Ana in Jožef Hrga (Šturmovci): „Zadovoljna sva, nimava pripomb. Morda bi si želel bazen z ogrevano morsko vodo, ker me rado zebe. To je že najin tretji ali četrti izlet z Radiem-Tednikom Ptuj. Predloga za naslednji izlet pa nimam."
Katarina Goričan in Stanko Kirič (Sveti Tomaž): „Super sva se imela. Vsako leto se udeleživa enega od izletov, ki ga organizira družba Radio-Tednik Ptuj. Morda bi lahko bil naslednji izlet v dolino Neretve, Ploče, Mostar ... Tu še nisva bila."
Foto: MG
Foto: MG
Ptuj • Svetovni dan turizma
Urejeno okolje - eden ključnih dejavnikov turizma
Letošnji svetovni dan turizma je izpostavil temo Turizem in zelene naložbe. Slovenija je ena najbolj trajnostnih destinacij na svetu. Letos naj bi slovenski turizem zabeležil okoli petodstotno rast prihodov turistov in petodstotno rast prenočitev v primerjavi z letom 2022. Izvoz potovanj je v obdobju januar-julij znašal 1,75 milijarde evrov ali 14 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2022. V osmih mesecih letos smo dosegli več kot 12 milijonov prenočitev ali za tri odstotke več kot v enakem obdobju leta 2022.
Svetovni dan turizma, praznujemo ga od leta 1980, je priložnost za predstavitev novih projektov, produktov, dosežkov tudi na lokalni ravni. Na Ptuju so 27. september že tradicionalno obeležili s podelitvijo priznanj za urejeno okolje posameznikom, skupnostim, društvom,
podjetjem, lokalom, zavodom, ki izstopajo s svojo skrbjo na tem področju. TD Ptuj je letos podelilo 28 priznanj, ki naj bodo spodbuda vsem za nenehno skrb za urejeno in čisto okolje, v katerem se bodo dobro počutili tako domačini kot obiskovalci, za nove zelene nalož-
be, trajnostni razvoj, varovanje zgodovinske, kulturne in naravne dediščine ter za nove turistične zgodbe. Priznanje TD Ptuj je le skromno priznanje za vsa njihova prizadevanja. „Letos se pridružujemo sloganu Turizem in zelene naložbe. Ptuj z okolico ter širšim
Foto: Črtomir Goznik
Na ptujski tržnici so na svetovni dan turizma odprli stalno razstavo Po poteh Parzivala in njegovih prednikov, ki predstavlja Ptuj z okolico v epu Parzivala, literarnem delu svetovnega pomena, avtorja Woljrama von Eschenbacha.
Foto: Črtomir Goznik
Prejemniki priznanj TD Ptuj za urejeno okolje za leto 2023
območjem v turizmu zagotovo izpostavlja to zeleno destinacijo, vključno z vso ponudbo. Predvsem pa vsi skupaj skrbimo za lepo in urejeno okolje," je izpostavil predsednik TD Ptuj Peter Pribožič, ki je skupaj s ptujsko županjo Nuško Gajšek podelil letošnja priznanja. Čestitala sta prejemnikom priznanj in turističnim delavcem ob svetovnem dnevu turizma za ves njihov prispevek na področju urejenosti in za dosežke v turizmu.
Po poteh Parzivala in njegovih prednikov
Na mestni tržnici, kjer je potekala letošnja prireditev ob svetovnem dnevu turizma, so odprli
stalno turistično-informativno razstavo na prostem Po poteh Parzivala in njegovih prednikov. Le-ta orisuje in opisuje vlogo Ptuja z okolico v epu Parzival, literarnem delu svetovnega pomena, avtorja Wolframa von Eschenbacha, ki je nastalo okrog leta 1200. „Gre za prvi korak k razvoju konkretnega turističnega produkta, vezanega na to tematiko. Posebnost je, da se v epu Parzival eksplicitno omenja kraje današnje Štajerske, kar predstavlja zelo veliko pomembnost za ustrezno razumevanje tega dela, učbenika za življenja. Duhovno jedro dela Parzival je pozicionirano v naše okolje," poudarja Mihael Toš, ki je sodeloval pri pripravi projek-
torek • 3. oktobra 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	19
Znamenita rabska torta
Sladkali smo se v Kuči rabske torte (kulinaričnem muzeju), ki je bila letos uvrščena tudi v prestižni mednarodni kulinarični vodnik Gault&Millau 2023. Prvič so rabsko torto postregli papežu Aleksandru III., kije leta 1177 obiskal Rab. Za ohranitev recepta, ki seje stoletja prenašal ustno, so zaslužne sestre benediktčanke samostana sv. Andrije. Gospa Vilma pa je zaslužna za organizirano poimenovanje in pripravo rabske torte ter njen zapis v letu 1996. Rabčani se s to izjemno kulinarično dobroto, ki ima obliko polža, sladkajo ob vsakem prazniku. Ker je lahko tudi sladki spominek, ki ima dolgi rok trajanja, jo pripravljajo v različnih oblikah, dajo turisti lažje odnesejo s seboj, je povedala gospa Ružica, ki dnevno pripravlja rabsko torto.
prijateljev je hitro minilo. Še se bomo družili, je bilo na koncu poti slišati, lepe spomine bomo še dolgo hranili, morebitne slabe pa hitro pozabili. Vrnili smo se na svoje do-
move, da bomo že jutri ali najpozneje pojutrišnjem znova potovali, se družili, krepili prijateljstva, spoznavali nove zgodbe in jih tudi pisali.
