Številka 46.
TRST, v soboto 15. februvarja 1908
Tečaj XXXI.
tIZHAJA VSAEI DAN ^^
ob necle >ah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj
PopanjIčBe Številke se prodajajo po 3 avč., (6 Btotink) mnogih toliflkarnah v Tr-tu in okolici, Ljubljani, Gorici, Sranju. Petru, Sežani, Nahrežini, Sv Luciji, Tolminu,
AjdorSČini. Postojni, Dnrn^rgu, Solkanu itd. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene ko'one. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 stot. milimeter, ( Knirtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov pO 20 8t. zv m. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-laljmi vr^ta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa etot. — Oglase sprejema „Lnseratni oddelek uprave Sdtnosti". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti".

Glasilo političnega društva »Edinost" za Primorsko.
V edinoati je moč!
XAROCXHTA ZNAŠA
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece B K —, na naročbe brez doposlane naročnine, pc uprava ne o^ira.
laiočiiia aa aeJ«l!sSo iidaije .Ediaosti' siane: eelolft!io K 5-20, ptlleia 2-et Vei dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovann
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liala UREDNIŠTVO: ul. Gior*io Galatti IS (Narodni dom} Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Etiinosf. — Natisnila tiskarna konsorcij« lista »Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 19.
- Pošt Do-h rani I nični račun §t. 84l*»T>2.	, ,
"	Telefon itev. 1157 —
IV. veliki Ciril - Melodije« PLES danes dne 15. f2bruari]o 1908.
BRZOJAVNE VESTI.
Aneksija Bosne in Hercegovine.
DUNAJ 14. Neka poluunidna korespondenca poroče, da bi sam cesar bil proti temu, da se povodom šestde^etletnice njegovega vladanja anektirate B sna in Hercegovina, kajti to j bi uteguilo izzvati evropski konflikt. Finančni odsek avstrijske delegacije.
DUNAJ 14. Finančni odsek avstrijsko delegacije je v^prejel proračun skupnega finančnega minsterstva.
Ljubljanska kreditna banka.
LJUBLJANA 14. Upravni svet ljubljanske kreditne banke je določil v svoji včeraj fin i seji bilanco za leto 1907. ter bklenil predla gati občnemu zboru, ki gq skliče na 5. marca, da se razdeli od doseženega čistega dobička v 2uešku K 183.713 04, (lani K 154.033'37) ti odstotna dividenda, (lani 5 od 6to) in da se dotira rezervni lond s K 39.000.
Namestnik princ Hohenlohe v Opatiji.
OPATIJA 14. N«me&tnik princ Hohen-loke in soproga sta dospela danes v Opatijo ter si ogledala nedavno odprto progo električne železnice Opatija—Ika—Lovrana. V Lovrani sta si ogledala novo otvorjeni hotel Lovrana, kjer sta tudi obedovala. Na obed sta bila povabljena okrajni glavar baron Scbinidt-Bariercw in njega soproga. Namestnik 6e je o turo. kar jo videl, izrazil povoljno.
Srbska skupščina.
BEL1GRAD 14. Na neko vprašanje, je minister za poljedelstvo Stojanović odgovoril, da je dobila vlada z Dunaja poročilo, da je trgovinska pogodba z Avstro-Ogr&ko sklenjena. (Klici na na des-ni : Živela vlada ! Klici na levici: Živela Avstrija!)
Iz Portugalske.
LIZBONA 14. Rana kralja Manuela na desni roki se je popolnoma zacelila. Kralj se počuti dobro. — Vsi listi so zadovoljni z dekretom o pomiloščenju mornarjev In Kon-statujejo, da drži kralj dano besedo, da bo vladal pravično in milo.
LIZBONA 14. Kakor se čuje, bo kralj Mrmuel imenoval svojim tajnikom svojega bivšega učitelja polkovnika Antona de Bosta.
Rusija.
Gub as o v upokojen.
PETROGRAD 14. Danes se je v mini-iterstvu za unanje stvari poslovil upokojeni ministerski pomočnik Gubastov. Pri tem je minister za unanjo stvari prečital carski ukaz, v katerem se povdarja, da se je Gubastov kake r ministerski rezident pri Vatikanu pri zadeval utrditi obstoječe dobre odnošaje z rimsko kurijo, izlasti da se je trudil, da je dovršil njemu poverjeno kočljivo pogajanje o sklepu ribarske pogodbe z Japonsko. Potres.
JELISAVETPOL 14. (Petr. brz. ag.) Ob S. uri 20 min. je bilo čuti tukaj 2 sekundi trajajoč lahek potres.
TIFLI3 14. (Petr. brz. ag.) Danes ob četrt 10. uri predpoludoe je bilo čuti močan potres, ki jo trajal 4 sekunde.
IZ OGRSKE DELEGACIJE. Plenarna seja.
DUNAJ 14, Delegacija je na današnji seii razpravljala vojni redni proračun. Del. Hoitsj se je najprej bavil z izvajanji vojnega ministra v avstrijski delegaciji o jednoti armade, ter rekel, da noče nihče izrabljati ogrske državne ideje v to, da armada razpade, oziroma da se omeje pravice vrhnega poveljnika vojske. — Del. Nagy je omenil, kako da so častniki zadolženi. Predlagal je, naj se s podporo vojnega ministerstva in sodelovanjem družbe ustanovi zavod, ki naj pod primernimi pogoji posreduje konverzijo dolgov častn^fitva.
Sekcijski načelnik Hofmann je odvrnil, da je vojna uprava o tem že razmišljala. Častnike izkoriščajo oderuki. Proti temu je le eno pravo sredstvo, to namreč, da bi poveljniki čet dotične upnike napotili na normalno pravdo. To vprašanje treba Še proučavati.
Na to so bili odobreni redni in izredni j proračun, izredni in dodatni krediti ter je bil proračun vojnega ministerstva vprejet tudi v tretjem čitanju.
Po tem je pričela razprava o proračunu vojee mornarice. Za poročevalcem grotom Majiathom se je del. Szemere v daljšem go-; vom izrazil proti veliki floti, češ, da ni potrebna, ker nima Avstro-Ograka nikakih ko-onij. Napačno je misliti, da je treba za ve-
lesilo tudi veliko f.oto. Fioto bi se lahko vsaj deloma nadomestilo z vojno novotarijo, ki bo imponirala vsemu svetu, ako se srečno reši namreč z dobro zrakoplovno floto. Francija ima že nekoliko obmejnih trdnjav, oboroženih z vodljivimi zračnimi ladijami. Tudi Nemčija se bavi z zrakoplovstvom. Govornik je menil, da ne sme monarhija iskati svojega stališča kakor velesila na morju, marveč ohraniti mora to stališče na evropskem kontingentu. Bolje, da se poviša častniška plača. Govornik je proračun odklonil.
Del. Szent Szabo je priznal potrebo, da se oŠ dalmatinski obali zgradijo torti, ker so utrdbe nahajajo daleč narazen. Kritikoval je pa, da je novi fort v Malem Lošinju slabo previdjen z topništvom. Nove utrdbe se nahajajo vse na avstrijskem teritoriju. Obžalo vati je, da se ni napravilo Reke za vojno luko, ki ima za to vse pogoje. Govornik je potem omenil izkustev z izleta delegatov v Pulo. Oboroženje in uredba mornarice je napravila na ve» delegate dober utis. Posebno je pohvalil C ciplino in kolegijalni duh častnikov ter |j konečno omenil preobremenitve na reški akademiji.
Del. Kmety je rekel, da ne kaže mornarica niti enega znaka pariteto ali dualizma. Pariteta je že radi tega nemožaa, ker obstojata moštvo in časniški zbor pretežno iz Avstrijcev. Govornik je predlog odklonil.
Del. V i n k o v i ć je govoril hrvatski in rekel, da bodo on in njegoti kolegi glasovali za proračun, ker ima mornarica nalogo da brani obale Jadranskega morja, torej tudi hrvatsko obalo Dalmacije in Istre.
Del. Bakonv je izrazil željo, naj bi vojna uprava krstila eno bojnih Indij, ki se jih se-1 daj gradi, na kako znano ime iz ogrske zgo-1 dovine. —
Del. Okolic3any je govoril v zalaganjih! za mornarico ter prosil za toz »devna pojasnil",1
Delegacija je na to vsprejela proračun j
mornarične unravo in skupnega finančnega ;
ministerstva. Vsprejet je bil tudi predlog, da so Bode * SKupnega maneut-ga uiiiiiabcrato*.
premesti v Budimpešto. — Prihodnja seja
jutri.	_
£oj pašib trgovcev.
(X shoda v Trg. izobr. društvu).
Poročali smo včeraj o prvem delu govo-va dr. Rjbdfra, ki se bavi s splošnim bojem tržaškega Slovenstva za narodno cmanc'pacijo; dogodki 4. februarja, v zadrugi jestvinčar-jev, pa so le korak v tem splošnem boju. Po teh izvajanjih je poročal
dr. Ryb&I- o z&žugacem bojkotu.- j
Lahi so začeli žugati z bojkotom. S tem žuganjem, če tudi ni nevarno, moramo se vendar baviti in opozoriti nanje slovensko javnost. Bojkot pravijo, in mislijo, da nas uničijo. Slišali so o bojkotu drugje, sedaj na Poljskem, in mislijo, da bi se posrečil tudi njim. Ali zmotili so se, ker njihova moč vendar ni tako velika. Če nas niso uničili toliko časa, bodo nas sedaj se manje. Treba pomisliti, da imamo zavedno meščanstvo in delavstvo. Z druge strani pa so prešli časi, ko je laško občinstvo slepo ubogalo diktatom „Piccola" in „Indipendenta"; potem pa je tudi precej indiferentnega prebivalstva med Italijani. Toda, tudi če bi nekateri hoteli ubogati povelju bojkota, bi se jim to jako slabo izplačalo. Oziraj mo se vendar malo po svoji poziciji!
