Slev. m.
T tMM V M fioe 2§. IDH!0 I92J. Posamezna Sfevflka stane 1*5® Din. LelO Lil
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
u pol leta . . • • , .120 ta celo leto .... m 240
za inozemstvo: mesečno.......Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno V Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu.... » 60
Cene tnserafom:
Enostolpna petiina vrsta mali oglasi po Din 1*90 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2*50, veliki po Din 3 — in 4 —, oglasi v uredniškem deln vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemšl ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina Mm v gML
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/HI. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravništva 528.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za Inserate) Sarajevo 7.563. Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24,797.
Osvobojenje.
S Pašič-Pribičevičevo vlado je padel fiajsramotnejši režim v celi Evropi. Zato se ob vesti o njegovem padcu nI oddebnila samo Jugoslavija, ampak ves izobraženi svet. Javna tajnost je, da sta Mac Donald in Herriot ob neki priliki izjavila, da takega šefa vlade, kakor je Pašič, ne želita sprejeti Šele z odstranitvijo takega moža in takega režima bo mogla naša država v inozemstvu dostojno reprezentirati.
Pašičeva vlada je bila golo orodje v rokah tega moža in njegove >porodice«, koje umazane kupčije je vodil njegov sin Rade Pašič. To je bila privilegirana družba za ropanje državne blagajne, ki je nesramno izrabljala vodivni položaj šefa svoje družine za lastno obogatenje na račun države. Pašičeva vlada pa je bila v službi te družbe, kateri je podeljevala koncesije, pri čemer je roka umivala roko: vlada je dajala koncesije in morala delati politiko po željah Pašičeve družine, ta pa jim je odstopala delež od svojih dobičkov. To je bilo jedro politike Pašičevega kabineta.
Ker so se vsi pošteni elementi v Sr-f>iji, Hrvatski in Sloveniji »zoper to korupcijo, ki je pretila državno gospodarstvo popolnoma uničiti, končno zedinili v en blok, je Pašič sprejel v vlado najbolj temne eksistence iz Hrvatske in Slovenije pod vodstvom Pribičeviča in Žerjava. Ta čedna družba si je nadela ime »nacionalnega bloka«, ki da ima namen ščititi »nacijo« pred opozicijo »federalistov«, »separatistov« in 5-prctidržavnih elementov kakor so gg. Da-vidovifc, Korošec, Voja Marinkovič itd. Ponašali so 6e s tem, da so »homogeni«, to je, vel efiega kova. To je res. Pašičevci in Pribičevičevci, dasi po svojih programih različni, so dejansko bili eno telo m ena duša: popolnoma edini v tem, da je treba prazniti državno blagajno v lastni prid, Jugoslavijo izžeti do zadnjega vinarja in vsako kritiko ter opozicijo proti konipciji zatirati s kruto silo pod pretvezo, da je treba braniti »ustavo«, »nacljo« in »jugo-slavensko misel«.
V resnici pa je Pašič-Pribičevičev režim ustavo ukinil, kršil vse zakone in uvedel anarhijo ter revolucijo. Ustanovil je iz Orjune fašistovske tolpe, katere je subvencioniral iz državne blagajne, jih naščuval na mirne državljane ter oborožil iz vojaških zalog. Orjuna je po navodilih »ustavo braneeega« režima uprizorila po vsi državi krvave pokolje, ubila več ljudi, požigala in uničevala zasebno imetje, ovirala promet in grozila zasebnikom ter javnim funkcionarjem. Tako se je pod Pašio-Pribičevi-čem, oziroma Žerjavom ukinila nedotakljivost in varnost človeškega življenja in premoženja. Kršila se je tudi justica. Državni pravdnik, policija, žandarmerija so dobili povelje, da zločinov Orjune ne smejo zasledovati, velikim županom pa je bilo naloženo, da morajo nasilnike ščititi in podpirati. Državna avtoriteta je padla pod ničlo, nasilje, revolucija proti zakonom se je proglasila za dovoljeno, režim je sam prvi po ministrskem predsedniku Pašiču napovedal državljanom vojsko »z ognjem in mečem«. Glasila poštenega javnega mnenja so se plenila, zamišljali so se atentati na opozicionalne voditelje in druge osebe, nameravala so se razpustiti razna društva, aretiralo se je na stotine mirnih delavcev brez vsake konkretne obtožbe in zaplenilo premoženje delavskih društev, za slučaj volivnega mandata pa so Pašič-Pribioevic-Žerjav hoteli zaliti vso državo B krvjo, osobito pa Slovenijo.
Uprava se je pod tem režimom do-vedla na najnižjo stopnjo. Za velike župane so se nastavili ljudje, ki so bili pripravljeni brez najmanjšega očitka vesti gaziti zakon, vestni in pošteni uradniki so se vrgli na cesto in na niih mesto nastavili nekvalificirani prodanci, uradniki, kakor n. pr. na pošti, so dobili navodilo, rla imajo kršiti svoje službene dolžnosti, slovensko postavo spoštujoče orožništvo pa so hoteli premestiti v Macedonijo. Predvsem pa je vlada korumpirala šolstva Namesto da se briga za prosveto, je uničila zadnje sledove nepristranskega učnega obrata in okužila šolstvo z orjunstvom. Poštene učitelje so preganjali in nastavljali za voditelje in nadzornike učno in moralno neusposobljene elemente, ki so stali na čelu
orjunskih pretepaoev in nasilnežev po deželi.
Toda zdravi in pošteni elementi so zmagali v naši državi. Gnijoča rana na našem državnem telesu se je izrekala. Korupcija je izpodrezana pri korenini, nasilje strmoglavljeno po vztrajnem zakonitem odporu ljudstva in njegovih voditeljev. Zakon, mir in red se bodo vzpostavili, storjene krivice popravile, nato pa začelo korenito ozdravljanje političnega in gospodarskega življenja. Ugled Jugoslavijo v inozemstvu se zopet vzpostavi. Nič več ne
Beograd, 27. julija. Danes ob 12. uri je bil ljuba Davidovič sprejet v avdijenci pri kralju in kralj mu je pri tej priliki poveril mandat za sestavo nove vlade. Ljuba Davidovič je o tem takoj obvestil dr. Korošca. Popoldne ob 4. nri so se sešli vsi parlamen. klubi, ob 5. uri pa dr. Korošec, Lj. Davidovic, dr. Spaho, Voja Marinkovič in Pečic, nakar je ob 7. uri odšel dr. Ljuba Davidovic na dvor in predložil kralju listo nove vlade v podpis. Kralj je oh 8. uri podpisal sledeče listo:
Predsednik ministrskega kabineta.: Ljuba Davidovič;
Podpredsdnik in minister za prosveto in vere: dr. Anton Korošec;
Minister za finance: dr. Spaho;
Minister zunanjih zadev: dr. Voja Ma-. rinboTič;
Belgrad, 28. julija. (Izv.) Boj proti Pašiču je končan. Pašič je značil v naši državi sistem in je bil prva ovira razvoju političnih dogodkov. S svojimi bizantiniskimi metodami je ustvarjal v Belgradu neugoden položaj, da je bilo sploh nemogoče nekaj pozitivnega ustvariti. Obkrožala ga je čreda do mozga izkvarjenih ljudi, ki so izrabljali vlado in njegovo moč. Z dolgo vlado si je Pašič ustvaril čvrst položaj in na vsakem odločilnem mestu je bil nastavljen kak njegov pristaš. Obenem je izvrševal pritisk na vse strani in intrigiral proti vsem. Potom plačanega, časopisja je znal ustvarjati med ljudstvom razpoloženje in se je smatral kot večni najemnik naše države. Zato je bila borba proti njemu huda in težka. Zlasti, ko je v ustavotvorni skupščini Jugoslovanski klub začel borbo proti njemu odkrito in odločno. V ustavotvorni skupščini je bil Jugoslovanski klub edini, ki je bil v opoziciji in v decembru 1922 se je koalicija zrušila. Slovenski narod je boj razumel in je to dokazal, ko se je kot en mož 18. marca 1923 izjavil za SLS. Ojacen je Jugoslovanski klub nadaljeval boj proti Pašiču in njegovemu sistemu. Dr. Korošec je takoj po volitvah zbral vse, kar je bilo proti Pašiču, in ustvaril zagrebški blok. Palic je dal podpisati Markov protokol, ko pa je videl, da je ustvarjen proti njemu in za sporazum, je po svoji stari navadi prekršil svojo besedo. Dr. Korošec ni miroval; opozicija je bila razcepljena. Vsled intrigiranja Pribičeviče-vih velesrbov se je ustvarila koalicija z radikali. Toda, ko se je že zdelo, da "bo koalicija že ustvarjena, so je posrečilo dr. Korošcu sestaviti ožji opozicijonalni blok. Vla-din položaj je bil poslabšan in se je mogel Pašič obdržati le s pomočjo džemijeta, Nemcev in nelojalnosti Pribičeviča, ki je za hrbtom strankinega šefa koval načrte za izdajstvo. Po dolgih pogajanjih med Radičev-ci in dr. Korošcem so prišli Radičevi poslanci v Belgrad in je bila ustvarjena parlamentarna večina, katere se je Pašič zbal in podal ostavko. Pričela se je težka doba kriz in intrigiranja slovenskih demokratov ter zakulisnih bojev, ki so ostali javnosti prikriti.
Dr. Korošec je bil prvoboritelj v boju proti Pašič—Pribičevičevi hegemoniji in koruptni politiki. Danes je zmagali Pašič je padel, upajmo, da za vedno, in z njim gnili režim, ki je privedel našo bogato državo skoraj na rob propada. S Pašičem so propadli vsi, ki so mu pomagali. Pribičevič, Žerjav in vsi njihovi pajdaši so politični mrtveci.
bomo veljali kot najbolj nazadnjaška in koruptna ter mir ogrožajoča država v Evropi. Naš kredit se bo dvignil.
Jugoslavija se danes raduje, ker se je osvobodila največjih zajedavcev na svojem organizmu. Žaluje za njimi samo par kupljenih in pokvarjenih elementov in — Mussolini, kateremu je Pašič poceni prodal Reko. Ljudstvo pa slavi zmago poštenja, pravice in čistih rok. Mi pa smemo biti ponosni na to, da je na čelu opozicije proti trmoštvu in pokvarjenosti stala SLS z dr. Korošcem na čelu!
Minister za notranje zadeve: Nastas Petrovič;
Minister za trgovino in industrijo ter zastopnik ministrstva za šume in rude: Ilija Sumenkovič;
Minister justice in zastopnik ministrstva za konstituanto: dr. Hrasnica;
Minister socialne politike in zastopnik ministrstva za narodno zdravje: dr. Bek-nien;
Minister prometa: Anton Sašnik;
Minister za agrarno reformo: Ivan Vesen i ak;
Minister za kmetijstvo: dr. Kulovee;
Minister pošte in brzojava: Pera Mar-kovič;
Minister za javne zgradbe: Dragotin Pečic;
Minister za vojno in mornarico: osebni kraljev adjutant, general Hadžič.
VELIKANSKO VESELJE V BELGRADU.
Belgrad, 28. julija. (Izv.) Nova vlada se je danes ob 11. predstavila vladarju in je bila zaprisežena. Svečani akt prisege jc trajal skoro celo uro, ker se je kralj razgovarjal s posameznimi ministri in sc je zanima! za razmere v posameznih pokrajinah.^ posebno dolgo se je razgovarjal z dr. Korošcem, dr. K u 1 o v c e m in S u š n i k o m. Med priseganjem se je zbrala pred dvorom velika množica ljudstva in nestrpno pričakovala prihoda novih ministrov. Ko so prihajali z dvora prvi ministri, je množica priredila vsakemu posameznemu ministru spontane ovacije.
Ko je prihajaj iz dvora minister Korošec v spremstvu Kulovca in Sušnika (dr. Vesenjak še ni prispel v Belgrad) je množica z enthuziazmom vzklikala: Živijo Korošec, živijo Slovenci! Manifestacije za Slovence in dr Korošca so trajale več minut. Slovenski ministri so se temu izlivu čustev belgrajskega občinstva srčno zahvaljevali.
Ko se je pojavil kot zadnji Ljuba Davidovic, je nastalo med množico nepopisno navdušenje. Naenkrat se je znašel g, Davidovic sredi ljudstva, ki je pozdravljalo novega predsednika vlade, mu poljubljajo roko in obleko ter mu posipalo pot s cvetjem. Množica je vzklikala novi vladi in kralju,
MANIFESTACIJE DR. KOROŠCU.
Belgrad, 28. julija. (Izv.) Sestava nove vlade je bila simpatično sprejeta. S posebnim navdušenjem je bilo v tukajšnji javnosti, diplomatičnih in političnih krogih sprejeto sodelovanje Slovencev.. Splošno se sodi, da so predstavniki Slovencev ljudje katerim zaupa vsa Evropa in vsi prijatelji v inozemstvu. Najboljši vtis pa je napravilo dejstvo, da je vstopil v kabinet tudi dr. Anton Korošec, ker so se včeraj raznesle vesti, da on ne bo sodeloval v novi vladi, kar je zbudilo splošno razburjenje. Ko se je zvedelo, da je vstopil v kabinet, je zavladalo vsesplošno veselje. Ko je minister dr. Anton Korošec po prisegi prihajal iz dvora v družbi ministrov dr. Kulovca in prof. Antona Sušnika, jim je množica priredila veličastne manifestacije.
PREVZEMANJE RESOROV.
Belgrad, 28. julija. (Izv.) Takoj po pri segi so ministri odšli v posamezna ministrstva in prevzemali resore. Dr. Korošcc je od po! 12. do 12. prevzel ministrstvo prosvete. Pribičevič ni bi! navzoč, ker tfa
je bila vest o sestavi nove vlade pretresla in se še ni pomiril. Popoldne ob 3- je Korošec prevzel ministrstvo ver. Ob 12. dr, Kulovee kmetijsko ministrstvo. Od 12. do pol 2. je prevzemal Sušnik prometno ministrstvo.
Ob istem času so prevzemali resore tudi drugi ministri. Davidovič je ob tej priliki sprejel od Pašiča zelo neuljudno pismo, da mu nima ničesar izročati. Tako je Ljuba Davidovič prevzel posle ministrskega predsednika v nenavzočnosti g. Nikole Pašiča.
PROGRAM NOVE VLADE.
Belgrad, 28. julija. (Izv.) Največ se da* nes govori o programu nove vlade in se ugiba na vse strani. Najbolj so razburjeni samostojni demokratje, pa tudi radikali. Posebno jih skrbi, kaj bo vlada ukrenila. Kolikor izvemo, bo vlada predložila narodni skupščini zakon o pobijanju in kaznovanju korupcije. Vsi možje, ki so kaj zakrivili, so lahko prepričani, da jih bo doletela zaslužena kazen. O podrobnostih se še ne ve. Ministrski svet bo na prihodnjih sejah izdelal svoj program in ga objavil v narodni skupščini.
Vsekakor bo nova vlada glede zunanjo politike orientirana v smislu pomirjevalnega dela Mac Donalda in Herriota. Bo pa v zunanji politiki samostojnejša kot prejšnje vlade. Pravec notranje politike pa je označen v izjavi, ki jo je dal ministrski predsednik g. Lj. Davidovič po prisegi časnikarjem. Izjavil je, da je program vlade dovolj znan, posebno pa se bo gledalo, da se čimprej naredi zakon o invalidih, o pobijanju
Dalje na drugi strani.
