GLAS NARODA Lisi slovenskih delavcev v Ameriki. rVl**,. alovensld dnernilT^l It Združenih državah | _ Velja za vse leto . . . $6.00 8 ra Za pol leta - * - • - - $3.00 g S Za New York celo leto . $7.00 1 ju Za inozemstvo celo leto $7.00 1 ■ ■■■ ' ■■ .........— ' " 1,0, I The largest Slovenian Daily in j! 1 the United States. b Issued every day except Sundays c I and legal Holidays. 75,000 Readers. J riLEFON: 00RTLU7DT 287« Entered as Second Glass Matter. September SI, 1008. at the Post Office at He« York. II Y.. under Act of Congrats of Mar j 3. 1871 TZLE70N COBTLANDT V»n» NO. 290. — ŠTEV. 290. NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 12, 1927. — PONDELJEK, 12. DECEMBRA 1927. VOLUME XXXV - LETNIK XXX^ Sporazum med Poljsko in Litvinsko. __ t--—-- VOJNO STANJE MED OBEMA DRŽAVAMA JE KONČANO Liga je uravnala spor med Poljsko in Litvinsko sredi dramatičnih prizorov. — "Mir" je bil ko- nečno uveljavljen na večerni seji. — Zahvalna pesem v Varšavi. ŽENEVA, Švica, l I. decembra. — Svet Lige narodov je pozno včeraj zvečer v navzočnosti poljskega ministrskega predsednika Pilsudskega in litvin-skega ministrskega predsednika Waldemarasa, soglasno sprejel resolucijo, ki izjavlja, da je končano vojno stanje med Litvinsko in Poljsko. Resolucija je bila sprejeta od poljskega zunanjega ministra Za-leskega in M. Waldemarasa. L'ravnavo smatrajo za enega največjih triumfov Lige. Pozicija Lige je dodatno ojačena vsled klavzule v resoluciji, v kateri se izjavlja, da lahko storita v slučaju bodočih pretenj dogodkov poslujoči predsednik in generalni tajnik Lige korake, da d.*.-vedeta do uravnave. Dogovor, ki je napravil konec negotovemu položaju, je dosegel svoj višek v izjavah za mir od strani pilsudskega in Waldemarasa na tajni seji včt-raj zjutraj. Tekom te seje je pričel čitati nizozemski delegat, ki je nastopil kot poročevalec, predlagani dogovor. Prekinil ga je Pilsudski, ki je rekel: — Gospodje, jaz nisem še čul omeniti besede mir. Prišel sem semkaj, da čujem to besedo. Ce je ne bom slišal, se bom vrnil na mesto, kjer se bo mogoče slišalo besedo vojna. Sredi velikanskega presenečenja in molka je sko čil maršal kvišku ter vzkliknil: — Jaz grem! Nato je sledilo veliko razburjenje, tekom katerega je zgrabil poljski zunanji minister Zaleski maršala za rokav ter ga posadil na stol. Walde-' maras je jezno vpil nekaj časa v svojem lastnem jeziku, dokler se ni nekoliko pomiril ter rekel: — Ce misli v resnici, da hoče mir, bom rekel jaz mir. Pilsudski je odvrnil: — To ne zadostuje. Jaz mislim mit med dvema narodoma. I Nato je Waidemaras' jezno pogledal. Maršal Pilsudski je nadaljeval: j — Vzamem vas štirinajst delegatov kot priče.1 Sedaj hočem brzojaviti v Varšavo, naj se zvoni z zvonovi ter poje Te Deum. Po teh besedah je skočil Waidemaras zopet kvišku ter zaklical: ! i — Dve vrsti Te Deuma obstajata. Prvi je Te Deum miru in dobre volje in drugi je Te Deum zmage. Ce ima v mislih prvi Te Deum, pristajam v to. Ce ga misli drugega, ga zavračam. Pilusudski se je kmalu nato umaknil v svoj hotel ter ni sprejel nobenega obiskovalca do štirih popoldne, ko je poklical poljske poročevalce ter jim povedal: — Poslal sem v Varšavo brzojavko, da je Wal-; demaras v navzočnosti zastopnikov štirinajstih narodov zagotovil meni, da ne obstaja več vojno sta-j nje med našima narodoma. Zvoni naj se z zvonovi ter poje Te Deum. " ——---—---- Divji psi v Rockland okraju. SPRING VALLEY. N. Y.; 11. decembra. — Tolpa divjih psov, ki jo več kot dva tedna terorizirala gorenje razvodje Ramapo, je uničila včeraj v tej vasi trideset dragocenih kokoši pred očmi njih lastnikov. Spring Valley Rifle Club je bil organiziran za lov na pse ter Čaka le še na sneg, da prič-ie s svojim pogonom. V poljedelskih šolskih okrajih spremljajo možje, oboroženi s puškami svoje otroke x ^olo, ker se boje napada kot je bil oni na ne-'ko šestletno deklico pred dvema , tednoma, ko je zadela deklica na čredo psov. ki so ravnokar podrli na tla neko smo. Ti divji psi vprizarjajo lov na srne, ovce, prašiče in sploh vse živali, katerih se lahko polaste. t Dvanajst domačih psov. ki so-odšli z doma, da napadejo Čredo cfiv. jih i^ov v bližini osamljenih farm, je bUo ubitih od njih divjih tovariše^ i PREMOGOVNI BARONI SE N0CEJ0 SESTATI Z DELAV. VODITELJI _ l Trije največji proizvajalci premoga v pittsburškani okraju so zavrnili poziv delavskega tajnika Da-' visa za sestanek s premogarji. — Vlada se ne sme vmešavati. PITTSBURGH, Pa., 11. decembra. — Tri največje kompanije, proizvajajoče premog v pittsbur-škem (»kraju, so poslale včeraj delavskemu tajniku Davisu brzojavko, v kateri so odklonile povabilo, naj se vdeleže konference"med delodajalci in United M ine Workers, na kateri bi razpravljali o položaju, ici se je pojavil vsled premogarske stavke. Pittsburgh Coal Company, Pittsburgh Terninal Coal Corporation in Vesta Coal Company so zavrnile povabilo delavskega tajnika. linijski uradniki, ki so zahtevali sklica?ije konference, so objavili, da bedo vsi zastopani na sestanku, ki je bil sklican za torek v Washingtonu. J. D. Morrow, predsednik Pittsburgh Coal Company, je obrazložil v svoji brzojavki spor z unijo, ki je bil posledica odklonitve predloga, i aj se skrči mezdo, da dovoli kompaniji tekmovanje s sosednjimi premogovnimi polji, tor dostavi'. —• Ekonomske izpremembe v premogarskem biznesu v tej sekci-ji. potrebne za blagobit tako proizvajalcev kot premogarjev, so sedaj daleč napredovale. Te izpremembe so v javnem interesu. Xo-( bene javne potrebe ni. da bi so motri o upravičiti vladno vmešavanje v to temeljne preosnovitve. Horace P. Baker, predsednik Terminal Corporation, je brzoja-' vil tajniku Davisu. "da bi bil edini namen tike konference razprav-' 1 jati o kakem mezdnem dogovoru i z United Mine "Workers in "da se ne brigam-* za to. da bi se pridružili taki razpravi". Oba premogarska predsednika; sta rekla., da sta prisiljena odkloniti povabilo Mr. Davida. Mr. Mor-j row jo tudi izjavil, da jo bilo pred dvomi leti nezaposlenih 11.000 premogarskih delavcev v Pitts-burghu. da pa nudi sedaj kompa-nija stalno delo devet tisoč možem. Brzojavka Vesta Coal Co. ni bila objavljena. •Tobn H. .Jones, predsednik P»er-tha Consumer Company, je brzo-javil delavskemu tajniku, da spro-^ jema povabilo ter rekel, da se si-eer obratuje rove njegove kompanije na neunijski podlagi, "da pn ' smo vedno pripravljeni sodelovali s predsednikom in vami in da bomo vsled tega prisostvovali sestanku. Smrt francoskega avija- \ tika. __ PARIZ. Francija. 11. decembra.' Pierre Corbu. ki se je udeležil np-j uspešnega -ransatlantiškega pole-! ta Leon G:vona tekom zadnjega septembra, je bil ubit včeraj na nekem poskusnem poletu. Mehanik La Coste ki se je nahajal v njegovi družbi, je bil istotako ubit. Oba avijatika. ki sta delala preizkušnje za Farman Co.. sta se nahajala le 500 čevljev v zraku, ko je treščil aeroplan na zemljo i/ razloga, katerega ni bilo mogoče ugotoviti. Corbu je imel letalni rekord več kot 1500 ur. čeprav je bil star le 25 let. Dobil je pilotno licenco v starosti devetnajstih let. Bil je tudi qdlikovan v maroški i kampanji. -1 BEACH IN VDOVA OBSOJENA NA 10 LET JEČE Willie Beach in vdova u-morjenega zdravnika sta bila obsojena na deset let ječe. — Sodišče, ki je zanikalo vsako milost, smatra zadevo za umor po prvem redu. — I MAYS LANDING, X. J.. 11. decembra. — Mrs. Margaret Lillien-dahl in Willis Beach sta bila včeraj obsojena na deset let ječe v državni kaznilnici v Tientonu radi umora ur. William Lilliendahla dne 15. septembra. Obsodbo jo izrekel \čeraj zjn-1 traj sodnik Luther Campbell, ki je zavrnil prošnjo zagovornika za milost in pfizanesljivost. Vdova in njen ljubimec sta dobila maksimalno kazen, ki jo določena 7.a u-boj, na temelju pravoreka porote. obsteje'e iz petih žensk in sedmih moških, ki