lETO XIV., ŠTEV. '122 1 Cena 10 notranjo partijsko demokracijo«. Ta članek je namenjen kritiki bivšega sekretarja v Tiflisu V. Ba-lavadzeja. Agencija United Press sporoča iz Berlina, da je centralni komite vzhodnonemške kominformovske enotne socialistične stranke izdal danes ukaz, da je treba izvesti splošno preiskavo, ki naj bi ugotovila, »ali niso v vzhodnonemških zaporih nedolžne osebe, ki so bile lažno obtožene in aretirane, kakor se je to zgodilo z židovskimi zdravniki v ZSSR-. Centralni komite je sporočil, da bo vsaka oseba, o kateri se bo ugotovilo, da je nekoga lažno obdolžila, kaznovana na osnovi zakona. Ta izjava ustvarja možnost, da bi eventualno izpustili iz zaporov aretirane prvake sovjetske cone, kakor so n. pr. bivši minister za zunanje zadeve Dertinger in bivši minister za trgovino Hamann. Možnost pa je tudi, da bodo zopet prišli na površje ljudje, ki so padli bivši šef za informacije Eisler in član politbiroja Franz Dahlen. Zahodni opozovalci so mnenja, da je na vodstvu vzhodnonemške kominformovske stranke prevladala struja, ki zastopa rehabilitacijo odstranjenih prvakov in da se za vse, kar se je dogodilo, obtoži samo Zeiser. mehiških v Guatemali, okreoi-tev kontrole na meji dn po. dobno. Indijiko-cejlonski spor bo resen Epidemija kolere v Indiji — Danes je začela obratovati velika tovarna aureomicina v Južni Indiji — New Delhi, 25. maja (Tanjug), v borbi proti tej težki očesni Indijsko-ceylonskn spor o polo- bolezni, žaju 100.000 Hindusov na Cey-lonu, ki traja že 10 let bo rešen v prihodnjem mesecu. V New Delhiju so danes sporočili, da sta se predsednika vlad Indije in Ceylona popolnoma sporazumela o tem, kako naj se stvar reši* Pravijo, da bodo podpisali dvostranski sporazum in sicer verjetno v Londonu, ko bosta oba ministrska predsednika prisostvovala kronanju britanske kraljice. Posamezne pokrajine v Indiji je zajela epidemija kolere. Samo v severnih predelih Indije je zaradi kolere umrlo 58 ljudi v celoti pa so zabeležili 120 primerov. V mestu Bulhar v južni Indiji je danes začela delati prva indijska tovarna aureomicina. Zmogljivost tovarne je okoli 1 milijon doz tega najbolj modernega zdravila, ki ga uporabljajo tudi za zdravljenje tra. hema. Tovarna bo zadostila potrebam vsega Daljnjega vzhoda EVROPA CAKA NA »ZGODOVINSKI OBRAT« Evropska vojska stvarnost ali utvara ? Gospodarski in politični pro- »nujno zlo«, so izredno velike, Zahodna Nemčija je s tem kot blemi Zahodne Evrope dobiva- kajti povezati bi se morale — prva med zainteresiranimi drža-jo iz dneva v dan nove oblike in žrtvovati pri tem tudj del vami ukrenila vse, kar je bilo in težnje najrazličnejših struj svoje suverenosti — štiri zma- s formalnega stališča potrebno, prihajajo do izraza v neštetih govite države iz zadnje vojne da prida do ustanovitve »evrop-nasprotjih -Črtih«. Med preprostimi ljudmi je malo takšnih, ki bi razmišljali o vprašanju »suverenosti« in o koristih oziroma slabih straneh neke taikšne povezave. Med vladami in preprostimi državljani pa stoje še parlamenti vseh šestih evropskih diržav, ki naj ratificirajo pogodbe o Evropski obrambni skupnosti. Parlamenti so. sestavljeni iz predstavnikov različnih strank, sko«. Izjema je seveda na vodilnih vladnih mestih. Dr. Adenauer in njegova kr- vsemi silami zavzema za ta načrt, ker na C meni. da Je to najlažja pot, da dobi Zahodna Nemčija svojo vojsko, kar naj poveča samostojnost Nemcev in tudi njihov vpliv v mednarodnih vprašanjih. Toda dr. Adenauer mora računati z močno otpozicijo ki nasprotuje honnskim in pariškim sporazumom. Medtem ko je Adenauerjevi vladi uspelo doseči ratifikacijo teli sporazumov v Spodnji zbornici (Bundestag), se je Zgornji zbornica (Budvaret) kcnec apriJa izognila neposrednemu glasovanju o »evropski vojski«. Najiprej naj bi se nemško ustavno sodišče izreklo. ali je mogoče tako d al 'miselne sklepe sprejeti zgolj z na vas7-no večino, dvotretjinske večne pa hi beneška vlada v Eundesratu ne mogla dohiti. Govorilo se je, da namerava dr. Adenauer obiti Bundesrat in prtdiožiti predsedniku republike dr. Heussu pogodbe enostavno v podpis! Toda s tem bi viada kršila ustavo in bi nijona »demokratičnost« dejansko postala vprašanje. Druga možnost riški vojaški radio je javil, da za izhod iz zagate .ie bil Adenau-so ameriška patrolna letala na pritisk ca političnem po- -- ,__ . . dtročju: potratno hi bilo »orepr'- neki planini okrog 20 km južno {aK« eno izme,d pokra unskih vlad. od Salzburga odkrila ostanke kjer ima večino opozicMa, da bi letala, britanskega pilota Toma F®*“*1 J*«1» ;krščanskih demo-TI ’ ,....., . , kratov. Dr. Adenauer se -,e odlo- Hayhowa, ki je izginil v začet- čil za drugo »rešitev« in pred ku aprila, ko je s športnim le- dnevi je Bundesrat z majhno ve- talom skušal postaviti rekord 'jar:fIt9 in J»«™- * sko piwrodtoo. Opozicija se j« si- Pogrešano britansko letalo so našli Dunaj, 25. maja (AFP). Ame- MULTURM RAZGLEtll________ Koncert Brede Strnišev© na progi London—Beograd. Te. daj so domnevali, da se je letalo zrušilo nekje nad gorami n.a meji med Avstrijo in našo državo. Skupina članov ameriškega planinskega centra je takoj odšla na planino, kjer so opazili ostanke letala, da bi poiskala truplo ponesrečenega britanskega pilota. Menijo, da se bo ekipa vrnila šele jutri. ~n inu ii »ini i mi i m cer PKtožiJa pri sodišču v K’Ti. sruhe glede na kršitev ustave, vendar pa kaže. da bo predsednik dr. Hguss le postavil še svoj podpis pod ratificirane pogodbe. kj imajo glede teh načrtov svoje pomisleke ali pa jim celo odkrito nasprotujejo. Razprave o teh načrtih tako v Parizu kot v Bonnu, tako v Bruslju kot v Rimu ali pa v Haagu so pokazale, da nihče ne ve zanesljivo, ali je ratifikacija teh pogodb pravilna in ali je pot, r.a katero naj stopijo, — zanesljiva. Londonski »Times« je to razpoloženje nefcolikanj karikiral, ko je o tem pisal naslednje: »Cim bolj se približuje čas ratifikacije, toliko bolj se D2m kaže splošna slik», kot da gre za prenapolnjen železniški vagon, kjer se potniki zaskrbljeno sprašujejo, ali so v pravem vlaku, ki se bo ustavil tam, kjer si želijo ...« Dr. D. S. MARIBORSKE TEŠEM i od 4. do 19. fuiffa 1353 I ••••♦••••••■••«••••*••••*•••••.