Borzna poročila,
28. julija 1924* ZAGREBŠKA BORZA.
Na deviznem in valutnem trgu je bilo da* nes blaga veliko na razpolago, povpraševanje malenkostno, tendenca slaba. — Na efektnem trgu položaj nespremenjen.
Devize in valute.
(V oklepaju tečaji z dne 25. julija .1924.)
Dunaj 0.1176-0.1196 (0.118375—0.120375)« Italija 3.616-3.6-16 (3.634—3.654), London 369.40—372.40 (371.25-373.25), Newvork 83.45 84.45 (83.80-84.80), Pariz 4.25—4.35 (4.365 4.385), Praga 2.48—2.518 (2.497—2.527), Cu-rih 15.52—15.57 (15.535-15.635), efekt! do-lar ji.' 82.40—83.10 (82.80-83.80).
Vrednostni papirji.
Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb 1'23 do 126, Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagret) 62—63, Jugoslavenska banka, Zagreb 114, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915, Dioničko društvo za ekspioataciju drva, Zagreb 107 do 112, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Zagreb 1000—1005, Narodna š umska industrija, Zagreb 80, Guttman 730—750, Slavonija 92—%, Združene papirnice, Ve vre 130—140, 7 odstot, drž. inv. posojilo 65—75, Vojna odškodnina 121-122.
CURIŠKA BORZA.
(V oklepaju tečaji z dne 26. julija 1924.)
Belgrad 6.425 (6.40), Berlin 1.30 (1.30). Italija 23.55 (23.55), London 23.91 (23.92). Newyork 543.50 (544), Pariz 27.75 (27.80). Praga 16.125 (16.15), Dunaj 0.00766 (0.00765),
DUNAJSKA BORZA.
Dnnaj 28. julija. .(Izv.) Efekti: Zivnosten« ska banka 818.100, Alpirie 380.000, Greinitz 127.000, Kranjska industrijska družba 635.000, Trboveljska družba 429.000. Hrvat, eskomptna banka 145.000, Levkam —, Jugoslovanska banka 90.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 50.200, Avstrijske tvornice za dušik 183.000, Gutmann —, Mundus 780.000, Slave n 210.000, Slavonija 78.000. — Devize: Belgrad 837 do 841', Budimpešta —, Kodanj 11.2800-11.320. Milan 8064-3076, Newyork 70.935 71.185, Pariz 3622- 3638, Varšava 13.550 do <3.650, London 312.000-313.000.
Valute: dolarji 70.460 70.860. angleški funt 310.200—311.8O0, franc. frank 3585 dn 3615, lira 3070-3090, dinar 834 -840, češko slovaška krona 2100—21.16.
PRASKA BORZA.
Praga, 28. julija. (Izv.) Lira 147.25, Zagreb 10.15, Pariz 174. London 149.70. Nrw-york 33.95,
¥lada zatona, reda m pravice sestavljena.
Zmaga. flr, KoroSca v Mšoju s Pašicm
NEKAJ SPOMINOV IZ NEENAKEGA BOJA.
korupcijo, obrtni banki in sploh zakoni, ki bodo v dobrobit državi in narodu. Vlada bo posvetila vso skrb izenačenju zakonov in reviziji uradniškega zakona. Svoje izjave bo Davidovič končal: >Zakon bo največja volja v tej državi. Vse, kar je proti zakonu, bomo mi popravili.« — Vsekakor stoji nova vlada pred težkimi nalogami: zavožena zunanja politika, korupcija v notranji, prazne državne blagajne in nezakonitosti povsod. Dedščina Pašič-Pribičevičeve-ga režima je v žalostnem stanju. Splošno pa je upravičena nada, da bo nova vlada znala vse te razmere popraviti.
PRVA SEJA NOVE VLADE.
Belgrad, 28. julija. (Izv.) Nova vlada je imela danes popoldne svojo prvo sejo. 0 tej seji je bilo izdano sledeče obvestilo: Na seji ministrskega sveta 28. t. m. je vlada sklenila: 1. da se skliče narodna skupščina; 2. da naj izdajo vsi ministri svojim uradnikom okrožnice, kjer se jim zapoveduje, da naj vestno izpolnujejo zakon in naj najlepše občujejo z občinstvom ter strogo spoštujejo red in mir v državi; 3. da naj ministri v svojih resorih konštatirajo stanje, ki so je našli ob sprejemu; 4. da vlada polaga posebno skrb na zakon o uradnikih in na pobijanje in kaznovanje korupcije; 5. da naj minister pravde poduzame vse ukrepe za ukinjenje sekvestrov in revizijo reparacij.
Izvoljen je bil ukazni odbor, v katerega so bili izvoljeni: dr. Kulovec, dr. B e h m e n , Nastas Petrovič in dr. P e-č i č. Končno se je razpravljalo o saniranju privatnih kreditov.
ZUNANJI MINISTER PRI KRALJU.
Belgrad, 28. julija. (Izv.) Za časa popoldanske seje ministrskega sveta je bil zunanji minister dr. M a r i n k ov i č pri kralju in ga je obvestil, da bo vsem prijateljskim vladam javil nastop nove vlade.
DR. MAČEK V BELGRADU.
Belgrad, 28. julija. (Izv.) Danes je prispel v Belgrad dr. M. a č e k. Izjavil je, da je nova vlada sestavljena v duhu sporazuma med strankami opozicionalnega bloka in bodo Hrvatje novo vlado podpirali,
SKLICANJE NARODNE SKUPŠČINE.
Belgrad, 28. julija. (Izv.) Vlada je »klenila, da bo sklicala narodno skupščino. Datum šc ni določen, vendar se smatra, da se bo vršila prva seja 6, avgusta. Smatra se, da bo še pred tem dnem predsedstvo narodne skupščine podalo ostavko, vendar sc misli, da bo ostal g. Ljuba Jovanovič še nadalje skupščinski predsednik z ozirom na njegovo sedanje lojalno zadržanje.
KOMUNIKE PROTI RADIKALSKIM MAHINACIJAM.
Belgrad, 28. julija. (Izv.) Jutri bo predsednik vlade izdal poseben komunike, kjer bo z ozirom na razne vesti konstatiral, da kralj ni izigraval radikalne stranke, ampak delal po običajnih parlamentarnih načinih.
GLASOVI ČASOPISJA.
Belgrad, 28. julija. (Izv.) Iz vseh središč države prihajajo pozdravi novi vladi. Pričajo o občem navdušenju po državi. »Belgraiske Novosti« poročajo iz Slovenije in pravijo, da je v Ljubljani zavladalo veliko navdušenje med »klerikalci«, dočim vlada med pristaši nacionalnega bloka velika potrtost. Tako razpoloženje, da je povsod.
Belgrajski listi simpatično komentirajo sestavo nove vlade. »Novosti« na uvodnem mestu imenujejo sedanjo vlado, vlado narodne sloge in pozdravljajo posamezne ministre. V Pribičevičem listu >Rec« je znani Lukinic objavil vso svojo modrost pod naslovom »Vlada separatizma, kapitulacija naše države pred separatističnimi elementi«. V tem članku pravi: Kriza se je izvršila z zmago separatisti nad državotvornimi elementi. Naša država je prva in edina na svetu, ki je dobila vlado separatistov in protivnikov državne forme, vlado, ki kon-ferira z neprijatelji in se druži s stranko, koje šef je v emigraciji. Nadalje izvaja v svojih bistroumnostih, da je dobil najvažnejši resor ministrstva prosvete šef »klerikalne stranke«, kar se danes ne more zgoditi več v nobeni državi v Evropi, šef enega dela črne internacionale, šef najbolj zagrizenega avtonomizma je dobil v roke pro-.sveto. To naj si zapomnijo napredni in nacionalni učitelji. Ta vlada je vlada separa-I istov, ki hočejo razbiti narodno in državno edinstvo na katerega razvalinah bo ostal plemenski separatizem. Vlada se bo sicer službeno imenovala vlada sporazuma, toda razvil se bo plemenski boj kot se še ni ni-Uoii. Značilno je, da bo vlada imela za seboj Je 30 srbskih glasov in se že iz tega razvidi laž, da bi bila to vlada sporazuma. Državnotvorne stranke gredo v opozicijo, na vladi pa so predstavniki ideje samo-opredeljenja hrvatskega in slovenskega naroda, separatisti slavijo svoje slavje!
Te jereniijade predsednika samostal-nega kluba so najlepši izraz razpoloženja med Pribičevičevimi izdajalci.
RADE mISLI NA BEG,
Belgrad, 28. julija. (Izv.) Današnje »Novosti« pišejo: Izvemo iz zanesljivega
vira, da je hotel danes ponoči g. Rade Pašič zapustiti našo državo. Pred dvema dnevoma je vzel potni list in pripravil svoje stvari. Včeraj je ves dan v predsedstvu vlade pričakoval rešitve krize. Po mestu pa so se raznesle Vesti, da je Nastas Petrovič snoči preprečil njegov beg. Z druge strani pa izvemo, da je gospod Rade ostal v Belgradu na zahtevo mnogih prijateljev, da objasni svoje mnoge finančne afere. Pričakuje se od vlade, da pod-vzame vse korake proti korupcionistom. Vlada bo seveda vse storila, da bodo krivci dobili zasluženo kazen.
_ Zagreb, 28. julija. (Izv.) Povodom nenadne spremembe v razvoju krize in sestave Davidovičeve vlade se je vaš dopisnik razgovarjal s tajnikom HRSS dr. I(r-n j e v i č e m , ki mu je na vprašanje: »Kakšno stališče bo zavzela HRSS napram novi vladi?«, odgovoril: »Mi imamo popolno zaupanje v ljudi, ki so vzeli oblast v roke in verujemo, da bodo radikalno odpravili korupcijo in nasilje iz uradov ter priprayili teren za končni sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. Glede prvega bomo podpirali vlado, kakor smo dosedanji opozicionalni blok podpirali v njegovi borbi proti Pašičevi vladi. Glede drugega jim bomo pa šli na roko kot predstavniki hrvatskega naroda.
preiskave samo enega zagovornika, a Du-mini že ima branitelja v odvetniku Vasel-liju. Na glavni razpravi pa Farinecci tudi ne more braniti Duminija, ker je kot bra-nitelj vpisan samo za Cremono.
»Osservatore Romano« svari pred vtikanjem političnih faktorjev v posle sodnije m pred oviranjem svobodnega razvoja preiskave, naj si to prihaja od* katerekoli strani.
TISKOVNA SVOBODA V ITALIJI.
Milan, 28. julija. (Izv.) V smislu vlad-dnih predpisov je milanski prefekt odredil, da se ustavi kar 8 časnikov naenkrat. To
se je zdelo celo Mussoliniju preveč in zato je Mussolini prefektovo odredbo ukinil.
HERRIOT PROTI FRANCOSIOTI~lvACWO^ NALISTOM.
London, 28. julija. (Izv.) Koncem tedna se je položaj za konferenco izdatno popravil. Herriot se je odločil, da se ne bo oziral na grožnje francoskih nacijonalistov m se ne bo več protivil zahtevi, da se zaslišijo na konferanci tudi Nemci. Danes je gotovo, da bo konferenca sklepala tudi o izpraznitvi Porurja. Plenarna seja konference se vrši jutri. Zbor ministrskih predsednikov bo odločil dan, kdaj naj pridejo v London nemški zastopniki.
TUJCI ZA TURŠKO REPUBLIKO.
Angora, 28. julija. (Izv.) Vlada je sklenila poklicati v deželo 12 strokovnjakov za razne upravne panoge iz tujih dežel.
I -f Nasilja se bojita »Jutro« in »Narod« i pod novo vlado. i-VVie der Schelrn ist, so 1 denkt er von den andern«. Nova vlada je ! vlada zakona, reda in pravice. Zato se no l posluževala protizakonitega nasilja, ampak J zakona, ki je močan dovolj da samega sebe i uveljavi!
H Kaj bo s prosvete pod novim mini« i sirom dr. Antonom Korošcem, hudo skrbi oba demokratska organa. Nas pa prav nič ne skrbi, ker vemo, da novi minister ni samo pošten in vesten, ampak tudi po svoji globoki in široki izobrazbi daleč nadkrilju-je vse, ki so sedeli kedaj na tem mestu. Mar mislijo demokrati, da imajo oni monopol na prosveto, posebno pa Pribičevič, ki se na vse bolj razume nego na prosveto in jo na vsak način boljše spadal v Liko za pan-durja nego za vodja našega šolstva, ki je stvar visoke kulture. Dr. Korošcu ne bo treba delati na mestu prosvetnega ministra nobenih čudežev. Moral bo enostavno šolo vrniti njenemu pravemu smotru, to je izobrazbi ljudstva, dočim je poti demokratskimi ministri služila sokolstvu, or-junstvu, brezverstvu in pitanju demokratskih petelinov, to je zgolj strankarstvu. V to svrbo bo treba samo vzpostaviti temeljne določbe šolskega zakona, katere je Pribičevič ukinil, to je: vzpostaviti deželni šolski svet in okrajne ter krajne šolske organizacije, v katerih je imelo ljudstvo glavno besedo; učitelje spomniti na to, da v šoli niso strankarji, ampak samo vzgojitelji, in popraviti krivice, ki so se zgodile z zadnjimi imenovanji nadzornikov in drugih učitelejv, ki jih je izvršil glavni Žerjavov policaj Jelene, je prinesel ogromno škodo šoli in jo malodano upropastil. Slovenska univerza bo odslej imela zopet zagovornika svoje velike naloge in pospe-ševatelja svojih potreb, za katere Pribičevič, oziroma Žerjav nista imela vinarja, ker sta strupeno sovražila univerzo, ki se ni udinjala za deklo gnili Žerjavščini. Pa tudi srednja šola pozdravlja imenovanje novega ministra, kajti tudi tu je treba popraviti marsikatero krivico izza zadnjih časov.
