Spedlzlone In abbonamenfo postale Pfezzo — Cena L 0.80
Poštnina plačana » gotovini
Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 65 Lir. Ček, raS. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate.
Podružnica!
Novo mesto.
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku.
Izključna pooblašfenVtf ia ftglalevanje Ifatijanskega fn lujega 1 izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.	i
Uredništvo tn npravat Kopitarjeva i, Ljubljana, a Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. § Telefon 4001—4005.	§
Coneesslonarla esclnsiva per la pnhblicitS Hi ed estera: Unione Pubblicita Italiana
Abbonamenti: Me.« 18 Lire. Estero, mete 31 50 Lire. Edi-
rione domenica, an-no 34 Lire. E.tero 65 Lire. C. C. P.l Lubiana 10.650 per gli abbonamenti, 10.349 per le in-»erzioni.
Filiale I
Novo meito.
provenienza italiana S. A., Milano.
Vojno poročilo št. 991
Delovanje izvidniških oddelkov
20 sovražnih letal sestreljenih
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil ob-favlja:
Delovanje izvidniikih oddelkov ob meji med Libijo in Tunisom.
Oddelki letal Osi so z dobrim uspehom bombardirali zbirališča motornih sredstev in čet. Na odseku v Tunisu motilno streljanje topništva z obeh strani. Sovražni letalski oddelek je živahno bombardiral K a i r u a n (Tunis) in je bilo med civilnim prebivalstvom mnogo žrtev. Nemški lovci so v boju sestrelili 16 sovražnih letal.
Eksplozivne in zažigalne bombe so bile vržene na nekaj krajev na kalabrijski obali Jonskega morja, na Noto Marino in mesto Trapa-n i. Škoda je majhna. Žrtve Se niso preštele. Nad Trapanijem so italijonsko-nemški protiletalski topovi v polno zadeli 4 letala. Eno letalo je padlo severno od mesta, drugo v morje pri otpkih E g a -dih, tretje pri B1 a n d i n u in četuto južno od P a c e c a.
Prijateljska pogodba med Japonsko in Bolgarijo potrjena
Tokio. 10. febr. AS: Prijateljska in kulturna
pogodba med Japonsko in Bolgarijo	je bila odobrena na seji zasebnega sveta. Seja je bila pod predsedstvom japonskega cesarja.
Bolgarija se udeleži velesejma v Smirni
Sofija. 10. febr. AS: Uradno je bilo objavljeno, da se bo Bolgarija udeležila prihodnjega velesejma v Smirni. Ta sklep bolgarske vlade izpričuje dobre politične zveze med Bolgarijo in Turčijo.
Hude ruske izgube na vseh odsekih
Na odseku pri Oskolsku ustavljeno in zavrnjeno sovjetsko napredovanje
Hitlerjev glavni stan, 10. februarja: Vrhovno poveljnistvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo:
Hudi obrambni boji v južnem delu vzhodne ironte so tudi včeraj trajali dalje z nezmanjšano silo. V žilavi obrambi so bile Sovjctom v številnih napadih prizadete hude izgube.
Po oživitvi bojnega delovanja v zapadnem Kavkazu so bili zavrnjeni vsi sovražnikovi napadi, deloma podprti tudi z oldopnimi oddelki.
Na področju zgornjega Donca in zapad-no od Oskolskega odseka niso nemške divizije na več mestih ustavile samo sovražnikovega napredovanja, temveč vrgli Sovjete tuai po hudih izgubah proti vzhodu. Pri tem je bil sovražni konjeniški polk uničen skoraj do zadnjega. V teh borbah sta se posebno odlikovali 161. in 45. pehotna divizija.
V srednjem odseku in v severnem odseku vzhodne ironte je potekel dan v splošnem mirno.
Na severnoafriški fronti samo krajevno topniško in izvidniSko delovanje. Strmoglav-na letala so uspešno obstreljevala sovražne baterije v tuniškem visokogorovju. Pri dnevnih poletih nad pristanišče B o n o so nemška bojna letala zadela veliko tovorno ladjo s težkimi bombami in razdejala več skladišč. V letalskih bojih so nemški lovci sestrelili 16 sovražnih letal.
Posamezni angleški bombniki so izvedli preteklo noč neučinkovite vznemirjevalne polete nad zapadnim nemškim ozemljem.
Nemška bojoa letala so bombardirala v teku včerajšnjega dneva več krajev v južni in vzhodni Angliji.
Berlin. 10. februarja. AS. Kakor se je izvedelo iz pristojnih virov, se je konec januarja končala velika očiščevalna akoija proli 3000 partizanom, ki so 60 skrivali v gozdovih jugovzhodno od Toropoca. Pasi so partizani razpolagali z močnimi obrambnimi sredstvi, so jih nemške čete vendar kmalu 6tis-
»IM
Anglosaksonce podmorniška vojna zelo vznemirja
Miinchen, 10. febr. AS. »Miincliener Zeitung« objavlja članek o vojskovanju na morju, ki pravi, da se Angleži sicer zadovoljujejo kot o|>a-zovalci ruske ofenzive na vzhodu, vendar pa jih plašijo uspehi podmornic Osi na vseh delili Atlantika. Angleži so nad temi uspehi podmornic naravnost zaprepaščeni. To je namreč prava besedo.
Uspehi nemških podmornic v prvi tretjini februarja so zelo vplivali na Angleže in Amc-irikance, kajti podmornice so dosegle tc uspclie
v izrednih okoliščinah, ko so divjali silni viharji na Atlantiku. Viharji na Atlantiku so tolikšni, da skoraj nobena ladja ne more priti nepoškodovana v pristanišče. Zato se sovražniki sedaj upravičeno s strahom vprašujejo, kaj se lio zgodilo tedaj, ko se bo vrome na. morju zbolj-šalo in postalo naravnost ugodno. Stalne izgube ladjevja neugodno vplivajo na oskrbo Anglije in Sovjetske Rusije, če pa se bodo te izgube še povečale, tedaj bo položaj Anglije in Sovjctsikc Rusije obupen.
Simpatije Japoncev za muslimanske narode
Japonci priznavajo načelo spoštovanja vseh ver
Tokio, 10. februarja. AS. Japonska vlada čuti velike simpatije za muslimanske narode, katerih večina je brez svobode, in to zaradi angleškega in ameriškega nasilstva.
V japonskem parlamentu jc bila vložena interpelacija o vprašanju položaja muslimanskih ljudstev in na to resolucijo je odgovarjal zunanji minister Tani. Zunanji minister je poudaril, da je Japonska v Vzhodni Aziji, na ozemlju, ki so ga osvobodile japonske čete, povsod priznala in izvajala načelo priznavanja vseh ver, ter tako imeno-vano načelo »občestvene skladnosti«. Japonska pa se ne omejuje 6amo na izkazovanje simpatij za muslimane, ki so se pred angleško-ameriškim^pri-tiskom zatekli na ozemlje v Vzhodni Aziji, ki so ga zasedle japonske čete, ampak se trudi skupno i Keisuki Fužita.
z italijanskimi in nemškimi zavezniki osvoboditi vse muslimane, ki še trpe v suženjstvu pod Angleži in Amerikanci. Zunanji minister je poudaril, da so muslimani v Indiji odložili vse 6voje spore, da bi se vojskovali v popolnem soglasju proti Agle-žem. Minister je zaključil svoj govor z besedami, da je japonska vlada čvrsto odločena nuditi V60 možno podporo Indijcem.
Tokio, 10. februarja. AS. Japonska se pripravlja na proslavo obletnice zasedbe Singapooreja. Predsednik vlade je objavil, da je bil povišan general Tomojuki Jamašita, ki je poveljeval lansko loto japonskim četam na Malajskem polotoku. Povišana sta bila tudi generala Noasaburo Okabc in
Amerikanci potrebujejo delo in sodelovanje črncev
Velika propaganda med črnskim prebivalstvom
Rim, tO. februarja. AS. Dopisnik lista »Stockholm Tindningen« poroča iz N'ewyorka, da se je ameriška vlada prvič v zgodovini odločila bolj zanimati za črnsko prebivalstvo. Amerikanci namreč potrebujejo črnce za armado in za delo v vojni industriji.
Tako je guverner za državo Newyork, Dewey, sklenil prirediti »zgodovinski teden za črnre« in med tem tednom bo s predavanji in drugimi prireditvami ameriška javnost opozorjena na delež, ki ga doprinašajo črnci za gospodarsko in kulturno življenje v Ameriki.
Ta akc.ija newyorškega guvernerja pa ni osamljena, ampak jo je treba smatrati za splošen pojav, ki naj pripomore, da bi črnci pozabili na tisto, kako so jih v Združenih državah morili in preganjali. .Sedaj hoče ameriška vlada pridobiti črnce, ker jih potrebuje za hrano topovom in kot delavce. Pred kratkim je ameriška vlada med črnce razdelila zelo mnogo propagandnih brošuric in letakov. V6e to pa sartio dokazuje staro lastnost Angležev z obeh strani Atlantika, ki vedno skušajo najti koga drugega, ki bi se vojskoval namesto njih. Med črnci pa se tudi zadnji čas 6kuša uveljavili komunistična
Čankajšek ni šel v Washington
Buenos Aires, 10. febr. AS: Kitajski diplomatski krogi v Ne\vyoku izjavljajo, da Čankajšek ni maral oditi v \Vashinglon, ker ni prejel zadostnih poroštev za to, da bodo njegove zahtevo iu njegovi predlogi dovolj upoštevani. ČangkajSek je hotel v Ameriki doseči večje in pospešenejše pošiljke pomoči. Za zadostno pomoč Kitajski bi tudi bilo potrebno, da bi Amerikanci ves svoi vojni napor osredotočili na Pacifik.
nilo na zelo ozek prostor, Najprej je bilo uničenih 700 partizanov, dne 7. t. m. pa so jo začelo uničevanje njihove glavnine. Med temi operacijami je bilo zaplenjenih mnogo protitankovskih topov, topov, strojnic, možnarjev in vse vrste pušk.
Berlin, 10. februarja. AS. Ponoči je nekaj angleških bombnikov kar na slejio iz silne višine vrglo nekaj bomb nad kraje v zahodni Nemčiji in povzročilo neznatno škodo.
Berlin, 10. februarja. AS. O bojih na južnem odseku vzhodnega bojišča so se iz vojaškega vira izvedele naslednje podrobnosti:
V tem odseku so bile nemške čete zapletene ves včerajšnji dan v hude obrambne boje proti velikim sovjetskim silam, ki so na nekaterih točkah napadale z do sedaj nenavadno silovitostjo. Ob dolnjem Donu in na vsem področju Doneča so se povečali sovjetski najiadi med silnim snežnim niete-žem. Po hudih dvobojih topništva so nemške sile zlomile vse sovražne ofenzivne napade in sovražniku prizadejale izredno velike izgube v tankih, moštvu in vsem vrstam orožja.
Na tistem odseku bojišču, kjer se jo sovražniku posrečilo prodreti, so se' madžarske čete žo več dni bojevale na krilu nemških čet. Da Iti preprečile obkolitev bližnjih oddelkov, so se madžarske Čelo bojevale do zadnjega izstrelka in tako bližnjim oddelkom omogočile potrebne premike.
Kljub izredno neugodnim vremenskim razmeram se je nemško letalstvo živahno udejstvovalo pri bojih in bombardiralo sovražne oskrbovalne kolono in se zapletlo v pogoste dvoboje s sovražnimi lovci. Sovražni konvoj, poln streliva, so nemška letala s svojimi bombami zadela v polno in ga pognala v zrak.
Tudi zahodno od Oskola so boljševiki izrabili neprestane snežne meteže in napadli na obširnem bojišču. Dasi je bilo uničenih mnogo sovražnih tankov, se vendar ni moglo preprečiti, da ne bi boljševiki na nekaterih točkah pridobili na ozemlju. Kljub izredno težkim okoliščinam je tudi tu nemško letalstvo v največji meri sodelovalo in bombardiralo zbirališča sovražnih čet in sovražno topništvo.
Budimpešta, 10. februarja. AS. Uradno vojno poročilo pravi, da madžarske čete jugozahodno od Voroneža nadaljujejo skupno z nemškimi četami z boji proti boljševikom, katerim so prizadejali velike izgube. Pri obrnmbnih bojih so bili doseženi pomembni uspehi.
Helsinki, 10. februarja. AS. V zadnjih 24 urah so finske izvidnice na karelijskem bojišču in na bojišču pri Aunusu dosegle pomembne unpelie, ko so razdejale sovražne utrdbo in jim prizadejale velike izgube. Sovjetski oddelek, ki je hotel prekoračiti Onego, je bil po hudem enotirnem boju zavrnjen. Na bojišču v vzhodni Kareliji pospešeno živahno delovanje izvidnic.
Tuja letala nad Švedsko
Berlin, 10. februarja. AS. V noči na 0. februar so nekatera sovražna letala preletela švedsko ozemlje ob Baltiku, pri tem pa niso metala bomb.
O bojih na vzhodnem bojišču izjavljajo iz iste-
ga vira, da so ob dolnjem Donu in oh Donecu tudi včeraj boljševiki nadaljevali s svojimi napadi. Bili pa so od nemških čet odhiti. Boji se nadaljujejo. Na odseku zahodno od reko Oskol nudijo nemško čete srdit od|ior velikim sovjetskim silam, ki neprestano napadajo. Med protinapadi so boljševiki imeli ogromne izgube. Ves sovražni bataljon je bil uničen.
Slorkholm, 10 februarja. AS. Po preiskavi jn bilo ugotovljeno, da so bila letala, ki so včeraj kršila švedsko nevtralnost, angleške narodnosti. Švedski poslanik v Londonu, je bil poverjen z nalogo, da naj pri angleški vladi vloži formalno protestno noto.
Silovito razdejanje v Stalingradu
Stockholm, 10. februarja. AS. Posebni dopisnik lista »Newyork Times« jo obenem z drugimi angleškimi in ameriškimi časnikarji prišel dva dni po ponovni sovjetski zasedbi Stalingradu v to mesto. Svojo vtise podaja s temi besedami:
»To mesto, ki je več mesecev gledalo eno najbolj srditih bitk v svoji zgodovini, je potopljeno v mrtvaški molk, ki napravi strahovit vtis na obiskovalca. Ni si možno niti misliti, kolikšna je stopnja razdejanja. Niti ena hiša, niti ena cesta ni ušla bombardiranju. Povsod so gore pepela in razvalin in povsod so ogromna žrela bombnih eksplozij.« Isti krogi v Stalingradu ne prikrivajo priznanja in občudovanja za junaštvo, žilavost in disciplino nemških čet med dolgimi boju
Naloge obrambnih otokov na vzhodnem bojišču
propaganda in da bi odtegnili črnce komunističnemu vplivu, jih hočejo vtakniti v vojašnice ali pa zaposliti v vojni industriji, ki plačuje visoke mezde. Ameriški kapitalisti pa skušajo črnsko delavstvo tudi izrabljati proti belemu delavstvu in izvajati na bele delavce pritisk v primeru mezdnih ali pa drugih sporov.
Berlin. 10. febr. AS: Znano je, da se nemška obrambna taktika na vzhodnem bojišču naslanja v prvi vrsti na tako zvane »ježevo postojanke« — to je obrambne otoke na vzhodnem bojišču. Močne in trdno opremljene postojanke na vzhodnem bojišču se v sredini sovražnika upirajo vztrajno naprej proti sovražni obkolitvi. Cesto 60 ti otoki razdeljeni med seboj tako, da nimajo nobeno zveze in je zveza med njimi pretrgana tudi za več ko 10 km. Te j>ostojanke, ki so osamljene med sovražnikom, morajo zadrževati kar največ sovražnih sil kar nadalje časa mogoče.
Vojni dopisnik lista »Volkischer Beobachter« > poroča danes o takem otoku, ki ga je organiziral in junaško držal oddelek pod poveljstvom generala I<reysinga.
Berlin, 10. februarja. AS. Dopisnik lista »Volkischer Beobachter« objavlja podrobnosti o srditem odporu nemške posadke, ki se je močno upirala na prednji postojanki vzhodnega bojišča. Tej skupini je poveljeval general Krejsing, bivši poveljnik skupine padalcev, ki je delovala v bojih za Rotterdam. Ta skupina se. je 22 dni upirala sovražniku, ki jo je popolnoma obkolil. Ob zori 23. dno se je Nemcem posrečilo prebiti obroč in doseči glavnino nemških čet. Tako je skoraj mesec dni

Amerikanci si žele za vedno letalsko premoč
Zgrešeni računi ameriške domišljavosti
Berlin, 10. februarja. AS. Podpredsednik Združenih držav, Waliace, je objavil pred kratkim članek o letalski suverenosti Združenih držav za čas po vojni. »Politična in diplomatska korespondenca« objavlja o tem članku kratko poročilo, v katerem pravi, da 6i hočejo Združene države zagotoviti varnost za vsak primer bodočega napada. Toda pod tom načelom se skrivajo stare ameriško imperialistične sanje. Sedaj 6e 6amo na drug način uveljavlja slična ameriška imperialistična težnja, podobna tistemu dejanju, ko so Amerikanci za svojih petdeset starih rušilcev Angliji vzeli nekaj važnih pomorskih in letalskih oporišč. Če si hočejo Amerikanci zagotoviti popolno letalsko premoč, tedaj to pomeni samo. da hočejo razširiti svoje posesti.
Samo enega \Vallace ni povedal v svojem članku, in to je, kako si misli razdeliti letalsko premoč za čas po vojni s tovarišem Stalinom. Gotovo je, da Sovjetska Rusija ne more in ne bo prenesla, da bi kdo drugi uresničeval načrte, ki 6i jih je Rusija &ama zamislila za izvedbo popolne boljševizacije
eveta. »Diplomatska in politična korespondenca« pravi, da sta torej dva petelina pripravljena spopasti se za isto kokoš. Danes dela Amerika 6 svojimi demokratskimi zavezniki na vse načine, kako bi odprla boljševizmu pot v Evropo. Najbrž si domišlja, da bo tako lahko nasitila požrešno zver. Toda v Evropi ni več dežele, ki bi pričakoval.! z ameriške strani uspešen jioseg v boju proti boljše-viški kači.
Amerikanci nabirajo prostovoljce v Egiptu
Ankara, 10. februarja. AS: Anglosaksonci povsod izvajajo načelo, da se je boljše posluževati drugih pri izvojevanju lastnih ciljev. Tako so sedaj ameriške vojaške oblasti v Egiptu začele nabirati prostovoljce za ameriške oborožene oddelke. Amerikanci obljubljajo egiptskim prostovoljcem velike denarne nagrade. Zdi pa se, da pobuda do sedaj ni imela velikega uspeha.
majhna nemška posadka morala vzdržati proti veliki sovražili premoči. Ta skupina je iinela na razpolago tudi majhno letališče. Pri tej skupini so bile nemške planinske čete, ki eo imele na razpolago lopove srednjega kalibra in protiletalske topove. Danes zjutraj se je izvedelo, da je bil general Krevsing od Hitlerja odlikovan 6 hrastovimi li6ti na viteški križ železnega križa.
Maša zadušnica za Pija XI.
Vatikan, 10. februarja. AS. Ob četrti obletnici smrti papeža Pija XI. je bila danes v sikstinski kapeli slovesna maša zadušnica v navzočnosti Nj. Sv. papeža Pija XII., kardinalov in diplomatskega zbora. Pevci sikstinske kapele so izvajali velik Requiem, ki ga je Perosi zložil za smrt Leona XIII.
Japonski pomorski uspehi
Tokio, 10. februarja. AS: Japonski cesarski glavni stan poroča, da je v času od 1. do 10. februarja japonska cesarska mornarica potopila 13 sovražnih ladij in sestrelila 86 letal na področju jugozahodno od otoka Izabela (Salomonski otoki). Sovražnik je med drugim izgubil dve križarki, en rušilec in deset torpedovk. Japonske izgube znašajo: tri rušilci so poškodovani, od tega eden težko, 12 letal pa se ni vrnilo na oporišče. Ta bitka bo nosila ime pomorske bitke pri otoku Izabcli.