«•. tem zopet gojenca, ki ji je čast. trudijo Izpopolnjevati svoje last- vtis Je tak. da se po velikem voi- o«:» : 4- 1. J _ —A __: - tin P'1 a.chbr rv 7innn io (n v: nad i bi cunU nam x________... . J Sola, ki je izhajala iz starejših no Blasbeno zmanje in voditi svoje principov pretežno prstno teh- ^ oX^ih^o^km ^b^-nike, je dames razvila svoje rov. Od zborovodij, ki so nasto-principe tudi na druga fiziolo- pll‘' so kar Štirje člani učiteljske' 1 C P*S nPTTC bomo oKn.e Vnlrot-orl ------- Ta študentka Akademije za glasbo spada gotovo med naj- jacijah. Cistota melodičnih Imnij in figursicij je bila brezhibna. ška sredstva in s tem dosega se- ga pevskega zbora. Nekateri delajo zelo veliko, vodijo kar po več veda večjo sproščenost igre in zborov v raznih krajih; tako spi o fcoij talentirane mlade pianiste. — Zatem neizogibni Chopin z Ne da bi hotel precenjevati njen samostojni koncertni večer, moram reči, da je prirodna lahkota igranja, pri tem pa tudi vse tista odlike, ki jih vzbudil in vzgoji smotrno šolanje, tako velika, da smemo upatj na najlepši razvoj mlade pianistke. Dekle je tudi muzikalno, ima izvrsten spomin ;n očituje neko zdravo naturo, ki bo verjetno kos vsem nezaslišanim naporom, ki jo na pianistični poti še čakajo. Izvajala je Bachovo Fantazijo v c-mo!u, skladbico, ki bolj spo-mnnja na Bachove sinove kakor na starega Sebastijana s svojimi velikimi razloženimi akordi v prvih taktih motivike in, v vseh sličnih. Morda je tu Nokturnom in valčkom, nato Mendelssohn z Rondom Capric-ciosom. Jasno je, da spričo visoke dognanosti današnje pianistične interpretacije takih del študentka drugega letnika ni vsega zmogla v največjem stilu. Tega ne pričakujemo od nje. Veseli nas pa, da je to, kar je storila, delala tako solidno, tako pošteno in, v principu, tako pravilno m sicer po klavirsko-tehnični strani, kar je bistveni pogoj za napredovanje, pa tudi po muzikalni strani, kar je znak, da so umetniške osnove dane in zdrave. V drugem delu je bil na vrsti večjo skalo različnih barv. M. U Pregled pevskih zborov ljubljanskega okoliškega okraja V novi d v tirani nedavno dozida* nega kulturnega doma pri tovar* ni razstreliva v Kamniku je bil pred kratkim množični nastop pevskih zborov okraja Ljubljana, okolica, ki ga je organiziral okraj* m odbor Ljudske prosvete. To je bil pregled najboljših pevskih zborov ljubljanskega okoliškega okraja. Peli so naslednji zbori: ženska zbora iz Gabrovke in Jevnice. mešani zbori iz Mengša, Količevega. Jevnice, z Verda, Brezovice in iz Domžal, moška zbora videli tudi na tem koncertu na- nem opustošenju spet zbira in za. čenja gibati vse. kar je zdravega m sicer sedaj ne več. kakor je bilo to po osvoboditvi skoraj povsod, le v hlastanju za količinskimi na račun kakovostnih uspehov. Treba je pustiti zborom nekaj let mirnega razvoja, medtem pa poskrbeti še za nove, sposobne zbo. Stopit) nekatere kar po dvakrat rovodje. Okralni odhor naj bi po- ali trikrat z različnimi pevskimi skupinami. Sedaj je čas koncentracije pevskih sil. Zborovska kultura v okraju ni na visoki ravna, toda sla! nekaj nadarjenih mladincev v stalno zborovsko šolo pri Cecr tiraüni ljudski unjiv?a*zi v Ljubljani. Rafael Ajlec. Razstava Franca Kranjca Škerjancev Nokturno, ki je az- »Zvon« iz Šmartnega pri Litiji in šel v nrvpm ’etnrkn Slovenske ,>L!ra* 12 Kamnika. Vsak zbor je -ei v prvem »etni-KU ^lovensKe pel ^ ^ nekateri tudi samo po Ulasoene revije, lirična, moti- dve pesmi, a za začetek so vsi najbolj na mestu opomba glede vično naslovu dobro ustrezajo- zbori skupaj zapeli množično »Pe- podajanja takih skladb, ki zahtevajo doživljenj, a strog ritem in ki se da doseči samo z zadostnim študijem baročne po- ka on Furiacit) ter končno ob lifonije. V pravo, kakor radi rečemo »nadzeir.sk >« mozartovsko atmosfero, nas je postavila mla-umetnica y Mozartovih Van- ča in arhitektonsko zelo soret- mla"llnstah brigad«, oba moča m arnn.Kto.nsKO zel° »prei ska .ibora skuipaj pa partizati- W) zgTajena skladbica. Nato sko »Hej, tovariši!«. Smetana v dvema plesoma (Pol- Pozvnna komisija (B. Ajlec. M. Bieter, s. Mihelčič) Je po koncer-..... bi ocenila moški zbor »Lira« iz spremljavi profesorja A. Rav- Kamnika za najboljši. »Ura« je nika Cesar Franckove varija- preji-la v znak priznanja pokal c-j je okrajnega odbora. 'c , . t, . . Splošen vtis: v okraju je nekaj »0I3 A. Ravnik» nam daje s zelo prizadevnih zborovodij, ki se Pri »Mladinski knjigi« — pasaža Nebotičnika v Ljubljani — razstavlja te dni svoja dela slikar Franc Krajnc. Franc Krajnc je bil rojen 27. aprila 1888 pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah. Po osnovni šoli se je vpisal na mariborsko učiteljišče, od koder se je napotil na Umetniško obrtno šolo v Ljubljani, kjer mu je bil vodnik in učitelj prof. J. Vesel. Ko je leta 1906. šolo končal, se je hotel vpisati na Akademijo za likovno umetnost, toda oče ga je pokilcal domov. Tu se je izpopolnjeval sam in se poglabljal tudi, ko je bil premeščen v Maribor, nato v Poljčane in Lipnico. Tu ga je doletela prva svetovna vojna, po kateri je službo- val še pri Sv. Lenartu, St. Lovrencu in Mariboru, kjer ga je zajela druga svetovna vojna. Takoj po prihodu Nemcev je bil aretiran, nato pa z družino pregnan v Srbijo. Leta 1945 se je vrnil v Maribor, lani pa se je naselil v Ljubljani. Kar se tiče njegove umetnosti pa so pomembne besede umet. zgodovinarja prof. dr. Frana Sijanca, ki je o njem dejal: »Franc Krajnc ima zelo iskren in čustven odnos do slikarskih pojavov v prirodi, kar je pri njem dejansko naš človek in naša krajina v Slovenskih goricah. Preprosto in naivno dojema vse, kar veseli človeško oko, brez sleherne ma Akademije, zato pa je njegovo tehnično znanje tem več vredno, ker se je z lastnim trudom prignal do te višine. Občutek ima za kompozicijo in dekorativne momente, ki ga še posebej uspodabljajo za ilustratorja, s čimer se je že pojavil v naših mladinskih listih. S svojo rahlostjo spominja tudi na pokojnega celjskega slikarja Slavka Modica. Se posebej gre poudarek na to, da njegov pojav — kakor so pokazale razstave naših amaterjev v Kranju in na Jesenicah, ki so dale številne pobude tvornosti našega delovnega človeka — sprošča enake pobude v severovzhodni Sloveniji, ki je dobila v Francu ci lotili študiia iz ljubezni do vimi »Raztrganci«, mladinska skupina Svobode Prevalje z Gobčevo spevoigro »Kresniček«, Svoboda Mežica s Cankarjevimi »Hlapci«, Svoboda Ravne pa s Kraigherjevo dramo »Na fronti sestre Žive« in Potrčevo »Lacko in Krefli«. Ravenska igralska skupina ie s svojo izvedbo drame »Lacko in Krefli« dokazala, da nam raste v obmejnih, delavskih Rav. nah košček resničnega teatra, ki je na dostojni umetniški višini. Izvedbi se je predvsem poznalo, da ni bila uvrščena v repertoar zato, da bi se ta spo-polnil za to posebno priložnost, ampak, da so se režiser in igral- Krajncu slikarja-poeta pokrajine, iz katere prihaja,« Zdaj razstavlja 12 akvarelov in 7 olj. jkc V Ravnah igrajo Potrčevo dramo »Uacko in Krefli« Med kulturnimi prireditvami v počastitev Koroškega partizanskega srečanja ob 10. oblet, nidi 1. Koroškega bataljona so Igralske skupine okraja Slovenj Gradec zavzele vidno mesto: miselne obremenitve. Sicer ni- družina Svobode Žerjav z Boro. stvari same. s prizadevnostjo in s polnim čutom odgovornosti do domačega dela. Mladi režiser Paradiž je posta, vil dobro