-j- Poštna uprava v Sloveniji je postala pod prejšnjim * režimom najhujše gnezdo orjunstva. Ncminelni ravnatelj pošte je g. D e b e 1 j a k , faktični ravnatel j pa Žerjav, oziroma Debeliakova žena, ki je glavarica vseh Orjunk. ta je smatrala za primerno, da kot ravnateljeva žena izvršuje na poštne uslužbenke pritisk, da vstopijo v Orjuno ter jim je v svoji orjunaški gorečnosti celo sama obleke šivala. Ni čuda, da so se zato marsikateri poštni uradniki smatrali bolj za nastavljence Orjune nego za uslužbence države. Vsled tega se je zgodilo, da ob trboveljskih dogodkih n. pr. uredništvo »Slovenca« ni dobilo zveze in da se je telefonski razgovor z uradno osebo v Trbovljah takoj po prvih besedah prekinil, ne da bi mogli dobiti od telefonske uslužbenke pojasnila, zakaj. Sploh so se pri telefonu dogajale škandalozne stvari. Vsak pogovor so špioni, oziroma špionke Orjune poslušali, večkrat sploh ni človek dobil odziva ali pa je proga bila »pokvarjena«. Pošta, ki je preje dolgo brezhibno poslovala, je pod Žerjavovo ero postala avgijev hlev, ki ga bo treba z žveplom izkaditi. Ravnatelj Debeljak, ki je sicer sladak kakor sladkorni sirup, vsega tega ni videl. On celo ni videl, ko je iz pošte izginil seznam vseh uslužbencev k Žerjavu, ki je dal potem vsem poštnim nastavljencem poslati sledečo nesramno okrožnico: ^Poštnim nameščencem! Kakor se je zbiral pred leti pod zastavami Narodnonapredne stranke ves slovenski nacionalni in napredni živelj, tako je postala v zadnjem času Samostalna demokratska stranka po krizah, ki so prinesle napredni stvari in konsolidaciji države nepregledno škodo, edina prava voditeljica vseh poštenih in značajnih Slovencev. Njen širokogrudni jugoslovenski program njena poglobljena organizacija, ki se je izvedla v zadnjih dveh letih po vsej naši ožji domovini, in uspehi, ki jih trdo delo že po-kazuje, razen tega pa še soudeležba na vladi, vse to nam daje jamstva, da bo ta naša stranka že do skupščinskih volitev, ki nam prineso usodne odločitve, združila prav ves napredni element v boju proti sovražnikom edinstvene domovine. Pošta je bila že od nekdaj ena izmed najboljših trdnjav napredne misli med Slovenci. In ko so se pričeli javni nameščenci zastrupljati po neza-dovoljnežih in slabih značajih, se je hitro ustanovil »Demokratski klub poštnih usl il bencev-', ki si je nadel nalogo, širiti v naši stroki državno misel, kazati prave vzroke težkega našega življenja in pomagati tistim našim ljudem, ki z ljubeznijo delajo in trpe za to državo in verujejo v njeno bodočnost. Izprva je bil klub namenjen samo Ljubljani, kjer smo kompaktna masa. Današnje politične prilike, ostrost odločilnega boja med nacionalno in med federalistično idejo pa zahteva, da spoznamo politično mišljenje in udejstvovanje vseli nameščencev v naši strogi in da apeliramo na pomoč vseh. Zavedamo se, da nista naš tovariš in naša to-variŠica v manjših krajih nič manj poklicana, da podpreta delo za našo idealno stvar, kakor so zato poklicani drugi stanovi. Vsaka pošta v naši domovini je lahko žarišoo državne misli. Vsaka beseda naše uradnice pri llnici in našega razuašalca na
ZLOGLASNI ORJUNEC ANGJELINOVIČ UMORIL V SOBOTO HRVATSKEGA NACIONALISTA.
Zagreb, 28. julija. (Izv.) V soboto zvečer okrog 10. ure je Orjunec Berislav Angjelinovič smrtno ranil pristaša hrvatske nacionalne omladine Marka Zovka. Po policijskem poročilu so Hanaovci napadli Angjelinoviča in ga ranili. Po izjavi ranjenega Zovka, ki je danes ob 5. uri zjutraj podlegel ranam, pa ga je tudi v Ljubljani znani Orjunec ustavil na cesti in mu zapo-vedal, naj dvigne roke. Na vprašanje, čemu, je Angjelinovič potegnil revolver in streljal. Sam je izjavil, da le v samo-obrami.
Po napadu je Orjunec Angjelinovič pobegnil v uredništvo »Novosti« in od tam v drugo nadstropje, kjer ga je prijela policija. Ljudstvo ga je hotelo lineati. Po mestu je zavladalo zlasti, ko se je raznesla vest o smrti Marka Zovka, velika razburjenost. Ljudstvo zahteva, da se znani pretepač — Angjelinovič takoj izroči sodišču, ker ne zaupa policiji.
Italija.
Rim, 28. julija. Dim, ki ga je povzročil Mussolini s svojim govorom v velikem fa-šistovskem svetu, se razblinja in dejanski položaj je zopet jasno viden. Fašizem je omajan, ogromna večina javnega mnenja je proti njemu, na vsak način pa proti njegovi diktaturi. Opozicija, preko katere je šel Mussolini z norčevanjem, je edina in odločena za boj do konca. Liberalci v svojih polemikah s fašisti niso več tako ostri, vsekakor pa skrajno hladni. Organizacija kombatentov je svojo stvar docela ločila od fašizma, zahteva normalizacijo in upostavo parlamentarizma. Poizkusi, da se Matteottijev proces spravi na mrtev tir, so se spričo čuječnosti opozicije in javnega mnenja vsaj zaenkrat ponesrečili. Odpor proti tiskovnim odredbam raste iz dneva v dan; gibanju časnikarskih organizacij se pridružujejo tudi pravniške korporacije. Fronta proti fašizmu se Širi in poglobuje, dasi je mišljena zaenkrat samo kot straža in bramba.
FARINACCI DUMINIJEV ZAGOVORNIK.
Rim, 28. julija. Matteottijeva družina je imenovala za svoje zastopnike v procesu proti Matteottijevim morilcem odvetnike Modiglianija, Fargettija in Coccia. Malteottijevo. mater bo zastopal odvelniš' Scimonelli. Znani fašistovski ekstremist posl. Farinacci je nato pisal generalnemu državnemu pravdniku, da prevzame zago-vorništvo morilca Duminija. V javnosti opravičuje ta svoj korak s tem, da hočejo nasprotniki proces izkoriščati v strankar-sko-politične svrhe. Tem povodom sc jc razvila v časopisju nova polemika. Opozicija očita Farinacciju brutalnost in cinizem, a tudi fašisti sami so s Farinaccijem nezadovoljni, ker navezuje zločin na strankino stvar in daje nasprotnikom povod za novi naval proti fašizmu. Farinacci v svoji polemiki silno napada Cesarc Ros-sija, češ, da je izdal fašizem in da je že ves čas delal pod enim klobukom z nasprotniki. Hotel je vreči Mussolinija, da bi potem sam prišel na čelo vlade.
»Giornale d'Italia« ugotavlja, da je Farinaccijeva ponudba glede Duminijevc-ga zagovorništva brez pomena. Kajti glasom zakona more imeti obtoženec tekom
Kale® Je prejšnji režim ifemoralSzira! orožsiištvo.
Danes lahko povemo, kako se je pod Žerjavovim režimom skušalo demoralizi-rati tudi orožništvo, da bi služilo nezakonitemu nasilju.
Da se povzročitelji pokolja v Trbovljah niso izsledovali, tega je poleg Poljaka Hurkieviča, poveljnika slovenskega orožništva, najbolj kriv strastni demokrat, kapitan V o š n j a k v Trbovljah. Ta mož ne pusti nobene ovadbe orožnikov zoper Orjuno naprej. On je tudi 1. junija orožni-I štvu prepovedal proti Orjuni nastopiti, da-I si so orožniki bili po svoji službeni vest-I nosti za to popolnoma pripravljeni! To ni čudno, ker kapitan Vošnjak noč za nočjo z Orjunci popiva in se je nekoč tako napil, da ni našel svoje sobe in se vlegel na posteljo med orožnike. Tega se je menda navadil v Dalmaciji, kjer je med orožni-štvom zapustil dolgove, ki jih nikdar ne bo plačal.
Več ali manj vsi orožniki, ki so 1. junija bili v Trbovljah, vedo za krivce, pa morajo molčati, ker jim je tako zapovedal Vošnjak!
Orožnikom je tudi znano, da se umorjeni Fakin ni obduciral takoj, marveč šele pozneje, ker kapitan Vošnjak ni hotel rešpektirati zakona, Tudi poizvedovati orožniki ne smejo za zločinci, kaj še jih zasledovati ali napisati raporte, ker je Vošnjak to prepovedal!
Ako se Vošnjak odstrani, potem bodo orožniki takoj ugotovili vse krivce, zdaj pa ne smejo, ker se jim preti z Mace-donijo! Orožniki bi se morali tudi od ne-orjonskih sodnikov zasliševati in imeti popolno garancijo, da se jim ne zgodi krivica, pa bi se trboveljski dogodki takoj pojasnili!
Seveda je tudi treba, da se odstrani Hurkijevič, ki protežira Vošnjaka, ki je šele po prevratu vstopil v orožniško službo in nima pojma o njenih predpisih. Zdaj šele vemo, zakaj so se starejši slovenski orožniški častniki vpokojili in zakaj hoče Hurkijevič zdaj odstraniti tudi starejše slovenske podčastnike. Vse po »uputah« Žerjava, tega zagrizenega sovražnika vsega slovenskega in vse pošte-\ nosti!
Upamo, da bo nova vlada zakona in pravičnosti vzpostavila avtoriteto zakona tudi med orožniškim poveljstvom v Sloveniji in vrnila orožništvu njegov stari sloves.
Politične vesli.
-K »Avtonomijo je žrtvovala SLS«, tako vpijeta zdaj >Narod« in »Jutro«, da bi sejala nezaupanje proti novi vladi. To je seveda laž, ki si jo je izmislil Žerjav, ta oče vse laži in podlosti. Nova vlada je vlada poštenega sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci, ki se more udejstviti le po vzpostavitvi zakona, iztrebljenju korupcije in poštenosti v upravi. To so neobhodni predpogoji za avtonomijo treh jugoslovanskih narodov, ki bodo svojo avtonomijo lahko zgradili na poštenih zakonitih razmerah, na redu in miru, na vzpostavitvi državljanskih svoboščin in nepristranosti v upravi, kar je piva in poglavitna naloga nove vlade. Vse drugo prido in tudi avtonomija, samo da se prej popravijo vse storjene krivice in sicer od prve do zadnje, in da se vsa nezakonitost, gniloba in korupcija izžge z zakonom, ki so ga Žerjavovci tako nesramno gazili. Le potrpite, gospodje, začetek je storjeni
njegovih obhodih, izgovorjena v prid državne misli, lahlco kane na rodovitna tla. ■Zato vabimo v klub vse nameščence, ne glede na spol, čin in starost Pristopi naj sleherni pristaš, hkratu naj pa tudi podpira t vsemi svojimi silami krajevno organizacijo JDS. Dolžnost vsakogar je, da privede tudi zadnjega omahljivca na pravo pot Pridobimo za našo idejo vse, do med nami ne bo ljuljke«. — če bi ta okrožnica samo vabila v demokratsko stranko privatnim potom, bi ne bilo nič ugovarjati, toda razvijala se jo oficijelno pod Debeljakovo patro-naneo, dasi poživlja poštne uslužbence na boj zoper ljudi, ki se imenujejo sovražnike države, je torej čisto fašistovski proglas, ki navaja državme uradnike k denuncijanstvu In jih navaja k zlorabljanju uradne dolžnosti in poslov v strankarske namene in kliče v boj zoper dragoaiisleče. Z vednostjo in moralno podporo poštnega ravnatelja se je na ta način skušalo poštne uradnike zapeljati k aktivni udeležbi pri teroriziran ju opozicionalnih strank in zlorab; zaprisežene službene dolžnosti! Ali sme tak ravnatelj ali smejo taki uradniki ostati še delj na svojem mestu? Da bedo kršili pismeno tajnost, da ne bodo razna tali časopisja, da bodo prekinjali telefonske razgovore in ovirali redno poštno službo v prid Žerjava? Imena poštnih uslužbencev, ki so ta faši-stovski oklic podpisali, so: Tilen Epih, Alojzij Delkin, Janko Tavzes, Valentin Co-Ijar, Tilka Jakova, Andrej Kerševan, dr. Joško Lebar, Karla Modieeva, Ivan Pod-
fomik iz Ljubljane; Zorko Lichtenecker iz irežic, Ivan Mohar iz Kresnic, Bernard Naglic in Jakob Novak iz Maribora in Fra-njo Urbič iz Sv. Lenarta v Slov. Goricah. Ti uslužbenci z ravnateljem vred, ki je v uradnih urah v uradnih prostorihhiizjnto moralno glavni krivec, in ki je trpel, da so se v uradnih urah in v uradnih prostorih izsiljevali podpisi za vstop v Žerjavovo stranko pod grožnjo, da bodo nepodpisoval-cd poslani v Macedonijo, naj gredo služit k Žerjavu, ki naj jih odslej plačuje, prebivalstvo pa energično zahteva, da se na pošti napravi red",' da se spoštuje zakon in da se odstrani vse, kar je gnilega. Še danes, ko imamo novo vlado, je pošla celi dopoldan ovirala telefonsko zvezo z Belgradom, češ da je p okvar ena, na poziv pa, da n&j da na razpolago progo skozi Zagreb, ie .odgovorila, da so predoglašene banke, ki imajo po nazorih pošte prednost pred časopisjem 1 Upamo, da bo pošta pod novo vlado postale zopet državni in ne orjunski organ, kakor je bila pod Debeljakoml
-f Na pcšiaein čekovnem uradu je doslej tudi vodil posle Žerjav. Imel je nastavljenega uradnika, ki je izpolnjeval tu njegove »upute«. Ta uradnik — dobro znan! — ie vodil celo seznam vseh tistih naših ljudi, ki so potom čekovnega urada nakazovali kakšne vsote našim organizacijam hx zavodom! Kakor iz vse uprave, morajo Žerjavovi organi, ki so kršili svoje službene dolžilosti, izginiti tudi s čekovnega urada, da se vzpostavi avtoriteta države in zakona. Izven urada naj bo vsak, kar hoče, raagari Kinezar, v uradu pa je edina njegova stranka postava.
+ EadikalsJci sluga dr. Žerjava. Kaka Je zveza dr. Sajovea z Žerjavom, pove več kot potreba dejstvo, da je dr. Sajovic kot xaupnik radikalne stranke za Slovenijo svoje referate o stanju radikalije v Sloveniji dajal tik pred odpošiljatvijo na vodstvo v Belgrad v pregled in popravo dr. Žerjavu. Da sta ga skupno prikrojila v prid Žerjavu, je razvidno iz »mogočnega« napredka radikalne stranke v Sloveniji, ki napravlia ca radikalne prvake ministre in poslance v Belgradu tak vtis, da radikali pri bodečih volitvah sami sebi ns prisojajo niti enega mandata v Sloveniji. Kdo na svetu je še imel Sajovea za politika, pač najmanj tisti, kdor ga najbolje pozna!
Vrhnika, Z ozirom na dopis v »Jutru« od Ketrtlca, moramo resnici na ljubo konstatirati sledeče: Namišljeni sin klerikalnega obrtnika i* Verda se nahaja prš vojakih v Srbiji. Z revolverjem je, pa streljal D. F. član tukajšnjega »Sokola«, ki ste ga ovadili orožništvu — kakor je razvidno iz dopisa — po pomoti seveda, misleč, da je*OreU'. Mojstrska spretnost vašega ovadništva ja to poi zadela »nerednega. ptiča« iz vašega — gnezda.
Vrhnika. — Ustanovni občni zbor Orjune. >Jejš, kaj so pa ti naredili, da jih žene toliko žandarjev,« tako je rekla stara mamica, ko je videla v nedeljo sprevod Orjunašev iz .Vrhniškega kolodvora. 48 Orjunašev, med njimi eden domač v uniformi, 8 domačih neuni-formlranih in drugi tujci, vsi obdani spredaj in zadaj od orožnikov, korakajo v sokolsko Stalo, kjer se je vršil občni zbor. Bil je to res pogreb bivšega režima. Samo toliko, da se otm« Orjuna na Vrhniki pozabljenosti in zapite v zgodovino od Žerjava imenovane >črnec Vrhnike.
