STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA Ud EDINOST Ur«dm2tvo ia apnmrtttvoc Trst (3J, alka S. IVaoc«sco d'Assiii 20, Te-<' Mm 11-52. DnpM naj m poJfljajo izk^očao uredništvu, ogla«, rekla' ki dcav p« epnmrfštre. Rokopisi ne vračajo. Nefranktrana mm as sprejemajo. — Last, založba m tisk Tiskarne «Edinost»/ ▼ G i Ciosmk C*rdwcci it. 7, L n. - Tsiei. H. 337, Glavni ki ođgororai vrednžk: prof. FUip Peric. Oho evanle Romunske BUKARE&T, 27. jan. 1928. Ce hočeš mir, bodi pripravljen pta vojno. Ta mis:?l je predstavljala vrhunec voj ašfco-politrčne ijrs^drosti že starih Rimljanov, katerim se ima naš modelni čas tudi zahvaiiti za navedeni rek. V njem je brez / dnroma mnogo resnice in ne more se re-'ci, da je modeme driave ne^ u-poštevajo. Čim šibkejši je človek, tem večja je nevarnost, da dobi od kakega močnejšega nasilneža brco; čim manj je ta ali ona država pripravljena na vojno, tem Lalje jo je napasti, in to utegne tem lažje zapeljati eno ;&li drugo močnejšo sosedo k napadu. Skrega: tem lažje pride do vojne... S tega vidika je torej oboroževanje držav v službi miru — se > lah ko reče — in v službi vzdrževanja potrebne ravnoteže sil. .Toda na drugi strani služi isti i modri rek lahko kot dobrodošla pretveza vsaki spretni imperialistični politiki. In zopet se ne more reči, da bi moderne države ne upoštevale tudi te strani starorimskega reka! Za Romunsko velja to v isti meri kot glede vseh drugih dr-jižav in če je sedaj v ospredju za-minanja vlade ravno vprašanje opreme in organizacije armade, te mora še dodati, da vzrok temu ne tiči izključno v okoliščinah čisto militaristične narave, temveč v veliki meri tudi v splošnih rp^zmerah, ki vladajo v romunski armadi. Takoj po smrti kralja Ferdinanda se je govorilo v tukajšnjih političnih krogih, da bo najstarejši romunski general imenovan za vrhovnega poveljnika armade. Pozneje se je videla icšitev tega vprašanja v tein, da bi se na to mesto imenoval princ Nikolaj, ki je Član regentskega sveta. In tudi sedaj se vladni krogi nagibljejo k taki rešitvi. Vsa vojaška vprašanja bi se prepustila princu Nikolaju, kateri bi ustanovil v re-gentskem svetu posebno vojaško pisarno. Za načelnika te pisarne pa bi bil imenovan gene-ralisimus iz zadnje vojne general Prezan, kateri bi imel odločilno besedo glede vsoh vojaških vprašanj. Kot se vidi, je vprašanje imenovanja vrhovnega poveljnika romunske armade med najaktualnejšimi. Ono je poleg tefcd precej zamotano, ker je obenem tudi eminentno politično vprašanje, ki se vleče že od 1. 1919. V omenjenem letu je podpisal kralj Ferdinand na predlog pokojnega Brati anu-a ukaz, določa, da imenuje vrhovnega poveljnika armade vojni minister. S tem ukazom se je kralj nekako odpovedal svoji ustavni pravici in posledica je bila ta, da je postala romunska armada orodje vlade in posredno tudi one politične stranke, ki je na vladi. Poveljništvo nad armado je prišlo v roke vojnega ministra in kralj se o vojaških stvareh ni mogel več informirati direktno pri načelniku generalnega štaba. Ta poslednji mora marveč o kraljevih željah najprej obvestiti vojnega ministra, kateri je lahko načelniku štaba odredil, o katerih vprašanjih sme poročati kralju in o katerih ne. Na ta način je armada direktno v rokah vlade in za časa pokojnega Bratianu-a je bila v njego\ih rokah, kajti vsi drugi ministri so bili le njegovi zastopniki. Imenovanje vrhovnega poveljnika araiade pa se je odlašalo, in sicer iz čisto političnih razlogov. Najstarejši general romunske armade M ar dare-scu ni bil Bratianu-ov pristaš in tudi generaiisimus Preean pokojnemu prvemu ministru » ni ugajal, ker je to zelo samostojen mož. če pa se osnuje sedaj pri regentskem svetu posebna Vojaška piarna pod načelni-itvom generala Prezana, bo vrhovna skrb za romunsko armado poverjena vendarle njemu, dasi sicer le indirektno. Mnogo večjo važnost nego ta bolj politična vprašanja pa imajo načrti, ki se nanašajo neposredno na bojno silo armade in o katerih so se vršila te dni dol-in številna posvetovanja T najvišjem vojaškem svetu. Predsedoval je princ Nikolaj, a prisoten je bil tudi ministrski predsednik Vintilo Bratianu- Voini minister general Ancvftescu fo predložil obširen načrt, ki f* je vojaški svet sprejet v celoti. Potrebe romunske armad«, ki jih predvideva ta načrt, so o-gromne, tako da bodo zahtevale 150 miljard lejer (okoli 17 nair-Ijard lir.) Ta svota predstavi ja, trikratno »wto celokupnega državnega proračuna Romunije in vojaški svet je sklenil, da se omenjeni stroški porazdelijo na dobo 12 let, tako da bi prišlo nad 12 miljard na teto. Za letošnje loto pa je v proračunu za armado le 6 miljard, toda ta svota se bo postopno višaAa v razmerju s splošnim finančnim položajem države. Vrhovni vojaški svet je tudi določil splošne smernice, po katerih naj se postopa pri nabavljanju opreme za armado. Ne smejo se ponoviti —• določajo te smernice — napake prejšnjih ministrstev, v katerih so posamezni vojni ministri postopali enostransko, ker so posvečali svojo skrb sedaj letalstvu, potem mornarici, potem zopet konjici itd. V bodoče se bo posvečala sistematično enaka pozornost vsem potrebam armade. Te potrebe niso Še točno določene, toda gotovo je, da bo samo letalstvo zahtevalo okoli 40 miljard izdatkov, medtem ko bodo stroški za mornarico nekaj manjši. Ker se s tem načrtom obremeni državni proračun- v dobi 12 let s tako veliko svoto, se je mislilo, da bodo odločilni činitelji vprašali za mnenje tudi voditelje opozicijskih strank. List et je bil sklep, da bodo vsi poslanci v narodni skupščini glasovali za davčni zakon. OseomerKKa Konferenco Vprašanje zakodka mednarodnega zasebnega prava HAVANA, 29. VseameriSka konferenca Še vedno zaseda. Prvotne neugodne vesti o nesoglasjih med zastopniki posameznih držav so tekom drugega tedna, odkar traja ta konferenca, docela izostale. Kot smo že na dan otvoritve konference poročali, se zastopniki ameriških držav doslej res še niso dotaknili perečih vprašanj politične narave. Edinole načelnik Argentinske delegacije je indirektno kritiziral carinsko politiko Zedinjenih držav. Kot zatrjujejo tukajšnji me roda j ni krogi je delegacija Združenih ck*£av, ki ji, kot znano, načeljuje bivši zunanji minister Hughes, v glavnem zadovoljna z uspehi, ki jih je dosegla. Misel o ustvaritvi kodeksa a-meriškega mednarodnega zasebnega prava si pridobiva vedno več pristašev. Bržkone pa se Združene države spričo svojega federacijskega ustroja ne bodo podvrgle. \Mi Ms v 500 mehiških vojakov ubitih? NEW YORK, 29. Iz Guadala-jare poročajo, da so katoliški vstaši iz zasede napadli velik oddelek mehiške vojske, ki je štel kakih 500 mož. Skoro vsi so bili ubiti, le kakim 12 mehiškim vojakom se je baje posrečilo zbežati. Z druge strani poroča ameriški konzul v Mazatlanu o velikem spopadu med vojaštvom zveznih držav in vstaši v državi Nayarit. V Mehiku je policija razglasila, da so aretacije katoličanov, ki so bile izvršene v poslednjem času, v zvezi z novim gibanjem teh poslednjih proti državnim oblastem. V zaporih se nahaja Še sedaj' 10 duhovnikov in 4 ženske. Policija je skušala aretirati tudi mons. Miguela de la Mora, škofa v San Louisu Potosi, ki je bil o-sumljen, da vodi novo vstaško gibanje. Škof pa je še pravočasno zbežal in se skril pri nekem svojem prijatelju. Katoličani zatrjujejo, da ni bil v nikaki zvezi z vstaši. Arbitražna pogodbo med Nemčijo In Litvo sklanjana BERLIN, 30. Agencija «Wolff» javlja, da sta nemški zunanji minister Stresemann in litovski ministrski predsednik Vol-demaras včeraj zaključila svoje razgovore za sklenitev arbitražne pogodbe med Nemčijo in Litvo ter pogodbo tudi Že podpisala. litovski ministrski predsednik je že sinoči zapustil Berlin in se odpeljal proti Kovnu. Politične beležke Predvolilno jlbanj« na Poljskem Priprave za volitve na Poljskem so v polnem razmahu. Komunistična stranka, ki nastopa pod imenom «Kmetsko-demav-sko ujedinjenje*, je že pokazala svoj revolucionarni značaj s tem, da je sprejela aa svojo kandidatno listo nesrečno tekočo številko 13, ki so jo vse druge stranke iz praznoverja odklonile. To praznoverje je bilo tako vettko, da so nekatere stranke več dni odlašale s priglasitvijo svojih kandidatnih list, samo da se izognejo nesrečni številkk SeJo ko je minula «novamosU^ so začete na^io javljati svoje li-» ste. V