so se posvetovali celih 22 ur. Mrs. Lilliendahl jr jokala, ko je prosil njen glavni zagovornik Robert McCarter. za usmiljenje sodišča. Ko je vstala, da čuje obsodbo. so je tresla. Nikakega napor-i' ni vprizonla. da skrije svoje solze. ko so jo odvedli proč. Beach jo bil manj demonstra-, tiven. Pričei je v sodišče * svo-1 jim običajnim smehljajem, a ko so ga odvedli ven. so bila njegova usta trdno stisnjena in njegove oči so kazale bojno razjKdoženje. Ivo je naložil kazen. je izjavil sodnik Campbell, da jo bil zločin dejanski umor po prvem redu. j — Za ljudi, izučer.e v postavi. — jo rekel. — ne more biti niti najmanjšega dvoma, da je bil ta zločin umor po prvem redu. Zdi se mi. da bi n<* bila mojč enostavna dolžnost I/rršena. če ne bo določil skrajn" kazni. j Zagovon.!k ni stavi' nobenega predloga z:; t. o v proces na teme-' lju novo razkritih dokazov. Ti "novo razkriti dokazi5 so involvi- i rali pričakovanje priznanj dveh črncev, da sta ona ubila zdravnl-| ,ka. kot je pričala Mrs. Lilliendahl. To izjalovi jen je. da se stavi pred-] log. — je objavil McCarter. je bilo posledica pomanjkanje primernega ča£i. da se "izkristalizira" dokaze, potrebne za 1o. Pozneje se je izvedelo, da se hoče glavni za govornik boriti do skrajnosti, di se doseže nov process za dvojico in da. se skuša dokazati, da je bila povest vdove glede umora res J nična. I NAPADALEt V BRIDGEPORT Po Bridgeport, Conn, se potika neki blazni človek, ki je zabodel že 25 žensk. — Posebna policija je bila stavljena v službe. BRIDGEPORT. Conn.'. 11. dec V sredo Ponoči 0. mora o-pravljati posebno službo. Detektivi, ki so dosedaj zaman iskali, so i se pričeli redaj oblačiti v ženske obleke ter postopati po temnih in j neobljudenil. cestah v upanju, da ' zalotijo sk-ivnostnega napadalca i Tudi pozama branibn bo morala i opravljati nočno službo. Nagradni v znesku Jf'.lOO je razpisal prejšnji j državni senator McNeill za areti-j cijo krivca in neki krajevni list! je ponudil dodatno nagrado v zne-j sku *100. - ('lani Ameriške letrije so se po-nudili za patruliranje po cestah. Meš, *ane je naprosilo, naj po-i ročajo. o vseh sumljivo izgledajo j čili osebah, katere zapazijo na ce-; stali zvečer. Stariši bili post varjeni. naj ne pusto svojih hčera hoditi po ulicah zvečer brez spremstva. i Napadal-o. ki se poslužuje nekega ostrega. koničactega predmeta. ki ni dosedaj še v nobe-1 nem slučaju resho poškrdovnl svo-; jih žrtev, je dobesedno nanolnd, mesto s tovofjem V nekaterih slučajih so bili (dpovedani javni sestanki mladih ljudi. Do srede, ko jo bila zabodena Mrs. Este"le Haupler stara osem-i najst let. sta potek i a dva mesec.i. ne da bi se poročalo o kake rislič-nem napadu. Vsa znamenja kažejo. da je neki moški odgovoren za dolgo serij«- zločinov. Njegove znano aktivnosti segajo nazaj do februarja 102.1. ko se je sporočilo policiji prvi napad. Od takrat jo neprestano naraščal seznam žrtev. Najmlajša /rtev je bila stara flva-najst in najstarejša ši*st iu dvajset let. Štirinajst žrtev je bilo starih manj kot osemnajst let. '£ako oblasti kot zdravniki, ki so zdravili žrtve, za metu je jo misel. da je to napadalec le izrodek domiSljijo historičnih žensk. Veliko "azliko v opisu napadalca se pripisuje histeričnemu stanju žrtev po napadu, a nobenega dvoma ni p<> mnenju oblasti, irl»'-de dejanske eksistence tega f-lov«--ka. Zdravniki pravijo, da kaže mesto poškodb na telesih žensk perverznost dotičnega. LINDBERGH JE BIL SLOVESNO POZDRAVLJEN V ZBORNICI Poslanska zbornica je v soboto nazdravljala Linti-berghu ter mu podelila kongresno svetinjo, najvišje cdlikovanje v Združenih državah. — Povabila ga je tudi kubanska vlada, naj obišče Ha-vano. WASHINGTON, D. C., 11. decembra. — Poslanska zbornica je včeraj počastila polkovnika Charles E. Lindbergha, znanega prekatlantiškega letalca. Zbornica se je odgedila njemu' na čast t"" zdrobila vse rekorde glede parlamentarne naglice, ko je glasovala, da se n:-i pod-.di kongresno čas:uo .svetinjo. , ^ dejanskem smisla ni bilo sploh nobenega glasovanja. Ko je zapustil l 'f;t!-T govorniški oder. je vložil kongresnih Sneli pr-d'o-go kongr«s'iika Cochraina. da >■• mu podeli svetinjo. ^►eitker I.onir-worth je udaril .-.\ojjin kl;i li-vom in ne .la bi čakal na glasovanje. je vzkliknil: — Predle ga je sprejeta. I\o so sestala zbornica, so privedli polkovnika Lindbergha i: sedežu sp.\ikerja. Zbornica je na ti prekini'; svojo si jo in člani zborniee i-i lijili otrobi -»o prihrumeli od vs strani. Pol ur.- je ir;-to Lindber:!. >tiskal roke pažem. uradnikom in članom zbornice, kc-jih števili-i co poznali njegovogi očeta. Lindbe"-.'li. ki je nastopil |ired apropriaci.jskiin koniitojem tekom jutra, -fla razpravlja ž njim o trgovski avi ttiki. je ci?kal v predsobi. ko s.^ jo sestala zbornica. Prvi posel zbornico je bil predlog republikanskega voditelja. T:!>ona. ki je Tekel: — Želi'21 ]»redst-v"ili zbornici j odličnega mladega JVmorikanec. ki je navdušil ves t s ^vojim uspehom. T.ougworth je imenoval Tilsona in demokratičnega vaditelja Garret ta. da spremita častnega ^osta. ki je prišel obotavljajo po dvorani navzd'>*~ Zbornica je takoj izbruhnila v velikanski aplavz, katerega so podpiralo tudi množico na galerij' — Drasro mi je. da vam predstavim najbolj mičneira ameriškega državljana. — j<- ivkel Longwcrtli. .Temu je sledil nov aplavz. Senat l>"> najbrž v poncb-ljek |glasoval gk-.lo resolucije tt-r avto-riziral profltednika < oolid^a. d;* izroči Liiii:li"ru;hu >vetii. i ;««————^ ■ j ROJAKI. NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA". NAJVEČJI 1 SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE ; DRŽAVAH BIVŠI ŽUPAN V BLAZNICI Prejšnji župan Hoboka-na, Patrick R. Griffir?. je neozdravljivo blazen Patrick Ii liriffin, jir<-.;šnjj p.»u ilobok^na. j.» ne »zdravlj:.v» blazen. Dva tedna so v • !.•!; ob.'i ski očetje da »e nahria v driav-ni umobolnici v Morris Plain>. .V. •T. in sicer v wardu za >10 na teden. a v>i so brez moči, da mu pomagajo. Ti možje in par drugih. !- ^ Griffitoni na čelu zmagoslavno vladali Ilobokenu vrč kot j>ctna;>t let. »<«» l>re^ moči. da ]K)m;v_ra jo ■\.<-jemu prejšnjemu bosu in sicer r?»-di neke ženske. Mrs. Mary <;rii*-fin. ki je ljubila Pa*ricka k<»t bar-tendorja +or ni mogla nikdar p.>-pffpolnofna razumofTPa^ rTek ■ T-T? župana. p»"»vi: — Z i Mr. Grl'Tj je dobro skrbljeno tin. kj"r i -haja — te- odklanja v«e argum- .• te njegovih ]>rijateljev v občiusk: hiši. Patrick Giittin iomneva v svojem zmedenem stanju, da so mil napravili njegovi pri.ir,.elji velikansko krivico. On lahko umrje vsaki čas. — pravijo zdravniki. — ali na živi lahko š,. ve"- mesecev, (iot-ovo pa je. da ne bo nikdar ve' duševno varav. ker ^e nahaja v zadnjih - lijah parezo. Dobil gosli cd Mussoli- y nija. i _ XAPoLI. Italija. 11. decembra. Mali Luigi di Martino, ponosni lastnik go^li. katere mu jo poslal Mu»solini. je najliolj srečen mladje v kraje\ni sktinini balille. organizacij'. k; je -1 r>;i angleškim in ameriškim boy -er-utom Pred nekako enim tednom je čni «li Martino, da igra Mussolini vi-jolino. Mus-olini je odgovoril na TiiMno ^ tem. da je poslal dečku v -jjolino. in • r.iriši dečka pravijo, da ne morejo ločiti od inštrumenta. I Seznam. \ i To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanad-skoga denarja nam je treba poslati, | § da poskrbimo v .-»tari domovini izplačilo označenega znoka. bodisi v dinarjih ali lirah. Po- [j §1 datki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. 0 S Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpostevali našo za- jj « nesljivo ter točno postrežbo. --— p 1 r^ - i- POSEBNI g Dinarji Lire PODATKI jj m Din. 1,000 .......... $ 18.40 Lir 100 ............. $ 6.05 Pristojbina u izpla- " r ki ^ tila ameriških dolar- r ^ • Din. 2,500 .......... $ 45.7o Lir 200 ............. $11.80 jev T JogwsUTUi ^ fc 1 D- 5.000 .......... $91.00 Lir 300 ............. $17.40 ^ I 1 Din. 10,000 .......... $181.00 Lir 500 ............. $28.50 manj! znesek 75 een- [ tov: od S23. niprel F g Din. 11,110 ..........