a» dol e n| kal NIŽJE CENE V DECEMBRU ZA LEPŠE PRAZNIČNE DNI buteljčna vina, likerji, čokolade, bomboni, keksi, KOMPOT! PRIČAKUJE VAS DOLENJKA, MOJA TRGOVINAj l ENJSKI LISI Št. 50 (2365), leto XLV • Novo mesto, četrtek, 15. decembra 1994t Cena: 110 tolarjev dolenjski list dolenjski list 3 <5 dolenjski list**-dolenjski list DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST 1$ DOLENJSKI LIST ~ DOLENJSKI LIST Krka prevzema vlogo visoke šole Podelitev 24. Krkinih nagrad - Spodbujajo in usmerjajo mlade v raziskovalno in inovativno delo - Nagovor predsednika SAZU dr. Franceta Bernika o motivacijski vlogi Krke NOVO MESTO - “Namen Krkinih nagrad je spodbuditi mlade nadarjene ljudi k raziskovalnemu in inovativnemu delu, jih navezati na Krko na Novo mesto in Dolenjsko,“je med drugim na tiskovni konferenci pred podelitvijo letošnjih Krkinih nagrad dejal generalni direktor te uspešne firme mag. Miloš Kovačič. taBakcim e*port-import trgovina s kmetijsko mehanizacijo zastopstvo ^ MARIBOR podbevškova ulica S t>80oo Novo mesto 'el-: 068/23-826, 22-288 'el. in fax.: 068/322-625 V decembru posebne ugodnosti za vso kmetijsko mehanizacijo in traktorje: ZETOR: 3% popusta in praktična nagrada za vsakega, ki bo kupil traktor ZETOR UNIVERZAL: 5% popusta v decembru AKUMULATORJI: montaža, pregled in odkup odpadnih akumulatorjev V_______________________J kUSS TOPLES IN ČUKI , OTOČEC-Jutri, v petek, bo v dis-*°'eki prava poletna vročina, saj bo-izbirali miss toples. Program bo j^Pestrila modna revija perila Pal-yers iz zimskega program M-kluba. \ soboto pa bodo na Otočcu gostova-Populami Čuki. Krka je letos že 24. podelila svoje nagrade, dobilo jih je 29 študentov slovenskih univerz in 18 dijakov iz Dolenjske in Bele krajine, v vseh dosedanjih letih pa jih je prejelo že PRENOVLJENA BOLNIŠNIČNA KOTLOVNICA NOVO MESTO - V torek so v okviru praznovanja 100-letnice novomeške bolnišnice odprli prenovljeno kotlovnico novomeške splošne bolnišnice. Kotlovnico so morali prenoviti zaradi bližnje preselitve porodnišnice in ginekološko-porodniškega oddelka ter ORL oddelka v bolnišnični kompleks na levem bregu Krke. SLOVESNOST V VOJAŠNICI NOVO MESTO - V tukajšnji vojašnici v Bršljinu bo v soboto ob 10. uri slovesnost, ki jo pripravljajo ob zaključku služenja vojaškega roka 9. generacije. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja in odlikovanja. PRVIČ ELEKTRIKA IZ ZEMELJSKEGA PLINA BRESTANICA - 21. decembra bo v Sloveniji prvič uradno stekla proizvodnja električne energije iz zemeljskega plina, ko bo na zemeljski plin priključena tretja turbina brestaniške elektrarne. Hkrati s to investicijo zamenjujejo tudi cel računalniški sistem, ki tako omogoča povezavo in vodenje z republiškega centra vodenja v Ljubljani. Tako bodo lahko Elektrarna Brestanica prispevala 10 MW dodatne variabilne moči. j^A7iY/l FARMAKOKINETIKA - Prejšnja sreda je bila vsekakor v znamenju T**. Potekali so Krkini raziskovalni dnevi, podelili so 24. Krkine nagrade, v Ločni so slovesno odprli nove prostore oddelka za farmakokinetske raziskave, ki so j tiebne za registracijo zdravil v Sloveniji in v tujini. Laboratoriji so veljali okoli 'Wijona mark, odprl pa jih je prof. dr. Franci Kozjek z ljubljanske Univerze. Po jp prostorih je goste, med katerimi je bil tudi predsednik Slovenske akadem~ pJnanosti in umetnosti prof. dr. France Bernik (drugi z leve), popeljala mag. 0,°na Vodopivec. (Foto: A. B.) GLASBA NARAVE - Minuli četrtek, 8. decembra, so imeli ljubi- j ^/c eksotične glasbe izjemno priložnost prisluhniti starodavni indijski glasbi. .Dolenjskem muzeju so namreč gostovali svetovno znani indijski glasbeni-(J* družine Shrivastava, Reshma (sitar), Girish Chandra (tabla) inAsha Pura), ki so zaigrali tri starodavne rage. Glasbeniki gojijo eno najstarejših ."k klasične indijske glasbe, tako imenovano gandava-ved glasbo, za kate-velja, daje celovita znanost in umetnost o zvoku in da je v skladu z narav-J>,i zakoni, je torej večna glasba narave. Tovrstno glasbeno tradicijo so in-Jski glasbeniki obudili pod vplivom v zahodnem svetu dobro znanega foieljitelja tehnike transcendentalne meditacije Maharishija Mahesha Yo-jA*. Novomeški koncert je bil prvi v Sloveniji, saj doslej te glasbe še nismo .eti priložnost slišati v živo. Indijski glasbeniki bodo turnejo