LETO XII., ŠTEV. 165
Ljubljana, torek 17. julija 1951
POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN
Maršal Tito y Tivtu in Dubrovniku
Vračajoč seiz Crne gore od proslave 10. obletnice črnogorske ljudske vstaje, je maršal Tito s svojimi spremljevalci obiskal v Titvu delovni kolektiv remontnega zavoda, v Dubrovniku pa mestni ljudski odbor, kjer se je razgo-varjal s predstavniki ljudske oblasti ter partijskih in drugih organizacij dubrovniškega okraja. Med razgovorom se je zlasti zanimal za preskrbo prebivalstva. Na trgu pred palačo Sponza so prebivalci Dubrovnika priredili maršalu Titu prisrčne in navdušene manifestacije.
Veliko zanimanje za razstavo lokalne industrije in obrti Srbije
Razstavo lokalne industrije in obrti Srbije v Beogradu je doslej obiskalo že nad 52.000 ljudi iz vseh naših republik in tudi iz inozemstva. Obiskovalci iz inozemstva občudujejo zlasti delo srbskih obrtnikov ter se najbolj zanimajo za galanterijske izdelke iz usnja. Razstavo so nameravali zapreti v nedeljo, zaradi zelo velikega obiska pa bo najbrž podaljšana.
Maršal Tito In Milovan Djilas na obisku v Cetinju
GOVOR BORISA KIDRIČA NA SKUPŠČINI ZADRUŽNE ZVEZE MAKEDONIJE
Kmečke delovne zadruge pomenijo za nas
gospodarsko nujnost prve vrste
V	Skoplju je bila danes prva skupščina zadružnega sveta Glavne direkcije za zadružno kmetijstvo LR Makedonije, na kateri so volili nov svet Višjega zadružnega združenja.
Na skupščini so bili navzoči poleg članov Sveta in zastopnikov množičnih organizacij tudi član Politbiroja CK KPJ in predsednik Gospodarskega sveta zvezne vlade Boris Kidrič, predsednik vlade LR Makedonije Lazar Koli-Ševski, člana zvezne vlade Mijalko Todorovič in Ljubćo Arsov, predsednik Prezidrja Narodnega sobranja LR Makedonije Vidoje Smilevski, član CK KPJ Vida Tomšič, člani Politbiroja CK KP Makedonije in člani vlade LR Makedonije.
V	imenu zvezne vlade je skupščino pozdravil predsednik Gospodarskega sveta Boris Kidrič, ki je v svojem pozdravnem govoru med drugim dejal:
»Delovne zadruge v LR Makedoniji so dosegle velik razmah. Nad polovico
Zborovanje mednarodne zveze bivših borcev
V Rimu ba od 18. do 21. t. m. izredna konferenca mednarodne zveze bivših borcev. Na tem zborovanju bodo sprejeli resolucije o najvažnejših vzrokih današnje napetosti v svetu im o sredstvih, s katerimi bi se dalo OZN pomagati pri delu za mir. Jugoslavijo bosta na tem zborovanju za stopala predsednik centralnega odbora Zveze vojaških vojnih invalidov Jugoslavije Miloje Milojevič im generalni tajnik zveze Božo Pavlovič, opazovalca pa bosta generalni tajnik glavnega odbora Zveze borcev' Jugoslavije Velimir Stojinič in član izvršilnega odbora zveze Marijem Vivoda.
makedonskega kmetijstva se je po de- i jenja. Ne, odprava odkupa ne pomeni lovnih zadrugah pridružilo socialistic- naše slabosti in ne vračanja na stari ni preobrazbi naše države. To dejstvo način gospodarjenja, s katerim je en-
pomeni velik uspeh naše socialistične j graditve. Socialistična graditev pa traja dalje in pred nami se pojavljajo novi problemi. Dovolite mi, da se dotaknem nekaterih izmed njih.
Prvo tako vprašanje je delo sovražnikov, ki je usmerjeno proti delovnim zadrugam, izkoriščajoč dejstvo, da odpravljamo razne upravne ukrepe, kot so nekateri obvezni odkupi itd., računajoč, da bodo ti ukrepi pri zadružnikih, ki se še niso popolnoma otresli individualističnih ostankov v svoji psihologiji, vzbudili željo, da bi zapustili delovne zadruge in se vrnili na položaj samostojnega kmeta, so prišli sovražniki raznih vrst do sklepa, da je nastopila sedaj tako rekoč zlata doba za miniranje delovnih zadrug in drugih socialističnih pozicij na vasi, za miniranje celotne socialistične preobrazbe našega kmetijstva. Dejal. sem — sovražniki raznih vrst, ker delajo v tem smislu z roko v roki razni ostanki tako imenovane klasične reakcije in kominformovski izdajalci. Prvim in drugim so trn v peti tako naše delovne zadruge, kakor tudi način, kako jih vključujemo v sistem naše socialistične demokracije. Toda sovražniki, ki bi radi minirali naše delovne zadruge in socialistično preobrazbo naše vasi, se kruto motijo, motijo se v vseh mogočih smereh. Najprej se motijo, ker mislijo, da pomeni odprava nekaterih obveznih odkupov našo slabost ali vračanje na kapitalistični način gospodar-
krat za vedno konec, marveč pomeni nasprotno, da smo v socialistični graditvi že tako močni, da se nam ni treba več pogjuževati administrativnih ukrepov in da lahko s socialističnimi gospodarskimi ukrepi pobijamo špekulacijo in vsak drug šovražni pojav. Konsolidacija našega gospodarstva se lahko nadalje razvija samo v eni smeri, namreč v smeri naše socialistične graditve. Sleherni, ki naše gospodarske ukrepe razlaga drugače, se bo v svojih željah nujno zmotil.
Sovražniki delovnih zadrug se nadalje kruto motijo, če mislijo, da sploh lahko dopustimo misel na to, da bi minirali delovne zadruge. Za nas delovne zadruge ne pomenijo samo nujnosti za socialistično graditev. Hkrati s to nujnostjo pomenijo za nas tudi gospodarsko nujnost prve vrste. Nadaljnjega razvoja našega gospodarstva si ne moremo niti zamisliti brez za. dostnega števila velikih socialističnih gospodarstev, ki bodo sposobna izpopolniti svoja proizvodna sredstva, dvigniti storilnost dela in preskrbeti našo državo z zadostnimi količinami kmetijskih, predvsem pa živilskih proizvodov. Dosedanji uspehi v razvoju našega zadružništva so za nas velikanske pridobitve naše socialistične graditve in branili jih bomo kot branimo vse pridobitve našega dosedanjega boja.
Seveda so posamezniki med delovnimi zadružniki, ki omahujejo, misleč,
PRVA SEJA SVETA ZA PROSVETO IN KULTURO
SODELOVANJE ŠIROKEGA KROGA KULTURNIH DELAVCEV
bo vplivalo na splošno ozračje slovenskega kulturnega življenja
Ljubljana. 16. julija. V slavnostni
dvorani I. gimnazije v Vegovi ulici je imel danes dopoldne svojo prvo sejo Svet vlade LRS za prosveto in kulturo. Njegov predsednik minister Boris Ziherl je otvoril sejo in ugotovil, da je
samo dvakrat na leto, le izjemno tudi večkrat Težišče dela bo v njegovih od-
sklepčna. nato pa je v krajših izvaja- , borih, ker je vsak elan sveta hkrati njih orisal naloge sveta v našem kul- ^di član enega izmed štirih odborov, turnem in prosvetnem življenju. Tov. ▼	s° * danes konstituirali elan,
Ziherl je dejal, potem ko je prečital	ter	^ T“ü"
. J ..	-	,	. sekretarje Odbori bodo. ker so manisi.
vsa imena elanov Sveta za prosveto ! °	....... , j . .
mnogo gibcnejsi m bodo tako nosilci
in kulturo, da je že na podlagi sestave sveta odveč govoriti 0 njegovem pomenu. Prav sestav sveta govori o tem, da je njegova ustanovitev korak naprej k poglabljanju naše socialistične demokracije v kulturi. Z ustanovitvijo sveta se vodstvo naše kulturne politike usmerja v skladu s težnjami, ki prevevajo- danes vse naše življenje, pritegniti aktivne delavce na posameznih področjih k neposrednemu sodelovanju in soodločanju v vprašanjih, ki zadevajo področja njihovega dela. Tako se bo kulturno-prosvetna politika v naši državi in še posebej v republiki Sloveniji pričela otresati starih birokratskih metod usmerjanja kuiturno-pro-svetne politike, zakaj vodstvo kultur-no-prosvetne politike postane stvar kulturnih delavcev samih. Za ilustracijo tega dejstva je tov. Ziherl navedel da se je aparat bivših ministrstev za prosveto in za kulturo in znanost že doslej skrčil od 160 na 100 ljudi. Nato je tov. Ziherl dejal:
»Mislim, da bo obstoj Sveta, njegovo delovanje, sodelovanje širokega kroga aktivnih kulturnih in prosvetnih delavcev vplivalo tudi na obče ozračje v kulturnem svetu Slovenije, da bo omogočalo pojmovanje kultumo-prosvetno novih, širših vidikov, prispevalo v precejšnji meri k razvoju kritike ir samokritike v našem kulturnem življenju in skratka, prispevalo k poletu in razcvetu vseh činiteljev.- neogibno potrebnih za zdrav razvoj socialistične kulture.«
Svet za prosveto In kulturo kot celota se bo sestajal tedaj. kadar bo treba spreminjati kake osnove, sprejemati letni predračun, reševati splošna vorašanja ali ržlločafi o kakih bistve-fe^5 vprašanjih kulturne politike. Pri-P'kuj e jo, da bo svei v celoti zasedal
podrobnejšega dela.
Današnji dnevni red je obsegal konstituiranje teh odborov, volitve sekretarja Sveta, volitev predsednikov in sekretarjev odborov in izvolitev komisije za izdelavo uredbe in pravilnika o delu. Tov. Miloš Ledinek je prečital svoj predlog za sestavo posameznih odborov. Tako je predlagal 22 članov v odbor za znanost in visoke šole, 25 članov v odbor za kulturo in prosveto, 19 članov v odbor za izobraževalno šolstvo in 21 članov v odbor za strokovno šolstvo. Ker proti predlogu tov. Ledineka ni imel nihče nobenega iz-preminjevalnega predloga, je -bfl ta predlog o formiranju odborov v celoti sprejet. Takoj zatem so člani sveta izvolili za sekretarja Sveta za prosveto in kulturo LRS tov. Iva Svetina. Srof. Franc Peternel je nato predlagal člane komisije za izdelavo uredbe in pravilnika o delu. Predlagani so bili in Izvoljeni v to komisijo: rektor univerze dr. Gorazd Kušej, generalni direktor »Triglav-filma« dr. Danilo Dougan. predsednik republiškega odbora sindikata učiteljev in profesorjev Jože Zorn. nameščenka uprave za plan Vidojka Kozakova in pomočnik ministra Miloš Ledinek. Naloga te komisije je, da Izdela predlog uredbe, o katerem bo svet sklepal na svojem prvem zasedanju v jeseni.
Skupna seja je bila nato prekinjena, da so odbori izvolili iz svoje srede predsednike In sekretarje. Odbor za znanost in visoke šole je izvolil za predsednika rednega univ. profesorja dr Antona Melika, za sekretarja pa Mirka Tuška, pravnika; odbor za kulturo in prosveto je izvolil za predsednika Juša Kozaka, .upravnika .Slovenskega ttwcrf'tega gledališča v Ljublja-
ni, za sekretarja pa prof. Zorko Peršičevo, uslužbeno pri Svetu za prosveto in kulturo; odbor za splošno izobraževalno šolstvo si je izbral za predsednika prof. Franca Peternela, predsednika Sveta za prosveto in kulturo pri ljubljanskem MLO, za sekretarja pa Janeza Koncilijo, profesorja pri Svetu za prosveto in kulturo; odbor za strokovno šolstvo si je izvolil za predsednika inž. Fridolina Hacina, direktorja Srednje tehniške šole v Ljubljani, za sekretarja pa Ivana Bertonclja učitelja, uslužbenega pri Svetu za prosveto in kulturo LRS. V času med dvema zasedanjema bodo predsedstvo Sveta tvorili poleg ministra-predsednika in sekretarja Sveta še predsedniki in sekretarji vseh 4 odborov.
da bodo gospodarsko vendarle bolje shajali, če se bodo vrnili k zasebnemu gospodarstvu. Takim, tovariši, moramo reči; »Nimate prav, in bližnja prihodnost bo pokazala, da vam bo v zadrugi mnogo bolje.«
Vsi vemo, tovariši, da Je gospodarska politika naše vlade v tem, da vzpostavlja pravične odnose med raznimi cenami. V pogojih, ko še niso popol noma odpravljene posledice lanske suše, pa to ni najbolj lahko delo. Vsak državljan te države lahko vidi, da se te politika giblje v jasno določenih smereh, v smeri pravičnosti, v smeri borbe proti špekulaciji, v smeri borbe proti temu, da posamezni špekulanti služijo na škodo države, v smeri enakomernega in pravičnega nag rajeva nja delovnih kmetov, delavcev, in uslužbencev za njihovo delo. Na eni strani opuščamo administrativne ukrepe glede kmetijstva, na drugi strani pa pravilno dirigiramo cene. Vsi veste, da smo povišali odkupne cene belih žit, koruze in masti. Ustrezne' cene bodo sledile glede industrijskih rastlin. Toda mi ne bomo ni ne moremo dopu stiti, da bi se posamezni špekulanti okoriščali na račun skupnosti. Zato morsgno spravljati v sklad cene kme tijskih pridelkov In cene Industrijskih proizvodov. To dosegamo že sedaj
------ Nadaljevanje na 2. strani
Naša delegacija na kongresu slepih v Parizu
Svetovni svet za socialno zaščito slepih bo imel 18. t. m. svoj kongres Parizu. Kot delegata Jugoslavije se bosta kongresa udeležila predsednik centralnega odbora Združenja slepih Ste-vo Uzeiac, ki je član Svetovnega sveta za socialno zaščito slepih. In profesor Miloš Ličina, namestnik predsednika.
Industrija za montažno gradnjo bo razstavila na zagrebškem velesejmu
Zla letošnji zagrebški velesejem pri-) pravi jata obsežno razstavo dve veliki podjetji za montažno gradnjo iz Srbije in sicer podjetje »Beton« iz Novega' Sada in »Trudbenik« iz Beograda. Na starem delu velesejma postavljajo veliko montažno dvorano, v kateri bodo razstavili elemente za montažno gradnjo, betonske bloke iz premogovnih ugaskov, lahke gradbene plošče in druge izdelke iz tlačenega betona. Podjetje »Trudbenik« bo razen tega razstavilo armirane betonske pilote Za utrditev temeljev pri zgradbah, pena. sti lahki beton, izdelke gradbenega mizarstva ter kanalizacijske in vodovodne instalacije za montažno gradnjo. Posamezne tipe montažnih stanovanjskih hiš’ bodo prikazali v modelih. V bližini sejmišča pa bodo postavili prvo montažno stanovanjsko zgradbo, ki je namenjena za izvoz
RAZGOVORI V KES0NGU
Tokio, 15. julija. Glavni štab združenega poveljstva v Tokiu je sporočil, da na današnji konferenci med delegati obeh bojujočih se strank v Kesongu ni bilo prav nobenega nesporazuma. Sef severnokorejske delegacije Nam II je sprejel vse tri predloge, ki jih je stavu viceadmiral Turner Joy, šef delegacije združenega poveljstva. Turner Joy je predlagal; 1. pot, ki pelje v Kešong, mora biti prosta in odprta za neomejeno število vozil delegacije združenega poveljstva; 2. v nevtralnem področju, ki ima radij 8 km okrog Kesonga, ne smejo biti oborožene osebe, izvzemši minimuma pripadnikov vojaške policije; 3. osebje, ki skrbi za'vzdrževanje konference, ne sme biti oboroženo. Potem ko se je umaknil s svojo delegacijo na posvetovanje, je severnokorejski šef delegacije Nam II odgovoril, da sprejema vse predloge. Privolil je tudi, da morajo biti v krogu s polumerom 800 metrov, katerega središče je poslopje, v katerem je konferenca, vsi vojaki in celo policisti brez orožja.
Tukajšnji funkcionarji Združenih narodov precej optimistično gledaj'o na vzpostavitev premirja na Koreji, ker vlada splošno prepričanje, da žele’ Severnokorejci in Kitajci prekinitev operacij. Naglašajo tudi, da bo za sedaj na konferenci v Kesongu poglavitna teža. va v tem, da se doseže sporazum ( dnevnem redu konference.
Sprejem predlogov generala Ridg-waya je naletel na ugoden odmev ’ Washingtons Sodijo, da je to prvo dejanje, ki kaže dobro voljo Pekinga in Femjamga, da bi. prenehale sovražnosti v Koreji.
Vendar so ameriški uradni krogi še vedno rezervirani glede poteka teh razgovorov o premirju. Pojavljata se dve veliki vprašanji, namreč, ali se bodo boji ustavili na 38. vzporedniku ali pa okrog sedanje bojne črte, kakor tudi, če bodo Kitajci in Severnokorejci pristali na strogo nadzorstvo nad premirjem, ki bi bilo po mnenju Washing-tona poroštvo, da se ne bo več poho'-vila napadalnost proti Južni Koreji.
UP prenaša članek severnokorejskega lista »Demokrat Korejec«, ki podpira spričo razgovorov v Kesongu predloge šefa severnokorejske delegacije pri razgovorih Nam Ila. List piše, da je najvažnejša točka v razgovorih umik tujih čet s korejskega ozemlja,
OBNOVLJENI
zagotovi ureditev korejskega vprašanja. List dodaja, da morajo biti razgovori o miru podprti z vojaško akcijo. »Demokrat Korejec« zaključuje, da se bodo Severnokorejci borili do zadnjega moža, če razgovori ne bodo uspešno končani.