premišljeno režijo s pravilno naznačenimi in dosledno izoblikovanimi značaji, logičnimi odrskimi poudarki, zanimivim: mizanscenami in x uglajenimi dialogi. Od vsega začetka je prenesel osnovni ritem in tempo svoje režijske zamisli na igralce in obdržal predstavo v teku cele igre čvrsto v rokah. Vse igralske ustvaritve so prispevale h kompaktnosti predstave. D. Muser. , KOMISIJA ZA DRUŽBENO UPRAVLJANJE Bndarji, železarji, železničarji, gostinci o svojih izkušnjah Ljubljana, 25. maja. Na prvi seji komisije včeraj popoldne so imeli glavno besedo delegati z naših rudarskih revirjev in železničarji. Zlasti mnogo je bilo govora o zadnji uredbi o davku na plače in o plačilnem sistemu na železnici. Diskutanti so poudarjali, da sedaj veljavni predpisi o plačah pogcs:o ne upoštevajo težine dela in drugih momentov, k: bistveno vplivajo na to, koliko časa lahko kdo vzdrži pri nekem delu, ne da bi bilo resno ogroženo njegovo zdravje. Precej je bilo govora tudi o higiensko-tehnični zaščiti delavcev in o uspehih na tem področju, ki so jih dosegla zlasti taka podjetja, katera so posvetila tem vprašanjem vso potrebno skrb. Danes dopoldne so prišli do besede delavci iz gostinstva in trgovine, tekstilci, gradbince, železarji, rudarji iz Mežice in še železničarji. Spričo dejstva, da je odstotek zaposlenih žena v trgovini izredno visok, bi bilo treba temeljito obdelati vprašanje embalaže. V mnogih primerih je ta sedaj taka, da presega ženske moči in v danih primerih resno ogroža njihovo zdravje. Pozornosti je bilo v razpravi deležno tudi vprašanje dajanja gostišč v »socialistični« zakup, ker po mnenju diskutanta taki zakupi ne ustrezajo več stopnji našega raz- voja. Delegat iz Jesenic se je zavzemal za gradnjo enodružinskih hišic v večjem obsegu, ker so stroški za taka enodružinska stanovanja ob upoštevanju lastne prizadevnosti graditelja tud.’ do štirikrat nižji kakor v blokovni gradnji. Isti delegat je nakazal problemat.ko v finansiranju kapitalne graditve in izrazil začudenje nad dejstvom, da je n. pr. v Srbiji ob licitacijah nekater.h gradbenih del bilo več pobud, ki so se razlikovale druga od druge glede zneska tudi za 50 m.lijonov din in več. Več delegatov je govorilo o škodljivosti familijarnih odnosov v podjetjih. Taki odnosi nimajo za posledico le padanje delovne discipline, slabo kvaliteto dela ter razsipanje denarnih in materialnih sredstev, temveč tudi čisti gospodarski kriminal, ki se pogosto kaže v neutemeljeni delitvi presežnega plačnega sklada al. nagrad. Za primer je Pepca Kardelj navedla ljubljansko klavnico, v kateri je prejel lani direktor 267.000 din, njegov pomočnik pa 185.000 din nagrad. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da so si t; judie takrat bili na jasnem, da to ni njihov denar in da nimajo nanj nobenih pravic. O pomanjkljivem varčeva- nju, oziroma bolje razsipanju je med druguni govoril delegat iz Mežice, kjer preurejajo vilo direkcije, kadarkoli pride nov direktor, in kjer se vodilni ljudje podjetja ne morejo voziti v avtu, ki rima radia z »gajžlo«, medtem ko stojijo že pred leti začeta delavska stanovanja nedokončana in stanujejo delavci v nemogočih barakah. Ob koncu dopoldanske razprave je govoril še Roman Albreht, in s.cer predvsem o odnosu našega delavskega razreda kot celote do razvijajoče se tehnike, tehnične in druge inteligence ter do žena in vloge, ki jo imajo žene v naš; proizvodnji in družbeni ureditvi. NA TITOV ROJSTNI DAN so začeli s proizvodnjo novi industrijski obrati V Rušah elektropeč V tovarni dušika v Rušah je včeraj v prisotnosti vsega kolektiva začela obratovati nova električna peč, ki so jo izdelali po načrtih domačih strokov, njakov. PREIZKUS PRVE TURBINE V MEDVODAH ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• ••• NAROČNIKI „SLOVENSKEGA POROČEVALCA“ - lavaro-vanä ođ 1. janga dalja Kot smo poročali že v nedeljo, je uprava »Slovenskega poročevalca« podpisala z DOZ zavarovalno pogodbo (polico), na osnovi katere so vsi naročniki našega lista od 1. junija dalje zavarovani proti posledicam telesnih poškodb, in sicer: a) za primer smrti zaradi nezgode na 30.000 din; b) z3 primer trajne nesposobnosti za delo na 60.000 din in c) za primer delne invalidnosti na toliko odstotkov od din 60.000, kolikor znaša zdravniško ugotovljena stopnja delne, toda trajne nezmožnosti za delo. Kdo je upravičen do tega zavarovanja? 1. Nezgodno zavarovanje velja za vse tiste naročnike, ki so vpisani v kartoteko naših naročnikov in redno plačujejo naročnino. Za redno plačevanje velja, če je naročnina za tekoči mesec poravnana najkasneje do 15. v mesecu. V primeru nezgode v času od 1. do 15. v mesecu je za izplačilo zavarovalnine merodajna ugotovitev, da je naročnik poravnal naročnino za pretekli mesec. Če pa je nastal nezgodni primer v času od 16. do zadnjega v mesecu, je naročnik upravičen na izplačilo zavarovalnine le tedaj, če je poravnal naročnino do 15. v mesecu, ko se je nezgoda pripetila. 2. Če je naročnik lista podjetje, ustanova, organizacija itd., velja zavarovanje le tedaj, če je naročnik predhodno pismeno sporočil ime in priimek, poklic in bivališče tiste osebe, za katero naj zavarovanje velja. Podjetja, ustanove itd. imajo pravico prijaviti toliko oseb za zavarovanje, na kolikor izvodov lista so naročeni. 3. Za vse dosedanje naročnike prične zavarovanje 1. junija ob 24. uri, za vsakega novega naročnika pa ob 24. uri tistega dne, ko je bil vpisan v kartoteko naročnikov, oziroma ko je bilo njegovo plačilo naročnine knjiženo v blagajniški dnevnik pri upravi časopisa; pri zunanjih novih naročnikih prične jamstvo ob 24. uri tistega dne, ko je vplačal naročnino na pošti po nakaznici ali poštni položnici. Kako prijavljamo nezgodne primere? O nastali nezgodi mora zavarovanec (naš naročnik) obvestiti upravo lista najpozneje v 15 dneh po nezgodi. Če prijava ni storjena niti v enem letu od dne nezgode, izgubi zavarovanec pravico do odškodnine. Prijava nezgodnega primera mora vsebovati vse potrebne podatke, zlasti one o kraju in času nezgode, opis dogodka in vrsto nezgode, ime in izvid zdravnika o telesni poškodbi. Zavarovanec je dolžan, da takoj po nezgodi ukrene vse potrebno za zdravljenje. Kdo je lahko koristnik zavarovanja? V primeru smrti zaradi nezgode prejme zavarovalnino, če kdo ne želi drugače, zavarovančev zakonec (mož ali žena); če tega ni, zavarovančevi otroci; če teh ni, njegovi starši, in če tudi teh ni, zavarovančevi zakoniti dediči. Zavarovalnino za primer trajne ali prehodne nezmožnosti za delo prejema zavarovanec sam. (Dalje jutri) Včeraj popoldne so v hidroelektrarni v Medvodah začeli preizkušati prvi agregat zmogljivosti 8080 kilovatov, ki je montiran v desni obrežni zgradbi. Generator je izdelek tovarne »Rade Končar« iz Zagreba. Kaplanovo turbino, ki