nadaljevali še ^ drugih slovenskih krajih. (Foto: M.Markelj) 1420. Nagrade sta podelila mag. Miloš Kovačič in predsednik sveta Sklada Krkinih nagrad prof. dr. Miha Japelj, ki je poudaril, da so letošnje raziskovalne naloge - teh je 36 - na visoki profesionalni in znanstveni ravni. V slavnostnem nagovoru ob podelitvi letošnjih Krkinih nagrad je predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. France Bernik med drugim dejal: “Nagrade mladim so seveda drugačne od tistih, ki jih dobivajo strajši, uveljavljeni raziskovalci. Pri prvih gre večidel za priznanje minulemu delu ali preteklosti, pri nagradah mladim je poudarek na perspektivi, na prihodnosti. In v tem pogledu prevzema Krka motivacijsko vlogo, vlogo visoke šole.” Akademik Bernik je še dejal, da se ta hip nobena slovenska dežela ne razvija tako celostno, povezano s širšim kontekstom na več ravneh kot Dolenjska, in ugotavlja, da ta posebnost izhaja iz kulturne, posebej humanistične tradicije Dolenjske, ki je že od konca srednjega veka močna in usodno pomembna za vso Slovenijo. “Zato je današnja slavnost, pomembna za Dolenjsko pa tudi za Slovenijo, hkrati ožje strokovna in širše kulturna manifestacija,” je svoj nagovor končal predsednik SAZII KRKINE NAGRADE - Na 24. podelitvi Krkinih nagrad je nagrade dobilo 29 študentov slovenskih univerz in 18 dijakov iz Dolenjske in Bele krajine. Nagrade sta izročila generalni direktor Krke mag. Miloš Kovačič in predsednik sveta Sklada Krkinih nagrad prof. dr. Miha Japelj. (Foto: A. B.) Danes v Dolenjskem listu na 3. strani: 0 Za kmetije informacije brezplačno na 6. strani: 0 Zakaj se suii gozd v Mali gori na 7. strani: 0 Most bo Solo, ko bo avtocesta na 9. strani: 0 Nizko kazni za tatove, visoke za politični umor na 12. strani: 0 »Bionergija jo za pametna ljudiu na 13. strani: 0 Obujena grajska preteklost Županska os Novo mesto -Ljubljana Predstavitev kandidatov dr. Rupla in dr. Starca NOVO MESTO - Že od Valvasorjevih časov velja, daje Novo mesto za Ljubljano najimenitnejše mesto na Kranjskem. Tako sta v ponedeljek na tiskovni konferenci skupaj nastopila kandidata LDS za drugi krog volitev za ljubljanskega in novomeškega župana - dr. Dimitrij Rupel in dr. Tone Starc. Rupel, ki “se boji, da bo res postal župan”, obljublja, da bo najprej prekinil blokado ljubljanske mestne skupščine, ki traja že lep čas in za katero sta po njegovem “zaslužna” sedanji predsednik ljubljanske skupščine Jože Strgar in predsednik izvršnega sveta Marjan Vidmar. Time Starc obljublja, če bo izvoljen za župana, predvsem umirjeno, preudarno in na sodelovanju temelječe vodenje mestne občine, prizadevanje za ureditev prometa v mestu, skrb ekološkim vprašanjem, poseben poudarek varovanju in zaščiti Gorjancev, dolini Krke itd. Oba županska kandidata, ki jima tudi zadnje ankete dobro kažejo, se zavzemata za dobro in plodno sodelovanje in povezovanje obeh mest - Novega mesta kot središča Dolenjske in Ljubljane kot našega glavnega mesta. “Sploh bi bilo prav, da bi se mestni župani redno srečevali in se dogovarjali za skupne .zarote’ proti državi,” pravi dr. Rupel, ki je hkrati obljubil, da bo, če bo ljubljanski župan, ki ima tudi nekaj državniških pristojnosti, Novo mesto in Dolenjska sploh njegova protokolarna “depandansa”. A. B. ILIA Trgovsko in proizvodno podjetje, 68000 Novo mesto, Bršljin Tei.: 068/324-442 Fax: 068/323-209 Trgovina in montaža: centralna kurjava, vodovod, plin, elektrika, barve, laki. PLINSKI RADIATORJI ŽE OD 55.000 SIT — BPD DALJE TERMOTEHNIKA VEČ KOT TRGOVINA Kolektiv Termotehnike želi vsem svojim kupcem, dobaviteljem, poslovnim partnerjem in občanom vesele praznike in prijetno leto 1995 NOVO: 10% popusta za montažo centralne kurjave In servisiranje oljnih gorilcev v času od 1. februarja do 31. marca. Velja za vse, ki boste z nami sklenili dogovor do 31. januarja 1995. NOVO: obnavljamo, servisiramo in vzdržujemo velike kotlovnice, vse od ventilov, avtomatike, kotlov, gorilcev, priprave vode, do vseh vrst instalacije in manjših gradbenih del. Lahko nam zaupate, imamo dolgoletne izkušnje. Tel.: 068/322-550, 323-903, 323-933 Fax: 068/322-050 {Nagrajenec tega tedna je 058190 llVAN LAHAJNAR. LASTOVCE 19. NOVO MESTO Nagrado lahko dvigne v trgovini TERMOTEHNIKA, Mlinarska pot 17, Novo mesto Hvala vsem, ki ste zaupali glas naši