Esks c okolico. Po srečno prestanih vo-
livnih berbah se zopet vračamo k »gospodarstvu*, Zato naznanjamo, da. imamo na prodaj So dosti pristnega »dolenčka«. Kupci se nc oglaKajte pri krških »-purgarjih«, ampak naravnost pridite do vinogradnikov na Rako. Vozna poŠta v pondeljek, sredo, petek opoldne, s Krškega bizoiavna zveza,
Podgrad pri Novem mestu. Shod SLS prat. nedeljo je bil izborno obiskan. Poročal ie g. iupan V o v k in tajnik M u n d a. Potk-grajska fara bo pri obč. volitvah 3. avg. volila z veliko večino SLS. — Tudi SICS m JDS sta hoteli ta dan na Podgradu prirediti shode. Ker je pa ljudstvo po končanem shodu SLS odšlo domov, so morali oditi tudi samostojni in demokratski govorniki.
Loški potok, V nedeljo se je tu vršil v društveni dvorani izredno dobro obiskan shod. Poročal je posl. B r o d a r o težkem, a vztrajna v svojem kršč. soe. programu, Na mističnega njenega programa, Kaj spretno je poslanec pregleda! mreže republikanske Pre-peluhove stranke, ki so že tako načete, da najdebeljši somi že uhajajo. Posl. Š k u 1 j je kazal na politično delo SLS, ki je vedno vzrajna v svojem kršč, soc. programu. Na uspehih, ki jih je žela SLS v koč. okraju, je poslanec razdrobil ugovore nasprotnikov, ki agitirejo s krilatico »kaj so klerikalci naredili«. Shod je izven«! v navdušeno zaupnico Jugosl. klubu.
Draga pri čabru. Shod SLS sc je vršil tu v nedeljo. Ob prav dobri udeležbi je poročal poslanec Š k u 1 j. Navzoče ljudstvo je obsodilo početje JDS, kar bodo pokazale najlepše bodoče obč, volitve, ko bo padel sedaj v občini vladajoči župan JDS, bivši samostojnež. Jugosl. klubu se je glasno izrekla zaupnica.
SC ako Je m Šv. Seri In ¥ Eortel?
(Dopis z Goriškega-)
Na Sv. Gori pridno zidajo novo veličastno in mogočno cerkev in nov samostan. Vsak dan dela čez 100 delavcev, včasih pa tudi do 160 in 180, kakor pač dopušča delo na polju. Cerkev bo uad C0 m dolga, njena kupola nad 30 m visoka in zvonik nad 40 m visok. Kakor se zatrjuje, bo cerkev že to jesen pod streho.
" Pred več kot dvema mesecema sta zapustila Sv. Goro slovenska frančiškana p. Ka-pistran in p. Oton. Pridobila sta si premnogo neprecenljivih zasiug za ta sv. kraj. V najtežavnejšem času, v vsem pomanjkanju, z lastnimi rokami sta delala, se irudiia in vztrajala, da sta popravila in pozidala stari samostan in postavila novo zasilno kapelico. Nabavila sta tudi štiri krasno doneče bronaste zvonove. Pa posloviti sta se morala od preljubega kraja in dobrih ljudL In se zmi-raj sta pri Goricanih, bližnjih in daljnih, v neizbrisnem spominu- In ljudje so na dalje prihajali na Sv. Goro, pa zopet odhajali z bolestjo v duši, ker niso mogii razumeti novih italijanskih patrov.
Na mnoge prošnje cerkvenih in redovnih predstojnikov se je odločil preč. p provincial v Ljubljani poslati dva slovenska frančiškana p. Zofronija iz Brežic in p. Ruperta iz Ljubljane na Sv. Goro, ki naj bi tam delovala v dušni blagor goriških Slovencev. In imenovana sta že dospela na svoje novo mesto.
Tudi na Kostanjevici pri Gorici pridno popravljajo cerkev in samostan- Cerkev bo v najkrajšem času dograjena; samosian pa, ki je bil vsled vojske silno porušen, je še malo popravljen. Samo v »burgu« je mogoče stanovati. Prejšnja obednica je prirejena za kapelico. Na Kostanjevici sta sedaj dva slovenska frančiškana in dva italijanska.
Cerkec sv. Ignacija v Gorici ni veliko trpela v vojski, pa ker razbite strehe niso dolgo popravili, je začel omet v cerkvi odpadati. Vsled tega so slike močno trpele. Vec je trpela stolnica v kateri je padel ves strop na tla- V kratkem jo bodo začeli popravljati. Prva cerkev v Gorici pa je bila popravljena in prenovljena cerkev sv. Antona. Čisto porušena je uršulinska cerkev. Kupila je sedaj to s samostanom vred mestna občina goriška. Ursulinke pa zidajo sedaj cerkev in krasen samostan z mnogimi Eolskimi prostori zunaj mesta. Skoro nič pa ni trpela kapucinska cerkev. Tu so sedaj mesto izgnanih slovenskih kapucinov italijanski.
TudLi v okolici Gorice je silno malo cerkva popolnoma popravljenih. Ljudstvo je po večini ubožno, vladna pomoč premajhna In nezadostna. Vendar pa je upanje, da bodo goriški Slovenci svoje cerkve in tudi vsa druga svoja poslopja v nekaj letih popravili in prenovili.	P. R.
Dr. Vinko GregoriS:
Da bo občinstvo poučeno o vzrokih te krize, oziroma o neobhodni potrebi redukcije bolnikov v zavodu, katero ni kriv niti inšpektor ministrstva za narodno zdravje, dr. Kati-čič, niti ravnateljstvo bolnice, podam sledeča pojasnilaj
Državni proračun jo bil v narodni skup-Seini sprejet koncem marca 1924. Za bolnice v Sloveniji je bila določena svota 15,756.000 dinarjev, od te Kvote se je interno določilo za ljubljansko bolnico od 1. aprila 1924 do 31. marca 1025 4,000.000 Din. S tom zneskom mora uprava ljubljanske bolnice do 31. mar-oa 1925 izhajati in je za vsako prekoračenje te svote ravnateljstvo osebno in materijelno odgovorno,
Eavnateljstvo je bilo todaj primorano orilaaroditl se tem razmeram in upravo zavo-
da tem razpoložljivim sredstvom urediti, imelo je tedaj okroglo 330.000 Din mesečno na razpolago, Plače nastavljencev in popravila poslopij ne pridejo v poštev. Umobolnica s svojimi zavodi ima lasten kredit.
Ravnateljstvo bolnice je bilo umevno o dovoljenem kreditu pozneje obveščeno in se ni moglo že meseca aprila in maja prilagoditi novemu kreditu, torej ni moglo izdatke z reduciranjem bolnikov že aprila meseca znižati. Pavnateljštvo je bilo obveščeno o novem kreditu meseca maja. Meseca aprila je bilo povprek 530 bolnikov na dan v oskrbi. Redukcija so je sicer takoj majnika. meseca pričela, vendar ni bilo mogoče odpraviti toliko bolnikov, da bi se ono stanje doseglo, ki odgovarja razpoložljivim 330.000 Din na meseo. Redukcija se je morala polagoma vršiti, in tudi danes še ni doseženo število možnih bolnikov na. dan, ker sploh to ni mogoče, če se zavodne oskrbe nujno potrebni bolniki dan za dnevom oglašajo. Zaradi tega so stroški v mesecih april, maj, junij narasli na 1,177592 Din, torej za okroglo 17S.000 dinarjev več, preko razpoložljivih 330.000 Din na mesec. Na razpolago je torej še 4,000.000 dinarjev manj 1,177.992 = 2,822.008 Din ali okroglo 313.000 Din mesečno za ostalih 9 mesecev do 31. marca 1925. Iz tega kredita mora ljubljanska holnica, h kateri pripada tudi otroška bolnica in prosektura, kriti sledeče potrobšžine: 1. hrana za bolnike, 2. hrano za strežniško in drugo osobje, 3. premog, 4. zdravila in obvezila, 5. inventar, 6. vodo, plin, mestno elektriko za aparate, 7. pogrebe, 8. potrebščine kotlarne, 9. nabava in poprava instrumentov, 10. perilo, 11. razna nakazila pri-marijev za pisarno in hifine potrebščine. Ker se ne more redukcija bolnikov tako hitro in temeljito izvršiti, kakor bi bilo to z ozirom na razpoložljivi kredit potrebno, se tudi redukcija strežniškega osobja, ni mogla v istem razmei-ju izvršiti. Mesečna potrebščina za poprej navedena točke znaša: L Hraua, če računamo povprek samo 10 Din, kar je pa zelo nizko, na dan in bolnika, pri 250 bolnikih dnevno na mesec 75J3C0 Din. 2. Hrana strež-ništva ia nižbencev nizko računjeno IG Din za osebo d.ievno pri 170 osebah mesečno 81.600 Din. 3. Premog povprek 22 vagonov na mesec, vagon 3SC0 Din, pri lastni vožnji 83.600 Din. 4. Lekarna, obvezila 40.000 Din. Poleg tega mora bolnica prehraniti še nastav-ljence drugih zavodov in pomožne zdravnike, skupaj 38 oseb za ceno lo Din na dan, kar je pa ceividno veliko prenizko, ker zdrav človek zaje gotovo več ko 16 Din na dan. Ta potrebščina znaša tedaj brez hrane nastavljencev pri drugih zavodih 2S0/1G0 Din me.sočno, in to pri tako nizkem številu povprečno 250 bolnikov na dan. Za vse drugo, vodo, plin, elektrika, pogrebi, instrumenti, perilo, nakazila primarijev, inventar, kotlarna ostane na razpolago še 33.000 Din, kar pa za vse te ostale potrebščine pod nikakoršnim pogojem ne zadostuje. Posebno na nabavo perila in instrumentov še misliti ni. Vsi dohodki bolnice, ki jih plačujejo paeijenti in tudi razredni, bol-nižke blagajue itd., se morajo oddati državni blagajni in ne sme uprava s temi dohodki razpolagatL
Iz tega je razvidno, da je kriza ljubljanske bolnice neozdravljiva, dokler no dobi zavod svojemu obratu primernega kredita. Nadalje je razvidno, da ne mora biti na vseh oddelkih skupaj v oskrbi več ko 250 bolnikov na dan, in se mora, ako neče uprava zabresti v zanjo skrajno neugodne prilike, sprejem bolnikov do skrajnosti omejiti. Tega pa ni kriv inšpektorat, tudi ne ravnateljstvo, kriv je nezadosten kredit.
Otroška bolnica s svojimi okroglo 30 paeijenti dnevno pa v tem računu ša ni zapo-padena. Občinstvo naj blagovoli iz teh podatkov presojati krizo v ljubljanski bolnici, ki potrebuje izdatne pomoči za redne svoje potrebščine kot humanitarni in učni zavod, za zdravniški naraščaj, izdatne pomoči, pa tudi za izredne potrebščine, to jo za temeljito popravo poslopij, ki se jo iz uinljivih razlogov med vojno in po vojni zanemarjala, in za temeljito nadomestilo inventarja, posebno perila, kuhinjskega in jedilnega orodja, in-strumentarija itd. Da se doseže ta namen, bi svetoval sklicanje eckete, ki bi imela nalog baviti se s tom vprašanjom, obenem pa tudi z vprašanjem reforme bolnic vobča, ki je nujno potrebna, ako nočemo zaostati. Prebivalstvo je kapital države. Čim bolj zdravo je prebivalstvo, tem večji je kapital državo, tem večjo obresti tega kapitala, to je delo zdravega prebivalstva. Za vsako državo je živ-ljensko vprašanje, da čuva kot punčico v očesu institute, ki čuvajo zdravje prebivalstva.
Smrtna nesreča ped Triglavom,
V noči od sobote na nedeljo se je pripetila pod Triglavom smrtna nesreča. Zahtevala jo kot žrtev vodnika iz Mojstrane, A. Hlebanjo. Očividec nam je o dogodku dal sledeča pojasnila:
. Frišli smo v soboto 26. VII. pred večerom v kočo na Kredarici. Kmalu za Dami vstopi vodnik A Hlebanja, krepak, postaven, 35 leten mož, doma iz Mojstrane. Peljal je g. Sti-asnyja iz Aljaževega doma preko Luknje ua Triglav. Prišel je na Kredarico, da pripravi prenočišče za večjo družbo, ki je še isti večer nameravala priti gori. Okrog 8. ure je še sedel v kuhinji in pil kozarec vina.Ni bilo videti, da bi bil utrujen in je kliub megleni noči. za-
gotavljal, da pojde skozi Kot v Mojstrano. >Kar tudi doli pod kočo, potem se pa podričam po snegu in v par urah sem doma«, nam je ie govoril. Strašili smo ga z dežjem in viharjem, ki so'je že bližal in oskrbnica sama mu je zelo odsvetovala. Ko sem odšel k počitku, je vodnik se prisedel k večji družbi in bil zelo dobro volje. Nato jo vzel palico in odšel. Oskrbnica je mislila, da jo šel k počitku. Okrog 9. ure v nedeljo dopoldne vstopi v kočo neki lovec s sporočilom: Hlebanja se je ponesrečil! Pod Kredarico leži v skalah. Hiteli smo ven. Par korakov od vrat je strmina, kjer je v globočiui ležalo truplo pokojnega Hlebanje. Nesrečo smo si mogli razložiti na ta način, da je vodnik stopil v megli morda le par korakov predaleč od koče in jo omahnil v globočino.
Pokojni vodnik je sam gotovo na stotine turistov prepeljal prek onevarnih strmin in prepadov. Našel pa je smrt, kjer je gotovo ni pričakoval. Blag mu spomin!
ŽERJAV JE DOIGRAL — ŽERJAV JE ŠEL.
»Kaj misli storiti ur. Korošec s pro« svetnim ministrstvom?« Tako se vprašuje snočnji »Narod« in bere dr. Korošcu dolge levite, kaj mora on vse storiti kot prosvetni minister. — Kar je poštenih slovenskih staršev, pričakujejo vsi, da bo dr. Korošec kmalu bral levite »Slov. narodu.« Jih lahko bere čisto na kratko. Kar stare šolske rede naj potegne iz miznic in jih uveljavi, pa bodo zadovoljni učitelji, bodo zadovoljni profesorji, najbolj bouo zadovoljni pa slovenski in hrvaški in srbski starši. »Narod« na j pa bere svoje levite, komur hoče, poslušal ga itak nihče ne bo. Čemu neki? Saj je »Narod« molčal, ko bi bil moral brati levite uničevalcu prosvete Pribičevieu, ki je smatral ministrstvo prosvete samo za strankarsko agencijo.