$200,00 Lir 1000 ............. $56.00 ^ ^ pTs^te g. od rak*p dolarja. C § Nakazila po brzojavnem pismu izvršujemo v najkrajšem čara ter Za veijo trote po pl- j Si računamo za stroške $L— J—m do^ovwu. | § FRANK SAKSER STATE BANK j I 82 CORTLANDT STREET Phone: cortlandt 46st HEW YORE, N. Y. ! GLAS NABODA, 12. DEO. 1927 GLAS NARODA (BLOrtSM DAILY) Zanimivosti iz Jugoslavije. Krvav obračun z nezvesto zaro-l Poskusen samomor 14-letne de-čenko. | klice. Te dni se je dogodil na beo- 24. novembra dopoldne se je od-frrajskera malem Kalimegrdanu kr- igral nenavaden prizor v Gjorpj!-vav obračun med Milanom VuŠu- cevi ulici v Zagrebu, ki je globoko rovičem, bivšim tajnikom v mini- pretresel vse prebivalce, v okolici, strstvu pošte in brzojava in Jo- Zjutraj okoli 9. ure je skočila \z vanko Pops, modistko. Vušurovič svoje sobe v prvem nadstropju iz' je star že akoli 40 let, a se je kljub hiši št. 16. Božena Lonearie. 14. i temu blazne zaljubil v mlado Jo- letna učenka prvega razreda obrt-' vanko. ki mu je vračala ljubezen ne sole. T-> je storila zato, ker jo' polni dve I->ti. Pred dvema dnevo- je mati pokarala, češ. da koli %' SITUACIJA NA Cang Kajšek. ki se je pred krat- jkim porečil z Miss Weiling Sung, |r|r|i a VAV/nss sestro vdovo dr. Sun Jat Sena, k:- £ AJljM!i»l tajskega republikanskega vodite- __>lja. ne bo -prejel naslova generi- MfU. * 1 • J* i" 1 lisima. pač pa se zadovoljil s civil- Krtajsla voditelji SO po - nim naslovom. To pomenja. da s? verili Cang Kaj - Seku bo skušal Pogrniti zavzetju stali- nalogo, da združi fak- ki slično diktatorstvu, ci je nacijonalutične L?*r~!rfan« . . * lin. severm voditelj. Temu polo- olianKe. MJ-OCK se ža ju -se hočejo izogniti vsi. ki so se Je pred kratkllll oženila'udeležili '-'čerajimje konference. SAXGIIAJ. Kitajska. 11. dec.' I'eprav r-e bo prevzel vojaškega ... , „, ,, . j,, „ „ naslova, kot se je ugotovilo. b."> ^ubckom slabih prijateljic. Prihaja- General Cang Kajšek. romantični vpm]ar zonet prevzeI vodstvo n i prert oltar, ledaj mu je pa la jj namreč domov iz šole precej mladi vrhovni poveljnik naeijona- cij0Ma|i!^ti;Ill:|l vojaških z-idev t , 'V ga ljubi samo tako neredno. Mala Božena je zelo ob- lističnih armad prodno je resigni- {,t.ntrdi7> ,i vse na >oiv Vi ne želi biti njegova žena. Vse čutljive narave. Zato si je vzela ral pred več meseci, -e je vrnil zo-'° n r'' l7J'? ^ nap°" Z<1 ma bi morale ___ ..........................H8 kampanjo proti severu. S tem bi k srcu in dolfro pot na kitajsko politično pozor- ^ pbncvi, ^^ katerega je vodil, ko }■' resigniral radi razko- rMilanove prošnje so bile zaman, materine besede Jovanka ni hotela ničesar slišati razmišljala kaj ji je mati hoteia nico. Dopisi bre* podpisa in osebnostiise ne priobčujejo Denar naj S« o porok,, ljubosumni A usurovie pravzaprav reči. Bila je popolno- { V tem -lučaju pa je očividno H v naciiunalistie„em režimu blagovoli poSUjati po Money Orde^Pn spremembi kraja naroeni- 3e zalezov,l svojo nezvesto ljubi- ma potrta >n ni zapustila svoje so- nastopil v civilni Jogi „aeijonai-j na^nahst,^ul r. kar so ga je močno razočaral, Razbur- f " ^ T" T ' 7 jen in obupan je sledil mlademu di t,ike notranje pogkoabe. Mimo- ^T" ^ J° " J"V'J° ^ " paru. ki ^ je izprehajal ,>o me-. iAoi.{ ,r jo na§ii še pri zavesti. Od- k° za P^-anje jih vrstah. stu m končno krenil v kalimeg- nesli so jo v vožo. Med tera je pri. ^ dogovorih glede,__ danski park. Xa klopci sta se mla- hitela njenp. mati. ki ie molče ^ da"aj T da zaljubljenca poljub ovala. Te- vrfrla na ranVno ' hčerjo •vzame vodstvo eelega »i- Odgovorni urednik 'Humanitee' daj je pristopil VuSmovie in oči- R^Uni voz je nato 'odpeljal mla- banja Bil je soglasno izvoljen od tal nevesti Jovanki. da se mu je do samomorilko v bolnico , voditeljev kot moz. krog katerega J • izneverila. Jovanka mu je pa o l- bamom°-llko boW' j se lahko vrnejo različne iakeije ^anke. o mornarskem uporu Ponarejalci. v naeijonallstičnem gibanju. 'Toulonu. Peter Zgaga POLJSKA IN LITVTNSKA lika napetost. Vsak hip se je bilo bati, da bo izbruhnila vojjia Sedaj pa prihaja iz Ženeve poročilo, da je konce vojnega stanja in da bo v najkrajšem času podpisana med obema državama mirovna pogodba. \>e to se je navidez jako gladko za vršilo. Litvinska ima diktatorja in Poljska ga ima. Litvinski diktira vseučiliški profesor Waldemaras, objavil govorila: Pustite me pri mira in Poljski pa bivši stavec Pilsudski, ki se je povzpel do e s, .zas, Obrnila mu je h, že nek, j dni se vr£i v Beo^ra-do maršala in do ministrskega predsednika poljske re- bet in odšla. Milan jc je pa za.?ra-du preiskava proti organizirani publike. |bil roko in nastal pretep. Jo- tolj>i ponarejevalcev, ki s"o ponare- Ta dv se malo deva je bila uravnana. [zvesto nevesto š palico po glavi, sar železniš ke pelihije. Policijski i V Ženevo, kjer je sedež Lige narodov, nista prišla Zgrudila SP je na tla in iz nosu .li komisar je te dni djbil slučajno uu tu. i-uKti m naMiii je preiep. nu- toijM ponarejevalcev, ki so ponare-l dva gospoda sta se sestala v Ženevi. Sprva sta Ivanka klkala na P°moC> in kraa' ^ v Beogradu potne liste in jih: , t , , t i ;lu se je zb/alo okrog uiuogo rado- prodajali našim izseljencem v in/-! jezno gledala, nato sta 81 pa segla v roko, m za-Vn|urovK je ndaril ne. ^ Ameriko. Preiskalo Zi komi i diktatorja popolnoma svoje voljno. Prišla sta na povelje svojih gospodarjev. Kajti tudi diktatorji imajo gospodarje. Poljskemu in litvinskemu diktatotrju naprimer diktirajo franeoski in angleški gospodje, zastopam v Ligi narodov. Ti gospoaje so pozvali Waldemarasa in Pilsudske1 ga v Ženevo, da dasta račun o svojem poslovanju. Za zaprtimi vrati so se najprej "pogajali" z AValde marasom, potem pa s Pilsudskim. Ko sta gospoda diktatorja odšla s tajne konference, je tajnik Lige narodov objavil, da je bil dosežen med vozijo med gladimi^esii Dalma- P°W»oma neopaieno. Imeli so po- dvema narodoma sporazum... cije. Imeli >o ga ga dalmatinskega soIno,/sta)lovanje1\ ura^°" -n- n r>- i i- i I van. \ sebi je policija našla raznf* Diktatorja Waldemaras in Pi.sudski sta se uklonila * ^ in ^.U- je. Potne '.iste so izdajali in pro- je udarila kri. Xapadalee je po- roke en ponarejen potni list in so! begnil. zaročenko so pa odpeljali tako prišli na sled falsikatorjem. j domov. Xa sodišču je vložila tož- Komisar ..azarevie je mislil, dal bo proti nasilnemu bivšemu ljubo- gre samo za en primer. Kmalu set ku radi poizkusa umora. ; je pa izkazalo, da je bilo pri pona-j 'rejanju udeleženih v«1«"- oseb, ki so Aretacija zloglasnega dalmatinske-' ponarejale potne liste kar na de-j ^a razbojnika. .belo. Policija vrši preiskavo v naj-1 V Kamni Glavici blizu Knina Jxel'ji tajl10stL Znano jo tla jej orožniki aretirali zloglasnega raz- potne hst^ JK>nareiaIf> deSPt B tlltli dolgo stral; in trepet vse kninske knj Ur{, ,Tlll:0V ob5ini | okolice. Todor je ropal že več let P*™rejevaici ^ bih zelo oprezni, predvsem potniške avtomobile, ki 111 80 opravljali SVOJ posel (lol?o| kot italijanski bandit. Toda tudi diktatu velesil. H tem dozdevnim uspehom se bo Liga narodov na vse mogore načine postavljala. listi, ki so Ligi naklonjeni in pišejo v njen prid, bodo s tem primerom dokazovali, da je edinole Liga mere dajna, ko je treba vzdržati mir in preprečiti vojno. To bo najboljši dokaz proti vsem, ki nočejo verjeti v!ustavi lin letnike oropal. Ropar- Todor se večinoma zadovoljil z ropom in je umoril .svojo žrtev le dobiti rednim l,otom- Med te' če je bilo njegovo življenje v ne (lajali vsem tist ira, ki jih niso mogli dobiti rednim potom. Med te-j mi so bili brez dvoma tudi taki.! ki jili je jug. policija zasledovala in niso z begom v inozemstvo re-i varoosti. Proslavi se je posebno s svojimi drznimi napadi na potni- ške avtomobile, katere je na poti ši,i zaP0n Potn,kl v J,,žn0 Am | riko so dobili liste po 2000 Dni., Še zanimivejše je. da se ponare- kova krogla. Tudi potniki so od j stralm izgubili prisotnost duha in Med Medičevimi razbojniškimi; napadi je najzanimivejši napad na1 nevesto ob priliki neke svatbe, j llazbcjnik je pristopil k nevesti in zahteval njene dukate. katere je nosila okol« vratu. Ženin mu je po-j ,,.:,.