INTERNA IZDAJA št. 6 junjj 1999 NAS GLAS izdiha družba DROGA d.d. Glasilo urejuje uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Fotografija Jadran Rusjan, karikature Vito Saruga. Tehnična ureditev Sonja Poiar in Damjana Poberaj. Tisk tiskarna VeK Koper, v nakladi 1000 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno. Po mnenju Urada vlade za informiranje it. 4/3-I2-I217/95-23/273. z dne 17. 7. 1995, Šteje NAS GLAS med proizvode, za katere se plačuje 5 X davka od prometa proizvodov. TISKANO NA RECIKLIRANEM PAPIRJU ©[LAS Postavi se za svoja načela, pa čeprav to pomeni, da boš ostal sam. H. Jackson Brown jr. Spominjam se svojega prastrica, kije bil kljub letnici rojstva (tam nekje konec osemdesetih let prejšnjega stoletja) ves vnet za izume (rekel jim je novotarije) moderne dobe. Redno je prebiral časopisne novice o napredku tehnike in bil zadovoljen, da so ljudje začeli živeti lažje in udobneje. Istočasno pa je ostajal zvest mnogim starim navadam, brez katerih bi se bržkone počutil izgubljenega med novostmi, katere je sicer navdušeno odobraval, istočasno pa jim - pod težo svojih let - ni bil več kos. Bil je krščen za Janeza Krstnika, ki goduje 24. junija • na dan kresovanja. Vsako leto na ta dan je zvečer od vhodnih vrat pa do svoje postelje položil v vrsto vejice praproti, kajti verjel je, da ga bo med spanjem obiskal sam sveti patron, da pokramljata o lepih stvareh in časih, ki so bili in ki bodo; vsebina teh pogovorov naj bi bila globoka skrivnost. Ker smo bili mladi in objestni in ker smo verjeli, da s svojo modrostjo lahko spremenimo svet, smo prastrica radi dražili zaradi njegovega verovanja. Rekli smo mu, da ni edini, ki je krščen za Janeza Krstnika in da bi torej morala kresna noč trajati nekaj mesecev, če bi hotel svetnik obiskati vse svoje godovnike in klepetati z njimi do svita. Pa je bilo prastricu nekega dne dovolj in nas je na kratko poučil: »Če nimaš ničesar drugega na svetu, imaš vsaj to, v kar verjameš, pa naj bo karkoli že - svetnik ali klobasa z zeljem! Milijonar, ki v nič ne verjame, je revnejši od mene. Povem vam, daje bolje živeti v napačnem prepričanju kot pa živeti brez vsakega prepričanja - vsaj nismo kot topoumne živali, privezane k jaslim!« Ni trajalo dolgo, da smo spoznali, kako dobričina ni govoril kar tja v tri dni... Zgrabili so nas tokovi življenja, šli smo med ljudi in spoznali osupljivo, neizbežno potrebo po bivanju med njimi. To napol vsiljeno, napol prostovoljno sožitje, prepleteno z vsemi odtenki strpnosti, prenašanja ali nevzrdžnosti pa še zdaleč ne bi bilo mogoče brez upanj in načrtov posameznikov, brez vere v »karkoli že«, kot je rekel prastric. Kajti iz upanj, zlasti tistih, ki umrejo, iz načrtov, zlasti tistih, ki se izjalovijo, iz napačnega prepričanja, ki nas zavede, potolče in zatem napolni s spoznanji, iz vsega tega črpamo sposobnost razumevanja vseh, ki imajo smolo v življenju. Kadar smo na zunaj na videz prikrajšani, smo morda navznotraj bogatejši za iskrico človečnosti, ki bo jutri v obliki iskrenega nasveta vlila prijatelju moči. Najhujši poraz ni naš osebni neuspeh, niti zmaga političnega ali drugega nasprotnika; resnični poraz je praznina tam, kjer bi morale, skrite pred svetom, počivati utajene žalosti, tihe, neuresničene želje in neizrečene, tople misli. Sonja POŽAR N*- m \ ‘ •V’ 'K* I v, K« i Foto: Jadran RUSJAN DELNIČARSTVO kulture, kakršnega sodobni poslovni svet ceni. Medtem je, kot naročeno, k naši mizi prisedel mag. Gregor Velkaverh, namestnik predsednika skupščine Droginih delničarjev, sicer pa ugleden odvetnik. Prijazno je pristal na razgovor. Droga: Kakšna bo po vašem mnenju vrednost Drogine delnice v letu 1999, ko bomo začeli graditi nove prostore? Gospod Velkaverh: Mislim, da bo ostala stabilna in da investicije v prvi fazi ne bodo vplivale nanjo. Morda se bo vrednost celo povišala, saj, kot vemo, ta investicija ne bo ogrozila