Ameriški »Novi list« o politiki Sovjetske zveze
New York. i4. julija:	(Tanjug)
Časopis jugoslovanskih izseljencev v ZDA »Novi list« prinaša članek spričo sovjetskega predloga za razgovore v Koreji, v katerem poudarja, da svetov., ni mdr ne bo ohranjen samo s sklenitvijo premirja v Koreji. Medtem ko potekajo v Koreji razgovori, piše »Novi list«, pa ZSSR hkrati pospešeno oboro, žuje svoje satelite Romunijo, Bolgarijo in Madžarsko. V Romuniji, Madžarski in Bolgariji preseljujejo pripadnike jugoslovanske narodne manjšine iz vasj, v katerih so živeli sto in sto let. Izzivanja informbirojskih držav na mejah proti Jugoslaviji se niso zmanjšala.
Sprejem pogojev za prekinitev sovražnosti v Koreji, poudarja »Novi list«, ne bo zadosten dokaz o miroljub. nosti Sovjetske zveze. Ne more biti miroljuben tisti, ki na eni strani sprejema pogoje premirja, na drugi štreni pa p- 7 pravi j a nove napade. Sovjetska zveza ne more zavajati ljudi po vsem svetu s prozornimi propagandnimi fra. zami o miru. Ce ZSSR iskreno želi mir. končuje »Novi list«, naj to dokaže v vseh vprašanjih in naj v prvi vrsti preneha z izzivanjem in vojaškim pritiskom na Jugoslavijo.
Jugoslovanski znanstvenik izvoljen za člana mednarodnega odbora CIGRE
Na letošnjem zasedanju upravnega sveta mednarodne konference za velike električne mreže CIGRE. ki je bilo te dni v Brightonu v Angliji, je bil izvoljen za stalnega člana tega mednarodnega odbora dr. ing. lija Obra-dovič, višji znanstveni sodelavec instituta »Nikola Tesla«, ki je ustanova Srbske akademije znanosti. Izvoljen je bil predvsem zato, ker je bilo zelo dobro sprejeto njegovo znanstveno de-
lo na prejšnji konferenci CIGRE, ki je pri čemer poudarja, da lahko samo to | bila lani v Parizu.
POROČILA S PARTIZANSKIH POHODOV
Kočevska patrulja prinaša pozdrave s prvega osvobojenega ozemlja
— Sovražnikova enota Je ▼ vasi Banjaloka. Ker nam je njen sestav neznan, bosta dva voda strelcev vaško-faršfce čete opravila potrebne izvidni-ške akcije.
Smer pohoda za prvi vock Fara —-
sekretar okrajnega odbora Zveze borcev Jože Žagar, na pot s seboj pa so ponesli še pozdravno pismo prebivalcev in članov množičnih organizacij krajevnega ljudskega odbora Brod na Kolpi — Kuželj. V svojem pismu če-
Zaseila na Bojancih
Banjaloka, za drugi vod Stara pot — Fara—Banjaloka.
Bojno zastavo nosi prvi vod. Napad oz. sovražnikovo zasedo je pričakovati pred Banjaloko. —
Tako se je glasilo bojno povelje prve patrulje kočevske smeri partizanskega pohoda, ki je krenila na pot v nedeljo ob 8. uri zjutraj iz vasi pri Fari.
Ta dan se je pred krajevnim ljudskim odborom v Vasi že navsezgodaj zjutraj zbralo okoli 25 mladincev pred-vojaške vzgoje, med njimi je bilo tudi več starejših borcev — partizanov. Pri odhodu patrulje ni bilo velikih slovesnosti: razdelitev orožja, streliva, za zastavonošo pa so izbrali starega partizana. Pred odhodom jih je pozdravil
Poleg vzgojno političnih in proizvodnih nalog sindikatov je potrebna tudi
povečana skrb za zaščito delavstva
ZASEDANJE VIII. PLENUMA GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
V soboto, 14. julija je v Deanu sindikatov v Ljubljani zasedal VIII. plenum Glavnega odbora ZSS ki se ga je poleg članov plenuma udeležilo tudi večje število sindikalnih funkcionarjev iz vse Slovenije. Referatu tajnika GO ZSS tov. Mavricija Borca o zaščitnih in vzgojnih nalogah sindikatov je sledila izčrpna razprava, ki se je dotaknil« številnih vprašanj in področij dela sindikalnih podružnic v pogojih, ko v podjetjih že obstojajo delavski sveti. Plenum je podčrt il zlasti potrebo po doslednem uveljavljanju vseh higieo-sko-tehničnih in socialno-pravnih predpisov pri zaščiti delavstva v podjetjih, kakor tudi vseh pravic delavstva izven podjetij, prav tako pa tudi potrebo, da se poveča vpliv delavstva v vsem javnem življenju izven tovarne, kakor je to nakazal že V. plenum CK KPS.
Na kraju zasedanja je plenum spre-
Jvl VT?® s»ejwv, «slepic gojiva, a?
lavstvo k nadaljnjemu uresničevanju sklepov V. plenuma CK KPS ter XII.. XIII. in XIV. plenuma Centralnega od. bora Zveze sindikatov Jugoslavije, k nadaljnji temeljiti razpravi o »Tezah v organizaciji in delu ljudskih odborov« ter k razvijanju budnosti in borbenosti proti vsem sovražnikom ljudske oblasti ter proti vsem, ki kakorkoli zavirajo delo delavskih svetov. Poleg tega je plenum pozval sindikate k tekmovanju na čast 10, obletnice. Jugoslovanske armade in k nadaljnji akciji za pomoč gradnje Slovenskega kulturnega doma v Trstu. Posebej pa poziva sindikat trgovskih uslužbencev; naj skrbi za čim boljšo in čim pravilnejšo izvršitev letošnjih odkupnih nalog, ža čim boljšo kvaliteto.proizvodov in čim nižje cene; sindikat kmetijskih delavcev naj dela na tem, da bo strokovni kmetijski kader dajal čim več strokovne pomoči kmetijskim delovnim zadrugam in eko_ noinijam ter da bo socialistični kmetijski sektor uspešen posredovalec na trži. ščih; sindikat lesnih delavcev, naj delavci poleg ostalih planskih nalog v «iffišs ta* eten 8t»eSg?, iÄäelaw
in odpreme drv za široko potrošnjo; sindikate metalurških, kovinarskih ru darskih, železniških in kemičnih delavl cev, naj' še odločneje skrbe za dosledno tehnično in zdravstveno zaščito delov, nih mest; sindikat zdravstvenih delavcev, naj ‘ preprečuje vsakršne pojave zapostavljanja delavcev pri zdravštve ni oskrbi v ambulantah, bolnišnicah*, zdraviliščih itd.; sindikat uslužbencev državnih ustanov, naj še odločneje bori proti samovolji in birokratskim postopkom posameznih uslužbencev ter sindikat obrtnih delavcev, naj odločneje podpira delavske svete in upravne odbore v državnih obrtnih delavnicah in lokalnih podjetjih in poveča svojo borbenost proti onim obrtnikom, ki so sovražno, razpoloženi proti graditvi socia. liana in ki 'hočejo ustvarjati profite na račun tujih naporov in uspehov socia listiene proizvodnje.
Plenum je sprejel t’tudi zaključni ra. čun ža leto 1950 in proračun za leto 1951 ter določil vsoto 2,200.000 za gracfc.
njo: Slovenskega kultumegoa doma V’ _____________________=_ _________________
Trstu kot prispevek Glavnega odb* taf tw>" Metejjega komiteja KP Stajdohkr Zvepe ripd^tov Slovwmje. ■■	'	Nadaljevanje na 2 strsenj
•• i - • • ... i •••■: • : •
stitajo predsedniku vlade LRS in vsemu slovenskemu ljudstvu k prvemu praznovanju borbenega praznika in pišejo, da se tudi oni pridružijo temu praznovanju zato, ker so prav z vasjo, odkoder začenja svojo pot prva partizanska patrulja, tvorili že 1. maja 1942. leta prvo osvobojeno ozemlje v Sloveniji in izvolili tudi prvi terenski narodnoosvobodilni odbor s tovarišem Mihelčičem na čelu.
Sonce je že neusmiljeno pripekalo, ko je patrulja s pesmijo »Hej brigade« krenila na pot. Na čelu je bil zastavonoša, za njim pa s0 se v koloni po eden razvrstili vsi borci.
Med potjo do Kočevja, kamor je bojno zastavo prinesla livoldska četa, je bilo precej živahno. Povsod si naletel na zasede, ki so zaradi neznosne vročine še bolj iskale skritih in pred soncem zavarovanih kotičkov. Kakor so bili nosilci bojne zastave uspešnejši že v prvem spopadu z zasedo pri Banja-loki, tako so napadalci Kočevja — livoldska. mozeljska in koprivniška če-13 — uspeli streti odpor rudniške čete, .ki je branila Kočevje.
Dolenjske patrulje se nspešno prebijajo
V nedeljo zjutraj je iz Vinice krenila na svoj bojni pohod tudi prva 42 članska patrulja dolenjskega partizanskega pohoda. Pri odhodu viniške patrulje je borce in ostale pozdravil tovariš Jure Stegne. Na prvo zasedo pa je patrulja naletela že pri Bojancih. V Adlešičih pa so Viničani izročili bojno zastavo domačinom, ki so s harmonikarjem in partizansko pesmijo veselo odkorakali proti Pleševici, kjer jih je oričakoval sovražnik v zasedi. Tudi tu se je bojna sreča nagnila na stran branilcev bojne zastave, ki so jo nato uspešno prepeljali še čez reko Lahi-njo. Tudi v napadu na Črnomelj je lzila kot zmagovalka bojna patrulja, ki jo }« nato n» trgu pozdravil še sekre-
Str. 2 SLOVENSKI POROČEVALEC štev. im / n. julija imi
Sleherna napadalnost - reakcionarni
pojav
Vladimir Dedijer v Vel. Britaniji
London, 15. julija (Tanjug): Sekre-\ tar komisije Centralnega komiteja KPJ za mednarodne odnose Vladimir Dedijer, ki se mudi na povabilo izvršnega odbora laburistične stranke v Britaniji, je imel svoje prvo predavanje »Socializem in mir« v Nottinghamu.
Ko je pojasnil načelno stališče, da bodo samo v socialistični družbi dokončno odstranjeni vzroki vojn, je De- i
dijer prišel na vprašanje o poti v socializem ter pri tem grajaj sovjetska monopolistična gledališča, za katera je dejal, da so dejansko le krinka za širjenje sovjetskega imperializma. Grajal je tudi program nove socialistične internacionale, ki odklanja revolucionarno pot v socializem.
Govoreč o jugoslovanski poti v socializem. je Dedijer poudaril da se
Grško-ameriški sporazum
Atene 14. julija: (Tanjug) Grška vlada je podpisala konvencijo z ameriško misijo v Grčiji o uvedbi novega siste. ma preskrbe z nakaznicami za živila in tekstil. V ta namen bodo ZDA dale Grčiji novo finančno pomoč v višini 25 milijonov dolarjev.
razveliavllem
Vse stare pogodbe anglolranske družbe
Abadan, 14. julija. (UP) Perzijska vlada je danes razglasila vse pogodbe, sklenjene z Anglo-iransko petrolejsko družbo o prodaji nafte, za neveljavne in pozvala kupce nafte, naj kupujejo nafto za gotovino.
Perzijska oblastva so že junija sporočila vsem odjemalcem Anglo-iran-ske družbe, da lahko v enomesečnem roku sklenejo nove pogodbe s perzijsko narodno petrolejsko družbo. Ker je ta rok včeraj potekel, so bile vse stare pogodbe razveljavljene.
Kakor se je zvedelo iz uradnih perzijskih krogov, bodo petrolejske rafinerije v Abadanu prekinile 18. julija svojo proizvodnjo za 45 dni. ker so vsi rezervoarji nafte že napolnjeni.
Averell Harriman. zunanjepolitični svetovalec predsednika Trumana, je danes prispel v Teheran. Izjavil je, da veruje v možnost, da se bo rešil britansko - perzijski spor s prijateljskimi razgovori. Pripomnil je. da nima nobene gotove formule za rešitev tega spora, vendar bo ostal v Perziji toliko časa. dokler bo to koristno.
Perzijskemu šahu in predsedniku
vlade Mosadeku je prinesel Trumanovo poslanico. Med svojim bivanjem v Perziji se bo razgovarjal tudi o gospodarski pomoči Perziji.
Obsedno stanje v Teheranu
Teheran, 16. julija. Danes so v Teheranu in najbližji okolici uvedli obsedno stanje in policijsko uro od polnoči do petih zjutraj. Ta ukrep je bil izdan po včerajšnjih demonstracijah, v katerih je bilo po neuradni cenitvi ubitih 12 oseb, med temi trije policisti, ranjenih pa okrog 150 oseb.
Demonstracije na trgu pred perzijskim parlamentom je priredila stranka Tudeh (komunistična stranka) iz protesta proti prihodu Trumanovega posebnega odposlanca Harrimana v Teheran. Demonstranti, ki so nosili transparente s protibritanskimi in proti-ameriškimi gesli, so se spopadli s pristaši nacionalne fronte, ki podpira predsednika vlade Mosadeka. Nemiri so bili v glavnem na trgu pred parlamentom. Policija je posredovala, streljajoč najprej v zrak, nato pa je uporabila solzilne bombe, streljala iz revolverjev in uporabljala tanke.
Ko so demonstrante razgnali. Je bilo aretiranih več članov stranke Tudeh. Policija je križarila na tankih še po nekaterih ulicah, vendar pa je bilo mesto že sinoči v glavnem mirno.
Egipt pravi, da fe to pot zadeva hudo resna
Britanski rušilci » Malte v Bdeče morje
Kairo, 15. julija. (AFP): Egiptovska vlada pripravlja odgovor na britanski protest spričo zadržavanja neke britanske ladje v Sueškem prekopu. Egiptovski časopisi pišejo, da bo odgovor kairske vlade zelo odločen. Ko komentira odpošiljanje tujih britanskih rušilcev v Rdeče morje, piše časopis »Al Alhram« da gre za »resno zadevo«.
britanske čete ne bodo izpraznile cone Sueškega prekopa in če Velika Britanija ne bo pristala na združitev Egipta in Sudana pod egiptovsko krono.
Štirje rušilci britanskega sredozemskega brodovja bodo v kratkem odpluli i2 Malte v Rdeče morje. To je danes uradno sporočila britanska ad-miraliteta.
Jugoslovani ne bore le zato, da bi bila pravica do svobodnega socialističnega razvoja uresničena v njihovi državi, temveč da se svetovno-zgodovinski pomen jugoslovanske revolucije zrcali prav v tem, da se sploh bori za načelo svobodne in neodvisne poti v socializem. za enakopravnost delavskih in demokratičnih gibanj, za enakopravnost vseh držav, zlasti pa malih in velikih. Na koncu je Dedijer naglasil, da sleherna napadalnost v današnjem položaju, pa če bi prišla s kateri koli strani, pomeni reakcionarni pojav, ki je naperjen proti osnovnim koristim razvoja človeštva.
Acheson meni, da je položaj resen
Washington, 15. Jul. (AFP) Tu Je objavljen govor, ki ga je imel zunanji minister Acheson 29. junija pred skupino novinarjev o ameriški zunanji politiki. Acheson je obširno pojasnil stališče ameriške vlade do perečih mednarodnih problemov. Po njegovih besedah je položaj v celoti mnogo resnejši kot to mislijo ZDA, ker za Ameriko Sovjetska zveza ni edini problem. Morda so še bolj resna vprašanja v zvezi z gibanji v Aziji in čedalje večjo lakoto. Govoreč o Koreji je Acheson obsodil mnenje, po katerem pomeni korejska vojna le tehtanje sil med Vzhodom in Zahodom, ter je naglasil, da sovražniku ne smemo dovoliti, da bi vsilil končno merjenje sil. Naj se zgodi kar koto, je dodal, ne smemo smatrati, da se bo svetovni položaj izboljšal in da je treba zato oslabiti obrambne napore.
Ameriška vlada je poslala Sovjetski zvezi noto, ki vsebuje odgovor na pritožbo ZSSR proti načrtu mirovne pogodbe z Japonsko. V svoji noti odklanja vlada ZDA pritožbo ZSSR, trdeč, da bi ZSSR rada preprečila Japonski sklenitev pogodbe o kolektivni varnosti. Na koncu note je rečeno, da bo ameriška vlada z zadovoljstvom sprejela udeležbo sovjetske vlade na konferenci za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko.
Kongresna stranka bo ohranila strogo disciplino
Bangaior: 15. julija (AFP): Vseindaj skl odbor indijske stranke kongresa je sprejel resolucijo, ki obsoja ustanavljanje skupin v stranki kot akcijo katere namen je oslabiti kongresno stran, ko tik pred splošnimi volitvami v Indiji. Resolucija poudarja da. bo stranka ohranila strogo disciplino, hkrati pa poziva tiste, ki so pred kratkim izsto. pili iz stranke, naj se znova vrnejo.
Državni uradniki v Grčiji
vztrajalo pri svojih zahtevah
katere namen je, da bi se Egiptu odvzela absolutna pravica do preiskovanja ladij v njegovih teritorialnih vodah.
Egiptovski zunanji minister Šalah el Din paša je izjavil, da bo Egipt sredi prihodnjega meseca začel odločilno akcijo za spremembo angio-egiptovske
pogodbe.
Hkrati je kairski radio poročal, da ne bo Egipt sodeloval z Veliko Britanijo v nikakem vojaškem vprašanju, če
Sovjetska vlada in italijanski vojni ujetniki
Rim, 14. julija: (Tanjug): Sovjetska vlada je obvestila italijansko veleposlaništvo v Moskvi, da dovoljuje pošiljati omejene vsote denarja, pakete in dopisnice italijanskim vojnim ujetni. kom v Sovjetski zvezi. Značilno je, da je sovjetska vlada ob vrnitvi zadnje skupine italijanskih ujetnikov iz Sov. jetske zveze javila, da ni v ZSSR 'nobenega italijanskega vojnega ujetnika.