MG
Spomenik San Marinu, kamnoseku z Raba, po legendi ustanovitelju najmanjše republike na svetu, San Marino.
Prejemniki priznanj TD Ptuj za urejeno okolje 2023
Alen Iljevec (Žabjak), Majda in Drago Dolenc (Krčevina pri Vurbergu), Konrad Jurgec (Krčevina pri Vurbergu), Marija in Emil Breg (Krčevina pri Vurbergu), Nada in Emil Horvat (Grajena), Karmen Strelec in Davorin Gabrovec (Črtkova ulica), Naš bar Grajena, Mojca Rižnar Mlinarič, Milena Ladič (Prešernova ulica), družba Radio-Tednik Ptuj, Zinka Žižek (Rimska ploščad), Mateja Anželj (Rimska ploščad), Marjan Janžekovič (Dornavska cesta), Elica in Franc Brlek (Peršonova ulica), Zlatko Ribič (Selska cesta), Jožica in Vidko Forstnerič (Turniška ulica), Silva Šilak (Dornavska cesta), Lena Simonič in Beno Gregorec (Miklošičeva ulica), Mlekarska zadruga, z.o.o., Ormoška cesta, Majda Loi (Ul. Vide Alič), Ljudmila Bigec (Sodnice), Ema Krajnc (Sodnice), Davorin Topolovec (Trstenjakova ulica), Liljana Skok (Dravska ulica), družina Dovečar (Mežanova ulica), MuziKafe (Jadranska ulica), Petra Vajda in Sašo Pečnik (Zadružni trg) ter Klavdija in Martin Ciglar (Jurčičeva ulica).
ta skupaj z Zavodom za turizem, dr. Janom Ciglenečkim in Petrom Vesenjakom. Osrednja zgodba o Parzivalu sovpada tudi v širšo de-stinacijo Štajerska, ki so jo v tem letu zasnovale vse občine, ki predstavljajo tako tudi osnovo Parzi-valove zgodbe. To naj bi najprej spoznali v lokalnem okolju, saj je še marsikdo ne pozna. To je ustvarjalce tudi spodbudilo k postavitvi turistično-informativne table, ki je opremljena tudi z vsebinami v angleškem in nemškem jeziku, da bi zgodbo spoznala širša javnost in vsi turisti, ki prihajajo na Ptuj, je iz-
postavila direktorica Zavoda za turizem Ptuj Tanja Srečkovič Bolšec. Marjan Ostroško pa je na odprtju več povedal o samem fenomenu svetega grala; Parzival se je od viteza okrogle mize povzpel do varuha svetega grala. 26. oktobra pa bo v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju potekal tudi literarni večer na temo viteza Parzivala ter vlogi Štajerske v istoimenski srednjeveški pesnitvi.
Na tržnici so 27. septembra nastopili otroci iz Vrtca Ptuj, predstavili so se tudi turistični ponudniki.
MG
Ptuj • Pokrajinski muzej praznuje 130 let delovanja
Lorenčič: »Potenciala gradu ne izkoristimo dovolj«
Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož te dni obeležuje 130 let delovanja. V preteklosti so se srečali z mnogimi izzivi, številni so še pred njimi. »Prioritete so bile (in so) ureditev arheološke problematike, posodobitev muzejskih zbirk ter vsebin in celostna ureditev grajskega kompleksa. Nujna so vlaganja v infrastrukturo, kadre, nova znanja in vsebine. Vizijo imamo, s sodelovanjem in podporo lahko zadane cilje dosežemo,«je prepričan Aleksander Lorenčič, direktor ptujsko-ormoškega muzeja.
Vloga muzejev se je zelo spremenila, primarno so že zdavnaj presegli. Sodobnost zahteva modernizacijo tudi na tem področju, predlog nacionalne strategije za muzeje, kjer je pomembno področje tudi digitalizacija, je v obravnavi. Ptujski muzej je v zadnjem času na tem področju naredil premike, lani je zaživel večjezični multime-dijski vodnik po muzejskih zbirkah v ptujskem gradu.
Mnogo premikov storili, številni pred njimi
»Zadnja leta so bila za muzej, kljub številnim izzivom in obdobju pandemije, uspešna. Kar se tiče muzejskih zbirk, štiri so nacionalnega pomena, smo zelo veseli, da nam je uspelo v celoti prenoviti in posodobiti zbirko historičnih glasbil, letos je v novi podobi po dobrih dveh desetletjih zaživela zbirka orožja. Uspelo nam je realizirati nove postavitve - ena teh je nova stalna galerijska postavitev, dopolnitve stalnih postavitev ipd. Pripravili smo veliko kakovostnih in odmevnih razstav, izdali številne publikacije, sodelovali pri številnih domačih in mednarodnih projektih,« pravi direktor ptujsko--ormoškega muzeja. Končali so konservatorski načrt za grajski kompleks in dokument idejne ureditve odprtih površin ptujskega gradu. Uspešni so bili pri odkupih, najdražja sta bila odkupa Pelizonove viole in tapiserij Marija Preglja, za kar je sredstva zagotovilo Ministrstvo za kulturo. Tudi na področju vzdrževalnih in investi-
Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je 130-letnico muzeja obeležil s slavnostno akademijo. cijskih del so bili storjeni premiki,
potreba po vlaganjih v infrastrukturo pa je še vedno velika.