listi in našemu kandidatu za župana. SDSS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE občina Novo mesto Prosimo Vas, da se udeležite volitev v nedeljo, 18. decembra in glasujete za Francija Koncilijo. Dr. Tone Starc: ' 0 vas govori la zgodba!' s BODOČI ZUPAN NOVOMEŠKE OBČINE. ^niiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiimiiimiiuiiiiinitiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiijg MRAZ UNIČUJE, ANTIFRIZ VARUJE PETROL ^liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilMliMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiliiMliMiMMiilllllI^ DOLENJSKA PLEŠE NOVO MESTO - V petek zvečer je bil v športni dvorani slik Marof že 8. veliki ples, ki ga pripravljata in vodita Boris in Mirjana Vovk. Ples je odprtega tipa, udeležili pa so se ga poleg Novomeščanov tudi Belokranjci, Zasavci in Ljubljančani. Eden boljših plesov v Sloveniji je tudi odraz klubskega življenja in sčasoma naj bi to postal veliki ples Novega mesta. Plesne korake je odmerjal ansambel Mc Rupet iz Krškega, stroške organizacije so krili z vstopnino in lastno udeležbo, 20.000 tolarjev je prispevala občina, Radio Krka pa je poskrbel za brezplačno reklamo. VREME Danes in jutri bo Šc suho in mrzlo vreme, proti koncu tedna pa se bu postopno otoplilo. FRANCI KONCILIJA vaš kandidat fza) župana Paič PRODAJNO SERVISNI CENTER Krška vas 28/e 68262 Krška vas, Brežice Tel./Fax.: 0608/61-450 ffi) NARODNE DEMOKRATI Novomeški Nerodni demokrati čestitamo vsem Izvoljenim v občinski svet hkrati pa se zahvaljujemo svojim vodičem za izkazano zaupanje. V drugem krogu volitev za župana občine Novo meeto podpiramo kandidata Francija Konciljo. Kakšno poslovno darilo? Obdarovanja so najbrž stara kot človek. Tako kot v samem začetku so darovanja le danes namenjena bogovom. Človek daje darila tudi človeku in to je zahtevnejše opravilo, kot razveseljeva 1 omari kaj zanj”, kemičnih svinčnikov, potem pa le posreči'izbrskati obesek z znakom podjetja, to sodi v posebno vrsto poslovnega obdarovanja. Ali bi lahko veljal za poslovno darilo drag avtomobil, ki bi ga kdo izročil poslovnemu partnerju? Vsekakor ni določila, kaj je (še) poslovno darilo, še zlasti ne, kaj je primerno. Seznam primernih poslovnih daril bi lahko vseboval nešteto stvari. Pred izborom darila je zato dobro premisliti, komu je darilo namenjeno. Dobro je mogoče vedeti, za kaj se poslovni partner zanima v službi in kakšen hobi ima. darila ali je pomembnejši način izročanja? So poslovna darila del vsakdana ali so le nujno zlo ob praznikih? JOŽE GERKŠIČ, podjetnik z. O. Suhorja pri Metliki: “Prav je, da poslovnim darilom namenimo več pozornosti. Ne gre za podkupovanje, če so darila v normalnih mejah, ampak za pozornost do poslovnih partnerjev in zahvalo za dobro sodelovanje. Najprimernejši so predmeti, uporabni v vsakdanjem življenju, kot so svinčniki, vžigalniki, koledarji. Pri obdarovanju pozabljamo na malega človeka, ki mu svinčnik morda pomeni več kot nekomu zlata ura.” ZDENKA SCHWE1GER, poslovod-kinja v Emona marketu v Črnomlju: “Dovolj bi bila majhna pozornost, morda svinčnik, koledar, notes. Večja darila že dišijo po podkupnini, a tudi vsa podjetja niso tako bogata, da bi si lahko privoščila razkošje pri obdarovanju. Zato bi bilo prav, če bi se vsi držali tega, da bi bila poslovna darila ob novem letu le skromna pozornost. Ob velikih darilih začne namreč človek nehote razmišljati, kaj komu dolguje.” MONIKA BAN, absolventka novinarstva iz Brestanice: “Meja med darilom in podkupnino je težko določljiva, kajti skoraj vsako darilo je povezano z željo narediti čim boljši vtis in doseči določen cilj. Predvsem novinarji ne bi smeli sprejemati poslovnih daril, lahko le darila manjše vrednosti, ki so le znak pozornosti. Darila na javnih predstavitvah imajo verjetno manjšo možnost podkupovanja kot pa darila na pogovorih med dvema osebama." DAMIR JAKOVINA. dipl. ekonomist iz Brežic: “Poslovna darila so le ena izmed oblik marketinga, so del pospeševanja prodaje in prispevajo k oblikovanju dobrih odnosov s kupci in drugimi poslovnimi partnerji. Taka darila so nekaj samoumevnega v celem razvitem svetu. Res pa pri nas ne manjka podjetij, ki gredo čez mero z darili, ki daleč presegajo vrednost njihovih najdražjih artiklov. Tu hi lahko že govorili o podkupninah.” MILAN