Zaplemba nemškega premoženja v ZDA
Washington, 14. julija (UP; Ameriški urad za tuje premoženje je sporočil, da znaša vrednost nemškega imetja v ZDA, ki je bilo zaplenjeno za druge svetovne vojne, 335 milijonov dolarjev. Foročilo dodaja, da bo treba še preče, časa, preden bo urejeno vprašanje ne. katerih ameriških družb, ki so bile nekoč v celoti ali pa samo deloma nem, ška test. Okrog 90 milijonov dolarjev, ki so jih doslej dobili s prodajo nem škega imetja v ZDA, so izročili komi. siji za vojno škodo zaradi izplačila odškodnine osebam, ki so trpele pod nacisti.
Atene, 14. jul. (Tanjug) Grška vlada je odklonila zahteve po zvišanju plač in začasni denarni pomoči grškim državnim uradnikom, ki že teden dni stavkajo. Predsednik vlade Venizelos je na včerajšnji seji parlamenta izjavil, da vlada ne bo popustila, in je naglasil, da se ne bo pogajal z generalno konfederacijo državnih uradnikov, dokler se ne bodo stavkajoči vrnili na delo. Generalna konfederacija Pa Je včeraj ponovno izdala sporočilo, v katerem je rečeno, da se bo stavka nadaljevala.
Tudn ameriški veleposlanik v Atenah, ki so ga obiskali predstavniki generalne konfederacije, je zahteval, da se mora stavka takoj in brezpogojno prekiniti.
Stavka delavcev grške lokalne plovbe, ki je trajala mesec dni, je končana. Lastniki ladij so sprejeli zahteve delavcev, da se jim povečajo
Napetost med Pakistanom in Indijo
New York, 16. julija (Tanjug). Pakistanska delegacija v Organizaciji Združenih narodov je objavila danes izjavo predsednika pakistanske vlade Liakat Ali Kana, v kateri obtožuje indijsko vlado, da zbira čete ob pakistanski meji in s tem ogroža varnost Pakistana ter mednarodni mir. Izjava pravi, da se močni oddelki indijskih čet zbirajo ob pakistansko-indijski meji. zlasti na meji vzhodnega Pendžaba. Džamua in Kašmira.
plače za 30*/< in izplačajo dnevnice in
hranarina za čas stavke,
Podpredsed. stranke centra (EPEK) Emanuel Cuderos in 16 narodnih poslancev so včeraj izstopili iz te stranke, ker se niso strinjali s šefom stranke Plastirasom, ki je zahteval zase prevelika pooblastila.
Atenski časopisi imenujejo Cude-rosov izstop iz stranke največji politični dogodek v zadnjem času, ki bo vplival na politični položaj.
Pogodba o medsebojni varnosti med ZDA in Japonsko
Washington, 14. julija (UP).'V Wa-shlngtonskih diplomatskih krogih se je zvedelo, da je Japonska v glavnem pristala na določbe pogodbe o medsebojni varnosti, ki bo verjetno letos podpisana med ZDA in Japonsko obenem s podpisom splošne mirovne pogodbe. Z eno izmed glavnih klavzul pogodbe so določene posebne pravice ZDA v velikanskem japonskem pomorskem oporišču Jokosuki v tokijskem zalivu, največjem pomorskem oporišču zahodno od Pearl Harboura. Razen tega daje ta pogodba ZDA pravico imeti svoje letalske in suhozemne sile na Japonskem tudi po podpisu mirovne pogodbe. Naslanjajoč se na oporišča v Jokosuki ter na letalska oporišča na Okinavi in drugih otokih, ki so bili nekoč japonski, bodo ZDA v tem delu sveta obdržale premoč na morju in v zraku.
SB
Govor tov. Borisa Kidriča makedonskim zadružnikom
Harriman v Perziji
Teheran, 16. jul. Reuter je zvedel iz dobro obveščenih političnih krogov, da bo zastopnik predsednika Trumana Averell Harriman ponudil perzijski vladi ameriško finančno pomoč za obnovo države. Ta pomoč bo dana s pogojem, da pride do sporazumne rešitve perzijsko-britanskega spora.
Britanski minister za zunanje zadeve Herbert Morrison je danes izjavil v Spodnjem domu. da je britanska vlada ugodno ocenila zanimanje, ki ga kažejo ZDA za spor okrog perzijskega petroleja.
Kakor poroča AFP, je Morrison izrazil upanje, da se bo Harrimanu posrečilo najti pot za sporazumno rešitev tega spora. Nadalje je dejal, da je britanska vlada izrazila željo, da bi ostali strokovnjaki Anglo-iranske družbe v Perziji čim dlje mogoče.
Neugodna trgovinska bilanca Velike Britanije
London, 14. julija: (Tanjug) n ritan, sko trgovsko ministrstvo je sporočilo, da je Velika Britanija letos v prvi po lovici plačala za uvoženo blago okrog 550 milijonov funtov šterlingov več, kot pa je dobila s svojim izvozom, medtem ko je neugodna trgovinska bi. lanca za vse lansko leto znašala 340 milijonov funtov šterlingov.
Pretekli mesec je Velika Britanija izvozila za 200 milijonov funtov šterlingov blaga, kar je za 13 % manj kot aprila in maja. Blago, izvoženo v ZDA, je doseglo vrednost okrog 13 milijonov funtov šterlingov, t. j. okrog 2 milijona funtov šterlingov več kot prejšnji me. see. Vrednost izvoza v Kanado je znašala nekaj nad 12 milijonov funtov,
t.	j. več kot 2 milijona funtov manj kot maja.
V nekaj vrstah
London, 16. julija. Po poročilu britanskega urada za komunikacije sta pozvali britanska in južnoafriška vlada predstavnike sedmih držav na konferenco za ureditev različnih vprašanj v zvezi s prometom z Afriko, ki bo ta mesec v Nairobiju. Na konferenci bodo razen Britanije in Južnoafriške unije sodelovale tudi Belgija. Egipt, Abesi-nija, Francija, Italija, Portugalska in Južna Rodezija.
Rim, 14. julija: Po izjavi .ministra za industrijo Tognija proizvaja sedaj italijanska industrija za 19 % več kot leta 1938. Minister Togni je predložil bilanco industrije in trgovine, ki jo je večina v senatu odobrila, pri čemer je poudaril, da je prejela Italija do dne
1.	junija letos na račun pomoči iz Marshallovega načrta 1300 milijonov dolarjev. Napredovale so zlasti električna industrija, industrija nafte in industrija metana,
Rim, 15. julija (Tanjug). V prvih petih letošnjih mesecih je Italija uvozila za 22.8% več premoga kakor v istem razdobju lani. Največ premoga je uvozila iz ZDA, znatno pa so se zmanjšale količine, ki so jih prej uvozili iz Velike Britanije.
Bonn, 14. julija (Reuter). Visoki komisarji v Zahodni Nemčiji so pooblastili bonnsko vlado, da lahko da dovoljenje zahodnonemškim tvrdkam, da odprejo svoje podružnice v tujini. Izdajanje teh dovoljenj bo omejeno, njegov namen pa bo povečati zahodno, nemški izvoz.
Cena novi pšenici je na trgu v Srbiji padla na 50 din
Na naših velikih tržiščih kmetijskih pridelkov v Vojvodini, Srbiji ni Slavoniji še ni prišel vpliv nove žitne letine na ceno pridelkov v celoti do izraza, ker so kmetje prav sedaj najbolj zaposleni z žetvijo. Zato na trgu še ni večje ponudbe. Vendar se popuščajoča tendenca pri cenah opaža navzlic majhni ponudbi. Te dni je cena novi pšenici na trgih v Cačku, Svetozarevem, Ćupriji jn Paračinu padla na 50 din za kg nasproti 65 din pred enim tednom in 120 din za staro pšenico pred novo letino. V primeri s pšenico je cena koruzi še razmeroma visoka, čeprav je popustila na 70 din. Zanimiv je vpliv dobre letine na ceno živini. Kmetje hočejo izkoristiti obilico krme. da zredijo čim več živine, zato je ponudba živine na trgu slaba. Ker kaže tudi koruza prav dobro, kmetje že sedaj kupujejo mesne prašiče, da jih bodo v jeseni spitali. Zato se je cena mesnim prašičem deloma dvignila. Vse kaže, da se bo že na jesen precej povečala ponudiba pitanih prašičev po nižjih cenah.
Nadaljevanje • 1. strand precejšnjimi uspehi, toda še več brano dosegli v bližnji prihodnosti. Nismo za visoke cene, temveč smo za znižanje cen, za nižji nivo cen. Toda časovni roki za znižanje cen niso odvisni samo od socialistične države, temveč tudi od drugih činiteljev, predvsem od svetovnega tržišča, kolikor gre za uvozne surovine.
V tej naši politiki cen pa glede na njihove zaščitne slabosti izrečno forsiramo zadruge. Vi veste, da le-te dobivajo 50 % bonov več kot individualni kmet v zvezi z obveznim odkupom, a v zvezi z ostalimi odkupi prejemajo 15 do 30 % več. Torej ni nobenega dvoma, da bodo, na splošno vzeto, delovni zadružniki gospodarsko mnogo na boljšem kot bi bili takrat, ako bi ostali individualni kmetje z ustrezajočo zemljiško posestjo. Potemtakem lahko rečemo, da nam bodo omahljivci, ki bi danes lahko nasedli raznim sovražnikom socialistične preobrazbe vasi, v bližnji bodočnosti hvaležni, da so ostali v zadrugah. Želel bi. da si to zapomni vsak delovni zadružnik.
Drugi moment, ki bi ga rad naglasil, je tale: Vi vsi, tovariši in tovarišice, veste, da se naša Komunistična Partija pod vodstvom tov. Tita ostro bori proti pojavom birokracije in birokratizma. Veste, da naša Partija meni v duhu postavk Marža in Lenina, da je birokracija največja nevarnost, ki lahko grozi neki socialistični državi. To Je nevarnost, ki stalno grozi, da se v okviru same socialistične graditve vrne izkoriščanje človeka po človeku, da razni birokrati, pa tudi cela birokratska kasta, dobi privilegije, ki jih napravijo za’ izkoriščevalce; to ni nevarnost, ki bi jo samo teoretično ugotovili, to Je nevarnost, ki je potrjena z žalostno izkušnjo Sovjetske zveze, kjer je prav birokratizacija pripeljala oktobrsko revolucijo v slepo utico in odvzela delovnemu ljudstvu ne le pridobljene gospodarske, temveč tu« politične in druge pravice. Boreč se proti birokratizmu in birokratizaciji, moramo danes naglasiti, da so tudi taki pojavi v kmečkih delovnih zadrugah, še več, naglasiti moramo, da prav taki pojavi' ki jih na svojih plečih trpko občutijo naši delovni zadružniki. pomagajo raznim sovražnikom in
Kakor Je bilo pričakovati, Je imela štajerska patrulja veiiko borb s sovražnikom že na samem začetku poti. Borbe pri Lendavi in nočni napad na Veliko Polano, so bile drzne akcije branilcev bojne zastave.
Veličastna manifestacija pa se je razvila v Ormožu, ki ga je patrulja ljuto, merskega okraja poprej napadla. Pri obrambi Ormoža je sodelovalo 400 ljudi, odhod patrulje je spremljalo okoli 800 domačinov. Na pohodu proti Borlu je patrulja prešla Dravo na dveh mestih, nato pa napadla grad Za-vrče, ki ga je zavzela po šestem jurišu. V Zavrču je bil tudi velik miting, kjer je bilo zbranih okoli tisoč ljudi.' Med ljudskim rajanjem pa so diverzanti zznetili požar, ki so ga okoliške in ptujska gasilska četa z največjo spretnostjo in hitrostjo pogasile. Kolona iz Zavrč je preteklo noč krenila proti Cirkulanam in je ob 6. zjutraj zavzela župnišče. V borbi je sodelovalo 500 ljudi.
Izročitev bojne zastave koroški patrulji je bila združena s kratko slovesnostjo. Iz Libelič je patrulja odšla proti Marenbergu, kjer jo je sprejelo okoli 300 ljudi. Ob 13.30. je prekoračila Mežo in začela napadati Guštanj. Po uspešnem napadu je nosilce bojne zastave sprejela v Guštanju tisočglava množica. Na poti proti Kotljam so domačini patruljo toplo pozdravljali. Pred Kotljam pa je naletela na zasedo, ki jo je tudi uničila. V vasi, zadnjem počivališču Prežihovega Voranca pa je patruljo sprejelo 600 ljudi. Po 'bitkah pri Dolžu, Tumdški vasi in Lokah je patrulja prišla v Šmartno, kjer so jo pionirji sprejeli z deklamacijami Kajuhovih pesmi.
V noči od sobote na nedeljo je gorenjski triglavski bataljon taboril v Logu pod Mangrtom. Zjutraj pa je krenil na tromejo. Ze v bitki v Kranjski gori, ki je trajala dve uri, so zajeli nosilci bojne zastave več sovraž-
njihovlm podlim nameram, da mini» rajo kmečke delovne zadruge.
V čem so ti pojavi? Ti pojavi so v tem, da je ponekod peščica ljudi prevzela privilegiran ekonomski položaj, in dobila v obliki pavšala delovni!} dni za raznovrstne zadružne funkcije, mnogo več delovnih dni kot tisti zadružniki, ki dejansko delajo z lastnimi rokami in ustvarjajo vse vrednosti. Tem privilegijem, da prav rečem, pojavom izkoriščanja v samih delovnih zadrugah, napoveduje naša Partija najostrejši boj. Ta boj napoveduje naša Partija še posebej zato, ker so celo posamezni partijci v delovnih zadrugah izkoristili svoj položaj in ravnali docela protipartijsko in si ustvarili posebne privilegije. Mi ne ustanavljamo delovnih zadrug in socialističnega gospodarjenja v kmetijstvu, da bi se z njimi okoristili posamezniki, temveč jih ustanavljamo zaradi socialistične pravičnosti, zaradi naše splošne socialistične graditve, predvsem pa, da bi od njih imela korist vsa socialistična skupnost.
Dovolite mi, tovariši, da spregovorim še nekaj besed o notranji organizaciji zadrug in o dvigu njihovih proizvodnih sil. Našim delovnim zadrugam še nismo mogli dati vseh tistih proizvodnih sredstev, kar zahtevajo in potrebujejo velika socialistična gospodarstva. Vsega nismo mogli dati zato, ker šele s težkimi napori ustvarjamo temelje industrijske razvitosti naše države, ker šele ustvarjamo našo težko industrijo. Vi dobro veste, da je od teh temeljev, od naše industrije in njene sposobnosti, da izdeluje stroje, odvisna mehanizacija našega kmetijstva Potemtakem je bistvena naloga nas vseh, da izvršimo petletni plan in da z izpolnitvijo petletnega plana sočasno nudimo našemu kmetijstvu, zlasti pa našim delovnim zadrugam vse, kar potrebujejo. Mi želimo ne le glede njihovega splošnega bogastva in standarda zadružnikov, marveč tudi glede njihovega načina dela. njihove notranje organizacije, njihovih proizvodnih sredstev, dvigniti naše delovne zadruge v velika socialistična gospodarstva z visoko delovno storilnostjo, in hkrati s tem, z velikansko vlogo v gospodarstvu naše socialistične domovine.
nikov. Patrulja nadaljuje pot proti triglavskim stenam.
Z odhodom sežanske patrulje je motorizirani vod odnesel venec na grob štirih padlih borcev v Dane. Patrulja pa se je nato spopadla v Lokvah. Na poti do Kozine je patruljo spremljalo deset konjenikov iz Lipice. V Kozini pa je bilo pri sprejemu patrulje zbranih 600 domačinov.
Goriška patrulja je že pri Plavah prekoračila Sočo. Pri napadu in obrambi Anhovega pa je sodelovalo 1000 ljudi. Na svojem pohodu so borci obkolili še Kal, v Srednjem Lokovcu pa so jim ob 10. zvečer pripravili domačini večerjo. Patrulja izdaja še svoj časopis v nakladi 800 izvodov, ki ga delijo med prebivalce vasi, skozi katere gredo.
VREME
■VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLU2BE
Stanje 16 julija 1951: Nad severnim Jadranom in Genovskim zalivom sta se ustvarili sekundami središči nizkega zračnega pritiska, ki posebno v Alpskem svetu ustvarjata oblačno vreme s padavinami Azorsko področje visokega zračnega pritiska se širi proti vzhodu in prinaša izboljšanje vremena tudi v alpske predele. Tako bo v prihodnjih dnen n stopilo prehodno izboljšanje vremena tudi pri nas. — Danes vlada v Sloveniji spremenljivo oblačno vreme s plohami. Najnižja temperatura je bila danes o: 7. uri zjutraj 9o c na Jezerskem. Včerajšnja najvišja temperatura je bila 32*» C v Novem mestu. — V Ljubljani j* danes ob 7. uri znašal zračni pritisk 733.2 mm, rahlo pada, temperatura zraka 18.8° C, najnižja temperatura 14.70 c, relativna vlaga 79*/#, vidljivost 25 km.
Napoved za torek, dne 17. julija 1951: Spremenljivo oblačno vreme s krajevnimi plohami. Proti večeru razjasnitev. Temperatura bo nekoliko nižja.
VREMENSKA NAPOVED KMETIJSKE METEOROLOŠKE SLU2BE (PRI KZZ)
V	torek dež in hladno, po visokih gorah sneg, popoldne razjasnitev.
V	prihodnjih dneh lepo vreme.
PRED DNEVOM VSTAJE
Z bojnih pohodov ostalih patrulj
j ARH. JOSIP C0STAPERAR1A |
V sredo 11. julija dopoldne je smrt zaključila življenjsko pot arhitekta Josipa Costaperarie. Zapustil je za seboj žive spomenike arhitektonske umetnosti, ki bodo tudi bodočim rodovom pričali o njegovem ustvarjalnem delu. Petinsedemdesetletnega ga je priklenila bolezen zadnje tedne na poste., ljo iz katere ni več vstal. Toda kljub temu je hotel še naprej snovati, delati, ustvarjati, še vedno mu je bil najljubši pogovor o strokovnih zadevah, še vedno je mislil na svojo arhitekturo, tako je bil zagrizen in zaverovan v svoje delo.