likvidnosti. Droga: Menite, da Droga zadovoljivo sledi strateškim ciljem, zastavljenim v Strateškem poslovnem načrtu? Gospod Velkaverh: Da, vsekakor! Ob tej priložnosti bi rad celo pohvalil Drogo za njeno izjemno uspešnost. V zadnjih letih namreč ni prišlo niti do najmanjšega padca odličnosti ali tržnih deležev. Droga ima izjemno malo sodnih sporov, pa še ti so v glavnem stare, nerešene zadeve. Novih sporov praktično nima, kar pomeni, da ima dobro strategijo pri izbiri kupcev oziroma poslovnih partnerjev nasploh. Tedaj zagledamo dva gospoda, dva Drogina obraza »iz njega dni«, upokojena delničarja, oba nekdanja finančnika. Ne moreta se nam izmuzniti; a tega očitno nista niti nameravala. Žal je do začetka skupščine samo še nekaj minut (precej časa nam je vzelo veselo pozdravljanje!), zato je intervju prav mikroskopski. Prvi sogovornik je gospod Rino Medvešček, nekdanji direktor račun-sko-finančnega sektorja. Droga: Očitno ste še vedno Drogin delničar. Zakaj? In kako, da se tokrat prvič udeležujete skupščine? Gospod Medvešček: Drogi zaupam, zato sem še vedno njen delničar. Morda je bila na začetku moja odločitev res malo prežeta s sentimentalnostjo, saj sem temu podjetju rad pripadal, toda danes je moje vztrajanje pri delničarstvu Droge stvar treznega prepričanja in odločitve. Letos sem prišel res prvič, saj sem se do sedaj posluževal pooblaščencev. Drugi gospod je prav tako nekdanji direktor finančnega sektorja, le mlajši od predhodnika. To je gospod Boris Debeljak, ki je še zmeraj velik ljubitelj dovtipov. Droga: Vi pa niste prvič na skupščini. Radi prihajate na ta srečanja? Gospod Debeljak: Da, zares rad pridem! Saj vem, da s kapitalom, katerega zastopam, ne morem odločilno vplivati na sklepe skupščine, toda občutek, da imam možnost sodelovati in biti neposredna priča važnim odločitvam, je prijeten. Lepo je biti delček novih dogajanj, si od blizu ogledati postopke novih, sodobnih oblik poslovanja, lepo je videti, kako nezadržno napreduje podjetje, kjer sem pustil velik del svojih moči in spoznal veliko prijetnih ljudi. Tildi zaradi njih rad pridem; zmeraj koga srečam, da kakšno rečemo - kot na primer zdajle! Tako. Zaključili smo še eno skupščino. Srečali smo stare in nove obraze in se z vsemi imeli lepo. Vsem štirim gospodom se zahvaljujemo, da so se (kljub uri, ki je neusmiljeno priganjala) prijazno odzvali našemu vabilu na klepet. Sonja POŽAR Levo gospod Rino Medvešček, desno gospod Boris Debeljak CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI BILI SMO USPESNI... Peta kontrolna presoja je za nami -kako naprej? Kot smo napovedali v prejšnji številki, so presojevalci BVQI: g. Brun, ga. Potočnikova in ga. Malovrhova, 8. in 9. junija opravili peto kontrolno presojo sistema kakovosti in zadnjo pred ponovno certifikacijsko presojo. Decembra namreč poteče veljavnost našemu certifikatu, s katerim dokazujemo, da je naš sistem kakovosti skladen z mednarodnim standardom ISO 9001. Vodstvo seje odločilo, da ponovno pridobimo certifikat, zato bo certifikacijska presoja predvidoma konec letošnjega novembra. Tjaša "poučuje"presojevalca Sistem kakovosti je primerno vzdrževan, je zapisal vodja kontrolne presoje. Na zaključnem sestanku z vodstvom so presojevalci še dodali, da so ugotovili občuten napredek v delovanju sistema. Našli niso nobenega neskladja. Posredovali so le nekaj priporočil, katere bomo pri našem delu vsekakor upoštevali. Poudarili so, da je naša pomembna prednost v tem, da so v sistem vključeni vsi zaposleni in da je čutiti njihovo pripravljenost za sodelovanje. To je ključnega pomena za učinkovit sistem. Zato prisrčna hvala vsem, ki vestno in natančno opravljate svoje delo ter ustvarjalno sodelujete pri izboljševanju postopkov. Le s skupno močjo lahko dosegamo zastavljene cilje in zmagujemo. NIHČE NI SAM DOVOLJ PAMETEN! (Titus Maccius Plautus, 2.st.pr.n.