SI. 60. V Trstu, v sredo 28. julija 1886. Oiasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. «.1« rrSP^ i J Z Xha'a 2,krmt lr,<( ln o ™hldna. Cena za v, r,n leW.3, " 1 gl- kr. - Sama pri- ohw kr ta celo leto. - Ponamezne ir-vilke ^mrajo orl onravmiiv J? * j. * v Tr"B * * ••rtol tn v A), da jim narede vesHje s plesom, dobe še od deklet, ki se jim hote hvaležne ekazati, bogate denarne darove, uže nemara dalje časa v ta namen hra-ujevanf. Ko so s koleiovaujem po vasi jim bode možno lepo živeti tudi bres visocih studij, v tem ko so zadnji nekako primorani se pridno učiti, da po končanej Soli kako službo dobe. Z novo postavo je ubožnejSemu delu ljudstva nekako otežkočeno šolo končati in si pozneje službe dobiti. Vendar pa bi slabo umel ta zakon, kdor bi mislil, da je novi minister nameraval z njo iztrebiti kolikor mogoče ubožnejše dijake. Tega on ni hotel, uiti nameraval storiti, kajti tedaj bi mu se v postavodajstvu lahko očitala krivica in strankarstvo. Postava mora biti jasna in vsem pravična, ne pa enim ugodna, drugim pa Škodljiva. Takih zakonov od novega naučnega ministra ne smemo pričakovati, ker žalila bi in srdila ubožnejSo večino in napravila morda novemu naučnemu ministru še zaprek. Da se je postava izdala, bilo je za to uzroka; in glavni uzrok je bil: da so mladina odvrne od preobilnega obiskovanja srednjih Sol in obrne bolj na novejše trgovinske, obrtniške in druge šole. Ker je uže mej mladino iz srednjih šol priSedšo nadvladal tak proletarjafc, naj bi se ta odpravil in obrnola zadnja na šole, ki jej bodo v javnem živenju bolj koristile. Trgovinske, obrtnijske in druge šole imajo namen mladeniče v trgovini, obrtniji, kmetijstvu itd. izuriti, da se potem s zanimanjem in veseljem poprimejo teh koristnih strok ter sami sebi in človeštvu pomagajo, pospešujoč koristne te stroke. Namen ni sicer slab; ali bode li kedaj obistinjen? seli s tem odvzame, ali vsaj zmanjša nesrečni duševni proletarjat? — Lahko praSanje, ali težek od- govor. gotovi, oddajo določeni del duhovniku, ostalo pa se najbrž pospravi uže bližnjo nedeljo v globoki žep žida-krčmarja. Kakor je iz opisa tukaj razvidno, oprav-lia se koleda pri Rusinih kaj veselo. Povsem nasprotni način pa je vdomačen na Moravskem, kjer namesto mladeničev pohajajo dekleta v družbi koledovat po hiŠib, kjer so mladeniči. Pri tem pojo: • Stoji gruŠka pri Kalini, Širja zgoraj kakor zdolaj, Na njej gruške so rudeče, Ki jih solnce dnevno peče.« Kdo ho gruško to oklatil In ljubljenki v dar poslal? Sam naš Jožef jo oklati, D i Katki kaj bo v dar poslati.« Ali: »Je izletela golobica Iz prezornega otenea, Zletela na polje ravno Kjer kozolci polni so. Janezek tam drva ravna, Fritncika mu jih podaja: • Ravnaj sam svoja drva Saj nisem tvoja ljubica/« Zakaj pa bi moja ne bila? Ker si to ml že obljubila, Obljubila pri svoji duši, Da so ljubezen naj' ne zrufil. Zakaj pa bi moja ne bila? Ker si to mi že obljubila Obljubila to pod dobom, Da 8" enkrat vzela bova.« Ko se je to odpelo, stopi ena z deklet pred tcaršic* ter reče: To se je pelo vse Jožefu Dvorjaku, nam v koledo naročeno in to vse za to, ker Katka Novakova je Pred vsem bile so te šole po največ v novejšej dobi ustanovljene ali vsaj preosnovane: dosedaj niso dokazale one praktične dobrote, kakoršna se je od njih ustanovljenja pričakovala; v nje se zategadelj tudi ne stavi ono zaupanje, kakor so je mislilo začetkoma. Mi no bomo tukaj navajali broia učencev, ki so take šole pohajali, ker, da resnico povemo, nemamo podatkov ; vendar pa to lahko trdimo iz razloga, da se sam naučni minister s tem bavi, da jih ljudstvu prikupi ter njegovo pozornost na nje obrne. Nočemo tudi raziskavati uzroka, zakaj niso one šole tako obiskovane, kakor druge srednje; ali zdi se nam, da so temu uzrok najbolj gmotne razmere učencev, oziroma njih roditeljev. Bogateč in sin trgovca bode pohajal n. pr. trgovinsko šolo ali akademijo, da se v njej izuči, kako bode v prihodnje moral z lastno trgovino počenjati, da mu bode več nesla, da bode svoje premoženje množil itd. Ubožni sin pohaja tudi iste šole, ali z namenom si z pridobljenimi nauki potem potrebnega kruha preskrbovati; gotov je pa, da bode vedno moral služiti, da si pridobi potrebe za živenje. Toliko jednemu kakor drugemu bodo sicer pridobljeni nauki v korist; ali vendar ne v enako korist. Tudi z njimi se godi kakor pravi pregovor: Si duo faciunt idem, non est idem. To so sicer naši) prav priprosto povedane misli, morebiti v javnem živenju se vedno ne godi tako. Mi nismo nasprotniki šol, ker ako bi bili, sami sebi bi obraz bili, šol nam je živa potreba radi omike za napredek človeStva, da se ono no zgublja v mrak in temoto. Vendar pa tudi slepo ne verujemo, da vsak napredek in vsaka omika pride brezizjemno le iz Sol; omika da se pridobiti, ali vsaj se popolni v javnem živenju — to spoznava vsak misleči človek. Šola je teoretična, živenje pa praktično, kar si mej seboj nasprotuje. Iz teorije se sicer lahko pride na prakso, ali tu je potreba druzega posebnega učenja in opazovanja, učenja, ki se zadobi le z marljivostjo in delom. Da vprav izšolani mladenič iz teorije na prakso pride, tirja dandanes skoraj v vseh službah nekolikoletno takozvano prakticiranje, kateremu se mora mladenič podvreči, ne da bi se mu plačal ta trud. Še le po dolgotrajnem 2 ali večletnem prakticiranji je v službi stalno nastavljen. Uže to prakticiranje, ki je postalo splošno, ne vabi mladine na one šole, kakor jih teži, ako so izvršili več razredov gimnazije ali realke. Mogoče je tudi potem, da tak mladenič niti po dovi-Senej šoli in storjenej praktičnej preskušnji službe no dobi, kar se ubožnejšim in manje znanim mladeničem dandanes pri obi-losti šolane mladine prav lahko prigodi — in tu smo pred vratmi pro-1 letarjata, dušnega in telesnega uboštva, ki mladino tlači in habi, prosveti pa in šolam jemlje kredit. Smelo rečemo, da naš kmet ne meni povsem napačno, ko trdi, da šola dosti ne velja, ampak največ vredna je izkuSenost v javnem živenju. dosti zali deklica. Ko so sprejele darove, pa kolednice pojo: »Ve kolednice. sedaj pa h bližje, Tem mladim, zalim fantom naj vaa hvala je! Daj vam večni Bog zdravje, srečo vso Ter dvoje konj — nevesto zalo, mlado, In krasno kočijo, okovano.« Pri Poljakih pohajajo po koledovanji otroci s zvezdo — ki sjp&da naravnost k jasl com, katero nosijo koledniki o sv. treh kraljih z seboj. Način koledovanja je podoben načinu rusinskemu. Ta zveda, iz leskeč^ga papirja narejena in na palico prido delana, tako je vravnana, da ko d jI na razne strani obračati, nosi se tudi na Slovaškem z sohoj, prav tako tudi v gornji Avstriji, kjer pohajajo tako imenovani • Sterns&oger-ji« na okrog. Ta običaja opravljajo Redaj tukaj zgolj fantje po mestih, ko predstavljajo preoblečeni sv. trije Kralje z Jutrovega. Med Slovenci na deželi pa je sedaj Še najobširnejše koledovanje o Svečnici, s katerim praznikom Re ta zanimivi obred pri nas tudi končuje. Ti koledniki, po največ pevci in vsaj po dva skupaj, zataknejo si za klobuk in na suknjo svatovske kitice s trakovi, ter nosijo z seboj enako ozalj^ano voSčeno svefio. ki se med petjem v snbi prižge, ali tudi ne prižge. Da si trudijo zapett vsako leto povo zloženo kolednico in se starejša poje Se kod zgolj za nameček, to je samo ob sebi umevno. Ena teh ob tem času tukaj popevanih kolednic se glasi: »Hvaljen bodi Jezus Kristus! — To je nnŠ ti prvi glas — Rod' Marija ti češčena Zdaj iuo na večni čas! Tu na svetu je živela '7j'j pred osemnajst sto let; Sad deviški je spočela Ko se prav' mu Jezus svet'. Ljuba svečensk* devici! Ob le prosi ti za nasl Da bi naša ti du£ica Slišala nebeški glasi Vsa pokoma je spolnila Kar zahteval Mojzes je, Da bi tudi nas učila Vdati v božjo voljo se. Ona ofrala je sina Bogu večnemu sa dar, Da bi duša ti edina Ne pogub'la se nigdart Da kadar b'mo mogli vmreti In ločiti se od tod, Nam duša vredna b'la sprejeti Popotnico Še za odhod! Ko oči boj' otemnele, Nam podana v roke luč; Takrat, takrat, o Marija, Pridi ti nam v pomoč!