Trst je majhen otočič valova n s ke m morju. In če bi hoteli naši narodni nasprotniki zares napovedati nam bojkot, potem utegnemo mi napovedati njim še veči bojkot, nego oni nam. Ako agitiramo, napovemo jim bojkot, ve čega, nego si mislijo.
Evo nekoliko statističnih podatkov, su-marično sestavljenih o vsakoletnem izvozu tržaške trgovine v slovansko zemlje (Cifre za poedine dežele so izračunjene o žirom na razmerje slovanskega prebivalstva v dotičnih deželah):
Po železnici:
Na Kranjsko 10.000 vagonov ▼ vrednosti 20 mil. K; na Štajersko in Koroško 1500 vagonov v vrednosti 2 mil. K ; na Češko 4000 vagonov v vrednosti 15 mil. K ; na Moravsko in Šlezko 2000 vagonov v vrednosti 8 mil. K; na Galicijo in Bukovino 4000 vagonov v vrednosti 15 mil. K; na Hrvatsko 3000 vagonov v vrednosti 10 mil. K.
Po morju:
V Dalmacijo in okupirane dežele ekvivalent 7000 vagonov v vrednosti 30 mil. K.
Izvaža sc torej skupno v slovanske dežele 30.000 vagonov v vrednosti 70 do 80 mil.
kron, nevračuuši izvoze v inozemske slovanske j kraje.
Pomislimo sedaj, da se 60 od st > trža- j škega prebivalstva bavi s trgovino in da je še j mnogo drugih, ki so nepo-redno odvisni od iste. Ako bi sa torej Italijani ozirali na v&e te okolnosti, bi morali uvideti, da s o o n i bolj odvisni od Slovencev, nego Slovenci od njih.
Ali laški trgovci so od.isni tudi v drugem oziru.
Od bank. ki zalagajo industrijo in trgovino, niti ene ni, ki bi bila italijanska. Imamo v Trstu d-e slovanski banki, „Jadransko banko"* in fiiijalko „Ustfedui banky če* skych spoir.telen" in druge so vseskozi fili-jalke dunaiskih bank. Celo „Banca commer-ciale" je le ti'ijalka Wiener Bank-Vereina; „Banca popolare* pa je lo zadfUga. Tako morajo la^ki trgovci iskati kredit pri nelaŠkih zavodih, in ravno, kar se tiče onih dveh slovanskih bank, človek bi se čudom čudil, kaki Veleitalijani se zatekajo k njima.
Ljudje torej, ki so odvisni od slovanskih odjemalcev in slovanskega denarja, ti ne bi smdi žugat*. Nučemo pozvati na boj: mi moramo gledati, da živimo kolik' r toliko v miru z njimi. Ali mi hočemo biti mirni le do tedaj, dokler smo lahko mirni. Vemo pa iz izkušnje, da se bc mo prav dobro sbajeli z Italijani le tedaj, ako se bodo začeli nas bati; potem bodo nas spoštovali.
Nekateri pravijo, naj se obrnemo k vladi. Ali z vlado je težka stvar. Ona se boji zamere tu, zamere tam in je naibolj zadovoljna, kadar se jo pusti na miru. Vlada, ki bi morala pravzaprav biti razsodnik nad nami. ščititi slabšega, ta vlada ugaja navadno le tistemu, ki ima več moči in ki zna bol) žugati. Zato si moramo pomagati !e fami in posnemati druge.
Dobro je, da si to vse povedamo, da uvidijo, da nismo tako slabi, kakor si mislijo naši nasprotniki. Imamo dovolj moči, treba le, da jo rabimo.
Da se oslobodimo laškega vnliva., dnhm ti i,tio, naj se napravi najprej nekak izkaz
(kataster) vseh slovenskih trgovcev raznih strok. Potem storimo lahko korak naprej. Koliko je ljudij v drugih slovauskih, zlasti slovensk h deželah, ki se obračajo k laškemu trgovcu v Trstu samo za to, ker ne vedo za slovenskega trgovca! Trtba torej uvesti nek informacij-ki urad.
Dalje s pomočjo slovenskih denarnih zavodov bi lahko osnovali podjetja za take stroke, ki jih še do danes nimamo, in prisilimo tuje slovanske trgovce, da imajo v Trstu le slovanske- zastopnike.
Nazadnje treba skrbeti za naraščaj, za trgovsko šolo. Govoriti o njeni potrebi je pač odveč ; v&i poklicani faktorji se morajo zavzemati, da jo kmalu dobimo.
S tem končam svoja izvajanja. Ponavljam še enkrat: Naš namen ni, da se Še danes podamo v boj; hočemo le opozoriti na posledice, ki bi imelo žuganjo nasprotnikov. Ostati pa moramo solidarni in zavedati se
svoje moči; potem smo že veliko dosegli.
*
* *
O nadaljni zanimivi debati poročamo jutri.__
Delokrog ministerstva za javna dela.
Ministerski svet je določil kompetenco novega ministerstva za javna dela. V novo ministerstvo se pritegnejo največ razne agen-de iz ministerstev za notranie stvari, poljedelstva in trgovine. Število agend, ki se jih odtegne trgovinskemu ministerstvu bo veče, nego se je mislilo, ker bo novemu ministerstvu prideljeno patenstvu in meroizkustvo.
Novo ministerstvo bo sestavljeno iz treh poslovnih skupin : prvi skupini pripadajo vrbu-talne in cestne stavba, nadalje vodne stavbe, v kolikov so spadale sedaj pod ministerstvo za notranje stvari ; dočim se gradnja kanalov, ki spadajo v resort trgovinskega ministerstva, ne izloči iz i9tega. Ta poslovna skupina bo zasnovana popolnoma iz ministerstva za notranje stvari.
Druga poslovna skupina se pa, kakor omenjeno, razširi, kajti razun pravih stvari v povspeševanje obrti, obrtnih poizkusnih zavodov in obrtnega pouka, pride v to skupino tudi še patentstvo in meroizkustvo, poizkuša-nje ročnega strelnega orožja in neke stvari prometa s tujci. Ta skupina bo sestavljena iz agend trgovinskega ministerstva.
K tretji skupini pripedajo agende, ki so bile doslej združene ▼ rudarskem oddelku poljedelskega ministerstva.
Trgovinska pogodba med Avstro-Ogrsko In Srbijo — sklenjena-
Pogajanja med Avatro-Ogrsko in Srbijo so zaključena in je sklenjena trgovinska pogodba med obema državama. Treba samo se tekstirati novo pogodbo. V Avstro-Ogrsko ie bo na leto iz S«bije uvozilo: 35.000 komadov goved in 70.000 prešičev. Avstro-Ogrski veterinarji vršili bodo pregled skupno s srbskimi veterinarji. Prevoz mesa skozi Avstro-Ogrsko bo neomejen. Po novi trgovinski pogodbi ]*9 zavarovana industrija Srbije.
Srbski prestolonaslednik.
Iz Belegagrada poročajo, da ni konflikt med ministerskim predsednikom Pašičem iu prestolonaslednikom še rešen. Prestolonaslednik odklanja apanažo ter zahteva od predsednika skupščine, da se prečitajo obe njegovi pismi. Posredovanje predsednika skupsSine ni vspelo. Neki list poroča, da na bi bil v obče prestolonaslednik dobil vse zahtevane apanaže (360.000 dinarjev), nego bi 200.000 din. dc-bii princ Arz n. 30.000 princ Aleksander, a on sam le 50.000, ostalo bi dobil pa kralj. Ta vest, da vzbuja splošno senzacijo.
Koniiikt med Avstro-Ogrsko in Rusijo.
Valovenje nadaljuje in iznaša na površje razne vesti in verzije. Med branitelje barona Aebrenthala se je uvrstila sedaj tudi klerikalna „Reichspost" z nekim dopisom iz Petrograda. Ta dopisnik pa operira z neko trditvijo, ki se ojstro križa z zad jem govorom barona Aebrenthala samega v delegacijah. Z ostrimi napadi na ruskega ministra za vnanje stvari spaja dopisnik krščansko socijalnega lista du najskega trditev, da je baron Aehrenthal oficijelno prijavil svoje osnove ruskemu poslaniku na Dunaju, Urusovu, ki da jih je nemudoma sporočil dalje v Petrograd. Na podlagi te trditve obdolžuje dunajski list Izvolskega „in-tfigiranja proti Avstriji". Kar trdi -Reichs-
L: t:i ----- •	w ----, —~
bilo — resnično! ! Da pa ni resnično, izhaja iz omenjenega govora barona Aebrenthala samega v seji delegacije dne 12. t. m. A e h-renthal seje namreč branilrekfii, da radi gradnje železnice ni potrebno sporazumljenje z vlast mi kervtej aferi ima opraviti le s Turčijo. S tem je vendar dovolj jasno priznano, da Aehrenthal ni obvestil Kusije o svojih namenih in a tem odpadejo kakor neopravičena vsa očitanja na adreso Izvolskega. Ta elučaj kaže zopet le, kako prav je imel delegat Kramar v istej seji avstrijske delegacije, ko je rekel, da je Avstriji vedno nedostajalo notranje resničnosti n j e politike!
Italijansko vseučiliŠčno vprašanje,
ki se baje bliža vsaj zasedanji rešitvi s tem, da se na Dunaju ustanovi italijanska juridična fakulteta, je izzvala zopet precej živahno diskusijo po listih. Nemški listi se nekako zibljejo med da in ne : ena roka bi rada dala Italijanom to koncesijo, druga pa bi jo rada odtegnila. Koncem koncev pa bi se Nemci — kakor vse kaže — sporazumeli s tem načinom rešitve. Pa tudi Italijanom ee vidi, da omahujejo in da ne vedo prav, kaj bi rekli. Niso zadovoljni, a na vse zadnje sc bržkone zadovolje tudi oni, ako — jim vlada res da italijansko fakulteto na Dunaju. Jo namreč tudi ljudij, ki nočejo prav verjeti, da vlada resno misli s tem predlogom in menijo marveč, da ga je vrgla med svet le zato, da mami in moti Italijane — da jej torej ta nova ideja le sredstvo za zavlačevanje rešitve tega vprašanja.