DRAGANIČ, upokojenec iz Kočevja: “Odkrito in pošteno povedano, si vsak človek želi pozornosti ob koncu leta. Gre za navade iz otroških let. Ne glede na to, kaj dobi, ga to veseli. Osebno menim, da kljub pomanjkanju denarja ni narobe, če nas kdo obdari s kakšnim majhnim darilom. Tudi poslovna darila naj ostanejo. Menim, da denar ni darilo, to je kvečjemu podkupovanje, zato ne sodi med v ta mesec, saj se v tem času obdarujemo.” ROMAN NOVAK, strojni tehnik iz Ribnice: “Sem delavec nekdanjega Rika na Čakanju. Čeprav več kot leto dni ne hodim na delo, imam še vedno občutek, kaj naj bi pomenila poslovna darila. To navado je treba obdržali, tudi tam, kjer (v podjetjih) nimajo veliko denarja za takšne stvari. Seveda naj bi bila darila predvsem skromna, in sicer kot znak pozornosti med poslovnimi partnerji in prijatelji. Večja darila - to diši po nečem drugem.” JANA UVODIČ, mentorica novinarskega krožka OŠ Savo Kladnik Sevnica: “Poslovna darila naj bi izročali v smislu človek človeku - človek. Mislim pa, da se je dajanje poslovnih daril skomercializira-lo, Obdarovanje se mi ne zdi več karakterna poteza, znamenje pozornosti. Kot da ne gre več za obdaritev, ampak za afirmacijo darovalca. Ni pomembno, daje darilo veliko vredno. Čas za poslovna darila je vse leto, in ne samo ob praznikih.” JOŽE TOMAŽIN z Mirne: “Dokler gre za svinčnik, vžigalnik in podoben predmet, na katerem je ime firme, tako dolgo ne gre za poslovno darilo, ampak za obliko reklame. Kadar gre za predmete večje vrednosti, je to darilo. To ni podkupovanje. ampak običaj, poznan tudi v zahodnem svetu. Tudi pri nas ta običaj spet oživlja. Moralno pa bi bilo, da bi bilo v družbi določeno, kaj je pozornost do partnerja in kaj podkupnina.” IRENA PUGELJ, elektrotehnik iz Stranske vasi pri Novem mestu: “Poslovna darila - vse lepo in prav. Žal pa se velikokrat in mnogokje izgubijo že v matični firmi, v kateri sojih pripravili. Zato mislim. da bi bilo bolje, če bi namesto dragih daril nakazovali denar za socialno ogrožene družine, otroke z neozdravljivimi boleznimi, za drage medicinske instrumente in nenazudnje tudi za obdaritev otrok. Imena naj bi javno objavili.” PROGA METLIKA-ČRNOMELJ SPET ODPRTA METLIKA - Železniška proga med Metliko in Črnomljem je bila zaradi nujne sanacije zaprta za železniški potniški promet od 18. novembra. V soboto, 10. decembra, pa bodo po 16. uri potniški vlaki spet vozili na tej progi po veljavnem voznem redu. Cariniki z mizo kar na pločniku Predstavniki sekcije za promet Obrtne zbornice Slovenije obiskali mejna prehoda na Obrežju in v Metliki ter carinarnico v Novem mestu - Pripombe posredovali vladi in ministrstvom NA “VESELI DECEMBER” CENEJE METLIKA - V okviru obiskov slovenskih mejnih prehodov in carinarnic so predstavniki sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije v petek obiskali mejna prehoda na Obrežju in v Metliki ter carinarnico v Novem mestu. V Metliki so strnili ugotovitve, s pripombami pa se obrnili tudi na šefa carinske izpostave Metlika in Novo mesto Igorja Makovca. zaprosili za postavitev kabine, a ministrstvo za notranje zadeve ni dovolilo, | ker je metliški mejni prehod še vedno j črna gradnja. ! M. BEZEK-JAKSE i LJUBLJANA - Slovenske železnice so za vse obiskovalce sejma “Veseli december”, ki bo od 15. do 30. decembra v Ljubljani, pripravile posebno ugodnost. Obiskovalci, ki bodo na ogled sejma prišli z vlakom, bodo imeli pri nakupu povratne vozovnice 40 odstotkov popusta, ki ga bodo priznali, če bodo ob vrnitvi pokazali vstopnico za sejem. Popust velja za 1. in 2. razred vseh vlakov razen za InterCity Zelene vlake in vlade Eu-roCity. Ža skupine otrok in mladine od 15. do 26. leta ter za upokojence in osebe, starejše od 60 let, pa velja 50-odstotni popust. LAGUNA AVTO LETA NA HRVAŠKEM ZAGREB - Letos ustanovljena strokovna novinarska žirija je pred kratkim prvič izbirala avto leta na Hrvaškem. Pet specializiranih avtomobilističnih novinarjev iz petih uredništev je med 19 letos novimi modeli na hrvaškem trgu izbralo pet najboljših. Prvo mesto je s 33 točkami osvojil reanult laguna, drugo fiat pun-to (30 točk), tretje opel omega (23), četrto peugeot 306 limuzina (10) in peto volvo 460 TD (7 točk). Laguni je pripadel naslov Croauto 95 in kipec Kristalno kolo, ki naj bi postal tradicionalna nagrada za avto