št.) POSVETOVANJE “KAKOVOST V STORITVAH99 Da bi razširili poslovno kakovost v poslovanju podjetij na obalno-kraškem področju, je Odbor za kakovost pri Območni gospodarski zbornici Koper 21. maja v Kopru pripravil prvo posvetovanje z naslovom KAKOVOST V STORITVAH. Na začetku posvetovanja nam je uspešno delo zaželel tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in predsednik Slovenskega združenja za kakovost mag. Jožko Čuk. Posvetovanja se je udeležilo okrog 70 udeležencev, kar je za koprsko območje več kot zadovoljivo. Ob tej priložnosti je bil izdan tudi Zbornik, v katerem so zbrani vsi referati. Zbornik si v službi Razvoj in kakovost lahko ogledajo tudi sodelavci, ki se posvetovanja niso udeležili. Čeprav je bil poudarek na storitvenih dejavnostih, katerih delež v bruto nacionalnem dohodku je vse večji v tujini, je precej tem obravnavalo uvajanje sistema ravnanja z okoljem, zadovoljstvo zaposlenih in strank oz. kupcev. To pa so teme, ki so zanimive za širši krog poslušalcev, tudi iz “nestoritvenih” dejavnosti. Predavali so večinoma izkušeni predavatelji iz cele Slovenije. Predavanja pa so bila zelo zanimiva. Damjana POBERAJ Maruška LENARČIČ GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA KOPER Odbor za kakovost KAKOVOST STORITVAH Glavni pokrovitelj I« Banka Koper Koper, 21. maj 1999 INOVATIVNA Drogine ideje Tovarna idej Kdo bo boter novorojenčku? Če redno listate po Našem glasu, ste se v zadnjem letu najbrž že navadili na rubriko Inovativna dejavnost. Kot veste, smo v Drogi pričeli z akcijo vzpodbujanja ustvarjalnosti vseh, ki tu delamo . Koristni predlogi prihajajo od vsepovsod, iz profitnih centrov in iz posameznih služb. Pohvala avtorjem! Prvi predlogi so bili tudi že uresničeni (in seveda nagrajeni). No, o tem kaj več v prihodnji številki. Nekaj pa pri naši rubriki še pogrešamo. To je ime. Če želimo o nečem govoriti, to potrebuje tudi ime. In imena Sistem koristnih predlogov ali pa Invencijsko-inovacijska Navij dejavnost ali pa Projekt kontinuiranega vzpodbujanja iniciativnosti in kreativnosti za-l možgane poslenih ali kaj podobnega so suhoparna, dolgočasna in nerazumljiva. Zato iščemo novorojenčku botra. Botra, ki bo našemu projetku dal ime. To pa naj bo tako, da si ga bo lahko zapomniti. Spomni naj nas na bistre ideje, ustvarjalnost, na to, da želimo izboljšati stvari okoli nas... Prav bi bilo, daje ime na nek način povezano z našim podjetjem, z imenom Droga, z našimi izdelki ali morda kuhanjem na splošno. Seveda pa to ni nujen pogoj. Vaša ideja mora biti originalna. Drogina borza predlogov Torej, pošljite nam predloge imena akcije za vzpodbujanje inovativne dejavnosti. Med vsemi predlogi bomo izžrebali tri, katere bomo nagradili. Še posebej pa bo nagrajen najboljši predlog! Predloge sprejema Peter Fatur po pošti (Seča 9la, Portorož), po telefonu (066 771-360), po elektronski pošti, lahko pa jih seveda prinesete tudi sami. Vabljeni! Peter FATUR Ideje v akciji BORZNI KOMENTAR NA SONČNI STRANI ALP NIČ NOVEGA Borzna dogajanja me pričenjajo spominjati na 355. del “soap opere” Beautiful, kjer se neprestano nekaj dogaja, gledalci nestrpno pričakujejo odločitev v naslednjem nadaljevanju, vendar se prav takrat nič ne zgodi. Tudi na borzi vsi čakamo “veliki razvoj dogodkov” (npr.: ukinitev omejitev za tuje portfeljske naložbe), ta pa se prelaga iz dneva v dan ter iz tedna v mesec. Domači investitorji so že močno nestrpni, saj marsikdo pravzaprav ne ve več, kaj naj počne (razen izjem, seveda). Naj kupuje delnice po obstoječih cenah? Tisti, ki so nas še včeraj prepričevali o veliki podcenjenosti delnic slovenskih paradnih konjev, tega ne trdijo več. Kam in kako naprej? Menim, da so obstoječe razmere pravi raj za potrpežljive in dolgoročno orientirane investitorje, saj lahko po znižanih cenah, kot na razprodaji, kupijo mnogo zelo kvalitetnih delnic. In še enkrat se bo potrdila pravilnost zakona gibanja ki pravi: “Na vlak je treba stopiti na postaji. Poskus vstopa na vlak, ko je le-ta v gibanju, se lahko konča z neprijetnimi posledicami za vstopajočega!”