Leto 1897
429
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXIX. — Izdan in razposlan dne 7. aprila 1897.
Vsebina: St. (85 — 80.) 85. Dopustilnica za lokalno železnico i/. Trzebinie v Skawce. — 80. Razglas, da se je dopu-vslila postranska proga male, z električno silo obratovane železnice z ozkim tirom iz Teplic v Duby.
85.
Dopustilnica z dne 20. marca 1897.1.
za lokalno železnico iz Trzebinje v Skawce.
Na podstavi Najvišega pooblastila se mi je v porazumu z vdeleženimi ministrstvi vzvidelo, podeliti Juliju Sieglerju pl. Eberswald po pogojih in načinih, določenih v nastopnem, v zmislu zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in zakona z dne 31. decembra 1894.1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895) zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivne železnice, katero bo kot lokalno železnico s pravilnim tirom napraviti iz Trzebinie črez Spytkowiee in Wado-wice v Skawce.
§. 1.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, se dodeljujejo v členu V. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz leta 1895.) omenjene ugodnosti.
§.2. '
Koncesijonar je dolžan, začeti gradnjo dopuščene železnice precej, ko dobi dovolilo za njo, in jo dokončati najdalje v dveh letih, računčč od današnjega dne, ter dodelano železnico takoj izročiti javnemu prometu in pa vzdrževati po nji obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bo držal gorenjega roku za gradnjo, in pa da napravi in opremi železnico, kakor zahteva dopustilo, mora dati koncesijonar zagotovilo, polo-živši varščino 5000 goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati varovanski novci.
Ako se ne bi izpolnjevale zgoranje dolžnosti, se smé izreči, da je ta varščina zapala.
§• 3.
Da izdela dopuščeno železnico, za to se dodeljuje koncesijonarju pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Isto pravico je dodeliti koncesijonarju tudi gledé naprave tistih dovlačnic, ki bi se vtegnile narediti, ali gledé predrugačbe tistih dovlačnic, ki bi jih on pridobil, in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava, oziroma predrugačba v javni koristi.
§. 4.
Koncesijonarju se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar določa ta dopustilnica in pa dopustilnili pogojev, ki jih je postavilo ministrstvo za železnice, pa tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in red za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.) in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti dadö v bo-
(SloveuiHcU.)
76
doče. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne naredbe in obratni predpisi, podani v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, v kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na znižano vozno brzino, zdelo pripustno ministrstvu za železnice, a na to stran bodo veljali posebni obratni predpisi, ki jih izda ministrstvo za železnice.
§. 5.
Koncesionarju se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih ta postavi, naredi delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarjeve.
Koncesionarju se priznava pravica, izdati prednostnih delnic, katere imajo glede obrestovanja in razdolžbe prednost pred osnovnimi delnicami, do zneska, kakor ga ustanovi "državna uprava.
Dividenda, ki pristoji prednostnim delnicam, preden nastane osnovnim delnicam pravica do dividende, pri čemer pa ne bodi nobenega doplačila iz doneskov poznejših lét, se ne sme odmerjati z več kakor štirimi odstotki.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljâ to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov, ki se za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnice, in za nabavo vozil, gradivnih zalog, ter za dotacijo pričuvnega zaklada, katerega določi državna uprava, res uporabijo in prav izkažejo, pri-števši interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in kar bo res kurzne izgube ob dobavi glavnice.
Ako bi bilo po dogradbi železnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se sméjo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če državna uprava privoli v na-merjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je treba odplačati v času, dokler bo trajalo dopustilo, po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državna uprava.
Družbena pravila in pa obrazci prednostnih zadolžnic, potem osnovnih in prednostnih delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državne uprave.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se bo v tem oziru in pa glede polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera bodo vsak čas veljala pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila je uporabljati tudi na deželno brambo in črno vojsko obéli državnih polovic, na tirolske deželne strelce in na žandarje,- in to ne samo ob potovanju na račun državne blagaj-nice, ampak tudi kadar potujejo te osebe službeno ria svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesijonar se zavezuje, da pristopi k dogovoru, med avstrijskimi železniškimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov in pa zastran vzajemnega pripomaganja z osebjem in z vozili za veče vojaške prevoze, dalje da pristopi k vsak čas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dne junija 1871.1. o prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere je na račun vojaške blagajnice prevažati ležčče.
Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prevoze po železnicah, in pa vsak čas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesionarja moč in veljavo z dnem, ko se prične po dopuščeni železnici obrat. Predpisi enake vrste, ki se izdadö po tem času, pa se ne objavijo po državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarja veljavnost tedaj, kadar se mu priznanijo uradoma.