Cositova življenjska pot (prijatelji so ga imenovali Cesta) se je začela sicer na hrvatskih tleh, bil je hrvatsko-fur lanske krvi, vendar je Po opravljenih študijah v Zagrebu in na Dunaju odšel v Trst, kjer so rasle njegove prve stavbe. Ce ne bi bilo fašističnega uničevanja leta 1920, bi še danes pričal Narodni dom o njegovi strokovni vestnosti, še danes pa stoje številne prosvetne stavbe na Primorskem, ki so njegovo delo (Ciril-Metodova šola v Skednju gimnazija v Postojni itd.). Po svetovni vojni, katero je preživel kot vojak^ se je nastanil v Ljubljani, kjer je sluz bova, pri Južni železnici, nato pa pri Jadranski banki. Iz te dobe je mnogo njegovih stavb, ki pričajo o njegovi sa. mostojnosti, pa tudi ljubezni do klasičnih vzorov arhitektonske umetnosti. Med drugim je tedaj, kakor prej v Trstu tekmoval pri mnogih natečajih kjer je dobival tudi prva in druga me-
sta. Med največjimi njegovimi stavbami iz tega časa omenjamo veliko zgradbo Jadranske banke v Beogradu. V času okupacije je stal na strani večine slovenskega naroda in se mu je po osvoboditvi ves posvetil. Z mladeniškim ognjem ter vnemo izdeluje projekte nadzoruje stavbe, svetuje, pomaga, skrbi za napredek in žrtvuje ve6 svoj prosti čas delu, ki ga ni nikdar prekinil, delu, ki ga je opravljal nenehno in ne meneč se za čas. Iz te dobe imamo rešitev problema Kazine na Bledu, številne načrte za zadružne do. move, dečje domove, hiše itd. Kadar hodijo Ljubljančani mimo sodne pala če, naj se spomnijo arhitekta, ki je dvignil stavbo za eno nadstropje in ^tjeno arhitektraisko vrednost še povišal s pravilno združitvijo preteklosti s sedanjostjo, starega z novpp, tako da je
Tr*n'A.C !'J
Valentin Hodnik, previsov in
Bil j« talentiran umetnik, čeprav se njegov talent ni do kraja razvil. Tako običajno ocenjujejo delo Valentina Hodnika njegovi maloštevilni častilci. Nikogar med njimi ni, ki bi rou to odrekal. Tako sodi preprost kmet iz Bohinja, ki hrani doma Hodnikov akvarel, ln tako misli njegov sodobnik, »likar, kateremu je morda slučajno uspe-
njegova rešitev vzor, kako naj se nadzidavajo stavbe, da ne bodo novi deli v kričečem nasprotju s starimi deli, z okolico itd. Njegovo požrtvovalno delo so pravilno cenili njegovi stanovski tovariši in predstojniki ter je bil zato pred leti odlikovan z redom dela, katerega je vedno s ponosom nosil.
Bil je umetniški duh, upornik proti vsakemu filistrstvu, pa'vendar ne urno, ren delavec, ki so ga zanimale tudi vse podrobnosti. Njegovi stanovski tovariši, prijatelji in znanci so ga visoko cenili in ga bodo pogrešali, prav tako ga bo pogrešala naša arhitektura, ki ji je žrtvoval in ji služil do zadnjega diha. Bil je svetel vzgled delovnega inteli-genta, ki je še v poznih letih življenja pomagal z vsemi svojimi silami graditi našo domovino in njeno lepšo bodočnost..	„
Na pogrebu, ki je bil v soboto, sta se poslovila od pokojnika direktor Pni. jektivnega zavoda v imenu zavoda iz predsednik Društva arhitektov v imenu
I	stanovskih tovarišev.
slikar skal, visokih macesnov ff (1896-1936)
lo dobiti par platen pozabljenega umetnika. In to je dognal že župnik, ki mu je v Hodnikovih mladih letih prišla na uho novica, da pohaja v srednjevaško šolo deček s smislom za rezbarjenje in risanje. Ta mu je odprl pot v svet. Po uspešno prestani preizkušnji v žup-
nišču ga je poslal v šolo za umetno obrt v Ljubljano.
Hodnik je bil v Ljubljani in morda vse življenje plah in slaboten šolar. Ni poznal svojih zmožnosti in nagnjenj. Želel ai je sveta, a bal se je njegovih raznolikosti in učenosti. Eno nagnjenje pa je čutil že takrat v sebi. Oboževal je Bohinj. V Bohinju je bilo utelešeno vse njegovo iskanje. Skale, previsi, planinska cvetišča, oblačno nebo, nevihte, hudourniki... V temnomodri jezerski gladini, v zamolklo zelenih gozdnih planjavah, v sivih pečinah in samotnih macesnih je našlo njegovo oko svojo notranjo podobo. Zaradi te podobe je učenec obrtne šole. po vrnitvi iz Ljubljane zavrgel rezljanja jaslic ni vedno enakih svetnikov.
Prijel je za čopič in roka je začela oblikovati prve podobe njegovih iskanj.
Po prvi svetovni vojni mu je uspelo izmoledovati sprejem v Akademijo za umetnost in umetno obrt v Zagrebu. Tu se je srečal z ljudmi svoje generacije, toda tudi iz Zagreba ga je vodila pot nazaj, v njegov svet. Po tej svoji poslednji vrnitvi je dokončno zavrgel les, kamen, mavec in rezila ter se posvetu barvam. Odslej sta se mu srečevali svetloba ln senca na gladini Sedmerih jezer, na stenah Triglava, na tratah pod Bogatinom, na debelih gmotah snega v Pršivcu...
Svqje bogato notranje življenje je živel odslej mnogokrat brez južine in večerje. Sameval je v robovih in se ni menil za ljudi, ki so mu odnašali cvetje in podili divjad. Svoja platna je prodajal za bore denarje, ki mu niso mogli nuditi dostojnega življenja. Vednar se za to ni menil.
NI se zavedal, da je svet pod Triglavom, čeprav je še tako lep, vendarle premajhen zanj. Oboževal je njegove lepote in ni vedel, da so nevarne'. Ta mali svet — Bohinj — od umetnika preveč oboževan in ljubljen ter težke gmotne razmere umetnikov takratne dobe sta povzročila, da ni videl velikih mest, del velikih mojstrov, razstav in da se njegov talent ni do konca razvil.
Zdaj je pravzaprav pozabljen. Le redko spregovorimo besedo o njem. Ob pogledu na akvarel z domačimi svisli, podobo Tesca, Tičarioe, ali Komarče N ga «pomnijo domačini, ljud-
je lz njegovega sveta. Razen njih spregovore o njem maloštevilni njegovi sodobniki. Le maloštevilni srečneži se radujejo ob pogledu na njegova platna. Na javnem mestu, v naših časopisih in revijah njegovo delo še ni bilo ocenjeno in zato tone spomin nanj v pozabo.
Da bi dobili oceno Hodnikovega de-!a, pripravljajo na pobudo ravnatelja gimnazije v Boh. Bistrici v osrčju od umetnika oboževanega sveta, razstavo njegovih del. Razstava bo odprta že ta mesec in od nje upravičeno pričakujemo, da nam bo pokazala umetnika v pravi luči.
Ko sem pred dnevi videl kakih trideset za razstavo pripravljenih platen, me je tesno obšlo. Med zbranimi slikami nisem videl najlepših — skalnatih previsov, neviht v gorah, viharjem kljubujočih macesnov...
Raznesene so po svetu in ni veliko upanja, da bi jih dosegli prireditelji razstave. Nekatere so odnesli celo okupatorji. ko so ropali po vilah bivših ministrov in bogatinov za Bohinjskim jezerom.
Morda se bo le posrečilo zbrati toliko kvalitenih del. da bo naša javnost dobila pravo oceno in pravično mnenje o umetniku Valentinu Hodniku. Razstava bo odprta od 22. julija, do vključno 1. avgusta. Prosimo vse tiste, ki ime Jo Hodnikove slike, da jih pošljejo gimnaziji v Boh. Bistrici, kjer bo razstava, ali pa da pošljejo svo.% naslove, in Jih pridemo tokat
štev. 185 / ir. jui»ija 1951 SHOVENŠKI POROČEVALEC Str. 3
POVEČANJE ZNESKA INDUSTRIJSKIH BONOV
zaradi podražitve tobaka, vžigalic, soli in petroleja
Gospodarski sv«t vlade FLRJ je na predlog predsednika sveta za blaovni promet im finančnega ministra izdal odredbo o enotnih prodajnih cenah na drobno za tobak, tobačne izdelke, vži galice, cigaretni papir, sol in petrolej za razsvetljavo, in o povečanju zneska industrijskih bonov za nakup in dustrijskega blaga s popustom, ki pravi:
L Nove cene za tobak, vžigalice, sol in petrolej
1.	Da ba se spravil v sklad nivo cen Industrijskih proizvodov z nivojem cem kmetijskih proizvodov in da bi se vzpostavilo pravilno razmerje med cenami industrijskih izdelkov, kakor tudi v zvezi z novimi državnimi odkupnimi cenami za žito pri obveznem odkupu in z ukinitvijo obveznega odkupa za druge kmetijske pridelke — se določajo naslednje enotne prodajne cene m. drobno v prosti prodaji:
A)	za tobak, tobačne izdelke, vžigalice in cigaretni papir:
a)	cigarete; Jadran 140 dim za 20 kosov, Istra 120 din, Strumica 90 din, Neretva 90 dim, Hercegovina 90 din, Triglav 90, Makedonija 90, Drina 90, Bled 80, Planica 70, Romanija 70, Morava 70, Kozara 70, Sutjeska 65, Durmitor 60, Zeta 60, Kosmaj 50, Ibar 50, Drava 40, Sava 30 din za 20 kosov, Kolekcija cigaret 800 din za škatlo 80 kosov;
b)	cigare: »Trabuko« 20 din za kos, »Operas« 25 din, »Portoriko« 10 dim, kratke domače 8 din za kos;
c)	tobak: Trebinjac 7.500 din za kg, »Zetski« 2.750 din, tobak za pipo 1.000, tobak za žvečenje, 1.800 din. za kg;
č) tobak za njuhanje: 600 dim za kg;
d)	vžigalice: 10 din za škatlico 50 vžigalic;
e)	cigaretni papir: 6 din za zvitek
80 listkov.
B)	Za sol in petrolej za razsvetljavo:
kuhinjska sol 30 dm za kg, ribiška sol 20 din živinska sol 20 din za kg, petrolej za razsvetljavo 90 din za liter.
2.	Gornje cene veljajo na vsem ozemlju FLR Jugoslavije.
3.	Tobak, tobačne izdelke, vžigalice, cigaretni papir, sol im petrolej za razsvetljavo lahko potrošniki kupujejo tudi z industrijskimi bani, boni za prehrano in z bond za odkup z določenim popustom.
4.	Inventariztrsmje navedenih predmetov bo izvršeno 15. julija 1951.
II. Povečanje zneska industrijskih bonov
5.	Da bi se delavcem in uslužbencem omogočil nakup navedenih industrijskih izdelkov po dosedanjih pogojih, se potrošnikom iz 6. točke te odredbe poveča letni znesek industrijskih bonov (določen z odločbami v Ur. listu 3/51 im 19/51) od 4.200 na 6.300 industrijskih bonov ne glede na to, ali so potrošniki predmetov iz I. točke te odredbe. Povečani znesek bonov pripada potrošni, kom počenši s 1. julijem 1951.
8. Pravico do povečanega zneska industrijskih bonov po 5. točki te odred-
be imajo: delavci in uslužbenci, zaposleni pri državnih podjetjih in ustano. vah, družbenih organizacijah in njiho vih podjetjih in ustanovah, oficirji" podoficirji, miličniki im vojaški uslužbenci, osebni invalidi, osebni upokojenci in rentniki.
Nimajo pa pravice do povečameg; zneska bonov potrošniki iz prejšnjega odstavka, ki si niso pridobili pravice do prejema rednega četrtletnega zneska industrijskih bonov, ki se izdajo zc preteklo tromesečje.
7.	Povečani znesek industrijskih bonov se bo izdajal mesečno vnaprej % ustreznem mesečnem znesku 175 bonov.
8.	Organom blagovnega prometa je postavljena naloga, da se v okviru politike zniževanja cen najvažnejšim živilom prizadevajo zlasti za nadaljnje zniževanje cem masti v, prosti prodaji.
9.	Ta odredba se bo uporabljala oo 16. julija 1951.
Zakaj je bilo treba zvišati
cene monopolnim predmetom
Z odredbo Gospodarskega sveta vlade FLRJ so zvišane cene tobaka, vžigalic soli im petroleja. To povečanje cen je bilo določeno zaradi tega, da se spravijo v sklad cene teh predmetov s cenami kmetijskih pridelkov, kakor so se formirale v prostem prometu pa tudi v obveznem odkupu po nedavnem zvišanju čeme žita v obveznem odkupu. V primeri z drugim Industrijskim blagom pri katerem se je nivo cen formiral v prostem prometu po tržnih pogojih, kakor tudi v primeri s cenami kmetijskih pridelkov, so cene navedenim monopolnim predmetom ostale na znatno nižjem nivoju. V primeri s predvojnim nivojem cen je n. pr. tobak samo 4.9 krat dražji, medtem ko so cene kmetijskih pridelkov narasle za več kakor 16 krat. Zvišanje cen. je torej ekonomsko nujno zaradi pravilnejše vskladitve razmerja med kupnimi in blagovnimi fondi na vasi.
Zlasti je važno to zvišanje cen tudi zaradi medsebojne vskladitve cen industrijskega blaga. Pri teh cenah je sedaj za posamezne vrste proizvodov znatno in neupravičeno nesorazmerje. Tako so se nekateri industrijski izdelki v primeri s predvojnimi cenami podražili mnogo bolj, kakor pa to velja za tobak, sol, petrolej in vžigalice.
Potrošnikom zagotovljene preskrbe, ki bi s tem zvišanjem cen izgubili zelo velik del svoje kupne moči, je bila posvečena posebna skrb. Zato določa odredba da dobe potrošniki določenih kategorij po 175 din denarnih bonov mesečno, da bodo lahko kupovali monopolne predmete in drugo industrijsko blago z 80% popustom. Zvišanje cen monopolnim predmetom bi pomenilo za osebe v delovnem razmerju z državo, za upokojence, invalide in rent-nike povečanje denarnih izdatkov pri teh predmetih za okrog 12 milijard 949 milijonov din letno; s tem, da dobe denarne-bone, pa je tem potrošnikom omogočeno kupovati monopolne predmete in drugo industrijsko blago z 80 odstotnim popustom. Tako bodo na leto plačali okrog 17 milijard 640 milijonov din manj, kakor pa če bi isto količino blaga kupovali brez popusta. Tako dobe s povečanjem zneska denarnih bonov potrošniki zagotovljene preskrbe, ki so določeni s to odredbo, 4 milijarde 691 milijonov letno več kupnih sred-
V Šoštanja bodo te dni odprli dom sindikatov, ki je eden prvih novozgrajenih sindikalnih domov v Sloveniji. V domu ima svoje prostore okrajni svet Zveze sindikatov, okrajni izvršni odbor ljudske prosvete, kulturno umetniško društvo »Kajuh«, filatelisti itd. V pritličju je večja dvorana za konference in kulturne prireditve ter čitalnica in knjižnica, ki ima 1892 knjig. Poleg doma urejujejo vrt. Tod bo mestni ljudski odbor v Šoštanju uredil še manjši park, kjer bo Zveza borcev postavila spomenik padlim borcem.	V*
Pijanost vzrok nesreče
Prejšnji teden je v zgodnjih jutranjih urah šofer mariborske gozdne uprave Müller Jurij vozil z osebnim avtom iz Ptuja v Maribor. Ker je bil šofer prav tako vinjen kakor ostali potniki v avtomobilu, Je bila nesreča skoraj neizogibna. Pripetila se je v vasi Zlatoličje, ko je šofer zavozil v ograjo pred neko hišo, nato pa se zaletel z avtomobilom v vogal hiše. Pri tem sta utrpela poškodbe samo avto in hiša. Hišni lastnik se je zaradi nenadnega hrušča prebudil in vprašal skozi okno, kaj se Je zgodilo. V odgovor so mu pijani potniki pričeli groziti z orožjem. Tudi hišni gospodar se ni mnogo pomišljal, ampak je poiskal svojo lovsko puško ter pričel streljati. Tega so se vinjeni potniki tako prestrašili, da so zbežali, vendar pa so jih organi LM le ujeli in bodo dobili zasluženo kazen.
štev, kakor pa znaša povečanje cen
proizvodov, ki jih kupujejo. Tako »e s tem ukrepom njihova kupna moč absolutno za toliko poveča.
To seveda ne pomeni, da je vsak kadilec sedaj v ugodnejšem položaju kakor doslej. Več bonov dobe kadilci in nekadilci. S povečanim zneskom bonov bodo popolnoma krili svoje izdatke zaradi povečanja cen tobaka in vžigalic samo tisti kadilci, ki kadijo zmerne količine tobaka povprečne kakovosti. Po drugi strani pa bodo nekadilci, ki se jim prav tako poveča število bonov za isti znesek, izkoristili te bone v celoti za nabavo ostalega industrijskega blaga, taiko da predstavlja ta ukrep zanje absolutno povečanje kupnih sredstev.
Razen tega je treba poudariti, da je bilo povečanje števila industrijskih bonov priznano samo osebam v delovnem odnosu z državo, upokojencem, invalidom in rentnikom. Manjši del mestnega prebivalstva (obrtniki, drugi svobodni poklici itd.) torej ne bo dobil nobene odškodnine v industrijskih bonih za to zvišanje cen. To je upravičeno glede na višje dohodke, ki jih imajo ljudje teh poklicev in glede na značaj njihovega gospodarjenja, katerega državi ni treba na ta način subvencionirati.
Naposled je treba pripomniti, da ta odredba določa tudi pravico kupovati monopolne predmete na vse industrijske bone in bome za prehrano z 80 odstotnim popustom kakor tudi na bone za odkup s 65 odstotnim popustom. Tako je omogočeno vsakemu imetniku teh bonov, da kupuje monopolne predmete po Individualnih potrebah in po razpoložljivih kupnih rredstvih v denarju In bonih.'
