56. številka. Ljubljana, v soboto 7. marca 1896. XXIX. leto. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan ive*er, izim&i nedelje in praznike, ter velja po posti prejemati za a vat r o-o g e r ■ k o dežele ta vse leto 15 gld., za pol leta S gld., za čotrt lota 1 gld., za jeden rnoBco 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofliljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 'M kr. za Četrt let*. — Za tuje dežel« toliko več, kolikor poštnina z.iafia. Za oznanila plačuje se od Štiristopne petit-vrste po rt kr., če ac otnanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., čo se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. DopiBi naj bc izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu St. V2. TJpravni&tvu naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. Konec igre! ii. Tako je bilo vse lepo napeljano, da bi He narodna stranka v deželnem zboru ujela v zanjke, katere ji je nastavljal ljubljanski škof. Pričakovalo se je, da postane ta stranka prava ničla, tako, da bi bilo klerikalstvo z zasmehom nanjo kazalo, Češ, toliko je obljubljala svojim volilcem, a niti pičice ni mogla zanje doseči. Potem bi pa bila najostud-nejša kaplanokraoija šla v cvetje, ter bi se bili zadnjemu kaplanu morali tako uklanjati, kakor se nam niti ljubljanskemu škofu sedaj uklanjati ni treba f In brez dvojbe so bili takoj pričetkom zasedanja izdali parolo, da se slovenskemu „Irberalcu" v zbora ne sme ničesa dovoliti, tako, da bi mestni volilci kmalo prišli do prepričanja, da jim sede v zbornici sami slamorezci, ki niso ničesar doseči v stanu. To se je posebno pri jedni priliki pokazalo I Mestna občina črnomaljska dolžuje deželi okrog 8000 gld., kateri so se ji tedaj posodili, ko je morala zgraditi novo solo. Občutno breme je to posojilo za občino, katero tarejo še mnogoštevilne druge nadloge. Omenjena občina je posebno tudi radi tega v veliki stiski, ker se ravno sedaj mora popraviti farna cerkev v Čruornlji, kar bode stalo mnogo denarja. Pri svojih težavah vložila je prošnjo na deželni zbor, da naj bi se ji od omeuj«nega posojila nekaj odpustilo, kakor se je to pri druzih šolskih občinah tudi že zgodilo. Finančni odsek je prošnjo zavrni!; v zbornici pa je predlagal poslanec črnomaljskega mesta, da naj se odstopi deželnemu odboru z nalogom, da naj leta razmere preišče in da naj v prvi vrsti poizveduje, bode li občina v ietiui radi poprave nove farne cerkve imela toliko troškov, kakor se trdi v prošnji. Ta predlog je bil sam na sebi pravičen, posebno če se premisli, kako radodarni so klerikalci nasproti kmetskim občinam, tako, da je v deželi ne bo kmalu steze, za kojo bi se iz deželnega zaklada ne prispevalo! Ker pa je slučajno dr. Ivan Tavčar poslanec črnomaljakega mesta, pokopali so klerikalci omenjeni njegov predlog z veliko slastjo, in ubogim črnomaljskim meščanom 1^1^ !<*.->!*:. Dr. Brglez & Comp. (Slika iz trškega življenja; spisal Fr. Lisjak.) 1. „Tovariši, mislim, da govorim iz srca celo naše četvorice, ako rečem, da smo poklicani mi, preustrojiti in modernizovuti Hliatersko življenje našega trga. (Tako je, gospod doktor!) Vse se mora predrugiičitr, družbo moramo oživiti, starim narodnjakom izviti iz rok privilegovano gospodstvo in dati novi pravec našemu društvenemu gibanju. (Izborno, gospod doktor!) „Bralno diuštvo", ki pod vodstvom starega „solmaštra" jedva še diha, moramo rešiti pogina in razširiti njegovo veljavo in njegov delokrog mej našo itak maloštevilno inteligenco. Mesto one zadttble bralne sobe, najeti hočemo prostorno, večje stanovanje, v katerem bodemo ironij ob zimskih večerih svoj« shajališče in line l°ur-fixe. Biljard, tarok, šah, domino — razni listi *— plesne, pevske in tamburaške vaje — vse to se mora preseliti ali naHtauiti v novo elegantno bralno sobo. (Bravo, bravo, gospod doktor!) V dobi modernega socijalizma mora nehati vse patrijarhalično niti te tolažbe tmo privoščili, da bi se o njihovi prošnji vršila kaka preiskava po deželnem odboru. Pri tem pa se je še nekaj posebnega dogodilo. V ti zadevi ni bila prizadeta samo črnomaljska mestna občina, prizadete bile so tudi še tri kmetske občine, ki so v Črnomelj všo-1 a n e. Te tri občine so prošnjo podpisale, kar je umevno, ker bodo morale tudi za farno cerkev prispevati. Te tri občine pa zastopa v deželnem zboru župnik Schvveiger, ki je v teku zasedanja vedel povedati toliko ginljivega o tužni Belokrajini, in ki je neprestano solze točil radi grozne bede v Beli-krajini! Pri tem slučaji pa je, kakor slab komedijant, pozabil na svojo nalogo, in bil je tako predrzen, da je z drugimi k m e t h k i m i poslanci ustal in glasoval za to, da se prošnja črnomaljskega mesta brez usmiljenja zavrne. S tem je ta zadeva zapečatena, in če se v prihodnje mestna občina črnomaljska znova oglasi, da bi se ji kaj olajšalo pri omenjenem posojilu, se bo morala taka prošnja vselej odkloniti, ker se bo deželni zbor smel sklicavati na poslanca Schvveigerja, češ, ta je v letu 1896 sam glasoval proti jednaki prošnji, ter tako pripoznal, da je ponovljena prošnja gola sleparija, in da Črnomelj s prizadetimi kmetskitni občinami, kojih poslanec je sam Schvveiger, 8000 gold. prav labko plača. To Schvveigerjevo glasovanje je živ dokaz, s kakim besnim sovraštvom je klerikalna stranka nameravala preganjuti našo stranko v deželnem zboru! Jasno, da je moral župnik Schvveiger klaverno to vlogo igrati samo zategadelj, ker se mu je v nerazsodno glavo uteplo, da se mora strmoglaviti vsak predlog dr. Ivana Tavčarja. In sedaj smo lahko prepričani, da bi se bila po tem načelu obnašala klerikalna stranka pri vsakem drugem vprašanju, na koje polagi narodna stranka važnost. Vzemimo, daje zbornica ravno tako, kakor o črnomaljskem šolskem posojila, razpravljala o novomeškem vodovoda, o belokranjski železnici in o drugih jednakih podjetjih, koje hoče naša stranka častno dognati, potem bi bili pač hitro pri konci! če torej kdo zahteva, da se je imela narodna stranka udati klerikalni stranki, ter kakor tepen šolski otrok mej deželnozborskimi vodstvo, nihati mora vsak separatizem privilegova-nih stanov! In zato hočem danes jaz prvi postaviti temelj temu zjeduačenju." „Vi veste," — začel je govornik še z večjim patozom — „vi torej veste (Vemo!), da sem naj-ucenejši in nazmožnejši mož celega trga, da prekašam jaz, univerze medicinae et chirurgiae doktor Brglez, vso našo inteligenco, kar se tiče učenosti daleko in visoko, in da imam najlepšo bodočnost. (Tako je!) Za župana, šolskega načelnika, predsednika »Bralnega društva", vodjo „Tamburaškega kluba", režiserja našega odra itd. me bodo še prosili, kadar spoznajo moje nazore in moje vrline. (Res je!) Ali tedaj jih menda ponosno odvrnem, če ne bodo o pravem času dobili razuma za moje načrte. Vi veste (Vemo !), da me tudi vi ne dosezate v nobenem oziru, da sem daleč nad vami, in veuder vam ponujam danes pobratimstvo! (Živio!) X!ružimo se, da vržemo stare mogotce!" „Živio, živio, živio na svet! Kol'kor kapljic, tol'ko let . . . itd. !* — donelo je v divjem kvarteta po sobi. In na to so začeli piti pobratimstvo, segati si v roke, poljubljati se in na koncu so zopet zapeli krepko zdravico. razpravami v kotu stati, ta nima tedaj pravega pojma o razmerah, in zaslužil bi, da se pošlje v šolo k Matevžu Pakižu, da bi spoznal razmere, za katere se nam gre v deželi in za katere se nam gre v prvi vrsti v deželnem zboru. Narodna stranka ni hotela postati sama sebi grobokop, in nikakor ni Čutila v sebi poklica, prihajati v deželni zbor samo v ta namen, da bi pomagala množiti slavo klerikalni stranki, ter s tem svoje volilce privesti do prepričanja, da so klerikalci vsemogočni na Kranjskem, in da dosežejo, kar hočejo. Nasprotno, naša stranka bila je poklicana, da je zmedla jeznvitske račune našim ultramontancem, in da je te pripravila nekako v tak položaj, v kojega so hoteli oni potisniti našo Btranko. To se pravi, klerikalci so se morali na suho postaviti, 6e se je hotelo preprečiti, da nam bi v prihodnje več škode ne učinili, nego so jo do sedaj! Pri tem pa se je moralo v prvi vrsti npošte • vati slovensko gledališče v Ljubljani. Vrednost tega zavoda, dasi ga dijaško nezreli pisatelji v nič de-vajo, je velika. Kar se je to kazuiišče razvilo v zadnjih letih, od tedaj je slovenščina intenzivno prodrla v vse sloje ljubljanskega prebivalstva. Fraze in tirade nam poprej niso mnogo koristile; ali ravno gledališče npliva na tem polju tako dobrodejno, da smo lahko veseli! In to gledališče je trn v peti klerikalni stranki; ž njim bega volilce na kmetih, čeft, da niti groša ni vredno. Kdor pa pozna razmere, mora priznati, da se slovensko gledališče ni dalo drugače rešiti, nego s pomočjo nemške stranke. Vpite in kričajte tam zunaj, kolikor hočete, resnica je, da bi klerikalci, če so dobili večino v deželni zbornici, niti groša ne privolili slovenskemu gledališču, kakor ga niso hoteli privoliti slovenski višji dekliški šoli v Ljubljani. Ravno tako je resnica, da bi bilo slovensko gledališče, če sta se zjedinili nemška in klerikalna stranka, dobilo tako neznatno deželno podporo, da bi bilo moralo v hipu ponehati. Prav slepa bi morala biti narodna stranka, če bi si bila brez upora dala opustošiti zavod, ki se tako krasno razvija! O drugem prihodnjič! Tako je govoril dr. Brglez svojim tovarišem in tako so se bratili v krčmi nPri starem cilindru" , jedni izmej peterih gostiln v trgu Petrovo. — „Umevno je,u povzel je dr. Brglez zopet besedo, ko ee je poleglo navdušenje nad izvršenim pobratimstvom, „umevno je, da moramo pridobili i ženstvo na bvojo stran. Kaj ne, Marjeta, brez žensk ni nič," pošalil se je Brglez z vstopivšo, de-beluhasto krčmarico, oteklega nosu, na katerega konci se je oblastno šopirila mogočna, z dolgimi laski porasla bradavica. — „Kaj pa, kaj pa," pritrjevala je Marjeta — ,oiii, gospod dohtar, imajo zniirom prav. Ženska je krona vsega stvarstva! No, Micka, ali ne vidiš*, da imajo gospodje prazno steklenico?1* In mlada, pa malo škiljasta in škrbozoba natakarica je poletela v klet; „divji" kvartet pa je zapel : „Vina brž na mizo, dekle ti, Le urno v klet poskoči; Zojni amo, du grlo bo BiiSi itd." Ko se je vrnila škiljasta Micka in postavila vino na mizo, prijel jo je dr. Brglez ročno okoli pasu in jo privil taho lahno na se, da je kar za- Državni zbor. Na Dunaji, 6. marca. V današnji h * -j i se je zbornica bavila s Per-nerstorferjevim predlogom glede določbe maksimalnega termina za izplačevanje mezd rudarjem. Poročevalec Pergelt je opozarjal, da je vprašanje o uredbi mezd pri rudarskih delavcih sicer perece, a ker se sedaj ne more resiti, saj bi bilo treba dolgih poizvedovanj, naj se vzprejme Perners-torferjev predlog. Posl. Pernerstorfer je izrekel bojazen, da bode ta zakon obležal v kakem odseku gospodske zbornice, kakor je obležal zakon o rudniških nadzornikih. 1 Ji vsi poljedelski minister famozni grof Fal-kenhavn, tisti ki zavijajo oči vedno vzdihuje, da so se ljudje odvrnili cd Boga, ki pa je vzlic svoji pobožnosti unet zagovornik vseli zatiralcev, je govoril zop^r Pornarstorfoijev predlog, češ, če se rudarjem mezda izplačuje vsak teden ali vsakih štirinajst dni j, imajo od tega korist samo politični agentje in prodajalci žganja. Minister grof Ledebur je govoril za zakonski načrt in s tem četudi posredno zavrnil izvajanja grofa Falkenhavna. Posl. Kuppehvieser je govoril o štrajkih, zlasti o štrajku karvinskih premogarjev. E'osl. Suess je očital vladi, da se je udala Peruerstoiferju in potem na dolgo in na široko v Falkenhavnovem zmislu govoril o karvinskih razmerah. Vladni zastopnik Zechner je opozarjal, da izplačevanje vsak teden že zategadelj ni mogoče, ker ponekod treba po 10 in 14 dnij, da se izračuna zaslužek. Posl. dr. Meuger je predlagal, naj se določi kazen 6 do 50 gld. ako bi se mezda ne izplačala. Posl. Pernerstorfer je polemizoval z grofom Falkenhavnom, češ. jezi se, ker rudarji kaj žrtvujejo za «voj" liste, za štrajke itd., a ko bi to žrtvovali za pobožne namene, bi gotovo nič ne D govarjal. Posl. Jax je priporočal načrt in polemizoval s posl. Suessora. Ko je še govoril poročevalec Pergelt, se je predloženi zakonski načrt vzprejel in je zbornica nadaljevala razpravo o proračunu finančnega mi-nisterstva, in sicer o poglavju „posredni davki". Govorila sta poslanca Polzhofer in B y k, potem pa je razprava pretrgala. Koneom seje so posl. II of m a n n - Wellenhof in tovariši predlagali neke premenube vladnega načrta o preuredbi pokojnin. Prihodnja seja bo v ponedeljek. V I JubljmiI. 