9 _, _ x- Spedistone in abbonameiito | tCW LAaY») »Wi l33 Poštnina oteče na v jrcttt+fnL i«, itmija 194S-XXI 50 centi UUCA * ZKLJCTOM: «1-; ONIONK PUBBL.ICITA ITALIANA & A_ MUJUSO IT Al JAKA & Eroica diSesa di Pantelleria La nuova in tima zi ene di resa respinta abbattutS — M H Quartiere Generale delle Forze Armate eomunica: Pode res c formazioni avversarie di bom-bardieri e di caccia si sono susseguiti in in ter roti a men te. i eri e questa not te. su Pantelleria il cui presidio. quantunque martellato dallazione di un migliaio di appairrchi. ha f ierametite Lase i a to senza risposta una nuova intimazione di resa. Cacciatori del 53" stormo e 160° gTuppo, arditamente i m poznat i si con tro forze numeri ca m en te superiori. abbattevano in a%-caniti combattimenti dodici velivoli; pure nel cielo deirisola otto aerei venivaito di- strutti dalTaviazione germanica che inol-tre. nei pressi di Capo Bon. intercettava e faceva precipitare in mare due »Curtisa«. Al largo di Capo Bianco (Tunisia), nostri aerosiluranti hanno attaecato un convo-glio, eolpendo un piroscaffo da tremila ton-nellate. Sette nostri velivoli non hanno fatto ri-torno dalle operazionj della griornata. Un apparecchio nemico che aveva lenta to di effettuare un azione di mitraaiia-mento contro alcune motovedette lunpo la costa Calabria, e s tato abbattuto dalle ar-tiglierie della difesa. Junaška obramba Pantellerije Ponovni poziv za predajo odklonjen — 20 sovražnih letal Glavni stan italijanskih Oboroženih sil jO objavil 11. junija naslednje 1112. vojno poročilo: Včeraj in ponoči so se neprestano ponavljali napadi močnih oddelkov sovražnih bombnikov in lovcev na Pantellerijo, katere posadka je ponosno ostavila brez odgovora ponovni poziv k predaji, dasi nanjo udarjajo neprestano akcije kakega tisoča letal. Lovci 53. .jate in 160. skupine so se drzno zapletli v boj proti številčno močnejšim silam ter so v hudih bojih sestrelili 12 letal. V zraku nad otokom je bilo Dokončanih še 8 letal po zaslugi nemškega letalstva, ki je v bližini rta Bona prest reg-lo in zrušilo v morje t letali tipa »Cur-tiss«. Na morju pri Belem rtu (Tunizija) so naša torpedna letala napadla neki konvoj in zadela 3000 tonski parnik. 7 naših letal se ni vrnilo z operacij tega dne. Sovražno letalo je skušalo napasti in obstreljevati nekoliko motornih izvidnic vzdolž obale Kalabrije, toda obrambno topništvo" ga je sestrelilo. Trpljenje ujetnikov Rim, 11. jun. s. Kapitan Umberto Viset-ti, imetnik zlate kolajne, prostovoljec v petih vojnah, sedemkrat ranjen in večkrat odlikovan, povratnik iz ujetništva v Avstraliji se takole izraža v nekem pismu tovarišu: Blagor Tebi, ki nisi spoznal strahot ujetništva. Bolje je, stokrat bolje tisočkrat umreti, kakor izgubiti svobodo svoje osebnosti in celo svoje ime. Bili smo številke, poklicane z žvižgom kakor bi bit ovce. Nekaj človeških bitij smo tudi fara našli, toda v splošnem so pa bile hijene, gangsterji. Iz Odredbenega lista PNF Rim, 11. jim. s. Odredbeni list P NT objavlja: Navedbe: Junaško so padli v borbi fašisti Lodovico Artusi. tajnik GTJF-a v Poli; Silvio Zanoni. član direktorija fašija v Mezzolombardu (Trento); Giuseppe Com-per. podza upnik krajevne skupine fašija v Madruzzu (Trento); Ercole Saverioni, svetovalec fašija v Colle S. Maria (Tera-mo); Aurelio Manfrini, vodja skupine fašija v La Speziji. 1. Drugi odstavek odredbenega lista št. 178 z dne 25. marca 1943-XXI. ki se tiče obnove izkaznice PNF za fašiste, padle v borbi in njih na\zočnosti v vrstah, se izvaja tudi za fašiste, ki so padli ob sovražnih, vojnih napadih. 2. Za generalne inšpektorje GIL-a so imenovani naslednji tovariši: Giovanni Tabrera-Castelli. Antonio D'Oro. Claudio Laconi. Vincenzo Morello, Antonio Valli, Ezio Ballucci (za zdravstveni odsek). Vincenzo Impolo (za upravni odsek). 3. Z imenovanimi zveznimi tajniki prenehalo dolžnosti pod tajnikov, zaupnic in podzaupnic ženskih fašijev. Tovariši in » tovarišice na teh položajih ohranijo svoje delovanje v organizacijah in uradih, katerim so dodeljeni, kot sodelavci. 4. Pod pokroviteljstvom ženskih fašijev, narodne ustanove za zaščito mater in otrok in ob sodelovanju fašističnih poljedelskih konfederacij je bil izdelan načrt, s katerim se bo kar najbolj podpiralo ustanavljanje začasnih otroških zavetišč za čuvanje in podpiranje otrok delavk v poljedelskih podjetjih. Predvidena so tudi zavetišča za otroke žanjic m delavk pri mlačvi v pokrajinah srednje m južne ter otočne Italije in zlasti v onih. ki so najbolj zaposlene z žetvijo. Ustanova ONMI je zagotovila svoje popolno sodelovanje. Zvezni tajnik in zaupnice ženskih fašijev bodo to primerno in koristno pobudo kar najbolj podprle. Nov uspeh podmornic ▼ borbah s konvoji je bHo potopljenih 9 ladij s Letalski boji na vzhodu 43* t Iz Hitlerjevega glavnega stana, 11. jun. vrhovno povelj ni štvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Z vzhodne fronte poročajo samo o delovanja izvidniških in napadalnih oddelkov. Pri poskušenem napadu močnih sovjetskih letalskih sil na nemška letališča za fronto so se v srednjem odsekn vzhodne fronte razvili hudi letalski boli, pri katerih je imel nasprotnik težke izgube. V noči na 11. junija so nemška težka bojna letala napadla neko sovjetsko oborožitveno tovarno. V Sredozemlju so nemški in italijanski lovci sestrelili včeraj 22 sovražnih letal. Nemške podmornice s© potopile v hudih borbah proti zaščitnim konvojem in posameznim enotam 9 ladij s skupno 43.000 br. reg. tonami in dosegle torpedne zadetke na dveh nadaljnjih ladjah. V času od 1. do 10. junija so pomorske oborožene sile in protiletalsko topništvo z merja nničile 10 sovražnih letal. Boji na vzhodu Berfin. 11 iun s. Doznava se iz pristojnega vira, da so na vzhodni fronti Mannerheimove čete v finskem odseku.»operiraječe juž^ozapad-no od jezera Se^. prebile sovražne postojanke v odseku kakih °00 metrov in uničile 00 kaze-mat in 30 utrdhic in zaklonov. Boijševiki so izcubili nad tisoč mož. Osvojenih je bilo več skladišč streliva. Rdeči so včeraj znova skušali napasti z močnimi letalsklrrr silami nemška oporišča v srednjem odseku. Obramba je zdrušila 62 sovražnih letal. 18 od teh so sestrelili lovci španskih divizij, topništvo in letalstvo je pa zrušile nadaljnjih 8 sovražnih letal. V celot; sc Sovjeti včeraj izgubili na vsej vzhodni fronti 92 letal. Nemško letalstvo je izgubilo 3 letala. Skupme nemških težkih bombnikov so znova napadle industrijske središče Gcrkij. kjer sc nastal: ob-Srni požari. Dve nemški letali se nista vrnih. V Finskem zalivu so nemški strmoglav ci potopili eno sovjetsko oskrbovalno ladjo. Po vesteh, ki so davi prišle z vzhoda, so boljševiki tudi včeraj silovito napadli črte, katere so Nemci zasedli v preteklih dneh o odseku Mm-sa. Ncmiko topništvo je obstreljevalo zbira- lišča sovražnih čet. ki so se pripravljale za napad in jih razpršile. Berlin, li. jun. s. Tudi včeraj se je borbeno udejstvovanje v raznih odsekih vzhodne fronte omejilo na operacije krajevnega značaja. Močno je pa bilo delovanje nemškega letalstva, ki je v južnem odseku fronte učinkovito napadlo letalska oporišča in zbirališča sovražnih čet in v srednjem odseku bombardiralo važne sovjetske naprave. Pri poizkusu napada na nemška letališča v srednjem odseku z očitnim namenom, da bi se nemškemu letalstvu preprečili smrtonosni napadi ki so bili značilni za zadnje dni. je sovražnik utrpel ogromne izgube. Okrog 19. ure včeraj so nemški lovci prestregli boljševičke letalske skupine, ki so letele v višini od 500 do 4.000 metrov. Nemško protiletalsko topništvo in lovci so prisilili sovražna letala, da so se znebila svojih tovorov bomb. Sestreljena so bila Številna letala. Protiletalsko topništvo in nemški lovci so sestrelili skoraj polovico sovražnih letal. Ostanki sovražnih skupin so se obrnili. Naša letala so jih zasledovala do onkraj boljševiških črt. Glede živahnih topniških dvobojev, ki se nadaljujejo na področju Kanta lakše, se doznava, da je bilo od 6. maja do 5. junija od 78 sovražnih baterij, katere so nemški izvidniki izsledili, 52 prisiljenih k molku. letalske izgube v maju Berlin, 11. jun. s. V mesecu maju *-> nemški lovci, protiletalsko topništvo letalstva, nočni lovci in ecHnice vojne mornarice nad nemškim ozemljem in zasedenim ozemljem na zapadu sestrelili 538 anglo-amerjških letal. Sovražnik je nadalje izgubil z gotovostjo mnogo hudo poškodovanih letal, ki so strmoglavila med povratnim poletom v morje ali na angleško nnrimlji Več kot dve tretjini uničenih sovražnih lata! je večmotornih bombnikov. Te izgube predstavljajo 7 askader v vojnem času. Ix-gube ljudi pa znašajo okrog 9000 modi letalskega osebja, ki so bili v dolgih letih vaj izvrstno izvezbam te na katero nasprotnik na mpre reč *»*nnH, Novi Visoki komisar Ljubljanske pokrajine Rim, 11. jun. s. Z dekretom je bil imenovan za Visokega komisarja