Prodaja tobačnih izdelkov na odkupne bone s popustom 65 %
Pri prodaji tobačnih izdlekov na industrijske in prehranbene bone z 80 % popustom ni težko izračunati, koliko je treba plačati v denarju in v bonih (znesek se pomnoži z 20 in deli s 1000. Malo težji je račun pri prodaji na odkupne bone s 65 % popustom, (znesek pomnožimo s 35 in delimo s 100). zlasti zaradi tega ker ne dobimo vselej celih dinarjev; zato je treba odlomke bonov v ustrezajoči vrednosti pribiti k dinarskemu znesku. V naslednjem navajamo, koliko je treba pri prodaji na odkupne bone piacati v bonih in koliko v dinarjih (navedeni zneski bonov in dinarjev veljajo 20 cigaret v oklepajih pa za 10 cigaret, razen pri zigare-tah Bled):
Cigarete »Jadran« (cena 140 din): za 20 cigaret je plačati 49 dinarjev in 49 bonov (za 10 cigaret 25.50 din in 24 bonov); »Istra« (120 din): 42 din in 42 bonov (21 din in 21 bonov); »Strumica« »Neretva«. »Hercegovina«, »Triglav«. »Makedonija«. »Drina«, JAT«. »Ogled« in »Šahovska olimpiada« (90 dinarjev): 34 50 din in 30 bonov (19din in 14 bonov); »Bled«, (cena zavitku 25 kosov 80 din): 28 din in 28 bonov; »Planica«, »Romanija« »Morava«. »Kozara«. »OF« in »U1AA« (70din): 25.50 dinarjev in 24 bonov (13 din in 12 bonov); »Sutjeska« (65 din): 24 din in 22 bonov (12 din in 11 bonov); »Durmitor« in »Zeta« (60din): 21 din in 21 bonov (11.50din in 10 bonov); »Kosmaj« in »Ibar« (50din): 18,50din in 17 bonov (10 din in 8 bonov); »Drava« (40 din): 14 din in 14 bonov (7 din in 7 bonov); »Sava« (30din): 11.50 din in 10 bonov (6 din in 5 bonov).
V naslednjem navajamo še koliko je treba za cigare in vžigalice plačati v dinarjih in bonih:
Cigare »Trabuko« (cena 20 din): 7 dinarjev in 7 bonov; cigare »Operas« (25 din): 10 din in 8 bonov; cigare »Portoriko« (10din); 4.50din in 3 bone; »kratke domače« (8 din): 4.50 din in 2 bona: škatlica vžigalic (10din): 4,50 din in 3 bone; zavoj 10 škatljic: 35 din in 35 bonov
Dobili bodo potujoči kino
Prihodnje dni bodo v Šoštanju prejeli potujoči kino, ki bo obiskoval vse oddaljene kraje. S potujočim kinom prebivalci vasi ne bodo več prikrajšani za tovrstno razvedrilo.	F-L*
Kaji lahko zgodi,
če zanemarimo vzgošo naših otrok
Z Jesenic smo prejeli dopis, v katerem se neki naš čitatelj pritožuje nad mladino na Jesenicah, da ta počenja »grozne stvari«: kali nočni mir razgraja na vlaku, pijančuje itd. itd. Kaj takega nekdaj ni bilo. Zakaj se mladinska organizacija ne briiga dovolj za te stvari?
Ko sem prebral dopis, sem se spomnil dogodka z neko materjo, ki je blatila mladinsko organizacijo, da ne skrbi za vzgojo otrok. Njen 17-letni sin pride vsak dan šele po polnoči domov. »Mladinska organizacija je kriva za to! Mar naj jaz pazim, kod lazi sin ponoči?« Na to, da bi pa sama vzgajala svojega sina tako da bi prihajal ob pravem času domov, pa ta mati ni pomislila.
Vidite, tukaj pa se nam odpre tisto najvažnejše. Za vzgojo naših otrok so v prvi vrsti poklicani starši — saj to je jasno kot beli dan — nato šola. delavnice, tovarne, podjetja, kjer se mladina uči in dela. Res pa je, da mora tudi mladinska organizacija, ki je vzgojna organizacija priložiti vzgoji našega mladega rodu svoj delež. Navedel bom samo dva primera, ki jih je pred nekaj dnevi obravnavalo okrožno sodišče v Ljubljani in ki nam pokažeta. kaj se lahko zgodi, ce so otroci prepuščeni samemu sebi in če naše šole ter druge ustanove nimajo pravega odnosa do naše mladine.
Pred sodiščem se je zagovarjala Marija Bevk iz Laškega skupaj s svojimi otroki. Najstarejši sin. ki ie še mladoleten, je bil obdolžen, da je vlomil s sekiro v kmetijsko zadrugo v Laškem in od tam odnesel razno biago v vrednosti 20.000 dinarjev. Kradli pa so tudi ostali otroci. Fant Šestnajstletne hčerke, ki je bila pred sodiščem v visoki nosečnosti. se je zadrževal pri tej družini pa je ukradei več koles. Obsojen je bil na 4 leta strogega zapora. Mati je bila obsojena na eno leto in tri mesece zapora, ker je prikrivala ukradeno blago in dajala potuho svojim otrokom pri kraji. Mladoletni sin se bo moral za svoje kraje pokoriti eno leto in 10 mesecev v strogem zaporu, šestnajstletni noseči hčerki pa je sodišče izreklo ukor. Tri otroke pa so materi odvzeli in jih dali v zavetišče.
Kdo je v tej žalostni zgodbi tako daleč spravil otroke. Glavna krivca sta bila mati in oče. ki se nista brigala za vzgojo svojih otrok. Poslala sta otroke k svojim sorodnikom. Ko so se otroci vrnili domov pa so ostali prepuščeni samemu sebi. To jih je tudi zavedlo, da so zaipadli v kazniva de-jania
Druga zgodba izipred sodišča pa je o petnajstletnem fantičku iz okolice Ptuja, ki je bil lani zaradi izostankov in malomarnosti odpuščen Iz kovinar-
NAŠIM NAROČNIKOM,
Id so v zaostanku z naročnino, sporočamo, đa Jim od 21. Julija dalje lista ne bomo več pošiljali. Ponovno jim ga bomo začeli pošiljati ie, če bodo plačali zaostanek in naročnino za dva meseca vnaprej.
Uprava »Slovenskega poročevalca«
Dnevne vesti
KOLEDAR
Torek» 17. julija: Aleš, Držislav.
Sreda, 18. julija: Miroslav, Friderik.
SPOMINSKI DNEVI
17. VII. 1936. — Začetek borbe španskega naroda za svojo neodvisnost proti itali-jansko-nemški fašistični intervenciji in proti Francu.
17. Vil. 1945. — Začetek berlinske konference.
•
Dr. Vito Lavrič ne ordinira do 17. avgusta.	2152-n
Kirurgična klinika v Ljubljani obvešča, da bo do nadaljnjega zaradi nujnih tehničnih popravil poslopja ukinjen sprejem vseh nenujnih (neakutnih) in tudi naročenih bolnikov na vse postaje te klinike.
GineKološka klinika v Ljubljani (Leo-nišče) zaradi montaže centralne kurjave sprejema od 16. julija nadalje do preklica le res najnujnejše primere. Opozarjamo zaradi tega, da ne bo nepotrebnih prevoznih stroškov.	2138-N
Obvestilo za rezervne oficirje. Obveščajo se vsi rezervni oficirji, da dvignejo članske legitimacije za vstop v Dom Armije.	2145-n
Poročila sta se v soboto Ante Jesenko in Mira Mokorel. Mlademu paru iskreno čestitamo!	2154-n
Vabimo vse bivše borce in ostale na partizanski miting v Sent Janžu pri Velenju, ki bo 22. julija. Na sporedu bo tudi igra na prostem »Celjski grofje«, ki jo bo igrala kulturno umetniška skupina lz 2alca. Po sporedu prosta zabava. — ZB Sent Janž pri Velenju.	2144-n
Planinsko društvo Ljubljana-matica bo odkrilo v nedeljo 22. julija ob 11 spomenik padlim borcem-krvavčanom na Križ-ki planini pod Krvavcem. Podrobnosti bodo objavljene v dnevnem časopis-
Obvestilo upravnikom in ekonomom n. izmene počitniških kolonij (centralnih). Delovni sestanek upravnikov in ekonomov II. izmene centralnih počitniških kolonij je prestavljen iz 19. na 23. julij. Začetek ob 8 na učiteljišču — Resljeva cesta. Odhod v kolonije naslednji dan, razen Opatije, Sušak Pečine in Železnikov. Udeležba obvezna. Svet za prosveto in Kulturo LRS. Uprava za počitniške kolonije.	2151-n
Stab aktivistov bivšega novomeškega okrožja vabi vse aktiviste iz leta 1941-42 na zbor aktivistov ob 10. obletnici ljudske vstaje. Zbirališče 22. julija ob 9 pred OLO Novo mesto, nato odhod proti Trški gori.	2142-n
Planinsko društvo Ljubljana-matica priredi v sredo 18. julija ob 20 v Domu sindikatov predavanje nemškega alpinista Haertla: Doživetja nemškega alpinista v Julijskih Alpah ter Invalidi na smučarskem tečaju, s prekrasnimi barvnimi diapozitivi. — Vstopnice v predprodaji v društveni pisarni. .....	2141-n
Planinsko društvo Ljubljana matica priredi v nedeljo 22. julija skupinski izlet na Krvavec združen z odkritjem spomenika padlim borcem Krvavčanom. Odhod v nedeljo ob 4. povratek ob 21.20. Cena izletu 90 din. Prijave do petka do 18 v društveni pisarni.	2158-11
Putnik priredi v nedeljo 22. Julija enodnevni izlet v Opatijo. Prijave sprejema poslovalnica Putnika v Ljubljani. 2156-n Putnik priredi v nedeljo enodnevni izlet v Postojnsko jamo. Prijave do petka v poslovalnici Putnika v Ljubljani. 2157-n Avtobusna zveza Rakek—Planina—Postojna: odhod ob 10.40. Postojna—Planina —Rakek: odhod ob 16.00. Vozi samo ob delavnikih in ima zvezo na Rakeku z avtobusom iz in za Novo vas ter Stari trg. ob petkih in sobotah zvezo za Babno polje.	2155-n
Z odločbo Okrajnega ljudskega odbora Ljutomer štev. 252 z dne 16. junija 1951, je prešlo Okrajno podjetje za odkup pro-
likvidacijo. Priglasitveni rok 2 meseca po objavi v Službenem listu. Likvidacijska komisija.	2153-n
Kino
LJUBLJANA — UNION: »mer. barvani film: »Dama v hermelinu«. Kratki film: Svet ob Soči. Predstavi ob 18. SO in 20,30. Prodaja vstopnic od 17.30 dalje. — MOSKVA: amer. barvani film: »Se-nerezaca« Kratki film: Film. nov. 21. Predstavi ob 18. In 20. Prodaja vstopnic cd i7. dalje. — SLOGA: Zaprto 1 — TIVOLI: amer. barvani film: »Šeherezada« Kratki film: Koraki v svobodo. Predstava ob 21. Prodaja vstopnic oa 20 dalje — LETNI — DOM LJUDSKE MILICE:	ameriški film:
•Hrepeneča vdova«. Kratki film: Sport na vodi. Predstava ob 20.30. — VEVČE: ameriški film: »Dobri Sam«. Filmske novosti 20
RADIO
SPORED ZA TOREK Poročila ob 5.13, 6.00, 12.30, 15.80, 18.00, 22.00, 23.55. — 5.00 Jutranji pozdrav. 5.25 Zabavna glasba. 5.50 Jutranja telovadba. 6.15 do 7.00 Pisan glasbeni spored, vmes gospodinjski nasveti. 12.00 Lahka orkestralna glasba. 12.40 Zabavna glasba, vmes objave. 13.00 Pisan opoldanski spored — sodelujejo:	Branka Strgarjeva, Avgust
Stanko in Slovenski sindikalni kvintet. 13.50 Gospodinjski nasveti. 14.00 Slovensko orkestralno glasbo izvaja Orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Jakova Cipcija. 14.30 Z mikrofonom sredi življenja in dogodkov. 15.15 Zabavna glasba, vmes objave. 15.30—16.00 Lahka glasba — prenos Iz Maribora. 18.00 Želeli ste — poslušajte! 19.30 Igrajo ciganski orkestri. 19.20 Kulturni pregled (novi zbirki partizanske literature). 19.30 Literarni motivi v glasbi. 20.00 Stari partizani pripovedujejo ... 20.15 George Gerschwin: Porgy in Bess, črnska muzikalna drama — koncertni odlomki s komentarjem. 22.15 Kaj bo jutri na sporedu. 22.30 »Na lepi modri Donavi. — glasbeni spored, vmes anekdote velikih mojstrov valčka — na valovih 202.1 in 212.4 m. 22.30 Oddaja za Inozemstvo v nemščini — na valu 327.1 m. 23.30 Romance in balade. 24.00 Zaključek oddaje.
ju.
2143-n stih kmetijskih pridelkov Ljutomer v
OKRAJNI ODBOR ZB CET.JE-okolica IN MESTNI ODBOR ZB CELJE-mestO
Priredita v’nedeljo 22 julija na dan vstaje velik partizanski dan na Planin! »norel dopoldne- odkritje spominskih plošč — govor podpredsednika vlade LRS tov Ser«e1a Kraigheria — prihod štafet — nastop pevskih zborov ln godb na pihala — nas*op letal s padalci. Na ta dan bo na Planini prvič zagorela električna luč. Popoldne ljudsko rajanje. Iz vseh smeri vlakov so zagotovljeni prevozi z avtobusi ln kamioni iz Sevnice v Planino in obratno. Vabi pripravljalni odbor ZB okraja Celje-okolica in Celje-mesto.	2283-A
OBVESTILA
DAJALCI KRVI
Pregledi dajalcev in odvzemi krvi bodo v Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani: za Ljubljančane v torek in četrtek, za dajalce z dežele v sredo. Odvzem krvi: od 21. do 50. leta na tri mesece, od 50. do 60. leta na štiri me-Prijave v zavodu od 7. do 8.30.
ske šole Maribor-Tezno. ne da bi bila šola o tem obvestila starše. Fantič je seveda to doma zamolčal in se še naprej vsak dan vozil v Maribor, tam pa ie pohajkoval. Pozneje se je z njim isto zgodilo zaradi kraje v metalurški šoli na Jesenicah. Toda šola na Jesenicah pravi da je obvestila o tem starše, ki pa trdijo, da jih ni Ne bom ugibal kdo ima prav. bolj pa me zanima, kako je mogel petnajstletni fantič dobiti v sprejemnem uradu jeseniške železarne, ko je bil iz internata odpuščen, pismeno nakazilo za stanovanje v samskem sindikalnem domu samo z zlagano navedbo, da je zaposlen v železarni. No. sedaj je mladi avanturist, ki mu ni bilo do učenja, ne do dela. ostal na Jesenicah v svoji sobi. prepuščen samemu sebi in je začel s krajami itn prav drznimi tatvinskimi podvigi na Jesenicah v Lescah, na Reki in Bjelovarju, nazadnje pa se je znašel pred sodiščem ki ga je obsodilo na 3 leta ip 2 meseca zapora.
Kdo je kriv za izvršena dejanja tega mladega fantiča. Sam je obsodil za to očeta, oče pa šolo ki ga ni obvestila, da bi fanta ostreje prijel, ko ie bil prvič izključen Krivda pa je prav gotovo na obeh straneh. Ne morem si misli#, kako mora dati šola štirinajstletnemu otroku v roke listek na katerem piše, da je izključen in ga postaviti pred vrata ne da bi o tem obvestila starše.
Čeprav k vprašanju, kdo vse 1e odgovoren za vzgojo otrok lahko še marsikdo doda svojo besedo, drži pa eno. da so v prvi vrsti starši, nato pa šola za to največ odgovorni.	(—k)
Z XII. kongresa alpinističnih združenj, ki se je sestal na Bledu v hotela »Topilce«
Brezuspešna pota okrajnega referenta za mlinarstvo
Do konca leta 1950 je za dodeljevanje pogonskih sredstev in drugega kritičnega materiala, ki ga potrebujejo lokalni mlini širom Slovenije, skrbelo ministrstvo za državne nabave. V začetku letošnjega leta pa bi morali to dolžnost prevzeti menda na Svetu za lokalno industrijo. Ker se pa to ni zgodilo, nihče ni planiral za to potrebnega materiala. Tako se dogaja naslednje:
Referent za mlinarstvo pri okraju v Ljutomeru tov. Smodič je nekaj časa pisaril raznim uradom v Ljubljano s prošnjo, da bi dobil material za številne lokalne mline (drž., zadružnega in privatnega sektorja) v okraju, vendar je prejel od povsod negativne odgovore oziroma nasvete, naj se obrne na druge urade. Nazadnje se je napotil v Ljubljano ter pričel trkati na vrata povsod, kjer bi po njegovem mnenju morali biti na stvari zainteresirani.
Prišel je na Direkcijo za državne nabave, odkoder so ga napotili na Direkcijo republiških mlinov. Tu so mu povedali, da se z lokalnimi mlini ne ukvarjajo razen s tem, da jim iz svojega Servisa zaenkrat za leto 1951 še dodeljujejo mlinsko svilo, ki je bila letos potom Servisa za nje planirana. Lokalni mlini pa potrebujejo tudi jer-menje, mazila in goriva, zato se je napotil referent zopet nazaj na Državne nabave, češ tisti, ki vodi odkup mlinske merice, mora tudi skrbeti za potrebe tistega, ki merico zbira. Tu so ga odpravili z nasvetom, naj gre na Svet za lokalno gospodarstvo, kjer so ugotovili , da mora za goriva in maziva za lokalne mline ikrbeti Jugopetrol. Ko se je popotnik oglasil na Jugopetrolu, so mu povedali, da materiala za lokalne mline ni nihče planiral in zato Jugopetrol ne more izdati nikakih goriv in maziv. Napotili so ga zopet nazaj na Svet za lokalno gospodarstvo, kjer so mu zatrjevali, da še ne vedo, kdo bo odgovoren za ta sektor dela, ker »še
niso prejeli okrožnice«, vendar je šel neki tovariš s popotnim referentom ponovno na Jugopetrol, kjer je izposloval 200 litrov nafte za Ljutomer. S to nafto bo en mlin lahko obratoval nekaj dni. Ker je pri svojem popotvanju izgubil že preveč časa (seveda tudi denarja) se je referent vrnil v Ljutomer in poročal svojemu poverjeniku o doseženih uspehih. Poverjenik se je razburil in ga je poslal k javnemu tožilcu okraja. Tožilec je poslušal in je nazadnje odločil, da mora to vprašanje razčistiti poverjenik okraja. No poverjenik je poslal referenta zopet v Ljubljano, kjer je ta ponovno hodil od vrat do vrat in se, ne da bi kaj opravil, zopet vrnil v Ljutomer.