« In naštevaje Še več podobnih voščil se skončuje/ »Zdaj pa srečno vi ost in te! Mi to pesem sklenemo — In v spominu nas ohrau'te, Ljub: Jezus žegnaj vas 1 Da bi enkrat vsi vesel!, Kn bo prišla smrt po nas Mariji čast in hvalo peli Zdaj ino na večni čas 1« (Konec prih..) Posmehuje se večkrat po krivici nauduSenemu in marljivemu učitelju kmetijstva rekoč: Kaj boS ti znal, ki ti ni le brada zrastla; pojdi na njivo, kopaj, obdeluj jo, kakor jo mi! Ukazovati je lahko, ali delati mučno! Iz te krive misli tudi nič ne zaupa mladim učiteljem in izSolancem, in ako je sam premožen ter se mu gmotno dobro godi, pa vitli izučenega človeka brez službe in morda s knjigo v roki, zanimljivo mu pravi: Kaj ti pomagajo vse tvoje knjige in učenje, ako nemaS kaj prigriznoti? — Ni mu sicer zameriti, ker v svojej priprostosti sodi tudi priprosto in čestokrat krivično; vendar pa omikanca to nekoliko žali, jemlje mu up do boljše prihodnosti in napolnuje ga s črnogledjem. Oj ti nesrečni duSevni proletarjat! — Tebe so uzrok šole, in tudi ne; prouzro-čuj6 te slabi človeški odnošaji in največ uravnatev služb; slednjič pa grdi uepotizem. Bog daj. Ja bi novi naučni minister baron Gautsch kolikor toliko tej človeškej pegi v okom prišel, kar se pa težko zgodi. — Le vi n. Politični rrecrled. i. u Notranje dežele. Shodi vladarjev, prinčev in ministrov \unanjih zadev so še vedno nu političnem površji. Naš c-sar s cesarico pride 8. avgusta v Gostinjhke toplice, da obišče nemškega cesarja, ki dva dni pcznije odpotuje v Berolin, n;iš cesar ostane tam še nekoliko časa, cesarica pa do konca avgusta. Čuje se tudi, da knez Bismark pride tja 2. avgusta, vendar pa gotovo to še ni. — Grof Kalnoky je bil v soboto v Kisingenu, kder se je razgovarjal z Bismarkom, zvečer pu zoget odpotoval. Čuje se tudi, da obišče Bismarka ruski minister Giers, ko se vrne iz Frančiškovih toplic. — Ta teden se napoti tudi najvojvoda Karol Ljudevit z svojo soprogo v Petrovgrad, da obišče ruskega cesarja, ki ga je tja povabil. Nekateri hočejo vedeti, da ima ta shod velik politični pomen, da je namreč od našega cesarja dobil nalogo, da dobi dovolitev Rusije, da se Bosna in Hrce-govjnii stalno v avstrjsko-ogersko državo vtelesiti. Mi, to se ve da, ne vemo. koliko je na tem resnice, ali gotovo je, da se vtelešenje Bosne in Hrcegovine prej ali slej zgodi, in če je resnica, kakor se trdi« da naš cesar te deželi na jesen obišče, potem mora zjedinjenje teh dežel z našo državo blizu biti. Trgovinski minister je vse avstrijske trgovinske zlornice in kmetijske družbe povabil, naj mu do 15. decembra 1886. na podlogi skušenj izreko svoje želje glede piedrugaČbe trgovinskih pogodeh z Nem-č jo in Italijo, ker dotične pogodbe zgube svojo veljajo koncem leta 1887. Minister dalje želi, n:»j se v predlogih važne zadeve od manj važnih ločijo in naj se ima pred očmi skupnost gospodarskih Interesov. Tirolski deželni zbor, ki se je pečal z edino predlogo, glede vredbe Ečave, za-ključil se je 24. t. m. Na Ogerskem se hrup zarad vpokojitve grofa Gyulaja in povišanja Janskega še ni polegel; neodvisna stranka zelo razsaja ter dela za to, da se napravi tabor, v katerem bi se ta stvar razpravljala; treznejŠe stranke pa so se pomirile in utihnole. — Zastran carine na pelrolje pa se poroča, da ogerska vlada za nobeno ceno ne dovoli, da bi se tarif na neočiščeno pelrolje na 2 gld. zvišal, vendar pa je mogoče, da se na drug način porazu* rnenje doseže. Ogerska vlada namreč misli, da bi utegnolo najbolje biti, ako bi se neočiščeno petroje brez vsake carine uvažalo v čistilnice, na očiščeno iz n|ih do-bajoČe pa carina povišala. To bi na vsako stran bilo pravično; državi ne bi se godila Škoda in za galiŠko petrolje bi tudi biljše bilo. Mogoče tedaj, da se na tej podlogi doseže porazum. V Splitu so 24. t. m. obhajali narodnjaki z slovesnim banketom zmago v/ moiskej bitvi pri Visu ter brzojavno naznanili to slovesnost vojne mornarice načelniku Sternecku in mu česttdi. Ta se je zahvalil načelniku te slovesnost1, državnemu poslancu Bulatu in gospodom, ki so se udeležili banketa ter rekel, da mu je draga čestitka, ker je dokaz domoljubne udeležitve, toliko bolj, ker je v čast tudi mnogim Bulatovim rojakom, ki so pri Visu pomogli k zmagi. — Zdaj je sicer huda vročina, a uvtrjeni smo, da je dalmatinsko iredento mraz tresel, ko je to Čestitko brala. Da bi take pojave bile go-stejša, potem bi vročo iredento uže mraz pokončal; ona je to stran Adrije eksotično zelišče, če se mu le malo ploditev ovre, pa samo ob sebi pozebe in pomre, ker mej Slovani jej ne ug»ja ni zemija nj podnebje. Vnanje dežele. Srbska skuplčina je 24. t. m. rešila adresno razpravo, bila je jako živahna, osnova večine je bila sprejeta z 82 glasovi proti 37, čemer se pri sedanjih razmerah na Srbskem ni čuditi. Potem so se poslanci napotili h kralju ter mu izročili adreso. Kralj se je škupščini zahvalil za domoljubnost in udanost. Adresa se naslanja na prestolni govor, zahvaluje za varstvo dižavnih interesov, za katere je kralj poklical vojsko pod prapore, da protestira zoper širjanje nereda na mejah in samopašne prilastitve na balkanskem po-luotoku. Adresa zagotovlja kralja, da bo narod, kakor doslej, tako tudi vpr bodnje vselej pripravljen, braniti državne interese zoper enostransko premikanje enako-težja na Balkanu, vsled česar se kralj vedno more zanašati na udanoat, naudu-šenost in požrtvovalnost ljudstva. 