leta na Hrvaškem. Predstavniki Obrtne zbornice so ugotovili, da je delovni čas služb na mejnih prehodih in v carinarnici Novo mesto v glavnem ustrezen. Toda promet je precej manjši kot pred osamosvojitvijo. Zato Obrtna zbornica predlaga carinjenje v Metliki 24 ur na dan. S carinarnico v tem kraju pa bi precej razbremenili novomeško, saj je iz Bele krajine na leto 5.000 uvoznih in izvoznih deklaracij. Ne v Metliki ne na Obrežju zaradi neustreznih pogojev ne delujata dobro fitopatološka in veterinarska služba. V Novem mestu imajo težave zaradi dislociranega carinjenja. Tovorni terminal v Češči vasi, ki je last BTC, pa je neprimeren, saj je v močvirju. Tudi s komunalno opremljenostjo predstavniki Obrtne zbornice niso bili najbolj zadovoljni. Enotni so bili, da so arhitekti pri načrtovanju mejnih prehodov slabo načrtovali izstope iz države, saj niso predvideli platojev za stoječa vozila. Delovni pogoji carinikov in obmejnih policistov so na Obrežju zadovoljivi, v Novem mestu in Metliki pa ne. Povezava preko informacijskih sistemov med službami na mejnih prehodih in z republiško centralo je preslaba. Marsikaj opravljajo še ročno, ponekod je dokumentacija shranjena na neprimernih mestih. Doslej so bili s takšnim delom še kos KULTURNI DOM KRŠKO PRED NOVIM LETOM KRŠKO - Kulturni dom Krško pripravlja v prednovoletnem času bogat program za odrasle, otroke in za mladino. Tako si bodo otroci lahko že v ponedeljek, 19. decembra, ob 9.30, 11. uri in še ob 15.30 ogledali igrico za otroke Tičev Jaka v izvedbi SLG Celje. V torek bo ob 18.30 razvedrilni večer z nastopom ljubiteljskih skupin, v sredo spet tri predstave lutkovne igrice Žogica Marogica Lutkovnega gledališča Maribor in v četrtek, 22. 12., ob 18.30 še večer Plesne šole Krško. V dneh pred novim letom bodo v KDK vrteli še več filmov za otroke in mladino, priredili koncerta Ribniškega in Slovenskega okteta, pozdravili Dan samostojnosti in gostili Moje gledališče ŠB Ljubljana z igrico Strahec Pluff. RAČUNALNIŠKA OPREMA PONUDBA MESECA 1 IBM APTNA2144-766 486 5X2/50 4MB/270HD 14* MuttisSync 0,28 dpi 198.000 69000 NOVO MESTO 3 SUPER PRENOSNIK IBM ThinkPad 340 486SLC2/60/4M8/125MB PCMCIA 198.000 tel 068/322-526. fax:068/322 426 r> iti ec *ot pni i v t <>20 24 KSUČNI TISKALNIK PROGRAM ŽA ISPlS VIRMANOV PROGRAM ŽA ŽRAČUN 09M51I RUfROClI 14 sionaoid 248.000 4 V E ISTO KOT PRI 3 + ■ 24 tgfcčni tiskalnik alt CANNON jet BJ 10SX 30 kosov asket 248.000 ORIGINALNA IBM OPREMA, VSI MODELI Z LICENČNO PROGRAMSKO OPREMO DOS IN W!NDOWS+BREZPLAČNI TEČAJ WINDOWS UPOKOJENCI!! Društvo upokojencev Novo mesto vabi na božično in novoletno srečanje — silvestrovanje, ki bo dne 23. decembra 1994 ob 19. uri v osnovni šoli Grm. Prijave sprejemajo v pisarni društva. Izvršni odbor DU k NAŠTEVANJE POMANJKLJIVOSTI - Osvojili opažanjih na mejnih prehodi in v carinarnici so s šefom carinskih izpostav Metlika in Novo mesto lgo^J Makovcem (prvi z leve) brez dlake na jeziku spregovorili (od leve prod desni) predsednik sekcije avtoprevoznikov in strojne mehanizacije pri Obrtni zborni Novo mesto Manin Gazvoda, predsednik sekcije za promet pri Obrtni zbodj*" Slovenije Ivan Sešel, sekretar omenjene sekcije Bojan Pečnik in predsednik seka jeza promet dolenjske regije Peter Predovič. (Foto: M.B.-J.) Nagrade za dosežke v turizmu Velika zlata vrtnica Viku Veseliču, Zlata plaketa TZS za življenjsko delo pa Alojzu Seriniju • Predstavniki sekcije za promet bodo po obisku vseh mejnih prehodov v Sloveniji pripravili pogovor z vladama, resornimi ministrstvi in prevozniki iz Slovenije in Hrvaške ter predlagali poenostavitev postopkov na meji. Ko se ho namreč odprl promet proti jugu se hoje, da bodo ob delu, kakršno je sedaj, zastoji. prometu, a ob povečanju ne bo šlo brez modernizacije. Makovec je priznal, da gre informatizacija v carinski službi naprej s hitrimi koraki, toda ni mogel zagotoviti, ali bo v prihodnjem letu že prišla na vrsto Uidi Metlika. Opozoril je še na oteženo delo carinikov na izstopni strani metliškega mejnega prehoda, saj imajo mizo kar na pločniku. Ker izvoz narašča za 40 odst. na leto, izvozne dokumentacije tako ni moč več urejati. Cariniki so NOVO MESTO - Dolenjska turistična zveza je skupaj s Turistično zvezo Slovenije pripravila 9. decembra regijski posvet o pripravah na zimsko turistično