Kljub poplavam se obnova žitnice nadaljuje
Predvidena je nadaljnja sanacija grajskega obzidja, ureditev krajine in obnova grajske žitnice. »Šlo bo za enega večjih projektov v kulturi v naslednjih letih in projekt kljub poplavam ni ogrožen,« je na vprašanja o morebitni ustavitvi tega projekta zaradi novonastale situacije, povezane s sanacijo posledic poplav, odgovoril Lorenčič. Aktivnosti obnove žitnice tečejo, vodi jih pristojno ministrstvo. Nadomestne depojske prostore za predmete v žitnici, ki jih je treba preseliti, so našli v prostorih podjetja Talum iz Kidričevega. O sodelovanju in možnostih ambi-
Kateri mejniki so zaznamovali delovanje muzeja
Ptujski muzej je na območju Slovenije za ljubljanskim in celjskim tretja najstarejša tovrstna ustanova. »Leta 1893 so ljubitelji starin v mestu ustanovili Muzejsko društvo, kije postavilo zbirke v zgradbi tedanje gimnazije. Posledično se je odtekanje arheoloških izkopanin v druge muzeje (zlasti v Gradec in na Dunaj) vsaj delno omejilo. So pa nekatere aktivnosti na področju muzeologije tekle že pred tem. Na posvetu Dediščina Muzejskega društva Ptuj - včeraj, danes, jutri, ki bo 18. oktobra na ptujskem gradu, jih bo predstavil Branko Vnuk. Leta 1895je Franc Ferk muzeju poklonil obsežno zasebno zbirko, ki so jo sestavljale različne muzealije. Naslednje leto so združili lokalni in Ferkov muzej ter ga poimenovali po donatorju Mestni Ferkov muzej. A ker so bile muzejske zbirke v gimnazijski stavbi preveč utesnjene, je ptujska občina leta 1928 odkupila ob jožefinskih reformah ukinjeni dominikanski samostan. V samostanuje Viktor Skrabar na novo uredil zbirke, med drugim je v delu nekdanje cerkvene ladje postavil rimski lapidarij. Po letu 1945je muzej dobil v upravljanje še grajski kompleks in tako pridobil večino sedanjih stavb s skoraj v celoti ohranjeno opremo Herbersteinov. Leta 1963je dobil naziv Pokrajinski muzej Ptuj in po vzpostavitvi enote Ormož leta 2009 Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož,« pomembne zgodovinske mejnike izpostavlja Lorenčič. Zgodovinska prelomnicaje tudi leto 2011, ko je bila arheološka zbirka z lapidarijem iz dominikanskega samostana deložirana v prostore na Muzejskem trgu 2. Obnova grajske žitnice naj bi bila zaključena leta 2026, tudi to bo zagotovo nova pomembna zgodovinska prelomnica v bogati zgodovini muzeja.
Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič
Kulturna dediščina kot most v lepšo prihodnost
Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož priznava, da izjemnega potenciala grajskega kompleksa ne izkoristimo v zadostni meri: »Obiskovalec ptujskega gradu namreč nima možnosti celostnega doživetja stavbne kompleksnosti grajskega griča. Tega se zavedamo, tudi Ministrstvo za kulturo podpira celostno ureditev in dopolnitev vsebin. Muzej zagotovo predstavlja ključni razvojni potencial. Jasno je, kaj je potrebno za nadgradnjo in poznamo več primerov dobrih praks, kjer so s premišljenim razvojnim konceptom na temeljih kulturne dediščine prišli do izjemnega razvojnega preboja.« Kulturne dediščine Lorenčič ne vidi le kot pričevalca zgodovine, ampak tudi most v prihodnost, ki lahko pomaga ustvariti lepšo prihodnost.
entalne postavitve pohištvenih kosov razgovori potekajo s predstavniki dvorca Štatenberg. »Tako selitev kot priprava arheološkega gradiva oziroma predmetov za predvideno stalno postavitev predstavljata časovno in tudi finančno izjemen zalogaj. Obnovljena grajska žitnica z vsebinami bo zagotovo nov magnet za obiskovalce, izjemna blagovna znamka, seveda bo s širšim sodelovanjem treba tudi v to vložiti veliko dela in energije,« dodaja direktor ptujsko-ormoškega muzeja.
Prioritete zraven ureditve arheološke problematike so še posodobitev muzejskih zbirk ter vsebin in celostna ureditev grajskega kompleksa.
Obletnico obeležili slavnostno
Muzej je na častitljiv jubilej, ki ga obeležujejo, pripravil slavnostno akademijo. Odzivi na ta dogodek in tudi ostale v sklopu praznovanja so pozitivni. »Ob častitljivi obletnici si želim, da bi muzeju uspelo doseči zastavljene cilje ter da bo uspešno in v ponos deloval še naslednja desetletja ter stoletja,« je sklenil aktualni direktor in izpostavil, da je opravljeno delo, trud in sodelovanje plod aktivnosti zdajšnjih in nekdanjih zaposlenih, Ministrstva za kulturo in soustanoviteljic, MO Ptuj ter občin Ormož in Sveti Tomaž.