Usmrtitve v Alžiru
Tanger, 10. febr. AS: Usmrtitve se v Alžiru nadaljujejo. V ponedeljek jo bilo v Conslantinu ustreljenih osem oseb, med njimi en Francoz, ki so bili obtoženi, da so napadli sovražno prevozno letalo. V torek pa jo bilo ustreljenih 6e šest oseb.
Neredi v Teheranu
Ankara, 10. febr. AS: Zaradi pomanjkanja živil se množe neredi v perzijski prestolnici. — Množira je streljala na redarje in vojake, ki so jo prišli razganjat. Dijaki vodijo manifestacijo preliivalstva. Skupina dijakov je rolo prišla dO palače parlamenta. Med neredi je bilo mnogo trgovin izropanih. Proli večeru so angleške četo s strojnicami vjiostavile red.


»Citaj in širi »Slovenca!«
Gospod s košarico v »visoki modi«
V Ljubljani, februarja.
Goeped, ki fin m nakupuje gospodinjske potrebščine in ga ni sram nositi po cesti koška, praznega ali napoinjenega z raznimi dobrotami, tako čislanimi dandanašnji dan, tip takega gospoda še pred dvema, tremi leti ni bil tako splošen in razširjen kakor je sedaj. Danec pa se nikomur nič čudnega ne zdi, ako sreča v najbolj prometni uliui tega ali onega znanca, otovorjenega s košarico.
Pa še kako ponosen je recimo tak možak, ako nese s trga mrežo, iz katere ponosno gleda kilo cvetače, nekaj orani za otroke iu še kaj drugega, kar je sam kupil na trgu ali pri branjevcu. To so sedaj hudo resne zadeve in mož s košarico ni več | predmet ženskih šal, prav tako ne več hudomušnih podlistkov, ki so nekoč opisovali, kako znajo bra-njevke in druge prodajalke ojietnajsUU moškega kupovalca in mu vsiliti blaga, ki ga sploh na potrebuje. Takih kupovalcev danes nI več in moški znajo temeljito paziti, kaj kupijo in kje je treba kaj poiskati. Tudi vedo natančno, česa družina potrebuje in koliko more izdati.
Pred tridesetimi leti temu ni bilo tako. Bolje oblečenega moškega z zavojčkom pod roko sploh nisi videl na cesti in lak moški je bil v družbi nemogoč. Že ako si je kupil v trgovin! zase srajco, si jo je dal na dom dostaviti po vajencu, če no že po postreščku. Sicer pa tudi razne »milostljive« niso bile dosti boljše: rade so sicer hodile k mesarju ali branjevki, ee tam pogajale za vsak vinar kupnine, naročale mesarskemu mojstru, da mora košček mesa, ki ga hočejo kupiti, Izseka ti prav iz srede stegna in podobno, toda — domov niso nesle same prav nič.
Za vsako merico motoviljčka aH pol kilograma mesa je morala z njimi služkinja, čo ne šo celo kuharica, ki je nato v spoštljivi razdalji treh korakov nesla za »milostljlvot kupljeno blago.
Le če je bilo blaga večja količina, potem je bil na trgu najet deček, kt je to odnesel. Taki paglavci od 10 do 14 let so včasih na ta način zaslužili marsi-kak drobiž.
Sedat je vse lo izginilo. Gospodinje si same nosijo kupljeno blago domov, pa tudi 8e pripadajo najvišjim slojem in tudi za moške je postala kar nekam »visoka moda«, da nosijo potrebščine sami po mestu in Se postavljajo se s košaricami.
Nekaj podobnega Je bilo tudi po prvi svetovni vojnih Tedaj je vse, staro in mlado, nosilo — aktovke. Mladeničem se je zdelo, da z aktovkami Izgledalo.' kakor akademiki, starejši pa so si domišljali, da jih ljudje občudujejo kot poslovne ljudi, kot verižnike, če ne že kot lesne trgovce. Dandanes aktovke nihče več ne nosi, kdor za lo nima nujne potrebo. To pa so le redki odvetniški uradniki, kakšni agenti z vzoroi in podobni poklici Aktovka ne vzbuja več takega spoštovanja, temveč mnogo bolj z živili naložena košarica.
Dandanes tudi ni nobena sramota, ako vidiš na cesti solidnega uradnika, upokojenca, pa tudi vi-sokošolca. mlado ali starejšo gospo, ko na cesti peljejo voziček drv, premoga, morda celo krompirja. Dokler še ni bilo mleko racionirano, so hodili lani prav častivredni možje čakat mlekarice na mejo na Oolenjsko, Ižansko, Tržaško in Zaloško cesto, pa še kako ponosni so bili, ako so se vračali s polnimi kanglicami in steklenicami; prav radi so se po-bahali proti slučajnemu znancu na cesti, kje 60 ga dobili.
Prav je tako, da si v današnjih časih na ta način drug drugemu olajšamo skrbi in delo za preživljanje.
Sicer pa bi morali tako postopati naši možje še prej, ko je bilo vsega dovolj in povsod na razpolago in ko se je blago samo ponujalo.
Po italijanskih, nemških, pa tudi balkanskih mestih ni bilo že v mirnem času prav nič čudnega, ako je družinski oče katerega koli stanu vzel košaro, šel z njo na trg ter prinesel sam domov vse potrebno, kar je gospodinja potrebovala. Ne za-
Nakazovanje in razdeljevanje racioniranih živil za trgovce
Prehranjevalni zavod Vis. komisariata za Ljubljansko pokrajino obvešča vse treovce z ra-cioniranimi in kontingenliranimi živili, da bo nakazovanje in razdeljevanje rac. živil za marec po naslednjem vrstnem redu:
Nakazovanje: U. februarja A—B, 12. febr. C—F, 13. febr. G—I, 15. febr. J—Ke. 16. febr. Ki—Ku. 17. febr. M, 18. L—N—O. 19. febr. P. 20. febr. R—S. 22. febr. T—Z. 23. febr. peki A—O. 24. febr. peki P—Z.
Razdeljevanje: 15. februarja A—F, 16. februarja G—K. 17. febr. L—M. 18. febr. N—P, 19. febr. R—S, 23. febr. T—Z. 24. febr. Zadruge. 25. febr. peki od A—O, 26. febr. peki od P—Z.
Vsa racionirnna živila se bodo izdajala iz skladišč I. Vok, Bleivveisova cesta in A. Volk, Resi jeva cesta.
Pri prevzemu nakazila bodo trgovci obveščeni, iz katerega izmed navedenih dveh skladišč bodo prejeli blago.
radi tega, da ne bi mogel pogrešati par krajcarjev napitnine za dečka, ki bi mu pomagal nesti domov, — zato, ker Je hotel javno pokazati, da ima lastno gospodinjstvo, za katero sam 6krbi in da je doma vzoren družinski očel
Po nekaterih italijanskih mestih, najbolj pa v Napoliju, stari ohičai sploh prepoveduje, da bi pred velikimi! prazniki, recimo pred božičem ali
veliko nočjo, gospodinje Sle same kupovat potrebna £i<vila in darila. Gospodinja doma le sestavi spisek vsega, kar potrebuje, nato pa odide v trgovine in na trg družinski oče sam ali v spremstvu starejšega sina ali drugega moškega sorodTilka in ti prinesejo domov vse potrebno.
Taki pojavi so sedaj Midi v Ljubljani moderni in kar pozdraviti jih je. Skib za sedanje življenje je omogočila te pojave, hkrati pa je tudi bolj strnila v skupni slogi našo mestno družino, kar jo že najbolj razveseljivo.
0 izbrisu kazni
Neoporečnost, lo je svojstvo, da nekdo še ni bil sodnijsko obsojen, je važna osebna dobrina. Za marsikatere stvari se zahteva neoporečnost. Za sprejem v državne in javne službe se zahteva spričevalo neoporečnosti prosilca, pa tudi pri podelitvi privatnih služb je mnogokrat predpogoj za sprejem, da jo dotičnik neoinadežovane preteklosti. Kavno tako 6e zahteva pri podelitvah raznih koncesij in obrti, pri izdajanju orožnih listov, šoferskih izkaznic itd. dokazilo neoporečnosti prosilca. Zlasti pa se gleda na to, da dotična oseba nima predkazni zaradi nečastnih deliktov, to je zaradi dejanj iz korlstoljubja, kakor n. pr. zaradi tatvin, prevar, utaj itd. So tudi primeri, ko se no gleda samo na neoporečnost zainteresirane osebe same, temveč se zahteva tudi potrdilo o neoporečnosti roditeljev dotične osebe. V bivši Jugoslaviji so n. pr. časthikl, ki »o prosili za dovoljenje poroko, morali predložiti tudi potrdilo, da starši neveste niso bili kaznovani.
Prejšnje kazni, ki so še vpisane, pridejo v važen poStev tudi prt kaznovanju novih kaznivih dejanj. Kdor Je še nekaznovan, za tega je ta okol-nost pri odmerjanju kazni važen olajSevalni moment. Če pa Je bil že kaznovan zaradi dejanja sorodne narave, je to pri odmerjanju novo kazni za novo dejanje obtežilna okolnost. Posebno je to važno pri dellktih tatvine. Navadne tatvine, ki niso kvalificirane, so pri nas prestopki, kaznivi pri vrednosti predmeta do 8W0 lir s strogim za-l>orom od enega tedna do enega leta, pri vrednosti ukradene stvari nad 380 lir pa s kaznijo iste vrste od enega tedna do največ petih let. Ako pa je bil nekdo že dvakrat kaznovan zaradi tatvin na strogi zapor, pa potem zakrivi navadno tatvino, ki bi sicer bila kazniva le kot prestopek, je pri njem zaradi prejšnjih dveh obsodb ta tretja tatvina kazniva kot zločinstvo z robijo od enega do desetih let. Ob res upoštevanja vrednih okolnostih sicer lahko sodišče tako robijo omili in spremeni v strogi zapor, vendar pod tri mesece ne more iti, pa čeprav gre za tatvino lo dveh lir. Ce bi bil v tem primeru storilec pred tem tretjim dejanjem zamogel doseči izbris vsaj ene, to je prve izmed obeh prejšnjih kazni, polom bi bil tudi za tretjo tatvino obsojen lo kot krivec prestopka tatvine. Kajti, čim Jo kako obsodba izbrisana, potem se iste ne upošteva več kot predkazni.
Podobno je pri zločinstvih tatvine po § 316 k. z. Sem spadajo tatvine: 1. iz, zaprtih prostorov; 2. one, izvršene od dveh ali več oseb, ki so so združile za izvrševanjo tatvin; 3. tatvine, izvršene na posebno nevaren ali drzen način; 4. tatvino iz prostorov, pripadajočih javnim napravam ali služeč i h javnemu prometu; 5. take, pri izvršitvi katerih jo imel tat pri sebi nevarno orodje zaradi napada ali obrambe; 6. kjer je tat pri izvršitvi tatvine izkoristil nujo (stisko) druge osebe, in 7. kraje živine, katere vrednost presega 1140 lir (3000 din). Vse tatvine te vrste so 7.1 o-činstva, kazniva z robijo od 1 do 10 let. Ce pa zagreši tatvino te vrste nekdo, ki je bil za tatvino te vrste (po § 316 k. z.) prej Žo dvakrat obsojen, se kaznuje z robijo najmanj pelih do dvajset let (§ 317 k. z.). Pri posebnih olajšilnih okolnostih so sme 6icer tudi taka robija skrajšati, vendar so nikdar ne more iti pod eno leto, četudi je morda šlo le za tatvino par krompirjev. Tudi v tem primeru bi igralo važno vlogo pri kazni, če bi bil krivec žo prej dosegel izbris prve obsodbo po § 316 k. z.
Iz ravnokar navedenih primerov sledi, kako veliko važnosti je mnogokrat pri osebah, ki so bile že večkrat obsojene zaradi tatvine, ako je obsojenec pravočasno zaprosil in dosegel izbris vsaj ene, to je prve kazni.
Za sodnijsko neoporečenega, t. j. za nekaznovanega, se smatra oni, katerega kazenski list je prazen, to se pravi, nima vpisane nobene kazni. Tak kazenski list, oziroma potrdilo neoporečenosti pa se ne izda samo tistemu, ki v resnici ni bil še nikdar obsojen, temveč tudi onemu, ki je bil sicer že obsojen, pa so mu bile te obsodbe (kazni) že pravomočno izbrisane.
Marsikdo je mnogokrat žrtev razmer, da pade pod udar kazenskih paragrafov. Marsikdo, ki je v zrelejših letih najbolj soliden in vzoren človek, je zagrešil lahko v mlajših časih iz mlade-niške lahkomiselnosti ali pa po razmerah in prilikah zaveden kako kaznivo dejanje. Za take ljudi je institucija izbrisa kazni zelo važna, da jim ni treba nositi večno sramotnega žiga nekdanje obsodl>e.
Kdo more in pod kakimi pogoji more doseči izbris kazni, to določa pri nas veljaven kazenski zakonik v tretjem odstavku J 00. Ta odstavek
so glasi: »Po preteku petih let. odkar jo bila kazen prestana, zastarana ali odpuščena, sme izbrisati sodišče na prošnjo osebo, ki je bila prvič obsojena, s svojo rešitvijo za bodočnost tudi obsodim, izrečeno zoper njo, z vsemi njenimi zakonitimi posledicami, če se Je v tem času dobro vedla in če je oškodovancu po možnosti povrnila škodo, povzročeno s svojim dejanjem.«
Principielno zahteva besedilo zakona, da ee mora brisati kazen samo onemu, ki je bil prvič kaznovan, torej, ki ima vpisano samo eno kazen. Ce so obstojale kake druge predkazni, ki pa zaradi svoječasnega izbrisa niso več vpisane, te izbrisane kazni ne štejejo več. Vzemimo primer: Nekdo je bil obsojen lota 1920 zaradi tepeža ln jo v tem letu kazen presedel. Takom naslednjih pet let nima nobene kazni več. Konec leta 1925 se mu na prošnjo kazen Iz leta 1920 izbriše. Leta 1927 jo zopet obsolen zaradi tatvine, kazen presodi ln se potem pet let neoporečno obnaša. Po petih lotih zopet zaprosi za Izbris, ki ga tudi doseže, ker se v tem primeru kazen iz lota 1927 šteje za prvo obsodbo, kajti kazen iz leta 1920 je že Izbrisana.
V praksi so smisel in namen zakona bolj šl-rokogrudno interpretira, tako da se dovoljuje izbris tudi več vpisanih kazni, oziroma izbris kazni, čotudi ni bil prosilec prvič obsojen. Bilo bi prekruto, če bi bilo n. pr. nekomu, ki je bil v svojih mlajših letih kot bolj vročekrven fant večkrat obsojen zaradi tepeža, ali pa, ki je v neki prejšnji dobi zaradi posebnih okoliščin, v katerih je živel, zagrešil več kaznivih dejanj, ki je pa (>otem v zrelejših letih neoporečno in pošteno živel skozi daljšo dobo. onemogočeno, da bi dosegel izbris kazni za dejanja, storjena v lahkomiselnih mladih letih. Zato se vrednim prosilcem, če so podani drugi predpogoji zakona, dovoli tudi izbris dveh, treh nli tudi več obsodb. Sodišča gredo pri tem s stališča, da v glavnem zahteva zakon kot bistveni predpogoj rehabilitacije dobro ponašanje prosilca v zadnjem času skozi daljšo dobo, njegovo očividno poboljšanje, tako da se iz lega lahko sklepa, da je prosilec zopet pridobil tako stopnjo socialne vrednosti, da je vreden rehabilitacije. Pri tem se seveda upoštevajo vse okolnosti, v katerih in zaradi katerih je prosilec svoj čas zagrešil kazniva dejanja, vsa osebnost prosilra, njegova vzgoja, vrsta in narava kaznivih dejanj, zlasti vse okolnosti subjektivne krivde. Vso to presoja sodišče po prosti presoji vsakega posameznega primera. Pri težjih zločinstvih ali pri večjem številu kaznivih dejanj pride seveda v poštev to, čo se je prosilec v zadnjem času skozi daljšo dobo, ne samo pet let, dobro in pošteno obnašal in se izkazal vrednega, da 6C mu vrno dober glas.
Vedno pa mora biti Izpolnjen predpogoj, da Je preteklo najmanj pet let, odkar je bila dotična kazen, oziroma pri več kaznih zadiha kazen, prestana (pri denarnih plačana), ali pa zastarana ali odpuščena.
Zastarajo pa kazni v sledečih dobah: smrtna kazen in dosmrtna robija čez 25 let; robija ali zatočenje, ki sta daljši od 20 let, čez 20 let; robija in zatočenje, ne naljši od 10 let, čez 15 let; strogi zapor ali zapor, ki je daljši od enega leta, čez 5 let; zapor, no daljši od enega leta in vse druge (n. pr. denarne) kazni pa ?ez 2 leti. Zastaranje začne z dnem pravoinočnosti sodbe. Prekine pa 6e zastaranje kazni na prostosti, če je obsojenec radi izvršitve kazni prijet, pri denarnih kazni pa z vsakim aktom oblastva, ki je naperjen na izterjanje kazni. Z vsako prekinitvijo začne zastaralna doba iznova potekati. Vendar pa je vsaka kazen absolutno zastarana — ne glede na eventualne prekinitve — če mine od pravo-močnosti sodbe dvakrat toliko časa, kakor se zahteva za navadno zastaranje (pri strogem zaporu ali pri zaporu nad enim letom torej 10 let, pri nižjih kaznih pa tiri leta).
Čas odpustitve kazni pride v poštev v onih slučajih, ko se kazen z aktom Vladarjeve milosti odpusti, tako da odpade izvršitev kazni, dočim kazen ostane vpisana v kazenskem listu.
Nadaljnji predpogoj za izbris je, da se je prosilec v navedeni petletni dobi dobro vedel, to se pravi, da ni zagrešil nobenega kaznivega dejanja in da je tako živel, da je zaslužil dober glas. Sodišče pa v praksi pri upoštevanja vrednih primerih glede oseb, ki to zaslužijo, tudi to določbo bolj širokogrudno interpretira, da smatrajo, da to. da je prosilec v navedeni petletni dohi zagrešil kak bolj neznaten delikt (n. pr. žaljen,je časti), ne odvzame še prosilcu svojstva dobrega vedenja.	(Konec prih.)
Delovanje GILL-a
Tiskovni urad faiistične zveze objavlja: 0. t. m. jo bila v dramskem gledališču predstava za organizirana člane GILL-a in sicer igra »Petrčko-vo poslednje sanje«. Razen organiziranoev GILL-a so prisostvovali tudi vsi gojenci ponavlialne Šole in gojenci zveznega vzgojnega zavoda. Navzoč jo bil tudi zvezni podpoveljnik in zvezna nadzornica GILL-a. Gledalci so z živim zanimanjem spremljali igro.
Nova uprava
Združenih mestnih podjetij
Župan, generali Leon Rupnik, je imenoval nov upravui odbor Združenih mestuih podjetij, kamor po novem spadajo mestna elektrarna, plinarna, vodovod in Maloželeznišika družba. V odbor so imenovani podžupan dr. Salvator iranehida, univ. prof. dr. ing. Milan Vidmar, univ. prof. dr. Maks Samec, univ. prof. dr. inž. Alojzij Kral in univ. prof. inž. Feliks Lobe.
Nbva Združena mostna podjetja se razlikujejo od prejšnjih, ki jih je predstavljal dosedanji upravni odbor, tako, da jim ne pripadajo več mestna klavnica, pogrebni zavod in mestna pristava, ker nimajo industrijskega značaja ter zato znova spadajo v normalno dejavnost mestne občine. Priključena pa je bila Ma-loželezniška družba po predhodni spremembi statuta, ker je mestna občina 6edaj lastnik vseh delnic Maloželezniške družbe.
