FOR Freedom AND Justice NO. 50 AMERlSk/* AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, June 25, 1985 VOL. LXXXVII Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Kriza v zvezi z ameriškimi talci v Libanonu se nadaljuje — Amal šiiti vztrajajo pri svojih zahtevah — ZDA nočejo popustiti BEJRUT, Libanon — Amal šiiti, ki irnajo v svojih rokah od 14. junija 40 ameri-“‘b.talcev, ponavljajo, da bodo talci izpu-7^ele potem, ko bo Izrael izpustil več kot i šiitov in drugih Libanoncev, ki so v izra-®skih rokah. Včeraj so Izraelci izpustili 31 1 anoncev, vendar je dejal predstavnik Amal gibanja Nabih Berri, da to nič ne po-J^ni. Izraelci so sicer izjavili, da izpustitev Jetnikov ni povezana z zadevo ameriških a cev, kar so potrdile tudi ZDA. ^eraj je Berri, ki je tudi pravosodni mini-ster v libanonski vladi, zahteval, naj bojne * ameriške mornarice zapustijo vode v t lz'n* Bbanonske obale. Ta naj bi bil doda-a predpogoj za končno izpustitev talcev, je el Berri. Reaganova administracija je za-^n!la zahtevo, obrambni tajnik Caspar W. Ceyln^erger je Pa dejal, da je ugrabitev tal-vojno dejanje in da torej morajo biti , friške ladje in marinci pripravljeni za Vsak slučaj. am ^ma* ugrabitelji skušajo vplivati na eriško javno mnenje preko tiskovnih kon-film110' 113 *cater'^1 8ovorij° nekateri talci, in 0v, ki jih posredujejo raznim ameriškim evropskim televizijskim mrežam. Mnogi nad2|)ValCi men*j0> da se bo kriza lahko a jevala precej časa. Amalci so prepriča-a^> na primer, da do kake ameriške vojaške ši;.C?e ne *:,0 Pr>šlo, dokler bodo ostali talci v Sl»lskih rokah. ze ^radno stališče Reaganove vlade do kri-nesPremenjena. Predsednik je dejal, da ci; ne bodo pritiskale na Izrael, naj Izrael-temPUSt*'*° 0menjene šiitske jetnike, to kljub skoU’ S° tudi mnenja, da je izrael-p°g^Vnanje s temi šiiti nezakonito. Sprejeti 10 j J?e teroristov, pravi Reagan, bi pomeni-Slrjenje takih akcij. j0 hiši in State Departmentu meni- ja,’ M •ahk° ‘8ra odločilno vlog° v krizi siri- tega Je tesno povezana z Amal šiiti, poleg kater ° po P°datkih, ki jih je zbrala CIA, ne-45 mji- * V mestu Baalbeku. Baalbek je pa sk0 ‘J .Severovzhodno od Bejruta in dejan-pod sirijsko kontrolo. j)0°lc*)vniaKi mnenja, da je teroristična ^ a uničila indijsko potniško letalo truPd^H^’ ^rS*(a — Reševalci so našli 131 strihoei .indijskega potniškega letala, ki je lain je v morje preteklo nedeljo. Na le-hov p 1 ° vse8a skupaj 329 potnikov in čla-letaia p53! ke n‘ nesreče preživel, trup Prišlo v u** na morskem dnu. Do nesreče je °bale u m‘jj jugozahodno od irske s’t Jer Je voda globoka 1700 m. PovzrIC£yn'*aki 80 PrePrieani, da je nesre-tr°lorji °iI 3 terorjst'čna bomba. Irski kon-'z8inil0 f° et0v Pravijo, da je letalo nenadno d°volj (. j radarskih ekranov, pilot pa ni imel !etaia ka?S3’ ^aj spregovoril. Razbitine v Zrak CJ ^a rnoral° priti do eksplozi-’'‘Prevzej1 ^0^ena teroristična organizacija Va*ci Pa m 0^.80VOrnosti za dejanje, preisko-^httiljen en^0, da gre za sikhske teroriste. V ZVezi z z3 Sta baje dva Sikha’ ki Ju išče FBI vlada RaH:.0to zoPer indijskega predsednika vaia Gandh^ ^andbija. Sikha sta namera-sk°tti v 7nIJa med Gandhijevim obi-Bon,ba A Pred tedni‘ T0KeikSPl°dira,a "a ,ok'jskem letališču UroPred ne ’ preteklo nedeljo, dobro hastavijgp sre^'e 'ndijskega letala, je bomba, v 0včku, eksplodirala na tokij- skem letališču. Ubita sta bila dva delavca na letališču, štirje pa so bili ranjeni. Kovček je bil pravkar prispel na letališče in sicer na letalu Canadian Pacific družbe iz Vancouvra, Kanada. Na letalo je bilo 390 potnikov in članov posadke. Ako bi bila bomba eksplodirala tudi 30 minut prej, pravijo preiskovalci, bi najbrž povzročila nesrečo, ki bi bila po vsej verjetnosti terjala življenja vseh potnikov. Preiskovalci v Kanadi menijo, da prvi podatki kažejo o povezanosti incidenta v Tokiu z nesrečo indijskega letala, ki je bilo zapustilo torontskega in potem montrealskega letališče. Isti teroristi naj bi bili torej odgovorni za obe dejanji. Reaganova administracija je naznanila, da bodo ZDA uvedle nove varnostne ukrepe, katerih namen bo preprečevanje terorizma zoper civilna potniška letala. Že danes bo predsednik Reagan prejel poročilo, v katerem bodo predlagani razni možni ukrepi. Francesco Cossiga novi predsednik Italije RIM, It. — Včeraj so člani obeh domov italijanskega parlamenta in predstavniki vseh 20 italijanskih okrožij — skupaj 1011 oseb — z več kot potrebno dvotretjinsko večino izvolili Francesca Cossigo, 56 let starega krščansko demokratskega politika in bivšega predsednika vlade, za predsednika Italije. Predsednikova mandatna doba traja sedem let, dosedanji predsednik, socialist Sandro Pertini, ima 88 let in je dejal, da noče kandidirati za ponovno izvolitev. Cossiga bo zaprisegel 9. julija. Cossigo so podprli krščanski demokrati, social demokrati, republikanci, liberalci in tudi komunisti. Kot kaže, je Cossiga osebno zelo spoštovan, mesto predsednika države pa nima dosti politične moči. - Kratke vesti - Edwards Air Force Base, Kalif. — Včeraj dopoldne je srečno pristalo vesoljsko letalo Discovery, po zelo uspelem poletu, ki je trajal teden dni. NASA meni, da so astronavti v celoti izpolnili raziskovalni načrt. Poleg 5 ameriških astronavtov sta sodelovala tudi Francoz in Saudski Arabec. London, V. Br. — Angleški policisti pravijo, da so preprečili zaroto teroristov Irske republikanske vojske (IRA), po kateri bi IRA nastavila bombe v 12 obmorskih hotelih, v katerih bi bilo seveda veliko domačih in tujih turistov. Preteklo nedeljo pa so policisti našli bombo, nastavljeno v turističnem hotelu v bližini Buckinghamske palače v središču Londona. Bomba naj bi eksplodirala julija meseca, ko bi bil hotel napolnjen s turisti. IRA teroristi imajo za cilj priključitev Severne Irske, ki je del Anglije, neodvisni Irski republiki. Anaheim, Kalif. — Sinoči je požar zajel skladišče, v katerem je veliko nevarnih kemikalij. Strupeni dim je prisilil več tisoč lokalnih prebivalcev, da so zapustili svoje domove. Gasilci so požar omejili, vendar je še vedno nevarnost eksplozije. Mnogi, ki živijo v bližini pogorelega skladišča, se bodo mogli vrniti domov šele danes popoldne. Madrid, Špa. — ZDA in Španija so začele pogajanja, katerih namen je nova pogodba o navzočnosti ameriških vojakov in oporišč v Španiji. Trenutno je v Španiji okoli 12.000 vojakov ZDA. Španci želijo, da bi bilo v državi veliko manj teh vojakov. ZDA imajo v Španiji tudi 4 oporišča, ki so pomembna za ameriške in NATO obrambne načrte. Iz Clevelanda in okolice Romarjem v Lemont— Avtobus bo odpeljal od Marije Vnebovzete v Collin-woodu v soboto, 29. junija, ob 6.15 zjutraj, od Baragovega doma pa točno ob 7. uri. Vrnil se bo v Cleveland v ponedeljek zjutraj med 5. in 6. uro. Na počitnice gremo— Petkovo AD bomo natisnili že v četrtek. Dopisi morajo biti pri uredniku vsaj do srede — jutri — opoldne. Po enotedenskih počitnic bo AD zopet izšla v torek, 9. julija. Še to: montiranje novega stroja se še nadaljuje. Usposobljen za tisk je le prvi del, ki pa odlično tiska v primerjavi s prejšnjim strojem, druga dva dela bosta predvidoma usposobljena že danes ali jutri dopoldne. Skupaj s petkovo AD boste dobili posebno prilogo v zvezi s festivalom pri Sv. Vidu, vsega skupaj torej 24 strani. Piknik in kosilo— V četrtek, 4. julija, Dan neodvisnosti ZDA, priredi Ženski odsek SNPJ farme piknik s kosilom na tej farmi na Heath Rd. v Kirtlandu. Za vstopnice in več informacije, lahko pokličete Mary Dolšak (481-0870) ali Jennie Kapel (486-6245). Serviranje kosil bo od 1. do 3. pop., od 3. do 7. zv. bo igral Joey Tomsick orkester. Vstopnice so po $7 za kosilo in ples. Novi grobovi Stane Valič Umrl je 77 let stari Stane Valič, mož Irene, roj. Slingar, očim Etel in Esterm. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave., jutri, v sredo, v cerkev sv. Vida dop. ob 9.30 in od tam na pokopališče Sv. Križa. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Florence M. Slaby V nedeljo, 23. junija, je umrla Florence M. Slaby, rojena Yeray, vdova po Albertu, mati Loreen Brezec, 3-krat stara mati, sestra Francis in Stanleyja (pok.). Pogreb bo iz Brickmanovega pogrebnega zavoda na 21900 Euclid Ave. jutri, v sredo, v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. dopoldne ob 9.30 in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. \ Stanley J. Trenton ' V ponedeljek, 24. junija, je v Cleveland Clinic po kratki bolezni umrl 47 let stari Stanley J. Trenton z 7921 Mentor Ave., rojen v Clevelandu, sin Stanleyja (pok.) in Sophie (roj. Buncic) Trenton, oče Pa-mele, brat Judy Zadeli in Davida (bivšega mestnega odbor- Ohijski KSKJ piknik— To nedeljo ste vabljeni na letni piknik Ohijske KSKJ federacije, ki bo na farmi sv. Jožefa na White Rd. na Willoughby Hillsu. Piknik se bo začel ob 12. uri opoldne in trajal do 8. zvečer. Od 4. do 8. bo za ples in zabavo igral ansambel Jasmin. Vstopnine ni. Lep piknik ADZ— Preteklo nedeljo popoldne in zvečer se je na prijetnem ADZ letovišču v Leroyju zbralo več kot 500 rojakov na pikniku, ki so ga priredila ADZ senklerska društva. Številne obiskovalce je navdušil pevski zbor Korotan, ki je nastopil z več izvrstno podanih slovenskih pesmi. Škoda le, da akustika v dvorani ni za take nastope najboljša. Folklorni festival— Festival slovenske folklore, katerega prireja Slovenski folklorni inštitut, in na katerem bo prvič v ZDA v takšnem obsegu predstavljena Slovenska kmečka ohcet, se^bo vršil v soboto in nedeljo, 10. in 11. avgusta, na ADZ-AMLA letovišču v Leroy, Ohio. Vstopnice za festival si lahko nabavite v predprodaji pri članih inštituta in pri Tony’s Polka Village na E. 185. cesti in trgovini Tivoli v poslopju SND na St. Clair Ave. Svetovidski festival— Na str. 6 današnje AD boste našli podrobnejši spored letošnjega poletnega festivala pri Sv. Vidu, ki bo od 12. od 14. julija. Pripravljalni odbor želi opomniti vse, ki se nameravajo udeležiti teka na 10 km, naj čim prej izpolnijo prijavnice, ki so na voljo v cerkveni veži. Vsekakor pa pridite na ta vedno lepi in skrbno organizirani festival, katerega prebitek je seveda namenjen vzdrževanju te največje slovenske fare v ZDA. Euclidski upokojenci vabijo— Klub slovenskih upokojencev v Euclidu vabi na svoj letni piknik, ki bo v sredo — so pač upokojenci! —, 17. julija, na farmi SNPJ na Heath Rd. Po zadnjih podatkih šteje euclidski upokojenski klub kar 956 članov in članic. Plavalni bazen odprt— Slovenska pristava naznanja, da je plavalni bazen odprt vsak dan in sicer od 11. ure dopoldne dalje. VREME Pretežno sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 82° F. Spremenljivo oblačno jutri z najvišjo temperaturo okoli 84° F. V četrtek delno sončno z najvišjo temperaturo okoli 88° F. Tudi za petek in soboto napovedujejo delno sončno vreme z najvišjo temperaturo oba dneva v srednjih 80-ih. AMERIŠKA DOMOVINA Romanje in potovanje Instituta v Washington 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: RT. REV. MSGR. LOUIS B. BAZNIK NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $ 1 8 za 6 mesecev; $15 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $17 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00 - year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 61 1 7 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 No. 50 Tuesday, June 25, 1985 ®a^^^6.83 Mrtvim v spomin - živim v opomin Piero Gheddo, najboljši italijanski poznavalec problemov Tretjega sveta in še posebej dogodkov v Vietnamu, je v reviji Mondo e Missione zapisal: »Fenomen osrediščenja, tj. zaporov in bega beguncev, je lasten vsem leninistično-komunističnim režimom, čeprav so med temi režimi tudi razlike.