sezono. Posveta sta se udeležila tudi dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije, in Darko Bizjak, predsednik Združenja za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije. Podelili so tudi priznanja. V projektu “Moja dežela, lepa, urejena in čista” so bili za lepo urejeno okolje nagrajeni: Srednja šola za gostinstvo in turizem Novo mesto, Alojzija in Alojz Mežan s Ponikev, Vera in Darko Cugelj z Odrge, Jože Rukše iz Šmarjeških Toplic, Penzion Domen iz Družinske vasi, Drago in Marjeta Badovinac iz Novega mesta, Dom starejših občanov Novo mesto, Dom starejših, enota Varstveno delovni center Novo mesto, Petrol, bencinski servis II v Novem mestu. Nagrade za lepo urejene domačije in druge dosežke so prejeli: Jože Smolič iz Šentjerneja, Dare Erdeljc z Zilj, Janez Filak s Talčjega Vrha, Ivan Dule iz Stranja, Frane in Milena Smrekar iz Stare Bučke, Janez in Olga Kolenc iz Dol. Dol, Marjetka in Marjan Uhan iz Rodin, Ludvik Povhe z Račjega sela, Majda Soško, Ludvik Praznik iz Grmovelj, Klub za pod- vodne aktivnosti Novo mesto, H*' rislično društvo Šentrupert. Za delo na področju turizma5,1 priznanja prejeli: Vesna Kralj iz ” likih Brusnic, Darinka Bukovec1 Rateža, Jože Pečnik iz OŠ Šmarje*4 Jožica Ambrožič iz Žerjavina, B*-lokranjski muzej Metlika, Romal’ Kapušin s Krasinca, Gostinstvo turizem Metlika, Vera Vardijan !* Velikega Nerajca, Mirko Pezdirc1* Semiča, Marija Veselič iz Podzen# TD Sinji Vrh, Anica Majer iz Tre*1' njega, Slavka Gabrijel iz Pristave Pavla Gorenc iz Dol. Nemške vasi ti* Aleš Goleš iz Novega mesta. Kristalne vrtnice kot najvišja p,r znanja DTZ so prejeli Jože Brcat * Šentruperta, Anton Vovko z Rate?-4 Janez Tavčar iz Straže, Viktor Z) pančič iz Črnomlja, Danijel Klepec1* Dragatuša, Peter Badovinac z Jug*j*j ja, veliko zlato vrtnico pa je preje* Niko Veselič. Podelili so tudi rep*1' bliška priznanja: Gostišču Loka, I) rističnemu društvu Straža, Komun? li Novo mesto, OŠ Pavla Lunačka1 Šentruperta, Andreju Hudoklin1) Miri Ivanovič in Marinki Draž*1 meric. Najvišje priznanje Turisti)*1 zveze Slovenije, zlato plaketo za z* Ijenjsko delo na področju turizma.J it »» T)*- V KRKINEM IZOBRAŽEVALNEM CENTRU - Predsednik vlade Republike Slovenije in dr. Tone Starc, kandidat za župana novomeške občine, med pogovorom z novinarji o nadaijnem razvoju in poglabljanju sodelovanja med državo in novomeško občino. Premier Drnovšek je med drugim dejal, da se bo zavzemal za reševanje ključnih vprašanj, ki v tem trenutku tarejo občino. Med slednje prav gotovo sodijo Vprašanja šolstva, zdravstva, prometa in komunale. Dr. Starc je v svojem nagovoru poudaril, daje lokalno problematiko moč reševati z nadstrankarskim ključem, skratka z upoštevanjem interesov in želja ljudi, ki žive na tem prostoru ne glede na politično pripadnost. Ljubljansko pismo ..Ji Kandidata sta “pozabila” na stisko revežev di trme vpletenih. Denar pa je ptav tako tudi prostor za gradnjo in prd' jekli. Treba bi bilo le začeti zidaj' Vse stanovanjske zadeve je iuielv rokah Marjan Vidmar. Zato pa je mestni izvršni svet.*'.1' pred volitvami poskrbel še za enp poigravanje z iskalci stanovanj- Odločil seje razdelili ugodna pos')' jila za nakup stanovanj v višini n’1' ii.. i.,i,,fi.kii nurwi.ir ih ilS Bo v Ljubljani župan dr. Rupel ali dr. Bučar? LJUBLJANA - Tudi državljani slovenskega prestolnega mesta Ljubljane bomo morali še enkrat na volitve. Med sedmimi kandidati sta v prvem poskusu zbrala, kot je znano, največ glasov dr. France Bučar in dr. Dimitrij Rupel. Ve se tudi že, koga podpirajo ene in koga druge stranke, pa tudi, da dr. Bučarja podpirajo sedanje mestne oblasti, predvsem Marjan Vidmar, predsednik IS mestnega sveta, ki novim zapušča dokaj skromno dediščino pri reševanju življenjskih tegob meščanov. Sedanja mestna oblast v svojem celo podaljšanem mandatu predvsem na stanovanjskem področju ni naredila nič. Ljubljanske občine in mesto se namreč že leta prepirajo zaradi lastništva stanovanj oz. denarja od kupnin. Kosov Ljubljani pripravljali ustanovitev stanovanjskega sklada, ki naj bi po novi zakonodaji skrbel za gradnjo stanovanj - temu pa je bil namenjen denar od kupnin - se je hudo zapletlo. Spor med mestom in ljubljanskimi občinami je zamrznil stanovanjski denar in povsem zavrl gradnjo. Razlogi so bili politični, kratko