jovidimo na sliki, pa so izdelali v Titovih zavodih »Litostroj« v Ljubljani. Nova elektrarna na Savi v Medvodah bo začeta redno obratovati približno čez ^ tednov. ••• ••• ••• •••*•• ••*•#••••»•• ••• ••• »*• ••• ••• ••• • Bitoljska tovarna kož drobnice V Bitolju no včeraj v počastitev 61. rojstnega dneva predsednika republike maršala Tita začeli z redno proizvodnjo v tovarni za predelavo kož drobnice, ki nosi ime po Borisu Kidriču. Tovarna za predelavo kož drobnice »Boris Kidrič« v Bitolju je ena najmoderneje opremljenih tovarn te vrste v Se o problemu viničarjev in bajtarjev V »Slovenskem poročevalcu« dne 17. maja smo čitali članek o rešitvi problemov haloških viničarjev in bajtarjev. S problemi, ki jih navaja pisec članka pa je treba računati tudi drugod, n. pr. po vinorodnih okoliških Slovenskih goricah. Viničarji, bajtarji in brezzemljaki v teh krajih so z velikim zanimanjem sledili razpravam in pripavam zakona o zemljiškem maksimumu, da bo s tem zakonom vendarle enkrat u-resničena že stoletna želja izkorišča:. :ga kmečkega delavca. Popolnoma se strinjamo s piscem omenjenega članka, ki predlaga in pravi, da je treba odvzeti vsa vinogradniška posestva velikih kmetov in nekmetov, ki jih obdelujejo koloni in viničarji ter jih vključiti v socialistična gospodarstva, kmetom pa naj se da v zameno orna zemlja. Markovič Anton, Rožički vrh, Videm ob Ščavnici državi. Predelovala bo letno okoli 300.000 kv. metrov kož. Se letos bodo začeli s proizvodnjo tudi v posebnem krznarskem obratu. Gradnja in oprema tovarne je stala okoli pol milijarde dinarjev. Prekmurci si urejajo tiskarno Pred vojno je Imela Murska Sobota kar dve tiskarni, manjši tiskarni pa sta bili tudi v Radgoni in Lendavi. Gospodarsko, politično in kulturno razvijajoče se Prekmurje vsak dan bolj čuti potrebo po lastni tiskarni tudi danes. Okrajni ljudski odbor Murska Sobota je določil v letošnjem proračunu za tiskarno 2 milijona din, kar pa seveda ne bo dovolj. S pomočjo okrajnega odbora Socialistične zveze so Prekmurci že dobili dva stroja, ki predstavljata osnovo tiskarne. Sredstva za tiskarno zbirajo vse prekmurske organizacije in društva, pomagajo pa tud: podjetja, toda velikih investicij Prekmurci sami vendarle ne bodo zmogli in pričakujejo tudi pomoč skupnosti. M. Proizvodnja jekla v Belgiji Je znašala aprila 395 tisoč ton. Lani aprila je znašala proizvodnja jekla 430.600 ton, letos marca pa 404.194 ton. Proizvodnja jekla v Luksemburgu pa je znašala letos aprila 232.119 ton ali okoli 10 tisoč ton manj kakor marca. s-o-s slovenske (Nadaljevanje). Stroj bi v tem primeru odplačali v dobrih 6 letih. Naj tu mimogrede omenimo, da bi bilo treba za grafične stroje in naprave faktor znatno znižati, ali ga pa celo ukiniti, ker so izključno uvozno blago in jih doma nikoli ne bomo proizvajali. Naj samo za primer povemo, da grafičnih strojev, niti industrijsko razvita Švica ne izdeluje, marveč vse uvaža. Ce bi bil za grafične stroje faktor ukinjen, pa bi stroj, ki ga imamo za primer, stal 5.600.000 deviznih dinarjev, ki bi jih amortizirali v dobrih 2 letih. Po prostem tečaju franka s faktorjem 3 pa bi stal tak stroj 60,000.000 dinarjev, ki bi jih lahko odplačali pri današnjih Cenah proizvodnje šele v 22 letih. Jasno je, da si tako grafična stroka ne more obnavljati svojih osnovnih sredstev, saj bo stroj današnje konstrukcije v 22 letih ne samo tehnično zastarel, marveč bo že prej izrabljen, razen tega pa ne moremo misliti, da bi mogli imeti grafični izdelki tako visoke cene celih 22 let. Zato je več kot na dlani, da je nujno potrebna državna intervencija. Naj na koncu primera iz knjižnega tiska poudarimo, da je račun, ki nam je pokazal na leto, 2,756.000 dinarjev razlike, mišljen samo za 4 stroje, medtem ko jih imamo v vsej Sloveniji 60. Zato znaša škoda, ki Jo utrpi skupnost zaradi previ šokih cen ali nerentabilne gra lične proizvodnje samo v knjiž nem tisku 41.340.000 din. 2. Se drastičnejšo primerjavo pa nam pokaže primer iz ofsetnega tiska, kjer sedanji stroji, ki so vsi enobarvni, tiskajo le po 1000 odtisov na uro, medtem ko sodobni dvobarvni stroji tiskajo od 3000 do 5000 na uro. Kot primer vzemimo, da tiska nov stroj 4000 na uro; ker pa je dvobarven, ustreza to 8000 odtisov na uro alii 8-krat večji zmogljivosti. Stari ofsetni stroj ima produktivnost tiska 62 X ali 5 ur v 8 urah, tako da napravi na leto 1.540.000 odtisov, katerih stroški (brez papirja in barve) znašajo po današnjih cenah 1,293.000 dinarjev. Ce računamo, da stane delovna sila 384.000 din, potem stane 1000 odtisov 840 din. Na novem ofsetnem stroju pa bi lahko dosegli 75% produktivnosti tiska, tako da bi v 6 urah od 8 ur napravili na leto 14.784.000 odtisov, katerih stroški (brez papirja, barve in drugega izdelavnega materiala) bi znašali po današnjih cenah 12 milijonov 418.560 din. Po novih cenah bi znašali 1,552.320 din. Stroški za delovno silo ostanejo isti kot pri starem stroju, to je 384.000 din, tako, da bi 1000 odtisov na novem stroju stalo 95 din, kar pomeni pocenitev za 89«/e. Kaj pomeni to za tujsko propagandne grafične izdelke, za mladinske slikanice in za najrazličnejše etikete i. dr., kar vse se tiska na takem stroju, je več kot na dlani. Oglejmo si sedaj še, kdaj bi lahko znižali cene, oziroma stroj ob današnjih cenah amortizirali. Dvobarvni ofsetni stroj, ki smo ga vzeli za primer, in bi Zahodnonemški Službeni list je objavil dovoljenja za uvoz nekaterih izdelkov iz naše države; med drugim je objavljeno tudi dovoljenje za uvoz vina v vrednosti 1,2 milijona nemških mark, ter dovoljenje za uvoz surovega ribjega olja v vrednosti 15 milijonov nemških mark. Švedska je letos v prvem tromesečju izvozila 146.700 ton pa. pirja in lepenke. Lani v istem obdobju je znašal izvoz teh izdelkov 169.200 ton. Med drugim je Švedska izvozila tudi 49 tisoč ton časopisnega papirja. Holandska je sklenila prepovedati uvoz francoskih vin in bi nam bil najnujneje potreben, 'stane danes 9100 angleških funtov. Po uradnem tečaju dinarja s faktorjem 3 znaša to 22.932.000 dinarjev. Razlika med starimi in novimi stroški proizvodnje pa znaša 11,866.000 dinarjev. Nov dvobarvni stroj bi v tem primeru amortizirali v 2 letih. Ce računamo, da bi angleške funte plačali po uradnem tečaju, brez faktorja, bi stroj stal 7.744.000 din, kar bi lahko amortizirali ob sedanjih ce-nah še prej kot v 1 letu, nakar bi lahko primemo znižali cene. Naj zadostujeta samo ta dva primera iz knjižnega in ofsetnega tiska, podobni uspehi pa bi se pokazali v vseh drugih panogah grafične industrije. Upamo, da smo s tem jasno prikazali upravičenost zahteve po obnovi slovenskih tiskarn in da Mm bodo merodajni forumi nakazali vsaj za najnujnejšo obnovo devize po uradnem tečaju. Najnujnejšim potrebam bi lahko zadostili s približno 