splošnem vtuda v pol)-' skem političnem življenju velika zmešnjava. Temu je že značilen dokaz razcepljenost, ki vlada v taboru narodno-krščanske stranke. Do razkoia je pri-Šio sicer le v poslednjem hipu, kar pa ne menja ničesei* na stvari. Nastala je nova stranka, stranka krščanskih poljedelcev, okoli katere se je zbrala pretežna večina pristašev bivše na-rodno-krščansko stranko. Rlofc! narodnih manjšin je mnogo pridobil z odločitvijo, da bo ta socialistična stranka nastopila v Malopoljaki samostalno in so se s tem izgledi poljskega uje-dinjsnega bloka znatno oslabili, cio čim so se šanso celega manjšinskega bloka in Ukrajincev izboljšale. Vladni blok dela z vso paro za organiziranje državnih nameščencev vseh kategorij, zlasti nižjih. V tem smislu je bilo na varšavskem kongresu članov legije «Pilsudski» sklenjeno, da se ustanovi edinstvena organizacija, vseh udružen j bivših bojevnikov, h kateri naj bi pristopili poleg legionar-jev tudi udruženji rezervnih častnikov in podčastnikov ter udruženje gornje-šleaijskih v«>ta-šev. Kosigres je stavil odboru nalogo, da dela za blok sodelovanja z vlado Pilsudskega. Definitivni pregled posameznih volilnih skupin pa bo mogoče sestaviti šele čez par dni, ko poteče rok za priglasitev kandidatnih list. Bolgarska narodne manjšine V zadnjem času je zavladalo veliko zanimanje za bolgarska narodne manjšine v sosednih državah. Število teh manjšin cenijo bolgarske statistiko na približno milijon duš, ki prebivajo v jugoslovenski in grški Macedoniji, v Trakiji in romunski Dobrudži. Konfederacija bolgarskih škofov je poslala v prvih dneh januarja Družbi narodov resolucijo, v kateri pravi, da sosednje države ne izpolnjujejo obveznosti neuillyske mirovne pogodbe, ki se nanašajo na zaščito bolgarskih manjšin. V zadnjem Času se zelo zanimata za vprašanje bolgarskih manjšin in mnogo pišeta o njem lista «Zora» in «Makedonij^». Po raznih okolščinah se da sklepati, da nameravajo Bolgari spraviti to vprašanje pred manjšinsko komisijo mednarodne zveze udruženja za Družbo narodov, ki se ima sestati proti koncu februarja v Bruslju. Čohoslovaška pomorska trgovinska mornarica Po podatkih, ki so jih objavili te dni nekateri praški listi, ima 8 pomorskih trgovinskih ladij z 12.000 tonami. Vsaka ladja je vpisana v dveh pristaniščih, v domovinsko in oporno. Domovinsko pristanišče je za vse ladje Praga, oporna pristan teča pa so Hambrg, Trst in Gdansko. pjaležaj učenjakov v Rnsiji Posledica krvave meščansko vojne v Rusiji so najbolj občutili tamošnji javni delavci. Njihov položaj je bil naravnost tragičen; delati niso mogli, ker so jim bilo odvzete knjižnice in delovni prostori, zato so se morali često preživljati z navadnim telesnim delom. Z namenom, da se odpomoro temu žalostnemu stanju, se je leta 1921. ustanovila «Centralna komisija za proučevanje stanja učenjakov«, ki še danes posluje. Ta ustanova, ki se nazivlje na kratko «CEBU-KU», je izdala nedavno v Moskvi brošuro, v kateri podaja izčrpen pregled svojega dosedanjega delovanja. Po podatkih, navedenih v tej brošuri, živi danes okoli 13.000 učenjakov in drugih javnih delavcev, med njimi 1100 umetnikov, liazde-ljeni so v tri skupine. V prvi so učenjaki svetovnega slovesa, ki jih je okoli 500, v drugi so manj znani učenjaki, ki jih je okoli 8500, v tretji so pa ostali javni delavci; teh je okoli 4000. Sprva je bilo delovanje koimsije omejeno le na podeljevanje podpor in posojil potrebnim učenjakom, in na preskrbo delovnih prostorov. Pozneje pa je začela komisija skrbeti za uvajanje rednega pouka na visokih Šolah, in s tem je dosegla, da so se učenjaki stalno namestili in prejemali redne plače. Razen tega je komisija začela skrbeti tudi za bolne in radi starosti oslabele učenjake; pošiljala jih je « ■EDINOST« V Trstu, dno 31. januarja 18?3t pazita zdravilišča ali na oddih v razna letovišča v Kavkaza, na Krimu in drugod. Na njeno pobudo je bil zgrajen v Moskvi »Osrednji dom učenjakov« z 'dvoranami za koncerte in predavanja, s veliko knjižnico, ki jredno razpolaga z vsemi ruskimi perijodičnimi publikacijami £n s približno 250 inozemskimi tisti. Ta dom je lam posetilo o-koli 50.000 oseb. Končno preskrbuje «CEKUBU» učenjakom, ki firihajajo na razne kongrese v Moskvi, brezplačno sob« v posebnem hotelu. Toda kljub vsemu prizadevanju te ustanove je položaj ruskih kulturnih delavcev v sptoft-nem mnogo sLabči od pofcoftaja njihovih zapadnih kolegov. Najbolj pa trpe brez dvoma radi tega, ker ne raaaejo svobodno delati, marveč so vezani na smernice, ki jih dobivajo od višjih sovjetskih oblasti. V tem pojedu Jim «CffiUBU* seveda ne more pomagati. DNEVNE VESTI Nas no«l pMHitek Danes zaključujemo objavljanje podlistka «cCrni lovec>» in jutri pričnemo z novim podlistkom, z romanom *Pajčevina», ki ga je spisala načim čitateljem dobro znana ruska pisateljica Križanov-ska (ista. ki je spisala «Moč pretek losti» in rfNemezo»). Frav kot prejšnji dve, se tudi ta povest odlikuje po bogatosti in spretnem nanizanjU najrazličnejših konfliktov, zlasti ljubezenskih. Ves roman preveva čut domovinske ljubezni. Velika Rusija je v nevarnosti. Živahni in pridni Nemci se naseljujejo v njoj, toda ostajajo Nemci sredi Rusov ter se smatiajo za nekake pred hodnike Germanije in predhodne zavojevalce ruske zemlje. Lepa in rodoljubna Rusinja, ki se zaljubi v nemškega častnika, pride v težek položaj. Izbirati je treba med domovinsko ljubeznijo in njeno srčno. Pisateljica je na zanimiv način razpletla ta zamotani spor. Toda okrog tega glavnega dejanja je nanizano vse polno zanimivih za-pietljajev, ljubezenskih sporov, posledic zlega, kateremu pri naši pisateljici vselej sledi kazen. Brez dvoma bo ta povest pomnožila bralce naših podlistkov. P?ed eiwrlttBo mftnm semaH V TrfetilSU Le še malo dni je do svečane o-tvoritve drugega vzorčnega semnja v Tripolisu, ki ko predstavljal najvažnejšo kolonialno manifestacijo tega leta. Vodstvo semnja se jo že preselilo iz Rima v Tripoiis. V zvezi z dejstvom, da je bila otvoritev odvoden a do 15. februarja, kateri dan je sedaj končnove-Ijavno določen kot otvoritven dany se opozarja, da so dobe, v katerih bodo veljali popusti na železnici in na parnrkih, sledeče: Po suhem: za razstavljalce do 15. maja 1928, za blago do 31. maja 1928. in za obiskovalce do 30. aprila 1928; po moriu: za razstavljalce do 31. maja 192«. za blago do 29. februarja 1928 za tja, za nazaj od 15. marca do 31. maja in za obiskovalce od 5. februarja do 12. aprila Prejeli smo: Opazilo se je, da obiskuje po deželi neki mlad človek srednjeviso-ke in bolj nizke postave kemto-valce, izdajajoč se za uradnika raznih tvrdk in kmetijskih organizacij, ter izmami ja od kmetov denar" pod pretvezo, da jim bo iz-poslovala dotična tvrdka znižanje in revnejšim kmetom celo odDis davkov, dalje da jim bodo izposlo-vale posojilo za nabavo raznih potrebščin itd. Dne 25. t. m. se je nahajal v Podragri pri Bistrici, kjer je opeharil več kmetov. Opozarjajo se kmetovalci, da temu človeku ne nasedajo, ter, ako nadleguje s takimi predlogi, naj ga enstavno prijavijo oblast-vom. _ Zastarele zsamke. S 1. marca 1928. preneha prodaja spominskih znamk prostovoljske milice za nacionalno varstvo. Ker pa se te znamke ne morejo menjati za druge, dovoljuje poštna uprava občinstvu, ki bi bilo v posesti omenjenih spominskih znamk, da jih lahko rabi za fran-krranje pošiljatev do 30. aprila 1928. DELOVANJE ŽIVILSKE POLICIJE Občinska živilska policija je izvršila v tednu od 20. do 26. januarja 1928. sledeče operacije: pregledala je 1285 obratov, med katerimi 210 pekarnic, ter je stalno nadzorovala vse trge in prodajali-Sča izven njih, odredila je 134 zaplemb živil na trgih in po proda/-Jalnah, ker niso bila več za kon-sum, izvršila 150 pokušenj mleka, vzela 24 vzorcev za analizo, napravila je eno ovadbo radi prestopkov proti obrtnim zdravstvenim predpisom in 5 ovadb na kr. preturo radi zdravstvenih zakonov. Rojstva, smrti in poroke v Trstu dne 28. januarja 1928. __ Rojeni: 9; mrtvi: 11; poroke: 8. . Iz tržaškega življenja Samomor starte. V nedeljo popoldne so ljudje našli pod železniškim mostom pri Miramaru truplo starke, ki je imela hudo rano na glavi in druge po-gkodbe na raznih delih telesa. O žalostnem odkritju so bili obveščeni orožniki na miramarski posta- ji, ki so pri izvidu na licu mesta ugotovili, da gre