. Trenutne vrednosti: • SBI = 1758 točk • PIX = 1046 točk • DRPG = 33.863 SIT Pa še to: po sklepu skupščine bodo delničarji Droge konec meseca junija dobili dividende za poslovno leto 1998 v višini 1350 SIT bruto na delnico. Aleš ŠKRABA KADROVSKE NOVICE ZAPOSLENOST V MAJU 1999 31. 5. 1999 je bilo zaposlenih 619 delavcev, od tega 300 moških in 319 žensk. V DROGA d.o.o. BUJE je bilo zaposlenih 27 delavcev. Prihodi delavcev: V maju smo sprejeli 3 nove sodelavce, in sicer dva v PC Gosad za določen čas in enega v PC Zlato polje za nedoločen čas. Odhodi delavcev: Delovno razmerje je v maju prenehalo 5 sodelavkam. Razlog prenehanja je bil potek del.razmerja za določen čas, 22 delavcev pa je 1. 5. 1999 prešlo v družbo Soline Pridelava soli d.o.o.. V JUNIJU PRAZNUJEJO 10-letn i delovn i jubilej Peter METLIKA iz PC Zlato polje 20-letni delovni jubilej Dušanka TEKAVEC iz OE Prodaja-gostinstvo Milena MAKORlC iz PC Začimba 30-letni delovni jubilej Melanija KUČEK iz OE Splošna služba Krisztina DOLTAR iz OE Služba za kakovost SODELAVCEM ČESTITAMO OB DELOVNEM JUBILEJU! Jubilejne nagrade so pripravljene na osnovi 3. točke 50. člena Podjetniške kolektivne pogodbe družbe. Kadrovske služba CI/fTP ni 1111 Ii3 &VLI Ul !X/lrCfSr SVET DELAVCEV TEČE DRUGI KROG V torek, 1. 6. 1999, smo uspešno izpeljali volitve za nove člane sveta delavcev. V volilni imenik je bilo vpisanih 589 volilnih upravičencev, volilo jih je 479 oziroma 81% na petih volilnih mestih. Udeležba na posameznem volišču je bila: PC ARGO Izola 110 PC GOSAD Središče ob Dravi 57 PC ZAČIMBA Seča 105 PC ZLATO POLJE Gradišče 6 3 ŠTABNE in SKUPNE SLUŽBE PC Skladišče in predelava soli -Portorož 144 Neveljavnih glasovnic je bilo 32 oziroma 6,7% Posamezne kandidate smo volili z naslednjim šte- vilom glasov: 1. DAMIR ČENDAK 325 2. DRAGICA MEKIŠ 310 3. KLEMENT VALENČAK 301 4. BRUNO FLEGO 298 5. ALENKA KUBIK 291 6. ENZO SCOTTO Dl MINICO 281 7. LJUBICA ČINKL 283 8. VILI KLEVA 281 9. MANUELABRAJKO 276 10. NEVENKA DODIČ 274 11. ZDENKA HRIBAR 274 12. ERNEST REBERNIK 267 13. MILORAD TOMIČ 258 14. PETER OVNIČ 254 15. EMILIO GERLICA 246 16. IVAN JANŽEKOVIČ 234 17. IGOR CVETKO 219 18. MARIJA LAŠIČ 169 19. MILIVOJ SMILJIČ 161 V Svetu delavcev je 13 članov. Za nove člane Sveta delavcev Droge Portorož, Živilska industrija d.d., so bili torej izvoljeni: 1. DAMIR ČENDAK 2. DRAGICA MEKIŠ 3. KLEMENT VALENČAK 4. BRUNO FLEGO 5. ALENKA KUBIK 6. ENZO SCOTTO Dl MINICO 7. LJUBICA ČINKL 8. VILIKLEVA 9. MANUELABRAJKO 10. NEVENKA DODIČ 11. ZDENKA HRIBAR 12. ERNEST REBERNIK 13. MILORAD TOMIČ Junija bosta na seji novega sveta imenovana njegov novi predsednik in podpresednik. Volilna komisija, sestavljena iz predsednice Rossane Bem-bič-Valussi ter članov Majde Vlačič in Željka Uj-hazijaje volitve odlično pripravila, vodila in zaključila. Zahvaljujem se članom starega Sveta delavcev za njihove prispevke in delo v času mandata, novim članom pa želim uspešno delo. Zdenka HRIBAR ZAČIMBE - i" KOPER Anethum graveolens L. družina: kobulnice (Umbelliferae) druga imena: koprc, koprnina, dil, sladki janež, smodil, smrdilj Splošno o začimbi Koper je enoletna rastlina iz iste družine, kot so kumina, janež ali koromač, t.j. iz družine kobulnic. Zraste do 120 cm visoko. Listi so modrikasto zeleni in spominjajo na liste koromača. Cveti v velikih kobulih rumene ali rumeno zelene barve. Plodovi so jajčaste oblike in sestavljeni iz dveh ploščatih semen, ki se, ko dozorijo, z lahkoto razdvojijo. Koper uspeva povsod v zmernem klimatskem pasu. Klijoče bilke s težavo prebijajo posušeno zgornjo plast zemlje, zato je pri gojenju treba posvetiti precej pozornosti pripravi zemlje. Drugače je to skromna, za gojenje nezahtevna rastlina. '' Kot začimbo uporabljamo sveže ali posušene koprove liste, cele, zdrobljene ali mlete. Pri domači