150 milijoni deviznih dinarjev (brez faktorja). Da ta znesek ni pretiran, naj povemo, da bi za ta denar lahko kupili le nujno potreben črkovni material v ročni in strojni stavnici, 3 stavne stroje, 2 stavna in vlivalna stroja, 1 časopisno rotacijo za 32 strani, 2 srednjevelika cilin-drska avtomata, 3 velike cilin-drske avtomate za knjižni tisk, 2 dvobarvna ofsetna stroja, 2 rezalna stroja, 2 šivalna stroja z nitjo in 2 z žico, 2 zgibalna stroja, 2 sodobni stereotipiji, 1 kompletno klišarno ter najnujnejše pomožne in merilne naprave. Treba je upoštevati, da le grafična industrija v Sloveniji vse doslej ni dobila iz državnega proračuna za svojo obnovo ničesar. Obnove pa je nujno potrebna, ker je njena proizvodnja vsak dan slabša in zaradi zastarelosti osnovnih sredstev tako draga, obenem pa, ker ne more več izpolnjevati velikih nalog, kri. jih postavljajo dnevno kulturne, politične in gospodarske potrebe države. Grafično delavstvo zato zahteva, naj merodajni forumi vendar že uvidijo upravičenost Včeraj dopoldne je bila v domu JLA v Ljubljani slovesna otvoritev I. kongresa energetikov iz vse države. Na dnevnem redu trodnevnega kongresa, ki ga prireja Jugoslovanski komite mednarodne organizacije CIGRE, je 19 referatov, o katerih bodo razpravljali v petih sekcijah, in sicer v sekciji za gradnjo elektroenergetskih naprav, v sekciji za konstrukcije električnih strojev, v sekciji za električna omrežja in medsebojno povezovanje elektroenergetskih sistemov, v sekciji za predpise s področja elektroenergetike ter v sekciji za tehnično-ekonomska proučevanja elektroenergetike s stališča dispečerskih (razdeljevalnih) sistemov. V svojem otvoritvenem govoru je predsednik Jugoslovanskega nacionalnega komiteja organizacije likerja. Ta sklep smatrajo kot represalijo zaradi ustavljenega izvoza holandskega sira v Fran. cijo. Proizvodnja krušnih žitaric se Je v Indiji povečala v prvih 2 letih S-letnega gospodarskega načrta za 1,15 milijonov ton. Petletni načrt predvideva, da bo ob koncu indijske petletke leta 1956. znašala proizvodnja krušnih žitaric že okoli 7,6 milijonov ton. Ce bo dosežena ta proizvodnja, bodo lahko ukinili uvoz krušnih žitaric, ki je znašal doslej povprečno 2,4 milijone ton letno. grafike obnove grafične industrije bi vključijo nakazano vsoto 150 milijonov deviznih dinarjev kot prioritetno v državni investicijski načrt, da bo tako grafična proizvodnja lahko čimprej cenejša in zadostna, obenem pa s svojo kvaliteto dostojno reprezentirala svojo socialistično domovino doma in na tujem. Ce pa to nikakor ne bi bilo mogoče, je treba glede na to, ker predvidevamo da bo po revalorizaciji osnovnih sredstev za grafično industrijo povišana amortizacija, da merodajni forumi grafični industriji izposlujejo ustrezno dolgoročno brezobrestno posojilo, da si po prostem tečaju nabavi zgoraj navedene najnujnejše investicije. V tem primeru pa bodo knjige, časopisi in ves drugi tisk še dolgo, dolgo dobo tako dragi, kakor so danes. (Konec) V Murski Soboti bo kmalu dograj’ena nova moderna tovarna mleka v prahu Mlekopromet v Murski Soboti zida ob pomoči UNICEF moderno tovarno mleka v prahu. Tovarna, ki je tila prvotno namenjena samo za mlekarno in predelavo mleka, bo zdaj preusmerjena v proizvodnjo mleka v prahu. Tovarno gradi Gradbeno podjetje »Sogrd« iz Murske Sobote. Pri gradnji ;majo težave z gradnjo dimnika, ker ne dobe primerne opeke, manjka pa tudi nekaterih instalacijskih naprav. Kljub vsem oviram oa upajo, da bo tovarna začela obratovati konec septembra ali začetek oktobra. Mlekopromet, ki bo upravljal to tovarno, se na to že pripravlja. Podjetje ima danes 40 uslužbencev in dober prevozni paTk, kar je za promet z mlekom nujno potrebno. Računajo, da bo kapaciteta tovarne 30.0001 dnevno, ker pa je trenotno malo mleka kar se do septembra (lanskoletna suša, odprodaja) še ne bo poprav.lo do zadovoljive višine bo začetna kapaciteta okrog 12.0001 dnevno. Nova tovarna za mleko v prahu bo za Mursko Soboto in sploh za Slovenijo dragocena, predvsem pa bo še pomembna *a Prekmurje, ki mu itak manjka industrije. CIGRE, akademik dr. Milan Vidmar, prisrčno pozdravil okoli 180 zbranih delegatov in gostov iz vse države, ter je med drugim dejal tudi naslednje: — V tem času, ko naše državno vodstvo in naši narodi z velikim naporom industrializirajo, oziroma elektrificirajo našo državo, je delo našega kongresa največjega pomena, saj bomo razpravljali o najnovejših tehničnih pridobitvah, ki se uveljavljajo s pomočjo mednarodne organizacije CIGRE tudi pri nas, mnogo pa tudi o naših izkušnjah, pridobljenih pri praktičnem delu in v institutih. — Včeraj popoldne so bila na dnevnem redu naslednja predavanja: inž. Velimir Ribar je poročal o gradnji transformatorskih postaj za 110, oziroma 35 kilo-voltov v Srbiji, inž. Ljubiša Dc-beljakovič je poročal o izkušnjah pri gradnji tipiziranih transformatorskih postaj, inž. Božidar Stefanini pa je pripravil za diskusijo predavanje o aktualnih problemih v zvezi z gradnjo daljnovodov za 110 kilovoltov. Za širšo javnost bodo zelo verjetno prav zanimiva naslednja predavanja: inž. Hrvoje Požarja: O energetski bilanci elektroenergetskega sistema Slovenije in zahodnega dela Hrvatske v 1. 1957. (v torek popoldne), dalje predavanje inž. Dragutina Leskovarje, o naših problemih pri gradnji hidrogene-ratorjev (v torek dopoldne) ter predavanje prof. inž. Antona Dolenca o dinamiki razvoja tovarne »Rade Končar« z ozirom na elektrifikacijo naše države (v sredo popoldne). Gospodarske vesti „V tem času fe naše delo naj večjega pomena66 I. kongres jugoslovanskih elektro-energetikov v Ljubljani TROJE SLOVENSKIH ZDRAVILIŠKIH KRAJEV Uttbriia — uogaška Slatina Troje svetovno znanih slovenskih zdravilišč je dobro pripravljenih na letošnjo turistično sezono. Po vojni so bili potrebni izredno veliki napori delovnih kolektivov v teh zdraviliščih, da so polagoma izginjali sledovi vo-".e. Vendarle so bila sredstva, ki so jih dobila na razpolago naša zdravilišča še premajhna, da bi le-ta imela n. pr. toliko prostora, oziroma posteij, kakor so jih imela pred vojno. Nekaj moramo predvsem ugotoviti, in sicer naslednje: zdraviliški kraji so bili dokaj zapostavljeni v primeri z gostinstvom. Medtem ko smo mnogo žrtvovali za nekoliko bolje urejene gostilna, so zdravilišča, ki so obenem tudi prijetna letovišča, nihala med turizmom, gostinstvom in zdravstvom: čeprav vemo. da je *- tarsko vzdušje proti vsem škodljivim pojavom. »Svobode« nika- jave. 7.a ta veliki preokret v miselnosti naših Ijndi pa je odgovoren delavski razred v celoti in je treba kor niso edine delavske kulturne Razpravo ▼ komisiji, ki jo je vodil tov Franc Boštjančič, je začel čjan Izvršnega sveta Ljndske skop Sčine Slovenije Tone Fajfar, ... Najprej je dejal, da je