»Največji zločinec na narodni prosve-ti.« To ni novi minister prosvete dr. Korošec, ampak tako imenuje »Slov. narod« — Ljubo Davidovica- Nota bene — Srba Davidovica! Tako imenuje ta ogabni list človeka, ki si je pridobil največ zaslug za ustanovitev slovenskega vseučilišča " v Ljubljani! Pli se pa bomo za to nesramnost.takoj oddolžili in pravimo: Največji zločinec na narodni presveti Slovencev je dr. Žerjav, ki je izjavil, da je vsak, kdor še danes dela za Slovenstvo, »protidržaven element«!! Delati za Slovenstvo se pa pravi danes toliko, kakor delati za Jugoslovan-stvo, sicer ne za Žerjavovo »jugoslaven-stvo«, ki naj bi njemu osebno pomoglo do moči in veljave in do vlade nad Slovenijo s pomočjo drugih, ker je sam preveč zanič, ampak za tisto Jugoslovanstvo, ki ne bo nikomur kratilo njegovih pravic, ki bo spoštovalo vse, kar kdo ima, in ki bo to, kar kdo ima, tudi lepo razvijalo v skupno korist. To bo Jugoslavija, ne pa tisto spake-drano Žerjavovo bitje, ki bi se bolje imenovalo »žerjavo-cekinija«, ne pa »Jugoslavija«. Če bo dr. Korošec naučil slovenske učitelje, naj naše otroke zopet vzgajajo v narodnem duhu — in to jih bo naučil — no pa v duhu laškega fašizma in v duhu or-junaških kolin in sokolskih surovin, mu bo cela Slovenija iz dna srca hvaležna. Mi zahtevamo stari red, ko je šola bila šola, in no sokolsko ali pa orjunsko fašistovsko vež-bališče. To pa je iz slovenske šole napravil s svojo kliko dr. Žerjav in zato je ravno on »največji zločinec na narodni prosveik, no pa Srb Ljuba Davidovič!
Ata. Tako te dni ata ni bilo nikamor na spregled. Ostali so lepo doma, kajti naš ata so korajžen mož. Samo predpoldan so šli ven, pa ne dalje kot do rotovža. Tam so se ustavili pred magistratom. Pa so ga gledali. Gledali so tisto staroslavno poslopje in mlade ljudi, ki so hodili v poslopje in iz poslopja. Pa so vzdihovali vselej, ko so gledali to mladino: »Oh, wenn dor Blei-weiss — oh, wenn der Bleiweiss — Gotfc hab' ilui selig!« V težkih spominih na nekdanje dni so se ata ustavili pred edinim »štantom«, ki je še pred magistratom ostal. Tam so gledali preso za tiče, trpotčevo listje za kašelj in lafendel za mole. Popelj-nov ni bilo. »Še niso suhi,« je rekla ženska. »Pa bi jih še en malo namočili,« so dejali ata. Pa se je ženska nekaj posmejala, pa rekla: »Ata, pejte »zum Maček, zu die \velt-beriihmte,« tam se boste že pozdravili. Potlej bodo pa že popeljni suhi.« In res so jo ata zavili »zu die vveltberiihmte, tam za vodo«. Ko so vstopili, je vse umolknilo. Vs8 jih je gledalo. Pa so sami neznani obrazi! »Dos san lauter Schneider, lauter krejči,« so dejali ata in so poklicali »plačat«. Da bi se pobahali, so položili na mizo cekin. Pa je prišel k mizi mladenič, vzel cckin, ga obrnil sem, ga obrnil tja, pa jc začel: »Ta zlat je kova znanega, dohtar Žerjava samega — ata, dajte dinarje! Takih »cekinov« je tam za vodo kar na kupe!« Ata so vzeli cekin nazaj, ga poduhali, potem so rekii »Soj res!« Potem so pa nekaj zakleli nad tako čudno »regirungo«, ki trpi take ceki-ne in so odšli. In so še enkrat zakleli, da jih nikamor vec ne bo, dokler bo taka ^re-girunga«. »Lauter Schneider, lauter krej-či,« so godrnjali celo pot, dokler niso prišli domov, se vleeli in sladko zaspali.
»Maček, der weltberflhmte.« Ko so bili s-klerikalci« brez vlade in dr. Žerjav s svojo »Orjuno« vred na vrhuncu moči, je »Jutro« poslalo »klerikalce« »zum Maček, dem weltberiihmten, tam za vodo«, da se »okrepčajo.« — Sedaj je povabljen tja tudi dr. Žerjav. Postrežen bo izborno. V petek zvečer posebna špecialiteta: »Orjuna ome-lette mit Schneider (Krejči)-sauce«.
Poseben šopek. Ko se je vračal dr. Žerjav iz Belgrada v Ljubljano, ga je pričakoval na kolodvoru »Jutrov« g. Macafizelj in mu poklonil šopek iz krasnega kislega grozdja.
Kdo bo gerent ljubljanske občine? »Klerikalni prenapetežk so uganili tam nekje za vodo, da bo novi gerent ljubljanske občine dr. Perič, samo da se bodo klerikalci jezili«. Tako je poročal »Narod«. —> Danes se »klerikalci« ne bodo prav nič jezili, pač pa je dobil »Slov. narod« tuš, da šklepeče z zobmi.
Zmagovalna pesem. »Danes in jutri se "bo razlegala iz klerikalnih grl zmagovalna pesem,« pravi »Narod«. Zakaj pa ne? Kaj se ni razlegala »zmagovalna« orjunska himna tako dolgo po »Zvezdi«, da je je postal celo sit že g. Krapež in je svojo podjetje prodal, samo da se enkrat odpočijejo ušesa od »zmagovalne« himne? Razlegala pa se ne bo v resnici zmagovalna himna samo iz »klerikalnih grl«, ampak iz grl vseh poštenih in dostojnih Slovencev, ki so še ohranili nekaj čuta za pravico in za zakon. Ta himna bo donela sicer nasilnikom od včeraj nekoliko po ušesih, našla pa bo iskren in navdušen odmev v srcih vseh ljndi, ki nasilje odklanjajo in ki pravijo, da se mora pri nas po nekaj bridkih letih »ee-kinovanja« vpeljati zopet vlada zakonitosti in pravice. »Zmagovalna pesem« ne velja »klerikalcem«, ampak velja razžaljenemu pravnemu čutu, ki mora zopet priti do veljave.
Netočno poročanje. »Slovenčev belgraj-sfci dopisnik samo laže in goljufa, pravita ata in »Jutro«. V nedeljo je »Slovenčeve« ljudi tako »nalagal«, da je celo »Jutro« priredilo posebno izdajo z listo novih »klerikalnih« ministrov.
—	Volivcem Šmihel-Stopiškc občine!
£adnij »Kmetijski list« me hvali kot najboljšega župana. Hvala lepa za poklon, gospodjel Vem, da mi ne morete ničesar slabega očitati, ker sem povsem storil svojo dolžnost, zato sedaj zavijate, da me hočejo »klerikalci« odstaviti in mi Samostojni obljubljate svojo pomoč. Trdite, da me boste Vi volili za župana, da bi s tem več ljudi vjeli na svoje limance. Da me hočejo »klerikalci« odsrtaviti, je čisto navadna lai. Koliko je pa dati na Vaše obljube, se je pokazalo pred 3 leti, ko ste pri volitvi župana snedli svojo besedo. Jaz sem in ostanem pristaš SLS. Ker sem po Vaši izjavi najboljši župan in me hočete imeti še naprej za župana, morate pri volitvi 3. avgusta na vseh štirih voliščih: v Šmihelu, Stopičah, Vavtavasi in Podgradu vreči kroglico v drugo skrinjico, S spoštovanjem. — Alojzij Vovk, župan in posestnik.
—	Naši župani: V Toplicah pri Novem mestu je izvoljen za župana Adolf Pečjak, odločen pristaš SLS. Tudi eden občinskih svetovalcev je naših, V S o r i je znova izvoljen za župana Franc L u š i n a , Groteče, za obč, svetovalca Janez Filic in Janez Čar-man. Vsi odločni pristaši SLS in vsi izvoljeni soglasno. V Spodnji Slivnici je izvoljen za župana pristaš SLS Anton J u š a, Veliko Mlačevo 19.
—	Po intervenciji Jugoslov. kluba sta bila iz kadrovske službe odpuščena letnika 1899 in 1900 in sicer oni, ki so služili v avstr. armadi. Jasno pa ni bilo, če označeno ugodnost uživajo tudi dijaki. Komanda dravske divizije v Ljubljani je odločila, da se označeni odlok min. za vojno in mornarico na dijake odn. one, ki imajo takozvani dijaški rok ne nanaša. Poslanec Škulj je ponovno interveniral pri ministru za vojno v prilog dijaškemu roku, nakar je ministrstvo vojne odločilo, da se dotični m letnikom — dijakom istotako prizna označena ugodnost
—	Katoliško zavednim dekletom je namenjen Dekliški dan v Mariboru 9. in 10. avgusta t. 1. Vsako prosvetno, orliško in žensko društvo naj bi poslalo tja vsaj eno zastopnico, če ni več mogoče. — Izkaznice, ki dajo pravico do polovične vožnje, vstopa k vsem zborovanjem in slovesnostim ter orli-ški akademiji in znižane vstopnice k gledališki predstavi, prodaja pisarna Prosvetne zveze (Miklošičeva cesta 7, Ljnb-Ijana) po 6 Din. Pridite ponje pravočasno, da bo mogoče dobiti še novo, če teh zmanjka. Po pošti jih pošilja le, ako pošljete vnaprej denar in točen naslov.
—	Splošni vpokojenci nezgodni rcntniki Tn /dovc. V nedeljo, 3. avgusta ob 10. uri dopoldne so vrši v Mestnem domu v Ljubljani shod vpokojencev. Na ta shod se vabijo vsi zgoraj imenovani. Vabljeni so tudi gospodje narodni poslanci, ter vsi odločujoči gospodje, kateri so prin- vvljeni delati nato, dn se beda vpokojencev omili ter vendar že enkrat uredijo njih pokojnine in nezgodae rente. — Odbor koaliranih društev .vpokojencev.
—	Pretrgana telefonska zveza. Včeraj je bila telefonska zveza z Belgradom ves dopoldan pretrgana. Zakaj?
—	Manevri na Hrvatskem. Iz Zagreba poročajo, da se vrše v območju 4. armadnega poveljstva letos meseca septembra prvič po prevratu zopet manevri. In sicer se vrše od 1. do 10. septembra garnizijske vaje, od 10. do 20. septembra divizij ske in od 20. do 30. septembra armadne, le-te med Bjelovarom in LVaraždinom.
—	Planinska veselica v Selcih pod Ra-titovcem je vzlic klavernemu vremenu v nedeljo 27. t. m. po voljno izpadla. Tujih gostov, ki so bili v velikem številu namenjeni, je bilo malo (le Kroparji so prišli številni, nad 20), vendar je tudi udeležba bila povoljna. Spored (petje domačega zbora in godba, govora g. svetnika Andreja in č. g. J. Hafnerja) se je lepo domačo razvijal. Tudi gmotni uspeh ni slab, vendar še dosti manjka, da bo dosežen cilj: nakup oprave za Krokovo kočo na llatitovcu. Dobrodošel vsak dar (na naslov Podružnice planin, društva v Selcih).
—	Rodbinska žaloigra. Žrtev domačih sporov je postala posestnikova žena Marija Gruden iz Škofeljce pri Ljubljani. Mož, ki se rad napije, je povzročil že več prepirov in pretepov v družini. Ko je prišel v nedeljo zopet pijan domov, se je spri z ženo, ki mu je bridko očitala njegovo pijančevanje in zanemarjanje sebe in družine. Mož je potegnil v jezi nož in ga je zasadil ženi v prsa. Težko ranjeno so prepeljali v bolnišnico in upajo, da bo okrevala, ker rana ni smrtno nevarna. Ko je mož videl, kaj je napravil — bržkone je bil uverjen, da je zeno zaklal do smrti — je pobegnil od doma. Ko je pritekel do proge dolenjske železnice je prihajal ravno vlak iz Ljubljane. Mož je skočil v jezi in obupu v zadnjem hipu, tako da je bila vsaka pomoč izključena, pod stroj, ki ga je pretrgal na dvoje.
—	Ponesrečen deček. Devetletnega po-sestnikovega sina Franceta Dremelj iz Dra-gomelj je udaril domač konj s kopitom po glavi. Fant ima zelo težko poškodbo.
—	Pazite na otroke! Dveletni sin zidarskega pomočnika Vladi mir ja Serajnika v Begunjah pri Radovljici na Gorenjskem je staknil steklenico očetove kisline in je napravil precej močan požirek. Dečka so prepeljali takoj v bolnico, vendar pa bo težko okreval.
—	Šah. Na svetovni šahovski tekmi v Amsterdamu si je priboril znani šahist Izidor Grofl iz Karlovca II. nagrado.
—	Izjava uredništva. Kot smo zvedeli, je kot pisec članka »Razmere pri orožniškem po- ! veljstvu« osumljen in na grd način ovaden g. narednik Rigler. Uredništvo izjavlja, da g. narednik Rigler ni z dotičnim dopisom sploh v nikaki zvezi m da ga tudi ni pisal. — Uredništvo.
k »Popolna enakopravnost« koroških Slovoncev. Avstrijski korespoedenčni urad razširja odgovor na poročila nekaterih jugoslovanskih listov, da sta jugoslovanski in avstrijski zunanji minister o priliki zadnjega sestanka razpravljala tudi o slovenski narodni manjšini na Koroškem in da se je dr. Griin-berger obvezal, da se izboljša gmotni položaj slovenskih učiteljev in uradnikov na Koroškem in da se v najkrajšem času uredi manjšinsko vprašanje na Koroškem. Korespon-denčni urad ugotavlja, da je gmotni položaj slovenskih nameščencev urejen po splošno veljavnih zakonskih določbah. Kar se pa tiče Slovencev na Koroškem sploh, pravi K. u., uživajo v vseh pravnih, kulturnih in političnih vprašanjih popolno enakopravnost! Zato se ministra v svojem pogovoru teh vprašanj tudi nista dotaknila. V svojem pogovoru sta podrobno razpravljala o političnih in gospodarskih vprašanjih in obojestransko ugotovila vseskozi prijateljsko razmerje med avstrijsko republiko inkraljevino SHS. — Takih zatrdil je avstrijska vlada izdala že mnogo, a se moti, če misli, da bo z njimi odpravila slovensko vprašanje na Koroškem. Kadar bomo videli dejstva, bomo verjeli, samo lepih obljub pa smo siti.
š Pri volitvi žnpana in občinskih svetovalcev v celjski okolici dne 27. t. m. se je dosegel med strankami sporazum, da se jo volitev izvršila po proporcu, kakor je že v začetku predlagal klub SLS. Izvoljeni so: od kluba SLS župan in 1 svetovalec. Napredni obč. odbor 2 svet., Socialistična stranka. Jugoslavije« 1 svet., Nepolitična obč. stranka 1 svetovalec, Splošno socialno delavstvo 1 svetovalec. Tako upamo, da so bo na podlagi tega sporazuma pričelo z resnim gospodarskim delom v največji občini celjskega okraja. — Načelnikom kluba obč. odbornikov SLS okolice Celje je bil izvoljen A. Mihelčič.