Ljubljanske pokrajine nac. svetnik dr. Giuseppe Lombrassa in to s 15. junijem t. 1. Italijanski čudež Nemški Ust o neizčrpnem viru sil italijanskega naroda in junaštvu pri obrambi svojih pravic kaže nepričakovane sile in energije, katere so v sovražnem taboru označili kot italijanski -čudež*. Sovražnik se neče vdati in spremeniti svoje mišljenje in prepričanje o fašistični Italiji ter seveda podcenjuje njeno silo. Sovražnik noče priznati Italiji odporne sile, ki jo rad prip^uje sebi ter ne more razumeti, da se sleherna nasprotnikova ponudba smatra pri Italijanih Mussolinija kot udarec njih narodni časti, v treh letih vojne je Italija dokazala junaštvo brez primere. V tej vojni je Italija dokazala svetu ponovno, da je hraniteljica in dedič starih rimskih tradicij. Ob strani Nemčije deli sedanjost in bodočnost in nihče ne bo mogel odvzeti obema narodoma zmage, najmanj pa anglosaško piratstvo. Vladar sprejel novega hrvatskega poslanika Rim, 11. junija, s. Nj. VeL Kralj in Cesar je danes ob 10.30 sprejel ▼ avdijenci Eksc. dr. Anteja Nikšiča, ki je vladarju izročil poveril na pisma, s katerimi je postavljen v svojstvu izrednega odposlanca in opolnomočenega ministra Hrvatske na Kraljevem dvoru. M*>nakovo, 11. jun. s. V članku z naslovom >Rimskega kova - piše >Abendzei-tung«> da vstopa Italija v četrto leto vojne s pogumom in zaupanjem, čeprav se je vojna približala njenemu ozemlju in navzlic brutalnim letalskim terorističnim napadom nasprotnikov. V treh letih je Italija prestala hude preizkušnje, ko je njen sovražnik dosegel kolonijalni imperij, toda junaška obramba tega ji zagotavlja za vedno v Afriki sveto mesto, zapečateno v mirni dobi z znojem njenuh delavcev, v vojni pa s krvjo njenih najboljših sinov. Ta srdita borba Italije za njene življenjske pravice in za njeno bodočnost ima neizčrpne vire sil v velikem procesu obnavljanja, ki ga je izvršil fašizem v italijanskem življenju, ter v granitni trdnosti družine, ki zna prenašati silo udarcev sovražnika in Priznanje italijanskim delavcem v Nemčiji Poslanica vaditelja nemške delovne fronte dr. Leya Berlin, 11. jun. s. List »H Camerata« objavlja v zadnji številki naslednjo poslanico šefa nemške delovne fronte dr. Leva italijanskim industrijskim delavcem, ki se vračajo v domovino: Italijanski industrijski delavci! Že leta ste ob strani nemških tovarišev delavcev opravljali z delom v nemški oboroževalni industriji svojo dolžnost in dragoceno prispevali k skupni borbi. Vračate se v Italijo, pozvani od vašega Duceja, da vas zaposli v italijanski vojni industriji v okviru totalne mobilizacije vseh sil vaše domovine. Tako boste še naprej služili tudi na novem delovnem mestu veliki stvari, za» katero ste doslej delali v Nemčiji; Osvoboditvi Evrope zid« ^'sko-plutokratska-bolj- ševiške nevarnosti, ustvariti novega reda pravice in in varne bodočnosti naših narodov. V preteklih letih ste bih' najvarnejše jamstvo prijateljstva med italijanskim in nemškim narodom. Z velikimi skupnimi napori, ki so trajali leta v dnevnem vztrajanju. Pred krvavimi učinki vojne, ki se je razširila do na orodnega ozemlja, so se italijanski in nemški delavci naučili spoznavati se in ceniti se ter zaupati drug drugemu. Prijateljstvo in tovarištvo, ki sta se tako stvorila*, bosta vezala neločljivo naše narode tudi v Določnosti. Nemški narod se vam zahvaljuje za vaše. v vojne namene tako važno udejstvovanje, ki je bilo nagrajeno z očitnim znatnim uspehom. Živel Duce! živel Hitler! — Robert Ley. Mogočen blok duhov in orožja Generalni komisar za delo Sauckel o vojnem poteadaJU držav Osi Berlm, 11. jun. s. Listi se danes v glavnem bavi jo z govorom, katerega je včeraj imel v Pragi generalni komisar za delo Sauckel, ki je govoril o organizaciji in zaposlitvi človeškega potencijala, ki je zdaj na razpolago nemški vojni industriji. Potencijal delovnih sil, ki je danes na razpolago Osi, znaša po računih in zadnjih statistikah, kakor zatrjuje Sauckel, 380 milijonov ljudi. V sami Nemčiji dela danes dvakrat več delavcev kakor v prvi svetovni vojni. Listi omenjajo nadalje, da je zlasti prehrana nemških delavcev danes mnogo boljša kakor med prvo svetovno vojno, kar je logično v prid ritmu in kakovosti vojne proizvodnje. Glede na te številke in te ugotovitve je Sauckel obravnaval na kratko trenutni položaj in izjavil, da je odnos sil danes ugoden za Nemčijo tudi in zlasti s strateškega stališča. Tedaj je zatrdil govornik: Čeprav so Angleži razpolagali z velikim silami in viri, so dospeli v zaključno fazo vojne precej oslabljeni, tako sko-raj kakor Nemčija, ki v zadnji odločilni četrt uri iz zdaj znaniih razlogov ni imela zadostne energije, da bi vztrajala toliko časa, da bi sev tehtnica nagnila njej v prid Leta 1918, je nadaljeval Sauckel, nismo imeli oporišč ob Atlantski obali in nismo nadzirali Rokavskega preliva in drugih važnih letalsko pomorskih strateških točk. Naše čete so se morale boriti pred Verdu-nom. ob Somi in v Flandriji. Tedaj so se leto za letom vrstile vedno nove ofenzive. Komaj se je ena nehala., se je že druga začela in to je značilo izgubo na tisoče najboljših vojakov; takih izgub danes niti najmanj ne beležimo. Danes je položaj čisto drugačen kakor tedaj, je zaključil govornik. Danes se mogočen blok duhov m orožja, ki ga dviga velika ideja, bori v prepričanju v končno zmago. Nemška gospodarska politika Gospodarski minister dr. Funk o dinamiki narodno-socialističnega vojnega gospodarstva Monakovo, 12. jun. s. Nemški gospodarski minister dr. Funk je govoril o nemški gospodarski politiki. Opozoril je na važnost Monakova in omenil čase pred 100 leti, ko je nemški gospodarstvenik Friderik List napisal knjigo o umnem sistemu političnega gospodarstva, v kateri je smatral prebivalstvo za središče gospodarske m-sl'. šele zdaj po enem stoletju so se uresničili ajegovi nauki z narodno socialistično gospodarsko politiko. Veliki nemški Rajh. katerega ai je List želel v vsej gorečnosti svojega patriotizma, je ustvaril Hitler. S svojo resnično preroško bistrovidnostjo je List predvideval usodo Anglije, ki se bo morala po njegovem pred stoletji izraženem mnenju prilagoditi združeni Evropi al] pa postati vazal ameriškega gospodarskega imperializma. Minister je nato govoril o novi nemški gospodarski organizaciji, zatrjujoč, da imajo pokrajinske gospodarske zbornice namen zagotoviti enotno gospodarsko politiko in tudi prispevati, da se organizacije zbornic usmerijo proti prevladujoči gospodarski panogi na področju posameznih zbornic. Kaj je mogoče doseči z umno uporabo pobud organizacij in posameznikov, je pokazalo svetu poročilo ministra Speera o brezprimernih uspenih nemške oborožitvene proizvodnje. Tudi najbolj skeptični bodo zdaj prepričani o znatni sili in stalnem naraščaju nemškega vojnega poteci jala. Ta ogromen vojni napor je izšel iz narodno socialističnega duha. Uspeh, nomfke nacionalizacije ni bU ilnsefen s svobodno konkurenco in ne s moftniko proizvodnjo m popolnim mehani zi rajem dela, kakor ▼ Ameriki ju pri boljsevikih, temveč ta način, da se je nemška sti izkušenj m proizvodnje, tako da so vse tehnične in organizacijske pridobitve v napredku pestale skupna last industrije. Na ta način so as uspehi pomnožili. Zdrava struktura nemškega gospodarstva se je obdržala, ker so majhne in srednje industrije, ki so ostale v velikem številu in bile celo ojačene, lahko izdelovale topove v seri jah. Dobra in pravilna organizacija nepozabnega dr. Todta in njena zaključitev po ministru Spceru je imela velik, vpliv na celoten uspeh. Načela te organizacije so bila zgledna za novo usmeritev nemške gospodarske organizacije. Oim hujša je vojna in čim večje jc povpraševanje po delovni sili. tem močnejša postaja dinamika narodno socialističnega vojnega gospodarstva. Minister Funk je nato govoril o denarnem nesporazumu med Agleži in Američani, ki kaže posebno jasno globoka neskladja v sovražnem taboru. Angleži bi se radi rešilj Amerike s »svetovnim denarjem«, Američani pa se naslanjajo v glavnem in brezobzirno na zlato, s katerim razpolagajo. Glede tega so sile Trojnega pakta ravnodušne, kajti denar, ki ni stabiliziran na delu m stvaritvah naroda, na trdih cenah in plačah, na zaupanju in disciplini, je samo organizem brez krvi. Minister Funk je ob zaključku pozval narodno gospodarstvo, naj zastavi vse sile te še s tem poveča doslej dosežene uspehe v svrho dosege zmage. 11. jim. a. Tajska vlada je priznala z datumom 30. aprila 1943, oziroma 8. maja 1943 Neodvisno Hrvatsko Državo m Slovaško. Odlikovanje junaškega karabinjerja Rim, 11. junija, s. Junaškemu karabi-nerju Alfredu Gregoriju je bila v spomin podeljena zlata kolajna za vojaško hrabrost za najčistejšo vero in svetlo junaštvo, katerega je pokazal na Hrvatskem 7. novembra 1941. Alfiedo Gregorij je bil rojen v Villi Bo*-zani (.Vicenza) 1. marca 1911 v skromni delavski družini. Obiskoval je osnovno solo, od 12. do 18. leta je pa bil v kolegiju očetov frančiškanov v Chiampu in Mon-sliceju. kjer je obiskoval gimnazijo. Z 19 letom je prostovoljno vstopil med Kr. ka-rabinerje. ki jih je posebna občudoval. Predstojniki jn tovariši so ga kmalu vzljubili zaradi njegove dobre in skromne narave in zaradi izrednega čuta dolžnosti. 