izobraže- 0 razmerah ob severni meji m zato uporabljati vse razpoložljive in že znane kakor tudi nove napredne oblike vzgoje in izobraževanja, pri čemer lahko ogromno store vsi, k» kaj znajo. V popoldanski razpravi je govor.1 delegat Gorjup iz Maribora vanje delavcev posebno važno, ker so le-ti prevzeli npravljanje podjetij v svoje roke in še posebej zato. ker so nosile» vsega napredka pri nas. Zatem je govoril o knltnri in o odnosu našega delavstva do naše socialistične kulture. Dejal je. da pri nas ne moremo več govoriti o neki posebni delavski knltnri. ker je vsaka kultura, k? jo nstvariamo na katerem koli področju, naša socialistična kultura, čeprav jo lahko delimo na dp'bro in slab'». Primer nerazumevanja naše socialistične kulture so n®kat®ra podjetja, ki so pokazala zelo slab odnos do Prešernove drnž. be, orav tako pa je tudi nremnlo naročnikov na ^ObTornikr in »Socialistično misel-». Ob konca j** govoril še o mecenetvn in predlagal, naj bi delovni kolektivi, ki ima »o v rokah proizvajalna sredstva, postal; tndi meceni naš® kulture. Zat®m se je razvrstilo več kakor 20 d»skatnnt®v. Govoril? so zlasti o potreb» izobraževan ja de- lavcev, pa tndi o potrebi pr» vzgoji srčne kubure, noč^n^-s-fi fn tovarištvu borbi or^t? nlkohol:»mn. o no-♦rehi np sanioiz^hraž^vanin, o n軫;b n»črlih za šolsko mladino, o oblikah vziTo*® in iz^braž^vanin ?n mnogih drugih vrgoinih vprašanjih. r>®le«*at iz Krškega je navedel. Ia Ima tem 6«. Aboama red H. (Ca* mernik — Stane Sever.) Sreda. 27. maja: Zaprto. Četrtek. 28. maja ob 20: Shaw: ,’PTi-mal ion <. Abonma red E. (Higgins — Vladimir Skrbinšek.) Petek, 29. maja ob 20: Shaw: »Pygmalion«. Zaključena predstava za sindikata Univerze in TVS. (Higgins — Stane Potokar.) OPERA Torek. 26. maja: Zaprto. Sreda. 27. maja ob 20: A. Foerster: »Gorenjaki slavček«. Premiera. -Slavnostna predstava ob 60 letnici slovenske Opere. Četrtek, 28. maja ob 20: Puccini: »Madame Butterfly«. Aboa. red F. Petek, 29. maja: Zaprto. MESTNO GLEDALIŠČI Gledališka pasaža Torek. 26. maja ob 16. in 20: VTtl. šč »2alujoči ostali«. Izvaja učiteljišče iz Ljubljane, ob 15.30 in 20: C. A. Puget »Srečni dnovi«. Gostovanje v Celju. Sreda. 27. maje ob 20: A rlstof fines »Lizistrata«. Red SREDA. Vstopnice so tudi * v prodaji. Predstava pi primerna za mladino. Četrtek. 28. maja ob 20: Aristoftu nes »Lizistrata«. Izven. Mladini ni primemo. MESTNO GLEDALIŠČE na JESENICAH Gledališki teden v počastitev predsednika republike maršala Tita Torek. 26. maja ob 20: O’NeJH »Ana Christie«. Sreda. 27 maja ob 20: Tomažič »Pohorska bajka«. Četrtek 28. maja ob 20: Behimen »Zgodba njenega življenja«. Petek. 29. maja ob 20: Ogrlzovifi »Hasana ginica«. KONCERTI Bruchollerie. ki lo smatrajo za vodilno svetovno pianistko, bo koncetrirala 1. junija v Filharmoniji. Rezervirane vstopnice je dvigniti najkasneje do sirede-Akademija za glasbo bo priredila javni nastop dijakov Srednje glasbene šole v sredo 27 t. m. ob 20.15 v veliki dvorani Slovensk« filharmonije. Sporedi in vstopnice v Koncertni! poslovalnici. Trg revolucije 9. 3441-K Drevi ob 20.15 v Filharmoniji X. abonmajski koncert za abonma B. Dirigent Jako- Cipci, solist Albert Dermelj. Na sporedu Škerjanc, Ha-čaturjan. Borodin. Vstopnice od 30 do 100 dm v Filharmoniji. PREDAVANJA Pediatrična sekcija slov. zdravniškega društva vabi na svoj redni mesečni sestanek, ki bo 2.7 t. m. v predavalnici pediatrične klinike. Predaval bo dr. Branislav Skaberne: Zdravniška zaščita matere in otrok v luči naših pravnih (predpisov. 3444-P Business English. Predavan 1a se prične 26. V. 1958 Kn 27. V. i 1953. — Moll. 3448-p Kim tlim EEn GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK tapeciran. moderen, prodam. Ogled: Kogej, Mestni trg 20/1. (vhod iz Krojaška ulica t). 6678-4 DEKLE sprejmem za pomoč pri gospodinjstvu in v gostilni, nad 35 let staro. Prednost dolge službe. Naslov v ogl. odd. 8694-1 Dva samostojna PEČARSKA POMOČNIKA za delavnico ali zunanja dela sprejmemo. Keramika. Maribor, Kneza Koclja 6. 8691-1 Razpisujemo več mest OBČINSKIH TAJNIKOV pri občinskih ljudskih odborih v omnočju okraja Kranj. Plača po uredbi in dodatek. Ponudbe z življenjepisom na OLO v Kranju ' 8689-1 UPRAVA »LJUDSKE PRAVICE« — »BORBE« sprejme več raznašalk za raznašanje časopisov v zgodnjih jutranjih urah. Interesenti naj se javijo v upravi. Kopitarjeva ulica 2, najkasneje do četrtka 28. maja. 8711-1 OBČINSKO STROJNO PLETILSTVO v št. Vidu pri Stični išče specialista, ki bi bil vešč upravljanja in popravil pletilnih strojev na električni pogon. Obenem bi opravljal tudi komercialne in upravni-ške posle potjedja. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Stanovanje preskrbljeno! 8712-1 PERFEKTNO KUHARICO iščemo za Počitniški dom v Medveji. Plača po dogovoru. Ponudbe poslati pod »Ob morju« na ogl. odd. 8700-1 STROJNEGA TEHNIKA iščemo. Nastop službe je možen takoj. Ponudbe na »Agrotehnika«. Ljubija, na, Miklošičeva c. 6. 8701-1 IŠČEM POŠTENO DEKLE, ld ima veselje do gostilne na Gorenjskem. Naslov ▼ ogl. oddelku. 8706-1 IZUČENO PLETILJO, W sl bo sama priskrbela stanovanje, sprejmemo. Ponudbe pošljite na: Toper Celje. 8616-1 PLETILJSKEGA MOJSTRA z« okrogle pletilne stroje sprejme Tovarna pletenin m nogavic Lesce. Plača po tarifnem pravilniku, nastop službe takoj. Ponudbe je poslati na naslov podjetja 6484-1 DOBRO MOŠKO KOLO prodam Ob Ljubljanici 75. Ljubljana. 8710-4 ŽENSKO KOLO, italijansko, prodam in kupim dobro ohranjen polglo-bok otroški voziček. - Naslov ▼ oglasnem oddelku. 8708-4 AVTO znamke »Pionir« TAM ton 3, motor DJIP z rezervnimi deli, pro. damo. Oboje dobro ohranjeno. Ponudbe na Kmetijsko gospodarstvo Radlje ob Dravi 8779-4 OSEBNI AVTO BMW a rezervnimi deli poceni prodam. »Jngoreklam«, Ljubljana. Kidričeva 6 8357-4 ELEGANTNO MOŠKO KOLO »Wol-s-it« naprodaj. Ogled od 15 do t7. Eržen, Hranilu iška 2. 86«4-4 TONKINO APARATURA 16 mm »AFA«, kompletna, uporabna, naprodaj »Fotoamater« Zagreb. Pro. laz Balkan, tel. 34-124. 8483-4 VOLČJAKINJO. leto dni staro, prodam. Anton Žagar, Bregarjevo 14, od 3. ure naprej. 8656 4 PLINSKI REŠO, tridelni, in plinsko pečico za pečenje. lepo emajlirano, poceni prodam. - Zalokarjeva ulica 14. 8387-4 MOŠKO KOLO, skoraj noro, prodam. Vodnikova 123. 86S7-4 MOTORNO KOLO 150 ccm ugodno prodam. Ljubljana. Hradeckega 12. 8695-4 KUPIMO MOTOR za avto Stude-backer ali D’esl motor z menjalnikom. Ponudbe za Kmetijsko gospodarstvo Radlje ob Dravi. 5 NOVO ŽENSKO KOLO. italijansko ali nemško, kupim. Naslov v ogl-oddelku. 86S5-5 KAMION CIPER (naftni) od 5 ton navzgor, kupimo takoj. Plačilo z virmanom. Ponudbe: Uprava za re-ste. Narodni odbor kotara Delnice. 8570-5 AVTO PRIKOLICO 5—7 ton, zaželena z dvojnimi kolesi, kupimo. -Ponudbe na »Vino« Bled. 8620-5 WEECKEND HIŠICO, primerno za stanovanje, kupim. Ponudbe pod »Weeckend« naogl. odd. 698S-7 STANOVANJE in celodnevno oskrbo nudim za pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskih urah. - Naslov v oglasnem oddelku. 8707-9 MENJAM STANOVANJE Reka—Ljubljana. - Ponudbe pod šifro »Čim-prej« na ogl. odd. 8702-9 URADNICA išče sobo, opremljeno ali prazno. Ponudbe pod »Nagrada« na ogl. odd. 8699-9 DNE 30. MAJA 1953 bo pri Vyndskem odboru me«tne občine Škofja Loka licitacija za oddajo nacionaliziranih mlinov Košir in Leben v zakup. Interesenti se vabijo, naj se licitacije osebno udeležijo. 11 V LJUBLJANSKEM VLAKU najdeni zvitek z risbami naj se odda proti nagradi na naslov v ogl. oddelku. 8715-10 PREKLIC od 12. maja 1953 popravljam: Marku Matičiču iz Doba se.m da! škornje v Drodajo ter jih dobi! nazaj v takem stanju. Preklicujem neresničnosti, ki sem jih govoril o njem. ter se zahvaljujem za odstop od tožbe. V. Ranga«. Celovška 61. 8341-t! PREKLICUJEM neresnične besede, ki som jih govoril o Stanku Voj-tu in o njegovi ženi Rajzer, 11 UM RT J Naznanjam žalostno rest, da je dokončala svoje trudapoluo življenje v 82. letu starosti naša nadvse ljubljena mama, stara mama, babica, tašča FRANČIŠKA WUCHERER roj. TROJER, bivša posestnica in gostilničarka. Pogreb bo iz hiše žalosti 26. maja ob pol 16. uri na farno pokopališče. . Žalujoče družine Šumi. _ Lesce. Ljubljana, Sydney. Sporočamo žalostno vest, da je umrl po dolgi, mučni bolezni moj ljubljeni mož, oče. brat, svak, stric RUDOLF MACAROL, upokojenec. -Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 16. uri iz Marijine kapelice na Žalah. . Globoko žalujoči: žena Vera. hčerki Branka. Jurka in ostalo sorodstvo. — Ljubljana - Sežana, 26. maja 1953. 5440-a Sorodnikom ln znancem sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi, mučni in težki bolezni zapustila draga mama, stara mama. teta. taš. ča, svakinja in sestra TEREZIJA SLUGA roj. DOBRUTA. Na njeni zadnji poti jo bomo spremili v sredo 27. maja 1953 ob 16. uri iz hiše žalosti v Zalogu na pokopališče v Polju. Žalujoči: sinova Vilko in Slavko. hčere Vera. Vika, Gizela. Dragica in Helenca z družinami, sestri Matilda. Antonija ter ostalo sorodstvo. • Sp. Zadobrova. Litija. Trbovlje, Reka. Slovenj Gradec, Sheboöy. fan Wris.f Zalog. Ljubljana* 25. maja 1953. 3446-0 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je nenadoma umrla naša draga žena. mamica in hčeka TONČKA SREBRNJAK roj. BENEDIK (štor-mančkova) iz Stražišča, šmarjetna gora 3, pri Kranju. Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 27. maja ob 16 izpred domače hiše na pokopa- KINO »UNION«: Zaprto. »KOMUNA«: amer. film »Ra* becca«. Brez tednika. Predst*, ve ob 16, 18.30 in 21. »SLOGA«: premiera franc. tSU ma »Frizer za dame«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. »SOCA«: angl. film »Ana »Kar», nina«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. Predprodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 10 do 11 ter od 15. dalj©. »TIVOLI«: amer. film »Kraljev* brivec«. Tedni: k. Predstava ob 20.15. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. »BEŽIGRAD«: amer. film »Zaklad Siera Mache«. Brez tednika. Predstava ob 20.15. Pro. da ja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. »SISKA«: premiera franc, film» »Frizer za dame«. Tednik. Predstave ob 16, 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic od 15. dalje. »TRIGLAV«: amer. film »Viva Zapata«. Tednik. Predstave ob 18, m 20. Prodaja vstopnic od 17 ure d3ije. KINO »LITOSTROJ«: ameriški film: »REBECCA«. Brez tednika. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic 1 uro pred pričetkom. CELJE — DOM: amer. Cim «Odločitev pred zoro«. CELJE — DOM: ital. film »Srce«. BLED: angl. film »Begunec«. KAMNIK: amer. film »Tarzan mod lovci«. RADOVLJICA: franc, film »Pr», kleti«. ROGAŠKA SLATINA: Ital. Um »Nočni taksi«. KRANJ — STOR2IC: mehiSkt flirn »Em dan življenja«. KRANJ — PARTIZAN: tnehiSk* film »En dan življenja« ob 20.30. JESENICE — RADIO: angl. film »Pekel je razprodan« ob 18. in 20. V primeru slabega vremena predstava odpade. JESENICE — PLAVŽ: avstr, film »Prijatelja« ob 18. in 20. Obvestilo Skupščina Lesnoindustrijskega podjetja na Bledu, sporoča vsem društvom, organizacijam, kakor tudi privatnim prosilcem, da njihovih prošenj za podpore ne bomo upoštevali, ker so vsi denarni skladi za razdeljevanje pomoči izčrpani. Na morebitne prošnje skupščina ne bo odgovarjala. Restavracija »Kovinar«, Tezno, kupi takoj pod ugodnimi pogoji večji električni gostilniški hladilnik. Pismene ponudbe ali osebna zglasitev v restavraciji »Kovinar«, Maribor-Tezno. • ••• ••• ••• •«••••••••••. TOVARNA STROJEV IN LIVARNA JEKLA „mm KBDRIG“ ■ BANJA LUKA potrebuje nujno 1 INŽENIRJA ali starejšega tehnika z večletno prakso v delavnici za vodjo mehanične delavnice, 1 STAREJŠEGA TEHNIKA ali orodjarja — specialista za poslovodjo orodjarne, 3 VISOKO KVALIFICIRANE STRUGARJE Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanja za oženjene bodo zagotovljena v novi zgradbi do septembra t. L TOVARNA STROJEV IN LIVARNA JEKLA „BORIS KIDRIČ" - Banja Luka potrebuje nujno podzemeljski kabel ENKBA 35—50 mm 100 metrov ali 50—70 mm 80 metrov ali 70—150 m 60 metrov Ponudbe naj se pošljejo na gornji naslov ali na telefon številka 352 — BANJA LUKA •••.«•.#••••■ lisce v Šm-arfnem pri Kranju. Žalujoči: mož Vinko. hčerka Majda, oče. mati. sestra in brat. "447-o Občinski odbor ZB in sindikalne podružnice Železarne štore snoroča-ta. da je umrl naš član FRANC HORJAK iz Šentjanža pri Štorah. -Pogreb zaslužnega Člana in borca ’Z NOV je bil v ponedeljek ob 16. uri izpred sindikalne podružnice železarne Štore na pokopališče v Šentjanžu. — Občinski odbor ZB in sin. aikalne podružnice Železarne Štore. ZAHVALE Ob smrti mojega OČETA se teplo zahvaljujem predvsem dr. Antonu Soncu za njegovo dolgoletno nadvse požrtvovalno zdravljenje. Vsem pa, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti,_ posebno šefu, kot osta-lemu osebju otološke klinike, za izrečeno sožalje in poklonjeno cvetje — iskrena hvala! Dr. Jerko Oršič. Vsem, ki so počastili spomin naše ljubljene mame JOŽEFE PRAŠNIKAR, iskrena hvala. Prašnikarjevi. Obveščamo vse organizacije in ustanove, naj se ne obračajo na naše podjetje za razne podpore, ker v letošnjem letu nimamo nobenih finančnih sredstev zaradi lastnih investicij. V bodoče na tovrstne prošnje ne bomo odgovarjali. Vse v tem letu prejete prošnje so odklonjene in prosilcev ne bomo posebej obveščali. Delavski svet mestnega gradbenega podjetja »MEGRAD« v Mariboru. VREME Stanje 25. maja ob ?. uri: Medtem ko se področje visokega zračnega pritiska nad zahodno Evropo polagoma pomika proti severu, ?e drugo njegovo jedro še nadalje krepi lu pomika proti vzhodu. Frontalne motnje. ki pritekajo od