Dženana Kmetec
Foto: MG
Foto: MG
Foto: CG
20 Štajerski
Križem kražem
torek • 3■ oktobra 2023
Piše: Dani Zorko • Po poteh in stranpoteh Azije
Na beli plaži
PhuQuocje otok z zares odličnimi plažami z belim peskom. Nekako tako sijaz predstavljam solidno plažo, zato me ti naši dalmatinski otoki s skalami na obali vedno nekako odbijajo. Po svetu sem videl res veliko divjih in urejenih plaž, kjer mi je v spominu za vedno ostal nacionalni park Abel Tasman iz Nove Zelandije s svojim oranžnim odtenkom peska, ampak tudi belina v Vietnamu je bila prav tako izjemna.
Ko sva se pogajala za ceno stanovanja, sva nehote prišla tudi na vprašanje transporta po otoku in z lastnikom smo se dogovorili, da nama za nekaj dni priskrbi skuter. To je bila res dobra odločitev, saj sva lahko zdaj otok svobodno raz-¡skovala. Že kar prvi dan sva se odpravila na izlet po zahodnem delu,
kjer sva nekajkrat na slepo zavila k obali in imela tudi kaj videti. Ljudi ni bilo veliko, plaže pa so bile vrhunske, tako tiste divje kot tudi tiste bolj urejene. Pri vsaki plaži sva si vzela nekaj časa za raziskovanje in krajše kopanje, nato pa naprej.
Dvakrat pa sva naletela na ram-po, ob obali pa sva videla urejeno
naselje hotelov. Vratarja sva vprašala, za kaj gre in razložil nama je, da imajo tu Rusi čisto zaseben resort in da nobenega drugega ne smejo spustiti zraven. Zdaj nama je bilo jasno, zakaj so naju tu in tam pozdravljali po rusko. In res, tudi načrt resorta je bil v cirilici.
Nekje sva videla, da sva že zelo
Foto: Dani Zorko
Prvi pogled na prelepo plažo
Foto: Dani Zorko
Foto: Dani Zorko
Jernej v objemu peska in palm
Midva sva bila najljubši stranki.
NAS« NADZOR-IGRALKA NIK.PRE-(TEJA) GLEDNIK
PORTUGALSKI PISATELJ (AQUILINO)
FR. IGRALEC HČI BREZ HENRI BRATOV IN LOUIS CAIN
SESTRA -
PORAST
JUNAŠKA PRIPOVEDNA PESNITEV
DEL SRAJCE
SKUPEK POGONSKIH DELOV
NAJVIŠJA
GORA V PEVEC SEVERNI PESTNER MAKEDONIJI
IZMIŠLJOTINA, ČENČA
VOJAN RUS
ENOTA ZA MERJENJE JAKOSTI ZVOKA
PRIVLAČNOST, ŠARM
IVAN CANKAR KOSTAR. POLITIK (OSCAR)
IGRALEC DELON
DENAR, DENARCI
GLAS RAZJARJENEGA BIKA
ŽENSKI OSEBNI ZAIMEK

Meleageria daphnis/Polyommatus daphnis Razpon kril je od 30 do 40 mm. Značilnost tega metulja je pri samici izrazito nazobčan, pri samcu pa rahlo valovit zunanji rob zadnjih kril. Resice ob zunanjem robu so enobarvno bele pri samcu in rjavkaste pri samici. Zgornja stran kril je pri samcu sijoče svetlo modra z ozkim temnim pasom ob zunanjem robu. Pri samici je zgornja stran bleščeče temno modra s temnimi žilami in z belo obrobljenimi temnimi lisami. Temno rjav pas ob zunanjem robu kril je pri samici širok. Nekatere samice imajo zgornjo stran kril v celoti temno rjavo. Samec ima spodnjo stran kril modrosivo, samica pa rjavosivo. Gosenica je zelena s progami. Hranilne rastline gosenic: Pisana šmarna detelja.
Razširjenost: Cvetoči travniki, grmičevje, do višine 1700 m.
Doba letenja: V eni generaciji od junija do avgusta.
blizu neki večji plaži, kjer bi se lahko zasidrala. Ker ni bilo nobenih usmerjevalnih tabel v angleščini, sva jo usekala kar na slepo in res prišla do obale, kjer sva samo prikimala drug drugemu. Predstavljajte si kilometre dolgo obalno območje z belim peskom in palmami, morje pa je bilo izredno mirno. Malo širši pogled je takoj razkril, da se v notranjosti zelenja skriva sicer veliko odpadkov, ki jih je naplavilo morje, ampak to ni pokvarilo splošnega vtisa.
Motorje sva lepo pustila pred vhodom, na daleč pa sva že videla dežnike in ležalnike. Odločila sva se, da se nekaj sto metrov umakneva na samo, da sva lahko uživala v miru. Nekajkrat sva se še skopala, do naju pa je vsake toliko pripeljal možakar z motorjem, ki je delal tople sendviče, ponujal pivo in znal tri besede angleško. K nama je hodil kar pogosto, ker sva bila
žejna in ker je bil tudi poceni. Pri tem je seveda izrazil zadovoljstvo in ošvrknil ostale, ki so bili bojda Rusi, ker niso hoteli od njega kupiti ničesar. Nama pa je bilo po godu, da se nisva rabila nikamor premikati in zdaj nama je nekajurni počitek res dobro del. Vreme je bilo odlično, pa tudi internet sva za ves dan izklopila.