za samemer. Starka, v kateri so spoenali skore sedemdesetletno Frančiško Bogateč, stanujoč o na Preseku, je skočila z mostu, visekega kakih 10 metrov, na spedaj ležeče skale in najJ»rŽ obležala na mestu mrtva, kajti pri skoku si je adrebila lobanjo. Obupni korak je izvršila — kakor je bilo mogoče sklepati po raznih okolščinah — okoli 10. ure. Ni znano, kaj jo je gnalo v žalostno smrt. Zvečer je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Slabo kenčan izlet z avtomobilom Predsinočnjim sta prišla iskat pomoči v mestno bolni^ivico 29-1 et-ni Costante Quartero in 33-1 e t ni Ezij Biancorosso, oba radiotele-grafista, nameščena na brzojavni postaji Italo-Radio na pomolu Fratelli Bandiera; dala sta si iz-lečiti številne praske po rokah in obrazu. Moža sta povedala, da sta poškodbe zadobila pri avtomobilski nezgodi. V nedeljo zjutraj sta se namTeč odpravila v družbi svojih žen na izlet z avtomobilom v Benetke. Ko so dospeli v bližine Portogruara, je privezil nasproti kolesar, ki je nenadoma preetri-gel pot avtomobilu. Da bi se mu izognil, je Quertero, ki je vodil avto, naglo zavil na levo, tako da je avto zdrčal s ceste, se prevrnil in razbil. Vendar pa se avtomobilisti pri vsej nesreči imeli precej sreče, kajti nihče izmed njih se ni resno poškodoval. Tu"di kolesar, ki ga je avto zadel z blatobranom in prevrnil, jo je poceni i-zkupil; zad-obil je 1© neznatno rano na glavi. Izginil je s svejim kolesem, Se predno so utegnili zvedeti, kdo je. Nosss&ia motedklista Še bolj žalostno je končal izlet, ki sta si ga privoščila v nedeljo 25-letni Lucijan Furlani, mehanik, stanujoč v ulici Galileo Galilei št. 7, in njegov prijatelj, 27-letni delavec Anton Braricovich, stanujoč v ulici Media št. 27. Predpoldne sta se odpravila z motocikl jem v Tržič in tamesnjo okolico. teudiia sta se tam do večera in vse je šlo srečno. Pri povratku pa sta imala smolo. Ko sta že srečno dospela v me-sto in sta bila takorekc-č že doma, ju jo doletela huda nezgoda, ki jima je zagrenila ves izlet. V ulici Udine je namreč motorno kolo zdrčaio na blatni' cesti ter treščilo ob zid. Sunek je bil take močan, da je Furlani, ki je veail metocikelj, butnil z glavo ob zdd ter se pri tem hudo pebil po Čelu in obrazu; med drugim si je tudi prebil lobanjo. Njegov tevariS se je pa samo nekoliko opraskal. Nesrečna motocikl j ista sta dokila prvo pomoč od zdravnika reši ki e postaje, ki je bil telefonično poklican na lic® mesta. Furlani je bil nato »repeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v ki-rurgični oddelek. Njegovo stanje je resa o. ŽalestM pasIa^Ue neprevidne režije s ktlesom. Nepreviden kolesar je včeraj predpoldno zakrivil na cesti med Greto in Kontovelom nesrečo, ki bo utegnila imeti žalosten epilog. Okoli 11. ure je šla po tej cesti sku>-pina kmetic iz okolice, ki so se vračale iz mesta domov; med njimi je bila tudi 55-letna Ana Milič iz Saleža pri Prošeku. Ko so ženske dospele pod Konlovel, jim je privozil z veliko naglico naproti neki kolesar, kateremu se Miliče-va ni utegnila umakniti. Kolesar se je zaletel s tako silo vanjo, da je reva telebnila na tla in obležala nezavestna. Tudi kolesar — približno 20-leten, po delavsko oblečen mladenič — je pri tem padel, a se je kmalu pobral, skočil spet na kolo in jo naglo odkuril proti mestu. Ženskam je pa dejal, da gre na Kontovel, da bo od tamošnje orožniške postaje telefoniral po zdravnika rešilne postaje. Ženske so nekaj časa čakale, ko so pa videle, da zdravnika od nikoder ni, je ena izmed njih pohitela na Kontovel • ter obvestila o dogodku tamošnje orožnike. Ti so poskrbeli, da je končno prihitel na lice mesta zdravnik, ki je ugotovil, da je Miličeva nevarno poškodovana; pretresla si je možgane in najbrž ji je tudi počila lobanja. Po prvi pomoči je bila reva prepeljana v mestno bolnišnico. Njeno stanje je telo nevarno. Neprevidnega kolesarja išče policija. Nezgoda pel Mm Na parmku «Conte Grande*>, ki ga dograjujejo v ladjedelnici S. Marco, so v nedeljo preizkušali parni kotel pri strojih- Pri tem delu sta bila zaposlena med drugimi delavci tudi 26-letni Josip Persich, stanujoč v ulici Istituto št 13, in 25-letni Ferdinand Dumi- irich, stanujoč v zagati S. Teci* 6t. 4. Med preizkušanjem so pri enem kotlu odletela vratca ter zadela omenjena delavca. Ker eo lula vratca razbeljena, sta poleg ran oba zadobila tudi hude opekline. Z »vtomeMlem rešilne poeta je sta bila pregljema v mestno bolnišnico, kjer se bosta morala zdraviti kakih 14—20 din. VonA in avtozsebff. Ko je 34-letni voznik Fran Stare, stamugeč v Barkovfjah št 872, sinoči oboli 18. ure korakal poleg svojega voza, Ki ga je uprav pripeljal iz tevarne vasettne v Ba» k ovijati »a c«sto, ga je pred tovarno likerjev Baker podrl tovorni avtomobil tovarne «AUmeaatal-re», ki je istočasno privozil z dvorišča te tovarne. Pri padcu si je Stare zdzt4>il nosne kosti ter se tudi sicer hudo pobil po obrazu. Z istim avtomobilom je bil prepeljan na re&lno peste j, kjer je dobil prvo pomoč. Nato je bil prepeljan v zaostao bolnišnico. Zdraviti se be moral najmanj 3 tedne. Šofer je bil po zaslišanju izpuščen na svobodo, ker se je izkazalo, da je bil Stare vinjen. Zlikovci vlomili blagajz*. — 40.90« lir plena. V noči od nedelje na pondeljek so se neznani zlikovci vtihotapili s pomočjo ponarejenih ključev v menjalnico na glavni postaji, kjer zo vlomili blagajno in jo izpraznili. Ugrabili so 40.000 Ur v gotovini in razne vrednostne papirje. O drsnem vlomu, ki so ga o ikrili v prvih jutranjih urah, so bili obveščeni policijski organi komisa-rijata na glavni postaji, ki so takoj prijeli skrbno poizvedovati po zlikovcih. Drag počitek. 59-4etni kmet Anton Pivc iz Sežane je v nedeljo popoldne čakal na glavni postaji na vlak, s katerim se je imel vrniti domov. Ker je imel Se dosti časa, je stopil v čakalnico, se zleknil na klop in kmalu sladko zadremal. Ko se je čez nekaj časa prebudil, je zelo neprijetno presenečen ugotovil, da mu je iz notranjega žepa suknjiča zmanjkala listnica, v kateri je hranil znesek 10® -lir in razne listine. K sreči mu je tat, ki inu je sp*>če-mu izmaknil listnico, pustil vozni listek, tako da se je mož vsaj mogel vrniti domov. Predno je odpotoval, je Pivc seveda javil tatvino policijskim organom. Okraden v tramvaju Med vožnjo v tramvaju proge št. 9 je neznan žepar v nedeljo izmaknil 42-1 etnemu Ivanu Linka, stanujočemu pri Sv. Alojziju -Chiadino št. 165, iz hlačnega žepa denarnico z zneskom 230 lir. Linka je javil dogodek orožnikom. Vesti Goriike mestne vesti Odstop žbccalčnega tajnika dr. Stami-ja. Tajnik bivše trgovsko - obrtne zbornice je bil dr. E. Sturni. Vstopil je v službo pri zbornici leta 1910 ter yoeta.i njen tajnik lota 1S£2. Letos januarja je bila trgovska obrtna zbornica spremenjena gospodarski svet. Dr. Stvarni je odstopil od svejega mesta, nefmjagtoč zdravstvene razloge. Za. tajnika de£e*nega gospodarskoga sveta je imenovan dr. Ale-areto Stzžner. Pačite aa kažipote! Goriški prefekt Cassini je v svo-jeon u radnom, listu «BoIlettino atti utff»eiali», iz dno 2$. januarja t. 1. opezoril vse občinske načelnike, goriškega kvestorja, orožnike, gozdno in narodno milico, naj strogo pazijo, da se ne bodo zna-merila, ki se postavljena od vojaške oblasti kot kažipoti v obmejni coni in sicer od črte Ajdovščina -St. Vid pri Vipavi - Št. Peter na Krasu - Bistrica - Snežnik - premikala, odstranjevala ali poškodovala, ka*- se je v nekaterih krajih že zgodilo. Zato naj omenjene oblasti. epozore ljudi v krajih, kjer so ta znaanenja postavljena. Nerc cone kraku Ker »e je pedražala cena moki za izdelovanje kruha, se je v Gorici na prošnjo pekov in razprodaj a lccv kruha slednji nekoliko podražal. Določile so se torej nove cene kruhu, tu sicer od 28. januarj«, t. 1. dalje se prodaja kruh pfcenične moke, presojane aefcooskih določbah, v dol-ne več kot 30 cm in ne težji od 5*30 gramov po lir 1.80 kg; kruh v ko«šh po 269 gramov pa po 2 Kri kg. Kruh se mora prodajati po teži in ne po koeih. V vsaki razproda j alni&i krube. morajo biti onMmjene cene razotoe-šene na vifctfrm mestu. Prestopki se strogo kaamovali. Na eosti so pa aaftU Goriški Žetoni križ je maral prepeljati v goriško mestno bođaični-co aeke#a Alojza Lupieria, starega 35 let, iz Verse. V nedeljo zjutraj ga je namreč načel neki kmet na cesti v bližini Verse ležečega