6. novembra 1941 je bil Gregori, ki je prekoračil z našimi zmagovitimi četami meje jugoslovanske kraljevine, dodeljen anagrafski službi v zasedenem ozemlju ter je izvršil popis prebivalstva v Hreljinu. Ob spremstvu nekega vojaka 9. bataljona in nekega hrvatskega orožnika je obiskal brez incidentov 60 bivališč in učinkovito prispeval, da se je na tem področju ustanovila nova civilna služba. Bilo je 10. ura zjutraj, ko je patrulja prestopila prag 61. hiše. V kuhinji so sedeli okrog ognjišča štirje navidezno mirni in neoboroženi ljudje. Poslužujoč se hrvatske^ ga tclmača je karabinjer zahteval od njih osebne podatke, toda nihče mu ni odgovoril. Tedaj je 15 s pištolami in puškami oboi oženi h mož vdrlo v sobo in se polastilo s silo obeh Italijanov in Hrvata. Vsi trije so bili razoroženi. Ta trenutek se je pričela tragična kalvarija treh ujetnikov, ki so padli v najpodlejšo zasedo. Banditi, med njimi tri ženske, so počakali, da se je zmračilo ter nato odvedli plen v tabor. Razbojniki so zvezah karabinjerja In njegova dva tovariša, da ni mogel nihče pobegniti ter jih odvedli po zasneženi pot! in po stezah pred poveljnika tolpe Žida Boza Aldaharija, ki je brez nadaljnjega obsodil vse tri na smrt. Noč j*? bila mrzla in člam tolpe so prepevali uporniške pesmi okrog ognjev ter pozivali ujetnike, naj pojejo z njimi. Gregori je molčal, čeprav so mu uporniki obljubljali, da si bo rešil življenje, če bo z njimi pel. Naslednje jutro so ga zopet privedli pred poveljnika tolpe, ki ga je vprašal, zakaj ni pel komunističnih pesmi ter ga ponovno pozval, naj tako pesem zapoje. Karabinjer se je spomnil svojega očeta, svoje zaročenke, svojih svojcev, prijateljev in tovarišev. Toda ostal je trden, kajti zavedal se je. da pripada na j zveste j šem u rodu orožja. Zrastel je v fašističnem ozračju Revolucije, ne more zanikati svoje vere, misli na onečaščenje, ki bi padlo na njegov veliki rod orožja, na njegov oddelek, na njegove drage. Energično je odbil in dvignil svojo glavo s ponosnim in grozečim pogledom. V poveljniku tolpe so se tedaj zbudila najbolj nizka surova čustva. S štirimi pajdaši, zločinci in prepričanimi komunisti se je oddaljil kak kilometer od taborišča in vlekel s seboj karabinjerja, ki je med potjo svojemu ujetemu tovarišu zaupal svojo zadnjo voljo. Ce ti bo uspela rešitev, mu je rekel, sporoči poveljniku odseka, naj pošlje moje prihranke očetu, ki bo 100 lir dal moji zaročenki. S silo so ga vrgli na tla in ga mučili, nato pa ubili z revolverskimi streli. Poverjena mu je bila popisovalna služba med prebivalstvom nekega zasedenega kraja, navaja obrazložitev za najvišje odlikovanje, ko ga je skupina v neki hiši skritih upornikov presenetila, razorožila in zajela, ko je vstopil v hišo. da bi izvršil svojo nalogo. Odveden ponoči v sovražno taborišče je energično odklonil, da bi pel prevratne pesmi, čeprav so mu zagotovili, da bi si s tem rešil življenje. Naslednje jutro je z dvignjeno glavo in ponosen zopet izpričal svojo vero in ponovno odklonil poziv in je bil nato barbarsko ubit. Bil je človek najčistejše zvestobe discipline in nesebičnosti. — Veliki Dolac (Balkan). 7. novembra 1941-XX. Truplo junaka so našli 30. novembra 1941. Pokopali so ga 1. decembra v Hre'.ji-nu s svečanostjo, katere se je udeležilo hrvatsko prebivalstvo v množicah. Njegovo krsto so pokrili s cvetlicami in solzami. Ko je njegova družina zvedela o zločinu nad sinom, je njegov brat Giorgio hote! prevzeti mesto pad'ega in se i o uvrstil 16. junija 1942 med karabinjerje Poslan je bil na Hrvatsko, kjer se zd^j nahaja, da maščuje smrt svojega brata. K imenovanja Sosveta Ljubljanske pokrajine Ljubljana, 12. ;unija. V našem včerajšnjem be.^dilu uredbe o obnovitvi sosveta Ljubljanske pokrajine je po neljubi pomoti izostal važen stavek, ki je nekoliko pokvaril pravi smisel. Pravilno bi se moralo glasiti, da sta poleg dru« gib člana novega sveta: prof. dr. Milan VUlmstr, predsednik Akademije znanosti m umetnosti, dr. Ivan SKMESr, predsednik Pokrajinsko zveze delodajalcev in njenega odseka za kredit jn zavarovanja. Stran 2 »SLOVENSKI MAROD«, ». junija lMS-m Stev. 132 ' Prapor ženskega fašija opremljen z imenom Arielle Rea ob obletnici njene smrti Verska svečaaoct ob Tiskovni urad Zveze fašijev sporoča: Včeraj. 11. t. m., ob 8.30 je bila v Svezi fašijev služena pohodna sv. maša za prvo obletnico smrti Arie'le Rea Službi božji so prisostvovali comm Bisia kot predstav-nik Eksc. Visokega komisarja. Eksc. Gam-bara. Zvezni tajnik župan, mnogi zastopniki drugih oblasti. 2enski fašijo polno-števflno. zastopnica zaupnice ženskih ^Sijev v Bresciji zaupnica Ženskih fc-šhev iz Triesta in zaupnica Ženskega odseka GUFa iz Triesta. Častno stražo sta ;mela oddelek skvadristov z zveznim praporom in z baklami z imeni radiih ter oddelek obmejne Milice. Po končani sv. maši se \a- vojaški kaplan v ponosnih besedah spomnil pokojnice, nato pa je Zvezni tajnik izročil Žen- skemu faiiju prapor z imenom Arielle Rea. Praporu, ki je dar Ženskega fasija iz Brescije. je kumovala sestra pokojnice. Na novi prapor, ki bo večen spomin na mučenico. je nato prisegla pokrajinska zaupnica Ženskih fašijev v Ljubljani v imenu vseh fašistk zveze v prvi črti z zagotovilom, da bo s ponosno vnemo nadaljevala noslanstvo. ki ga je začela Ariella Rea s tako junaško voljo ter zaključila z najvišjo žrtvijo življenja. GILLa Danes ob 17. bo na stadionu na Vodovod n cesti zaključna telovadna skušnja gojencev ljubljanskih srednjih soL Izpred ckrsžns^a sodišča Hotel ga je razbremeniti, pa se mu ni Jože Kletrrenčič obsejest na 1 leto in 4 gega zapora Ljubljana. 12. junija. Skupaj sts 6tanovala. skupaj beračila, vedno skupaj hodila, skupaj ljubila dve sestri, zahajala skupno v gostilno, kratko in malo. vedno so ju videli skupnj. Kaj je torej naravnej^c od sklepa, da sta tudi kradla skupaj zlasti Se. ker vemo za enega teh nerazdružnih prijateljev po njegovem lastnem priznanju, da je kradel in ^Lamljal. še celo več: v konkretnem primeru so ju oškodovanci in sosedje opazili malo prej skupaj v bližini kraja, kjer je bilo vlomljeno. Kjub temu Jože Klemenčič 341ctni delavec, rojen v Gori/H. pristojen v Devico Marijo v Polju, ni hote! biti kriv vloma in tatvin, ki jih jt drža\ni tožilec našteval v obtožnici na nje« pov in njegovepa tovariša račun. Vso krivdo je prevzemal nase njegov tovar.š Ježe Mrhar, 21 letni delavec, rojen v manjšem ki a ju blizu M:rne pri Novem mestu, ki je na razpravi ■vztrajal, da je vse tatvine in vlom izvršil sam. Čeprav ni bilo neposrednega dokaza za trditev obtožnice, da sta oba kriva, je bila veriga in-dicev lc pretesno sklenjena, da bi se je mogel Jože Klemenčič icšiti. Sodniki so iz nekaterih neskladnosti v zagovoru obeh sklepali, da ima obtožn ca prav. ko je za našteta kazniva dejanja klicala na odgovor oba in ne samo Jožeta Mrharja. Klemenčič je nazadnje imel za svoje ižmikan ie poseben \zrok. Ker je bil zaradi tatvin že večkrat kaznovan, mu je pretila kazen po ostrejšem paragrafu. To njegovo bojazen je dobro razumel tudi njegov tovariš. Priprav« ljen je bil prevzeti vso odgovornost nase, ker je pričakoval, da zanj kazen ne bo tako huda. Kakor rečeno, jhna na zatožni klopi »zvestoba do groba« ni pomagab. Sodniki so obsodili oba. In niso se zmotili. Oba sta se zadovoljila s kaznijo. Skupno s Klemcnčičcm in Mrharjem bi se morali v sredo zagovarjati tudi dve sestri. Prišla je samo Uršula, medtem ko Frančiški niso mogli dostaviti vabila. Sedaj jo bo poiskala policija in ji bodo- sodili kasneje. Obtoženca sta med svoj'm postopanjem in beračenjem prišla približno tri tedne pred svojo aretacijo na njuno stanovanje prosit miloščine. Sestri jima nista mogli dati ničesar, ker živita v pomanjkanju. Tako se na primer Uršula, ki ima otroka, preživlja sedaj s prodajo poljskih cvetlic in podporami. Vse doslej je živela pošteno, kar je v njenih razmerah vredno pohvale in so sodniki posebej upoštevali. Tokrat je Uršula padla pod kazenski paragraf bolj slučajno ka* kor namerno. Ob prvem ob;sku sta sestri Kle-menčiču in Mrharju potožili svojo revščino. Bila sta oba ganjena in ker sta sestri vzbudili v njunih srcih simpatije, sta bila takoj pripravljena pomagati. In res. od \seh dobret, ki so jima kasneje pošteno ali nepošteno prišle v poke. đta jih ve '.no prinesla nekaj sestrama, ki sta kuha Ji za vse štiri. Kmalu so se toilko zbližali, da sta se Murhar in Klemenčič, ko nista bila na pohodih, mudila skoraj stalno pri njima. Policija je potem to idilo razdrla, menda za vedno. Uršuli bo to