« Kar je ta mož zapisal, drži tudi za jugoslovanski komunizem po končani zadnji vojni in zmagoviti revoluciji v maju in juniju 1 945: beg ljudi iz cele države ter gulagi (taborišča) in pokoli poraženih nasprotnikov. Ker letos obhajamo razne 40-letnice, bi ne bilo prav, ko bi molče obšli to najbolj tragično stran iz analov zadnje vojne in revolucije v Jugoslaviji in Sloveniji. »Naj bo rajnim v spomin in živim v opomin,« kot je zapisano na spomeniku v Dachauu. Ko je Hitler nenapovedano napadel Jugoslavijo 6. aprila 1941, je Jugoslavija v nekaj dneh razpadla v razne dele; večino so si razdelili okupatorji (Nemci, Madžari, Bolgari, Italijani). Osrednje hrvaško ozemlje so oklicali za Neodvisno državo-Hfvatsko (NDH), osrednja Srbija z Beogradom pa je uživala neko določeno samostojnost. Nastalo pa je vprašanje odnosov do okupatorja. Pri tem so se prebivalci različno opredelili. Hrvati so bili odločno za svojo NDH, Slovenci so sprva menili, da se je treba z dejstvom okupacije sprijazniti in čakati na razplet vojne; Srbi so nekateri šli takoj v četnike, drugi so čakali; Makedonci so sprejeli Bolgare prav tako neodločeni, kaj storiti. Po prvih tednih presenečenja se je pa pojavila komunistična partija s svojim programom, da seje treba zoper okupatorja boriti z orožjem. Ustanovila se je tako imenovana Osvobodilna fronta (OF), h kateri so pristopile poleg partijcev še številne druge skupine; na Slovenskem levo usmerjeni liberalci, krščanski socialisti in še nekateri levičarski kulturniki. Narod je torej bil razdvojen, kot je bilo naravno, saj v političnih zadevah vladajo vedno različni pogledi in mnenja. Isto se je dogajalo tudi v drugih evropskih državah pod okupacijo. V Jugoslaviji je pa nastal politični položaj težji iz dveh razlogov: izbruhnilo je staro sovraštvo med Srbi in Hrvati. V NDH so ustaši prav po nacistično ravnali s Srbi. Drugi razlog je pa bila zahteva pristašev OF, da se morajo vsi prebivalci aktivno vključiti v oborožen upor zoper okupatorja. Kdor na to ni pristal, so ga razglasili za izdajalca. Vsi pa na program OF niso pristali, ker so se zavedali, kako ogromne žrtve bo moralo ljudstvo plačati, in ker so bili prepričani, da bo potom OF zmagala komunistična partija, ki bo končno vpeljala stalinovsko diktaturo. O tem pomislekih priča za Primorsko tudi kronika msgr. A. Novaka. Tako je prišlo na eni strani do oboroženega upora zoper okupatorja, na drugi pa do reakcije oz. do vaških straž sprva in do domobranstva pozneje. Politična dialektika se je sprevrgla v oborožen spopad med brati, v spopad, v katerem se je grešilo »znotraj in zunaj obzidja«, kot je zapisal msgr. Mirko Brumat v Slovenskem Primorcu leta 1946. V začetku maja 1 945 je prišlo do zloma nacistične Nemčije in v Jugoslaviji do zmage partizanov in s tem CLEVELAND, O. — Tridnevno potovanje in romanje v Washington, D.C. plesalcev, staršev in prijateljev Slovenskega folklornega inštituta, nam je pustilo vsem močne in nepozabne spomine. Za številne je bila to najprijetnejša dogodivščina kar smo jih doživeli v Ameriki. Potovanje je bilo izredno vzgojno in poučno ter zgoščeno tako, da si marsikdo vsega, kar smo videli, ne bi mogel ogledati v enem celem tednu, saj smo si v podrobnosti ogledali od Washingtonovega, Jef-fersonovega, Lincolnovega in drugih spomenikov do Arling-tonskega pokopališča. Kapitela, Bele hiše, tiskarnice denarja, Kennedyjevega centra, galerij, muzejev in Smithsonia-novega inštituta. Potovanje je bilo brezdvo-mno čudovito, ali najmočnejše občutke nam je pustilo romanje k Slovenski kapeli v Washingtonu, v kateri je podoba naše brezjanske Matere božje, h kateri se je naš slovenski narod zatekal preko stoletja težke svoje zgodovine. Številni smo se romanja udeležili v pokrajinskih narodnih nošah, s slovensko trobojnico in Inštitutovim praporom. Darovana je bila posebna slovenska sv. maša s slovenskim petjem. Maševal je č.g. Raymond Wadas. Za vso pozornost in organizacijo se iskreno zahvaljujemo našim washingtonskim Slovencem in še posebej dr. Cirilu Mejaču in dr. Stanetu Šušteršiču. Slednji nam je lepo razložil o slovenski kapeli in cerkvi National Shrine of the Immaculate Conception. Spremila sta nas oba v samostan Frančiškanov, v kateem je edina reprodukcija v Ameriki originalnih katakomb Betlehema, Božjega groba ali Kalvarije. Preko celega potovanja so številnim vodičem mladi z zanimanjem in navdušeni sledili in celo aktivno sodelovali. Upamo, da je letos to tako vzgojno, poučno in prijetn° in star' potovanje plesalcem šem vsaj v malo priznanje večletni trud, delo in \^beze’ katerega vlagajo za slovenstva v Ameriki. V P vrsti gre za priznanje pn ot^ niziranju potovanja Fridi Grčar in gospej Prelog ter potrpežljivemu ferju Brucu. Hvala tudi g°s . Ani Hrovatin za vodstvo P« ^ avtobusu; n užili tu^ n pri sv. maši in na kateremu so se pridn mladi. Obisk v Washingtonu J je bi' res za nas vse prijetno dožive Je- .. PUŠI n; Pl Eda Vovk PuS' vi zr i o k| Drobtinice, sladke in žaltave nj lavi v Pr CLEVELAND, O. - Danes bodo morda bolj na debelo nadrobljene, pa ne bodo nikomur škodljive, če niso prebavni organi kaj pokvarjeni. To bi bila smešna komedija — po moji pameti mišljeno —, če bi v emigraciji proslavljali tretji majnik in šli nemo mimo tisočev, ki so bili pomorjeni med in po končani vojni in revoluciji. Tisoči po svetu so veseli in vesel sem jaz, da smo to leto, še lepše kakor prejšnja leta, se spomnili naših bratov in sester, ki so izkrvaveli za vero in domovino. komunistične partije. Tisti, ki so se med vojno, tudi v dobri veri, borili zoper partizane, sb se zavedali, kaj jih čaka, če pridejo živi v njihove roke. Vsled tega se je v prvi polovici maja 1 945 vlila reka vojaštva in civilnih beguncev iz Hrvaške in Slovenije proti severu, proti Koroški, ker so menili, da bodo dobili zatočišče pri Angležih, ki so zasedli Koroško. En tok, kakih 25 tisoč ljudi, se je vlil iz Ljubljane prek Ljubelja in srečno pristal na Vetrinjskem polju pri Celovcu. Drugi, še večji, pa je iz Hrvaške hotel na Koroško pri Pliberku. Toda tu so ga ustavile angleške čete, ki niso pustile ne vojakov ne civilistov prek avstrijske meje. Med to množico so bili ustaši, hrvaški domobranci, srbski četniki, bosenski muslimani in albanski avtonomisti. In seveda veliko tisoč civilistov. Zgodovinarji menijo, da je bil tam zbranih kakih 200 tisoč ljudi in celo več. Za to bežečo množico je prodirala partizanska vojska tako, da so bili spredaj Angleži, ki jih niso pustili, zadaj pa partizani, da ni bilo nikamor umika. V Pliberku so se začela pogajanja z angleško komando o predaji vse te množice vojakov in civilistov. Angleško poveljstvo je bilo zmedeno. Končno je prevladalo mnenje, da je treba vse jugoslovanske državljane, ki nosijo uniformo, izročiti v roke jugoslovanski armadi. Dne 1 9. maja se srečata angleški general Toby Low in polkovnik Ivanovič, iz generalnega štaba 3. jugoslovanske armade in se domenita, da »bo VI. angleški korpus vse jugoslovanske državljane, ki se nahajajo na njegovem področju in so se borili z Nemci, vrnil jugoslovanskim oblastem.« Usoda stotisočev je bila s tem zapečatena. Obe spominski Pr0S'ij-Clevelandu, tako ona 2 • 1, nika 1985 v središču mesta, v stolnici sv. .j3 ^ kakor druga 15. in * ■ ,- kakih 40 milj daleč od ^ Orlovem vrhu ^ dr landa na venske pristave, si« uspeli. ^ rfS ci Na soboto, 15. jun>ja’J ^ na vedno po malem v ie se je komemoracija vrS ^ dvorani, pa vseeno ^ > lepo. Jaz, že bolj z otr0* jC. metjo, sem tisto deževa^esil' " mal, kakor, da se.v anaz^' angelci jokajo in solflC^n0rd»' \ mljo spuščajo.. Jokajo ^ ker si nismo vedno edini* so srajčke izpirali, c*ahs0g0riv dan v svežih oblačil'3 »sp0-brezzračnih višavah na va)i. minski sv. maši prisos ^ Na obeh teh Pr°s!f ysa^' pravijo, da nas je bl'0 |ep0 krat nad tisoč — Je ne|ePe petje in spominu prilTie .