7 marca. Poslovenjenje imen. Nemci se jeze, da Slovenci svoja imena pošlo venjujejo. V resnici pa gre le za to, da svoja slovenska imena pravilno slovenski pišejo. Tako je celovški okrajni glavar baron Mac Nevin zaukazal, da mora odbornik celovške posojilnice, Zablačan, se zopet pisati Sahlatschan, kakor je njegovo ime zapisano v krstni knjigi v Glinah, in mu zapretil z ostro kaznijo, ako tega ne a tor i. Zablačan se je pa pritožil proti temu modremu ukazu celovškega okrajnega glavarja. Mac Nevin bi pač bolje naredil, da bi se bolj oziral na to, da mu zakon ukazuje slovenske uloge slovenski reševati, da ne bi bilo treba pritožb, kakor da brani pačenje slovenskih imen. Poraz liberalcev na Dunaju je mnogo to pospešilo, da so se prcdkraji združili z Dunajem. Protisomitje so si dobro znali prebivalstvo nekdanjih predkrajev si za-se pridobiti. Liberalna večina je obetala predkrajem, kaj bode vse zanje storila, a ko so se priklopili mestu, je pa na vse obljube pozabila. Izgube v 1. razredu so za liberalce še občutljivejše, kakor v drugem. Na te volilce vlada nima nobenega vpliva. Dosedaj so se hišni posestniki trdno držali liberalcev. Prvi razred je bil takorekoč prava liberalna trdnjava, a sedaj se pa tudi ta krči. Sedaj se je pa pač tudi vlada lahko prepričala, da se z liberalci na Dunaju nič narediti ne da. Pruski deželni zbor. Klerikalci so v pruskem deželnem zboru letos zopet tožili, kako se zatira katoliška cerkev v Prusiji. Učni minister jim je pa dokazoval, da so njih pritožbe neutemeljene in da so klerikalci nenasitljivi. Mej drugim je navedel, da je sedaj v Prusiji nad iiOO več samostanov, kakor jih je bilo ob začetku kulturnega boja. — Jako neprijazno je pa govoril učni minister s Poljaki. Poljskemu duhovniku Jazdzevvskemu je očital, da noče nemških otrok veronauka učiti v nemščini. Seveda so to taki nemški otroci, kateri skoro besede nemški ne znajo, a so jih le na papirju naredili za Nemce. Minister je pretil Poljakom , da se bode vlada odločno uprla njih rovanju v Gorenji Šleziji. Seveda ministru ni po volji, da se šleški Poljaki zavedajo in so že Poljaka poslali v državni zbor. Poraz Italijanov v Afriki. Sedaj oticijelna poročila že priznavajo, da imajo Italijani kakih 5000 mrtvih. Kaj gotovega seveda noben ne ve, kajti italijanska vojska je popolnoma razpršena in tri brigade so se kar izgubile s svojimi poveljniki vred. Krivo temu, da so bili Italijani tako strašuo tepeni, je nekoliko slabo vodstvo in velika bojazljivost generalov. Baratieri ni preskrbel za zvezo mej posamičnimi brigadami, tako da se je vsaka brigada morala za-se vojevati. General Baratieri ni imel vojske v svoji oblasti, kajti bil je štiri kilometre za vojno črto. Ko je videl, da boj ne gre ugodno, ni ukazal vojakom umakniti se, pa tudi ni poslal rezerve na pomoč, temveč je prvi pobegnil z bojišča, in sicer tako hitro, da se je še tisti dan za 125 kilometrov nazaj umaknil. Zaradi teh stvarij se mu bode zagovarjati pred vojnim sodiščem. Po vojaškem kazenskem zakonu se mora ustreliti, ako se mu to dokaže. Z tradi tega, da je začel boj, predno so prišla podk rep ljenja, ga pa ne bodo tožili, ker je to storil na željo vlade. Strašen poraz italijanske vojske bode uplival tudi na evropsko politiko. Avstrija in Nemčija bosta spoznali, da z italijansko pomočjo bi jima ne bilo dosti pomagano in bodeta zatorej skušali bolj zbližati se z Rusijo. Če Italija te blamaže v Afriki ne popravi, na more več veljati za velevlast. Ziradi tega bode napela vse silu, da doseže vsaj jedno zmago, naj se tudi potem umakne iz Afrike. Sedaj Italijanom ni več za druzega, da bi se le nekoliko častno izmotali iz te stvari. Dopisi. Z GorenjMl&ega 5. marca. (O interpelaciji poslancev Kalana in drugo v zaradi neke vodopravne zadeve v radovljiškem okraju) Naša klerikalna stranka je jako ošabno nastopila in se vtikala v stvari, koje jo bore malo brigajo. Najmanj jo je pa brigala vodopravna zadeva, ki se ima rešiti pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Radovljici zavoljo žage Luke Grilca. Klerikalna stranka v deželnem zboru je v tej zadevi predložila deželni vladi kranjski interpelacijo, kojo je podpisal tudi g. poslanec delovne k. Dotična interpelacija se je doslovno tiskala tudi v „Slovencu". Na to interpelacijo je odgovoril g. deželni predsednik. Misliti bi se moralo, da bodo gospodje pri Sloveuci tiskali doslovno tudi dotični odgovor deželnega predsednika, da bi se izvedela resnica. Toga pa niso storili, kakor tudi niso tiskali v „Domoljubu" odgovora deželnega predsednika na govor poslanca Ažmana glede gorenjskih pašnikov, mleka in žganja, koji govor je bil tako učen, kakor n. pr. misli poslanca Ažmana o ceni žita. Da se pa izve vsaj deloma resnica glede žago Luke Grilca, naj bode dovoljeno konstatovati le to, da je Luka Grilc v svoji prvi prošnji na c. kr. okrajno glavar stvo v Radovljici prosil, da se mu dovoli uporabljati ono vodo, koja preostane, če se ozira ua vso pravic« onih, ki imajo kako pravico do vode v potoku Zgoša. Treba je nadalje vedeti, da je izvedenec, ki je bil zaslišan v tej zadevi, izračunal, da po jarku, vodečeni v Novo vas, tudi tedaj, če se popolno osnaži, ne more teči več vode, nego 47 litrov na sekundo. Glavarstvo je tedaj popolno prav postopalo, če je odločilo, da sme ostalo vodo porabljati Luka Grilc. Glavarstvo je nadalje Luko Grilca takoj, ko je izvedelo, da je on vkljub pritožbi posestnikov iz Nove vasi žago dodelal in žagati pričel, kaznovalo z visoko globo 25 gld. Odločba radovljiškega glavarstva glede naprave žage je bila tudi pri c. kr. deželni vladi potrjena. Radovljiško glavarstvo je tedaj postopalo popolno korektno, ne pa, kakor trdi interpelacija, čudno in nezakonito. Kar se tiče tega, da teče voda proti žagi Luke Grilca, se mora pa tudi to povdarjati, da je po tisti strugi, kot glavni strugi, vedno tekla voda, ker morata tudi vasi Vrhnje in Gorica iz potoka Zgoša dobivati vodo. Tudi teče glede tega pravda pri c. kr. okrajnem sodišči v Ridovljici in tedaj o tej stvari za sedaj ne more odločevati okrajuo glavarstvo. V interpelaciji se je govorih) tudi o tem, da posestniki iz vasi Nova vas v preteklem poletji niso dobivali zadosti vode. Ta trditev je goli huuibug. Posestniki iz Nove vasi so dobivali vedno preveč vode iz potoka Zgoša. Izvedenci trdijo, da po travnikih novovaških raste vsled pre-obile moče taka trava, ki nima snovi za tvorit«1 v kosti. Rudi tega je pa Nova vas kraj, v katerem največ živine zboli na kostnih boleioib. Kdor je ž ■ kdaj hodil po travnikih novovaških, je moral tudi z ip iziti, da so na marsikaterih krajih teh travnikov nastala prava močvirja, ker ravno iz potoka Zgoše prihaja preveč vode ua te travnike. Vkljub temu pa Novovaščani ne pusto napraviti Inki Grilcu žage in posamezniki očitajo popolno po krivici radovljiškemu glavarstva pristranost. Popolno nepotrebno ji pa bilo, da so klerikalni poslanci sprožili to neosnovano interpelacijo. Njihova dolžnost bi pa bila, da dajo tu li odgovor na to interpelacijo tiskati, da se vrno radovljiškem glavarstvu in Luki (irilcu za to stvar vzeta čast. i/. ItSIftiii«*«-, .'{. marca, V našem in kočevskem okraji kažejo se vedno bolj kužne bolezni. Koze, škariatica, davica in osepnice so pri nas epidimičue Legar se tudi že prikazuje, tako, da je I mira j kakšna šula za več časa zaprta. Kako je Dalje v prilogi. stokala; iz njegovih rok pa je romala v Cuvako-nove, ki ji je pritisnil gorak poljubček na široka usta ter jo pridržal pri sebi. Prisedla je tudi Marjeta, in zapeli so v mešanem zboru : ,Venček na glavi se . . — slovensko dekle!" — pri katerih besedah sta Marjeta in Micka sramežljivo povesili svoji glavici . . . Popivali so pridno, slavili Brglezove načrte in si zatrjevali mejsebojno prijateljstvo in pomoč, dokler ni morala Marjeta zapreti svojega lokala. II. Brglezovi tovariši so bili po svojem poklicu : tovarniški »uradnik" — tako se je sam tituliral, drugi so mu rekali „pisar", — trgovčev knjigo vodja in mladi vaški podučitelj. Dr. Brglez se je bil nedavno nastanil v vasi kot praktičui zdravnik, baš dovršivši svojo študije in odsluživši drugo polletje svojega vojaštva. Dasi domačin, vender vzgojen v mesti., ni pozual trškega življenja in njegovih potreb. Bil je mož srednje postave in slabih, upalili prs. Njegovo omiko je izdajal le doktorski naslov, sicer se pri njem ni dalo iz ničesar sklepati na akademično oliko. Njegove mule, zatekle oči so zrle vedno nekako izgubljeno v zrak, na glavi pa se je razvijala — dasi je bil še mlad — mogočna pleša, katnro je prav J previdno pokrival s posojilom od zadej, česajoč dolge lase preko cele glave. Vedno mu sicer niso parirali, nego časih samovoljno zapustili odmejeno jim mesto, in tedaj se je prikazala glava v vsem svojem svitu in blišču . . . Dr. Brglez je bil robat, kakor rovtarski gorjanec, pa Časih se je vender znal zatajevati in prikrival svojo pravo naravo s finesami iz „bon-tona". V družbah mu je bilo, če ni ravno sam govoril, glavno opravilo zdehanje. Pri najzanimivejšem pogovoru, pri obedu, pri posutih itd. je mogočno zdehal in spravil marsikoga v nepotreban strah. Cesto se je izgubil s svojimi mislimi iu bil večkrat tako zamišljen in raztresen, da ni vedel o čem se suče pogovor, ter zbudivši se popraševal: „Kaj je, kaj je V" Bil je v tem oziru pravi tip raztresenih profesorjev, kakor jih predstavljajo „ Kliegende Blatter". Da mu je pri ovratniku gledal zadaj konec zavratnice preko suknje, ali da so se mu spodaj kazali trakovi spodnjih hlač ali lezle cele nogavice preko Čevljev; da ni bilo gumbov na obleki, na glavi pa vender priljubljeni cilinder, temu so bili vajeni vsi, ki ho ž njim občevali. Pa saj mu ni bilo zameriti, ker je bil samec \ Ljubica ga je bila namreč radi njegovih origiual- nostij zapustila — sam je seveda trdil obratno... Preobračal je razne kozolce, pošiljal za gratulacije prazne kuverte, zamenjaval medicine, kar pa k sreči ni nikoli škodilo, časih pa na pacijente sploh popolnoma pozabil. Za drugo je bil dober in spreten zdravuik, ter imel vedno dovolj posla. Zato pa je bil ošuben čez vse mere, domišljav in vase zaljubljen, kakor baš „izmuštran" kadet . . . Tovarniški „uraduik" Tone Cuvakon je bil lep fant, visoke postave, dolgih mogočnih brk, gostih las, pa plitve pameti, čiflto kakor Alasior pravi: Lop fantek, Zal gvantek, Domisliav ptić Pa . mogoče doseči povolnje vspeha ? O tem naj bi nekoliko premišljevali pristojni krogi. Zdi se nam namreč, da se ne zgodi vse, kar bi utegnilo razvoj in razširjenje bolezni preprečevati ali vsaj omejevati. Pri nas v Ribnici n. pr. zastaja po ulicah voda, na nekaterih krajih pa stoje mlake, podobne ž« bolj majhnemu jezeru, tako da se odrasli ljudje ne upajo iz h ■še in ostanejo doma, če jih ne silijo posebna nujna opravila na prosto. Po takih lužah pa morajo gaziti revni naši otroci, ki imajo večinoma slabo, nezadostno obutev in pridejo vsi premočeni na nogah v šolo, kjnr morajo potem sedeti po več ur. Kaj čuda, če zbole ? In vender bi se temu tako labko prišlo v okom. Le nekoliko naj bi vsak hišni posestnik posnažil sneg izpred svoje hiše in napravil majhno koritce, da bi se voda odtekala. Da se vse to izpelje, zato naj so brigajo naše županstvo, zdravstveni odsek in krajni šolski svet. Pred kratkim umrl je v Ano na Tirolskem kočevski c. kr. okrajni zdravnik g. dr. Linhart, ki je, dokler mu je zdravje dopuščalo, res požrtvovalno in nesebično deloval v prid |Hisebno revnega prebivalstva. O njem se res lahko reče, da je bil žrtva svojega poklica. Zdaj ga ni in Rog ve, kdaj pridu zanj naslednik. V Velikih