Razpoloženju Italijanov nasproti tej nameri vlade je dal izraza tudi predsednik italijanskega kluba, poslanec Conci, v članku, ki ga je priobčil v dunajskem listu „Die Zeit" o italijanskem vseučiliščnem vprašanju. Tudi Conci pravi, da Italijani, niso zadovoljni, ker hočejo v Trstu imeti vseučilišče in vendar se Conci — veseli tega predloga vlade. Seveda s pristavkom, da bo to le provizorij, ki ne izključuje pozneje preložitve v Trst. Veseli se pu posebno še zato, ker se bo na fakulteti predavalo in bodo dijaki polagali izpite izključno v italijanskem jeziku.
Uverjen je, da se parlamentarični rešitvi ne bodo delale težave, ker zaupa Nemcem in — Slovanom, da ne bodo oponirali vspostavljenju te italijanske pravice, ker ustanovitev fakultete na Dunaju da bo le resti-tutio in integrum.
Glejte, glejte: posl. Conci zaupa v pravičnost Slovanov! In da bo efekt še izdatnej',
Stran II
»ISIVFNOHTc či 46.
V Trstu, 15. ebruvarja 1908
jim predoča, tolika škcda da je bila to za italijansko mladino, ker so bili 4 leta brez italijanskega visokošolskega pnuka.	_ . i
Uvažujemo sicer okolnost da ie Conci! Trentinec, zbog če>ar se mu ni toliko čuditi da si upa apelirati na pravičnost Slovanov!! Opozoriti ffa pa moramo da so mu -ovansi iz Primorja, ki sede žniim v istem klubu, ze davno izgubili pravico do pehranja na ?»ra vičncst Slovanov ! ! Kdor je toliko gazi! pravo dt u/ih, kdor je s trdovratnostjo nepoboljšljivega grešnika nizal krivico na krivico ca škodo druzih, ta naj nikar ne apelira na pra-vicol ubje drugih najmanje pa tistih, katerih
pravo je gazil !
Conci toži o veliki škodi, ki jo je trpela italijan-ka mladina, kfr skozi 4 leta ni imela visokošolskega pouka. V luči te tožbe je postopanje Italijanov nasproti nam naravnost zločinsko : oni britko občutijo, ker so štiri leta pogrešali visokošolski pouk; n»i p* pogrešamo že od nekdai — in to po krivdi Italijanov — za tisoče naših otrok v Trstu in Istri celo elementarni pouk, torej minimum kulturne hrane, ki jo potre- j bnje sleheriii človek !!
In g. Conci sedi v dunajskem parlamentu, kjer je mogel na lastna ušesa poslušati obupne klice Slovanov proti taki krivici, ki jo imajo na vesti njegovi, g. Concija tovariši v italijanskem klubu. Moramo ga torej smatrati sokrivim na tem zločinu na kulturi našega naroda.
Nu, Slovani ne vodijo politike maščevanja — preblaga jim je narav za to — ampak le politiko boja za svoje pravo. Oni se ne bodo maščevali nad Italijani in ne bodo nasprotovali nobenemu njihovemu pravu. Ali zahtevali bodo obenem, da se ugodi tudi njihovim kulturnim potrebam. Tudi Čehi so hočejo oglasiti o tej priiiki z odiočno zahtevo, tla so jim dade ne le prepotrebno, ampak tudi neštetokrati obljubljeno drugo vseučilišče. Hnzprava o italijanskem visošolskem vprašanju jim bo v povod za odločilen korak, ker so ne bodo puščali več odpravljati le z lepimi obljubami. Poleg Cehov se oglasijo tudi Slovenci in M a 1 o r u s i. Zahtevali bodo, da so vlada ne ukloni zopet pred ve tom Nemcev. Z Dunaja javljajo, da so C^hi pripravljeni eventuvelr.o izzvati ministersko krizo in vseučili^ko vprašanje, bi mogio biti kamen, ob katerem se izpodtaknc mini^terstvo Beckovo.
Po vsem tem je posl. Canci malce preveč optimist, ako se nadejo, da se parla-rnentarična rešitev italijanskega vseušiliščnega vprašanja izvrši brez težav.
O organizacije nameravane italijanske fakultete na Dunaju poročajo, da bo ista
.„ „___ _______J _ vuu»uvuu auaui ouiuuaivjril
in poseben visokošolski zavod. Fakulteta se bo zvala : „pravna akademija" in njej na čelu bo stal ravnatelj.
Hrvatska.
Baron Rauch na Dunaju.
Hrvatski ban Rauch je dospel na Dunaj ter imel z ministerskim predsednikom dr. Wc-kerlem razgovor, v katerem mu je poročal o položaju v Hrvatski, ki po njegovem mncuju ni posebno ugoden; vendar se nadeja, da se počasi zboljša. Danes bo baron Rauch vsprejet od cesarja v avdijenci. Stavil bo vladarju predlog o sklicanju hrvatskega sabora, ki se ima po zakonu sestati najdalje dne 12. marca. Ko bo določen dan .sklicanja Eabora: se razpišejo nove volitve, ki se bodo po vsej Hrvatski vršile na en in isti dan.
Vojska in volitve.
Iz Zagreba javljajo, da ie vlada naprosila zborno poveljstvo, da bo vojska pripravljena. Sodi se, da hoče Rauch to i zp o si o vat i na Dunaju. Gotovo seveda ni o tem še znano ničesar.
Madjari in Reka.
„Posti Hirlap" zagovarja misel, naj bi se na Reli, ki spada sedaj pod senjsko škofijo, ustano la posebna škofija ali vuaj vikarijat. V tem poslednjem slučaju, naj bi ta vikarijat sp;:dal pod kako ogrsko škofijo, n. pr. ped Pečuh ali pod O.trogon. List meni, da bi sedanje prilike bila ugodne za rešitev tega vprašanja. Sveta stolica bi se temu ne protivila, ako bi ogrski minister za bogočastje hotel to vprašanje sedaj rešiti.
Skromni pač niso ti Madjari' Supilov mandat.
Baron Rauch je izjavil nekemu politiku, , kakor poročajo Budimpešte, da ne pride Supilo na noben način več v hrvatski sebor. Supilo da ima sicer večino v delniškem kotaru, toda predsednik volilne komisije da dobi nalog, da sploh ne pripusti kandidature Su-piiova, Češ, da nima Supilo v Hrvatski pasivno volilne pravice, ker da niso izpoljneni pegoji, ki jih zahteva volilni zakon. Njegova prva izvolitev v Glini da je bila nezakonita, kor ne biva še deset let v Hrvatski.
O gr s k a.
Radi krvavih dogodkov v Čer novi.
Državno pravdništvo je stavilo pod obtožbo 59 prebivalcev v Černovi, med temi 27 žensk, in sicer radi ščuvanja proti oblastnijam m privatnim osebam, radi uasilja in poveličevanja kažnjivih dejanj in radi tatvine. (Pa orožniki, ki so brez potrebe provzročili tako grozno krvoprolitje ? ! Pravica na Ogrskem sicer ni slepa, ali hodi svoja posebna — azijatska pota! Prip, ured.)
Narodnosti in volilna reforma.
Narodnostna stranka uporablja parlamentarne počitnice — kakor javljajo iz Budimpešte — v obširno organizatorično delovanje. To je že nekaka priprava za volilni boj ki ga hoče klub narodnostne stranke izvesti tem energičneje, ker volilna reforma, ki jo namerava vlada, skuša precej zožiti pravice narodnosti.
Ogrska zbornica
ki se je za časa zasedanja deieoracij odgodila, prične svoje delovanje zopet prihodnji teden. Predsednik Justh. ki je bil odšel [na dopust, se jo že povrnil v Budimpešto. — Posvetovanja o reviziji poslovnika prično še le prihodnji teden, najbrž pride koncem prihodnjega tedna r.a dnevni red tozadevni predlog.
Rusija.
Enakopravnost Židov v Finski. ^
Iz Petrograda poročaj : Finski socijalisti i so uložili v deželnem zb; ru zakoniki načrt, j po katerem priznava Židom v Finski po-j polna enakopravnost.
Ruski guvernerji v Petrogradu-
Iz Petrograda iavljaio, da sta bila generalni guverner vzfcočne Sibirije, general Selivanov in guverner Irkutska. Molerius, brzojavna pozvana v Petrograd, da poročata o položaju na dalinem vztoku, i zlasti o nevarnosti vojne, ki tamkaj preti Radii. Guverner Tomska je tudi dospel v Petrograd, da poroča o položaju v svoji guberniji in da zaprosi, da se odpravi vojno stanje.
i
Drobne politične vesti.
Opasno stanje v Bosni in Hercegovini? Dunajska „Reichspost" poroča iz Sarajeva, da ie bil poveljnik 15. voia FML Wingor pozvan k cesarju na Dunaj. Ta poziv ; stavljajo v zvezo z odredbami vojaške naravi,! ki 86 imajo ukreniti z ozirom na opasno sta- j nje v zasedenih pokrajinah.
— Potovanja portugalskega kralja v inozemstvo. Iz Lizbone poročajo, da obišče novi krali Manuel še to leto španski in angleški dvor ter predsednika francoske republike, ako to dopuste razmere v deželi. — Kronanje novega kralja se bo vršilo baje Čez tri mesece.
Dnevne vesti.
Seja mestnega sveta. Ob navzočnosti
39 svetovalcev jo g. župan dr. Sandrinelli
otvoril sejo ob 7.30. Po odobrenju zapisnika
prejšnje seje, dal je g. župan prečrtati pismo
svet. Mayera, s katerim isti podaja
ostavko me«tneea svetnvalrn. Svp*. dr. M n p u r g o prosi imenom mestnega sveta, nai
župan intervenira pri demisijonarjU, da
opusti svoj sklep.