£ \j\\t pridige. Komemorae'J sy0' vsaka malo drugače, 3 meni še ^ je krasno podana Kar se je dopadlo, je, da .S^a°rjtvi sV' Orlovem vrhu Pr* 0i* v SP0 maše, ki se je dar0!f eZjans^ minski kapelici join3 Marije Pomagaj, P°ie* ^ brancev in na sp0 yg p° | borcev in žrtev reV° ,j po^°! imensko spomnili 1U goriJ nega našega šk0 a stanOv|tJ Rožmana, očeta' eI1ef3 Ija domobrancev Leona Rupnika te zCjrav1’1 nas civilnih begunce , ^ ka dr. Valentina . bj jpf ^ Žalostno bi enega ali drugeg3 OB 25 - LETNICI SLOVENIKA M, It. — ob prvem večjem JU '|e-iu Slovenika, ko je veči-na tistih, ki so sodelovali, zbi- tali sredstva ir* u;t; na tistih, ki so sodelovali, zbi-1 sredstva in morda bili pri .poslovitvi sedanjega sedeža leta. še yiva cp hralpp 1Q7 V11V1 secl3njega sedeža 3- leta, še živa, se bralec ae ote ustavi pri odločnih esedah, ki jih je vodstvo zapi-sa o za desetletnico zavoda: »Slovenik bo takšen, kakr-^cSa bomo zgradili — sad Plemenitih src, ostal bo spo-£n|k naše darežljivosti«. Po 25 letih obstoja Sloveniji' ^ me<^ tem Postal že Papeški zavod«, imajo »ple- v e,nita srca« pravico vedeti, Šen tV° Pa .iih obvestit>. kak-no sti«^£ Sat^ n-iihove »darežljivega hil^ zalttevi in dolžnosti naj en izd dg°VOrili sestavki, ki bodo prav Vi" leta rvi zakii-.x , , novembra, ko bo ga- bi S S Slavja' Ti Posegi naj nei ea k ?krat spomnili današnje-Sci SL '“lcao^'fc'"2a.oda,o §o- delo eiT1 Petindvajsetletnem pej no s,VaanjU’ in prikazali trenutki3 konc nje’ seveda ne pomeni su, novim arnpak je usmerjeno k udi na| m morda še k večjim Germanik, ali duhovniki v zavod De anima, ki ga vodijo avstrijski škofje, in morda v hrvaški zavod sv. Hijtronima. Rimljani so jih poznali kot Avstrijce ali Nemce, slovenska narodnost pa jim ni bila znana. Po letu 1918, ko Dunaj ni bil več naša prestolnica in sta slovenski narod in tudi slovenska Cerkev postala samostojna in ne več podložna tujim nadškofijam, je bil primeren trenutek, da bi se naši cerkveni krogi lahko vprašali, ali ne bi bilo primerno ustanoviti svoj zavod'v Rimu. Če že ne prej so to vprašanje sprožili takrat, ko so Hrvatje obnavljali svoj zavod sv. Hije-ronima. Prišli so na dan razlogi za in proti, a že samo dejstvo, da zavoda nismo ustanovili, pomeni, da odločitev ni bila lahka. Glavno vprašanje je bilo, kako hišo zgraditi in kako jo potem vzdrževati. bi' Plotom S!”Venika- P°d tem m bi rad predstavil ,et PrvoVOrn k' rah imajo številni vedeti n^rod‘> tega ni mogoče res ci v s[ okler smo bili Sloven- da na5i boaEn^VStriji’ so pač vsi Je Dr,cl8?s °vci> ki so jih škof- P°S a 1 v Rim, vstopili v Vojna vihra je pokazala, kakšno pomoč bi bil slovenski zavod nudil našim škofom v trenutkih, ko so izgnali nad 300 duhovnikov iz mariborske škofije in škofa Ivana Tomažiča praktično konfinirali, ter je moral prelat Franc Ksaverij Lukman v Rim, da je Piju XII. prinesel točne podatke o stanju škofije. Podobno se je godilo ljubljanskemu škofu Gregoriju Rožmanu, kateremu so zgodovinske razmere naložile silno težko breme med vojno samo, še težje pa po vihri, ko je sam s številnimi duhovniki in bogoslovci delili kruh begunstva. Edino slovensko oporišče v Rimu je bil pater Anton Prešeren, sorodnik nadškofa Jegliča in škofa Vovka, a kaj, ko je bil v velikem delu zaposlen pri generalni hiši jezuitov kot asi- ■'’Sv r. C,ril ,aneta Ki ,n Metod — v Sloveniku regarja Slovenik — Papeški slovenski zavod v Rimu via Appia Nuova, 884 stent za slovanske dežele. Naši bratje Hrvatje so bili na boljšem, saj jim je nudil Hijero-nim vso oporo v duhovnem in materialnem smislu. 2. Pravna ustanovitev S prihodom večjega dela ljubljanskega bogoslovja v Italijo in nato v Argentino, se je pri odgovornih osebah spet zbudila zavest, da potrebujemo v Rimu svoj duhovniški dom. Kaj, ko je čas tako hitro tekel in ni bilo ne sredstev, ne potrebnega časa za okrepanje. Pater Prešeren je od več strani slišal nasvete, da bi bilo bolj pametno kupiti hišo v Rimu, kjer bi se naselili bogoslovci in obiskovali papeške univerze, kot pa njihova preselitev v daljnjo Argentino. Z imenovanjem p. Prešerna za odgovorno osebo za ljubljansko bogoslovje v Argentini je pater prevzel odgovornost za njihovo vzgojo. Nenadoma se je znašel pred dejstvom, da je bilo treba najti mesto za dva duhovnika, ki sta končala reden študij v Argentini, in bi bila rada nadaljevala teologijo v Rimu. V rimskih zavodih se je še čutil povojni duh in pater ni uspel najti primernega zavoda, kamor bi poslal duhovnika. Podobno se je zgodilo pozneje, ko je mariborski škof poslal v Rim na študij moralke duhovnika Štefana Steinerja. Kljub vsem priporočilom svetega sedeža, ni bilo zavoda, ki bi ga sprejel pod streho. Sprejel ga je le zaradi osebnih zvez rektor vzhodnega zavoda Damascena. V tej stiski je pater Prešeren poslal novodošleca v slovensko hišo na Via dei Colli 8, last Zadruge Piave, prepričan, da je bila ustanovljena za duhovnike. Sam je prevzel uradno odgovornost za oba duhovnika - študenta in tako začasno rešil problem. Stalna rešitev pa je zahtevala, da cerkvena oblast ustanovi slovenski zavod. V dogovoru s škofom Vovkom, ki je prišel v Rim na obisk in je bil pravni predstojnik svojega bogoslovja v Argentini, sta napravila vlogo na sveti sedež za ustanovitev slovenskega zavoda. Čez nekaj dni je pater Prešeren dobil odgovor, s katerim je Kongregacija za semenišča in univerze ustanovila dne 22. novembra 1960 Slovenski zavod v Rimu. Da je dokument nekaj važnega, potrjuje dejstvo, da ga je pater na slavju božičnice rimskih Slovencev javno prebral v palači Salviati. Navdušenje je bilo veliko in zapeli smo zahvalno pesem. Veliko težji je bil problem hiše, ki je bila juridično last Zadruge »Piave«. Osebnemu prepričanju p. Prešerna, da je hiša namenjena duhovnikom in je torej naravni sedež novega inštituta se je zoperstavilo vodstvo hiše, češ da je namenjena socialnim potrebam beguncev, dosledno sta oba duhovnika le gosta in zavod nima na njej nobene pravice. Podobna težava je bila pri imenovanju rektorja, ker se razne težnje niso osredotočile na skupni osebi. Tako je pater Prešeren sam postal rektor in poveril upravniku hiše vsakdanje ekonomske posle. Pater Prešeren je točno vedel, da to ni prava rešitev in se je mučil, da bi premostil stališča posameznikov, ki so vztrajali pri svojem, kar je silno neugodno vplivalo na starejšega patra, ki je vidno slabel. Vse je kazalo, da ni izhoda in to na veliko žalost, ker je medtem prišel iz Slovenije že prvi duhovnik na študije in je bilo treba najti zanj prostor v bogoslovju. Ko je bilo vse temno in nejasno, je prišel iz Anglije apostolski duhovnik Ignacij Kunstelj in pregovarjal sobrate, da je treba najti vendar rešitev ter nagovoril p. Prešerna, naj si najde mladega pomočnika, ki bi prevzel odgovorno delo in skupno z duhovniki izpeljal uresničitev ustanove. Sam pa je obljubil znatno ekonomsko pomoč angleških Slovencev. Dne 7. januarja je p. Prešeren, ko je bil že na bolniški postelji, poklical k sebi pod-ravnatelja Zavoda za širjenje vere Maksimilijana Jezernika in mu izročil papeško imenovanje za Pro-Rektorja Slovenskega zavoda. S težkim korakom sem odhajal iz bolniške sobe, od bolniške postelje p. Prešerna, ki se ni več dvignil in je umrl na god svetega Tomaža Akvin-skega 7. marca 1965. Zastonj je novi prorektor upal na pomoč p. Prešerna, a z njegovo smrtjo je dobila slovenska rimska ustanova svojega zaščitnika. 3. Uresničitev Ob prevzetju vodstva Slovenskega zavoda je bilo treba urediti več stvari. Najprej vprašanje študentov, saj so se dotoku duhovnikov iz Argentine odpirala vrata iz Slovenije in je bilo upati, da bodo lahko prišli v večjem številu; nadalje imenovanje predstojnikov in urediti pravno priznanje ustanove ter priskrbeti primerno hišo in pripraviti statut s pravilnikom. Sveti sedež je v kratkem imenoval za podravnatelja msgr. Janeza Vodopivca, za špirituale p. Karla Truhlarja in p. Antona Legiša, znanega izvedenca v administraciji pri Klaretincih, za ekonoma. Sestava vodstva je imela očivid-no taktično potezo, da bi z njihovim poznanjem olajšali uresničitev zavoda. V sorazmerno kratkem času je bil sestavljen statut s pravilnikom, pri katerem so nam pomagali z nasveti drugi zavodi in Kongregacija za semenišča ter ga je kongregacija odobrila 21. majnika 1965. To nam je omogočilo vložiti vlogo pri italijanskih oblasteh za priznanje pravne osebnosti Slovenika. Proces je sicer dolg, a sreča se nam je nasmehnila in 4. novembra je prišel dekret, s katerim je postal Slovenik ne samo slovenska cerkvena ustanova, ampak tudi pravna oseba v Italiji. Novo vodstvo je bilo mnenja, da zavod potrebuje hišo, ki bo zadostovala primernemu številu študentov, imela primerno kapelo in prostore za družabno življenje rimskih Slovencev. Hiša na Via dei Colli se je zdela sama po sebi neprimerna, ker je bila zgrajena za družinsko življenje. Tako smo spoznali, da je treba zgraditi novo hišo in v ta namen je napravil znani rimski arhitekt Saverio Busiri-Vici načrt, ki ga je občina v kratkem odobrila. Z denarjem, ki se je stekel v prvih mesecih, z znatnim darom angleških Slovencev, pa je bilo kupljeno zemljišče ob notranji strani rimskega cestnega obroča. Trem duhovnikom - študentom, ki so bivali na Via dei Colli, so se v oktobru 1965 pridružili dva duhovnika iz Slovenije Franc Rozman in Rafko Valenčič, Ivan Rebernik iz Rima in Jože Markuža, novo-mašnik Papeškega ruskega zavoda, ki je prevzel službo prefekta ter se z njimi naselil v hiši misijonarjev Consolata. Dne 11. novembra 1965 je nadškof Pogačnik pri mesečnem srečanju rimskih Slovencev razglasil cerkveno otvoritev Slovenskega zavoda v Rimu. Vse je kazalo, da slovenska javnost ni bila pripravljena na to novico, večina jo je sprejela z veseljem, nobeden pa je ni posebno oporekal. (Dalje na str. 5) Janez Rant D O BRI L J UDJE - Zgodba slovenske družine v ZDA - XIV. nadaljevanje Ko sta se poslavljala od patra in se dogovorila z njim zaradi prevoza njune skromne robe, je zdravnik dajal navodila tajnici. Tajnica je bila prijetna, starejša gospa. Razkazala jima je stanovanje in njuni sobi. Skupno so si pripravili kosilo in po kosilu takoj odšli v veletrgovino Bloomingdale. Tam so kupili za Petra letno obleko, 2 para letnih hlač, letni suknjič, jopico, srajce, spodnje hlače, in za Cathy 2 obleki, 2 bluzi, 2 krili in perilo. Vse je bilo iz najboljšega blaga in silno drago. Petru in Cathy se je kar v glavi vrtelo. Silila sta v tajnico, da je vsega preveč in predrago, pa se ni dala pregovoriti. Rekla je, da dela po naročilu zdravnika in da bi se hudoval, če bi kaj slabšega kupila. Del nakupljenega blaga so vzeli seboj, del jim je bil kasneje dostavljen na dom. Tako sta začela novo življenje. 3 Tajnica jima je naročila, da mora biti večerja pripravljena točno ob 7. uri. Čim je zdravnik odpravil zadnjega pacienta, je prihitela pomagat. Cathy je najbolj skrbelo, kaj naj kuha. Pomoč ji je prišla nepričakovano. Tajnica je vedela, da je zdravnikova soproga zadnji dve leti pisala dnevnik, v katerega je zapisala vsak dan, kaj je pripravila možu in sebi za večerjo. Reva je imela neozdravljivega raka. Zakaj je pisala dnevnik, niso nikoli zvedeli. Tajna je šla z njo v grob. Ugibali so vsi trije in končno sklenili, da je verjetno to delala, ker je hotela pomagati tistim, ki bodo po njenem odhodu skrbeli za moža. To sta bila zdaj Peter in Cathy. Prvi večer sta kuhala po navodilih tajnice, kasneje sta se držala z maj- hnimi spremembami dnevnika. Ko je zdravnik prišel iz ordinacije, je Cathy pripravila v jedilnici mizo za eno osebo. Niti pomislila ni, da bi Peter in ona jedla kje drugje kakor v kuhinji. Ko je zdravnik opazil, da je miza pogrnjena samo zanj, je poklical Cathy in ji rekel: »Cathy, jedli bomo vsi trije pri isti mizi. To je Amerika! Tukaj smo vsi gospodje, vsi enakopravni! Vsak opravlja svoje delo. Kakšno je to delo, ni važno. Važno je, da ga opravlja dobro. Kar pokliči Petra in pripravi mizo za vse tri. Mi trije smo od danes naprej ena družina.