Laščah tudi ni zdravnika, tako, da mora naš g dr. Schiffrer tudi v tem okraju opravljati službo distriktnega zdravnika. On jako vestno spolnjuje svoje dolžnosti kot zdravnik, ali kako naj vsemu zadostuje ? V izrednih časih, kakor so zdaj nastali za našo dolino, mislilo bi se vendar, da bi bilo umestno, dokler ni nameščen v Kočevji namestnik dr. Linharta, in dokler se /a Velike Lašče na oglasi nobeden di-stnktni zdravnik, in dokler ne pride tudi v Grosuplje naslednik umrlega zdravnika Lukescha, skrbeti za to, da h« začasno pošlje, če ne več vsaj jed nega ali dva zdravnika v naše kraje, ki bi skrbela za to, da se kužne bolezni ne bi tako širile. Naše prebivalstvo je revno in si ne more od daleč klicati zdravniške pomoči, domačemu zdravniku je pa fizično nemogoče za cel okraj tako skrbeti, kakor bi bilo želeti. Kako revno je pa naše prebivalstvo, o tem priča najbolj to, da se ljudje vedno bolj v Ameriko izselujejo. Gospodarji in kmetski fantje, ki doma ne najdejo zaslužka, pro dajo svoje imetje ali svojo dedščino in se izselijo. Dne 3. t. m. smo zopet videli kar rele vozove iz seljencev skozi naš trg peljati se. Solznimi očmi, smo gledali za njimi. Ubogi trpini ! Koliko izmej Vas se Vas srečno vrne v domače kraje? Kako bodete prevarani, ko pridete v tuje, dalnje kraje tam onikraj morja, če ga srečno preplavate, v kn-terdi se, kakor mislite, mleko in med cedi! Delo. hudo delo Vas čaka — č» ga dobite ! Kaj pa, če ne? Zadnje imetje ste porabili v to, da si plačate pot tje, kjer mislite sreče iskati! Kaj pa, če je ne najdete? Nekateri so bih zdaj tako srečni, da so si priborili tam majhno imetje in se vrnili v domač svoj kraj, na katerega mi Slovenci nikdar ne pozabimo. Ali kako malo jih je tacih v primerji z velikim številom izseljencev, od katerih večina ne vidi več svoje domačje. Će se jim morebiti primeroma dobro godi, tužno jim mora poHtati okoli si ca, kadar se spomnijo svoje domovine in si morajo reči, ne bodem je več vidil, ne bodem v domači zemlji počival! Dosti jih je pa tudi, ki so še v drugem oz ru nesrečni Sodniki, advokati, notarji, župniu in duhovniki bi lahko povedali cele knjige o nesreči in bedi, v kateri ostane tu obitelj marsikaterega izseljenca. Prej je vender še, če še tako slalio živela od svojega majhnega posestva ali rokodelstva. Odkar pa njega ni, morala se je zadolžiti, da je bilo mogoče živeti, storila je to težkim srcem, ah vender v upanji, da bode kmalu prišel obljubljeni denar iz Amerike. Ali ni ga — ni! Dolg raste, dohodki so manjšajo in konec je, da pride posestvo v druge roke, družina pa, Če otroci niso že odrasli in ji ne opomorejo, na beraško palico. vita lastnost je bila menda trmoglavost Sfolkel bi mu bil lahko celi kup cestnega kamenja na glavi, ptedno bi bil Kremen odnehal od svoje namere. Sicer pa je bil izobražen mladenič, ki je čital veliko, umel več jezikov, — dasi vsega ni znal, kar j« trdil . . . Četrti izuiej četvorice, vaški učitelj Kovač, je bil tenak in dolg, kakor bi ga bil Prokrust raz-tegoval v svoji postelji. A bil je dobri dušica, zadostno olikan, prijeten, tih družabnik in sploh pri-kupljiva os. ha Svoj glas pa jh bil skoro d«) cela zapravil pri dijašk h krokarijah in pozneje pri va kih razposajenih paglavcih. Imel je še to slabost ali prednost, da ni nikomur ugovarjal in se dal lahko o vsaki stvari mprepričati-, če je poprej tudi baš nasprotno trdil . . . Th četvorica si je torej stavila nalogo, preustrojiti petrovsko življenje. Duša vsemu gibanju j« bil seveda dr. Brglez . . . Okoli novega leta je bil občni zbor nBralnega društva* iti nanj je nameni Brglez prvi naskok; HHJ je hotel s tem začeti celo reorganizaoijot (Dalje prih.) Še huje je pa, če napravi izseljenec v Ameriki dolgove, kar se žalibog tudi dostikrat pripeti. Prilike, ki so zato v Ameriki, nam niso znane, ali mora jih dosti biti, ker pridejo taki dolgovi v novejšem času vedno pogosteje na dan. A men kanec pošlji kacemu advokatu tu listek papirja, na katerem pripozna izseljenec, da je N. N. dolžan par sto dolarjev, .katere je obljubil po navadi obrestovati po kacih 12°/;,. Tožencu se postavi kurator, ki pripozna dolg, razsodba se izda, in hajd z Bogom domačija. Take in jednake misli so mi rojile po glavi, ko sem videl izseljence peljati se proti kolodvoru, ki so namenjeni prodajati svojo delavno moč Ameriki, redkokrat sebi, še bolj redko pa svoji družini v korist. Uboga Kranjska! In pri vsem tem se ne more reči, da bi bilo dobro omejevati izseljevanje v Ameriko, ker je naša dežela tako revna, da ne more rediti vseh svojih prebivalcev. Ali nekaj bi morebiti kazalo. Opozorilo naj bi se konzula na te prikazni, in ta naj bi se nekoliko brigal za to, kako nastajajo taki dolgovi, so li res realni, ni li včasih igra, pijančevanje itd. vzrok, da nastanejo. Izseljenci pa, ki zapuste domači kraj in družino in posestvo, naj hi nikdar ne pozabili napraviti pooblastilo, katero naj bi pustili svoji ženi, ker mora ona nositi vendar vsa bremena posestva, zanje skrbeti in je torej tudi ne le pravično, toda tudi potrebno, da ima tudi tako pravico v roki, katera odstrani vse meje prostega gibanja v gospD-darstvu. Pravico mora imeti, da zadolži posestvo, da kako parcelo odproda, ali zamenja, ali tudi k posestvu prikupi, kar ji pa tudi brez pooblastila ni mogoče. Če nastane kaka pravda s sosedom zarad motenja posesti, zarad zastaranja, zarad priposedo vanja, ali katera koli pravda, postavlja se po navadi odsotnemu kurator, ker redkokdaj je njegovo bivališče v Ameriki znano, po navadi „vzame le tedaj pero v svojo desno roko in piše čez hribe in doline in iVz široko morje", kadar moro kaj denarja domu poslati, ali pa kadar naznani, da ni našel iskane sreče in da bo stradal, da si prištedi toliko, da si plača pot nazaj, če mu ne morejo od doma toliko (»oslati, da se vrne. Dokler se mu pa tako godi, da ravno uhaja, ne misli na to, da bi domu pisal, odlaša to do boljših časov. če se pa tudi bivališče izseljenca ve, tako, da se, kadar ni pustil pooblastila tu, lahko tje piše ponje, se 8 tem stvar zelo zavleče, vrh tega pi je tako pooblastilo, ki ga stane tukaj s koleki in z legalizacijo vred k večemu gld., zarad potrebnih legalizacij (konzulovega pod p sa se ne sme prezreti) zelo drago in morebiti mora izseljenec jeden dan hoda napraviti in ker ga dotični notar ne pozna, priči saboj peljati, da dobi vse potrebne podpise — in potem nazadnje pooblastilo morebiti še le nima prave veljave, ker je kaka formalnost, prezrta, ker ni po predpisih našega zakona sestavljeno ali v zemljeknjižnih zadevah osobito, ker ni Zemljišče prav imenovano. Toraj izseljenci ne prezrite te gA, da napravite predno odidi te, pooblastilo za ženo, kdor pa tej morebiti ne zaupa, da naj ga tastu ali kacemu druzemu sorodniku, ali prijatelju ali sosedu, do katerega ima zaupanje. Za danes zaključim to žalostno poročilo, z željo, naj bi zlasti duhovniki pri vsaki priliki, zlasti pa pri propovedih ojiozarjali ljudstvo na te in jednake okolnosti Koristili mu bodo s tem veliko več, negi z navadnim psovanjem „liberaloev " I« Klrt»kl|ov<*a. 3. marca. (Odgovor na dopis v„l)olenjakih Novicah" ziIiip 15. fehruvarja) „ Dolenjske Novice" pišejo v št. 4 po sv« ji stari navadi zopet zoper osebo, katero bi radi pred svetom očrnile. Spravile so se na vse časti vrednega ces. kr. poštarja iz Semiča t*r opisujejo dogodek o njegovem aretovanju z nekakim zadoščenjem, kaj taeega se more pričakovati jedino le od strani oseb, ki se trudijo vse, kar jim ni prat po volji, v blato pogaziti. Gospoda poštarja semiškiga poznamo kot prav /načajnega, reduega, vestnega in poštenega uradnika, in kd«>r .*kušu njega pred svetom blatiti, o tistem se sme trditi, da mora imeti pri tem svoje koristi. Na natolcevanje o naveden* m dopisu ni treba odgovarjati, kdor se hoče prepričati o pravem položaji cele stvari, temu so na razpola ganje sodni akti, ll katerih se jedino more izvedeti prava istina; druzega odgovora na tak dopis ni. Kar ee pa tiče ravnanja s strankami, s« mora povdarja'i, da gesp. dopisnik blaženih .Dolenjskih Novic" še ni veliko skusil na svetu, da on ne ve, kaj se pravi s strankami občevati, in da ne razloči, kaj je uradno, in kaj privatno občevanje. Na deželi se od uradnika preveč zahteva; ljudje bi radi imeh in zahtevali, d,* hi jim bil poštni uradnik kar dan in noč tudi izvsn uradnih ur nu razpolaganje. Ako pade v zadnjem slučaji kaka trpka beseda, kateri razumen človek more to dotičmku v zlo šteti ? Pa tudi v uradu niso stranke, kakor bi bilo želeti, saj so ve, kako je! S finim člov>kom se lino postopa, arogantnež pa mora kakor povsod tudi tukaj nekaj spraviti; to ni krivda uradnika, marveč njegova lastna krivila. Blagor listu, ki ima take dopisnike kakor .Dolenjske Novice" in vsa čast listu, ki prijavlja dopise, ki delajo /dražbo mej ljudstvom in osebe na tak način sramote! Nič več I! Dnevne vesti. V Ljubljani, 7. marca. — (Volitve v občinski svet ljubljanski ) Ljubljana šteje letos 2737 volilcev, torej za 34 več nego lani. V prvem razredu volijo 603, v drugem 960 iu v tretjem 1165. Imeniki volilnih opravičencev za letošnje dopolnilne volitve v občinski e vet ljubljanski smejo se do 14. t. m. v magistrat-nem ekspeditu pregledovati in proti njim vlagati ugovori. Volitve vršile se bodo, kakor običajno, meseca aprila. — (Repertoir slovenskega gledališča ) Jutri popoludne se bode pela opera „Janko in Metka" in so se za to predstavo cene znatno znižale. Zvečer se bode igrala ljudska igra s petjem „Brat Martin", katera je pri prvih dveh predstavah občinstvu jako ugajala. — (Konoerta „Glasbene Matice" na Dunaji.) Velika dvorana dunajskega . .Musik-VereinsHal," kjer se bodeta vršila koncerta .Glasbene Matice" dne 23. in 25. t. m., ima prostora za 2000 oseb. V seji začasnega obč. sveta dne 8. t. m. je poslujoči okrajni glavar sporočil članom, da mu je došel od ljubljanskega mestnega magistrata dopis, v katerem leta naznanja prireditev dveh koncertov „Glasbene Matice" na korist dunajskim mestnim revežem itd. v zahvalo za Ljubljani došlo podporo ob času katastrofe — (Slovensko gledališče.) Na korist vrlemn basistu g. Vaši če k u se je včeraj v četrtič pela opera „Faust*. Občinstvo je gospoda beneficijanta pri nastopu živahno pozdravilo in ga tudi sicer odlikovalo z izrazi priznanja. B* neficijantu sta bila vročena dva krasna venca. Predstava je bila na isti umetniški višini, kakor vse prejšnja. Gledališče je bilo razprodano. — (Iz uradniških krogov) w nam piše: Kakor znano, je finančni minister na interpelacijo g. Ferjančiča glede stanarineke doklade za tukajšnje državne uradnike že meseca decembra lanskega leta odgovoril, da bo tudi za 1. 1896. državnim uradnikom nakazal stanovniško doklado, kakor hitro mu dojdejo še vršeče se dotične poizvedbe. Že zadnje dni lanskega leta imel je g. finančni minister dotične akte, a do danes ni ne duha ne sluha o k tki dokiadi d r ž a v n i m uradnikom. Uradnikom državnih železnic se je pač že nakazalo 40° „ draginjika doklada, tako da imajo zdaj tu višjo doklado nego na Dunaju, in tudi vojaštvu se je že od 1. janavarja 1896 izplavala jako visoka do klada, o kakošni niti sanjati ni dovoljeno državnim uradnikom, ki še vedno čakajo in čakajo, kedaj se slavna vlada domisli, da tudi ti uradniki morajo 8 svojimi rodbinami draga stanovanja plačevati, ako hočejo sploh pod streho biti. Tedaj: Bis dat vršil se bode jutri dne 8. t. m. v poletni dvorani hotela „ pri Rlaliču". i Shod za ustanovljenje okrajno skupine za Ljubljano in okolice društva avstrijskega trgovskega osobja na Dunaji) bode jutri, v nedeljo, dne 8. marca ob t>. uri popoln !oe v salonu hotela „Pri Malico" Dnevni red: 1.) Pozdrav; 'Ji Volitev osmih članov predstojništva J 3.) Poročilo pripravljalnega komiteja . t ) Nagovor predsednika centrale avstrijskega trgovskega osobja gosp. Julija A\manna I Dunaja; 6, Razni nasveti. — (Bolniška blagajna mojstrov.) Ta za-ilrtiga ie imela mesec« fehruvarja svoj občni zla r in je bil voljen nasleduji odbor: g. K. Ilinterlechnt r, načelnik, g. Iv Sehlegel, pod načelnik, g. Fr. Kaiser, blagajnik, g. A. Ujmi, zapisnikar, gg. : M. Kune, K. Bonač, L. Btigel, \V. Znenstein, J. Žitnik, L. Tratnik, J. Robek iu Fr. Breskvar, odborniki. V nadzorovalni odbor so bil* voljeni gg. : J. Čainernik, Fr. Baraga M Jager. Zadruga je imela koncem decembra 181)4. 