Na isti način potujejo referenti iz drugih okrajev oziroma sploh ne potujejo, ker se marsikje tudi na okraju ne zanimajo za lokalne mline, ki bodo počasi morali začeti ustavljati obrate, to se pravi, prenehati mleti kmečko žito.
Ta zgodba pa ni bila napisana zaradi popotnega referenta Smodiča, ampak zato, da bi se kdo od odgovornih le pozanimal za stvar in tudi odločil, kdo je dolžan skrbeti za lokalne miine, kar naj bi bilo tudi objavljeno v dnevnem časopisju, da bi interesenti, ki jih je nekaj tisoč, le vedeli, kam se smejo obrniti za pomoč.
Treba bo hitrih ukrepov, če hočemo, da bodo kmečki mlini lahko zmleli kmetom žito, ki ga sedaj že žanjejo. Veliko mlinov, ki imajo motorni pogon na nafto (posebno v Prekmurju in Slovenskih goricah) namreč že sedaj nimajo goriva, vsi mlini pa so brez mazil, brez katerih je tudi nemogoče obratovati.
Poleg tega je pa že tudi skrajni čas, da se določi nekdo, ki bo planiral potrebni material za lokalne miine za leto 1952 zato, da se v bodoče ta negotovost odpravi,	G. J.
V Smarjeti bodo 22. julifa volitve
Krajevni ljudski odbor v Smarjeti pri Novem mestu je bil vsled nedelavnosti in raznih nepravilnosti letos spomladi razpuščen. Do volitev, ki bodo 22. julija je postavljen začasen odbor.
V Smarjeti vsa leta po vojni ni bilo moaoče spraviti skupaj krajevnega ljudskega odbora, ki bi bil sposoben delati v skladu s predpisi in interesi svojih volilcev Na krajevnem ljudskem odboru so se vrstili ljudje, ki so bili vse prej kot dobri in vestni uslužbenci Enako kot iz drugega kraja poslani predsednik Tiso. ki je bil vsled nepoštenosti obsojen na leto dni zapora in administratorke Ivanke, ki je skozi več mesecev »prejemala« po tri živilske nakaznice so imeli skoraj vsi uslužbenci opravka s sodiščem. Zato ni nič čudnega, če je zaupanje v krajevni ljudski odbor pri volilcih močno padlo.
Volilci kažejo s prstom na razne nepravilnosti odbora, na veliko število že
izvoljenih, a nedelavnih odbornikov in na krivice, ki so se jim baje vsied tega zgodile Vendar bi bilo napačno govoriti samo o krivdi uslužbencev in nameščencev na odboru, ne da bi pri tem omenili slabo delo celotnega odbora Kaže da je bila dejanski gospodar krajevnega ljudskega odbora administratorka in ne ljudski odbor. Del odgovornosti nosijo volilci sami. ker niso prihajali na zbore volilcev in na njih zahtevali od odbornikov poročilo o delu ter nevredne odbornike odpoklicali na njih. mesto pa izvolili druge.
Ljudska oblast daje sedaj Smarjet-čanom možnost, da v nedeljo 22. julija izvolijo v krajevni ljudski odbof res najbolj poštene in zavedne volilce, ki bodo sposobni voditi krajevni ljudski odbor in usmerjati gospodarstvo kraja Volilci pa naj bodo tisti, ki bodo prizadevanje odbora podprli, kontrolirali njegovo poslovanje ter poslovanje posameznih Svetov in komisij državljanov.	(r)
Odvajanje razlike y ceni pri monopolnih predmetih
Vsa [Odjetja prodajne mreže monopolnih predmetov: tobaka, tobačnih Izdelkov, dgaretnega papirja, vžigalic, soli in petroleja (to je okrajni magazini, prodajalne kmet. zadrug, trafike, gostinska podjetja, delavsko - uslužbenske restavracije, kmetijski magazini^ skladišča delavskih preskrbovalnic, prodajalne zaprtega tipa in ostali magazini), morajo odvesti razliko v ceni na naslednje račune pri Narodni banki: št. SO — 890 lil — razliko v ceni aoM, št. Pet — 800.211 — razliko v ceni petroleja,
št. DU — 800.011 — razliko v ceni tobaka in tobačnih izdelkov in vžigalic, in sicer v smislu navodila, objavljenega v Uradnem listu FLRJ št. 56/50. Razlike se morajo odvesti v petih dneh.
Za odvajanje razlik od tistih količin izdelkov, za katere še niso izstavljeni računi ali pa je izstavljen račun, a blago se ni dostavljeno, veljajo navodila objavljena v Ur. listu FLRJ št. 76/50. — Urad za cene pri glavni upravi za trgovino ln preskrbo LRS.
IZDAJA INDUSTRIJSKIH BONOV ZA II. TROMESEČJE 1951 Rajonske podružnice Narodne banke FLRJ na območju MLO Ljubljane bodo izdajale industrijske bone za II. tromesečje 1951 v dneb 17. do 21. julija t L po sledečem vrstnem redu:
Podružnice: 602 (za RLO II), «n (za RLO III) in 605 (za RLO V):
17.	julija za zvezna podjetja, urada ln ustanove ter ulične poverjenike;
18.	julija za republiška podjetja, urade in ustanove;
19.	julija za lokalna podjetja, urade ln
ustanove MLO;
20.	julija za lokalna podjetja, urade ln ustanove RLO.
Podružnica 801 (za RLO IV):
17.	julija za zvezna podjetja, urade In ustanove ter ulične poverjenike:
18.	julija za republiška podjetja;
19.	julija za republiške proračunike urade ln ustanove;
20.	julija za lokalna podjetja MLO ln RLO;
21.	julija za lokalne proračunske ustanove ln urade MLO in RLO.
Podružnica 664 (za RLO I):
17.	julija za zvezna ln republiška podjetja. urade ln ustanove ter ulične poverjenike;
18.	julija za lokalna podjetja, urade ln ustanove od reg. št. 101 do 180;
19.	Julija za lokalna podjetja, urade ln ustanove od reg. št. 181 do 250;
20.	julija za lokalna podjetja, orade ln ustanove od reg. št. 251 dalje.
Vse podružnice bodo Izdajale industrijske bone vsakokrat od 8 do 11.30, za ulične poverjenike pa tudi od 18 do 18.
Centrala Narodne banke FLRJ opozarja vsa podjetja, urade, ustanove, krajevne ljudske odbore ln ulične poverjenike, ki dvigajo pri podružnicah Narodne banke prehrambene, industrijske ali turistične bone. da jih pri izdaji potrošnikom ne smejo žigosati s svojimi žigi ali dajati nanje raznih znakov ln podpisov.
RAZPIS
Gozdno ln lesno gospodarstvo Agronomske fakultete v Ljubljani razplsnje mesto upravitelja gozdne uprave v Kamniški Bistrici: mesto upravitelja gozdne uprave v Veliki Nedelji; mesto vodje lesno-lndu-strijskega obrata Stahovica. V poštev pridejo gozdarski Inženirji z državnim strokovnim izpitom ln najmanj 5-letno prakso. Kandidati naj vlože prošnje do konca tega meseca na naslov: Agronomska ln gozdarska fakulteta v Ljubljani, Poljanska cesta 2.	2287-A
LJUDSKA UNIVERZA V BOHINJSKI BISTRICI priredi 6d 22. do sl. julija v gimnazijskem poslopju razstavo Slik bohinjskega
umetnika akademskega slikarja Valentina Hodnika, ki je znan po svojih slikah gorskih pokrajin in po svoji tragični smrti 1. 1935 širokemu krogu slovenskega občinstva, zlasti pa letoviščarjem, ki prihajajo v Bohinj na oddih. Razstava ima namen pokazati umetnika v vsem njegovem razvoju in dati oceno njegovega dela. Vabimo vse ljubitelje Hodnikovih slik, da si razstavo ogledajo, vse one, ki še imajo njegove slike, pa prosimo, da jih pravočasno pošljejo pripravljalnemu odboru za razstavo na gimnazijo v Bohinski Bistrici.	2293-A
SOLSTVO
SPREJEM GLUHONEMIH OTROK
V	ZAVOD ZA GLUHO MLADINO
V	LJUBLJANI
Starše gluhonemih otrok in Svete za soc. skrbstvo in ljudsko zdravje OLO ter KLO'obveščamo, da bo za šolsko leto 1951-52 v Zavod za gluho mladino v Ljubljani na novo sprejetih 22 gluhonemih otrok. Sprejemali se bodo le telesno in duševno zdravi gluhonemi otroci v starosti od 6 do 10 let, ki bodo predhodno preizkušnjo uspešno opravili. Prizadete starše in skrbstvene organe pozivamo, da vlože do 1. avgusta t. 1. na ravnateljstvo Zavoda za gluho mladino v Ljubljani nekolkovano prošnjo z vsemi podatki staršev in otroka. — Prošnji naj priložijo otrokov rojstni list, potrdilo o državljanstvu staršev in njihovih premoženjskih razmerah, vprašalno polo za sprejem gojenca, ki jo dobe na domačem KLO in zdravniško spričevalo otroka.
Svete za socialno skrbstvo in ljudsko zdravje pri OLO in vse KLO prosimo, da obveste starše gluhonemih otrok svojega okoliša o našem razpisu in poskrbe, da bodo prošnje pravgčasno vložene. Preizkušnja prijavljenih otrok bo v začetku meseca septembra, o čemer bodo starši oziroma redniki pravočasno obveščeni. Staršem, ki so že letos vložili prošnje za sprejem, novih prošenj ni treba vlagati. — Ravnateljstvo Zavoda za gluho mladino v Ljubljani.	2260-A
INDUSTRIJSKA SOLA TOVARNE EMAJLIRANE POSODE CELJE razpisuje sprejem Kojenk in gojencev emajHrske stroke
Deklice se sprejemajo brez internatske oskrbe, za dečke pa je bivanje v internatu obvezno. Kandidati, stari od 14 do 17 let, ki so z uspehom dovršili najmanj dva razreda gimnazije ali šest razredov osnovne šole, naj vložijo osebno ali pa naj pošljejo po pošti na upravo šole lastnoročno pisane in nekolkovane prošnje s sledečimi prilogami: zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o imovinskem stanju staršev, pismeno obvezo staršev, da poravnajo stroške šolanja, ako bo učenec zaradi slabih ocen ali nediscipline odstranjen iz šole, oziroma bi jo predčasno in samovoljno zapustil. Na osnovi predloženih spričeval bo uprava šole določila, kateri prijavljene! morajo polagati sprejemni izpit iz matematike in slovenščine, o čemer bo vsak pravočasno obveščen. Po uspešno dokončani šoli bodo vsi absolventi zaposleni v Tovarni emajlirane posode Celje.	2232-A
MALI OGLASI
PRODAM MOTOR na nafto. 1« KS, stabilni, potreben malih popravil, drugače dober drobilec »Lucato«, kapaciteta, 4 m3 gramoza na uro. - Soline Anton, žaga. St. Jurij, Celje. 6632-4 TRGOVSKO PODJETJE »UMETNINA«, Wolfova 1-n sprejme na Mestnem trgu 8tev. 7 v komisijsko prodajo vse vrste kristala in razne druge predmete, ki so primerni za darila, v oddelku za pohi-' Stvo pa se sprejemajo predvsem manjše perzijske in piratske preproge, kauči, fotelji, mod raci, žima ter omare za obleko ln perilo. — Pohitite s ponudbo.
BRZOPARILNIK, nov, vel. 90 litrov, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 6388-4 na Železniški postaji vrhnika-trg je bila izgubljena denarnica s ključi in tačko od šivalnega stroja. Pošten najditelj naj odda denarnico na postaji — denar naj si obdrži.	6651-18
KNJIGOVODKINJA za trgovino in trgovska pomočnica iščeta zaposlitve v Ljubljani ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku.	6650-1
IZDELKE IZ UMETNEGA KAMNA v zgradbah: stopnice, plošče 40/40, okenske police ter vsa druga deia vam izdela mestno podjetje .Cementarna«, pošta Murska Sobota.	6649-11
GLINASTE PECNICE za sobne in krušne peči vseh velikosti. Dobava vseh proizvodov v neomejenih količinah po nizkih cenah. Nabava je možna po prostih cenah in na industrijske bone. Mestno podjetje Cementarna in Pečarstvo Murska Sobota.	6648-4
BETONSKE IZDELKE: kanalizacijske cevi, studenčne cevi, korita, dimniška vratca, plošče, itd. nudi mestno podjetje Cementarna in pečarstvo Murska Sobota.	6647-4
MOŠKO KOLO prodam. Moste, Predovi-čeva 18-11., med 15 in 17.	5623-4
NAGROBNE SPOMENIKE in robnike iz umetnega in naravnega kamna: izdelava po želji — vam nudi mestno podjetje Cementarna, pošta Murska Sobota.	•	6646-11
PREKLICUJEM potrdilo Invalidskega podjetja »Zvezda«, Kranj, o prejemu volne št. 13627 za neveljavno. Lukane Marija, Bašelj 32.	6644-11
ŠIVALNI STROJ znamke »Vesta« prodam. Šimunac Heda. Partizanska št. 13, Kranj.	6643-4
PSIČKE, istrske, kratkodlake, z rodovnikom. prodam. Kovač Franc, Semič. Dolenjsko.	6641-4
UMRLI
Vsem sorodnikom ln znancem naznanjamo, da je 10. julija umrla »SER-NELOVA MAMA« ANA roj. REPAR. Na zadnjo pot smo jo spremili 12. julija na farno pokopališče v Begunjah pri Cerknici. — Nepotolaženi: mož Jakob, sinovi France, Slavko, Viktor; hčere Rozi, Zofi, Angela: sinahe Milka, Vida, Nada; vnuki in vnukinje. — Begunje, Kremenca, Postojna, Logatec, Cleveland, dne 13. julija-	2284-A
Umrl je moj dobri mož, skrbni oče, zlati dedek, brat in tast KONRAD BARLE, nadučitelj v pokoju Pogreb pokojnika bo v torek ob 14. iz hiše žalosti na pokopališče pri Treh farah. - Zena Engelberta, otroci: Janko, Vanda, Vida, Marija in Niko ter vse ostalo sorodstvo. - Metlika, 16. julija 1951.	2298-A
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni, v 20. letu starosti za vedno zapustil naš nepozabni VINKO. Pogreb dragega pokojnika je bil v sredo, 11. julija ob 9. dopoldne na domače pokopališče pri Fari. - Studenec na Blokah, 12. julija. Žalujoča družina Lah in ostalo sorodstvo.
Sindikalna podružnica krajevne obrti st 2, Domžale, sporoča, da je v soboto, H-JuRja tragično umrl naš član JANKO ŠKOFIČ iz Jarš, katerega bomo ohranili v trajnem spominu. 2292-A Nenadoma nas Je zapustila najina ljubljena hčerka ZINKA SMUK. Pogreb bo v sredo, 18. julija ob 17 z Zal, kapelice sv. Andreja. - Žalujoči starši in ostalo sorodstvo. — Ljubljana, 16. julija 1951.
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest. da je po kratki bolezni umrl naš ljubljeni mož, ata, brat, stric itd. IVAN JAPELJ, posestnik iz Cme vasi. - Pogreb dragega pokojnika i0, Y..sr^0> 18-	ob 16- izpred hiše
žalosti, Cma vas 159. na pokopališče k Sv. KrjŽu. — Žalujoče družine: Japelj, Mazi, surk ter ostalo sorodstvo. - Ljubljana, dne 16, julija 1951.
Iz slavnih dni bojev
in zmag I. tankovske brigade
Vsako leto 16. julija praznujejo tankisti naše Armade svoj praznik. Vsako leto praznujejo dan, ko Je bila ustanovljena I. tankovska brigada, ki je kot sestavni del IV. Armade uspešno pomagala v zadnjih velikih bojih za dokončno osvoboditev naše domovine.
Obiskali smo majorja Vlada Buja, ki je tudi eden starih tankistov in ga naprosili, naj nam pove nekaj o bojih I. tankovske brigade. Pripovedoval nam Je o borbi za Gospič.
»Bilo je v začetku aprila. Ze prej smo pomagali osvobajati Dalmacijo«, konec marca pa smo skupaj s IV. Armado začeli zadnji napad za končno osvoboditev naše domovine. Naš IV. bataljon pod vodstvom komandanta Nikole Borića se je z ostalimi bataljoni naše brigade spet pripravljal na borbo. To pot smo imeli pred seboj trd oreh — Gospič. ki je bil dobro utrjena sovražna postojanka. Bili smo na sektorju Kula — Lički Osek, kjer smo onemogočili umik ustaškim enotam. med tem ko je III. bataljon uničeval komunikacije Karlobag — Go-»pic.
Zvečer pred samim napadom »mo dobro pregledali teren. Bili smo na ravnini, pripravni za tankovske operacije, ki pa nam je bila zaradi močvirnih tal tudi nevarna. Sovražnik je opazil naše priprave in nas skušal ovirati z lahkim topniškim ognjem. Mi pa smo ob tem lahko spoznali, kaj je naša naloga prihodnjega dne, kaj nas čaka Jutri.