« Tako so začeli in tako je ostalo. Sprva jima je bilo nerodno, kasneje je postala večerja s profesorjem — tako sta ga klicala — najlepši dogodek dneva. Profesor je bil izreden človek. Od žene, kanadske Francozinje, seje naučil francosko; eno leto je študiral medicino na Dunaju, zato je znal nemško. Zato sta si pomagala z nemščino, kadar sta bila v zadregi za angleško besedo. Peter in Cathy sta ga spoštovala in oboževala. Z dobro voljo je popravljal njune napake v slovnici in izgovarjavi. Vsak dan jima je pustil NY Times in NY Herald Tribune. Večkrat ju je opozoril, kaj naj prebereta. Vprašal je, kaj mislita o tem, kaj o onem. Povedala sta mu svoje mnenje. Največkrat se je strinjal z njima in kadar se ni, je samo povedal, kaj misli. Nikdar ju ni skušal prepričati, da ima on prav, še manj vsiljevati svoje mnenje. Kmalu sta ugotovila, daje v politiki konservativen. Kasneje sta odkrila, da je največkrat volil republikanske kandidate! A ne vedno! 4 Hiša je bila v odličnem stanju in sobe prekrasne. V prvem nadstropju sta bili njuni sobi s kopalnico, velika jedilnica in kuhinja. V drugem nadstropju so bile 3 spalnice z dvema kopalnicama, soba za goste in velika dnevna soba. Pohištvo je bilo dragoceno in vse preproge iz Orienta. Vendar se je poznalo, da je bilo čiščenje v zadnjih mesecih površno. Po kotih seje kopičil prah, parket se ni svetil in kovinski predmeti so izgubili vsak sijaj. Peter in Cathy sta se vrgla na delo. Vsak dan sta temeljito očistila dve sobi. Čiščenje je bilo lahko. Za vsako delo je bil poseben čistilni pripomoček. Treba je bilo samo delati. V enem tednu sta očistila stanovanje. Profesor je bil izredno vesel. Ko je imel prvi obisk, je obiskovalcu razkazal, kako drugače je izgledalo stanovanje po čiščenju. Nazadnje sta se vrgla še na vrtič za hišo in kletne prostore. V kleti je bilo največ nesnage. Postrežnice so vedele, da profesor ne hodi v klet, zato so jo zanemarjale. Tam je bila peč za centralno kurjavo in nov stroj za centralno hlajenje. V pralnici je bil pralni stroj in sušilni aparat. Posteljnino, brisače in svoje perilo sta oprala kar tam. V velikem, neizrabljenem prostoru je bilo več pohištva, ki se ni uporabljalo. Dopoldne je bil profesor na univerzi. Zato sta hodila v tem času v čistilnico, kitajsko pralnico in opravljala druga pota. Če sta le mogla, sta skočila k patru Bernardu ali pa v sloven- V blag in nepozaben SPOMIN ob 1. obletnici smrti naše preljube mame, stare mame, babice, tašče, svakinje in tete Terezije Valenčak ki je izdihnila svojo plemenito dušo dne 7. julija 1984. Leto Te že črna zemlja krije, srce blago Ti ne bije. Rožice Ti grob krasijo srca naša pa bolijo; v miru božjem počivaj mama, spomin na Tebe bo ostal, dokler ne snidemo se za vekomaj. ŽALUJOČI: Sin Karl z družino Hčerke: Anica Rožic, Malči Kolenko, Jožica Vitulich z družinami Svak Martin z družino in ostalo sorodstvo v Ameriki in Sloveniji. Cleveland, 7. julija 1985. Mrtvim v spomin - živim v opomin (Nadaljevanje s str. 21 Vojake so razorožili in jih nato začeli vračati dan za dnem jugoslovanskim oblastem. Poleg vojakov so vrnili tudi veliko civilistov. To je trajalo do prvih dni maja, ko je postalo jasno, kaj počenjajo partizani z vrnjenimi nasprotniki. Iz Vetrinja so vrnili nad deset tisoč domobrancev, s Pliberškega polja pa kakih 200 tisoč Hrvatov, Srbov, Albancev. Vse je čakala podobna usoda, kar so številni že opisali. Podrobno poročilo o vseh teh dogodkih je lani napisal Antonio Pitamitz in ga objavil v reviji Storia illustrata meseca junija in julija. V njegovem poročilu so tudi številni dokumenti iz angleških, jugoslovanskih in izseljenskih virov. Gre za res veliko tragedijo, ki ne dela časti nikomur, ne Angležem, ki se niso izkazali za gentlemane, to je za poštenjake, ne zmagoviti partizanski vojski in njenim komandantom, ki so se na tako nečloveški način maščevali nad svojimi premaganimi in razoročzenimi nasprotniki. Izpričali so, da so bili res dobri in pravoverni Stalinovi učenci. Vrnitev domobrancev in njih pokol ter dachauski procesi v Ljubljani leta 1 946 in 1 947 so prebudili vest nekaterim poštenim partijcem in zlasti nekaterim mladim, ki si želijo zvedeti resnico o tistih časih. Do celotne resnice smo pa še daleč. Vendar že to, kar je znanega, naj bo mrtvim v spomin, živim v opomin na čase, ko so med nami prevladovale strasti med pametjo in človečnostjo. K. H. (Kul. glas. 13.6.1985) sko cerkev. Bilo jima je hudo, ker nista mogla vanjo ob nedeljah in ker razen Bernarda nista imela nobenih stikov s Slovenci. »Bog je isti v naši in vajini cerkvi. Glavno je, da gresta v cerkev. Slovenske časopise imata, preko njih imata stik s Slovenci,« ju je tolažil pater. Po večerji sta morala po nalogu profesorja na sprehod. Hodila sta po vzhodni strani Manhattna in Centralnem parku. Nato sta poslušala radio in kasneje, ko je profesor kupil televizijski aparat, dobre televizijske sporede. Najbolj srečna pa sta bila zvečer, ko sta bila sama v svojem malem kraljestvu dveh sob in kopalnice. Ko sta prebirala časopise ali poslušala radio, je Cathy vedno sedela na Petrovem naročju in ga ljubkovala. (dalje prihodnji torek) Novi grobovi (nadaljevanje s 1. str.) nika nekdanje 32. varde), vnuk Louise Ursic, 5-krat stric, zaposlen pri okraju Cuyahoga 10 let. Pred leti je pokojni lastoval Dana Cafe na E. 169. cesti in Grovewood Ave. Bil je član SNPJ št. 142. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti jutri, v sredo, dopoldne ob 9.30 na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 5. in zv. od 7. do 9. Mary Beljan V petek, 21. junija, je nenadno umrla za srčno kapjo 92 let stara Mary Beljan, rojena Prischl v Jug., vdova po Charlesu, mati Alice Germane in Henryja, 5-krat stara mati, 8-krat prastara mati, sestra Frances Abramovich, Antho-nyja, Veronike Sneller in Josepha (vsi že pok.), članica Gračanin in HBZ št. 99. Pokopana je bila na pokopališču Knollwood. Družina priporoča darove v pokojničin spomin Holy Family Home. MALI OGLASI Experienced Cooks Wanted Sands II. 731-9855. Call between 10 to 3, daily-(49-50) FOR RENT 6 rooms, up. St. Vitus area. Call American Home 431-0628. (47-50) HOUSE FOR SALE 8 room house. One block from St. Vitus school $21,900. Call 951-7544. (40-59) FOR SALE BY OWNER SINGLE FAMILY 4-BDRM HOME IN NOTTINGHAM AREA; $38,000. Call Evenings: 531-7284) (48-51) Stanovanje v najem Štirisobno stanovanje oddam zelo poceni starejšem^ moškemu ali ženski, če m malo pazili na hišo. Vprašajte na 1153 Norwood Rd. SEWING MACHINE OPERATORS Simple knit sportswear-Good incentive rate. Factory experience preferred-Will train qualified person- Aply in person. JUST T-SHIRTS & CO-7620 Hub Park in Valley Vie* 447-4479 (off 1-77 Pleasant Valley Rd- Exlt' near Rte. 21) ^ For Rent •ms, dn. Available July j' ff area. Adults only-ts. $260. Call 481-0286 <>r 1-2598. „ c9| House for Sale by Owner Willowick. 3 bdrm ranch. 2 Vi car garage. 60 s-Call 531-5112. .. (49, 51) Anthony B. Okicki V soboto, 22. junija, je po dolgi bolezni umrl 77 let stari Anthony B. Okicki z E. 157. ceste, mož Mary M., roj. Zupančič, brat Mary Codosky, stric in prastric, zaposlen pri NY Central železnici do svoje upokojitve, član društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in Kluba slov. upokojencev v Collin-woodu. Pogreb bo iz Sanko-vic-Johnston pogrebnega zavoda, 15314 Macauley Ave., danes, v torek, v cerkev Marije Vnebovzete dop. ob 9. in od tam na pokopališče Vernih duš. For Sale „ >, one at 1 10C E-nnfi at 6214 Glas Cleaning Person 4 to 5 hours a week. P*®3 call 481-1400 or apply McPhillips Plumbing L°" 16115 Waterloo Rd- j Hiše barvamo zunaj in zr[0X^ Tapeciramo (We Lastnik TONY KRISTAV Pokličite 831-6430 ali 423-4444 zvečer ^ Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 - V družinski lasti že 82 let. - Kanadska Domovina ' - POLITIKA IN SLOVENCI - TORONTO, Ont. - Med nami Slovenci že od nekdaj Prevladuje mnenje, da je poli-1 a nekaj slabega, nekaj odurnega, česar se je treba izo-a[i kakor kužne bolezni, Posebej pa tistih, ki so s politi- 0 okuženi. Tako propagando '° Predvsem širili komunisti, 1 so v novem političnem ^stroju nove Jugoslavije, ki je |.° P™* svetovni vojski nasta- > bili le neznatna manjšina in nmZ Vsa*ce8a vpliva. Vendar so o om različnih delavskih » ®aniZac'j in ustanov delali za li, Iie0^raz^0<< slovenskega ludstva in pripravljali pot evoluciji »proletariata«. Iz v razl°gov so hoteli vzbuditi ^ nezaupanje do svojih val katere so Prikaz°-že|‘ kot koruptne in oblasti- ž Jae POavke, katerim ni šlo dobrobit naroda, pač pa le 2a osebne koristi. na^°tranj' ustroj vsakega nnivi3 temelj> predvsem na krat il*- °^ast’> k> Je v demo-vo!'1 n'*1 c^e^e*ai1 svobodno iz-lena in s takim mandatom em uPravlja redne posle celo^Vne °')*asti' ki zajema živi'60 Spektrum narodnega brJeriJa‘ ^rez zakonodaje, iznk ek°nomskih, socialnih, aPraIaheValnih. in drugih > bi pomenilo kaos. Po h ^unar°d Je 'mei sorazmer- dPoštev1"6 P0Htike’ ČC Pri tem PO osvn-r °’ da Sm° SC Politič-SO ct ^ Jlh ŠeleL 1918- Takrat jah a 1 v Prv>h borbenih lini- duijaj3, s*OVensko SV0^0n lt'^n’ Pro^stavniki z dr. Po 001 kCorošcem na čelu. Paciau11^6 Se je ta isti proces ■atnenm aLV beo8rajskem par-Siptovi-'. ° Je general Dušan ustoli^u ‘fVeciei vojaški puč in bila s temkra^a Petra IL’ ^ iet stari r zaPečatena usoda 23 ^‘dston ’i8°slavije- Takrat je »JUfifJ (rhurchiH vzkliknil: dušoi,. AV^a Je našla svojo sVojimi d°^ Tlitler pa ji je s “Mavija 4iA,w........... h. žile T, frrnadami odprl krj aterih še dane VaPskpe i6•°.*5 porazu jug' vlada „ 0jske jugoslova bil v arnaknila v Angliji krek pJ Vladi tudi dr- f ba bo repričan je bil nan st°rii 7 Londonu lahko nePiŠki ^rod doma. kot Ske,P taK^- 3li koncentr Je bil zar°rŠČU- Veliko kr Vsi ad' tega delezen-S v r!kllnientirani do kaj) ja^°J1 Plesti jih je doPatnerna dokazujej°. 1 Urjena vsa ta <0lik°si. ^hslfih1 preprečil vrt °SebPimi ■ dom°branc 'narSalu 'ntervencijam Pe°rge Ra *;XandrU’ P' brez UsnRundelu in drug PriSa Koliko si S 0sta|im blal' da 'c I a 1 v razu be8uncem ei k°t sir,C Zabodne dež '■ Krefc'ki Politik #ni»c5S:uicibo|jsi 1Jen kot med la< ljudmi, za katere je delal do zadnjega. To je slabo spričevalo za narod, ki se smatra za kulturnega in civiliziranega. Neumestno se mi zdi, da nekateri še danes tako radi prtijo vso našo narodno nesrečo na ramena naših politikov in jih uvrščajo v z gobami okuženimi nepridipravi. Ravno oni dan sem bral v Ameriški Domovini spis (podpisan je bil le ‘Slovenski domobranec’), kjer med drugim pravi, da so slovenski politiki »... v Ljubljani v kavarnah in restavracijah ob kozarčku piva ali vina »vodili« svetovno politiko, se navduševali za kralja Petra in njegovo nesposobno vlado v tujini, narod pa prepustili svoji usodi.