za njeno pošteno ime vsekakor v korist. Obtožnica je dolžila Klemenčiča in Mrharja, da sta se združila za izvrševanje tatvin in vlo* mov in ukradla 17. februarja pri Lumu v Mostah 6 kg masti in 6 kg moke. potem ko sta s sekiro razbito dvojna vrata. Dne 9. februarja sta odnesla dr. Dremlju s Poti na Fužine zimsko suknjo, visoke čevlje, rokavice in klobuk, neznanemu lastniku pa sta v februarju ukradla v Trnovem rjuho, srajco, brisačo. Kasneje sta na Kodcljevcm odvzela neznanemu lastniku tri srajce in hlače od pižame. V zadnji tatvini pa sta odnesla nekaj moke, riža in pet jajc. Oba sta bila obtožena, da sta se preživljala z delo-mržnostjo in beračenjem. Sestri je obtožnica dolžila. da sta fiornje stvari prikrivali in delno porabili, vedoč, da so ukradene. Ker se Frančiška ni odzvala, je bilo postopanje proti njej izločeno. Obtožence je predsednik senata zasliševal ločeno. Zag-ovarjcJi so se kakor v preiskavi na sodišču. Klemenčič je zanikal, da bi sodeloval pri tatvinah in se Je čutil krivega le toliko, ker je prodtel čevlje in klobuk iz tatvine, ki da jo je pri dr. Dremlju zagrešil njegov tovariš Mrhar. Priznal je, da je pojedel nekaj živil, ki jin naj bi ukradel in prinesel domov Mrhar. Vsake druge kriv Je se je otepal in pripovedoval, kako se je v času vloma pri Ludnovih in dr. Dremlju mudil drugje. Glede beračenja je izjavljal, da je bere čil le. ko ni mogel dobiti priložnostnega zaslužka. Mrhar je priznaval vse tatvine, ki ga je dolžila obtožnica. Zatrjeval je, da jih je izvršil sam. Pri opisovanju nekaterih detajlov svojih odnosov do Klemenčiča oziroma časovnega zapore i ja njunih stikov, se njegov zagovor ni popolnoma ujemal z zagovorom Klemenčiča. Bilo je očitno, da sta se obtoženca dogovorila, kako se bosta zagovarjala. Da ne govorita resnice, je bilo mogoče sklepati iz dejstva, da je Mrhar pri prvem zaslišanju na policiji priznal, da sta tatvine in vlom izvršila oba. Svoje priznanje je kasneje preklical in izpodbijal, češ da je bilo izsiljeno. Za krivdo obeh je bila važna izpoved tretje obtoženke Uršule. Povedala je, da sta Klemenčič in Mrhar vedno prihajala skupaj k njej in sestri in prinašala skupno ukraleno blago. Ta izjava je bila v popolnem nasprotju s tem, kar je izpovedali Klemenčič. Uršula sama je, po vprašana glede svoje krivde, priznala, da se ji je zdelo za nekatere stvari sumljivo, od kod jih Klemenčič in Mrhar dobivata. Ker je ona lačna, je premagala pomisleke in jedla, kar so iz njih skuhali na njunem stanovanju. Njena sestra je v preiskavi p.vedala, da sta obtoženca prinašala ob drugih priložnostih tudi krompir, kruh in čebulo. Prihajala in odhajala sta skupaj. Vselej sta imela pri sebi vrečo. Oškodovanec Luin je imel precej škode, ker so mu vrnili le polovico masti. Kazenskemu postopanju se ni pridružil. Policijski uradnik Lovrečič Branko je izpovedal, da je Mrhar izpovedali na policiji brez pritiska. Druge priče obtožencev niso posebno obremenjevale niti razbremenjevale. Iz kazenskega lista je bilo razvidno, 6a je bil Jože Klemenčič že večkrat kaznovan, enkrat celo na 1 leto in 6 mesecev robije, predlanskim pa na 1 leto. Mrhar je bil lani januarja obsojen na 2 leti in 6 mesecev robije, oktobra pa je bil pogojno amnestiran. Posvetovanje senata je trajalo skoro tri četrt ure. Sodniki so vse tri obtožence spo. znali za krive z malimi izjemami po obtožnici. Jože Klemenčič je bil za 5 zločin-stev po §§ 314, 315 in 316 k. z. obsojen na 1 leto in 4 mesece strogega zapora, Jože Mrhar po ( 314, 316 k. z. na 10 mesecev strogega zapora in obtoženka Uršula zaradi prikrivanja ukradeneg blaga iz dveh tatvin na 1 mesec in 15 dni strogega zapora, pogojno za dobo 2 let. Vsi obtoženci so bili z izrekom in obsodbo zadovoljni. Klemenčič je prosil, da bi mu dovolili za nekaj časa odlog nastopa kazni. Ker je njegova kazen višja od 1 leta,, njegovi prošnji ni bilo ugodeno. Živilski trg na binkoštno soboto Nenavadno mnogo difmaže povrtatoe — Naprodaj je bilo tudi Ze precej cvetače Ljubljana, 12. junija. Danes je bilo toliko na zelenjandnem trgu kakor navadno le pred velikimi prazniki. Razmere na domačem zelenjadnem trsu so se zdaj že povsem uredile. Pridelovalci zelenjave v Trnovem. Krakovem in v drugih predmestjih zdaj zalagajo s svojim: pridelki tudi branjevce. Posebej bi bilo treba zapeti slavo domači, trnovski salati. Na trg prihaja tako lepa in sveža, da jo moraš občudovati, četudi je ne kupuješ. Zdaj je najlepša prilika za kupovanje domače glavnate salate; ko bo nastopila vročina, ne bo več toliko tega pridelka, ki je res lahko ponos naših zelenjadarjev. Prodajajo tako velike glave salate kakor da so zeljnate. Menda je bilo letos tudi vreme ugodno, da je zrasla tako lepa salata. Tega b!aga je zdaj toliko, da je naprodaj precej ceneje kakor so določene maksimalne cene. kar je nedvomno zelo pomembno. Maksimalna cena je določena na 6 Lir kg. danes je pa že večina prodajalk prodajala salato po * do 5 Lir. Zdaj kaže. da se gospodinja pomudi del j časa na zelenjadnem trgu; lahko bo odkrila marsikaj, česar morda ne bo niti pričakovala. Tako je bilo danes naprodaj precej lepe cvetače. Vprav presenetilo nas je. da je doslej zraslo že toliko lepe cvetače na ljubljanskih vrtovih. Seveda tega pridelka še ni toliko, da bi ga bilo treba dolgo ponujat na trgu, a gospodinje, ki so vstale dovolj zgodaj, so se lahko orto- Na zelenjadnem trgu smo pa davi videli še druge zgodnje pridelke, ki jih ni bilo le za vzorec. Tako je bilo že precej ohrov-ta, ki je začel >delati glave«. Prihodnje tedne bo tudi tega pridelka že mnogo, prav tako bodo začeli kmalu d ova ža ti na trg zgodnje zelje, če ga že ne bodo porabili vsega za k i san je. Starega kislega zelja je zdaj še precej, čeprav ga gospodinje pokupijo dan za dnem na vozove. Na zelenjadnem trgu bo zdaj kmalu Se pese toliko kolikor je zelene kolerabe. Letošnja letina je za nekatere vrste povrtni-ne res zgodnja. Domača pesa je zdaj že skoraj tako debela kakor je bila včasih sredi leta. Prav tako je mnogo nove domače čebule, ki je pa še, seveda, ne prodajajo po teži. temveč v šopkih, in sicer tri čebule po liri. Tudi čebula je tu in tam že orecej debela. Zdaj jo radi kupujemo, saj nam že dobro nadomešča uvožena Ob binkoštih so vedno Sle zelo v denar črešnje, ki so jih kupovali najbolj botri za birmance. Zdaj prav tako zelo radi kupujemo to sladko sadje, ki prihaja zadnje čase še precej boljše in lepše kakor prejšnje tedne. Za popoldne je bila napovedana zopet pošiljka črešenj. Koliko jih pa bo naprodaj jutri, bomo se videli Branjevci so se danes založili le z domačimi pridelki. Imeli so zlasti mnogo salate in zelene kolerabe. Uvožene pridelka «o razr»roHaii. tako rta sc danes soeoodinje le na živilskem trga la domače pridelke. Veliko zanimanje je bilo zopet za borovnice, a v zadnjih dneh jih nabiralci niso nabrali mnogo za prodajo, ker ni bilo vreme ugodno. Tudi včeraj jih je pregnal iz gozda dež, čeprav ni mnogo deževalo. Priprave za zimska rejo Ljubljana, 12. junija. Reja malih živali v mestih je pač najbolj težavna pozimi. Kdor hoče rudi preko zime obraniti živali in imeti še tedaj, zlasti pa naslednjo pomlad, koristi od njih, se mora pravočasno potruditi in omisliti dovolj krmil za zimsko rejo Prepozno je, če rejci nakupujejo krmo za zimsko prehrano živali šele tik pred zimo. Takrat je krma draga m težko je je nabaviti več hkrati, ker so izdatki zanjo pre-občutni in za malega človeka nezmotljivi. Tako je edino prav, če se mali gospodarji zanimajo za zimsko prehrano že sedaj. Ze lani je Zegoza pripravila akcijo za nakup raznih krmil. Okoliščine pa so povzročile, da akcija v marsičem ni povsem uspela. Vendar pa je prinesla mnogo skušenj, ki bodo letos omogočile, da se bo krma dobila pravočasno in po znosnih cenah. Sedaj je čas košnje. In prav glede sena so bile lani velike težave in cene tako visoke, da mali gospodarji sena skoraj niso mogli nakupiti ter so morali poklati mnogo preveč živali, zaradi česar trpi še letošnja reja, ker ni dovolj plemenskih živali. Da se rud' lttcs ne primeri taka neprilika m da bi se seno dobilo po zmer- nih cenah, sta zejoza in društvo Mali gospodar že sedaj ukrenila vse potrebno, da pride\ \ Ljubljano dovolj najboljšega sena po čim nižji ceni. Ker pa obe ustanovi ne razpolagata z velikimi denarnimi sredstvi, iz drugih virov pa se mora denar obrestovati in bi to neugodno vplivalo na ceno krmil, sta obe ustanovi začeli z zbiranjem interesentov m sprejemanjem predplačil. Seno bodo lahko dobili samo oni mali gospodarji, ki ga. bodo naročili že sedaj in bodo začeli zanj plačevati določene obroke. Seno bo stalo v Ljubljano dostavljeno okoli 2 liri za kilogram, kar bo za polovico manj. kakor je bilo lani. In razen tega bo to najboljše sladko seno, ki je edino zadostno uporabno in primerno za male živali, predvsem pa za koze, ki uspevajo le, če se jim poklada rct» dobro