Zjutraj «b zori smo začeli napadati. Megla je ležala nizko nad zemljo in ščitila naše približevanje sovražnikovi črti. Skrivala je tudi za nami prodirajočo pehoto. Naša I. četa je zavzela bojno črto na cesti Lički Osek-Pe-rušič, severnozahodno od Ličkega Oseka, s čimer smo si zavarovali hrbet. Slo je le še za to. da zavzamemo mesto. V njem so se Nemci dobro utrdili. Sleherna hiša je pomenila za nas trdnjavo. na cerkvenem zvoniku se je »•gnezdil mitraljez, pri mostu, ki je zapiral pot v mesto, pa sta nas nadlegovala dva protitankovska topova. Naši tanki so se v divjem naletu zagnali v napad, ne da bi se ozirali na srdito streljanje protitanskovskih topov. Le-ta sta kmalu utihnila. Razbili smo gnezdo pri mostu in oba zaplenili. Pot v mesto je bila odprta, pešadija je lahko nastopila. Junaštvo pešadijcev je bilo brez primere. Čutili so našo podporo in ti občutki so jih še bolj gnali naprej in naprej.
Tudi naši tankisti so se levje borili. Spominjam se našega Janka Manjolo-viča. Se danes ga vidim sredi borbe, kakor da se je to zgodilo včeraj. Bil je prvoborec in šele nekaj dni prej smo ga sprejeli v Partijo. Vedeli smo, koga smo sprejeli, saj nam je v borbah že stokrat dokazal kdo in kaj je. Ne bom pozabil njegovih besed takrat, ko je postal član Partije:
»Sad mogu slobodno, komesaru, da ginem .. .«
Nekaj dni za tem je resnično padel — v boju za Gospič. Junaško se je boril. Imeli smo tank. na katerega razbito kupolo so naši iznajdljivi tankisti montirali »flak«. nevarno nemško orožje, štiricevni malokalibrski top, ki smo ga zaplenili v enem zadnjih bojev. Janko Manojlovič je upravljal z njim. Povzpel se ze ves iz notranjosti tanka in za »flakom« stoječ sejal ogenj in smrt pred seboj. Jasno je, da je tako
moral pasti. Prav sredi mesta je omah-
nil.	Za nas pa je ostal junak, ki ga ne bomo nikoli mogli pozabiti.«
Major Buj je premolknil in oči so se mu daleč zamaknile. Gotovo so ga potegnili za seboj spomini na tiste velike dni, ko so se pisale najslavnejše strani zgodovine. I. Tankovske. Tudi mi smo molčali kot da nas je obiskal duh padlega junaka.
»No, zavzeli smo Gospić,« je počasi spet nadaljeval major Buj. »Takrat je bil prvič resnično osvobojen. 2e prej
vse vrste in so z veliko veščino upravljali z njim. Ko so takrat čutili, da se borijo za svojo svobodo, so se znali resnično boriti. Ze vse od Šibenika dalje so delali načrte, kako bodo osvobodili Primorsko in Trst, čeprav vsi tistih dni niso doživeli. Težko so čakali, kdaj bodo zavozili s tanki na primorska tla, vendar so se prav tako junaško borili v bojih za Knin, Široki Brijeg, Mostar, Bihač in Gospič, z enako ljubeznijo so osvobajali Dalmacijo, Bosno in Hercegovino, kakor

eg«&>sqs8!S**#ssss®
so ga naši večkrat poskušali zavzeti, a se jim ni posrečilo. Seveda, zdaj so bile naše sile mnogo večje. Zaplenili smo velike množine orožja in municije in pobili ali ujeli okrog 180 Nemcev in ustašev.
Kaj naj vam še povem? Tako kot smo zavzeli Gospič, smo zavzemali tudi druge kraje in mesta. Nekatere teže, nekatere laže. Se nekaj bo morda zanimalo vas, ki ste Slovenci. Prav Slovenci v naši brigadi so se mnogokrat odlikovali. Bili so to večinoma Primorci, ki so bili v italijanski vojski. Po kapitulaciji so prešli k nam. Bili so mojstri orožja, zelo dobro so poznali
pozneje svoje primorske kraje in vasi. Bili so čudoviti borci, nesebični tovariši, mi vsi smo jih resnično ljubili.
Med njimi je bil vodnik voda Roman Rabak, predrzen, neugnan primorski fant. Vedno je bil daleč pred drugimi, neprestano je divjal naprej. Ze v sebi je imel nekaj takega, kar ga je gnalo vedno naprej. Opozarjali smo ga: »Vodnik mora bolje čuvati svoj vod. biti mora pri vsej hrabrosti tudi previden.« Nič ni zaleglo, njegov predrzen pogum se je stopnjeval še vse bolj, posebno še, ko smo prišli na Primorsko. Tako je padel v boju za Ilirsko Bistrico in ni dočakal...«
/------------------------------\
NOVICE In zanimivosti
z vsega sveta
Potnik v levji kletki. Na argentinski parnik »Ei Gaucho« se je v Lisboni vtihotapil neki potnik, ki je hotel zastonj priti v Južno Ameriko. Skril se je v levjo kletko cirkusa »Buglione«, ki je potoval v Brazilijo. Po dveh dneh potovanja mu je postalo med svojimi sopotniki v kletki tako neprijetno, da se je končno javil komandantu ladje. Začuden nad tolikim pogumom slepega potnika, je komandant sklenil, da ga za ostali del potovamja zaposli na ladji, da si z delom odsluži stroške potovanja.
Kaznovam. ker je poljubil svojo taščo-Neki Egipčan, ki je na ulici poljubil svojo taščo, je bil kaznovan na 10 funtov globe. Egiptovski zakon namreč smatra javno poljubljanje moškega z neko žensko, bodisi da je ta ženska njegova žena, sestra, mati, zlasti pa, če je to njegova tašča, za prekršek proti
morali. Pri zaslišanju »zločinec« ni zanikal svojega zločina. Popolnoma od-'krito je sodniku razložil, da ga je žena po majhnem prepirčku zapustila, njena mati pa, ki jo je nesrečni mož srečal na ulici, mu je obljubila, da mu hčer privede nazaj. Navdušen nad to obljubo, je mladi mož z vso vnemo poljubil svojo taščo. Policijski agent, ki je to opazil je slabo razumel moževo dejanje, zato je takoj vso stvar dal na zapisnik in sodišče je nesrečnega moža kaznovalo z 10 funti globe. Mož je vložil priziv. Sodniki prizivnega sodišča so se pokazali bolj milostljivi Pozvali so taščo na zaslišanje im čim so jo zagledali, so bili takoj vsi istega mnenja, namreč, da je vsaka misel o kršenju morale izključena. Obtoženca so oprostili.
Nekaj besed
Kolesarji so v zadnjih letih postali »prava šiba božja«. Vsem predpisom navkljub vozijo, kjer se komu zdi in kakor komu prija. Namesto drug za drugim, vozijo moderni parčki tudi po najbolj prometnih ulicah vštric ali pa celo po dva na enem kolesu. Kadar se komu mudi, vozi brez vsakega obotavljanja po levi strani in neredko kdaj vidimo tudi na najbolj prometnih križiščih, kako podjetni kolesarji režejo ovinke, ne meneč se za uboge pešce, ki begajo pred njimi, boječ se nesreče. Nekateri moderni starši so si omislili nov način prevažanja svojih otrok na izlete. Oče naloži na svoje kolo dva otroka, mati še enega ali dva in vsa družina se vštric vozeč zapodi proti svojemu cilju. Ponoči pa je stvi r še bolj nevarna. Prava bela vrana je že kolesar, ki ima na svojem vozilu luč ali vsaj zvonec. Mirni pešci, ki hočejo hladne urice po večerji izrabiti za prijeten sprehod, svojega življenja niso nikjer varni. Vsak hip se iz teme pripodi kak kolesar, ki nadomešča zvonec z oglošujočim žvižganjem, hkrati pa navadno vozi po pločniku, kjer je zanj menda še najbolj varno, saj se ostala motorna vozila držijo prometnih predpisov in vozijo po desni strani ceste. Res je, da kolesarji niso sami krivi, če nimajo luči, vendar pa bi se morali na neki način pobrigati, da bi se opre-
o kolesarjih
mili vsaj z že-pnlmi svetilkami. Be se že tisti ljudje, ki imajo posla z razdeljevanjem žarnic in svetilk ne brigajo zanje
Take vožnje imajo često zelo neprijetne posledice. Navedel bom samo dva primera, ki sta se pripetila v zadnjem času in ki sta posledica neprevidnosti in nepremišljenosti kolesarjev.
V začetku tega meseca je v Ljutomeru neka neprevidna mati peljala na kolesu svojo šestletno hčerko. Na nekem nepreglednem ovinku je privozil nasproti kamion, zavore na kolesu so odpovedale in otrok je padel pod kolo kamiona ter obležal na mestu mrtev.
Pred nekaj dnevi je na Krekovem trgu v Ljubljani neki kolesar vozil po levi strani cesti. Nasproti mu je pripeljal tovorni avto in ker sta se oba znašla na isti strani ceste, Je bila nesreča neizogibna. Pri trčenju je bil kolesar k sreči le laže poškodovan, ker je kamion, upoštevajoč prometne predpise, vozil počasi.
Ob takih primerih bi sl morali zamisliti vsi tisti kolesarji, ki ne meneč se za nevarnosti, dan za dnem kršijo prometne predpise. V interesu samih kolesarjev in ostale Javnosti je, da bi kršitve teh predpisov čimprej v celoti prenehale.
Ludidlg van Beethoven. Velikemu
skladatelju Ludwigu van Beethovnu je .prijatelj predstavil lepo damo, ki pa mojstra zabavala le s tem, da je dolgi dve uri neprestano govorila. Ko se je dama poslovila, je prijatelj ve» prestrašen skočil k mojstru, da bi se opravičil. »Cernu neki,« se je nasmehnil mojster, »bil je prav prijeten pogovor!« Prijatelj ga začuden pogleda. »Gospa je prelepa, jaz pa sem itak gluh kot zid!« mu pojasni mojster.
Mark Twain. Velikega ameriškega
pisca je nekoč obiskala neka dama, ki je bila prav toliko aristokratska kot neumna. Ko je obiskovalka šla skozi Twainovo knjižnico, je začudena vprašala: »Kaj pa počnete z vsemi temi knjigami? Ali so vam v resnici vse potrebne?« — »Prav gotovo!«, se nasmehne znani humorist. »Ta zvezek, vezan v usnje, mi služi za brušenje britve, to majhno knjižnico pesmi postavim pod nogo mize, ki se ziblje, atlas potrebujem, da z njim zamašim špranje, to veliko zgodovinsko razpravo pa ipe-čem za psom, kadar noče ubogati!«
MARGARETA BUBER-NEUMANN;	28
UJETNICA pri Stalinu
Prevedel dr. Ivan Črnagoj	In HitlCrjU
Obe sva bili zelo lačni, samo misel na krub se nama Je motala po glavi. Zvedeli sva, da so v Burmi štiri različne kuhinje in štiri ločene oskrbovalnice z živili. Najslabša, kateri sva bili dodeljeni tudi medve, je bila za kmetijske delavce in kazenski blok, druga za repara. turno delavnico in del pisarniških nameščencev, tretja za prevozne in gradbene delavce in četrta, najboljša, za kmetijsko-tehnično osebje. Četrta kuhinja je svoje ljudi ga silo nasitila.
Prijaznega brivca sva vprašali, kje bi bilo za naju kaj Bela; rekel je, da potrebujejo na kolodvoru pri raztovarjanju dve ženski. Na kamionu sva se s tremi delavci In stražarjem odpeljali do kolodvora v Sariku. Drveli smo čez skale in kotanje in krepko sva se morali držati, da nisva zleteli dol. Na postaji so naju odvedli k vagonu pranoga in nama dopovedali, naj ga raztovoriva. Tedaj sem storila nekaj, česar bi pozneje nikdar več ne tvegala: delo sem zavrnila. sVendar ne morete zahtevati, da bova v svojih zasebnih oblekah razkladali premog; vrb tega je to moško delo.« Učinek teh besedi na možakarje Je bil zanimiv. Najprvo so se zasmejali in čudili, nato so povedali vojaku, kaj je tujka izjavila, silili pa naju niso pic
več. Sami pa se tudi niso dotaknili ne lopate ne premoga. Ko smo nekaj časa postajale okrog vagonov, se nama je eden spet približal in skorajda vljudno vprašal: »Kaj pa vreče bi razkladale?« »Ze, če niso pretežke«, sem odvrnila. »Ne, čisto majhne so.« V nekem vagona so bile približno 15 kg težke vreče z zdrobljenim sladkorjem. Takoj sva se lotili dela, saj naju je sladka vseDlna močno privlačevala in sva pridno nalagali vreče na kamion, delavci so nama pa pomagali. Ko je bil avto poln, so naju pozvali, naj splezava zadaj gor in paziva na sladkor. Z Greto sva se kar tresli od »sladkega« razburjenja. »Le kako bi nekaj tegale sladkorja ukradli!« Kamion je odpeljal. Po kratk vožnji se je ustavil v bližini ilovnatih» barak, kjer so bllt nastanjeni kozaki. Moški in vojak so zlezli iz kamiona. Eden se je obrnil k nama in se namuzal: »Le dobro pazita na sladkor, dokler se ne vrnemo’« In pazili sva, pa še kako! Ce se vreča ni dala razvezati, sva jo kar preluk. njali in si nabasali sladkorja v vse žepe, v hlače ln sploh, kjer je bilo kaj prostora. Zal sva' bili šele novinki in sva si ga prilastili veliko premalo; strašno sva se bali, da naju bodo v taborišču preiskali. Ko pa sva tospeli tja, se ni zgodilo čisto nič — niti razkladati nama ni bilo več treba; čakalo je že zadosti drugih gorečnežev, ki bi tudi rad delali in kradli, Nato sva sedli v kopalnico in se vdali lizanju ukradenega sladkorja.
Se dva dni sva prosjačili za ležišče in nazadnje sva le dobili prostor za spanje: čez dva lesena kozla so položili »ngta vrata in postelja za Greto 1n zame Je bila gotova.
ATLETSKI TROBOJ JUGOSLAVIJA—ZAHODNA NEMČIJA—AVBTBijA -	- - s
Naše tekmovalke niso bile dövolj pripravljene
Troboj ženskih atletskih reprezentanc Jugoslavije, Zahodne Nemčije in Avstrije, ki je bil minulo soboto v Grazu, se' je končal s popolnim neuspehom naših atletinj, ki 'so s tem potrdile nezadostno pripravljenost in pomanjkljivost treninga za letošnjo sezono. V posameznih dvobojih so bili rezultati tile: Avstrija . Jugoslavija 63:43, Zah. Nemčija : Jugoslavija 56:28, Zah. Nemčija -Avstrija 51:33.
Glede na nedavno presenetljivo zmago Jugoslavije nad Italijanskimi atletinjami v Zagrebu, je poraz proti Av-
PRVENSTVO LJUDSKE MILICE
stri ji vsekakor nepričakovan. Zmaga
Nemčije je potrdila visoko vrednost nemških atletinj v Evropi. Njihovo reprezentanco- -so določili že več tednov pred trobojem, medtem ko so se naše atletinje pripravljale le ng nekajdnevnem taborjenju v Celju, kar pa seveda nt bilo mogoče liadomestili dragocenih izgubliemn dni pozimi in spomladi- Dejstvo je, da se večina naših atletinj, razen na oficlalnem treningu, sploh ni posvetila spopolnjevanju' v svojih' disciplinah Razumljivo je torej, da ta pot ne vodt k napredku naše ženske atle-
Prepričtjiva zmaga Slovenije
Minulo soboto ln nedeljo so na letnem telovadišču v Tivoliju v Ljubljani tekmovat pripadniki Ljudske milice iz Srbije, Hrvatske, Slovenije, Bosne in Hercegovine ter Makedonije. To je bila že sedma panoga v okviru tekmovanja vseh športnih panog za pokal ministra A. Rankoviča.
Slovenski atleti so zasluženo zmagali ln osvojili 22.234 iočk. Hud boj je bil za drugo mesto, katerega je zasedla Hrvatska z 20.399 pred Bosno in Hercegovino 19.530, na četrtem mestu pa je Makedonija 19138 točk. Rezultati so tile:
110 m ovire:	1. Andolšek (H) 18.1, 2.
Skušek (Sl) 18 3;	100 m:	1. Zebec (H)
11.6, 2. Sečerov (Sr) 11.7; 400 m: 1. Skušek (Sl) 54.0, 2- Komuci (Sl) 54.3; krogla: 1. Murič (H) 12.14,	2. Tadič (H) 11.36;
višina: 1 Savičič (BiH) 172, 2. Zebec (H) 172; daljina:	1. Mitulovič (BiH) .6.10, 2.
Strmšek(Sl) 6.04. 1500 m:	1. Pavšič (Sl)
4:11.4, 2. Opaškar (Sl) 4:12,0; kopje: 1. Stefanovič (Sr) 48.53, 2. Šekli (Sl) 42.86: 4x100 m: 1. Slovenija 47.4, 2. Srbija 4718;
10.000	m:	i Mladenovič (Sr) 35:15.0,	2.
Božič (Sl) 35:31.0; palica: 1. Spaniček (H) 3 m. 2 Novakovič (BiH) 2-90; bomba: 1. Pajovič (C g ) 63.32, 2.: Tosič (BiH) 60.93: 200 m: L Zebec (H) 24.1, 2. Sečerov (Sr) 24.2; 600 m: L Pavšič (Sl) 2:01.6, 2. Lambaša (H) 2:03.2: troskok: L Milevski (Mak) 12 34, 2. Vujovič (C. g.) 12.33.
Disk. 1 Begenšič (Sr) 34.55, 2. Guštin (Sl) 34.27 : 5000 m: 1. Opeškar (Sl) 16:12.3, 2 Cer (Sr) 16.22.0; kladivo: 1. Guštin. (Sl) 32.22, 2 Begenšič (Sr) 29.35; štafeta 800x400x0200x100 m: 1, Slovenija 3:36.8, 2. Hrvatska 3:39.0.