rabi, pri konzerviranju kumaric, največkrat uporabljamo cele cvetoče veje kopra. Cela rastlina, zlasti listi, ima močno aromatičen vonj in aromatičen sladkasto začinjen okus. Iz cele rastline se pridobiva eterično olje kopra, katerega uporabljata predvsem prehrambena in kozmetična industrija. Koper je znan tudi kot zdravilna rastlina, ki blaži prebavne težave, pomaga pri nespečnosti in pospešuje izločanje mleka ter vode. Uporaba v kuhinji Koper je pri nas priljubljena domača dišavnica, poznana zlasti v severnem delu države. Sesekljane sveže, pa tudi posušene lističe, uporabljamo kot začimbni dodatek k solatam iz krompirja, kumar, zelene, paradižnika. Dodajamo jih koprovi in krompirjevi kremni juhi, svetli smetanovi omaki, katero ponudimo k ribam, prikuham iz kumaric in paradižnika, kuhanemu mlademu kromirčku, majonezi, sirnim namazom in solatnim prelivom za jajčne solate. Cele vejice s cvetnimi kobuli uporabljamo pri vlaganju kumaric, zelenega paradižnika in paprike. Dobro se ujema z vsemi svežimi dišavnicami, vendar v manjši količini zaradi močne arome. Liste v jedi ne kuhamo, ampak jih primešamo tik pred koncem priprave. Značilna mešanica začimb, ki vsebuje koper, je naša Mešanica začimb za vlaganje kumaric 50g - kartonček. Sestavljajo jo tipične začimbe, katere uporabljamo pri vlaganju kumaric: bela gorčica v zrnu, črni poper v zrnu, list kopra, koriander in koromač. V primerjavi s konkurenčnimi izdelki ima naša mešanica več kopra, kar ji daje domač okus. Navodilo za uporabo: Ena čajna žlička mešanice začimb zadostuje za kozarec vsebine 720 ml. Vsebina ene vrečke zadošča za približno 20 kozarcev. Helena ČOK MARKETINŠKE NOVICE POLENTAR OD MOJE NONE Zaključena je še ena Drogina nagradna igra. Tokrat je imela glavno vlogo Drogina polenta, ki seje v nagrajenih receptih predstavila v najboljši luči. (Razlaga za Neprimorce: polentar je kuhalnica za mešanje polente.) Vse tri nagrajenke z mojstrom Pozdercem Po odmevni nagradni akciji Barcaffe Espresso, katero sta Droga Portorož in časopis Primorske novice uspešno izpeljala oktobra lani, smo se odločili za ponovno sodelovanje in s Primorskimi novicami organizirali nagradno igro ‘Polentar od moje none’. Kot že sam naslov pove, smo se tudi tokrat oprli na zemljepisno zaledje časopisa in na prehranjevalne navade Primorcev oz. Istranov. V Drogi smo se odločili za promocijo instant polente, izdelka iz blagovne skupine Zlato polje, in seveda najpomembnejše predstavnice istrske kuhinje. In kot pravi eden od mnogih istrskih pregovorov o polenti “polenta, r’t kontenta”, smo bili ob zaključku akcije kontenti (zadovoljni) tudi mi. Nagradna igra, kije potekala v maju, je bralce Primorskih novic pisno pozivala k razkritju izvirnih, starih ali zanimivih receptov oz. izvirnih načinov priprave polente. Po zaključku akcije je prispele recepte pregledal kuharski mojster Matjaž Pozderec in med stotimi izbral tri, ki so se odlikovali po domišljiji in uporabnosti. Prvo nagrado je prejela Zlatka Jer- man iz Dvorov pri Sv. Antonu, drugo Majda Vidmar iz Hrašč pri Postojni, tretjo pa Ivana Kocjančič iz Dragonje. Nagrajenke so si bogate nagrade (jedilni pribor Solingen, komplet posode Solingen in čudežno pokrovko) prislužile že po presoji kuharskega mojstra, toda izvirnost svojih jedi so morale tudi dokazati. Priložnost za to je bila 25. maja v gostišču ‘Al mulin Norbedo’, ko je bila nagradna igra sklenjena in je bila v središču pozornosti seveda - polenta. MARKETINŠKE NOVICE Gospa Rožana Koštjal Kaj vse so o polenti v preteklosti povedali Istrani, je razkrila et- nologinja gospa Rožana Koštjal, tri amaterske kuharice pa so predstavile nagrajene recepte. V kuhinji pri Norbedovih je sodeloval tudi mojster Pozderec, ki je pripravil ‘svojo polento z zelenjavo’. Pripravljene jedi so bile pravo presenečenje. Nagrajenke so nas prepričale, da lahko spretna gospodinjina roka naredi iz polente prav