pa so potegnili Ljubljančani: novih stanovanj ni - zara- lijarde in pol tolarjev, vendar je ds' lavno sodišče sklenilo, da do dokončne odločitve zadrži izvršite) začasnega pravilnika o porabi sredstev mesta Ljubljane, namenjen**’ za stanovanjska posojila z. ugodn obrestno mero. Začasni pravilni) daje nezakonit, saj naj bi bil v nasprotju z določili stanovanjske!!" zakona, zakona o javni porabi in) s statutom mesta Ljubljane, češ o) gre za nenamensko porabo pror*1 conskega denarja, če proračun 11 sprejet. Po razpisu mestnega staj*0 vanjskega posojila naj bi šlo tu1*1 f prelivanje javnega denarja k zase ^ nikom in celo v druge občine - V* • niko, Kamnik in Litijo - Ljubija” pa bi ostale le stanovanjske tež*|V meščanov. „ No kandidata za ljubljanske^ župana bi bila gluha in slepa, če bi izkoristila te vroče teme in po svoje nakazala rešitve, seveda ^ tiste, ki imajo denar. Nobene bes IIMt, M IllldJU Utllfll . Ptuuvi**- de pa nista izrekla o tem, k*iko . x...........ririm G..KlianSK*1 uv jju iji.uu iz.1 vniu w ,wim| ■— j ševati socialno stisko Ijubljan) brezdomcev, brezposelnih ah poslenih z nizkimi plačami, ka tistih, ki jih lastniki denacion ziranih stanovanj mečejo na ces _ Z veljavno stanovanjsko zako dajo je bilo kar dobro poskrbljen kot vemo, za vse imetnike sta vanjske pravice, ki so že imeh s ho nad glavo. IU IIUU giavu. je Torej se Ljubljani slabo P|S)jjh bo pri reševanju stanovanjs^ lJU pil ic5cvmi|u MitiB''1*’ ' j stisk meščanov ostalo vse tako. je bilo - nekaj zadnjih let. VINKO BLAT^’ sk jat dr mi žit f £ ta ct ki to 2( in ht fii je L ar zc ! bi ril Pr dr ki \ 1 ki na sil da ka Pc te: na bu S? ko to, ski jo Je i ko Ni n Ok f Po ?l( ZADRUŽNA ZVEZA SLOVENIJE SPOROČA Za kmetije informacije brezplačne Uidi v kmetijstvu vzpostavljamo informacijski sistem - Info sistem Zadružne zveze Slovenije je dostopen na telefonski številki (061) 132-61-38 - Enostavna uporaba Po velikem razmahu, ki ga računalništvo doživlja v zadnjih letih v Sloveniji, ocenjujemo, da seje približal čas, ko tudi slovensko kmetijstvo ne more in ne sme več stati ob strani. Računalnike uporabljajo že mnoga podjetja in kmetijske zadruge, predvsem kot pripomoček za hitrejše in učinkovitejše vodenje finančno-računovodskih in tajniških opravil. 'Ibdi kar nekaj kmetij se že pohvali z njimi. VISOKE KAZNI ZA SEKANJE DREVESC NA ČRNO LJUBLJANA - Bliža se čas božičnih in novoletnih praznikov, ko bodo za polepšanje prazničnega vzdušja in razpoloženja padla premnoga mlada drevesca. Zavod za gozdove Slovenije svetuje, naj bi jih v čim večji meri nadomestili z okraski, ki naravi ne naredijo tolikšne škode. Zakon o gozdovih, ki naj bi odpravil sedanjo anarhijo, določa, da mora lastnik gozda, ki želi sekati božična in novoletna drevesca, pred sekanjem pridobiti odločbo in ustrezno število plombic pri revirnem gozdarju, če pa seka na črno, ga čakajo velike kazni. Po 78. členu zakona je zagrožena kazen najmanj 15.000 tolarjev za posameznika in 150.000 tolarjev za pravno osebo, podobne pa so tudi kazni za prevoz in preprodajo okrasnih drevesc brez dovoljenja in plombic. Ključni napredek, ki ga omogoča računalniška tehnologija v povezavi s priključitvijo na običajno telefonsko linijo, pa je hiter pristop do informacij. Predvsem tistih, ki omogočajo pregled nad dogajanji na kmetijskem trgu. Na Zadružni zvezi Slovenije kot krovni organizaciji pretežnega dela slovenskih kmetijskih zadrug smo se vprašali, kaj lahko v težkih in neurejenih razmerah na slovenskem trgu kmetijskih pridelkov storimo, da bi izboljšali izhodiščni položaj zadrug, zadružnikov in sploh kmetov v tej trenutno neenakopravni tekmi na domačem trgu. Odločili smo se za postavitev računalniško podprte kmetijske informacijske mreže, ki smo jo poimeno- ZASCITA SADNEGA DREVJA ČRNOMELJ - Tukajšnja kmetij-skosvetovalna služba obvešča vse sadjarje, daje sedaj čas za zaščito sadnega drevja pred divjadjo. Zaščitne prelaze je moč dobiti pri lovskih družinah. .MEŠKE TRŽNICE Kljub temu daje kar nekaj stojnic s sadjem na Glavnem trgu, je bilo v Ponedeljek kar živahno tudi na Florjanovem. Ponudba je bila za ta letni čas kar bogata: kisla repa 150, sme-*ana 700, sirček 400, orehi 1000, jajca 25, radič 200, fižol 300, česen 350, kis 1(K), korenje in koleraba 100, mo-lovilec 1.000, domača klobasa (kos) 