Assesor Pitacco je poročal o delegacij-skem predlogu, da se protestira proti nameravani ustanovitvi italijanske pravne faku'teto na Dunaju. Dr. R y b a r je imenom slovenske manjšine izjavil, da se ista vzdrži glasovanja. Na to je večina brez nikakih ceremonij, kakor da bi opravila le kako uradno dolžnost, sprejela protest.
Asesor Boccardi je poročal, da je inž. Priester sprejel glede ponudbe „njegovega" vodnega izvira modifikacije, predlagane od dr. Rvbara v zadnji seji.
Po daljši debati je bil sklenjen nakup hiše Marotti v „Piazza Cornelia Romana".
Tudi predlogi glede nove ureditve službe javne čistobe so biii sprejeti in odobren nakup novih smetiščnih posod in vozov.
Glede subvencije 40.000 K gledališču Verdi za sezono 1908—09 se je razvila daljša debata. Svet. M r a c h je govoril proti. Ako jo letos izostala gledališčna sezona, pomen]a, da bogati krogi, ki so edini obiskovalci tega gledališča, nimajo toliko zanimanja za umetnost, da bi sami brez posebnih žrtev pripomogli do sezone. Svet. Ricchetti, t d pamtiveka branitelj te subvencije, je dokazoval opravičenost subvencije, češ, da se gre tudi za nacijonalno domačo čast, Krivo je da se ne skrbeti za bogate kroge, ki nazadnje plačajo dve tretini direktnih davkov. —
Svet. Venezian je razlagal, da se ne gre v tem slučaju '/.* dovoljenje nove dote, marveč le za potrditev že dovoljene subvencije za L 1907—1908.
Svet. M rac h je temu oporekal, ker da se gre za novo obvezo.
Subvencija pa je bila dovoljena, proti je glasovalo 11 svetovalcev.
Sledila je tajna seja. Slovenske družine — pozor! Pod tem naslovom je priobčila „Edinost" te dni notico, ki je podala verno sliko o nastopu italiianskih trgovcev nekaj dni poprej na občnem zboru zadruge jestvinčarjev nasproti slovenskim tovarišem iste stroke.
Naj napišem tudi jaz par pripomb. Kakor prvi med prvimi se je odlikoval znani vitez dvatisočletne kulture D i o n i s i o, ki se je t svoji laški zagrizenosti spozabil celo do dejanskega napada na obče čislanega slovenskega trgovca.
Znan:> je, da je isti Dionisio lansko leto v ulici Sette Fontane, torej v Rocolu odprl podružnico svoje trgovine. Čemu je šel mož tja gori iskat kupovalcev, ko mu je znano, da bo tam Slovenci v ogromni večini ? ! Kakor se vidi, se možu studi le slovenski jezik, ali slovenske kronice mu dobro dišijo! Posebno pa ie kronice vnanjih ljudij — s Katinare,
iz Rcmanj, Boršta. Bazovice, Drage. Bo-( ljur.ca itd. — ki so izključno Slovenci in ki po velikem delu niti ne umejo njegovega) jezika.
Pa ima ta človek še drugih črnih namenov na ve^ti. Pred otvoritvijo svoje prodajalne v ulici Sette Fontane se je izrazil, da „on ne gleda na par tisoč kron, Če jih prav izgubi, da le uniči tista dva tam nahajajoča se trgove a," katerih eden je vrl Slovenec.
Če je že temu tako, da ima Dionisio na razpolago tisoče kron, pa nai jih le zapravi. Kajti tudi pro*i njemu bi se utegnil sponesti recept, ki ga je napisal „Piccolo". ki je pozival hvoje somišljenike, naj nikdo njih ne nrestopa praga nobenega slovenskega trgovca. Ce bi slovansko občinstvo hotelo primerno aplicirati ta recept proti g. Dionisio — in i toliko glede njegove trgovine na Barrieri, kolikor glede one v Sette Fontano — pa mu bo ustreženo glede tistih par tisoč kron, ki jih nauieruie zapravit'. In pokazalo bi se. kdo je podpiral njegovo trgovino : ali Italijan ali Slovenec!!
Nič druzega ne treba, nego da naše ob činstvo iz mesta in z dežele pridno obiskuje naše trgovine, ki jih je sedaj že mnogo, pa se ohladi kri tudi kakemu Dionisio, da ne bo nikoli več grabil za vrat nobenega sloven skega trgovca, pak — mirna Bosna !
Nekdo.
Namestnik princ Hohenlohe se je
sinoči v službenih poslih podal na Dunaj, kjer ostane nekoliko dni.
Bratje, pomagajte! V „Omnibusu" čitamo : Srce nam krvavi, ko dobivamo liste, v katerih nas narod prosi in zaklinja, naj mu poskrbimo hrvatsko šolo. Večkrat prihajajo ljudje »z dobro naseljenih vasi, pak so izjavljajo pripravljenimi pripomoči z brezplačnim zidanjem, pomaganjem na prevažanju materijala, Ramo da bi zagledali čim prej krvavo potrebno šoio. Narcd je že davno uvidel, kako potrebna mu je šola. Nepismeni ljudje kar uživajo, ko vidijo svoje otročiče, kako morejo zahajati v šolo ter so učiti pisanja.
A vladi, tej kruti vladi v nesrečni zapuščeni tej pokrajini je mari za naš narod kakor za lanjski sneg. Zjokali bi se do Boga, ko poslušamo to istrsko siroto, ki zahteva bolestnim glasom : šolo nam dajte !!
Zdi se ti. da poslušaš bosansko rajo, ki kriči: kruha, kruha, gospodar ! !
In mi napotjamo naš narod na družbo sv. Cirila in Metodiia, ali pri tem je naše srce žalostno, ker vemo, da družba ne more ustreči vsem, kajti potreba je velika, a sredstva so mala. Žalost naša je tem veča, ko
r^imn ---------liofo«
je posrečilo tudi s pomočjo prevare, da dobiva od naših žuljev lepo letno podporo, ki dobiva neštevilo tisočev iz Italije in ki jo z velikimi svotami podpirajo italijanaši in hrvatski odpadniki, — Zastonj nam je boriti se samo z besedami; denarja se hoče in to mnogo, ker brez denarja ne dosežemo ničesar.
To velja za politično i a šolsko polje. Pomagajte družbi in hvaležni narod se bo hvaležuo spominjal Vašega imena ter bo blagoslovljal Vaš spomin. Pomagajte, ker sovražnik ne spi, ampak dela grozničavo.
Tudi vredno da si zabeležimo ! —
Prejeli smo : Minoli teden sem se mudil v trgovini Greiniz na Corsu z namenom, da kupim oblič in kladivo ! Na vprašanje dobil sem odgovor: „Cosa ? Senti cio! Guarda cosa che vol questo qua Obrnil sem se do druzega s prejšnjim vprašanjem. Tudi nič ! Prišel je tretji. Ponovil sem. Zopet brez-vspešno ! Še le ko sem mu pokazal s prstom, i sem bil rešen glede obliča. Pa tudi kladivo !je delalo preglavico. Bilo je teh „prijaznih" gospodov še toliko skupaj, kakor {Ja bi sploh še nikdar ne slišali slovenščine v Trstu. • Eden med njimi se je celo izrazil: nQuando' che no ti sa piti avanti va via". (Kadar ne: znaš več na rej, hodi proč.) Iz to „velike"; zadrege jih je vendar rešil nekdo, ki je velel: j „Daghe un martel !u
Sicer bi te »prijazne" gospode lahko; rešil tudi jaz, todi ne. Plačam, hočem biti; tudi postrežen. Če pa gosp. Greinizu ni ležečo, i |da prihajajo k njemu tudi sloveuski odje-' 1 m alci in če mu ni ljubo, da se glasi v nje-j govi prodajalnici tudi slovenska beseda, naj j i le pove in ustreženo bo tudi njemu.
Fanatizem na našem magistratu. | Nekdo je bil včeraj predpoludne na magi-j stratnem oddelku za obrtne stvari, da bi mu) Ina treh učnih spričevalih kakor izučenegaj : čevljarja podpisali, da se je res izučil v j Trstu. Ker pa so bila vsa tri spričevala slo-! venska, je poslujoči uradnik odklonil potrdilo; in izjavil, da ne podpiše. Zahteval je, naj prinese spričevala v italijanskem jeziku, po* tem še le da podpiše.
Na to je odgovoril naš človek, v itali-' janskem jeziku, da tu ne gre za politiko in da ne umeje torej, zakaj naj bi ne podpisal.1 Magistratovec: „Ravno zato, ker ne gre za; politiko, mora biti italijanski !"
A našinec: „Ker gre ne za politiko, j morate podpisati in če ne podpišete, napravim druge korake !"
Na to je prišlo do navskrižja radi kule kovanja spričeval in je magistratovec zabrusil našincu, da je s t u p i d o ! !
Naš človek je odlel, ne da bi mu bili podpisali ! Zopet je torej to alu&aj, kako mo-| rajo naši ljudfje trpeti radi fanatizma na magistrata tudi ob stvareh, ki nimajo nič
opraviti s politiko in narodnimi boi i — kakoi n. pr. v voiaških in obrtnih stvareh. Koliko časa bo trajalo še, da se najde mož. ki nadene uzdo temu magistratovskemu fanatizmu ? ! !
Iz svobodne luke. Ozirom na notico, priobčeno v včerajšnjem izdanju, smo prejeli od pisca samega :
Kakor splošna situvacijska sii'sa odgovarja moj dopis popolnoma re-n ci. Vendar se moram nekoliko korigirati. Krhice, ki seua lih opisal se v resnici godijo, ali izjaviti moram. da to ne velja glede hangerja št. 14. Le želeti bi bilo, da bi b le razmere povsodi take, kakor so v tem hangerju, kjer so korektno in pošteno postopa. T liko izjavljam, da ne bo nikomur krivice.