vse, zanimivo, privlačno in okusno jed, pa naj bo to glavna jed ali priloga. In da bo “r’t kontenta” tudi pri tistih, ki so polento jedli le z mlekom ali je sploh niso jedli, objavljamo prvonagrajeni recept: (Opozorilo: obvezna je Drogina polenta instant Zlato polje!) Pizza polenta: Zdrob iz zavitka stresemo v vrelo vodo, ob stalnem mešanju dodamo sol in na zmernem ognju kuhamo pet minut. Ko je polenta kuhana (nekoliko bolj na mehko, da jo laže razrežemo), dodamo oljčno olje. Še toplo stresemo na namazan pekač na prst debelo, jo premažemo s paradižnikovo omako (domačo ali iz zmečkanih pelatov), dodamo origano, majaron in baziliko. Prekrijemo s kuhanim pršutom ali šunko, z naribanim sirom, ki se dobro topi, z gobicami, artičokami, oljkami, jajci, tuno iz konzerve, z na tanko narezanimi rezinami čebule... Pečemo pol ure pri 200-250° C. Dober tek! Prepričana sem, da se bo prilegel tudi kozarček domačega vina! Tekst: Majda VLAČIČ, fotografije: Zdravko PRIMOŽIČ MARKETINŠKE NOVICE ZAKLJUČNO ŽREBAM JE MAKSI NAGRADME IGRE BARCAFFE V aprilu in maju so v Gorenjskem glasu oglaševali MAKSI NAGRADNO IGRO BARCAFFE. Kdor se je želel potegovati za eno izmed kar 403 nagrad, je moral do 10. maja poslati na Drogin naslov ovojnico s tremi črtnimi kodami, izrezanimi z zadnje strani 100-gramske vrečke Barcaffeja. Do zaključka akcije je prispelo skoraj 4000 kuvert, izmed katerih smo glavne tri nagrade izžrebali na zaključni prireditvi pred trgovino ŽIVIL na Kokrici pri Kranju. Žrebanje je potekalo v lepem vremenu in v sproščenem vzdušju, k čemur je pripomogel tudi nastop Andreja Šifrerja, ki je izžrebal dobitnike treh glavnih nagrad: • teden dni v Španiji za dve osebi je prejela FRANCKA RIGA, VREČ-KOVA 4, KRANJ • vikend v Parizu za dve osebi bo preživela VERONIKA ŠENTVE-' TER, TITOVA 41, JESENICE • 7 dni v Portorožu pa bo uživala IVANKA OKORN, STRITARJEVA 8, KRANJ Preostalih 400 nagrajencev pa je bilo objavljenih v Gorenjskem glasu, 25.5.1999, prejeli pa bodo naslednje praktične nagrade: • 100 servirnih pladnjev Barcaffe, . • 100 kompletov kavnih skodelic Barcaffe, • 100 krat po 1 kg kave Barcaffe, • in 100 krat polno pločevinko Bar-caffe. Da pa obiskovalci prireditve ne bi bili prikrajšani, smo jim zastavili tri nagradna vprašanja in za pravilne odgovore so prejeli Drogine darilne košare. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Andreja VIDIC Pozor, žrebatijif-se začenja! Nagrajenci so že znani! SINDIKAT SISTEM SOUPRAVLJANJA DRUŽBAH IN VLOGA SINDIKATA Vsebina sodelovanja delavcev pri upravljanju - soupravljanju, kot ga opredeljuje Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju - ZSDU (ur.l. RS, št. 42/93), katega še vedno nismo v celoti uveljavili, pomeni korak nazaj od sistema samoupravljanja. Center za permanentno izobraževanje CENE STUPAR je organiziral seminar na tematiko "Ukinitev družbene lastnine, drugačno organiziranost gospodarskih subjektov in položaj delavcev v novih pogojih". V praksi se kaže, da kljub šestletnemu obdobju od sprejetja ZSDU, zakona še vedno nismo v celoti uveljavili. Skozi seminar je predavatelj Jure Srhoij, dipl.iur. skušal natančneje pojasniti praktični vidik in možnosti uresničevanja ZSDU, vsebino, postopek usklajevanja in sprejemanje dogovora med SINDIKAT! in SVETI DELAVCEV, njihovo vlogo, pristojnosti, odgovornosti, “prekrivanje”, predvsem pa potrebo in možnosti konstruktivnega sodelovanja. Posebno je poudaril praktične vidike organiziranja in delovanja sindikata in organov delavske participacije v gospodarskih družbah: Svet delavcev in njegove odbore, zbore delavcev, volilno komisijo, predstavnike zaposlenih v Nadzornem svetu in delavskega direktorja. Tako ZSDU opredeljuje sindikatom pravice do soodločanja, predvsem na področju: • varstva pri delu, • meril za ocenjevanje delovne uspešnosti, • osnov za določanje letnega dopusta, • kriterijev za nagrajevanje inovacijske