Novi, na 3 članov skrčeni, upravni odbor poleg podžupana sestoji iz najodličnejših strokovnjakov našega vseučilišča, torej iz moči, ki so resnično kompetentne v posameznih panogah tuko v uprav nem kot v tehničnem pogledu. Zato se bo režija teh podjetij gotovo zbolj-šala v splošnem interesu prebivalstva in mestne občine, ki mora iz podjetij črpati prinose za svoj proračun. Namosto da bi bil imenovan generalni ravnatelj, ki — ne glede na druge okolnosti — ne bi razpolagal s potrebnim vpogledom v posamezne stroke, je vodstvo poverjeno po činu najvišjemu med sedanjimi direktorji, a njemu bodo pri rednih in izrednih sejah za pninoč vsi drugi direktorji. Na ta način je vsem direktorjem dana možnost, da prevzumejo polno odgovornost za delovanje podjetij.
Naloge novega upravnega odbora so dokaj težke, ker gre za rešitev problemov povečanja storitve in razvoja podjetij, vendar bo pa v pogledu na novo organizacijo, osnovano na načelu kompetentnosti in odgovornosti, prav gotovo mogoče zaznamovati napredek, ki si ga mestna občina in prebivalstvo obetata od nove uprave.
Koncert čeiista Antona Janigra
Med instrumente, ki Jih moremo na koncertih redkeje slišati, spada gotovo violončelo. Že število tistih, ki se študiju lega instrumenta posvetijo, navadno ni posebno veliko; še bolj redki so tisti, ki do dna prodrejo v bistvo njegovega tona; čo so pa nadarjenim to posreči, polem skoraj ni za koncerliranje hvaležnejšega instrumenta kot je ravno- čelo. Med umetnike, ki kot koncertirajoči čelisti dosezajo na tem polju velike uspehe, spada gotovo Anton .lanigro, ki jo imel v ponedeljek v Ljubljani svoj koncert. Morda je bil do zdaj pri nas znan samo strokovnjakom na tem instrumentu. Drugi, v tej stroki manj razgledani, ga do jega koncerta morda še nismo poznali. Pa četudi bi ne bili nanj posebej opozorjeni po časopisnih noticah, bi vendar takoj ob prvih zvokih njegovega instrumenta mogli ugotoviti, da imamo pred seboj umetnika nadpovprečne kakovosti. Saj ni treba, da bi bil poslušalec virtuoz na raznih instrumentih; tudi ni potrebno, da bi na pr. pri pevcu do podrobnosti poznal vso zapleteno funkcijo pevskih organov: vendar lahko takoj ugotovi pri instrumenta-listu kot pri pevcu, kje Je doma prava božanska umetnost in kje je samo mera tehnične spretnosti.
Na svojem koncertu je Janigro izvajal Nardi-nijev Adagio, Guerrinijev Allegro, Locatellijevo sonato, Bachov preludij, sarabando in bourrče iz III. silite za violončelo solo in Haydnov koncert v d-duru. Poleg neobičajno visoko razvite tehnike, ki je samo po sebi umeven predpogoj za vsakega višjo stremečega umetnika, ima Janigro izredno čisto intonacijo tudi v najvišjih legah, s katerimi posebno Locatelli ne skopari; isto velja tudi za večglasne akorde, ki jih je Bach poln. Kantileno podaja Janigro tako doživeto, da jo poslušalec z njim vred podoživlja. Pa tudi številnih virtuozno pisanih pasaž, kadenc in drugega okrasja, ki je stalen agregat koncertnih skladb, posebno onih iz starejših dob, ni vzel koncertnnt zgolj ornamentnl-no, ampak je vse prav do podrobnosti izdelal; pri njem ni nič nebistvenega: enako mu je važna celota kot vsak njen sestavni element. Zato pa pokaže poslušalcu vsako skladbo v idealni popolnosti kot si je nazorneje ne moremo mislili.
Na klavirju je spremljal Janigra Marijan Li-povšek s tako zadržanostjo, poglobljenostjo in preciznostjo kot je značilna za spremljevalce z dolgoletno prakso. K lepemu uspehu večera .je tudi on doprinesel svoj delež.	M. T.
23

lz mtvKm mlm nastala rarajE miru
POT POLITIČNE MOČI PETROLEJA
Ti vrelci pa so bili še bolj bogati. Donašali so kmalu dvojno količino, a ne Deterdingu, kajti zavezniki se niso mogli zediniti: beloruske armade so bile prepuščene svoji usodi, boljševiki so prišli na oblast. Kaj zdaj? Edini izhod je bil v bojkotu ruskega petroleja, ki naj prisili Šovjete, da hodo dovolili izkoriščanje petrolejskih polj, ki so bila last emigrantov. Toda Anglija je bila na tem petroleju mnogo bolj zainteresirana kakor Amerika. Nemogoče je bilo tudi ta bojkot izvesti, ker je Rusija že našla zaveznike v taboru petrolejskih gospodov samih. V prvi vrsti so našli IIarryja Sin-
clairja.	v
Ilarry F. Sinclaire ni nikak milijarder, ki je začel kot prodajalec časopisov, bil je bogat že z doma, po svojih starših. A je zaigral svojo dediščino in od vsega bogastva mu ni ostalo drugega kakor lekarna v Kansasu. Sinclair je prodal tudi to, špekuliral Je z žitom, zaslužil novo premoženje in se leta 1903 posvetil petroleju; pričel je odkupovati od Indijancev njihove petrolejske pravice. Ta posel je bil tako dobičkanosen, da je prinesel Sinclairju že pred vojno okoli 50 milijonov dolarjev, veliko petrolejskih polj v večih deželah in tudi koncesije v severni Perziji in Rusiji. Da bi rešil te konce-sjc, se je Sinclair pojavil leta 1919 na Balkanu in zbral iz Belorusov svojo armado po številu 8000 mož.
Tako se je tudi Sinclair pridružil boju proti boljševikom, a je hitro spoznal, dn bo la boj brezuspešen. Sinclair se ni udajal utvaram. V času, ko se Je boril za petrolejske vrelce, sn je poročila njegova nevesta Mary Leiler, hči njegovega prejšnjega družabnika v trgovini z žitom, z lordom Curzonom, indijskim podkraljem, ki je skoval besedo o »zmagi na valovih petroleja«. Deterding pa se je poročil drugič in vzel za ženo Lydijo Pavlovno Koudajarovo, Mar
ruskega generala. To je seveda vplivalo nanj in ga je gnalo vedno bolj in bolj v boj proti »rdečim«, dočim je Sinclair prešel k smrtnim sovražnikom svojega razreda, čim jih je imel za dovolj močne.
To je bilo leta 1923 in prav tega leta je prišel Harry F. Sinclair v London z namenom, da se pogaja s tamkajšnjim sovjetskim zastopnikom. Izbral je dobro svojega moža, saj je bil Krassin inži-ner v Bakuju in se je na petrolej prav gotovo dobro razumel. Kmalu je potoval Sinclair naprej v Moskvo, za njim pa je sledila vojska strokovnjakov. Bilo jih je za dva krova na ladji »Homeric« in v Rusijo jih je pripeljal poseben vlak.
Rusi so vedeli, da jo Sinclair v vrsti Ilardingovih prijateljev, da je bil prijatelj državnih tajnikov Dohenyja in Denbyja; ti so v njem glodali pravega moža, ki bo znal obrniti njihov petrolej kot vabo VVashingtonu, da prizna Sovjete in obenem omogoči kredit večjega obsega. V Sinclairovem spremstvu sta bila senator Fall in Archibald Roosevelt in je po vsem tem le zgledalo, da bo Sinclair le speljal priznanje. Podpisali so pogodbo, na podlagi katere bo Sinclair moderniziral petrolejska polja v Bakuju in izvire v severnem Sahalinu. V vse to pa bo vložil 115 milijonov dolarjev in preskrbel bo Moskvi potreben 'kredit.
Sinclair jo poslal takoj dva svoja inžineTja na Sahalin: J. P. Mac Cullogha in F. Mac Laughlina, a so oba kakor tudi njune delavce ujeli Japonci. Kajti na področju, ki so ga Rusi izročili, so bili po vkorakanju zaveznikov — Japonci. Sinclair je zahteval od Washing-tona pomoči, toda takratni ameriški zunanji minister je bil Charles Evans Hughes, nekdanji odvetnik družbe Standard Oil. Ob tej priliki so Sinclairovi prijatelji odpovedali. Hughes Je sicer poslal japonski vladi protestno noto, a pisano v tako medlem tonu, da jo japonska vlada vztrajala pri svojem. Kmalu nato pa se je zvedelo, da Je Sinclair podkupil državnega tajnika Falla z 260.000 dolarji, da bi dobil petrolejske vrelce v Teapot-Dome v Wyomingu in Elks Ilill v Kaliforniji. S Stnclairom delati je bilo ta trenutek nevarno. Zato| se mu ni posrečilo pridobili kredita za Ruse, njegove koncesije so; propadale in Moskva mu je odpovedala pogodbo. Ostala pa je osnova
za pogajanja in to je pograbila Standard Oil sama. V letu 1924 je namreč nastal na Kavkazu nov upor.
Kavkaz, na katerem leže najbolj bogala ruska petrolejska polja, je prešel popolnoma v last carjev leta 1859. Med boljševiško revolucijo je takoj velik del pokrajine odpadel od Rusije in ustanovljena je bila samostojna vlada. Zgodaj leta 1919 je Denikinova armada, ki jo prodirala iz kotline Dona, zasedla ves severni Kavkaz, južni Kavkaz pa jo bil po umiku Nemcev in Turkov v angleških rokah: zdelo sc jo, da Sovjeti ne bodo dobili petrolejskih vrelcev.
Po Denikinovih porazili v južni Rusiji so se morale njegove čete umakniti tudi s Kavkaza. Iz zunanje- in notranjepolitičnih razlogov so se umaknili tudi Angleži in leta 1920 je bila pokrajina okoli Bakuja kakor tudi vsa ostala dežela boljševistična. Šele po Leninovi smrti, za časa prepirov za njegovo nasledstvo, se je zdelo, da je prišla prilika, da se pomaga Kavkaziji do »svobode«.
Lela 1924 so se v Londonu spet spomnili na lo, da je poštnin Georgijn mogočna krnljevina pod Davidom II., ki je slučajno zavladal nad vsem Kavkazom leta 1100. In če so že vlado kraljice Ta-mare, ki je živela od leta 1184 do 1212, imenovali »zlato dobo«, zakaj bi ne bilo dobilo tega naziva tudi Deterdingovo gospostva? Po ruskih izgredih leta 1907 so se obrnili Georgijci na »države civiliziranega sveta«, ki je tedaj bil zbran na mirovni konferenci v Haagu, ter prosili za vpostavitev njihove avtonomije. Ta dokument je bil dober prijem za ustanovitev nove države. To državo pa je bilo vsekakor treba šele osvojiti. Tako so dobili georgijslri nacionalisti orožje in denar. Boj se je začel.
Moskva jc imela tedaj veliko skrbi. Vstaje so bilo tudi v provinci bombaža na meji Afganistana, toda petrolej je bil vreden vojne in Moskva je poslala tja svojega najboljšega vojaka, generala Ordzhe-nekidze, ki ni le zatrl krvave upore Georgijcev in ujel voditelje upornikov, našel ie tudi dokumente, 1<i so dovolj jasno dokazovali angleško-francosko vmešavanje. Te dokumente so objavili in Standard Oil je sklenila maščevanje. Ko so Dctcrdingovi georgijski prijatelji scgncvali v sovjetskih ječah, je prevzel vodstvo ruske politike neki drugi Georgijec: Stalin iz Tiilisa. Ta pa je bil ua strani TVallstrecta.
Dmorom in vsakovrstnim drugim zločinom dodajajo komunisti tudi načrtno rušenje slov. kulturnih ustanov
Koliko šolskih poslopij so že požgali komunisti
Ko je Italija zasedla te kraje in je Musso-lini izdal ustavo nove pokrajine, so imeli Slo-vcnci priliko ugotoviti, s kolikim spoštovanjem je zmagovalec upošteval tradicijo in, kulturo premaganca in kako sta ta tradicija in kultura bili zaščiteni.
Izrazi odkritosrčne hvaležnosti, ki so se pokazali v tistih dnevih, so bili res izrazi hvaležnih src, ki so se po usodnem razsu.lu čutjla olajšana, kajti v dejanjih fašistične Italije so čutila ne saimo težo zmagujočega orožja, temveč tudi rimsko kulturo, ki je bdela in čuvala nad njihovo bodočnostjo.
Kdor ni v zli volji, ta ne more ne poznati, da se Rim v ničemer ne boji slovenske kulture ter da zato nima nobene potrebe in nobenega razloga, da bi jo preganjal in zatiral s svojimi zukoni ali s svojo politično dejavnostjo,
Duce je pokazal, da naj se kulturna tradicija Slovencev ne samo spoštuje in razvija, ter s tem tudi dokazal, da ni višje samo italijansko orožje, temveč je bil tudi duh zmagujočega naroda tako močan, da se ni bil tekme.
Če bi hoteli prikazati, kaj sta v tem krat-
Nad 2000 kg mandarin
Ljubljana, 10. februarja.
Ob prav lahnem mrazu 6e je danes razvijalo .ržno življenje na Vodnikovem trgu. Promet je bil vsakdanji, toda trg je dane6 nudil svojevrstno posebnost. Pojavil se je nekak dumping z mandarinami. Branjevec Joško je v bližini nekdanje Mah-rove hiše in v bližini starodavnega kostanja, pod katerim se je včasih senčila 6tara meščanska garda, je prodajal mandarine po 5.20 lir kg. Imel jih je več zabojev nad 2000 kg. Gospodinje so kupovale to sladko južno sadje. Dopoldne je bila že V6a zaloga prodana. Drugače je bil trg založen z razno zelenjavo kakor ob drugih dnevih.
Počasi 6e bližamo spomladanskim dnevom, ko bo ča6 za kopanje gredic in njiv. 2e sedaj je povsod veliko povj»raševanje po dobrem in zdravem semenju. Nekatera semena 6o še vedno kaljiva, čeprav so 6tara po 2 do 5 let. So gotove vrete; zelenjave, povrtntne, ko je za njih semena največje povpraševanje. Pravi trgovci vedo dobro presoditi, da-li imajo pred seboj pristno 6eme ali pa je kako zme6, kajti primeri se dostikrat, da potem na njivici vse kaj drugega zraste, ko emo ob 6etvi bili trJno prepričani, da smo vsadili zaželjeno zelenjavo in povrtnino. Semenarice ob semenišču imajo že sedaj mnogo kupcev, prihajajo ljudje povpraševat po vseh vrstah semen.
Na trgu je bilo danes precej domačega rdečega in očiščenega radiča. Uvoženega je bilo malo. Naprodaj je bila dalje domača špinača. Na izbiro je bilo uvežene endivije, ki gre še kaj dobro v kup. Lepa in debela črna redkev je bila tudi v večji množini naprodaj. Trg je bil splošno nekoliko slabši od sobotnega.
Nove skladbe
Zvonimir Ciglič: Bakhanal. Založba Kaos. ljubljena 1943/XxI. V kratkem času je to že druga Cigličeva klavirska skladba, ki je izšla v tisku. Je pa za način njegovega izražanja še bolj značilna kot njegov nokturno; obenem je tehnično izvajalsko veliko bolj zahtevna. Ce bi io hoteli označiti z glasbenega stališča, bi rekli, da nosi nekako v glavnem znake skladb izza konca prejšnje svetovne vojske. Mislim namreč skladbe, ki so z enim mahom podrle do tedaj veljavne glasbene kot lepotne zakone, ki so bili skozi stoletja v različnih oblikah vrhovno vodilo skladateljem pri njihovem delu. Kaotično vrenje, ki se je pojavilo v tej dobi tudi v drugih umetnostnih panogah, se je sčasoma močno poleglo in uneslo; vse, kar je bilo brezciljnega, negotovega, bolnega, fragmentarnega, kaotičnega: vse to je svojo enodnevno vrednost zgubilo. Kar je bilo v tej poplavi glasbene literature zdravega, je ostalo ali je vsaj služilo za gradbeni element skladbam naslednje, bolj umirjene dobe. — Za Cigličevo skladbo je značilna nevezana to-naliteta; harmonija je brez pravih notranjih odnosov; ritem, ponekod res oster, je drugod razmajan bodisi zaradi breztaktnosti skladbe, bodisi zaradi različne delitve notnih vrednosti v obeh rokah. Ciglič se ne boji nobene diso-nance in tudi njih sprostitve ne išče; nasprotno: ljubi trde, zgoščene zvočne tvorbe in kratke, odsekane melodične linije. O življenjski moči te skladbe bi vsekakor lažje sodili, če bi jo slišali v praktični izvedbi. Zunanja oprema skladbe je, kot je bil to slučaj tudi pri nok-turnu, skladna z njenim naslovom. M. T.
kem času fašistična vlada ter po njej Visoki komisar storila samo na šolskem jx)dročju, ne bi zadostoval en sam članek. Čeprav sredi nujnih potreb vojnih razmer, je vendar oblastem uspelo vzdržati v pokrajini zavidljivo višino šolstva, tako kar se tiče šolskih poslopij kakor tudi njega organizacije.
Od ljubljanske univerze pa tja do osnovnih šol v najbolj neznatnih vaseh: prav vsak odsek, kjer se goji kultura in izobrazba, je bil deležen od strani vladnih oblasti najbolj pozornih skrbi ter najhitrejše pod|x>re. Sam Visoki komisar je večkrat obiskal šole, se pozanimal za njih organizacijo ter odredil, kjer je bilo to potrebno, dela in izboljšave. Tako v mestu kakor v pokrajini, kjer so čete zairadi nujnosti kretanja zasedle šolska poslopja, so ta poslopja v večjem delu že izpraznjena ter obnovljena, da bi se tako mogočilo redno šolsko življenje.
Toda medtem i<o so se vladne oblasti na vse načine trudile, da bi slovenskim otrokom zagotovile redno šolo, so pa komunistični banditi v družbi z banditi drugih ekstremističnih strank, ki so šle v gozdove v grenki prevari, da bodo na ta način koristile borbi, ki jo bije Rusija zato, da podjarmi Evropo boljševizmu, vnovič dokazali popolno neprizadelnost pri skrbi za bodočnost slovenskega nareda, njegove kulture in njegove tradicije.
To najbolj dokazujejo številne porušene šole. Požiganje šolskih j>oslopij ter njih delno ali celotno rušenje spada med najbolj navadna dejanja komunističnih banditov, ki se znašajo po majhnih
krajih pokrajine, kjer ne najdujo vojaških posadk, ki bi varovale ljudstvo, s jiosebno srditostjo proti šolskim poslopjem, kakor da bi hoteli s temi dejanji simbolično prikazati rušenje, katerega bi slovenski narod moral biti deležen, čo bi se komunistom posrečilo zavladati nad Evropo.
Te našo trditve niso kar tako 6plošne, temveč so le ugotovitve resničnih dogodkov, lz seznama, ki pa še ne more biti [K>|>oln, ker šo niso znana vsa dejstva, si bodo ljudje mogli ustvariti novo in učinkovito sliko o rušilnem delovanju tako imenovane >osvobodilne fronte«. — Sledeče šole 60 bile namreč požgane in uničene od partizanov:
Suhor (Črnomelj), Verdreng (Kočevje), Prim-skovo (ljubljanska okolica), Sv. Jurij (ljubljanska okolica). Sv. Duh (U>gatec), Ziverše (Logatec), Orehovica (Novo mesto). Ajdovec (Novo mesto), Dobrova (ljubljanska okolica). Gora (Kočevje), Radovica (Črnomelj), Dovž (Novo mesto), Li|io-glava (ljubljanska okolica), Škocjan (Novo mesto). Sv. Križ (Novo mesto), Mohorje (Kočevje), Laze (Novo mesto) in Trebelno (Novo mesto).
Ta prvi imenik šol, ki jih je razdejalo divje-šlvo komunističnih banditov z edinim namenom, da odpre nove rane na krvavečem telesu slovenskega ljudstva, še ni popolen, kajti \'§ak dan prihajajo nova poročila o obupnih dejanjih komunistov. ki k umorom ter zločinom vsake vrste, požigom cerkva iu župnišč dodajajo tudi požiganje šol.