1. skupnih dohodkov 317."» gld. 75 kr., skupnih stroškov 503 gld. 85 kr., čistega premoženja je ostalo v blagajnici 2671 gld. 90 kr. Kako je ta zadruga koristna, je razvidno iz njenegt delovanja iu se toraj toplo priporoča vsem ljubljanskim samostalnim obrtnikom, da k njej pristopijo in jo po svojih močeh podpirajo — (Zadruga brivcev in friserjev) je imela svoj občni zbor dne 5 t. m. pod predsedništvom g. J. Boltauzerja. I' r i dopolnilni volitvi v ra/.no odbore so bili voljeni v odbor zadruge g, A. Gjud, v odbor bolniško bhignjne g. J Gradiš, v razsodišče g. A, Gjud, namestnik g. J. Gradiš, \* nadzorovalni odbor blagajn« g. A. Gjud, kot odposlanca v pomočniški zbor sta bila voljena gg. A. Drganc in D. Matkovič Pomočniki so bili volili namestu od-8topivšega g. S. Cekurice za blagajnika g. Lunderja. Blagajna gospodarjev je izkazala dohodkov 61 gld. izdatkov 79 gld., vsega premoženja je v blagajni ostalo 226 gld. 3 kr. Blagajna pomočnikov je imela 204 gld. 25 kr. dohodkov in 110 gld. 96 kr. troškov, ostalo je skupnega premoženja koncem leta 583 gld. 42 kr. — (Prememba posesti.) Bivšega tukajšnjega trgovca g A. SchlafTerja b»šo na sv. Jakoba trga kupil je kakor čujemo g. Janez Smrekar, katehet na II. mestni ljudski šoli, za 16 000 gld. — (Ljubljanica) je vsled zadnjeg* deževja in tajanja snega narasla včeraj za 2 metra nad normalom in danes upala za poldrugi čevelj. — (Policijske vesti.) Kakor smo predvčerajšnjim poročali, ukradel je trgovski vajenec Ivan Abelj trgovcu Jerneju Reitzu 50 gld ter potem pobegnil iz Ljubljane. Včeraj ga je žandarmerija v Škofjiloki prijela ter tukajšnjemu deželnemu sodišču izročila — (Krojač-grajščak ) Mestua policija ljubljanska vjela je včeraj nevarnega tiča v osebi bivšega krojaškega pomočnika Mihe Plesserja, doma pri Gospesveti na Koroškem. Plesser, ki je star 42 let, bil je pred leti pomočnik pri tukajšnjem krojaču Cassermaunn, pozneje v Pulju in v zadnjih letih baje grajščinski oskrbnik nekje na Koroškem. Meseca septembra lanskega leta seznanil se je bil v neki gostilni z lesnim trgovcem Francem Celestino v Lescah, kateremu je že tačas pravil, da bode kupil grajščino Preddvor na Gorenjskem od dosedanjega posestnika, vseučiliščnega prof. dra. Ur-bančiča na Dunaju. Pred mesecem dnij pa je dobil Celestina od Plesserja pismo z naznanilom, da je grajščina Predvor že njegova; ob jednem vprašal je Plesser, je-1 i bi Celestina morebiti hotel kupiti od njega velik kompleks gozdov. Nekaj dnij pozneje » bila je kupčija dogovorjena, in Celestina peljal se je s Plesserjem v Predvor, kjer sta pregledala graj-ščinske gozde; grajščinskemu oskrbniku rekel je Plesser že poprej, da je z lastnikom v dogovoru zaradi nakupa posestva. Stvar je šla torej gladko, iu Celestina sklenil je ustno pogodbo, da kupi 240 oral gozda za 30.000 gld. Od Celestine je zahteval 200 gld. are, katero je tudi prejel. S tem denarjem odpeljal se je Plesser na Dunaj, češ , da se bode tam podpisala kupna pogodba in da potem Celestina lahko takoj začne sekati les. Na Dunaju stopil je Plesser res v dogovor s prof. Urbančičem, a brez uspeha. Trgovcu Celestini pa je brzojavil, naj mu pošlje na Dunaj še 4000 gld., česar pa ta ni storil, ampak mu brzojavno odgovoril, da je denar pripravljen in da naj pride ponj v Kranj. Pretečeno sredo prišla sta Plesser in Celestina v Kranj k notarju Glohočniku, ki naj bi napravil kupno pogodbo, a ker se Plesser ni mogel izkazati kot lastnik, ni se napravila pogodba in tudi ne izplačal denar. Tudi pri kranjski hranilnici skušal je Plesser dobiti posojilo 60.000 gld na „svojo" grajščino Predvor. Predno se je Plesser odpeljal na Dunaj, ostal je par dnij v Ljubljani, kjer je pri krojaču Cassermannu naročit elegantno obleko ter pravil o svoji kupčiji. Obleka morala je biti v 24 urah gotova. Na račun plačal je s stotakom 25 gld., češ, da bo ostali znesek plačal v par dneh, ko se vrne z Dunaja. V Ljubljani seznanil se je Plesser, ki se je v novi elegantni obleki precej ugodno prezentiral, v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah s pisarjem A. Ješenakoin , katerega je takoj vsprejel v svojo službo kot grajščinskega oskrbnika. Mej tem je bil Ješenak izvedel, da je Plesser nekega agenta hotel opehariti za 100 gld. in vsled tega zazdela se mu je tudi zadeva glede grajščinskega oskrbništv.i sumljiva; obrnil se je na profesorja dra. Urbančiča, in ko je včeraj prejel od tega odgovor, da ni prodal svoje grajščine in je tudi ne namerava prodati, ovadil je Ješenak stvar policiji, ki je Plesserja takoj aretovala. Danes je bil Plesser izročen tukajšnjemu deželnemu sodišču. — (Delovanje mestne policije) M-stna policija ljubljanska aretovala je tekom meseca febru-varja letos 188 oseb, in sicer: zaradi razgrajanja in k..ljenja nočnega miru 52, zaradi beračenja 49, zaradi postopanja 31, zaradi tatvine 18, zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe 10, zaradi nameravanega jzsoljenja v Ameriko pred izpolnjenjem vojne dolžnosti in zaradi pijanosti po 9, zaradi reverzije, izneverjenja in javnega nasilstva po 2 in konečno 2 osebi, ki nista imeli stanovališča in 2, ki sta bili zasledovani v policijskem lista. Od are-tovanih oseb izročilo se je 25 deželnemu, 46 za mesto deleg. okrajnemu sodišču; proti ostalim se je policijsko-kazeosko postopalo. Odgonskim potom odpravilo se je 44 oseb iz Ljubljane, a 1 oseba je bila iz mesta izguana. Tatvin ovadilo se je 12, a škoda, provzročena po tatvinah, iznašala je 141 gld. V 10 slučajih so se storilci zasledili. — (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj po-poludne se je končala tridnevna obravnava proti Matiji in Boštjanu Uršiču ter Andreju Bobniču, ki so bih obtoženi radi raznih, skupno storjenih tatviu. Porotniki so zanikali vprašanje, da bi bil Matija Uršič storil tatvino v Vipavi pri pok. poštarju Ma-jerju I. 1878., in ravno tako, da bi bil Boštjan Uršič sodeloval pri ulomu v davčno uradnico v Podgradu 1. 1890., in sodišče je izreklo v tem zmi-slu oprostilno razsodbo Potrdili so pa vprašanja, da sta M ttija Uršič in Bobnič- zakrivila tatvino v davčni uradnici vipavski I. 1890., ? davčni uradnici v Podgradu I. 1890., pri Žvoklji v Dolenji 1. 1890 , v cerkvi v GoČah 1. 1890., nadalje, da je Bobnič ulomil I. 1891. v poštno uradnico senožeško in konečno, da je Matija Uršič kradel i. 1893. pri Fur-lanu na Slapu. Sodišče je zaradi tega Matijo lir šiča obsodilo v 8 let težke ječe, Andreja Bobniča pa glede na to, da je bil pred kratkim obsojen zaradi tatvine v Hallu v 7 let težke ječe, dodatno k temu še na poldrugo leto. S tem so obsojeni sto rilci tatvin, katere ao oblastvom delale muogo pre glavice; izključeno pa ni, da so bdi v tatinski družbi še drugi tiči, ki so imeli svojo gnezdo v Trstu. K včerajšnji odsodbi je mej drugim pripomogel na 15 let ječe obsojeni tat in ropar Andrej Furlan s Slapa, ki je pričal, da mu je Matija Uršič pripovedoval I. 1894. O vseh navedenih tatvinah. — V ponedeljek pride na vrsto še obravnava zaradi uboja v Meugišu in potem bode konec precej dolge po-rotniške sesije. — (častnim občanom) je občinski zastop v Železnikih volil v svoji včerajšnji seji «osp. drž. poslanca K o b I a r j a. — (Umrl) je v Škofji Loki g Franc Kermel, c. in kr. stotnik v pokoju. V svoji oporoki je volil škofjeloškemu nbožaemn zakladu 1000 gl , ljubljanskemu veteranskemu društvu pa 100 gld. — (Iz Kamnika) se nam piše 4 t. m.: Kakor m nam o zadnjih deželnozbirskih volitvah ni zdelo vredno, stvarno odgovarjati jezuitskim zavijanjem iu hribovskim neotesanostim „Siovenčevega" dopisnika kamniškega, tako tudi danes vpričo včerajšnjega „Siovenčevega" dopisa le konštatujemo, d* je pri zadnji vol tvi klerikalna stranka pri nas zmagala z večino 5 glasov jedino s pomočjo uradnikov okrajnega glavarstva in davkarije. Dasi je naš kapelan napenjal vse sde in razposlal po mestu in po kmetih vse mež-narje, pomoglo jim je do zmage le tistih 10 uradnikov, ki so, od g. okrajnega glavarja, recte njegovega suti''-rja komandirani volili s klerikalci. Ni torej čudo, da je klerikalcem streljanje, naznanjajoče Kanim, a mimo sijajno izvolitev narodnega kandidata g. Kohlarja, tako neprijetno razdražilo ušesno mreno, da jim še danes brni po glavi. Dovolj toliko! S človekom, ki je po vsem svojem ravnanji vidno du š.-vno patologičen, ki na centi razžaljuje odlične dame in jih mora na to, s sabljo prisiljen, prositi odpuščanja, ki učencem, imajočim po naključji knjige zavile v „Rodoljuba", preti, da jih ne bo pustil k ohhaj'iu, s človekom, ki v svojem fanatizmu in svoji strasti celo umirajočemu človeku očita, za kaj ne govori jezika, katerega on hoče itd., a takim človekom se ne maramo javno prepirati, naj piše v „Slovenca", kar hoče KamniČani smo ga spoznali do c-la, načeluje le še peščici kmetov, a tudi ti ga kmalu zapuste. Sada) pa, gospod, po pravljajt* in odgovarjajte, kolikor se Vam ljubi — facta lcquuntur! — (Družbi sv. Cirila in Metoda) naj mlaja podružina je sedaj ženska v Lašičab. Komaj živeti začela, je že včeraj doposlala svojo pokroviteljniuo 100 gld. in letnino za 1896. v znesku 92 gld.; v vsem torej 192 gld. — Ko nam je v spominji mala vas Velikolaška, a obilo število čast tamošnjih dru-žabuic in nepričakovana svota doposlanega nam denarja — stavljamo vsečihrnetnu Slovenstvu to našo nadebujno podrtižino v sijajen izgled, ponašajoč Be takim vzvišenim ženskim domoljubjem. — (Logaško idrijaka cesta) se bode po-državila. Ministerstvo je to že definitivno odobrilo in nakazalo za letos za vzdržavanje te ceste 2000 goldinarjev, katera svota se razmeram primerno razdeli mej cestna odbora v Logatcu in Jeličjem Vrhu. Zajedno je ministerstvo naročilo, naj se naredi, kar treba, da se bo prihodnje leto ceata razširila in podaljšala od Idrije do Cerkna. — (Oaleparjeni izseljenci.) Pred kratkim se je izselilo v An en ko 33 dolenjskih rojakov. Neka- teri iz njih nam pišejo tole iz Bremena: Ko smo prišli v Ljubljano, so nas lovili agentje in nas nagovarjali, naj kupimo karte pri gosji. Scbilling-rju. Dogovorili smo se, da plača vsak za vožnjo iz Ljubljane v Novi York 120 gld. Ko smo piišli v L;psko, zahteval je Čakajoči agent od vsakega Ae 5 gld. in morali smo plačati, v Bremenu pa smo morali doplačati vsak po 6 gld., a tudi eicer so nas skubili, kolikor so mogli. Poeor rojaki! — (Novi načrti vipavske železnice.) .Soča* poroča : „Zaano je našim čitateljem, da poseben kotiHorcij na Kranjskem bo gradil železnico iz Ljub Ijane do Vrhnike. Da bi so taka mala železnica iz. plačevala, ui pričakovati ; zato je konsorcij dosegal zagotovilo, da bo država plačevala obresti, kolikor konsorcij ne bo mogel. Toda vlada je pri tem zahtevala, naj se kolodvor na Vrhniki postavi tako, da bo najlože nadaljevati z železnico proti Gorici. Sploh so merodajni gosjodje spoznali iz vedenja veljavnih krogov, da posebno vojni upravi je veliko na tem, da bi se vrhniška železnica podaljšala do Gorice — Konsorcij pa umeje dobro svojo nalogo in je prosil že predkoncesijo ea nadaljno merjenja do Ajdovščine. Ni dvoma, da bo to dovoljeno in merjenje izvršeno; upajmo, da so ti načrti potem tudi izvrše. — Po tej železnici se okrajša pot iz Ljubljane do Gorice za kakih 60 km; celo v Trst bo bliže po tej progi. Ni dvoma, da bi bila taka proga velikega jiornena posebno za vojno upravo — (Kdo postane škof v Trstu?) Razni listi javl|ajo. da je poreško poljski škof odklonil ponuđeno mu kandidaturo za tržaško škofovsko mesto in da je sedaj kandidst eoriški prost Jordan. — (Razpisane službe.) V statusu o. kr. zdrav-I stvenih organov v tukajšnjem upravnem področji ! tri me*ta o. kr. višjih okrajnih zdravnikov v VIII. či j novnem razredu. Prošnje je poslati do dne" 20. marca j službenim potom deželnemu predstvu v Ljubljani. * (Ženska zavist.) Ko je bil sedanji ogerski i