v neeaveeti. Pretresel si je močno možgane. Očividno se je moral Lupieri ponesrečiti, ko se je vračal v soboto zvečer proti domu. Ker ni bil vdan pijoničevanju, pafi pa priden družinski oče, ni misliti, da bi se ponesrečil radi pijanosti. Možno pa je, da je bil od kopa, ki je mislil, da ima pri sebi denar, napaden. Prispevek pokrajinskem* društva za pobijanje Jetike Goriški prefekt Cassini je določil prispevek društvu za pobijanje jetike za leto 1928, ki znaša 40 sto-tink na vsakega prebivalca. Slabe Na gorižki Zeleni križ je prišla iskat prvo pomoč neka Erneeta Cosatti iz Standreža St 15. TWila je, da se je najedla gob ter se Čuti po njih zelo slabo. Z Te&ilnim tomobilom so jo nato sjpraviU v bolnišnico, kamor jo je spremljal tudi njen mož, ki se je tudi čutil po zaužitih gobah zelo slabega. V bolnišnici so takoj ugotovili prve znake zastrupljenja pri obeh zakoncih ter ju zato pridržali v bolnišnici, dokler ne okrevala. Pazite na gobe! Avtomobil ga Je poradi Včeraj dopoldne okrog 10. ure je štandreSki učitelj izpulil svoje otroke v prostem Časa iz Sole. Otroci, ki imajo v Mišmi svoja stanovanja, so stekli k svoji mamici po košček kruha. Tako tudi komaj osemletni Ey-genij Maraž. Toda nesreča nikjer ne počiva; Po cesti, po ka- teri je letalo več otrok, med njimi tudi M a raže v, je privozil avto ter podrl na tla Evgena Ma-raža. Kolo mu je šlo čez levo nogo in mu jo zlomilo. Dobil je tudi nekoliko prask po obrazu, ker ga je avto nekaj časa vlekel za seboj po cesti. Z istim avtomobilom, katerega gospodar je doma iz Gradeža, je bil deček nato odpeljan v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer se sedaj zdravi. Iz naia*a urada SloScinja, ki krade v uradu po. krajinskoga dopola vera Pred goriškim kazenskim sodiščem se je morala včeraj dopoldne zagovarjati neka Marija Spe-sot i-z Aiella, ki je bila obtožena, da je pred nekaj dnevi v uradu pokrajinskega dopolavora kjer je bila uslužkena kot služkinja, pokradla okrog 200 lir iz miznega predalčka, ki ga je odprla in zaprla s ključem, katerega je bil pred nekaj meseci uradnik izgubil. Obtoženka je trdila, da je nedolžna in da ni ničesar vzela. Zaslišan je bil tudi kvesturni marešjal Palumbo, ki pravi, da ga je tajnik pokrajinskega dopolavora opozoril na to, da mu večkrat zmanjkuje iz njegove mi-znice v uradu denar. Izrazil je tudi svoj sum glede služkinje. Maresjalo je takoj pričel z iskanjem, da bi zasledil tatu. Podal se je s tajnikom na urad in zaznamoval ves denar z malim, križcem, ki ga je vbodel v srekrnate pet in deset-lirske bankovce z nožoro. Ko je drugi dan zjutraj služkinja končala s svojim pospravljanjem! v uradu, jo je ma-re&jalo žo čakal prod uradom, da bi videl, kam se ko okrnila. In res, ko je ona prišla iz urada, je krenila naravnost v MiSnjo trgovino ter si tam kupila nekaj drobnarije, med drugim tudi en par nogavic. Takoj za njo pa je v »topil v trgovino maresjalo in zaprosil trgovskega nameščenca, naj mu pokaže denar, s katerim mu je služkinja plačala. Ko irui je ta denar pokazal, je takoj na njem zapazil usodni križec. S tem je imel glavni dokaz v rokah. Takoj nato je odpeljal Ženo na k vest uro, kjer so jo aretirali. Med ter» časom pa je skušala ključ, s katerim je odprla predal v pisarni, skriti v nogavico, to pa oo zapazili. Državni pravdnik je zahteval, naj sodišče obsodi Marijo Spesot na 1 leto in 2 meseca zapora. Sodišče pa jI je prisodilo 9 mesecev in 10 dni zapora, toda le pogojno za dobo 5 let. Imel Jo bojno fantazijo, ko eo Je vračal ponoči vinjen domov. Dne 22. maja I. 1927 se je zglasil na grgarski orožniški postaji Ludvik JevSek iz Grgarja ter trdil, da sta ga, ko se je vračal po noči proti Grgarju na svojem kolesu, nenadoma napadla dva neznanca, ga vrgla s kolesa in mu pobrala kolo. Obtoženec Ludvik JevSek je Ml, ko je te pripovedoval orožnikom, popolnoma pijan. Orožniki so pri-SK na mesto, kjer bi ae bil moral izvršiti poskušati rop, toda našli so tam v obcestnem jaricu Jevdko-vo kolo, malo proč pa njegov klobuk. Ko so nato jeli Jevttka nadalje izpraSevati, je pričel zahajati v različna protislovja, radi čeear so se orožniki odločili, da ga čez noč pridrže pri sebi radi simuliranja na njem storjenega zločina. Toda tudi drugi dan, ko se je JevSek zavedal popolnoma, je Se vedno trdil, da jo Ml napaden. Ker pa •o bi K orožniki drugačnega mnenja so naznani M sodnijL Sodni je ga je obsodila na 3 meeece zapora, JevSek pa ee je proti tej razsodbi pritožil, trdeč vedno, da je nedotteiL Prizivno eodtSČe ga je nato o-prostilo radi nezadostnih dokazov ~ • - Ker je posekala drevo, ki je rastlo ob poti * je bila od tolminskega pretorja obsojena neka Marija Faletič na 2 dni zapora ter na 50 lir kazni. Obtožnica je pravila, da je 17. maja 1. 1. posekala drevo, ki je rastlo na državnem ozemlju, to je ob cesti m ne na ozemlju, ki je njena last. Toda dokazala je nasprotno, da je drevo rastlo na njenem o-zemlju. Zato je prizivno sodišče spremenilo prvo razsodbo 4n obto-lenko oprostilo. Razžatiia Je poteštata Na 100 lir kazni je bila obsojena od prekrrja v Cervignanu neka Terezija Moinas iz Ogleja, ker je žalila oglejskega poteštata z besedami: «Vse skupaj Je ena botega!» Prišla je namreč k poteStatu, da bi ga poprosila, naj ji plača z ob-črasMm denarjem zdravila, ki jih je rabila za nekega člana svoje družine. Poteptat pa ji je rekel, da ji ne more plačati zdravil, ker ni vpisana v seznam občinskih re-vežev. Tedaj pa se je starka, ki je trdila, da je ubožna, razjezila in zavpila: «Vse skupaj je ena bote-ga», zaloputnila z vrati in odšla domov. Pri prvi razpravi je bila kaznovana z 100 lirami globe, proti tej razsodbi pa je vložil priziv državni pravdnik, zahtevajoč kazen 300 lir, ne pa samo 100 lir. Prizivno sodišče je včeraj prvo razsodbo spremenilo in obsodilo starko na 300 lir kazni. Zopet živo srebro Pritožila sta se proti prvi razsodbi, po kateri sta bila Marija Gnezda ter Ivan Bogataj obsojena prva na 3 mesece zapora ter ICO lir kazni, drugi pa na 1 mesec ter 100 lir kazni radi tatvine in radi pri-lastitve ukradenega, živega sreina iz idrijskega rudnika. Prizivno sodišče pa je prvo razsodbo potrdilo. IDRIJA Na proturi Ivan Makuc, ki je bil obtožon, da je prekoračil državno mejo brez potnega lista, je bil od idrijskega pretorja obsojen na 5 mesecev zapora, toda le pogojno. Mferss «118 Iz 13. !n H. Kako se petevali cesar j L - N arb&ne ▼ee/sliee. - Ženitevasjski običaji. Dražtva tre*c.ostL - Spekerarfki In palčavniki. - Igre za denar. Kadar so nemški cesarji potovali v Rim, so hodili navadno skozi patriarhove dežele. Na dol^i poti so so radi ustavljali v Čedadu, Vidmu ali v Gernoni, in patriarhi so si s plemstvom in meščani vred tleli v veliko čast, da so mogli pogostiti cesarja in njegov dvor ter se ogreti «na sohicu cesarske milosti«. Najsijajeejši sprejem je doživel cesar Kstrel IV., ko je potoval v Rim. Dne 21. aprila 1368. je prispel cesar s svojo soprogo in hčerjo do Vidma, kjer ga je svečano sprejel petriarh Markvard. V cesarjevem spremstvu so bili nadškof praski s tremi drugimi »kctfi, mejni grof moravski, grof nurnfcerški, grof goriški ter mnogi nemški in češki plemiei. Razume se, da so vsi ti visoki gospodje imeli s seboj ne-broj oboroženih hlapcev in sijajno opremIjemh konj. Na vratih «Porta Aquileiensisu ga je čakal patriarh istotako s sijajnim spremstvom. Cesarju na čast so prišli iz Italijo Amadej VI. Savejski, imenovan «zeleni grof», ker je nosil pri viteških igrah vedno zeleno obleko. (Ta Amadej VI. se je odlikoval po svoji izredni hrabrosti v mnogih vojskah, zlasti proti Turkom in Bo-lgarom.) Pri sprejemu so bili nav«>£ni bene#ki odposlanci v svojih bogatih slikovitih oblekah, škof iz Padove, slavni pesnik Petrarca in toliko drugih. Mestni kapetan videaaaski je pozdravil cesarja z nagovorom in ga je ogrnil s purpurnim plaščem, izvezenem v "zlatu s cesarsko krono, posuto z biseri. V imenu mesta mu je podaril 200 mernikov ovsa, 120 funtov belega voska, 6 sodov najboljšega vina ni 10 pitanih volov. Cesarico in njeno, hčer so pozdravile plemenite gospe iz Furlani je; odlični meščani so nositi cesarski baldahin. Sedem dni je bival Karel IV. v Vidmu in vsak dan so se njemu na čast vršile svečanosti in — pojedine. Pri viteških igrah se je odlikovalo domače plemstvo; največjo zabavo pa je imel cesarski dvor pri