In povrh ti nizkotni izvrševalci boljševiških naredb skušajo dopovedati ljudstvu, da se njihove tolpe borijo za blagor Slovencev ter za njihovo bodočnosti Ce bo bodočnost Slovence morala biti bodočnost! Če bo tiodočnost Slovencev morala biti hiš, brez šol, sredi puščave, ki bi jo kot edini spomin krasili le grobovi komunističnih žrtev, tedaj bi pač lahko rekli, in samo tedaj, da se »osvobodilna "fronta« l>ori za blagor slovenskega naroda.
Mala, vsakdanja doživetja na ljubljanskih ulicah
Ljubljana, 10. februarja.
Lahko bi zapisal zgoraj tudi kateri koli drugi datum, zakaj poročati nameravan; o vsakdanji poti od doma do uredništva. V6ak dan ista pot, vsak dan isti obrazi: 6to znance^ in neznancev. Srečuješ jih dan za dnem in jih motriš, oni pa tebe. Zjutraj hodijo drugače kakor opoldne, in zvečer 6pet drugače. Zjutraj je korak živahen in skoraj veselo in važno jo režejo v urad, trgovino ali dleavnico. Mraz je še, pot je suha in morda ee jim mudi. Moški, ki so posebno važni, vlečejo cigarete; če si si prvo prihranil za pisarno, ko boš sedel k delu, ti za-vonja v nos tem mikavnejše, ko jo zaduhaš na cesti. Želiš si, da bi že bil v uradu.
Opoldne, ko hitijo k obedu, so pa že zgovor-nejši. Cisto drugačni pa so moji znanci in neznanci zvečer, ko se vračajo z dela. Družabna žilica jim bije živahnejše in radi 6e zaustavljajo. Navadno se zadovoljijo s tein, da se pozdravijo, spregovorijo o vremenu in si povedo novice. Marsikateri pa je razpoložen tudi za daljši pomenek —*kar stoje ali pri kozarcu vina. Dnevno delo je končano in sedaj je nastopila urica, namenjena oddihu in razvedrilu. Tudi z dijaki je tako. Zjutraj, ko jih srečuješ cele trume, hitijo zamišljeni v šole, domov pa se vračajo veselo sproščeni. Če bi padel z neba in ne bi imel pojma ali je zjutraj ali zvečer, bi se moral samo ozreti po znancih in neznancih; po smeri potovanja, po živahnosti koraka, po važnem ali sproščenem izrazu in po načinu, kako 6e pozdravljajo bi prav gotovo uganil, koliko je ura.
Dvoje deklic z violinami je hitelo proti Glasbeni Matici. »Tako rada se učim pri njem, iz svojega bogastva znanja zajema in vedno pove kaj novega...« je hvalila prva svojega učitelja. Potem sem šel mimo univerze, kjer so krmili golobe s sladkim semenjem sončnic. Previdno sem se jim umaknil, zakaj štiriletni sinko me je nekoč prav na tein mestu opozoril, da ne gre motiti živalic pri jedi. >Kdo U je to povedal?« sem ga vprašal in ponosno mi je odgovoril, da ga je mamica tako učila.
Da, matere 60 sedaj doma in jim je dana sreča, da se pogovarjajo z otroki. Lepo jim mora biti, ko 60 ves dan pri družini, obdane z drobižem, ki zvesto posluša, sprašuje in prislavlja svoje pristne otroške pripombe.
V	naslednjem hipu sem se že prepričal, da jim delani krivico. Vsaj nekaterim. Pred menoj je hodila mlada žena 6 svojo znanke. Pripovedovala je, da je vstala ob petih in prala, potem je skuhala Upov čaj in sedaj je odšla na trg po zelje.
Tri tromostju 6em že srečal gospodinje, ki so se vračale s trga. Znane in neznane. Nekatere so nosile reprezentativne košare ali mreže z endivijo solato, s cvetačo, s korenčkom in lepimi pomarančami na vrhu; te so hodile počasi, zakaj gotovo imajo doma nekoga, ki čuva ognjišče. Večinoma so nosile v rokah tudi šop teloha z vrbovimii vejicami, na katerih so se svetlikale srebrne mačice.
V	zadnjem času sem se navadil hoditi po suhem hodniku vse od cvetličarne na Marijinem trgu pa do Zmajskega mosta. Na levi sem videl stojnice
z nekakšnimi mlečnimi izdelki, na desni pa tu-mene kupe pomaranč, lesene zaboje zelenjave, pa kupe bledega česna in drobnih jabolk. Spodaj, kjer prodajajo čevlje, so so zaustavile oči na velikih škornjih s toplo ovčjo kožo. »Teh, hvala Bogu, ne zebe,< sem si mislil, ko je pravkar privozil po ulici tricikel z malim odroin. Na njem je stal pes, o katerem aem^odil, da je moral biti plemenite pasnto. Molče je stal in se ni kaj prida zmenil za vrvice, e katerimi je bil povezan.
Vsakdanja pot od doma do uredništva, vendar zanimiva, če hočeš iu vedno nova, vsaj v malih doživetjih.
Gospodarstvo
Računski zaključek Kreditnega zavoda v Ljubljani. V sredo, 10. t. m. je bila bilančan 6eja upravnega sveta Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Na tej seji so obravnavali in sprejeli računski zaključek zavoda za preteklo poslovno leto. Lansko poslovno leto je zavod zaključil razmeroma dobro, vendar je čisti dobiček nekoliko manjši kot za 1941 in znaša 959.684.89 lir. Vendar pa vkljub zmanjšanju čisti dobiček omogoča izplačilo iste dividende kot za leto 1941, t. j. tofe. Občni zbor delničarjev je sklican za 2. marec ob 11.
Olajšave pri železniških prevozih. Med ukrepi, ki so bili zadnje čase izvedeni za iz-lioljšanje prometa na italijanskih državnih železnicah, je treba omeniti sporazum med državnimi železnicami in Nacionalnim zavodom za prevoze. Ta sporazum predvideva tudi uvedbo mešanih voz rerrin. 'li vozovi so namenjeni samo prevozu blaga, za katero daje omenjeni zavod koncesijo za zbiralno akcijo na državnih železnicah in ki se ne morejo prevažati ob popolni izrabi nakladalnega prostora. Ta ureditev je dala že dobre uspehe in je prihranila ogromno število vagonov v dnuge svrhe. To pomeni tudi občutno olajšanje za železnice pri stroških prevozov. Sedaj vozijo vozovi Ferrin na 186 progah, med najvažnejšimi središči železniške mreže na razdalje nad 250 km. V zadnjih dneh se prevaža že okoli 5000 stotov raznega blaga, nabranega po postajali v te vagone, s povprečno obtežbo 100 stotov na va.gon, t. j. 10 ton, kar pomeni znaten prihranek, katerega računajo na 100 vagonov v zadnjih časih. Sedaj proučujejo tudi uvedbo drugih vrst službe na državnih železnicah, ki bi omogočili še racionalnejšo porabo voznega parka.
Tobak v Srbiji. Uprava državnih monopolov je dovolila zasaditev 500 milijonov tobačnih sadik, od tegn 465 milijonov v Srbiji sami, ostalo pa v Banatu. Sedanje nakupne cene za tobak so določene takole: najboljša kakovost 318 din, prva kakovost 18—60, druga vrsta 50—160, tret-
Na povratku domov
Za dobo korenitega preloma, ki jo dnndn-našuji preživljamo, ni značilno zgolj le to, da hočeš nočeš moramo na sebi izkušuti pogubne posledice hudih zablod preteklosti, šo bolj je za naš čas značilno to, da vse idealne iskalce resnice bolj in bolj nugiba k temu, da se, eni obotavljajo, drugi odločneje, vračajo k resnici, ki nain je bila od zgoraj razodeta. Kdor pa »e ni tvegal zadnjega koraka do vrha, s katerega se nam odkriva vse bitje presegajoči osebni Bog, ta ga vsaj ne zanikajo več, postavljajoč na mesto Duha gmoto ali pa nekega »duhu , ki se preko človeka razvija v nekaj, bogvo kaj, brez vsakega pravega smisla in namena. Na golo čutnost, »prosvetljeni« razum, slepo snu-jočo materijo nihče več ne gradi nazora o ve-soljstvu, niti tam ne, kjer .se brezverstvo uradno ukazuje — zadovoljni so s tem, če se ljudje ne upirajo ateizmu, ki plesni po sto in več let starih knjigah. In kar se tiče nravstva, se uiti poprej tako navdušeni preroki »raja na zemlji« ne upajo preveč na glas trditi (sami so se nn boljšem dnu svojega srca že razočarali), da hi bil kdo napravil samo en mravljinčji korak naprej od tistega viška osebni popolnosti in človeku vredne družbe ter morale, ki jo je učil Kristus. Tudi opažamo pri vseh sodobnih raziskovalcih zgodovine in človeške omike, da se jim prikazuje pomen krščanstva v čedalje svetlejši luči in da vrednotijo tudi zgodovinsko delo Cerkve čedalje bolj pozitivno iu objektivno.
Nedavno je izšla v reviji »Critlca« (zv. 6. s(r. 289—297) razprava znanega italijanskega filozofa Benedetta Croceja, ki v njej prihaja do zaključka, da >je krščanski Bog še vedno nnš Bog«, da sodobna misel v nobenem pogledu ni prekosila krščanske duhovnosti, ki jo »vse borbe le obnove in vsi porazi zopet oživijo« in dn »smo slejkoprej tako na nravnost-nem kakor na idejnem področju ostali otroci krščanstva«. Te misli Croceja, izpovedovalca neke idealistične filozofije, ki ni čisto v skladu s krščanskim nazorom o vesoljstvu, dajejo krščanstvu sijajno pričevanje, tembolj ker jih nodkreplja z ugotovitvijo, da »prav naš čas bolj ko kateri koli drugi v zgodovini čuti nujno iu bolečo, med str.hom in upanjem nihajočo potrebo, da poglobi svoje krščansko mišljenje in čustvovanje.«
Ni treba naštevati vsega, kar Croee navnja v dokaz, kako »je krščanski Bog še vedno naš Bog«, kako svojemu življenju iu človeški družbi ne moremo najti drugega temelja iu kako more in mora vsaka obnova sveta začeti tam, kjer smo jo prekinili: ob Kristusovem nravstvenem zakonu. Zaenkrat nas najbolj zanima, kar prvak sodobne italijanske filozofije ugotavlja spričo starih predsodkov meščanskega racionalizma glede krščanstva in cerkve. »Krščanstvo pomeni največjo revolucijo v človeški zgodovini, je vera. ki je v vest človeštva za vse veke zarezala neizbrisne bra/.de.c Tudi prirodoslovje. pravi Croce, nosi pečat krščanske miselnosti in prav sodobna fiziku nam bolj in bolj razodeva, kakšna čudovita umetnina ustvarjajoče vseinodrosti je svet. Kar se tiče svobodoumcev, ki so skušnli postaviti človekovo nravnost na podlago neke avtonomije, ugotavlja Croce, da jo le krščanstvo prav pojmuje, ko glas vesti izvaja iz soglasja ali nesoglasja z večnim zakonom božje svetosti in popolnosti. Poudarja tudi, da se krščanska vest Cerkve kljub raznim človeškim slabostim in zatemnitvam ni dala podjarmiti politiki, časovnim strujam, bežnim sorinlnim sanjam in pohlepu po oblasti, marveč je nravstvena načela Evangelija ohranila nepotvorje-na in čista. Svoje prvenstvo poudarja in brani Cerkev nn duhovnem področju kot božje kraljestvo, ki iz nas, od znotraj, i/, središča nravstvene osebnosti prekvaša in dviga družbo s silo duha. V nasprotju s težnjami, ki skušajo človeka in svet preustvarjati po posebnih vidikih, priča krščanska vest neomajno o resnici, da vsakega človeka ne glede na kakršne koli razlike veže nn sočloveka ljubezen; »prevladujoče čustvo krščanskega srra« — zaključuje Croce — »je ljubezen do bližnjega, do vseli, tudi do živalskega in neživega earstva, ker je delo božje; Bog pa je ljubezen.«
Po trnjevi poti zmot, napol zmot in srčne stiske se blodeči sin vrača k Očetu. Kakor vse Kristusove priče, ima tudi ta svojo večno silo in pomen.	* * *
ja 48—135, četrta 36—99 din in šesta vrsta 28 do 48 din za kilogram.
Tečaji v francoski severni Afriki. Agencija Štefani poroča, da je bil tečaj funta in dolarja v francoski severni Afriki znižan in sicer od 300 na 200 frankov za šterling in od "5 na 50 frankov z>a dolar. Isti ukrep jc bil izveden tudi v francoski ekvatorialni Afriki.
~~ NAROČAJTE »SLOVENCA« 1
KULTURNI OBZORNIK
Razprava o slovenskih cerkvenih pesmih v predprotestantski dobi
V zadnji številki revije »Čas«, o kateri smo že poročali glede nekaterih člankov, je izšla tudi izredno zanimiva razprava proi. dr. Ivana Grafen-auerja o najstarejših slovenskih cerkvenih pesmih pod naslovom: »Ta stara velikanočna pejsen« in še kaj. Pod tem, sicer skromnim naslovom pa se »kriva odkritje cele vrste slovenskih cerkvenih pesmi, ki jih moramo označit' kot narodne, in ki so se pele v naših krajih že v srednjem veku in segajo s tradicijo v prva stoletja našega pokri$tja-njenja. Dozdaj je slovenska literarna zgodovina beležila samo kakih 12 pesmi, ki da so znane iz časa pred nastopom protestantizma in še to po zaslugi omembe in predelave starejših predlog v protestantskih zbirkah; 6edaj pa jih Grafenauer s tem člankom odkriva 44 samo kot pičlo primerjalno gradivo ob eni sami stari pesmi, ki jo je postavil v naslov, dasi je gotovo še izdatnejše število drugih pesmi cerkvenega značaja iz tega predre formatorskega časa ohranjenih v naši ustni tradicijski književnosti, to se pravi v narodnih cerkvenih pesmih. To je gotovo za naše knjižno in kulturno zgodovino važno znanstveno odkritje ter je samo dokaz, kako nepravilno so ravnale naše starejše literarne zgodovine, da st niso ozirale do-voljno na ustno izročilo, ki ga je treba pritegniti v literarno zgodovino ter ga uvrstiti v časovno zaporednost celotnega literarnega zanimanja kakšnega naroda. Tako ta snov ne spada samo v folkloro, v področje etnografa, temveč prevzemajo prav moderni literarni zgodovinarji tudi to vrsto narodnega izročila k svojim stolicam ter v literarno zgodovinsko obravnavanje (na pr. prof. J. Ho-yak v Pragi la drutfll.
Pri nas se zadnje čase udejstvuje v tem prof. dr. Ivan Grafenauer, ki je določil že izredno mnogim slovenskim narodnim pesmim čas in njihovo častitljivo starost po metodah kulturno zgodovinske discipline. V tej razpravi, ki je postavljena na čelu novega zvezka »Časa«, se je dotaknil tudi bistva oznake narodne pesmi, ki je pri nas do zadnjega časa bilo pojmovano še vse preveč pod vplivom starih romantikov, ter je lepo opredelil razne metode, ki so vladale v etnografiji zadnjega stoletja, tako arijska metoda, ki postavlja svoj temelj v naravno mitološko pradavnino, dalje migracijska teorija, ki je nastala iz znane indijske teorije, potem antropološka, iz katere se je razvila moderna etnografija s kulturno zgodovinskimi raz-iskavanji. Tej zadnji metodi pripada tudi dr. Grafenauer s svojimi razpravami. Še potrebnejše pa je bilo razčistiti pojem, kaj je narodna poezija ter njen postanek, ki ni vedno izviren, temveč naslaja tudi na osnovi prevodov. Vsega tega se je Grafenauer lotil v uvodu — ki pomeni res kratek, a 6trnjen uvod v bistvo narodne pesmi; nato pa je vzel v obravnavo staro velikonočno pesem, ki nam je znana še iz stiškega rokopisa (1440) ter iz Trubarja v protestantski popravi ter skuša priti do njenega pravega jedra iz predreformatorske katoliške dobe. .
Ta pesem »Naš Gospod je od smrti vstal«, ki jo je zapisal Trubar 1. 1567, je Grafenauer pregledal v vseh znanih inačicah, ki jih je precej ter jih primerjal med seboj in jo potem rekonstruiral v stari obliki.
Grafenauer je znanih devet inačic od stiškega zapisa 1. 1440 do Schonlebnovega 1. 1672, ter torej njena tradicija sega prav v XVII. stol., najprej primerjal vse tekste med seboj ter ugotovil, da je Trubarjeva redakcija te najstarejše slovenske velikonočne pesmi iz katoliškega časa popravljena z namernimi tekstnimi popravki in dodatki, da pa je poznejša iz 1. 1595 v knjigi, ki jo je izdal njegov sin Felicijan, nespremenjena predprotestantska inačica (to sta dva protestantska zapisa te pesmi),
vse druge katoliške inačice od stiške do zadnje pa so neodvisne samostojne inačice iz predpro-testantskih predlog. Tudi Schonlebnova je zapis kat. inačice; pač pa je zapisovatelj imel pred 6eboj Trubarjev tekst, na katerega se je oziral glede pravopisa. Na podlagi teh ugotovitev se je Gr. lotil naloge, rekonstruirati na podlagi vsebine in razporedbe motivov predreformacijsko katoliško velikonočno pesem.
Ob tem razboru motivov in primerjav zaradi rekonstruiranja jedra v časovnem razmaku ter ugotovitve razvojne poti teh inačic in zgodovino pesmi same, je Gr. zadel ob najrazličnejše probleme, ki so z našo cerkveno pesmijo v zvezi. Tako sledimo postanku cerkvene pesmi, ki se razvija iz kirielejsonov, kai pa stišk: zapis ni več bil, temveč že intonacija trokitične pesmi. Do-tu sledimo skupnemu razvoju nemške in slovenske pesmi, potem se pa ob prevzemu novega motiva, namreč z motivi cerkvenega leta od adventa do velikega petka, razvije ta pesem v svojo smer ob ustrezajočih slovesnih cerkv. iu nabožnih pesmi. Ta primerjava z drugimi pesmimi tistega časa, ki vsebujejo motive cerkvenega leta, adventne, božične pesmi, Marijine in litanijski motivi, daje priliko, da navaja Gr. vsaj 44 slovenskih pesmi,, ki imajo snovno zvezo s to pesmijo, ter so se pele pri nas v srednjem veku ler pomenijo katoliško tradicijo izpred protestantske dobe. Tu se dotakne prvih slovenskih kirjeelejsonov, ki so znani iz brižinskih spomenikov ter rekonstruira obredno posem ob ustoličenju, s čemer obnavlja rezultate razprave, o kateri smo že govorili, da je Izšla samostojno v Glasniku Muzejskega društv«. Teko je ugotovil za ta čas od VIII. do XII. stol. pet različnih prošnjih in slavilnih klicev, 12 različnih ad-ventnih in Marijinih pesmi (."led njimi: Lepa si, lepa roža Marija, Češčena «i Marija itd., ki so torej tiare pesmi še iz srednjega veka ter torej šc bolj častitljiva slarina, kakor 6ino mislili!) Nadalje dve božični pesmi, ne da bi posebej imenoval oobo?:ic bocične koleJuice, ki so po velikem delu še odsev
srednjeveških nabožnih pesmi in so jih ljudje peli v cerkvi pri jaslicah. Nato 15 obrazcev postnih pa-sionskih pesmi, med njimi 12 obrazcev pesmi žalostnega rožnega venca, dočim sa pesmi, ki so jih gotovo peli tudi ob častitljivem in veselem delu rožnega venca, niso ohranile. Devet pesmi pa je iz velikonočne dobe ter nekaj evharističnih pesmi. Prepričan pa je, da je zlasti božičnih pesmi iz tega časa bilo še več, pa da jih bo treba še raziskati.