25. t. m. je »soglasno« potrdila vse zakone in ukaze, katere je vlada izdala mej vojno, potem pa se začela razprava o volitvah, in uničila je vae volitve, zoper katere so se podali ugovori, odobrila je le dve volitvi na priporočilo dotičnega odseka. Z druzimi besedami se to pravi, iz-podila je iz skupščine vse poslance, ki drugače, in za Srbijo morebiti boljše mislijo, nego vladni pristaši. Potem je mi-nisterski načelnik prečital dva kraljeva ukaza, prvi zaključuje zasedanje skupščine za leto 1885. in drugi pravi, da se v letu 1886- sklicuje skupščina v Niš na dan 15. (27.) julija. Iz vsega se vidi, da se sklicuje skupščina le za to, da odobruje vse to, kar počenja vlada; samostojnosti pa nikake nema, ona je zunanjim državam pesek v oči, srbskemu ljudstvu pa gotovo ne, ker ako bi srbsko ljudstvo imelo svobodno volilno pravico, ne bi imel Gara-Šanin vajetov v roki. Ali ne mine mnogo let, ko se vse to popolnoma predrugači, ljudstvu brez dvomhe v prid, a v največjo nesrečo kralju samemu, ker lastnega ljudstva glasu ali ne sliši, ali neče slišati. Ko pride on v nevarnost, ne bode se slišalo : »Ave Miloš imperator, morituri te salutant«. Bolgarsko sobranje se je 24. t. m. zaključilo. Knez se je poslancem zahvalil in ljudstvu vošil srečo, da je sobranje dovolilo, da se kupi železnica Ruščuk-Vama in tako spolni ena mejnarodnih zavez. Italijanski minister grof Robilant, po-prejšni poslanec na dunajskem dvoru, pride proti koncu meseca avgusta na Dunaj. Nič se ne sliši o tem, ako ima kak diplomatični pose), ali ne, kar za Italijo ni posebno dobro znamenje, toliko manj, ker se o diuzih shodih mej Avstrijo, Nemčijo in Ruiijo toliko govori in ker so ti shodi resnični. Zdi se, da je Italija osamljena, ker se nobenega shoda evropskih velevlasti letos ni udeležila in se tudi o tej zadevi ni kder nič ni govorilo. — Italijanska vlada, ako nema kakega posebnega namena, gotovo uže iz tega vzroka mora nekaj storiti, da se bo vsaj zdelo, da je Italija v koncertu evropskih veselil. Zalo poj-de grof Robilant, najimenitnejši italijanski diplomat, na Dunaj, morebiti samo na sprehod, ali tudi z samim sprehodom je rešena čast italijanske države, saj je dosti, da je Robilant govoril z avstrijskim ministrom zunanjih zadev. Kaj pa je govoril, o vremenu ali politiki, to tako ne pride na beli dan. V Italiji Giprijani-ja uŽe kar maliku-jejo; ?i5 načelnikov raznih volitvenih skupin provincije Kivena j-j poslalo mini- ster8kemu načelniku Depretlsu adreso, v katerej zahtevajo,' naj se ožira na slovesno izrečeno voljo ljudstva in bode pravičen Hamilkarju Ciprijaniju, nikar pa ljudskih čutov 2 nogami ne tepta,— V Italiji menda miBlijo, da v državnem zboru morajo biti zastopani tudi — morilci I Na severnem Škotskem so se uprli mali posestniki. Vsled tega je angleška vlada poslala tja vojake in tno kanonfeo iz Ply-moutba, Hettavo novega angleškega ministerstva je prevzel Salisbury. 5. avgusta se novo snide, da izvoli govornika. DOPISI. Trst 26. julija. (Izv. dop.^ (Boni soit, qui mal y pense.) Pasji dnevi so, vročina je strašna, posebno tukaj v Trstu in da so vse buče razbeljene, to kažejo tudi tržaški listi, ki so si baš zdaj strašno v laseb, in sicer ne le lahonski in pbti ijo-tični,vtemuč tudi prvi mej seboj. •Salobarda udriha po Indipendenteju, Mattino po Šalobardi itd., a vse le špekulira, kako bi se moglo ljudstvo naplahtati. Mej takozvanimi patrjotičnimi in rude čiini iisti pa poieg tega eksistuje tudi neko tekmovanje glede na to, kateri list več koristi nižemu ljudstvu. Mattino je staknol uže prestaro idejo ljudskih kuhinj, to mu zopet L' Indiper.dente zavida in tako dalje ad infinitum. Kedor vse to hladnokrvno opazuje, ne more si kaj, da ne bi obžaloval ljudstva, kateremu se vsiljujejo taki osreČevatelji. — Slučaj, da tudi 15. julij pade v pasje dneve, je menda kriv, da mo-remo tudi mi zdaj trpeti posebne muke, kajti marsikateri, ki 8e prešlrno razteza v hladnej senci, dela si iz dolzega časa veselje s tem, da pošilja na nas strele svo|e pu6ioa. To je sicer prav fletno za moža v senci, ali za nas ni fletno, ko moramo muke pasjih dnevov na podvojen način prenašati in letos še celo v bojasni pred kolero. Kedo bi pri takih okolnostih še uganjal hudomušnosti ? Za nas je torej 15. julij začetek hujših pasjih dnevov; to opazujemo uže več let. Pa naj bi bilo, da bi nas samo vročina mučila, a^da se je proti nam Še celo senca zarotila, to je britko. In tako v svojej bridkosti, kedo nam zameri, ako včasih tudi kako jerimejado potrpežjivemu papirju izročimo, da jo Siri po slovenskem svetu. « • * Kadar iščeš dlake v jajcu, dragi bralec, poslušaš, kaj tebi antipatičen človek govori, nČ ne zapaziš slabega, k večemu to, da je kako besedo napačno rabil in to ti je zadosti, da svojo »antipatijo« kar za-vratno napadeš. V Rojanu so se od nekdaj potezali za narodne šole; magistrat pa je od nekdaj posebno na Rojan prežil, on hoče Rojan poitalijančiti in zato je RojanČanom uŽe drugikrat poslii na vrat posebno vrlino g. Boniua. Ta je po magistratovem receptu toliko časa vrtal, da je napravil italijanski razred in celo Čudo napravil, da )e nekoliko časi skoro vsa rojanska mladina pobijala le italijanske razrede, pa zapuščala slovenske. Bonin umeje prav dobro ustvarjati magistratu ugodno menenje st>>-riŠev, v kiterl namen mu dobro hodi tudi zanikarnost in nerazum nekaterih Ijuiii. — Pametnejši del ro|an«kega prebivakstva je to uže davno zapazil, ali težko je lisico neškodljivo storiti. Več iz obupnosti in da izpulijo rokam Bonina manj razumni del prebivalstva, so si mislili nekateri Rojančani, njim na čelu stari Josip Primožič, da napravijo prošnjo za odpravo italijanskih razredov ljudske Šole v Rojanu, v katerej prošnji je izrečeno, naj- vie. vlada v Rojanu rajŠe osnuje nemške paralelne razrede. Ta pasus je Primožič nekda tudi zato postavil v omenjeno prošnjo, da so jo potem podpisali tudi po Boninu zapeljani in z nado, da bo vlada stvar rajŠe podpirala, glavni namen prošnje pa je bil le vedno odprava italijanščine iz Rojanske šole. Primožiču se je od merod»jne narodne strani celo odsvetovala taka prošnja, toda ne on ne drugi Rojančani se niso dali drugače prepričati, in da se mej soboj ne razdvojimo, zato smo tudi mi stvar pustili, ue da bi jo javno grajali. Sicer pa j*i na Primorskem tudi med izobraženimi rodoljubi in celo mej nekaterimi narodnimi Šolniki neko mene-nje, da Nemščina tukaj ni direktno tako nevarna slovenskej narodnosti, kakor pa italijanščina, in v resnici vidimo, da nemški ftulverajn tukaj fisto nič ne koristi nemščini, ali poitaljančujejo se pa otroci jako hitro, posebno pa tisti, kateri hodijo v Ital. Šnle. — Uprav zato pošiljajo tržaški mestni Slovenci svojo deco rajŠ« v nemško ljudsko šolo, kajti znano je, da se tam celo nekoliko slovenščine uče, mej tem ko v ital. mestnih šolah skoro vsi učitelji in učiteljice vid'jo posebne zasluge v tem, da deci cepijo v srce srd in gnjur do slovenščine in do lastnih starišev. Kaj je dluzega Slovencem storiti, nego svoje otroke pošiljati v nemške Šole? Vsaj to delajo iz praktičnih obzirov tudi mnogi Italijani, posebno oni, kateii bi iz svojih dečkov radi napravili juriste, zdravnike itd. Mi Slovenci na Primorskem, ki nemamo nobene slovenske gimnazije, pa smo kar primorani učiti se nemščine, ako hočemo »dalje študirati«. Tako so sodili tudi* Rojančani, kateri bi radi svojo bolj talentirano deco na gimnazijo pošiljali. Sicer pa iz prošnje za nemške piralelke, mesto za italijanske, le prejasno govori obup.. Okoličanom gredo povsod na kožo navihani in prefrigani magistratski Lahonl in kedo ne ve, da proti njih naklepom celo vladne Šolske oblasti prav nič no morejo. Trst je država v državi in ker je ta država v lahonskih rokah, zato gorje Slovencem T Od kod pomoči? Magistrat Ima v rokah policijo, itnft-šole, ima davkarsko pritiskalnico, ima službe, ima delo, s kratka: ima vse in irna sto potov, da Slovence pritiska. Vlada je uže večkrat zaukazala, da mora magistrat prejemati slovenske spise, magistrat jih potem sicer sprejme, ali odgovori ne ničesar ; za sv.ik tak sluflaj posebe bi se morai torej napeti drug proces z magistratom. Via ia je magistratu ukaz.ila, da moral torej napravili