« Takoj nato pa pisec trdi, da so po italijanski ofenzivi 1. 1942 »...politiki (podčrtal O.M.) s pomočjo duhovščine organizirali vaške straže, katerih namen je bil, braniti svoje vasi pred partizanskim ropar-jenjem in pobijanjem.« In nadalje stoji zapisano, da je general Leon Rupnik »... na prošnjo politikov (podčrtal O.M.) in s posredovanjem škofa dr. Gregorija Rožmana sprejel vodstvo razbitih protikomunističnih edinic...« Saj so vendar ti politiki sedeli v ljubljanskih kavarnah in restavracijah in ob kozarcu vina in piva »reševali« svetovno politiko! Ali ne trdi pisec, da so narod prepustili svoji usodi? Za božjo voljo! Vsak, ki se količkaj zanima za našo polpreteklo zgodovino, si mora biti po štiridesetih letih na jasnem, da so večji narodi kot je naš, postali žrtve komunistične ekspanzivnosti, ne zaradi svojih politikov, pač pa zaradi pohoda rdeče armade čez pol evropskega kontinenta. Celo za padec Turjaka in Grčaric ter za pokole, ki so sledili, naj bi bili odgovorni politiki. Ne razumem logiko pisca. Če je kanadskemu majorju Jonesu uspelo pri italijanskem generalu izposlovati predajo italijanskega orožja partizanskim tolpam, je to le nov dokaz komunističnega sodelovanja z okupatorjem, in ne izgubljena igra »starih slovenskih politikov«. Z domobranstvom, ki je bilo ustanovljeno na željo politikov in s posredovanjem škofa Rožmana, kot pravi pisec, se je pričel »boj brez upa zmage« (politične namreč), ker so med tem zahodni zavezniki že masovno podpirali Tita in njegove rdeče partizane. Vsak trezno misleč in realističen človek ve, da v tistih razmerah naši politiki niso mogli storiti ničesar, kar bi spremenilo politiko zahodnih zaveznikov, ki so že, kot nekdaj Hitler, zapečatili usodo domobrancev in .drugih protikomunističnih borcev, katere so smatrali za »kvizlinge«. Kaj iz vsega tega razmišljanja lahko sklepamo? Prvič, da še nismo dozoreli, da bi našo 26. Slovenski dan Kakor pretekla leta, bo tudi letos Slovenski dan zadnjo nedeljo v juliju oziroma 28. julija. Posvečen bo slovenski mladini, ker je letošnje leto, leto mladine. Slovensko-kanadski svet že pripravlja program in vse potrebno, da bo uspeh 26. Slovenskega dneva zagotovljen. - O.M. polpreteklo dobo nepristransko ocenjevali in se iz nje naučili. Drugič, da se navzemamo militarističnega duha, ki odklanja civilno oblast in s tem politiko, ki je sedaj v zdomstvu naše edino orožje. Tretjič, da le v svojih dejanjih vidimo edino pot, ki naj nas reši vseh nadlog, omalovažujemo pa delo drugih (zlasti politikov), ki so se borili za slovensko svobodo v dunajskem parlamentu, ko ni bilo ne legije, ne vaških straž, ne domobranstva in ne komunističnih revolucionarjev. Borili so se v stari Jugoslaviji, borili so se v času tuje okupacije in revolucije in se še danes borijo, kot se bori podpisani domobranec in se borim jaz in nešteto drugih Slovencev, ki odklanjajo sedanji režim, ki vlada v domovini, iz ideoloških in političnih razlogov. To sem zapisal v premislek vsem, ki žive v prepričanju, da samo oni posedujejo domovinsko ljubezen. Otmar Mauser Stari ljudje tarča sleparjev Policija v več mestih opozarja prebivalstvo, zlasti starejše ljudi, naj se pazijo pred osebami, ki se predstavijo kot policaji, in stare ljudi svarijo, da je banka, v kateri imajo naložen denar, v finančnih težavah. Ti »policaji« se dobrohotno ponudijo, da je policija pripravljena prevzeti njihov račun na banki tako, da bo tam čisto varen. Takšni sleparji so se pojavili in se pojavljajo, ko so nekatere posojilnice v Ohiu zašle v zagato in finančno krizo in so vlagatelji na nje navalili, da dvignejo svoj denar. Sleparji takoj izkoristijo zaskrbljenost ljudi, posebno starejših, ki se bolj težko znajdejo. Več starejših ljudi je nasedlo tem sleparjem. Sleparji so tako predrzni, da napovejo svoj prihod predhodno celo po telefonu, čestokrat pa istočasno, ko so sleparji že v hiši, nekdo pokliče po telefonu in se predstavi kot policaj ter pove, da so dotični poslani od policije. V tem času kličejo po telefonu tudi razni popravljalci hiš, streh itd. Pazite, komu zaupate in ne puščajte tujih ljudi v hišo! MIR Mir je postal abstrakt dvajsetega stoletja; stoletja krvi in nasilja. V iskanju miru smo postali skeptiki, ker smo se odpovedali miru, ki bi ga morali v sebi nositi. Ko je Kajn ubil Abela, svojega brata, mu je Gospod dejal: »Kje je tvoj brat?« Odgovoril je: »Ne vem, mar sem jaz varuh svojega brata?« Danes celotno človeštvo stoji pred tem vprašanjem: »Mar sem jaz varuh svojega brata?« Mir je postal abstrakt dvajsetega stoletja; stoletja krvi in nasilja. Kajn je ubil svojega brata Abela v Kočevskem Rogu. Pa je dejal Gospod: »Kaj si storil? Glas krvi tvojega brata vpije k meni z zemlje. Zatorej bodi proklet, proč od zemlje, ki je odprla svoja usta, da je prejela iz tvojih rok kri tvojega brata!...« Mir je postal abstrakt dvajsetega stoletja; stoletja krvi in nasilja. Sveča se ob sveči lahko prižge, za uničenje sveta je potrebna le vžigalica... Prižigajmo svečo ob sveči; iščimo vsak svoj mir, da bo naša daritev in daritev našega naroda Bogu prijetna! Otmar Mauser Ob 25-letnici SLOVENIKA (nadaljevanje s str. 3) 4. Zapleteni vozli Na prvi pogled se zdi, da se je vse steklo v najlepšem redu in smo dospeli do cilja. Dejansko pa je bilo stanje precej drugačno: vsi predstojniki, razen prefekta, so stanovali vsak na svojem kraju; študentje so bili razdeljeni med Consolato in Via dei Colli; načrt, ki ga je občina odobrila, je propadel, ker zaradi pomanjkanja denarja nismo začeli graditi; slovenska javnost se je začela vpraševati, kakšen bo značaj zavoda, ali bo res duhovna ustanova, v katero smemo imeti zaupanje. Čez dve leti so nas misijonarji Consolata odslovili in je bilo treba iskati novo stanovanje, ki smo ga dobili pri Krščanskih bratih na Via Aurelia. Število študentov raste, saj jih je bilo kar 15, razdeljeni med tri inštitute (Fratelli Cri-stiani, Collegio Teutonico in Russicum); denar se je sicer stekal, a vse premalo, da bi začeli graditi. Dne 9. majnika 1969 je papež Pavel VI. blagoslovil kamen, ki smo ga dobili iz bližine groba sv. Petra, kar je vidno podčrtalo, da gredo delo naprej. Obenem pa je pokoncilski veter začel prazniti redovniške hiše, namesto da bi jih polnil. Nekateri redovi so začeli prodajati poslopja, kar je postavilo vodstvo pred dilemo: graditi ali kupiti? Medtem smo se neprestano priporočali svojim dobrotnikom na zemlji in v nebeški domovini, da bi nas razsvetljevali in vodili po pravi poti. In molitev ni bila zastonj. Ko ob 25-letnici s hvaležnim srcem gledamo nazaj in je na tisoče Slovencev na lastne oči videlo, kakšen je Slovenik, kako je bil zvest svojim prvotnim načrtom, je naša prva dolžnost, da se zahvalimo Tistemu, ki je dajal rast; potem vsem dobrotnikom, ki so omogočili njegovo uresničitev. Da pa naše besede ne bi bile prazne, ampak bi dejansko pokazale naše notranje prepričanje, vabimo vse prijatelje, dobrotnike,, da bi po svoji moči prispevali in skupno ustanovili štipendijo za enega duhovnika, in bi jo poimenovali po papežu Janezu Pavlu II. Naša želja je, da bi ob proslavi, ki bo v SlovenikU 22. novembra 1985, lahko razglasili, da smo cilj dosegli. Vsem bi bilo v zadoščenje, da smo ustanovo, ki so jo vsejali pred 25 leti in jo skrbno gojili nad dve desetletji, tudi mi zalili z dobro merico vode. Maksimilijan Jezernik Redovniki v Jugoslaviji V Jugoslaviji živi trenutno 2.569 redovnikov ki pripadajo 20 različnim redovnim družbam. Najštevilnejši so frančiškani, ki jih je kar 1.431 in so porazdeljeni v šest provinc. Kapucinov in minoritov je 315. Na drugem mestu so salezijanci, ki jih je 284, jezuitov je 248, dominikancev 86, lazaristov, 70, karmeličanov 33, cisterci-jancev 22, trapistov 19, kartuzijancev 18. Ostale redovne družbe imajo manjše število članov. Med redovniki je 1.953 duhovnikov, 250 redovnih bratov, 266 bogoslovcev in 100 novincev. KOLEDAR PRIREDITEV V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. JUNIJ 29. in 30 — Vseslovensko romanje in romanje Slomškovega krožka iz Clevelanda. 30. — Ohijska KSKJ Federacija priredi Ohijski KSKJ dan na farmi sv. Jožefa. JULIJ 4. — Slovenski športni klub priredi odbojkarsko tekmo na Slovenski pristavi. Kosilo bo na voljo po $8 na osebi. 7. — Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collin-vvoodu na Slovenski pristavi. 12., 13. in 14. — Poletni festival pri Sv. Vidu. 14. — »Svetovidski tek na 10 km. Začetek ob 8. zj. Prijave: 361-1444 ali 892-0391. 17. — Euclidski upokojenski klub priredi piknik na SNPJ farmi na Heath Rd., Kirtland. 21. — Misjionska Znamkarska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. 28. — Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. 28. — SKD Triglav, Milwaukee, priredi Misijonski piknik. AVGUST 4. — Illinoiska KSKJ Federacija priredi Illinoiski dan piknik z sv. mašo ob 11. dop. Piknik bo do 8. zv. pri St. Mary semenišču. 10. in 11. Slovenski folklorni inštitut priredi Folklorni festival na ADZ letovišču, Leroy, Ohio. 14. — Federacija slovenskih upokojenskih klubov priredi piknik na SNPJ farmi na Heath Rd. v Kirtlandu. Igra Chuck Krivec. 18. — SKD Triglav, Milwaukee priredi drugi piknik. 24. — Balincarski krožek Slovenske pristave priredi piknik z večerjo na SP. 25. — Belokranjci priredijo piknik na Slovenski pristavi. Igra Tone Klepec orkester. 25. — Slovenski dom v Collin- woodu priredi letni »Povratek domov« veselico. SEPTEMBER 13. — Kartna zabava v korist Slovenskega doma za ostarele, v dvorani pri Mariji Vnebovzeti na Holmes Ave. 14. — Ob praznovanju 25- letnice Frank Sterletove Slovenian Country House nastopa v clevelandskem Music Hall ob 8. uri zvečer Slavko Avsenikov ansambel. 15. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 15. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v šolskem avditoriju. 22. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. OKTOBER 5. — Fantje na vasi priredijo koncert v SND na St. Clair Ave. Gostuje oktet Zvon iz Fairfielda. Začetek ob 7. zv. Igra Alpski sekstet. 6. — SKD Triglav, Milwaukee priredi vinsko trgatev. 6. — St. Clair Rifle Club priredi pečenje školjk na Lovski farmi. 