Tako se je dr. Grafenauerju ob natančnem razboru motivov ene stare velikonočne pesmi iz predreiormacijskega časa pri nas odkrilo še 44 drugih pesmi, ki so z njo v vsebinski ali slogovni zvezi, ter pripadajo katoliškemu verskemu pesniškemu repertoarju iz srednjega veka ter gojenju slovenskega jezika v cerkvi v času, iz katerega imamo sicer zelo malo knjižne, zapisane tradicije. Vendar pa so tudi ti drooci, ki so živi še danes, veliko naše bogastvo, ter moramo biti vsem tem našim znanstvenikom, ki zadnje čase s tako vnemo in s takim uspehom raziskujejo našo najstarejšo kulturo, iz srca hvaležni za rezultate njihovega dela, ki to dobo osvetljujejo z nove strani. Obenem z odkrivanjem te najstarejše tradicije v naših krajih, pa se postavlja prof. dr. Grafenauer tudi na stališče knjižne in tradicijske važnosti karan-tanskih Slovencev samih ter ni nujno, da smo vse dobili od sv. bratov, ki sta prišla v naše kraje šele dobrih sto let potem, ko so prejeli krščanstvo in je že marsikaj tega obstojalo pred njima, kar sta potem onadva samo razvijala dalje.
Razprava je gotovo vredna popularizacije rezultatov, kar smo skušali s tem opozorilom.
Tu pa omenjamo tudi, da je v isti številki napisal tudi etnolog dr. F. Kotnik zanimive podatke o kultu sv. Antona Padovanskcga pri nas kot komentar Drabosnjakovih Raj.mnv nd Sv. Aniona. Tako tudi ta razprava po svoje opisuje versko tradicijo pri nas v poznejšem baročnem času ler odziv pri ljudskem pesniku Drabosnjaku. vi
novice
Koledar
Četrtek, 11. februarja: Lurška Marija; Adolf, škof; Deziderlj, škof ln mučenec.
Potek, 12. februarja: Evini i ja. devica in mu-čenica; 7 ustanovnikov; Meleclj, škof.
Lunina sprememba 12. februarja: Prvi krajec ob 1.40. Ilerschcl napoveduje mrzlo vreme in sneg.
Novi grobovi
+ Slavko Pretnar. 3. februarja je umrl gosp. Slavko Pretnar, odvetnik v Metliki. Maša zadušnica za rajnim bo v petek, 12. februarja pri glavnem oltarju v frančiškanski cerkvi.
-f- Marija Zupančič. V Ljubljani je umrla gospa in mati Alarija Zupančič, rojena Kladnik. Raj-nico bodo pokopali v četrtek U. t. m. ob pol 3. popoldne iz kapele sv. Janeza na Žalah.
Naj rajnima sveti večna Luč! Vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje!
fantje - dehtela
samo za vas :
Jaklič: SVETLA POT (Cista mladost) Knjiga za dekleta in fante. Ve'.. 32 lir
Toth: POMLADNI VIHARJI
(Fantovska mladost) Br. 23, vez. 30 lir.
Gerely: DAJ MI SVOJE SRCE
Knjiga za dekleta. Br. 25 lir, vez. 35lir
Weiser: LUC Z OORA. Povest Iz dllaškega življenja. Br. 14 lir, kar. 17 lir, vez.211ir
»LJUDSKA KNJIGARNA«
v Ljubljani - Pred Škofijo Štev. 5 M klošifeva cesta 5 In podružnica Novo mesto (preje Krajec)
_ Ko bosta slavljenca danes ob 0 dopoldne v k rižanski cerkvi po maši obha jala zlato poroko, bo celoten obširen krog prijateljev in znancev svojim čestitkam pridružil tudi prošnjo, da hI njima podelil Vsemogočni šo dosli zdravih, srečnih in mirnih dni.
Inž. Matija Krajo — 70 letnik
V krogu svoje ljubljene družine praznuje da-I nos inž. Matija Kraje, načelnik gradbenega oddelka bivše bansko upravo v p.. 70 letnico svojega plodonosnega življenja. Po rodu jo i/. Grahovega pri Cerknici. Osnovno šolo jo obiskoval v Ložu, realko pa v Mariboru. Po maturi je odšel na Dunaj, kjer je študiral gradbeno stroko na tamoinji visoki tehnični Šoli in diplomiral leta 1S99. Istega leta je dobil prvo službeno mesto pri železnici. Leta 1008 je bil sprejel pri deželnem odboru bivše vojvodine Kranjske v Ljubljani, kjer jo začel svojo kariero v gradbeni upravni službi. Strokovno sposoben, vesten in priden si je znal utirati pot navzgor in te šo razmeroma mlad poslal direktor takratno gradbene direkcije. Po njeni likvidaciji je bil lela 1021 imenovan za načelnika gradbenega oddelka bivše bnnske uprave ter ostal na tem mestu do lela 1935, ko je stopil v zasluženi pokoj. Težke naloge so čakale načelnika Krajca na vseh področjih razsežne gradbene stroke. S svojo sposobnostjo, svojim neumornim delom pa jo premagal vse tejjave, tako da danes lahko zadovoljno gloda na uspešna dela, ki so se pod njegovim vodstvom izvršila. Mnoge cesta, zgradbe, vodovodi, mostovi itd. pričajo o njegovem vsestranskem udejstvovan.ju. Podrejen nemu uradništvu jo bil resen, srčno dober in pravičen predstojnik.
Naš jubilant je poročen s hčerko pokojnega dolgoletnega državnega in deželnega poslanca Frana Povšeta. V zakonu so se jima rodilo tri, danes že poročene hčerke.
Načelnik Kraje ima širom Slovenije mnogo prijateljev in znancev, ki mu vsi Iz srca žele, da
1!
Zlata poroka
V Golobovi hiši v Ljubljani na Rimski cesti 5 stanujeta gos|>od Ivan Kifcrle, upokojeni šolski upravitelj, in njegova gospa Milena, bivša strokovna učiteljica, ki je priredila za lisk leta 1907 »Slovensko abecedo za ženska ročna dela«.
Imenovana sla si danes pred 50 luli prisegla ri oltarju zvestobo in ljubezen lako v dobrih iakor slabih časih. Slorjeno obljubo sta vestno izpolnila, tako da sta Se dandanes drug drugemu zgledno složna, v pomoč in oporo.
Ivan, ki se je rodil dno 15. maja 1856 v Borovnici, je služboval kot učitelj na šoli Družbo sv. Cirila in Metoda v Triesteju, potem v Skr-bini, Dutovljah, Podbrezju, Naklem in Preski. Od tu je prišel v Ljubljano, in sicer v snlezijanski zavod na Rakovniku, dokler ni bil upokojen leta 1924. Nato se jo trudil še 7, vežbanjem petja na moščanski Šoli. Razen v Triesteju je bil v ostalih službenih krajih hkrati cerkveni organist in pevski vodja. Posebno so se mu priljubile cilre. Zategadelj jo napisal in priredil za to glasbilo precej ustrezne tvarine. katero je izdal v 18 zvezkih. Po njih so ljubitelji citer prejšnja lota kaj pridno segali in se za njihovo vsebino izredno zanimali. Za tisk ima povsem pripravljeno zbirko mnogih pesmi, kakor tudi novo citrašiio šolo odnosno učno knjigo o citrah in citranju. S tem delom je spretno zadelal veliko vrzel v slovenskem citraš-tvu, preskrbel naši narodni pesmi odlično mesto v domači glasbeni književnosti ter so obenem sam častno in dostojno proslavil.
Jubilant še zdaj, ako ravno je siromak popolnoma oslepel, rad z veseljem in navdušenjem kakšno zabrenka na svoj priljubljeni inštrument in povrh zapoje vmes. Toda ne bil bi zmeraj tako vedrega in čilega duha v svojih velikih letih, kakor je ponavadi, ko bi mu ne stregla nad vse ljubeznivo in z vso svojo močjo njegova blaga in 6rčno dobra življenjska družica. Sama stara žc nad 70 let, prenaša z vso vdanostjo vsakdanje neprijetnosti ter je dan na dan prepolna skrbi za svoje ljubljene sinove in hčerke, Zakoncema so Je rodijo devet otrok, od katerih je eden umrl, drugi pa so zaposleni kot uradniki in učiteljice.
I7.S1 a je znni-
miva in silno t-odobna fehru-arssa knjižica
Spisal dr. K n 1 f 1 o
C e n a 1 lira
Naročnina Knjižic 1« ltr. Naročite ne na Knjižice!
bi mu naklonila usoda še mnogo prijetnih ln
zdravih let. Tej želji se tudi mi radi pridružujemo,
—	Spremenljivo vreme. Dobra dva dni trajajočo suho vreme se je v 6redo mahoma preobrnilo. Že zjutraj je bilo brez megle, toda precej oblačno. Na zapadu so se gibali ornoslvkustl oblaki, ki prinašajo navadno dež. Barometer jo začel padali in je v sredo zjutraj dosegel 763.4 milimetre. V torek je bila najvišja dnevna temperatura + 1.5, v gredo zjutraj minimum —2.2. Cesto so poinrzle. Zuto je promet mnogo udobnejši, kakor pa je l>il v času brozge.
—	Pozivamo vse rejce koz, ovac, prašičev, kuncev, perutnine itd., kateri dosedaj niao prejemali krmil za živali pri »Malem gospodarju«, Gallusovo nabrežje 55, da se prijavijo ob do-; ločenih dneh v zgoraj oinpnjcni pisarni zaradi popisa živu'li in prejemanja krmil. Pisarna sprejema prijave samo dopoldne in sicer: 15. U. črke A do G, Ib. II. črke 11 do L, 17. II. črke M do R, 18. II. črke S do Ž, 19. II. zamudniki.
—	»Super« čaj ustreza vaši želji po pravem ruskem (kolonialnem čaju.
Iz Novega mesta
Nov sneg je padci v noči od nedelje na ponedeljek, kar nas jo prav za pnav precej osupnilo, saj je jiostnlo že čisto spomladansko vreme. Na prisojnih mestih so že pričele c vest i trobentice in tudi nekatero drevje in grmičie ima žo čisto napete popke in je treba ic malo toplote, pa bi pričelo dodobra odganjati. Pa so je vreme kar na hitro spremenilo in padel je nov sneg, ki se po mestu in po ravninah sicer ne l>o obdržal, vendar po je vsled njega nastalo veliko blato. Temperatura se je nekoliko zaostrila.
Knjiga Mohorjeve družbe je šc mogoče naročiti bodisi pri g. vikarju v kapitlju, bodisi v podružnici »Slovenca« na Ljubljanski cesti. Knjige veljajo za celo leto le 20 lir, kar za štiri lepe knjige in za današnje čase ni veliko in si ta denar lahko vsakdo utrga ter s tem ]>odpre staro slovensko knjižno ustanovo. Naj ne no Slovenca brez teh knjig.
V pretočenem letu je bilo v Novem meslu zaklanih 349 glav goveje živine.
Jeta in življenja - o<B tu in favn
Iz Gorizije
Lepi dnevi. Uživamo prav lepe, večinoma sončne dneve. Mraz je popustil, sneg skopnel, vidoma sc bližamo spomladi. Samo po vrhovih in pobočjih tolminskih hribov leže še zadnje plasti snega, ki ga pa soncc dnevno razjeda. Bur ja, ki je za mnoge predele naše dežele prava šiba božja, letošnjo zimo zelo malo divja, v zadnjih dnevih je pa docela utihnila.
Zn agrarno povzdigo Gorizijske pokrajine. Prcfekt v Goriziji Cavani je prošle dni sklical na sestanek vse agrarne činitelje svojega pod-
x I I nM > rt M n , « k*\ l	.. . . > t .k /A,'. .« /M i ■ «N«I/\I I r i II lf rt 1 l' Alf
ročja ter je z njimi v navzočnosti predstavnikov
zrligi k r
isanjtn te po načelnik agrarne inšpekcije. Govoril je o pove-
Strunke razpravljal o povztligi kmetijstva. O strokovnih vprašanjih je poročal prof. Marsano,
čanju agrorne produkcije, za katero so dani potrebni pogoji. Po določitvi programa za letošnje leto je bil sestanek zaključen v vzklikom Du-ccju.
Z Gorenjskega
Tri mladinske župe na Gorenjskem. Z veljavo od 30. januarja je državno mladinsko vod6tvo ustanovilo tri župe hillerjevske mladine, in 6icer radovljiško s št. 94S, kranjsko 6 številko 949 in kamniško s št. 950. S tem je dosedanje poveljstvo hillerjevske mladine na Gorenjskem končalo svoje
delovanje. Dosedanji voditelj tega poveljstva župni vodja Rauter je bil poverjen z vodstvom župe Beljak, hkrati pa je bil imenovan za posebnega mladinskega poverjenika za Gorenjsko.
Sprejemne preiskave za dobrovoljce orožja SS.
SS oddelki so začeli zopet sprejemati dobrovoljce v starosti od 17. do 45. leta. Po Ftihrerjevi odred bi mora vsak dobrovoljec odslužiti četrtletno delovno službo. Da bi lahko preje vstopili, je sedaj dovoljeno, da odhajajo mladeniči na delovno službo že 6 16 in pol leti tako da z izpolnjenim 17. letom lahko pristopijo k SS oddelkom. Služba pri orožjih SS je vojaška 6lužba in obsegajo popolnoma motorizirane divizije sledeče vrste: pehoto, konjenico, topništvo, oklopnjake, lovce na oklopnjake, pionirje, motorizirane strelce, protiletalsko topništvo, gorske čete, poročevalske čete, sanitetne čete itd. Sprejemne preiskave za dobrovoljce so bile na Koroškem od 7. do 10. februarja. Prvi dan je sprejemna komisija sprejemala v Beljaku, drugi dan od 10.30 naprej v Kranju v gostilni »Stara pošta«, tretji dan v Celovcu, četrti dan pa v Spodnjem Dravogradu na orožniški postaji ob 06mih zjutraj.
Prireditve KdF v februarju. — V kranjskem okrožju bodo tudi v februarju številne prireditve organizacije Kraft duch Freude. Najvažnejše bodo naslednje: v Kranju 7. in 8. februarja ob. 20 v strankinem domu, v Preddvoru 13. februarja ob 3
popoldne, v St. Vidu nad LJubljano 14. februarja
ob 8 zvečer. Prireditve bodo varietetske. Igralci bodo nastopili s plesom, akrobatiko, dobro bo poskrbljeno za smeh; lepo bo petje z godbo. Nekateri od nastopajočih umetnikov so bili tudi žo na bojiščih, kjer so s svojo umetnostjo razveseljevali vojake.
Smrtna kosa. V Bohinjski Srednji vasi je 23 januarja nenadoma umrl 81 letni posestnik in tesarski moj6ter Luka škantar iz Stare Fužine 79. Rajni je svoj ča6 zgradil več planinskih postojank v triglavskem pogorju. Prav tako je postavil mnogo stavb v okolici Bohinjskega jezera. Zelo rad je šel za botra in je bil vsega skupaj boter 28 otrokom, med drugimi tudi znanenru pokojnemu akademskemu slikarju Valentinu Hodniku. Istega dne je tudi nenadoma umrl Ivan Zvan, posestnik iz Studora 39. Njemu je pred mesecem umrla tudi žena.
Iz zadružnega življenja na Gorenjskem. V zadružnem registru je bila vpisana Mlekarska zadruga v Kranju. Zadruga je začasno pod vodstvom komisarja, mlekarskega strokovnjaka Ant. Scheitle. Vpisana je bila tudi Posojilnica v Smartnem pri Litiji. Njen načelnik je Ernst Kren, odborniki pa Ivan Mostnik, Aloizi) Stermann, Ivan Maček in inž. Leo Guzelj. Vpisana je bila v zadružni register Posojilnica v Kranju, njen načelnik je Franc Gorjanc, industrije« v Kranju, odborniki pa Ciril Mohor, Andrej Ogrizek, Franc Ahačič in Jernej Piler.
S Spodnjega štajerskega
Trije jubileji. 5. februarja je obhajal 80-lctnico rojstva Mariborčan Karel Namestnik, upokojenec drž. žel. — 2. februarja je praznoval 25. obletnico poroke prof. Maks Kovač, lastnik in ravnatelj zasebne trgovske šole v Mariboru. — V Rimskih toplicali je praznoval 70-lctnico lastnJk termalnega kopališča K. Uhlich.
Preureditev nekaterih denarnih zavodov na Spodnjem Štajerskem. V zadružnem registru je' bila 28. januarja 1943 vpisana odločba pooblaščenca za denarne zavode pri šefu za civilno upravo na Spodnjem štajerskem, po kateri se imenuje za 105 denarnih zavodov, največ hranilnic in posojilnic na Spodnjem štajerskem, ki so že v likvidaciji, za likvidatorja Zveza kmetijskih zadrug Siidmarke — rajfajznovk — v Gradcu. Med temi so hranilnice in posojilnice z neomejeno zavezo, in sicer: v Lember-gu, v šmartnem pri Slovenjem Gradcu, v Sv. Pavlu pri Preboldu, Podsreai, Šmarju pri Jelšah, Sv. Juriju ob Taboru, Globokem, šmartnem ob Dreti, Prihovi, Žicah, Sevnici, Laškem, Kozjem, Bočni, Šmarjeti pri Rimskih toplicah, Sladki gori pri Slovenjem Gradcu, Sv. Juriju pri Celju, Koprivnici, Sv. Mihaelu pri Šoštanju, Pilštajnu, Dopovi, Zdolah, Sv. Juriju ob juž.
Nn italijanski postojanki nekjo na Ironli t Tunisu obstreljujejo sovražne črte z metalci granat.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
žel., Solčavi, Sv. Pelru v Savinjski dolini. Polzeli, Ponikvi, Slivnici pri Celju, Vitanju, šmartnem ob Puki, Vidmu ob Savi, Vranskem, Ločah jiri Poljčanah, Velenju, Žrečah, Sv. Iliju pod urjakoin, Sv. Vidu pri Grobelnem, na Ljubem, v Podčetrtku, Ziolki, Slovenskih Konjicah,
nem,
Sv. Kunigundi nn Pohorju, Artičnh, Novi cerkvi, Sv. Štefanu pri Šmarju, Dobiti, Gotovljah, Pe-trovčah. Drnmljuh, Dobrni, Lučah, Grižah, Sv. Petru na Medvedovem selil.
Iz Hrvaške
Imenovanje novega velikega župana. Z odredbo Poglavnika NDII je imenovan Ferdo Stilinovič, predsednik sodišča v Banji Luki za velikega župana velike župnije Gacko in Lika 6 sedežem v Go-spiču. Sedanji podžupan velike županije Lašva in Glaž Muhamed Sudžuk bo j)a po odredbi hrvatskega notranjega ministretva poleg svojih rednih jjosTov odsedai vodii in opravljal vse posle še za veliko županijo Pliva in Rama.
Šel hrvatskega trgovinskega zastopstva v Švici. Na prediog hrvatskega zunanjega ministra je imenovan dosedanji izredni poslanik v »unanjem ministrstvu Josip Miklovič za šefa trgovinskega zastopstva NDII s sedežem v Ziirichu.
Zastopnice ženske ustaške mladine na tečaju v Italiji. 28. januarja je odjiotovalo v Rim 26 članic hrvatske ženske ustaške mladine, kjer bodo prebile mesec dni na tečaju Italijanske liktoreke mladine.
Ambulanta Hrvatskega Rdečega križa v Zagrebu. V veliki moderni baraki, ki 60 jo postavili v neposredni bližini zagrebške postaje, je, Hrvatski Rdeči križ odjirl 6vojo ambulanto, v kateri je urejena velika spalnica, obednica, ambulanta, kuhinja, sprejemnica, soba za zdravnika, prostori za sestre in vse ostale pritikline. Postavitev barake in oprava ambulante je stala tri milijone kun,
Delovanje borze dela v Zagrebu. Javni urad za delo v Zagrebu je lansko leto zaposlil 19.079 06eb. Raznih podpor je pa razdelil 4,769.000 kun.
Poljedelske ustanove v NDH. Po statističnih po-
datkih je na področju NDH f>et državnih posestev, tri državne, drevesnice, trije državni ribogojni zavodi, 4 srednje in nižje kmetijske šole, 14 kmetijskih gospodarskih šol, 4 gosj^odinjske šole, 2 pod-
ih
deluje
217 okrajnih gospodarskih referentov, 24 župskih in 174 okrajnih veterinarjev.
Osijcška radijska postaja je začela g poskusnimi oddajami 25. januarja. Ž rednimi oddajami bo začela takoj, ko bo izpopolnjen stalež upravnega osebja. Osijcška postaja oddaja na valu 242.2.