narodnih plesih. Ko je cesar odhajal, je njegovo spremstvo narastlo, ker se mu je pridružila večina domačega plemstva, patriarh pa ga je spremljal do Rima. Poleg Vidma sta tudi mesti Čedad in Cremona tekmovali ob obiskih visokih gostov, ker vojvode koroški, tirolski, avstrijski, goriški grofje, papeževi odposlanci itd. oo se radi ustavljali pri teh gostoljubni ljudeh, kjer se jim je dobro godilo. Poleg obskrbe so do-MraK povrh Se mnoga darila, IModtsem sladkega konfekta (con-feUO, voftčenlh sveč in vina. Pa tudi zmagovalci pri turnirjih eo doMvatt no«rado. Ue*U> Codad je L 1968 določilo zmagovalcu pri letnih torairJUi po 14 vatlov Iki-ItAom sukna Ta nabada se je SnTeLani* vso de L 1674. Vrh tega eo ee prirejale ie druge ve-Mltce, ki veselemu temperamentu italijanskega naroda Ae danes u-gajajo. Ko se jo za časa strašno kuge (1948) Število prebivalcev skrčilo, je patriarh Betrand de St. Gin ne s nakazal revnim ner». s tam 12.000 zlatih goldinarjev za doto, prirejeval je narodne veselice s telovadnimi igrami ln javni« mi plesi, da se mladi ljedjo ma4 seboj spoznajo in rprijateljija,-Z L 1350. so pri&e konjske dirka (Corde di eavaili) z^pet do velja« ve. Pod oboki mestne hiše gia) v Vidmu je Betrand vsak btz*> koštni pondeljek prirejal jame pleee, ki so bili 5e v novejših ča>« slh v navadi. Pri sklepanju ml-» rovnih pogodb in pri družinskih svečanostih (pri zaroki, na po* ročni dan mlade neveste in žemK na, ob rojstvu itd.) je domaČe plemstvo prirejaio vžto&ke igra pri katerih so bili navzočni triarh, goriški škof ln drugi od* lični gostje. — Dota za hčere plemenitih dru>-Žin je bila za one čase izredno vi-, nevesta je dobila po l.(>00—* 0 goldinarjev gotovine, trojno obleko (eno svileno, eno iz žame* ta, ono pa iz broktaa), eno veri-* žico pravih biserov, eno pa zlato. Poleg tega so dobivalo neveste po( dve ali še več kolonskih gruntov, ali pa namesto tega po 300—450 goldinarjev v gotovini. Ko se je nevesta na belcu približala domu svojega ženina in stopila s konja (dismontadurius), je dobila še posebej darilo (-Morgengabio), navadno hlapca-tlačana, ali pa zopet darilo v gotovini. Proti koncu XIV. stoletja so bile dote še več je: neveste so dobivalo do 2800 zlatih goldinarjev, vrhtega pa še druga običajna darila, kot smo jih gori našteli. Patriarh Pagano je dal svoji nečakinji Bedlingoriji della Torre ob poroki ob poroki z grofom Mkaijniiardom Ortenbur-škim kar 10.000 goldinarjev v zl. Na d*ui poroko jo nosila neveata eno omenjenih oblek, povrh rde* če obrebljeao krflo, na giavi pa belo pečo. (Caornig imenuje to «©i*ie slavvische, noch bestehendo SHte). 2enin je nosil jopič iz brG-kata, bogato našit z zlatom in srebrom, na glavi je imel po liri va-lo, podobno mitri, ob pasu pa bo-« dalo in dolg meč. Spričo takih in podobnih j>rilil^ kjer jo prišlo resnično ah vsaj navidezno bogastvo do veljave, sa jo v Furianiji razpaslo razkošje. Ljudje so videli sijaj patriarhov in knezov na njihovih potovanjih, videli so dragoceno oprečno spremstva in kohj, pa je i plemstvo začeto tako, za njim pa tudi meščanstvo, kakor je to še danes v navadi, ko na deželi ob nedeljah ne ves, ali gredo v cerkev domači dekleta, aii so goriške in tržaške gospodične prišle kazat svoja gola kolena. Za lankošje v ženskih oblekah naj služi primer soproge plemiča Pirtzano, kateri je plemeniti l*a-gogna kupil ol>ieko iz škrlata, ki je slala takrat 240 goldinarjov, kar bi bilo danes približno šest tisoč lir!! — Da, prišlo je tako da* leč, da je patriarh Betrand d^ St. Ginces izdal siroge naredbe proti razkošju (1342). Po teh odreubah ni smol nihče nositi na obleki zlata, srebra in brokata, našitega z biseri, zlatom ali srebrom; dovoljeno pa jo bilo nositi iu>. jokavih po 20 srebrnih gumbov vsak po 10 krajcarjev vrednosti. Vlečko na ženskih krilih niso smele biti daljše nego po 1 vatel. Za plemiče pa te odredbe niso bile obvezne. — Zanimivo je tudi to, da so purane smeli jesti edino ie plemiči, v som drugim smrtnikom je bila ta po čenka do konca XV. stoletja po-d kaznijo prepovedana, ker so jc smatrala za luksusno jed. To nam pripoveduje Morelli v svojem znamenitem delu «Storia della Contea di Gorizia». Še večji uspeh nego patriarhove posiave so imele proti razkošju duhovne igre in spokorniiko vajo bratovščine flagelantov (Cžonfra-ternit4 dei BaUuti). Duhovne igre so bile dramatično predstave, za katere so redovniki jemali snov iz Sv. pisma. V velikem tednu so predstavljali po samostanih trpljenje v peklu, da odvrnejo ljudi od razkošja in ^re-ha. Strah pred večnimi poklenski-mi mukami je bil tako velik, da so ljudjo radi zahajali med bičar-je (flagelante). Te bratovščine je ustanovil proti koncu XIII. stoletja oglejski dekan Asquino, ki je prišel s Četo takih spokornikov v Čedad, kjer so se na javnih trgih nagi do krvi bičali, prepevali nabožne pesmi in klicali grešnike k pokori. Te bratovščino so se tako naglo širile, da je že 20 dni po prvem javnem nastopu povsod — po mestih, gradovih in vaseh ^ žvižgal in pel krvavi bič po nagih grešnih telesih. Ženske so se ponoči bičalo po cerkvah, in po oblih ramenih in rokah koder ss je pred kratkim šopiril brokat in Skrlat, so zevale krvave rane... Druge' ženske, med njimi mnog« plemenite gospo, so se dale vzidati v ozko celice poleg cerkvži, kjer so v spokornem življenju samota-rile in živele od milodarov dobrih ljudi. Kakor nam to pripoveduje zgodovinar Nfooletti «Biografi» dei Patriarchi d'Aquileia), 1* dala Alsubetta z drugimi plomo-ni tim i tovariiicami vzidati poleg cerkve sv. Ste/ana v Čedadu, kje« m delala pokoro in služila Bogu. Tudi puščavaikov ni manjkakfc ki so v samoti premišljevali o ni« čevseti posvetnega življenja in 11-veM ob skromnih mi Vod arih popoC« nikov in bližnjih samostanov. A U pobožni samotarji so imeli v onih nevarnih časih mnogo -zaslug za javni blagor. Kadarkoli so klativitezi in drugi tolovaj-^ V Trstu, dno 31. januarja 192& •EDINOST® III. grozili po deželi, so puščavniki etražili na skritih krajih ali vrh gričev, pa so s svojimi zvončki dajali znamenja, da lopovske dru-hali grozijo s požigom, ropom in umorom. Na taka znamenja so Jjudje po deželi iz svojih samotnih bivališč bežali z družino in živino v utrjene tabore in gradove svojih gospodarjev. — . Poleg razkošja v obleki in o-premi stanovanj sc je bila v 13. in 14. stoletju razpasla navada visoke hazartne igre na kocke. Zdi se, da poštenega taroka ali »pohlevnega mavša» še niso poznali. Skorcda vsa mesta so imela v svojih štatutih posebne kazenske odredbe proti igralcem in njihovim pomagačem, ki so jih skrivali. Čedad ima kar dve taki odredbi, in sicer iz 1. 1303. in 1307. Ta strast je bila razširjena zJasti med duhovniki, kar jo povzročalo mnogo neredov in nejevolje med narodom. Zato so ustanavljali •društva zmernosti«, kjer so igralci delali svečane obljube, da ne hodo več igrali za visoke zneske in so za take obljube dajali jam-elvo (vadium) v gotovini ali v nepremičninah, ki je zapadlo, ako se jo kdo navzlic obljubi in jamstvu zopet lotil kockanja. Corra-dino di Cividale je prisegel svojim sestram, neki Matiusso pa je ob-(ljiibil kanoniku D Orsaria, da ne J>osta več igrala; za jamstvo sta dala vse svoje premoženje. Flori-rlcs von Pertenstein, arhidiakon čedajski, je svečano prisegel, da v naslednjih 20 letih ne bo več igral na kocke (ad taxillos). Toda izgovoril si je, da smo v veseli družbi igrati za — vino, v denar — pa le do zneska dveh denarov. Ako ne bi držal obljube, plača 150 gold. v zlatu. — Takih primerov, ki so zgodovinsko zajamčeni, imamo mnogo, toda za ta skromni okvirček kulturne zgodovine za Časa patriarhov, naj zadostujejo navedeni slučaji. Znanost In umetnost Vicsnte B laško Ibanez. V soboto, dne 28. januarja, je u-mrl v Mentone na francoski rivieri v prognanstvu španski pisatelj Vicente Biasko Ibanez in sicer prav en dan pred svojim eden in fcestdesetim rojstnim dnevom. Ibanez se je rodil v Valenciji iz dobre meščanske družine. Študiral je pravo. S svojim sedemnajstim letom jo skrivaj zbežal v Madrid, kjer je bil zaposlen nekaj časa kot tajnik pri pisatelju Fernandezu y Gonzales-u. Že tedaj se jo mladi Ibanez udeleževal vseh zborovanj in nastopal večkrat tudi kot govornik. i*Gslediea njegovih preostrih govorov in člankov v levo-radikalnem, "pariškem časopisju je Lila prva zaporna kazen. Pozneje, ko