v Rojanu razred ljudske šole v nemškem jeziku. Vsak ve, da je sedanji vladi zato, da se to povelje izvede, pri vsem tem pa se more danes mirno staviti vsaka svota, da magistrat ne izvede tega povelja in baš to je nerazumljivo, kakor je tudi nerazumljivo, zakaj vlada mestu Trstu podari vsako leto nad 1 milijon goldinarjev (pri dacih) vsaj je vendar očevidno, da s tem pospešuje lahonsko propagando v Trstu in sploh na Primorskem, vsaj je tukaj središče vsega labonskega gibanja. Prav imajo oni, ki pravijo, da se ne sme huiiča izganjati z Belcebubom, ali1 naši ljulje pravijo: Belcebub nam da vsaj še nekoliko odloga, mej tem pride lehko od kod rešitev ; hudič pa noče nič znati za odlog, on nas hoče pogub ti kar po potu elektricitete. Sicer pa mi sami slovesno priznavamo, da je to nekoliko egoistična politika, ker je Belcebub najbolj nevaren središču, in brez zdravega središča tudi vse drugo nič ne velja. Mi vedno povdarjamo naše zanimanje za središče i solidarnost mej Slovenci sploh, ali drugod se zadnjej prav malo dela v naročje ; morda je temu kriva neka nemarnost, več krive pa bodo skoro gotovo neugodne duševne, materijalne in druge od okolnosti odvisne razmere. Kakor uže rečeno, za vsakim korakom, katerega tuk. rodoljub učim za enakopravnost, slediti bi moral proces, kedo pa bode tukaj take procese vodil, kde imamo mi tukaj advokatov in notarjev, ki bi take tožbe prouz-ročevali in vodili? Pa tukaj ni zadosti, d i je advokat le Slovenec, on mora biti i pogumen i požrtvovalen borilec, kajti za brambo narodnih svojih pravic naš mestni rodoljub more le malo plačati, naš okoličan celo n č ue. Pri vse in tem pa bi imel tukaj narodni advokat s časoma lep zaslužek kot kriminalni zagovornik in pri civilnih pravdah, katere bi mogel voliti prav lenko skoz in skoz v slovenskem ali hrvatskem jeziku, ker pri sodnijah naš jezik še najde pravice, le tistih ni, kateri bi jo-iskali, kajti zadosti je povedano, ako rečemo, da imamo dokaze za to, da so na Primorskem nekateri celo rodoljubni slovenski advokatje, ki so uže strankam resno odsvetovali, vodit'tež ivnejše pr< cese v slovenskem leziku. Koliko je to opravičeno, ue moremo danes preiskovat', le to hočemo povdarjati, da prosti narod v takem povdarjenju ne vidi prave resnosti za stvar, zarad česar v njegovih cčeh tudi stvar mnogo gubi, to pa delu potem najveće težave slovenskemu politiku. Vsak re, da se bode Slovencem veliko boljše godilo, kadar se naš j^zk v šolah in v uradih popolnoma vdomač', ..li k temu morajo v prvej vrsti pripomoči v to poklicani krogi; sodnik pa ne bo silil slovenščine, ako tega ne teria odvetnik, notar itd. Mi hi na priliko v Trstu potrebovali par advokatov, pu takih, kakorš^n je dr. Vitezič, ki so je naselil na Kik, ker njemu gre, in po pravici, v prvej vrsti za Istro. Dr. Vitezič je dognal, da tržaška trgovinska sodnija zdaj mora nrejemati slovenske i hrvatske uloge. To so skušali uže poprej drugi advokatje, pa so se sredi poti ustrašili in stranko pustili na cedilu. Večkrat se je povdarjalo, naj v Trst pride spreten slovenski advokat, ki je ob enem odločen rodoljub ; reklo se je, da v Ljubljani je še preveč slovenskih advokatov ; ali pri vsem povdarjanju, nI ga moža, ki bi imel poguma zadosti, da bi stopil v areno, kder bi se mogel proslaviti. Na društvo sv. Cirila in Meto ia zdaj obračajo vsi tržaški Slovani največo pozornost, vse zdaj pričakuje, da merodajnl krogi slovenski spoznajo važnost Trsta za slovensko stvar, ter da društvo pred v-etn pribiti na pomoč tržaškim Slovencem, katerih je v Trstu gotovo več, nego v vsakem drugem mestu na slovenskej zemlji ir> kateri bodo nastojali, da se vredne pokažejo pomoči svojih bratov. Irst, to mesto se nekaterim kritikastrom zdi nevažna točka, ker ga imajo za zgubljeno in v nekem slovenskem listu se je pred leti celo nekaj temu podobnega Čitalo. Toda kaka zmota 1 (Dalje prib.) S Krasa 21. Julija. (Lepa aerkvena slavnoft in tomenj). Dne 18. julija Bem od- j potoval iz vipavske doline na Kras. Pri-Šedši v Komen sem se nekoliko otdahnol, tu sem videl mnogo ljudstva idočega proti Oorjanskemu. Krenem tudi jaz za njim ln tako sem prišel v Gorjansko. Videl sem tu cesto in ubce lepo posnažene in zelene veje ob krajih, okna poslopij pa krasno odiČena. Nekoliko pred deseto uro je začelo pokanje topičev in trkljanje zvonov, potem se je zbrala slovesna procesija; udeležilo se je procesije mnogo ljudstva, čestitih gospodov dukovoikov je bilo sedem in enoiiko tudi pevcev, ti so bili gospodje učitelji iz raznih vasi; štirji evangelski oltarji bo bili krasno opravljen*. Po procesiji je bila pridiga, kratka, a jedrnata; pridigal je čestiti gospod vikar gor-janski; po pridigi )e bila slovesna velika sv. maSa. — Vse je bilo v najlepšem redu. Po dokončanej slovesnosti sem se sprehajal po semnju, kakoršr.ega posebno pred ceikvijo ne bi trebalo; liudstva je mnogo bilo, Čudno se mi je zdelo, da je mej toliko ljudstvom tako malo kmetic; sama gospoda je postala na deželi, vse polno |e gospoiiičin in tudi prismodičin ne manjka. Te gospodičine bo menda prifile od več krajev na ta sloveči somenj, da bi Ri kupile klobuke, ker toplomer je kazal 32 stopinj, te revice pa so hodile gologlave sem ter tja po somnju, ker klobukov za gospodičiče na semnju nI bilo na prodaj. Klobučarji iz Gorice, poživljam vas, drugi pot pripeljite na kmečke somnje kiobuke tudi za gospodičine. Iu Škrbine, dne 25. t. m. (Izv. dop.) Omenjenega dne smo obhajali navadni mesečni sprevod in naš stari shod tako imenovani »nafie obnašanje«. Ta sprevod je bil kaj veličasten, kajti Človek bi se bil mogel čuditi, ko je videl tolik nered. Tukaj pri nas nosijo navadno fantje nebo, zdaj pa ne vem, zakaj se je ta navada opustila; morebiti radi pomanjkanja mladeničev, ali pa radi njih lenobe? Takrat so ga nosili Že priletni očetje, fantje pa so Šli lepo pred nebom, klobuk držeč v roci, kot kaki italijanski »škartoci« po korzu v Trstu. Tudi takozvane »lanterne« ni Imel kdo nositi, kajti dečki so večinoma ta čas na paši; tudi tukaj eo pripomogli starčki. Zategadelj njim splofina zahvala! Kdo je vzrok tega nereda, ne vem. Tukaj se sedaj splošno govori o našem novem učitelju, katerega proBto ljudstvo težko pričakuje, ker ono se nadja ž D|lm pričeti noti vek. Jaz zelo dvomim, da je to resnica, ker, kakor jaz znam in vem, še služba ni razpisana. To si trobijo v ušesa le naši »filosofl«, kateri vinca radi pijejo. Ako je pa to resnica, ne smem za-moičati tega le: Učitelj, ki bi to službo dobil, mora si najprej kupiti sod zvinom, potem pa naj skrbi za podlago novemu veku. Naše ljudstvo je tako za sedaj izvež bano, da mora vedno poln kozarec pred fleboj imeti, ako hoče kdo, da stori ono kaj na blagostanje naše občin«1. Drugače j* vse napeniaiije zastonj, in učitelj zgubi hitro njemu priljubljeni »oni*. Mogel biti, dragi bralec, mnogo novic naznaniti iz naših krajev, ali ne vem, kje začeti, kajti vse so važne našemu stanju. Naj ti povem eno prav slano. Naši okoličani dobro vedo, kako se je pred letom godilo pri nas radi nove maše in plesa. Vse je žvergolelo v jezi, in časopis »Soča« nam je prinesla radi tega nekaj dopisov. Jeza pa, katera je vladala med tedanjim in prejŠnim Županom, taka je