Iz Srbije
Smrt znanih srbskih kulturnih delavcev. Ob
koncu meseca januarja 6ta v Belgradu umrla književnik Ranko Mladenovič ter časnikar Stanko Ku-kič. Pokojni Kukič se je pred vsem udejstvoval kot poklicni časnikar ter je več let sodeloval pri bivši Avali ter kot dopisnik sarajevskih dnevnikov in osješkega »Hrvatskega lista«. Bavil se je tudi s književnostjo ter je pred leti napisal roman iz bel-grajskega življenja.
Zaslužek srbskega delavstva. Belgrajski nemški dnevnik jx>roča, da so 6rbski delavci, zaposleni v Nemčiji, poslali dosedaj 6vojim družinam v domovino 105.74 milijonov dinarjev.
Drobna Ifuhlfanska kronika
Danes, ko obhajamo spomin prlka-zanja B. D. Marije v Lurdu, bo v župni cerkvi sv. Jakoba posebna vočerna pobož-nost. Oh fi in molitev rožnega venca pred lurško kapelico, ob pol 7 govor, nato proccRlja z lučkami po cerkvi In lltnnlje M. B. Procesijo, med katoro ro poje lurSka posem, bo naj udeleži /.lasti mladina, ki se zbere oh S v farni dvorani.
VIII. simfonični koncert, ki je hil napovedan 7,a ponedeljek, dne 15. t. m. so ho vršil v ponedeljek, dno 22. t. m., to pa 7.nto, ker je dol simfoničnega orkestra tekočI teden močno 7.aposlen v Operi. — Vstopnice za 22. t. m bodo v predprodajl od sredo. 17. t. m. daljo v knjigarni Glasbene Matice.
Pianistka Emilija DernnvSkova, ki že več let delu.io v Ljubljani, je prvič javno koncertirnla decembra predlanskega leta in imela takrat zelo laskave ocene. Tnko pravi eden Izmed kritikov: DernovSkova se je prvikrat pojavila v ljubljanski koncertni dvorani. pa si jo * ftvojim odličnim nastopom osvojila srca poslušalcev, ki Ro bili izredno hvaležni za velik umetniški užitek, ki jim ga jo nudila pianistka. DrugI zopet poudarja njeno Holidno igro, polno najčistejših umetniških stremljenj, katerim daje
olneira izraza v nvojem zrelem dotrnanju. .otošnjl njon koncert bo jutri v petek, dne 12. t. m v mali filliarmoničnl dvorani In
Z
nn sporedu ima dela, ki ro jih napisali skladatelji: Mnrtnecl, Suk. De Falla. Chopin In Liszt. Na koncert domače umetnico opozarjamo. Začetek ho točno ob pol 7 v mali filharmoničnl dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Zadnje predsinv« zabavne burko R petjem »Svojegiavček« bo v nedeljo, dne 14. februarja ob S popoldno. Igra je bila pri prvih dveh predstavah popolnoma razprodana ln je tudi za tn zadnjo predstavo izredno zanimanje, zato priporočamo, da si proskrbile vstopnlc-i pravočasno. — Vabimo vse, ki jim .ie do prijelnesra nredpustncKa razvedrila, da pridejo v nedeljo v frančl-fkansko dvorano. — Vstopnice že dobite v
trcovinl Sfiligoj. Frančiškanska ulica 1, na dan predstave pa pri blagajni od IU do 12 ter dve uri pred predstavo.
»Lažnivec« je naslov veseloigre, ki jo ho uprizoril ltokodelski oder v nedeljo 14. f. m. ob 5 popoldne. Zabavna komedija zavozla In razvozla vozol prijetne, smebn polne vsebine. Predprodaja vstopnic ho v nedeljo od 10 do 12 in dve uri pred predstavo v društveni pisarni, Petrarkova 12-1. desno.
Licitacija zastavljenih predmetov bo
v petek 12. t. m. ob 15 v uradnih prostorih mestne zastavljalnice na Poljanski cesti 15. Opozarjamo, da je z odločbo Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino 2% odpravnina zvišana na 4%. Zastavna doba predmotov ostane natanko šest mesecev ter po preteku te dobe predmeti zapadejo.
Se nekaj o tobaku. K statistiki o tobačnih izdelkih, ki jih je Ljubljana z bližnjo okolico lani porabila, naj šc omenimo, dn je hllo lani prodano do ca B70 kg tobačnih klobas, ki jih rabijo v prvi vrsti »čikarii« ln tudi piparji. ki devljejo te klobase v pipo. Lani ro Ljubljančani pokadili Rkupno 176.llfl.nno različnih cigaret. Ako računamo, da ima Ljubljana 7. bližnjo okolico do 150.000 prebivalcev, lahko omenimo. dn pride na VRnkcga prebivalca nad 1120 cigaret na leto. Sedaj so pri naR v modi od cigar le kratke, nortorlke in kuhe. Vseh teh cigar jo lani bilo prodano do 7,538.000 komadov. Na posameznega prebivalca lil prišlo tako-lo nekaj nad 500 cigar letno.
.Gledališče
OPERA. Četrtek. 11. februarja oh 17: -Sestra Argellka«. 7. simfonija. Red Četrtek — Petek, 12. februarja ob 17: »Zemljn smehljaja. Red A. — Sobota, 13. februarja ob 17. »SevlIJskl brivec«. Izven. Gostovanje člana rlmRke Kraljeve Opere, hnritonlsta Giuseppa Taddein. Cene od 40 lir navzdol.
Zaradi obolelosti nekaterih opernih ro-llutov je morala Opera te dni Rpremeniti repertoar. »Tbais«, ki je bila napovedana za
četrtek, ne ne vrši, pač pa ho ta dnn uprizorjena opera »Sestra Angellka« t baletom »Sedma simfonija«. Predstava bo za red četrtek.
Ilarltonlflt Giuseppe Tacldel — gost v
»Seviljskem brivcu«. V Rossinijevl komični operi »Seviljskl brivec« bo pel v sobolo. dno 1.1. t. m. naslovno vlogo član rimsko opere, haritonist Giuseppe Taddel, ki je r svojimi koncertnimi nastopi dokazal Rvo.ie nenavadne umetniške kvalitete. Opozarjamo na to gostovanje, ki ho izven abonmaja. Predpro-dn.ia vstopnio od četrtka od 10.30 dalje v Opori.
DRAMA: Četrtek, 11. februarja ob 17.30: »Mlrandollna«. Premiera. Rod pre-mierskl. — Potek, 12. fobruarja: Zaprlo.
Ravnateljstvo Drame prosi spoštovano občinstvo, da lil ne pri predstavah med Izvajanjem vzdržalo ploskanja, ker to moti Igralce na odru In potek Igre.
V četrtek 11. t. m. bo premiera Goldo-nljeve komedije »Mlrandollna«, zn red nro-miorski. Ta igra ima za vsebino nadvse lahkotno, ljubeznivo in šegavo zgodbo o Štirih snubcih lepe krčmnrlce Mirandoline. Dejanje ro godi v rokokojski dohl v Florencl. Mlrandollno bo igrnln Mira Danilova, njene snubce pa: .lan, flregorin, Verdonik In Go-rinšek Režija: Jože Kovič, ecenograf inž. E. Frnnz.
Naznanila
ROKODELSKI ODER. Nedelja. 14. februarja ob 5 popoldne: »Lažnivec«. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo v nedeljo od 10 do 12 ln dvo url pred pri-čotkom v druStvonl pisarni. Petrarkova 12.-I. desno.
PRANfISKANSKI ODER. Nedeljn. 14. februarja oh 5 popoldno »Svojegiavček«,
7,nbfc»na burka s potjem. Predprodaja »stopnic v trgovini Sfiligoj in na dnn predstave pri hlngnjnl frančiškansko dvornne od ltl do 12 dopoldno ter dve url pred predstnvo.
RADIO Četrtek. 11. februarja. 7.30 Slovenska glaRba — 8 Nnpoved časa — Poročila v itnlijnnščlnl — 12.20 Plošče — 12.80 Poročila v slovenščini — 12.45 Labka glasba
— 13 Nnpoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega PoveljRtva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.25 Prenos iz Nemčijo — orkester pesmi, vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v Italijanščini — 14.10 Vojaške peRmi — 15 Poročila v flloven-ščini — 17 Nnpoved čaRa — Poročila v italijanščini — 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Koncert kitnriRta Stanka 1'rcka — 17.35 Kvartot »II Giglio« iz Fircnz — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Napevi in romance — 20 Napoved časa — Poročila v Itnlijnnščlnl — 20.20 Komentnr dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Prenos iz rimske Krnljeve Opore: Puceini: »La Boheme« — V odmorih: predavanje v slovenščini — zanimivosti v slovenščini — Po končnni opori: poročila v italijanščini.
LEKARNE. Nočno nlnžho Imajo lekarne:
dr. Piccoll, Rloiweisovn e. 6: mr, Hočevar, Celovška ccsta 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47.
Poizvedovanja
Zgubila sem dnmsko znpeRtno nro na
rdečem usnjatem pasu. Niulov v upravi »Slovonea«. Dam nngrndo.
Parliamo 1'italiano!
Tečaj italijanščino, ki ga vodi prof. dr. Stanko Leben. — Sroda, 10. fobruarja ob 19.
LEZIONE TREDICESIMA
A quella eonferenza ml nono molto nn-nolato. — Si 6 macchiata d'inchiostro. — Le giornate ni sono nllungnte. — Ho flentlto clie sei stato mnlato. — Ho naputo cho č arrivnta. — Ha lnnolato la famlglia ed č pnrtito per 1'Amorica. — Mla Roreila e tornnta ieri. — Chinnte diRgrnzio nono ne-endute dnlI'nnno pnRSnto! — La nnve. col-pita in pieno, č affondntn. — (? ntnto un bello ppettncolo: ol sinmo molto divertltl o Rinmo lornnti a eana Roddlsfnttl. — Sono slnte punlte nenzn nlcune rnglone. — Duon giorno, cari amici, dove siete stati iereoral
Slamo stntl nI teatro. — Sempre nI A ricor-dntn delle belle oro passate con lul. — Iorsera mi sono coricato verRo la mezzn-notte, ina mi Rono nildormentato noltanto nlle due: o stamattina mi sono levato un pf> tardi, — Non mi 6 ntato possibile di ve-nirc per mancnnza di tempo. — fi neoppiato uno nciopero tra gll operai. — VI aiete guaRtato lo ntomaco, perchč nvete mnnginto troppl ficlil. — Sinmo partiti iersera o siaino arrlvatl stnmattinn. — fi andnto a letto por tempo o ha dormito tutta la notte.
FfUsnto proRslmo arrlvaro
sono arrlvnto, -a »lamo arrlvatl, -e sel arrivato, -a nleto nrrivati, -e č arrivato, -a	sono arrivati, -e
vergognarnl
io ml Roino vergognato, -a tu ti nei vergognnto, -a egli si 6 vergognnto ella si 6 vergognata
noi ci sinmo vergognnti, -e vol vi slete vergognnti, -o eRSi ni Rono vergognnti esse si sono vorgognate
esscro
sono Rtnto, -a Rinmo stntl, -e nei ntnto, -a niote stntl, -e d stalo, -a	sono stali
E»ercl»lo
Conlugnte nI pnnsnto prosslmo le pro-poRizioni soguonti: Non eRsere paRRato nl-reRnmo. — ČRsorsi stnncnta eol troppo la-voro. — Essere pnrtito cot treno o esnero rilornnto con ln corriera. — Non enaersl immlschlato in nuelln fnocenda. — Esscro stato al eaffč e aver bnvuto una tazza di eafpč c latte.
Tu natisnjeno hcRedilo je snmo kljuS za vro one. ki sledo pouku ItnllJnnSčIne po radiu. Italijanske ure ro na sporedu oh ponedeljkih in sredah za začetnike, oh petkih pa za tisle, ki žo imajo gotovo predznanje, vedno ob 19.
Neka? za mlada srca
Povesti za sedem dni
Spisal H. C Anderson.

Nikogar ni na vsem daljnem svetu, ki bi znal toliko povesti kot Lukec Lukač. Ta vam zna pripovedovati!
Takole na večer, ko otroci še leno sedijo pri mizi ali na pručici, pride Lukec Lukač. Prav nalahno pride po stopnicah, ker hodi v nogavicah. Tino odpre vrata in — hušk! — vbrizgne otnokom sladkega mleka v oči, in to slori tako fino, tako fino, pa vendar zadostno, da ne morejo imeti odprtih oči in ga zatorej tudi videti ne morejo. Priplazi se jim prav za hrbet, nalahno jim zapiha v tilnik ln odtod so jim glave težko. Da, dal Vendar jih to nič ne boli, saj ie Lukec Lukač dober z otroki. Le to hoče, da bi bili mirni in to so takoj, ko jih mati dene v posteljo. Tiho naj bodo, da jim bo lahko pripovedoval povestico.
Ko otroci že spijo, se Lukec-Lukač usede k njim nn posteljo.' Lepo je oblečen. Obleka je svilena, vendar ni moči reči. kakšne barve, ker se spreminja na zeleno, rdeče in modro, kakor se pač obrača. Pod vsako pazduho ima po en dežnik. En dežnik je poln podob; tega razpne nad dobre otroke in tem se sanja potem vso noč o najkrasnejših povestih. Drugi dežnik je pa čisto prazen. Tega razpne nad razposajene otroke, ki potem prav neumno spijo, in zjutraj, ko se zbudijo, se jim ni prav nič sanjalo.
Zdaj pa poslušnjmo, kako je Lukec-Lukač skozi ves teden prihajal k majhnemu dečku, ki mu je bilo ime Martin, in knj mu je pripovedoval. Sedem povesti je, saj ima teden sedem dni.
Ponedeljek.
t
»Poslušaj,« je dejal Lukec-Lukač. zvečer, ko e spravil Martina v posteljo, »zdaj bom sobo epo okrasil!« In teduj so se cvetice v lončkih spremenile v velika drevesca, ki so raztezala svoje dolge veje pod stropom in vzdolž sten, tako da ie bila videti vsa soba ko prekrasen rastlinjak. Na vsaki veii je bilo polno cvetja, in sleherna cvetka je bila lepša ko vrtnica, tako ljubko je dehtela, in če si jo hotel jesti, je bila se slajša ko med! Sadeži so se svetili ko zlato, in bili so tu krepki, ki so kar pokali od samih rozin. Nepopisno lepo je bilo! A li krati se je oglasilo strahotno stokanje iz miznice, kjer so bile Martinove šolske knjige.
»Kaj pa je to?« je dejal Lukec-Lukač in jc pristopil v mizi in odprl predal. To ie bila tablica, kjer je pokalo in hreščalo, zakaj napačna številka je zašla v račun, tako da bi se bila skoraj razpočila. Pisalo je poskakovalo na vrvici, ko da bi bilo psiček, ki bi bilo rado pomagalo računski nalogi, pa vendar ni moglo. — In potem je neknj ječalo tudi v Martinovem zvezku. Prav grdo je bilo vse to poslušati! Na vsaki strani so stale po dolgem navzdol velike črke, sleherna je imela malo črko pri sebi. To je bilo za vzorec napisano. Zraven pa je bilo spet nekaj črk, ki so menile, da so tudi takšne, in ki jih je bil Martin napisal. Pa so bile takšne, ko da bi bile vse popadale na tla in se zvalile čez črte.
»Glejte, takole se držite!« je dejal vzorec. »Takole bodite nagnjene!«
»O, saj bi rade.« so dejale Martinove črke, »pa ne moremo. Take revice smo!«
»Potem pa morate izginiti!« je rekel Lukec-Lukač.
»O, to pa že ne!« so vzkliknile in so brž stale lepo v redu da jih je bilo kur veselje pogledati.
»Tako, zdaj pa ne morem nobenili povesti pripovedovati,« je dejal Lukec-Lukač. »Zduj moram vežbati z njimi prav po vojaško. Ena, dve! Ena, dve!« In tako je vadil črke iu bile so tako lepe in so lepo stale, kakor tiste na vzorcu. A ko je Lukec-Lukač odšel in jih jc Martin zjutraj pogledu), so bile spet take revice ko prei.
Torek

Čim je bil Marlin v postelji, je Lukec-Lukač s svojo brizgalko obrizgnil vse pohištvo v sobi. Pohištvo se je začela takoj pogovarjati in vsak kos je govoril o sebi, izvzemši pljuvalnikn, ki je molčal in se jezil, da so drugi tako domišljavi in govorijo le o sebi in mislijo le nase in se prav nič ne ozirajo nanj, ki je tako skromno stal v kotu in sc je dal opljuvati
Nad predalnikom je visela velika slika v zlatem okvirju. To je bila pokrajinska slika. N.i njej si videl visoka, stara drevesa, cvetice v truvi in široko reko, ki se je pretakala okoli gozda, mimo več gradov in je tekla dalje v divje morje.
Lukec-Lukač se je z. brizgalko dotaknil slike in takoj so začeli ptički pre|>cvati nn njej, veje so se pregibale in oblaki so hiteli dalje. Lahko si videl, kako so njih sence drsele po pokrajini.
Tednjci je Lukec-Lukač dvignil Martina do okvira in postavil njegove noge v sliko, vpruv o
visoko travo — in tu je zdaj »tal. Sonce je skozi veie sijalo nanj. Stekel je k reki in se usedel v čolu, ki je bil oudi. Bil je rdeče in belo poplcskan, jadra so blestelu ko srebro, in šest labodov, ki so imeli vsi zlate obročke krog vratu in blestečo se modro zvezdo na glavi, so vlekli čoln. In peljali j so gn mimo zelenega gozda, kjer so drevesa i govorila o roparjih in čarovnicah, a cvetlice o ljubkih vilah in o tem, kar so jim bili povedali metulji. Za čolnom so plavale najkrasnejše ribe z luskinami ko srebro in zlato. Časih so poskočile tako, da je voda pljusknila. in rdeči in modri, majhni in veliki ptiči so v dveh dolgih vrstah leteli zadaj. Muiice so plesale m rjuvi hrošči so rekali: >Buml Buml« Vsi bi bili šli radi za Martinom in vsi bi mu bili radi kaj povedali.
To je bila zares zabavna vožnja! Zdaj so bili goaulovi gosti in temni, zdaj s|>et ko naj-krasnejši vrtovi s sončnimi žarki in cveticami. In tu so bili veliki gradovi iz stekla in marmorja. Na balkonih so bile princese in te so bile nekdanje deklice, ki jih je Martin dobro poznal, soj se je bil prej igral z njimi Sleherna je iztegnila roko in mu prožila prekrasen srček iz sladkorju. Martin je prijel za vsak srček in princesa ga je trdno držala, lil tako je dobil največji del srčka Martin, najmanjšega pa je obdržala sleherna princesa. Pri vsakem gradu so bili majhni princi za stražo. Pozdravili so gn /. zlatimi sabljami in so mu metali rozin in kositrnih vojnkov, dn je darov kar deževalo. Bes jim je bilo videti, da so bili pristni princi!
Zdaj pa je Martin jadral skozi gozdove, zdaj skozi velike dvorane ali po sredi skozi kako mesto. Peljal se je tudi skozi tisto mesto, kjer je bivala njegova pestunja, ki ga je bila pestOvola, ko je bil še čisto čisto majhen, in ki mu je bila zmeraj tako dobra. Pokimnla mu je in pomahala in mu zapela uspavanko, ki jo je bila sama zložila in jo poslala Martinu:
Nate mislim tolikrnt, moj ljubi Martin, drnci! Neštetokrat sem poljubila te, na čelo, usta in oči svetle. Sem slišala besedo tvojo prvo a zdaj od tebe moram iti. Bog blagoslovi te povsodi, ti angel moj, preljubi!
In vsi ptički so peli z njo, cvetke so pl-ile na steblih, staro drevje je prikimavalo, knkor da bi Lukec-Lukač tudi njim pripovedoval zgodbe.
POVEST PILOTA ŠTEFANA

^ s s
Kura? Najbolje nazaj v gozd. Zdi se mi, da bo deklica moja zaščit niča. Skozi zapuščeni vhod seiu dospel v prostorno klet. V kotu so stali veliki zaboji, na vsakem pa je bil velik napis: »tkspedicijn«. Tam na tleh so stale posode za petrolej ali za bencin.