Te dolžnosti ima koncesijonar samö v toliko, v kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo z ozirom na drugotnost té proge in na olajšila, vsled tega dodeljena gledé na napravo, opremo in vrsto obrata.
Koncesijonar je dolžan, oddajaje službe se ozirati po zmislu zakona z dno 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne brambe.
§■ 7.
V koliko je enake ugodnosti, kakor jih ustanavlja gledé na prevažanje vojakov §. 6., dodeljevati civilnim stražnim četam (varnostni straži, finančni straži i. e.) ali drugim javnim organom, to se določuje v dopustilnih pogojih.
Dopustilna doba in ž njo vrèd v g. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na devetdeset (90) let, računčč od današnjega dne, ter mine po tem roku.
Državna uprava smč izreči, da je dopustilo izgubilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 2. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roku ne mogel opravičiti po zmislu §.11. lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§■ 9-
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, vodi, v kolikor se ne dogovori nič drugega, na račun koncesionarja država. Kak6 je vodili ta obrat, to se vravnâ s posebno obratno pogodbo, ki se sklene med državno upravo in koncesijonarjem.
§. 10.
Koncesijonar ima dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), vsak čas dopuščati državni upravi na njeno zahtevo skupno porabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se še le napravijo in bodo v državnem obratu, in to takö, da bo imela državna uprava pravico, prosto določe-vaje tarife, za primérno odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljani železnici ali posameznih njenih kosih.
§• H-
Državna uprava si pridržuje pravico, da smé dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat izročena, vsak čas odkupiti po nastopnih določilih:
1. Da se določi odkupnina, se seštejejo letni čisti donosi, kar jih bo imela podjetba v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in po-tčm se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let.
Po zmislu spredaj stoječega določila najdeni poprečni čisti donos je potem koncesijonarju kol odškodnino za odkup železnice v še ostali dobi dopustila izplačevati v polletnih obrokih 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti.
2.	Če bi se železnica odkupila po preteku začasne davčne prostosti, določene v §. 1., tedaj je z davčnimi dokladami in drugačnimi javnimi davščinami, katere zadenejo odkupljeno železniško pod-jetbo, ravnati kakor z obratnimi stroški.
Če ni bilo davčne dolžnosti gledé vseh let, privzetih v poprečni račun, tedaj je tudi za' davka prosta leta preračunih davek z dokladami vred po odstotnem postavko prvega davku zavezanega leta ter ga odbiti od donosa.
K tako najdenemu čistemu donosu pa je z ozirom na desetodstotni davek, ki ga je plačevati od odkupne rente po §. 131., lit. a) zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), prišteti pribitek v višini ene devetine teh čistih donosov.
3.	Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom ali kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni poprečni čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, ki je enak letnini, potrebni za črtežu vstrezno obrestovanje in razdolžbo z odobrilom državne uprave izdanih prednostnih zadolžnic in kakih vzprejetih zajmov, s prišteto tisto letnino, katera je potrebna za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo po državni upravi odobrene delniške glavnice v času, dokler bo trajalo dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo dâ država za odkup železnice, v tem, da država namesto koncesionarja prevzame, da jih sama plača, zgoraj omenjene zajme do popolne njih razdolžbe ob dogovorjenih rokovih dospelosti in da izplačuje spredaj navedeno letnino za delniško glavnico v polletnih obrokih 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti, ter da povrne družbi renlnino, ki jo je plačevati od te odkupne rente.
4.	Državi se pridržuje pravica, kadarkoli na mesto še ne dospelih letnih plačil, plačati glavnico, enako znesku ob času odkupa po odobrenem raz-dolžbenem črtežu še nepoplačanih prednostnih zadolžnic in kakih zajmov in pa glavniške, računčč obresti od obresti, po štiri od sto na leto diskon-tovane vrednosti plačil, ki jih je po določilih odstavka 2. polletno opravljati mimo zneskov, potrebnih za črtežu vstrezno obrestovanje in razdolžbo prednostnih obligacij in kakih zajmov.
Ako se država odloči, plačati to glavnico, plačaj jo v gotovini ali v državnih zadolžnicah, kakor si to izbere sama. Državne zadolžnice je pri tem računih po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju na dunajski borzi uradno zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
5.	Izplačavši odkupnino, pride država po odkupu železnice in z dnem tega odkupa brez daljne
odplate v bremen čisto, oziroma s še ne poplačanim ostankom prednostnega zajma in kakih sicer vzprejetih zajmov obremenjeno last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila in gradivne zaloge in pa iz napravile glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, ako le-ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odo-brilom državne uprave.