zdaj, da si je naš č. g. župan omenjenega celo za tajnika vzel. Čemu to, lahko vsaki otrok razvidi. R-t i. 12 lužne Istre, 15. julija 1886. (Dalje), Meščanska lačna mularfja otimlje kmetom sadje iz koša, drva z voza, pa beži strani. Mestne straže, katere so več krat navzočne, molče, ali pak se smejo, ko se ščavu krivica dela. Slovanski gospodarji slabo čine, da Šaljejo Batno svoje nedolžne hčeri, ali pak slabe iu strašljive žene v mesto prodavat svojo muko In trud. Naj hodijo možki. kateri se ne bi smeli pustiti terorizirati od lačnih in hudobnih meščanov. Uboge slovanske dekbee, katere prido služit v italijanska mesti, zgubljene so za ves 8voi život. Pred vsem morajo se navaditi laški jezik, a svrj moter.nski začnejo mrziti in ga pozabijo. Kako ga ne bi pozabile in mrzile, če jim ga gospodarji mrze in grajajo. Žalostno je, koliko pretrpe slovanske deklice pri nekaterih meščansk h družinah. Večinoma zgube siam in svoje poŠteoje ... če se vrnejo v s v o j o di užino — p:ineto v dotično va strup in pokvarjenost. — Kmetski fantje, če zahajajajo v mesto, navade se pijanČe-vati, kleti ostije, madone in druge mrske taljanske kletve. VeČina italijanskih meščanov ne poštuje ni Boga ni cefkve ni njih poglavarjev. Nu vendar italijanski časopisi kriče in bezobrazno napadajo slovanske duhovnike, da so nemoraini in da se pečajo v poli-tiŠke zadeve. Veče nemoralnosti ne najdeš pri duhovnih nobenega naroda v Evropi, nego ▼ obljubljenoj d»»žflf. Skoraj vsak drugi italijanski duhovnik ima svojo javno Perpetuo alla don Abondio. Dosta je čitati italijanske časopise, kaj so italijanski duhovniki v Italiji. Pred par meseci se je ustrelil nek italijanski duhovnik v glavnem mestu Istre —Poreču. O omenjenem duhovniku se pripoveduje marsikoje. Sploh istranBki Italijani so intolerantni in sovražni napram Slovanom in to do skraj-nosti. Tu le primer: Nek proSt, katerega Italijani drže, da je svet človek in kateri je hrepenel za stolico škofa v Poreču, in če tudi ume le razen laški jezik, pripoveduje se o njem, da je bil pred nekoliko leti zabranil služiti sveto mašo v cerkvf tv. Blaža katehetu v c. kr. učiteljišču, ker bi slovanski katebet profaniral to cerkev z slovansko pridigo 1! To je krščanska ljubav italijanskega nmokatoliškega duhovnika. Koperski župan je pred nekoliko leti hotel zabraniti v stolnej cerkvi rajncemu škofu Dobrili spraševat krščanski nauk prigodom birme. Isti koperski župan je hotel zabraniti nekej dalmatinskej goppi postaviti na koperskem pokopališču majhen spomenk hrvatskim napisom svojemu možu, kateri je slučajno v Kopru umrl. To isto se je pripetilo v Sovinjaku blizo Buzeta. Namreč župnik, kateri je mnogo let tamo pošteno služboval, po njegovej smrti mu |e brat dal napraviti spomenik iz mramorja, to se ve s hrvatskim napisom, no župan kar* njelske pasmine ni dopustil, da se stavi spomenik na pokopališče. Sovinjak pripada Buzetskej občini, kjer je neki Claric (Kiarič) mnogo let bil veliki župan in zastopnik državnega odvetnika, zdaj ni več ni edno ni drugo, nego na mesto njega da upravlja občino neki odbor, kateri gleda urediti neredno občino in predat jo novej raprezentanci. No kmetje čakajo že par let te nove raprezentance. (Dalje prib.) Iz Zagreba dne 25 julija. (Izv. dop.) Vreme tu v Zagrebu imamo jako vroče, narod pa goreč; tako goreč, da kar je piškavega, k malu zgori. Narodna pevska i druga društva napravljajo vsako nedeljo divne zabave, tako da človeku srce peskakuje, posebno tujcem — z Jadranskih obali. 4. julija je imelo pevsko društvo Sloboda svojo veselico, k veselici je doŠlo nad 300 ljudi, drugo nedeljo je imelo ti-pografičko, i zadnjo' soboto pak slo-eče pevačko društvo »Kolo« svojo zabavo, pa samo za člane. Vidim, da Hrvatska društva vzajemno se Slovenci delajo, njihova društva pevajo hrvatske i slovenske komade, i Slovenca z vsem srcem za pravega brata prištevajo, pa pri nas še so nekoji srednješolci, koji temu nasprotujejo, ali oni ne pomislijo, da sloga jači i nesloga tlači. Tukaj tudi nas okoličane radi imajo, in dajo nam radi dela, da ga le imajo, na vse načine kažejo se nam bratje. Kaj bi nas torej zloglasna cikorija strašila, saj Slovan povsod brate ima, cikorjaši pa so imelo le enega brata in ta je bil Judež Iškarjnta. Na noge, mnogobrojna društva v Trstu t Pokažite nasprotniku, da smo se o pravem času zbudili i da naš narod joS živi i da smo mi gospodarji na obalih Jadranskega morja. Sv. Ivanka »Zora«, zasveti s tvojimi žarki v temna srca; tako da ne bode moj glas, glas upijočega v puščavi: »Chi dura vince l SvetoivanČan t Zagrebu. im ltlnia 25. julija. Vašega časnika vselej nestrpljivo čakam, ker ne le radovednost, temuč tudi ljubezen do mile moje domovine me žene, ua zvem,kako se goui tam, koer je doma še prava vera. prava poboioott iu bratoijubje. Jaz stanujem daleč od Vas, v većuem mestu Rimu, kder fia Živenje nič prav ni prijetno, če tudi bi abko bilo. ako bi brezbožnega ljudstva bilo manj. Ko prebiram na jutro tu-kajšne časnike, najdem le redkokrat kaj veselega, vsak dan pa polno žalostnih reči. Pa tudi po ulicah hodeč zapazujem dostikrat grde reči. 17. t. m. sem videl 18-letnega mladenič , katerega je ukle-nega gnalo šest žandarjev. O čem se je ta mladi človek pregrešil? Ustrelil je duhovnika pred oltarjem tisti hip* ko se je ta obhajal. Zadel ga je z dvema kroglama, da se je kar mrtev na tla zgrudil. Uzrok tega groznega hudodelstva |e bila neka žeuska. — Ta teden je neka neomožena ženska ponoči porodila, vrgla otroka na vrt i ta se je obesil na nek kol i tam ob-visel. Ko se je zdanilo, opazilo je ljudstvo ubozega mrtvega otroka na kolu visečega. Ker sem uže pri samih hudodelstvih, naj povem še eno: Te dni sta povečerjala dva stnlada zakon-ka in potem k pečitku legla. Ko žena zaspi, vstane mož ter jej z velikim nožem glavo odreže, potem zapre vsa okna in vrata, zaž^e hišo in še sam sebe usmrti. Ko so ogenj opazili in prišli ognjegasci, našli so mladega moža tiie na poli vpepeljer.ega, ženo na brez glave in poleg nje velik krvav nož. Tudi tega hu dodelstva je bila neki kriva nezakonska nezvestoba. Take reči se v Rimu gode. Poprej, ko je bil v Rimu vladar še papež, ni se slišalo o tacih grozov.tostib. Domače in razne vesti. Imenovanja finančni minister je imenoval respicijenta Ivana Biesik in Ja-kopa Limpel finančnima komisarjem'. — Finančno vodstvo pa je imenovalo Antona Mu«, v Poli, Marina Klausnitz v Piranu, finančna nadpaznika Alojzija Krofta in Matijo Keil,vse Štiri za asistente. Nadalje je imenovalo ministerstvo revidenta v Rovinju, Ivana Kastelic, davkarjem, asistenta Petra Grubner v Piranu oficijalom, revi-zorja Aferi de R vera in asistenta Jožefa Maly oficijalom v Kopru, revizorja Adolfa Bagnalasta davkarjem v Kerku in asistenta Eugenja Cimocino revizorjem v Rovinju. Odlikovanje. Asistent tržaškega puneovnega ureda Fr. Codelli je vdobil v priznanje dolgoletnega zvestega in izvrstnega službovanji zlati križec za zasluge. Vodstvo družbe sv. Cirila ln Metodu naznanji h tem vsem rodoljubom, ki hote snovati podružnice, da je bilo praviluo izvoljeno družb no vodstvo na veliki skupščini dne 5. julija t. 1. — Zato naj se, kakor poprej osnovnemu odboru, tako slej blagovolijo oglaftati