Veliki Ciril iMetodov ples Danes je torej naš dan, dan tržaškega Slo anstva, dan ko se pod krovove ene strehe zberejo vsi. kateri so ponosni, da &e prištevajo stomiljon-skemu narodu Slave.
Mesece in mesece se je pripravljala naša mladina na današnji večer, žrtvovala je delo in čas, a nocoj — nocoj jih bogato poplaia zavest, da niso delali zastonj, ztivest. da so pripomogli zajeziti sovražni naval.
Zaman bi bilo poživljati na nocojšnji večer, saj ne bo manjkal nihče, komur ni zamrla i zadnja iskrica narednegt čura.
Žito na veselo svidenje ob 9. uri v „Raju in Peklu".
Obvestila o Velikem Ciril Metodovem plesu. Vse one, ki bi še dan^s blagovolili prispevati s kakim darom, prosimo naj pošljejo istega v „Slovansko Čitalnico" v Narodni dom.
Ob 4. popoldne je glavna seja omladine. P.irlite vsi, da si definitivno razdelimo mesta. Kdor ne utegne priti naj bo gotovo ob V. uri v Nar -diiem domu.
Kdor ima še srečke ali matico je napro-šen, da prinese iste tekom dneva v Čitalnico, ker bi se sicer smatralo, da jih obrdrži za lasten račun.
Literi'a je ob polnoči.
Tri gospiee ki prodajo največ srečk ter tri. ki naberejo največ kolekov na svoj plesni red bodo bogato obd«rovane.
Ciril Metodov ples. Ker ste dvo stranki dali na razpolago loži prosimo one ki reflek-tirajo na nje, naj se oglasilo v Slovanski knjigarni.
Imamo še nekaj sedežev na razpolago, požurite se v Slovansko knjigarno (Gorenje) via Valdirivo.
Za veliki Ciril Metodijev ples, ki bo danes zvečer v vseh prostorih -Narodnega doma" delajo se velike pripravo v „nebesih" v „peklu" in na zemlji. V „nebesih" zaposlene so vse naša narodne gospiee, ki delajo z vso vnemo, da bo rea pravi raj, v peklu se kosaju pa naši vrli „mladi". A na zemljo, v vsakdanjo reelnost moramo se vračati vsi, da naše podietje kar nailepše vspe. Pa kaj bi še dvomili na vspehu ? Ali ni vedno pokaza! naš zlati narod, da gre za Ciril-Metodijevo idejo rad tudi na dno .,pekla". Prepričani smo, di bodo nocoj obširni prostori „Narodnega doma", spremenjeni v raj in peklo, pretesni za vseh. Saj danes mora biti naš narodni praznik ! Siaviti moramo danes naš najlepši triurni' po tol kih krasnih vsp hib, ki smo jih doživeli v zadnjih časih ! Na veselo svidenie torej !
Glasbena šola. „Čitalnica44 pri sv. Jakobu opozarja vse. ki so se že priglasili in one, ki se še žele, naj pridejo v ponedeljek 17. t. m. zvečer ob 8. uri v „Čitalnico",kjer se bo vršiilo vpisovanje in pogovor z učitelji glede raznih podbrobnosti.
Mlekarsko šolo (petmesečen tečaj) otvori c. kr. kmetijska družb.i kranjsku s poi: čjo državne in deželne podpore in vsled j ipo-moči mlekarske zadruge na Vih nki C o 1. ' aprila t. 1. na Vrhniki. Pouk na šoli bo tra-Ijal od 1. aprila d) konca avgusta t. 1.
Šola bo te jretično-praktična ter se bo ■poleg spoznavanja, preiskovanja in ravnanja z 'mlekom poučeval) o izdelovan u presnega | masla in sira. Nadalje se bo vršil tudi pouk o mlekarski kemiji in bakteriolog!]i ter so bo poučevalo o oskrbovanju in krmljenju molzne živine, o kužnih boleznih, o mlekarskem knjigovodstvu ii računstvu ter o mlekarskem zadružništvu.
Na praktičnem pouku se bo oziralo ua
nučine ravnanja z mlekom in poleglega tudi na oskrbovanje mieki:r.>kih strojev in tudi iparnih kotlov.
V m'ekarsko šolo, kjer bo pouk brezplačen, se sprejme 12 učencev, ki bodo imeli ! brezplačno stauovanje. Z* hrano bo moral | vsak udeleženec sam skrbeti. Nekaterim ne-premožniai kranjskim učencem bo mogoče dati podpore iz državnegi, oziroma d.želnega prispevka. Sprejemajo se tudi učenci, ki si sami poskrbe za hrano in stanovanje.
Prošnje za sprejem je poslati do 15. marca 1.1. na podpisani odbor. Prošnjam je priložiti spričalo o ljudskošolski izobrazbi in zdravniška spričevala o popolnem zdravju. Preduost za sprejem imajo tisti, ki so že delali v kaki mlekarni, oziroma tisti, ki jih pošljejo učit mlekarske zadruge.
Po dovršenem pouku v Šoli se morajo učenci podvreči izpitu ter dobe o njem spri* čalo, ki jih usposobi za voditelje mlekarcn.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske,
„Narodni pipčarski klub pri Sv. Jakobu" naznanja vsem svojim prijateljem in znancem, da priredi prvo soboto po Ciril-
V Trstu, dne 15. februarja 1908
»EDTNOST« št. 4»J.
Stran III
Mctndijem p-eiu, t" je dne 22. Mruarja t L v plesni dvorani „Trgovskega izobraževalnega društva" S. France^co št. 2. I. nadstr. sv;jo p esno zabavo (plesni veuček), katere polovica čistega dobička je namenjena prekoristni šni-iki d u ž bi. K zabavi se l«hho pride v raznih ko tumib. Kotiljoai, šaliive razglednice, narodni kolek, originalne fotografi e — vse to ^e bo d bivalo ta večer pri b'agajni. Šaljiva o: sta bo delovala kar na h troje, in droge i ^ftle se bodo vrstile med plesom, da res nekaj izredno zabavnega v krogu „Narodnih pip-Car ev'1, ki so v kratkem času pokazali, da ii3o sebični, ampak skrbijo le za procvitdru gih društev. Plesalke in plesalci so bi d > pr.iv gotovo veselili večeru, ko bodo mogli na strani j svojcev rajati d > petelinovega klica. Torej za zabavo bo preskrbljeno v polni m°ri. Slavno občinstvo vi udno vabimo, da nas po-eti v velikem številu. Vtopnina za dame je 60 stot., o? gospode K 1*20.
Tržaška mala kronika.
Velika tatvina. S-.-veda niso na poiiciii ^iti o tej tatvini črhniii niti besede ne našemu, nc poročevalcu drugih iistov. — Pred par dnevi so neznani tatovi — zvečer mej 7. in 8. uro — vlomili v stanovan:e zakonskih Filomene in Mateja Stricca, v hiSi št. 11 v nlici del Malcanton. Hči zakonskih Strica, Bianu.i, jo bila Šla ob 7. uri od doma, a vrnila 9e je domov ob S. uri. In ves ta čas .e bila njena mati Fiioniena doma v kuhinji, kjer je imela opravila s perilom. A ko ie hči prišlr» dome. je km Ratovala, da so bili mej n:er o odsotnostjo tatovi v nieni sobi in da ao i iz n^ke omare odnesli 38 napoleon-dorov in pa 22 funtov šterlir.gov, vsega sku paj približno 1200 kron našega denarja. Stricca so javili to tatvino policiji, a policija je skuSala prikriti listom to tatvino.
Samomor. 70-letni Fran Vidmar, ki je imel zavetišče v mestni vbožnici, je včeraj predpoludne malo po 10. uri skočil z vrha oiice di Romagna na spodaj vijočo se ulico Pa bi o Severo. Nesrečni starec si je o padcu stri lobanjo ter je bil takoj mrtev. — Pozvan je bil k njemu zdravnik se zdravniške postaje, ki pa ri mogel druzega, nego konsta tovati nnstopivso smrt. — Truplo samomo rilca je bilo prentšeno v mrtvašnico pri sv. Tustu.
Koledar In vreme. Danes : Faust in Jov. autf _ Jutri : Nedelja sedemdesetnica. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 8 Cels. Vreme včeraj : lepo.
Vremenska napoved za Primorsko : Večinoma jasno, stmtertja oblačno, Zmerni v«trori. Temperatura mila.	_____
Društvene vesti.
Pevsko društvo Velesila v Skednju
priredi jutri v nedeljo veliko maškerado s plesom. Pks prične ob 5. uri zvečer io bo r rajal do 11. ure. Ker priredi društvo srtino v ples v pustni sez ni, nadeja se obilne v ieležbe. — Vstop je dovoljen le dostojnim n>sskam.
Naše gledališče.
Jutri v nedeljo bode gledališče posve eno visoki umetnosti. Slišali bomo dva ruska kockan d-ojice slavnih imen : Tnrgenjeva in Cehova. „Tuji kruh*" je že prvič dosegel na r.alom odru velik uspeh in zapustil neizbrisen fpomin. K-;kor tedaj nastopi kot gost zopet Danilova, Čl^n ljubljanskega gledališča. Ravnotako nastopi v Čehovi groteski . Medved" ; svoio vlogo v tej igri je že častno igrala v Zagrebu.
Predstava začne ob 8, uri zv. in je v abonemeutu.
Nar. deiav. organizacija
Predavanje, Prihodnji teden bode predaval R. Šrgd iz Ljubijane o velezanimivi stvari: rDelavska stanovanja s posebnim ■žirom na tržaško razmero".
Natančneje podatke te še objavi.
Skupina d: ravnih železničar je v, včlanjeni! v N. D. O. vabi vse železničarje in pri iatrlje na plesno vcselico, katera se vrši v ledeljo dn j lfi. t. m. v prostorih „Konsum-a^p* društva" v R »janu. Z'.čc-tek ob 4 uri popoludue. Ples traja dj 2. ure popoiuoči. Pri plesa svira, tamburaški zbor rojansko čitalnice. Vtopnina 60 si. za možke in 40 st. za ženske. Ker je čisti dobiček namenjen j, Spornemu z-kladu skupine vabi odbor na mnogobrojno udeležbo.