Zvečer sva šla raziskovat malo vstran od najine obljudene ulice, da bi poiskala kaj dobrega za pod zob. Zavila sva v eno izmed bolj omikanih restavracij in na svoje veselje opazila, da cene niso bile nič posebnega. Še bolj pa me je zamikal meni, ko sem videl, da nudijo tudi krokodilje meso. Nekaj podobnega sem jedel že v Južni Ameriki, tukaj pa je bil precej začinjen. Kljub trdi koži je meso mehko kot piščančje in nima nobenega priokusa. Zanimiv zaključek dneva torej.
Foto: Dani Zorko
Krokodilja večerja
KOLOFON
KORAB - gora v zahodni Makedoniji, na meji z Albanijo, RIBEIRO, Aquilino - portugalski pisatelj, VIDEOTEKS - nekdanje prenašanje informacij na zahtevo uporabnika na televizijski zaslon
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
torek • 3. oktobra 2023
Za kratek čas
Štajerski	21
Ptuj • Mavrica, pod katero je prostor za vsakega
Vrata odprl medgeneracijski center
Z oktobrom vrata za uporabnike na Slovenskem trgu 1 na Ptuju odpira medgeneracijski dnevni center Mavrica. Koncept delovanja bo izjemno raznolik, ponujali bodo širok spekter aktivnosti tako za mlade kot starejše generacije.
»Najpomembnejše nam je združiti starejše generacije, babice in dedke z vnuki. Otroke želimo spomniti na spoštovanje, ki ga včasih marsikje manjka. Vsi smo preveč vpeti v hekti-ko, tempo življenja je naporen, nimamo časa, otrokom prevečkrat dajemo vtis, da je delo vse, kar je vredno, pa so v resnici na prvem mestu odnosi in spoštovanje,« pravi Danijela Mezna-rič, vaditeljica športne rekreacije, ki je skupaj s Sebastjanom Jakoličem uresničila idejo o ustanovitvi medgeneracijskega dnevnega centra Mavrica.
Dopoldanski termini bodo v prvi vrsti namenjeni druženju starejših, popoldanski otrokom in srednji, kot jo imenujejo, »sendvič« generaciji. Uporabljali bodo tudi prostore v Stari steklarski. V načrtu je ogromno dejavnosti, zabavna vadba, aktiviranje življenjske energije tai-chi, svetovanja, zvočne kopeli, aromaterapija, plesi, tehnike sproščanja, koordinacija, medgenera-cijski pohodi in podobno.
Prve mesece bodo izvajali program Pot do ravnovesja. Oktobra bo poudarek na higieni spanja, spoznavali bodo načine, kako priti do bolj kakovostnega spanca. Novembra se bodo posvetili prebujanju moči, volje in optimizma
Sebastjan Jakolič in Danijela Meznarič ob odprtju medgeneracijskega dnevnega centra Mavrica
ter praktičnim nasvetom za dober začetek dneva. Decembra bodo iskali najprimernejše načine za soočanje s stresom v vsakdanjem življenju, vadili hvaležnost in se posvetili pomembnim stvarem v življenju.
V Mavrici obljubljajo, da se bo za vsakogar našlo kaj zanimivega. Koncept, ki mu bodo
sledili, postavlja v ospredje posameznika, njegovo dobro počutje, kar pogosto zaradi tempa življenja zanemarimo. »Skupaj se bomo veliko smejali, ustvarjali in delali na tem, da bomo v dobri koži, tako fizično kot psihično,« je povedal Jakolič.
Dženana Kmetec
Ljutomer • Prenova cest
Obnovili 3,5 kilometra cest
Nedavno je bila končana rekonstrukcija občinskih cest na območju naselja Pristava v občini Ljutomer.
V sklopu investicije so obnovili 3.540 metrov občinskih cest, vrednost gradbenih del je znašala 1, milijona evrov. Obnova zajema sanacijo lokalne ceste Stročja vas-Pristava, dela lokalne ceste Cven-Pristava in sedmih javnih poti. Prenovljena sta bila dva premostitvena objekta in izvedene tri avtobusne postaje. Na lokalni cesti Cven-Pristava se uvaja nova prometna ureditev z označenim kolesarskim pasom, kar bo prispevalo k zmanjšanju hitrosti motornih vozil in zagotovilo varno kolesarjenje.
NŠ
Foto: NS
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka šem kvadratu pojavi le enkrat.
		7	4	2		3		
3							4	9
	4	8				6		1
		2			5			
				3				
			1			2		
7		4				9	6	
9	3							2
		6		5	7	1		
številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj-
9	2							
		3				1	9	5
8			4					
6		8		9		5		
				7				
		5		1		7		8
					8			3
3	4	9				2		
							6	7
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥¥		€€€	OOO
Bik	¥¥¥	©©©	€	OO
Dvojcka	¥¥	©©	€€€	O
Rak	¥¥¥		€€	OOO
Lev	¥	©©©	€€€	OO
Devica	¥¥¥	©©©	€	OOO
Tehtnica	¥	©©	€€€	OO
Škorpijon	¥¥¥		€€	OOO
Strelec	¥¥	©	€	OOO
Kozorog	¥¥¥	©©		0
Vodnar	¥¥	©		OOO
Ribi	¥¥¥	©©		0
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
(velja za teden od 3. do 9. oktobra 2023) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?

mEDiR imPEX
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 9. oktobra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-
kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Media-lmpeks, d. o. o.