ilruž-binemu vodstvu v Ljubljani, koje jim preskrbi pooblastil, prošenj in česar je potreba. Ljubljana, 24. julija 1886. Tomo Zupan, prvomestnik. PraSanje na al. magistrat: Kaj namerava magistrat vkrenoii, da se ne bode po vmazanem perilu kolera širila po okolici. Od vseh za kolero v okolici umrlih je skoro 3(4 peric, to je pač jasen dokaz, da se je kolera s perilom za-troaila mej okoličane. Veteransko društvo tržaško bode imelo v nedelio svojo obletnico, namreč sv. mašo pri sv. Antonu, h kateri bodo marširali veterani z godbo in zastavo v paradi. ImeU je biti tudi veselica pri • Novem svetuj pa jo je odbor zarad kolere odpovedal. Vaje v orožje ustavljene. Ministerstvo za deželno bran je 18. t. m. z brzojavnim ukazom ustavilo orožne vaje bataljonov deželne brambe št. 72, 73 in 74, Mestni magistrat vabi toraj vse deželne brambovce, ki prebivajo v Trstu ali ujegovej okolic, če tudi spadajo v druge bataljone, naj dotične pozivnice izroče mestnemu magistratu. Zopet morski vol ki. C.k.lukni kapitanat razglaša, da so mornarji blizu sv, Sabe videli dva nenavadno velika mor-ska volka. Krajna železnica Trst- Gorica- Vipava. Tržaško mestno starešinstvo je v zadnje) seji sklenolo podpirati prošnjo dotične družbe za državno podporo ter se obrne na občinski zastop, da to prošnjo ministeistvu priporoči. Tržaške novosti t Kolera. V soboto je zbolela v Gorsia Giulia 12letna deklica, hči neke sluškinje In je piecej umrla. Tisti večer do polu noči sta zbolela v mestu še dva moška, katera so precej odpeljali v bolnico za ko-lorozne. V nedeljo je zbolel pri Sv. Ivanu mali otrok, kije precej umri, potem v Greti neka ženska, m v Rojanu nek mali otrok. V pondelek so zbolele zopet tri osobe od katerih sti umrli dve in sicer ena ženska in en možki delahkega stanu. Včeraj je zbolela 17 letna Elvna Holzner, hči meBtne^a odbornika iu precej umrla. Zbolela je tudi perica, 131etna Marija Skerl iz Rojana pa tudi precej umrla. Prav tako |e zbolela in precej umrla Marija Rebec, dekla v Rocolu. Na nemškem parobrodu Holstein in na angleškem parniku Wolf se je nekdu tudi javila kolera. 2arad česar je šla komisija na krov obet), pa je le na zadnjem našla bolezen ter ga poslala v kontuma-cijo. Nocoj je zbolel nek ia samo jeden za kolero. Pri vsej hudej vročini, ni kolera zadnje dni v mestu napredovala. Pokazala se je zdaj močnejšo v okolic', nego v mestu; v okol ci umiiajo posebno ženske, katere se bavijo s perilom. Zdravniki so konstatirali, oa se tako zvani »bacili« v bu^ei vročini tako ne razvijajo, nego v vlažnem vremenu. Čistost in zmerno življenje je, kakor se iz vsega vidi, najboljši preserva-tivno sredstvo proti koleri. Fina glava, g. Burgstaller je te dni bil »ohjectum fopabile« tržaških listov. Ker je Vucetič opravičil svoje glasovanje v zadevi petrojija, je čutil tudi Burgstaller potrebo, da se oglasi v listu »Cittadino«, ki je organ vsace^a, kedor le plači. — Izjavil ni nič pametnega, le to je moi poudarjal, da je glasoval po svojem prepričanju in oa zarad svojega glasovanja še ni pokazal uasprotnost sedanjej vUdi. — Vlada se menda malo briga za Burg-stallerja, tudi poslanci menda prav malo, saj ga uže na Dunaju poznajo prav tako dobro, kakor pa v Trtu. Kedor tako jasno kaže svojo čestihlepnost, postane smešen, in karakteristično za Trst je, da ne zmore boljšega poslanca. Ttpei in ranitev. Včeraj popoludnesta se sprla v ulici Kolonja 3U-1 tni d a car Josip Kozlovič Iz Momjana v Istri in 33-letnt natakar Franc VVilfan iz Trsta, iz prepira je nastal tepež in v tepežu je rabil Kozlovič nož ter Wnfana tako nevarno ranil, da s> ga morali na pol mertvega nesti v bolnico, kder morda vendar ozdravi. — Nečloveški Kozlovič se je sam predstavil policiji, katera ga je dejala pod ključ. Nesreče. V pijanosti sta se močno pobila 19-letni Čevljar Albert Milavec in 51-letm ftkln Jurij Ožbolt iz Kočevja, oba sta v bolnici. — 50-letnega meletarja Jožefa Kompara iz Aj lovščine je včeraj zadela srčna kaplja prav pred veliko kasarno fn je uboijc precej umrl. — 55-letni vratar Anton Duš č se |e včeraj močno bolan zgrulil na tla v ulici Valdirivo, odnesli ro ga nezavednega v bolnico. — Pes je včeraj vgriznol in nevarno ranil kmetico, 55 letno Katarino Granduč iz Materije, ko je šla iz sv. Ane v Trst. Ubožca se Zdravi v bolnici. — 25-letna dekla Antonija Kravanji iz Bole« je v pondelek na ulici zblaznola, odpeljali so jo precej v boln;co. Policijsko. Nek botegar je pop11 svojega f kina po 1 vrečo soli iu mu • v ta namen 10 gld., ali fakina ni bilo i • zaj I rt zdaj ga išče policija. — Nek ; li letni krojač je predvčerajŠnem ranil podajalca Žganji Jurija Tavčarja; krojača ie policija zaprla. — Zaprli so tudi čevljarja Ferdinand« Muho, ker je hotel nekemu fakinu z nožem trebuh predreti. — Nek znani pijanec je v prepiru močno ranil cunjaria Jožefi Marensa. — Nekega fakina so na ulic napadli nekateri njegovi drugI in ga tako močno ranili, da se je nnral iti zdraviti v bolnico. — Pijanemu fikinu Fortunatu S., so neznani, ko je na ulici zaspal, vkradii moŠujico, v ki te rej je bilo 7 gld. — Policija je te 3dni vjela nevarnega tatu, ki je po okolici mnogo blaga pokradel, nekega 18-letnega Andreja K., tonoma iz Senadola pri Senožečah. — Nekemu gosp.idu M hovilu C., je zmikavt na javnej ulici vkradel uro iz žepa. — Zaprla je policija Antona B. iz Gorice, Andreja T. iz Sežane in še druge tri malovredneže, ker so se po Trstu potepali brez dela in brez uenara, pošlje jih na zrak. V Rojanu je predvčeračnjem zbolel nek otrok za kolero. Dr. Janov c je hotel dati otroku znani lek «Laudanum», ki nI druzaga nego «Opmni». Ali ljudstvo pravi, da zdravniki s tem sredstvom delajo eksperimente na ubožnih, da jih le hitro pošljejo na drugi svet. — Zarad lega se je oče omenjenega otroka protivil zdravniku in ni ga hotel pustiti do otroka. Še le po dolgem pričkar.ju in ko ja zdravnik popiej sam pil «L»u lanum«, pustil je oče komisijo do otroka. Ali mej tem se je bilo zbralo več sto okoličanov pred hišo. ter so hoteli komisijo sč silo izgnati iz Rojanu. Se le, ko sta prišla Č. g. župnik Thaler in g- kaplan Miklav&č, posrečilo se je ljudstvo pomiriti. Pri vsem tem je komisija v strahu urno pete odnesla. Tudi teh izgre dov je magistrat sam kriv, ker je v Rojanu postavil za ksipovilo najnezmožnejšega čevljarja. IZ HarkovelJ nam pišejo: Naš capo distrettuale, glasoviti Visintini, tudi kolero rabi v Cikorjaške namene. Te dni je zbolela na koleri neka Terezija Lipicar rodoma iz Tomina, ki je tudi umrla. — Visintini pa je pri-ilil ž^no posestnika Tomaža Sferca, da jo streže, akoprem se je vsa mnogobrojna družina temu pioti-vila. — Ko je Lipicar umrla, odpeljali so pa mater mnogih otrok v kontumaetjo, zapustiti je morala vse pohištvo, vsied česar je nastalo družini uže do danes £kode za 200 gld. — Zaka) ni poslal V. | o stražnike v Trst, zakaj je žrtoval mater mnogih otrok? K»-r Sf*-rca je nasprotni Ci-korjašev. Včeraj, v torek pa ste zbi eie v Barkovljah zopet 2 ženski za k< l-io, pa Vieliitiui je bolezen zatajil, ker so dotični gospodarji prijatelji Cikoij-. — Aj. magistrat 1 Kaj tako se bo ravnalo? Gimnazija v l'azlnu je te dni sklenola šolsko leto. Maturo je oelalo i naredilo na tej gimnaziji G