' ^Afjt V'
' 7 Or.
/Imeriska Domovi ima

AMCRICAH IN SPIRIT 1‘ORCaGM IN LANGUAGfi ONLT
NO. 243
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. DECEMBER 19, 1966
SLOV6NIAN
MORNING K€WSPAP3I

STJIV. LXIV ™ VOL. LXIV PRVI DEL — SECTION I
irs. John F. Kennedy se obrnila na sodišče, da ustavi tisk knjige
Prav vesele in blagoslova polne božične praznike vsem našim naročnikom, društvom in trgovcem ter sploh vsem, ki na ta ali oni način podpirajo naše podjetje — žele uredništvo, uprava, uslužbenci in zastopniki ter vsi raznašale!
AMERIŠKE
DOMOVINE
Sankcije proli Rodeziji Novi grobovi
----	1	Karl Kokal
Združeni narodi po sklenili , y Resedl> Cahf., je umrl po proti uporni Rodeziji V G0 8° bolezni bivši Cleveland-Afriki gospodarske sankci- GGn. ^ let stari Karl Kokal, 186-ie. Niihov USP'eh je zelo van 0wen st;> Reseda, Cahi., dvomiiiv	.doma v vasi Bišče, fara Ihan pri
: Domžalah, od koder je prišel v ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Ameriko 1. 1908. Pred svojo upo-Varnustni .svet je po več kos. kojitvijo I. 1946 je bil 25 del za-enotedenski razpravi sklenil z poslen pri Richman Bros. Leta 11:0 glasovom'gospodarske sank- 1948 se je preselil iz Clevelanda cije proti afriški Rodeziji, štir- v Kalifornijo. Zapustil je ženo je člani sveta, Sovjetska zveza,' Alice, roj. Vidmar, preje por. Francija, Bolgarija in Mali so se Jakhc, sina Carla, hčeri Jennie glasovanja vzdržale.	j Bukovec, Anno Mesgec (Belle-
Sankcije obsegajo prepoved vue, Wash.), pastorke Helen nakupa glavnega izvoznega bla- Reitenbach, Arthurja Jakliča, ga Rodezije in prodajo blaga Kathryn James, Mary Jane No-Rodeziji, ki ga nima sama. Prav vab, 17 vnukov in vnukinj, 5 fako obsegajo sankcije prepoved pravnukov in pravnukinj. Sin Uvoza olja, brez katerega rode- Maks je umrl. Pokojni je bil
NEW YORK, N.Y. — Mrs. John F. Kennedy je v petek zaprosila sodišče, da ustavi izdajo knjige “Death of a President”, ki jo je napisal W. Manchester o smrti njenega pokojnega moža predsednika Johna F. Kennedy-ja. Mrs. J. F. Kennedy trdi, da se pisec ni držal dogovora z njo in zato zahteva od sodišča, da objavo tega dela prepove.
Časopis Look je napovedal, da bo začel delo objavljati v nadaljevanjih že 10. januarja, med tem ko je izdaja celotne knjige določena za prihodnji april.
Sodnik Saul S. Streit je pozval pisca dela in oba njegova izdajatelja predse 27. decembra, da mu navedejo razloge proti zahtevi Mrs. J. F. Kennedy.
zijsko gospodarstvo
more
član SDZ št. 5. Pogreb bo iz
Ifcmsko orožje dela težave nemški vladi
BONN, Nem. — Preje kot so politični opazovalci pričakovali, se je nova nemška vladna koalicija znašla v težavah radi vprašanja o atomski oborožitvi nemške narodne obrambe. Tri stališča butajo drugo ob drugega. Najbolj radikalno je komunistično, ki ne prizna Nemčiji ne pravice do lastnine ali solastnine na atomskem orožju in tudi ne pravice do soodločevanja.
Nemški socijalisti pravijo da njihovi deželi ni potrebna nobena lastnina katerekoli vrste a-tomskega orožja, pač pa mora imeti pravico do soodločevanja, kdaj se sme tako orožje rabiti v slučaju vojnega spopada. Nemški krščanski demokratje pa pravijo, da mora imeti Nerričija pravico do solastnine in seveda tudi do soodločanja v rabi tega orožja.
Komunistično stališče za nemško vlado odpade, obe drugi stališči pa delata preglavico sedanji nemški koaliciji, zato ni mogel novi nemški zunanji minister Brandt začeti nobene akcije na zadnji seji NATO zuna-
rodno poslovati. Afriške države Želetovega pogreb, zavoda na E. so hotele popolno obvezno pre- K2 St. v sredo zjutraj.
Poved uvoza vsakega olja v Ro-;	Louis Spehek
Rezijo, toda njihov predlog, ki'je j Po	bolezni je umrl vče-
določal, naj bi Velika Britanija rai v Moly Family Home 85 let
skrbela, da bi bila ta prepoved stari Kouis Spehek s 1120 E. 67 njih ministrov v Parizu.
izvajana, ni dobil potrebne ve- 10.ien Pri Sv. Gregoriju naj*—	.	'	,	------=
čine.	j Dolenjskem, od koder je prišel j član Woodmen	of	the World
Južna Afrika in Portugalska,1 v Ameriko 1. 1902, mož Frances J camp 293, SMZ	št.	3	in Kluba
katere afriška posest Mozambik r0P Stanonik, oče Louisa, Fran-'slov. upokojencev za senklersko le glavni izhod Rodezije na mor-	ka (Ft- Lauderdale, Fla.) in Mrs. | okrožje. Pogreb	bo	iz	Želetove-
je, sta izjavili, da se sankcij ne	Frances Kikel, 6-krat stari oče, j ga pogreb, zavoda	na	St. Clair
Henry Cabot Lodge ne vidi izgledov za mir
Ameriški poslanik v S a igo nu trenutno še ne vidi nobenega žarka priru v Vietnamu.
WASHINGTON. D.C. — Poslanik H. C. Lodge je prišel za j božične praznike domov v Združene države in je) predsedniku poročal o položaju’v Vietnamu.
Poleg njega so bil| pri predsedniku L. B. Johnsonu še obrambni tajnik McNamara, posebni poslanik A. Harrimah, ki se je prav vrnil s poti po Afriki in Evropi, ter poslanik ZDA pri Združenih narodih A. Goldberg.
Po končanem sestanku pri predsedniku je edino poslanik Henry Cabot Lodge govoril s časnikarji. Povedal je naravnost, da trenutno ne vidi nobenega znaka za kake razgovore o končanju vojne v Vietnamu.
Prav tako ne vidi veliko možnosti za daljše premirje za praznike namesto dvodnevnih premirij za Božič in Novo leto.
Poslanik H. C. Lodge je dejal, da vodi Amerika v Juž. Vietnamu “štiri vojne”. Dve, boj proti velikim rdečim enotam in boj za utrditev južnovietnamske vlade, sta dosti uspešni. Tudi tretja, za ustalitev gospodarstva, napreduje. Le zadnja, boj proti rdeči podtalni m - ki tvori o-snovoi gverilski \ ujni proti vladi, doslej še ni pokazala kaj posebnega. Lodge je prepričan, da Hanoi in Peiping ne bosta pristala na razgovore o končanju vojne, dokler ne bo bolj uspešen boj prav na tem področju, dokler ne bo uspe V vlomiti moči rdeče organizacij- na podeželju in v mestih, na kateri dejansko Sloni ves rdeči boj za oblast.
Za boj proti rdeči podtalni organizaciji ameriške oborožene sile ne prihajajo v poštev, tega morejo uspešno voditi le domačini, ki poznajo jezik in ljudi.
Prav zato so ameriške oborožene sile prevzele vso težo boja z KIr**»A|U glavnimi rdečimi oboroženimi OSantOKrajSkl g JVerRerji
silami, da bi mogle oborožene $8 K!pi?8j[0 JdilliSOM! sile Južnega Vietnama uspeš- WHITE SULPHUR SPRINGS, nejše trgati rdeče mreže in lo-(W. Va. — Demokratski guver-miti njihov nadzor nad podeže- iierji So imeli poseben sestanek Fern-	'na posvetu v letovišču White
Su-phur Springs. Bili so ravno
NOVA DIVIZIJA V VIETNAM;
Danes so se izkrcale v Vung Tau, 40 milj jugo-j vzhodno od Saigona v Južnem Vietnamu prve! enote 9. pehotne divizije ZDA. To je že sedma ameriška divizija v Vietnamu. Število ameriškega vojaštva v Južnem Vietnamu je s tem preseglo 370,000 mož.
SAIGON, J. Viet. — Danes se je izkrcala v Vung Tau, 40 milj jugovzhodno od tu predhodnica, kakih 1,500 mož, 9. ameriške pehotne divizije. V nekaj tednih ji bodo sledili ostali oddelki, v celoti blizu 15,000 mož. S tem se bo povzpelo število ameriškega vojaštva v Južnem Vietnamu na 7 celih divizij, 4 posebne brigade in na vrsto pomožnih enot. Skupno je število preseglo 370,000 mož. Deveta divizija je dobila v drugi svetovni vojni v Evropi ime “the Old Reliables”, v njej je tedaj služil kot oficir tudi sedanji vrhovni poveljnik ameriških čet v Južnem Vietnamu gen. Westmoreland. Prihod nove divizije, ki bo začasno ostala na področju vzhodno od glavnega mesta, bo sprostil druge ameriške enote za operacije v delti reke Mekong.
Gen. Westmoreland, ki je pri- ,
šel pozdravit predhodnico 9. di- nega. naj bo demokrat ali vizije v Vietnam, je izjavil čas-j republikanec. Odgovornost za nikar jem v Vung Tau, da še “ni bilo odločeno, kdaj bodo ameriške čete šle v delto”. Očitno je, da do tega ni več daleč. Nekatere enote namreč že operirajo v njenem skrajnem severnem delu.
Na kopnem je prišlo do večjega spopada z rdečimi le na obalnem področju kakih 290 milj severovzhodno od Saigona, kjer enote 1. konjeniške divizije zadele na neki rdeči bataljon.
Iz Clevelanda in okolice
V bolnici je—
Frank Kožar ml. se že od 17. junija 1966 nahaja resno bolan v Veteranski bolnici na 10701 East Blvd. Cleveland, O., v sobi št. 5320. Obiski so dovoljeni od 10. dop. do 8. zvečer.
Zenith barvni TV—
Pri Brodnick Bros. na Waterloo Road imajo naprodaj najno-v an j še barvne televizorje ZENITH. — Več v oglasu!
Kong. Feighauu ukradli kovček s pošto—
Kongresnik Feighan ima za praznike smolo. Ko je hodil po opravkih v središču mesta, mu je nekdo iz avtomobila ukradel avtovko s pošto, ki jo je pustil v njem. Pošta je pa obstojala iz poraz pri novembrskih volitvah ^ pisem, ki so mu jih pisali vo-so naravno zvalili na Johnsona, livci. Vsi ti ne bodo torej dobili
Nekaj časa v soboto je izgledalo. da . se je., enotam 1. konjeniške divizije posrečilo rdeče obkoliti in jim zapreti možnost umika. Tem se je kljub temu posrečilo uiti .iz obroča in včeraj ter danes je prišlo le do spopadov patrol. Rdeči naj bi bili v boju imeli 65 mrtvih, ameriške izgube pa so bile “zmerne”.
Bombniki B52 so odvrgli večje število težkih bomb na področje tik južno od demilitariziranega pasu v pokrajini Tri Quang, sicer pa ne poročajo o nobeni večji letalski akciji. O napadih na področje v okolici Hanoia je vse tiho od pretekle srede.
Če so rekli A, so morali reči tudi B: izjavili so, da hočejo aktivno soodločati pri usmerjeva-nju demokratske politike, začeli so toi'ej osporavati Johnsonov monopol v stranki. Glavno Johnsonovo napako vidijo v Johnsonovi ideji o “veliki narodni skupnosti”, ki zanjo dežela še ni dozorela. Da hočejo postati neodvisni, je pokazala tudi debata o udeležbi držav pri dohodnini. To misel so sprožili republikan-.skf guvernerji, demokratski ji pa ne bodo mogli nasprotovati, ako nočejo sami sebi kvariti politične bodočnosti. Demokratski poraz bo torej vendarle poživil debate med demokrati. Srečni pa bodo, ako se debate ne bodo prelevile v običajne demokratske prepire in spore.
Če se zgodi nesreča, vam ne tako slabe volje kot republikan-
tnore nihče pomagati, če se ni- ski v letih 1960-1965. Vsak »te držali prometnih predpisov, poraz napravi človeka čemer-
hosta držali. Brez njunega sode- 10'krat Pra°če, po pol brat Mary Avenue v sredo ob 8.45, v cer-Wanja te ne morejo doseči po- Levstik in Frances Willevaldt kev sv. Vida ob 9.30, nato na davljenega cilja. Nihče pa tre- (0rtnek> S1°v.). Pokojni je bil _Kalvarijo.
hutno ni voljan Južno Afriko in -—----------------------------------------------------
*iepaBzn. APfrSe‘državeCto	NATO bo moral skoro misliti tudi na KHajsko
SJS v0£ ."imai0 POtrebne PARIZ. Fr. _ Državni tajnik ^Orn .Vehka Snlanja pa upora- Rllsk še] M zadnjo sejo zjna.
sile načelno odklanja, ker se -	• ■ ■	--	J
ZaVeda, da bi njej in nemara tu-
dobremu delu Afrike hudo škodovala.
Če sankcije ne uspejo, kar je ^erjetno, bo to hud udarec že tsko pičlemu ugledu Združenih Prodov. Vsa reč močno spomi-Na na sankcije Društva naro-d°v leta 1935 proti Italiji, ko je
ta
napadla in začela zasedati A-
Wsinijo. Njihov polom je pome-lk- dejanski konec Društva nabodov.
Vranensh
prerok
pravi:
^elno oblačno z možnostjo ka^tavanja snega, hladno. Naj-
Mš
temperatura 32.
njih ministrov NATO naravnost v Pariz, ampak pa ovinkih. Še pred sejo je obiskal vzhodno A-zijo in tako prišel v Pariz od vzhodne in ne zahodne strani. Kar je zvedel in videl v vzhodni Aziji, ni ostalo brez vtisa nanj. Tega ni mogel zatajiti v svojih govorih na sejah NATO.
Povedal je zbranim ministrom NATO, da niso daleč časi, ko bodo atomske bombe lahko priletele na. Ameriko ne samo od vzhoda, t. j. Rusije, ampak tudi od zahoda, t. j., iz Kitajske. Resda Kitajska še nima modernih atomskih ne modernih vodikovih bomb. Resda Kitajska še nima medcelinskih raket, toda to ni nobena tolažba. Kitajska se napenja z vso silo, da pride do zadostne zaloge atomskega orož-žja in zadostnega števila medcelinskih raket, ki jih bo lahko u-smerila tako proti Ameriki kot proti Evropi.
ska zveza ne bo mogla več ostati samo atlantska, bo morala postati tudi pacifiška, ako ne bo hotela zapirati oči pred stvarnostjo. Kitajska mora torej že sedaj postati faktor, ki ga strategija NATO ne sme prezreti. Kako so zunanji ministri NATO reagirali na Ruskova izvajanja, ni znano. Gotovo so pa takoj spoznali, da se temu problemu ne bodo mogli ogniti, akoravno Evropa še ne vidi in ne čuti kitajske nevarnosti tako hudo kot Amerika. Vedo sicer, da Kitajska še ni danes nevarnost za svetovni mir, toda lahko postane že v dobrih 10 letih. Časa za premišljevanje ne preostaja torej na pretek.
Ta okoliščina je najbrže tudi močno vplivala na zbrane NATO ministre, da niso dolgo debatirali o tem, ali je predlagana 7-članska komisija za planiranje rabe atomskega orožja potrebna ali ne. So načrt odobrili, obenem pa tudi določili, da naj komisija
Potemtakem Severno-atlant- pride pod kontrolo širšega odbo-
ra, kjer bodo včlanjene skoraj j Na drugi strani se je pa tudi vse NATO članice. S tem je de-1 spremenil položaj naše dežele, jansko že dana oblika za skupno j Do sedaj so v Evropi videli v a-odločevanje, kdaj naj pride v(meriških bombah nepremagljivo
NATO okviru do rabe atomskih in vodikovih bomb.
V podrobnosti se ta načrt še ne spušča. Treba je počakati, kakšno končno stališče bo v tem pogledu zavzela Nemčija in kako bo na ta načrt reagirala Sovjetska zveza. V začetku mu bo verjetno zelo sovražna, ker ne trpi, da bi Nemci imeli tudi najmanjšo besedo pn odločanju o atomskem orožju.
Ameriška želja, da se v problem vključi še nevarnost kitajskega atomskega orožja, gotovo ne bo pospešila končnega sporazuma v NATO. Evropa se danes ne boji več ruske nevarnosti, zakaj naj bi potem mislila še na kitajsko, ki je daieč nekje za rusko? To je res samo na prvi pogled. Razblini se pa v nič pri misli, da kitajske atomske bombe lahko dosežejo ravno tako Portugalsko kot Ameriko.
varnost proti ruski napadalnosti. Sedaj bo pa kmalu položaj drugačen. Ako se na primer Kitajska in Rusija sporazumeta, kar se verjetno bosta, kakor hitro se bodo kitajski komunisti naveličali sedanje norije znane pod imenom kulturne revolucije, potem na Ameriko in Evropo lahko letijo hkrati kitajske in ruske atomske bombe. Resda pravega prijateljstva med Kitajci in Rusi ne bo, možno in verjetno pa je interesno prija-tetjstvo, ki v vojnem pogledu ni nič manj nevarno kot pravo.
NATO bo torej kmalu dobila novo podobo, precej bo k temu pripomoglo tudi kitajsko oboro-
Ena žena pogoj za učiteljsko službo
BLANTYRE, Malawi. — Na svetu so za razne poklice potrebni razni pogoji, včasih tudi taki, ki nanje ne računaš niti v domišljiji. Tako je na primer šolska uprava v Blantyre, Malawi, stavila učiteljem kot pogoj za službo, da smejo imeti samo po eno ženo. Tam vlada namreč še mnogoženstvo, dočim plače predvidevajo stroške samo za eno ženo.
Pravijo, da se učitelji ne bodo preveč strogo držali tega pogoja, ker upajo, da jih radi tega prekrška ne bo nihče preganjal. Dobrih učiteljev tam namreč — manjka.
od Feighana nobenega odgovora. Zato prosi Feighan vse, ki so rnu zadnje dni pisali, naj svoja pisma pošljejo še enkrat, da bo mogel nanje odgovoriti.
Vietnam bi rad ustavo po francoskem vzorcu
SAIGON, J. Viet. — Komisija ustavodajne skupščine, ki sestavlja novo vlado, se je odločila, naj bo Vietnamska republika urejena po francoskem vzorcu. Predsednika republike naj izbere ves narod, zato bo pa predsednik imel v rokah vso javno upravo in mu bo pri tem mogel parlament le malo kvariti račune. Tudi vlada bo bolj odgovorna predsedniku kot parlamentu.
To ne bi bilo nič slabega, kčr tudi v Vietnamu bolehajo na francoski politični bolezni: imajo preveč strank, ki niso sposobne, da bi sestavile trajno koalicijsko vlado. Zato se da stališče komisije kar lepo zagovarjati. Vietnamu bo torej namenjen močen predsednik. Kje naj ga Vietnam vzame? Nima namreč nobenega generala De Gaulla na razpolago; na drugi strani bo pa vsak predsednik stal pred skušnjavo, da postane pravi diktator. Ali ji ne bo morda podlegel, kot ji je bivši diktator Diem?
Vatikan proti komerci-jaliziranju Božiča
RIM, It. — Uradno vatikansko glasilo je zadnjo nedeljo ostro obsodilo naraščajoče komercija-liziranje Božiča. Vso propagan-j do za praznike je označilo kot | čisto maškarado, ki prav nič ne pristoja pomenu Božiča in novega leta. Jaslice naj ostanejo to, kar so bile cela stoletja, ni jih treba tako šemiti kot to dela današnja trgovina.
Kitajsko poslaništvo v Hanoiu žrtev letalskega napada?
TOKIO, Jap. — Poročevalska služba rdeče Kitajske je v posebni izjavi obdolžila v petek letalske sile ZDA, da so namerno napadle poslaništvo rdeče Kitajske v Hanoiu in ga precej moč-
ževanje z atomskimi bombami no poškodovale.
Združene države so že dan preje izjavile, da pri letalskih
in raketami. Za NATO pomeni to začetek nove dobe, ki se je začela z decembrsko sejo zunanjih ministrov NATO.
napadih v torek in sredo ni nobena ameriška bomba padla na mesto Hanoi.
Zadnje vesti
CANBERRA, Avstral. — Tu potrjujejo, da se je vlada afriške Rodezije obrnila na Avstralijo, da posreduje za nove razgovore med vlado Smitha v Salisbuxyju in vlado Wil-sona v Londonu.
MOSKVA, ZSSR. — Amerikan-ca Craddock M. Gilmor, 24 let, iz Salt Lake City, in Buel R. Wortham, ki sta bila obtožena, da sta na črno menjala dolarje, sta to priznala. B. R. Worthham, 25 let, iz North Little Rock, Ark., je priznal tudi, da je “odnesel” iz, nekega hotela v Leningradu kip medveda. Samo za menjavo
dolarjev na črnem trgu sta lahko kaznovana z zaporom od 3 do 8 let. Wortham dobi lahko še posebej 3 leta zapora za krajo.
BOGOTA, Col. — Letalo kolumbijske letalske družbe se je ponesrečilo, ko je tu pristajalo v gosti megli. Vsaj 18 oseb je bilo mrtvih, 10 pa težje ranjenih. Skupno je bilo v letalu, ki je bilo na poletu sem iz Miami, Fla., 59 potnikov Ut posadka.
MEmšm Bommim
tgrog.o

6117 StTČlair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
►u Wished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
fca Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5,00 za .t meseca V i- Kar.rdo in dežele izven Združenih držav:
$13.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.59 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States;
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5,00 for 3 months i anada and Foreign Countries:
I1S.09 per jms; $9.G0 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Claw postage paid at Cleveland, Ohio

No. 243 Mon., Dec. 19, 1966
Božična mise!
Ni dolgo tega, ker sem bral kratko, toda lepo božično zgodbico. V neki vasi so šolski otroci priredili na odru betlehemski prizor, ko Jožef in Marija iščeta prenočišče. Moža, ki je imel gostilnico in v njej že polno prišlekov, je igral mlad fant, ki je bil sicer močan po telesu, v umu pa počasen. Prideta Marija in Jožef in prosita za prenočišče. Fant jima reče, kakor je bilo v vlogi zapisano; Nobenega prostora ni več, pojdita naprej. Še enkrat zaprosi Jožef in fant odgovori z istimi besedami. Žalostno se Marija in Jožef obrneta, tedaj pa se fantiču osujejo solze in krikne za njima, kar ni bilo v vlogi: Pridita nazaj, Jožef in Marija. Lahko imata mojo sobico!
Nekaj gledalcev je reklo, da je bila igrica polomija, večina oa je mislila, da lepše in iskrenejše še niso videli.
Ta zgodbica mi je prišla na misel ob letošnjem božiču. Pridita nazaj, Jožef in Marija. Lahko imata mojo sobico.
Čudno navajeni smo, da nam kakor že iz navade, božič pomenja višek čustvovanja. Tako hitro so solzne oči ob božični pesmi, tako mehki so nekateri, ko gledajo mnogo-barvne lučke na božičnem drevescu v topli sobi, gapjeni so, ko odvijajo darove.
Mar je res to že postalo višek božičnih dni?
Če odpremo božje knjige (morali bi jih večkrat), bi našli v njih čudovito zgodbo preroka Danijela v babilonski sužnosti. Daleč od domovine govori z angelom Gabrijelom, s tistim, ki je dobrih pet stoletij za tem v majhni naza-retski hišici govoril z dekletom, ki ji je bilo ime Marija. Govoril je Danijelu o sedemdesetih letnih tednih, ki se morajo dopolniti, in Mariji, da se je čas dopolnil.
In rodil se je Otrok, ki ga je trideset let pozneje s terase v Jeruzalemu rimski Poncij Pilat pokazal ljudstvu z besedami: Ecce, bomo. Poglejte, človek!
Kaj je vendar bistvo božiča, bistvo svetega večera?
Ta krik Poncija Pilata, ki je zapisan v svetih knjigah. Ecce, homo! V tem kriku rimskega oblastnika, ki ni poznal Jezusa kot Boga, temveč samo kot človeka, je namreč obtožba nas vseh, ki v Jezusu, rojenem v ovčji staji, gledamo Boga, pa malo ali skoraj nič kot brata vseh ljudi.
To stoletje, v katerem živimo, v katerem se je svet trpeče in strahotno premaknil na stotinah krajev, je stoletje socijalnega preporoda, je stoletje iskanja po rešitvi najbolj perečega vprašanja: kako pravično rešiti bedo milijonov Kristusovih bratov?
V tem stoletju, ko je komunizem obetal zapreti nebeška vrata in nebeške dvore prepustiti vrabcem, pa odpreti raj na zemlji, se še vedno rode otroci na bambusovem trstičju, na prerijski travi, na puščavskem pesku.
Koliko jih je na tem božjem svetu, ki bi sredi komod-nosti modernega sveta, sredi lučk, jedi in pijače še kriknili kakor fantiček na odru:
Pridita nazaj, Jožef in Marija. Lahko imata mojo sobico.
Koliko jih je? Tistih, ki se jim solze oči od blagosti, ko poslušajo božično pesem, ki so ganjeni ob lučkah na božičnih drevcih in ob darovih, zavitih v zlat in srebrn papir, lepo okrašen z rozetami in pentljami.
Komunizem je mnogim zaprl nebeška vrata, pa ni odprl raja na zemlji. Narobe. Toda ob svetem večeru in ob božičnih dneh bi se morali tudi mi kot kristjani vprašati: Kaj pa smo mi napravili za rešitev bednih in od vrat odgnanih? Kaj smo mi, ki v nebesa in v Boga verujemo, naredili za svojega sobrata, ki je prav tako brat Kristusov?
Božični dnevi niso in ne bi smeli biti samo kipenje čustev, ne samo obujanje spominov, ob staji, kjer spi božji Otrok. Daleč od božiča je tisti, ki misli, da je vse to bistvo.
Božič je praznik aktivnosti, je dan spoznanja, da smo po tem Otroku, ki mu Mati in sveti rednik nista mogla najti zibeli in toplega prostora, povezani z vsemi tistimi, ki trpe in se mučijo v tem življenju, kakor da zanje ni prostora na tej zemlji.
Svetovne družbene mizerije ne more rešiti samo karitativno delovanje. Mnogo naredi, mnogim obriše solzo vsaj za hip. Vendar samo socijalna pravičnost more postaviti tiste temelje, v katerih bo brat gledal brata.
Ecco, homo! Vsak je človek, po božji podobi ustvarjen, s hrepenenjem po pravici in po ljubezni. Če na sveti večer in v božičnih dneh vidimo samo sebe in svoje veselje, če se skušamo, da nas ne bi vznemirjalo, izločiti iz množice stiskanih, ponižanih — tedaj gre božič dejansko mimo nas. Obsijani od luči in lučic, na barvastih slikah, ki jih bomo posneli sebi in drugim za spomin, nasmejani in dobre volje, smo daleč od svojega božjega Brata in daleč od vseh bratov.
Božič ni cmeravost, ne kup sladkih besedi. Božič je krik po pravici. Težko bi kdo lepše povedal božično misel, kakor jo je rajni škof Gregorij v voščilu leta 1959: “V rev-
ščini hleva in tihoti svete noči sta se pogleda deviške Ma-volili po svoji modrosti, pameti tere in božjega Deteta prvič srečala, prvič sta se zazrla Tn uvidevnosti, tako, kakor smo
drug drugemu v oči.” če bi se še mi! Obema. Kaj vse bi brali v teh očeh?
Berimo!
Karel Mauser

Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček.