Zdaj pa veselo na delo!
Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je:
Zdenka Haladea, Cirkulane
Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Foto: CG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 29. septembra 2023
"Energijska terapevtka 'Jožica Ramšak
ikHMKMK
V ŽIVLJENJU 1 NISI SAM!
M.raknwpW to tutfi Sltwt
Jožica, hvala,
VII	■	■
rešila si mi
življenje!
budil iz koi VSAK
TOREK!
Po terapiji se je zbudil iz kome
Ne spreglejte v novi Jani
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Lady, za samo 4,99 EUR.
L* t*» j
NAS DO
REVIJA ZA UREJANJE DOMA IN OKOLICE
INOVATIVNO
Red v kuhinji spremeni življenje HIŠA SLAVNIH
Nizozemski kralj Willem Alexander in kraljica Maxima
noua
RAZGALJAMO SLAVNE
Že v prodaji
odkrivamo zgodbe
V Naši ženi beremo...
Lepi spomini
ne
bledijo!
uitwp W«M»P*iih*ulitt.
NuM*áirfH*tTHft OnmliHitobi: unfcMfe Uli*. ITI

PtTfl pp IBAßtttlKQ FSlfT/f VUČCIM PTUJ
Za zdravo pitno vodo v Halozah
i MJt MMTOJ* OK KS rttLr
Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema!
Milan Kneževin kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vase bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
Ker teme [j l prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.
Naročite
Vsak naročnik dobi:
•	20% popust pri malih oglasih
•	revija STOP (spored)
•	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...)
•	poštna dostava.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:
Naslov:__
Pošta:_
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
TREND
V objemu gozdnato zelene
IDEJE
Najljubši kotiček v otroški sobi
INTERJER
Tudi majhna spalnica je lahko videti razkošno
torek • 3. oktobra 2023
Oglasi in objave
Štajerski	23
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 83. letu zapustil naš dragi mož, brat, stric in svak
Konrad IVIerc
upokojeni voznik Čistega mesta Ptuj
IZ PODLEHNIKA 27
Od njega se bomo poslovili v sredo, 4. oktobra 2023, ob 13.30 na pokopališču na Gorci pri Sveti Trojici. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 10. uri.
Vsi njegovi
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
Ni te več zunaj, ne v hiši, nikjer se tvoj glas več ne sliši. Srce je omagalo, dih je zastal, a v srcih naših za vedno boš ostal!
V SPOMIN
2. oktobra je minilo pet let, odkar je za vedno zaspal dragi mož, ati, dedek in tast
Karl Rozman
IZ ZABOVCEV 5A
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanj.
Pogrešamo te.
Tvoji najdražji
Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
SPOMIN
Na današnji dan, 3. oktobra, pred 20 leti nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica in sestra
Elizabeta Kramberger
IZ SPODNJEGA VELOVLEKA 36
Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njenem grobu ter jo ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Mali oglasi
STORITVE
NOVI OBRAZ, KO BO ODLETEL GOLOB?
Bo Vladimir Prebilič res naslednji mandatar?
NAJDRAŽJA POSLANSKA POTOVANJA
Rekorderji, ki za poti v tujino zapravijo tudi 10 tisočakov
INTERVJU: GREGOR MACEDONI, župan Novega mesta Država nas je glede Romov pustila na cedilu
KONEC CELIBATA?
Izstopi duhovnikov, ki bolj ljubijo ženske kot cerkev
i_ m 'POZNAŠi VSE ZASTAVE :s --SVETA?
VEČ KOT 100 STRANI KRIŽANK
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukovo hlodovino, možnost dostave. Tel. 069 657 824.
PRODAM rdeče grozdje (kvinton), cena po dogovoru. Tel. 02 764 38 01 ali 051 230 821.
RAZNO
PRODAM dva poda - letvice za posteljo 80 x 198 cm in jogi vložek 160 x 200 cm, vse dobro ohranjeno. Tel. 041 325 119.
Umrli so: Dragica Krajnc, roj. Kaisersberger, Kraigherjeva ulica 29, rojena 1953 - umrla 22. septembra; Pavla Žel, roj. Vodušek, Ptujska Gora 63, rojena 1935 - umrla 25. septembra; Zofija Topolovec, roj. Gabrovec, Ljubstava 39a, rojena 1946
-	umrla 25. septembra; Marija Šacer, roj. Vogrinec, Formin 41, rojena 1929
-	umrla 26. septembra; Mirko Kukovec, Bratislavci 14, rojen 1954 - umrl 24. septembra.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majda.segula@radfotednik.si, tel. 02 749 3416 ali marjana.pihler@radio1ednik.si,
tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite.
Štajerski TEDNIK
1GLASBO DO SRCA
POTREBUJEMO osebo za jutranje čiščenje, približno 2 uri. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček iz Prešernove 19.
Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 24. uro na radiu Ptuj.
www.radio-tednik.si
AKCUA VELJA V OKVIRU PRODAJNEGA PROGRAMA TRGOVINE. NEKATERE FOTOGRAFIIE V LETAKU SO SIMB0UČNE. OPRAVIČUJEMO SE ZA MOREBITNE TISKARSKE NAPAKE.