je imel dva in dvajset let, je bil zapleten v neko zaroto in je moral Ležati na Francosko. Tu je ostal tri leta in sicer v Parizu, kjer je spisal svoje prve romane. Leta lc 91. se je vrnil v domovino in ustanovil list, ki še dandanes izhaja, «El Fueblo». V tem listu 3'e nadaljeval L-oj za svoja republikanska načela. Čudovito je bilo, kako je delal. Pisal je skoraj sam ves list, poleg tega je spisal dva »zvezka novel in roman «Arroz y Tartana«, satiro na valencijansko meščanstvo «ki žre doma edino le riž, samo da se more voziti v lastni kočiji.» V njegovi borni uredniški sobi je nastal njegov roman «Flor de Mayo», povest iz življenja sredozemskih ribičev in tihotapcev. Svojo domovino in svoje rojake popisuje Ibanez v svojih spisih naravnost ženijalno. Naj se še tako poglablja v razna vprašanja, vedno ostaja pesnik, slikar. Ko je grozila vojna s Kubo, se je Ibanez z vso strastjo in z vso vnemo zavzel proti vojni. Pri žel je pred vojni sod. V zadnjem trenutku so mu pomagali mornarji v Italijo. Po vojni se je vrnil. Zopet ga je sodil vojni sod in ga obsodil na eno leto ječe. In tako je šlo vse njegovo življenje. Vedno se je bojeval za svoje ideale in vedno je bil v sporu z oblastmi. Ko je njegovo ime zaslovelo že po vsem svetu, je Ibanez mnogo potoval. Šel je v Orient, Indijo, Južno Ameriko. V zadnji vojni je spisal «apokoliptične jezdece« in «Mare nostrum», kakor sam trdi nikakor ne proti Nemčiji, marveč proti nemškemu militarizmu. Ibanez spada med one Španske pisatelje, ki so imeli povsod največ Čitateljev. 2e pred leti je trdil sam, da so mu njegovi romani, posebno pa filmi njegovih del prinesli mnogo zaslužka, nad pet milijonov pese-t. Ibanez je umrl v pregnanstvu v Mentone v lastni vili, tik vile ruskega zdravnika Vorcnova. K njegovi smrtni postelji sta priletela s posebnim letalom iz Španije njegov sin in njegova hči toliko pravočasno, da je izdihnil v njunih rokah. SGdba o njegovem pisateljevanju je različna. Nekateri vidijo v njem le tovarnarja romanov, drugi ga stavijo v isto vrsto s Cervan-ter-om. Splošno se pa lahko reče da je užival sloves znamenitega izur'enega pisatelja, ki se je odlikoval s svojim na Zola-ja meječim realizmom. Geografski kongresi v Jmgcslaviji Koncem aprila 1. 1927 se je vršil v Beogradu I. kongres jugoslovanskih geografov, ki je prvič združil geografe Jugoslovije v skupnem delu, posvečenem zlasti vprašanjem šolske geografije. Na sklepnem zborovanju se je skler-nilo, da se skliče prihodnji kon-gTes (1. 1929) v Sloveniji in se bo torej vršil drugi sestanek jugo-slovenskih geografov v Ljubljani. V Jugoslaviji se pa bodo kmalu nato, že 1. 1930., sestali tudi geografi iz vseh slovanskih držav na 3. vseslovanski kongres geogra-= fov in etnografov. Pobudo tej med-slovanski prireditvi je dal pokojni profesor J. Cvijič in se je prvi vseslovanski kongres vršil v Pragi 1924.. drugi pa na Poljskem 1^27. Slično kakor poljski, bo tudi jug"oslovenski 1830. prirejen v obliki potovalnega kongresa in bodo torej stotine slovanskih geografov obiskale tudi Slovenijo, kjer se bo vršil del zborovanj in ekskursij. Geografsko društvo na univerzi v Ljubljani si je v svesti velikih nalog, ki ga čakajo ob obeh prireditvah. Pripraviti bo treba zlasti v društvenem glasilu "Geografskem vestniku« raznovrstno znanstveno gradivo, nadalje predavanja, slike najlepših pokrajin, zemljevide itd., da se pripravi gostom dostojen sprejem : m m J* | ČISTILNI ČOKOLADNI BOMBON IZBOREN PO OKUSU. UČINKUJE 2 GOTOVOSTJO PRi OTROCIH IN ODRASLIH. PRODAJA SE V RUDtČlH ZAVITKIH PO 50 CEKT. Kemično-lekarniikl zavod .Ali« Modonno deti« SaUte" C** Raff. Oo v ozvezdju Strelca, proti koaicu v Kozorogu. Kazala nam bo skozi ves mesec približno 4 pestine svojega površja. Kan je praktično neviden. Ii^tet je še vedno kraljujoči planet na nebu, dasi le še v prvih urah po soinčneoa zahodu, kajti sredi meseca zahaja že tri ure in pol za Solncem. Sofevtu je že bolje viden, in sicar v jutranjih urah v Of i juhu. Ostala dva, s prostim očesom nevidna planeta bosta v februarju oba vidna, in sicer Uran v večernih urah že na obzorniku v ozvezdju Rib, Neptun pa skozi vso noč v Levu. (Dalje na IV. strani) mmmm ZAHVALA. Za ganljive izraze sočustvovanja ob nenadni izgubi itsšega nepozabnega soproga, brata in strica se najislcrenejše zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin blagega pokojnika. Posebno zahvalo pa izrekamo pevcem Salezijanskega zbora za petje pri pogrebu v cerkvi in vsem ki so se udeležili pogreba ter spremili predragega pokojnika na njegovi zadnji poti. TRST, dne 30. januarja 1928. Žalujoči ostali. » ."-vr f St,*-^"- • Potrti neizsterne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, daje naša nadvse ljabljcna mati, stara mati Uršula vd. Rotar t 86. leta, v petek, 27. t. m., mirno v Gospode zaspala. — Pogreb drage pokojnice se Je vrSil ▼ nedeljo popeldae aa domače pokopališče. VODICE, 30. januarja 1928. (168) Žataječa družina Rikarlć. MALI OjHJjSI RESESTE P9I8S! u vzmeti za dve postelji. Jelerčič, tapetnik, Trnovo - II. Bistrica. , 3 POROČNA soba, jiesenova, masivna, a psiho ali umivalnikom, 1700.—, topolova 1800.—, luksuzna 1250.—, Postelje z mrežo 150.—. Twrk, Cesare Bat t is ti 12. Pozor na številko. 84 IZREDNA prifikal Poročna soba orehova, z mrair.©rjem in ogledali, 1466, vila Forti 17, Opčine. Istotam se proda tudi šivalni atroj «Singher» in steklena omara. 104 KRONE, srebrne, plačani* 136, goldinarje 3.60. Signoretto, Corso Vitt. Em. 2. 105 KUPIM do 200 m mreže in 400 m bodičaste žice za ograjo vrta. Ponudbe na gostilna Mohar, Jelšane. 106 ME1 LIKAMO sobo ali sobico odda takoj v podnajem slovenska družina, tudi z uporabo kuhinje. — Via Ant. Sioppa-ni 5 - II desno. 81 GOSTILNO «AIle Corriere* prej Porlo-rose, Via Romagna šE. 4, blizu kavarne Fabris. Postajališče korijer, shajališče dežtlaaov in okoličanov. Najfeošiša domača kuhinja, prvovrstno okoličansko, vipavsko, istrsko vino in kraški teran. Za dobro postrežbo jamči udani Štefan Stančić. 74 Vse je pripravljeno za sfavnosf. Če bt povabljenec nenadoma čutil kako bolečino ? Ne pozabile pripraviti tudi fcblice ASPIRINA popolnoma neškodljiva srcu. Te odpravijo v kratkem ka-kršnebedi bolečine. Ne kupvjle posameznih tablic, ampak v*:dno originala« cevčice ,BAYER- z 20 tablicami ali P« ekonomični zavitek „BAYER" 2 tablicama. mmm jemesr ne bodete manjkali, ako ves Trst prihaja občudovat ^ IMO mKORiktuo f ki spreminja naše skladišče v kotiček Daljnega vzhoda vsltd Mffisnaod 2-mi Zgodovinski roman iz kanadske prošlosti (n 2) Spisal James Oiiver Curwood Prevei France Magajna. Po dolini črnih senc, med deželo živih in deželo mrtvih, je mnogo dni plaval Davidov duh. Ni se več spominjal žaloigre, ki se je odigrala na Grondinovem dvorcu, da je Anica pri njem, je pa čutil ves čas, tudi v trenutkih, ko so g-a oni, ki so bili okoli njedra, prištevali že med mrtve. Deklica ni več zapustila njegove postelje; presedela je pri njej skozi dneve polne žalosti in bdela je nad njim v nočeh, ko ji je brezupje polnilo srce. Skozi vse te dneve in vse te noči je plavala proti nebu vroča molitev, da bi usmiljeni Bog vrnil Anici Davida. Marija Ročk, njegova mati, je čuvala in molila z njo. Mehka, ljubeča roka je Sla za njim v dolino senc. Bodrila ga je ln krepila, da ni popolnoma utonil v njih; vodila ga je polagoma navzgor proti robu doline in neko jutro je odprl oči, ko je zunaj dehtelo tiho indijansko poletje, ki je molče obljubljalo vse, kar je bilo lepo in dobro. Poleg postelje je zagledal Anico — Anico iz nekdanjih dni, Anico, kakršno je gledal pred letom na Zatonskem griču. Rosnih, a smehljajočih oči se je sklonila k njemu in mu zacepetala njegovo ime. V dnevih, ko so se krepile njegove moči, je zvedel mnogo stvari, ki jih je celo v času nezavesti želel izvedeti. Obiskal ga je Peter, Čigar obraz je bil poln brazgotin in čigar zlomljena roka je počivala na belem prtu, ki ga je imel prtvezajiega za vratom. Z njim je priSla Nancika Lotbiniere. Bila je pa Anica prva, ki mu je povedala, da so po veliki božji dokroti napadli Moha.vki ravno v nedeljo zjutraj, ko so bile skoro vse ženske in otroci z Grotidinovega dvorca v cerkvi pri maši. Povedala mu je tudi, da sta z Nanciko gledali strašni boj skozi ozke li-nice in potem skozi razbita vrata. Toda za resnejše stvari je