š Smrtna kosa. V Celju je v noči 26. julija preminul v Gospodu bogoslovec Josip B a n v cvetu svoje mladosti. Zavratna bolezen je pretrgala nit življenja mlademu, na-dopolnemu in splošno priljubljenemn Josipu, ki jo stal tik pred svojim ciljem, pred izpopolnitvijo svojih svetih želja — tik pred posvečanjem v svoti stan duhovnika. Kruta roka neizprosne smrti ga je iztrgala iz kroga njegove rodbine in njegovih Drijateljov, ki
so ga vsi ljubili in spoštovali kot skromnega in znaoajnega človeka. Rodbino Ban je zadela b tam drnga težka nesreča. Oče pokojnega Josipa, Ivan Ban, jetniški paznik pri okrožnem sodišču v Celju, še vedno ni okreval od težkih ran, ki mn jih je prizadjala zločinska roka ubeglega jetnika 1. junija t 1. in sedaj je odšel iz njihove sredo za vedno njih ljubljeni sin — bogoslovec Josip. Zavest, da se jo Josip preselil iz te doline gorja v lepše, svetlejše in večno življenje, naj zaceli te nove in sveže rane trpljenja in potolaži žalujoča srca sorodnikov in prijateljev. Naj počiva v miru v naročju svoje rodno grude!
š Umrl je v Mariboru g. Josip Karba, ugleden kmet na Krapji pri Ljutomeru, častni član ljutomerske posojilnice ln tamošnje zveze gasilskih društev, oče gasilstva na Murskom poljn. Dobri dušici svetila večna luč!
Najbolj iskani izdelki Mestne lekarne v Zagrebu so: Irou proti slabokrvnosti, Markove kapljice za želodec, Keuniatis proti trganju in revmi. dr. Havlička za čiščenja Da s« občinstvu olajša, nabava in prihrani poštnina, je -sedaj za Ljubljano in okolico glavna zaloga teh zdravil v lekarni L e u s t e k.
lj Somišljenike SLS v Ljubljani opozarjamo, da so v tajništvu SLS za Ljubljano razgrnjeni volivni imeniki in prosimo, da vsak naš somišljenik iste pregleda ter se prepriča, če je pravilno vpisan. Pisarna SLS za Ljubljano posluje vsak dan od 9—12 dop. in od 5—7 pop. v Jugoslov. tiskarni, II. nadstr. Zato naj somišljeniki blagovolijo pregledati voliv-ne imenike ob določenem času. Reklaniacijsko postopanje traja le do 6. avgusta, zato je pregled volivnih imenikov nujen, ker je potrebno, da izreklamiramo neopravičene volivce ter vpišemo upravičene, katere je mestni magistrat izpustil.
lj Ljubljanskim volivcem v vednost. V splošnem prevladuje mnenje, da se volivec lahko vedno reklamira, če ni vpisan v volilnih imenikih. To je sicer res, ker so volilni imeniki stalni. Pomniti pa je treba, da se smejo popravki vohlnih imenikov zahtevati še 15 dni po razglasitvi ukaza o volitvah. Nobena poznejša zahteva popravka (vpisa ali izbrisa) ne vpliva na sestavo volilnega imenika, po katerem se bodo vršile že razpisane volitve. (§ 12. zak. o volilnih imenikih z dne 17. 5. .1922 — razglašen v Uradnem listu, št. 67, z due 24. 6. 1922.) Za bodoče občinske volitve je torej še čas za vlaganje reklamacij do vštetega 6. avgusta 1.1.
lj V Sp. Stiki je obhajal dne 27. L m. 25 letnico mašništva prečastiti gospod p. Er-nest Jenko, superior frančiškanske rezidence. Hvaležni šiškarji so priredili svojemu dušnemu pastirju-jubilantu v soboto zvečer podoknico. V navzočnosti številnega občinstva so zapeli pevci več lepih pesmi, nakar se je gospod jubilant ginjen zahvalil za lepo petje. V nedeljo dopoldne je imel slavljenec slovesno sv. mašo, pri kateri so peli domači cerkveni pevcL Popoldne so se zbrala razna društva v samostanski dvorani, kjer se je vršila prisrčna slavnost. Najprej so gosp. jubilanta pozdravili s petjem, nato je sledila dekiamacija in pozdravni govori zastopnikov posameznih društev. Vsako društvo se je spomnilo preč. gospoda jubilanta tudi s primernim darilom. Zvečer se je vršil v samostanski dvorani ožji prijateljski sestanek, na Itaterem je gosp. Orehek orisal življenjepis gosp. p. Emesta. Omenil je med drugim zlasti to, da je današnji slavljenec že v rani mladosti izgubil očeta in mater in je zanj kot zapuščeno siroto skrbela njegova teta. Po mnogih težavah je dosegel mašniško čast. Govornik je povdarjat tudi njegove izredne zasluge za napredek verskega, kakor tudi kulturnega življenja v SiškL S svojo ljubeznivostjo in dobrosrčnostjo je gosp. slavljenec pridobil srca mnogih za dobro stvar. Končno mu v imenu vseh Šiškarjev želi da mu Bog da dočakati tudi dan zlate svete maše. V prijaznem pogovoru in med prepevanjem pesmi je minula lepa slavnost Ob koncu se je zahvalil gosp. srebmomašnik v izbranih besedah vsem, ki so se na katerikoli način spomnili njegove 25 letnice.
lj »Napredna« Ljubljana. V nedeljo zvečer se je raznesla po Ljubljani vest, da smo dobili novo vlado. Ta vest je vplivala na ljubljansko prebivalstvo kot bomba. Ene je ta bomba dvignila do naravrost razposajeno veselega razpoloženja, druge zopet pa je tako potrla, da jih je izza miz v kavarni »Zvezda« komaj dvignil izpod klopi slavnoznane ciganske kapele »Cekin-marš«. Ta marš je končno žvižgala cela Ljubljana in vse je kričalo »Ce-kin-inaršk Taka je bila včeraj »napredna« Ljubljana.
lj Umrli so v Ljubljani: S. Rozalija Elizabeta Budja, usmiljenka, 44 let. — Ferdi-nad Dimoff, dnevničar, 22 let — Fran Lah, gostilničarjev novorojenček, 4 ure. — Karel Speil, poštni poduradnik v pok., 93 let
lj Policijske vesti. Včeraj je bilo vloženih 17 policijskih ovadb in sicer radi kaljenja nočnega miru 1, radi prestopka cestno-policijskega reda 8, radi prekoračenja policijske ure 1, radi lahke telesne poškodbe 2, radi nedostojnega vedenja 1, radi pretepa 2, in po ena radi nošenja orožja brez dovoljenja in radi bega od doma. — Aretiran je bil hlapec Ivan Rebernik na Glincah radi pre-
lepa; ovadena pa sta bfla radi cestnega na-, pada Matija Lunar in njegov sin, oba iz Gline.
Cerkveni vestnik.
XXVH. MEDNARODNI EVHARISTICNI KONGRES V AMSTERDAMU.
Minolo nedeljo se je otvoril v Amater-« damu 27. mednarodni evharistični kongres, katerega sijaj ne zaostaja za predhodniki v Rimu, Londonu in drugih velemestih. Mesto je bilo vse okrašeno z zastavami. Kongres se je vršil na velikem Stadionu, katerega je arhitekt Cuyper preuredil v začasno baziliko* Sredi je bil prirejen enostaven, a veličasten oltar, ob strani prestol za kardinala legata in sedeži za druge visoke cerkvene dostojanstvenike, Za oltarjem je bil prirejen prostor za pevski zbor 3000 otrok in sto semeniščni-kov. Portal je meril 5 metrov v širino in je bil sijajno okrašen. Kardinal legat Van Ros-, sum se je pripeljal s parnikom »Batavier«, Sprejeli so ga nad vse slovesno in mu prirejali vso pot prisrčne ovacije. Predsednik kongresa je bil namurski škof H e y 1 e n , ki je s spremstvom dospel v Amsterdam v aero-planu. Sprejemov in slovesnosti so se neofi-cielno udeleževali ministrski predsednik Ruys van Beerenbouck in drugi katoliški ministri in poslanci. Tudi mnogi protestanti so prišli na prireditve. Sploh se je protestantsko prebivalstvo ves čas zelo lepo obnašalo. Kongres je v celoti kar najlepše uspel.
Amsterdam, 28. julija. (Izv.) Včeraj se je vršilo sklepno zborovanje 27. mednarodnega evharističnega kongresa.
Organkacija javnih namc&čcncev somišljenM kov SLS. Danes nujna odborova seja ob 8. uri zvečer v običajnih prostorih. Prosim polnoštevilne udeležbe. Važno! — Predsednik.
pr Koncert na Bledu. Tenorist g. Leopold Kovač, član kr. opere v Ljubljani, in barito-nist g. Drago Hržič, član kr. opere v Zagreba, priredita v četrtek, dne 31. julija v veliki dvorani Casine na Bledu koncert. Program obsega skladbe domačih in tujih komponistov. Na glasovirju spremlja prof. g. K. Jeraj. Začetek točno ob 9. uri zvečer.
Pevska zveza.
Občni zbor pevske zveze, Id bi se bil moral vršiti 27. t. m. se bo vršil v nedeljo 24 avgusta v Cerkljah na Dol. po redu,-id je bil določen za 27. t m. Pozivamo zbore, da se dobro pripravijo za nastope in takoj javijo, kolikor še niso, odboru v Ljubljano: 1. kteri dve pesmi bodo peli in 2. kdo vodi zbor. Polovična vožnja po vseh progah je dovoljena. Pišite po legitimacije! Zbori, pošljite gotovo svojega delegata. Ce ne more vsako društvo, domeniti se: naj zastopa en delegat vse sosedne zbore! Okrožnih referentov ne sme manjkati! Vozovi od vlaka in k vlaku bodo zelo ceno na razpolago. Priglasiti pa se je treba za nje ali P. Z. v Ljubljano, ali g. Jakliču v Cerklje na Dol., p. Krška vas. Tudi hrano lahko naročite. Priglasite se pravočasno !
Belokranjsko Orlovsko okrožje priredi Orlovski t a b o r na V i n i o i v nedeljo, dne 3. avgusta. Spored: 1. Ob pol 10. uri prihod in sprejem gostov na Drenovcu. 2. Ob 10. uri pri kapelici sv. Jurija na Vinici blagoslovitev prapora viniškega odseka in sv. maša. (Govori iu blagoslovi g. p. prior Učak). 3. Ob 2. uri slovesno vočermce v župni cerkvi. 4. Ob 3. uri javna telovadba in govor na telovadišču g. Benetiča (govori dr. Cosnik). 5. Po telovadbi prosta zabava in srečolov. Sodeluje Orlovska godba iz Semi-ča. Prijatelji pridite! Bog živi!
—	Mednarodni katoliški kongres (Ika). Z ozirom na politični položaj v Italiji se je mednarodni katoliški kongres, Id ga sklicuje Ika, iz Benetk preložil v Lugano. Dnevi kongresa (od 15. do 20. avgusta t L), program in referati ostanejo neizpremenjeni. Prijave za Benetke veljajo za Lugano. Za prenočišča je preskrbljeno. Cene v Lugauu niso višje nego v Benetkah. Prijave sprejema še: Žentral-bureau Ika, Zug. Švica.
—	Švicarji bodo šli na Rit Everest! Iz Borna poročajo, d abo šla prihodnjo pomlad nova ekspedicija nad Mt; Evorest, obstoječa iz samih Švicarjev. Idejo je sprožil neki znan švicarski alpinist, ki jo bil tudi že v Himalaji in ima dosti skušenj, kako je tam. Člani ekspedicije bodo najboljši švicarski gorski vodniki, stari do .15 let. Starejši ne bo smel biti nobeden. Namesto težkih in ne-priličnih aparatov za kisik bodo iineli majhne cevko z zgoščenim kisikom. Če bo dihanje postalo proveč težko, jim bodo kisik injicirali, v stegna.
—	Nagrobni napis. V starom Krakovu na Pomorjaiiskem je nagrobni križ. Iva prednji strani je zapisano: Prehitro je izpil grenčico. Vsak si misli, da je umrl na alkoholnem zastrupljanju. A na zadnji strani je nadaljevanje; tega življenjot
Gospodarstvo.
I. Ogrin:	Anton Pevc:
Naše tarifarne razmere.
Kaljo brezmiselno, posebn oza naše industrije, trgovino in obrt se je delalo doslej vsled malomarnosti gotovih ljudi pri generalni železniški direkciji v Belgradu, naj povedo nekatere cvetke iz naše tarifne politike, n. pr. neenotna ali ločena železniška tarifa. Preje ko je še bila južna železnica samostojno podjetje, je bilo to mogoče vsaj nekoliko opravičljivo. A sedaj je že leto dni, odkar je južna železnica pod upravo državnih železnic a kljub temu se nič ne stori, da bi se zaračunavanje tarife predrugačilo. Saj je tako zaračunavanje le v škodo Slovenije, zato uaj ostane. G. Mo-liorič, tajnik trg. obrtne zbornice je v začetku t. L enkrat javno (Slov. Narod 20. januarja št <17) obelodanil 2 primera, kakšna škoda in nezmožnost konkurence je za vse naše gospodai-stvo. To ločeno zaračunavanje obstoja v tem, da se n. pr. tovor poslan iz Trbovelj na postajo Jezica računa zase po tarifu iz Trbovelj v Ljubljano glav. kolodvor; od tu na kolodvor v Šiško, pa se tarifira za 10 km, če znaša razdalja le pol km, nato se tarifira od tu do post Trzin, mesto od Trbovelj do Trzina. Tovor, poslan z Ježice na Rakek, stane skoro isto toliko kot tovor, poslan iz Pragerskega na Rakek. Ni dvoma, da je tako nekatera naša industrija, ki baš ne stoji najugodneje silno prizadeta, konkurence nezmožna in odvisna od tega, ali leži ob progi, ki ji omogoči lahko pošiljatve po enotnih tarifih. Ze januarja t. 1. je tukajšnja trg. in obrtna zbornica stavila predlog na glavno direkcijo državnih železnic, naj se vendar odpravijo te kričeče razmere, a vsled slabe organizacije centralne direkcije železnic leži cela stvar nerešena, Slovenija pa, ki Je tu edina prizadela (drugod se tega ne prakticira) izgublja letno do sto milijonov na preveč plačanih vozarinah.
Nič žalostnejšega pa tudi ni kot takozv. »jadranska tarifa«, na katero je naša država tudi pristala, a le za inozemski tranzitni promet. Tudi tu so naši ljudje močno oškodovani in se tako direktno ubija naša konkurenčna zmožnost, naravnost v posmeh tujcem. N. pr. blago, poslano iz Spilja na Rakek, se računa za 30 odstot cenejše kot blago iz Maribora na Rakek. JadransKi tarif namreč predvideva 30 odstot. popusta na vozarini.
Ze pred par leti se je pri gori omenjeni direkciji osnoval poseben tarifni odbor, Id naj bi se pečal z vsem tozadevnim delom, a žal do danes ni prišlo niti do konstituiranja tega odbora. Še danes nimamo enotne tarife za celo državo, pač pa se zelo rigorozno postopa, kadar gre za pošiljatve v južne kraje naše države. Kjer so bivše tarife srbskih železnic ugodnejše za pošiljatelja velja praksa, da se že z odpremne postaje, pa naj si bode ta tudi v teritoriju bivše tarife avstrijskih železnic, računi po tej za pošiljatelja ugodnejši tarifi.