24 Štajerski
Kronika
torek • 3. oktobra 2023
Makole • Občani v nadzor zimske službe
»Krasti pri nas ni dovoljeno!«
»Smo že v oktobru, zima se bliža. Smo že kaj dorekli glede zimske službe?« je temo načel svetnik Stanislav Jančič. V Makolah se namreč podobno kot v drugih haloških občinah soočajo z naraščajočimi stroški zimske službe. Odgovor je pripravil podžupan Zdravko Krosi, kije dejal, da bodo kljub nesoglasjem podaljšali pogodbo s Cestnim podjetjem Ptuj (CPP), ob tem pa se zavezal k nadzoru izvajalcev.
Foto: Mojca Vtič
Svetniki so se na oktobrski seji seznanili z dolgom, ki ga ima občina do Cestnega podjetja Ptuj, in s podaljšanjem pogodbe za zimsko službo.
Vrsto let je zimsko službo na območju Makol opravljal CPP. V začetku leta so Makolčane presenetili visoki zneski na računih za opravljanje storitve, saj je podjetje storitev obračunalo po opravljenih urah in ne na podlagi pavšalne cene. Toda v Makolah na plačilo računov niso pristali, zagovarjali so prepričanje, da je v ceno posipa že vštet tudi posipni material in da so dodatni računi za plačilo materiala neutemeljeni. Med občino in CPP je nastalo 46.000 evrov dolga. Spor bodo sedaj vendarle zgladili, delno zato, ker jim v tem vmesnem času, tudi zaradi daljše odsotnosti direktorja občinske uprave, ni uspelo najti drugega izvajalca. »Dogovorili smo se za enoletno pogodbo, dolg bomo poplačali. Dosegli pa smo dogovor, da nam CPP v znesku dobrih 10.000 evrov uredi posede na občinskih cestah,« je pojasnil podžupan Zdravko Krošl.
Svetnik Stanislav Jančič je v luči iskanja prihrankov za izvajanje zimske službe predlagal, da naj vaški odbori to zimo bdijo nad izvajalci in beležijo aktivnosti posipavanja ter pluženja. Te zabeležke naj bi nato primerjali s poslanimi računi CPP. Župan Franc Majcen je glede predloga dejal: »Iz tvojih ust v božja ušesa. V vaških odborih so tudi upokojenci in naj gredo na teren nadzirat izvajanje službe.« Da nadzor letos bo, je potrdil tudi Krošl. »Lani smo prejeli račun, ki je razkril, da so večkrat plužili in posipavali cesto proti Slovenski Bistrici kot ceste v naših bregovih, pa dobro vemo, kje je bilo več snega. Meni ni težko sredi noči nadzirati izvajanja zimske službe. Tako kot sem dobil na licu mesta prevoznike lesa in so nato morali plačati kazen, tako bom bdel tudi nad zimsko službo. In če bom ugotovil nepravilnosti, bom takoj poklical in rekel: krasti pri nas ni dovoljeno!«
Mojca Vtič
Slovenija • Kdo bo novi lastnik Tuša
Zanj se zanima nemški Rewe
Za nakup Engrotuša oziroma trgovske verige Tuš se zanima več interesentov.
Med njimi je tudi hrvaška Fortenova grupa, lastnica Mercatorja, a kaže, da imajo več možnosti Nemci z verigo Rewe, ki je že pridobila ekskluzivno pravico za izvedbo skrbnega pregleda in za nadaljnja pogajanja o prevzemu Engrotuša.
Če bi na slovensko tržišče vstopil Rewe, ki je tudi lastnik trgovin Billa, Bipa in Penny, bi to pomenilo resno konkurenco zlasti Mercatorju, ocenjujejo strokovnjaki. Tradicionalno največji slovenski trgovec naj bi namreč lansko leto zaključil s skoraj dvomilijonsko izgubo, medtem ko je Rewe svoj prihodek povečal za desetino, na skoraj 85 milijard evrov.
SD




o


Rojstva: Valentina Fric - deklica Lina; Jasmina Krajnc - deklica Aneja; Kaja Perhač - deček Amai; Urška Jurič - deklica Kaja; Tjaša Fajfar Kajtezovič - deček Lan; Natalija Štrucl - deklica Ella; Polona Žalar - deček Evan; Neli Purgaj - deček Gal; Andreja Tkalec - deček Vitan; Katja Roškar - deček Vito.
>> O»
O
_I__
O , „ ^
l C?
o



CD?»
s
-i-	> W I"»
Podravje • Škoda po divjadi lani rekordna
n 1 V • V VI 1	V» 1» ••	v• v
Daleč največ škode povzroči divji prasic
Številni kmetje ponovno opozarjajo na škodo, ki jo povzroča divjad na poljščinah, še posebej na opustošenje, ki ga povzročajo divje svinje. Stalež teh parkljastih živali naj bi se po mnenju kmetov in lovcev v zadnjih letih močno povečal, tudi na račun milejših zim. Lani naj bi divji prašič po podatkih Zavoda za gozdove, ki vodi tovrstne podatke, povzročil za okrog pol milijona evrov škode, a trditi je mogoče, daje bila škoda še mnogo večja, saj se veliko kmetov za prijavo ne odloči.