56.

Kako so nastale« hišne številke
Dandanes se niti ne vprašamo ne, ali jo bilo kdaj drugače, kot tako, da ima vsaka hiša svojo švetilko. Vendar so uprav hišne številke povzročile svoje dni mnogo truda in preglavic. Prvo pobudo za hišne številke v mestih je dalo mesto Pariz. Žo leta 1522 je neki ondotni stavbenik opremil hiše nekega mestnega predela s številkami. V letih od 1762 do 1765 so izšle različne naredbe, da naj dobijo nove stavbe svoje številke. Leta 1789 so republikanci ukazali, da mora zaradi vnovčenja davkov imeti sleherna hiša svojo številko.
V Nemčiji in pri nas pa takrat še zdavnaj niso mislili nn hišno številke. V. srednjem veku so se ravnali po hišnih znakih in so dali. na primer, takle naslov: Ta in ta v hišj »Pri plugu« ali »Pri treh goskah«.
Še v začetku prejšnjega stoletja so bile v kakem velikem mestu še zmeraj iste težave, če je hotel kdo poslati kako pismo navadnemu meščanu. Zapisal je: »Stanuje v Kuharski ulici zraven zasebne šole«, ali »Stanuje v Rožni ulici v hiši trgovca Kralja« — pa nič številke, ker številk šo ni bilo.
Nato jo mestno poglavarstvo v velikih mestih nasvelovalo, naj imajo vso hiše kar zaporedne
Višek dresure. Kdor hoče videti vso sliko, naj z veže vise točke od 1—29!
številke, šlevilko eno naj dobi grad ali magistrat, vse druge številke — pa jih je bilo lahko tudi do 8000 — pa so se vrstile kar dalje od hiše do hiše. Kakemu tujcu se je bržkone prej zmešalo v glavi, preden jo našel tega in tega v hiši s številko 6666! — Precej vode je preteklo, preden so se mestni očetje tako spametovali, da so določili, naj ima vsaka cesta ali ulica svoje številke od 1 pa do konca. To 6e je zgodilo šele |io letu 1800. Zanimivo bi bilo vedeli, kdaj so v Ljubljani uvedli številke na hišah in številke v posameznih ulicah! Predzadnja novost na tem področju je bila ta, da so bile na desni strani cesto vsa liha števila hiš, na levi pa soda števila. A zadnja novost je ta, da so ponoči hišne številke od znotraj razsvetljene, česar pri nas, seveda, še nimamo in bržkone tudi šo ne bomo imeli.	■
Most
V Aansas Cilyju naj bi čez široko reko postavili mogočen most. Govorili so o največjem tehniškem umotvoru vseh Časov in vlada je dala 20 milijonov dolarjev za gradnjo. Dela so se javno razpisala in so bila na razpolago vsem graditeljem mostov na svetu.
Več mcsecev 60 pretresali ponudbe najrazličnejših graditeljev. V ožji izbor je prišlo deset najslavnejših inženirjev. Ze so govorili, da bo dobil gradnjo neki angleški inženir. Nekega dno je tozadevni vladni pooblaščenec sklical vse te gospode na sejo.
»Vaše število se je za enega gospoda zmanjšalo,« je začel, » kar sem moral storiti, ker je bil ta gospod tako nesramen, da me je hotel podkupiti s sto tisoč dolarji. Seveda je bila moja dolžnost, da sem kot vladni zastopnik takoj pokazal vrata temu gospodu. Zatorej še enkrat poudarjam, da se bo delo oddalo samo po strokovnjakih zmožnostih in da ne morejo vplivati ne politične in ne osebne zveze. Gospodje, v prihodnjih dneh pričakujem slehernega posameznika v svoji pisarni, da še enkrat pretreseva vaše predloge. Hvala vam, gospodje!«
Osmi dan je prišel Bili Klaakwood, graditelj mostov iz Dublina. Dan je bil nepopisno lep. Sonce se je kar smejalo na sinjem nebu. Napovedovalci vremena so napovedali za ves teden najlepše vreme. Pa tudi ni bilo prevroče in ni bilo misliti na kako nepričakovano ploho.
Bili Klaalcvvood se je dal naznaniti.
»Ekscelenca ste me dali poklicati?« je vprašal I<laakwood.
»Tako je. Rad bi še kaj slišal o vaših načrtih. Saj jih imate s seboj?«
■ •
• • • •
..........."v s
s7 - ^ <—-o ,.	f -
KL^	-56
Še naprej sem stikal. V drugem prostoru so bili enaki zaboji razmetani pn tleh. Na veliki mizi pa je še stala steklenica z vinom, kozarec in črnilnik. Ob mizi je ležal velik nahrbtnik. Kdo neki jc vse to rabil?
Črkovnrca
a—a—a—a—a—a—a—b—e—I—h—i—I—i—i— j—k—k—k—m—m—n—r—r—r—s—s—t—u—u.
Al.....
. al . . . . al .
al . . . al . .....al
Iz 30 črk poleg danih dveh sestavi 6 besed, ki pomenijo (v drugačnem redu) sledeče:
mesto na Siciliji; velemesto v Aziji; Hal. dramatik (t 1803); vojskovodja storega veka: slovanska vodna vila; žensko ime. (Rešitev prihodnjič.)
»Jako mi jo žal, ekscclcnca, toda načrtov nimam s seboj.«
»Ste jih pozabili?':
»Tisto ne, a pred hotelom ni bilo nobenega avfa in sem prišel peš. Vendar nočem, da bi se moji načrti v dežju zmočili <
>V dežju?« se je začudil vladni zastopnik. »Saj vendar sije sonce in je najlepše vreme!«
3>Že res, ekscelenca, toda vem, da ho čez deset minut dež in stavim, če hočete, z vami, da bo res.«
»Za koliko?«
»Za štiri slo tisoč dolarjev.«
Vladni svetnik se je obrnil.' Nato se je zagledal v Billa in dejal.
»V redu! Slava velja!«
Vladni zastopnik je dobil slavo. In most je gradil Bili Klaakvvood iz Dublina.
Shrhnosi zimskega spanja med sesalci
Sesalci, ki bivajo po votlinah, lahko prezimijo brez hrane in se izognejo vsem tegobam, ki jih prinaša zima, z zimskim spanjem. Tudi ptice, ki ne bi mogle pozimi najti primerne hrane, polete že v jeseni v toplejše kraje, kjer jim ni treba gladovati. Po smotrenosti, ki vlada v pri rodi, bi ustrezalo zimsko spanje pri sesalcih selitvi ptic. Prvi najdejo rešitev v rahlejšem ali trdnejšem 6panju, drugi pa v preselitvi^ v gorkej-še kraje. Zimsko spanje opažamo med zvermi, prhutarji, žužkarji in glodalci. Pri nekaterih vidimo trdnejše, pri drugih rahlejše oblike zimskega počitka. Medved le močno prespi zimo in to spanje se le malo razlikuje od navadnega. Medtem se sicer posti, a opravlja vsa druga telesna opravila, čeprav v manjši meri, saj skoti samica v tem razdobju celo mladiče. Jazbec spi že trdneje. Še globlje zimsko spanje so polasti nekaterih vrst miši, pri katerih se to že precej približa smrti. Število srčnih utripov in dihljajev v minuti se znatno zniža in telesna toplota vidno pade. Tako žival le težko prebudimo, ne da bi ji kakor koli škodovali na telesu.
Med zvermi srečamo dva podplatarjn, ki se spretno znebita zimskih nevšečnosti, in sicer jazbeca in medveda. Jeseni se jazbec pri obilni hrani dobro zredi in ima precej masti pod kožo. Misli na to, kako bi čim udobneje pre-
bil zimo in si pripravlja najnujnejše za svoje prezimovanje. V votlino si znaša listja ter si napravi mehko in toplo ležišče. Do nastopa občutnega mraza se hrani od nanošenega živeža. Ko pa zima bolj pritisne, leže na toJsti trebuh, skrije glavo med sprednji nogi in zadovoljno zaspi. V zimskem spanju se večkrat .prebudi in pride iz jame, največ menda zato, da so napije vode. Jazbino zapusti zlasti ob nastopu milejšega vremena, posebno pri odjugi in mlačnejših nočeh. Pri toplejšem vremenu, kot je na primer letos, zapusti svoje bivališče že v januarju, ali najkasneje v februarju, da si nakoplje korenin in, če mu je sreča mila, spotoma ujame kako miš. Mast, ki si jo je v jeseni nabral, mu služi v trdih dneh kot topla odeja in ga ščiti pred mrazom. Od nabrano tolšče pa tudi živi, ker se ta tekom zimskega spanja polagoma troši in spomladi pride na dan zelo sestradan in mršav, Dolgo spanje in post mu pobereta maščobo in včasih ostane od i njega le še kost in koža. Nato si znova i uredi in očisti jazbino, ako ga že prej ! niso pregnali psi ali lisica. I Kot jazbecu tako tudi medvedu primanjkuje Tozlml hrane. Na jesen se močno zdebeli. Debela plast maščobe, ki je je od 51—100 kg. ga ne ščili samo pred mraz«™, ampak z njeno pomočjo preživi zimo. Pred nastopom mraza si poišče primerno bivališče in to med
skalovjem, v votlini, ki jo najde, skopi je, odnosno po potrebi razširi, ali v votlem drevesu, včasih tudi v goščavi. Primerilo* se je celo, da so našli pre-zimujočega medveda med rogovilami tridelno razraslega debla jelke, približno Um nad zemljo. Tu je spal na polomljenih in številnih vejah, iz katerih si je napravil ležišče. Tudi še nižo so ga našli, a so je preselil, ker so ga prehitro steknili ljudje ter ga hodili ogledovat od blizu in daleč. Ker mrcini to vznemirjanje ni bilo všeč, se je umaknil radovednim ljudem in preselil drugam. Tako prezimovanje je prcccj tvegano in si ga je v tem primeru privoščil korajžnejši samec. Sicer pa prebiva v brlogu, kjer si napravi lepo ležišče, nastlano z mahovjem, listjem, travo in vejicami, kj predstavlja v resnici prav udobno in prijetno prezimovališče. Vse, kar bi motilo medveda, zlasti pa nesnago in trhlino, znosi iz stanovan ja. __ Z nastopom občutnejšega mraza se kožu-har zavleče v svoj brlog in prične z zimskim spanjem. Čas, v katerem gre k zimskemu počitku, zavisi predvsem od nastopa zime in vremenskih prilik tistega kraja, kjer žival slučajno biva in deloma tudi od spola. Samica gre k počitku pretežno žo v začetku novembra, dočim lomasti samec naokrog še v sredi decembra, čeprav že pokriva okolico sneg in je občuten mraz. Preden zaide v brlog, natančno preišče okolico in takoj zamenja že pripravljeno bivališče z novim, če opazi s kake strani človeške sledove. V skrivališču ne počiva tako trdno kol nn pr. polh. Tudi ne otrpne in se hilro zdrami, če ga kdo vznemir-
ja. Ako nastopi sredi zime odjuga, zapusti včasih celo v Rusiji in Sibiriji svoje bivališče, da se napije vode in navžije hrane. Kratko po vselitvi v zimsko stanovanje je bolj pripravljen zapustiti brlog, kot v globoki zimi. Zgodilo se je celo, da je zametan s snegom vzdržal nepretrgoma tri mesece brez vsakršne hrane. Razumljivo je, da je ob tako neprekinjenem postu močno shujšal. Ako biva v kraju z milejšim podnebjem, potem prespi le nekaj tednov, a v še zmernejših krajih mu ne pride na misel, da bi prespal zimo. Tak je slučaj zlasti pri ujetih medvedih. Ti pretežno tekom zime sploh ne snujejo o zimskel spanju in se gibljajo prav tako kot med poletjem. Ako jim človek nudi primerno hrano, jedo skoraj prav toliko, ako ne še več kot navadno, a le nočno spanje se nekoliko podaljša. Medvedka je, ko se približa čas skoti-tve, popolnoma bedeča. Samica skoti mladiče približno med 1. decembrom in 10. januarjem, a le redko malo prej ali pozneje, torej v sredini najhujše zime. Mladiči so podganje velikosti, torej precej majhni in pokriti z gosto dlako. Na svobodi spi pred in po skotenju mladičev malo manj kot samec, a ne zavžije ničesar, zato se pa manjša zaloga maščobe. V zgodnji pomladi se podplntarju , močno vidijo kosti. Ljudje, pripoveduje-, jo, da srka iz tac mast, kar seveda ni { res. Pač pa si liže žuljavo kožo na pod-platih. da se ta primerno zmehča in se tako laže odstrani. Med zimskim spanjem dobiva namreč novo Ufžo in da bi se hitreje odstranila, jo moči v slino.
Prhutarji, kamor prištevamo našo
netopirje, se lahko na dva načina izognejo pomanjkanju hrane. Večina jih prezlmi, a nekaj jih sprhuta in se selijo kol ptice. Tako zapuste nekateri prhutarji kraje Severne Amerike in se napotijo v južnejše predele, a prav tako se selijo iz severnih krajev Evropo in Azije. Domači netopirji zimo prespe. Ko nastopijo hladnejši dnevi in r,i več najti žuželk, jim zmanjka hrane in torej ne preostane nič drugega, kakor da zimo prespe. Zavlečejo se v kleti, pod hišne strehe, stare zgradbe in sušilnice, v votla drevesa in jame. Po sto in več se jih včasih stisne skupaj in vise, kakor med poletjem podnevi, tudi vso zimo z glavo navzdol, držeč se z zadnjimi nogami, se ogrnejo z letalno mreno in otrpnejo. Omembe je vredno, da tako požrešne živali, kot so netopirji, prebijejo več ko tretjino življenja brez vsako hrane. Čudno, da se morejo živali prilagoditi na tako pičlo hrano, ki jo črpajo iz nakopičene maščobe, ne da bi nastopile večje motnje. Njihova toplota se med zimskim spanjem zMZn od 35 na 12 stop. C. pa ludi več, nikdar ne sme pasti jiod 7 stop. C, ker sicer jiegincjo. Toplota pade z nastopanjem zime, a prhutarji se prehude, če doseže golovo nižino. V ostri in dolgotrajni zimi jih veliko zmrzne, a mnogo jih pogine tudi zaradi izsušitve.. Živali prevzemajo tekom zimskega spanja določeno količino vode. in sicer z dihanjem Potrebna ip torej neka množina I vode za vzdrževanje prezimujoče živali in zalo pri nekaterih opažamo veliko poželenje po vodi (jazbec, medved).
(Dalje priL)
39
ilBCllE'
f Ilir lIllBitih. jMF*	«||jj!jj|P 1{|ii|lj]i. J|lii||il|if W
•... .::.::_ < H U BRH SL jfeSiS;!!1!«,	' ! 3fi |.S'J l|: i i"
.,y j^a .r^;1" /En v^A.n \	/ i. "'"", rv ■■■ i\/ v.....\ f?
iB'i"i!i;ii".:;igiHiiBiHi #i)||i||||iii|j)> iiiiaiijiaiiiiiuiiiijiiiiali?	^SBiUiiiUiiiailuiiiiilliilumiiii"	*«iimHWi..iimiHffiiiiii
h	(»m miiiiu n i	
i j »p:: iU:iii't	1 i	
1|	llifrnm, f.<	
Kako lepo bi bilo, čo bi sedajle vedel, da je v kuhinji mlada in lepa gospodinja, ki pripravlja kosilo! Kdaj pa kdaj bi stopila na prag in pa poklicala; Matevž bi zavriskal in spet bi zleteli ubogi tički, ki 6tikajo z.a mrčesom. Da, tički že prepevajo; veselijo se toplejših dni in se s svojim čivkanjem postavljajo pred samicami. Poraja se novo življenje, pri katerem se zdi Matevžu, da je samo opazovalec. Vsak tiček bo našel družico, njegova pa 6e je zgubila za devetimi gorami in devetimi vodami.
Mater v kuhinji ima zelo rad in ji bo vedno zvest, vendar mati pomeni zrelemu fantu preteklost in sedanjost, ne pa bodočnosti. Kako dolgo bo šo vodila gospodinjstvo Andraževih? In katero ho pripeljal k hiši, kadar l>o obnemogla? O tem še nima pojma. Bo pa moral dobiti žensko pridnih rok, zdravo ko dren in dobrega srca. Nekoč se bo moral poročiti; če ne, bo njegovo kmetovanje podobno vejici, ki si jo odrezal na drevesu
in vtaknil v vodo, da bi ji podaljšal življenje za nekaj dni.
Toda, sedaj so še ne bo oziral po drugi, saj je to čisto nemogočo. Čas l>o že prinesel svoje. In tisto, kar bo prinesel, bo ženitev zaradi rodu, žonilev brez prave ljubezni.
Prav posebno jo veselilo Matevža drevje. Popje na hruškah in jablanah se je iz dneva v dan bolj napenjalo; kazalo je, da se mora vsak čas razpočiti. Potem bo tu zgoraj prijaznejše; vso bo v barvah, vso bo dišalo.
Pri fari je zvonilo poldne. Matevž jo zaustavil konja in s hlapcem sta odmo-lila angelsko feščenje. V mestu se ni odkril, če je slišal poldansko zvon.jen.je, in je hodil s klobukom na glavi, kar spada — čisto razumljivo — k meščanski uglajenosti. Tu doma pa ima zvon drugačno moč in greh bi bil, če ne t>i prekinil dela, ko moli vsa fara. Če hi ravnal drugače, bj bil spačen meščan na njivi, ne pa kmet, ki pričakuje blagoslova od zgoraj.
Ko je izpregel konja, je še pohitel k žagi. Tudi delo na žagi ga je zanimalo. To jo že vedel, da les nese, žaga pa šo posebej. Zemlja to preživlja, ti poplača trud s pšenico, ržjo, ovsom, koruzo, fižolom in krompirjem; za toliko ljudi daje hrane, kolikor se jih sklanja k njej, kolikor jo škropi s potom. Dosti več ne daje, Z žago je drugače; tu deluje moč pare, vode ali elektrike in ti nadomešča deset parov rok.
Z očetom se je dogovoril, da bo vpeljal knjigovodstvo celokupnega gos|io>-darstva. Po prvih povprečnih in površnih računih se jo prepričal, da sta ga vzdrževala v mestu gozd in žaga; izkupiček, ki ga jo dajala zemlja, je zadostoval komai za davke, tekoče potrebe in plače hlapffm In deklam. Tako so jo zgodilo, da se je začel zanimati tudi za lesno trgovino. Zemlji Ik> posvetil svo.io moč in ljubezen, lesni trgovini pa svoje znanje.
To so bili Matevževi sklepi žo v drugem tednu, odkar je bil doma. Uvidel je, da bi bilo dobro dokupiti še kaj gozda, povečati žago in trgovati brez posrednikov.
O tom ni govoril z očetom, zakaj vso to je še pesem bodočnosti. Očetu jn bil samo dober pomočnik in njegov zvesti učenec. Kadar koli je nanesla priložnost, ga jo spraševnl, da bi so ličil: zakaj je odločil ravno lo njivo za krompir, s ka-
terimi drevesi namerava pomladiti sadovnjak, koliko svetlobe mora biti v gozdu in podobno. Oče mu je od srca rad odgovarjal in mu stregel iz bogate zaloge izkušenj. Matevž si je naročil tudi strokovnih knjig; 6ram bi ga bilo, čo ne bi vedel, kaj pišejo šolani gozdarji, l>oljedelci, živinorejci, vinogradniki in vrtnarji."
Bil pa jo Matevž tudi sam svoj. Pri studencu si jo postavil cementno_ploščo, nad njo pa obesil vedro vode s škropilno cevjo. Kadar ga je mikalo, da bi se okopal, je hitel z delom, da se je spotil, jiotem |>a so je vrgel v koj>alne hlačke, Iztegnil za vrvico in voda je šlrkala na razgrete mišice. Mati se jo kaj koialu naveličata z opomini, da se bo prehladih Svojega skromnega izuma je bil vesel kakor otrok. Vabil je tudi očeta, da bi si privoščil takšno osvežitev; ta pa jo ! dejal, da mu tudi šilce žganja požene kri (to žilah in ga poživi.