„,.„„ t;__i • i • ske napade je navadno izvršil sam ... , . mir poslanstvo Lige narodov m ki dvomijo O nje^-I,. pa P dTu:bi svojih pomo^nikov. jalci niso omejdi le na potne b-l mh plemenitih namenih. |kateT6 so orožniki žc veeinoma po- ste- temV(* so P^arejah tudi raz-j Ne bo pa napačno, ee izpregovorimo še par besed v .lovili. Medič se je v kakem samot-^ (1ruea -iavne 1,st!ne- zvezi z dogodkom, ki se je za vršil v Ženevi. |nem PoiavU z revolverjem; ___• _ ^iii i _.,|V roki pred avtomobilom. Šoferje Pnpomm se namreč lahko, da se m bilo treba Ligi avt0 vpPdno Tlsta^ kcr je TC.deU narodov preveč prizadevati, da je dosegla sporazum med, da bi ga sicer pogodila razbojni-;' Litvinsko in Poljsko. Tako Litvinska kot Poljska sta vazalki bivših za- . i. j j. . . . ,na poziv dvignili reke m se spusti- \ezniko\ ter stu odvism od milosti m nemilosti Aughje i; oropa,i. C> je bBo v« potnikov, ill Francije. j jih je Medic napadel vedno z enim Kakorhitro bi ne hoteli tako plesati kot zahtevajo v ali dvema pomagai-ema Parizu in v Londonu, bi jima bil mahoma odtegnjen . ves kredit. Kredita in denarja pa potrebujeta Poljska in Lil' vinska bolj kot vse na svetu. In tako se je zgodilo, da sta Briand in Chamber-. • , , m , - t s * . (nnjal denar Todor ga je pa od-} lani poklicala k sebi Pilsudskega in Waldemarasa ter kloni. Nevesta je nato izročila svoj j jima rekla: nakit roparju. Pred dnevi se jej — Sedaj naj bo pa konec teh komedij. Sezita .si v Mcdk" P^vil na neki svečanosti vj „ j Kad in Glavici. Bil je zelo lepo o- roko ce hočeta. Ce nočeta, ne dobita vee od nas niti po-|bler.en -m d,vojke ^ radovedno1 čenega groša. iizpraševale. kdo je. Tudi neki sln- Diktatorja sta se brezpogojno vklonila. >'ajno pristni crožniški naretlnik Nazadnje je pa še veliko vprašanje, če se je zadeva zavrsila v interesu miru. Zadnje časa postaja vedno bolj jasno, da se Anglija vedno bolj pripravlja na popolno izolacijo sovjetske Kusije. Pogodba med Poljsko in Litvinsko je nadaljna po-jknm. sledica teh priprav. I Nagrado, katera je bila razpisa Na uspešno protirusko kampanjo je mogoče misliti ™ na nevarne?a rJ)parja i.. 1V. v , , , , _ v . dobi oromiški narednik Jovano- eamole v slučaju, ce vladata med državami, ki meje na ^ Rusijo mir in soglasje. Ta najnovejši uspeh Lige narodov potemtakem ni dokaz,, strmita m Francija ^o mrrn. Hudičeva noga. Ena najboljših povesti Conan Boyla, v kateri slavn detektiv Sherlock Holmes z lahkoto razreši navidez nerazrešljiv slučaj. To je jkizmet. Naš rojak Frank Oklešen, ki se že par let mudi v San Salvadoru, je originalno opisal to dežele vulkanov, potresov in vremenskih nezgod. Naše stare korenine. V tem spisu nam je Matija Pogorele predstavil m-kaj naših najstarejših priseljencev v Washington« in Minnesoti. To se nekatere izmed mnogih zanimivosti, ki jih vsebuje: Slovensko Amerikanski Koledar » 1928 se je zanj zanimal. Povabil ga je na orožnisko postajo, ker je po o-pisu spoznal roparj.a Mladič se je v tem trenutkn spustil v beg. Narednik je bil hitrejši in ga je dohitel ter zvezal. Vklenjena roparja so naslednji dan odpeljali t NAJPRIMERNEJŠE BOŽIČNO DARILO, ki je trajno in kojega vrednost se vsak mesec poveča, je — Vložna knjižica. Starise, ki hočejo stvar jati svoji deci denarni sklad, priporočamo pričeti z vlogo pri nas. Obratovanje vloge po FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street NEW YORK AgitirajU m "Glas X«wZa", t»$» slove**i ffevmfc t my PISMi >. To m- j,, v rt.SDIC, zgodilo. .Stvar je bila naslednja. Sedemindvajsetletni niladonič. ki je imel v :ne«tu dobro službo, je neke'.ra juwa ?. doma pismo sletlei-e vs-^biue: Preilnf^i sin! Najprej Te jaz in itinti lepo pozdraviva i", se ti zahvaljujeva zh za i nje pismo, posebno pa za -.po-ro»"-ilo. ki jp bilo v njem. Pnal si nama, da si izbral nevesto. in da o zanemarjen: pumboT* .ii!n manjka, nimajo z! kanih lila«" in kravat.« imajo postrani. Vse Irnjraee j«- i>a s poroi-enimi moškimi. Taki -i kot bi ji-i iz škatljiec vzel. Pf-Ieg ? *.;a ti že sedaj polagava na srce di moraš ženo ubogati, j Kii iti žen i je božji dar i Ce le moreš ji izpolni vsako najmanjšo željo, in željo ji moraš >"-i-tari v očeh. Ni treh:! da bi te m jra';i prositi in prositi, predno ji 1: ipiš kak.) I malenkost. Včasi imnjo žen^k.- •ve.!-.' muhe, so čemerne in razdrnž:,«^'. V takem slučaju .ji iuerf*i Vi'i .s>i bolj naklonjen kot ponavadi Glej, fl"! se ne b;.« pri 'b lu kaj pretejniila. Vsako težj • delo sam opravi, in ftnli posodo ji liilsko po-tniješ in pobrišeš, te ne bo ni'-manj za to. (Jlej. da io boš včasih peljal v kako gleda«;šče. in ji večkrat kupi! kako lepo obleko, kajt' če ji kupiš lepo obleko. >e ji b- š najbolj prikupil. R:ijši ti malo yo*rni \ , se odreci l ake stvari lot da bi morala ona trpeti. In če bo Vama Rop dal otroke, se že koj v začetku navadi, da boš ti ponoči vstajal, /ena in.a z etro-ci podnevi dela več kol pievee. S komurkoli boš pro\ <:••'(. nikdar n« p^zabiH pohvaliti srrje žen*. Rajši še malo več povej kot je res. da bolo imeli Ij-.idje o vama najboljše mnenje. V slučaju, da bi nastal med Vama kak prepir. — česar Ho? 11» daj. — bodi mož in daj ženi prav. po bo prepir takoj končan. Žendovin&ke reči. ToJa zgodovinske reci so razm' vrste in m In marsikatero oko je kladivo o-rojiilo s .solzo poezije, ko je bilo in je sijala luna trudaie pozne ure že. Ne, ure v zvonikih nL>o dale nikdar nobenega povoda! Nego .so se brez .slehernega po- \saka zgodovinska reč. pa naj /e'voda našle temne .sile in se zakle-je še tako zgodovinska, takšna, da bi prinesla kaj profita ali bi v.»aj .služila za kinč in lepoto in bi ."C je laJiko vtaknilo za klobuk. Nego se bojim, da ne bo od kulturnega boja nikdo ait niti ne lepši, 1«» silen prah bo dvignil na t*mi .svetu in na onem in bodo nedo-pleibie njegove posledice. Kakor daleč .spga .spomin mojemu peresu in per'Na peresu in peresu peresovega peresa', vedno in od nekdaj jo bila 1" mati cerkev taista. ki je v njeno področje .spadal čas in vse kar k čas« spada. Z vitkih zvonikov belih cerkva so daleč črz hrib in plan, čez dm in strn oznanjale cerkvene ure vesoljnemu svetu, koliko je na času, in se je vesoljni svet po njih ravnal drage volje in |>okorno. Tako je bilo do zadnjih dni. In jt bilo prav tako. Kajti čas ni meh, da bi kdorkoli z njim delal kakorkoli. Nego je čas jako važna reč, .segajoča na vsa polja človeškega življenja: od zgodnjega zajtrka neprestano spremlja človeški korak do pozne policijske ure, da 10 in se godi pred naši očmi, da mestni magistrat s kruto roko pes', ga v starodavne častite pravice cerkvenih zvonikov in .sedaj na .svojo rok') postavlja po trgih in mostovih drugačne ure, posvetne in brez konft>ije. Tudi na polju ča.sa naj se naše dobro ljudstvo iztrga izpod krila maj k? cerkve: to je tisto, kamor pes moli tacol Mislim, takega polet ja ne odo-bruje noben katekizem in ne vem. če se temu ne reče božji rop, ki zanj in odveze, razen na daljnlih težavnih božjih potili. Poročne obrede že itak opravljajo na magistratu in ,se temu pravi civilni brak, žalibog. Sedaj je stopil magistrat še za škove naprej in poleg civilnih ženitovanj uvaja še brezverske, civilne ure. Kam plovemo? Ce bo tako slo naprej, ne bo dolgo in bomo do/i * v 11 še to, da bodo