Nič nimamo proti temu, da se je gospod Savič, sekcijski šef ministrstva trgovine in industrije, tako potrudil na intervencije osebnih interesentov in da se je dovolilo 30 odstot. popusta za izvoz lesa iz Slovenije po železnici preko Gjevgjelije na Solun, če tudi je ekonomska izguba, da se forsira izvoz lesa iz Slovenije v Solim po ca 1400 km dolgi progi, mesto da bi se za nas pospeševal izvoz na Su-šak in bi se odpravile gori navedene goro-stasnosti.
Merodajne kroge opozarjamo, da posvetijo svojo skrb tudi tej zadevi.
Paša in pašniki.
i.
Smoter vsega napredka je doseči pri najmanjših stroških čim najvišje dohodke. Pri današnji živinoreji se radi sklicujemo na visoke oskrbovalne stroške, vsled katerih bajo živinoreja ni aktivna, marveč pasivna postavka v kmetskem gospodarstvu, — aktivna po-postavka je le z mnogih vidikov absolutno pasivni gozd. V svrho zmanjšanja oskrbovalnih stroškov živinoreje Čitam med »Kmetski-mi deli v mesecu maju« v Avtonomistu štev. 20, 1824 naslednje navodilo: >... Molzno govedo je pasti najbolje samo toliko, kolikor je potrebno, da se živali izprehodijo. Najboljši način izkoriščanja pašnikov je ta, ako travo kosimo ter jo pokladamo živini v hlevu, pri čemur preprečimo škodo, ki jo povzročijo živali s pohojanjem trave. Pri molznicah dobimo največ mleka, ako jih krmimo s tečno zeleno krmo v hlevu ter spuščamo obenem ik> dve uri dnevno na dirkališče..Ker je to navodilo od brezimnega pisca in se na strokovnih poljih pod brezimnostjo skriva le šušmarstvo — strokovni spis v političnih listih ne daje izraza političnemu prepričanju pisca, marveč skuša le potom lista stopiti v čim ožji stik z različnimi čitatelji dežele ali mesta, ki se v političnem krogu enega ali drugega lista najštevilnejše zbirajo, — bi se na njega ne ozirali, če bi ne izražal zmote, ki so jo v minulih desetletjih razširjali pri nas tudi mnogi kmetijski strokovnjaki.
V svoji 1. 1912 izšli knjigi »Mlekarstvo s črticami o živinoreji sem na str. 83 napisal: »... Vsakdanje gibanje krave na paši vpliva ne samo na množino, ampak nekoliko tudi na tolščobnost mleka, kajti oboje se zviša...« Ker imamo pri nas v Sloveniji najboljšo molzno živino v Bohinju, kjer se krave pasejo (krave na Holandskem pridejo vsled mile zime komaj dobra 2 meseca v hlev in so na svetu najboljše molznice), je to najboljši dokaz, da paša mlečnosti krav pač le koristi — ako lo dopolnimo s pokladanjem suhe krme (slame, krepilne krme) zvečer in zjutraj v hlevu om primanjkljaj, ki ga živiua ne zavžije zunaj, kadar zmanjkuje paše.
S pašo živine si prihranimo košnjo, prevoz krme, pokladcmje krme v hlevu, — vsa dela, ki zahtevajo časa in stanejo denar ter zmanjšujejo čisti donos živinoreje. Na mesto teh stroškov stopijo sicer pastir, spona ali ograja pašnikov, vendar so le-ti znatno manjši od prvih ali predstavljajo enkratni izdatek za več let. Pri dobro kultiviranih, majhnih lastnih ali večjih srenjskih pašnikih obrnimo vso pozornost na ograje in pregraje; živina izkorišča pašnik najboljše, če se pase prosto v številu primernih manjših oddelenjih in le?a za ograje pri nas ne manjka — toraj ne vstrašiti se teh stroškov, kadar se jih tudi ne ustrašijo
Danci in Holandci, ki morajo skoraj ves les _ ________
uvažati iz inozemstva. Posebno srenjske pašni- [ rž 8.5, oves 12 met. stotov.
ke na dobri, tudi za Intenzivno kulturo sposobni zemlji, kakršne najdemo še v nekaterih krajih Slovenije je z umno, posebnemu odboru najinteligentnejših mož občine poverjeno oskrbo najtemeljitejše izkoriščati, — drugače je pač boljše, da se taki pašniki med občane razdelijo in zemlja na ta način vzame v boljšo obdelavo kakor sedaj, ko najdeš na nji priliko poučevati vse plevele in prav malo dobrih trav.
Na dobro oskrbovanem pašniku se pridela več krme kakor na travnikih s košnjo. Pašniki se navadno odlikujejo z zelo gosto travno nišo, čim bolj gosta je ruša, tem večje število bilk poganja. Vsaka stvar raste v prvi mladosti najhitreje — otrok, mlada žival, mlada trava, — z napredujočo starostjo se rast zmanjšuje in v gotovi starosti popolnoma ustavi, prehajajoč na zbiranje notranjih vrednosti (pri človeku umskih, pri živali gostejših mišic in masti, pri rastlinah semenja), kar se zaključi s preminom ali ob preminu življen-skega bitja. Živina na paši odjeda travo vedno v prvem mladostnem stanju, s čemur se zvišuje donos ruše, — na drugi plati pa molzna krava to mlado travco v največji meri predela v mleko in mlada živina v meso ter nudita tako najvišji donos jnleka in mesa, ako jim je te travce v izobilju. Tega dejstva ni mogoče zanikati.
Najbolj razširjen ugovor naših kmetov proti pašništvu obstoja v tem »kje bom pa potem nakosil krmo za zimo?« Celobia ploskev grunta ostane prav tolikšna pri paši kakor pri košnji. Ce paseš na enem zemljišču, boš na drugem kosil — pri paši poleti boš kosil za zimo ono, kar bi pokladal živini pri poletnem krmljenju v hlevu. Slednje obstoji največ v deteljah, ki jo naši ljudje neradi sušijo vsled mnenja, da se brez kozolcev (stogov) najre-dilnejši deli morajo izgubiti; po severu kozolcev ne poznajo in vendar sušijo deteljo, čim se pri nas bolj udomači menjalno travništvo v zameno in dopolnilo deteljišč, bo ta ugovor samodsebo izginil.
g Izkoz Narodne banke z dne 22. julija 1924 (Vse v milijonih dinarjev; v oklepaju razlika napram 15. juliju 1924.) Aktiva: metalna podloga 432.9 (+ 5.5), posojila na menic?.! in vrednostne papirje 1334.0 (— 8.1), račun za odkup kronskih novčanic 1208.2, račun začasne izmenjave 389.9, državni dolg 2966.3, državne domene 2138.3, saldo raznih računov 30.2 skupaj 8500.1; pasiva: glavnica in rezervni fond 31.0, bankovci v obtoku 5433.9 (— 18.3, račun začasne izmenjave 389.9, državne terjatve 42.5 (-(- 41.7), razne obveze 401.2 (+ 17.7), državne domene 2138.3, ažija 63.0, skupaj 8500.1.
g Stanje posevkov v naši državi. Uradni izkaz o stanju posevkov v dobi od 1. do 15. julija t 1. klasificira stanje posevkov med zelo dobrim in dobrim. V mariborski oblasti se računa sledeči hektarski doros: ozimna pšenica 10 met. 6totov, jara 9 met. stotov, ozimni ječmen 9, jari 8, ozimna rž 8 met. stotov, jara
■V
g Obtok bankovcev v Češkoslovaški Dne 23. t. m. je znašal obtok bankovcev 7 milijard 563 milijonov češkoslovaških kron. od 15. L m. sam se je obtok zmanjšal za 166 milijonov češkoslovaških kron.
g Žitne cene v Ameriki. V Chicagi so cene žitu zelo narasle. Cene pšenici se gibljejo okoli 4 dolarja 30 centov za bušel (bušel iina 27 kg). Špekulativni nakupi bazirajo na pesi-mističnih oficijelnlh poročilih o kanadski pše-nični žetvi, ki se ceni samo na 300 milijonov bušljev uapram 440 milijonom v pret. letu.
g Ruski izvoz žita. Kakor poroča »Ost-express« je Rusija od 1. okt. 1923 pa do 31. marca t. 1. izvozila polom svojega trgovskega zastopstva v Berlinu 1.125.000 ton žita in sicer največ v Anglijo, Italijo in Nemčijo.
g Nemške državne finance. V drugi desetini t. m. so znašali nemški državni dohodki 167 milijonov zlatih mark, izdatki pa 144 milijonov. Presežek znaša torej 23 milijonov. Od 1. aprila t. 1. pa do 20. junija je dosegel deficit nemških državnih financ samo 2 in pol milijona zlatih mark.
g Novosadska borza. Nova pšenica 380 do 400 Din, stara pšenica Din 380—400, koruza Din 265-267.50, oves Din 320, moka bazis ira-lerea Din 580—600, otrobi Din 200—230.
g Ustanovitev osrednjega finančnega zavoda v Avstriji. Vlada izdeluje s pomočjo narodne banke in ravnateljstva večjih denarnih zavodov načrt za ustanovitev centralnega finančnega zavoda, ki naj bi imel namen: ustvariti direkten stik malih in srednjih bank, ki so bile dosedaj glede posojil pri narodni banki izključene — s to banko. Medtem, ko bodo z novim načrtom prejemale potrebne kredite tudi male in srednje banke, bo nova uredba dajala tudi recipročno pomoč v slučajih fuzij in denarnih neprilik. »Reichspost« pravi, da so novo idejo pozdravile vse stranke zbornice, ki naj si prt novem zavodu pravočasno zagotovi čim največji upliv. Ustanovna glavnica bo znašala 200 milijard ak, katere polovica bi bila v kratkepi podpisana.
g Ustanovitev ageueije Ljubljanske kreditne banke v Logatcu. Ustrezajoč želji tamo-snjih interesentov otvorila bo Ljubljanska kreditna banka dne 1. avgusta t 1. v Logatcu agencijo, ki se bo nahajala tik kolodvora v; hiši g. Serinija in se bo bavila z vsemi v baučno stroko spadajočimi posli.
izpred sodišča.
Ne zakrivajte najdenih stvari. Mlad fant France Plajbes, posestnikov sin na Semičnem je našel 3250 Din gotovine. Ta denar je izgubila Helena Poljančeva. Fant je denar pri-držal in ga je skril na neko njivo med visoko rž. Čez nekaj dni pa je šel po denar in nato zbral okrog sebe več tovarišev. Peljal jih je kot pravi fant v gostilno, kjer jih je pogostil s par litri vina. Razdelil jim je tudi nekaj denarja. Svojim tovarišem je trdil da mu je dal denar oče, ko mu pa tega niso verjeli, je trdil, da ga je očetu ukradel. Njegov tovariš Šker-janc pa si je mislil, fant tvoj denar ni pošten
Hagarln sin.
Roman. Paul Keller. (Dalje.)
F. O.
20
Steiner, modrijan, pravi: »Srečkati moramo. Robert se za to službo ne bo potegoval. Mi trije bomo srečk ali. Kogar zadene, ta naj uživa srečo.«
Najprej se posvetujejo, potem pa sreč-kajo.
Prižgo luč. Pod pehar denejo kos premoga, kar naj pomenja: »Ti imaš črno smolo, moj dragi.« Pod drug pehar denejo majhen glavnik, kar naj smešnožalostno govori: »Ti se lahko praska!?.« Pod tretji pehar pa denejo drobtino, kar naj bo zmagoslavno znamenje in pove: »Ti si našel svoj kruh.«
Nato postavijo vse tri popolnoma enake narobe obrnjene peharje na gladko desko in jih hitro in zmešano porivajo sem ter tja, da slednjič nobeden ved ne ve, kaj je pod katerim peharjem.
Potem so obrne še vsak trikrat okrog svoje osi, zdaj pa srečkajo.
Steiher voli pivi. Premog potegne. Žalostno prikima. Nos in usta se mu zožijo kot pri krokarju.
Polil, Italijan poteglc glavnik. »Praskaj se!« naj to pomenja. Pogladi se po dolgih lasih in poudarja, da je pri sebi vedno gledal na čistoto.
Pek Schulze potegne kruh, zmagoslavno potegno srečko, in postane cesarsko kraljevi selski pomožni pismonoša.
»Edini, ki ima plodonosro obrt, Škriplje Steiner.
»»Srečo ima,« vzklikne PohL
Schulze pa gleda svoje zmagoslavno znamenje.
»»Bojim se,« pravi, »bojim se, da bo trd kruh.«
Osmo poglavje.
Isto popoldne je potoval Robert po megleni cesti sum proti vasi. V mestu je bil, kjer ie moral nekaj nakupiti. Bile so samo drobnarije; ki jih je nesel zdaj domov v zavojčku. Gospa liartmannova mu je dala deset mark in mu trikrat zabičala, naj zahteva v vsaki trgovini potrjen račun. Gospod Hartmann mu je tudi ukazal, da naj plača zanj štirideset mark kot živ-Jjsnsko zavarovalnino. Tega pa ni dovolila gospa, češ da se to lahko drugače vplača, dokler se ni bleda Kristina vznemirjena obrnila na gospo:
Mati, s petdesetimi markami ne bo ušel! Meni se zdi, da je tako pošten kot mi.«
Nato je nastal hud prepir. Gospod Hartmann je namignil Robertu, naj gre. Pred vrati mu je izročil štirideset mark in eno marko za hrano. To je bilo mnogo. Robert je kupil za to marko majhno, srebrno srce, ker je hotel Kristini nekaj dali, ko pride domov.
Ob polu so stali visoki topoli. Jesenski veter jih je gibal sem ter tja, da je bilo videti kot velik, čaroben ples. Tam vrsta gugajočih se dreves, ki so se zdela, da si podajajo roke, tam zopet druga vrsta, ki so plesala in pola temne melodije.
Kdor koraka sam v jeseni po cesti ob topolih, mu jo lesno pri srcu. Tudi Robert je stopal hitreje, da bi ubežal samoti, ki ga jo težila.
Kar strah ga je bilo, kot da bi prežala
nanj izza debelih debel kaka nesreča, kot da bj se mogel iz cestnega jarka dvigniti sovražnik. Temu je bilo krivo to, ker ni nikdar sam potoval.
Zato se je razveselil Robert, ko je došel starega moža in staro ženico, ki sta gotovo prihajala iz mesta. Vsak je nosil nekaj v pisanem zavoju. Robert je zaostal za nekaj korakov in ju opazoval. Stara sta bila nekako sedemdeset let, korakala pa sta, sicer malo sklonjena, čisto moško. Nagovori jb in vpraša, če gresta tudi v Teicbavo.
»Seveda,« pravi mož. »Saj sva iz Tei-cbave. Stari Hellmich sem iz koče zraven Schulzbauerja.^
Robert odvrne, da se pozna še premalo v Teichavj, ker je lam šele nekaj tednov.