Za današnji veliki p'es „Družbe sv. Cir.
Metoda se prodajajo vstopnice po 1 K v ?-;iitveni pisarn', Kdor še nima vstopnice,
i;-; =i jo nabavi, saj je čisti dobiček nameni n vzgoji naših otrok.
Književnost in umetnost
1. F. Cooper: Vohun. Ta svetovno-
raledinski romnu iz časov amerikanske vstaje proti ang eški kreni, ki je izhajal lani v feljtonu našega li^ta in vzbujal največje .an^manje, je dobiti tudi v posebni elegantni knjigi, ki jo je izdala tiskarna „Edinost", po jako nizki ceni l K 60 stot. O ^Vohunu" »o se pohvalne izrekli vsi ugledni slovenski listi, kakor „Drm in Svet44 BLjublj. Zvon41, „Nova Doba~, „S ovenec", „Slov. Nmod". Priporočamo ia velezauimivi in poučni, idealnega duha prepojeni roman zlasti slovenskim st arišem v nakup, kakor zelo primerno darilo za njih odrasle ainove in hčere,	___
Deželno sodišče.
Bitka mej socijalnimi demokrati in krščanskimi socijalci.
Na deželnem sodišču, in sicer v dvorani za porotn« obravnave je pričela predvčerai ^njim predpoludne kazenska razprava proti dvajsetim tožencem, ki so vsi doma iz 1'oie in pri pa lajo krščnn -ko socijalni stranki. D e 3. februvurja lanskega leta so imeli socijalisti v Jzoli hhud. Tržaški, koper&ki in miljski socijalisti so bili o tej priliki napravili izlet v Izolo s parnikom ,.Ei'Ulo*\ A ko so sc zvečer vrnili na patnik in se je ta pripravljal na odhod, so domačini — krščanski socijalci napadii odhajajoče in začeli na parmk iučati kamenje. Več nego en socijalist je bii odnesel krvavo glavo. A na lučanje kameni a so bili socialisti odgovorili s pa mika s streljanjem z revolverji.
Radi Iučan a kamenja je dr/avno pra^-dništvo tožilo 20 njih. ki so: 46-letni pose-t nik Anton Z^ve?, 43 letni posestnik Josip U c^grai, 42 l^tio mornar J« sip Carboncich. 56 letni ribič Dom n k Bres-an, 67 letni kmetovalec Jernej Del-se. 53 letni kmetovalec Jakob Va-cotto, 31 letni kmetovalec Ivan Ulc grai, 19-letni kmetovalec Jernej Va-cotto 20-letui kmetovalec Karol D^grassi, 38-ie!n-vrtnar Jakob Fonda, 56-letni čevljar Jerne Perentin, 25-letni kmetovalec I an Colomban, 24 letni kmetovalec Kostantin Ma^iz/.a, 48 letni kmetovalec -Anton Vascotto. 16-letn1 kmetovalec Fran Fellusa, 58-'e'ni kmetovalec Dominik D^rassi, 20 letni mornar Ivan Pu gliese in 33-letni kmetovalec Anton Vascotto.
Razprava, ki je — kakor že rečeno — pričela pred čeraišnjim, konča še le drevi pozno. Vseh prič je v tej razpravi nič manje nego 80. Do sinoči jih je bilo zaslišanih 60. Sinoči je bilo razprava prekinjena ob 8. uri in nada'juje danes, pričenši ob 9. uri predpoludne.
Razpravi predseduje aodui svetnik Minio. kakor šolniki fungirajo pa sodni svetniki Lion, dr. Andrich in Parisini. Državno prav-dništvo zastopa namestnik državnega pra»-diiika dr. Zumin. Tožence branijo: odvetnik dr. Gambin iz Kopra, dr. Gasparini, odvetnik dr. Turek in dr. Laneve.
Jutri prinesemo obširneje poročilo o tej razpravi.
Darovi.
Za Ciril Metodov ples so nadalje darovali dam^kt mu odboru : ^
Gg. Al »jzij Rovan 1 sliko. Reja igrače. Trobec & dr. 6 buteljk istrskega šampanjca, Kaspar Kastelic iz Materije 10 K, Ante Bogdanovič 40 K, gospa Marica B»rtol 3 knjige, sestri Abram 2 K, Zinka Rybar 10 K in Roža Gregorin različne igrače.
Ivan in Milka ker se ne moreta udele žiti plesa 40 K, g l-an Prelog mesto oglasa 6 K, g. Siškovič Karol, trgovec, Črr.ikal 10 K, g. Matko Kristofić, učitelj, Koper 2 K, N. N. iz Kobarida 5 K, g. Marija in Karla Gregorin, preplačane vstopnice 1 K, državni poslanec g. A. Strekelj 4 K, g. Jakob Klemene 10 K.
Nadalnje darove sprejema za damski odbor gospa Roža dr. Gregorin ova (Narodni dom. ulica Giorgio Galatti 18, II. nadstr.)
Vesti iz Goriške.
x Goriško veleposestvo. „N< odvisni
veleposestniki, kakor f>e sami nazivljsjo v razposlanem vabilu, postavili eo v četrtek namesto g. Leopolda Bolko, ki je odklonil ponujeno mu kandidaturo v deželni zbor, g. Ignacija Kovača iz Ajdovščine za kandidata, katerega kandidirajo tudi ostali vclilci veleposestva. Od prejšnjih poslancev ve!eposestva torej ne prida nobeden več v dcielni zbor, iz\zemši Anton Kiaučiča, katerega kandidira klerikalna stranka v goriškdi kmečkih občinah, ako namreč dobi zadosti glasov.
Smrt v vodnjaku. Iz Sežane nam | pišejo dne 13. februvarja : Danes so našli tu j v vodnjhku na vrtu g, Galnttiia mrtvo truplo čevljarja Frica Tončiča. Siromaku se je i zmešalo v glavi in &i je v t-, m stanju končal! življeu;e. Bolehal je kuke tri dni in je ie r.a \ po! obleČeu u tekel iz poitei,o. Ji ga ni nilo možno več najti, da bi g* uili spravili na' dom ali pa odvili v bolnišuico.
Iz Ajdovščine. Tukajšnji podružnici j družbe sv. Cirila in Metodija priredita skupno l na pustno nedeljo dne 1. sušča večo veselico j z igro petjem komičnimi prizori in plesom, i Svirala bo vojaška godba. Toliko v blago hotno naznanje bratskim sosednjim društvom in vsemu rodoljubnemu občinstvu- Obširen vspe-red pravočasno.
Originalen župan. (Iz Povirja). Dne 4. t. m. so ec poviriti občinarji spogledovali, opazivši pri „studencu" (kalu) v bližini Sole in cerkve znake krvi na tleh. (Studenec pravijo temu kalu, ker izvira na dnu istega reB nekaj vode). Sledi teh znakov so se vlekle po
TOVA^IJA POHIŠTVA
AleksancL ILevi Minzl
Srst — ulica delta Sesa št. 4G.
Zaloge :
Piazza Rosario štev. i. -Ulica Lazzaretto vecchio štev. 36.
Trajna zaloga pohištva:
ulica dolla Sani a še v/. i4.
Pisr.rna:
ulica Lazzaretto vecchio štev. 36.
Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo.
Telefon : 6-70 ; 16-58. (Za informacije vprašati 6-70).
Pohištvo
08 navadne 80 n^ineje vrste
po 21 a,j nižj ih cenah
v novi slovenski trgovini /.
Feter Jeraj
Trst,yla Viiicenzo Brlliiii 13
vogal ulico bv. Katarino
/gloga ia- % !»Miit mt m™ in lijie-rjn
in rszprocaja na o'ebelo in drobno
TRST. — !AK0B PERHAUC — TRSI
v j a f ia ci u e str. 6. fraspreti K£fff CsatrsiP/
Vf l.fe iztor bri-nccekega Saiuptn en. ptnečib titzerui;-i p}ijarekib in av-tro-oirrstib vin. Bcrder.us, 13u> uiL«:er rer>ekili vin, Jdosella ic Cii>»uti. — litin, t : jai, raznH žganja ttx posebni pristni tropinovec. ■ilivovec in brinjevec. — Izutlki 1. \rste, lio^H J; dotičnih krajev. Vsaka naroćta ee takoj izvr?i. Kaz pobiljn fce po povzetju. — Ceniki a zahtevo ir franko. — Razprodaja od poi li ra naprej.
U M E A N i ZOBJE
Plombiranje zobov
Izdiranje zobov brez ~ vsake bolečine
v zobozdravniškem kabinetu
Dr. Čermak m C. Juscher
TRST
ufica della Caserma štev 13, if. radst.
jtfova tržaška črevijarnica
TRST, ulica Giosue Carducci
(e* Torrent«) vis-i-ris Volti di Chiozza.	1
Črevlji za moške Boxcalf.......od K 10 naprej
j. „ if s finega Chevreaux . . „ 12 „ n ,i „ 8oxcatf amerikanski . „ 14 „
Mor čevljev In jiostolov za gospe in iecie
s fine kože kakor tudi navadnih.
Urezi in oblike vedno najnovejših modelov.
Blago prve vrste Ročno delo solidno in precizno.
CENE PO DOGOVORU.
Nova prodajalnica ::
z veliko Izbero hišnih in ^sez: Kuhinjskih predmetov
po naj zmernejših cenah.
Vincenz Pibrauz, junior
liiica dsiiš Poste štev. 3.
ilaSsntin Itorzim
urar in čUagotlnar
Zrst, ulica Jituda vecchia št. 1 (Za ložo)
Izbor zlatih in sreftrnih predmetov
zlatih in srebrnih ur po r.ajzmer. cenah.