o Veliki noči kuharice nosile belo pregrnjene jor-ba.s» mesto v božji hram na magistrat in bo gospod direktor ali gospod komisar s peresom in tinto oni. ki ne vedo, kdaj imajo dovolj,' blago*lovil potice in klobase in jaj ve lo. da imajo dovolj. . a jn pržm tužna nsim majka! Odgovornost, ki jo nosi ura, je) Naše dobro ljudstvo ie verno kakor skala. Smelo se lahko trdi. ki jo nosi ura, je velika, gmotna je in moralična. Zato nikakor ne gre, da bi kdorkoli šel in kjerkoli na trgih in motovili postavljal kakršnekoli u-'smo mi da je njegova vera še večja in da ni nobena .skala tako verna, kakor ie lii z njimi zapeljaval javno mnenje, Nego je treba z atakšno uro. Našemu ljudstvu nvsta omajala vere ne Trubar ne Ilren niti n«' tla je priporočena o.l zaupanja I j nt i Turek in lokavi P.eograd, a vredne strani in da goji prava, se je trdna njegova vera sijajno priznana. Bogu in ljudem, ljuba obnesla tudi pred volilno skrinji-načela. j co. I'a bo naše ljudstvo brez O urah v zvonikih vemo, da so J škode prebAlelo še brezbožne ure takšne ure. Obnesle so se kot ure lin >e ni bati. da jih ne bi. skozi stoletja in stoletja in lahko J Nego se je bati nečesa drugega, se smelo trdi, da niso nikdar čule.Bati se je, da se krivoverska kuga mi štirimi odobrava vznemirjenj0 mojega peresa, dasi do po njenem prepričanju vznemirjenje ni ute-meljeuo. Kajti gospoda na magistratu da ni taka, da bi bila /n kulturni boj in da je neumnost in kozlarija, če moje pero kaj takega misli. Gospodje na magistratu da so za kulturni boj toliko kakor kozji rep za dež. Ampak da so postavili nove ure ne za kulturni boj, nego zato, da bodo delale. Delale da bodo noč in dan, na petk in svetke brez zakonitega odmora in zapovedanega nedeljskega počitka. Delale bodo kakor črna živina — besedo pa da bodo imele slej ko prej in slej še bolj ko prej .>amo cerkvene ure. Sajno cerkvenim liram do ostane pravica, da bi je jo, nove ure pa imajo zgolj prokleto dolžnost, da delajo, bodo pa brez glasu, kar ni socijalno in po nače-2iJi demokracije. In tudi biro da bodo slej ko prej dobivale samo crkvene ure in jim bo bira slej celo zvišena — že je oblastna skupščina to obljubila. Ta kulturni boj tedaj ni kulturni boj. nego je reakcija in črni zmaj in hinavstvo in eksploataeija — mislim, da je beseda zapisana pravilno. — Toda je dejala merodajna osebnost, ki sedi v uredništvu in ne želi biti i-menovana. naj vznemirjeno moje pero vendar le to reč zapise in magistrat pošteno skrtači, ker magistrat to zasluži — ako ne zaradi ur. pa zaradi oseb in reakcije in zmaja in — kakor rečeno — eks -ploataeije. Pa bo reč nemara dobra, kakor je zapisana. Le iz previdnosti se morebiti lahko še dostavi: — *'!)"-ležimo kot kronisti." Aluminij - kovina bodočnosti. * Za kaiueuito, bronasto in železno dobo prihaja sedaj doba aluminija. — Velika bodočnost bauksita. — Gos;.*-darski pomen za naše pasivne pokrajine. Moderna tehnika, ki stremi za in času in .se > tem v veliki m ri tem. da ustvari kar najhitrejša zmanjšajo tudi produktivni s»:io-prometna srcil>tva, posveča paseb- ški in počene izdelki, no pozornost takozvanim lahkim' Tudi pri nas imamo neomejeni* kovinam, ki omogočajo gradnjo količne bauksita, t. j. rude. iz strojev, motorjev itd., ki po svoji katere se v glavnem pridobiva a-gonilni sili prav nič ne zaostaja- lumrnija tudi za nas izredne go-jo za jeklenimi in železnimi, ki pa spodarske važnosti. Ležišča bauk-so neprimerno lažje m vsled tega sita se nahajajo pri nas predvsem j tudi uporabnejše za modema pro- v takozvanih pasivnih pokraji-metna srestva. Med temi kovina- nah. Dalmaciji, Bosni. Hercegovini Zavzema gotovo prvo mesto a- ni itd., katerim se odpirafo nove luminij in njegove zlitine. To so perspektive, če se bo tndi pri na.> kovine, ki jih pred par desetletji dvignila industrija bauksita. Da-j tehnika sploh ni upoštevala. Uspeh nes stoji v Evropi na prvem me-1 pa, ki jih beleži tehnika tekom stu Nemčija, dasi ravno je večino, j zadnjega desetletja, zlasti pa v ma navezana na uvoz te važne ru zadnjih letih, v dobi prckoocean- de. . skill (poletov, avtomobiliziranja j _ prometa in osvajanja poprej ne- ■ PREDNICA PRINCESE VIKTORIJE D ENARNE pošiljatve kot Božična darila so v pretežni večini že na potu v stari kraj. Vendar pa prihajajo še vedno naročila za izplačanje pred Božičem, kar nam je mogoče izvršiti potom brzojavnega pisma. Kdor toraj želi, da izplačamo nakaza ni denar tekom enega tedna, naj nam pošlje še en dolar za stroške takega brzojavnega pisma. Postrežba kot vedno najtočnejša. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. POBEGU HAJDUKI Iz zaporov okrožnega sodišča Dopis. Wind Gap, Pa. Nas Slovencev ni več tukaj kakor jaz z mojo družino. Moram vam poročati, da je nam umrl najstarejši si"; 14 let bi imel na bojiPP jžični dan. Pogreb je bil '29. nov. nikake pritožbe. Neutrudno so se novih ur ne zaseje med cerkvene Veliko ljudi je bilo navzočih. Bil trudile v ponosnih zvonikih injure. Kajti strašna je moč slabih prijazno tekmovale vernikom v ra-'zgledov. d ost in nebu v čast: sedaj je ta bila. sedaj ta. .vdaj tretja in nikdar in potekla minuta, da ne bi kjerkoli lnla kaka ura kolikorkoli. Že je opazila javnost in pre- je tudi slovenski organist iz Beth-lehema -Terv Koprivšcek. Lepa hvala vam gospod Kopriv- st rase na šepeta, da stari in ugled- šček, ko ste tako lepo peli. ni uri na frančiškanskem zvoniku' Ilvala tudi Johanu Ličeru. ki Cenjeni Rojaki l Uaojam si Vam naznaniti, da zopet delam In razpoiiljam na v»e kraje Amerike fine, > čeinovim okuiom, doma narejene in prekajene KLOBASE Se še spominjate, kako ao bile okusna klobase, ki sta Jih oče in mati nare-dila? Ta prilika se vam ravno zdaj nudi, ker moje klobase so ravno takega okusa. Poiljem Jih od 5 funtsv naprej po poitnem povzetju ali pa pošljite go tovino z naročilom. Cena 38c iunt. roSTNlXA M VŠTKTA Denar se vrne, '.dor ni zadovoljen. PIŠITE NA: Jos. Leskovar 610 — 14 STREET, D. 2, RACINE, WISCONSIN ne korakata več vaaka svoje poti, kakor sta je bili vajeni dosedaj v božjem strahu in brez posvetne ni-čemurnasti, nego da zapeljani in uporni ubirata stopinje za novo-versko uro na mostu. To je t-ako.grozno: kulturnemu boju se pridružuje še nevarnost cerkvenega razkola in sta duhovna oblast iti moje pero do skrajnosti vznemirjena. Nanesla pa je vznemirjenemu inojesnu peresu ugodna prilika, da se je o krtičnem položaju razgo-vorilo 7. jako merodajno osebnostjo. Ta sebnost ima dobro informirane stike s krogi, kajti sedi \ uredništvu, toda ne želi biti i-menovana. Izjavila je ta. osebnost, d az vse- ANGLESKO-SLOVENSKO BERILO English-Slovene Reader Sestavil dr, F. J. KEEN CENA s poštnino SAMO $3.— Knjiga vsebuje začetne nauke o izgovarja vi angleških besed; vaje za učence angleščine; berila in članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovensko angleški besednjak (4000 besed). Naročila pošljite na: ~ . "GLAS NARODA" 12 Cortlandt Streti Hew York, W. T. ___ je prišel in pogreb 111 položil tako lep venec na krsto mojega sina. Drugih novic nimam. Z delom gre slabo. Delamo po 4 dni na teden, nakteri le 2 dni. S pozdravom Frank Gaspar. Smrtna kosa. — V Ljubljani je umrla po dolgem in mučnem trpljenju Tekla ITubadova, roj. Shoenwetter, vdo va po dvovnem svetniku in deželnem šolskem nadzorniku. Pokoj-niea je de&egla visoko starost 74 let. — V Ceiiu je nenadoma preminul Josip Pchulte, ravnatelj pra-žarno in kemične tovarne d. d. v Celju. — V Konjicah je umrla Hedvl-ka Povli. roj. Stiasnv. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"! Poior čitateljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem bftste ustregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. d 011 nd ji vi h daljav, oznanjajo, da nastopi po železni dobi doba aluminija. Če bi uspeh aluminija bil odvisen o.l rudnin. Lz katerih se pridobiva. bi morala davno pred' Reporter pariškega lista "Paris železno dobo napočiti doba alunii- ^fathial ' je izvedel, da stanuje v nija. ker je ruda za pridobivanje 1>ar^u ena od prejšnjih prijate-) aluminija mnogo bolj razširjena ]}lc svaka bivšega nemškega cesar-j Bihaču so pobegnili štirje na smrt in bogata, kakor pa železna rida. ^jema, Znbkova. ki se je po-| obsojeni hajduki in eden. obsojen Aluminij se drži ilovice, kaolina roC',i te tlni * princesinjo Vikto-na oseml?tno težko ječo. P-n or i en in živca. Človeštvo to zemeljsko gospodična Odette Louise, j je obsodilo okrožno sedišč* v Bi- sestavino porablja že od prastarih Seveda jo je šel takoj intervju- haču. Trije razbojniki. ^lile Kara- časov v nekovinski obliki kot žga- vat- Gospodična Odette Louise sta-1 noič, Mile Tomljenovič in Vasilij no ilovico in glino za posodo, pri nuJe v nadstropju stare hiše Rodič so bil? obsojeni y jiuiiju r;;- zidanju itd. Vendar pa je prido- skuPno 2 ™o svojih prijateljic, bivanje kovine iz teh sestavin zc- reporter ob 12. opoldne lo komplicirano in se lahko vrši samo v večjih množinah s pomočjo električnega toka. Zato so tudi naši pradedi mnogo prej pričeli dobivati železo, ker je pridobivanje železa mnopro enostavnejše. Temu je tudi predvsem pripisati. da s pridobivanju aluminija vse do zadnjega ni posvečala ona pa žn j a kakor sedaj. Sele v zadnjem času. ko j^ tehnika postavljala vedno večje zahteve na kvaliteto kovin, ko so nove tehnične iznajdbe imj>ern-tivno zahtevale, da .-e izločijo iz jekl ain železa vse primesti. ki ga delajo neprožnega in povečavajo njegovo težino. je došlo do tega. da so začeli natančno preiskovati železo in jeklo glede njegovih sestavin. "bolezni" itd. ter poskušali razne mešanice s pridobivanjem drugih kovin. Na ta način je u-Kpelo. da so odkrili pri železu i.i jeklu nove lastnosti in odpravili razne hibe, ki so jih odkrili. Najznamenitejše je v tem pravcu odkritje mešanic0, kji onemogoča rjavenje železa in jekla pa so listale kljub temu nespremenjen. Tcžina in način predelavanja železa in jekla sta ostala nespreme-jena. In baš iz tega razloga je podleglo železo lažjim kovinam, ki di raznih zločinov. Njihovo obsodbo je te dri potrdilo tudi vrhovno' nj in hihitanje. Končno so se vrata odprla in pred njim je .stala ljubka mlada deklica v spalnem kostumu, črez katerega je ogrnila j mora svo j-ga plašč. Z graciozno gesto ga je po-Jbašič. ki i - 1 mnogo bolj služijo potrebam in ^ bi bila ?rincesinja moje starosti, bi 4"»ga ne bila storila, toda vsaj bi bila lahko moja zahtevam moderne tehnike. Glavna lastnost in prednost mlajših kovin je neprimerno manj- stara mati in kljub temu je moja ša težina. Specifična teža aluminija znaša 2.85. magnezija celo si mo 1.74. Te številke dokazujejej. da je mogoče graditi strojne d«'-le in druge kovinaste prdmete iz aluminija za polovico lažje, iz magnezija pa celo za tri četrtine lažje kakor pa iz železa. Iz Iste količine aluminija ali magnezija je mogoče izdelati dvakrat odnošno štirikrat več strojev kakor pa iz enake količine železa. * . Droga važna prednost je v tem. da potrebujejo stroji iz aluminija mnogo manjšo gonilno silo. Kolike važnosti je to pri gradnji motorjev za letala ali avtomobile, i treba še posebej naglasa 11 Predvsem pomeni to zvišanje tovorne nosilnosti znižanje pogonskih stroškov. Za letala rezultira iz tega dosegljivost vedno večjih brzin in daljših poletov, ker je po trebno za pogon mnogo manj bon eina. Poleg tega pa ima ahnunij še to prednost, da je že prva ra/-topnina porabna za vlitje potrebnih strojnih delov itd., doeim je treba železo šele predela vati m pripravljati *a specijalne »vrhe. To pomeni velik prihranek pri delo potrkal, je čul za vratami šepeta- sodišče v Sarajevu. S ro trojico pobegnil tudi Milan Mufie iz Mai-i kile Japre. ki je bil pred dvema' tednoma obsojen na smrt ni d i ti-[ očeta m peti Bulju-, bil obsojen na o-em-i vabila, da naj stopi ter sedla nalb'tno ječo radi umora svojega 11-rob postelje. Ker je bila prehlaje- *ta. Razbojnikom j»>. bilo dobre j na. .si je zavijala vrat skrbn-j v j znano, da se dnevno odpirajo vra-i plaš •. kar j>a je ni oviralo, da ne 'a vsaki d\>- uri v "kuli**. kjer >0 bi kazala golili nog. *»ili zaprti. Od 1«. ire do polno,-i( so napravili v zidu straaiišča odprtino. da >0 zlezli skozi njo v stra-i nišče in tnto na hodnik. Dvojica] 11a smrt obsojenih je bila v eelicii v prvem uiidstropju. druga dvoji-j ca pa v drugem. Zato domneva, da so se sporazumeli, ker sta zlo-, činca v prvem nadstropju istočas-j no z zločincema v drugem nad ! stropju pr^pokala zid. Sporazume-j li so se po ceveh, ki vidijo iz str.i-' nišča iz drugega nadstropja v prvo. O polnoči je prišel poveljnik! straže z enim stražnikom v kulo,-Poveljnik ni slutil nič hudega. Za-, to je odprl vrata in odšel po stop-} nicali v k?do. ter ni za seboj zaprl j vrat. Tedaj ^o razbojniki odšli ne-; moteno \z kule na dvorišče in tam! vzeli tri puške s lo naboji. Nato; so vzeli ključe dvoriščnih vrat.i pred katerimi je stal stražar. Keri ni bilo mogoče takn odpreti vrat, da ne bo opazil tecra stražar, jej eden razbojnikov ustrelil skozi o kenee na \ratih stražnika, ki se jej zgrudil mrtev na tla. Razbojniki so nemoteno odprli vrata in pobegnili. Okove na nogah s(» imeli samo trije. Pobegnili so v selo Jezero in nekomu kmetu ukradli kiro ter se 7. njo oprostili okov na nogah. Pobegnili so v razne snn-ri in jih orožniki zasledujejo. Pogovor se je sukal seveda okoli razdrte idile med" gospodično Odette in Aleksandrom Zubkovom. O-dette je sicer ogorčena, tla jo je Zubkov za pastil, vendar pa je trdno prepričana, da se preje ali pozneje povrne k njej. čeprav je pripravljena na to, da jo bo pošteno oštel ter ji očital, da je storila vse, da bi njegovo poroko s princesinjo preprečila. ' * Hotela sem ga predvsem obvarovati nesreče. Sicer mi je pa obljubil, da me poroči in znala si bom svoje pravice r/vo je vati. Milijoni njegove neveste mi ne imponirajo." je dejala. Odette je reporterju tudi povedala. kako veselo življenje sta živela z Aleksandrom. Ona. Aleksander in njena prijateljico so pisarili skupno Aleksandrova lju-bimska pisma princesinji v neki pariški nočni kavarni. "To sicer ni bilo posebno lepo." je pripom- POZOR ClTATEljl! KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE v LJUBLJANI so bile odposlane listini. Ki so jih naročili. — Sprejeli so dete knjige: VODNIKOVA PRATIKA ra lefo 1928; hiša v stric,i, povest; VLADKA IX MITKA. opisi; VODNIKI IX TREROKI, (zgodovinska ramrava). cena vsem štirim S 1.50 Naročila pošljite na 2 — "Glas Naroda * 82 Cortlandt Street. New York ADVERTISE in GLAS SABODA konkurentmja. Odette je popoln'*ma prepričana. da se vrne Aleksander k njej. Boji se samo. da ima princesinja strumnega dečka, ki je visok lm le za stališče v svetu in obstoj. Tedaj pa mu je zopet pomagala njegova verna sreča Oženil se je kot referendar z eno najbogatejših deklic v deželi, hčerko nekega veleindusrijalca ki vi je z dr/rimi špekulacijami pridobil izvanredno premoženje. Lahkomišljen. s* Ridigerja pa je bila večja kot pa velika doklada. katero mu je d-ijal njegov tast. Mladi par je živel v knežjem razkošju, ki se je še bolj povečalo, ko je bil rojen prvi sin. — dedič majorata. Xa ta način je postalo vzvišeno preko vsakega dvoma, kdo bo postal nekoč lastnik Xiedeeka. Sledil je drugi »in ter še bolj utrdil nasledstvo. Grof Ridiger in Melanija pa sta smatrala svoje zlate vrelce tako neizčrpne, da sta se udajala dragocenim strastem. , Par let je blestela ta sreča brez oblaka, a nato je prišla nemško-franeoska vojna in za njo doba špekulacij. Tudi tast Ridigerja se je spustil v špekulacije, a kolo sreče se je obrnilo ter pričelo hiteti proti prepadu. Ridiger je divjal grofica Melanija je dobivala živčne napade. i nobena