severovzhoda, bodo povzročile prehodno poslabšanje vremena tudi pri nas. Napoved za torek: Lepo vreme z naraščajočo oblačnostjo v popoldanskih urah in manjšimi krajevnimi plohami. Temeratura ponoči do S® C, čez dan do 280 C. Wolfgang Leonhard Sovfetska zveza po Stalinovi smrti Od Stalinove smrti dne 5. marca 1953. leta je v Sovjetski zvezi v razmeroma kratkem času bila cela vrsta izredno pomembnih dogodkov. Izpustitev pravkar zaprtih kremeljskih zdravnikov: javne obtožbe proti vodilnim funkcionarjem državne varnosti, češ da .kršijo zakone, zapirajo nedolžne ljudi in jih silijo k raznim izjavam; razrešitev dolžno, sti ministra državne varnosti in aretacija njegovega namestnika: istočasna razrešitev ministrov za državno varnost v ostalih ljudskih republikah: ustavitev že v januarju zasnovane velike kampanjske čistke in hkrati objava amnestije za zaprte državne gospodarske in vojaške funkcionarje; odstop od načela »osebne odgovornosti« in poudarek »kolektivnega vodstva« partije: istočasni prehod provokacijskega in agresivnega delovanja proti nesovjetskim državam Jc neki bolj realnejši in stvarni zunanji politiki — vsi ti dogodki načenjajo polno važnih vprašanj. Ali je pri vseh teh zadevah vzrok samo manever s ciljem pridobitve na času, ali je začetek neke nove v osnovi pojmovane spremembe? Kako daleč se bodo razvijale te spremem-be?Kako je prišlo do teh sprememb? Danes kaže, da je že možno odgovorti na najbistvenejše teh vprašanj. Pri natančnejšem proučevanju dogodkov v Sovjetski zvezi se jasno očituje, da so spremembe, izvedene v zadnjih tednih, rezultat daljše notranje borbe v partijskem državnem vodsvu, kar je celo v sovjetskem tisku prišlo do znatnega izraza. Za razumevanje teh sprememb se ne moremo omejiti samo na dogodke po Stalinovi smrti. Vrnimo se — za razumevanje sedanjosti — za korak nazaj v bližnjo preteklost. SPREMEMBE V CENTRALNEM KOMITEJU NA XIX. KONGRESU SOVJETSKE PARTIJE Dne 15. oktobra 1952 leta je bila objavljena sestava novega centralnega komiteja partije. Od 71 članov starega centraL nega komiteja, izvoljenega na XVIII. partijskem kongresu, je bilo samo 34 članov ponovno izvoljenih. Od 37 neizvoljenih jih je umrlo 7, če je beseda »umreti« sploh primerna, kajti še vedno sodijo k »umrlim« tudi Ždanov in Sčerbakov. Sest prejšnjih članov centralnega komiteja je bilo degradiranih za kandidate, a o preostalih 23 pa ne zasledimo nikjer več omembe, čeprav so med njimi zelo znane osebnosti, kot Kaga-novič, brat člana Politbiroja L. M. Kaganoviča; Kulik, med vojno maršal Sovjetske zveze: Lozovski, bivši predsednik rdečih internacionalnih sindikatov; Manuilski, predsednik vlade in zunanji minister ukrajinske republike; Voznesenski, bivši član Politbiroja in namestnik ministrskega predsednika ZSSR, ki j ebil v marcu 1949. leta razrešen tega položaja in je od takrat dalje izginil iz politične arene. Istočasno je bilo opaziti, da se je število zastopnikov armade in mornarice v primeri s prejšnjim centralnim komitejem znatno zvišalo. Ze samo to pomeni važno spremembo v vodiL nem krogu sovjetske partije. Dva tedna kasneje je bila ta tendenca potrjena z naslednjim dogodkom: 30 oktobra, torej dva po zaključku kongresa je »Pravda« objavila naslednje zanimivo sporočilo: »V znajne članom Komunistične partije Sovjetske zveze! Zaradi spregleda volilne komisije XIX. partijskega kongresa, je na listini izvoljenih kandidatov v centralni komite na partijskem kongresu ime državljana L. A. Govorova bilo izpuščeno. Ponovni pregled je pokazal, da je državljan L. A. Govorov bil resnično izvoljen za kandidata Centralnega komiteja VKP/b. Sekretariat CK VKP/b.« Ze samo dejstvo govori, da je bil vzrok temu neka dvomljiva osebnosti, ki je šele na osnovi pritiska določenih krogov bila včlanjena v centralni komite. Maršal Govorov je bil med vojno glavni komandant leningrajskega okrožja, ki je bil direktno podrejen Zdanovu. »ZDRAVNIŠKA ZAROTA« IN ZAČETEK »ČISTKE« Pretekla sta dva meseca. 13. januarja 1953 leta je bila v tisku objavljena zarota kremeljskih zdravnikov. Kremeljski zdravniki so bili obtoženi, da so sovjetskim maršalom Vasiljev-skemu, Govorovu in Konjevu, kakor armijskemu generalu Stemenkovu in admiralu Lev-čenku ogrožali življenje. Čudno je, da stoji na drugem mestu »ogroženih« maršal Govorov. Poleg tega so te zdravnike obtožili krivde za smrt nekdanjega šefa političnega vodstva sovjetske armade Sčerbakova (umrl 11. maja 1945. leta) in smrti sekretarja Centralnega komiteja partije boljševikov Zdanov (umrl v avgustu 1948). Omembe vredno je, da je »Pravda« pri tem senzacionalnem razkritju zamolčala dve stvari. Zamolčala je, da izmed petih kremeljskih zdravnikov, ki so avgusta 1948. leta podpisali smrtni list Zdanova (ki je bil takrat objavljen v »Pravdi«), na sovjevrsten način dva izmed kremeljskih zdravnikov-prof. Vasilenko in Fjodorov nista med obtoženci, in dalje, da sta obtožena prof. Vivsi in prof. Vinogradov sprejela Leninov orden, prvi leta 1947 »za h&-rojska dejanja v borbah za Leningrad«, drugi pa 1952 leta »za zasluge na področju medicine«. Neposredno po objavi »odkritja zdravniške zarote« se je začela velika kampanja čistke in budnosti. Od 13. januarja, to je od začetka čistke do Stalinove smrti, ni prešel dan, da ne bi sovjetski tisk označil mnogih ljudi iz različnih predelov Sovjetske zveze in iz raznovrstnih poklicev za saboterje, agente in izdajalce. V tisku so napadali višje gospodarske funkcionarje, sodnike in pravnike zaradi »pomanjkljive izvedenosti v preiskavah« in jih klicali na zagovor. Izgubljeni dokumenti so služili za izhodišče številnih preizkav. Funkcionarje neruske narodnosti so dolžili »nacionalizma« in drugih napak. In med vse te mnogoštevilne obdolžitve se je vpletala monotona, za noben ugovor dovzetna zahteva centrale po »budnosti, budnosti in ponovni budnosti«. POSEBNOSTI ČISTKE OD JANUARJA DO MARCA 1953 2e od začetka čistke, to je 13. januarja 1953 so se inspiratorji in organizatorji očitno trudili obuditi spomine na veliko »čist, ko« iz leta 1936-38. Prav tako kot takrat so vesti o tem, da so zaprli vodilne oseb, nosti, bile objavljene v šesti rtu briki zadnje strani »Pravde«; sledile so te objave pod našlo« vom »Kronika« v istem tiskov« nem stavku: kakor takrat, tako tudi tokrat niso bili samo stalni napadi proti obtoženim »morilcem, špijonom in zločincem«, temveč tudi ostre svaritve pre« bivalstvu zaradi »nebudnosti« in »brezskrbnosti«. Prav tako kot takrat je zadobilo ime »budnost« odločilno vlogo. Tako kot v aretacijskem valu 1936 38 so žrtve čistke imenovali: »špijoni, ubijalci, zltčinci, lopovi, zastrupljevalci in bande, zveri v človeških podobah«. Po 6. februarju 1953 so v sovjet: skem tisku mnogokrat citirali Stalinove odredbe o budnosti iz leta 1937. (Dalje prihoduüfil