Sprt-jine se popravljanja veake zlataniue in ur. — SPECIJALITETA v popravljanju
ur^ih zaklepnic PozlttSenje ln srebrnonje vsake kovine
potom jiile ali ognja, in urt-zl.
^ Vabilo na	:
javni ples
ki »e bo vrfil
dne 16. in 23. t. m. ter 1, 2 in 3 marca
u gostilni pri „Star! breskus"
v ulici Belvedsre št 17.
Pri plesu »rira gt> iba a „SLare cen". — Začetek frfao ob uri popolu inc Konec oi> 10. uri /.rečer.
Vstopnina na vrt 20 stot. — K plesu 10 stot. komad.
JCii obilou udeleibo toplo priporoča
HENRIK KOS1Č.
:: OPERATER KURJIH OČES ::
v G. TREVES
zdravi vsak dan v svojem ambulatoriju
v ulici delle Beccherie n
od 1. đo 2. in cd 5. do 7. ure pop. — V kopali&u
v Tilloi Lazzaretto vecchio fitev. 52
od 10. in pol do 12. ure predpoludur.
V ostalem času obiskuje klijente v njihovih stanovanjih.
Kopulji. — Telefon 345 ^ Električna razsvetljava.
Poularda, race, purani, štajerske kokcii. Račja mast Slanine maslo, konzerve. Dnevni dohodi. Cene j%ko zmerne. — Postrežba na dom
Trst, ulica Campanile št. 15.
Dr. RUD. ŠORLI
ZOBOZDRAVNIK
klinike za zdrav, zob v Beroiinu.
Plombovanje - UMETNI ZOBJE
NAJPOPOLNEJŠA METODA.
izdiranje zobo? brez vsake bolečine.
URAVNANJE SLAD0 ZRASLIH Z0B0V.
Sprejema od 9. — J. in od 3. 6. popoludne. C0RS0 49, uhod ul. Silvio Petlico I.
:: (Krapfen) gorki ::
vsaki dan v sladčičarni
gluseppe Weber
TRST, ulica Ghega štev. 4.
sss:s IT pekarni in sladčičarni :::::
VINKO SKERK, Trst uia flcquedotto 15
in v podružnici via Mirarnar 9 se dobi vedno svež kruh, najfinejša moke, čokolado fina dezertna vina v bute jkah. raznovrstno biskote, tudi za čaj. Sprejme se naročila za torta In 9 krokante. — SP£C JALITETA: PUSTNI EBOFL	= «
ARISTIDE GUALCO Trst, ulica S. Servolo g, j
X TOVARHA CEVI IN PREŠANIH PLOŠČ. X '
Ne boji se konkurence.	""
dobiva se v vseh LEKARNAH.	Najvspešfieje sredstvo proti	DOBIVA se v VSEH LEKARNAH
revmatizmu in protinu
i- TEKOČINA GODINfl
prirejena v Trstu Rafaela 6odiaa, lekarna ,J»lla JAadonna della Salate" pri od lekarnarjev: st. Jakobu in Josipa godina, lekarna tfiiY 3gea' farneto 4
Steklenica stane K 1*40. Iz Trsta se ne odpošilja manje od 4 steklenic proti poŠt, povzetja ali proti anticipatni pošiljat vi »neska 7 K franko pošt, in zavoja.^
Stran IV
►EDINOST« štev. 48.
V Trstu dne 15, februvarja 1908.
poti v Žirje i;a neko njivo. Posebno krvavo je bilo pri imenovanem kalu in pred hišo g, Perhavca št. 5. pri cerkvi.
Ugibalo se je semtertja in začele s-o prihajati na dan govorice in so postajete vedno bolj določne, imenovala se je celo oseba ter
sumilo detomor.
Do danes se je doznalo sledeče : Ostm najstletna K. K. * iz Povirja je bila že več Ča a v blagoslovljenem stanu, fclužila pa ]e v zadnjem ča^u v Trstu, prej pa v Divači. — V noči od 3. na 4. t. m. se je odpravila v Tr.-t z mlekaricpmi. Pri imenovanem studencu je obnemogla. Še tisto jutro je ta došla ob 10. uri v Sežano, vstavila se vsa prepadena v krčmi pri „Jokelim" in odšla v Trst, odkoder se je vrnila naslednji dan 5. t. m. don.ov. — Celo otroci 60 si pripovedovali vsakovrstnih detajlom ; med odraslimi pa ie navstalo neko mrmranje, toda občinski pred stojnik, naš dični župan, se ni ganil do 11. t. m. Dnevno so mu bili orožniki v hiši, a na vprašanja, če je kaj novega v vasi, je isti odgovarjal, da nič.
Delal se je nevednega ker ni hotel o dogodku nič vedeti, njegovi otroci pa so dne 4. t. m. že potresali z zemljo tiste madeže, gotovo na njegov ukaz.
Slučaj se je pripetil že 4. t. m. ob 1. po polunoči, a šele 11. t. m. je gospod župan pomočil pero v črnilo ter na vsestransko drezanje in zbadanje javil orožuiški postaji o dogodku.
Dx,e 12. t. m. popoludne je prišla ko misija iz Sežane, a po imenovano mladenko so morali iti v cerkev, kakor zatrjujejo očividci. Nekoliko časa je tajila, potem pa priznala krivdo. Kje je dete, se ne ve ? Ka rakteristično je, da se gospod župan ni ganil ,.*n teden", da bi javil pristojni oblasti, kaj se je zgodilo. Karakteristično pa je tudi vedenje matere, ki je tako drzno tajila resnico. In kaj tacega med našim ljudstvom, o katerem se trdi, da je verno in bogaboječe ! Ta slučaj, ko te ne gane nihče, da bi poiskal dete, da bi skušal nekoliko razjasniti ta mi sterijozni dogodek, ko „ves teden" nihče ne obvešča orožništva, da bi se odstranilo javno pohujšanje, ta dogodek osvetljuje z bengalično lučjo nevednost našega ljudstva. Malokdo se zaveda svojih človeških dolžnosti. Žalostno je, da se celo župan, ki bi moral biti „lumen" občine, tako slabo zaveda svojih dolžnosti in pravic. Ravno ta teden se obhaja pri nas sv. misijon, vsekakor lepa paralela : v cerkvi navajanje k vzglednemu življenju, zunaj v vasi pa komisija, orožništvo na preiskovanju grdega delikta ! Kake budalosti je govorila mati, da bi oprala hčer, kako cgnusni detajli se govore po vasi vspričo otrok I! Dostojno pero jih ne mere opisati.
T imenu nedolžne mladine, v imenu človekoljubja in javne morale ter vseh poltenih občinarjev zahtevamo od poklicanih faktorjev, da razjasnijo ta dogodek ter po temeljiti preiskavi popravijo, kar je zakrivil naš nerodni župan.
Razne vesti.
Drag; konj. Neki argentinski sports-»an je kupil kobilo za 1,375.000 frankov. Ta draga kobila se imenuje „Cilena" in izhaja od „Blanke" in „Sceptra", ki je leta 1902 dobil mnogo nagrad na konjskih dirkah. Doslej je največo ceno za enega konja plačal Francoz Edmund Blanc, ki je bil dal za Flyng Toxa 1 milijon frankov.
Zadnje brzojavne vesti.
Vprašanje balkanskih železnic.
DUNAJ 14. C. kr. brz. korresp. biro poroča : Londonsko poročilo „Novoje Vremja", da je Avstro Ogrska zaprosila porto za iz* ključno pravico na vse koncesije v vilajetu Kosovskem in Solunskem, je od prve do zadnje besede izmišljeno, očevidno da poda agitaciji ruskega časnikarstva nasproti Avstro-Ogrske nove hrane.
Od pariškega „Temps" nasvetovani načrt proge Donava-Jadransko morje, ki nudi Rusiji kompenzacijo za bosanske železniške zveze, bi na Dunaju le simpatično pozdravili, ker stoje tukaj na stališču, da bi železniške zveze v Turčiji ne koristile le gospodarski ekspanziji avstroogrske, marveč tudi pomirjanju in mirnemu razvoju makedonskega prebivalstva. V prvi vrsti je pa to stvar, o kateri 6e imata sporazumeti Srbija in; Turčija.
LONDON 14. „Daily Graph* piše glede mitroviškega železniškega načrta: Dunajska ne bi z ozirom na negotovo prihodnjost • t-trijske trgovine bila modra, ako ne bi po-r .rila jasnega izhoda, in bi se udala pretirani rzlitični plašljivosti. Integriteta Turčije je -l37olj osegurana po pogodbah in skupnih interesih vseh velesil. Svetovni promet zamere le pridobiti, ako se izvrši podjetje, s katerim se promet in razširjenje civilizacije omogoči v one kraje, ki tega zelo potrebujejo.
Priporočamo prodajalnico urar j a in dra-gotinarja gosp. Valentina Zorzini ▼ ulici Muda vecchia št. 1, katera je bogato založena s vsakovrstnimi zlatimi in srebrnimi predmeti po jako nizkih cenah.
MALI OGLASI.!
Gospodarsko društvo
ljo dne 36. t. m. javc-n ples, kateri prične oh 4. uri pop. in trnja do 10. ure z-večer. Svirala bo J-vtto-kr žai >ka jjodba. Društvo se priporoča občestvu za mnogobrojni obisk.	217
•kHCnin!l zmožna tudi ntmškegu jezika želi ^UbjiiOu vstopiti k šivilji kakt r pomcžnica. Naslov pove Edinost.	220
MhHcnip stflr 33 !et j",uZbe r.ajrajše delo midllcfllb oko'u goveje živine. Naslov pove Inseratni oddelek EdinoBti.	211
P„nfI0 Cq hi5a s 4. prostori in vrtom blizu riUtia postaje Tramwaya v Rojanu. Naslov pove Irseratui oddelek lviinopti.__
VM _ ; m se da emporii kostumov in mačk najtm ter domiro. II!. S. Lazzaro 7. (215
|XA« e« sobo s brfno za eno osebo v bližni ISCe	velike vojašnice. P< nudbe na Upravo
lista pod „SLOVAN".___
pnrtajdM jKtvtt»
=== ALOJZ LEGAT---:
c-^gp Sveže biago. — PoStena cena.