stvar ni mogla ustaviti pogibelji špekulanta. Še enkrat se je obrnil Ridiger na svojega bratranca, a je dobil nazaj pismo — raztrgano. Tedaj pa sta srd in obup pač vzbudila v njem načrt, a kojega strašnem izvedenju je ravnokar poročal Kunert. Bankerot Ridigerjevega tasta ni postal *e oficijelcn in še vedno se je smatralo Ridigerja v glavnem mestu za lastnika milijonov. Le Vilibald je vedel iz pismenih poročil bratranca, kako stoje pravzaprav stvari. Ridiger pa je hotel očividno izbrabiti dragocene dneve, ko ga j'* smatral svet za bopatega. da se reši pogina, na stroške majoratnega gospodarja. Njega, lastnika velikanskega premoženja, ne bo smatral nobea človek sposobnim, da stremi iz osebne požrešnosti za majoratom svojega bratranca. Nastopil je edinole na prošnje in prigovarjanja prebivalcev An-gerwiesa, ki niso mogli še nadalje gledati pučenjanja umobolnega. Sedaj je bil Rigiger. kot oče dediča, naravnost prisiljen nastopiti za ogroženo posestvo. Ta načrt je bil tako fino rafinirano za počet, da je delal čast svojemu mojstru. Grof Vilibald je dvignil svoje lice in njegov pogled je sejrel preko nočnega neba. osvetljenega od 'une. Krčevito je stisnil skupaj svoji roki. Da, načrt je bil premeteno započet in iztuhtan. a tam zgoraj Čuje še nakdo nad usodami ljudi, ki lahko uniči vsak naklep in ki lahko razprostre svoji roki nad preganjano žival. — Moje misli ni>o vaše misli! Šesto poglavje. V najbolj elegantnem delu mesta je 'cžala sredi čudovitega parka privatna zgradba, imenovana Villa Casabella, last grofa Ridigerja iz Xiedeeka. ki je zavzemat na dvoru mesto komornika, bolj za zabavo in da ima sploh kak opravek. V dvorni službi so delali izprva gotove opazke glede nefinega in bahaškega načina, kako je grofovski par rakazoval svoje bogastvo. Grof Ridiger pa je bil vedno merodajen in ker je prekašal po svojem jeziku vse opravljice, si ni nikdo drznil omajati njegovega stališča na dvoru in njegovega mesta v družbi. V parku, kjer sta stala drevesa na gosto ter tvorila majhen goz*-diček, kjer je umetna razvalina skrbela za šiafažo, se je šetal vitek mladenič po peščenih stezah. Sempatam je obstal Vulf-Ditrih ter se ozrl po stezi nazaj po kateri je bil prišel. Povsod naokrog so švigali njegovi pogledi, nakar je globoko vzdihnil. Ušel je neopažen vzgojitelju ter je sam. Hušknil je v naslednjo lopo, se vrgel na slamnati stol ter potegnil iz bluze knjigo. Z blesteeimi se očmi je odprl knjigo ter se potopil v čitanje "Egiptovske kraljeve hčerke", katero mu je vzgojitelj prepovedal, ker se ni knjiga Se prilegala njegovim letom. Vulf-Ditrih pa ni na celem svetu bolj ljubil kot dobre, zanimive knjige. Bil je resen, molčeč dečko, ponosen do občutljivosti in daleč pred svojimi leti. Globoko je sklonil navzdol glavo ter čitai z velikim poželjenjem. Od daleč je bilo čuti. ropot cest in nad njim so čivkali ptiči v vejevju. V svojih mislih je živel ob obali Xila, ko ga je naenkrat prestrašila pritajeno lajanje v njegovi neposredni bližini. Na ročni psiček njegove matere se je kotalil preko zelene trate in v precejšnji razdalji sta mu sledila grof in grofica hitrih korakov. Deček je skočil pokonci ter zrl ves prestrašen skozi veje. Sta-risa sta bila že par dni najslabše volje ter se prepirala in kričala 13. tf««mbra: Roma. Naples, Geo na 14. <*cmbr«: Berengaria, Cherbourg President Koooevelt, Bremen 15. decembra! Ffcria, Han* — BO&CXI IZLET 17. decembra: Uinnewulu, Cherbourg Cherbourg, Stuttgart, Cherbourg, Bremen - pogosta. tega častnika, vendar nam kaže. ve. Cergija Paleologa dobro po-|^owu obeh v Perry, ker ji je brn-znajo v Voj vod in ji in se je zatOj'dl udeležiti se neke prireditve v posrečilo Iižni nečakinji, da je na;Cleveland^, osleparila Aurora. J. Verbich. Chicago: Joseph Blisn. J. Berči«, Mrs. F. Laurlch. Cicero, J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary Bambicb, J. Zaletel. John Kren, Joseph HrovaL La Salle, J. Spellch. Ma*eoutah, Frank Atisustln. North Chicago, Anton Kobal. Springfield. Matija Barborlch. Summit. J. llorrath. Waukegan, Frank PetkovSek. KANSAS Kansas City. Frank Žaitar. Pittsburg, JuJin EepoTž. MARYLAND Stcyer, J. Čeme. Kitzmiller, Fr. VodoplTec. Dva kmečka fanta na Golici zmr- MICHIGAN znila. Calumet, M. F. Kobe. Detroit, J. Barich. Ant. Jauezk-h. njegov ra< un osiepariia mnogo lahkovern'h in poštenih ljudi. Njena prva žr«ev je postal neki Rus' in nato neke ugledne vojvodinsk >j D*a kmečka fanta iz Javomi-j rodbine. Lažna grofica Vera K-jškega Ro»td pri Koroški Beli 26.1 MINNESOTA kolajevna Kapnist. se je pojavila tefni Janez Erlah in 70-letni .T«-1 Chisholm. Frank tiouže, A. Paniau, pred mesecem v Kikindi. Ruski kob Noč. sta se dne" 13. novembra1 Fr*Dk _ Vsak dan imamo take slučaje: ljud- da bi .se marsikdo, ki ga smatra-.krogi so h-^i prijetno iznenadeni,1 podala na pot na Koroško preko! Pesiiei, sekjia. je se utopijo, zadušijo. obesijo mo za utopljenca, le še dal obudi-'da jih je polastila tako oblična o- Golice. Gorica je bila takrat že no- Evr,e,h' Loaia Gouže-ali jih pa ubije močan električni ti k življenju, tok. Večinoma je težko določiti. | Francoski zdravnik Pan is ali so še živi ali ž - mrtvi. V vsak-(iznašel poseben stroj, imenovan trpela med boljševi-||OT cej n\ ]jj{0 1iazaj ju j, danjem pomenu bese Je lahko re- R. A. P. (respiration artifieelle ki in kako sre^no se poenti p« gel iskat na Golico Erlahov brat. (seba. Vsi «o iskali kake novice iz krita 7 debelo snežno ^^ bij0 je Rusije. Grofica jim je pripovedo-j je približno meter snega. Ker fantov cel te:b ____________, šel iskat na____________I_____ čem, da niso niti živi, niti mrtvi. Panis), s katerim je mogoče na u-:nas; Dvakrit so komunisti ob- Prejokal vse gorovje in konč-temveč v neobčutljivem stanju, J meten način, ne da bi se človek na^ smrt. a ji je uspelo po- no p0 večdnevnem iskanju našel iz katerega jih je pa mogoče še utrudil, izvrševati to metodo. jbegniti. Zi^cla je nato kot skroni |oba pogrešanca v gozdi; nad Sav-obuditi k življenju. Ta navidezna) Uporablja se lahko v vseh slu- na "avadn3 ženska. Boljševiki so skimi jaman,; _ zmrznjena. Eden smrt je bolj pogosta, kot si pred- čajih navidezne smrti in zanjo jo JO pa lzslpai11 111 & moraIa zoPet.je stal v snegu, dmgi je slonel na stavljamo. in mnogo ljudi, ki so'treba samo dobre volje in vztraj.;^egniti. \si rnsk! begunci so po-|drevesu Tnipli sU bili prepeljani jih smatrali mrtvim, bi bilo lahko nosti. Vsakdo jo lahko povsod iz- m,1°Vah ^ v mrtvašnico pri Sv. Križu nad Je- ,toliko pretrpeti. Rekla je tudi, da senicaniLin tamkaj pokopana ob Gilbert, Louis Vessel. Hibhing, John PovSe. Virginia, Frank Hrvatich. MISSOURI St. Louia, A. NabrgoJ. obuditi k življenju. Obstoja več načinov vršuje: na cesti, ob regu reke, v . . ... . , . . , • . pričakajo veliko svoto denarja oa VaKLm nrlplp^hi obujanja tovarn ali doma. Ob enem je tu-'1 . , . . v V . Aetlkl u1 J J J svojega oevta barona Stalja. ki je navidezno mrtvih. Treba je, da je.di dobro, da se telo navideznega ?enpral v spremstvu kneza Nik o 1 vsakdo ' " v , ... - ^ j, _ __ MONTANA Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Brodertck. NEW YORK Gowanda, Karl SterniaLa. Little Falls, Frank Masle. Smrtna kosa v tem oziru poučen, kajti jjnrtree« greje s tem. da se ga po- laja Nikol,ievi5a. eakala je de- . , i se lahko pripeti, da pride krije z odejami, položi nanj stkle-1 nar -n de|2]a dolgove. Po deset-' ^JHbljam je umrl ^ vsakemu v })oložaj. v katerem lahko ]>oma-ga svojemu bližnjemu, predno dospe poklicani zdravnik. Dosedaj najiboljše znano sredstvo je način umetnega dihanja, 'OHIO Barberton. John Balant, Joe HitL ' ClevHand, Anton Bobek, Charlea ozni moj- KarliDKcr, Louis Rndman. Anton Him- __________dolgove. Po deset-' ' ' * . "kich. Math. Slapnlk. nico z vročo vodo, da se mu drgne dnevnem L;vanju v Kikindi je iz ff 7. Ja?