sladko seno. Tudi priprave za nakupovanje drugih krmil, kakor korenja, pese, drobnega krompirja in drugega, so že v teku in bodo z vsem preskrbljeni mali gospodarji, ki se bodo prija\ili že sedaj. Vsi tisti, ki se ne bodo prijavili in ne plačali določenih obrokov, bodo dobili krmila le tedaj, če bodo še na razpolago potem, ko bodo zadovoljeni tisti, ki so se prglasili: dobili jih bodo pa le po višjih cenah, zlasti seno, ker bo to po znižani ceni le za tiste, ki ga naroče že sedaj. Prav je, da se je pravoč^srio začelo skrbeti za rimska krmila za male živali, da ne nastanejo tudi letos v tem pogledu kake neprilike in da se bo vse blago dobivalo izključno neposredno od pridelovalcev samih, da bodo tako cene re* najnižje. Saj se reja malih živali le tako lahko ohrani in podpre malo gospodarstvo. Predavanje o Krištofa Kolumba Predaval je podpri rt■frtnlk Zavoda za italijansko Vito Papaluca meglo. Krištof Kolumb je bil uverjen, da ga je Bog določil, da mora odkriti nov svet in da bi moral biti ves svet pokri-stjanjen. Vendar pa s svojo zamislijo dalj časa ni mogel prodreti. Sele Izabela Ka-stiljska mu je dala 3 karavele, od katerih je bila največja >Sveta Marija«, ki je imela 200 ton. Odplul je 2. avgusta 1492. in po naporni vožnji, polni strahu ln oklevanja, mornarji eo se upirali in zahtevali povratek, je pristal 21. oktobra istega leta ob obali San Salvadorja. Potem se je zmagoslavno vrnil na Portugalsko. Nato je se trikrat odplul čez »lužo«. Na ameriška celinska tla je stopil šele drugič. Prvič je namreč mislil, da je dospel na Japonsko. Zgodovinsko dejanje pa nI prineslo Kri. štofu Kolumbu tistega zadoščenja, ki ga je zasluzil. Enkrat so ga celo zaprli in uklenjenega privedli v Evropo. Tu je bil seveda takoj osvobojen in imenovan za velikega admirala oceaonov in ameriškega podkralja. Kljub temu pa je poslej živel v samoti.Pred smrtjo si je spet zaželel videti Ameriko, z istim ognjem kakor mož obraz ljubljene žene. Kupil je ladjo in dosegel po 80 dneh plovbe skozi strašne viharje namen. Tam je umrl. Truplo je bilo preneseno v Evropo, kje je sedaj, ne vemo. Takšno je bilo življenje moža, ki se mu ni zgodovina niti s tem oddolžila, da bi se novi svet, ki ga je on odkril, imenoval po njem. Lahko razumljiva ln izčrpna izvajanja prof. Vita Papaluce je občinstvo nagradilo s ploskanjem. Ljubljana, 12. junija. Snoči je bilo v prostorih Zavoda za italijansko kulturo zanimivo predavanje o Krištofu Kolumbu. Pred polno dvorano je predaval podpredsednik zavoda prof. Vito Papaluca. Pred začetkom predavanja je predsednik zavoda prof. dr. Ca Ivi pozdravil vse prisotne, zlasti zastopnika Eksoelence Visokega komisarja, zastopnika Ekscelence poveljnika XI. Armadnega Zbora, zastopnika Zveznega tajnika, rektorja vseučilišča in druge odličnike, ter se jim zahvalil za odziv. Nato je dr. Calvi kratko orisal veliki in svetniški lik Krištofa Kolumba, in predstavil predavatelja. Prof. Papaluca je najprej pozdravil nav-zočne ter takoj v začetku povdaril važnost Kolumbovega odkritja. Med drugim je kratko opisal vzroke in namene pomorskih potovanj starih Grkov in Rimljanov po Sredozemlju do odkritja Amerike. Zamisel, da bi se dalo priti v Indijo po krajši morski poti, je vzklila najprej pri Italijanih ln potem pri Portugalcih. Nadalje je predavatelj povdaril italijanstvo Krištofa Kolumb ni Italijan. Taka trditev bi bila dokazala genovska občina s spisi, ki jih hrani. Trditev Špancev, da je bil Spanec, pa je brez podlage. Neki zelo učen, a prav toliko pristranski Francoz, tako je dejal prof. Papaluca, pa je hotel dokazati, da Kolumb n iltalijan. Taka trditev bi bila enaka trditvi, da sonce ne obstoja. Kdaj se je rodil, točno ne vemo, kakor nam niso znane podrobnosti o njegovi otroški dobi. Sploh je njegovo življenje zavito v Športni pregled Posledice! Id je potrebno o njih razmišljati Ljubljanska nogometna zveza je na svoji zadnji seji med drugimi sklepi sprejela tudi odločitve o kaznovanju igralcev, ki so se tako daleč spozabili na tekmi slabega spomina med Mladiko in Zabjakom, da so tvorno napadli svoje tovariše ali pa se drugače nesportno obnašal L Kaznovani so bili vsi, kakor je kdo zaslužil. Da naši protesti proti takratnim grobim izpadom niso bili pretirani in neupravičeni, dokazuje dejstvo, da so nekatere kazni prav ostre. Tako so bili kaznovani: S trimesečno prepovedo igranja po 5 18 kazenskega pravilnika igralec SK Žabja-ka Bogdan Baumgartner. Ker se mu všte-je suspenz, mu poteče kazen dne 7. avgusta. S tritedensko prepovedjo igranja je bil kaznovan po § 18 kazenskega pravilnika igralec SK Mladike Zvone Keržič. Všteje se mu suspenz in mu kazen poteče dne 28. t. m. Z dveletno prepovedjo igranja je bil kaznovan igralec SK Zabjaka Jože Sajovic po 8 19 kazeiiskega pravilnika in z upoštevanjem $ 13 istega pravilnika. Ker se mu všteje suspenz, mu kazen poteče 7. junija 1945. Nedvomno so te rigorozne kazni zveze popolnoma na mestu. Skrajni čas je za klubska vodstva, ki imajo v svojih vrstah nedisciplinirane igralce, da začnejo o teh posledicah premišljati. Zveza v gornjem primeru ni načela rezultata, vendar je za Zabjak izguba dveh igralcev prav tako boleča zadeva. Moštvo izgubi lahko na ta način, če ne bo spremenilo svoje prenapete podjetnosti, svoje najboljše igralce in bo jx> svoji krivdi v bodoče zasedlo slabša mesta, kakor bi jih. če bi tekmovalo, kakor zahtevajo pravila in športna fair-nesa. Razen imenovanih so bili kaznovani Se nekateri drugi igralci. Med njimi je tudi igralec Tobačne tovarne Drago Nagode, ki mu je zveza prepovedala nastop sa 5 mesecev. Kazen mu poteče 7. novembra 1943. Ukorjena sta bila igralca Janez Pv šek od Marsa in Slavko Pelicon od Ljubljane. Suspendiran je bil Marsovec Bogdan Perko. Športni spored med prazniki Zveza je odobrila naslednje tekme, M bodo med binkoštniml prazniki: V nedelje na igriien Humom: •b tisa; začetek mladinskega turnirja: Hermes—-Zabjak, e* lt Mz Vič—Man. a* 17.it: tekma L moštev H in Na igrata Mladike: aa» ltLSi: mladinska Tobačna tovarna. ob 16.00: tekma rezerv Mladike in Zabjaka, ob 17.90: tekma L moštev Mladike in Tobačne tovarne. V ponedeljek popoldne se nadaljnje na igrišču Hermesa mladinski turnir: ob 16.09: nastopita premaganca prejšnjega dne, ob 17.90: zmagovalca. Prijateljem našega nogometa bo ta urnik nedvomno zadostoval, da se bodo odločili za katero izmed napovedanih prijateljskih tekem. Kaj več jim mi ne moremo povedati, ker od prirediteljev nismo prijeli niti najmanjšega obvestila kako in kaj. Hrvatski atleti t boja za zvezni pokal V nedeljo je bilo v Zagrebu prvo lahko atletsko tekmovanje za zvezni pokal. Nastopili sta moštvi Haška in Zagreba. Zmagal je Hašk s 164 točkami pred Zagrebom, ki je zbral le 119 točk. Doseženi so bili naslednji najboljši rezultati: tek lit m čez zapreke: 1. Ferjančic" (H) 17.5 — 10« m: Vanič (H) 11.3 — 490 m: Despot (H) 51.7 — 999 m: Djurič (H) 2:03.1 — 1599 m: Bedenikovič (Z) 4:13.2 5999 m: Doršič (H) 17:13.8. krogla: Bambič (H) 12.49, — kopje: Mar-čelja (Z) 56. — disk: Sojč (H) 39.24, — palica: Briek (H) 3.02, — višina: Abramo-vič (H) 1.81, — daljina; Tjrbič (Z) 6.62, — štafeta 4X299: Hašk (Djurič, Vanič. Despot, Tumica) 1:33.7. Tekmovanje se bo nadaljevalo se z drugimi medsebojnimi molitvenimi dvoboji* Pokal bo dobilo moštvo, ki si bo med tekmovanjem nabralo največ točk. GLEDALIŠČE DRAMA Sobota. 12. Junija, ob 1830: Stari in mladi. Red B. Nedelja. 13. junija, ob 18.30: Devti brat. Zadnjikrat v sezoni. Izven, Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek, 14. junija, ob 18.30: V Ljub-IJano jo dajmo. Zadnjikrat v sezoni Izven. Zelo ziujfcane cene od 12 lir navzdol. Torek, 15. junija, ob 18.30: Skupno življenje. Premiera. Red Premierski. OPEBA Sobota. 12. jun., ob 18.: »Tiha veda«. Opereta. Izven Cene od 28 lir navzdol. Nedelja, 13. junija, ob 17.: Tkate. Izven. Cene od 28 I* navzdol. Ponedeljek, 14. junija, ob 17.: Prodana nevesta. Izven. Cene od 28 lir navzdol Torek, 15. junija: Zaprta Ljubljanske pokrajine! Jutri, v nedeljo, 13. t. m-, bo tajnik C.O.N.I.