Duluth, Minn. — Bo že skoraj 25 let, odkar sem sedel pod lipo z mojim prijaznim sosedom Khedrom. On je rodom Asirec, po poklicu zobozdravnik. Zelo prijazen in vljuden mož. Visoko naobražen in razgledan. Po veri nestorijanec, a zelo strpen in z njim se da razgovarjati o vseh problemih, takih in takih. Ko začneš z njim govoriti o teh ali onih dogodkih, se ti zdi, kakor da je pred teboj odprta knjiga zgodovine sveta od začetka do sedaj. Poročen je st Perzijko, zdaj bi bila Iranka.
Bilo je ravno na dan 4. julija
radi čim hitreje vcepili zaupanje v krščanstvo. V tem oziru so francoski misijonarji doprinaša-li velike žrtve. Morda bi bilo več uspeha, če bi bili bolj mehko postopali v nekaterih slučajih. A po njihovih prepričanjih je bilo tako prav. So že morali vedeti, zakaj. Ko je pa Francija sprevidela, da so vsa prizadevanja Francije zastonj, da hi po svoje Indijo civilizirali ter privedli na pota krščanstva, itd., so se Francozi odločili oditi iz Indije. Takoj za Francozi so pa začeli prihajati v Indijo Angleži. Anglija pa je bila tedaj močno prežeta
1941, to je v letu, ko je blazni protestantovska država. Prote-
Hitler vpadel v Jugoslavijo z namenom, da jo zadavi, njeno zemljo pa priključi k rajhu po roparsko in po receptih divje narave nekdanjih Tevtonov.
Prav tiste čase je šlo Angležem in Francozom precej trdo. Pokojni Churchill je hrabril Angleže s svojima dvema palcema, ki ju je kazal v obliki črke “V”, kar naj bi pomenilo “Victory” — zmago. S tem znakom je pozdravljal zaveznike in vse, kar je v tistih dnevih trde preizkušnje za Anglijo srečaval na svojih potih kot ministrski predsednik. Prav tisti dan je objavil chicaški dnevnik zanimiv opis Indije in Indijancev. Opozoril sem na tisti članek dr. Khedra. Z zanimanjem ga je čital, potem mi je pa začel razlagati o hinduizmu, o “svetih kravah” in o vseh rajnih' indijskih navadah in običajih. Marsikaj mi je povedal, kar mi do tedaj ni bilo znanega o tem. Potem mi je pa začel razlagati, kako so kristjani raznih sekt skušali dokazati Indijcem, da je njihova vera v “svete krave” nekaj, ki nima v resnici nobenega pravega pomena, a niso :meli uspeha. Indijci so se držali svojega in se tega držijo, kakor zgleda, še sedaj. Prav tiste dni so se -vršili po nekaterih indijskih mestih demonstracije in spopadi med hindujci in drugimi. Menda radi nekih krav, da so jih neki enim pokradli. Indijci so to smatrali za velik greh in jeza je med njimi prikipe-vala vsepovsod.
Ko sem pred kratkim prav to iesen čital o nekih takih izgredih v indijskem mestu New Delhi, kako je drhal hindujcev razbijala in demonstrirala ter zahtevala, da naj vlada popolnoma pod kaznijo prepove pobijanje krav ter da je bilo v teh izgredih več stotin ljudi ranjenih in poškodovanih, nekaj pa ubitih, sem se spomnil na tisti pogovor in na razlago o hindujcih z dr. Khedrom.
Zatem, ko mi je dr. Kehdro precej obrazložil in pojasnil, kaj je hinduizem in kako blazno se Indijci za tega izpostavljajo, mi je povedal zanimiv slučaj, kako so Angleži gledali na hinduizem in Indijce, ko so tam Indijcem “čuvali” njihovo domovino in njihov hinduizem. Med pogovorom mi je že preje namignil, kake vrste kramarji so Angleži. Treba jih je poznati, potem se ve, o čem se govori, kadar se govori o angleškem kramarstvu.
Francozi so bili pred Angleži v Indiji, je poudaril dr. Khedro. Tja so pošiljali svoje zastopnike in francoske katoliške ustanove so pošiljale v Indijo svoje misijonarje, kateri so se zelo požrtvovalno trudili, da bi Indijce pridobili za krščanstvo. Pri teh prizadevanjih so naleteli včasih na velika nasprotstva. Indijci so vztrajali pri svojem, ti pa bi jim
tantovska cerkev Anglije je začela pošiljati zatem v Indijo svoje protestantovske misijonarje. Menda v New Delhiju je imel sedež angleški podkralj, kateremu je bila dana oblast ukrepanja in odrejanja raznih zadev in določil v Indiji. Ko je prišlo nekega dne več protestantovskih misijonarjev iz Anglije v Indijo, jih je podkralj sprejel, nagovoril in jim dal več nasvetov, kako naj ravnajo z domačini Indijci na svojih misijonskih potovanjih. Rekel jim je baje, kakor so pripovedovali, je nadaljeval dr. Khedro:
“Častiti božji namestniki! Božja previdnost vas je poslala, da daste tem ubogim ljudem poznanje resnice in da jih poučite, kje je resnica. Opozarjam pa vas, bodite previdni in strpni. Francoski mi iarji so bili v nekaterih razmerah malo nestrpni, dasi so imeli prav, ampak Indijci jih niso razumeli. Preveč so se prepirali s hindujci radi krav in bikov. 'Glede tega bi jaz vam svetoval m rekel:	Pustite
Indijce, ne dražite jih glede krav in bikov, če jih ne jedo. Če nočejo jesti krave in bike, jih bomo že mi Angleži pojedli namesto njih. O tem se kar nič prepirati.”
“Vidiš,” mi je dejal dr. Khedro od tistega časa so vse krave in bike izvažali iz Indije v Anglijo, kolikor so jih dovoljevali, in Anleži so se lepo mastili z govejim mesom in pečenkami —• Indijci pa vse desetletja stradali in stradajo še danes. Zakaj? Krav imajo dosti, pa jih ne jedo.”
Vidiš, prazna vera hindujcev je bila v korist angleškim kramarjem!
Ko sem prav pred kratkim bral zopet o izgredih v Indiji radi krav in bikov, sem se tega pogovora spomnil in sem dejal, ponovil ga bom, morda bo koga zanimal., Obenem pa tudi pokazal, kako so znali Angleži vsako stvar izkoristiti zase. Anglež je bil kramar in je. Kakšen bo odslej? To bo vedela povedati pri-hodnjost.
* ŠE BESEDO ALI DVE o volitvah v naši državi. Tu gori na severu sicer nismo tako glasni, kakor ste doli na vzhodu in po osrednjem zapadu, ali npr. v “'zlati”’ Kaliforniji. Mi smo bolj na severu, kjer zima gospodari včasih 7 do 8 mesecev in politične jagode in maline ne rodijo, niti ne zorijo tako, kakor tam o-krog velikega New Yorka, Phi-ladeiphije, rodnega mesta navihanih in zvitih odvetnikov, ter okrog velikega Chicaga, kjer imajo precej besede nekateri “caponisti”, irskači in čehači in še cela vrsta drugih- Zato smo bolj ponižni in z malim zadovoljni.
sodili, da bo najbolj prav.
— V 8. kongresnem okraju za zvezni Kongres je zopet zmagal naš rojak John A. Blatnik, ki je dobil v teh zadnjih volitvah 114,033 glasov. Kongresman Blatnik je zelo popularen radi zaslug, ker je v letih svoje službe kot tak marsikaj dosegel za izboljšanje tega in onega v St. Louis okraju. Volivci tega niso pozabili in so ga zopet izvolili.
— Za državnega guvernerja pa je bil izvoljen republikanec Harold LeVander. Poročilo o njegovi izvolitvi pravi, da je dobil skoraj 85% vseh glasov.
— V St. Louis okraju je zmagal za okrajnega šerifa z zavidljivo večino Gregor Sertich, dosedanji policijski poročnik v Virginiji, Minn. Dobil je blizu 60,000 glasov, njegov nasprotni kandidat le 27,000.
— Tudi po drugih mestih in okrožjih je tu pa tam bil kdo izvoljen izmed naših rojakov in iz vrst drugih jugoslovanskih narodnosti. Na vse te moramo biti Slovenci in ostali Jugoslovani ponosni. Naši so. Potomci naših rojakov.
* SMRTNIH SLUČAJEV IN NOVIH GROBOV med našimi ljudmi po naši Minnesoti je vedno, zdaj v eni zdaj v drugi naselbini. Starih pionirjev je ved-o manj. Padajo že iz druge in tretje generacije. Prvi Slovenci so začeli prihajati v te kraje še pred 100 leti. To je pa že dolga doba. V hladni zemlji naše Minnesote počiva tisoče in tisoče naših rojakov. Če stopiš na božjo njivo v Tower ju, Ely ju, Aurori, Evelethu in še drugdd, saj opaziš sama slovenska imena.
— Pred kratkim so pokopali v Virginiji, Minn., 80 let staro rojakinjo Terezijo Markovič.
— V Buhlu, Minn., je pred nedolgim umrl 84 let stari rojak Frank Perko.
-— Doli V/Minneapolisu je pa umrl 48 let stari Eli Petrič, ki je preje dolgo vrsto let bival v Nashwauku, Minn.
— Bodi vsem lahka ameriška zemlja in naj počivajo v miru!
Vsem či ta tel jem Ameriške Domovine iskren pozdrav! Ameriški Domovini pa mnogo božičnih daril v obliki novih naročnikov. Naročajte in širite A.D. vsepovsod! Ne pozabimo jo, kot zveste obveščevalke, ki nas obvešča o vsem, kar je novega med nami Slovenci po Ameriki in drugod!
Andrej ček
lakaj 0 Icižlšiiili ¥®ššilsii Ihrfaf^
Euclid, O. — Mnenje nekaterih je bilo, da je pisanje božičnih kart neka čudna navada, za katero je škoda časa in denarja. V svoji nepremišljenosti sem bil tudi jaz podobnih nazorov.
Ker sem jaz delal v tovarni, je imela žena na skrbi pisanje božičnih kart. Pred dvemi leti pa je bila žena bolna in mi je rekla, naj jaz prevzamem to skrb. U-stregel sem ji. Ko sem začel pisati božične pozdrave, mi je sto-oil vsak prijatelj ali družina v duhu pred oči in se mi je zdelo, da se je ob pisanju voščil kar pomnožila ljubezen do njih. Ko sem začel to premišljevati, sem se samega sebe sramoval, ker nisem že preje doumel te lepe navade v naši novi domovini.
Ali more biti kaj lepšega, ko v Sveti noči premišljujemo srečo betlehemskih pastirjev in molimo nebeško Dete, kakor da voščimo že preje vso srečo in veselje tudi svojim prijateljem!
Mi v Clevelandu in okolici se ne moremo niti zavedati, kaka sreča je za nas, ker imamo med seboj toliko slovenskih prijateljev. Saj se srečujemo in vidimo vsepovsod z njimi in vsakokrat nas to razveseli.
V prvi svetovni vojni sem bil
Trstu. V tisti bolnici so bili vojaki vseh narodnosti, samo Slovencev ni bilo. Dobil sem hitro prijatelje drugih narodnosti, vendar pa sem imel domotožje po Slovencih.
Na Občini nismo dolgo ostali, premaknili smo se dalje v Italijo. Ko smo bili na poti tja, sem srečal pred mestom Portogruaro rojaka Bernarda Kokalja. Ne morem opisati tistega srečnega in veselega občutja, ko sem videl prijatelja iz svojega kraja in sem lahko par besedi z njim po slovensko spregovoril. On je bil kasneje zidarski mojster v občini Dolsko pri Ljubljani.
To veselo srečanje mi je stopilo pozneje, ko sem živel srečno med svojimi ljudmi, neštetokrat pred oči. Mnogo naših rojakov je zanesla naša usoda v razne kraje tujih dežel, kjer ne morejo dobiti slovenskih prijateljev in imajo zaradi tega velikokrat boleče domotožje. Nam tukaj pa, četudi smo v tujini, nam to lajšajo naši prijatelji.
Kot velik prijatelj vseh tistih, ki čitajo ali slišijo čitati Ameriško Domovino, želim prav iz srca vesel Božič in srečno ter blagoslovljeno novo leto 1967.
Vincenc Povirk
SpOM li fOŠells
Cleveland, O. — Ob doživetju prazniškega razpoloženja božičnega veselja se s hvaležnostjo spominjava tistih lepih dni, ki sva jih skupno z vami doživela s skupino, ki se je udeležila Slomškove proslave v Lemontu, 111. Nove znance in prijatelje, s katerimi sva se seznanila tam in s sopotniki, ki ste se z nami vozili — je ostal spomin svež in nepozabljen.
In še tisti skupini, ki smo bili skupaj na potovanju v Baragovo deželo! S hvaležnostjo se spominjamo lepih dni na tem romanju in vseh rojakov, ki so se ga udeležili; pa tudi onih, ki so nas prišli v michiganskem Travniku nozdravit. Bili smo veseli snidenja z Vami, ki smo si bratje po krvi in govorici. Vaš obisk je bil pravo presenečenje na tujih tleh! Bo pa to res, da naš prvi emigrant škof Friderik Baraga je brez dvoma na svojih misijonskih potih bil eden prvih Slovencev, ki je takrat po razsež-nih gozdovih hodil in trpel, ne za bogastvo, ki mine, pač pa za srečo in zadovoljstvo, ki ostane večno.
Slehernemu bi želela osebno izreči besede voščila, vsem, s katerimi sva se seznanila na teh potovanjih, p o s a meznikom in vsej skupini: Srečen Božič! Zdravja, miru in zadovoljstva polno novo leto pa naj nam vsem nakloni priprošnja tistih velikih vzorov, katerim smo posvetili v tem letu naše napore, da bosta dosegla svoje poveličanje — Slomšek in Baraga!
Pozdravljeni!
John Petrič Matthew Tekavec
Zilrav|@ p naše bogastvo
Cleveland, O. — Zopet enkrat je prišel naokoli čas, ko si voščimo praznike, ko segamo prijateljem in znancem v roke in teplo izgovarjamo naše želje: Vesel Božič in srečno novo leto!
Žal letošnji božični prazniki ne bodo veseli za nekatere slovenske družine, za tiste, ki so v letošnjem letu izgubile svoje drage. Za te bodo naj lepši prazniki leta oviti s črno tenčico žalosti.
Pri nas, v fari sv. Lovrenca, je smrt pogosto in kruto nasto-jpala. Pobrala je može-pionirje, (spoštovane slovenske žene, mlaj-i še može in fante. Odšli so in nikoli več jih ne bo nazaj. Mi se jih spominjamo v naših mislih in molitvah, mislimo pa tudi na ivse prizadete, užaloščene družine.
Na volivni dan 8. novembra | kmalu po novem letu 1917 do-smo moški oblekli dolge nedelj- deljen v vojaško konjsko bolniške in praznične hlače in smo co, ki je bila tedaj na Občini pri
Ijivih bolnikov, ki jih je kar precej med nami. Naj mi bo na tem mestu dovoljeno, da se teh revežev spomnim v letošnjem božičnem času.
Naj začnem kar pri moji sosedi, pri Mrs. Karolini Bobnar, stari nad 90 let, katera je že več let privezana na bolniško posteljo.
Mrs. Apolonija Kic, 3558 E. 81 St., nekdaj tako vneta društvena delavka, leži že dalj časa nezavestna v Warrensville sanatoriju. Veliko let je bila predsednica Društva sv. Rešnjega Telesa. Koliko svetih rožnih vencev je zmolila pri skupnih pobožnostih in ob smrti članic. Sedaj nemo gleda okoli sebe in nikogar ne pozna.
Rojak Joseph Jančar, 3534 E. 82 St., se tudi samo postelje drži. Kako rad bi šel v cerkev, pa so mu noge odpovedale.
Znani John Petrič, 3578 E. 82 St., tudi že več let ne zapusti sobe. Vendar je vsaj toliko pri moči, da vsak dan že čaka raz-našalca Ameriške Domovine.
Louis Simončič, 5590 Dunham Rd., je tudi že veliko let le v hiši. Razum mu je popolnoma odpovedal in nikogar ne pozna. Nekdaj je bil tako delaven pri cerkvi, pri društvih, pri Narodnem domu, sedaj pa le gleda človeka.
Mary Hrovat, 5128 Stanley Ave., Maple Heights, tudi že dalj časa ne zapusti sobe, ker ne more iz hiše. Gotovo že nad 12 let boleha Frank Kocjančič, 5565 Cumberland Dr., Garfield Heights. Nekdaj tako korajžen in vesel, sedaj pa že toliko let na bolniški postelji!
Mary Barbič, 7910 Rosewood Ave., se je tudi pridružila bolnim. Že dalj časa hodi le s palico. Njena soseda Mary Oblak tudi že dolgo rabi umetno palico ali pa sedi na malem, stolu podobnem vozičku.
Da ne pozabim omeniti mojega dolgoletnega prijatelja Jožeta Kenika, 3531 E. 78 St., ki tudi že veliko let preživi le na bolniški postelji. S pomočjo drugih zapusti za kratek čas posteljo in sedi na vozičku. Nekdaj močan kot hrast, delaven povsod, kjer so ga potrebovali, sedaj pa onemogel premišljuje minile čase.
Josephine Slama, 9414 Bessemer Ave., tudi že dolgo nosi križ bolezni in trpljenja.
Naj omenim še to, da so vsi zgoraj navedeni bolniki in bolnice naročniki Ameriške Domovine. Zato jih vsem čitateljem toplo priporočam v molitev za bolnike.
*
Nekoč, mislim da je bilo leta 1915, sem obiskal prijatelja doli na E. 82. cesti in St. Clair Ave., ki je bil tudi že dolgo bolan. Pisal se je Gaspari. Tolažil sem ga. Pa pristopi k njegovi postelji neka žena, ki ga je prišla o-biskat za menoj, za njeno ime ne vem, in mu reče: “O, kako si Ti srečen, da si bolan!” Meni se je to čudno zdelo, da bi bila bolezen sreča, zato jo vprašam: “Se Vam zdi, da je bolezen sreča?” Ona pa pravi: “Kdor je bolan, si dela pot v nebesa. Le tisti so nesrečni, ki so vero zavrgli, preklinjajo in nemoralno živijo. Oni si pa delajo pot v pekel. Ali ni bolje nekaj časa trpeti v bolezni, kot vso večnost v peklu?”
Tudi jaz Vam, dragi bolniki, priporočam, da vse svoje trpljenje darujete ljubemu Bogu, ker boste prejeli po smrti za to bogato plačilo.
Vsekakor želim vsem zdravim in vsem bolnim blagoslovljene in zadovoljne božične praznike in srečno novo leto 1967!
Jakob Resnik
PRAKTIČEN BERAČ
Gospa beraču: Nimam ničesar pri rokah, kar bi vam dala, pač pa imam manjše delo, za katero b: dobili primerno nagrado. Na-Spominjamo se ob tem času, nosite mi iz kleti premoga, ki naj bi bil poln ljubezni do1	— Oprostite, milostljiva, ja^
bližnjega, tudi naših neozdrav- iščem dela samo za želodec.
HANADSH4 DOMOVINA
1 VOŠČILI M TORONTA, OKT. 1 |-------------------------—|
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO Vam želi
ANTON'S MEAT MARKET | gos m blagoslovljen boiič
ANTON BAVDEK
1
PRVA SLOVENSKA MESARIJA V TORONTU
Imamo vedno sveže in okusno prekajeno meso in šv klobase. Če pripravljate gostije, bankete ali slično, V* se priporočamo. Dostavljamo na dom brezplačno. Po zelo ugodnih cenah vam napolnimo hladilnike.
633 Vaugham Rd. sna Vogalu Oakwooda.
Tel: 783-0423 — 783-0312
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in
SREČNO NOVO LETO Vam želi
drulffla JOHN TRATNIK
176 DELTA STREET, Toronto 14	•	255-4553
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1967
vam želi
družina L FERKULJ
183 BETA STREET, TORONTO 14	°	259-7334
BLAGOSLOVA POLNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM
IVAN KAVČIČ IN DRUŽINA


materinska predanost svojemu rodu je slovenski narod dovedla iz neznanih davnin naše zgodovine, da se niti en člen verige našega rodu ni pretrgal — mogočni narodi so pa izginili.

1 VOŠČILA IZ TORONTA, OKT. %
M.
Vcščila
k Sf@¥gržsk@ pisarile
Slovenska pisarna v Torontu ima širom Kanade veliko po-znancev. Z mnogimi smo v stalnih stikih, bodisi pismeno ali o-
|j iasarija in kSofsasičarna
1 DERMASTJA

ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN ROJAKOM VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
s
Kdor leto za letom z zrelostjo opazuje življenje, prav lahko spozna, da največ blagoslova rosi na vztrajno in zve- jsebno. čim ti znanci zvedo da sto opravljano delo. Ne kapital, ne samo nadarjenost, ne !je v pisarno priSpei0 novo'slo-diplomatska premetenost, niti ne samo izobrazba, temveč vensko pterarno "delo, takoj se delo kot napor osebe, ki vsa omenjena sredstva uporablja 0giasjj0 jn ga naročijo in Pisar-in uravnava, tako delo kliče in privablja največ božjega ina nar0^j0 izvrgk blagoslova.
Na razpolago imamo vse vrste svežega in doma prekajenega mesa, kranjske klobase, vse vrste domačih salam, šunk itd. — Dobite tudi bučno olje, kislo zelje, repo, radensko slatino itd.	Dostavljamo brezplačno.
Sprejemamo naročila iz vse Kanade in pošiljamo C.O.D.
I
Zima bo še dolga, večerov za branje še mnogo in knjižnih
Vzor takega dela je lastnica, so uredniki in sotrudniki, ,	. v
stavci in delavci ter osebe v upravi našega dnevnika darov je se vehko na zalog,: od
“AMERIŠKA DOMOVINA”. ‘
192-194 AUGUSTA AVE., Toronto 2B, Ont. — 366-2165
Slovenske kulturne akcije, od Svobodne Slovenije, od Družbe sv. Mohorja, od Družabne Prav-
Prav je, da jim vsi, ki uživamo sadove njihovega dela, vsaj enkrat na leto rečemo “Bog lonaj”. Najbolj primerno ,de m od Studia Slovenka, je, da svojo hvaležnost povemo za Božič. Naj Bog blago- • Vsem stalnim poznancem naslavlja vaše delo in napore pri pisanju, izdajanju in tiska- cje ustanove in drugim rojakom nju “AMERIŠKE DOMOVINE”. Vesel in blagoslovljen vesel Božič in srečno novo leto Božič vam in vsem, ki ta naš list zvesto berete in širite. 1967 želi in vošči lastništvo in Mir svete noči in veselje Božiča bodi z vami ter z vsemi Slovenci po svetu in doma!
Torontski dopisniki
■----------o------------
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE SREČNO in ZADOVOLJNO NOVO LETO želi
M

Zmagoslav:
sveti mm mi
Blizu Maribora sem se skrival v kamenitih razpoklinah lisičjih lukenj. Z menoj je bil edini sin zelo siromašne viničarske družine. Oba sva bila še pretresena, ko sva slišala iz Maribora salve nemških vojakov, ki so prav na Sveti večer. v zaničevanju praznika miru streljali slovenske talce.
Ko se je stemnilo, naju je gnalo ven iz luknje, da bi pri kaki hiši od zunaj vsaj skozi okno videla, kako ljudje na toplem praznujejo Sveti večer. Po vsej prostrani dolini ni brlela nobena lučka, vse mesto je bilo v temi, kakor da je vsa dežela pokrita z mrtvaškim prtom. Slovenski narod je bil takrat resnično obsojen na smrt. Vsi slovenski učitelji na tem delu zemlje so bili pregnani, slovenski duhovniki v ječah ali v pregnanstvu, slovenski jezik prepovedan in zasramovan, slovenske knjige sežgane, v cerkvah nemški duhovniki, v šolah nemški učitelji.
162 CLINTON ST., TORONTO 4, ONT. • Tel: 532-8161
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO želi
j Ne v enem rodu, v nekaj mesecih je bilo določeno, da mora slovenski narod na tem delu slovenske zemlje za vedno biti uničen. Ni bilo več slovenskih voditeljev in od nikoder vzpodbudne besede.
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
DR. ZLATKU A. VERBIČ
2902 DUNDAS ST. WEST, Toronto 9	• Tel: 769-7368
HRANILNICA in POSOJILNICA
Tiho se priplaziva, do samotne koče, pokrite s slamo; okna so bila majhna in koča se je komaj držala pokonci. Skozi majhno luknjo v raztrgani zavesi sva videla v kotu majhne papirnate jaslice; pri mizi je sedelo nekaj otrok in pravkar je pristopila suha, izgarana ženica. Po koči se je najprej pritajeno, potem pa vedno glasneje razlilo slovensko petje — češčena si Marija, je
angelski glas____ Tako izrazito
jasni so bili otroški glasovi! Potem je ženica vzela stari, oguljeni molitvenik, stavek za stavkom slovensko molila in otroci > za njo ponavljali slovensko
zobe: “... ne, ne bomo vrgli vesla iz rok!”
V rednih razmerah bi božični večer, ki sva ga opazovala skozi luknjo v zavesi, bil navadni doživljaj, saj je tako bilo skoraj v vsaki slovenski hiši. Takrat pa sva videla, kako je v smrtni narodni stiski, ko so klecnila mesta pod uničujočimi udarci narodnih sovražnikov, ko so v šolah potujčevali slovenske otroke, streljali slovenska ljudstvo, kako je preprosta slovenska mati v svoji družini prevzela mesto slovenskega učitelja, duhovnika in narodnega voditelja. Ni pomislila, da bi jo otroci v šoli zatožili nemškemu učitelju, da bodo njo potem zaprli in ji odvzeli otroke, ne, slovenske matere se niso ustrašile! Prav ta
uprava
SLOVENSKE PISARNE 618 Manning Ave., Toronto 4, Ont.
MATI IN HČI — Zakaj nisi temu falotu povedala, da si pošteno dekle?
— Saj sem mu povedala, pa ni hotel verjeti.
družina JOHN MURGELJ
71 GORT AVE., TORONTO 14
S
iS
H
TUDI ODGOVOR
Profesor: Imenujte mi tri snovi, v katerih je škrob.
Študent: Ovratnik in dve manšeti.
Gramofonske pfošee
SLOVENSKE IN DRUGE
uvožene iz starega kraja. Naj večja izbira na tem kontinentu!
Zahtevajte brezplačne kataloge v svojem jeziku!
GOiET 1E00R0S
555 St. Clair Ave. W. Toronto, Ont. Canada
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN MIRNO NOVO LETO Vam želi
GRADBENO PODJETJE
S
JEREB BROTHERS Ltd.
I
24 WOODBURY AVE., Toronto 14 • 255-0920 581 HORNER AVE., Toronto 14	•	251-9692
fOŠIIii. 11 TORONTA, OliT.
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE, MIRU POLNO IN SREČNO NOVO LETO 1967
želi
MIZAR-STAVBENIK
%
SREČNO NOVO LETO
Vam želi
ANTON MUHIC Z DRUŽINO IN DELAVCI
Janez MiM in družina
718 Euclid Ave.	Toronto 4, Ont.
20 Minstrel Rd., Toronto 18, Ont.
S
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in
SREČNO NOVO' LETO Vam želi
MNOGO BOŽIČNEGA MIRU IN SREČE V NOVEM LETU želi
GRADBENO PODJETJE
it
Ivan Marn in družina
JOŽE KASTELIC Ud.
131 A Treeview Dr.
Toronto 14, Ont.
30 VICTOR AVE., MIMICO — TEL.: 255-2085
SLOVENSKIH ŽUPNIJ V TORONTU
želi
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in USPEHA POLNO NOVO LETO 1967 vsem Slovencem posebno pa še članom
ne bo župljana, ki ne bi bil član župnijske hranilnice.
618 MANNING AVE., Toronto 4, Ont. •	531-8475
225 BROWN’S LINE, Toronto 14, Ont.
molitev. Za trenutek je ženica odšla in se vrnila z obrabljeno knjigo — bile so slovenske večernice — in otrokom slovensko na glas čitala zgodbo o betlehemskem večeru. ..
Ozrl sem se po prijatelju, ki je sklonjen odmaknil oči od majhne luknje v zavesi. Po zaraščenem, neobritem obrazu so se mu vsipale debele solze. Da ne bi ljudi prestrašila in pokvarila božičnega večera, sva se neslišno umaknila. V mrzli luknji nisva več govorila; v temi pa je preprosti viničarski sin stisnil j
DRUŠTVO SLOVENCEV BARAGA
ŽELI
SVOJIM ČLANOM, SLOVENCEM PO KANADI,
V SVOBODNEM SVETU IN V DOMOVINI VESELJA, BOŽIČNEGA MIRU IN BLAGOSLOVA ZA NOVO LETO 1967
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE VOŠČIJO
IN BLAGOSLOVLJENO NOVO LETO 1967 ŽELIJO
$
Peter in Mimica ter otroci Market

*

9 Glenholme Ave. Toronto 4, Ont.

%
S

TO IN ONO OD VČERAJ IN DANES
(Za A.D. zbral in priredil J. J. Regerčan.)
KDAJ SE JE PELA BOŽIČ- iste pa je še v zdravnikovi roki. NA PESEM “SVETA NOČ* Slika je toliko bolj posrečena,
BLAŽENA NOČ” prvič na Kranjskem in kdo jo je poslovenil? — Že več let pokojni č. g. I. šašelj, ki je pridno zbiral in objavljal razne zanimivosti iz življenja našega naroda, je objavil pred 32 leti v bivšem ljubljanskem “Slovencu” zanimiv o-pis o tem. O krasni slavni božični pesmi “Sveta noč, blažena noč”, ki se je razširila po vsej zemlji, prevedena v razne jezike in se dandanes poje po vseh delih sveta, je č. g. šašelj takole napisal:
“Mislim, da bo primerno, če sporočim, kdaj in kako je prišla med Slovence in kdo jo poslovenil, kolikor mi. je, znano. Bilo je v adventu 1. 1884, ko so priredili neki večer višji gimnazijci
ker se bolniku na obrazu vidijo bolečine, ko zdravnik s krepko roko, pritiska obvezo na ranjeni kraj. V hudih bolečinah je bo' nik pravkar stegnil svojo des nico in zgrabil zdravnika za roko, da ne bi ga pritiskal
* O SANJAH IN KAKO LJUD JE SANJAJO, se večkrat govori, piše in pripoveduje to in ono. Vsakdo pozna več ali manj sanje. Znanstveniki trdijo, da mec spanjem del možganov ali živčnega sistema bdi, med tem ko drugi del spi. Sanje ali dušne slike proizvajajo budeči višji intelekutalni centri, pri čemur uporabljajo spomin in fantazijo. Zaveden del duha spi. Da pa
Novem mestu v risarnici stare :duh ne spi P0Polnoma- dokazu
gimnazije božični oratorij. Med dejstvo, da tisti, ki med ne-
drugimi prireditvami so zapeli Prestanim šumom ^ se tak°j diiaki tudi “Sveto W hKve™:zbudi- k° šum neha. Mnogo Iju-
dijaki tudi “Sveto noč, blaženo j ,. .	v ,	,	,	„
noč”, seveda v nemškem jeziku,'dl ima moc’ da se zbude tocno kakor je bila vsa prireditev |ob času’ki 80 ga določili’Predno nemška, saj je bil tedaj ravna- S? Zf£'pali- Vsi pa tudi vemo’ da telj znani Gustav Fischer, nem- nas rlenavaden šum zbudi.
ški Čeh, in kakor so govorili, re-negat. Bil sem tedaj kaplan v Št. Petru pri Novem mestu, odkoder se je nas odpeljalo k prireditvi več oseb. Ko je zadonela ta krasna pesem iz mladih dija. ških grl po dvorani, smo bili vsi ganjeni ob tej nenavadni,- do. srca segajoči pesmi, saj.-smo jo' slišali prvič. Prireditve se je u
deležilo obilno novomeškega občinstva, meščanov in gospode. Kako so dijaki peli, si lahko mislimo, saj je bil njihov pevovodja pokojni č. g. pater Hugolin, ki je poučeval takrat na gimnaziji petje. Takrat pa Slovenci tudi nismo imeli še slovenskega prevoda. Zato se je p. Hugolin, kolikor mi je znano, obrnil na tedanjega šmarjetskega župnika Janeza Volčiča, slov. pisatelja in pesnika, s prošnjo, naj bi on preskrbel prevod, kar je tudi rade volje storil. Vendar pa mislim, da so njegovo bseedilo kasneje nekoliko spremenili. Kolikor mi je torej znano, se je ta prelepa pesem glasila na bivšem Kranjskem prvič 1. 1884 v Novem mestu v nemškem jeziku. Po letu 1885 pa se je naglo razširila v slovenskem Volčiče-vem prevodu po vsem Slovenskem.”
Tako pove o lepi, krasni pesmi “Sveta noč, blažena noč” pokojni marljivi slovenski pisatelj č. g. župnik I. šašelj.
Sahje pogostoma povzročajo zunanji čuti, kakor sluh, tip, ali pa tudi slaba prebava. Ker pa čutni živci deloma spe, take občutke duha slabo prenašajo, zato pa po obilni, težki večerji čutimo, kakor bi padali ali se
pogrezali, ali da ne moremo hitro hoditi. Mnogim se tudi sa-
* OPERACIJE PRED 2500 LETI. — Iz klasičnih spisov starega veka nam je znano, da so narodi starega veka o kirurgiji (zdravniških operacijah) že precej vedeli. Že Homer pripoveduje, kako je grški junak Ahil s kirurgičnim nožem zdravil ranjeno koleno svojega prijatelja Patrokla.
Zanimiva pa je prastara risba, katero so odkrili blizu luke Kerč na Krimskem polotoku. Tam je bilo odkrito grobišče skitskega kneza, v katerem je pokopana tudi njegova žena in služinčad. Po tedanjem običaju so mrliču dali v grob vse, kar je imel na zemlji najraje. Med drugim so mu položili v grob tudi čudovite vaze, umetniško izdelane dragocenosti iz 4. in 5. stoletja pred Kristusom. Na eni izmed vaz je umrli narisal tudi prizor, kako en Skit drugemu o-perira nogo. Oba sta enako o-blečena in ogrnjena v dolge plašče iz živalskih kož. Pasova pa sta okrašena z lepimi kovinskimi okraski. Oba sta obuta z visokima škornjema brez pet. Eden izmed obeh, najbrže zdrav-ni c, ki ima na levi strani glave kapuco, kleči pred bolnikom in operira bolnikovo bolno nogo. Z levo roko drži bolno peto, pri čemur mu pomaga s svojo des. nico tudi bolnik. Zdravnik pravkar zavezuje rano. Obveza je
delovanje za življenje važnih'go značaja, kot neizogibnost, kot telesnih organov, kakor jeter, človeško usodo. Zdaj se moie-ledvic itd. Sicer se pa more mo vedro smejati in ta smeh smeh pri dražljivih ljudeh iz-i pomeni sproščenje. Da, humor,
prevreči v krčni smeh, ki ni le blagodejen, marveč celo nevaren.
Odgovor zdravnikov nas ne zadovolji posebno. Kaj pa pravijo dušeslovci o smehu? Ti pravijo, da smeh je duševni pojav. Smeh je namreč — tako nam pojasnjujejo — človeku lastni izraz veselja. Človek, ki se smeje, ne more storiti ničesar hudega. V človeški duši se borita med seboj dobro in zlo in življenje človeške duše ni nič drugega, kakor neprestano stremljenje k dobremu ob premagovanju ovir, ki jih stavi zlo. V tem svojem stremljenju in nepopolnosti v popolnost si duša tako rada oddihne v veselju, ki se na zunaj izraža v smehu. To pojasnilo nam že dokaj bolj u-gaja.
m
nja, da skušajo pobegniti. V svojih sanjah lahko izvršimo stvari, ki bi jih v budnem stanju radi storili, pa jih zaradi različnih ovir ne moremo.
Sanje so lahko lahke, tako da se jih ne moremo več spomniti, ko se prebudimo, ali pa so lahko težke, da se neposredno zbudimo, in se nam zdi, da smo jih res preživljali. Duševni nemiri in skrbi brez dvoma prispevajo k sanjam. Tako zvana simbolična lastnost ali pomen sanj glede prihodnosti se danes smatra samo še za vražo.
Otroci imajo pogostoma nočno drhtenje. Otrok se zbudi ves prestrašen in več časa nikogar ne spozna. To je navadno posledica slabe prebave. Če kdo hodi, med tem ko spi, je to tudi neka oblika sanj, pri čemer mišični aparat bdi, notranji centri pa spe.
Nekateri ljudje v spanju govore, se vsedejo v postelji ali pa celo hodijo. Tako stanje imenujemo somnambulizem ali me-sečnost. Čutni organi (ušesa, u-sta), lahko deloma bde, tako da mesečnik na vprašanja več ali manj natančno odgovarja. Ko se zbudi, pa ne ve ničesar več o tem.
Kakšenkrat, pa vendar bolj poredkoma, človek zapade v nasprotno stanje, v katerem mišice spe, intelektualne zmožnosti pa bde. To je skrajno neprijetno in človeku se zdi, kakor bi bil popolnoma hrom. Ne more se ganiti, niti z očesom ne treniti. Pravimo, da ga “mora tlači”. To pa ne traja dolgo. Če ga le malo sunemo, se mišice takoj zbude in človek se zopet giblje.
Najpogostejši vzrok, da ne moremo spati in da sanjamo, je čezmerna sapa v drobovju, slaba prebava, ali pa samostrupi v krvi.
* ZAKAJ SE ČLOVEK SMEJE? — Če vprašaš zdravnika, zakaj se človek smeje, dobiš različna pojasnila. Pravijo, da iz fizioloških — životoslovnih vzrokov. Smeh, to je izdihovalno gibanje, ki ga spremljata glas in nehoteni zgibi obraznih mišic in nič drugega, kakor telesno delo. Nastaja ob refleksnem — odsevnem gibanju smehove mišice, ki ga spložijo določeni vtisi. Pogosto se poudarja, da deluje smeh blagodejno na naše počutje, kar je ob zmernem smehu pač nepo-bitno dejstvo. Ta blagodejni uči-nek, da se pri smehu draži pre- j v|a pona — prečna ---------- --
Kaj pa pravijo o tem in k temu filozofi — modreci? Ti nas pa pouče, da je smeh funkcija, delo duha. Vsi pravi šaljivci, tako nam dokazujejo filozofi, so aili trpini, tragiki, ki so stradali in slednjič prišli do spoznanja. “Trpljenje in razočaranja ostrijo pogled,” pravi filozof, “kdor je veliko doživel, vidi globoko in ne zdi se mu razveseljivo vse, kar vidi. Tak je včasih priprav Ijen, da vrednost življenja podcenjuje, in človek se mu' zdi le kakor kupček želja,: upanja in nezmožnosti s potrebnimi telesnimi pripadki. Tako rad zaide iz raja narave preko hladnega jezera dvomov v puščavo večnega ledu v zanikanje življenja. Iz teh ledenih predelov vodi potem samo ena rešilna pot: sonce humorja in šale. Blagor mu,” nada-juje filozof, “kdor najde to rešilno okno. Pogled skozenj mu prikaže takoj drugačno podobo sveta in življenja. Zdaj vidimo zlokobno dvoličje človeka nenadoma v čisto drugi — komični, smešni obliki, tako, da se mu moramo smejati. In ta smeh ne Domeni zasmeha, marveč izvira težko opredeljive mešanice sočutja, nagnjenja in brezupnosti. Te, prej tako sovražene stvo-nepojmljive narave (a med nje ne smemo pozabiti všteti tudi sebe!) moramo zdaj ljubiti, ker spoznamo njihov neskladni; ustroj, ki smo ga preje tako grenko občutili, kot dano podla-
šegavost človeka dviga. Ne sicer tako, da bi vzbujal strah, marveč s tem, da strah ozdravlja. Humor je ljubezen. Ne tista ljubezen, o kateri pravimo, da je slepa, ampak tista ljubezen, ki ostri pogled, tako, da vidimo v najmanjših stvareh še veličino in v najbolj zavrženem človeku še najdemo božjo iskro. Pojdite tedaj in naučite se smeha!” Tako nam pravijo in nas pouče o koristnostih smeha filozofi.
Gueniot pravi, da bi take sta- sam uspeh, da boš preživel 100 rosti nikoli ne smeli smatrati za let na tem dvomljivem svetu, čudež; četudi bi se morali prej Tako seveda skeptiki. Mi krist-
NA PLESU
— Zakaj tako skrbno ogledu-
čuditi temu, da jo učaka tako jani pa vemo drugače, da za tem
malo ljudi. Naravna dolgost člo- življenjem je še drugo življenje, veškega življenja je namreč do- ki je večno!
jete mojo roko? Mar hočete pre-
V SKRIVNOST DOLGEGA ŽIVLJENJA. — Povej mi, dragi čitatelj, kdo rad ne živi? Vsakdo, če ga le ne preganjajo kake težke, po njem zagrešene zadeve. Kdor pa ima čisto preteklost in da ga razne telesne in druge težave ne tlačijo preveč k tlom, tak pa rad živi in z veselim srcem pozdravlja jutro vsakega dneva v svojem življenju. Vesel vstaja z veselimi pticami, Boga pozdravlja z molitvami na ustnih in z dobro voljo v svojem srcu. Seveda pa ni dan vsakemu v življenju enak potni list, s katerim naj potuje skozi življenje njegovega časa. Govori se pa mnogo in razpravlja o skrivnostih življenja, katerega nekateri uživajo daljši, drugi krajši čas. Gotovo so razlogi in vzroki za tem, ki pa seveda niso znani za vsako osebnost posebej. O skrivnostih dolgega življenja je zanimivo pred par desetletji razpravljal predsednik Francoske medicinske akademije dr. Guenoit. On je dočakal starosti 100 let par let pred zadnjo svetovno vojno. Bil je tisti čas naj starejši zdravnik v Evropi. Svoje naziranje o tem je objavil in položil v knjižico “U-metnost, kako dosežeš 100 let”, ki jo je izdal ob priliki svojega 100. rojstnega dne.
sti večja nego običajna, mislimo. Pri sesalcih je dolgost življenja v neposredni zvezi z rastjo in opazovanja uče, da je njihovo življenje približno petkrat daljše nego doba njihove rasti. Človek doraste med 20. in 21. letom, tedaj bi moral pravi- vjS loma živeti 100 let, ali po nazi- ajs ranju nekaterih učenjakov še ^ celo dosti dalje.
Zakaj se to ne zgodi? Odgovor je preprost: Človek ne umrje, temveč se ubije največ s skrbmi in delom. Med živalmi je naravna smrt pravijo, med ljudmi, zlasti v civiliziranih deželah, pa ne. Najvažnejši vzrok prezgodnje smrti je neracionalna prehrana, zlasti neizmernost v jedi. Po Gueniotu umre veliko več ljudi zaradi preobilne hrane nego zaradi gladu. Preobilna hrana povzroči več smrti nego zloglasni strupi, alkohol, tobak in morfij. Neizmernost v drugih ozirih, zlasti pa spolne zlorabe tudi pomagajo, da se življenje človeku okrajša.
Iz taksnih spoznanj je Gue-
Vesel Božič vsem!
čitati iz nje mojo bodočnost?
— Da, bodočnost hočem pre-čitati, toda svojo.

m L MiHELICH
SLOVENSKI ODVETNIK
ŽELI VSEM ROJAKOM
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
niot na koncu svoje knjižice se-
ZADOVOLJNO LETO1 1967.
stavil 25 pravil o vlogi zmernosti v vsakem oziru za dolgost življenja. Ta pravila niso Bog ve kako originalna, so pa tem resničnejša.
Med pravili glede zmernosti v jedi prvači pravilo, ki svari pred pretiravanjem v zauživanju mesa, dalje pravilo, ki uči dihanje, kakršno bi moralo biti. Dihanje bi v starosti ne smelo postati manjše, če je doseglo pravo mero. Velik pomen gre temu, da se ne damo premagati dolgočasju, ki postane v starejših letih tudi lahko življenjsko nevarno.
Skeptiki bodo seveda rekli Čemu tolikšen obzir na “pravi način življenja”, če ti je plačilo
LEARN TO PLAY — THE ZALAR WAY
MERRY CHRISTMAS
HAPPY NEW YEAR
Expert Instruction for Beginners and Advanced Students • ACCORDION • PIANO • GUITAR Guitars and Amplifiers Discount-Priced
CORDAVOX
See This Amazing New Instrument
REPAIRING
TUNING
SHEET MUSIC
BOOKS
ZAL AR’S 5256 Superior Ave.
ACCORDION CITY
HE 1-9494

Miklavž naj kupi kot božično darilo ta
iS
25" overall diag. meas., 2t5 sg. in. rectangular pictura area the Royal Premier series lire STRANDQUfST
BEST WISHES FOR A MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR
SLOVENIAN SOCIETY HOME
(flmerieasi JsfoJey Oenfer)
20713 Recher Ave. Euclid, Ohio 44119
Manager’s Phene: 531-9309
Patronize our Home whenever you can ... Patronize your Slovenian Home wherever you are.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO
VSEM ČLANOM IN ČLANICAM
KLUBA SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ¥ EUCLID, OHIO
Predsednik Krist Stokel
1.	podpredsednik John Gerl
2.	podpredsednik Josie Škabar
Tajnik John Zaman 2021 E. 228 St. Euclid, O. 44117 Tel. 481-4871
Blagajnik Andrew Bozich Zapisnikar Leonard Poljšak Nadzorni odbor: Molly Legat,
Mary Kobal, John Troha
Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri popoldne v SDD Recher Ave., Euclid, O.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO
NOVO LETO ŽELITA
Dit MAKS in META RAK
15517 WATERLOO RD.
Telefon
urad: KE 1-0700 » doma: IV 6-4958 • Akad. med. HI 2-8500
TOMMY'S CAFE
5301 ST. CLAIR AVE.
EN 1 - 9808
25X433SW
$
Krasna moderna solidna konsola v zrnati orehovi barvi /25 X 4517 W/ ali v zrnati mahagonski barvi /25 X 4517 R/. Nova odlična zaščitna pleča z barvnimi kontrolami spredaj.
Cene začenjajo od
$
1
399
,8S
aprej!
/ZENITH 25'
RECTANGULAR COLOR TV
25" overall drag, meas., 295 sg. in. rectangular picture area the Royal Compact series The EATON • 25X4517
Lep danski moderno stiliziran kabinet s pravim orehovim furnirjem in izbranim trdnim temeljem. Nova integralna zaščitna ploča z spredaj barvnimi V A kontrolami.
Owner TOM KALBOVRIDIS
A JOYOUS CHRISTMAS SEASON AND A VERY HAPPY NEW YEAR
TO ALL OUR CUSTOMERS AND FRIENDS
Home cooked meals, liquor, wine, beer

Himlnidk
IreSa
Furniture and Appliances f ! IS 13-IB Waterloo Rd.	IV 1-6072
DO BOŽIČA ODPRTO VSAKI DAN DO 9. ZVEČER!
mrena in se
poslušajte naše radio oglase na WXEN-FM vsak dan od 1 2 pop, in v soboto od 12.00—1.30 pop.
BELOKRANJSKI KLUB, CLEVELAND, OHIO |
ŽELI VSEM ČLANOM, PRIJATELJEM IN VSEM
SLOVENSKIM ROJAKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
večkrat ovita okrog noge. del stresa. S tem se pa

anrr.
lma«d TkvrMlai
for tk« .l«aro»l«W* in Wiscomsta 1
Tedenska priloga za Slovenc« v Wisconsin®
iroanrvo o.oo.6.t»o.o.iiCir8i(^
0
e
1	^
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY)
Address
OBZOR PUBLISHING COMPANY Marica B. Stani, Publisher 3601 W. Ohio At« Milwaukee 15, Wls. Tel. Mitchell 5-4873
.STtxinrrcinmnrrrririrt
L u d v e
Konec kralja Bolielarja
Zgodilo se je v tistih časih, ko je Ludve občudoval svete Tri Kralje v Štrukljevih jaslicah, le
ali sedem let in je že hodil ljudsko šolo v Šentvidu.	j
Da je imel Ludve za sv. Tri | Kralje prav posebno ljubezen in zanimanje, je že znano. Ne samo za njihove konje, marveč tudi za vse drugo, čeprav so mu bili konji najbolj pri srcu. Zavoljo izrednega zanimanja za vse, kar je bilo v zvezi s sv. Tremi Kralji, je bil pripravljen tudi na dejanje, ki je bilo nekoliko kočljivo in nevarno. Da se bo pa končalo, kakor se v resnici je, mu pa še na misel ni prišlo.
Kmalu po Božiču, še pred novim letom, je Ludveta poiskal Štrukljev Pepe in mu zaupal važno novico, da sta ga s Pra-ščanovim Tonetom določila, da pojde z njima za tretjega pri sv. Treh Kraljih — za Boltežarja. Pepe in Tone sta bila Ludvetova soseda. Oba sta bila nekaj let starejša od njega, zlasti Pepe je bil že pri koncu ljudske šole in je menda hodil le še v ponavljalni razred. To je bil tisti Pepe, ki je Ludveta nekoč posadil na veliko mravljišče v bližnji hosti in ga tiščal na njem toliko časa, da se je dodobra nabral mravljincev in pritekel domov glasno ihteč in proseč pomoči. Takrat so mu oče strogo zabičali, da se mora hudo bnega sosedovega fanta ogibati. Če je bil Pepe res hudoben, ni za gotovo dognano. Pozneje je šel s trebuhom za kruhom v daljno Ameriko in je tam že tudi umrl, kakor so pravili. Ludveta je posadil na mrav |ljišče iz objestnosti, da pokaže nad njim svojo moč in veljavo, bolj kakor iz hudobije. Prašča-nov Tone je bil pa miren dečko in sta bila večkrat pri igranju tovariša, pa naj so se igrali “trk-Ijanje” v dolino, ali se šli konje, ali se pa pozimi z okornimi kmetskimi sankami sankali po strmem bregu v Frljatovo doli no. Kadar je bilo kaj vode v dolini in je zamrznila, so se tudi skupno drsali po ledu, samo da oče niso videli.
Oče so bili pravičen, a strog mož. Mama so Ludvetu umrli malo poprej. Za njimi je pri hiši gospodinjila najstarejša Ludvetova sestra Johana, ki ga je rada imela in se je, mnogo starejša od njega, vedno pri očetu zanj potegnila, kadar mu je pred njimi trda predla.
Take so bile torej okoliščine tačas, ko mu je štrukljev Pepe naznanil veliko in važno novico, da sta ga s Praščanovim Tonetom izbrala za Boltežarja. Ali bo zaupano mu
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO || LETO ŽELI VSEM ČITATELJEM KOT TUDI	^
NAROČNIKOM AMERIŠKE DOMOVINE	||
|	IN OBZORA	'11
j MRS. MM STAUT |
Ijevsko krono.
Ta kraljevski ornat je bil narejen že kmalu potem, ko mu je Pepe določil vlogo kralja Boltežarja in mu je, po posvetovanju Johano, Ludve obljubil sodelovanje. Dan nastopa so izbrali ko so prej skrbno proučili položaj. Dan ali dva pred praznikom sv. Treh Kraljev so imeli Lud-vetov oče določeno, da gredo v bližnje mestece po poslovnih o-pravkih in se bodo tam mudili ves dan. Tako je bil, kot nalašč, tistega dne zrak čist za izvršitev načrta. Oče so se zjutraj res odpravili z doma, naši junaki pa z vso vnemo na svoj posel!
Kralj Boltežar mora biti črn — tako so vsi vedeli in tako je bilo dogovorjeno. Johana je v ta namen nastrgala izpod dimnika, kjer so se sušile klobase, nekaj saj in je svojega bratca z njimi pošteno namazala po obrazu in rokah ter mu velela, naj sam saje razmaže tako, da bo ves obraz enako črn. Prav tako tudi roke. Nato je Ludve oblekel dolgo srajco, nanjo so mu nadeli mašni plašč z zlatimi portami, na glavo pa posadili zlato kraljevsko krono. Ko je dobil še “šparovček”, kamor naj bi ljudje spuščali denarne darove, je bil za svojo vlogo popolnoma o-premljen. Tudi pesem o svetih treh kraljih ^e znal gladko na pamet: pripadla mu je namreč glavna vloga pri petju, ker je bil med kralji najboljši pevec.
Tudi njegova kraljevska tovariša sta se skrbno pripravila vsak na svojem domu. Ona dva sta vzela s seboj vsak po eno bisago za darove, kakor potice, jabolka, orehe itd. Ko je bilo tako vse pripravljeno — štrukljev nalogo mogel pre- : Pepe kot naj starejši je imel na
mmmt
vzeti, mu Ludve ni mogel takoj potrditi. Ni si bil namreč na jasnem zastran očeta. Zdelo se mu je kar gotovo, da pri njih ne bo nič opravil, če stopi prednje s tako čudno prošnjo. Zato je poiskal sveta in zaslombe pri sestri Johani, Tudi ona je bila te misli, da očeta sploh ne kaže nič obveščati o tej stvari, ker se ji je na ta način videla že naprej obsojena na neuspeh. Toda Lud-\etova vloga Boltežarja je bila tudi njej močno všeč. Napravila sta načrt, kako bodo vse pod-vzetje izvedli brez očetove vednosti, in sicer tako, da tudi če bi oče kdaj pozneje zvedeli, ne bo za fantička neljubih posledic. Johana je vzela nase odgovornost za vse posledice in je krepko pomagala pri vseh pripravah za slavnostni nastop kralja Boltežarja.
Iz stare bele rjuhe je naredila za silo srajco, ki mu je segala do peta. Čez srajco je prišel iz zavijalnega papirja napravljen mašni plašč, na katerem so bile spredaj in zadaj nalepljene zlate porte. Na glavo mu je umerila iz zlatega papirja izdelano kra-
drogu lepo zlato zvezdo — so se odpravili na pot.
Najprej so se ustavili pri Cesarjevih. Stopili so slovesno v hišo, v sredini Pepe z zvezdo, in začeli prepevati. Gašper in Mel-hijor sta bila slaba pevca in sta le vsak po svoje basirala. Ludve sam pa je z drobnim glasom začel znani napev o treh kraljih po temle besedilu:
Mi smo sveti trije kralj’, Gašper, Mika, Boltežar,
Gašper jezdi narnaprej, ker za pota narbolj vej.
Miha jezdi preč da se pogovarja
za njim, 2 njim.
gimi božičnimi dobrotami niso skoparili. Tudi v Ludvetov šparovček je padlo nekaj drobiža; v tistem času je tudi drobiž imel veliko veljavo.
Tako so dečki uspešno obiskali nekaj kmetij. Nato so krenili v Anžlovo, kjer sta kraljevali na samoti dve trdni kmetiji. Zgornji Anžlovar je bil tačas župan češenske občine in on sam, kakor tudi njegova domačija sta uživala ugled v vsaj občini in še čez njene meje. V županovo hišo so trije kralji zategadelj stopili s posebnim spoštovanjem in nekoliko boječe. Oče župan je sedel za javorjevo mizo v hiši, in je urejal neke županske stvari. Mati je morala biti v kuhinji, ker so tamkaj pokrovci rožljali. Vstopli so se na sredo hiše — na sredi spet Pepe z zvezdo — in začeli:
Mi smo sveti trije kralj’, Gašper, Miha, Boltežar ...
Takoj je prišla v hišo mati županja, se usedla k županu za mizo in smehljaje poslušala svojevrstno petje. Pel je pravzaprav samo Ludve, ona dva sta le zraven brenčala. Pa čeprav prepevanje ni bilo ravno najboljše, so oili sami s seboj popolnoma zadovoljni in so bili prepričani, da se vsa stvar razvija povsem lepo in ugodno. Prejšnja plahost se je umikala samozavesti in ponosu. Na nasprotni steni so se videli v ogledalu in so bili čisto zadovoljni s svojo prikaznijo. Zlasti Ludve se je zdel samemu sebi čudovit s svojo črno kožo in belimi oblačili, od katerih se je posebno lepo odražal črni o-braz in roka. Vse bi se bilo naj-lepše končalo — če bi se ne bila sredi petja odprla vrata v hišo.
V ogledalu na steni je Ludve zagledal — svojega očeta. Srce mu je hipoma obstalo in čuden mraz ga je spreletel po vsem životu. Pesem mu je obtičala v grlu in vročina se ga je začela lotevati. V tistem hipu se mu je položaj zazdel brezupen. To je (Dalje na 6. strani)
iHercp CfjrfetmaS
With best wishes for ahappy holiday season, we greet all our good friends and customers and extend our heartfelt thanfcs for the opportunity of senring such wonderful people.
A very Merry Christmas to one and all.
15'V I
DOWHTOWK POINT LOOMIS
BAY SHORE BOSTON VILLAGE
GREETINGS 1088
To wish that peace be with you and joy fill your hearts and minds this Christmas TO YOU AND YOURS MERRY CHRISTMAS!
SAVINGS SC LOAN
2701 W. NATIONAL AVE
Milwaukee 15, Wis.
.....--------!
m
VESEL BOŽIC
ter sreče, zdravja in zadovoljstva polno NOVO LETO želi vsem svojim slovenskim prijateljem
JAEGER GLDSM8BILE, Inc.
WALTER A. JAEGER, Pres.
1329 W. National Ave.
Milwaukee 4, Wis.
Boltežar pa narbolj Zad’, ves je v portah, ves je zlat.
Mi smo sveti trije kralj’, pros’mo, da b’nam. kaj dar’val.
Če nam boste, kaj dar’val’, v nebesa bomo pomagal’.
Cesarjeva mati so bili radodarni. Trije kralji so jim morali biti tudi všeč. Zakaj z jabolki, orehi, suhimi hruškami in dru-
M. Jakopič:
Nocoj, nocoj . . .
Nocoj, nocoj, to sveto noč, oznanil angel je pojoč: Pastirji, čudo glejte zdaj! — Odpira se nebeški raj!
Pastirji nosijo dari: kos kruha, sadja in strdi in mleka toplega za vse, saj zunaj brije, mrzlo je.
Voliča dihata toplo, sv. Jožef je razstlal seno, da posteljo ši, naredi, za Dete, Mater — za vse tri,
Saj zanje mesta v hiši ni, ne v mrzlih srcih teh ljudi.
A v hlevcu prostor je za vse — za dobre in zavržene.
VSEM SLOVENSKIM PRIJATELJEM ŽELIMO VESELE IN BLAGOSLOVA POLNE BOŽIČNE PRAZNIKE
MILWAUKEE MEMORIAL, inc.
NAROČILA SPREJEMAMO ZA SPOMLAD
2430 W. Lincoln Ave.
Tel.:
Milwaukee, Wisconsin 53215 645-0248
JELENC FUNERAL HOME
2316 WEST NATIONAL AVENUE
^	MILWAUKEE 4, WIS.
Telephone: MITCHELL 5-6065
* fit;: £; $ tutaižf
Naročiti* ««• na drnr-voik “Amrnlka Domovina’
Leto ameriških žrle? za svobodo
Po Hitlerju, Stalinu in Churchillu sta papež Janez XXIII. in p r e d s e d nik John Fitzgerald Kennedy najmočnejši imeni vladarjev tega stoletja. Prvi trije označujejo dobo uničujoče vojne, rušenje prejšnjega stanja, nastopanje in uveljavljanje komunističnega sistema totalitarne diktature, dokler ni dobila pod svojo peto dobro tretjino človeštva.
Dva pionirja nove dobe
Papež Janez XXIII. in predsednik Kennedy sta pa vrhunski imeni naporov, da se svet v povojni dobi prerodi v dobrem, da se bojni načrt komunistične revolucije za zasužnjenje ostalega človeštva onemogoči in vsi narodi da se združijo za čuvanje mi-Eru v svobodi.
Prvi je v versko-duhovnem področju z očetovsko krepko in jasno odrezanostjo postavil pred sedanji rod pravilen odnos človeka do Boga-Stvarnika in do brata. Pokazal je, kako edino naj človek uspešno išče srečo v okviru in na osnovi tega odnosa in postavil evangelij ljubezni proti evangeliju sovraštva.
Drugi je zasvetil kot glasnik mladega rodu iz povojne zmedene mračnosti kot tribun svobode, zbiratelj političnih, duhovnih in gospodarskih sil človeštva za upor proti nasilju komunistične revolucije, za osvoboditev zasužnjenih narodov.
Oba sta švignila kot dve raketi v svoj čas. Prvi apostol Ljubezni v odseku zgodovine, v katerem je apologija sovraštva dosegla svoj največji uspeh in bila v zagonu h končni zmagi, drugi dramatičen politik demokracije, advokat svobodne osebnosti in svobodne družbe, ko se je zdelo, da je ta že dobila svoje mesto na dnu moderne apokaliptične povodnji, ki so ji dali varljivo in lažnjivo ime diktature proletariata.
Naglo sta prešla, kot da sta predobra za ta svet, a ugasnila nista. Po smrti še značilneje in še močneje svetita v razvoj.
Dva graditelja prenove v mednarodnem življenju
V pokoncilskem letu 1966 je papeštvo bilo živo in vodilno središče vsega duhovnega življenja v toliki meri kot že stoletja ne. Papež ljubezni je vlil novega duha iskrenosti v odnose med krščanskimi cerkvami in skupnostmi. Njegov naslednik Pavel VI. najskrbneje, z vso vnemo izvaja Janezov program združevanja kristjanov in vodi nastopanje Cerkve v novih razmerah kot moderen apostol z novimi prijemi, načini in sredstvi. Papež je prvi pobornik za mir, mednarodni in socijalni mir, prvi zagovornik zaščite in pomoči ubogim slojem in še nerazvitim deželam, najvztrajnejši graditelj pravičnega reda, ki naj vsakemu narodu zogotovi po načelih samoodločbe in enakopravnosti soodločujočo vlogo v mednarodnem življenju, da se izključi nasilje in vojska. Papež vodi napore za uresničitev soci-jalne pravičnosti za vse, brez o-zira na razlike v njihovih naravnih darovih in lastnostih. Skladje v Bogu po naravnem redu naj zagotovi osebno srečo. Družba enakopravnih svobodnjakov pod Bogom naj pospešuje blagostanje, predvsem pa izključuje nasilje v kakršnikoli obliki, da bi mogla vsa pesem svobodnega življenja slaviti Stvarnika.
Lyndon B. Johnson je kar najboljši izvrševalec zasnov in smernic, ki jih je dal ameriški in svetovni politiki John F. Kennedy. Danes so Združene Ameriške Države s svojim neposrednim odločilnim vplivom na vseh delih sveta izven komunistične tretjine.
Vietnam — boleča operacija za ozdravljenje
John F. Kennedy je šel v tvegano pomožno akcijo za ohranitev neodvisnosti Južnega Viet-
nama, Lyndon B. Johnson jo nadaljuje vztrajno in smotreno po prvotnem namenu. Južni Vietnam je pod vodstvom Johnsona postal pozorišče reševanja Azije in človeštva pred komunistično invazijo.
Smisel ameriškega vojskovanja v Vietnamu je v temle:
1.	Držati bojno fronto s komunizmom na tisoče milj proč od ameriške zemlje. Ta bojni spopad, ta bojna fronta je neizogibna. Ne po volji ameriškega naroda in njegove vlade, ampak po bojnih načrtih komunističnih revolucijonarjev. V vseh osvajalnih načrtih in napovedih Lenina, Stalina in Kruščeva je posebno poglavje o zavzemanju Amerike. Mali in veliki komunisti so pri vsaki možni priliki napovedali spopad z Ameriko. Kennedy in Johnson sta komuniste le potisnila v boj, v času in na kraju, ki ga je izbrala A-merika, v razmerah, ki jih vsaj deloma določa njena vlada. Žebelj na glavo je zadel senator Lausche, ko je defetističnim zahtevam, naj se Združene države umaknejo iz Vietnama, odgovoril z vprašanjem: “Kam naj se pa umaknemo? Ali na obale Kalifornije?”
2.	Ameriška sila v Vietnamu hoče preprečiti, da bi komunistični okupator zavzel malo azijsko državo. S tem Amerika hoče dvigniti upanje v vseh, še svobodnih azijskih narodih, da bitka s Sovjetsko zvezo in rdečo Kitajsko prav tako ni brezupna kot boj s Ho Chi Minhom.
3.	Amerika hoče voditi borbo v Južnem Vietnamu tako, da komunistične sile stalno toliko krvave in slabe, da jim ne preostaja moči za vžiganje revolucij in vojska drugod po svetu. Spomnimo se, da je pred vojno v Vietnamu vsako leto komunistična revolucija odtrgala svobodnemu svetu kak narod ali kos dežele. Odkar je vojna v Vietnamu, tega več ni.
4.	Ameriška pomoč naj Vietnam toliko okrepi in njegov odpor vzdržuje, da bodo komunistični vladarji dobili predokus ameriške moči in vojne pripravljenosti in jih bo minila sla, da bi z malo, krajevno vojno širili v svetovni požar in v vojevanje z atomskim in drugim najmodernejšim, splošno uničevalnim o-rožjem. Zato je toliko skrbi posvečene pažnji, da se vojna niti za korak po nepotrebnem ne razširja. V tem je vietnamska vojna preventivno sredstvo proti tretji svetovno-uničevalni vojni.
V Vietnamu so komunistični revolucijonarji naleteli na zaporo: Od tu naprej ne!
Če že svobodnim Amerikan-cem, ki imajo na razpolago vsa možna obvestila o razlogih in razvoju vojne, dosedanji potek postaja žalostno dolgočasen in težko razumljiv, tem bolj utemeljeno je severnovietnamskim komunistom, ki so za to vojno odgovorni, in ljudstvu, ki ga mučijo, neprenosljivo in nerazumljivo trpljenje, ki mu ne vidijo drugega konca kot vsak v svoji lastni smrti. Predsednik Johnson zagotavlja in ponavlja: Smo in ostanemo neizčrpno vztrajni in potrpežljivi. Ne vojskujemo se za nova ozemlja ne za širjenje ameriške oblasti. Nalogo bomo končali, ko bo zagotovljena neodvisnost in svoboda Južnega Vietnama. Vsak trenutek z največjim veseljem boj prenehamo, čim bosta svoboda in mir zajamčena. Do tega cilja pa bomo vztrajali. V tem nič ne popuščamo.
(Dalje na 8. strani)
MED SOSEDI
KONEC KRALJA BOLTEŽARJA
(Nadaljevanje s 5. strani)
poseben pojav v človeški duši: kadar se močno prestrašiš — čeprav za prazen nič — se ti zdi čisto preprosta stvar naenkrat brezupna. Samemu sebi se je zdel velik grešnik. Brez, očetove vednosti in gotovo proti njihovi volji se je šel svete tri kralje, in to celo s Štrukljevim Pepetom. Šparovček mu je padel iz rok in nabrani drobiž se je razkotalil po tleh na vse strani. “In še beračit sem šel,” ga je spreletelo, “čeprav so oče ravno prosjačenje tako strogo prepovedali.”
Na sencih so se mu nabirale potne srage in začele polzeti po licih. S sajami namazani črni o-braz je dobival tanke bele ma-roge.
Oče so stopili izza hrbta treh kraljev proti mizi in se ozrli po trojici v belih srajcah in papirnatih mašnih plaščih.
“Oho, tale je pa naš!” so stopili k marogastemu kralju Bol-težarju in ga potegnili od ostalih dveh, “čeprav si črn kakor kak dimnikar, te vseeno poznam.” Sedli so k županu, Lud-vetu pa veleli, naj lepo počaka, da pojdeta skup domov ...
Z županom so začeli pomenek, iz katerega je fantiček mogel razbrati, da so se oglasili iz mesta domov grede pri njem. zaradi živinskega potnega lista za Sivko. Čez teden dni bo semenj v Žubini, je padlo Ludvetu v glavo, ker je slišal o tem govoriti. O ti nesrečni sejem in še bolj nesrečna Sivka!
Štrukljev Pepe je pametno presodil položaj in je z zlato zvezdo in Praščanovim Tonetom zginil iz hiše. Ludvetu pa je bilo pri srcu kakor igralcu na odru, ki naj bi sijajno zaključil veliko in važno dejanje, pa hipoma u-gasnejo vse luči.
Nato sta šla z očetom skupaj domov. Kako je bilo med potjo in kako šele doma, bo bolje zamolčati. Le to se lahko še pove, da Mandrški oče v takih stvareh niso poznali šale.
— Kaj ste pa imeli snoči, da je bil tak krik in vik v vašem stanovanju?
— Nič hudega ni bilo, na stopnicah sem si hotel sezuti čevlje, pa sem sezul samo galoše.
Tako se je začela in za vedno končala Ludvetova vloga kralja Boltežarja. Ob spominu nanjo pa mu je vedno bilo tam, okrog svetih Treh Kraljev — kljub tragičnemu naključju njegovega kralja Boltežarja — toplo pri srcu, zakaj mladost in domovina sta okrog tega kralja Boltežarja.
Beri Washington,
Hfli pa - Peiping
Sovjetska zveza trdi, da je morala proračun ža oborožene pile povečati zaradi Amerike, dejansko ga je pa le zaradi rdeče Kitajske.
CLEVELAND, O. — Ruska vlada je sporočila parlamentu, da je morala povečati proračun za narodno obrambo, ker postaja vojskovanje v Vietnamu zmeraj večja nevarnost za svetovni mir. To je naravno zakrivila A-merika, tako trdi uradno vladno poročilo. Stvarnost pa trdi drugače: Kitajski komunisti postajajo zmeraj večja nevarnost za Ruse, ne pa Amerika. To ve ves svet, celo navadni delovni ljudje na Ruskem. Seveda ne sme Kremlj tega javno priznati, ker bi se s tem zameril tovarišem po vsem svetu. Zato uporno vali odgovornost za svojo politiko na Washington, pri tem pa misli na Peiping.
To ni nič novega! So bili ča- lahko dražil Fejsala, ki ima v si, ko je Moskva psovala Albani- želodcu tako Naserja kot Ibn jo, mislila pa Kitajsko. So bili Savda. V politiko se pa Ibn časi, ko je Peiping kričal nad Savd. noče vtikati, vsaj tako Jugoslavijo in njen revizij oni-j lrdi	^er ie PrecGj bolan, kar
zem, pri tem pa mislil na 3e Pa tudi res Kremlj. Sedaj so se pa tovariši že tako zlasali med seboj, da ne vidijo več potrebe, da bi se zmerjali po ovinku.
Ruski parlament je tudi odobril gospodarski načrt za leto 1967. Načrt odreja v glavnem smernice za proizvodnjo, izmika se pa vsaki izjavi, kakšna naj bi bila nova politika o cenah in kakšni naj bodo novi odnosi med ravnatelji podjetij in režimom.
Številke o izdatkih za narodno obrambo so pa samo simbolične. Mnogo postavk za narodno obrambo je skrito v drugih proračunskih poglavjih. Pa tudi stroški, ki so napovedani v številkah, ne pomenijo dosti. Ruski režim namreč kar sam odreja vojnim tovarnam, po čem smejo računati svoje dobave, in pri tem ne pljuva v lastno skledo. Ni tako kot pri nas v Ameriki, ko naša vojna industrija skuša federaciji računati čim višje cene, kar se ji navadno tudi posreči.
Ibn Savd zopet med
verniki
KAIRO, Z AR. — Ibn Savd je bil do začetka lanskega leta savdski kralj. Ker ni znal ne vladati dežele ne gospodariti z denarjem, ga je njegov brat Fejsal spravil s prestola in poslal na tuje. Ni se pa dotaknil njegovega premoženja, zato je Ibn Savd lahko hodil po Evropi in se končno naselil v Grčiji. Sedaj se je, kot trdi, naveličal živeti med “neverniki” in prosil egiptovskega diktatorja Naserja naj mu dovoli živeti v Kairu.
Naser je ugodil njegovi prošnji, akoravno gotovo še ni pozabil, kako je Ibn Savd snoval leta 1958 zaroto proti njemu. Ibn Savd bo torej zopet med “verniki”, obenem bo pa pomenil za Naserja poli tično pridobitev. Naser bo namreč z Ibn Savdom
Črni volivci so že vplivali na izide volitev na jugu
WASHINGTON, D.C. — Kar v 11 državah med 14 na jugu dežele so črni glasovi odločili zmago, guvernerju Hollingsu za senatorja v Južni Karolini, demokratu McNairu za guvernerja v Južni Karolini in Rockefellerju za guvernerja v Arkansas. Do zmage so pomagali tudi nekaterim kongresnikom. Povrhu je z njihovo pomočjo zmagalo nad 20 črnih politikov za legislature v posameznih državah. To so kar lepi uspehi.
Pri tem je pa na jugu registriranih komaj 50% vseh črnih vo-livnih upravičencev, to je nekaj nad 2,700,000. Belih upravičencev je pa v teh državah registriranih 14,400,000.
bi nad Severnim. Vietnamom, pa se ni obnesla. Sedaj sestavljajo strokovnjaki novo raketo in u-pajo, da jo bodo že imeli do konca prihodnjega leta. Rabili jo bodo proti radarskim postajam, raketnim oporiščem in protiletalski artileriii.
Dopisujte! Sporočajte novice iz svojega kraja!
SL IMr Swings psšalše za iO-Ietils® sliisžlie ftlikesM 0fs¥@Sans!is
Don Schneller (na levi), predsednik St. Clair Savings, sprejema priznalno plaketo iz rok županovega namestnika B. L. Klementewicza (sredi), ob navzočnosti Edwarda C. Knutha, finančnega direktorja Clevelanda, ki je tudi direktor St. Clair Savings. Mestni svet Clevelanda je 5. decembra sprejel posebno resolucijo s čestitkami in priznanjem St. Clair Savings za njegovo finančno službo tekom 50 let obstoja.
CLEVELAND, O. — St. Clair Savings je bila ustanovljena 8. decembra 1916 s sedežem na 6235 St. Clair Avenue. Leta 1952 je svoj glavni urad prenesla na E. 185 St., med tem ko je dotedanji glavni urad postal podružnica. Vsa sredstva tedaj so znašala 8.6 milijonov. Sedaj ima St. Clair Savings pet uradov in ! njegova sredstva so narasla na j 70 milijonov, od tega preko 5 milijonov rezerv in presežkov. Zaposlenih ima preko 50 oseb. j Ime Schneller je od začetka
povezano s to ustanovo. Leta 1916 je Paul Schneller, Donov stari oče, eden od ustanoviteljev denarnega zavoda, postal tajnik in upravnik zavoda. Leta 1924 se je pridružil Paul J. Schneller in postal leta 1953 predsednik družbe. Januarja 1965 je Don Schneller, sin Paula J-, prevzel vodstvo tega denarnega zavoda.
D. Schneller se je zahvalil mestu Clevelandu za priznanje in pripomnil: “Naša rast in uspeh sta odsev zaupanja in vere v nas od strani naših strank. Mi smo
ponosni na službo tisočem naših strank skozi 50 let. Vsem tem in vsem našim prijateljem iskrena hvala!”
St. Clair Savings, ki je v kratki dobi iz male čisto slovenske ustanove zrastel v velik, upoštevan denarni zavod ameriškega obsega, k uspešnemu delu skozi pol stoletja tudi Ameriška Domovina iskreno čestita in mu želi v bodoče nove in še večje uspehe v korist in ponos slovenskih naseljencev v Clevelandu in drugod po Ameriki! AD
Pentagon rabi novo raketo za rušenje radarja
WASHINGTON, D.C. — Poročila pravijo, da imajo komunisti v Hanoiu poleg 7,000 protiletalskih topov in 30 raketnih lovcev “SAM” na bombnike še veliko število radarskih postojank, ki kontrolirajo polete prav vsakega ameriške.ga lovca in bombnika. Radarske postojanke so postale za naša vojna letala najnevarnejše sovražnikovo orožje. Zato hoče Pentagon čim preje dobiti take rakete, ki bi z letal letele proti sovražnikovim radarskim postajam in jih uničile.
Tako raketo že imamo pod imenom Shrike, je tudi že v ra-
Moški dobijo tlelo
HELP WANTED — MALE
MACHINISTS
im GLEVEum
mmmm Too! co.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Cori».
mmmim
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - iYSROTEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL BORING SILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
ENGINE LATHES
MILUNG~MACHfNES
RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno
od 8.15 dop. do 5. pop.
ali kličite
341-1700
za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(246)
Zenske dobijo delo
HELP V/ANTED—FEMALE
Delo za žensko
Iščemo žensko, da bi skrbela za 4 otroke in za lahko hišno delo. Stanovanje v hiši. Parma okolica. Kličite 524-3865.
(243)
MALI OGLASI
Harmonika naprodaj
Scandalli harmonika, modra-3ela, 120 basov, nova in krasna, je ugodno naprodaj na 1065 E. 66 St. spodaj, Apt. 2, tel. 391-8799.	—(243)
V najem
4-sobno neopremljeno stanovanje z vročo vodo in kurjavo za samo $40.00 mesečno. Zglasite se na 1334 E. 55 St. in vprašajte za Ed Koporc.
(x)
Prijafsl’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & «8th St.: EN 1-4212
F blag spomin
TRINAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA in STAREGA OČETA
Joseph Pozelmk
ki je umrl 19. decembra 1953. leta.
Trinajt let je že minilo, odkar si Ti zapustil nas, odkar Te groba tema krije.
A Tvoj spomin še zdaj živi, iz večnosti ljubeče sije.
V raju pa prosi zdaj Boga, da raj nebeški vsem nam da, tam bomo zopet združeni, veselje večno uživali!
Žalujoči:
ANGELA — soproga EDWARD — sin ANGELA — hčerka MARY — snaha DONALD ŽNIDARŽIČ — zet in vnuki.
Cleveland, O., 19. decembra 1966.

J-Wv., At,'./
V BLAG SPOMIN
OB OSMI OBLETNICI SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
Frank Modic
ki je preminul 19. decembra 1958
Luč nebeška naj Ti sije v naših mislih si vsak čas, srce naše zate bije,
Ti pri Bogu pros’ za nas.
žalujoči:
Soproga MARY sinova FRANK in STANLEY snahi LORNA in ALBINA vnuk JEFFREY vnukinja DIANE
Fairport Harbor, O. 19. dec. 1966
W T'	-j;.?'.'W
Ameriška Slovenska Utoliška Jednota
^UšTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Msgr. Louis B. “9znik; predsednik Frank A. Tu-(ek; podpreds. Ernest Racic; tajnik ^bin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., [eb 481-1481; zapis. John Skrabee; blagajnik Janez Ovsenik. Nadzorni; Anthony J. Fortuna, Jo-!fPh J. Nemanich, Rudolf Drmota; ^atar A. J. Fortuna. Vodja atlete in mladinskih aktivnosti John j. Polž. Za pregledovanje novega čustva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 ^ečer. Mesečni asesment se prične Obirati ob 7:00 pred sejo in 25. v besecu od 6. do 8. ure zvečer v ^Uštveni dvorani. V slučaju bo_lez-naj se bolnik javi pri tajniku, h dobi zdravniški list in karto.
Imenik raznih društev
!	&ik,! DPESkDFSAsSSSa.'^zSiSf “
i nredsednica Terezija Potokar, pod-	sodnik John	Fabjančič, tajnica in ABZ federacija za Ohio: Mary Grze	Zdravko Novak, častni predsednic	Slovenskem	društvenem	domu,
'predsednica Barbara Baron, tajnica	blagajničarka	Rose Vatovec, 10801. in Stanley Bober. Katerikoli zdrav-j	Joseph Hočevar; kores. iainix .lac*	20713 Recher	Ave., Euclic.,	Ohio._
Josephine Camenshek, 924 E. 223	Prince Ave.,	BR 1-4582, zapisni-1 nik po volji člana. Asesment se po-j	Šimenc, /99 E. 15o Sj.., ^tm. ML 1-
t'R. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, Redsednik Louis Shuster, podpred-!ednik Fred Krečič, tajnik Ralph 6°dec, 3665 East 105 St., tel. VU 3-t324; zapisnikar Charles Virant, bla. Žajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: ^Uis Shuster, Silvester Urbančič in uiarles Virant. Zastavonoša Joseph Kovach. Zastopnika za SND na St.: J. W. Kovach in Ralph Go-Zastopnik za SND Maple Hts.: ,■ W. Kovach. Zastopniki za atletiico ^ booster club: Joseph W. Kovach Ralph Godec. Zdravniki: dr. An-aony J. Perko, Dr. V/m. Jeric, J. Folin in dr. F, Jelercic. — 'hištvo zboruje vsako drugo netijo v mesecu ob eni uri popolne v SND na 80. cesti. — Sprega članstvo od rojstva do 60 let Sbrosti. Bolniški asesment 65c na ^sec in plačuje $7.00 bolniško Odpore na teden, če je član bolan dni ali več. Rojaki v Newbur-pristopite v društvo sv. Lov-Sca.
Društvo spada v Centralni bolniški oddelek' K. S. K. Jednote, ter ima poleg tega svojo društveno bolniško blagajno. Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dolarje na dan bolniške podpore. Sprejema se člane: V mladinski oddelek od 1 do 16 leta; v odrasli oddelek pa od 16 do 60 leta. Zavarujete se lahko od $250.00 do $5,000.00. Najnovejši moderni certifikati; plačljivi 20 let. S tem si prihranite denar za stara leta; kakor bi ga nosili v banko in pri tem ste še živ-Ijensko zavarovani. Za pojasnila se obrnite do uradnikov društva.
V društvo se sprejema člane brez zdravniške preiskave od 1 do 48 leta starosti. Poslužite se priliki-cer se zavarujte pri tem solidnem društvu, za slučaj bolezni, poškodb, operacij in smrti. Asesment se pobira na vsaki seji tretjo sredo, \ JDN Domu, vsako četrto nedeljo v mesecu pa v Baragovem Domu na 3304 St. Clair Ave. ob 10. uri dopoldne.
St, Euclid, O. 44123, RE 1-8698; blagajničarka Ana Godlar; zapisnikarica Ann Tekavec (Mrs. Math). Poročevalki: Frances Perme (slovensko), Ann Tekavec (angleško). Rediteljica: Frances Sokach. Nadzorni odbor: Frances Perme, Anna Chinchar. Seje se vršijo prvi loreK. v mesecu v dvorani sv. Kristine razen v febr., juliju in avgustu.
karica Mary Bubnič. Nadzorniki:. hira vsakega 25. v mesecu, če pa je
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Mary Debevec, podpredsednica Theresa Mihevc; tajnica Ella ■Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebel. Nadzornici: Mary Cerjak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Market Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 3.
^Ritštvo sv. anf. št. j so k s km Duhovni vodja Rev. Francis Ba-fsSa, predsednica Josephine Mul h, "^predsednica Frances Lindič, taj-S Josephine Winter, 3555 E. 80 A! blagajničarka Antonija Debe-zapisnikarica Agnes Žagar. Nad-/ktiice:	Frances Lindich, -Helen
yofl in Anna Zbikowski; zastop-za SND na 80. St.: Frances J^hdich in Mary Filipovič; za SND J* Maple Heights: Anna Kresevic, .'•stopnici za Ohio KSKJ Boosters ^ mladinsko dejavnost: Josephine Vnter in Alice Arko; za Federa-jjp Frances Lindich in Josephine '•liter. Zdravnika dr. Perko in r- J. Folin. — Seje so vsako tretjo ^deljo v mesecu ob 1. uri popoldne ^SND na 80. cesti. ___________________
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ „ , Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik:
predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby \ve., tel KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana DobeljaV; nadzornik j: John Bradač, Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in An« Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje sc vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
^RUšTVO SV. MARIJE MAGDA-. LENE, ŠT. 162 KSKJ ] Sprejema članice od 16. do 60. 6tii- Nudi najnovejše smrtninske !ertifikate od $500 do $15,000; boljša podpora je $7 ali $14 tedensko.
. hiladinski oddelek se sprejema Aoke od rojstva pa do 16. leta. — Ahor je letos sledeč: Duh. vodja ls§r. Louis B. Baznik, precis. Marica Kuhar, podpreds. Frances Ne-. ahich, taj. Maria Hochevar, 21241
J^ler Ave., tel. IV 1-0728; blagajn J5hees Macerol. Zapisnikarica Pa-|i1he Stampfel. Nadzornice: Fran. t°vak, Josephine Ambrosic in Do jJRRy Strniša. Rediteljica Jennie ;>c. Zastop. za ženske in mladi n. 51 ivnosti Frances Nemanich, Zaupnice za Ohio KSKJ Federacijo: Pijanca Kuhar, Dorothy Strniša, voices Nemanich, Anna Godlar. — travniki: vsi slovenski zdravniki. I, j® se vršijo vsak prvi ponedeljek K^esecu v spodnjih prostorih šole j, yida ob 7:00 zv. Asesment se ((P’»ra vsak tretji ponedeljek od 6. y ure in vsakega 25. v mesecu 8. do 3. ure v ravno istem pro-
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean drear, 639 East 102 Street, PO 1-9553; blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič,; zapisnikarica Mar> Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor: Frank Šega, Louis Hribar in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND n delniških sej: U. Lube in Raymond Zakrajšek. — Zastopnika zo predkonvenčne priprave za 1966: Ulrich Lube in Mary Zupančič. — Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sooi ■old sv. Vida.
Slovenska ženska zveza
SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z.
V OHIO
Predsednica Mary Bostian, podpreds. Pauline Stampfel, tajnica in dagajničarka Frances Novak, 3552 East 80 St., tel. Dl 1-3515; zapism-carica Dorothy Strniša, nadzornice: Stella Dancull, Nettie štrukel in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sre-:lo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne.
John Samsa, Joseph Fiolih in John Laurencic. — Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v SDD na 10814 Prince Avenue. — Zdravniki: Dr. Anthony Perko, Dr. Folin, Dr. Jelercic. Dr. Volk in vsi slovenski zdravniki-
na soboto ali nedeljo, se pobira naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 SD2
Predsednica Nettie Zamick, podpredsednica Anna Zalar, tajnica Mary Jeraj, 5150 Thornbury Ra., HI 2-8036, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer Nadzorni odbor:	Mary Otoničar,
Emma Tofant in Dorothy Strniša Vsi slovenski zdravniki. Seja se vr si vsaki drugi četrtek v mesecu ob :7:30 zvečer v šoli sv. Vida,
PODRUŽNICA ŠT. 17 5ZZ Duh. vodja Rev. Francis Barage Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Helen Tomažič; podpreds. Jennie Cvelbar, tajnica Jen-lie Pogely, 10724 Plymouth Ave Garfield Hts., O., tel. 581-4230; bla. ’a.ničarka Antonija Dolinar, za pjsnikarica Jennie Praznik, nadzornic;: Anne Kresevic, Caroline Šušteršič in Stefania Mahnich; zastop ■niča za SND na E. SOth St., za SND v Maple Heights, Stanley Ave. in za SDD na Prince Ave.: Anna Kresovič, namestnica Jennie Pugely. Za skupne podružnice: Jennie Pugely. —■ Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na drugo nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SDD, 10814 Prince Ave. , ;
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SOZ
Predsed. Stanley Pervanje, podpredsednik Theodore Szendel, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 14125, 581-4230; blag. Antonia Dolinar. Nadzorni odbor: predsednica Helen Tomažič, Henry Pervanja, Victor Stemberger. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki za SND na 80 St. Stanley Pervanje in Theodore Szendel; za SDD n» Prince Ave. Frank Skrl: za SND v Maple Hts. Henry Pervanje. — Seje se vršijo vsak drugi mesec tretjo 'nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na 8601 Vineyard Avenue.
Slovenska Dobrodelna Zveza

DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 SDZ
Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Tennie Suvak, 4208 Bluestone Rd, So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem Ambrožič, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Redi-teijica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clah Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Anna Markovich, 15705 Tolmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Jamloh, 15726 Holmes Ave., 541-1245; zapisnikarica Phillis Cermely; nadzornici: Amalia Novak in Steffie Concilia; vratarica Jennie Koren.— jele se ’vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov lomu na Holmes Ave.
aij,- predsednica Theresa Skur, pod-ore’dsednica Mary Stražišar, tajnica Antoinette Zabukovec, 215 E. 328 St' Willowick, O. 44095, WH 3-1546, blag Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Fran-CšTVO SV JOŽEFA ŠT. 169 ces Globokar, Miss Mary Krnel, fCSKT	Rose Mickovic. Zastop. za .».■Club
.^Uhovni vodja Rev. Matt Jagei, društev AJC: Mrs. Nary Koljat.
Slednik John Habat, podpred- Mrs Mary K^ar. ^	V1^°
hjftik Eugene Kogovšek, fin. ta.i- vsak prvi torek v mesecu v AJL G* Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., na Recher Ave. ob 7.o0 zvečer.
|» 1 Ke 1-7131; pomožni tajnik Jos. bol. taj. Marv Korošec PO ; zapisnikar Frank Žnidar;
Klinik Louis Jarem: nfvUorruki;
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rev. F. M. Ba ,aga predsednica Frances Lin-
..	- _	T_ ; Frances Novak, 3552 E. 80 StM
Marn. ___ Vratar: James Ka-: rAi. francos ■	_____
je*--*? J5“ “T
^ -............-
Va or' L0UiS	^	• Nadzornice: Helen Mirtel, Antonia
C Stasny m ^ Max Rak -1 Nad«>rmce.	^ stražar. Zl.
iJ6 se vršijo vsak tretji četrtek v *t01car v.m
— Zdravniki: Dr. C. Opa-, -	.	’kar
^	"	Dr. Ray-! Jeric, zapisnikar,
Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Mary Filipovič
ieSecu ob 8:00 zvečer v
'Al domu na Holmes Ave. D^esnient se pobira pred sejo. V'• do 8. ure ter 24. in 25. v me-tij p v Slov. domu na Holmes Ave. k”- do 8. ure zvečer. Društvo spre-otroke od rojstva do 16. leta zdravniške preiskave ter od-" od 16. do 60. leta za zavaro-od $500 do $15,000 in de bolniške podpore n,a dan.
Sloven-'- stnvonošinja. Angela St= RedL
tel/,ca Jennie Barle. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7 m zvečer v SND na 80. cesti.
30 PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celes
DRUŠTVO NAPREDNI sUOV.ft.NC> s
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151'Yose-mite Drive, IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri t.jutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave.
Zapadna slovanska zveza
DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ
Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Christine Živoder, tajnica Florence Straub, 171 E. 264 St. Euclid 32, Ohio, RE-2-8583; blaga j -, ničarka Dorothy Komin, zapisnikar j Albin Gribbons. Nadzornice: Mary Butara, Rose A-ubel in Jean Gribbons. Rediteljica Rose Aubel. Voditelj mladine Donald Straub. Zastopnik za SND in Klub društev Joseph Ponikvar. — Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. ot 7:30 zvečer. — Vsi slovenski zdravniki. — člane se sprejema od rojstva do 60. leta. Zavarovalnina, vsakovrstne police, bolniške, opera-■Zapadra slovanska zveza, ustanovljena 1. 1908, posluje na trdni in cijske in odškodninske podpore. — •močni finančni podlagi. Po državni preiskavi je nad 147% solventna in rlačuje svojim članom najvišje letne dividende od vseh sličnih podpornih organizacij.
3111; finančni tajnik Bill Chapman; blagajnik Michael Turpack, 2351 Green Rd.; maršal Joseph Sajovic; načelnik programov Anthony Nach-tigal; načelnik bolniške oskrbe Frank Sluga, 1192 E. 176 St, tel. KE 1-8622; načel. kat. akcije Guy DeMark: poročev. v angl. Anthony Nachti-
Slovenski domovi
SLOVENSKI NARODNI BOM NA ST. CLAIR AVE.
: Predsed. Tony Zak, podpredsed. Joseph Birk, taj. Frank Bavec, blag. Frank Elarsic, zapis. Julia Pirc;
gal; poročev. v slov. Ernest Terpin; nadzor, odbor: Frances Tavčar, Jo-
mladinski načel. Edward Zadnik; načel, za duhovne vaje Frank Žnidar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi maši; po maši seja v šolski dvorani.
: Lovska društva
DRUŠTVO CERKNIŠKO JEZERO ŠT. 59 SDZ Predsed. Henry Blatnik, podpred--,ed. John Mesgec, taj. Urška Brani-:el, 16501 Trafalgar Ave., Tel. KE 1-1801, blagaj. Mary Mesgec, zapis. Rose Paulin, nadzor. Andy Jerman, Rose Paulin. Sejo so vsak 3. četrtek s mesecu, na domu tajnice ob 7.00 ■.večer.
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ
Predsednik James Kastelic, pod predsednik Martin Romih, tajnik in blagajnik Frank Perko, 1092 East 174 Street, telefon 481-5658; '.apisnikar V/m. J. Kennick. Nad. zorniki: James Novak, Wm. J. Kennick in John Majerle; zastopnik za ilov. dom na Holmes Ave.: Frank VI. Perko. — Seje se vrše vsak drugi nesec četrto nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6. do 8. ure.
The Maccabees
CARNIOLA HI VE NO. 493 T. M.
Commander Pauline Debevec, Lt. Commander & Recording Secretary Pauline Stampfel, Record-Keeper & Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 1016 E. 72 St, Cleveland, O. 44103, Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolegar, •Caroline Koncilja. Representatives for the Club of Association of the 3.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Frances Tavčar. Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m. in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave. Dues will be collected by the Record-Keeper on meeting nights ONLY from 6 to 7 p.m.
SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 SDZ Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sy.-v’ia Banko, 877 E. 185 St., tel. IV 1-7554; blagajničarka Mary Koljat. Nadzorni odbor: predsednica Franzes Medved, John Burjak, Martin /bgrin. Zdravniki:	vsi slovenski.
— Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društve-lem domu, 20713 Recher Ave., ob 1. uri zvečer.
DANICA ŠT. 11 SDZ Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., tel. 181-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek; nadzornice: Lillian M. Marinček, Pauline Stampfel, Josephine Levstick. Društveni zdravniki vsi Jovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 1:30 uri jopoidne v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje, soba št. 2.
DR. RIBNICA st >' Sir/ Predsednik William. Vidmar, podpredsednik Frank Virant, tamik Joseph Ban, 1201 E. 163 St., 481-2246, zapisnikar Amon Ta vzel, bla lajnik Frank Debelak, nadzorni odpor: Joseph Champa, Jce Cendol n Ivan Cendol. — Za pregled vsi dovenski zdravniki. Zastopnik za Tlub društev SND in za konferem :o Frank Virant; za Slov. nar. či-alnico Anton Ta vzel; zastopniki za AJC v Euclid, O.: Louis Lustig, Toseph Post in Frances Modic. — Seje so vsak drugi petek v mesecu )b pol osmih v sobi št. 4 SND na St. Clair Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ
Predsednik John Tavčar; podpredsednik Frank Majer; tajnik in blag Frank Macerol, 1172 Norwood Rd., tel. EX 1-3228; zapis. Joseph Ponikvar; nadzorniki: Damjan Tomazin, Louis Urbančič in Louis Fink; /ratar Michael Avsec. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 dop v SND na St. Clair Avenue.
Katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARjev Duhovni vodja: Msgr. L. B. Baz nik; nadborštnar: David J. Telban; podberštnar: Angelo J. lannarelli; bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas 1226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzorniki: Albert R. Giambetro, Hermac E. Dule, Louis C. Erste; sprevodi-telja: Alois Erste, Adelbert J. Albert; bolniški nadzornik: Alois Erste, 3815 Schiller Ave., (9), Tel. ON-1-3777; vratarja: Frank F. Žnidaršič, Frank J. Kolenc; zdravniki Dr. James Seliškar, Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. — Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:30 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od ^6:30 naprej n.a večer seje in vsako prvi nedeljo v mesecu od 9:30 do 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida.
COLLIN WOOD v K P s LO V EN K E ŠT. 22 SDZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednik Jack Šimenc, finančna tajnica ir. blagajničar-
ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF
FORESTERS
Honorary Spiritual Director Rev. Matt A. Jager, Spiritual Director Rev. Raymond Hobart. Chief Ranger John Petrie, Vice Chief Ranger Anthony R. Kushlan. Past Chie' Ranger John M. Spilar, Honorary Speaker B. J. Hribar, Speaker Robert A. Somrak, Recording Secre-uiry Robert A. Somrak,^ Jr., Financial Secretary Louis V/. Somrak. 15219 Holmes Ave., PO 1-5934 Treasurer William F. Pavšek, Youth Director Louis J. Jesek, Trustees Casimir Kozinski, Felix Korošec Frank Kocin, Jr.. Conductors Bas-tian Trampuš, Frank Mlinar, Senti-
ka Rose Mickovic 19612 Cherokee --------- ------,
Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrs. j nei Anthony Mrhar, Sick Visitor
Alice Frank Doles, and Field E-epresenta-
y STVO PRESVETEGA SRCA
Rusovega št. 172 kskj
Vd,Sednica 'rheresa Lach’ pC.d: ; mca in masaj—------,	-----
n Tednik Joseph Lach, fmanem	„ E g6 st HE 1-6933; za
l3,bolniški tajnik Joseph Grdina, car’ llIU	--
W Addison Road, tel.: 881-7670,
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Vicki Faletič, tajnica in blagajničarka Mary Otom-
Mary Černigoj, nadzorniki Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. /astnvnnnUoia	Ma
live Frank J. Prijatel. 2ol-5l97 Meetings are held every third
Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski Wednesday in St. Marys assembly zdravniki. — Seje so vsako drugo hall (downstairs of the new
sredo v mesecu ob 7:30 zvečer \ church).	____
Slovenskem domu ne Holmes Ave |	“
v mad-1 Ameriška bralska zveza
SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA Predsednik: Frank Kramer; podpredsednik: Stanley Česen; tajnik. Frank Škerl. 10202 Reno Ave., Cleveland, Ohiu 44105. — Prihodnja glavna seja bo 1. nedeljo v maju 1965 pri Rainbow klubu v Twins-burg, O.
r-ephine Stwan, John Centa, Frank Dolenc, Louis Zigman; gospodar. Odbor: Krist Stokel, Joseph Okorn, Don Chesnik, Eddy Kenik, John Pestotnik, Frank Plut, Frank Wi-rant. Janko Rogelj častni predsednik. Seje so vsak 2. torek v mesecu '>b osmih zvečer v sobi št. 4 starega poslopja.
Pevska društva
GLASBENA MATICA Predsednik John Perencevic, pr-, va podpreds. Mrs. Eileen Ivančič, druga podpreds. Mrs. June Price, tajnica Miss Josephine Mišic, 1111 E. 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Miss Jo Ann Stwan; pom. tajnica Mrs. Mollie Frank, nadzorniki: Larry Jajcinovic, Jo Mary Hochdorfer, Miss Geraldine Urbančič. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Don Jacin. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer, v SND. soba št. 2.
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik John, Evatz; tajnica JoAnn 'Milavec, 23891 Glenfcrook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Edward Leskovec; blagajnik Frank Zigman; nadzorni odbor: Christine Kovach, Pauline Sajevic, Milan Uljan.—Seje za 1. 1966 prvi ponedeljek v mesecu: febr., marec, april, okt., nov., dec. v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer. — KE 1-9309.
CARNIOLA TENT NO. 1286 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar, predsednik Joseph Babnik, pod-predsednik Matt Kern, tajnik John Tavčar, 903 E. 73 St., blagajnik Louis Pike, zapisnikar Anton Zu pan. — Društvene seje vsako četrto nedeljo cb 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje), soba št. 1, spodaj. Urad zgoraj in uradne ure so vsako soboto od 2:30 do 5. ure popoldne.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Msgr. f.nuis A Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Zorenc, taj-hca in blagajničarka Marv Oto mcar, 1110 E. 63 St., tel. HE 1-6933. Zapisnikarica Mary Farčnik; redi-leljica Anna Marinček. Nadzornice Dorothy Strniša, Cecilia Znidarsii n Jennie Femec. Seje se vrše vsake irugo nedeljo v mesecu ob 3:30 ur oop. v šoli sv. Vida.
PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik John Snyder Jr., 23810 Devoe Rd., RE 1-4088; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John. Globokar, Joe Petrich. Arhivar John Snyder. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer \ Domu na Rechei Ave. Pevski /.bo-Slovan apelira na vse rojake, ki ju veseli petje, da se pridružijo zbo u. Seje se vršijo vsake 3 mesec-la drugi ponedeljek v mesecu
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Matija Jager, oreds. Veronica Gerich; podpreds. Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka To-■ninec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 2. uri molitvena ura; oo blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
DR. SV. EEŠNJEGA TELESA Pctnnovitoli Rt Rev Msgr John J. Oman, duh. vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zim merman, 3546 E. 80 St. tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar; nadzornice:	Mrs. Mary
Grden, Mrs. Helen Mirtel in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Rose Tomšič. Skupno ob-ifljiio je vsako prvo node ho v me seču pri maši ob 7:00, popoldne ob is h dan pr molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi
OR. KRALJICA M!RU ST, 24 SIV/
Predsednica a ene« Zagnr. pod ] NAPREDEK ŠT. 1|2 Ang
predsednica Marv EVMpovie raj”• 1 Predsednik Ludwig tOov.n. pod	w..	-	---
ca Alice Arko, 35112 F 30 St. Dl predsednik Frank KrincN tajnica j nedeljo v mesecu pri 7.45 sv. maši. 1-7540, blagajničarka Agnes Žagar, Adalyne B. Bober 102~ Pa^ D>Uj— Seja se vrši po sv. maši v cerk-
pisnikarica Dorothy Strniša; redi-' W"uuli;on	u;‘--	1 ‘1 teljica Molly Deželan. Nadzorni od-
Anii ik John Hosta, zapisnikarica | kor. jenn;e' Femec in Antonia Mi-Palčič. Nadzorniki: Joseph	_ Seje se vrge vsak 2. po-
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Victor J. Cimperman, predsednik John Hočevar, ml. podpredsednik Charles Winter, ml. slov. podpredsednik John Škra-bec. zapisnikar Peter Sterk ml. slov. zapisnikar France Sever ml., tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Road, blagairik Anton Oblak. Skupno sv. obhajilo vsako drugo
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Jure Švajger, podpredsednica Marija Martik, tajnica Marija Sekr.e, 1144 Norwood Rd„ blag. Franc Lovšin, odborniki: Franc Kovačič, Helena Mihelič, Jože Odar Marjan Perčič, Janez Sever in Ivic; Tominec. Pevovodja Frank Zupan Pevske vaje so ob nedeljah popoldne ob 1:15, seje pa vsako tretjo ne ieljo v mesecu. Naslov: Pevski, zboi Korotan, 1144 Norwood Rd., Cieve and, O. 44103.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Leo Wolf, podpreds Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J Bittcnc, 2004 Nelowood Rd., East Glevelard 12, O., LI 1-2102. Zapis nikaricaMary Rose Tomsik. Nad -orni odbor: Betty Rotar, Mary Dolšak, Clarence Rupar. Glasbeni jdbor: Angie Žabjek, Pete Tomšič Tony Primc. Arhivarki: Mary Pe :jak, Dolores Kaferle. Veselični odbor:	Stefi Tolar, Angle Žabjek,
tennie Primc, Mary Dolšak, Tony Kolenc. Pevevodji: Reginald Res-iik, Vlad. Malečkar. Pevske vaje /sako sredo ob 8. uri v SDD na ■Vaterloo Rd.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik Carl Samanich, drugi podpredsednik John Culkar, tajnica n blagajničarka Margaret Loucka 1540 W. 63 St., V/O 1-5222; zapisni Kariča in poročevalka Anna Jesen ko, nadzornika Ella Samanich ir loe Pultz, zastopnica za Slovenski Dom na Denison Avenue Tončka Verbič. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianis! Dharles Loucka. — Mesečne seje -o vsak 2. četrtek po pevski vaji.
K'l.l'O LJMhRLJ ANA Predsednik Ludvik Prosen, podpredsednik J. Gustinčič, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd., GL 1-1876, blag. John Barkovic, zapisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor: Anna Kutcher, Josie Škabar in Frances Julylia. Kuharica Frances Gorjanc; Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zvečer v AJC na Recher Ave.
DIREKTORJI SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Častni predsednik Frank Žagar, iredsedmk Joseph Trebeč, podpredsednik Edward Leskovec, tajnik Alphonse Sajevic, 531-9309; blagajnik William Frank; zapisnikarica .v!ary Kobal; nadzorni odsek; Louis .Sajovic, Joseph Kušar, John Evatz; ,'ospodarski cdsek: predsednik John /roha, Albert Pestotnik, John Sr.y-.er; direktorij: John Adams, John Hrovat, John Gerl, Louis Modic. Gharles J. Starman, poslovodja, tel. 531-9309; Joseph Petrič, hišnik, tel. 481-1721.
''eje se vrše vsako tretjo sredo v nesecu, začetek ob 8. uri zvečer v /ruštvenem domu, Recher Ave., '.uclid, Ohio.
SLOVENSKI DOM
15810 Holmes Ave. Predsednik John Habat, podpred-■ednik Stanley Zagorc, blagajnik, \1 Marn, tajnik Frank Žnidar, 761-'362, zanisnikar Frank Hren. Nadzorni odbor: Cyril Štepec, Joseph Iribar, Louis Jarem. Gospodarski dbor: Joseph Ferra, Frank Stanonik, John Trček. Ostali direktorji: Frank Sustersich, Frank Mrzlikar, iobert Berish, Ed Grosel. Seja di-cktorjev se vrši vsako četrto sredo mesecu ob 7:30 zvečer v navadnih irostorih.
SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Read Predsednik Anton Vrh, podpredsednica Jennie Trennel, tajnica in blagajničarka Agnes, Stefanic, zapisnikarica Anne Žele, nadzorniki: Frank Bitenc, George Marolt in Harry Blatnik, gospodarski odbor: Andy ložič, John Korošec, Frank Zorman Direktor, John Cech.
. ________ sv- Vida
*4tiPr£iskavo vsi slovenski zdrav-! obT uri zvečer, članice
Društveni zdravnik Valentin v miadinski oddelek takoj od_roj-	.ToWiine Winter, Angela	Na~dzorniki: Louis Sa-


ničarka Mary Grze, zapisnikarica Škufca Se- Rose Intihar. Nadzorniki:	oms Sa- •
55. leta starosti. Asesment se je so vsak tretjo sredo v mesecu ob I?v.lc> Anthony _ a ^
1031 E. 62 St. Seje vsako stva v odrasli oddelek pa od 14. Gregorčič, Veronica sredo v mesecu ob 7. uri
PEVSKO DRUŠTVO “SLAVČEK >76 Birch Dr., Cleveland S3, Ohn Predsednik Slavko Zupan, podpredsednik Cvetka Peklar, tajnik Gabrijel Žakelj, blagajničarka Rož; Župančič. Pevovodja Miodrag Sa vernik.
Oramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsed. Ivan Jakomin, podpredsed. Jakob Mejač, taj. France Hren, 21101 N. Vine Ave., tel. 531-6196, blag. Štefka Smolič, zapis. Miro Odar, za program M. Odar, I. Hauptman, S. Gerdin, J. Mejač in S. Gaser, odrski mojster Slavko Štepec, arh. Srečko Gaser, kuhinja P, Stanonik, bara L. Mohar, F. Kastigar, reditelja F. Stanonik, P. Trpin, knjižničar F. Jenko, nadzorniki P. Omahen, F. Urankar in V. Vrhovnik, Seje so 1. ponedeljek v mesecu v Slov. domu na Holmes Avenue ob osmih zvečer.
DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Uradniki za leto 1966-67
Vinko Zgonik, predsednik, Frank Koka!, podpredsednik, Mary Ulyan, tajnica, 736 Radford Dr.. Richmond Heights, O. 44124, tel. 442-1346.
Josie Mihalič, blagajničarka, John Evatz, zapisnikar. Frances Modic, Louis Stavanja, Edward Leskovec.
GOSPODINJSKI KLUB NA JUTRO VEM (Prince Ave.)
Predsednica Jennie Bartol, pod-iredsednica Rose Vatovec, tajnica Helia Mahnič, blag. in zapis. Marv ’anchor, nadzornice: Anna Krešejo. Antonija Rolih Anaela Maeo-vec. Seje so vsako 1. sredo v roese-'i ob 7'30 zv v S D D na Prince Av->
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE ‘BARAGOV DOM”, 6364 St. Clair Predsednik Joseph Nemanich; podpredsednik Frank Grdina; tajnik Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave., Cleveland, O. 44103; blagajnik Stane Vidmar; Baragova prosveta dr. Vinko Vovk; gospodar Alojzij Bajc; upravnik Doma Jakob Žakelj; odborniki: Anton Vogel, Edmund Turk, Franc Sleme, Jože Križman, Vinko Rožman, Slavko Miller, Frank Cerar in Anton Meglič. Telefonska številka Doma: EN 1-5926 ali pa HE 2-0142. Dom oddaja prostore za družabne prireditve.
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik Jernej Slak, podpredsednika Frank Urankar in Anton Vogel, tajnik Stanislav Vrhovec, 6211 Glass Avenue, Cleveland O., 44103, tel. 391-7173, blagajnik Berta Lobe. Odborniki:	Frank Tominc,
Pavel Žakelj, Frank Dejak, Frank Kastigar, Maks Jerič, Vitko Sleme, Rudi Merc, Andrej Kozjek. Duhovni vodja: c. g. Raymond Hobart. Nadzorni- odbor: Jože Nemanich, Branko Pfeifer, Vili Zadnikar. Razsodišče:	John Kovačič, Edvard
Ljubi, John Oster.
Upokojenski klubi
J' D- Narodnem domu na pobira na vsaki seji in 25. v mesecu. 7:30 v Slov mu- Hum,, m s 60 ^	GSiS?Anthony čldell^ predsednik ^orge^Sraer 1489 :;ornikL
DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARLU VN-’BOVZF'H
Duh. vodja Rev. Raymond Hobart: Mian Ulyan in Manca Bashel, nad- sodnika Anton Srebot in Josephine
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU Predsednik Krist Stokel, podpred-
130 St.
(Dalje na 8. strani)
i*wv. K' { rT'.''
glašamo ali ne, tolažilno je bilo slišati predsednika, ki je v bistvu le zagotovil, da je namen diplomatskih akcij, zunanje pomoči, kulturnih stikov in gospodarskih posegov končna vzpostavitev svobode in neodvisnosti vseh narodov, tudi teh, ki žive v komunističnem vzhodnem delu Evrope.
Nova prizadevanja za Združeno Evropo
Svetovna potovanja predsed-oblast nad narodi ob mejah Si- nika De Gaulle-a, večdnevni o-birije, ki so Azijci, pa pod sov- bisk sovjetskega premijera Ko-jetsko oblastjo, ki jo Kitajska sigina v Parizu, izredno nagel in osporava. Svetovna, poprej e- razmeroma lahek nastanek vla-notna organizacija komunistič- de krščansko-demokratske in so-
LETO AMERIŠKIH ŽRTEV ZA SVOBODO
(Nadaljevanje s G. strani)
Znamenja skromnega, počasnega zboljšanja
Svetovni komunizem od začet-: ka vietnamske vojne slabi, nje-;i gova organizacija razpada, sile: se mu razkrajajo. Sovjetska zveza je le še vodilna komunistič-: na sila v Evropi. Z rdečo Kitajsko. ki je komunistična trdnjava v Aziji, se prepirata za nad-
nega gibanja se je tako razklala. Moskva in Peking predeta vsak svojo mrežo komunističnih celic po svetu, ne več le za boj proti kapitalizmu in reakciji, ampak tudi za medsebojno uničevanje.
Na splošno se je položaj v A-ziji in drugod toliko popravil tekom leta, da je predsednik Johnson zopet mogel obrniti pozornost ameriškega javnega mnenja na stanje zasužnjenih narodov v vzhodni Evropi. Naj s konkretno dnevno politiko Združenih Ameriških Držav so-
CHICAGO, ILL.
cijalistične stranke v Nemčiji na eni strani in mnogi nastopi satelitskih vlad v vzhodni Evropi v smeri vsaj delne neodvisnosti od Moskve na drugi, napovedujejo močno vrenje v mednarodnih evropskih odnosih. Washington in Pariz hočeta Združene Države Evrope. Oba koncepta pomenita, če uresničena, konec tudi komunistične diktature v Jugoslaviji. Koalicijska vlada v Nemčiji da slutiti, da
CHICAGO, ILL
MALE HELP
MACHINISTS
The Miehb Ca
Now hiring at top wages and
Superb fringe benefits
Planer type mills V&H Mill (Trainees)
Engine Lathe Operators External Cylinder Grinders Internal Grinders Auto Turret Lathe Operators Small Turret Lathe Operators Auto Profile Mill Operators
All applicants must be high school graduates or have 5 years experience. Must be able to do own set-ups, read prints and have own tools.
Interviews from 8:30 to 3:00
call or write to Mr. J. Meyer
The Miehie
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER
For motherless home. Live in. Lovely home in Park Forest, 111. Call after 6 p.m.	748-7954
(2431
CHILD CARE
In exchange for room, board, and salary. Live in. Lovely home. 334-3166 Days
(245)
M. Jakopič:
Sveti večer
Cerkvica bela nocoj vsa žari, stari zidovi so čudno svetli, v linah zvonovi kot svatje poje,
s pesmijo hočejo v samo nebo. In v to pričakovanje noči, neslišno, prav počasi sneži.
Naši domovi spet srečni drhte, nestrpno kot čakajoče žene, praznik trka na okno in dver, skrivnostno prihajd Bog v sveti večer.
Jaslice v kotu bohkovem tam, kam naj pokleknem, popotnik, kam?
Pse je, kakor je bilo nekoč — Božji sin v jaslih in angel pojoč.
V srečo sveto božične noči, neslišno, prav na drobno sneži. ..
stiskanimi je tudi naš slovenski petost popustila. Sovražnosti Vsak, ki hoče in upa reševati narod. Tako kot pred dvajsetimi proti Cerkvi se množe in krepe. j krščansko civilizacijo,
leti in lani, nam tudi letos brat je in sestre govore iz komunistične ječe:
Prošnja Slovenije svobodnim Slovencem
Skozi mreže naše ječe gledamo k vam in vidifno luči vaših božičnih drevesc, zvezdo betlehemsko in jaslice pod njo, slišimo srečen smeh družin in prijateljev, ki se zbirajo k češčenju Rojstva Božjega Deteta.
“Oni” nam ne dovolijo, da bi praznovali Božič v svobodi kot vi. Niti svojim otrokom ne smemo govoriti o Bogu. Tu se božje ime še vedno le šepetaje izgovarja.
Ko boste šli k Njegovemu oltarju na Božični dan, prosimo, mislite na nas in naše muke. Venite, da pri nas še vedno žganja-
Ne verujte, da se je pri nas “mnogo spremenilo na bolje”. Za sužnje ni veselih sprememb, le tužno temačna enoličnost brez svetlih žarkov upanja. Sprejmite kot dejstvo, da je bil naš predsednik komisije za verske zadeve neusmiljeno iskren, ko je dejal:	“Mi nočemo več
krvavo preganjati religije, marveč jo bomo prepustili njeni blagi smrti.” To je komunist, ki je podpisal zapisnik z Vatikanom.
Obljubite nam vi: matere in očetje, duhovniki in učitelji, vsi bratje in sestre po krvi in po veri, ki živite v svobodi, da boste Božjemu Detetu poklonili sklep, da hočete z vso vestnostjo in vsemi svojimi močmi uporabljati pravice svobodnih dr-žaljanov v to, da bodo narodi
BUSINESS OPPORTUNITY
BEAUTY SHOP — NORTHWEST 5 dryers, 2 shampoo bowls, 3 stations. Good going business. Owner. 463-9288
(243)
FEMALE HELP
COOK
for home. style cooking. 1 menu plan for Nursing Home. Foreigners welcome. Living quarters available if desired. LA GRANGE CONVALESCENT CENTER, 42 S. Ashland, La Grange. FL 4-6671.	(245)
COOK
Nemci pričakujejo težjih in globljih sprememb v meddržavnem življenju Evrope že v bližnji bodočnosti. Vemo, da jih pred vsem zanima boleče vprašanje združenja dveh Nernčij e-nega nemškega naroda. Na to združenje pa je hote ali nehote kar močno navezana usoda dveh, doslej ločenih delov Evrope.
Največ ja nevarnost za srečen razvoj
Če bi rekli, da Vietnam in Berlin označujeta dve središči in težišči svetovnega stanja, ki se kaže sicer kot nevarno vroče, pa vendar naravnano v. pravo smer, ki vzbuja upanje, moramo dodati še tretje, ki je v južni Afriki. Ob vprašanju, ki se sedaj trenutno imenuje Rodezija, pa je vprašanje enakopravnosti ljudi pred in pod državno postavo, vprašanje načelne enakopravnosti v družbenih pravicah, more na črnem kontinentu vsak čas vzplamteti a}i 4r?fivljanska a^j mednarodna vojska, ki bo pretresala svet. Sedaj neposredno smo pred bitko med vlado Zedinjenega Kraljestva Velike Britanije in dosedanjo kolonijo Rodezijo v zboru Združenih narodov. Že ta bo do skrajnosti vznemirila vse: tako- ljudi črne in temne polti kot. belce v Afriki. Netila bo sovraštvo, ki more vsak čas izbruhniti v vojni požar. To je verjetno najtežji spor, kar jih je bilo pred Združenimi narodi. Velika Britanija na eni in vlada bele manjšine v Rode-
jo v katakombe tiste, ki ozna-, imeli vodnike, ki bodo živeli in njajo svetonočno blagovest. Po- J vladali po Njegovi postavi in globite se v trpljenje in žalostno vodili mednarodni razvoj v naše
stanje molčeče Cerkve.
Ne verujte, da je pri nas na-
osvobojenje. Rotimo vas,
da vpoštevate:
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z globoko žalostjo v srcah, naznanjamo sorodnikom, prijateljem, in znancem, da je po kratki in mučni bolezni preminil naš ljubljeni soprog, oče, in stari oče
ne sme v nikaki obliki in na noben način sodelovati s komuizmom.
Tako, kot je rekel voditelj jezuitskega reda Ledochovski:
“V sedanjih razmerah ni nič bolj važnega, nič bolj nujnega kot borba s komunizmom. Spričo te nujnosti moramo odstaviti za kasneje vsako drugo delo, pa naj nam bo še tako ljubo in važno.”
Rušimo oblast sovražnikov Boga, da bi v Sloveniji zavladal Kralj Miru in Ljubezni iz Svete noči.
Ko boste dajali darila svojim otrokom, mislite na nas, ki bi nam naj dragocenejši dar bila svoboda!
Dr. Miha Krek
1900
1000
to 6 p.m. for Nursing north side. Salary open. 3-0116.
Home on Call SH (245)
Co,
MALE HELP
Div. of Miehle Goss-Dexter, Inc. 2011 W. Hastings
An equal opportunity employer ehamp HU
(244' ' __
MALE HELP
5 day week. Live in or go. 10 a.m. ziji na drugi strani delata usod-|
ne korake, ki vodijo v težko kri- ' zo in usoden razvoj je skoro ne-j izogiben v novem letu.
Vprašanje e n a k o pravnosti pred pisano postavo je bolečina sedanjosti ne le v Afriki, tudi v Ameriki; lahko rečemo, da povsod izven Evrope. Kakor na vse drugo mednarodno življenje, bo tudi na razvoj tega vprašanja Beau- bistveno vplivala osnovna zna-(243) j čilnost sedanjega svetovnega i stanja, ki je slej ko prej revolu-; j cijska napadalnost komunistič-! nega zla na vse človeštvo. Med
ELECTRICIAN (CLASS A)
So. side mfr. needs Malnt. Man for i perm, emply. Good benfs. Know-I ledge of Welding helpful. 82nd and | Halsted area. Contact Norm 8-4000.
Louis Pibrovec
Svojh blage oči je za vedno zatisnil v Universal Bolnici dne 15. okt. 1906. Rojen je bil leta 1900, v vasi Smer je pri Ilirski Bistrici ha Primorskem, od koder je dospel v Ameriko 1921, ves čas je živel v Clevelandu, Ohio. Bil je zvest soprog, dober in skrben oče svojim otrokom, ter spoštovan, in prijubljen pri vseh ki so ga poznali. Pogreb se je vršil 19. oktobra, iz Žele pogrebnega zavoda na 152 cesti,' v cerkev sv. Paula r.a Chardon Rd., in po opravljenih cerkvenih obredih, na Ail Souls pokopališče, kjer je bilo truplo položeno k večnemu počitku. Pokojni je bil član druš. Loyalitqs St. 158 S.N.P.J. Druš. Slovenski Dom St. 6. S.D.Z. in Slovenskih upokojencev, v Euclid, O. Na tem mestu se najprej zahvalimo, nosilcem krste, kateri so bili vsi njegovi sošolci, doma iz iste vaši. Hvala vsem, ki so se od pokojnega poslovili v pogrebnemu zavodu, ir, vsem, ki so ga obiskovali ob času njegove bolezni. Dalje onim, ki so položili vence krasnih cvetlic ob njegovo krsto. Hvala našim sosedom, za venec • krasnih cvetlic, za darove v denarju, in za izraze sožalja. Iskrena hvala onim, ki so dali na razpolago svoje automobile, in so ga spremili na pokopališče. Dalje se zahvalimo onim, ki so prispevlii v denarju, za sv. Maše, ir, v druge dobrodelne namene. Hvala druš. uradnikom za eitanje pogrebnih obredov, in župniku fare sv. Pavla, za daritev sv. maše, in lep poslovilni govor, ob krsti. Dalje hvala želetovemu osobju •za'Vzorno vodstvo pogreba, in vso prijazno poslugo. Tebi, ljubljeni soprog in oče, ki si odšel v novo življenje, kjer ni trpljenja, in ne grenkih solz, želimo mirnega počitka, in lahka naj ti bo Ameriška gruda, ,
Žalujoči ostali:
Soproga, CAROLINE, hčere STEPHANIE KOŽELJ,
Zet je ROBERT in STANLEY. 4 vnuki, 2 vnukinji, brat JOŽEF v Trstu, brat FRANC v Argentini.
Sestra JOŽEFA v Italiji, in DRUGI SORODNIKI, tukaj in v stari Domovini.
Cleveland, Ohio
IMENIK RAZNIH DRUŠTEV
(Nadaljevanje s 7. strani)
Škabar, tajnik John Zaman, 2021 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1 4871, blag. Andrew Bozieh, zapis Frank česen. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John, Troha in Molly Legat. Poročevalca: Frank Česen in Frank Rupert. — Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Reeher Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEVVBURGHJL
Predsednik Anton Gorenc, podpredsednik Fred Krečič, tajnica m blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd., Independence. Ohio, LA 4-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Eržen, Jennie Zupančič, Mary Filipovič; zastop. za Klub: Jožef Rolih. Seje so vsako četrto sredo v mesecu Seja se vrši vsako četrto sredo v mesecu ob dveh popoldne.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV sr. CLA1RSKO OKROŽJE
Predsednik Jože Okorn, pod preds. Mrs. Anna Močiinikar, tajnica Mrs. Rose Erste, 3813 Schiller Ave., tel. 661-3777. blagajnik Florjan Močiinikar, zapisnikar Frank Kačar. Nadzorn, odbor: Anton Logar, Joseph Babnik, Mrs. Mary Kolegar. — Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo
vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldne v spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsednik George Panchur, podpredsednik John Ažman, tajnica in blagajničarka Mary Debevec, 14926 Sylvia Ave., 541-3172, zapisnikarica Anna Vadnal. Nadzorni odbor: Jakob Marinko, Louis Dular in Ursula Branisel. — Seje so vsak drugi torek v mesecu ob 2. uri popo. v SDD na Waterloo Rd.
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av»
Predsednik Anton, Škapin; I. podpredsednik Wm. J. Kennick; II. pod-predsed. Anna Kozel; tajnik John Trček, 1140 E. 176 St, tel.: 488. 6090; pomožna tajnica Josephine Šušteršič; blagajnik Frank Mizlikar: zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: John Hrvatin, Louis Bezek, Louis Yerkic. — 'Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop v Slov. domu na Holmes Ave.
FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
Predsednik Krist Stokel, podpredsednik Joseph Okorn; tajnik John Tavčar, 903 E. 73 St., tel. EN 1-1918, zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozieh; nadzorni odbor: John Zaman, Jos. Malečkar in Joseph Babnik. — Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi
Samostojna društva
SArw« "■' M sjrvi! i-, sin i	»Kt)-
ŠTVO LOŽ S A DOLINA
Predseumk Frank Baraga, llf* E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, .1097 E.
VUh St. Tel H K 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 377 E. 320 St., Wiilowick, O.; nadzorniki' John Loitar, Frank A. Turek ‘i1 knthonv Petkovšek; zastopnik ?J klub SND Frank Bavec, za SD ris Holmes Ave. Albert Marolt in Albin Lipcld, za konferenco SND Louis Zigmund. —- Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem NarodneiO Dorno, soba št. 4 staro poslopj6 Društvo sprejema nove elane oi 10. do 45. leta s prosto pristopnino n zdravniško preiskavo. Društvo n1*’ ■uje $200 smrtnine in $7 na teden bol-uške podpore. Asesment je Si meseč-io. Za sprejem ali pregled novih čw-nov so vsi slovenski zdravniki. Za n®" iaJjne informacije se ohrnite na dru-r ven o Tiastonnike.
SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB. EUCLID, OHIO
Max F. Gerl, predsednik; Joško Penko, podpredsednik; Jennie Fonda. tajnica. 23101 Chardon Rd., 1' 1-8871; Alina Eoich, blagajničarko! Jo Ann Milavec, zapisnikarica; Tony J. Šuštaršič, predsednik člansko; ga odbora. — Slovenski demokratsk' klub v Euclidu zboruje vsak četrte'! v mesecu v Slovenskem društvene!*1 domu na Reeher Ave., Euciid, Ohio ____________________________^
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A.
Predsednik — Hajni Stalzer. I. podpredsednica Helka Puc. 2. podpred" ;ednik — Janez Arko. Tajnica Tončka Burgar, 1702 Linden St" Brooklyn. N.Y. 11227. Blagajn.® Tene Arko. Urednik glasila “Od' nevi” — Jaka Okorn — 383 Hainan St., Brooklyn, N.Y. 11237.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU
Duh. vod. Rev. J. Martelanc, starosta Janez Varšek, načelnik Mil®11 Rihtar, podnačelnik France Rihta1,1 tajnica Zalka Zupan, blag. Franj4 Tominc, načelnica ženskih skupi15 ga. Nada Kozjek, gospodar Vilctof Blatnik.
RALINCARSKI KLUB
Predsednik Milan Jager, I. po1*' jreds. George .Marolt, II. podpredi' Frank Zorman, tajnik John KorO" ;ec, 15807 Gr o ve woo d A veni® Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794' blagajnik Joseph Ferra; zapisniku4 Mike Jakin; nadzorniki: Jaka Vide' tic, T. Umek in Viktor Bergoč. BU' lincarski referent: Andy Božic; D®' mestnik John Mršnik; Kuharice č jomoč pri bari: Rose čebul, Man Marolt, Rose Ribar AJbina Mrsn® Bertha Dolgan, Jennie Princ6; Dorothy Ferra. Prosvetni odboi’ Tony Novak in. Jos. Ferra Seje vrše vsako četrto soboto v mesec11 v Slov. delavskem domu na Watei" loo Ed. Balinearski večeri so: sred®* petek in sobota zvečer, nedelja p°' poldne in zvečer.
ŠTAJERSKI KLUB	-
Predsednik Miodrag Savernik, C' Birch Dr., Euclid, O. 44132; pc-(1' oredsednik Anton Meglič; tajnic3 -;a. Angela Kavas, 1260 E. 59 S1" Cleveland, O. 44103; blagajnik Aloj3 Ferlinc; gospodar Lojze Grajžl, oisnikar Mirko Antloga; odbornik*; Ježe Zelenik, Karl Fajs. Frank Fuf in Ivan Novak, nadzorni odboh Franc Toplak, John Vinkler Rudi Kristavčnik; razsodišče: Sta15' ko Skrbiš, Karl Kovač in Rozik3 Jaklič. Seja vsako 2. nedeljo
Terrific Openings for Experienced
HEAVY ERECTION ASSEMBLERS KELLER PROFILE OPERATORS VERTICAL BORING MILL OPERATORS VERTICAL TURRET LATHE OPERATORS
Applicants must have a minimum of 18 months of industrial experience, be able to read olueprints, and do own set-ups and have own tools. Steady work. Top wages. Fringe benefits include paid Blue Cross.
Also Excellent Openings For:
HYDRAULIC ENGINEERS & DESIGNERS
surgical, life irsurance, sickness and accident coverage, paid holidays and liberal vacation plan.
APPLY OR WRITE: EMPLOYMENT OFFICE
E. W. BUSS COMPANY
CANTON DIVISION 1501 Raff Avenue SW, Canton, Ohio
(246)
ELECTRIC PROJECT ENGINEER
To develop and design transistorized servo instruments and processed control systems for aircraft and other commercial applications. B.S.E.E. and two years minimum design experience and related areas. Opportunity for growth for qualified applicants. Salary commensurate with ability and experience. Please send your resume in confidence to: INDUSTRIAL RELATIONS MANAGER — Dept. 5
SIMMONS PRECISION PRODUCTS, Inc
BELLOWS FALLS, VERMONT
An Equal Opportunity Employer
ŽETEV NA KITAJSKEM — V rdeči Kitajski so imeli letos baje zelo dobro letino, tako vsaj trdijo uradna poročila. Slika kaže pospravljanje žitnega pridelka v pokrajini Sečuan.
d"
SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES
Predsednik Ivan Zupančič, p°' predsednik Marchello Lump€rl' tajnica Barbara Cerar, 5818 Bon15 Ave. tel. 391-9057, blagajnik Sta® Mrva, voditeljica skupine ga. Vovk, odborniki:	Frank Vidih®*'
Nevenka Cerar, Marta Potočnik Nežka Ovsenik, nadzornik N® Zakrajšek. Redna seja se vrši vs®1’ prvi torek v mesecu.	.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKI1! PROTIKOMUNISTIČNIH BORCG,
Predsednik Karel Mauser; P°u predsedniki so vsi predsedniki M® lovnih odborov DSPB: tajnik J°z, Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleve land, O. 44133; blagajnik in s°„' referent Miha Vrenko, Cleveiah®' tiskovni referent Otmar MaU®6” Toronto; nadzorni odbor: Franc ga, Anton Meglič, Cleveland, Prezelj, Toron.tc; razsodišče: Frap Medved, Andrej Perčič, Gilber' Minn., Tone Muhič, Toronto.
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUP
Duh. vodja Rev. J. Martel®15^ predsednik Jože Košir; podpreds® nik Ivan Kamin; tajnica Marija K min; blagajnik Tone Mrva; niki: Frank Kogovšek, Stane K® Frank Rihtar, Helena Mihelič 5 Mario Zakel; preglednika: P. in M. Lumpert.
BARAGOVA ZVEZA (Sixth and Fisher Streets, Marquette, Michigan) , Predsednik Msgr. F. M. Scher/£,{ ger, podpredsednik Rev. er Howard Brown, tajnik K Tomaž Ruppe blag. Msgr. McKevitt. Letna članarina $L P porni glan, letno $5, dosmrtno cla?3 stvo $50.00, dosmrtno članstvo
člani dobivajo The Baraga Buli® .„ ki izhaja štirikrat na leto. D krije stroške za delo za prigD-"^,
ki izhaja štirikrat na leto.
glaseči
škofa Baraga blaženim in sv*
kom.	irfltli'
Kichak, eksek. taj. in urednik F j družine in, organizacije $100.00.
Ameriška Domovina

mrn.^ '	w
.Ji-:>	•; ■■.'rfjij-.-.	.	-/ ■ ■.	;,..	',U
mmzAn m mm
IM tAM®yA®€ OHU	National and International Clrculati#«
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. DECEMBER 19, 1966
SLCVatL&H
N€WSS»AP««--
RTEV. LXIV — VOL. LXIV DRUGI DEL. — SECTION II
ecilftl VEČER PR! LEHMJO
Oče Lebar je bil bogat kmet. No in očka je segel v žep po
Njegovi hlevi so bili polni rejene živali j žitni koši zvrhani, klet bogata krompirja; mošt je do-kipel v šestih sodih. Red je bil pri hiši tak, da si v temi našel posamezno orodje ali šivanko. Gospodinja je za to skrbela. Gospodinja Jerca je bila mirna, preudarna žena, ljubeča mati svojih sinov-dvojekov, a žal, bila je sužnja možu. Lehar je bil ponosen, ošaben in trd mož. Zato je pri hiši večkrat bliskalo in grmelo kot ob hudi nevihti. Sonce materine ljubezni je mnogokrat zakril teman oblak moževe slabe volje.
Do sosedov je bil Lebar hladen. Saj jih ni potreboval. Vsega je imel sam v izobilju. Bil je Ves zaverovan v svoj grunt, v svoje delo in v svoj kup bankovcev. Kaj potrebujem več? Ni mi treba tuje pomoči!
Lebar je imel hišo sicer sredi Vasj, a sosedje so jo gledali kot trdnjavo onstran meje. Med njimi in Lebarjem ni bilo ne prepira ne prijateljstva. Tudi služinčad ni imela pravih stikov med seboj. Za to je Lehar poskrbel.
Ženo je Lehar imel kot z verigo privezano na dom, pa ne iz ljubezni, marveč iz samoljubja.
Njegova sinova 'Andrejce in Mihec pa sta bila njegov ponos in ljubezen, čuval ju je z vso očetovsko skrbjo.
Na vasi je bilo rnnogo otrok. ‘Skušali so Andrejčiča in. Mihca Zvabiti v svoj krog., k igri po šoli, a se jim ni posrečilo. Lehar je mogočno .svojo roko držal nad ljubljencema kot stražar. Grunt, hiša z vso živo in mrtvo vsebino jo bilo njegovo kraljestvo — drugo ga ni brigalo, ne beda bajtarjev, niti nesreča sosedov.
Tudi v hiši sami je manjkalo, '■oprav so imeli vsega dovolj, 0ne toplote, ki jo izžareva do-hfota, dobra volja, prijaznost. Manjkalo je utripov plemenitega srca.
Nekoč, ko se je bližal veliki Maznik Božiča, sta Andrejček in Mihec jela graditi jaslice. Z o-hbško iznajdljivostjo sta jih do sVote bilje zgradila. Tudi božično drevesce je stalo, z bogastvom in težo dobrot na podstavku. Toda svečk na njern ni bHo. Gospodar očka je na lučke Pozabil.
(( Dečka sta očeta opozorila: Svečk še nimamo!”
( “No, saj res!” je očka dejal. Mo ja, letos bo smreka pač brez
KVeč!”
„ Fantka sta očeta začudeno in Mlostno pogledala in Mihec je v l'°ku dejal:	“Drugi dečki bodo
^eli lučke — Jozej jih je kupil, fancek, Micka in Anica tudi — Mkaj mi ne bi...?!
,( Dče pa je nelepo odgovoril: ^aj jih drugi imajo — kaj nas to briga!”
, Andrejček pa je še in še pro-
“Očka, kupi svečke, povabil !eih Metinega dečka, naj bi pri-^ jaslice gledat. Pa Jezuščku >lti lučke ne bom mogel pridati”
^ Micki sem rekel, naj pride, A ji dam bonbone pokusit, ki b bo mama pod drevesce zame °Mžila. O, saj nič lepo ne bo, če
bo lučk!” je žalostno rekel ‘•ihec.
G T .	v
110], kako reč ženeta radi teh j. eh. Jih hočeta mar prižgati to-. °i da bo izglodalo kot poko-fališče na večer Vseh svetih?” je b°ij ^r(j0 rekel oče. t^ečka pa se nista dala odgna-Dčka, dajte denar, da pojde-v faro po sveče, take pi-
"Kodi! Je nam Je KjrijittJ Kjralj
!a rJoli
le!”
denar in ga je fantkoma izročil z naročilom, ki se je glasilo trdo in odločno:
“Na, pojdita v ‘Podhribje’, pa kupita sitneža svečke, da bo mir. Zapovem varna pa, da mi v hišo ta večer ne vabita nikogar iz vasi. Ni nam treba tuje navlake! Mir hočem imeti! Sosedje naj se s svojimi paglavci sami zabavajo!”
Dobrima fantkoma je srce vztrepetalo. Vedela sta, da to, kar . očka ukaže, je pribito in mora se tako zgoditi. Bila sta po blagi materi plahe narave in dobrosrčna. Misli so jima begale j od jaslic in bonbonov do Meti-1 nega dečka, do Micke in nazaj in so se trudno usedle na zeleni mah pred jaslicami. Toda, Andrejček ima v roki denar za svečke. Treba je teči, teči ponje doli k fari, da jih zvečer prižgeta: da bo svetlo, svetlo!
“Le hitita, pa takoj nazaj, nikamor grede, da se vaju ne prime kak pobalin ali Micka!” O, ta očka, da je tak, da ne vidi, kako je An dr e jeku in Mihcu hudo zakadi Metinega dečka in male Micke, ki težko čakata na bonbone. O, koliko sta pripovedovala o svojem delu in opisovala jaslice, no. sedaj naj pa svojo j besedo ... ne, tega ne moreta razumeti, v urah velikega pričakovanja.
Dečka sta hitela proti ‘Pod-9-ribju’. Izognila sta se Metine 'fajte.. Njen fantek Tonček pa
:e. bil na potepu pri Frančku, šlo sta zagledala oba Lebarjeva dečka, sta za njima vpila: “Ha-1o, nazaj grede naju pokličita, da greva z vama jaslice gledat. He, pokličita naju!”
Andrejčka in Mihca je spekla nova bolečina. Tiho sta tekla čez klanec doli k fari. V stolpu ie ura bila tri. Dečka sta hitela, hitela. Za njima je zadivjal silen jugovzhodni veter, da je sneg pometal iz leh in ga vsipal na not. Nebo se je čudno temnilo, oblaki so se nižali.
Andrejček in Mihec sta v trgovini nakupila pisane svečke in za kar je denarja ostalo, sta kupila še nekaj žabic-svečnikov za na smrekove veje; pa, da je bilo vse popolno, sta kupila tudi škatlico vžigalic. “No le. naj bo vse božično skupaj!” je rekla Tgovka z dobrohotnim smehljajem.
Ko sta fantka hitela skozi “Podhribje”, se je iz oblakov vsul sneg in na gosto ga je veter zanašal in plesal z njim čez ravan. Divje je tulil vihar, da je dečkoma jemalo sapo in sta le z naporom rinila naprej, skozi valove snega, se s težavo pomikala čez klanec in dospela do vrh klanca. V bojazni, da ne bi naletela kje na vasi na Tončka ali Francka ali celo na Micko, sta zavila na desno. Vas Leha je bila Hobije v kotlini. Hotela sta zadaj pod bregom čez travnike priti neopažena domov.
Težka je bila pot. Sledi so bile zabrisane. Sneg je zasul pota. Misel na svečke jim je dajala pogum, da sta rinila v strahotni val naprej. V popolni temi, v gošči snežink sta hodila, hodila. Vas je bila daleč za njima. Pot se je dvigala. Zgrešila sta pot čez travnike. Znašla sta se nekje više v gozdu. Velika ptica je zletela s smreke. Pred njima je zajček skočil iz grma in ju prestrašil.
“Mene je strah!” se je po dolgem molku plaho oglasil Mihec.
“Mene tudi!” se je tiho odzval Andrejček.
Kje bova našla pravo pot do-
BOŽIČNA
Dober večer, Marija!
Zunaj je mraz in snega do kolen,
prišel pozdravit sem Jezusa, svojega brata najmlajšega.
Morda v potočku sinem sprati i plenice,
morda prinesti naročje drva. V toplem, sedeli bi skupaj v votlini
in z Jožefom zibali Jezusa.
Karel Mauser

mov, kaj poreko oče — mater bodo zmerjali, fantki se bodo nama smejali in nama osle kazali.
Take misli so mučile Andrejčka in Mihca. Pridružil se je neznan strah, ki se je bližal od nekod iz gozda, kadar je divjad zbegano preskočila hosto. V grozi se jima je krčilo srce in v oči so stopile solze.
“Mama, mama!” se je zdaj, zdaj čulo v gluhi noči. Mala bratca sta se zatekla pod veiiko košato smreko. Blizu tam je bil nek grm, morda smreka — da, prav gotovo smrekica ...
Andrejček je v joku začel z molitvico-večernico:
“Sveti angel varuh ...” dalje ni mogel. Utrujen od hoje, skrbi in strahu se je sesedel pod smreko.
Mihec je bil trdnejši in spomnil ge je pesmice:
Jezušček. ki v jaslih spiš,
glej, da kmalu se zbudiš.
Z nami hodi, se igraj,
vodi vse nas v sveti raj!
Andrejček je pod smreko u-trujen dremal. Začel je od mraza trepetati. Mihec se je težko, toda junaško držal pokonci. Mislil je na jaslice doma. V žepu je otipaval sveče. Obšla ga je sveta misel: “Svečko prižgem! Saj, sneg je pojenjal, vihar je utihnil!”
Otresel je smrekico, pripel na veje tri žabice, zataknil vanje pisane svečke in jih prižgal.
“O, kaka sreča, da sva kupila tudi vžigalice!” je v ihti govoril Andrejčku Mihec. Toda Andrejček je bil utrujen, zaspan, o. mrzel in bled in nič se za goreče sveče ni zanimal. Mihec pa ni odnehal:
“Andrejček, Drejče — ppglej, lučka, lučka, zbudi se, he spi, ne smeš spati, saj morava naprej, domov, domov ...!”
Globoko, onstran gozda je ura bila osem. Kje sva, je Mihec po-
mislil. Ta glas ure ni iz naše fare. Mihec je klical mamo, tresel Andrejčka, ga s silo vzdignil s tal, da se je prebudil; široko odprtih oči se je oziral naokoli, se od mraza tresel in plaho vprašal, kam greva — kje sva ...? pa je zopet sedel v sneg. Mihec je sedaj v strahu in obupu zajokal.
*	’ • ; -Vj
Doma je oče divjal. Begal je sem ter tja, zmerjal ženo, češ da sinove kazi, ker jim vse ugodi, kar ni potrebno, da jima potuho daje in tako dalje.
Mama pa je šla k sosedom, da bi videla, če sta dečka pri prijateljih, kakor je očka trdil. Ker jih tam ni bilo, je hlapec stopil na pot fantom naproti. Vrnil se je, ker ju je bajtariča Zefa videla, kako sta se poganjala v poltemi skozi sneženi metež proti vrhu klanca.
Tak©..je cela vas zvedela, da sta se v snežnem zametu izgubi-
la neznano kam Lebarjeva otroka. Toda kam naj se obrnejo, da ju najdejo? ker sledi so zabrisane in tema je kot v rogu. Sosedje pa so prižgali svetilke in hiteli na lov za fanti. Oče Lehar je s svojo svetilko odkorakal v noč.
•
Pod smreko je postalo tiho. Mraz po viharju je pritisnil svoj pečat na usteča malih Lebarjev. Bila je nevarna ura, ura deveta, na sveti večer.
’“Holadidjooo!” se je začulo vpitje nekje iz daljave. Mihec prisluhne. Kri mu je zopet zaplapolala po žilah. Zopet je pograbil Andrejčka, ga tresel, ga postavil, prislonil k smreki.
“Holadidjo!” se znova, bliže nekje začuje —. Mihec se je zbal, ker to očetov glas ni, tudi hlapčev ni...
“Ali čuješ, Andrejče! Nekdo kliče, čuj, nekdo kliče.”
Tretjič se začuje; “Holadidjo
Svela noč
Mirna noči sniva nad siromašnim selom Beit Sahur ob robu pastirskega polja betlehemskega. V smokvinih in oljčnih logih 'šušti lahen veter. Uboge pastirske družine spe sladko spanje, katerega ne moti nemima vest.
Nekdo trka zunaj. “Salome, odpri, hitro!” Žena je pretraše-na skočila jrsokoncu. raz staro, raztrgano preprogo, katero si je v kotu razprostrla zase in svoje tri otroke. Hitro je hitela odpirat. “Za Boga, Jusuf, kaj se je zgodilo, da si tako razburjen?”
“Takoj pojdi z otroki gledat veliko čudo!” “Kaj je, kaj je, oče?” so se oglasili nežni otroški glasovi. In razburjeno je začel pripovedovati začudeni družinici: “Pasli smo blizu mesta. Naredili smo ogenj, da bi se greli. Nekateri so že pospali po tleh, drugi smo tiho govorili. Psi in ovce so bile nekako nemirne in
’ i riZ>J ul J L xJt.	.1 ,.-,u -j	,-c
I bilo, kar naenkrat nebo zažari in j nebeška svetloba nas je obdala.
| Prestrašeni smo vzdramili tovariše. Strmeli smo. Stari Benoe je rekel: ‘Tu je Bog blizu.’ ,£ i “V strahu smo pokleknili in ! začeli moliti. V tem se nam prikaže angelj božji v nepopisni l‘e-j poti. Prestrašili smo se, a on nam je govoril z nebeškim glasom: “Ne bojte se, zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje za vse ljudstvo, danes je namreč rojen v Davidovem mestu Zveličar. ki je Kristus, Gospod. In to vam bodi znamenje: Našli bo-Fte dete, v plenice povito in v iasli položeno.” In prišla je neskončna truma duhov nebeških m peli so v zraku krasno pesem, ki je ne pozabim nikdar, da nam je bilo vsem milo pri srcu:
“Slava Bogu. na višavah!
Mir ljudem na zemlji bodi,
ki imajo dobro voljo.”
“Ko so utihnili nebeški glasovi, smo odhiteli proti mestu. Daleč že smo videli čudovito svetlobo v votlini, kamor zaganjamo ob deževju našo čredo. Hiteli smo tja in našli, kakor je rekel angelj: dete, nadnaravno lepo, in mater in očeta. Pojdimo tja in molimo Mesija!”
Celo selo je bilo pokoncu. Vse je hitelo proti Betlehemu. Hrepenečih src so hiteli ubogi in siromašni ljudje molit kralja vseh kraljev. Čutili so mir nebeški v srcih in srečo na dnu duše. Hiteli so, hiteli počastit Mesija in
—	Vsemogočni, ki je ležal kot slabotno dete v starih jaslih, jih je blagoslavljal.
V Betlehemu pa so spali bogati in mogočni...
Emil Fanič
—	Drejče, Mihec — holadidjooo.
O, o! Glas se je bližal, že je bil
blizu, čulo se je lomastenje £>o hosti —.
“Kdo je? se je glasno vprašal Mihec in se s strahom ozrl na pojemajoče lučke na smrekici. Toda, tam doli se sveti luč, med-(Dalje na 2. strani)

HUTCH'S GARAGE
6013 St, Clair Ave., zadaj — Tel.: HE 1-2988
Splošna popravila avtomobilov, motorjev za čolne, motornih kosilnih strojev.
General repairs service: carburetors, ignition, outboard, power mowers, all automobile repairs.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN PRAV SREČNO NOVO LETO VSEM OBISKOVALCEM NAŠE GARAŽE IN PRIJATELJEM.
VESEL
BOŽIČ
VSEM
SREČNO
NOVO
LETO
JAMES A. SLAPNIK, JR.
FLORIST - CVETLIČAR
6620 St. Clair Avenue HEnderson 1-8824^
BEST WISHES FOR A MERRY CHRISTMAS SEASON AND HAPPY NEW YEAR TO ALL OUR CUSTOMERS AND FRIENDS!
ZA DOBRA VINA SE OGLASITE PRI
BOZEGLAV'S TAVERN
6010 St. Clair Avenue
WINE - LIQUOR - BEER
BONDED WINERY 1125 E. 60 St.
MERRY CHRISTMAS AND A MOST HAPPY NEW YEAR!
Ml
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
Phone EN 1-8606
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
ŽELI ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
Joe FUGINA - lastnik
JOE'S SHOE REPAIR
749 East 185 Street, na oglu Muskoka Ave.
Hitra in točna postrežba!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELI
L & M TOBACCO AND CANDY £0.
JOHN E. LOKAR in ERNEST MRAMOR, lastnika
784 East ISSth St.	KEnmore 1*8777
CANDY - CIGARE - CIGARETE IGRAČE NA DEBELO
3®
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM!



& i
Božično jutro na Srednjem vrhu
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM!
(0LUNWCGD BA« COMPANY
16906 Waterloo Rd.
IV 1-7526
BOŽIČNI VEČER PRI LEHARJU
(Nadaljevanje s 1. strani)
la luč, nekdo jo nosi, da se bliža... holadidjo ... se je začulo klicanje od vseh strani, da je odmevalo po gošči in od sosednih bregov.
Tedaj je Andrej če, ves otrpel prišel k sebi.
“Kličejo naju .— France kliče, Joško kliče, saj bi bil rad zavpil, odzdravil, pa je glas obtičal v drgetajočem grlu.
Mihec je tedaj nastavil rokici na usta v trobento in zavpil doli na prihajajoče: “Holadidjo!”
Troje postav se je bližalo smrekici z lučkami. In štirje mladi prijatelji so se znašli sredi gozda s čudnim pozdravom: “Hvala Bogu, smo vaju pa le našli!” Bila sta Jožko in Franček in sosedov očka Bolti.
Andrej če in Mihec sta kot snežena moža obstala v soju luči.
Prijatelja sta ju začudeno gledala, ker sta se prestrašila neznanega izraza in beline znanih obrazov — a sta po kratkem molčanju jela priganjati:	“Oh,
pojdita domov, pojdita domov!”
Oče sosed pa je le bolj trdo pristavil: “Menda sta hotela tu jv gozdu obhajati božični večer? Pa še dobro, da sta sveče pri-! žgala, sicer bi vaju zaman iskali. Pehtra baba bi bila z vama šla v tole jamo tu pod vama... ; (Huda jama). No, kako vama Taj gre? Zebe, kajne? Kmalu bo dobro. Saj v pol ure bomo doma. Le hitro stopimo, da se ogreje-ta, potepenca. Jože, vzemi An-jdrejčka, Mihca pa Francej. Tako, pojdimo — sveče naj le dogorijo, bodo pa angelčki zaplesali okrog smreke . ..”
Od vseh strani so se oglašali klici: “Holaaa — holaaa ...! Naši mladi junaki s sosedom Bolti jem so pridnp odzdravljali: “Holadidjo — jih že imamo, jih že imamo...!
FRANK 4 mm ŽNIDARŠIČ CAFE
689 E. 200 STREET
ŽELI VSEM GOSTOM. PRIJATELJEM IN ZNANCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
PRIPOROČA SE ZA OBISK!
Mm-
Emil Fanič:
Božični zvonovi
Kako se vsakdo veseli zvonov božičnih petja; srce mu hrepeni, drhti od sladkega zavzetja.
To ni zvonov navadni glas, to angelski so spevi, ker dramijd, bude se v nas otroških let odmevi.
Prašni svet mu je izbrisal vse vtise mladih dni; ne ljubezni, niti vere žar mu v. srcu ne gori.
Le zvonov božičnih glasi stare misli mu zbude; kakor petje o zgubljeni sreči pravi se mu zde.
Stara mati sama za pečjo sedi, zvon božični daljni v sobo k nji doni.
Kake čute vzbuja starki zvona glas?
“Vzemi starko k sebi,
Jezus, že je čas!’’
Mali Stanko je poslušal, kdaj bo pel božični zvon; toda spanec ga premagal, ni se obranil sladkih spon. Zjutraj, ko ga dan prebudil, mel si svetle oči:
“Mama, slišal sem zvonove.
Si li slišala jih ti?”
Tisti božični večer je pVi Lebarju pred jaslicami bila zbrana pisana družba velikih in malih vaščanov, pomešanih z domačimi, in med njimi se je od ganotja topil oče Lebar. Mati je objemala svoja fanta in od sreče brisala solze. Tako je rdeča svečka, goreča pred revno štalico združila celo vas v občestvo in bratstvo v božjem miru.
Sveče na smreki v gozdu so davno dogorele; smrekica v družinski sobi pa je še bila pol-
na lučk, a v srcih je pelo: “Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje...!”
M. H.
Praznično miMk misijonarja p, S= Paierlaja, OJ*
DURGAPUR, West Bengal, Indija. — VSEM ZA BENGALSKE MISIJONE ZAVZETIM prijateljem, dobrotnikom in o-sebnim znancem voščim vse najboljše za Božič in Novo leto. Kaj nam bo slednje prineslo? Salamon je zapisal: “Nič novega pod soncem.” In vendar! Vedno lahko nanovo zrastemo in se obnovimo v milosti. Milost tudi lahko oblije duše naših pozem-skih sopotnikov, da bodo vse nove, v božji luči preobražene. S tem, da misijone podpiramo, sodelujemo pri tem, na kar nas navaja Cerkev, ko moli: “Pošlji svojega Duha ... in obnovil boš obličje zemlje!” Kam neki kličemo Duha, če ne v srca? Rotimo ga, naj obnovi duše zemljanov, ki ga ne poznajo. Naj z božjo lučjo razsvetli pota, ki po njih nesrečneži brez cilja tavajo. Misijonarji samo pot kažemo, Duha ste klicali in izprosili Vi. Zato smo Vam kot najožjim so-trudnikom od srca hvaležni. Podpisani bi ob tej lepi priložnosti bližajočih se praznikov to hvaležnost rad skromno izrazil z voščilom, naj Tisti, ki je bil rojen v hlevcu in ki nam je prinesel Duha sprave in ljubezni, Vam vsem da obilje vseh teh izbranih. nebeških dobrot.
VAM VSEM HVALEŽNI BENGALSKI MISIJONAR p. Stanko Poderžaj, S.J., 1. r.
m. P. B. VIRANT
OPTOMETRIST
PREGLED OČI — PREDPIS OČAL
15621 Waterloo Rd.	IVanhoe 1-6436
v poslopju Central National Banke
%mWS RESTAURANT
SLOVENSKA RESTAVRACIJA
6036 St. Clair Ave.
Priporoča svojo domačo kuhinjo, kjer dobite vedno jako okusna jedila po zmernih cenah. Točna postrežba in čistoča v vseh ozirih.
Želimo vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
vsem odjemalcem in prijateljem žele in se obenem zahvaljujejo za naklonjenost v preteklosti in se tudi priporočajo za bodočnost
BRODNICK BROS.
APPLIANCE & FURNITURE 16013 Waterloo Rd.	IV 1-6072
FRANK JOS. BRODNICK in JOHN J. BRODNICK, JR.,
lastnika
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI
VSEM STANOVALCEM 32. VARDE
MCI L BANKO
COUNCILMAN 32. VARDE
ste
KROTILKA
-— Kako vam je bilo, ko j stopili med zveri v kletko? i — Umirala sem cd strahu. | Nekdo mi je dejal, da imajo te mrhe bolhe in bala sem se, da j se jih nalezem.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem
PRIMC DELICATESSEN
Vedno na razprnago grocerija vseh vrst, meso za prigrizek, pivo in vino
15508 Holmes Ave.	Tel.: GL 1-7487
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ODJEMALCEM
M SRAM JEWELRY
687 E. 185 St.
531-2465
VSEM SLOVENCEM IN HRVATOM ŽELIMO
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN
SREČNO NOVO LETO!
Zahvaljujemo se vsem za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo za v bodoče.
THf &V
EUCLID POULTRY
MR. in MRS. HOWARD BAKER, lastnika
BAR Fasf ISBfh §ir@e}

| ŠTAJERSKI KLUB, CLEVELAND, OHIO
ŽELI VSEM ČLANOM, PRIJATELJEM IN VSEM SLOVENSKIM ROJAKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi odjemalcem in prijateljem
ACME DRY CLEANING
ČISTIMO - LIKAMO - POPRAVLJAMO
Se priporočamo
672 East 152nd St. GLenville 1-5374 1
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIJO VSEM VSI IZ
TAUCHERJEVE MESNICE
491 East 260 Street
RE 1-9566
Prvovrstne sveže in prekajeno meso, klobase vseh vrst, želodci, šunke
FRANK TAUCHER, lastnik
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
JAY & VEE
DELICATESSEN
Zahvaljujemo se vsem našim odjemalcem za njihovo dosedanjo naklonjenost in upamo, da nam bodo isto ohranili tudi v bodoče!
JOHN in VERA, lastnika
vam sporočata, da boste vedno dobro posluženi!
16024 Grove wood A ve.
IV 1-3924
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA VSEM
MARTIN IN WILLIAM KOZAR
lastnika
LA SALLE TAVERN
na 837 East 185 Street
Pri nas dobite vedno izbrana žganja, vina in piva, vino in pivo lahko vzamete tudi ven.
SLOVENSKO GRADBENO IN MIZARSKO PODJETJE
RUDY KRISTAVNIK CO.
5908 Bonna Ave.	HE 1-0965 aU
Cleveland, Ohio 44103	HE 1-1108
ŽELI VSEM ROJAKOM IN ODJEMALCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
IN
SREČNO NOVO LETO!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
GRAND LAUNDRY & DRY CLEANING
5911 St. Clair Ave.	EN 1-5158
Lastnika — Owners of
TINO's BAR
6030 St. Clair Avenue	Telephone: EN 1-9691
wish a very Merry Christmas and a most happy New Year to all our customers and friends.
Želiva vesele praznike in srečno novo leto.
MILLIE & ED KENIK
Božič v slovenski narodni pesmi
Za vse prilike, vesele in žalostne, poskočne in obupne, junaške in malodušne, si je splelo naše ljudstvo venec pesmi, iz katerih jasno odseva njegova duša in odmeva njegovo razmerje do vsakega dogodka. Junaške pesmi pojejo o kralju Matjažu in kraljeviču Marku, o Lambergar-ju, Ravbarju in Turkih; druge zopet pripovedujejo o poljski in španski kraljici, o mrliču in ljubici, o godcu pred peklom, o mornarju, povodnem možu, mladi Zori in mladi Bredi. Splošno znana je tista, ki sočustvuje s siroto Jerico. In tudi v humor je posegla ljudska fantazija, ko je zapela o živalih, zlasti o svatbah lisice, petelina, kosa, polža, obada in sove.
Mimo vseh teh ravnobarvnih tonov najdemo v naši narodni poeziji še posebno nijanso, uglašeno na versko^ čustvovanje. Mnogovrstni so motivi, ki si jih je izbrala slovenska narodna duša za izživljanje v tem prav-cu. Že med pripovednimi motivi najdemo pesem o ozelenelih palicah, o nuni, puščavniku ter menihu in rajski ptici; ena govori tudi o “vagani duši,” druge pojejo o Mariji in sv. Petru materi, o svetnikih in svetnicah, nešteto pa jih je, ki obravnavajo Jezusa, kako je bil rojen, ziban in na koncu izdan.”
Med obrednimi pesmimi se je ohranilo mnoštvo božičnih kolednic, za čijih nastanek je dalo povod Jezusovo rojstvo. Zanimivo je vedeti, da se nanašata dva najstarejša zapisa naše narodne pesmi na obredne zadeve. Prva je znana kranjska v dveh stihih:
Mi smo prišli pred vrata, de bila božja, zlata!
Ta zapis izvira od Primoža Trubarja in je objavljen v “Katekizmu z dvema razlagama” iz 1. 1575. Drugi najstarejši zapis, ki ga čitatelj najde na koncu našega sestavka, so našli v slovarju Fra Gregorija Alasia da Sommaripa, ki je zabeležil pesem na Primorskem, verjetno na Krasu.
V Framu je slišal Oroslav Caf pesem, kako sveti Jožef, dobi Marijo:
Bog je zbral dvanajst moži, no vsi so noter v tempel šli. Vsak no šibo v roko vzeme no jo v pravo roko dene, no poslušajmo ta glas: kteremu šiba razcvetla bo, tisti bo dobil Marijo.
Sveti Jožef — veli dalje pesem — šibo v roko vzame, šiba cvet spusti. Strah ga je prevzel, da je kar hotel zapustiti Marijo, a Bog mu je poslal angela, ki ga je poučil:
Sveti Jožef, nič ne maraj tega sina si gor zredi, ta je od svetega Duha.
V	vipavskem Sv. Križu je ljudstvo pelo drugače:
Marija rožce brala,
Ijepe rožce, nagelne, je pušeljc napravljala svojemu moži Jožefi.
K nji je peršu angel, oj angel Gabriel, ji pernesu grozdič, oj grozdič vinarski.
Marija ga podušala, znosila Jezusa.
V	Devinu na Krasu, tam, kjer je prizorišče pesmi o “Lepi Vidi,” poje narod, da je Marija “poduhala rože lilije” in od njih “občutila Jezusa.”
V	Čedadu na Benečanskem najdemo slično verzijo. Angel prinese rože Mariji:
Nate, nate, Marija, rožico, ki tak lepo diši.
Marija dihnila rožico, znosila Jezusa.
Potem vidimo svetega Jožefa kako dela zibelko:
Svet Jožef in Marija se skupaj snideta in se prav lepo menita, in sta se na pot podala proti gojzdu zelenimu.
V gojzdu ne raste druziga kakor sama hojica, zdolaj sta počivala, prav lepo se menila.
Iz hojice se druzega ne stori kakor kakšna žagančica, iz žagance se druziga ne stori kakor kakšna zibelka.
Marija in Jožef gresta na pot — pesem iz Cerkelj opeva ta dogodek takole:
Marija in Jožef sta rajžala, rajžala
tja v strgano štalico.
Marija je rodila Jezusa, Jezusa,
oblublenga Mesijasa.
Marija pa ni imela pleničice — sveti Jožef dal je srajčico: Marija ni imela kovterčka — sveti Jožef dal je sukenco; Marija ni imela zibelke — sveti Jožef je odšel v zeleno gmajnico, posekal ]elčico, naredil zibelko.
Zibika je lepo vmalana, vmalana,
de je Mariji dopadala.
Na jednej namalano, namalano
presladko ime Jezusovo, na drugi strani je namalana,
namalana
njegova bridka martra vsa.
V svetopisemskem slogu se bere naslednja napoved Jezusovega rojstva iz begunjske okolice:
Ana zapovd je venkaj šva od cesarja Avgustusa, de se cev svet podpisat ima, tud sveti Jožef z Marijo.
Oh reven ta čas,
Marij’ je mraz!
Sveti Jožef išče prenočišča in ga ne najde niti pri sorodnikih. Ves žalosten se vrne k Mariji. Slednjič se ponudi rešitev sama od sebe:
Pred mestom stoji štalica, nad njo zapoje grlica:
Marija pravi: Jožef moj, ■pojva v to štalico nocoj!
Oh srečna ta noč,
Bog bo dav pomoč.
Svet Tožef gre v štalico, movči,
moliva sta za ponoči.
Marija tam zaspi sladko, zamaknjena je biva gor v nebo, in sina rodi,
Rešnika ljudi.
Zapis Matije Majarja-Ziljske-ga slika vso radost pobožnega ljudstva nad rojstvom Izveli-čarja:
Se svjeti, svjeti bjeli dan, k nam bo pršu Jezus sam s svojo presveto materjo, z rožo Marijo cartano.
Tičice po luftu letajo, doli na vejice sedajo, ribice v morji plavajo, glavice na suh’ pokladajo.
Odrešenik je rojen! In zdaj se mu pridejo poklonit trije kralji iz Jutrove dežele. Transkripcija zapisa fra Gregorija Alasia da Sommaripa slove:
Ta svetla zvezda, ta je vzešla za ono stran črne gore.
Ona nam sveti široko, široko ino visoko.
V	zvezdi stoji dete mlado, v rokah drži en križ zlati.
V	križu so zlatni puštobi, da je to dete pravi Bog, da je to dete rojeno notri v tem mestu Betlemu, v eni priprosti štalici,
v enih volovskih jaselcih. Spoznal ga je oslič, volek, da je to dete pravi Bog, ker je stvaril zemljo, nebo, krščeniku dal dušo, telo. Potle so prišli kralji trije Gašpar, Melihor, Boltežar, in oni so k ofru prinesli veroh, miro, čisto zlato ino darujejo Jezusa, tega kralja nebeškega. Veseli se Jeruzalem, Jeruzalem, mesto lepo!
V	tebi nam se eden je rodil, ker bode kralj čez kralje vse, o hvala tebi, Marija, ker si nam dala sina tvoj ga!
S to zahvalo Mariji se narodni motiv o Jezusovem rojstvu izčrpa.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
IN SREČNO NOVO LETO ŽELI
VSEM SVOJIM ODJEMALCEM
| J. & A. VARIETY CENTER
842 East ISSfh Street
KE 1-6255
mm AITLOGA
lastnik
M. A. TRAVEL SERVICE
6516 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103 • HE 1-3500
VOŠČI VSEM KLIJENTOM, PRIJATELJEM IN ROJAKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO' NOVO LETO želi vsem odjemalcem in prijateljem
Glavač Sheet Metal & Roofing BILL GLAVAČ
Telefone: IV 1-6002
Ameriška Domovina 6117 St. Glair Ave.
Cleveland 3, Ohio
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov:
cesta _____________________
mesto in država .............
Za to darilo pošiljam znesek $
Moje ime je .................
Moj naslov je ...............
mesto in država ......


VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI
vsem prijateljem, znancem in odjemalcem
BARAGA WINERY
ODLIČNA DOMAČA VINA
^15322 Waterloo Road
IV 1-5230
CORDIAL SEASON’S GREETINGS
JOKER'S BAR
6220 St. Clair Avenue VESELE PRAZNIKE ŽELITA JOE & ALBINA ARKO
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako to storite, bomo novemu naročniku mi poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite denar za naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. ____KUPON
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELI
EDWARD J. KOVAČIČ
INSURANCE AGENCY — NOTARY PUBLIC INSURANCE, CASUALTY, FIRE, BONDS
7308 Hecker Ave., Cleveland 3, O. — Telephone HE 1-3011
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
želita vsem odjemalcem, prijateljem in znancem
JOSEPHINE in STANLEY JERŠE, lastnika
FORGET-ME-NOT
JERSE’S GIFT and FLOWER SHOP 470 E. 152 Street	IV 6-0226
SMREKAR HARDWARE
6112-14 St. Clair Ave.	HE 1-5479
Vsem odjemalcem in prijateljem voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO vošči vsem svojim naročnikom, prijateljem in vsem dragim rojakom
RUDY DRMOTA
LASTNIK POPRAVLJALNICE ČEVLJEV 6506 ST. CLAIR AVENUE
Iskrena hvala za dosedanjo naklonjenost, se priporočam za bodoče.

Novoletni spomini rojaka Izpod Oorjansev
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM!
T D E D E r
EXCAVATING, INC
571 East 200th St.	IV 1-1000
Euclid 19, Ohio
ABERNANT, Vel. Brit. — V, letu! V mraku se je ponovilo
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM
KNIFIC
INSURANCE SERVICE
RUDI KNIFIC, lastnik
820 East 185. Street
IV 1-7540
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom, kegljačem in kegljačkam, prijate- !‘ Ijem in znancem želi
ANGELA POZELNIK
lastnica
WATERLOO
RECREATION
BOWLING ALLEYS
15721 Waterloo Rd.
IVanhoe 1-9595
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
EUCLID JALOUSIE INC.
490 E. 200 Street
IV 6-1112
Kompletna oskrba hiš z aluminijastimi okni, vratmi in potrebami za verande, patio itd. Prosta ocenitev!
JOE BIRK
WILL. SCHLARB
CHESTER HARDWARE
5512 St. Clair Avenue
HE 1-4427;
VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM. gj
ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
IN VSO SREČO V NOVEM LETU.
Ameriški Domovini sem že večkrat opisoval božične in velikonočne spomine, danes pa se hočem spomniti, kako smo včasih doma praznovali Novo leto.
Misli mi hite nazaj na blažena leta srečne mladosti, pod rodni krov moje rojstne hišice in okolico na ljubemu Gričku ob zeleni Krki pod košatimi Gorjanci in pod vinskimi goricami na Trški gori, Grčevju in Vinjem vrhu.
Novoletna svečanost ni dosti zaostajala za božično, saj so se vsi trije prazniki, Božič, Novo leto in Sv. Trije Kralji v Sloveniji imenovali trije božiči. Ti lepi običaji so se kljub silnemu viharju brezboštva ohranili do danes in se bodo še dalje.
Na Silvestrovo je moral vsaj en član družine zjutraj v cerkev k zadnji zahvalni sv. maši, da se Bogu zahvali za prejete darove v preteklem letu. Kako iz srca so verniki v cerkvi zapeli Zahvalno pesem po končani maši! Nato so se razšli na svoje domove in začeli z običajnim zimskim kmetskim delom. Gospodinje so zopet imele veliko dela s peko, da so spekle vsaj sveži kruh za kolednike in obiskovalce, ki so prišli peti ali pa voščiti srečno novo leto. Po sobah in kuhinji je ^moralo biti vse lepo pomito in urejeno. Moški smo morali poskrbeti, da je bilo vse lepo o-čiščeno, pometeno tudi po dvo-šču in povsod drugod okrog gospodarskega poslopja. Oče, kateri od nas sinov in Še kakšen sosed, ki ni imel vinograda, pa so odšli v zidanico, da za Novo leto ni manjkalo kapljice. Ko je odzvonilo poldne, so vse zidanice oživele. Vince je ogrelo srca, dalo duška besedi in veselju in pa pravi kmetski modrosti. Ko so bile vse steklenice in puterhi napolnjeni, je gospodar vzel iz žepa stekleničico blagoslovljene vode, z njo poškropil sode in nato še zunaj vrgel par kapljic na vinske trte, nato pa slovesno rekel: “Bog in sveti križ božji! Ni bilo slabo to leto, da bi tudi prihodnje bilo tako!” Če pa je bila letina slaba, je rekel: “Bog daj, da bi bilo drugo leto več božjega žegna, ali pa vsaj slabše ne!” Nato je vtaknil stekleničico v žep, zaklenil vrata vinskega hrama, naredil s ključi čez vrata križ, ključe vtaknil za pas, o-prtal posodo z vinčkom čez rame in se napotil k sosedu, ki je že čakal, da bi dal pokusiti svoje vino. Tako so storili tudi drugi in po zidanicah je bilo to popoldne res živahno. Ob slabem vremenu, snegu in burji so bili vsi ti obredi krajši, ker je vsak hitel domov, kjer ga je čakala topla družinska soba. Po vseh cerkvah so ob treh popoldne začeli veselo pritrkavati, zadnjikrat v
škropljenje po hiši in po gospodarskih poslopjih. Nato se je družina zbrala v hiši, odmolila Angelovo češčenje in rožni venec. Ko je bilo vse to končano, so oče prinesli na mizo dobrega vinčka, mama dobro večerjo, iz kota pa so nas prijazno pozdravljale jaslice. Vse je bilo veselo in srečno. Po končani večerji smo se moški pogovarjali okrog mize in peči, dekleta so odnesla posodo v kuhinjo, jo lepo pomila, spravila v red kuhinjo in sobo, nato pa se nam pridružila.
Oče so veleli prinesti še vina na mizo in tako smo počasi pili dobro kapljico, postajali dobre volje, beseda in pesem je šla gladko iz ust in hitro so se iztekale zadnje ure leta. Pri nas Novega leta nismo čakali, še pred deseto smo legli k počitku. Včasih so se koledniki malo zakasnili in so nam zapeli novoletni-co pred hišo. Kako sladko in prijetno jih je bilo poslušati v topli postelji. Pozneje, ko sem se sam pridružil kolednikom, sem to še bolj občutil. Oče so imeli za kolednike pripravljeno vino in žganje, dober prigrizek in še nekaj dinarjev, da je bilo vse zadovoljno. Vodja kolednikov je vedno zelo lepo in spoštljivo voščil srečno in veselo novo leto, nakar so odšli drugam. Pred petdesetimi ali več leti so kolednike obdarovali s predivom. Takrat je bil lan, iz katerega izdelujejo predivo in platno, prav posebno v časteh, zato je šlo predivo tako v promet. Nabrani denar je včasih zdrknil tudi v žep gostilničarjev, ki so z vinčkom hladili vedno žejna grla kolednikov. Tako je pač bilo.
Koledniške pesmi so bile izraz globoke, poštene in verne slovenske duše. Ne bom jih navajal, naj omenim samo odlomek kolednice, ki so jo znali moja dobra, pokojna mama in so jo koledniki peli, ko so bili moja mama mladi, okrog 1. 1870-1890. Takole se glasi:
Petelin že poje in ura je tri,
kristjani le gori vstajajte
in Jezusa TnvaVte
za leto Novo!	*
To koledniško pesem je pel še moj stari oče okrog leta 1850. Takrat so peli na novoletno jutro v zgodnjih urah, ko je po vseh cerkvah slovesno jutranji-co zazvonilo, vsaj tako govori pesem. Res živa podoba globoke vere naših prednikov.
Naša dobra mama so takoj, ko smo vstali, zmolili Angeljsko češčenje in nato dodali še očenaš V čast prazniku, katerega smo obhajali tisti dan. Na božični dan v čast Kristusovemu rojstvu, na sv. Jožefa v čast sv. Jožefu, za varstvo in srečno zadnjo uro, na novoletno jutro pa v čast
sv. Družini za varstvo in sveti žegen božji v novem letu. Naše verne slovenske matere so znale vzgajati in še znajo pošten, veren in Bogu zvest rod. Njihova modrost in ljubezen daleč presegata vse učene in slavne filozofe in moderne vzgojitelje sveta.
Novoletni praznik smo praznovali skoraj tako slovesno kot božič, samo miza ni bila tako bogato obložena. Z veseljem se spominjam novoletnega jutra, ko smo šli k jutranji maši, prišli skupaj s sosedi in si na poti v cerkev voščili srečo v novem letu. Po vseh mašah in v vseh krajih se je ves dan ponavljalo voščilo: Veselo in srečno novo leto!
Pri prvi sveti maši na novega leta dan smo zadnja leta pred drugo svetovno vojsko peli moški štiriglasno naše lepe božične pesmi in ljudje so nas zelo radi poslušali. Naš g. župnik v Št. Petru, pokojni svetnik Franc Vovko, kateri je bil od februarja 1929 do smrti, 21. dec. 1943, slep in ki je s pomočjo dobrih kaplanov vzorno vodil dušno pastirstvo v fari, je imel vsako leto na novo leto krasno pridigo. Mož je bil odličen govornik. Živo mi je še v spominu njegova novoletna pridiga 1. 1942, med o-kupacijo, ki je bila tudi njegova zadnja novoletna pridiga v fari. V maju se je zaradi revolucije umaknil iz Št. Petra v Novo mesto. Gospod je res z vso gorečnostjo vodil faro skoraj 30 let.
Tisto zadnje novoletno jutro nam je takole govoril: “Zarja novega leta je še vedno temna in krvava. Kljub strašnim razmeram se kopičijo nad nami še novi, temnejši oblaki, ki ne obetajo nič dobrega. Naj se zgodi karkoli hoče, imejmo neomajno zaupanje v Boga, kateri nas bo ljubeče vodil skozi trpljenje. In še mnogo drugega lepega in tolažilnega nam je mož povedal Njegove besede so se popolnoma uresničile. Začela se je strašna revolucija, leta 1942 je bilo v fari ubitih nad 30 faranov, nad 100 pa nas je bilo odpeljanih v zapore in internacijo v Italijo, kjer jih nad deset počiva. Hiše in poslopja so bila razdejana in uničena. Ko sem bil leta 1945 po treh letih za novo leto zopet doma in to zadnjikrat, je nasled' nik g. svetnika Vovkota, č. g. Franc Pahulje, v novoletni pridigi ponovil isto, kot njegov prednik pred tremi leti in fara je leta 1945 doživela še večjo tragedijo, kot jo je leta 1942. Tudi ta blagi mož je že med pokojnimi. Umrl je 10. septembra 1965 na posledicah srčne kapi. Trpel je po ječah in taboriščih komunističnega režima od julija 1945 do marca 1951. Č. g. Franc Pahulje je neustrašeno in z Ija beznijo vodil faro v najtežjih njenih časih, skoraj 25 let. Naj počiva v miru!
Prvi dan novega leta 1942 je (Dalje na 5. strani)
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VOŠČI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM
JOHN A. FAIULT
COMMISSIONER Cleveland Municipal Light & Power Comissioner
I
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO Sp LETO ŽELI VIŠEM ODJEMALCEM,	|§
PRIJATELJEM IN ZNANCEM	||
LOMSFILLOW EAGLE SUPERMARKET
1 šiptfi'
;	JACK in FRANK TROHA, lastnika
I 15800-02 Waterloo Rd.	IV 6-4290
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM!
EAST 200TH HARDWARE
I 673 East 200th St.	Euclid 19, Ohio
IVanhoe 1-8448
Hvala vsem za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo za bodočnost
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM POSETILCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
JOHN PETRIČ 1
lastnik
SL0VEHSKE BRIVNICE
783 East 185 St.	IV 1-3465
Zahvaljuje se za dosedanjo naklonjenost in se priporoča za bodoče
^	I
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO
NOVO LETO ŽELIMO VSEM!	\ f|
BEACHUND	BEVERAGE	(G.	|
896	EAST 185th ST.	IV 1-4453	§£
Imamo polno zalogo
PIVA - VINA - MEHKIH PIJAČ VSEH VRST POSEBNOST: IMPORTIRANA VINA
Pokličite in vam dopeljemo na dom


M
I
I
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI
I HAMPEL'S SHOE STORI
1
t
1*
%?
I
g
s
I
i
OBUVALO ZA VSO DRUŽINO
6125 St. Clair Ave.
v Lausehetovem poslopju
EMIL BUKOVEC
QUALITY GROCERIES and MEATS
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
6024 St. Clair Ave.
HEnderson 1-7066
H	VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN |
f|	SREČNO NOVO LETO ŽELI \ %
||	vsem prijateljem in odjemalcem \ ’i
§|	ANN KOVACH, lastnica	^
§ (0O.INWOOD OIV CLEANING COMPANY |
Pri nas napravimo vedno prvovrstno delo.
Pridemo iskat in pripeljemo na dom.	@
Us 15210 Saranac Rd.	GL 1-4746
__________f
<*
ss—
1 $9
ISKRENO SE ZAHVALJUJEVA VSEM ZA ČESTITKE IN VOŠČILA.
Ker se ne moreva zahvaliti vsakemu posebej, prosiva, da sprejmete to skupno zahvalo in tople žeije za vesel Božič in srečno novo leto.
MALKA io MIHA KREK
*4
%
m
SUPERIOR BODY
4
I
1
1
Ki' •
6605 St. Clair Ave.
Telefon: EN 1-1633
Želimo vesele božične praznike in srečno novo leto vsem našim naročnikom in prijateljem.
V naši popravljalnici avtomobilov boste dobili najboljše delo, najnižje cene in ljubeznivo postrežbo.
VELIKA ZALOGA
FLORSHEIM čevljev
ZA MOŠKE ki so med najboljšimi
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
SREČNO, ZDRAVO NOVO LETO VAM ŽELI IN SE PRIPOROČA TUDI V BODOČE
Louis Majer
FINO IN TRPEŽNO OBUVALO ZA VSO DRUŽINO
6410 St. Clair Ave.
EX 1-0564 H
NOVOLETNI SPOMINI ROJAKA IZPOD GORJANCEV
(Nadaljevanje s 4. strani) bil izredno suh in topel. Ko sem na Silvestrovo pozno v noč še čistil, grabil in pometal okrog hiše in poslopij, sem bil brez suknjiča in srajčne rokave sem imel zavihane, kot da smo v juliju. Ko sem pol ure nato z žeg-nano vodo škropil po poslopjih in sadovnjakih, se mi je zdelo, da je kresna in ne Silvestrova noč. En teden nato pa so nam sv. Trije Kralji nasuli nad en meter snega. Začela se je dolga, ostra zima in sneg je izginil šele koncem marca. Takrat sem bil že v zaporih v Novem mestu in v Ljubljani. Hvala Bogu, takrat mraza nismo preveč občutili, ker so bile sobe kurjene, hrana ne preslaba, da je že šlo.
Napisal sem nekaj resničnih noveltnih spominov. Odkriti so, kajti tako smo pač včasih živeli na kmetih in prav nič me ni sram, da sem sin poštenih, vernih, marljivih kmečkih staršev. Vedno sem bil ponosen na to in hočem tudi ostati!
Kako pa sem preživljaj Silvestrovo in Novo leto pozneje v laški internaciji, pri domobrancih, nato zopet v Italiji od leta 1945 do 1947, v Eboliju in Napo-liju, bom pa, če me Bog ohrani pri zdravju, napisal za drugo leto. Ne želim, da bi moji dopisi zavzeli preveč prostora v Ameriški Domovini in napravili nepotrebno nadlego čitateljem.
Vsem bralcem Ameriške Domovine in vsem drugim rojakom širom zemeljske oble želim prav iz srca:
Mir Svete noči in blagoslov božjega Deteta vse dni v letu 1967.
BOŽIČ V GRECCIU
uredniku in
Papež Honorij III. je končno z bulo odobril redovna pravila, ki jih je Frančišek iz Assisija narekoval v Fonte Colombo. Tako je brat Frančišek postavil delo vsega svojega življenja v roke Cerkve.
V decembru 1223 se je vrnil iz Rima v rietsko dolino. Srce se mu je olajšalo. Bil je ves vesel. Mislil je, da se sedaj lahko ves posveti ljubezni Tistega, ki mu je nekega dne v rani mladosti spregovoril z vrha starinskega križa v skoraj razpadli cerkvi sv. Damijana (cerkvica sv. Damijana je v Assisiju).
Toda v duši Frančiškovi je bilo češčenje Križa neločljivo od češčenja jaslic. Ljubil je z enako ljubeznijo mrtvega Boga na križu in Boga, ki se je rodil v revni štalici in bil povit v plenice v jaslicah. Betlehem in Golgota sta bila za njega čisto blizu.
Zaradi tega je Frančišek zaprosil v Rimu in dosegel dovo. Ijenje od papeža za neki svoj načrt. Komaj je dospel v Grec-cio, je pohitel k Janezu Vellita, veleposestniku in p r i j a t e lju frančiškanov, in ga zaprosil, da mu pomaga izvesti načrt.
Rekel mu je nekako nasled-nje:
“Gospod Janez! Rad bi s teboj: praznoval božično noč na način,
nato zbudilo smehljajoče se na rokah Frančiška, ki je prihitel k njemu. Dete mu je z ročicami gladilo kratko bradico ih raskavo volneno kapuco.
Janez Vellita je dobro razumel prikazen, ker je res poznal mnoga srca, v katerih je Jezus umrl ali zaspal, dokler ga sv. Frančišek ni s svojimi besedami in zgledom obudil iz sna njihovih grehov.
Po evangeliju je sv. Frančišek stopil pred množico.
“Globoko ginjen,” pripoveduje Tomaž Celanski, “ves skesan, poln božjega veselja, je svetnik božji stal pred jaslicami. S krepkim in blagim, jasnim in zvočnim glasom je vse pozval, naj iščejo najvišje Dobro. Govoril je zavzet o revnem Kralju, o našem Gospodu, rojenem v mestu
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI
LOUIS CIMPERMAN
GROCERIJA in MESNICA
1115 Norwood Rd»	ENdicctt 1-0566
Ako hočete imeti okusne jestvine na mizi za praznike, se oglasite pri nas. Dobra postrežba in zmerne cene.
Se iskreno zahvalimo za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo za bodoče!
Prisrčen živi!
pozdrav vsem! Bog Peter Selak
kakor je do sedaj nišo praznovali. če ti je prav, poišči v gozdu pečino. Poskrbi, da notri stavijo jasle s senom, osla in vola, kakor v hlevu pri Betlehemu. Tako bom mogel vsaj enkrat počastiti prihod božjega Sina na zemljo, ko bom videl s svojimi očmi, kako je hotel biti rojen ubog in majhen iz ljubezni do nas vseh.”
Razgovor se je vršil prve dneve decembra. Na večer pred praznikom je bilo vse pripravljeno, kakor je želel Frančišek. Okoli polnoči se je zbralo vse ljudstvo od blizu pri jaslicah in slavilo rojstvo Gospodovo.
Tomaž iz Čelana nam pripoveduje, da je kraj Greccio postal novi Betlehem. V gozdu so odmevale melodije, pečine so odgovarjale petju. Drevesa so lazsvetljevale bakle vernikov in sveče frančiškanov, ki so se zbrali okoli jaslic. Videlo se je kakor podnevi. Pred jaslicami je duhovnik maševal, da bi bilo nebeško Dete navzoče tudi pod podobo kruha in vina.
Janezu Vellita se je naenkrat zazdelo, da na senu leži pravo dete, dete, ki se je najprej zdelo kakor speče ali mrtvo, pa se je
wmmmmwmmmpmmm
DA BI BLAGODEJEN MIR IN SREČA VLADALA V VAŠIH DOMOVIH IN VAŠIH SRCIH MED BOŽIČNIMI PRAZNIKI IN V VSEM LETU 1967, da bi potovali vedno prijetno in udobno, da bi radostni uživali naravne krasote Slovenije, morja in neba ter vseh krajev, ki jih boste obiskovali
VAM IZ VSEGA SRCA ŽELITA lastnika najstarejše slovenske potniške pisarne
MR. & MRS. AUGUST KOLLANDER
HE 1-4148
6419 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103
mmm m inc.
im
Družaiffi! klub v Baragovem Domu
BETLEHEM
Dež, burja, slabo vreme je prignalo
pastirjem s pašnikov nocoj živino v prostorno in obokano votlino pod starodavno betlehemsko skalo.
Ko po večerji počebljajo malo, pripelje skozi mračno odprtino starejši mož zavito v ruševino visoko na osličku ženo zalo.
In vsi na mah vedo, kaj se dogaja,
podvizajo pastirji se okorno, da materi pripravijo ležišče.
Trenutek še in Dete se poraja, napolni jok njegov pečino borno, pastirčki pa zanetijo ognišče.
ANTON NOVAČAN
želba svojim članom, prijateljem in vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto 1966.
Davidovem. Vsakikrat, ko je iz-, govoril ime Jezusovo, je ves žarel od veselja, ki ga je povzročila ljubezen. Imenoval ga je “dete betlehemsko”. Te besede je izgovarjal kot jagenjček, ki bleje. Jezik mu je trepetal na ustnicah, kakor da bi hotel okusiti sladkost tega imena.”
Zelo kasno je končala slovesnost te noči. Končno se je vsak vrnil na svoj dom s srcem, pol-him veselja. .
Da kraj posvetijo Gospodu, so zgradili cerkev. Kjer so bile jaš-lice, so postavili oltar na čast blaženega Frančiška.
“Kjer so neko noč živali jedle seno, danes ljudje prejemajo za rešitev duše in telesa brezmadežno Jagnje, to je našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki je iz ljubezni dal svoje meso za odrešenje sveta in ki z Očetom in Duhom Svetim živi in kraljuje vekomaj. Amen.”
Jaslice so potem začeli postavljati v cerkvah in iz cerkev so pozneje prešle tudi v zasebne hiše. Med ljudstvom so se posebno razširile v drugi polovici 15. stoletja. Najstarejše cerkvene jaslice so v baziliki sv. Marije Velike (S. Maria Maggiore) v Rimu. Izdelal jih je Arnolfo di Cambio. Umetniške so tudi jaslice v Modeni in Urbinu.
Razširile so se tudi med protestanti. Znamenita zbirka jaslic je v Narodnem muzeju v Muenchenu.
Danski pisatelj in sprebrnje-nec J. Joergensen je kasneje u-stvaril literarni spomenik jaslicam s tem, da je z njemu lastno mojstrsko besedo opisal nastanek prvih jaslic, ki so nastale v sveti noči 1. 1223. Po njem smo priredili ta spis tudi mi. K. G.
6303 St. Clair Ave.
EN 1-5926
ANTON ZAK
ŽENO A. ZAK
M NORWOOD nrs SHOP
6217 St. Clair Ave.	UT 1-1393
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim odjemalcem in vsem rojakom. Hvala za zaupanje, priporočamo se za bodoče.
MERRY CHRISTMAS SEASON AND A HAPPY NEW YEAR
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM
ZLME'S SUPEREIIE
Meso odlične kvalitete, grocerija vseh vrst, zelenjava in mehke pijače
Ob zatonu leta se najtopleje zahvaljujemo za vso naklonjenost izkazano našemu podjetju
ŽELIMO SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRAVO IN ZADOVOLJNO
VESEL BOŽIČ V 1966!
DOBER VID VSE LETO 1967!
SLAK
is*
tv
-lO

%
S?
m
%
mi?
m.
f
C
I


OPTIK
1123 NORWOOD RD.
EX 1-0850
si
m.
v
RICH & SONS
(OMHEIE SMO SERVICE
AUTO BODY AND MOTOR REPAIRS FRONT WHEEL ALIGNMENTS
Se zahvaljuje za naklonjenost in se priporoča še za bodoče
I
15
S
a?
m,
1078 East 64th St.
Tel.: HE 1-9231
I
I
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem odjemalcem, prijateljem in znancem!

si
----1
Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želijo
Best wishes for a Merry Christmas and a most happy New Year
CARL G, 0PASKAR, M.D.
ZDRAVNIK
DR. VINCENT ORASKAR
ZOBOZDRAVNIK
6402 St. Clair Ave.	HEnderson 1-4114
FRANK V. GPASKAR
ODVETNIK
Hippodrome Bldg.
Res.: YE 2-9803
682 East 140th Street
MU 1-91 SO

VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELITA
EDV/ARD HOMOVEC in ALBERT KLINEK,
lastnika
RACE mm STORE
17002 Grovewood Ave.	iVanhoe 1-9604
zm-hmm ima- urnim
NAJMODERNEJE UREJEN V VSEH PODROBNOSTIH
:« -i	. :	m ; •!.	: - 1‘:
Postrežba z invalidnim vozom vedno na razpolago
ČETRTI ROD V POGREBNI SLUŽBI
Office: 771-4304
Vsem cenjenim gospem in gospodičnam, ki obiskujejo
IhMS BEAUTY SALON
H se lastnica ANICA BREMEC
^iskreno zahvaljuje za dosedanjo f?
^ naklonjenost in se p r i p o roča l$tudi v bodoče ter jim želi
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
Specialistka za razne stilizacije las in trajno kodranje. ^
15692 HOLMES AVE.	TEL.: 451 - 0259 m?
p
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM
m- ,.

JOHN KNIFIC, SR.
REALTOR
Prvovrstna, zanesljiva, točna in hitra postrežba!
6016 St. Clair Avenue	ENdicott 1-3113	s || 820 East 185 st-
S
"4
<sJ
sg
IV 1-9980

častitljiv slovenski dom iz nekdanjih dni...
Pritisnil je mraz in sneg je pokril slovensko zemljo, njeni kmečki domovi so počivali, njihovi prebivalci pa so se v tihoti pripravljali na praznovanje božiča.
Zorko Simčič:

$
M
Samo pomislite, kako bi bilo na svetu, če bi ne bilo gumbov.
So malenkosti, ki jih človek na svetu prezira, da včasih celo preklinja, a živeti brez njih ne more.
Tako je z gumbi.
Gumbi so različni po kakovosti in obliki, a eno lastnost imajo vsi in ta je, da jih ni, kadar bi jih potreboval. Je že tako. Sežeš v žep po robec — v ovojnici se bogve koliko časa že dolgočasi gumb. Ali ni morda tako?
Drugače, čisto drugače pa je, ko bi ga potreboval! Rad bi poznal človeka, ki bi ga v takem primeru takoj našel. Ni ga! Ne takega človeka, ne takega gumba. In če preobrneš vse stanovanje, ga ni! Kakor zakleto! Sicer	z
pa to ve vsakdo iz lastne skušnje.
Hočem reči, da za gumb važno, ali je štirioglat, trioglat, ploščat ali polokroglast, z dvema luknjicama ali s štirimi, ne!
Važno je predvsem, da ga ni, kadar bi moral biti.
Gumbe delimo v dve vrsti: v gumbe, ki pomagajo zapeti obleko, in v gumbe, ki pomagajo zapeti električnemu zvoncu.
Življenje brez prvih bi bilo nemogoče: v morali, literaturi ali kakorkoli drugod.
Kako bi na primer bilo, če bi ljudje nosili hlače, v rokah’ Mislim namreč, [če -bi ne bilo gumbov. In ko bi jih ie za trenutek spustili...
Ti gumbi pa imajo žlahto, — gumbiče pri ovratnikih. Oboji — prvi kakor drugi — so gonilni moment domačih dram, ki so tedensko na sporedu, zlasti v nedeljo zjutraj. Znana slika: mož si oblači srajco in si pripenja ovratnik. (Ne vem, zakaj se moram smejati ob tej podobi, ko je prav za prav tragična.) Med vratolomnimi gibi, polglasnimi vzkliki, narodnimi pregovori, in škripanjem z zobmi sfrči gum-bič pod omaro'ali pod posteljo ali kamorkoli, vedno pa tja, kjer ga ni mogoče najti. Ko se mož skloni, da bi ga poiskal, mu odleti še gumb s hlač in jo ucvre za svojim sorodnikom.
Samo pomislite, koliko jutranjega tihožitja bi izginilo z gumbi iz naših domov! In koliko veselja, ko o Veliki noči najdeš pod omaro cele zbirke gumbov, ki se dolgočasijo. Ali pa: sijajna slika, kako si mož šiva gumb. Ha, ha!
Tak prizor ima v vsaki komediji zajamčen uspeh. Ko neha šivati, ima vse prste preluknjane in srajco prišito na spodnje hlače.
Da, da! Gumb je važen faktor pri smešnicah, celo v gledaliških igrah ga uporabljajo in zdi se mi, da se svoje važnosti zaveda...
Kaj bi brez gumbov ljudje, ki mečejo prav svetle gumbe v puščice ali pa nabiralcu za kakšno socialno akcijo? Kaj bi se zgo-
dilo? Cerkovnik ne bi imel lepe zbirke gumbov vseh barv, vseh stoletij in slogov in odpadel bi mu lep postranski zaslužek pri prodajanju. Kaj mislite, da so ! cerkovniki le po naključju obenem tudi krojači?
Koliko jeze bi bilo manj pri komisijah, ko odpirajo nabiralnike in najdejo namesto denarja gumbe. Celo sam predsednik komisije si zaželi, češ: No, tega človeka bi pa res rad spoznal.. .
In umetniki, ki so jim tla prevroča, pa se podijo med nebom in zemljo po vrvci s fižolovkami v rokah, navadno kaj kmalu zapustijo svoj vzvišeni poklic in pristopijo h kakemu večjemu krojaškemu podjetja za solast-veliko zalogo uporabljivega materiala.
_ i Kaj bi brez gumbov moj prija-i telj Ščuka, priznan literat in soliden mož? Kadar se srečava na ulici, me nagovori in me potem
ves čas drži za gumb,. kakor bi se bal, da mu odfrčim. Toliko časa mi ga vrti, dokler mu slednjič ne ostane v rokah. Ljudi, ki trpe za to boleznijo, je mnogo. V drugi vrsti so taki, ki delajo te poskuse na sebi in to toliko časa, da imajo vse gumbe v hlačnici ali v škatlici za vžigalice, tam pa, kjer bi moral gumb biti po svoji službeni dolžnosti, gleda v svet le nekaj prestrašenih ko-cinic, ki čakajo novega naseljenca ...
Koliko zabave bi zgubili z gumbi? V ljudski šoli sem le malokdaj prišel domov s popolno zbirko. Ne pravim, da je bilo to zabavno zame, niti najmanj, vsekakor pa za one, ki so mi jih porezali — navadno že po prvi šolski uri.
Koliko gorja bi bilo brez gumbov! Ne bi se mogli pravilno odločati v važnih zadevah, kakor se lahko zdaj; ko nam je treba samo prešteti gumbe: da. ne, da, ne, da! Torej: da! Če ti zadnji gumb manjka, je seveda “ne”! Najlepši dokaz, da je govorje-
I ka. Vsekakor zelo zanimivo za | psihološko opazovanje!
Posebno poglavje so gumbi pri pokvarjenih avtomatih. Potisneš i skozi špranjo dva kovanca in ti | že prileti po žrelu milo za britje, j ; film, pa še oba kovanca nazaj. Kdor je količkaj podjeten in ima : vsaj nekoliko smisla za gospo-j darstvo, stalno podpira to tvrd-: ko. Navadno taki ljudje že po lenem tednu začnejo s trgovino I v malem .. .
! Toliko o gumbih! Človek mo-! ra nehote priznati, da je gumb skoraj živo bitje. Svetuje nam, zabava nas in jezi, prinaša nam srečo, prerokuje nam, skrbi za naše moralno zdravje, skrbi za telovadbo (iskanje pod omaro),
| nas varuje prevelikih izdatkov | (nabiralniki) — skratka: on je ; naš največji prijatelj in mislim,
: da ne bi bilo napačno, če bi ime-! novah po njem vsaj eno mestno i ulico.
j Samo pomislite, kaj bi bilo na svetu, če bi ne bilo gumbov. Jamčim, da se svet v enem tednu podre ...
-wm-

VSEM DRAGIM ROJAKOM, POSEBNO NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ŽELIMO KAR NAJBOLJ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU!

B,sTffl«s
STARC FLORAL, iNC
6131 St. Clair Ave.
Cleveland, O. 44103; Tel.: podnevi 431-G474, ponoči EX 1-5078 (prejšnji prostori North American Bank)
☆
•	Vaše cvetlice dostavimo takoj po vsem področju mesta Cleveland.
•	Kot član svetovne organizacije floristov dostavimo cvetje po Vašem naročilu telefonično ali telegrafično po vseh mestih Združenih Ameriških Držav in vsem ostalem svetu.
•	Bogata izbira rož v lončkih.
•	Vsakovrstno narezano cvetje po želji.
•	Krasni, mali šopki, da si okrasite obleko za praznike.
nje o usodi budalost in da so vsemu krivi le gumbi.
Potem pa še zadeva z dimnikarji in belimi konji. Koliko sreče bi ušlo človeku, če se ne bi ob njih snidenju prijemal za gumbe. Obupno bi bilo, kajti I prepričan sem, da se vsaj polovica vseh ljudi krepko prijemlje za gumbe. Nič ne škodi, da niso popolnoma prepričani o resničnih posledicah tega prijemanja, med katerimi je najbolj gotova ta, da ti po dvajsetih srečanjih ostanejo vsi gumbi in hlače v rokah. Prav gotovo sreča, da imamo še roke ...
Potem so še gumbi, ki so bolj pritiskalnega značaja. Recimo pri zvoncih. Kakšen užitek ima človek, ko vtakne poleg gumba zobotrebec in odide! Zvonec besni! ... Nekateri so mnenja, da to kvari gospodinji živce, medtem ko drugi sodijo, da je treba tudi gospodinji sredi dolgočasnega dela nekoliko izabave. Drugače je seveda, če ti začne zvonec brneti opolnoči, stanuješ v šestem nadstropju, pa ne znaš odklopiti to-
Jezušček ji je pomagal
Snežec beli naletava, deklica po mestu tava, si izložbe ogleduje, milo zraven pa vzdihuje:
“Vse samo za bogatine! Revež pa požira sline.
Saj ne maram za igrače, tudi ne za mastne krače, rada bi le košček kruha. Mamica težko že kuha, ker kaj nima dati v lonec: vse zaloge je že konec.
Zdaj je reva še zbolela, atek tudi je brez dela.
Danes, ko se vse raduje, v naši hiši je najhuje .. .!”
“Kaj vzdihuješ, moja mala? Kakor vidim, si jokala.
Hitro solze si obriši, gost bom danes v tvoji hiši. Božje Dete, Dete zalo mene k tebi je poslalo,
da osrečim tebe, m,ala, ker si starše spoštovala, ker si vedno pridna bila in goreče si molila.”
VEHOVCAN
Člani slovenskega grocerijskega in mesarskega Huba v Collinwoodu
ŽELE VSEM SVOJIM ODJEMALCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO TER SE PRIPOROČAJO ZA NAKLONJENOST
Best wishes for
a Merry Christmas and a Happy New Year
Min's Beauty Salon
6430 St. Clair Ave. EN 1-7157
Lastnica MINNIE KADER želi vsem gospem in gospodičnam, ki obiskujejo naš salon, vesele božične praznike in srečno novo leto.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM
imm j, mmmi m mmmmm mm kme fram m$m
LAKELAND REALTY
REAL ESTATE — INSURANCE SERVICE
15604 Waterloo Rd.
KE 1-3662	KE 1-6681
SLOVENSKO GRADBENO PODJETJE
IMG
29312 White Road
WH 3-3688
JOE KOZAR—15638 Holmes Ave.
MRS. ANN KUHAR—383 East 156th St.
LOUIS OSWALD—17205 Grovewood Ave.
FRANK TAUCHAR—4-91 East 2S0th St.
LOUIS URBAS, JR.—17305 Grovewood Ave. STRUMBEL & RADDELL—17001 Grovewood Ave. LEO KAUSEK—15708 Saranac Road JOHN SKOF—19301 South Lake Shore Blvd.
JOHN ASSEG—23550 Char don Road MRS. FRANK CEBUL—466 East 143rd St.
JOHN DOLENC—2324 River Rd. Willoughby, O.
JOE METLIKA—34006 Lake Shore Blvd.
MRS. MARY KASTELIC—22905 Chardon Rd. JOHN KAUSEK—19517 Kewanee Ave. LUDWIG RADDELL—111 East 196th St.
JOHN SIVEC—17931 Neff Road LOUIS URBAS, SR—23430 Chardon Rd.
MRS. KATTY MODIC—15510 Huntmere Ave. JOE SETI NA—18208 Rosecliff Ave.
ANDREW VICIC—24120 Chardon Rd.
MRS. ANNA TOMAZIC—25701 Lake Shore Blvd.
JOE TISOVEC—17817 Delavan Rd.
■LY ' I

ŽELI VSEM ROJAKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
Priporočamo se za gradbena dela novih hiš, dozidave, popravila, obnovitev in preureditev prostorov in sob.
A MERRY CHRISTMAS SEASON
AND A HAPPY NEV/ YEAR!
OHIO FURNITURE CO.
6323 St. Clair Avenue
EN 1-5016

FURNITURE AND APPLIANCES FOR EVERY HOME ☆ NATIONALLY ADVERTISED BRANDS

t ri;
Y . V
EUCLID RACE DAIRY & ICE CREAM CO.
503 East 200th St.
IVanhoe 14700
VOŠČIMO VAM
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ČITATELJEM AMERIŠKE DOMOVINE
JOS. J. PESHEL, zastopnik
V ELY, MINN.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN POLNO BOŽJEGA BLAGOSLOVA NOVO LETO ŽELI ČITATELJEM AMERIŠKE DOMOVINE
Ludvig Perushek, zastopnik Willard, Wis.