°.b M.PnCPJ' kožo z alkoholom in tako pospe- |skr0ranp in revno oblečene begun- kojnik je bil znacajen m snnpati- šuje obtok krvi Zdravnik lahko ke podala razkošno oblečena da-'f11 m0Z; ^ Je mipd/nanC1 tudi pomaga z vzbr izdava njem [raa. Iz Velike Kikindc je odpoto- ^sen u^od. ^ kafrinega olja ali kaferna in u-'vaia v Novi Sad. l:jer se je kma-'^1 ™rla m mUL'm bolezni Jakob Kolener. ki ga je iznašel angleški fiziolog ■ porablja umetno vriliavanje kisi- ]u uveljavili v ruskih in tudi bolj-( Sehaefer. V inozemstvu se daje v ka- K^ik je predvsem neobhodno ših srbskih krogih. Tudi v Novem Euclid. F. Bajt Girad, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant la J. Niles, Frank FogovSek. Warren, Mrs. I . Bachar. Youngstown, Anton KikelJ. K am Se. njem obligaten pouk plavalnim plavalnim mojstrom, ognjegascem in bolniškemu osobju. Obstoji v sledečem: Navideznega mrtveca položimo na trda tla (ne morda na posteljo ali zofoj, s trebuhom (ne s hrbtom!) na zemljo. Roke mu stegnemo naprej, obraz Obrnemo v stran. Nato pokleknemo čezenj tako, da so nam bedra navideznega mrtveca med nogami, tako, da lahko sedemo na njegova meča. Stegnemo svoje roke in jih položimo odprte na hrbet navideznega mrt-veca v višini njegovih zadnjih re-Inn-. tako da se palca skoraj dotikata. Nato pritiskamo počasi, da l>ovzročimo izdihanje. Potem prenehamo s pritiskom, a pustimo roke na mestu in sedemo ]>onesreče-cu na meča. Tu se se izvrši" vdilia- Po celi vojvodinji je predstavljal dnevni pogovor slučaj Nie-deeka. Ta preobrat v stvari se je pravzaprav že dolgo pričakovalo, kajti govorica je že leta in leta označevala «rrofa Vilibalda za duševno bolnega moža. Pripovedovalo se je. da se je župan iz Angenviesa obrnil na gro-la Ridigerja z nujno prošnjo. Ta je vslcd teg-i odpotoval s svojo že-i.o v malo mestece, da se osebno prepriča o dejanskem položaju stvari. Izid te revizije je bil baje naravnost grozen. Majoratni gospodar si je dovoljeval najbolj nezaslišane neumnosti. Zvodenelost možganov je baje že močno napredovala, kar pa ysl«l elastičnosti rtht? in tre-je komaj presenetljivo vspričo debele glave degeneriranea. Povsem jasno je bilo tudi. da mora eelo posestvo propasti pod takim gospodarjem in vsled tejra ne more nikdo zameriti bratrancu, če je storil pravočasno korake, da ohrani za svojega sina ogroženo dedšeino. Zelo presenečeni so bili vsled tega ljudje, ko se je pojavila govorica, da je dospel grof Vilibald v glavno mesto, da si zagotovi pomoč prvega odvetnika proti grdim obrekovanjem, katere se je m-perilo proti njemu. Glasilo se je tudi, da se hoče staviti pod oseb-no varstvo vojvode. buh a. Nato spet začnemo s pritiskom od zadnjih reber navzgor in to počasi |K>navljamo, tako. da pride kakih ^»etnajst pritiskov na minuto. se Ta metoda je torej čisto enostavna in se da lahko takoj in povsod uporabiti, ter jo bi moral vsakdo poznati. Seveda ni takojšnje-moderno oblečen ter,'?41 uspeha, to se saano ob sebi razume. Traja dve do tri ure. dokler se navidezni mrtvec prebudi. Dogodili so se -slučaji, ko je bilo tre- potreben, ako se je dotični zadušil Sadu je osleparila številne stran,- RAD BI IZVEDEL za naslov z ogljikovim plinom. * |ke. Predstavila se je povsod za ne- FRANKA LUSTIK: 1. 1913 sva Vsekakor se pa Schaeferjcva!'?akinjo Sergija Paleologa. Po si metoda ne da nadomestiti z nobc- j Paleologa obvestili o prevarah nim drugim sredstvom in se mora nie*ove nečakinje, je objavil v uporabiti na vsak način. Tseh beograjskih Ustih, da pusto- K sklepu še nekaj primerov, ka- lovkc' ki ^ izdaja za n?: ko je .uspešna: r'akin>' sP1oh ne f0zna- °Pozonl je ruske begunce in druge stran ke. naj pustolovki ne nasedejo. bila skupaj v Alderson, Pa. Nadalje želim izvedeti tudi za LOJZ PUNELA. ki je bil svoje-časno v Gatez, Pa. Kdor kaj ve, naj mi noroča, ali se pa sami sama oglasita. — Frank Zbaš-nik, Box 681, Republic, Pa. (2x 10&12) Oitatelj J. L. pravi: "Že dolgo nisem čital tako za- ugajala vsakemu' ljubitelju detektivskih povesti." — [ Mlke pao>bek. "Hudičeva noga" (Conan Doyle) v Slov. Amerikanskem Koledarju za 1928. Pogrebni sprevod padel v vodo. Iz Madrida poročajo: Te dni se ba s to metodo delati 7 ur, predno je pripetila pri pogrebu delavske-' Tudi so bili ljudje presenečeni, ko so videji grofa pogosto vozili v odprtem vozu po mestu. Bil je elegantno in moderno oblečen ter! ni nikakor delal utiša propalega in duševno flabega človeka, kot se je pripovedovalo o njem. Seveda, pri tem je bila marsikatera stvar pretirana, čeprav so take vrste ljudje vedno zelo nezaupni in raiinirani ter znajo skriti vse zunanje znake njih bolezni. ; ** • r ' * * ------------. V spjožnem pa w Je p™.^« re„ev .adeve p^j brezbnl- o^uTL^j« nlf ZZ^t 'T ^f * 'T .o k-iti frof Ridiger je bi, boga, n.oi k„j?ga razraere se ne b^o' ° ^ k0n,k'1 P°'?rebm vsled dobljenega procesa posebno izpremenile, dočim jc bil Vilibald " premalo znan, da bi se ljudje še nadalje zanimali zanj. Cela zadeva je imela svoj običajni potek. Zaslišane so bile priče in nastopili so izvedenci. Podali so svoj izvid, potem ko s6 v Nie-dečku pregledali celi položaj stvari v upTavi. posestva. Vsled tega se je le se pričakovalo koneeno odločitev sodišča. Pri snažen ju nekčga plavža so plini zastrupili štiri delavce. Dihali niso več in vsakdo je bil prepričan, da so mrtvi. Po uporabi schaeferjeve metode tekom ene in nimive povesti, kot jor je spisal Conan Doyle. Vem, da bo pol ure, vdihavanju kisika." vbriz- j ganju kafrinega olja in gretju so; se prebudili in šli dva dni pozne-j je .-»pet čisto zdravi na deluis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton I pa vee. Claridge, Fr. Tutshar. A. Jerlaa. Conemaugh, J. Brezovec. J. Pike, V, Rovanišek. Grafton, Fr. liachek. Export, G. Previff, Louia Supanflfi, A. tSkerlj. Forest City, Math. Kamin. FarreU. Jerry Okorn. Imperial; Val. Peternel. Greensburg, Frank Norak. Homer City in okolico, Frank Fa renehack. an- ga je med vojno puh granate vrgel v reko in je ležal pod vodo dve uri. Po peturnem umetnem dihanju po Schaeferjevi metodi se je spet zbudil k življenja. To je seveda čisto izreden slučaj in kaie uprav nadnaravno življensko silo sprevod čez most, se je most udri.' Mrtvaški voz in okoli sto ndele-, ženeev je padlo v reka 37 oseb je bilo poškodovanih, med njimi 7, težka AgUinjH m "Glas Naroda» naj-valji dovtnski dnevnft v Ameriki SKUPNI BOŽIČNI IZLET v Jugoslavijo in Italijo s parnikom "PARIS" priredimo dne 15. decembra 1927 (OPOLNOČI) Parnik "PARES", ki je Slovencem najbolj priljubljen, odpluje že ob 1. uri zjutraj, da bo vsak za Božič lahko doma pri svojcih. Na razpolago imamo izvrstne kabine; kdor je namenjen potovati, naj se nam čimprej prijavi; cena za U3. razred skozi do Ljubljane z železnico in vojnim davkom vred $119.67. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlanclt Street, New York, N. Y. ~ Tel. COBTtandt 4687 * Johnstovm, John Polanc, Martin Ko. roshetz. i Krajrn, Ant. TauielJ. Luzerne, Anton Osolnlk. Manor, Fr. Demrtiar. Meadow Lands. J. KoprlrSek. Midway, John Žust. Mood Ran, Fr. Podmllfek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Maister, Vine. Arh In U. Jakobich, J. Germ, J. PogaCa r. Presto, J Demahar. Reading, J. Pezdirc. Steelton, A. Hren. Unity Sta. !a okolico, J. SkcrlJ, Fr. Sehifrer. West Newtoa Joseph J o« a o. Wnioek, J. PetemeL UTAH * Helper, Fr. Kreba. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik Is Jos. Koren. Radoe in oketiee, Frank Jelene. Sheboygan, John Zorman. West Allis, Frank Skok. WYOMING Rack Springs, Louis Taocher. Diwodrflle, A. Z. Arko. Vsak zastopnik Izda potrdilo za sto. to, katero Je prejet Zastopnike rojakom toplo prlporofamo. Naročnina za *Uiaa Naroda" Je: Za eno leto *&Q0; z^ pol leta z« «irl saeseo $2.00;. ** Sktrt leta fl.50. j^I&S^J* fcmpo je fr. za ena.