-a nar. svetnik Pneeie Fae-cj govoril ob 11. v mali dvorani »Glasbene matice« športnim voditeljem Ljubljanske pokrajine. Povabljeni so vsi člani netBrajsafkafai odbora CONI-a, predsedniki in tajniki športnih zvez, predsedniki in tajniki športnih klubov in sodniških odborov. Izostanki niso upravičeni. G. B u r a 11 i. zaupnik CONI-a, a. r. KOLEDAR Danes: Sobota, 12. junija: Janez F»- kund. Leon III. Jutri: Nedelja, 13. junija: Binkofttt, Anton Padovanski. Pojutrišnjem: Ponedeljek 14. junija: Ba- zilij. DANAŠNJE PRIREDITVE Kin<> Matica: Praga — zlato mesto. Kino Sloga: Očetova tajnica. Kino lTni°n: Vihar nad zalivom. Kino Moste: Ognjena zemlja in Soia za bojazljivce. Razstava akvarelov Bruna Vavpotičn v Obersnelovi galeriji, odprta od 8. do 12. i in od 14. do IS. PRIREDITVE V NEDELJO IN PONEDELJEK Kinematografi nespremenjeno. DEŽURNE LEKARNE Sobota in nedelja: Mr. Bnkarčič, Sv. Jakoba trg 9; Ramor, Miklošičeva cesta 20 in Murmaver. Sv. Petra cesta 78. Ponedeljek; Mr. Sušnik, Marijin trg" 5; Deu-Klanjšček Dia. Cesta Arie!e Rea 4 in Bohinec ded.. Cesta 29. oktobra 31. Nedeljsko dežurno zdravniško službo bo opravljal oJ sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravnik dr. Franc C i b e r . Štefanova ulica 7. DOBIE KNJIGE Iz Hrvatske — Rumunski učenjak v Zagrebu. V Zagreb je prispel včetrtek znani rum u na k i književnik, akademik, znanstvenik, novinar in politik Nichifor Crainic. redni profesor univerze v Bukarešti ket gost hrvatske univerze. V petek zvečer je predaval v dvorani Trgovske zbornice o ru-munski duhovni liriki. Na kolodvoru so sprejeli uglednega nimunskega gosta ru-munski poslanik Dimitrije vitez Buzdugan, rumunski odp:slanec za kulturne stike prof. Valentin Chelaru. zastopnik hrvatskega zunanjega ministrstva ter predstavniki zagrebške univerze. — Pedagoško delo o pevski umetnosti. V Zagrebu je izšla te dni pedagoška knjiga »Umetnost petja-«, delo znanega opernega in koncertnega pevca Marijana Majcena. Uvod je napisal prof. dr. Ivan Esih. Marijan Majcen je v svoji knjigi teoretično obdelal svoje bogate izkušnje pevca in pevskega pedagoga. — Nadarjeni in nenadarjeni otroci. Zavod za psihologijo pri zagrebški fakulteti je preizkusil lani inteligenco 1149 učencev ljudskih in dijakov srednjih šol po tako zvani BOB seriji, obsegajočih 80 vprašanj. Uspeh je bil zelo zadovoljiv. — Največje število točk je 80, najmanjše pa 0. Doseženih je bilo največ 75, najmanj pa 6 točk. Največkrat se je pokazalo, da so v mestu rojeni otroci bolje odgovarjali na vprašanja, kakor oni s kmetev. Isto velja tudi za otroke, živeče v boljših gmotnih in zdravstvenih razmerah. OGGI "p r i m a" DANES "premiera" V KINU UNION ■r—j,- ^ 3j x n - cSvicmom s* •k rito T EMPESTA SUL COLFO VIHAR NAD X ALIJOM Dnmmitlei aW«fllor» d'imori nali« f«tl«ss cornlct di M«p«|| borbonlc« t Dr »mirit n • 1|ub»vn* puHolovielni v mkoinim o k v i r | u burbonsk«g» Napol}« Ua Hm LUI aVttto to Q Rezijo'* "0HIUI, Stev. 132 »SLOVENSKI NAROD«, aob«u, 12- junija Stranj DNEVNE VESTI — Bela senatne komisije n m Jaku. V Sredo se je v Rimu sestala senatna komisija za vojsko. Predsedoval je senator Ducci, seji pa je prisostvoval tudi vojažki državni podtajnik. Senatorji so pretresali načrte nekaterih novih zakonov. — Zakon o ustanavljanju in obdelovanja vojnih vrtov. Rimski uradni list je objavil kraljevo uredbo z zakonsko močjo, ki vsebuje predpise za ustanavljanje in obdelovanje vojnih vrtov. Uredba definira, katera obdelovana zemlja se imenuje vojni vrt, ki je trojne vrste: družinski, kolektivni in podjetniški. Dopolavoro ima pravico zahtevati, da se prepustijo v obdelavo vrste zemlje, ki jih zakon natančno našteva, pa jih doslej se nihče ni obdeloval. Vsak, kdor obdeluje vojni vrt, mora v 30 dneh od objave gornje uredbe prijaviti na starem ozemlju Italije svoje obdelovanje Pokrajinskemu dopolavoru. Kdor bi ne bil napravil prijave ali pa bi navedel netočne podatke, bo kaznovan v denarju do 5000 lir. — Novi ravnatelj zavarovalnega zavoda za nesreče pri delu. Iz zdravstvenih razlogov je bil na svojo prošnjo upokojen Cesare Sartori. ravnatelj zavaeovalnega zavoda za nesreče pri delu v Rimu. Za no-Vega ravnatelja je bil imenovan dr. Fran- cesco Cassinelli, dosedanji ravnatelj prvega reda istega zavoda. — Konzorcij a vt opre voznikov tekočin. V okrilju industrijske konfederacije v Rimu so ustanovili konzorcij lastnikov avtomobilskih cistern in avtoprevoznikov tekočin. Konzorcij bo imel sedež v Rimu in b© na razpolago tudi za prevoze zasebnikov, ko bodo pokrite potrebe vojske . — Zaključek šolskega leta na dramski akademiji v Milanu. Dramska akademija v Milanu Je zaključila vse svoje igralske tečaje. Ob zaključku so bile razdeljene najboljšim učencem nagrade. V kratkem bo sledil javni nastop vseh učencev, ki bodo na pestrem dramskem večeru pokazali sadove svojega dela in učenja. — V Cremonski pokrajini se bo začela letev 18. junija. Pokrajinski kmetjski odbor je odredil, da se bo začela žetev dne 18. t- m. Pred tem dnevom ne sme nihče žeti in spravljati žito. — Predstava za mornarje. Rimski Dopolavoro je priredil v četrtek na dan mornarica več zabavnih predstav za mornarje. Večina predstav je bila v gleda'.išču Oboroženih sil. Za ranjene mornarje in invalide so priredili predstavo v dvorani »Cesar« Battisti*. — 700 novoporočenih dvojic pri papeža. V sredo, na običajni dan splošne avdience, je napolnila sprejemne dvorane Vatikana velika množica ljudi, ki so si želeli papeževega blagoslova. Prisotnih je bilo nmogo otrok, ki so prejeli isti dan prvo obhajilo, in skupine vojakov. V konsistorijalni dvorani se je razvrstilo nad 700 novoporočenih dvojic. Papež je najprej obhodil vernike, ki so se zbrali v dvorani njegovega stanovanja. Nat oje odšel v druge dvorane in blagoslovil vse navzoče. Avdienca se je končala ob 13. — Imenovanje novega škofa v Vicenzi. Papež je imenoval za škofa v Vicenzi mon-signorja Carla Zineta, patriarhovega kan-celarja v Benetkah. — Razglednica, ki je potovala od pošiljatelja do naslovnika 41 let. Razglednica, na kateri ie bila znamka za dva centezl-ma in je bila odposlana iz Firenc 8. decembra 1901 od neke Giuseppine Signo-rine, je potrebovala 41 let. da je prišla v Cascino v roke naslovnice Emilije Angio-letti. Na pošti v Cascinu so jo prejeli dne 27. maja letos. — Smrt nad 100 let stare ženske, ki je padla z balkona. Marija Gentile, 102 leti stara gospodinja, bivajoča v Lami del Pe-ligni. se ie v sredo mudila na balkonu svojega stanovanja. Po nesreči ie izgubila ravnovesje in padla na dvorišče. Padec je imel zanjo smrtne posledice. Ponesrečen-ka je do nesreče bila popolnoma zdrava in je kazala še veliko žviljenjskih sil. tako da bi verjetno učakala še mnogo let, če je ne bi sedaj doletela nesreča. — Diamantne mase. V Torinu bodo slovesno praznovali 60Ietnico svoiesa mašni-kovanja kanonik Lugi Alti iz Vinova, kanonik Gaetano di Beria iz Bra. mons. G. Bosia, prefekt Kr bazilike v Supergi. dr. teol. A. Giovannini in kanonik Augusta Meccea. Maksimalni cenik Maksimalni cenik Stev. 9. ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10 aprila t. 1. naprej, določa z« mestno občino ljubljansko naslednje ce ne na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 Ure. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 Ure; testenine lz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riz navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg. 2. Milno olje (olivno) 14.70 lire za liter; Borovo maslo 28.40 lire za kg: slanina so-ljena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. K"s, 4% vinski 6 35 lire za liter. 4. Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 1590 lire za dozo v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg. ▼ kockah 8.35 Ure. 6. Mehka drva, razzagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehki roblancl (zamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda raztagana drva 40 lir za stot; f niaii mil°, k| vsebuje 23—27% kisline. 4.10 Ure za kg. — Se eden, ki Je padal 1 balkona. 63- letni Sebastiano Olagona je postal žrtev hude nesreče. V sredo je šel pregledovat svojo hišo v ulici Venasca v Torinu, ker je potrebna raznih popravil Med pregledom je stopil tudi na balkon in &e z vso težo svojega telesa naslonil na staro železno balkonsko ograjo. Zarjavelo železje je pod njegovim pritiskom nenadno popti-stilo in Oiagona je pade lna ulico. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico. Njegove poškodbe so dokaj hude. Rane ima po vsem telesu. Zdravniki niso mogli izjaviti, ali bo ostal pri življenju. — Nearece, V ljubijunaki holmci se zdravijo naslednji ponearečenci: Anglela Ja-kuia, soietna sasebnica te Stične nI je pri padcu zlomila levo nogo. — Fr. Bi ten c, 29-letni pleskar lz Rudnika, si je pri padcu z lestve zlomil desnico. — Alojzu Jurko-viču, 17Tetnemu amu posestnika iz Matene, je palel hlod na desno nogo in mu jo zlomu. — Fr. Simončič, 381etni Žagar IZ Ljubljane, sd je na krožni žagi obreza] prste levice. IZ LJUBLJANE klrsEMATOGPAFI KINO UNION Vroča ljubezen in diplomatske Intrige so osnove filma Vihar nad zalivom V glavnih vlogah: Arroando Falconl, Andrea Chechi, Adriana Benetti, An- nelise Uhlig in drugi Predstave ob delavnikih ob: 15.30, 17.30 in 19.30 uri; ob nedeljah in praznikih ob: 10.30. 15.30. 