dejavnosti, • pristojnosti “pri preostanku nekdanjega družbenega standarda” in • kriterijev za napredovanje delavcev. Zakon opredeljuje relativno široko področje vprašanj, o katerih mora biti Svet delavcev, kot osrednji organ soupravljanja, obveščen, predvsem o: • gospodarskem položaju družbe in njenih razvojnih ciljev, • bistveni spremembi glede dejavnosti,organizacije in tehnologije, ter opredeljuje pravico Sveta delavcev do skupnega posvetovanja glede: • statusnih in • kadrovskih vprašanj. Pri slednjih dveh ima Svet delavcev pravico za zadržanje odločitve. Participativne pravice Sveta delavcev, predvsem pravica za zadržanje odločitve po ZSDU, je tudi pri: • spremembi dejavnosti, • zmanjševanju gospodarske dejavnosti, • spremembi v organizaciji proizvodnje, • spremembi tehnologije. Dejstvo je, daje uveljavitev sprejetega zakona v večini gospodarskih družb odvisna predvsem od aktivnosti in prodornosti, sprva sindikata, kasneje pa od vztrajnosti, znanja in iznajdljivosti članov Sveta delavcev. Zelo veliko vlogo pa ima vodstvo podjetja, ki v primeru resnega sodelovanja s predstavniki delavske participacije soupravljanja lahko veliko stori pri pozitivnih učinkih soupravljanja, zadovoljstva pri delu in ekonomskih učinkih. Pri onemogočanju delavske participacije pa povzroča dodatne napetosti, nezadovoljstvo pri delu in učinek, ki deluje zgolj na kratek rok. Alenka KUBIK DOBRO JE VEDETI (Nadaljevanje iz februarske številke) RAZVOJ VEDE O HRANILNI VREDNOSTI ŽIVIL Obdobje križarskih pohodov je bilo tudi obdobje intenzivnega trgovanja KRIŽARSKE VOJNE Obdobje med 11. in 14. stoletjem so zaznamovale križarske vojne. Krščanstvo se je nasilno širilo v vzhodne kraje, ki so bili pod nadzorstvom muslimanov. To so bili mračni časi pohlepnih in okrutnih vojskovanj, ki so samo še poglobila nasprotja med krščanstvom in islamom. Kljub temu pa so vojne spodbudile gospodarske in kulturne stike, ki so zapustili v evropski civilizaciji koristne posledice. Križarske vojne so v severno Evropo prinesle nekatere še nepoznane začimbe in nove jedi. Do 11. stoletja, na primer, v Evropi niso poznali sladkorja. Takrat so ga prinesli iz srednjega vzhoda v Španijo, odkoder se je hitro razširil po vseh deželah. Sprva je bil dragocena redkost. Evropski imperatorji so pozneje na Karibih in v Braziliji uredili ogromne sladkorne plantaže, ki so jih obdelovali sužnji. Tako so lahko kasneje v Evropo vozili velike količine sladkorja. V sedemnajstem stoletju so Evropejci že znali izdelovati razne sladkarije, tudi med postom je na primer prišlo v navado grizljanje “začinjenih sladkorčkov”. Kuharske navade so se spreminjale. Križarji so od vzhodnjakov prevzeli nove načine priprave mesa: medtem ko so ga prej vedno kuhali, so ga sedaj vse pogosteje raje pekli brez predhodnega kuhanja. Tudi kuhanje mesa s sadjem, kar je bilo v navadi na vzhodu, se je vse bolj uveljavljajo v evropskih kuhinjah. V Španiji so gojili riž, trgovci so ga prodajali predvsem v Francijo in Anglijo. Do Londona in Pariza je med kuharje prodrla tudi arabska navada priprave obarvanih jedi. V zeleno so obarvali jedi s peteršiljem, v rumeno z jajčnimi rumenjaki in v rdeče s cimetom. V teh časih se je zelo razmahnila trgovina, pravzaprav uvoz riža, pomaranč, fig, dateljnov, rozin, špinače, mandljev. Pri pripravi jedi so uporabljali dodatke, kot so šipek, zdrobljeni mandlji, rdeče vino, sladkor in pekoča paprika, jedi so gostili z riževo moko. Cenjen recept je bila, na primer, jegulja, začinjena z ingverjem, cimetom, klinčki, karda-monom, feferoni in žafranom. Vse te začimbe so prinašali križarji iz arabskih dežel. Morda ne veste, da je tudi rižev narastek po izvoru vzhodnjaška jed iz srednjega vzhoda. Prvotno so ga začinjali z mandlji. Arabci so vsem križarskim pohodom uspešno kljubovali. V mračnem, nazadnjaškem obdobju srednjega veka so obdržali večino grškega in indijskega znanja in mišljenja. Prenašali