Podatke o škodi po divjadi na Zavodu za gozdove zbirajo na letni ravni, tako da podatki za letos še niso znani. Je pa bila v letu 2022 najvišja ocenjena škoda, odkar beležijo podatke. »Poleg dejanskega obsega škod je ocenjena škoda delno tudi odraz naraščajoče višine odškodnin (kot posledica splošnega dviga cen). Največ škode v Sloveniji povzroči divji prašič, to je okrog 60 % vrednosti vseh škod. Vse ostale vrste divjadi primerjalno z divjim prašičem in jelenjadjo na ravni Slovenije povzročijo margi-nalno malo škode.«
Zavod za gozdove daleč največje škode zaradi divjega prašiča beleži v pomurskem lovsko upravljavskem območju, nato sledijo Primorsko, Zahodno visoko kraško, Kočevsko-Belokranjsko in ostala območja Slovenije. Dodajo pa, da se lahko na lokalni ravni izrazita škoda pojavi na katerem koli območju Slovenije, kjer so pri-
Škoda po divjadi, v evrih
gp

Foto: Pixabay
Vrsta divjadi	2011	2012	2018	2019	2020	2021	2022
Srnjad	15.780	18.814	10.296	14.280	13.188	13.989	10.183
Jelenjad	76.133	89.699	189.328	231.405	250.253	283.492	344.461
Divji prašič	329.255	488.704	225.685	411.505	268.563	505.140	464.298
Ostala divjad	8.970	12.059	8.230	9.822	7.072	13.587	7.339
Skupaj	430.138	609.276	433.539	667.012	539.076	816.208	826.281
4M
Foto: CG
Marko Maučič
sotni divji prašiči. Parkljarji s svojim ritjem največ škode povzročijo na travni ruši, med poljščinami pa močno prevladuje škoda na koruzi, sledijo žitarice in krompir, od drugih kmetijskih kultur pa je škoda dokaj pogosta tudi na vinski trti.
Odvzem divjadi načrtuje Zavod za gozdove, in sicer v okviru dvoletnih načrtov lovsko-upravljavskih območij. Za obdobje 2021-2022 so na ravni Slovenije načrtovali odvzem 22.318 osebkov, za obdobje 2023-2024 pa 25.202 osebka. Poudarjajo pa, da lahko upravljavci lovišč v odvzem divjega prašiča neomejeno presegajo. »Dejanski (izvršen) odvzem divjih prašičev je
bolj kot od načrtovanega odvzema odvisen od medletno spreminjajočih se okoljskih razmer (in s tem številčnosti divjih prašičev), ki jih je vnaprej težko ali nemogoče predvideti.«
Vremenske razmere na roko divjega prašiča
Četudi odstrel prašiča ni omejen, se zdi, da število prašičev ni upadlo. Trend naraščanja številčnosti in prostorskega širjenja populacij divjega prašiča je značilen za večino evropskih držav, ne samo za Slovenijo, ugotavljajo na Zavodu za gozdove. Razlogov za to je več. »Posledica podnebnih sprememb so med drugim vse pogostejši in intenzivnejši obrodi plodonosnih drevesnih vrst (zlasti bukve), kar pomeni večjo produkcijo hrane in s tem boljše pogoje za divjega prašiča, ki se na ugodne razmere odzove z izrazitim razmnoževanjem.« Voda na mlin divjih prašičev so tudi vetrolomi, žledolomi, napadi podlubnikov, ki za sabo puščajo odprte gozdne površine, kjer se
oblikujejo ugodne bivalne razmere za parkljasto divjad. »K večanju številčnosti vrste so v preteklosti prispevale tudi spremembe v strukturi gozdnih in kmetijskih površin: na eni strani zaraščanje kmetijskih površin (kjer divji prašiči najdejo kritje) in na drugi strani povečanje monokultur poljščin (zlasti koruze), ki je pomemben vir hrane in kritja.«
Eksplozije škod v Žetalah še ni
Vse okoljske spremembe divji prašiči s pridom izkoriščajo. Kot je pred časom v Podlehniku dejal Marko Maučič, član LD Podlehnik: »Prašiči so izjemno prilagodljiva živalska vrsta z izredno reproduk-tivno sposobnostjo. Divji prašič je imel po normalni evolucijski poti stalež enkrat letno, sedaj se dogaja, da ima tudi tri generacije mladih v enem letu.« Ob tem pa divji prašiči naj ne bi imeli naravnih sovražnikov, prav tako na srečo prašičje kuge še pri nas ni. Glede odlova pa je dejal: »Odlov res ni omejen, ven-
Sifoo Korez
dar je lov na prašiča izjemno zahteven. Treba ga je izslediti, počakati, potrebnega je veliko truda in še več prostega časa.« Član LD Žetale Silvo Korez za zdaj povišanja odškodnin ne zaznava, kar pa pripisuje predvsem preventivnim dejavnostim. »Večje njivske površine v sodelovanju s kmeti ograjujemo z električnim pastirjem, na območju travnikov smo ponekod namestili utripajoče luči. Za zdaj se uspešno borimo, tako da eksplozije škode za zdaj pri nas še ni.«
Mojca Vtič
Vreme vinotoka je aprilu za poroka.
Danes bo pretežno jasno, v Posočju ter v hribih severne Primorske bo nekaj oblačnosti. Zjutraj in deloma dopoldne bo po nižinah megla. Čez dan bo marsikje zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, ob morju okoli 15, najvišje dnevne od 24 do 28 °C. OBETI: Do srede zjutraj se bo pooblačilo, predvsem v severni polovici Slovenije bo občasno deževalo.
Napoved za Podravje
oblačna
[QQQ
Vir: ARSO
Vir: ZGS
Foto: CG