Na Majdo se Matevž ni jezil. Marsikateri večer je izvlekel njeno podobico in jo spraševal, kaj se je v resnici zgodilo. I Podobica je molčala; le to mu je vedela | povedali, da jo bilo nekoč zelo lej>o in da je sedaj vse nekain prazno. Nekam ! prazno? O, zelo, zelo prazno! Ko je bil dan najlepši, se je sj>omnil izgubljenega ' dekleta in potem ni več čutil sonca, ki se je pogovarjalo z brstečo žemljico okrog hiše v rebri.
Naj pa le ve, da je ni pozabil. Prvo in drugo nedeljo, ko je šel k maši, je nosil v žepu razglednico s pozdravom in jo vrgel v poštni nabiralnik. Več ji ni pisal. Saj sama dobro ve, kaj mu jo |)omonila. In če si je premislila, je to zanj zelo hudo, zanjo pa ne. Saj bi bilo res nenavadno, d abi se mestno deklo preselilo v hribe nad Sv. Lovrenrem in so tam posvetilo njemu in zemlji njegovih prodnikov.
Moj Bog, Majda je fanta poznala in ga rada imela, zemlja pa ji je bila tuja. Veliko časa je imela za premislek in nekoč je uvidela, da mu ne more žrtvovati svojega mladega življenja.
Morda je celo jokala, ko se je odločila za konec. To je verjetno; prav tako verjetno pa je drugo: spoznala je človeka, ki je boljši od Matevža in srce ji je vzplamtelo iznova. Sedaj se sprehaja z njim in je morda holj srečna kakor lanske jeseni, ko je zardevala, če jo srečala Matevža.
Prišla je cvetna, ki je bila tisto leto leto zelo pozna. Dren se je razcvetel in lastavice so se vrnile. Matevža je ganilo, ko so se spreletavale okrog hiše ter iskale kotiček, kjer bi začele graditi in plesti svoje gnezdo. Najrajši bi jim nanosi ilovice tor slame in jim pomagal pri nežnem opravku. Toda, živalice delajo po svojem načrtu in gledajo na človeka z nezaupanjem.
DARMOL
II mlgllor lassatlvo najboljie odvajalno 8red»tvo

SGARAVATTISEHENTI S. A.. PADOVA
Sementi di Ortaggi, Foraggi ecc. Semena za zelenjavo, krmila ud.
Chledere offerta. — Zahtevajte ponudba.
Jordan Jovkov:
Saniač
rEU KINO SLOGA 2780
Veliko zcodovlnsko delo
»Angleški kralj nc plača«
i najboljšimi umetniki: Osvaldo Valenti, Andrea
Cecchi, Sitvana Jachino in dr. Predstave od 14.30 ure dalje. — Koneo ob 20.15.
TEC- KINO UNION 82 21
Komedija za smeh tn kratek čas
»Nezvesti soprog«
V glavnih vlogah: Hans Moser, Luclo Engllsch, Theo Llngen ln drugI komiki . . .
prisustavb: ob delavnikih ob 16 In 18.15: ob nedeljah In praznikih ob 10.30, 14.30, 16.30 ln ob 18.30
TEU KINO MATICA 22"
DVA FILMA DNEVNO: Ob delavnikih ob 14.30 »Ciganska ljubezen« ob 16.30 in 18.30 »AnuSka« — Ob nedeljah ln praznikih ob 10.30 »Ciganska ljubezen«, ob 11.30, 16.30 in 18.30 »AnuSka«
Pio^ncba odlični Igralci: (JigdllaKa Madelalne Sologne, Jean Gallant liiihavon Dramatična vsebina, petje ples. IJliUKicn ciganski orkester in zbori!
A mhčIs«! nepozabna Dunja — Hilde Kralil HflUSlVa v glavni vlogi! Film pestrosti in dekorja! Dunajiki valčki, stare pesmi In plesi ! — Drama lepega, plemenitega dekleta.
Umetnost na starodavnih in sodobnih olimpijadah

Kdor je imel priložnost, da je obiskoval domače umetniške razstave, se je lahko prepričal, da se je malokateri umetnik navdušil za športne motiv?. Zdi se, da je le malo umetnikov, ki pri-nsluškujejo utripanju mladih src, katerim pomenijo igrišča, plavališča, reke in gore področje vnetega udejstvovanja. To, kar vidimo v galerijah slik in na razstavah, so navodno pokrajinski motivi, portreti pa redkejši prizori, zajeti iz vsakdanjega udejstvovanja človeka. Tudi slike snežnih poljan in alpskih motivov redkokdaj ponezorujejo to, kar čuti smučar ali kar čuti planinec.
Na domačih razstavah iščeš zaman motiva, zajetega iz športnega življenja; zaman iščeš podobo smučarja, ki drvi po klancu ali plavača, ki reže valove ali jate tekačev, ki so se podali na gozdni tek. Malo več veselja za športne motiv«^ opaziš pri kiparjih, ki radi upodabljajo človeško telo v naponu sil. Ko pa motriš delo podrobnejše, se kaj kmalu prepričaš, da ne gre za pobudo, ki se je porodila ob doživetju športne igre ali borbe, temveč za delo v ateljeju.
Ko me je nekoč neka ugledna osebnost naprosila, naj bi kupil srebrn pokal za velike športne tekme, sem neimenovanemu gospodu predlagal, naj bi daroval rajši umetniško delo, kip ali sliko. Vprašal me je, če je to v skladu s pravili, in ko sem mu odgovoril, da jc umetnina vsekakor umetnejša od pokala, mi je dal vsa pooblastila za nakup umetnine, primerne za nagrado prvemu zmagovalcu. Moram pa priznati, da sem zaman iskal plastiko, ki bi bila primerna. Ničesar niso imeli v zalogi umetniki, ki sem jih obiskal, in ker je primanjkovalo časa, sem moral kupiti navaden srebrn pokal, čeprav sem načelno proti tej vrsti nagrad.
1 Službe I
Dobe:
Postrežnico
za dopoldanske ure, zanesljivo, pošteno - sprejmem. Prečna ul. 8. b
jKiHilmpl
Otroške vozičke
kupimo; plačamo dobro. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo).
Rezan in okrogel trd les
ponudito vagonsko količino z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod šifro: »Takoj plačljivo« ž tov. 889.	k
B Stanovanja |
J&telo:
Stanovanje 4 do 5 sob
z vsemi prttikltnamt, moderno, v centru. Iščem za takoj nil pozneje. To-nudbo upravi »Slov.« pod »Družina štirih oseb 001«.
Primer omenjam samo zaradi tega, da podčrtam odtujenost, ki vlada med domačo umetnostjo in med sodobnim gibanjem, ki mu pravimo šport. Umetnik ima seveda polno pravico, da svobodno zajema one molive, ki so njegovemu čutenju najbližji Mi pa, ki vidimo v športnem gibanju več kakor fizične tekme, kakor lov za rekordi in za senzacijami, ki vidimo tudi v športu vejo na drevesu ljudske kulture, bi bili umetnikom zelo hvaležni, če bi nas kdaj pa kdaj razveselili na razstavah tudi z motivi, ki so nam blizu in o katerih sodimo, da so vredni umetniškega truda. Na olimpijskih razstavah v Amsterdamu in v Berlinu smo videli nešteta dela iz področja klasične atletike, veslanja, jadranja, konjskega športa, smučanja, plavanja in drugih panog, kar nas je prepričalo, da je možno ustvariti tudi iz področja športa umetniška dela visoke kvalitete.
Gre za zbližanje med umetnostjo in med športom: za zbližanje, ki se ne more izvršiti čez noč, temveč potrebuje časa in razvoja. Hoteli smo dati samo pobude prvi, kakor drugi strani. Naloga športnih voditeljev bi kajpada bila v tem, da bi taka dela kupovali za nagrade pri vseh pomembnejših prireditvah. Doslej je bila navada, da so kupovali športniki samo tovarniške pokale ali plakete. To je razvada, ki ni v nobenih veljavnih športnih predpisih utemeljena. Če obiščete tekmovalce, ki so tekem zadnjih dvajsetih let zmagovali, in če si ogledate njihove nagrade, boste videli polne omare pokalov, zaman pe boste iskali del umetniške vrednosti. Težki tisočaki, ki so šli za pokale, bi bili v vsakem oziru boljše naloženi, če bi šli v roke umetnikom. Ti bodo dobili povoda in priložnosti za uporabljanje športnih motivov, zmagovalci pa bi dobili dela trajne vrednosti. V tem smo hoteli nakazati najlažjo pot do zbližanja med upodabljajočo umetnostjo in med športom.
Izkopnine v Olimpiji so najboljši dokaz za to, da se niso zbirali tam samo mladeniči v razcvetu telesnih sil, temveč tudi duhovni velikani. Mnogoteri kipi, ki so jih izkopali na kraju starih olimpijskih igre pričajo, da ni šlo samo za tekme v hitrosti in moči, temveč tudi za umetnost. Stari Grki niso tekmovali samo v gimnastiki; v zvezi z gimnastičnimi igrami so rr.di prirejali tudi nastope dramatikov, učenjakov, pevskih zborov ter razstave slikarjev in kiparjev. Stari Grki so imeli
Brinje
tstrlansko nudimo vX,juh-ljanl ln Radohovl vasi. -Sever & Komp.	1
70 cementnih obrobkov
masivnih, metrsko dolžine, naprodaj. - VVohlnz, GUnce XV, št. 6, poleg mešč. šolo na Viču. 1
Zahtevajte pri Vašem trgovcu
»NAS CA J«
od Kmetijske družbe
veliko smisU za olimpijske igre mladeničev <— kakor sploh za ubranost, duševno in telesno. S tem se je stopnjeval tudi smisel za umetnost. In umetniki sami se niso izogibali stadionov; igre mladcev so jih privlačevale in jim dajale marsikatero pobudo za umetnško ustvarjanje.
športni drobiž
Odbor lahkoaflctskih sodnikov namerava prirediti tekom meseca februarja predavanja za one športne delavce, ki so dopolnili 21. leto ter imajo veselje do izvrševanja lahkoatletske sodniške funkcije. — Pismene prijave je poslati tlo 15. t. m. na naslov: CONI, Ljubljana, Blei-weisova c. la-II. — V primeru, da bo zadostno število prijav. I«) objavljen datum, ura in kraj jircdavanj v »Slovcncu«, »Jutru« in »Piccolut.
Italijanska nogometna zveza je objavila sjiored prvih letošnjih mednarodnih tekem. Dne 4. aprilu bo nastopila italijanska državna reprezentanca proti svicarski v Zurichu, 2. maja pa bo igrala na italijanskih tleh proti Madžarom
Primo Cnrnera, bivši svetovni boksarski prvak težkega razreda, o katerem smo že poročali, du je prešel med rokoborce, se bo v kratkem pojavil tudi nn inozemskih tekmah. Čitamo, da mn je italijanska težkoatlctska zveza že odobrila njegov prvi nastop v Nemčiji-
■■■■■■■■ini
Umrla nam je naša ljubljena soproga, dobra mama, gospa
Zupančič Marija roj. Kladnik
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 11. t. ni. ob pol 3. uri popoldne z Zal, kapele sv. Janeza k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 9. februarja 1943.
Žalujoči ostali.
Dotrpcl je in umrl v sredo, dne 3. februarja 1943, naš ljubljeni sin, predragi brat, stric in svak. gospod
Slavko Pretnar
odvetnik v Metliki
Sveta maša zadušnica bo v petek, dne 12. februarja 1943, ob osmih zjutraj pri glavnem oltarju frančiškanske cerkve v Ljubljani.
Ljubljana, Zaareb, Bcocjrad. dne 9. februarja 1943.
Žalujoči: Mati Terezija, družini: dr. Jože in Mirko Pretnarjevi ter družina Miloš Osetova.
I
Prišel je Ak Jahja in iz njegovih besed je Bojanov posnel, da dvomi, ali jib bodo spustili čez mejo, ker je že minila ura šest. Vendar pa, se je zavzemal, naj bi poskusili. Ce jih pa ne bodo pustili, se bodo vrnili in prenočili tukaj. Stopili 60 v voz in odrinili. Bojanov se je umaknil v sobo in skozi okno z očmi. spremljal oddaljujočo se kočijo. »Da bi jih ne pustili! Da bi jih ne pustili!« si je govoril. Polotil se ga je nemir in veselje. Še je videl lopi obraz gospodične, ko se je obrnila in pogledala vanj. »Dober večeri Dober večer!« je ponavlja! kakor nor in se smešno klanjal pred steno. »Dober večer, gospodičnal Dober večeri«
Potniki so se vrnili. Bojanov jim je prišel naproti; zdaj si je že nadel .jopič, se počistil in počesal. Vprašali so ga, ali lahko oddajo brzojavko — brž jim je ustregel. Vedel je že, kako se pišejo, od kod so in kam potujejo. Kratko za tem so kakor bližnji znanci sedeli za okroglo mizo pod akacijami in kramljali.
»Torej ste že dve leti tukaj?« je rekel visoki gospod, ki se je pisal Lozev. »Že dve leti v tej pušči, v tem Diarbekiru. Veliko je to. In zdi se mi, gospod Bojanov, da — kakor jaz — niste prav trdnega zdravja. Imate mogoče malarijo?«
»Ah, ne. Nič mi ni, zdrav sem. Ali veste, slaba hrana, preveč sedim...«
»E, da, e, da ...«
»Kaj pa družina, gospod Bojanov,« se zopet tako sočutno obrne do njega gospa, »v mestu je, kajne? Se razumete med sabo, koliko otrok po imate?«
»Nisem oženjen, gospa, samer wm.< In no da bi prišel v najmanjšo zadrego, je Bojanov pogledal gospodično in se rahlo nasmehnil, kakor da
je hotel povedati: »Kaj vse vidijo in kako bedasti so včasih stari ljudje, kaj no?« Gospodična Vera mu je prikimala in se tudi nasmehnila.
»Ah, mama!« je vzkliknila, »ali ne vidiš, da je gospod Bojanov še mlad mož?« Obraz je ohranila resnoben, toda iz oči, ki so zajemale vso Bo-janovljevo poslavo in, rekel bi, videle skozi klobuk, da je plešast, ji je švigal vesel in nebrzdan smeh. Gospa Lozeva se je opravičila, češ da je človek vedno podvržen zmoti.
»E, da, e, da...« — je nekam v zadregi momljal gospod Lozev.
Večerjali so skupaj. Bojanova je minila vsa sramežljivost, pograbila ga je prava mrzlica in govoril je nepretrgoma. Povedal je, kje je začel služiti in v katerih mestih je bival, posebno na široko pa se je razmahnil pri opisovanju svojega spopada z nekim višjim uradnikom, ki ga je preganjal in njegovi maščevalnosti so mora zahvaliti, da so ga vrgli v to zakotno, divjo vas. Pozabil jo jesti, govoriti pa ni prenehal niti za minuto. Od časa do časa je srečal pogled gospodične Vere, ki ga je sprašujoče in nekam začudeno gledala, na njenih ustnicah pa je plesal komaj zaznaven smehljaj. Njena pozornost je še izpodbodla Bojanova, rja je nadaljeval svoje neskončne pripovedi. Stara dva ga Očividno že zdavnaj nista več poslušala, ampak sta samo prilrjovalno kimala z, glavo. »E, da, e, da!«, je pogosto zinil vmes gospod Lozev.
Pospravili so večerjo in šele zdaj so utegnili opaziti, da je zunaj nekako zelo svetlo. Mesec je izšel. Akacije so metale po njihovi obleki in po lleh črne senre, ki so jih krasili trepetajoči, zajčkom podobni madeži. Noč je bila topla in tiha in ie vabila z nepremagljivo privlačnostjo. Odločili so se z.a sprehod in, ko so bili žo komaj izven, vasi, se jim je razodela vsa lepota lunine noči na
prostem. Obzorja ni bilo videti, nikjer velikanskih in grobih obrisov planin, gozdov in dreves. Od vseh strani jih je obdajala samo gluha in mlečnobela pustinja, nad njimi se je široko razpenjalo nebo, na njem so žarele samo najsvetlejše zvezde z iielim in svetlim luninim krajcem. Bilo je tako tiho, da je glas zvenel jasno in odsekano; slišali so zvonce nevidne črede, tik pred njim je zapetpedikala prepelica, nekje je zarezgetal konj in potem se je docela jasno slišalo njegovo prhanje. Nekje pred njimi se je po klancu spuščal voz, gotovo je bil natovorjen s snopi, ker je neprenehoma rezko škripal; nenadno so mladeniški glasovi zapeli zategnjeno in strastno tatarsko pesem.
Gospodična Vera jo bila zelo vesela. Zdaj je tekala daleč pred sprehajalci in njena bela obleka so je bleščala kakor sneg, kakor bi se vanjo osredotočili vsi lunini žarki,' zdaj se je vrnila k njim, se ustavila in zagledala v nebo. Tedaj je Bojanov razločno videl njen obraz, v navdušenju iskreče se in žareče oči, teman venec njenih las in robove pajčolana, ki so ji prhutali preko ramen kakor krila. Moj Bogi Od kod se je vzela zanj taka sreča, je buden ali so to le varljive sanje? Čutil je strastno željo, da bi tekel družno z njo, sodeloval pri vseh njenih norčijah; da bi bil blizu nje, ko se jo ustavila in zamaknila v kako zvezdo; da bi se njegov pogled zlil z njenim in da bi se z njo vred dvignil v nebesa — kakor molitev, 'kakor hvaležnost Ho Boga, kakor pesem I Take reči so prihajale Bojanovu na misel, toda ni imel poguma, da bi jih uresničil, pa tudi spoštovanje, ki ga je dolgoval staršem, ga je zadrževalo. Vendarle pa ni bil nikoli tako vesel in prostodušen; strmeč v lepo dekličino poslavo, ki je plavala kakor bel privid v mesečini, je govori! zdržema, ne da bi so utrudil. Če je kje zalajal ovčar, je začel govo-
riti o ovčarstvu, če se je oglasila prepelica, je spregovoril o lovu, če pa je gospodična Vera omenila kako zvezdo — se je spustil v razglabljanje o zvezdoslovju. In četudi jo malo vedel o vsem, se mu je zdelo, da govori lepo in zanimivo kakor še nikoli. Predvsem mu je vlivala poguma gospodična Vera, ki ga je poslušala in mu sem pa tja odgovorila. Enkrat celo, ko sta si bila blizu, se mu je zazdelo, da ga je prav prisrčno, četudi za kratek čas, prijela pod roko.
Bojanov niti v sanjah ni mogel verjeti, da bi ta čudoviti sprehod mogel imeti konec. Toda glej, gospa Lozeva je kar na lepem potožila, da je utrujena in da jo mrazi. Takoj so se vrnili v gostilno, si voščili lahko noč in se spravili v svoje sobe. Bojanovu se ni mudilo, da bi prižgal svetilko, se slekel in legel. Stal je sredi sobe tako, kakor je bil vstopil, zmeden, s srepim pogledom, kakor da so ga mamile kake čudne sanje. Samo stena ga je ločila od sobe, kjer je bila Vera. Bojanov je napenjal ušesa, da bi ujel tudi najmanjši šum. Nenadoma jekne preplašen krik gospe Lozeve, polem se nekdo glasno in veselo zasmeje; sredi šuma in urnih korakov, ki so mogli bili samo njeni, pade na pod nekaj steklenega in se razbije. Stara zavpije ponovno, bolj žalostno in preplašeno. Ne da bi čakal dlje, piano Bojanov iz sobe. Pred njim je stala Vera in se celo smejala!
»Ah, gospod Bojanov... Pridite, prosim vas... Nekaj se je splazilo v našo sobo. Frfota... Bojanov se pogumno zrine noter.
»Oh, moj Bog, kako sem se prestrašila,« je govorila gospa Lozeva, vsa bleda. »Poglejte, gospod Bojanov; Vera, primakni svetilko. Sem poglejte, gospod Bojanov... Sem za zastor. Vera, ne slini se tako blizu!«
(Dalje prihodnjič.)
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčiž