52. Številka.__Ljubljana, petek 5. marca._VIU. leti«, 1S75.
SLOVENSKI NAROD
U.iaja vsak uau,  lavAeuiH, ponederjka .h  ineve po prasnikih, tor valja po postt prejeman, « svstro-ouerske ticiele za celo ioto 16 gold., za poi iei;i 8 ^u,*i. sa ootrt leta 4 jroid. — Za LJubljano brat poeiljauja na 'lom ca celo letu 13 goid., za četrt leta 3 golil 30 kr., za on mesec I gold. 10 kr.   Za pošiljanje na mo bo računa 10 kraje M uieset\ 30 kr. M četrt leta. — Za tuje dosele za oela iero 20 gold., -m pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolab <o -a dijake volja znižana oena m nicer; Zn LJubljano ra četrt Vta 2 gold. 50 kr., po pošti prejemali aa četrt lota 3 gld. -   Za oznanila oe plačuje od četiri ■toma pettt-Trste 6 kr„ ću so oznanilo enkrat tiBka, 5 kr. Če ne dvakrat ts 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj a* fevmo fiankirati. — Kokopini ;ie ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški oosti v Tavčarjevi hiši „Hotoi Evropa-. Ojrra vmštvo, na kat 'o "*j >w blagovolijo pošiljati naročnine,  reklamacije, osnanlta,     j.  -dr. r-^trativue reči, jo v ,Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Dolenjska železnica,
katera bi Ljubljano zvezala s Hrvatsko in tako z orijentom in tako srediui slovenske dežele dala vso drago pod-»bo in boljšo materijalno bodočnost, je veliko važnosti za uuh, za to naj tu priobčimo najnovejša stanje upanja ali jo dobomo iu kedaj. Ob svojem Času smo priporočali, naj dolenjske občine na državni zbor pošiljajo peticije za to železnico in res jih jo poslalo 70 občin in sicer: Ljubljana, liiusmca, Hrusica, Gabrije, PangeiČji Grm, Selo, Suhi dol, Zajčja van, Brezovica, Veliki Orehek, Hrib, Veliki Zla-teuik, Mali Zlateuik, Potov vrb, Sniolena vas, Prečna, Adlešči, IJut. raj, D oblice, Gorenji Dragatuš, Drasčke, Gradac. Griblje, Telečji vrb, Črešnjevec, Metlika, Petrova vas, Podzemelj, Preloka, Vinica, Kot, Rado« vica, Rozalnica, Vrb, Semič, Planina, Suho r, Tančja gora, Tri buče, Črnomelj, Vinji vrh. Stari trg, Podgora, Riidenice, Dolina, Loka, Novo mesto, St. Peter, Kočevje, Stari Log, Srednja van, Polom, Mala gora, Koprivnik (v Kočevji), Knežja Lipa, Log, Nemška Loka, Licufcld, M /.»-1, Zagrac, Ani-brus, Smuka, Gotuica, Kočevska lleka, Novi Lazi, Morovcc, Ticfenbacb, Trava, Draga. Kakor je iz teh imen za vsacega jioznavalca naše dežele razvidno, vložilo so peticije vso kočevske občiue, močno vse občine črno-meljskega in mnogo občiue krškega in novomeškega glavarstva. Čudom p k ne čudimo, da se občine litijskega okraja, kar jih bolj proti Krki in Trebnji leži, kakor tudi občine dolenjsko strani ljubljanske okolice tako malo ali ČiBto nič ne brigajo za to, da bi železnico dobile.   Premalo razutuljeuja V
Železniški odbor državnega zbora, katerega   prvon1eHt.11 k  je  Kellersperg  in za-
Pisma iz St. Peterburga.
VI.
Zgodovina naših slovauskih dedov je žalostna. Temne so ujtue stranice in pre-polueue z zlom, ki peče Hice narodu vernega potomca. Neka ueusuuljeua osoda je davila naš slovanski rod, od kar se je pojavil na planjavah evropskih, iu davi ga še. Neusmiljena osoda! Stara fraza, s katero navadno prikriva iu lepša napake svojega plemena neka boječa Hramežljivost — nesloga, najguusuejše straukarstvo je pravo ime tistej neuhiniljeui usodi, katera je vsadila tak globoko svoje korenine v redovito zemljo slavjauskn, katera je izpivaia slavjauakej sili redilui sok — „padahu slav-jauska plemena kano trava zelena, cvetoča jiotl   kosom  smrtonosnom, neusmiljenoui".
pisnik^r Wedl je ene peticije vladi toplo pripo ročil in naglašal v svojem poročilu od 25. tebr. t. 1., da je dolenjska železu>ca za povz digo cele kranjske dežele, za povzdigo Ru-dolfove železnice in prospeh cele države po-trebua. Poudarjal je tudi, da se te peticije ponavljajo uže leta in leta, in da tudi kranjski deželni zbor vsako leto željo po tej železnici izreka. To vse more le opomin biti, da se tudi druge občine: Šmarje, Grozuplje, Višnja gora, Hudo, St. Vid, Zatičina, Muljava, Krka itd. v peticijah za železnico potegnejo, naj potlej uže gre proti Karlovcu ali proti Munjavi (Josefsthalu).
Trgovinsko mmisterstvo se namreč bolj zanima za progo: Ljubi jana Iludo-Zuženbek-Soteska-Toplice in ob hivatski meji do Mu-ujave (Jostisthal) ■ da se potem ta železnica zveze z dalmatinsko. Tedaj ima železnica ob Krki več izgleda, nego po tčtueniški dolini preko Vinice na Karlovec. Določenega še nij nič. Za deželo je dobro, če je le ena. Posamezni kraji in konsorciji pak naj se potegujejo na dalju za one Črte, ki jih žele. Omenjeno poročilo kaže, da peticij« utjso brezvspešue.
Politični razgled.
Motraaiije d^Aeit
V LJubljani 4. marca. V vne##a  ^-huš'it   je minister
Glaser odgovoril na Fuxovo interpelacijo tavoljo Heiuovega pisma, trdil, da je privatno pismo, a da se bode imel Ilein zagovarjati pri disciplinarnem senata višje sodnije. Mmisteiski predsednik je odgovoril na dalniat. nhko interpelacijo zarad znane od Turkov agrabljeue deklice, ter dejal, da je sama zbežala in za ljabčekom šla, a ne upeljana bila. Potem se jo začelo posvetovanje   o   davku   od poslopij. — Govoril je
Ostalo je deblo, a mej njun in njegovimi odrasteki je uasejal vražno seme, ne zlodej, no ravno isto straukarstvo — „brat pred bratom obraz svoj zakriva, kči se plaši majke svoje, vsa rodina si je tudja, nikomur nij mila." Ohranilo se je nam malo več, nego lepo-glasuo ime, o katerem j tavi rusk učenjak, lskieu g"jitelj ideje Slovaustva: „čto Slavjauiu jestj nječto otvlečeuuoje bezcvetuoje, uičego ne viražajuščeje."
Golo ime! malo, silno malo. Pravda li V Ne, to je pietir»uo, in kdor bi to tvrdil, kazal bi se, kakor bi nehotel priznavati so rodstva slavjauskih vetev, katero je hvala bogu osnovano nekoliko na tvrdnejsib temeljih , nego na golih abstraktnih imeuih, osnovauo na krvi, osnovami na govoru, osnovano na domašuem, javnem in slovstvenem življenji ninogobrojuega roda, za kar moramo biti našim prednikom hvaležni,  hvaležni iz vsega Brca; jer iz vsega
proti tudi slovenski poslanec gosp. Pfeifer.   Niegov govor priobčimo jutri.
#>//#•!•.« I*tt odstopivša ministra 1»i t to in Paulcr ata dobila ordne velicega križa Leo-poldovega reda. Cesarjevo pismo na Ghyczya naglasa požrtovalno delavnost njegovo in ga pr«»Hi za daljno sodelovanje. Prejšn im mi-nistiom Zichy, Sz.pary in lia tal izraža cesar svoje prizuauje. — Včeraj sti imeli obe zbornici kratke seje, v katerih se je novo ministerstvo predstavilo in jo Wenkheim program vlade ob kratkem razložil.
V hrli/i jjrki mhon*i<*i je poslance Lokardi vlado pozval, naj predloži akte, ki pričajo o tem, kako je Belgija stala ob časa francosko-neru^k. vojs!:3. Mahtrr j« to obljubil. — Isto ti-, k o je oni poslanec vladi nalagal, naj pri peterburgski konferenci na to dela, da bodo neutralne države varovane in nedotekl jive.
Iz ItfftifKi se poroča, da bode nemška vlada na papeževo encikliko s tem odgovorila, da bode kraljevski placet (potrebna vladua cenzura škofovskih pisem iu naredeb) zopet uvela in terjala nadzorstvo nad občevanjem Škofov s papeževo kurijo.
Iz HiiBut se poroča, da je 2. t. m. predsednik ministarstva M<ughetti obiskal Ga-ribuldiia. Ooa sta euega mnenja glede raz-močvirjenja rimske okolice.
Dopisi.
O«! 7Ill*ilt» na Dolenjskem 1. marca. |Izv. dop.] Odkar nam župauuje g. Sovan, smo si v ii.uoilij.iu obziru in tudi v marsičem druzem na boljem. Naš y.up.'.u in občinski odbor nijsta več sredstvo, h katerima bi astavaštvo imelo svojo igro, kot jo to bilo pod nekdanjem ustavaškim župauom. Zavedamo se uže toliko, da bi si šteli v sramoto, slepo služiti nakanam birokrata, splezavšega na prestol, nemilega nam sedanjega  položaja.   Kajti morate vedeti, da je
tega vidimo, da so i oni čutili v aebi mogočno, tajno silo, katera jih je nudila spoštovati obče prikazni svojega bitja, iu prekrasni vsklik gorkega domoljubja; na čelu deuašujega pisma smeli bi po pravici pomnožiti s pristavkom: „i koju je zonla — uza-jemnost slavska."
Da je to gola resuica, potrudil se je dokazati mlad učenjak Varšavskega univerziteta — g. Pervolf. Njegov ttud imenuje se „S 1 a v j a u s k a j a vzajimnost" sdrev-ujejhih vremjon do XVIII. vjeka."
Gospod Pervolf je predatavil to učeno delo seuatu tukajšnjega univerziteta v razsodbo — on se je podvrgel izpitu magistra st. peterburškega vseučilišča, 22. .januarju je zagovarjal svoja raziakavauja na istem mestu, katero sem Vam uže enkrat površno v „Slovenskem Narodu" opisal, — bila je učeua disertacija. Obrazovanega naroda je bilo   precej več,  nego  pri g. Kotljarev-
Mirna bila prej popolnem teren starejšega viteza Vesteneka, ki ima tekaj graščino, ter da je prejšnjemu našemu župana bolj bilo na srcu prijateljstvo s Vesteneki, nego blagost cele naše občine. Sedaj se je sitnva-cija malo predragačila. Dokaz temu so nam zadnje volitve v kupčijsko in obrtnijŠko zbornico. Akoprem nijsmo enoglasno volili od narodne stranke priporočane kandidate, vendar so bile tri čttrtinke glasov naše, a le četrtinka nasprotaikovih. Eto vam v kratkem času napredka v narodnem ozira. Zanimivo je izvedeti uzroke, zbog katerib nam je odpala četrtinka glasov. Eden mož, ki je podpisal se za nemškutarje, je bil toliko naiven, da je sam izustil se, da živi sč starim Vestenekom v dobrem razmerji, ter da bi rad pomogel sč svojim glasom, da bi splezal njegov sin na višjo službo.
Uverjeni smo, da bode baš ono, ako se sistem premeni, isto eneržijo, isto požrto-valnostjo Htreglo novemu, kot sedaj vladajočemu. Take bire službeniki umejo izvrstno upotrebljavati strankina prizadevanja v lasten dobiček.
Drugi in tretji itd. sta glasovala radi odvisnosti od Vestenekovih postrežb (!!), „da se g. vitezu ne zamerimo", so rekli. Ker je ta peščica Vestenekovih postreščekov od narodnih volilcev dobro ošteta bila, žal je bilo tudi tem, da so za nemškutarje glasovali. Pravičen je torej srd in gnjev V—ov, ko je v Ljubljani izvedel, da večina Mrn skib obrtnikov nij marala njegovih slepih privržencev.
Hvala se mora izreči vsem onim, kateri se nijso dali zvoditi ustavakom, hvala naj bode onim, kateri so s krepko besedo razkrili zvijačnosti in nakane nemškutan:ke, ter tako ovarovali nas sramote, ki nam je pre tila, ako bi ne bili vi o pravem času govo rili pošteno in možato besedo 1 —
Iz IMiiIoiimtu 2. marca. [Izvirni dop.j .Ljutomerski okrajni glavar in ondašnje narodno nčiteljstvo.) Lep bi napredovalo ljutomersko narodno šolstvo, ako bi mož, kateri je uže nekaj časa na čelu tukajšnjih šolskih gospodsk, vnet bil za pravi šolstveni napredek, ako bi spoštoval svobodo okrajnih in krajnih šolskib svetovalcev, zlasti pa svobodo tukajšnjih učiteljev.
Toda jedva je bil prišel k nam naš sedanji okrajni  glavar vitez pl. Premerstein,
uže se je izjavil, kako bode mogočno ravnal z učiteljfltvom, kako bode preziral pravice krajnih šolskih svetov in svojih tovarišev v okrajnem šolskem sveta. Jedva je bil nekoliko dnij v L utomern, rekel je o nekej priliki, da se bodejo učiteljem naloge dajale. Ker so se učitelji temu izreku, kateri je po postavi popolno neopravičen, zoper stavili, žugal njim je, da se bode pri kompetencijah na to oziralo. Ker so naši šolski svetovalci s tukajšnjim učiteljstvom zadovoljni, žugal je glavar učlteljstvu takole: .. Mag der bezirkssohulrath b e-sehliessen, \ v a s er \ \ i 1 1, ich habe doch immer d a s letzte wort, und ich kann den vvorten die kraft ge-ben, oder sie ihnen auch nehmen." Koliko ceni okrajne šolske svetovalce, kaže rečeni izrek dosta jasno. A pri drugej priliki se jc bil izjavil, da bode le inteligentnejše okrajne šolske svetovalce k sejam vabil. Te misli si vendar nij upal izpeljati. A druge reči je dovršil, katere so tako po krivem / dele takajšno nčiteljstvo, da so prišle pritožbe celo v javnost.
Najprvo se je spravil naš glavar nad podučitelja g. Pernišeka. Podučeval je ta gospod o nedeljah prostovoljno v kmetijstvu. Neko nedeljo mu napove okrajni šolski nadzornik nadzorovanje. Gospod Pernišek ga čaka in čaka, a ker ga le dolgo nij bilo, izpusti učence domov in tudi sam jo odrine. Nadzornik je sicer dolazil post festum v šolo, ter, to se zna, sij našel niti učitelja, niti učencev. Vsled tega je dobil g. Pernišek na zatožbo nadzoruikovo in na glavarjevo prigovarjanje ukor. G. Pernišek se proti tej nezasluženoj graji pritoži na deželni šolski svet, kateremu je bilo od okraj nega šolskega sveta nasvetovano, naj se omenjeni ukor uniči. Toda — čudo! deželni šolski svet je ta ukor vendar le potrdil! Ali se nij tu za hrbtom delovalo? Mogoče, da nij glavar vestno in istinito poročal dež. šolsk. svetu?
Evo drugo krivico! Gosp. Pernišek je želel drugi učiteljski izpit narediti v Gorici, kjer se je baš šolal. Za to je pa moral g. Pernišek prositi naučno ministerstvo dovoljenja. Ta g. Pernišekov korak pa našemu glavarju nij bil po volji. Mogoče je. da je bil zopet on (glavar) kriv, da mu je deželni šolski svet (a ne ministerstvo!) odgovoril in i sicer prepozno to-le, da uže sme iti v
Gorico delat izpit, toda 8 tem izpitom ne dobode definitivne službe na Štajerskem. Gospod Pernišek je za isto dovoljenje sopet prosil, a minoli so uže 3 meseci, a nij ga odgovora. In vendar pravi postava, da se pri vsakej c. kr. izpraševalnej komisiji more delati izpit.
Največja krivica,  ki  se je PerniŠeku zgodila, je pa ta le:   Naveličavši se službovanja v tacih omerah, kompetnje on na Primorsko (na B. v sež. okraji).   Ker sta bila samo dva kompetenta, nadejal se je Blužbe in sicer  t*m  več,  ker se je krj. šol. svetovalec na B. G. P. zanj potegoval.  Toda od Rtega šol. svetovalca dobi  Pernišek pismo, v katerem mu pravi, da je zaradi Pernišeka govoril se Rež. okrj. glavarjem, g. M. Ta pa kaže kmetu P. pismo od ljutom, okrj. glavarja, kateri je moral Pernišeka jako črniti, ko kmet P. piše, da je Pernišek „en hudoben  človek,  najslabši na  Rveti in b o g v e k a j S e".   To pismo okrj. glav. ljutomerskega je  moralo gotovo uzrok biti, da Pernišek irj dobil službe. Prejemši omenjeno pismo s Primorskega,  Re Pernišek zaradi   glavarjevega   priflma   pritoži   na okrj. š.  svet.   Na   to   pritožbo,    stllizovano na okrj. šol. svet, je okrj. glavar proti-postavno sam rešil pritožbo s tem, daje Pernišeka  žugal z diRciplioarno preiskavo, ako mu dotienega pisma od kmeta P. v 8 dneh  ne predloži.   Pernišek je to prismo predložil na okri. Sol. svet, od katerega je proRil odgovora. Dobil pa je odgovor od glavarja sam«»ga(!). kateri mu samo to p r a v i, da „preiRkava" proti njemu odpade.   Ta zadeva  miruje   nekoliko  dnij, a vendar so še prijatelji Pernišekovi, glavarja interpelovali radi njegovega privatnega pisma na Rež. glavarja.    Proti tem je glavar Pre-mer8tein odločno tajil  pisanie tega privatnega piRma. Nij še dolgo, odkar ie priobčil ,.SIovenski Učitelj"  dopis  „iz Ljutomera" v katerem se nišemu glavarju očita laž, katero je bil imel on  dež. glavarju o PerniŠeku pisati, in zaradi katere hi ro bil on moral opravičiti.   Ta dopis razkaČi glavarja, pokliče   k   sebi   predsednika ^Učiteljskega društva za „h1ov. Št« jer" g L. in mu takole govori: „Zaradi dopifla v „Slov. Uč." bodem tožil odgovornega nrednika Dr. Loreoca; on je mlad advokat, v skrbi je za svojo bodočnost, pove, da ste Vi (L.) urednik in da je Pernišek pisatelj,   ovepa dopiHa." Dostavlja
skem, morebiti zaradi lepih dnij, katere uživamo tukaj uže od sredine janu-varija, no gotoveje radi zanimivega predmeta, kateri se je razgovarjal pri tej priložnosti. Pravim zaradi zanimivega predmeta — da ; kajti celo predsednik učenega senata, uže osiveli delavec na polji slavja-novedenja, Btavil je gospodu disertantu nekako čudno vprašanje, ali v resnici, ali nalašč, tega ne vem: kako mu je neki prišlo na um, pisati o slovanskej vzajemnosti, katere učeni predsednik nikjer ne vidi, ter ga poprosil, da bi mu povedal nekaj novih dokazov, kateri so ga pobudili, raziskavati o tej ravno neslovanBkej čednosti.
Gospod Pervolf je uže v svojem prav zanimivem uvodnem govoru razjasnil svoje stališče, iz katerega se je on poprijel tega dela. On je hotel, kolikor je sploh mogoče, zbrati vse vire, iz katerih se da dokazovati obča zveza mej slavjanskimi narodnostimi,
katera se je pokazala delno, bodi si doma, v vojski, ali v književnem življenji, — in to iz najstarše dobe do XVIII. stoletja. A na omenjeno vprašanje objasnit je točno, kaj on razumeva pod vzajemnostjo slavjansko — ,.v z a j i im n o s t slavjanskaja jest' nječto i n o j e čem istorija v z a j i m -nago soobščenja, i cjelj sočinenja pokazat', Čto Slavjane s ostavi j a-jut odno c jelo je, i vsje proishod-jaščija v njih ži z n j i d v i ž en j a slu-ž at 11 m " (toliko) k obliženju."
S tem kratkim, no jasnim odgovorom se j« gosp. Sreznjevskv zadovoljil in izrekel svojo željo, da bi slovanska literatura tudi v tem oziru začela naraščati. Glavni oponent pa je bil tudi pri tej disertaciji g. Laman-8ky. Kakor proti g. Kotljarevskemu, tako je i proti g. Pervolfu preostro nabrusil svoj kritični nož. Opazke njegove so stvarne, ton njegove kritike je podoben Lessingovemu.
Meni se je nekaj časa taka beseda strašno stroga zdela, jaz je nijsem bil vajen slišati, a sedaj sem prepričan, da ona nij vsklik zagrizenega strankarskega cinizma, pač pa za vsem gola resnica, povedana v ravno taki prostej obliki jezika, svojstvo ruskega naroda, katero se kaže posebno v žurnalistiki, — svojstvo dobro, svojstvo zlo. Posameznosti bi ne imele za vas nobene koristi, ker dela ne poznate in ker ga zaradi pre-žalostnega knjigotržtva slavjanskega bode morebiti redek pročital. Omenim samo, da i točni učenjak nij mogel omenjene knjige dovoljno pohvaliti, poudarjaje, da zasluži v v resnici pozornosti, da je g. pisatelj pokazal z njo ogromno naČitannost po slovstvu zapadnih Slovanov, in da se odlikuje posebno z preskrbno porabljenoj tvarino, spadajoČo k tej zadači slovenskega nauka.
Ves spis kaže,  da  ga je napisal mlad mož, prešinjen z živo idejo vzajemne slo-
zmagovito: „Ihr verliert's beide deri kopf!" rBedeuken sie, sie sind familien vater!u Vendar pa hitro dostavi na to, da je pripravljen od tožbe odstopiti pod temi le pogoji:
1. V „Slov.  Učitelji" naj se 3krat na
1 mesta z debelimi črkami prekliče omenjeni dopis.
2. Lapanje in Pernišek naj mu v pričo
2 svedokov obljubita, da se Lapanje odpove „Uč. društvu" za slov. Štajer in uredovanju „Slov. učiteljau in naj se celi 2 leti pri ni-jednem društvu ne udeležuje. Pernišek pa naj v Ljutomeru ostane, naj napravi izpit na Štajerskem, naj zopet v kmetijstvu podučava in prizna, da je on pisatelj člankov v „Slov. Nar." in celo „Slovencu".
V teku tega govora pa je glavar sam dostal, da je pisal privatno pismo o javnej in uradnej zadevi, kar je per-vlie tolikokrat tajil. Omenjenih pogojev Lapanje, se ve da, nij mogel sprejeti, ker nij odgovorni urednik „Slov. Učitelja", Samo čudil se je govorjenju in delovanju okr. glavarja. To je nekoliko fakt, katera pojasnujo naše čudne omcre. Dostavljamo jih še nekoliko.
Naš glavar bi pri nas strašno rad, kolikor mogoče, nemško šolo imel. 4 krat je našemu krajnemu Š61. svetu nemščino priporočal, akopam mu je krj. š. svet na to 3 krat nevoljno odgovoril, da naj slovenščina ostaja učni jezik. Ali nij to predrzno nadlegovanje? Meseca decembra je bila seja okrj. š. sveta. Pogovarjaje se o šolskem napredku se sklene na glavarjev upliv, da se pohvali mirni, a nemškovalni učitelj Post. M>ž res dobi nezasluženo pohvalo, a vsi ostali učitelji pa grajo rekoč, da so v nemščini slabo podučevali. Od okrj. šol. svetovalca pa je bilo čuti, da o graji pri dotičnej seji niti govora nij bilo. Ali ne utegne to samovoljnost našega okrj. glavarja biti? Uže mogoče, vsaj se je jednok jezil nad tem, da uPiteljstvo samo večino okrj. šol. sveta čisla, njega samega pa prezira.
V Liutomeru je še druga učiteljska moč, prav izvrstna, toda tudi narodna. Pri učiteljskih zborih je bila za to, da bi se nemščina le kot neobligaten predmet proglasila. Okrajni glavar jej to hitro očita: „Sie sind nichts besser, als die anderen". In ko jej je bila njena prošnja od dež. šol. sveta iz postavnih   uzn knv  za  nekaj Časa odbita, jej
pravi glavar : „Sie vviiren vielleicht schon defi-nitiv angestellt vvorden, aber sie haben sicb durch ihre aboeigang gegen die deatscbe sprache beim landesschalrathe vermessen." Od kod li zna, to naš glavar? In, je li to istina?
V tacih okoliščinah torej živi ljutomersko nčiteljstvo nasproti svojemu glavarju, ki je baje radi teh omer tožil (?) redakcijo .slovenskega Učitelja". Toliko si štejemo za dolžnost priobčiti. Pred sodniki bodejo pa govorili tudi okrajni sol. Mvetovalci ter spravili še druge reči na dan, o katerih zdaj še nočemo govoriti.
(Ta dopis kaže drastično kako nesmiljeno pritiska nemškutarska birokracija na naše ljudske učitelje. Sicer bi se pa dalo proti tac emu okr. glavarju po drugem potu kaj opraviti. Ur.)
Domače stvari.
— (Slovensko gledališče.) Jutri soboto 6. t. m. bode predstavljalo drama-tčno društvo zopet enkrat novo opereto „ Mesečni ca" od Ivana pl. Zajca, slavno znanega kompoziterja. Marljivosti kapelnika dramatičnega društva g. Sfocklna je zahvaliti, da more dram. društvo poskusiti z domačimi pevskimi močmi spraviti opereto na oder, v kateri so tri ženske naloge. Razen tega se hodeti predstavljali še dve novi šaloigri „Perziški scliawl" in pa „S k I e-nica čaja". Po vsem smemo pričakovati tedaj prav prijetnega gledališkega večera.
— (Ljubljansku narodna čitalnica) napravi 7. dne marca besedo. Program je: 1. Zaje — „Večer na Savi", moški zbor s čveterospevom. 1. „0 modi", bere gospod Franjo Drenik. 3. I> -Umi — Recitativ in Cavatina iz opere „Sonambula", poj6 gospo-diČine pevskega zbora ; solo poje gospod J. Nolli. 4. Verdi — Odlomki iz opere „Tro-vatore", poje gospodičina Frey-jeva. 5. Godba domačega orhestra. 0. Jan Koahla — „Ljnbezen", pesem za Tenor-solo in zbor. Tenor solo poje gospod J. Meden. 7. Kreu-tzer — Peterospev in zbor iz opere „Nacht-lager von Granada", pojo gospodičina Pis-kar-jeva in gospodje J. Nolli, Valenta, Bizjak, J. Pi-ternoster in zbor gospodičin in gospodov. Začetek ob 7. uri zvečer.
— (Narodna čitalnica kamniška) napravi dne7. marca „Besedo" 8 programom:
vanske slovesnosti. Bridko toži, da so Slo vani razpali na posamna plemena, a itak se radnje, da nikdar nijso izgubili zavesti skupnega proizhoždenja. Slovani so se dovoljno prepirali mej soboj, a vendar iščejo pomoči eden pri drugem. Oni so bili vedno prepri Čani, da se jim spodobi živeti vedno v soglasji in večni nerazdelni ljubezni bratski kot ljudem enega jezika in naroda — slovanskega, samo žalostno, da so imeli premalo odločnosti, svoje prepričanje tudi spol-novati.
I o vzvišenem mi Ivanu Husn, kako lepo se razpravlja, kako jasno se dokazuje, da njegovo namerenje nij bilo v prvej vrsti versko, pač pa narodno in kako daleč so segali nasledki dviženja, katero je sprožil etot velenm. Ostroumno se dokazuje na podlogi izvirnikov, kako je verski fanatizem Slovanomod svojega začetka kopal gomilo,  kako je versko raz-
ličje branilo zedinjenje ruske in poljske države v eno, brez pr o lit j a bratske, slovanske krvi, — i k eda j bo neki v nesrečni Poljski konec rimskih, Slo-vanstvu škodljivih rovotarij?
StaroslovenšČina predstavlja se kot važ nejši iz povoda k vzajemnim spominom južnih in severnih Slovanov itd.
Mi želimo g. Pervolfu in vsem njegovim trndom tem večjo srečo, čem se nam v njem Hamem predstavlja kos uresničene, žive vzajemnosti slovanske.   Po  rodu  Ceh in vzgo-jivši se na pražki univerzi, izučil se je rusko slovesnost in ruski jezik tako točno, da ga je po dokončanoj učenej pravdi i glavni kri tik i  obrazovani  slušatelj z istim veseljem pozdravil imenovaje ga, prvim ruskim pi s atelje m  Češke narodnosti.   A Slo venci?   Dass ich nicht lache!  (Zakaj? Kar še nij, more biti. Ur.)
1\ M, Štiftar.
1. Sanje, čveterospev. 2. Veselo igro: Svi-toslav Zajček v 1. dejanji. 3. Tombola. Med in po tomboli igranje na dvoje citre in pe-vanje narodnih pesmi. Začetek ob ,/a8 uri zvečer.  Uljudno vabi vse p. n. društvenike.
Odbor.
— (Težak oče.) Piše se nam: V vasi Virmaše blizu Škofje Loke je nek brnet v nedeljo nabral se vinske božje kapljice, več nego je treba bilo. Pijan mož zleze na velikansko peč spat. Mej spanjem se enkrat prevali, in ker je preveč ob robu ležal, pade s peči doli na klop, kjer je njegov osemletni Riu spni. Padec očetov je bil tako težak, da je sinka zmečkal in bode baje umrl.
— (Ponareievalec bankovcev.) Iz Celja se piše : Dencs so tu zaprli necega Štefana Dtflonarđa, kl je bil v zvezi z neko po Kranjskem se potepajočo dmhaiijo bankov-čevih ponarejevalcev. V Ljubljani so zasledili nekoliko od njega poslanih pisem sumljivega obsega, iz katerih je razvidno, da je omenjena drobil ponarejevalcev imela tudi v Trsta svojo poddružnico, in da je prej omenjeni Defionnrdo, kakor vodja te družbe vznemirjal celjsko okolico. Tu se je navadno izdajal za brata trgovca g. Fr. Lon-e-hino, ki mu čisto nič nij v Žlabti, ter je havziral z talmi robo. Odpravili so ga uže v Ljubljano k deželnej sodniji. Defionardo je tu daljši dobo nepozorovan razširjal in mej liud trosil ponarejene bankovce.
— (Iz Ljutomera) se nam piše: Z veliko nevoljo moram poročati, da se stranke pri nas pritožujejo, da dobe z naše pošte pisma s pokvarjenim pečatom. Zdele so se nam take pritožba malo verietne. Danes mi nek gospod pove, da je došlo njegovo pismo prijatelju v M. s strtim pečatom, kakor mu je on (prijemnik lista) poročal. Od kod to poškodovanje pečatov, s" ne moremo razlagati; spominjamo se pa besedij nekega visokega(!) gospoda pri nas, ki se ie baje tako-le izrazil: „Ieh habe eine gute Polizei, ich weiss alles, vver vvas schreibt." G. urpd-n'k, pazite na pečate došlih pisem Vaših ljutomerskih dopisnikov. Prosimo!
— (Znamenje časa) je, da je baje blizu Brežic stanujoči plemenitaški graščak in soro dnik zloglasnega inženerja Tlerza —
d katerega je neki pred 2 leti darilo kočije in 2 konjev prejel — telegrsfično čestital ..nekrivemu" Ofenheimu pod imenom reine Ihnen dankbare Familie." Noblesse oblige?
— (Izreden lov.) 2. marca zjutraj je ustrelil ob strugi mesta Brežice koncipijent g. Ivan Tanšek veb'cega orla (Steinadler), goBta kateri se v naših krajih redko kedaj prikaže. Izročil ga je županu, da se priredi za šolo.
— (Škandal in nepotizem na ljubljanski realki.) Prejeli smo sledeče anonimno pismo: „Čestiti g. urednik! Da bi tudi drugi ljudje zvedeli, kako stran-karstvo vlada tu na realki, vam pojasnim škandalozno dogodbo, katero blagovolite dejati v vaš cenjeni list. — Nek dijak je imel konec prvega polletja določeno dvojko v nemškem jeziku. Dokler je bil prof. P. (ki je učil ta predmet v onem razredu) še tu, je ravnatelj M. imenovanega dijaka le s „sočutjem" opominjal, da mu ne more pomagati. — Ko pa omenjeni prof. odide n\ svoje novo mesto, pokličejo brž učene* v pisarno, kjer je delal v pričo treh pr< fesor-jev še en izpit.   Ali ga jo  naprav:! od-
lično, to se ne ve. Gotovo dobro ne, kajti prepričati so se mogli njegovi sončenci nže v Bemetitru, da malo zna. Ali ta izkušnja je izbrisala vse drugo dvojko in trojke. „To nij mogočeu, bode kdo rekel. Pa začudenje se bode hitro zmanjšalo, ko povem, da je oni učenec — sin e. k r. deželnega šolskega nadzornika P i r k e r j a ! — S tem tudi trdim, da njegovi součenci ne priznavajo njegovega reda, kot pravično za služeuega. Izpraševanje bi se moralo vršiti očitno v šoli, ne pa skrivno 1 In tndi z dovoljenjem onega profesorja, ki ga je vrgel. — Gospodje izpraševalci so hoteli morebiti s tem pokazati, da oni profesor nij bil pravičen. Ali kaj? Pa to ne more hiti, kajti, poUsui bi morali vsem onim, ki so pali v nemškem jeziku, dovoliti Še eno izkušnjo. Tega pa nijso storili. Iz tega bo razvidi, da na naši šoli vlada pri-straukiuHtvo, ne pa Čista pravica in enakost za vse, za nboge in bogate, kmečke sinovo in c. kr. nadzoruikove otroke, kar bi moralo posebno pri nas biti, ki so dijaki različne naruduoati. S tem se je drugim dijakom krivica zgodila. Tem gospodom povemo še eukrat nemški izrek: nGleiches K elit. fllr allc!u — Podpis zamolčiin, ker dijaki nemamo prostosti resnice govoriti. Ako bi pa g. uieduik uteguil dvomiti nad resuico tega spina, bode imel lahko priložnosti se sam prepričati o tem škandalu." — Tako pismo. Mi nemarno navade prejemati brezimnih pisem, ali tu se nam zdi, da je pisana sama resnica. Posebno kjer se v šolskih rečeh imenuje ime „P i r k e r", je vse verjetno, tudi gori omenjene pristranosti.
— (Popravek.) V štev. 48. nSlov. Kar." je rečeno, da je prestavljalec igrane slov. igro „Denar, sveta vladar" g. Kalan. To je pomota, stati ima EV. Končau.
Kazne veati.
* (Nesreča na železnici.) Na tirolske) progi južno železnice blizu Solni lena se je 20. lotu. pripetila strašna nesreča. Kondukter Fr. llurgstaller stopaju iz kupeja na stopnice zvuuaj vagoua jo padel, ker mu je spolzelo, pod železniška kolesa; glavo in noge so mu kolesa odtrgala od Života, prsa pa kar zmečkala. Nesrečnež se je oženil še le niinoli pust, ter zapUHtil žalujočo vdovo in malega otroka.
* (Ljubezen onkraj groba.) Prcte-čeno leto se jo oženil v Košicih na Oger-»kem zlatar K. Bobafttk z neko tamošnju meščansko hčerjo, s sestro nvoje prve, rauo uuirle soproge. Oba sta so uže dolgo I ju bila in po svatbi sta bila morda najsrečnejša zakonska v celem mrhtu. Kar miuolo nedeljo ueuadMiia mlada, 17 let stara ženica oboli, ter drugi dau na to umrje vsled možganskega mrtuda. SoprogOVO obupuuje, kateremu je bila mu ca hč strastno ujež-noHljo udt.ua, je bilo uepopisljivo. Nijso gt mogli »praviti od mrtvaškega odra, ter je vedno klical: „Urez nje mi nij živeti"... Vtorek zjutraj, ko je bil napovedan pogreb, uusli so Kuhača poleg njegove ženo — mit-vega. Mi tud jo storil živeuju njegovemu konec.
* (N a m o r j i.) Nemška ladija „Zauzihar" je tieačda pri Hartlepool na norveško baiko Matlliania iu se oškodovala. — Angleški paro brod „llougkoug" je v nidečem morji ob skalovje zadel in je pet mož mrtvih ostalo, drugi so se k« maj v velicih Bolnih rešili.
(Nehroča.) Na ruaki varšavsko-pe-terbuigski železnici je ra/.počila ho pri ne-keni vlaku mašina in razbila 18 vagonov.
Izdajatelj in urednik Josip Jurčič.
FONlllllO.
Getpod Giuato de Moiti, glavar
v Bazovici.
Lansko »pomlad ste Vi plim. gospodine dni mirjeni ki ho pod niojiiu sodstvom o pogozdenju krasa delali, po 5, 10, 15 krajcarjev na dan, in enemu še eelo ves zaslužek od dveh dnij utrgali in krvavi denar /a M pridržali. Vas opomnim, povrnite de-laveeiu zaslužene krajcarje, če ne, Vas bodem jaz tožil. —
Vas opomnim tudi, pustite mojo deklo pri miru, in no zapeljujte j<> višje. Za tistih 10 glcL ki sto jih njej ponujali, ako so Vašim iiesramniiu željam vda, raj« kupite kruha in polente Vašim lačnim otrokom ali pa platite jih mi račun Vaših obilnih dolgov.
Baaovioa, 2tf. fohr. 1875.
Andrej k n/uiaiiro .
(67) gozdar.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po Izvrstni
Revalesciere in Barrj
r •  */f» n «7 o mm.
M let liže je nij bolezni, ki »i jO M bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odrnščonth i Otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vso bolezni v leloden, n> živcih, dalje, prsne, i na jetruh; Zleze i naduho, bolečino v ledvicah, jetiko, kašelj, nepro davljenje, -zaprtju, prchhijenje, nespaiije, slabosti, zlato lilo, VOdeniOO, mrzlico, vrtoglavje, silcnje krvi v glave«, Siimeigo v ušesih, Hlaboati in blevanjc pri nosečih, otnžnost, tliabet, trganje, sluijšanje, bledičico in pre-hlajenje; posebno se priporoča za dojenoo in jo boljo, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri česala profesorja Dr. VVurzcrja, g. F. V. Keneka, pravega profesorja medicino na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega »včtnika Dr. Aiigclsteina. Dr. Hhorehnula, Dr. (Jauipbella, prof. Dr. Dčdč, Dr. Ure, grohnje Castle-Hiuarl, Markizu do Hrohan a mnogo družili imenitnih Oiob, so razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.1100 spričevalov. Spričevalo 'zdravilnega svetnika Dr. VVurzorja,
Bonn, lo.jni. 1852.
liovaleseičro Du Harry v mnogih slučajih nagradi vsa -zdravila. PoMDflO koristna jo pri dristi in grizi, dalje pri sesalnih in obistuih boleznih, a t. d, pri kauinju, pri prisadljivcm a bolelmcin draženji v Hcalni cevi, zaprtji, pri bolchueui bodonji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolju in in neprecenljivo sredstvo no samo pri vratnih in pranih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) K u »i. VVur-zor, zdravilni svetovalcu in Člen mnogo učenih družtov.
VVincbuator, Angleško, 3. decembra 1842.
Vaša izvrstna Kevnlesi-ičro jo ozdravila vučlotne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutiiico in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. J a m o h Sh ore l and, ranocelnik, 9l>. polka.
izkušnja tajnega sanitetnega ■vetovaloa gosp.
Dr. A n   e I s t e i n a.
K e r 01 i n, (i. maj a 185(1. Ponavljaje izrekam glede- KovalcBcičro du Barry vsestransko, najbolji; spričevalo.
Dr. A n g o I s t c i n , tajni sanit. Bvotovalec Spričevalo fit. 7U.921. O b e r g i iu p e r n, (Kadonako), 22. aprila 1872. Moj patient, ki jo užo bolehal 8 tednov -za strašnimi bolečinami vnetic jeter, tur ničesar použiti nij mogel, ju \ sled rabu Vašo liovaleseičro du Harry po polnama zdrav.
Viljem H ur kart, ranocelnik.
M o u to n a, Istra. Učinki Kovalcsclčro du Uarrv so izvrstni.
Ford. Clausbergor, c. kr. okr. zdravnik. St. 80.41<>, (Josp. F. V. Punčko, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „li o r I i n o r K I i u i s c. ho W O O h s n s c h r 1 t tu od H. Hinila 1872 to le: „Nikdar no zabim, daje ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kcvalcnta Ara-bica" i Ue\alcseiei ei. Dete jo v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila 'lijso bila v stanu odpraviti; tnihi K»-\aleseieie gaje
Dsdravila popolnoma v ti tednih.
Sl. 64.810. Markizu de Mrcliau, bolehnje sedem let, na nespanji, ireslici na vseh udih, shujšiinji in lupohondriji.
St. 711.810. Gospo vdovo Kleminovo, Diisaeldorl, ua dolgoletnem bolehanji glave in da\ljenji.
St. 75.877. Flor. Kblleija, e. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji iu bolehanji dušnika, omotici i tiSčauji v prsih.
St. 75.970. (iospeda (labriela Tcšnerja, sluša 'olja višje javno trgovinske akademije dunajsko, na skoro hrcziiatlcjni prsni bolečini in pretresu čutnic.
St. (55,715. (iospodični tlo Montlouis na nepre havljetiji, nespanji in hujšaiiji.
st 76.988,  Barona Blgmo LO letne hramote na
rokah in nogafa i t. ti.
Kevulescičro J« \ krat tečnoja,  nego meso, ter pii otlraščenili in otrocih prihrani bo krat več uu ceni, glede" hrane.
-•   olunauuh pnnic.b po pol fanta I gold 50 kr t fant « gola. KO kr., 2 funta 4 frold. 60 kr., 6 fun
ov 10 golcL, 13 funtov 30 gold., 24 funtov 3r> gold.
liovaloaoiero-Hiioniten v pniieab 4 2 gold. 50 kr. n 4 gold. nO kr. — liovale»»eiero-(<hi>oolatdo v praha n v ploščicah ca 12 ta« 1 gold. f>0 kr., 24 taa 2 gold. •u kr., m tua  v gold. 50 kr., v prahu za  190 tM id., ta 288 taa 2») gold., — za 576 Un 89 fOkL Trodaje: Harry dn Harry <k C o m p. na Du« WalS»ioh|(aaavi ii   ti,  v  IJublJnul Ed. lahr, v 4>)rtMl«il bratje Oboranxmeyr, v Ina-
• rxtfau D locii 11 & Frank, v  <'elov«l P. Hirn-
• licbor. v L.OUA1 Lu d v Ig Mtlllor. v Maribora ML Morio, v iHeraua J. H UocatiaiiB v '"^'i'i'ii v lekanuci usmiljenih sester, v ('er-nuvleuli | N. Sni r h u, v Oneku pri Jul. Daviti u, lekarju, v Onul> u pri bratih Oburrauz-meyr, v i emcšiaru pri Jos. v. Papu, mestueum lekarju, pri (!. M. Jahnerju, lekarju, v \m-ii*. tliuu pri lekarju tir. A. U a I ter ju, k ukor v . soh •4MMOU pri  .loiuili in »..vijih m  spoenrijakih tigovoili;
adi i napojili »t iu lajska hiJa na so kraje po pjituih akaintoali ai novitetjih.
Tiijrl.
3. marca:
Pri NIoiiii: Wois iz Dunaja. — ltiodmillei iz Trsta
in irlall^l: Krauz iz Manheima. — O asor iz Dunaja. — VVeis iz Moskvo. — Thonok iz Dunaja. — Domior iz Uerolina. — Huelnvald iz Dunaja. —   liumschnttol iz Draždanj.
P i .-uiiuiitI ; Sušiersič iz Katee. — Mikorle iz Po'janee. — pl. Jankovič iz Zagreba. — ftivoj-uovič iz Karlovca.
Pri IiimihnKciu dvoru:   Pavlic   iz Trsta.
— Jakliči iz Vidma.
Pri avHlrljNkeiit carju:   Uroš iz Pretlosolj.
— Acbilo iz Bonedek.
Dunajska borza 4. marca.
(Izvirno telografično	poročilo.)		
Enotni (b /.. tlolg v banktivoih	.   71 gld.	G5	kr.
Enotni drž. dolg v srebru	.   75 .	95	-
IHtiO ne/., posojilo ....	. iti ■	76	It
■\k. ijn narodno banko	059 „	—	M
Krutlitno aheijđ ....	218 n	25	
London .......	. lil r	»5	
	H n	89	tv
			n
		10	n
„Listki".
Pod tem naslovom bodo „Narodna tiskarna" v Ljubljani izdavala zbirko spisov boletrističnega in znanstvenega zapopadka v zvezkih po 20 do 50 krajcarjev.
Prvih sedem zvezkov je užo na svitlo prišlo in jih imajo na prodaj: „Narodna tiskarna" v Ljubljani in sledeč i bukvarji:
V Ljubljani: Janez (Jiontini: Jurij Lerchor; Igu. pl. Kleiinnayr & F. Itamberg; ZoBcbko & lili; D tok ar Klerr. — V Celovoi: J. Leon: E. Liegol. — V Mariboru:   Tiskarna J. Pajka. V Trstu: F.
II. Sehimpf. — V Gorici: Karel Sobar. — V Colji: Karol Sobar. — V Ptuji: Vil. lllanko. —VZagrebu: Le o po h I llartman.
I. zvezek.
Stenografija, sp. tir. liibič. — ŽivotopiHJe, sp. Jtajf Boi. — 1'resern, Prešerin alt Proširen, sp. l'r. Levstik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurtic. — N. Mat'hiavolli, sp, tir. liibit. — Pisma iz Klisijf, sp. tir. ('i listin. — Trštvo Z grozd jem ua Ruskem, sp. tir. ./. Vošnjak. — O^gava luitle 't sp. J. Ogritite* — Narodni jezik in trgovina, spisal L. ll(nivrht}> .....       25 kr.
II. zvezek.
Ivan I ra/.ciii Tateiihali. Izviren roman, spis. ./. Jurčič......50 kr.
III. zvezek.
Prvi poljub. Novela, spisal ./. Skalec — Na črni zemlji. Novela, spisal ./. SJcabe       95 kr.
IV. zvozok.
Lepi dnevi. Spisal 1'aulus.       Hasč. Novela. Kuski spisal N. V. Uogol; poslovenil l*.(iorvnjrv. Nekoliko  opaznk  o  izdaji slovenskih narodnih pi'Niiij.  Spisal prof. tir. htrk    ....   25 kr.
V. zvozok.
Mrla llobbnis. Komnu, francoski spisal Viktor ClufbulivZ) poslovenil Davorin lltmtnik   .    50 kr.
VI. zvezek.
Ka/.en. Ninela, francoski spisal //. liivirrr, poslovenil Ihtrorin Jto.stmk.       t'eikev ili dr/.ava
V Ameriki. Francoski spisal Isttbuulaijv, poslovenil Jiiimriii  Ihi.stniL- .....-Jit kr.
VII. zvezek.
kautorcica.   Roman s pogorakoga zakotja.
1'eško spisala Knrlinti Svitht; poslovenil BrUttfo 'JomAiv............60 k r.
Lastnina m tisk „Narodne tiHkarueu.