17.30 in 19.30 uri KINO SLOGA Ultramoderen zakon ali »Mož med dvema ognjema« v švedski veseloigri Očetova tajnica V glavnih vlogah: Sture Lagerwall, Vibeke Falk Predstave ob: 14., 15.50, 17.40 in 19.30; v nedeljo še cb 10.30 KINO MATICA Film v najkrasnejših prirodnih bar. vah! — Najsijajnejši uspeh evropske filmske produkcije! Čudoviti posnetki *zlate« Prage! — Tragična zgodba deklice, ki jo je pogubilo velemesto! Češki narodni plesi in prizori iz »Prodane neveste« Praga — zla$3 mesto V glavni vlogi Kristina Soderbaum Predstave ob: 15., 17. in 19.15 uri; v nedeljo in na praznik matineja ob: 10.30 uri KIXO MOSTE TITO SCHIPA v filmu arij in veselih popevk Ognjena zemlja Najmodernejša plesna glasba v filmu mladostne prešernosti in smeha Šola za bijazljivce V nedeljo in ponedeljek ob: 3/2., 365. in 1^8. uri; delavnik ob: 6. uri V nedeljo in ponedeljek ob uri Ognjena zemlja — Spremembe pravil za igranje v javni loteriji. Rimski uradni list je objavil zakon z dne 24. maja, s katerim so bila delno spremenjena pravila igranja v javni loteriji. Zakon določa novo prodajno ceno igralnih listkov in višino stav. Vsi dobitki morajo biti izplačani najkasneje 15 dni po izžrebanju. — Vojak je rešil otroka. Dekletce Anto- nitetta Cassisa z Milana, ki sedaj biva s svojimi starši v Mcltraisu pri Comskem jezeru, se je igralo v bližini jezera. V nekem trenutku ji je na spolzkih tleh spodrsnilo in padla je v jezero, ki je na tistem mestu dokaj globoko. K sreči je takoj pritekel vojak Giovanni Bianchi. ki se je oblečen vrgel v vodo Prijel je dekletce za obleko jn ga kmaki spravil na suho. — Nesreča v p'aninah. 2rtev smrtne nesreče je postal 261etni Giuseppe Locatelli iz Ponte San Petra. V družbi svojih prijateljev je odšel v planine, in sicer na Vražji vrh. Iz še neznanih vzrokov je padel z neke skale v precejšnjo globino in bil na mestu mrtev. — Tramvaj jo je povozil do smrt. 80- letna Giuseppino Ingrafu ie v Genovi prekoračila cesto prav v trenutku, ko je izza vogala pripel jal tramvajski voz Nesreča se je zgodila v hipu. Ponesrečenka je bila takoj mrtva. — Poroka, v Kamniku sta se poročila gdč. Vikca Chri^tof, uradnica, hčerka našega uradnika g. Otona Christofa in ing. Ivo Kovačič. Novoporcčencema cbilo sreče* — »Elektrotehniški vestnik«. Ta strokovni list. glasilo Združenja industrijcev in obrtnikov za Ljubljansko pokrajino, odsek za obrtništvo v Ljubljani, izhsj-a redno in je vedno na strokovni višini. Zdaj je izšla dvojna, številka in objavlja naslednje tehtne razprave nsčih strokovnjakov: Velenapetosti a, stanuje. Kai bi pa radi od njega? — Denar moram dobiti od njega. — Potem takem pa ta ni pravi. Od našega Kekiča še nihče ni dobil denarja. Dal 7 al 21 giagno vengono emesse dne serie di Buoni dei Tesoro aumauennali 5% a premi Ci L. S miliardi ciascuna e premi esenti da ?gi&i traposta preselite e futura PREZZO di emissione: L. 9? per ogni cento 1're di capitale nominale, oltre interesa! 5% dal 15 giugno fino al giorno del versa-mento; per le sottoscrizioni eseguite dal 7 ai 14 giugno vengono invece corrisposti ai sottoscrittori gli interessi 5Te dal giorno del versamento fino a tutto il 14 g-iugno detto. Le sottoscrizionJ vengono eseguite solo In contanti, ma vengono accettate come contante le cedole ammesse In sottoscrizione. PREMI: c'ascuna serie di L 5 miljardi di Buoni concorre annualmente a n. 10 premi per un ammontare complessivo di L. 10.000 000 mediante estrazioni semestrali. Le sottoscrizioni 81 ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istitutl ene fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Ban ca dltalia: Banca dJtaiia — Cassa Depositi e Prostiti — Istituto Nazionale delle Assicurazionl — Istituto Nazionale Fascista della Previ-denza S odale — Istituto Nazionale Fascista per I* Assicurazione contro gli Infortuni sui lavoro — Ban« o di Napoli — Banco di Sicilia — Banco Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Pase hi di Siena — Banca Commcrciale Italiana — Čredi to Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto dl Credito per le Caase d I Kisparniio Itaiiane — Cassa di Risparmio delle Provtncie Lombarde — Istituto Centrale delle Bančne e Banchleri — Istituto Centrale delle Bančne Popolari — Banca d*America e d'Italia — Ranca Popolare di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale del-CAgricoItura — Banca Popolare di Milano — Banca Santo Spirito — Credito Varesino — Credito Commerclale Milano — Banca Bellin-zaghi. Milano — Banca Cattolica del Veneto, Vicenza — Banca di Chiavari e della Riviera Llgure — Banca Agrlcola Milanese — Banca Toscana — Banca Provinciale Lombarda, Bergamo — Credito Rnmagnnlo, Bologna — Banca 8. Paolo, Brescia — Socleta Italiana per la Strade Ferrate Merldionall — Assic-urazioni Generali Trieste — Compagnia dl Asalcurazlonl di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica dl Sicurta. Trieste — La Fondiaria, Flrenze — Compagnta Finanziaria degli Agenti di Cambio deJ Regno, Roma; Banca Vonwlller — Credito Industriale, Venezia — Banca Lombarda dl DD. & OC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Cnione. Milano — Societa Italiana di Credito, Milano — Banca Lariano — Credito Agrarlo Bresciano — Banca Agricola Commerciale. Reggio EmiUa — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banca Gaudenzio Sella & C, Biella — Banca Mntua Popolare, Bergamo — H«*nca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e Flgiio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca def Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banca Alto Mila nese — Banca dl Calabria — Banca Popolare Luino — Banca Cooperatlva Popolare, Padova — Bauta Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodl — Banca Agricola Popolare. Ragusa — Banca Popolare dl Intra — Banca Pnpolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Are ti na — Banca Popolare. Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravena — Banca Agricola Mantnvana — Banca Popofare dl Credito. Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Rlsp. e Prestlti per Commercio e Prostiti per Commercio e Industrta. Bolrano — Banca Popolare Pesa rese. Turte le altre Banchp, Rnnehieri. e Ranche Popolari, nonchč turtl gli Agenti dJ Cambio rappresentatl nella firma dell*atto consortile dagli Istitutl e dalle Compagnia Finanziaria sopra menzionatt. Od 7« do 21. junija bosta emitirani dve ae rijl 5% [etnih zakladnih bonov s premijami vsaka po S milijard lir Obresti in premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine EMISIJSKA CENA: 97 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice poleg 5% obresti od 15. junija do dneva vplačila; za vpisovanja od 7. do 14. junija pripadajo vpisnikom 5Clečinah. Na kačji farmi v Berlinu pridobivajo vse kačje strupe, potrebne za lajšanje bole. čin. Tu delajo učenjaki pogosto v nevarnosti za lastno življenje, da pripravljajo učinkovita sredstva proti bolečinam branih ljudi. Pegasti legar v Turčiji Epidemija pegastega legarja dela oblastem v Ankari hude preglavice. Do 1. junija je bilo zabeleženih v Istanbulu 395, v Ankari pa 104 primeri te nevarne nalezljive bolezni. Policija je dobila nalog strogo paziti na vse zanemarjene ljudi po mestu. Berače, postopače in druge ljudi, ki hodijo po mestu brez dela. umazani in zanemarjeni, spravlja policija v javna kopališča, kjer se morajo kopati, obleko in čevlje jim pa razkužijo. Kdor more, se da tudi cepiti Primanjkuje pa seruma, V Istanbulu pričakujejo, da jim bo v kratkem poslan serum iz Nemčije. Turški tisk je porabil to priliko, da je opozoril javnost na vedno večji dotok podeželskega prebivalstva v Istanbul Ob zadnjem ljudskem štetju leta 1940 je imel Istanbul 800 tisoč, zdaj jih pa ima že okrog milijon. Oblasti so odredile zdravstveni pregled vseh v mesto prihajajočih ljudi že v pristanišču in na kolodvorih. Strogi dvorni predpis' V »Uvodu v dvorno etiketo« iz leta 1727 so dana mladim plemičem navodila, kako se je treba vesti na evropskih dvorih, kakšne so tam navade in ceremonije. Eno poglavje obravnava vprašanje, kako hodijo na dvorih spat in kako vstajajo. V tem poglavju je rečeno, da se morajo celo kronane glave strogo držati določenega časa, kdaj je treba hoditi spat in kdaj vstajati Ti predpisi so bili prav tako strogi za kronane glave kakor za otroke. Po strogih dvornih predpisih, ki so ostali v veljavi nad 100 let. so morale kronane glave ter člani vladarskih rodbin hoditi spat poleti ob 10., pozimi pa ob devetih zvečer. Kronika španskega dvora pripoveduje, da se prva žena Karla H., Marija Luiza. po prihodu no španski dvor ni hotela ukloniti temu običaju. Izjavila je. da bo hodila spat, kadar se ji bo zahotelo. Toda naletela je takoj na odločen odpor. Njene komorni ce so se vsak večer, kadar kraljica ni pravočasno vstala, da bi se podala k počitku, molče pojavile in jo začele slačiti kar za mizo. Ena ji je jela česati lase. druga je zlezla pod mizo in ji sezula čevlje. Tako kraljici ni preostajalo drugega, nego oditi v spalnico. Bivši profesor na cesarski univerzi v Toki ju dr. Fumitaro Adachi je bil odliko, van z Goethejevo nagrado, Id mu jo je podelilo Goethejevo društvo na Japonskem kot prvemu Japoncu, ki ae je lotil pran. čevanja velikega nemđkega pesnika in njegovih