ministerski predsednik baron B inft'y še veliki župan ■ v nekem romunskem komitatu, seznanil se je s pre-: prosto ljudsko učiteljico; učiteljica je bila lepa in i — kar je baronu Banilvju, ki je notoričuo sila ne-j umen in ueomikan. posebno imponiralo — izobražena. Poročil se) je ž njo, in vsa Ogerska ve, da je soproga , ministerskega predsednika in bivša učiteljica nekak angelj-varuh svojega moža. Dokler baron BantVy v državnem zboru to govori, kar mu je žena spisala, govori pametno, kadar pa nanese usoda, da mora nepripravljen govoriti, se vedno blamira. Rojene aristokratinje pa ne morejo baronici Banffy odpustiti, da je bila ljudska učiteljica, in ker se jeze, da bi soproga ministerskega predsednika pri mile nijski razstavi igrala prvo vlogo, so sklenile, da se nobene slavnosti ne udeleže, če baronica Banify za ta čas ne odpotuje iz Budimpešte. * (Samomor z mehom) Neki kovač blizu Rive na južnem Tirolskem si ju končal življenje z mehom. Napolnil j* meh 8 smodnikom, vzel ozki konec v usta, š>roki konec pa postavil na oglje. I Ko jo goreče oglje prežgalo mehovino, 88 je sraod-! nik unel in kovaču raznesel glavo * (Obsojeni huzarji.) Gotovo je našim čita-| taljeni še v spomina grozna dngodba, katera se je I lani pripetila v Przernislu na Gališkem. Neki hu-| zarski naddesetmk je vojake grozno trpinčil. Pritožbe niso nič pomagale, častniki so se vedno zavzeli za naddesetnika Ker vojakom ni bilo obstanka, se je J dogovorilo 26 huzarjev, da zverinskega naddesetnika ugonobijo Ubili so naddesetnika. Bili so zato obsojeni na smrt, cesarje razen jed nega vse pomilostil. Nepomiloščeni huzar Jožef B o r o A je bil danes zjutraj v Przernislu ustreljen. Tistim častnikom, ki niso nikdar upoštevali pritožbe vojakov, se ni nič zgodilo. * (Romantično dogodbo) pripovedujejo sedaj razni evropski listi. Godi se ua Ruskem, mej ru- j skimi — pagani. Pravi se, da je na Ruskem še I mnogo plemen, kateri se drže psganske vere, četudi so jih vlade koncem minnlega stoletja z bičem speljale v piavoslavno vero. Še 1 1823. je car Nikolaj izdal strog ukaz udušiti paganstvo. Napotila ga je k temu okolnost, da so pagani darovali svojim bogovom tudi človeške žrtve. V vasi Murtan, kjer je že veliko let pravoslavna cerkev in tudi pravoslaven pop, so prebivalci še dandanes pagani. Kmetje, so v tej vasi ubili starega berača, mu odrezali glavo in vzeli iz njega drob. Glavo so na-bodli na veliko palico, drob pa sežgali pred podobo „boga Korduna" ; ko je drob gorel, so kmetje plesali okoli podobe boga Kurdana. Ubitega berača trujdo so kmetje oblekli v belo obleko. Stvar je prišla na dan in začela se je sodna preiskava. Profesor na kazanskem vseučilišči Smirnov, zaslišan kot izvedenec, je potrdil, da so prebivalci vasi Murtan res pagani in da molijo boga Kurdana ter mu najbrž res darujejo človeške žrtve. * (Požar v premogokopu ) Požar v premo-gokopu v Kattovvitzu v pruski Šleziji se vdeno ni pogaše n. Reš Ina dela so trajala več dnij in — kakov je bil uspeh? Iz gorečega rova se je spravilo 110 mrličev in le jeden živ premogar, od rešiteljev pa se jih je pet ubilo, 30 pa je bilo nevarno ranjenih. * (Kako korejski kralj stoj narod civi lizuje.) Korejski kralj je razglasil naslednji ukaz : HvT DHUe v prilogi, "^tm Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 56, dnč 7. marca 1896. Jaz, Vafi kralj, spm si dal danes striči las* na evropski način in sem oblekel evropsko obleko. Ukazujem, da moj narod to isto brez mrmranja stori,u Darila a Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: „Grin-gola" v Gradcu 8 kron, vsled izgubljenega deloma pa vdobljenega karambola. — G. Fran D o-m i cel j v Knežakn 2 kroni, nabrani v veseli družbi na Bledu pri koncertu na pustno nedeljo. Skupaj 10 kron. Živeli rodoljubni darovalci in in njih nasledniki! Za „Narodni dom" v Ljubljani: „Grin-golaM v Gradcu 4 krone, \sled izgubljenega de loma pa vdobljenega karombola. Književnost. — »Slovanski Svet" ima v št. 7 naslednjo vsebino: Poljaki v pruski Nemčiji; K državnozborski volitvi na Kranjskem; Iz državnega zbora; K. K. Jeretov; Tudjem svatu; Bož. Flpgerič: Iz kroevin-skih potot nic ; Krvlov : Ovcy i sobaki; O realizmu ; Marica: Zmes; M. Hostnik: Poslano; Bož. Tvorcov: Ruske drobtinice; Razgled po slovenskem svetu; Književnost. — „Stenograf', glasilo brv. stenografskog družtva, tega lista sta izšli številki 9. in 10. z raz lično hrvatski in slovenski pisano vsebino ter jako fino stenografsko prilogo. — „Kmetovalec" ima v št. 4. nastopno vsebino: Najcenejša in najhitrejša obnovitev opustošenih vinogradov; Objed po zajcih ; Konjerejčeva opravila meseca marcija; Opravila pri čebelnjaku mesf ca marcija; Kako pripravljeno dajajmo prašičem krepčalno krmo; Krmljenje z gnilim krompirjem; Kako ravnati, da komat no seme začne zgodaj kaliti; Kako ravnati z mladim drevjem, ktero je poškodoval sneg; Polaganje mokre krme konjem; Bazne reči; Vprašanja in odgovori; Gospodarske novice; Uradne vesti c. kr kmetijske družbe kranjske. — Knjižnica za mladino Snopič 13. in 14., vezana skupaj, prinašata na 194. straneh svoj čas jako priljubljene, zadnja bta pa precej pozabljene „Pesmi" pokojnega Andreja Praprotnika, in sicer pesmi cerkvene in drnge. Ker fe ni dolgo tega, kar smo govorili o Praprotnikovi literarni veljavi , pač ni treba, da bi novic ocpnjali njpgove pesmi. Veseli nas, da so se zopet izdalp, in sicer v ceneni izdaji, ker jim je tako zagotovljeno, da pridejo mej narod. Cena obema snopičema znaša 50 kr. Izdajatelj „Knjižnice za mladmo" je tema snopičema dodal izkaz o dohodkih in t roških v lanskem letu. Iz tega izkaza je razvidno, da je imela knjižnica za naše revne razmere uprav velikansk deficit, to pa le, ker tisti poklicani krogi, kateri morajo in morejo delovati za razširjenje dobrih spisov mej mladino, niso storili svoje dolžnosti Dunaj 7. marca. Proračunski odsek je v sinočni seji nadaljeval razpravo glede ustanovitve železniškega minisUrstva. Badeni je novic pojasnil svoje stališče in levičarji so se mu udali. Menger je svoj predlog umaknil. Beer je sicer predlagal resolucijo, naj si vlada v prihodnje pri takih slučajih prej pridobi pri voljenje parlamenta in ko se je resolucija odklonila, so levičarji glasovali zoper naknadni kredit za železniško ministerstvo, a to je bil le mej Badenijem in levico dogovorjen manever. Parlamentarna kriza je s tem poravnana. Dunaj 7. marca. Odsek za volilno re formo je po jako dolgi debati v/prijel Člen II. vladnega načrta o načinu volitve v peti kuriji. Dunaj 7. marca. Sinoči so se Češki poslanci iz (Ješke in z Morave posvetovali o združenju v jeden klub Sklenilo se je, naj dosedanji člani moravsko češkega kluba vsak zase oglasijo pristop mladočeškemu klubu. Dunaj 7. marca. Danes ob desetih je padala tu toča ; zrna so bila jako debela. Sofija 7. marca. Sultan je že podpisal ferman, s katerim piiznava Koburžana bolgar Bkim knezom. Knez Ferdinand odpotuje v krat kem v Carigrad. Rim 7. marca. Ministerski svet je na ročil generalu Baldisseri, naj zapusti laška vojska trdnjavo Adigrat in sklenil, da je takoj odposlali primerno število topov v Masavo. Narodnr^ospodarsKe stvari. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani (Dalje.) VII Zbornični svetnik France O me rs a poroča D tarifi javne tehtnice v Trebnjem, katero lioČe ustanoviti občina. Za to tehtnico se prosi za Eotrditf v nastopnih tarif: Za tehtanje male živine akor prašičev, telet po 10 kr., za tehtanje velike Živine po 15 kr, za tehtanje raznih stvarjj pod 100 kg po 5 kr., do 500 kg po 4 kr. in čei 500 kg po 2 kr. od vsakih 100 kg. Po §u 15. zakona z dne 19. junija 1866, drž. zak. et. 85, so javne tehtnice upravičene za vsako tehtanje pobirati pristojbine po tarifi, katero mora potrditi politično deželno oblastvo. Pri odmeri tarif je pomisliti, da smejo te biti le zmerna povrnitev za trud in za stroške, ki so spojeni s tehtnico. Odseku se v obče ne zde tarife previsoke, vender pa misli, da bi bilo v interesu javne tehtnice, ko bi se napravila mala prememba in predlaga nastopne premembe: Za tehtanje male živine kakor telet, jagnjet, ovac, koz po 5 kr.; za tehtanje velike živine (govedi, konj, prašičev) po 10 kr.; za tehtanje raznih stvarij pod 100 kg po 5 kr., od 100 do 500 kg od vsakih 100 kg po 3 kr., čez 500 kg od vsakih 100 kg po 2 kr. Dalje meni odsek, da naj bi se tarifa nastopno popolnila: Za tehtanje praznega voza po 5 kr. za tehtanje jednovprežnega naloženega voza po 10 kr. in za tehtanje dvovprežnega naloženega voza po 20 kr. Odsek torej predlaga : Zbornica naj v tem smislu poroča na c. kr. deželno vlado. Predlog se sprejme. VIII. Zbornični svetnik Avgust Skaberne poroča o dopisu c. kr. okr. glavarstva v Kranji, ki je predložilo prošnjo provizončnega odbora za ustanovitev zadruge vseh obrtnikov v Tržiču in prošnjo čevljarjev v Tržiču za ustanovitev čevljarske zadruge za sodni okraj Trž ški. Dalje poroča isti v dopisu c. kr. okr. glavarstva v Črnomlju z dne 7. janu-vanja t. 1., ki je predložilo prošnjo več obrtn kov sodnega okraja Črnomaljskega za ustanovitev za-diuge vseh rokodelskih obrtov tega sodnega okraja. Po §-u 10G. zakona z dne 15. marca 1883, drž. zak. št 39, naj se mej tistimi ki se havijo z jed nakimi ali podobnimi obrti v jedni občini ali po sosednih občinah, s pomočnimi delavci ^pomočniki, učenci) vred ohrani in kjer bi je še ne bilo, po obrtovuem oblastvu, kobkor le to ni zaradi kra jevnih razmer nemogoče, napravi vkupna združba ali zveza. Poprej naj oblastvo dovpraša trgovsko in obrtniško zbornico, katera naj zastran tega udele žer.ce zasliši. Po okolnosti sme jedna zadruga ob-sezati tudi obrtnike in pomoćne delavce (pomagače, učence) več občin in raznovrstnih obrtov. Po § 109 napominanega zakona, določa krajevni obseg, katerega naj posamična zadruga obsega, politično deželno oblastvo, dovprašavši trgovsko in obrtniško zbornico, katera naj zastran tega zasliši udeležence. Ker iz predloženih prošenj ni razvidno če so drugi obrtniki, ki prošenj niso sopodpisali, zadovoljni z ustanovitvijo imenovanih zadrug, odsek ne more nasvetovati konečne rešitve prošenj, predno zbornica v smislu postavnih določil ne zasliši udeležencev. Odsek je torej mnenja, da bi bilo vse obrtnike sodnega okraja Tržiškega in Črnomaljskega po okrajnih glavarstvih v Kranji, oziroma v Ćrnomlji povabiti na jeden določen dan v Kranj, oziroma v Črnomelj, kjer bi jim odposlanec zbornični razložil namen zadrug, jih poučil o ustanovitvi teh in bi zaslišal njih mnenja o ustanovitvi in o krajevnem obsegu zadrug, ki se imajo ustanoviti. Poročevalec predlaga: Čestita zbornica naj v tem smislu poroča na c. kr. okrajni glavarstvi v Kranji in Čruomji — Predlog se sprejme. IX Zbornični svetnik Ivan Banmgartner poroča o dopisu trgovske in obrtniške zbornice v Pragi, ki je prosila pri c kr. trgovinskem mini-steistvu, da bi se pošiljali zapisniki o sejah državnega železniškega sveta, trgovskim in obrtniškim zbornicam in bi se te tudi obveščale o sejah in in prosi zbornic i, da bi to njeno vlogo podpirala. Poročevalec utemelji obširno, da bi bilo želeti, da se tudi naša zbornica v polnem obsegu obvesti v obravnavah državnega železniškega sveta in o drugih jednakih poročilih vis. c. kr. železniškega minister-stva. Prošnjo praške zbornice posestrime je torej podpirati in je pri tem povdarjati, da zbornica želi imeti imenovane zapisnike in poročila, četudi njen zastopnik v državnem železniškem s etu redno poroča o svojem delovanji iu o sklepih v tem sklepu Predlaga torej imenom odseka : Čestita zbornica naj vlogo praške zbornice posistrime podpira pri vis. c. kr. železniškem mininterstvu — Predlog se sprejme. (Dalje pri h.) — Posojilnica v Radovljici, registrevana zadruga z omejenim poroštvom, Imela bode dne 22. marca 1886, popoludne ob 4. uri, v posojilničnih prostorih redni občni zbor a sledečim dnevnim redi m: 1 ) Poročilo ravnateljstva ; 2) Poročilo nad zorstva; B.) Razdelitev čistega dobička; 4) Voliti v ravnateljstva; 5.) Volitev nadzorstva; G.) Slučajnosti in razni nasveti. V petem upravnem letu imela je posojilnica v Radovljici G07 327 gld. 20 kr. denarnega prometa. Vložilo se je od strank 281.604 gld. 30 kr. ter dvignilo 96.749 gld. 2 kr., tako da je stanje hranilnih vlog s kapitalizovanimi obrestmi koncem leta 1895. znašalo 315.883 gld. 39 kr. Izposodilo se je na hipoteke 44 745 gld. in na osobni kredit 28 3e namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo ujiliva na mišicu in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica i*0 kr. Po poštnem povzetji pošilja to zdmvilo vsak dan lekar A. M0LL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati |e izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 (I75ti — 3j Listnica upravnistva Gosp. Jnrjovski v Ribnici: Danes prejeli smo po nakaznici 8 gld. Ker ne vemo Vašega pravega imena in nam ni znano v katero svrho ste d nar poslali, blagovolite nam to poročati, štev. 56. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.7i6. V ii*mI«»IJ<> cliit* m. marca INOO, Začetek ob 3. uri popoludne. Znižana vstopnina! Predplačani sedeži ne velja o ' Petikrat: Janko In Metka. Bajna igra v treh slikah. Zložila Adelajda W< tte. Uglasbil Engclbert i I n m j., i n. nk. Poslovenil M Marku* Kapelnik g. Hilaiij Btniltk, — Vprizoril režiser g Josip Nolli. Prva slika: Doma — Drnga slika: V gozdu. — Tretja slika Medenjačnl hr.imeo. Blagajna se odpre ob poln 8, uri. Začetek točno ob 3. uri Konec ob li. uri zvečer. Štuv. 57. Dr. pr 7l7. Začetek ob 1 8 url zvečer. Tretjikrat: Brat Mtartln. Ljudska igra s petjem v štirih dejanjih. Nemški spisal Karol Costa Uglasbil Makso pl. \Veinzierl. Poslovenil Kapelnik g. Hilarij Benisek. Režiser g. Rudolf Inem&n. Blagajna se odpre ob 7. uri. — Začetek točno ob l,\8. uri. Konec po 10. uri zvečer. Vstopnino glej na gledališkem listu. Pri predstavah svira orkester slav. c. in kr. pelpolks It. 27. Prihodnja predstava bo v torek, dne 10. marca 1896. „Glasbena Matica" v Ljubljani. V ponedeljek, dne 9. marca 1896 v „Sokolovi dvorani" Narodnega doma pod vodstvom koncertnega vodje g. M. Hubada. Sodelujejo: g Oeoll Vafttoek, operni pevec, pevski mbor ..Glasbeno Matloo " in slavim godba o ln kr. pei-polka Leopold II , kralj Belgijcev, tt. 27. Začetek točno ob 8. url zvečer. Gene pre štorom : Sedeži v parterji .'i 3 gld., 2 gld., 1 gld. 50 kr. in 1 gld., in na galeriji ti i gld. in I gld. Vstopnice I f>o kr. Dijaške vstopnice a> '10 kr. — Sedeži se dobivajo pri g Šefiarku in na koncertni večer pri blagajni. DrugI konoert b de v nedeljo, dne 16. maroa !fc*đ:rt'vaićl;cl ženin, velika balada za orkester, zbor in soli od An t Dvofaki, Umrli so t Izubijani: 3. marca: Božidar Poljanec, ravnateljev sin, 7 let, Poljanska Oteta št. 50, Nepbritis & Pneumonia. — Uršula Oostoičar, zasebnicn, f>0 let, Ključaničarske ulice št. 4, Sepsis cbronic.h. — Sofija Kopetzkv, nudaprvodnikova hči, !>•/■ mesec«, llesljova cest:« št. 23, kron. Želodčni in črevesni katar. — Kranja Donkel, šivilja, 74 let, Hrenove ulice št. 9, otrp-njenje pljuč. 4. marca: Magdalonn Vraučič, pnznikova hči, U',', leta, Poljnnaka cesta št. 'J'.', NupliritiB acuta 5. marca; Mariju Kop nt, delavčeva hči, 5 meiecev, Poljanska cesta It, 25, brone, h i al u i kutar, Iz israiliietfa Bista. Izvršilne Mil ekmekatlvuo tlriažbet ,!«»>.«• fn Štruklja posestvo v Štrnkljevi vasi, cenjeno 2041 gld., dne 11. marca v Lo|n, Marka Korina zem jiščc v Ravnu, cenjeno 310 gld., dne 11. marca in 11. aprila v Krškem. Marije Ost. e rman posestvo v Kožicah, cenjeno 319 gld., dne 11 marca in lf». aprila v Kočevji. Luk* Zurca posestvo v Rrvkoku, cenjeno 1711 gld, dne 12. roaroa n 11. aprila, v Logatca. Lize Trče k zemljišče v Znvrc.n, cenjeno 3" O gld., (recitacija) dno 12, marca v Skofji Loki. Antona m Munje Oerber posestvo v Verbici, cenjeno li'iio gld,. (ponovljeno) in Josipa Z i b crn a zemljišče v Celju (v drugič), oba dno 13. marco v Isirski Bistrici. Josipa Ocrlja posestvo v Ilanjali, cenjeno 710 gld, dne 18, marca in 1.'). aprila v Ilirski Bistrici. Franceta Kalana posestvo v Zabrezniei, cenjeno 4091 gld , dne 18. marca in 17. aprila v Radovljici. Jožefa Meterca zemljišče v Zabrc/,mci (preloženo) in Franceta Kalana zcmljišee v Zabrem ci (preloženo; oba dne 18. marca in 17. aprila v Radovljici. Jerneja Stegu posestvo v Hrafiah; Franca Kašteli c a in Štefana Dovgana posestvu vKalu; Antona Mauerja posustvo v UrobSah in Janeza Kermavnerja posestvo v Postojini, vseh pet. prvič dno 13. marca v Postoj mi. JoJefa Srebuta posestvo v Neverkah, v drugič dne 18, nifticii v Pottojlni. _ Meteorologično poročilo. Marec | Čas opazovanja Stanje barometra v mm. temperatura v 'C Vetrovi Nebo Mokrinn v mm. v 24 urah 6. H. zvečer 737 3 + 2 8 breavetr. jasno 7. 7. zjutraj 786*4 — 08 si. zahod megla 00 n 2, po pol. 733 3 + 11 0 p m. zah. ■koro jas. Srednja včerajšnja temperatura +10°, za nad norm a'o m__ XDTjL:rxć*3<3.5ca. borza dne 7. marca 1896 Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 10 kr. Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4° „..... Ogerska zla^a renta 4"',....... Ogerska kronska r. nta 4"'„..... Avstru-ogerske bančne delnice .... Kreditne delnice......... London vibta........... Nemški dtž. bankovci za 100 mark , , 20 mark............ '20 frankov........... Italijan k: bankovci........ C kr. cekini........ Dne 8. marca 1890. i"/, državne srečke iz 1. lbM po 250 gld. 151 gld. SO kr. Državne srečke iz I. 1HU4 po 100 gld.. Dnnava r< g. srečke S° „ po 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4*^,0 w zlati zast. listi . — , — Kreditne srečke po 100 gld...... 200 , — Ljuhljantike srečke.........22 „ — Rudolfove sreeks po i I gld......24 . 95 Akcije anglo-avutr. banke po 800 gM. . I7f> „ 7f> Trao.way-druftt.velj. 17«» gld. a v. . . . 4H2 „ — Papirnati rubelj....... I , 28 101 gld. 10 101 „ 15 122 , 40 1"! . f)0 198 . 4f» 99 , 15 990 . — 380 „ 25 180 . 75 »» * 05 80 • . 58 r, • 65 151 gld. 50 1W3 „ 25 127 „ 75 J, I Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest. da je naš iskreno ljubljeni sinček, oziroma brat Ivanček Zupančič po kratki, a zelo mučni bolezni v nežni starosti 3'/, leta, dne i>. sufica ob 9' , nri v Oospndn zaspal. Pogreb bode dne H. marca ob 4. uri popo-ludne iz mrtveinioe pri sv. Krifttotu V Ljnbljani, dne 0. marca ls:»r,. (2053) Žalujoči stariši: Ivan in Gabrijela Zupančič. Mesto posebnega naznanila. I m Bi d lil S § •a '> il Lil ; 11>98) Pri otročjih boleznih IV potrebujejo se često kisline preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zilr-tvniki zaradi nnoga uplivanja svojega na C* LAV NO m K L. A O I t* ir V p*J6Jeft/«a luli*« KI « H. V-V It katero radi zapii njejo pri želodcev! kislini. ■ i 11 i j n 111. pn krvmi. otekanji žlez i. t d , ravno tako pri katarili v sapniku m oslovskem kašlji. Dvornega svetnika li<>s«hner-ja monografije o Oteeahnbl Slatini.) primes k bobovi kavi edino zdrava kavina pijača. l>ol>i a« novaoil, jiol kilo r.it *5 kr. Svarilo.' Zaraiti nn'i rudnih po- 11 M I . 1. 1lI 11 l.'il 1-1 I, iiv JO tli'l'Jl pllir.lll nn Itfirae r. a vojn b imunom' Kathrciner C. kr. glavno ravnatellstvo avstr. drl. Menic. Izvod iz voznega reda ^•lJBWSie>fjr« od L. olct©t>re«, 3.®03 S Uivitnpao omenjeni prib*.'t\lU In oJTiaJelnl eeal osnaeeni io i Odhod ta Tajabljano Jn?.. kol.) Q% Uf, wt n mitu pa H»r( orotnl »lak t Trbla, PonUbol, Ilsljr.i, Ot> Sg-bsc, !Tr*u»OTmfei!»«, Ijjnbno, u.n BeUthal * Anitoo, laohl, Omu>i> le. Poln»?^i.-. qfty», line. »Wnjev»ie, Plue-.il, Marijino vere, Heh, ota«10V« »■»»■«. thi** ■ vauv, rr»po, ijlpik?, fnnuj »in An->«»oi:t.u. :: E wt tO mt+*. x;.«.V*-J .ToAaat »lok w Htiv«,;, Moro me«tu. JU 1. s»fi It* mit*, ifutntf oanbn« »lak » Ttbii, Puntahal, Ut.ljak, C«, levae, »ii.-.rr-.uFjjnbno, »utiej, Ao* Snl«thcil ▼ Solnogra.l, Pum riti Ar.utK\\nxk. Oft IJtf. v. * 8-fi m(h. popo>**or> ; ■•. ljjubao, HeUthal, Dunaj. ;>t J uri }K>j»o."jirfn* oaabat vek t TiM*, Reljak , OoIcitoo, I^Juhno, Gob 8«l«thal ▼ S ilnograd, Tjana - rtantoln, /ell na Jeaorn , lno'iioa», »r«Konc, Durih, Oouoto, Farir., Ht«yr, I.ino, Omondan, Iachl , Rtu\o-Joviot, FlaenJ, Marijina vare, Ilob, Vran«»TO rara, KrtIots Taro' Prago. Iiinako, Danaj vta Ainatnttan. r;e 7. uri VO mvtu»fr.U t Kamulk. . V. . OB a popoludn* u a . •. . SO . «WWr . a Prihod v Iajubljaao (dr£. kol.). Ob O. ■•■*-« Ob min. njutnij la Kamnika. a XI. * X5 a dopolui1n4 , i, „ 9. „ »O „ mt»č«r „ (1705-56) •feL izurjena v izdelovanju životuv, in (2044—2) jedna tioeiiku Ne tuUo) in r.w Irujno v#.prt>iuictn v NpiC»lHkib uli« ali Nt », II. iin|t>. prav hvaležno postransko opravilo tudi v prostih urah, i rn nlrf na ,neaec in ProvizUa Pri ^(,l>r' vporabi I %J U yiU* in detinitivnem naraesčenji. — Ponudbena: I.ni.um. I^vnsi-n. 1334-11. 120Jri — 1) Oslajena ^ (1934) 4 jedini zaresiii kavini nadomestek bo od mnogih znamenitih zdravnikov slednjemn toplo priporoča. Koestiin, Bregenc. Postranski zaslužek l,r,o— iioii gld meiočno za osobe vbeh poklicnih vrst, ki se hote pečati s prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponudbo na „Hauptatadtlaohe Weohseletuben-Ge». ilschatt Adler & Oomp. BudapestIM7-7) Ljudevit Boroviik puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje »Mitkoi rutnlli puAfk za lo> ve in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pr«'«l«*lu|«' stare samokiesnice, v/prejema vsakovrstna poprittlln in jih točno in dobro izvršuje. Vhp puške so na c. kr proskuševalnir.i in od m . 11 • ■ preskušene. — Zlastrovani ceniki zastonj. m. Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. P1* K & s«? V Ki Ki i Doktorja pl. Trnk6czy-ja n DJfl «T'iNti|«» «etoKt» I. I. su. n u i* -« n. n« /• letele •. i»« mmi, i*:*n ji nImmii 4lO («MllJ I tli. Ker to zdravi!«* izdeluje lekarna auum, vtdja Akatljica škat-Ijicntui I k|(I- kr. Dobiva so pri (1801 3 1 ImBclu pl. TruladCBJ -J n lekarnarju v Ljubljani. l')»m|||ik mi« •#, o 1»riti IKI pONlO. Ljubljana fv. Breg št. 6 iš«"<* nulno: pro«l»|«lko za Celje; I»Ii»«hjiii«-i»ri< „ za Ljubljano (v trgovini); KOHp«»«lin|o za tukaj, 20 nld, in vse prosto; u>arlter|i» za kavarno prve vrste; jroMtii. nlHlcjt knliurico in imfuharico za zunaj (potni denar tukaj): »iiHolprt*« kiiltwrlr.« za Celje, Tist, Reko, Gradec, Piran, Ljubljano; hlAlne za tukaj, Gradec, Pulj; peMtiitt|o k jednciiiu otro1;u bliz i Ljubljane, 10 gld, mcz«le; tri Uwu|. •k« hlap««! kl»l»*au«8gtei poiuaciiea itd. itd. l*riporo« it se najbolje: Ve* deklet m« vHako. vratna op ii\ilu, močne, porab.e za vsako delo. (204(.i) Meblirana soba odda se v najem. Več 8R poizv<5 v gONtiliil nt. «. (2024—3) je vsakemu prosto c***-«) v gramozni jami za Bežigradom na Dunajski cesti štev. 35. Natančneje ne izve* v lesni trgovini ondu ♦♦♦♦^♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦^a#«««tv«««a>«> J Na najnovejši in najboljši način J J umetne (1504—32) J : zebe im zeliavja : * ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo« ♦ J %nit|n in vse coliue tiprrtkelj«, — odstranjuje + t> sobne liole<>lue z usmrtenjem živca « j zobozdravnik A. Paichel j ^ poleg čevljarskega mostu, v Kohbrjevi hifii, I. nadstr. # M«>t«'?eee«ee»e»ef>vve«eeT«eeeeMeeeee« St. 4f)02. Lekarna Trnk6ozy v Gradoi. Razglas. (1954—3) Podpisani magistrat naznanja s tem stavljen-cem za 18^0. I. sledeče: I. f-llnviii nnlior za deželno stolno mesto Iijubljano vršil se bo letos lt, lil 1M. flten inarea I. 1. v mestni dvorani ter so doiIh pridal ob 8. uri predpoludne, in sicer: a) dne 17. marca za izven Ljubljane pristojne, pa valed dovoljenja prist. oblastev pred tukajšnjo naborno komisijo pozvane atavljence ; b) dne 18. marca za domače, t. j. v Ljubljano pristojne mladeniče. II. Stavljenci, odnosno njihovi mo.ski sorodniki, ki bodo k naboru pozvani, imajo priti točno ter pravočasno na nabiralidče. Domačine! i unijo v pravem času, t. j. do dne glavnega nabora, prinesti semkaj potrebne dokaze, č« s« cglcifii'; za katero tu navedenih ugodno sti, namreč; a) kot k;iml dalje duhovskega stanu, posvečeni duhovniki ali kot nameščeni dušni pastirji (§ 31. voj. zak.); b) kot učitelji, podučitelji ali učiteljski kandi-datje (§ :V2 voj. zak.); c) kot posestniki podedovanih kmetij (§ 33 v. zak.); d) iz rodbinskih razmer (§ 34 voj. zak.); •) jfdnoletnn prezentne službe 25.