19. — Tabor DSPB, Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. 19. — Glasbena Matica poda koncert z večerjo in plesom v SND na St. Clairju. 20. — Občni zbor Slovenske pristave. 27. — Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 popoldne. NOVEMBER 2. — Štajerski klub ima martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci. 8., 9. in 10. — Jesenski festival pri Sv. Vidu. 9. — Belokranjski klub ima martinovanje v SND na St. Clair Ave., ki bo obenem 20-letnica kluba. Igrata orkestra Veseli Slovenci in Tone Klepec 17. — Slovensko ameriški kulturni svet priredi banket in program na čast Franku J. Lauschetu ob njegovi 90-lenici v SND na St. Clair Ave. 30. — Ameriška Dobrodelna Zveza priredi banket ob 75. obletnici ustanovitve, v SND na St. Clair Ave. DECEMBER 1. — Miklavževanje Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu ob 3. uri pop. v Šolski dvorani. 8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. Poročna vabila— Naša pisarna sprejema naročila za tiskana poročna vabila. Deležni boste 20-od-stotnega popusta. Knjige s številnimi vzorci si lahko ogledate v naši pisarni. Zdravnikovi nasveti: — Kronični Svetovna zdravstvena organizacija definira kronični bronhitis kot bolezen, ki jo karakterizirata kašelj in izkaš-Ijevanje, če trajata vsaj tri mesece in najmanj dve zaporedni leti in ju ne povzroči katera od drugih bolezni. Mnogo ljudi kašlja in izkaš-Ijuje tudi mesece in leta dolgo, zaradi česar pravimo, da bolehajo za kroničnim bronhitisom. Lahko rečemo, da je kronični bronhitis bolezen sodobne civilizacije in je danes mnogo pogostejši vzrok obolevanju in smrti kakor tuberkuloza in rak na pljučih. Ljudje, ki daljši čas kašljajo in izkašljujejo, pa nimajo vsi enakih težav in tudi ne iste usode. Eni kašljejo in izkašljujejo, pa pri tem nimajo drugih motenj. Drugi kronični kaš-Ijavci pa postopoma, zlasti še ob fizičnem naporu začno težko dihati, a kljub temu lahko doživijo starost. V tretjo skupino kroničnega bronhitisa Poletni festival pri Sv. Vidu Cleveland, Ohio — Letošnji poletni festival pri Sv. Vidu v Clevelandu se bo vršil v dnevih od 12. julija do 14. julija na šolskih prostorih na vogalu East 62. ceste in St. Clair Avenue. Za vsakega in za vse bo poskrbljeno za razvedrilo in domačo zabavo. V petek, 12 julija, bo ob 7 uri zvečer nastopila češka sokolska plesna skupina; za njimi bo nastopila skupina godcev “West Side Button Box Group”, ob 8.30 uri pa bo začel igrati znani slovenski “Alpine Sextet”, ki bo igral do 11.30 ure. Ob 5. ure popoldne naprej bo na razpolago večerja in sicer sarma, cena $4 za odrasle in $2 za otroke. V soboto, 13. julija, bo ob 7. uri zvečer nastopila romunska plesna skupina “Romanian Sezatoarea Dance Group”, za n jimi bo ob 7.45 uri nastopila znana slovenska folklorna skupina “KRES”, ob 8.30 uri pa bo začel igrati John Pecon orkester, ki bo igral za ples in zabavo do 12.30 ure. V soboto bodo od 5. ure naprej za večerjo na razpolago kranjske klobase s kislim zeljem, cena $4 za odrasle in $2 za otroke. V nedeljo, 14. julija, bo začetek festivala že ob 1. uri popoldne. Nastopale bodo različne skupine do 8. ure zvečer. Takrat bo začel igrati Al Markič orkester, ki bo igral do 11.30 ure, ko bo festival zaključen. V nedeljo bodo začeli servirati za kosilo že ob 11. uri dopoldne. Na izbiro bo goveja pečenka (Roast Beef) ali kurja pečenka (Chicken). Servirali bodo do 3. ure popoldne. Cena $5 za odrasle in $2.50 za otroke. Vsi in vsak ste vabljeni, da pridete na to letno farno srečanje pri Sv. Vidu. Srečali boste morda prijatelje in znance, ki jih sicer med letom ne vidite. Domač pogovor zopet ogreje stara prijateljstva. Piše dr. Miloš Kralj bronhitis — spadajo bolniki, ki hitro začutijo pomanjkanje zraka, se pri vsakem naporu dušijo in po razmeroma kratkem bolehanju umirajo z znaki odpovedi srca. Tri skupine bolezni Širok pojem kroničnega bronhitisa razdelimo v tri skupine bolezni: 1. navadni kronični bronhitis, pri katerem bolnik kašlja in izkašljuje sluzasto; 2. gnojni kronični bronhitis, pri katerem bolnik kašlja in izkašljuje gnojno; 3. kronični bronhitis z zože-njem dihalnih poti. Tu imamo dve podskupini: - pri prvi se zoženje dihalne poti pod vplivom zdravil deloma ali povsem preneha, - pri drugi skupini pa zoženje dihalnih poti ni popravljivo. Pri kroničnem bronhitisu oboli sluznica malih bronhijev. Takoj pride do zoženja, začepitve in zapiranje bronhijev. V pljuča ne more priti dovolj zraka, bolnik zaradi tega čuti težave pri dihanju, ki so v začetku prehodne narave, toda sčasoma postanejo nepopravljive. Kronični bronhitis ni nedolžna bolezen. Tudi razmeroma lahke oblike, če ničesar ne ukrenemo, se poslabšajo in se končajo z motnjami v ventilaciji pljuč in dušenjem. V tem primeru bolniku ne moremo več kaj prida pomagati in od treh takih primerov dva ne preživita treh let. Vsak primer kroničnega bronhitisa se mora zaradi tega zdraviti. Treba je poskusiti, da kašelj in izkašljevanje ustavimo. Z ozdravljenjem začetnega kroničnega bronhitisa se preprečuje poslabšanje in nastanek kronične obstruktivne bolezni. Vsekakor moramo takoj reči, da je uspeh v zdravljenju začetnega kroničnega bronhitisa odvisen bolj kakor pri drugih boleznih od bolnika in njegove volje, da ozdravi. Kaj bolezen povzroča? Zdravljenje kroničnega bronhitisa se odreja glede na simptome oziroma vrste in stanje bolezni. Kajenje cigaret je eden od glavnih vzrokov kroničnega bronhitisa in kroničnega zapiranja dihalnih poti. Onesnažen zrak v okolju lahko tudi pripomore k nastanku kašlja in izkašljevanja. Preventiva ali preprečevanje kroničnega bronhitisa se sestoji potemtakem iz boja proti kajenju in ukrepov proti oneči-ščevanju atmosfere v delovnih prostorih in naseljih. Akutne respiratorne-infek-cije — prehladi, alkoholizem, dražljaji, sluznice, povzročeni z naglimi in velikimi spremembami zunanje temperature, slabe življenjske razmere so tudi dejavniki za nastanek kroničnega bronhitisa, vendar manj pomembni kot kajenje in onesnaženje zraka. Vzroke za nastanek kroničnega bronhitisa je potrebno poznati ne samo zaradi možnosti njegovega prepreče- vanja, ker je bolezen mnogo lažje preprečiti kot zdraviti, temveč tudi zaradi tega, da bolnik s kroničnim bronhitisom spozna to, kar mu bolezen poslabšuje. Bolniku s kroničnim bronhitisom je kajenje cigaret prav tako škodljivo, kakor bolniku z infarktom srca. Zdravljenje Pred vsakim zdravljenjem in v vseh primerih kroničnega bronhitisa se morajo stalno izvajati ukrepi, ki bolnika zavarujejo pred zunanjimi dražljaji, med katerimi je na prvem mestu kajenje cigaret. Hladen in vlažen zrak, posebno če je onesnažen, na primer smog. poslabšuje kronični bronhitis. Bivanje v ugodnih klimatskih okoliščinah z delovanjem zunanjih dejavnikov koristi zdravljenju bronhitisa. Glede na letni čas in reagiranje bolezni, se priporoča bivanje ob morju ali v planinah. Zdravljenje navadnega kroničnega bronhitisa se sestoji v lajšanju izkašljevanja in pre' prečevanju kašlja. V ta namen so na voljo številna zdravila, ki jih zdravnik predpisuje po potrebi in simptomih. Antibiotiki in kemoterapevtiki so potrebni le, če se kronični bronhitis komplicira z bakterijsko infekcijo. Tak bolnik gnojno izkašljuje in ima temperaturo. Antibiotik in kemo-terapevtike je treba dajati najmanj 8-10 dni v polni terapevtski dozi. V primeru ponovne infekcije, kar se pogosto dogaja pri kroničnem bronhitisu, je treba zdravljenje z antibiotiki ponoviti. Pri kroničnem bronhitisu jše oblike se mnogo uporab-fizioterapija, ki se sestoji iz laganja bolnika v lego, v ka-i se lažje izkašljuje, v masa-prsnega koša in v ukrepih za jprečevanje neproduktivne suhega kašlja. Priporočajo tudi dihalne vaje in primer telovadba, glede na to, 3 kroničnem bronhitisu P® Ina omejitev telesnega oe priporočljiva. Bolnika, ki ga zaradi kroni-?ga bronhitisa duši, je lte.. slati v bolnico, ker je v ta ' merih potrebna special« ga in terapija. ena za bolnikovo uso idi tega mora vsak, k' kašlja in izkašljuje ^ ialistični pregled, en je potrebno, e*3. a tak bolnik ^irnPr5J.fne led v dispanzer za P1J ia. zni ali k zdravniku ,SPT ^ za pljučne bolezni-ika kompletno preg e ,0 gotovijo, za kakšno v zni gre, mu dajo po di ete, zdravila in g3 io nadzirajo. 7_ Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster WATERLOO SLOVENIAN PENSIONERS CLUB President: Frank Bittenc Tst Vice-Pres.: Louis Jartz 2nd Vice-Pres.: Ann Kristoff Sec.-Trea?.: Steve Shimits, 18050 Lake Shore Blvd., Apt. 107, Euclid, OH 44117, Tel. 531-2281 Pec. Sec.: Helen Vukčevič Auditing Comm.: Louis Jartz, Ann Kristoff, Mollie Raab Planning Comm.: Alice Bozic, Ann Kristoff, Frank Bittenc, Steve Shimits, Cecelia Wolf Slov. and Ena. Publicity: Cecelia °lf, Ann Kristoff, Louis Tisovec SLOVENE PENSIONERS CLUB ^WBURGH—MAPLE HEIGHTS President: John Taucher, Tel. 663-6957 Vice-Pres.: Mary Zivny m?60'^reas': J°sePhine R® 16/01 Rockside Rd., Maple h UH 44137, Tel. 662-9064 Pec. Sec.: Donna Stubler Auditors: Louis Champa, Fr urbancich, John Perc Monthly meetings are held murth Wednesday of each mor . 1 P m., alternating at the Sic £'an Natl. Homes on E. 80 St. i 6 Stanley Ave., Maple Hts. CIRCLE 2 President: Josephine Turkman Hon. Vice-Pres.: Frances Legat 1st Vice-Pres.: Rose Žnidaršič 2nd Vice-Pres.: Ann Filipič Secretary: Margaret Kaus, 30868 Harrison, Wickliffe, OH 44092 Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec.: Mary Zakrajšek Auditors: Frances Tavzel, Justine Girod Sunshine Lady: Stella Dancull Publicity: Antoinette Simcic Refreshment Comm.: Frances Tavzel, chairman Meetings: Third Wednesday of the month, 1 p.m., Slovenian Natl. Home Annex, St. Clair Ave. New members always welcome. CIRCLE 3 President: Helen Vukčevič Vice-Pres.: Sophia Skopitz Sec.