želelo zvedeti njegovo srce in te sta mu povedala Peter in baron St. Denis, čigar sivo obličje se je v poslednjih dneh močno postaralo in v čigar vdrtih očeh je dremala strašna slika, ki je ne bo pozabil nikoli več. Carb&n&c je mrtev. Sr-nomorec je mrtev. Stari mlinar Fontbleu je mrtev in z njimi šs trije drugi možje, sedem žen in štirje otroci. Veikna mož, ▼ prepričanju. da so njihove domačije varne, je odšlo z Dieskauom na vojno proti Angležem. Tisto ne deljsko jutro je bilo v cerkvi šest pušk, katere je imel kaplan tam skrite že mnogo let, toda za vse te puške so imeli komaj pol roga smodnika in komaj kakih dvajset krogel. Za žlico smodnika so Še imeli tedaj, ko se je oglasil od gozda krik Črnega lovca. Ce fci prišli deset minut pozneje, bi našli samo rdeča krila smrti, ki bi plavala nad Grondinovisn dvorcem. Baronov obraz je bil rumenkasto bled, ko je pripovedoval o čudežu, ki se je zgodil v dvorcu. Na jutro napada je bila Anica vsa potrta od neznane bolesti, ki jo je pogost osna obvladovala in pred katero je trpeia od tedaj, ko se je povrnila iz Ouekeca. Ostala je doma in z njo Nancika Lotbiniere. Vsi ostali, vštevši tudi črne etre-žaje so odšli v cerkev. V poslednji minuti je Anica zapustila posteljo in se napotila z Nanciko č« trato proti cerkvi. Sam Bog ji je vdahnil to misel, kajti komaj so se cerkvena vrata zaprla za njima, so Mchavki kakor tropa volkov pri drli iz goeda. Crni lovec je izginil. Sledil je divjakom v gozd In od tedaj g* niso več videle Človeftke oči. Peter in St. Denis sto preiskala vse steze in bližnje tn oddaljenejše goščave, da bi morda na&a oje- govo truplo. Vse iskanje je bilo zaman Brez dvoma je še živ, če le ni sledil Indijancem preko mej posestva, kjer bi lahko postal njihova žrtev. V svojem srcu je čutil David, da se bo Peter Joel Še povrnil in to prepričanje mu je krepila tudi Anica. «Ne sme oditi tako, ne sme!» je jokala deklica. «Mora se vrniti, da pokleknem preden j in ga prosim odpuščanja! Ne bom srečna, dokler mi Bog ne dodeli tega.* «Vrnil se bo,» je dejal David, le Marija Ročk je molčala. Njene otožne oči so raaodevale le majhen del bolesti, ki jo je občutilo prazno srce, srce ki je občutilo grerakobo oeameloeti, katere ne bo konec nikoli več.*) *) Zgodi -se le premnogokrat, da mrzla dejstva pokrijejo upe in nade ljubečih človeških src s si- vimi, ledenimi meglami. Ko je Crni lovec izginil izpred oči Grondinovega dvorca, je izginil tudi izpred oči vsega ostalega sveta. David ga ni videl nikoli več. Toda leta 1772. je v pustinji Juaniti ne doline umiral nenavaden divji samotar, ki se je izdal za Črnega lovca. Pokopan je bil ▼ vznožju samotne gore, ki nosi danes njegovo ime. - Op. pis. Žaloigra, katere se je Crni lovec tako dolgo bal in jo prerokoval, se je očito zgodila in minila. In-dij-anski zavezniki, s katerimi je sir William Johnson prodiral v Novo Francijo, so ga zapustili. Njegove lastne sile iz angleških kolonij so se pa začele drobiti. Oddelek za oddelkom ga je zapuščal in odšel domov. Pri prelazu Ticonderoga se je pa zbrala in utrdila močna francoska vojska, ki je štela skoro Štiritisoč mož. Navzlic prvemu porazu Francozov je šinila v svet vest, da se je angleški namen, da bi pri Crown Pointu štrli Francoze in vdrli v Kanado, popolnoma ponesrečil. Nikoli več se ne bo zgodilo, da bi sovražniki z juga poskušali zlomiti si pot na sever skozi dolino RicheHeu. Žalost je za nekaj časa pokrivala Grondinov dvorec. Septembru je sledil prekrasen oktober. Nekatere hiše so ostale mrtve in hladne, v drugih se je pa življenje začelo zopet obnavljati. Zopet sa se svetile sobe v dvorcu in kmalu je zadonela v njih pesem in mnogokrat tudi smeh. Anica, Nancika in Marija Ročk so se pogumno trudile, da bi z radostmi novega življenja pokopale bolesti in rane preteklega. Z roko v roki sta korakali sreča in žalost, a sreča je postajala od dneva do dneva k repke j ša, žalost je v poteku časa po- lagoma medlela in se topila. Ob zori in ob solnčnem zatonu1 so se oglašali iz gozda klici divjih puranov. Psi so 'ajali in se razposajeno podili po gozdnih iz-sekah in otroci so se vrnili k svojim mladinskim igram. Pokrajina sama se je hrepeneče venčala in se pripravljaLa za veliki mir, za veliko zimsko spanje, ki se je bližalo. Nočne slane so pobarvale listje z rumeno, rdečo in zlato barvo, dokler ni postala vsa do-ž-ela prekrasna preproga, kakršno je znM stkati samo Veliki Umetnik, ki je Bog sam. Stara vetrnica na mlinu je nadaljevala svojo pesem in v njenem petju se je razodevalo nekaj skrivnostnega, da je Anica plakala, ko ga je poslušala in da se je tudi Davidu v njeni družbi trgalo srce. Kajti le onadva sta slišfJa in u-mevala dušo in glas starega mlinarja Fontbleua in samo onadva sta vedela, da plava njegov duh šo vedno nad kamenitim mlinom in da njegove nevidne roke Se vedno božajo delo, katero so ljubile. Na vrhu Zatonskega griča, na, onem mestu, kjer je David nekofi pripovedoval zgodbo s smodnikovega roga, so ležali pokopani Fontbleu, Carbanac in Srnomorec. «Jaz sem hotela, da počivajo tam,» je dejala Anica, ko je prvič povedala to Davidu. «Hotela sem, da počivajo v kraju, ki je nama IV. V Trsta, On« 31. Januofa 19^ Ozvezdja. Da 9© je človek spoznal v velikem številu zvezd, ki mu jih prikazuje nebo, jih je samovoljno združil v ozvezdja, kakor smo že na tem mestu obrazlo-žili čitatelju. Razun tfr-ga pa ?o skušali tudi redcvati zvezdo po jakosti svetenja in so jih tako uvrstili v 6 raceciov. Z izumom daljnogleda se je moralo to število razredov posvečati. Prvotno je bila ta raz>-delitev precej površna in brez prave podlag-e. Danes ima sicer trdnejšo podlago, zato pa se je morala marsikatera zvezda preiti iz enega razreda v drug razred. V splošnem velja pravilo, da je zvezda iz razreda z nižjim številom dva m polkr^it bolj svetla od zvezde iz naslednjega razreda z višjim številom. Dve in pol zvezde druge velikosti bi bile po sijaju enake eni zvezdi prve 1 velikosti, (ive in pol zvezde tretje velikosti enake eni zvezdi druge velikosti in tako navzgor do zvezd 18. velikosti. Tako urejena razvrstitev se je v velikostih od 1. navzgor razmeroma dobro ujemala s prvotno razvrstitvijo. Pri dosedanji izpeljavi pa se je morala skupina vrst prve velikosti razcepiti v več skupin, do-čim so prej vse zvezde, ki so bile svetlejše od 2. velikosti združevali v eno samo skupino, razlikujemo danes tudi zvezde velikosti 0, ki so dva m pol ki aX boli svetle od zvezd 1. velikosti. Ker so celo nekatere zvezde še fcoij svetle, so uvedli tudi negativna števila Zvezde velikosti — 1 bi bile dva in pol krat svetlejše od zvezd velikosti 0. Negativno velikost imata samo dve zvezdi stalnici, namreč Siriua v ozvezdju Velikega psa, z velikostjo — 1.6. Izsledimo ga z lahkoto sredi meseca ob 20. uri (ob začetku meseca nekoliko bolj pozno, ob koncu meseca nekoliko bolj zgodaj) na južnem delu neba. Druga zvezda je Canopus z velikostjo — 0.9, ki pa je prenizko na južni polobli, da bi ga mi lahko videli. Pač pa so lahko planeti negativne zvezde velikosti. Tako ima Venera skozi ves februar [ velikost približno — 3.5, torej v februarju trikrat bolj svetla od najsvetlejše zvezde stalnice Sirija. Velikost Merkurja je ob začetku meseca negativna (5. febr. — 0.7), sredi meseca pa že pozitivna in ob koncu meseca približno -f 3. Sicer pa jo tudi zvezd stalnic od velikosti -f- 1 silno malo, namreč le 12, in to velja za vse zvezde sploh, torej tudi za oni del nebesne oble, ki ni za naše kraje viden. (Od velikosti 0 ni nobene zvezde). Velikost 2 ima 39 zvezd, 3 105 zvezd, 4 445, 5 1460, 6 4720 zvezd. Zvezde 6. velikosti lahko Še odkrijemo s prostim očesom. Opazovalec z zelo ostrim očesom bi torej štel k večjemu kakih GOOO zvezd na nebu, ako bi se mu na enkrat prikazala vsa nebesna obla. Istočasno pa vidimo le manj nego polovico vse oble, tako da je število s prostim očesom vidnih zvf^d veliko manjše nego se splošno misli. Z daljnogledom, zlasti pa na fotografski plošči se nam odkriva neprimerno večje število zvezd. Samo število zve^zd 16. velikosti se ceni nad 57 milijonov. Kakšne velikosti so posamezne bolj znane zvezde na nebu, bomo prihodnjič omenili. Za danes naj sledi le se kratek pregled zvezdnatega neba, kakor so nam bo pi^kazoval 15. februarja ob 20. uri, ali ob začetku meseca eno uro pozneje, ob koncu meseca pa eno