Dve spalni sobi,
po prilični ceni. PIETKO CUC1T, ul ca Fontana 9.
D n J0 co omara za obleko, postelja, nočna rruud. m žica in še drugo pohištvo. Via del Rivo št. 41, III. nad, vrata 15._207
Espcsito & Bassa ^"„l^S
uli. u San Antonh* T. Trgov'na manifak turila blaga in malih predmetov ter sukna za ženike obleke.
h**i,.jjS!I, .. Novi vel ki dohodi blaga za obleke I !IStW« palftot ;a moške in dečke po najnižjih cenai- pri Ivanu ^ i m i c, Tirt. uiica Barrier? y : (v biši lekarne Picciola)	1 54i>
P>nH'Al!l P možke ubieke ra obroke, pla-rriiil^JU »jO Čilo vsaki teden ali na meaec Via Ca^erms 12, I. nad.	122
Sucressori Antonio Paiusa
CENTRALA:	PODRUŽNICA :
Ul. L-azzaretto vtcohio 15 Ul. Golsi 1
Velika skladišča vina
I-tr-ko in dalmatinsko vino domače olje.žganje :: :: dežert&a vina, Šampanjec :: ::
Prosto na đoni.	Skladišča v oddaji.
Prodajalniea jestvin
feler pe!@rne!9 Srsf
ulioa GAulia 76.
Prodaja: kavo, riž. te3terine, filadl or, moko. maslo,; milo, eljs, sveže In suho sadje,kostanj, otrobi,sočivje itd.i
Poštne pošiljatve na deželo od 5 kg naprej. Otrobi, moka, oves na drobno in debelo po konku-renčnih cenah. Vsaki dan sveže blago.
Majboljše stiskalnice za grozdje in oljke
so naše stiskalnice „ERCOLE"
sajnovejSt^a i» najboljšega sestava z dvojno in"nepietrgano pritisfealno močjo; zajam-»ero n* j boljSe delovanje, ki prekafa *se druge stirtkjlnieo. HIDRAVLIČNA STISKALNICA.
Najbolje aut< matiiuo patentoTaue trtne brizgalniee, ki demjejo same od sebe, ne da bi jih bilo lr«ba gonili.
„Syphonia" plugi stroji za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetalnili, življenskih in mi-ralnih pridelkov. Stiskalnice za seno slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, AUtlflMtiCM blUgalllCl čistilnice, rešetalnice. — Slamoreznica ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedeljstvo.
Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejšega ___ izbornoga uresničenega, najbolj pripoznanega in odlikov. sestava.
PHflMAVFJIRTH & Co. To?srna za Urnim ii Tinto stroje DUNUn. Taborstr. 71
Od liko var. i v T*eh d ržaTah evet« z nad CC0 zlatimi, srvbrn'mi in častimi kolajnami. IlamtroT#ni ceniki je mnogoštevilnimi pohvalnimi piami brezplačno.
Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsod, kjer nismo zastopani
■	PEKARNA in SLADČIČARNA _
Dominik Milanič, Trst
——ulica della Guardia štev. 24 =====
Prodaja: 3-krat na dan svež kruh, najfinejšo moko vsake vrste; vino v buteljkah in likerji.
Bogata zaloga specijalne grenčice „T0RER0u.
OBRTNO IN K0NSUMN0 DRUŠTVO SV. IVAN (pri cerkvi)
- registrovana zadruga z omejenim poroštvom	■ ■ =
javlja slavnemu občinstvu, d« je svoje prostore
preustrojilo v najnovejšem sloju.
Ima na razpolago veliko dvorano v pritličju, najmodernejši pivski salon ter tri sobe rezervirane za krste poroke in drnfttvene sestanke.
Toči domače Tino, isMo črno, Mo TiimKo, traflfl teran m refoit ? DateUiali.
Za obilni obisk se priporoča NAČSLSTVO.
ŽELEZNAT0 VINO
lekarnarja
Gabrijela :: Piccoli
v LJUBLJANI
c. in k. dvorni zalagateij in papežev zalagatelj
izvrstno učinkujoče, ima v sebi ftelesov preparat, kateri lahno prebavljanje pospe&aje, priporočljivo je posebno slabotnim, na pomanjkanju krvi trpečim in tudi nervoznim osebam bledečnlm ln slabotnim
otrokom. Frodsga se v Trstu v lekarnah:
„CREVAT0" ulica Poste 9 in „LEITENBURG'* Trg San Giovanni.
Hn |f MVtvifflff zdravstveni svetnik in mestni fizik v Lju-UL ROPriUfl bljani je zapisoval okrevajoČim in raalo-krvnim vedno z najboljšim vspehom Seleznato vino lekarnarja Pioooll-Ja v LJubljani.
fin m rtnvhnp c okrajni zdravnik v Ljubljani, je llf, J. jIcf^Kr v slučajih bledice in pri okrevajočih otrocih z najboljšim vspehom uporabljal Seleznato vino lekarnaija Fi©coli-Ja V Ljubljani
fin I CtinhOP ^tabui zdravnik v Gorici zapisoval je UL L. tUimi osebam, ki so že delj časa bile nervozne ielcmto vino lekarnarja Pieooli-ja v Ljubljani in
icer vedno z najboljšim vspehom.
n p rtllAO¥ praktični zdravnik v Ljubljani, dosegel Ul l, UElsCr je z Selezzat'm vinom lekarnarja Pio ii-Ja t LJubljani izvrstne vspehe.
||n Hntnffilf ftffhl P rim arij v bolnišnici usmiljenih Ul. UerrailCeSUlJ oratov v Kandiji pri Novem mestu izjavlja, da je z vspehom Selesnatega vina lekarnarja Pioooli-Ja v Ljubljani zelo zadovoljen.
Ho se točno Izorfe prod povzetju
Rospodirslo društvo „Vrdeia" m Vrteli
priporoča slavnemu občinBivo dobro urejeno
mr gostilno
ulica delio Scoglio štev. 794.
Na razpolago ima tudi veliko d v- ran >. i^rc? zi krči' itd. Toči fc domaČe istrsko črno in b^lo vino. Kr. i, teran prve vrste. Domaća kuhinja. Za mnogobrujon obiek se priporoča 03B03
Usaka ekonomična družina
na-eupi
| \ ERMOUTH
v velikem skladišču v ulici San Nicol6 18
Buteljke „Keklam" od 1 litra 55 krajcarjev.
Nepremenjeni tip. — Znamka neprekosljiva
:: ŠIVALNI STROJI ::
znamenite tovarne HAID & NE0 po najnižjih eeuali.
Neprekosljive mrežico za btložarno lil''.
Skladišče koles - HkcarSo Sanzm
Trst, uliea delle Poste 6 Potrebščine za šivelne stroje in kolesa (b«-ciklji). — POPRAVLJANJA
Hb
TOVARNA TESTENIN
GiUSEPPE TREV1SAN
Trst, ul. Molin a vento 3
SPECIJALITETA testenin Ln Oolonjiskib torteltn yn-rantirano iz tlue mok» ia jajc. SpreJ*ma a aro itla Itr jHtSilju brfzplačnu r TSlU jel meata.
fllbert Faber
Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva tovarna za brezplinovs brikete iz drvenega oglja, se priporoča T lalagan
hrastovih in bukovih drv
p irejenih za pc5
augležkega in inozemskega »vetlega premoga biezplinovih hriketov iz drrnega oglja : „B0ULES" veliki jajČji obliki) za Tsako kurjavo. — Zartii (ko madi v (malijajčji obliki) /.a odprto ognjiiče in likaaj Naročbe, ki so izvrie točno, je naftloTiti u tOTarniSko pisarno :
Trst — Via della Tesa št. 22
aii na riarcćilno pisarno v Tretu pri tvrdki
GIOV. ANGELI, ul. Vinc. Bellini št. N
(casproti cerkvi novega Sv. Antona').
-a- Giulio Mimw -i-
TRST. ulica Giosue Carducci štev 23
:: :: TELEFON §tev. 813 :: ::
Klrurgleno orodje, ortopedlfini aparati, Moderci, umtiue rake in u«^«, bcrglj«,
klini pasi, elastični pasi in nogovie«, elektroterapevtlčne priprave, aparati /a i inlialaeijo.
SKLADIŠČE potrebščin za klrmrglčna zdravljenja. Potrebščine lz gnna 1J^ ln naproAlra<(» :
:::::::: ::::::::
Namizno vino prve vrste
pridelek iz posestev grofa Dr. Venler v Novemgradu. v bnteljkah ali sodih, v vsaki kol; kosti po 64 atotink liter, brezplačno na dorii proti takcjšpjemu plaiil*.
Tropinouec po Kron 160 Iifer
Angelo Jlfichelto
lastnik gostilne , Nichetto1 v Rocolu in uesaiee na Goltionijcvem trgu štev. 6. — TELEFON št 963.
Gostilna v Rocolu ima na razpolago dmštvom klnbom, za prireditve ple.sov ali društvenih zabav ^po dogovornih cenah) elegantno plesno dvorano •2V ln kegljUče.
j Umetni
fotogra/ični atelje
pri «v. Jakobu
ulica Rivo ŠL 4a (pritličje) TEST.
Tzvr?uje vsako fotografih o de!o kakor tudi razjede posnetke, notranjo«*t{lok«lev.por-ce:.maste,plošče s« spomenike, itd. Hd. POSEBNOST
Povečanje vsatatere fotograf«.
Radi udobnosti P. N. aars^ntksv spre-Jeaa Mrečke ia Jlb Izvršujt si de« «11 zsosj nests.
Hotel Balkan
70 sob9 elektr. razsvetljava, lift, kopelji Ceno smerni. Poč kaj Kogl,
Hotel Balkan