-Treas.: Miss Fran Marn, 1541 E. 191 St., No. K104, Euclid, OH 44117, tel. 486-2643 Rec. Sec.: Joanna Weglarz Auditors: Dorothy Lamm, Fran-cine Weatherly, Josephine Škabar Meetings held at Slovenian Soc. Home, Recher Ave., Euclid, OH, second Wednesday of the month, at 7 p.m. American Slovene Pensioners Club of Barberton, Ohio President: Vincent Lauter ice-Pres.: Joseph Yankovich 2nd Vice-Pres.: Theresa Sanoff 2«eC''Treas': Jennie B. Nagel, 44203 4th St ’ N VV'’ Bart|erton, OH ^ec- Sec.: Angela Polk An Ucl.itors: Frances Smrdel Pla®eline Misich, Josephine ^ubstitute: Mary Kovacic Ann6?' RePs-: Mary Sustarsic p®6 a Polk> Frances Smrdel aitn6663 Za9ar, Jennie B. Nagel ,arnate: Josephine Platner the eetin9s every first Thursday ol Cnn?10n,t1 at 1 P-m- in lb® Slovene ton Ohio° 14th St" N'W" Barber' ^r°gresivne Slovenke Amerike *^°gressive Slovene °nien of America P sijPREME board ISM/060*' Florence Unetich 2nd yCe'Pres-: Joyce Plemel sic lce'Pres.: Josephine Tom- Rer Sac-: Millie Bradač Corr t?6" Emily starman Treac eC': Riidegarde Kazen Audito rer' ly'arie Plevnik 2ak, p rs' Jennie Zaman, Vida ®kabar T*?065 Mauric, Josephine Ed r' Wl|ma Tibjash 0l9a UpC0 Wel,are: Cecelia Wolf, čukcev'2ar' F*0Se Corman, Helen Histr!6’ Carol'ne Lokar. Editor-3*01 Joanna Jadrich 10r- Agnes Elish p CIRCLE I ViCe.p®nt: Cecelia Wolf Sec..Tr S,: s°Phie Matuch Rec e638'1 Alma Lazar P Audito?6; ^ilrna TibjBsh Raab, Vida 2a^ary Dolsak’ Mol|y ^lrr|a Laza? ^orT1m.: Mary Wolf and Socja, ^aan L™ Comm.: Bertha CookbonLy Dolsak’ Ann Kristoff 31-5627 S' Alma Lazar, tel. ibonth. 9S' ^'rs* Thursday of the Pevska društva Singing Societies PEVSKI ZBOR KOROTAN Pevovodja: Rudi Knez Predsednik: Frank Lovšin Podpredsednika: Janez Šemen in Barbara Šemen Blagajnik: Tomaž Gorenšek Tajnica: Martina Košnik Arhivarica: Kati Likozar Nadzornika: Jože Cerer in Mari Erdani Odborniki: Ani Erdani, Irena Hren, Marko Jakomin, Bernardka Jakopič, Helenca Jarem, Rezka Jarem, Tatjana Pogačnik. Naslov: 1026 E. 61 St., Cleveland, OH 44103. GLASBENA MATICA President: Joseph Penko 1st Vice-Pres.: Olga Klanchar 2nd Vice-Pres.: John Vatovec Secretary: Josephine Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-1246 Treasurer: Josephine Bradach Auditors: Jane Poznik, Sheldon Hopkins, Carolyn Budan Wardrobe: Marie Shaver, Mary Bat is Librarian: Molly Frank Publicity: Molly Frank, Charles Terček, Lori Sierputowski Director: Vladimir Malečkar Pianist: Reginald Resnik Rehearsals: Monday evening, Rm. 2, 8 p.m., 6417 St. Clair Ave. New members are always welcome. JADRAN SINGING SOCIETY President: Florence Unetich Vice-Pres.: Don Gorjup Sec.-Treas.: Frank Bittenc Rec.-Corr. Sec.: Betty Rotar Auditors: Steve Shimits, Clarence Rupar and Jodi Mann. Librarian: Josephine Tomsic Musical Dir.: Reginald Resnik Pianist: Alice Cech Rehearsals are held every Wednesday evening from 7:30 to 9:30 p.m. at the Slovenian Workmens Home, 15335 Waterloo Rd., Rm. 3. PLANINA SINGING SOCIETY President: Frank Urbančič Vice-Pres.: Mildred Lipnos Fin. Sec.: Emma Urbančič, 11106 Lincoln Ave., Garfield Hts., OH 44125, tel. 581-1677 Corr. Sec.: Lillian Sadowski Rehearsals: Weekly, Mondays, at 8 p.m. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119, telefon 481-3155. A.M.L.A. WEST PARK SINGERS President: Marie Pivik Vice-Pres.: Helen Konkoy Rec. Sec.: Theresa Krisby Treasurer: Joe Pultz Auditors: Marge Peresutti, Ann Zalatel Director: Marie Pivik CIRCLE 2 SNPJ SLOVENIAN JUNIOR CHORUS President: Tricia Hlad Vice-Pres.: John Stislow Rec. Sec.: Laurie Zigman Att. Sec.: Karen Malnar Treasurer: Amy Stislow Historian: Lisa Rome Music Director: Cecelia Dolgan Meetings 2nd Thursday of the month. Rehearsals each Thursday, 7 p.m., Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio. SLOVENSKA PESEM CHORUS LEMONT-CHICAGO, III. President: John Vidmar Hon. Pres.: Lojze Arko Vice-Pres.: Mike Vidmar Treasurer: Elizabeth Martinčič Secretaries: Nežka Gaber, 2034 W. 22 PI., Chicago, IL 60608; Helena Rozman, 1225 Highland, Joliet, IL 60435. Director: Rev. Dr. Vendelin Špendov Rehearsals: Every Sunday at 6 p.m. at the Baragov Dorn, Lemont. PEVSKI ZBOR U.S.P.E.H. Milwaukee, Wis. President — John Repensek Vice-pres. — Stanley Vidmar Secretary — Albert Chandek Treasurer — John R. Fugina Chorus Conductor — Dolores Hackett Dramatska društva Dramatic Societies ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJA za leto 1985-1986 Predsednik: Frank Zalar ml. Podpreds.: Matija Grdadolnik Tajnica: Martina Košnik Blagajničarka: Rezka Jarem Zapisnikar: Miro Odar Programski odbor: Ivan Hauptman, Ivan Jakomin, Srečo Gaser, Peter Dragar, Zdenka Zakrajšek, Mojca Slak, dr. Milan Pavlovčič Odrski mojster: Slavko Štepec Arhivar: Srečo Gaser Bara: Rudi Hren, Tone Štepec, Miro Celestina, Peter Celestina Kuhinja: August Dragar, Anica Nemec, Julka Zalar Reditelji: Jože Tomc, August Dragar, Matija Hočevar Knjižničar: Srečo Gaser Športni referent: Frank Zalar st., Matija Grdadolnik Nadzorni odbor: Frank Hren, Viktor Kmetič, Stane Krulc Seje se vršijo prvi ponedeljek v mesecu ob 8. uri v prostorih Slov. doma na Holmes Ave. Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu! Folklorne skupine Folklore Groups PLESNA SKUPINA KRES President: Peter Hauptman Vice-Pres.: Suzi Snyder Treasurer: Peter Leksan Committee: Joe Gaser, Matt Lončar, Mark Zakrajšek Secretary: Andy Gaser, 468 Snavely Rd., Richmond Hts., OH 44143, tel. 381-2602 Rec. See.: Monica Gaser Instructors: Mrs. Bernarda Ovsenik, Mrs. Breda Lončar, Mrs. Veronika Žnidaršič. Razna društva Various Groups MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA, Cleveland, Ohio Duhovni vodja: Rev. Charles A. Wolbang C.M.; predsednica: Marica Lavriša; podpredsednik: Frank Kuhelj; tajnica in zapisnikarica: Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Cleveland, OH 44143, tel. 331-5298; blagajnik: Štefan Marolt, 5704 Prosser Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 431-5699; nadzorniki: Zofi Kosem, ing. Joseph Zelle, Vida Švajger; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Mary Strancar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Lojze Petelin; namestnika: Vinko Rožman, Jelka Kuhelj. ST. MARY’S PARISH P.T.U. ON HOLMES AVENUE Spiritual Advisor: Rev. Victor Tomc Honorary President: Sister Margaret President: Jennie Jesek Vice-Pres.: Joan DeNardo Rec. Sec.: Kathy Kanuk Corr. Sec.: Karen Luberger CATHOLIC WAR VETERANS ST. VITUS POST 1655 Chaplain: Rev. Joseph Boznar Commander: Steven Piorkowski 1st V.C.: Daniel Reiger 2nd V.C.: Matthew Nousak 3rd V.C.: John Burchard Adjutant: Thomas Kirk Treasurer: Richard J. Mott, 760 E. 212 St., Euclid, OH 44119, tel. 531-4556 (H); 431-6062 (B) Officer of the Day: Frank Godic Judge Advocate, Robert Mills, Sr. Welfare, William Lipoid Historian, Anthony Grdina Medical, Martin Strauss 3 Year Trustee, John Oster 2 Year Trustee, J. E. Logar, Sr. 1 Year Trustee, John Kirk, Jr. Auxiliary Liaison: Richard J. Mott Meetings are held every third Tuesday each month in the club-room, 6101 Glass Ave. Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect our freedom, defend our faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in need, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an opportunity to band together for social and athletic activities. C.W.V. LADIES AUXILIARY ST. VITUS POST 1655 President: Kathleen Merrill 1st V.P.: Rose Poprlk 2nd V.P.: Marcie Mills 3rd V.P.: Theresa Vegh Secretary: Patty Nousak White, 1133 E. 67 St., Cleveland, OH 44103 Treasurer: Aggie Briscar Welf. Off.: Helen Snyder Historian: Irene Toth Ritual Off.: Jean McNeill Trustee 3 Yr.: Jo Nousak Trustee 2 Yr.: Mitzie Andrews Trustee 1 Yr.: Jo Baškovič Chaplain: Rev. Joseph Boznar Meetings are held the second Wednesday of the month in the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue at 7:30 p.m. ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS CLUB Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar Principal: Sister Rosemary, SND President: Mrs. Janet Borso 1st Vice-Pres.: Mrs. Charlotte Taricska 2nd Vice-Pres.: Mrs. Andrea Borštnik Rec. Sec.: Mrs. Karen Shantery Corr. Sec.: Mrs. Pat Kucharski Treasurer: Mrs. Roseanne Piorkowski Publicity Chmn.: Mrs. Pat Talani Meetings are held on the first Wednesday of every month except July and August. Dues are $3.00 and paid in September for each school year. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik: Anion Oblak, 1197 E. 61 St., Cleveland, OH 44103 Podpredsedniki: Vsi predsedniki krajevnih društev Tajnik: Lojze Bajc, 963 E. 179 St., Cleveland, OH 44119 Blagajnik: Ciril Prezelj, R.R. 7* Guelph Ont., NJH 6J4, Canada Tiskovni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser Pregledniki: Mirko Glavan, Jože Melaher, Anton Meglič Zgodovinski referent: prof. Janez Sever, Cleveland, Ohio BELOKRANJSKI KLUB Predsednik: Matija Golobič; podpredsednik: John Hutar; tajnica: Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-0386; blagajnik: Matija Hutar; zapisnikar: Milan Dovič; nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja; gospodar: Frank Rupnik; kuharici: Marija Ivec in Milena Dovič ŠTAJERSKI KLUB Predsednik: Rudi Pintar Podpredsednica: Malči Kolenko Tajnica: Slavica Turjanski Blagajničarka: Kristina Srok Gospodar: Ivan Goričan Pomočnik: Mike Kavaš Odborniki: Štefan Režonja, To-nica Simičak, Kazimir Kozinski, August Šepetavec, Jože Kolenko, Ivan Novak Nadzorni odbor: Angela Ratajc, Angela Fujs, Štefan Maje, Martin Walentschak Razsodišče: Marija Goršek, Lojze Ferlinc, Pepca Feguš, Angela Radej Seje: Po dogovoru SLOVENSKO—AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB v Clevelandu Predsednik: Jože Cah Podpredsednik: Jože Jenko Tajnica: Hermina Bonutti, 29399 Shaker Blvd., Pepper Pike, OH 44124, tel. 831-1954 Blagajničarka: Marija Dekleva, 25151 Farrington Ave., Euclid, OH 44132, tel. 261-6746 Odborniki: Dr. Karl B. Bonutti, Vinc Sfiligoj, Štefan Durjava, Jože Delošt, Karlo Družina, Danilo Ma-njas, Olga Valenčič, Kati Gorjup Pravni svetovalec: Charles Ipavec (odvetnik) Redarja: Gino Bremec, Lojze Čenčič Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster ANDREJ KOBAL (nadaljevanje s 7. str.) ST. CI.A1R RIFLE AND HUNTING CLUB Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Jože Cah Tajnik-blagajnik: Gus Babuder Zapisnikar: Bob Kogovšek Orožjar: Branko Perpar Odborniki: Alojz Pugelj, Eugene Kogovšek, Elio Erzetič, Frank Zorman st. SLOVENIAN AMERICAN HERITAGE FOUNDATION President: Dr. Karl B. Bonutti Vice President: Ann M. Opeka Secretary: Frances Kosch Treasurer: James E. Logar Executive Committee (At Large): Hon. August Pryatel Hon. Edmund J. Turk (Parliamentarian) Frederick E. Križman (Legat Advisor) August B. Pust (Programs) Dr. Rudolph M. Susel (Publicity) Joseph Skrabec (Membership) Mailing Address: care of James E. Logar, 504 Karl Dr., Richmond Hts., OH 44143 SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Road Cleveland, OH 44119 President: Marie Shaver Vice-Pres.: Rudolph Kozan Treasurer: Alma Lazar Rec. Sec.: Rudolph M. Susel Corr. Sec.: Vida Kalin Trustees: Jean Križman, Stanley Laurich, John Cech, Robert Lazar, Ronald