Rokoborba Jugoslavija: Avstrija 6:2
Na Dunaju sta se v soboto in nedeljo pomeril* reprezentanci Jugoslavije in Avstrije v rokoborbi. Prvi dvoboj so Jugoslovani odločili v svojo korist s 4:0, povratno srečanje pa se je končalo neodločeno 2:2, tako da je končni rezultat 5:2 v korist Jugoslavije. Zmaga Jugoslavije bi bila lahko še večja, če bi bili sodniki v ocenjevanju objektivni. Rezultati prvega dne:
mušja kategorija:	Vukov : Butrovac
PRVA ZVEZNA PLAVALNA LIGA
1:0; peresno lahka:	Gion : Elias 1:0,
weiter:	Cuzdi : Brenner IS); težka:
Bajer : Schuster 1:0. Prvolmenovani so zastopniki Jugoslavije.
DRUGI DAN; bantam:	Waloener (A)
- Berenyi (J) 1:0 po točkah:	lahka:
Bretscher : Torma (J) 1:0 6 tušem; srednja:	Arsič (J) : Klauinger (A) 1:0 jx>
točkah; poltežka: Bukarčič (J) : Seling 1:0 s tušem. V povratnem dvoboju so Avstrijci spremenili svojo postavo.
Povprečni rezuiiati v Ljubljani
Minulo soboto in v nedeljo je bil na topališču Kolezija v Ljubljani prvenstveni dvoboj I. zvezne plavalne lige med Proleterjem iz Zrenjanina in domačo Ilirijo. Ljubljančani so premagali svojega nasprotnika v razmerju 71:60 točkami.
Razmerje v točkah 33:27 je Ilirija v drugem delu dvoboja še povečala. Prijetno presenečenje je napravil mladi Sovre, ki je pustil za seboj rutiniranega sotekmovalca Toneta Cererja. Clan Pro-leterja pionir Jagodič je dosegel na 100 m nrbtno nov državni pionirski rekord. — Rezultati so tile:
MOŠKI — 1000 m: 1. Mihajlov (P) 14:23.9,
2.	Hafner (I) 14:38.2, 3. Horvat (P) 15:13.0; LOOm prosto: 1. Mihajlov 1:03.4, 2. Pelhan 1:04.3, 3. Žvokelj (oba I) 1:07.9; 400 metrov prosto: 1. Mihajlov 5:25.3, 2. Hafner 5:32.1,
3.	Horvat (P) 5:41.0; 100 m hrbtno: L Nikolič 1:16.1, 2. Jagodič (oba P) 1:18.5; 2. Lunder (I) 1:24.2; 200 m prsne: 1. Sovre 2:38.3, 2. Cerer (oba I) 2:58.8. 3. Prodanovič (P) 3:06.0;	4 X 200 m prosto:	Ilirija
10:11.8. Proleter 10:22.4; ZENSKE — ISO m prosto: 1. Pelan (I) 1:22.5, 2. Stefkovič 1:24.2, 3. Cokrljan (obe P) 1:28.4; 200 m prsno: Jesenovec 3:20.3, 2. Jamni-k (obe I) 3:23.7, 3. Madjarev (P) 3:29.3; 4 x 100 m: Ilirija 5:54.3, Proleter 5:56.3; 400 metrov prosto: 1. Pelan 6:36.1, 2. Stefkovič 6:51.0, 3. Cokrljan 7:02.4: 100 m hrbtno: 1. Pelan 1:28.6. 2 Nikolič 1:34.7. 3. Zeman (I) 1:35.4.
Skoki z deske — moški: 1. Porenta 46.15 točke. 2. Kos (oba I) 36.40; ženske: Tutta (1) 32.10 točke:
waterpolo: Ilirija : Proleter 5:4 (2:2),
3:6 (2:3).
NOGOMETNO TEKMOVANJE ZA POKAL RIA
Juventus in Palmeir as v boju za prvo mesto
Povratni polfinalni nogometni tekmi za pokal Ria med Vasco da Gamo in Pal-medrasom in Juventusom ter Austrio sta se presenetljivo končali. Ljubljenec brazilskega športnega občinstva Vasco da Gama Je igral neodločeno 0 : 0. Zaradi poraza v prvi tekmi je Vasco da Gama izpadel iz nadaljnjega tekmovanja, Pal-meiras pa se bo v finalni tekmi pomeril z Juventusom, ki je v povratni tekmi premagali Austrio 3:1.
Prven.Mvo Slovenije
Zadnje kolo spomladanskega prvenstva Slovenije v nogometu je bilo v znamenju borb za čim ugodnejši plasma v središču lestvice. Majhno presenečenje je napravil Železničar iz Nove Gorice
TOUR DK FRANCE
Presenečenja v XII. etapi
Enajsta etapa mednarodne kolesarske dirke »Tour de France« Brice — Agen je bila dolga 130 km. Zmagal je Švicar Koblet s {asom 4:32,0 pred Michelom (F), Sommer jem (Sv), Valemanom (F) Bartalijem, Magnijem, Coppijem itd.
Udeleženci dirke so se včeraj pomerili v XII. etapi, na kateri se večina znanih favontev ni uveljavila. Na 185 km dolgi progi Agen — Dax Je zmagal Nizozemec Van Est, za njim pa se je zvrstilo še devet dirkačev, in sicer Gen gnen, Marinelli (oba F), Woorting (Niz.), Möller (F), Sommer (Sv.), Lauredi, Mi lier (oba F), Demulde (Big), Mourvan (F). 20 minut za temi kolesarji je privozila v cilju šele glavna skupina. Nizozemec Van Est je zaradi velikega naskoka prevzel vodstvo tudi v general nem plasmaju.
Jacque Marinelli
z zmago nad Muro, ki se je po tem neuspehu znašla na sedmem mestu. Nepričakovan uspeh je dosegel tudi Krim, ki je odvzel mariborskemu Železničarju dragoceno toöko. Učinkovita zmaga nad Gregorčičem je spravila Nafto na peto mesto, vendar ima možnost, da se v zaostali tekmi s Krimom uveljavi še lepše. Rezultati so tile:
Železničar (Lj> : Triglav 2: • (0:0) Nafta : Gregorčič 5: S. (1:0) Železničar (M) : Krim 2 : * (1:2) Železničar (G) : Mura 2:0
8	A H
• Njegovan mladinski prvak Slovenije
Včeraj je bilo končano mladinsko prvenstvo Slovenije, ki' ga Je osvbjil član mariborskega Železničarja, Njegovan. Mimo tega so nekateri udeleženci tekmovanja dosegli višje kategorije. Cuderman, Sila, Crepinšek so dosegli drugo kategorijo, potrdila pa sta jo Guzel in Njegovan. Tretjo kategorijo so potrdili Gabrovšek, Lorbek, Segala, Svetina in Ačko. Četrto kategorijo je. dosegel Habe.
V poslednjih dveh kolih so bili doseženi tile rezultati:
XIV.	kolo:	Crepinšek : Guzel remi,
Gabrovšek : Horvat 1:0, Cuderman : Ačko remi, Lorbek : Sila remi. Segala : Vošpernik remi, Svetina : Njegovan 0:1, Donik : Blinc 0:1, Habe : Trampuž 0:1;
XV.	kolo:	Trampuž : Crepinšek 0:1,
Blinc : Habe 1:0, Njegovan : Donik 1:0, Vošpernik : Svetina 0:1, Sila : Segala remi, Ačko : Lorbek remi, Horvat : Cuderman remi, Guzel : Gabrovšek remi.
Končni vrstni red je tale:
1. Njegovan (Zel. M) 11 točk, 2,—3. Blinc (Triglav Lj.), Guzel (Z. M) 10 in pol, 4.—6. Sila (Novo mesto), Crepinšek (Z. M.) Trampuž (Tr.) 9 in pol,' 7. Cuderman (Tr.) 9, 8. Vošpernik (Tr) 8 ln pol, S. Segala (Polet M.) 8, 10. Gabrovšek (Krim) 7 in pol, 11.—12. Ačko, Horvat (oba Z. M.) 6,
13.	Lorbek (Krim) 5 ln pol, 14. Svetina (Celje) 5, 15. Habe (Idrija) 3 in pol, 16. Donik (Cerkno) pol točke.
Žensko svetovno prvenstvo
Na conskem turnirju za žensko svetovno prvenstvo v Benetkah je bilo doslej odigranih pet kol. Mnogo zanimanja je vzbudila partija med favoritinjima Brucejevo in Bentaijevo, ki se je končala z zmago Brucejeve.
Izidi partij v V. kolu so bili naslednji: Rodzant : Bruce 0:1, Hemskerk : Jovanovič 1:0, partiji Cverikel : Velap in Rinder : Bisers sta bili prekinjeni, Be-ninijeva je bila prosta..
Po dosedanjih nepopolnih podatkih Je stanje udeleženk naslednje: Bruce 3 in pol točke. Hemskerk 3, Benini 2 in pol, Cvemkel, Rodzant 2, Jovanovič, Bisers 1 in pol, Rinder, Velap 1 točko. Rodzan-tova, Cvenklova, Bisersov« in Jovanovičeva so že igrale po pet partij, medtem ko so imele ostale udeleženke turnirja že prost dan.	•'	■	*
tike in je torej neuspeh v Grazu logična posledica njihovega ravnanja. K temu dejstvu so se pridružile še druge nevšečnosti kakor slabe vremenske razmere, ki so neugodno vplivale na vse tekmovanie, pomankljiva organizacija m prihod Knezove, Kotluškove, Simove in Majcnove v Graz tik pred tekmovanjem. Edina uspešna zastopnica Jugoslavije je bila Alma Butja. V posameznih disciplinah so najboljše dosegle naslednje rezultate-
81) m ovire: 1. Sander Domagalla (Z. N.) 11.7. 5. Seb 13.0, 6. Madjar (obe J) 13.6, 100 m: 1. Petersen (Z. N.) 12.4. 4. Sumak 13.0, 5 Butja (obe J) 13.0; krogla: 1. Weiner (Z. N.) 13.67.	2. Rado-
savljevič 12.50, 3. Kotlušek (obe J) 12.42; višina: 1 Sablatnigg (A) 150, 5. Knez 145,
6.	Sima (obe J) 145; 800 m: 1. Kladensky (A) 2:20.6.	2. Safer 2:22.4.	3. Zadravec
(obe Jj 2:26.3; 200 m: 1. Sander (Z. N.) 25.9. 3. Butja 26.5. 4. Bogič (obe J) 26.8; kopje: 1. Müller (Z. N.) 47.35!, 5. Radosavljevič 34.49. 6. Kotlušek (obe J) 32.20; daljina: 1. Schmeller Z. N.) 5.43. 5. Šumak 5.09. 6; Majcen (obe J) 4.90; disk: 1. Werner (Z N.) 41.20, 4. Borovec 38.27,
6.	Matej (obe J) 37.68: 4x100 m: 1. Nemčija 48.6. 2 Avstrija 50.4. 3. Jugoslavija 50.8 (Butja, Šumak, Bogič, Babovič).
Šegedin favorit za olimpijskega zmagovalca na 300 m
Vest pariškega »L’Equipa«, da J« na atletskem mitingu v Turku (Finska) dosegel jugoslovanski rekorder na srednjih progah Zdravko Ceraj najboljši letošnji čas v teku na 3000 m (steeple-chase) 9:06.2 je med poznavalci zbudila mnogo dvomom, ker je naš rekorder doslej samo enkrat v življenju tekel to disciplino. Na vprašanje športnega sodelavca Tanjuga je Ceraj izjavil:
Ne vem. kako je prišlo do te vesti, ker na Finskem nisem nikoli tekel steeple-chase. Mislim, da se to najbolj verjetno nanaša na Segedinov rezultat v Janšu ju. Segedin je na treh tekmovanjih osvojil prva mesta z izvrstnimi časi 9:06.8, 9:06.4 in 9:06.2. Ti rezultati dokazujejo po svoji izenačenosti, da je naš rekorder v izvrstni formi. Z veliko premočjo je premagoval najboljše Fince Blonsterja in Siltalopija ter Šveda Karls-
sona Na Finskem mu prerokujejo veliko bodočnost vsi atletski strokovnjaki s Pavaom Nurmi jem na čelu.
Gubi j an je dosegel najboljše rezultate v -Turku — 53.40 in 53,41. Na vseh tekmovanjih je bil redno drugi za znanim Švedom Eriksscmom, pa tudi Nemec Storch je bil boljši od njega.«
Ceraj ie o svojih rezultatih pripovedoval skromno. Zanj je bil največji uspeh tek na 1500 m v Turku, kjer je z rezultatom 3:53,6 premagal olimpijskega zmagovalca Šveda Erikssona, ki je dosegel 3:53.8. V tem teku je prispel Ceraj drugi za Fincem Taipalom (3:51,9). »Ce ne bi osredotočil vse pozornosti na Šveda, ki sem ga imel za favorita, se mi ne bi pripetilo, da bi mi Taipala ušei. Se več. v Helsinkih sem ga premagal m prispel prvi na cilj. Prvo mesto sem osvojil tudi v Kokkoli na 3000 tr — 8:25 0. Na tekmovanju v Turku sem zmagal tudi na 3000 m (8:33.0) in pustil za seboj finskega rekorderja Denisa Johanssona. V teku na 1500 m sem zmagal še v Lohi (3:59,6) in v Je-nusu (3:57,0).«
ZMAGA SEGEDINA V LONDONU
Na mednarodnem amaterskem atletskem prvenstvu Anglije" je Peter Segedin zmagal v teku na 2 milji (steeple-chase). To progo je pretekel v rekordnem času 9 58.6 in pustil za seboj drugega tekmovalca za okrog 30 m. To je druga Segedinova zmaga na mednarodnem prvenstvu Anglije. Lani je bil prvi, letos pa je dosegel še boljši rezultat.
Kladivar : Sloboda 84 : 44
Kombinirano moštvo celjskega Kladi-varja se je v nedeljo pomerilo v Celju z varaždinsko Slobodo, ki jo je premagalo 84 . 44. Kladivar je sestavil svoje moštvo tako. da sta v vsaki disciplini nastopila po en član zvezne lige in en član slovenske ali mladinske vrste.
Ureja uredniški odbor Odg urednik Sttgei Vunjak Lastnik Osvobodilna fronta Slovenije Uredništvo ln uprava Ljubljana. Knafljeva ulica št. 5, telefon 55-22 do 55-26 Poštni predal 29 Tiskarna »Slovenskega poročevalca» v Ljubljani Poštnina plačana v gotovini.
Tista, ki Je ležala na železni ključavnici, je bila seveda na slabšem. Kasneje sva se morali Javiti vodji finančnega oddelka zaradi dodelitve dela. Njegovo Ime sem pozabila, a vse življenje se bom spominjala njegove Človekoljubnosti. Bil je političen kaznjenec. »Obe sta Nemki? Kakšno delo bi pa radi opravljali?« je prijazno vprašal, »z nama bo bolj križ. Greta sploh ne zna rusko, Jaiz pa tudi ne posebno dobro.« — »Pa saj sta vendar izobraženi ženski in ne moreta opravljati kakega grdega dela. Poslal vaju bom h Konstantina Konstantinoviču; on je ravnatelj pisar, ne v reparaturni delavnici za kmetijske stroje in vaju lahko sprejme za pisarniški učenki.« Lepo sva se mu zahvalili in se odpravili v repara turno delavnico. Spotoma je Greta godrnjala: »Oslarija! Jaz ne maram v pisarno; delavka sem in ne uradnica. To bi bilo že preneumno, da usnjarska delavka ne bi našla sebi primernega dela. Kjer je dosti živine, mora biti dosti kož in delavnic za usnje.« Skušala sem jo pomiriti. »Le verjemi ml, v pisarni bo bolje. Tam bova vsaj sedeli na gorkem, rusko-se boš pa že navadila.«
Ravnatelj Konstantin Koustantlnovič, tudi politični kaznjenec, se Je zlovoljno namrgodil, ko sva mu povedali, kaj želiva. »Ravno tega mi je še manjkalo. Kakor da nimam že zadosti lenuhov okrog sebe. Niti niško ne znata; le za kaj naj vaju uporabim?« »Ali se ne t>i hoteli prej prepričati, če kaj znava ali ne; — razen tega sva mislili začeti kot vajenki«, sem se razvnela. il&A$tantln Koustatipovič je vzel papir In sviflčpijc kot učitelj ‘»Ti
spraševanju; morali sva sesti in narekoval nama Je ruski stavek. Greta je besno odvrnila, da ne zna ruski, jaz pa sem za silo nekaj napisala. »Tale (je pokazat name) lahko začne delati' pri nas, z ono drugo pa nimam kaj početi.« S temi besedami naju je odslovil.
Na povratku me Je Greta zasula z očitki, da sem Jo spravila v tako neprijeten položaj in malo je manjkalo, da si nisva skočili v lase.
Prijaznemu posredovalcu za delo sva razložili svoj ne. 'bspeh. »Kakšno delo pa naj.dam njej?« Povedala sem mu, da Je Greta Sonntag usnjarska delavka ln bi rada delala v svoji stroki. »Ne, te odgovornosti pa ne morem prevzeti, to Je v Burmi nemogoče.« — »Pa zakaj ne, če si tega tako s*® vprašala. »V Burmi razsaja živinska kuga, ln kdor ima opravka s kožami, se čisto gotovo okuži. Za to kugo umrje v taborišču zelo veliko ljudi ali pa os ta. “«J® iž" vse" življenje pohabljeni. Kako naj zagovarjam pred samim seboj, da sem Jo poslal na tako delo?«
Greti šem ta razgovor prevedla, pa mi je odgovorila: »Kakšna traparija! Haske svinje se okužijo, ker nimajo nobenega pojma o čistoči; jaz se bom pa že znala varovati. Reci mu, da prevzamem to delo na svojo odgovornost,« Načelniku sem prevedla samo en del njene izjave. Kar pretresljivo je bilo poslušati nesramno govorjenje samozavestne Grete ln gledati tega zaskrbljenega, srčno dobrega čktveka, ki Je kljub dolgoietnemb zaporniškem« življenja ostal plemenit.