dijakov, mM temi 1 Slovenec, nek Fajfar in 2 Hrvata.2 maturanta sta padla. Podgradska poddružntca družbe »v. Cirila In Metoda imela bode v ponedeljek 2. avgusta ob 4. uri popoludne svoj ustanovni zbor v Pod-gradu pri g. Vičiču, kur se je dovoljno število druŠabnikov iz vsega sodu. (kraja oglasilo. Upamo, da se pri tej priliki kot U8tanovniki ali letniki vpišejo vsi oni, rodoljubi, kateri se do sedaj še niso. Želimo pa tudi, da bi iiil ustanovni zbor dobio ohi-i-kar , ter da bi prišlo posebno r*o-m p - siuš.iicto je podpornikov, kateri plačaj ) parno pu 10 kr. vsako leto. Uorlšli« DOVOKlI. Našega pesnika, Ć istnega gospoda Simona Gregorčiča je odbor velike občine Ćerniče na Vipavskem, imenoval častnim občanom ! Slava Lermčanom I — Ajfiovska zadeva, ki se na-naSa na napad iredentarjev na slovensko zastavo, za katero so se potegnoli ajdovski fantje, se bodo obravnavala ti. avgust i pred tribunalom v Gorici. Zatožen je gostilničar v AjSovci, poštenjak A. Komel. zagovarjal ga bode dr. Josip vitez Tonkli. Obravnava bo gotovo jako zanimiva, ker bo pokazali mars kako gnjilobo v krogih nekaterih goriških gospodičičev. V Poli so nekda Iredentarji name-favali poSkodovati eno ali več vojnih ladij. Tržaški odbor Iredente je nekda poklic*! iz Milana nekega zarotnika roloma iz I^tre v Polo, oa reč pripravlja; ali avstrijski konzul je nekda to zvedel in pisal v Trst policiji, katera je dala iredentarskega agenta stražiti. Ko je lopov videl, da mu je pol cija za petami, pobegnnl jo je nekda v Postojno, kder so ga redarji aretirali. Prodaj« mesa v nedeljah. Na predlog c. k. deželnega namestništva je c. k. trgovinsko ministerstvo dovolilo, da se iz zdravstvenih ozirov na Primorskem sme b-e« omejitve v nedeljah meso prodajati. Kolera vRIcmnnJIh Uže zadnjič smo poročili, da je mej delavci na železnici pri Ricmanjih zbolelo sedem osob za kolero in da ro šlirji delavci umrli. Zdravstvena komisija se je brez odloga napotil i v Ricmanje,okrajnemu zdravniku v Kopru se je brzojavno ukazalo, naj nemudoma odpotuje v Ricmanje, ukrene, kar more in o tem poroči. Zdravnik je dal nekemu za kolero obolelemu 12 kaplic zdravila Lnulanum, in ta bolnik ni umrl, ampak zdaj je uŽe iz vsake nevarnosti, ker pa je b lo bolniku precej, ko je vzel zdravilo, zelo slabo, da so ga prevideli z svetimi sakramenti, tegotill so se nekateri na zdravnika i nekdo je tega zdravih, kat» <»ga je zdravn'k za potrebo več tam pust », dal v obilej meri nekej Še sesa-joSej mački, ki je se ve da poginola, ker poprej Še nI užival i nič. razen materinega mleka. Vsled teg* so nekateri neumneži delali dražbo zoper zdravnika, ali ker tega ni bilo več v Ricmanjih, zato se mu tudi nič ni zgodilo in laž je vse, kar se o tem pripoveduje. V nedeljo oopoludne so prišli tja dvorni svetovalec Rinaldinl, voditelj deželnega namestniŠtva, deželni zdrav Rtveni svetovalec, dr. Bohata, raastni fisik Glixi In višji inženir hrpeljske železnice, da vse store, kar je v tacem primerljaji potreba. Ti komisija j« bila več ur v Ricmanjih, podučevalo je ljudstvo in posamezni prebivalci so celo prosili za recepte, kateri so Rejim tudi zapisali z svinčnikom. — Čujemo, da ste v pondeljek zopet za kolero zboleli dve osobi in sicer nek 15-letni deček v Ricmanjih, in žanda!-merijski voditelj v Finfenbergu; zdravnik Perko je bil iz Kopra brzojavno poklican na mesto. Kolera V IftlrlV Sapijanah in v So-čergi, oba kraja v sredini Istre, se je pojavila kolera, v Sočergl je nekda umrla ena ženska za kolero in v Sapijanah je tudi nekda zbolela ženska. Čudno, da ženske v primeri več napada kolera, nego moike. Imajo menda preveč opraviti z nesnago. Kolera na Reki je trgovino skoraj popolnoma zatrla. Le malo ladij je še v luki. Kdor je mogel, pohegnol je z Reke, katero mesto je celo 3000 deJalcev zapustilo. Drugi delnici pa vsled velike vročine nočejo več delati ves dan. in le v sonci, zahtevajo, naj s« jim poviša dnina in na dan prida polu litra vina. Vsled tega se pri nalaganju blaga na ladije mnogo časa gubi; pri vsem tem pa s<* po- ažuje še živež in zaslužek manjša. Uuožniše ljudstvo je uže doslej teško živelo; kaj pa bode potem, ko ne bo no* h nega zaslužka v,- č ? Doslej je za kolero zbolelo nad 100 in umrlo nad 70 osob. Poleg tega ps je bjloše postopanje zdravstvene komisije iz začetka graje vredno. Mastni zdravnik B. se je v Mlaki tako ■■-del, da so ga ljudje s kamenjem lučali. V začetku so bolnike v bolnišnici za ko-*ro v postelie devali, s koci odevali ter I h prepuščali svojej osodi, ker dve nuni mste mogli zadostovati za postrežbo. Udje iruštva rudečega križa se niso nič brigali za svojo dolžnost. Ogerski Časniki vedno trobijo, da kolera ugaša, da bi prometu ne Škodovali. Guverner grol Zichy je tako bojazljiv, da do danes Še ni obiskal bolnikov v bolnišnici, in tudi pri mestnej upravi ni vse tako izvrstno, kakor se poroča v madjarske čisnik**. Ciolohje pismonoše. Mej Trstom in Dunajem se pripravka pošta z golobi. Kar je zato potrebno, vse |e uže do tega dospelo, da Be v nedeljo 8. avgusta ob 5. uri zjutraj v Trstu izpuste golobje. ki se spuste na Dunaj, ki je od Trsta 596 kilometrov v naravnej potezi oddaljen. Vla-stniki onih golobov, ki iz Trsta najprej pridejo ria Dunaj, dobe denarne in častne nagrade, katere so določili knjeŽinj t Ida Schwarzenberg, dunajsko društvo za go-lobjo poŠto in prijatelji in vlastniki golobov. — Mi kar nič ne dvomimo, da ne bi se ta poskušnjt mogla dobro sponesti ter se bomo veselili, ako bomo mogli naznaniti dober vspeh. Itfrajcarska družba za »Narodni Dom« ima sedaj 89 razprodanih knjižic, med njimi dve desetkrajcarski, tako da je Število narastlo v zadnjem času za novjh štirinajst knjižic, ki so nam došk večinoma (11) iz Lljubljane, po jedna pa iz Bolca, MengiŠa in Trsta. Imena poverjenikov bodo objavljena v računskih izkazih, ako gg. poverjeniki izrecno ne žele biti neimenovani. — Kakor je iz omenjenega razvidno, število prodanih knjižic pač raste, toda ne tako močno, kakor bi bilo želeti Z ozirom na zares bhgi in koristni namen, in prav ima oni gospod, ki je pred par tednip sal v »Slov. iNa .«■ da se je vtihotapili nekaka mlač-nost v nabiranje. Hvaležni smo gospodu za njegovo zanimanje; žilibog moramo tudi pritrditi njegovemu mnenju, vedeli nas pa tudi, da odobrava našo idejo. Resnica j* p.ič, da bi se naše podjetje labko najboljše pospeševalo z rednimi mesečnimi doneskil katerim so v prvi vrsti namenjene desetkrajcarsko knjižice. Tada skušnja uči, da se te ne razpečavajo marljivo, in da dobivamo večje doneske od kraj-oirskih knjliic. Dobro bi bilo vsa-kako, da bi imel vsak večji slovenski kraj kako desetkrajcarsko knjižjco z rednimi mesečnimi plačniki. To je bila n ša ideja že takoj iz početka, ko smo s, omislili desetkrajcarsko knjižice. Žalibog-ia se doslej ni obnesla v želeni meri' upajmo, da bo v prihodnosti boljše. — Riznoslanih je bilo doslej 555 knjižic, med njimi 84 deantkrajcarskih; v orometu jih je te taj Še 466, med njimi 82 desatkraj-carskih. V Bosni In Urcegovlnl razpisanih je več učiteljskih mest 500. 