Zele, Richard Tomsic, Albert Pestotnik, Sutton J. Girod, Anthony Lavrisha, Frank Cesen Alternates: (1st) Frances Mauric; (2nd) Rose Mary Toth Administrator: Agnes Jeric Pace, N.H.A. Honorary Trustees: Mary Kobal, Frank Kosich, James Kozel, Albin Lipoid, Frederick E. Križman, Agnes Pace, Vida Shlffrer, Michael Telich, Cecelia Wolf Statutory Agent and Parliamentarian: Paul J. Hribar, L.P.A. SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY (Meets every 4fh Thursday at SHA at 7:30 p.m.) President: Jennie Trennel Vice-Pres.: Ann Terček Rec. Sec.: Bertha Richter Treasurer: Anne Ryavec Corr. Sec.: Anne Ryavec, 400 E. 214 St., Euclid, OH 44123, telephone 731-5776 Corr. Sec.: Helen Levstick Committee Chairpersons: Historian: Nettie Mihelich Liaison Officer: Jean Križman Membership: Anne Millavec Publicity: Madeline Debevec Ways and Means: Jennie Trennel Reporter: Eleanor Pavey Welfare: Jo Prince 50-50 Fund Raiser: Jo Prince Federation of Slovenian Natl. Homes: John Habat Historian: Maria Dimitrijevic Newsletter Chairwoman: Doris Sadar Meetings: Third Monday of each month at 7:30 p.m. at Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid Ohio AMERICAN SLOVENE CLUB President: Polly Steffner Vice-Pres.: Agnes Koporc Secretary: Helen Levstick Rec. Sec.: Terri Hočevar Corr. Sec.: Emilee Jenko Treasurer: Rose Grmsek, 6512 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 361-1893 Committee Chairpersons: Cultural Gardens Representative: Gene Drobnič (Alternate: Terri Hočevar) Historian: Nettie Mihelich Slovene Home for the Aged: Carolyn Sudan Hospitality: Fran Hrovat Sunshine: Alyce Royce Membership: Fran Lausche Publicity: Madeline Debevec Board of Trustees: Chairperson: Eleanor Pavey, Dorothy Urbancich, Madeline Debevec, Alice Lausche, Mildred Hrovat Meetings are held on the first Monday of each month, except July and August, at Broadview Savings Club Room, 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio KLUB LJUBLJANA Predsednica: Kristine Kovach Podpreds.: Steffie Jamnik Tajnica: Mae Fabec Blagajnik: Frank Fabec Zapisnikarica: Jane Novak Nadzorni odbor: Ceal Žnidar, Joseph Mateyka, Rudy Lokar Poročevalec: Rudy Lokar Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v SDD na Recher Ave. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta: Janez Varšek; tajnica in blagajničarka: Meta Lavrisha, 1076 E. 176 St., Cleveland, OH 44119; načelnik: Milan Rihtar; vaditeljski zbor: Milan Rihtar, John Varšek, Meta Lavrisha, Martha Košir, Theresa Kolarič Telovadne ure: vsak četrtek od 6. do 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu. SLOVENIAN NATIONAL ART GUILD President — Justine Skok Vice-pres. — Justine Girod Treasurer — Patty Nousak White Secretary and Rec. SecV — Molly Raab, 32 Lincoln Dr., Cleveland, OH 44110 Auditors: Jean Križman, Sophie Opeka, John J. Streck, Steve Shimits Chairman, Membership: Elea-nore Rudman, 2081 E. 224 St., Euclid, OH 44117, tel. 531-8927 Chairwoman of Heritage and Stitchery and Design: Doris Sadar Consultant: August B. Pust SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE SLOVENIAN SPORTS CLUB 2858 Hayes Drive Willoughby Hills, OH 44094 946-4039 Predsednik: Ed Skubitz Podpreds.: Michael Dolinar Tajnik: Tomaž Velder Blagajnik: Leo Vovk Načelnik odbora: Andrew Celestina Odborniki: Andrew Celestina, Michael Dolinar, Stan Knez. Smiley Ramšak, Edward Skubitz, Robert Štepec Pravni svetovalec: Tom Lobe BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik: Toni Švigelj Podpreds.: Feliks Breznikar Tajnik: Joseph Marinko Blagajnik: Toni Škerlj Odborniki: Ani Breznikar, Angelca Debeljak, August Dragar, Lojze Hribar, Lojze in Micka Mohar, Stane Švajger, Cilka Švigelj, Janez in Tončka Švigelj, Ignac Tavčar, Henrik Urbančič Nadzorni odbor: Tone Kanalec, Jože Sojer, Maks Jerič. Seje se vršijo po dogovoru. (nadaljevanje) Obročki na nogah in rokah so za premožne in siromašne. Neredko se mi je na ulici približala beračica v raztrganem oblačilu in z detetom v naročju ali sama, moleča leseno skledo za miloščino, na rokah in nogah pa so ji bingljali zlati obročki. Od teh, ki so navadno dediščina ali »dota«, bi se ne ločila; rajši bi umrla od lakote. Prosjaki so bili nadlega na vsaki ulici. Če bi razdelil vse, bi bilo premalo, le množica beračev bi se povečala. Prosjačenje za hrano je bilo povsod, po mestih, trgih in celo vaseh, poleg prosjačenja pa tatvine. Omenil sem, kako so služabniki stalno kradli iz živežne zaloge in odnašali svojcem. Enako na trgih sadja in jestvin, a vse po malem, da bi si lačni napolnili želodce. BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsednik: Mate Zaharija Podpredsednik: Ivan Viskovich Tajnik: Mario Grbac Blagajnik: Joseph Puhalj Zapisnikar: Luka Mejak Nadzorniki: Joseph Ferra, Stanley Grk, Tony Sturm Kuharici: Emma Grk, Caroline Lokar Seje sklicuje odbor. Balinanje čez zimo v lepih in gorkih prostorih od 11. dop. do 12. ure opolnoči za moške in ženske. Letna članarina $5. Novi člani dobrodošli. S.K.D. TRIGLAV Milwaukee, Wisconsin Duhovni vodja: Rev. dr. Jože Gole Predsednik: Jože Kunovar Podpreds.: John Bambič Tajnik: Frank Menchak Zapisnikarica: Marija Kadunc Blagajničarka: Milka Modic Pomočnica blagajničarke: Helen Coffelt Upravnik parka Triglav: Frank Mejač Pomočnik upravnik parka: Stane Jaklič Prosvetni vodja: Vladislav Kralj Pomočnica prosvetnega vodje: Biba Kralj-Bambič Pevovodkinja: Mara Kolman Športni referent: John Mejač Referentka za plesno skupino Triglav: Biba Kralj-Bambič Zastopnica S.K.D. Triglav pri USPEH: Loni Limoni Dopisnik za Ameriško Domovino: Franc Rozina Bara: Darko Berginc Pomočnik pri bari: Albert Zigoy Kuhinja: Loni Limoni Nadzorni odbor: Karel Maierle, Rezi Kotar, John Limoni Razsodišče: Ludvik Kolman, Luke Kolman, John Levičar Nikdar nisem bil na sadnem trgu, da ne bi videl policaja, ki je z vrvjo vezal ujetega tatu. Tudi v mesnici. Nekoč sem opazoval spretnega mesarja, sedečega na umazanem cementnem podu; rezal je meso po bengalsko. Med palcem in drugimi prsti desne noge je držal oster nož, v rokah pa kos mesa; rezal je z nogo. To je bila zame novost, zato sem postal in gledal. Delal je dva kupa: lojevo in žilasto meso na strani kraj sebe, pred seboj pa bolj užitno, vse na umazanem cementu. Nad vsem je prežal roj muh, za mesarjem pa tat. Neopažen je iz- maknil in skril pod krilo kos loja in se urnih nog odstranil. Mesar ga ni videl, drugače b> bil zavpil po policaja, ki je ° zunaj stražil mesnico. Siromaštvo je pretresljivo in povzroča tatinstvo. Policija Je noč in dan zasledovala in aret> rala zaradi prestopkov lačni ljudi v silni potrebi. Prestop 1 so bili skoraj brez izjeme malenkostni: tatvina majhne količine hrane. Težki zlo mi so bili izredno redki. V Daki, ki je štela nad P° milijona prebivalcev, je Prl do enega ali dveh ubojev n leto, nikoli več; drugi zločin so bili skoro nepoznani. to mesto Washington, večkrat primerjal, je z 'st‘ številom prebivalstva imelo o sto umorov letno. V beng skem vernem in bogaboje e narodu ni bilo zločincev; g‘a' dni pa so bili prisiljeni h kra (nadaljevanje prihodnji torek Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini* Drobtinice sladke in žaltave (Nadaljevanje s str. 2) THE AMERICAN SLOVENIAN CLUB OF SOUTH FLORIDA President: Erna Kotula Vice-Pres.: Ellie Michaels Secretary: Mamie Willis Treasurer: Richard Flynn Trustees: Cyril Grilc, Frank Kotula, Paul Tucker Meetings at 2 p.m., first Sunday of the month, at Carpenter’s Hall, 301 N.E. First St., Pompano Beach, Florida. treh ne imeli vedno v lepem, častnem in hvaležnem spominu! Razveseljivo je, kakor ste že brali, da so se tudi na Koroškem spomnili žalostne tragedije, ki se je pričenjala v maju 1945 na njihovem ozemlju. Dne 31. maja seje v Vetrinski cerkvi darovala sv. maša ob somaševanju sedmih duhovnikov. Č.g. Vinko Zaletel (kdo izmed bivših beguncev ga ne pozna?!), vogrski župnik, je osvetlil spominsko mašo takole: »V cerkev smo prišli kot kristjani. Vsaka mašna daritev ima štiri namene. Je častilna, zahvalna, zadostilna in prosil-na daritev. Vse, kar biva, časti Boga. Smrt pomeni vrata v božje veličanstvo. Tudi naši rojaki so šli skozi ta vrata. Ti že častijo Boga. Kristus je zadostil s svojo smrtjo za grehe vsega sveta. Tudi mi zadošču-jemo. Največji greh je sovraštvo do Boga. Naši rojaki — mučenci — so za to zadoščeva-li s svojo smrtjo. Zahvalna daritev je primerna zato, da smo imeli srečo sprejeti vero. Hvaležni pa moramo biti tudi tistim, ki so nam vero izročili in branili. Prosilna daritev je na mestu, da bi narod doma in v zdomstvu ohranil vero, jezik in narodno zavest. Prositi je treba tudi, da bi tisti, ki so delali krivico, spregledali. Daritev naj bi izprosila, da bi naš narod dosegel in užival resnico, pravico in ljubezen. Vse prošnje izročajmo božji Materi in priprošnjici nas vseh.« (Govor povzet po koroškem tedniku Nedelja). Pred spominsko ploščo v tej cerkvi je ta dan gorela sveča in je bi pred ploščo priložen šopek, nageljnov roženkravta in rožmarina. Na tej spominski plošči je zapisano: »Na čast blaženi Devici Mariji v spomin bratom, ki so bili od tod leta ažni' 1945 izdani v roke sovr' jz kov, so slovenski izseljen čezmorskih dežel hvaležno^ spevali za prenovitev tega Toliko je zapisal »drobtl^e čar« o »Proslavi prideš obletnice« naše narodne igre. 1 * nC V Že v drugič sem leto ^ vprašan: »Kdo pa je ta • To pot se mi je Prikl?"! |a in g. Mecan, ki je res n]02 fro imena, in mi stavil do ^ vprašanje: »Kdo Pa9P^oijic0 prav ste gospod J. P - katefe doktoratov imate in ^ knjižnice se zanimajo z dela?« Kiecah) Izgleda, da može ( je ne bere mojega pisan)3 , ročno prezrl, ko sem ze p ega dal, da sem kmet, zatep s(i života, trde glave in da se grem ob vsakem ^ nu bost dvakrat spre aj.k0|Ti. daj dobro privezanim ^ To bi se krave smejale i . v bi brcal, če bi kmet P hlev in rekel: poglej dokt°: doktorat imam. Kmet z ^ ^ [,j ratom bi izgledal, ka 0 suho kravo okomota skim sedlom. Nisem pa but^ sam0 Ko kmet. Zakaj bi v k°tu * tgd> se vsi hvalijo? Naj P°V ravlja* jaz, da sem zaČBsno kj ga tudi pomemben pok ’ tavi11 smem pred svoje ime g0sp°“ okrajšano: »pm«- ^e ^ ^ Mecan slabo s*uZ’t^’ raV Pr' postranski pribolj§e ^oj^3 šel. Zastonj dobite !z |ej$° zelnika v jeseni naJ uesfd0 zelno glavo, če s P° " »pii^ zapišete pomen kra ^eCa Znano nam je, da Je naJ eden prvih za re*eV ^ težjih ugank. Ta , ^6 r sploh ni uganka, J vS} P klica, ki ga v kratic pišejo. Mislite na ze ^ p glavo, pa bo šlo. ti P3 po-