Na 11. posvetovanju X. lingvistično-regionalne skupine Združenih narodov 
(Homansky 1992) maja 1992 v Bratislavi, na kateri je prvič sodelovala kot opazovalka tudi 
Slovenija, so soglasno ugotovili izredno velik pomen latinizacije zemljepisnih imen 
(Protocol 1992). Nadalje je bilo ugotovljeno, da Slovenija, ki ima obsežno kartografsko 
produkcijo manjših meril in ki je relativno dostopna v tujini, na področju latiniziranja 
relativno visoko spoštuje resolucije Združenih narodov (Mladinska knjiga 1987, 1988). 
6. SKLEP 
Glede na pogoje kartografske produkcije v deželah srednje Evrope lahko ugotovimo, da se 
postopoma v vedno večji meri upoštevajo načela latiniziranja zemljepisnih imen, sprejetih 
pri Združenih narodih za standardizacijo. Tudi s tem te dežele prispevajo k cilju mednarodne 
standardizacije imen, k mednarodnemu sporazumevanju, povečanju informacijske 
primernosti kartogra.lskih izdelkov in k povečanju kulturne ravni uporabnikov kartografskih 
del. V primeru Slovenije je nujna intenzivna vključitev v aktivnosti Združenih narodov v 
sektor standardizacije zemljepisnih imen, kar bo brez dvoma zelo koristno. 
· Viri: 
Fifth United Nations Conference on the Standardization of Geographical Names, 1987a, E!CONF 
79/CRP. l., Measures Taken and Proposed to Jmplement United Nations Resolutions on the 
Standardization of Geographical Names, Montreal 
Glossary No. 330/REV2, 1987b, Techriical Terminology Employed in the Standardization of 
Geographical Names, United Nations Secretariat Department of Conference Services, 
Translation Division, New York 
Hornansky, I., 1992, Internacionalizacija standardizacije zemljepisnih imen, Geodetski vestnik (36), 
Ljubljana, štev. 2, 122-125. 
Mladinska knjiga, 1987, Atlas, Svet v številkah, Države sveta, Ljubljana. 
Mladinska knjiga, 1988, Atlas sveta za osnovne in srednje šole, posodobljena izdaja, 5. ponati5, Ljubljana. 
Protocol of the 11 th Session of the Eastern, Central and South-Eastern Europe, 
Linguistic-Geographical Regional Division of United Nations Group of Experts on Geographical 
Names, 1992, Bratislava. 
Prispelo za objavo: 28.9.1992 
Jmrich Hornansky 
Slovensky urad geodezie a kartografie, Bratislava 
(prevod iz nem<Jčine: Lidija Vodopivec) 
Vključitev geodetske službe v Evropo 
Slovenija oziroma geodetska državna služba Slovenije je bila letos na zasedanju 
CERCO (Comite Europeen des Responsables de la Cartographie Officielle) v dneh 
od 8. do 11. septembra v Ankari sprejeta v združenje kot opazovalka za eno leto. Po 
enem letu bo na zasedanju ugotovljeno, ali je v tem času Slovenija izpolnjevala dane 
obveznosti in bo nato sprejeta v CERCO kot članica. Obenem s Slovenijo so bile za 
opazovalko za eno leto sprejete tudi Hrvaška in nekatere druge vzhodnoevropske 
države. CERCO združuje državne upravne organe evropskih držav na področju 
informacijske kartografije. V združenju CERCO jih zastopa predstojnik državnega 
upravnega organa, na sejah pa poleg predstojnikov sodelujejo tudi vabljeni 
strokovnjaki za posamezna področja. Na letošnjem zasedanju CERCO-ja so 
Geodetski vestnik 36 (1992) 
l 
sodelovali tudi strokovnjaki iz ZDA in Kanade. 
G. Friedrich predsednik Zveznega izmeritvenega urada Avstrije, ki je bil letos 
v Ankari izvoljen za predsednika CERCO-ja, nam je 28. septembra sporočil, da 
Slovenija izpolnjuje pogoje za vključitev Slovenske trigonometrične mreže l. reda v 
ED (European Datum) 87. Sporočil je, da za priključitev slovenske trigonometrične 
mreže in nato tudi hrvaške z obstoječo zahodnoevropsko na podlagi rezultatov in 
predvidenih nadaljnjih obdelav pod vodstvom akademika prof. dr. Krešimira Čoliča ni 
več ovir. S tem sporočilom so bila potrjena prizadevanja Republiške geodetske uprave 
v zadnjih letih na področju sanacije trigonometrične mreže Slovenije z željo za 
vključitev Slovenije v zahodnoevropsko mrežo. Z določitvijo geoida z meritvijo 
astronomskih koordinat za trigonometrične točke I. reda smo dobili možnost povezati 
geometrični model elipsoida s fizikalnim dejanskim modelom geoicla, na katerem se 
vse geodetske meritve izvajajo. Z vključitvijo podatkov GPS-meritev bo natančnost 
trigonometrične mreže Slovenije še povečana. 
O rezultatih in načrtih sanacije trigonometrične izračuna geoida in drugih del 
na področju temeljnih mrež sta bila objavljena članka v Geodetskem vestniku štev. 1 
leta 1992 „Astro geodetska dela v Sloveniji" in „Kratek pregled dela Republiške 
geodetske uprave na temeljnih geodetskih mrežah". Ne bi bilo prav, da že dosežene in 
priznane rezulatate na področju temeljnih mrež, ki so področje fundamentalne 
znanosti, osnova in matematična podlaga za razvoj geodetske stroke, prepustimo 
arhivom zaradi komercializacije geodetske službe, ki smo ji priča zadnje leto. 
BožoDem!far 
Prispelo za objavo: 16.11.1992 
V imenu sodelavcev Republiške geodetske uprave, Mariborskega geodetskega društva 
in Zveze geodetov Slovenije se zahvaljujemo g. predsedniku Friedrichu Hrbku, 
dipl.ing., predstojniku „Bundesamt-a fur Eich- und Vermessungswesen" iz Dunaja za 
korektno in odprto sodelovanje, strokovne napotke in pomoč, ki nam jih je s sodelavci 
nudil v letu 1992. Še posebej se mu zahvaljujemo za napore, ki jih je vložil po našem 
julijskem obisku njegove institucije in za vse aktivnosti, ki jih je izvedel do septembra 
v želji, da bi se še letos tudi Slovenija vključila v CERCO, ko smo z uradno prijavo 
zaradi lastne nezainteresiranosti zamudili prav vse regularne termine. 
Veseli smo, da sodelujemo z vodilnim geodetskim strokovnjakom iz sosednje države, 
ki ga strokovna javnost v Avstriji spoštuje, ceni in upošteva. Njegova odprtost in 
kolegijalnost nas vzpodbujata, saj se da z dobro organiziranim in korektnim delom 
tudi sicer manj pomembni stroki zagotoviti ustrezno družbeno veljavo. 
Zahvala torej g. Hrbku in njegovim sodelavcem z željo po nadaljevanju uspešno 
obnovljenih strokovnih stikov! 
mag. Božena Lipej 
eodetski vestnik 36 (1992) 4