600 in 800 gld., stanovanje vrt in drva. Prošnje, v katerih treba dokazati popoloo znanje deželnega jezika (v latinici in cirilici) do 10. avgusta t. I. Kolera v Italiji uže dalj časa hu io razsaja po nekaterih provincijal), vendar se posljednje dni, ko je nastopila huda vročina, ne širi in tudi v tistih krajih, kder je bila najhujša, zdatno pojeralje; vsled tega upajo, da se k rnalu popolnoma poleže. Povsod pa se opazuje, da vtliko več zbolelih umre, nego se ozdravi, kar se prejšna leta nI godilo, bolezen ima tedaj zelo hudoben značaj. UŽe eno leto se po Italiji okoli tihotapi ter zdaj tu, zdaj tam zahteva svoje žrtve in zato je malo upanja, da popolnoma ugasne. Italijanska vlada razglaša U pripetljaje v mestu Benetkah in provinciji Lecce, o druzih pa celo molči, kar je graje vredno, ker to pouzročuje, da se ne pazi dovolj na nje širjenje, in da se raznašajo neresnične vesti, ki ljudstvo še bolj vznemirjajo, nego bi ga uredska poročil, — Italijanski kralj, ki ima posebno usmiljeno srce, podaril je 40.000 frankov onim obiteljem, katerih očetje so v Benetkah umrli za kolero, in 100000 frankov obiteljem v druzih krajih za to boleznijo umrlih. Po^lnvifni nauhl molitev I U^I.O UMI kj j,h mora znatj k{Jor hoče prejeti sv. birmo, sv. pokoro, sv. obhajilo, in sv. zakon, zove ne mala knjižica katera je izŠia v naši tiskarni in se dobiva po 4 nove. LA FILIALE IN TRIESTE delt' I. r. prlv. Stabilimento Austr. di Credito per coMmeroIe ed Induttrla. VERSAMENTI IN CON I ANTI Banconote: 2*1 //n anitie Interesa« verio preavvls« dl 4 glerRl 3 • » » > • «8» 3'|4 •» » » • »30* Per le lettere dl versamento attualmente In circolazione, il nuovo tasso d' interesse co-mincierA a decorrere dalli 37 eorrente. 31 «or-rente e 22 Novembre, a sejonda del riepettivo preavviso Napoleoni: 2'r«°r» Interetae veru preav vlio dl 30glornl 3 • • » ■ • >3 nesl 3H4 •* ■ • » >6» Banco Giro: Ban vnet« 2l/t*/0 sopra qualunque aomma Napolronl senza interessi Assegni sopra Vienna, Praga. Pest,, Bruna, Troppavla. Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Klagcnfurt. Fiume Agram, franco spese. Acquisti e Vendite dl Valori. divise e incasso c-oupons '/«°/o Antecipazioni sopra Warrants in contantl, interesno da con-venirsi. Mediante apertura di credito a Londra ^•/o provvlgion« per 3 mesi. • sflTettl5'i„°/0 interesse annuo sino 1'importo di 1000 per importi superiori da conr Trlest«, 1. Ottobre 1883 19 -48 GEBBSSam ljrM Domača trgovina! A. KRAJCAR trgovec na Gr^ti poleg škarpe, naznanja slav. obfiinstvu, da je odprl v ulifi Barrierra vecchia št. 5 novo pekarijo in prodajaJnlco, v katerej bode po najnižej ceni prodajal rune jestvine. kakor so: raznovrstni kruh, muka bela in rumena, koruzo, oves, posevke, sladkor, kavo, mjilo, olje, ocet in sploh vse jestvine, katere potrebujo družine. Govori se slovensko, hrvatsko in italijansko. Tržno porinilo. Veča trnovi na popolnoma miruje. Nekaj dela je za notranje dežele, Kava — vsaki dan draža. Sladkor — dobro obrsjtan. Sadje — posebn6 limoni, jako dragi in iskan', za dru^o s idje pa je čisto malo prašanja. Gene skoro vsega druzega blaga so nesi-remenjene in mlahove — vse toži o slabej trgovin«. Borsno poročilo. Borsa mlahova, kurzi skoro vslh papirjev p;t se k ljubu vsej mlahovosti dobro držč. Uunajivba Rnr«» dne 27. julija Bnotnl drž. dolg v bankovcih 85 gld 25 kr Enotni drž. dolg v sretiru 85 • 95 • Zlata renta......119 • 80 • 5avst. .... 101 • 95 • Delnice narodne banke . . 873 • — ■ Kreditne de'"'ce .... 281 . — . London 10 lir sterlin . . 12B ■ — . *lapol< i« kt. Kr. državnih mark . Napoleon.......10 • — ■ G. kr. cekini...... 5 • 92 » 61 . G5 . Listnica opravništva. BI. g. A. Maraž. Vse letošnje priloge stan-jo 1 for.; pošljite nam torej Se 2 f. l'5 Ur. in plačano bode do konca t. 1. miOUJC>dlKU meščanska družina v Ljubljani. Dolična mora b ti zmožna, da podučuje o predmetih lju. Brady Kremsier, Morava. V Trstu jih pa dobite pri lekarničarju J. Seravallo blizo starega sv Antona. Klala V slu J o ll>'irn o« Ijeimki«1! iiiilrmi > in II- tlil'>i>n i<- rml->iii»hIr 'II il, kiiiiinjl v folAi, m lin rji n Ii>tl čun, fluil tllV lii'Hiii Imrlt'V liliili ru, tint nlci, l^lode-i*nih l>-il'/.iiili m pri kmiiruli v n|)i«lj|, Htuiiovunia, rotiiavrau'ja ruvitluuruc]ja cuno. voda, kopelisče BADENCE u jiikn nliilo »nutro-ioii-kiHlIno«. (Jni-o-«!■>vi |i"kliNi «o dokn-da j« "(fljoiu'-iLIihlonc jiri j.ftiii-kih bolc-1 fiiuili nnjbolJFc i.ajffuvej« drut lin. 1—20 Zalojr. ■ F. I'liinm v tjuliljmil, p. s„ll neor vi«. (t.'i>|iu » 1 r« n. A. Mhio.^1 v fiorld v Olju in Mari oru. mrsMmaaumacm Svarilo l Enako avoneče naznanila niso kot posnemanji ter se pred njimi svari. Uže SO let obstoječa tvornica za ŽREBAKE in KOCE razpošilja samo po Generalvertretung des Export-Waarenhaua »z.Austrla« In Wien, Ober-Dobllng, Mariengaise Nr. 31, KONJSKE PLAHTE Te plahte so 190 centlm. dolge, 130 cent Široke, jako rm čne, goste kot dilja, trpežne, razno barvano, z bnrvanimi krnjicaml po fr. 1.50 se ziivijajem vreil. Prevzel sem namreč celo zalogo dobro narejenih. znamenitih plaht In odej iz neke prve tvornice po najnilih cenah, talco da samo jai sem v stanu prodajati ih za sramotno osno Dalje prodajam, dokler je še kaj zaloge Rumenobarvane konjske žrebftke 2 metra dolge in okolo 1 i pol široke z šeste-rognbniml plavo-rudeČimi ali temno rudečiml krajci nepokončljive kakovosti komad po fr. 2.25 se zavitkom vred. Kdo jih \zame vsaj 10. dobi jedno povrh, ali se mu pa cena za 10°f0 zniža. Samo radi velikanskega izdelovanja in prodaje smo v stanu konjske žebrake tako nenavadne velikosti in tako izborna kakovosti tako nenavadno ceno prodajati. — Na stotine zahvalnih pisem stoji vedno vsakemu na ogled Razpošljajo se povzetjem. Nepristujoče blago vzame se nazaj ter se denar koj nazaj pošlje. Naj se dobro pazi na naslov. EXPORTWAARENHAUS „z. AUSTRlA", VVien, Ober-Doblinff- Mariengasse 3i, v vlastitej hiši. 5-12 Cegnarjev Viljem Teli ae nrodaja v tisk.irni Dolenčevi po i. i »oldov. Razkužujoče sredstvo za stranišča in vsak drug kraj — popolnoma neškodljivo zdravju Najbolj ekonomično in povsod rabljeno. Da se razkuži kako stranišče, zlije naj se vsaki dan notri 2 žlici te teko-Sine. Za vsak drucr kraj stanovanja zadostuje vliti v kako pcRcdo nekoliko žlic. postaviti ppsodo v kak kot, ter menjati ga je enkrat na teden. Samo v Lekarnici ROVI S v Trstu V iste j lekarni so na prodaj slavno znane PR0TIK0LERICNE KAPLJICE izvrstno preservativnr sredstvo BASTLER-jevo IZVLEČEK iz anti'skega tamarinda hladeča in dobro okusna pijača priporočljiva vzlasti za veliko toploto. Tržaška hranilnica Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneski vsiik dan v tednu, in-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob ne leljah oa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti nu knjižice . 3°1„ Plačuje vsak dan od 9. do 12. uie opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z od povedjo 3 dni, čez 1000 gl. z odpovedbo 5 dni. E8komptu|e menjice, domiciltrane na užnSkem trgu po......3'r4oJ0 Posojuje na državne papirje avsMj- sko-ogrske do 1000 gl. po . . 4'l^i0 više zneske v takočem računu po..........4'f,0!, Dale denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru Trst. 24. marci j a 1883. —9 Lanliiik ornfttvj «RHINOHi<— i»,o«t*t) In nritiovorni uren nI.: VIKTOK DOLENC N uo"a tiska nu V. Dolet ca v Tiptu