del. Na Japonskem je cela vrsta učenjakov, ki ae pečajo z Goethejevo filologijo. Adachi je bil izbran Izmed njih kot najzaslužnejši. Pod vodstvom dr. Ilgnerja so prispeli te dni v Budimpešto zastopniki neonske Industrije na pogajanja in posvetovanja z Poveljnik Gianfranco Gacsana, ki je poto pfl 28 ladij in eno kri žarko, je bi! te dni odlikovan s viteškim križcem reda železnega križa zastopniki madžarske industrije. Na prvem zasedanju je predaval predsednik gospodarske zbornice v Aachenu Hans Croon o evropskih rezervah. V proč vita joče m narodnem gospodarstvu v industrijo preusmerjenih držav je našla srednjeevropska industrija nova dodatna tržišča za svoje proizvode. Najboljši dokaz tega je že močno industrijalizirana Madžarska. Misli Ce žanjes v življenju uspehe, te spoznavajo ljudje, če žanjes neuspehe, spoznaval ti ljudi. * Bolje je ženiti očeta kakor možati mater. * Bolje je cigansko voziti se kakor gosposko hoditi peš. * Ženske lažejo s svojimi lepimi ustmi. moški pa pismeno. Najboljša ženska ni tasta, ki se najmanj o nji govori, temveč tista, ki najmanj govori. Za mnoge znance človek nc ve. kako ie prW Še! do njih. ie mani pa. kako bi se jih zopet odkrižal. » Mo>k je igralec, ki stalno izgublja, pa jo vedno preprean. da dobiva. * Prijaznost jc jezik, ki lahko z njim govore nemi, qluhi na pa lahko razumejo. Če hočeš točno vedeti, koliko ie vredtn denar, si ga izposodi. kdor se dvakrat spotakne ob isti kamen, zasluži, da si zlomi vrat. Pred prazno blagajno in krepost ni treba postavljati (»traže, Večno žensko: kaj naj oblečeni? * Ženska popušča v ljubezni, moliti zarad) 1i*§-bezni. Od tod se moram izmotati — M SpOUarf j miš £ele potem, ko se ujame v p;i>.r Križanka št. 84 Besede pomenijo: * V o d o r slv n o: 1. celina, 9. mesto na Koroškem, 15. odvzemati, jemati del pripadajočega, osporavati, 16. redovniki, 17. ka-zalni zaimek, 19. svojilni zaimek, 20. ne v celoti, 21. začetek zmešnjave, 22. moli "(lat), 24. žensko ime, 25. z mastjo ali tekočino obdana, napolnjena, 26. latinski po_ zdrav, 27. južno sadje, 29. kos lesa, železa 30. svetopisemska oseba, 31. bivši predsednik španske republike, 32. napolnjena, pripravljena na strel, 33. uradnik, ki išče stranke na terenu, tudi policijski nameščenec, 34. germansko pleme, ki se je pojavilo in izginilo ob preseljevanju narodov, 35. srbsko moško ime, 37. ljubkujoča oblika Imena pod 24. vodoravno, 38. žensko ime, 39. mesto v Slavoniji, 40. mesec, 42. zrak (začetni zlogi v tujkah, besedah, ki pomenijo predmet v zvezi z zrakom), 43. povratni zaimek, 44. vrtnina, 45. neobdelan neolikan, 47. sredi tokave, 48. škilasta (lj je ena črka), 49. zajedalec, bitje, ki živi na račun drugega, 51. država v USA, 52. zdravstveni zavod (množ.) Navpično: 1. pristanišče v črihi, 2. športna kratica, 3. rastlinska bodica, 4 brezpravni podložnik!, 5. evropsko glavno mesto, 6. majhno okno, 7. ime naše filmske igralke, 8. njej, 9. najmanjši sestavni del organizma, 10. osnova za računanje, 11. glavno mesto v Južni Ameriki, 12. medmet, 13. osebni zaimek,' 14. utrditi s posebnim gradbenim materijalom, položiti trdno osnovo, 16. tuje žensko ime (množ.) 18. država v USA (množ). 20. vrtna roža, 21. piva pomladna ovetira, 23. žensko ime, 25. vzklik, 26. borilnica, igrišče, 28. nasprotje dragih, 29. slikarjeva potrebščina, 30. turški gospodar, 32. nasprotje višave, 35. prosim, izpolnjujem versko dolžnost, 36. utežna enota za dragotino, 39. rm* delana zemlja (lj je ena črka), 40. piitok Drave na hrvatsko- madžarski moji, 41. moško ime. 44. pripadnik slovanske-, i na. roda, 45. pritok Visle v Galiciji. 46. na 'l-šče, izvor, 48. baiij, 49. veznik, 50. ose..nI zaimek. REŠITEV KRIŽANKE ST. 83 Vodoravno: 1. lava, 3. dete, 7. porotniki, 10. Ala, 11. rok. 14. kapitalen, 17. Ue, 18. kot. 19. lo. 22. diagonala, 25. teren, 28. kantilena, 31. až, 32 ali. 33. as, 36. avdi-ienca, 39. tri, 40. dar. 43. milijarda. Navpično: 1. lipa. 2. Vera, 4. emir, 5. epik, 6. Ita, 8. oltar. 9. kozel. 1'2 čik, 13. pat, 14. Kurdi. 15. tovor. 16. nossft 20. mat, 21. ran, 23 gesta, 24. nagi;- 26, laž. 27. Una, 28. karat. 29. Uija. 30.. As kar, 34. Edi. 35. OND, 37. vrli, 33. cand., 41. H, 42. da. 103 PRODAJALEC STRUPOV ROMAN Kristijan se pa za njeno grozo ni prav nič zmenil. Sedel je na tram in zdelo se je, da ne sliši in ne vidi nič. Kar je plamen zajel sod, ki ga je ob strahovitem poku razneslo. Na tisoče ognjenih jezikov je švignilo proti stropu. Razneslo je še en sod, potem je pa vse utonilo v plamenih in dimu. Dva meseca pozneje se je Vertemousse vrnil s svojih lovskih pohodov v svoj pariški klub. Srečal je Oamirona, ki ga je takoj prijel pod roko in odvede! v stranski salon. — Ah, kako nestrpno sem te pričakoval. Zdaj mi moral vse povedati saj si bil vendar v Gournevillu ^ V ~tr?r-Tt!iu, k- se je pripetila ta strašna nesreča. i' — Dn, bil sem tam. Ne morem pa trditi, da bi mi • bili prijetni taki spomini. Želel bi bil, da bi se bilo zgodilo vse drugače. — Seveda, seveda... toda bil si tam. Tako torej veš točno, kako se je vse to zgodilo. — Ah, dragi prijatelj, prosim te, samo name se nikar ne zanašaj. To je bil zame nepopisno mučen dogodek. Poleg tega pa tudi veš, da smatram obljubo molčečnosti za svojo prvo dolžnost. — Kaj hočeš biti tako trdovraten tudi do svojega starega prijatelja, do Clamirona? Nikar se ne boj, Vertemousse, saj ne bom nikomur povedal, da si mi to zaupal. Pripoveduj torej... saj imam vendar pravico zvedeti vse. Kristijanu sem bil brat, a tej ubogi Etiennetti sem bil kakor oče. Ah, to je bila sijajna prijateljica, ta Etiennetta. Kako nenadomestljiva izguba za razuzdanost! Ali je res, da Jo je Kristijan namenoma sežgal liki snop slame? — Da, — je pritrdil Vertemousse tiho, — vse kaže, da jo je izvabil v zganjamo. Kako, tega seveda nihče ne ve. In tam, v kleti, v navalu divje pijanosti, je zažgal alkohol ter zgorel z njo vred v njem nalik novemu Sardanapalu. — Kako estetična primera! 'Vidim, da se spoznaš na zgodovino. Ali pa ni nihče poskusil ukrotiti požara?«« — Ah, če bi bil videl to! Vernier, njegova lena, Raymond in jaz smo se tedaj vračali s kočijo iz Montereaua, ko..s — Kakšno naključje! — In že od daleč smo opazili na obzorju oblak dima, potem plemene in končno, ko smo se bližali žganjarni, cele snope isker, ki so se dvigale liki ognjemet visoko pod nebo... Vprašali smo se: — Kaj neki se je tam zgodilo? Toda Vernier je takoj uganil. Vzkliknil je: Žganjarna gori! In zdirjali smo proti Saint-Remy. Ah, dragi moj, ko smo prispeli tja, so bile kleti, delavnice, skratka vse je bilo v plamenih. Likerji, aperitivi, absinth, vsi najboljši izdelki tega podjetja so tekli nalik ognjeni reki v Seino, ki je vse te sijajne pijače požirala v polnih duških. In pozneje smo se lahko prepričali, kako učinkujejo izdelki našega dragega Verniera na organi jem ..'. Pod moretskim mostom je plavalo na tisoče Mestecih ribic s trebuhi navzgor. Ves bodoči ribolov je bil mahoma In pomisli, voda v reki je bila z likerji tako prepojena, da so celo v Melunu ljubitelji teh pijač ležali na trebuhih ter pili in pili. Cela dva dneva prebivalcem tistih krajev absinth in aperitiv nista bila nič posebnega. A gladina reke se je v solnčnih žarkih lesketala liki opal. — Kaj pa Vernier, kaj je dejal, ko je videl, da njegovo podjetje gori? Ali je tudi vedel, da je sredi tega požara njegov edini sin? — Zvedel je to kaj kmalu, povedal mu je to njegov ravnatelj, ki mu je obenem sporočil, da je s { Kristijanom tista dama iz gradu Dammarie... m to I je bil za nas žarek upanja. Spogledali smo se. .. — In bili ste ene misli: Da je Kristajan sam zažgal. — Da. — No, temu se prav za prav ne čudim. Nekoč mi je prišlo nekaj podobnega na misel. Saj vendar veš, dragi moj, da je bila Etiennetta zelo hladna do Kristijana. Ih če je bil vsaj en trenutek, ko je jasno videl igro svoje bivše ljubice, tako dobre prijateljice, je zelo verjetno — saj smo vsi poznali njegovo naglo jezo in nasilnost, kadar ga je imel preveč pod kapo — da je sklenil storiti vsemu konec. — Gotovo si lahko tudi misliš, da je bilo storjeno vse, da bi požar pogasili. Poklicani so bili gasilci iz Fontainebleaua in Meluna in cele tri dni so briz-galne brizgale mogočne curke vode, da bi zalili goreče ruševine... Ravnatelj žganjarne Moulin je podvojil vnemo in celo neki smešni človeček, režiser njihovih posestev Tharde se je izkazal pravega junaka. Potegnili so ga iz plamenov šele v zadnjem trenutku, lase in brke je imel vse obžgane, ker se je hotel za vsako ceno prebiti do Kristijana. — Vedeli ste torej, v katerem delu žganjarne se mudi? — Videti so ga delavci, ko je šel proti kletem, Toda prav tam je divjal požar najbolj. Vse prizadevanje je bflo zaman. — Ali so našli njegovo truplo? Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Krast Jama — Oa hisuritnj del Hstas I^jnbotnir Vol« - W? IfrNJnrrf - - _