—29. v. z.) III. Stavljenci, kateri žele kuke ugodnosti po §§ 31.— 34. voj. zak. in imajo tudi pravico da ugodnosti jednoletne prezentne službe, zamorejo se oglasiti za slednjo ugodnost tudi de pri glavnem naboru, če bi se jim odbila prošnja za katero prej omenjenih ugodnosti. IV. Kdor zanemari stavno dolžnost, ali sploh dolžnosti izvirajoče iz vojnega zakona, se ne more izgovarjati, da mu ni bil znan vojni zakon ali pa ta razglas. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, H. dan februvarja lHltfi. •T. IlTljUK*!*- jov kemično čisti higijenični kranjski liker iz planinskih zelišč vpliva v visoki meri oBveJ.evalno in o>ivsjoč, če Be kdo neugodno, slabo in nevšečno počuti, pospešuje prebavljo-njc in ko priporoča kot vsiikdanja dijtt tičua pijača. Zajamčeno čisti izvleček jo in Be ne sme primerjati z nobenim likerjem, ker dubrndejno in zdravilno upliva ter vse druge prekaša. Ta jedini domači proizvod te vrste bi se moral povsodi popolno ceniti in bi ne smel manjkati v nobeni hiši, v nobeni restavraciji in v nobeni kavarni. 1'riHtnega prodaja (1370—39) J\ Klavier ZLij-u.'blja^ni- Zakonllo leverovin« 36E6V Vse zlomljeno steklo, porcelan, les itd. lepi najbolje slavno znano v Imheeka jedrno premovano 3pl-u1.es - Staru-fer - lepilo. Samo priBtno v .steklenic di a, 20 in 30 kr. pri Franu Kolliiiuiiii-ii. (1652—(1) i Podpisanee uljudno naznanja, da izdeluje. mizarske klopi (Hobelbanke) Iz dobrega, trdega lesa in po nizki ceni. (1077—JI) S Bpo&tovanjera mizarski mojster v Skofji Loki. 88808888888888888 Stavbinski, galanterijski klepar in vodovodni instalater W. Weber Tržaška cesta št. 40 nasproti c. kr tobačni glavni tovarni so priporoča p. n. občinstvu najbolje za vsa v to stroko sp;tdajosa dela. 1984—3. TT-u. so vedno clo"toe kopalne in sedne banje. VN]II't»Jt»llinJO Nt' IIHl*Of*llll j ii iioprave. Postrojno olje ohranjuje, da umije uc uplenili in ne Ninolitrl in o«l-»trnnju|e pIcHnubo in Ninolo, tako da postane staro usnje tsko, kakor bi bilo novo, če drugače ni pokvarjeno od sobica in Škodljivih obnjek. — Tudi se proizvaja mast za kopita in vozove. (Vin* puSici ali steklenici lO. 40 in kr. Prepro- dajalcem se daje popust. — V aulu^i pri K. VVctter-Ju v I, ju M > mit. — < ViiiU naj se vahteva od tovarne (1148-12) v Št. Valentinu pri Steyni, Nižja Avstrija. Komično-tohnična pookuoalna postaja industrije za usnje, III., leva železniška ulica St, 5. Dunaj, dne 2 >. septembra 1895. Svedooba. Patentovano postrojno olje Jakoba H e n d i k a v Št. Valentinu je UBpela zlozitev tvarin, ki ne dnji-jo usnju samo moči, nego je tu-ii konservirajo, ker za-branjujejo vsakersno raztvorbo in poltvarjenje. Ker ima to olje v sebi tvari no, ki učinkuje stroj lino, so ž njim ztbra-njuje delna razst.rojitev usnja, katero scer prousročtljStA srak in moČH. Pri praktičnih poskusih se jo to postrojim ulje obneslo prav dobro. C, kr. p o skušal na postaja industrije za usnje: VaSe blagorodje ! W. Eltner m. p. Prosim, da mi kmalu pošljete semkaj 10 kil Vaiega izbornega postrojnega o'ja in kopitne musti in 2 veliki steklenici po f> kil »preture za usnje. Prosim, da \Be proti povzetju pošljete na visoko predstojnistvo komore Z odličnim štovanjem A. Bresohek, krmski mojster nadvojvode I V ni.. Kalvntorjn. jžj) Slikar in p]eskar iz Celja.. Lepo stanovanje s 5, eventuelno s 4 snlumi in prit i k lina m i ml d t* ■« litkoj ali s 1. nprlloiu ali s 1. ui«|em. Natančneje pove lastnik g. A.lo|y,i| Vodi tega 40 lepih, dobrih in j:iko koristnih stvarij po taki slepi ceni, o kakerAni se Se ni nikdar slisdo, za 2 gld. 10 kr, in sicer: (1930—4) 1 elegantno pozlačena ura, ki točno gre. za kar se jamči 4 leta, 1 elegantno pozlačena zlata verižica ki se jako težko loči od pristno zlate, ker jo jako lepo narejena, 6 dvo-jnotinih žepnih robcev, 1 jako lepo žepno zrcalo /. fino brušenim steklom, 1 prekrasno pristno svilena kravata najnovejše fncoue, 1 jako fina kravatna igla z umetnim briljantom, 1 prekrasni častniški usnjeni portomonaie iz jako finega usnj;i, 3 jako fini prsui gumbi (šemisetlod imitovanega zlata z umetnimi briljanti, 2 jako lepa maii&etna gumba od imitovanega zlata z mehanično patentovanim zaklepom, 1 jako elegantna ženska hrosnn igla, 1 fini sinod kovni k, 1 fini ustnik za siikkI-čice, 10 finih angleških pismenih papirjev in 10 finih angle-šk h pismenih zavitkov. Vseli teh 10 jako lepih stvarij vkupe z uro vred velja samo 2 gld. 10 kr. Iz razprodaje prodajamo tudi fine ako elegantne pristno srebrne žepne ure. ki juko točno gredo, za kar jamčimo štiri leta, z jako lepo v ognju fino pozlačeno urno verižico z lepim privo/.kom vred samo po ."J gld. Ta srebrna ura z gori omenjenimi jako lepimi 89 stvarmi velja samo 3 trld. f>0 kr. Uiti naj se naroČiti, kolikor le mogoče, ker se zaloga hitro razproda, in se nikdar več ne ponudi v življenju tako ugodna prilika. Razpošilja proti povzetju krakovska urna osrednja razpošiljalnioa F. VVindisch v Krakovem, Verka Jo selo w loza cesta it. 10 C. NB. Neugajajoče btago ue takoj nazaj vzame. "Vs ailr svoj tlslsza-r I Ameriška tiskarna s pismenkami od kavčuka s katero napraviš adrrsnn karte, cirkularje, naznanila vsake vrste, numeriranje itd Lahko uporabljanje in cena naprava omogočujeta vsakemu, imeti svojo tiskarno, katero faktična vrediiDnt se v vseli trgovskih in obrtniških krogih dobro olmese. One za popolno tiskarno z elegantno plosčin.tbto kaseto, večvrstnim vrstomerom in stavilo ' skobo vrod: St. Is 121 črkami gld 2 — Št. 3 s 220 črkami gld fina, 17G . „ 2-o0 , 4 . 310 t . 37.r) Št. 5 n 387 Črkami gld 4*60. Permanentne b r/i eT" P> -i ct> Jajca za valjenje pristnih brnliiiiu-koltoAl) komad po 16 kr., lioluntlU, črnih, z velikimi belimi čopi, komad po '..'•> kr., IioikImiin komad po 36 kr., pristnih •*( a}«-r < U i Ii kokoMlj komad po 10 kr, sicluiilli uvMiiti. komad p<* 30 kr., laii^nkuitiN komad po .''(> kr., piirnnov komad po 80 kr., Nr»!n nili hjhhiIoIh-s komad po 80 kr , l£»ll)Kiik komad po 80 kr , prlllik«»vk knuuul po 30 kr, ko* hi n*. i n »t komad po 2"» kr., serNkiti n»" komad pO 20 kr. Razpošiljam jajca za valjenje živahj fiHtetrn {»lemena, ki so že bile večkrat odlikovano in dajem jamstvo za čistost in pristnost, plemena. (19M—4) Maks Pauly, KoHach (Štajersko). 13*^, Slikar in pleskar iz Celja. Vozni listu t Sey. Ameriko \ H9—10) pri nizozeinsko-ameriški | parobrodni družbi. | >• DUNAJ. I I Kolowratring 9 ^ IV WeyriDgergaB8e ^ Vsa h' 1. decembra 1 77 zadružnih deležem 6 1895 ......... 1 7084 77 lt K) tri d........j 7700 2 Invi-nlar........ 510 — 2 1 [ranilne vloge 1466 vlož- a Posojila liipotečna . . . . 256384 :i7 nikom ........ 466109 47 4 Posojila na osnimi kredit . lHTlMH) lin a Kapitalizovane obresti . . 17115 .{7 5 Zaostali1 obresti..... nKVi» 09 4 /a leto L896 pred plačane 6 Hranilne vloge pri denar- obresti ........ r>()2 U nih zavodih ...... 68800 — i r, < »bresti od zadružnih de- 7 Kapitali/.ovnin' nlirosij
    ;>. . 8668 titi nici ......... 103 98 V. 9 Zaostali eksek. stroški . . 1TS ■ \^ 10 Rezervni zaklad naložon v ^\ 25760 31 \ ;> 10288 92 610288 92 1 tonom« Z naj razno vrstnejaimi, štirikrat nn dan svežimi, okusnimi, zdravimi in slastnimi, v slaščičarski in pekovski obrt spadaj oči m i izdelki postreza točno tvrdka Stari trg nt. *i. (1784) Tu je dobiti vsak dan d.©xan.a.£o potvico, vseh. -vrst lcrio.iL na vago, x±ers. lcx-o.li. In jsrepeceri.ee ("^a,n.ille-Z-wle"ks«.clc). MM—— Ljubljanu, Židovske ulice, st 4. Velika zaloga obuval lastnega izdelka zh dnine, jtfonpod« in otroke je vedno na i/.boro. VHaUtTHiin naročilu 'ZvrSujojo mu točno in po nizki coui. Vho mero bo sliranju-jojo in zasnamonujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli nuj ho v/.oroc vpoalati. Kavarna I. Lekan („Pri Virantu") na Stt. TslIcoTosl trgrvL. Podpisanee Be priporočam »1. občinstvu r.a obilen obisk moje kavarne ter zagotavljam dobre pijače ter točno postrežbo, r, - Z velespostovutijem (17'27 I vii it I^okim, kavarnar. J. Kunčič naznanja gg. gostilničarjem in p. n. občinstvu, da se je 11 s bvojo izdelovalnico soda-vode v lastno hišo v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 49 ter se priporoča za daljna naročila z opomnjo, da rabi vodo iz mestnega vodovoda, ■ v ivojl jjHV It lift* 11 ▼ lliO*«.r«ilt "*Jl rabi vodo iz teko-(1786 čega studenca nad cesto pri Bledu. £$3tir~ Zunanja naročila se točno izvrše Vzor Alojzij Erjavec (17S8J čevljarski mojster M. Ucak Albert Robida M. Učak v Ljubljani, Rožne ulice št S izvršuje po najnižjih cenah sobna slikarska dela v vsakem slogu in I ,.. ii i. Šeleuburgove ullc*e 1. Največja zaloga elegantnih in močnih otročjih vozičkov od H gld naprej do U gld. 4- S: Ljubljana, Frančiškansko ulje« 4. jf 1 Pleskarska mojstra c kr. državne in * f c. kr. priv. |Užne železnice. ^ P Slikarja napisov, \ itavblnaka in pohlstrena pleskarja. t 1? Tovarna za oljnato barvo, lak ? r in pokost. (1744) S P Zaloga orttflmtlne** kwrl»»lliie|M. ^ * Maščoba za konjska kopita in usnje. £ (1748) ;—„ **T\ftrf*illllllllllllllll 4 lii*l*ill*i* 1*41*****4^4* s* shanlh Ivan Škerl Opekarska cesta st. 16 v Ljubljani Izdeluje In popravlja mIviiIim* Mtro)e in voloci« l»«*«li* ter se priporoča p. n. občinstvu za izvrševanje v njegovo stroko spadajo-Cih del in popravkov po najnižjih cenah. V nanju naročila se tečno ievrsujejo. < ITAST URAN ► 4 Ljubljana. Gradišče st ti, Igriške ulice st. 3 ^ ^ priporočata p. n. čast. občinstvu svojo ^ ^ vel ko zalogo vsakovrstnih ^ ^ pečij in glinastih snovij ^ kakor tudi ^ štedilnikov in vmdi v to stroko spudajot'ili ittrl po ^ nizkih c^nah. (17.'10) r ir^r^r^r^r^r v w ^r- I^T3.2tl3s:3. Toni (tm) v \ oiIiiimIii nt. :i priporoča p n. občinstvu, zlasti gg. posestnikom konj in vo/.ov, svojo kovaško obrt izdeluje vaa v to stroko spadajoča dela, posebno priporo'-a gg hišnim posestnikom vcii za stavbo ter jamči /.a dobro delo in točno potrezho. S Ljubljana, llniiiij ceMla nt. 13. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. Ceniki zastonj in franko. HENRIK KENDA v Ljubljani. NajbugMtejša zaloga za šivilje. Ik____^ (174K Sv. Petra cesta št. 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 16 priporočit s.ii -i veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plašče v za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. ' Miliju- j... (.i«-i-l se po najnovejših n/.orcili iti po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. ' (17311) ^(■■■■■■■■■BBHBaaaaHnBH ANTON KOSI R 4 v LJubljani, v Kolodvorskih ull-« oah it. 30, poleg- Jut. kolodvora ♦ # priporoča svojo * zalogo izvrstnih J pTiiieiinv is «fro|e in J«»r- IIIIMIH d»Ml»Hi| po nizkih cen.th. j0ST Kovčeki ,,en gro3a'* gg. trgovcem po naJniljUl tovarahkih conah. (I747i * m Cr. Toiinies v Ljubljani. Tovarna za stroje, železo In kovtno-ilvnioa. (»deluj« kot poiietitioii: vse vrste strojev za lesoreznioo ln žage. (1788 l*ri>!■ •>■< 11 <>), in kull« |io imjbuljli inatftvi, »hic»)ini I u rli I it«- In »•>;<> I lil (1740) s suknenim, platnenim in W I > ju l> I janit. I Gospodske ulloe (Knež,l (1788) dvoreo). l^^«mTL Detter Xjj"u."fc>13a.n.a., Stari trg: šte^r. 1. Prva in naistarejša zaloga šivalnih strojev. Tu ho tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji PoHrlinfi pu priporočam svoje ilVrstfifl nIhisio-rexiil«*f in mini 11n!<•«>, katere ee dobivajo vzIm: ti p Ii iztioruoHti j Dunajska oesta št. 5. 1$ 2288 R06. 4551 Zjednačilne stružnice ki se gonijo s kako Bilo ali z nogami, vrtalne stroja v rseh velikostih, itrojd za rezanje ovijakov, vobljalna ln pline »troji, vrtalnlci za luknje in škarje, kakor tudi stroje ca obdelovanje lena, trakovne in kroine žage, zllkalno itroje itd. poailja po najnižjih cenah (1789—H) Friderik Merores, Dunaj, L, Rathhausstrasse 2. Ceniki zastonj in franko. Vedno 100 strojev v zalogi. lini ekstrakt za uho 01 od c in kr. sekund, zdravnika dr. Si)Md<-ii. Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha že več let tavtoritete, ker odpravi vsako prirojeno »{liilioHt, uklanja takoj mImIi poaluh, naesnl lou in vsako usertiio l*«ilcxeu; dobiva se proti dop-.Siljatvi gltl. 1'74> v vsej Avstro-Ogerski fraokovas« po posti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni „pri sv. Duhu" g. Ede p 1. T o ni a y a, v lekarni g. A nt. Kiigla in v mestni lekarni v Zagrebu; nadalje pri Zanetti-ju v Trulu ; Jožefu Christofoletti-ju v CJorlel) glavna zaloga: c. kr. stara vojna lekarna n« Duuh|I F. Pleh an -a na Štefanovem trgu 6t. 8 — Pristno blago se dobiva samo v steklenicah z utitmenim napisom: e. lu kr. nekim«!, ailrnvntk dr. Nl|»«>k u h Uunir.il. (1872-5) Mignon-glasovir se da v najem. Povpraša naj se pri npravnistvu „Slov. Nar.a. (2050) SUCHARD NE«CIW£l(soiwtiz). l^EICHTLOSLICHZR CACAO • A.....<< 1 I t< . i (. T/» j ',EN ■ Nnl.i li ■ Ipoo so Js-Urpiti za tri sobe dobro in snažno ohranjena hišne oprave ki se ima oddati tlo koncu iiieMecn niafa I I. Ponudbe se morejo za jednO, dve ali V86 tri sobe napraviti. Kaj več se izve* v 1. Blasnikovi tiskarni v Ljubljani. (8028—2) Kdor kašlja znanih in /.mirom zanesljivih (1429-1K) liajscr-jcviri prsnih bonbonov. Pomagajo gotovo pri lt n Al lirlpitt o*l I, prsnem U al ar il in /anI I/t'ii j ii. Po mnogobrojnih spričevalih so priznani za najboljie ln najoenejse. V zavitkih po IO in 20 kr. prodajata jih Viljem viHj«r in JI. 5liir«lriM«'lili»K*'r. lekarja v I.jub-I|huI, in Martin IVlrk v Veliki 'Nedelji. Štev. 2462. Razpis služb. (2055) V kranjski deželni prisilni delavnici v Ljubljani so izpraznjene sledeče službe: 1. ) Slllžbfl |»axillka I. reda z letno plačo 360 gld. in stanarino 90 gld., potem s paznisko monturo in z deputatom za kurjavo in svečavo; 2. ) Jedna cvcittiivaliio dve nIiižIiI iiaziilkov II. reda z letno plačo 312 gld. in stanarino 78 gld, potem s pazniško monturo; 3. ) 3 službe iirovizorlenih paznikov z letno plačo 288 gld. in stanarino 72 gld. ter s paznisko monturo. Prosilci za jedno teh služb vlože naj svoje prošnje z dokazi o starosti, fizične in duševne sposobnosti, o dosedanjem službovanji in dovršenji aktivne vojaške službe, dalje o znanji slovenskega, nemškega in eventuvalno laškega jezika do 20. marcija 1896 pri vodstvu deželne prisilne delavnice. Prednost imajo prosilci, ki so zmožni slovenskega, nemškega iu laškega jezika v govoru in pisavi, ali ki so izurjeni vrtnarji ali tkalci. Dožolaai odbor 3K^aai©ki v Ljubljani, dne 4 marcija 1896. Štev. 109. Št. 2352. (2025-2) Podpisani deželui odbor razpisuje sledeče službe okrožnih zdravnikov: 1.) v l!oliliiJ«kl matrici z letno plačo 800 gld. in 200 gld. letne dokladeod zdravstvenega okrožja, 2.) na Urdu z letno plačo 600 gld, 3.) V € i* ii o m IJ u z letno plačo 800 gld. in 200 gld. letne doklade od zdravstvenega okrožja, 4.) v Kočevski Ht-kl z letno plačo 800 gld., 5.) v l.ojcafeu z letno plačo 600 gld, 6 ) v Menožeeali z letno plačo 800 gld., 7. ) V ŠlliarlJI pri Ljubljani z letno plačo 800 gld., 8. ) v Velikih Laslcah z letno plačo 700 gld. Prosilci za jedno teh služb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 20. marcija 1896. 1. ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znauje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bode pa le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici. 3Z)ež;elm.I odToor torsinjsifel v Ljubljani, dne 23. svečana 1896. »varovalno društvo u iiiljnji v Londonu. Filijala ma Avstrijo: Filijala za Ogersko: Dunaj, L, Giselastrasse l Fešta, Frauz-Josefsplatz It 1, v hifti društva. | it. 6 iu ti, v bili drufitva. Društvena aktiva dne 31. decembra lh94.......... kron 138,410.475-— Letni dohodki na premijah in obrestih dne 31. decembra 1*94 , 2o,319.068-— Izplacitve zavarovalniu in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (184H) ,.................. . 304,342.593-— Mej letom 1894 je društvo izpostavilo 9233 polic z glavnico ... „ 78,730'OO0>— Prospekte in tarifo, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce sa predloge, dajo brezplačno glavna agentura v Ljubljani, na Tržaški cesti št. 3, II. nadstropje pri O-vićLon-o. Ze©cl3ulco-t"u.- (1002-8) Razglas. (1902—2) Visoka c kr. deželna vlada v Ljubljani dovolila je z odlokom z dne 21). jauuvarja 1896. St. 7893, dva nova živinska semnja v Ložu in s;.cer iia dan 1.». m ure a in IO. aprila vnacega leta s ako je pa na isti dan praznik ali nedelja, ima Be semenj vršiti na dan po prazniku ali nedelji. Prva ta živinska semnja bodeta dne 16. marca in dne 10. aprila 1896. Prodajalci in kupci se vabijo, ker je upati vsestranske udeležbe. Mestno županstvo v Ložu dne 18. f-bruvarj* 1896. Xja.ll, župan. |fc£gT Naznanilo obrtovanja. "*y-^J Dovoljujem »i uljudno naznaniti, da som po 2f>letnein delovanju pri najboljših tvrdkah v velicib mestih, mej drugim v Gradcu, na Dunaju, v Olomucu, Zagrebu, v svojo domovino vrnivSi se, pričel samostojno itvrftbo sobnega in dekoracijskega slikarstva -v I_.j-Lx"blja-rLi_ Priporcčam ne najuljudnt>j»* zh naročila del v vsakojnkem slogu modernega sobnega, salonskega ln dekoracijskega slikarstva v mestu in na deželi, z zugotovilom fine izvršbo in nizkih cen. S spoštovanjem udani (1928—4) Ivan Tcrdan sobni in dekoracijski slikar, Ljubljana, Križevniske ulice 9. Štev. 702. Razpis. (2030—2) V Idlriji je nastaviti provizoričen deželni živinozdravnik. S to službo zdiuženi so dohodki letnih 700 gld., in sicer je v pokritje te svote zagotovljen iz deželnega zaklada znesek 300 gld., iz občinske blagajn« v Idriji znesek 200 gld. iu za pet let iz državnih sredstev tudi znesek 200 gld Dotičen živinozdravnik je dolžan, brezplačno ogledovati živino in meso v Idriji ter nadzorovati brez odškodovanja živinske semnje v Idriji, v ostalem sodniškem okraji pa proti primerni odškodnini po dogovoru z dotičnimi občinami. Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje z dokazili o starosti, znanji slovenskega in nemškega fsiika in o živinozdravniški usposobljenosti do 30. marca 1896. 1. podpisanemu deželnemu odboru. IDeželrLi odlocr 3ccatiEl3*3d v Li ubijan i, dne1 24. februvarja 1896. L. Luser-jev obliž za turiste. Pristen V.-liko priziialnih pisem jo na ogled v glavni r;i7|Mi.0ljalnu'i; Schwenk-a lekarna Ueldllng-DunaJ. o, ii' imata nnvod iu > /.* aiiiko in podpis, torej naj so pazi vredno ponaredbe. Pristen v l.|iit»i|niil: .1. Mayr, Mardetschliiger, U. pl.Trnkiicsv. G. 1'iccoli, L. < Jri'tVI; v Itiiilolf oveiu 8. pl. SUdovifi, F. llaika; v Kamniku .I Močnik; v Celotel A. EgKuri W« l'liur m wm!il, j. Biruba-cher; v llreaatk A. Aich-inger; v Trau (na Koroškem) C Meunor; v ll«>I|aku F. Sirholz, Dr. E. knuipf; w IJoriul G. B. Poutoni; v W «»!■»-ber|(u A. lluth; v Km-■■II K. Savnik; v Kad-n«ml C. E. Andrion; v lilri 11 .luMip Warto; v itKiiutijid A. Eloblek; v Celil K. (ii-iii; v i'r-iiuml|ut F. Haiku. 4994 Za več let daje se v najem ali slučajno tudi proda večja opekarna v Ribnici katere kakovost zemlje je ■iafl»olffta. Kaj več pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskega Naroda". (2041—2) Stavbeno podjetje (loncesijonorai zidarski ujner) se priporoča (2022—2) za izvrševanje vseh v to stroko spadaj očih del. Ivan Pittini, Kongresni tro 12. praško domače mazilo Podpis a ne c si UBi j a pri po rocat i svoje, na podlagi večletne boluifiniske prakse izgo-tovljene (2047—1) pasove za mm in se bode potrudil, da pri vseh, po meri naročenih obve-zah in aparatih popolnoma UBtreže individuvelnim zahtevam. Pohvaliti se sme f.e zdaj z najboljšimi zdravniškimi priporočili. Z \ elespoStovanjem K. Piotrovvski dotiivvitclj r.a razne bolnišnico in vodo, član unirorxilneg* draitva ti tulm i h k < • iin|m)iin>čki> rn lil rnvilstreno vednost itd. Ljubljana, Poljanski nasip 48. Ki (1700) lz lel*:o.me b (5) J3. Kriiffiior-ja vr Jr*r«$»i je staro, najprej v Pragi rabljeno domaČe zdravilo, katero ohrani rane cisto in varuje vnetju in bol. čine manjša t< r hladi. — V pućicah po 35 in 25 kr. Po pesti 6 kr. ve: Razpošilja s« v:ak dan. H£ Vsi deli embalažo imajo #5r zraven stoječo zakonito deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga: B. Fragner, lekarna „pri črnem orlu", v Pragi, Mala stran, ogel Sporner-jeve ulice 203. SchichV OOO patentooano milo (17S8—14) pisarno v tovarni na deželi se ififie gospodičina ali vdova brez otrok z lepo pisavo, veSSa v računstvu, nemškega in slovenskega jezika zmožna. —- Ponudbe vzprejema g. Feliks Urbano V LJubljani (2033-2) Največje skladišče raznega semena n. p.: nemške, štajerske, inkarnat, turške in travniške detelje, raznih vrst pesnega semena, splošno znano kot najboljša krma za živino; travnega semena za suhe, mokre, peščene in glinovit« travnike; velika izbera semena za salato, kumare, peteršllj, zeleno, sladki grah., fižol in vbo druge vrste semena za zelenjad. — Proseč mnogobrojnega posetu (2018-2) W T W z znamko „labud" je naj boljše vseh mil. Rokoviee za g-ospode in cT-stme iz sukanca, svile itd. praske glage-rokovice izvrsten fabrikat častniške rokoviee priporoča I. (2054—1) Karol Recknaoel. IFIFIF iF |F B Najnovejše za dame l Univerzalni moderc napravi čudovito lep život in ribje kosti se ne morejo polomiti, narejen je iz dobrega trinitnika z ribjo kostjo: (8016—4) in_ii___i__ a g Id. 2") > a gbi. 3\r«0 a gld. 4 50 sivi, bivkastorumeni in beli; v 1/JublJanl jih prodajata: Karol Hecknagei, Mestni trg 24, Ana Šinkovic, Mestni trg 19. S Naše univerzalno korzetno varovalo S omiigočiije, da more sle inja dam.i nositi svoj polomljen moderc, ne da bi ga dala popraviti. —i- 1jm i* s,w f»0 Ur, - :~ dobiva se v vneli boljs h modnih, drobninskih in galanterijskih trgovinah. Na debelo pri patsntnil) i meji tri jih Spitzer & Steiner, Dunaj, VIL, M«*li«*n*lmiSSM S«. 10 A. Št. G9<>2. Razglas. (2032—2) Preselitev krojaške obrti. Usojam si najudaneje naznanjati p. n. častitemu občinstvu, da 6om se z dana&njim dnem preselil s stojo krojaško obrtjo na Kongresni trg št, 14, nasproti nunski cerkvi. Zahvaljujoč se cenjenim naročnikom za dnsedaj mi skazano zaupanje skozi 'Jf> let, zagotavljam, da bodem v vnukom obziru zadovoljeval p. u. n-noćnike z dobrim blagom in solidnim delom po nizki runi. Triporočnin bo , .. . r z VdlStpOitOVS'ijem Anton krojaški mojster V Ljubljani i dn4 9, mioa (2027—2) « »opfioooonoaooaoooooooooo V zmis'u §. lf>. ohčinskegi volilnega reda za dožslno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne* 5. avgusta 18S7., dež. zak. št. 22) ee javno nazua-nja, da so imeniki volilnih upravičencev za letošnje dopolnilne molitve v občinski svšt sestavljeni in da ho Hmejo o«l daiies naprej skozi 14 iliilj tuknj pregledovati in proli njim vlagali ttpOVOri. O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 1 dan marca lH'.MJ y VABIJO častitim zadružnikom k druzemu rednemu občnemu zboru Posojilnice za Stari trg-Lož in sosedstvo reglstrovnrie zadruge z neomejeno zaveio kateri so bodo vršil d.ne Q. marca t. 1. dopoiudna c"fc> lO. url v prostorih g< spoda Frana Peče ta s sledečim vzporedom: 1. ) Porodilo nacelajitvs. 4) Volitsv naf-slnifitva. 2. ) Poročilo nadzora: va. o) Vo it« v nadzorstva. 3. ) Raspolaganje « filatitn doblS« G.) Rami na^vsti. kom, izkazanim za 1. 1805. K obilni udeležbi vabi '2048-2, nnčelmštvo posojilnice za Stari trtj-Lož in sosedstvo. D Ji vsakovrstnih srebrnih, zlatih in stenskih nr. Fran Čuden Vedno lepa izbšr najnovejših srebrnih in zlatih verižic ter različno srebrnine in zlatnine. Popravila vzprejomazn ter tsvriujena točno in vsstno ln Jamčim za dobro ln solidno delo. Ceniki na zalitevanje brezplačno. 3BBB—C—BHi IWJiLL.ll ,,JK^Z.Z.'PtrST'J'Z*■■■■■■■■■ urar v Ljubljani, Mestni trg 25. Glavno zastopstvo za Kranjsko Bvelovno/.imim tovarne Styria-koles (t JN tvrd ko \\ J/ Iv. Puch in dr.,. v^ . . •> - knluir tudi slovito tovarne „Premisi' - kol*su in znloga vec druzib tovarn. Hehanična delavnlos tvrdks Iv. Paoh-a v lsstnl hlii na Poljanski oeatl it. 31. SSV~ Ona kolca je leto. |nK<. Mil/nun n dublvnjo i . n i biuikli ml VIo naprej. Iliifitrovtiitl rrniki mu tiH va*)iota(int\}r. ■■■■■■M Izilajulfij in odgovorni undnik: Josip No 11 i. Lastnina in tiek -Narodne Tiskarne".