uro bolj zgodaj. Nad temenom bo tedaj Voza r in zelo natančno v teme-nišču zvezda beta tega ozvezdja. Okoli njega so na južni stra- ni od vzhoda proti zahodu Dvojčka in Junec, na vzhodni pa Perzej. Rimska cesta gre precej natančno od severa proti jugu. Le spodnji del je obrnjen nekoliko proti vzhodu. Proti vzhodu vidimo Veliki voz in Leva, proti severu Zmaja in Liro že ob obzorniku, proti zapadu Ovna in Pegaza, proti jugu pa Orijona, Malega psa in Velikega psa. ^ ^ 0 neskončnost! Napotimo se t vsemtrje. Vprašanje vozila naj nas ne vznemirja. Raketa, o kateri sanjajo že del j časa naši učeni sovrstniki, nam je vsekakor prepočasna. Zaupajmo se rajši svetlobnemu žarku. S 300.000 kilometrsko hitrostjo na sekundo odpotujemo v vsemirje. Po preteku ene sekunde in ene četrti letimo že mimo lune in po osmih minutah mimo solnca. Pred nami se prikazujejo planeti, asteroidi in repatice. Mars, Jupiter, Saturn in Uran so za nami. V pičlih štirih urah po svojem odhodu smo dosegli meje solnčnega sveta, Neptun^ Pred nami se sedaj odpira praznota. Daljnogledi, ki smo jih bili vzeli s sabo, nam kažejo še milijon Kvezd, soLacJ, kakršno je naše, toda velikanska daljava nas loči od njih, daljava, za katero bi cek> naše brzo svetlobno vozilo rabilo leta in leta, da jo preleti. Že davno se je bila za nami vsa solnčna družina strnila v eno samo, svetlo, vedno šibkeje svetlikajoč© se zvezdo. In ako bi se držali najkrajše poti, bi prišli točno po 4.06 letih na «Proksimo Centaur i», na naše najbližje sosedno solnce. To pa odsvetujemo, ker so zvezde stalnice žareče plinske krogle. Mi poznamo le šest zvezd, ki so nam bližje od desetih let potovanja. Tako smo spoznali na tem mestu tudi merilo astronomov, svetlobno leto, daljavo več ko devetih bilijonov kilometrov. Za nadaljno potovanje bi ne zadostovalo več naše življenje, kajti sto in sto svetlobnih let bi rabili, da bi prišli do mnogih svetlih in znanih zvezd; tako znaša pot do zapaha v Orijonu 540 svetlobnih let. Ce pa v svoji domišljiji nadaljujemo potovanje, bi morali potovati mnogo tisoč svetlobnih let, preden bi pir išli do najšibkejših zvezd, ki jih naši ogromni daljnogledi še iztikajo po nočnem nebu, tako posebno do onih, ki povzročajo nežni svit rimske ceste. Rimska Vprašanje, kaj pomen j a rimska cesta v našem svetovstvu, kako se dele zvezde po svoji oddaljenosti', po svoji jakosti in po svoji razvojni starosti, je za proučevanje eno najzanimivejših, a tudi eno najtežjih. Šele zadnja desetletja so nam prinesla odločilne napredke. Dva učenjaka, holandski astronom I. C. Kaptejn v Groningu in Amerik ^-nec, prof. Hark>w Sha.ptey na harwardski zvezdami, sta začrtala drzne svetovne zgradbe, ki se kljub resničnim podlagam in posameznim razlikam v bistvu ujemajo. Po Kapteynu si moramo predstavljali rimsko-cestni sestav kot zgo&čenje zvezd, ki se proti središču bolj in bolj zgoščuje-jo. Iz približno v središču rimske ceste nahajajočega se solnca bi! rabili v smeri rimske ceste približno 26.000, navpik na to smer pa samo 5500 svetlobnih let, da bi prišli v obmejne okraje tega vsemirja, tega ogromnega organizma, ki šteje po Kaprteynu približno 47 milijard zvezd. Shapleyjev načrt je še obširnejši, kajti v njem so vključene tudi velike, doslej §e ne u-poštevane vrste nebnih teles, svet in kamor bova romal* pogro-stoma v vseh bodočih letih najinega življenja.» K'.* j< Da^id že skoro okreval in posta! močan, sta v prvič romala na grobove, ki so hranili v sebi na;p nipnitejša prijateljska srca. bi je lep jesenski dan. Kakor pr^d verna letoma je stala dekii-ca tu 7. lasmi spletenimi v do>go svetj:> kito. Tako zeio }« bila podobna \nici ti&tega nepozabnega dnev • da ie Davida presenetila in t- navdala z začudenjem. Tedaj - iTpod ogTinjala potegnila ymo;In ikov r<"*g. p gl??\ o. da bi ne itvo- j.pj r. ;-.7?fi sol7, ki so ji polile iz oč' iv. -p s trepetajočim glasom <"]* vid tu sem sc-daj taka, ka-krin s Mri bila tisn uan jw«d d^v ■ . vrlim Isto obie- ko ;u: ■ na sebi, isei ti r k v lasen in i r5'n -vce mi hi: - notri, v Glas se ji jc '**tral !:o ti ,ie potonila roko na . i. -:. < Davi t, še enkrat «lim oosiiižati zsrodbo, ki je vrezana na rog-u; še enkrat mi pripoveduj t«ko, kakor si pripovedoval tisti dan. Toda izpustiti moraS vse, kar se tiče bojev. Bojim se boja. Povej mi pa še enkrat, kaj značijo vrezane besede, kaj pomenja kapelica v gozdu, kaj dva angela, ki klečita pred njo in pripoveduj mi vm o dečku, ki drži nad vodo ribiški kol, o dečku, ki bo kmalu po*-tal moj mož. Proaim...» Poiegr grobov mlinarja Font-bieaua, junaškega Carbanaca in zvestega DelavarČana Srnomorca je David pripovedoval Še enkrat prelestno zgodbo o svetišču v gozdu. o dveh klečečih angelih pred njim in o samevajočem mladem ribiču. Nov svet, ves poln lepote, so je odpiral pred njunimi očmi. Prede* jo končal, je majhna, šti-rinožaa žival prihitela po stezi za njima; ustavila se je in pazljivo poslušala poslednje Davidove besede, k8kor da jih popolnoma razume. Bil je Davidov zvesti pote-puski psiček! KONEC. ' t tako svane «koemi£ne megle*, svtstloboo-šibke, razsežne, deloma žareče, deloma temne tvorbe, ki nam jih sedaj fotografija na tisoče odkriva, kakor tudi zvezdne skupine, pred vsem pa onih osemdeset tako zvanih okrog-ela, v katerih se je naštelo na docdevno najmanjšem prostoru do 30.000 zvezd, kakor recimo v znameniti Herkulovi skupini Po Shapley-ju obstoja rimska cesta iz plasti zvezd, debele 10.000 svetlobniih let, ▼ kateri se nahaja poleg1 meglenih tvorb in zvezd najrazličnejše vrste precej ob robu tudi naš solnčni sestav s solncem v sredi. To se ujema s Kaptey-novim načrtom. Vsi ti svetov! se pa nahajajo v veliki' svetovni leči Shapley-ja, v leči, ki vsebuje v svojem nad al j nem območju Še redko nasejane zvezdne skupine. Dimenzije te drzne svetovne gradbe so bile ogromne, zajele so po najnovejših odkritjih Hubble-ja velikost vsemirja, v kolikor ga lahko pojmi človeški duh: nič manj ko 325.000 svetlobnih let za premer in 65.000 svetlobnih let za oddaljenost solnca od sredidča sostava. Čudo ivm! « Delta Cephei* Med zvezdami, kojih svetlobna jakost se izpremhija, zavzema prav ta vrsta zvezd posebno mesto, to 'pa radi pravilnosti teh svetlobnih izprememb (vsakih toliko in toliko ur ali toliko in toliko dni) in radi svoje silno velike svetlobne sile, ki je pa naše oko ne opaža prav radi velike oddaljenosti. Zelo pomembna je po miss Leavit-tovi in Shapley-ju ugotovljena pravilnost, po kateri je doba iz-premembe na Delti Cephei tem daljša, t. j. svetlobne izpre-membe minevajo tem počasneje, čim večja je prava svetlobna sila zvezde. Tako so se pa dognale tudi v kroglastih skupinah številne takšne izpremembe, kojih doba je trajala vedno manj ko en dan. Po Leavittski črti se pripisuje takim zvezdam stotera solnčna jakost. Iz tega prihajamo do sklepa, da mora biti zvezda, ki je v resnici stokrat svetlejša od solnca, ki se nam pa prikazuje le kot šibka zvezdica, toliko in toliko svetlobnih let od nas oddaljena in prav tako daleč je tudi skupina zvezd, v kateri se nahaja dotična zvezda. Na ta načim se je rešilo vprašanje določitve oddaljenosti za prostore, za katere nismo imeli nobenega drugega pripomočka. Pri vsem tem smo pa popolnoma pozabili na našo svetlobno ladjo, odkar nas je bila pripeljala na meje rimske ceste. Nemimi svetlobni žarek se ni zmenil za naša opazovanja, on nas je vodil naprej, naprej. Kam nas popelje? V nič? Pred nekaj leti bi temu ne mogli u-govarjati, da se namreč onkraj Shapley-jevih vs«n±r3kih mej ne nahaja nobena kosmična tvorba. In vendar sumimo o neki posebni vrsti nebnih teles, da pomen j ajo nekaj posebnega in to so jrpiraJne meffe. V ja-snih nočeh dobimo tudi s prostim očesom eno izmed najznačilnejših zastopnic takih spiralnih megel v ozvezdju An-dromede. Mala eliptična meglica, ki jo odkriva fotografija kot razsežno spiralo, katere vijuge opazujemo mi od strani in pri kateri ugotovimo v njenih najskrajnejših delih s pomočjo izbornih daljnogledov na Mountu Wilsonu (v Zedinjenih državah Se v. Amerike) neznansko množino zvezd. In sedaj preiskuje profesor Edwin B. Hubble, ki se mu moremo zahvaliti za najnovejše uspehe, s svojim reflektorjem skrbno in počasi« Je zvezde in je že dognal med njimi kakih petdeset takih, ki iz-preminjajo redno svojo svtelob-no jakost kakor prej omenjene zve