»Vi ste menda novi posel pri — pri — »Pri gospodu Hartmannu,« pravi Robert. Predlaga, da gredo lahko skupaj domov. Stara sc spogledala in mož pravi na ta predlog:
»Dobro, če Vam ne greva preveč pa časi.«
Nato so molčali vsi. Robert se jima je čudil. Tako čudno sta se vedla proti nje-mul Seveda, ker jima je bil tako tuj.
"-Hellmich!« je dejal starček. — Robert se je spomnil, da bi jima lahko povedal, tla se pravzaprav tudi on imenuje Hellmich. To bi ju mogoče zanimalo, četudi je bilo ime Hellmich v tem kraju zelo razširjeno. Toda mislil si je, da bi moral potem samo brez potrebe razlagati, da bi lahko začeli po vasi o čem govoriti, zlasti pa, da ni gospodu Hartmannu všeč, če se drugače /imenuje kakor Winter. Zato je samo pripovedoval, da se je naveličal codčevskega
življenja in da je vesel, da je prišel pod streho. Gospod Hartmann je dober.
Odgovorila nista nič, samo gledala sta predse.
Robert ju je pogledal in videl, da starca no marata govoriti o Hfirtmannu ali o kom drugem iz njegove hiše. To je bilo lahko mogoče, zlasti še, ko je bila gostilni-čarka tako čudna. Takih majhnih sovražnosti je mnogo v vasi.
Nekaj časa koraka Robert tiho zraven starcev. Nato vpraša ženo, če mu ne bi hotela dati zavoja, češ da nima takorekoč nič v rokah in da je vendar mlad in močan, lahko on nosi njeno breme. Ni hotela in se ie branila, toda njene stare mile oči so žarele od veselja in slednjič mu je dala zavoj.
»Če Vam bo pa pretežko,« je rekla, »ga dajte kmalu zopet meni!«
Stari Hellmich se ustavi in potegne to-bačnico iz žepa.
»Njuhajte z mano!« pravi. Videlo se je, da ga veseli majhna prijaznost, katero jo izkazal mladi mož njegovi ženi.
Robert vzame ščepet tobaka, ki se mu je zdel kot resničen dar, ker je bil starec prej tako malih besed, zdaj pa tako prijazen.
Vsi postanejo veselejši in stopajo v prijetnem razgovoru po cesti.
»Midva greva,« pravi stari Hellmich, »vsako sredo v mesto, če je tržen dan. Kajti glejte, moja mati tu je zelo željna zabav.«
»Bodi mi tiho!« pravi žena. Kdo pa ne more ostati doma, če pride sreda? Ti! Ti moraš v mesto.«
(Dalje sledi.)
m prav nič se mi ne bo zgodilo, če ti ga vrani em In res je pograbil mladega Plaibesa in mu je vzel ostanek, ki ga je še imel, namreč 2125 Din. In prišlo je zopet do delitve in zopet je dobil vsak teh fantičev nekaj dinarjev. Plajbes pa je bil hud in je zadevo ovadil. Ko so zvedeli stariši o tej zadevi, so Poljančevi vrnili denar, sodišče pa je mlade fante za enkrat oprostilo vsled njih nerazsodnosti in ker so delali kar javno in niso skrivali.
Kaznovani ribji tatovi. Dne 6. avgusta so Bestavljali na Savi in sicer pri Veliki vasi v
okrajii Litija sin bivSega župana France Rovšek in pa brata Lajovic splav za prevoz lesa. Med delom so opazili, da prinaša voda mrtve odnosno od strupenih snovi omamljene ribe. Fantje so jih začeli loviti in metati na breg. To je videl neki France Bratun, ki jih je tudi izdal. Opazoval pa je ta dogodek baje tudi France Rovšek starejši. Vsled ovadbe so prišli omenjeni fantje in pa starejši Rovšek pred sodišče. Kot glavna priča je nastopil fante France Bratun, ki pa je prvič govoril neresnico, češ, da so ga sosedje pregovorili. Dru-
gič pa se je udal in povedal cel dogodek, po
resnici, kot se je vršil. Obsojeni so bili vsak na 14 dni zapora starejši Rovšek pa je bil obsojen radi soudeležbe tatvine na 1 teden zapora, oproščen pa je bil obtožbe, da bi imel dinamitne patrone. Mož se je proti tej ob. tožbi pritožil in je trdil, da je bil res v bližini, ko so fantje lovili rib.e ln jih metali na breg ob Savi, toda na takem mestu, da fanta sploh ni mogel videti in tudi fanje sami niso ved«-U, da je on ob bregu. Sodišče je verjelo njegovemu zagovoru in ga oprostilo.
Meteorologlčno poročilo.
Jogoslofaissfro fisftarita
v fiju&ijani sprejme lakot:
1 korekforia-frkosfavca
za slovenski lezik
1 korckforta-lapka
za slovenski, srbo-hrvatskl, nemški m Ualijcnshi teziSf.
Ponudbe pismeno.
Ca* opuo-v&nia	tiaro-metsi t mm	termometer t o	Pemroiu (litereooa » 0	.Nebo, vetrov	fMMlB ▼ mm
37./7. 21 h	734-3	185	1-5	p. obl.	
28j7 7 h	735-4	186	17	-megla	MM.
28. 7. 14 h	<34 2	21-8	2-0	jasno s. vzh.	
Boljšo gospodično
(ki govori tudi nemško) išče s 1. avg. kot oporo zakonska dvojica brez otrok. Ponudbe % zahtevki na H. NAGEL, Zagreb, Lašfinščah št. 16/1, yila Arko.	4264
Kmečko DEKLE
Srednje starosti, dobra gospodinja in kuharica, išče službe v župnišču. - Naslov y upravi lista pod št. 4245.
Uslužben očividec.
Pisec dopisnice z gorenjim podpisom naj se v zadevi poškodbe izložbenega okna zglasi v pisarni cSVETLA« d. d., Hilšerjeva ul. 5. 4196
Na hrano in stanovanje
se sprejmeta dva gospoda, fstotam naprodaj močan ročni voz. — Naslov v upravi Slovenca pod štev. 4266.
Mesar, vajenca
močnega in zdravega, sprejmem; pogoji ustmena. Adolf ŽAB.TEK, mesar in prekaje-valec, Poljanska cesta 55.
Več dobro izvežbanih
sprejme takoj tvrdka Brata EBERL nasl. Martine, Cerne & Co., družba z o. z., pleskarstvo in črkoslikarstvo -Ljubljana, Igriška ulica 6.
Enonadstr HIŠA
z vrtom in zemljiščem se po jako ugodni ceni takoj proda. - Poizvc se v Ljubljani, Opekarska cesta 10. 4182
se odda od 1. avgusta do 15. sept. v Nunski ulici št. B. — 4261
v .Slovencu imajo za našega trgovca in obrtnika velik uspeh, ker ima ta dnevnik največ naročnikov med našim ljudstvom na deželi. Cene oglasom
so tako določene, da se lahko naroČi oglas že za ceno od 5 Din naprej in je torej insercija pristopna tudi manj imovitim. Ta način reklame se je izkazal Se vedno
Pravega : FRANCKO VEGA i kavnega pri-daika« in sicer: ime »Franck« in »kavni mlinček« izražajo se posebno na novi, rjavo-modro-bcli etiketi za zabejčke, — »Pravi sFRANCKi z mlinčkom« je nenadknljiv v arorai. okusa in izdatnosti. —
HminiiiHmmiinmmeiuiminiHi
inmammi,i.HiniiHi,nnMmiiNiiB3nM
Ž

Umrl je naš dragi nad vse ljubljeni oče, stari oče, tast, svak in stric, gospod
Svarilo!
Podpisana izjavljam, da nisem plačnica dolgov, katere napravlja moj sin Franc Jakob. — Julijana Jakob, posestnica.
Lep postranski zaslužek se nudi
m
ki bi hoteli prevzeti tudi še zastopstvo ugledne ljubljanske tvrdke. — Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja in z natančno navedbo, katere tvrdke in stroke sedaj zastopajo, je poslati na upravo lista pod >Lep poštransld zaslužek?.
GOZD in NJIVA naprodaj v Šenčurju pri Kranju. Naslov pove uprava pod štev. 4263.
HIŠA naprodaj
v Rožni dolini št 236, obstoječa s 4 stanovanji, prosto čez četrt leta. - Kje, pove Bartel, trgov. Rožna dol
! Priporočamo tvrdko
Vež starih še dobro ohra- I njenih štedilnikov za vzida- j nje prodam. Vodovodna cesta 281. Sp. šiška. 4260
KAROL SPEIL
po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere v starosti 93 let.
Izdihnil je svojo blago dušo dne 28. julija 1924 ob sedmih zjutraj.
Pogreb nepozabnega se vrši v sredo dne 30. t. m. ob štirih popoldne iz hiše žalosti Trnovska ulica 15 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 28. julija 1924. Žalujoče rodbine: Speil, Dolak, Debeve, Vodlak.
Brez posebnega obvestila.
Ročni voziček
močan, se proda na Selu 47.
Globoko potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna soproga ozir. mati, sestra in teta, gospa
MARIJA KRAJNO
soproga poštnega uslužbenca
izdihnila svojo blago dušo včeraj dne 27. julija ob pol devetih dopoldne po dolgotrajni težki bolezni, previdena s sv. zakramenti v 30. letu starosti.
Pogreb bo jutri, dne 29. t m. ob pol štirih popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 28. julija 1924.
RODBINA KRAJNC IN SORODNIKI.

Avtomobiino zastopstvo
!. J. gf. Herberstein
Maribor, Gosposka ulica 20 telefon 133
Damsko KOLO
dobro ohranjeno, se vsled preselitve proda za ugodno ceno. - Naslov v upravi lista pod štev. 42ft7.
Zahvala.
Vsem, ki ste nam ob smrti našega ljubljenca
izrazili svoje sožalje in počastili njegov spomin, se srčno zahvaljujemo.
Prav iskreno se zahvaljujemo veleoenj. rodbini Zupančičevi, ki je tako ljubezensko negovala pokojnika v njegovi bolezni. Hvala vsem gg. starešinam in vsem drugim, ki so spremili nepozabnega na zadnji poti iz Kranja proti Jezerskemu; hvala pa tudi topih onim, ki so se v tako obilnem številu udeležili žalnega sprevoda dragega Franceljna iz domače hiše, ter pevskemu zboru za krasne žalostinke ob grobu.
Na Jezerskem, dne 27- julija 1924.
IG. MURI, oče — v svojem in vsega sorodstva imenu,

do 60.000 Din kupim v oko- , lici Ljubljane, Popudbs pa upravo pod <1. avgust«.
Za 1. avgust SE IŠČE
MEBLOVANA SOBA i
s posebnim vhodom, trez j hrane. • Ponudbe pod <So- J ba takoje štev. 4240. j
na deželi na I ugodnem pro- j štoru se takoj kompl. odda. j — Pod «Prijaren kraj« na 1 upravo cSlovenca«. 4268 — ■ - i Javna prostov. dražba j
se vrši dne 6. avgusta t. L ob 9. dopoldne v Ljubljani, Zronaraka ulica 1. Prodajalo se bo 15 različnih motorjev (motociklov) — novih in že rabljenih, veS dvokoles in motorčkov za montirati na dvokolesa, 16 šivalnih strojev za šivilje, krojače in čevljarje. 3 pisalni stroji, več otroških vozičkov, 4 avtomobili, 2 stružnice za železo, pripravne za male mehanike, 2 električ. motorja itd.
Hlev v najem
za par konj, s prostorom za vozove in mrvo na Zaloški cesti št 6.	4246
P traplsi SIR
z dnevno dobavo — NUDI
BOR. SBIL, Kočevje.
Posestvo 23 lia
SE PRODA. Oddaljeno od žel. postaje 7 km. Ima 8 ha ueizsekane zrole bukove gozde. Naslove kupcev pod šifro «Posestvo« Št 4226 na upravo ^Slovenca«.
PRAGA prodam, 4-—5 tonski, v najboljšem stanju. Zadaj popolnoma nov gumi, širok dvakrat 140 mm. Naslov pove uprava ^Slovenca* pod številko -4255.
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najcenejši nakup nogavic, žepnih robcev, brisalk. klota, belega In rujavsga platna, sifona, kravot, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za ilvi.je, krojače, Sollngen in za obrezovanje trt.
NA VELIKO IN MALO.
VSAKOVRSTNA
ročna dela
vzamem v komisijsko razprodajo v moji filialki na Bledu. Naročila ie poslati na »Atelje ročnih del« Nika ZIPSER, Kranj (telefon 31).
Lepi pujski
6 tednov stari, naprodaj. -Cesta v mestai log štev.. 31, Ljubljana,	4232
Bokov gozd
lep. ca. 120 ha, dobro zaraščen, se proda za i »sekati.
— Ponudbe na upravo lista pod *BUKEV«.	4254
Lep črn PF6IH09
s 4 do 5000 kalorij, franko Ormož, tona po 300 Din, PRODAJA Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Woliova ulica St. L
Raipls prodaja
Upravni odbor dr, Oražnovega dijaškega doma t-Ljubljani proda parcelo štev. 243/1, kat obč. sv. Petra predmestje I. del. Ta parcela leži tik ob južni železnici na Friškovcu (med posestvom špediterja Banzingerla Mirtinov6 ecsfo). Radi švoje obsežnosti S7Š7 «* je pripravna za zidanje tvornice ali obsežnih skladišč, možno je izpeljati industrijski tir od južne železnice. Opozarja še, da je svet. peščea in sa lahko dobi iz 'al vgf pesek za zidanje poslopij.
Ker je parcela deljena na 7 stavbnih parcel v iz» meri 769 me—1277 m', se prodajo tudi posamezne parcele; ako je ponudnik za celotno parcelo boljši kot po-nudniki za posamezne parcele, se proda tema Ponudbe, katerim je priložiti 10% vadij v gotovini, odnosno vrednostnih papirjih, Je vložiti do 21. avgusta opoldne (12 ure) pri podpisanemu odboru.
Kupec se mora zavezati, da ostane 4 tedne, ko konča rok za vlaganje ofertov, v besedi. Vso kupnino je plačati takoj po prejemu obvestila, da je ponudba sprejeta.
Upravni odbor dr. Oražnovega dijaškega dom* (univerza) v Ljubljani, dne 22. julija 1924.
s štirimi jarmeniki, IŠČE
ki je obenem izuSen železo - strugar. Pogodba pismeno ali ustmeno. « Stanovanje, kurjava in električna luč v naravi. — Cenjene ponudbe ie poslati na »OZMA«, oglasni zavod, Zagreb, Gnnduličeva ulica št. 5/1.
4 komadi, kompletni, z železnim ro'^ in steldora 8 mm deb., velikost svetlobe 200 do 200 cm, sc po ugodni ceni proda - PARNI STROJ S KOTLOM P. II. • 18 se zaradi elektrifikacijo za ccno 15.000 Din proda. Ivan Čer-ne, Št. Vid nad Ljubljano.
anska kreditna banka
naiisanlo. da Do
ila 1. avausta 19ZV
v togafcii fih kolodvom v MSI g. Ser! nljo AGENCIJO pod naslovom:
tiiljeiisfca hredlfna hanfea
Igcucifa v Logatcu
ter priporočil 8$fo m vse v banCno sžroS*© spadajoče p©s!e.