6.	Sklep državne uprave o izvrševanju pravice državnega odkupa, kateri se mora zgoditi vselej s pričetkom koledarskega leta, se v obliki izjave priobči železniški podjetbi najpozneje do 31. dne oktobra neposredno zadnjega leta pred odkupom.
V ti izjavi se določi:
a)	čas, s katerim se opravi odkup;
b)	železniška podjetba, ki je predmet odkupa, in drugačni imovinski predmeti, kateri morajo, bodi si kot pristojstvo železniške podjelbe, bodi si v poplačilo države, preiti na državo ;
<■) znesek odkupnine, ki jo država plača železniški podjetbi, s povedbo plačilnega roka in plačilnega kraja.
7.	Državna uprava si pridržuje pravico, postaviti ob enem z vročbo odkupne izjave posebnega komisarja, kateri mora paziti na to, da se stan imo-vine od, tega časa počenši ne izpremeni na škodo države.
Vsaka prodaja ali obrememba nepremičnih imovinskili predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave pritrditve posebnega komisarja. Isto velja o vsaki prevzetbi novih dolžnosti, katere segajo črez mejo opravilnega obrata ali provzročujejo trajno obremenjenost.
8.	Koncesijonar je dolžan, poskrbeti za to, da bo mogla državna uprava dne, kateri je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskili predmetov.
Ako bi koncesijonar ne izpolnil te dolžnosti, ima državna uprava pravico, tudi brez pritrditve koncesijonarjeve in brez sodnega posredovanja vzeti v fizično posest zgoraj oznamenjene imovinske predmete.
Počenši s časom odkupa se bo odkupljena železnica obratovala za račun države, in potemtakem so vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški pa na škodo države.
Čisti donosi, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo železniški podjetbi, katera pak
mora tudi sama poravnati vse iz gradnje in obrata železnice do zgoranjega časa nastale obračunske dolžnosti in drugačne dolgove.
9.	Država si pridržuje pravico, na podstavi odkupne izjave (št. 6) izvršiti vknjižbo državne lastninske pravice na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, kateri preidejo vsled odkupa na državo.
Koncesijonar je dolžan, dati državni upravi na razpolago pravne listine, katere hi bile morda potrebne ž njegove strani.
§• 12.
Ko mine dopustilo in tistega dne, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil, gra-divnih zâlog in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zakladov v obsegu, povedanem v §. 11., odstavku D.
Ako to dopustilo mine, in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 11.), obdrži koncesijonar last pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetbe, in pa kar bi imel po obračunih terjati, potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere si je koncesijonar sezidal ali pridobil sam po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da té reči niso pristojstvo železnice.
§. 13.
Državna uprava ima pravico, prepričati se, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarstvo, in sosebno po nadzornikih, pošiljanih ob koncesijonarjevih stroških, kakorkoli se ji vzvidi primerno, prigledovati, da se gradnja izvaja po projektu in pogodbi.
Ako se napravi dčlniška družba, iméj komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, koli-korkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega sveta ali drugega zastopa, kateri bo veljal za predstojništvo družbe, in pa v velike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom, dopustllu ali družbenim pravilom, ali pa kvarne javni koristi; toda v takem primeru je komisarjeva dolžnost, precej si izprositi odločbo ministrstva za železnice, katero je dati brez odloga in
§. 14.
Ako bi se poleg vsega poprednjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopu-stilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, se pridržuje državni upravi tudi pravica, da se poprime zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreče, da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Guttenberg s. r.
8«.
Razglas ministrstva za železnice z dne 23. marca 1897. L,
da se je dopustila postranska proga male, z električno silo obratovane železnice z ozkim tirom iz Teplic v Duby.
G. k. ministrstvo za železnice je na podstavi in po zmislu določil zakona o železnicah nižega
reda z dne 31. decembra 1804.1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) v porazumu z vdeleženimi c. k. ministrstvi in s c. in k. državnim vojnim ministrstvom dodelilo tepliški družbi za elektriko in malo železnico zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat postransko proge male, z električno silo obratovane železnice z ozkim tirom iz Teplic v Duby, katero bo napraviti od šolskega trga skozi Kraljevo, Mlinsko in Praško cesto k plinarnici v Teplicah.
Omenjena postranska proga se izreka za celovit del obstoječe male železnice iz Teplic v Duby, in nanjo je uporabljati za poslednjo železnico veljajoča določila razglasa c. k. trgovinskega ministrstva z dne 28. februarja 1895. 1. (drž. zak. št. 39), toda tako, da se doba v §. 1. tega razglasa omenjene 151etne davčne prostosti računi za novo postransko progo še le od današnjega dne.
Guttenberg s. r.
(Sloveniach.)