so svoje nazore tudi v prehrambne navade. Hrani so pripi- sovali različne učinke, jo skladno s tem delili v različne skupine in jo uporabljali za uravnavanje telesnih sokov v človeku. V nasprotju z njimi so kristjani verjeli, da ima samo Kristus zdravilno moč. Bolezen je bila kazen za pregrešna dejanja, zdravili so jo z molitvijo in postenjem. Križarske vojne so tudi na tem področju prinesle nove ideje. Pojavljale so se skupine drugače mislečih, spoznanja, da ima hrana lahko tudi zdravilne učinke, so si utrla pot tudi med kristjane. Najbolj glasni pri razglašanju tega prepričanja so bili benediktinci iz salernske šole. Vitezi, ki so se vračali iz križarskih vojn, so se pogosto tam ustavljali na zdravljenju. Živila so delili po štirih osnovnih principih: hladno in toplo, suho in mokro. Sadja, mlečnih izdelkov in mesa niso priporočali v izobilju. Določene jedi naj bi bile primerne za določene namene, njihovo delovanje naj bi celo različno vplivalo na različne ljudi. Tu je nekaj primerov: ognjeviti zdravi ljudje (po principu topli in mokri) naj bi jedli čim manj mesa in čim več sadja; nagnjeni naj bi bili k debelosti, ki pa se jo s primerno hrano lahko prepreči. INGVER KARDAMOM DOBRO JE VEDETI Flegmatiki (po principu hladni in mokri) naj ne bi jedli belega mesa, rastlinske hrane in sadja, temveč čim-več čebule, česna, paprike, ingverja in jedi, ki so jih opredelili kot tople topli in suhi) bi se morali izogibati začimbam in vinu. Melanholični ljudje (po principu hladni in suhi) naj ne bi jedli cvrtih in slanih jedi ter naj bi pili samo lahka vina. Če in suhe. Kolerični ljudje (po principu ste se morda našli v kateri od naš- tetih skupin, lahko poskusite, če je v srednjeveških načelih benediktincev morda kakšen kanček resnice... Nataša GLADOVIČ (Se nadaljuje) UTRINEK Znanec je odšel na polletni študij na Nizozemsko. Ker se je toliko pritoževal nad slabim okusom tamkajšnjih kav, sem mu poslala kilogram Barcaffeja. V zahvalo mi je poslal pričujočo sliko in registrsko tablico svojega nizozemskega bicikla. Nataša GLADOVIČ DROGINI IZLETI DROGA v ZLATI PRAGI Slovencem se zdi Češka ravna kot krožnik. Kljub temu nam je uspelo najti hrib, v katerega smo lahko sopihali. Sonce se nas ni hotelo usmiliti, pripekalo je kot za stavo. Napori nam torej niso bili prihranjeni, a spomini na čudovito doživetje niso zato nič manj prijetni. Neizmerna količina dobre volje, veliko humoija, veliko takih in drugačnih znamenitosti, predvsem pa prelepa nočna Praga na valujoči Vltavi in razneženi obrazi ob pogledu na vrčke, polne piva (svetlega in temnega). Vse skupaj pa začinjeno s “štosi” dobrovoljčkov med nekdanjimi sodelavci (katerih Na Zdravje s češkim pivom! Temno ali svetlo pivo, to ni vprašanje - oboje je odlično. Glavno, da smo n V .bto&l” U,L '~VcMd 'Vf J-kT>A l/A /m.!,'1- ' REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 5 SOR, ČIPKA, MARINC, UR, ROA, DROGA, RA. VILER, STALIN, ANT, ARZENIK, KI, KAKAV, SKAKAČ, UN, KOPE, LA, RIK, JARBOL, IKO, NOTA, IC. RAVSAČ, KOJOT, ASIREC, PE, KARL, URAGAN, VIADUKT, NETO, STREŽBA, AGAR, GESLO KRIŽANKE: DROGA- RAZVOJNA SLUŽBA Število prispelih rešenih križank je bilo 43. Tričlansko komisijo so sestavljale: Katja Uljan, Marinka Milavec in Ingrid Grizonič. Nagrajenci prejmejo izdelke DROGE (po lastnem okusu) in so naslednji: I. nagrado - v vrednosti 5.000 SIT prejme Berto Ruzzier, Portorož: 2. nagrado - v vrednosti 3.000 SIT prejme Vida Legiša, Portorož; 3. nagrado - v vrednosti 1.000 SIT pa Lojzka Šajina, Portorož. Nagrajencem čestitamo, za nagrade pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo Mekiš, na tel. 066/648 040 (PC Argo, vzorčno skladišče), ki bo oblikovala paket po vaši želji. Rešitve objavljene križanke pošljite do petka, 9. julija 1999, na naslov: Droga Portorož, Marketing. Obala 27. Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo ‘Za nagradno križanko št.6".