260 in ocvirki 500 tolarjev. Pri Sadju ‘n zelenjavi je solata 153, radič 170, hruške 130, ohrovt 190, grozdje 216, fižol210,orehi HKK)inčesen21 tolarjev. Djeladini je računal: mandarine GO, banane 110, kivi 200, rozine 300, arašide 220, fige 120, solato 180, grofje 180 in pomaranče 90 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 140 do tri mesece sta-in 60 starejših prašičev. Prvih so Prodali 70 po 280 do 330 tolarjev, drugih pa 25 po 230 do 280 tolarjev Kilogram žive leže. SETVENI KOLEDAR 1995 VRZDENEC - Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda, ki je bilo ustanovljeno pred tremi leti in ima sedež na Vrzdencu 60 pri Horjulu, je spet izdalo Setveni koledar Marije in Matthiasa Thuna, edino resno in znanstveno utemeljeno tovrstno delo pri nas. Čisti dohodek od koledarja bo namenjen štipendiranju in delu društva. PRIPRAVITE SE NA ŠTEFANJE! SEMIČ - V ponedeljek, 26. decembra, bo ob 9,30 v Semiču že tretje šte-fanje s povorko konj. Prireditelji vabijo lastnike konj iz vse Slovenije, da pripravijo konje in se udeležijo povorke. Ce bo lepo vreme, bo tudi tekmovanje v preskakovanju ovir. Ob tej priložnosti bodo članice aktiva kmečkih žena pripravile v hotelu Smuk mizo letnih časov. USTANOVITEV STROJNEGA KROŽKA METLIKA - Kmetijski svetovalni službi iz Metlike in Črnomlja vabita na ustanovni občni zbor združenja za medsosedsko pomoč-strojnega krožka Bela krajina, ki bo v torek, 20. decembra, ob 18,30 v vinski kleti v Metliki. SLOVENSKA KRAVA REKORDERKA IZ SUŠJA RIBNICA - Danes ob 12. uri bodo v Sušju pri Ribnici predstavili kravo Vero in njenega lastnika Antona Zidarja. Krava Vera je slovenska rekorderka, saj je doslej edina v naši državi dala kar 100.000 kg mleka. kmetijski nasveti Evropi gnojevka že smrdi . Gnojevki, tej bolj ali manj redki zmesi živalskega blata, seča in vode, n nastaja v sodobnih hlevih na izplakovanje, se slabo piše, z vključitvijo Mše države v evropsko skupnost pa seji bo še slabše. Potrebno bo marenj ukreniti in žrtvovati veliko investicijskega denarja, če ne želimo, ajtas ne bo priključitev doletela nepripravljene, i.. |-e doslej nam grenkih izkušenj z gnojevko ne manjka. Prav gnojev-a, kj je v primernih količinah lahko dobro organsko gnojilo, je postavila r«{ * * * * vPraN obstoj sicer uspešnih prašičerejskih farm, ki vsaj za silo n.f?-|ejo slovenski primanjkljaj prašičjega mesa. Gnojevka je ustavila i. . aljnjo gradnjo farm, odkar so zaostrene ekološke zahteve in pre-1 jena zelena zavest naših ljudi. Dejstvo je, da nepravi čas uporab-j na prevelika količina gnojevke, ki je rastline ne porabijo kot svoje ltra-11. °’ Poveča količino amonijaka v zraku in, kar je mnogo hujše, količino nitratov v podtalnici. tn ilik prekršek zoper naravo in kmetijsko stroko dela že tisti kme-valec, ki gnojevko razvaža po svojih travnikih in poljih v poznojesen-em in zimskem času, kar se žal še marsikje redno dogaja z izgovo-. rn, da so jame polne in da je zdaj več časa za tako opravilo. Prekršek Urv VOuen'zoper naravo in zoPer kmetovo denarnico. Gnojevka, ki je porabljena v času mirovanja rasti, se nekoristno izpira v podtalno vodo, (j 110 Pa kot amonijak izhlapi v zrak. Niti stroškov prevoza ne poplača, km° zastrupljanju narave in uničevanju strukture razmočenih tal pod u*esi težkih cistern sploh ne govorimo. jbvropska skupnost v tem pogledu že ukrepa, najbolj koreniteje pa v v?°zemska, ki velja za najbolj razvito in intenzivno kmetijsko deželo olal0P'' Nizozemska zakonodaja prepoveduje uporabo gnojevke od * Baraga postal tonik, bo Trebnjemu lahko delil po [/''lem milost Peterle. Ta je za l)Pničko bližje Baragi kot večina na-ddnih smrtnikov in tudi v slovenski "'litiki visoko kotira pa bo že kako Pomagal. RANČNI AVTOMAT - Bančni jMornat v Trebnjem ne napiše potrdi-jd opravljeni finančni storitvi, ko d;| denar. Denar deli tako, kot ga je ckatcrim Trcbanjccm dajal Peterle: ; ,po domače, da je le malokomu 1 sJto, za kaj v resnici gre. fNE VIDI SE - Iz Mokronoga v Jhnje zvečer najbrž ne pelje več t()ben avtobus. Mogoče pa pelje. Vse .najbrž piše na kakšnem voznem Ur- Toda v Mokronogu je precej sla-U lavna razsvetljava in v temi se ne da hjtorati, kaj piše na voznem redu. s itev problema je preprosta. Kdor l^hoče peljati z avtobusom, naj v Ifo ronogu izboljša javno razsvet- H^REZ DVOBOJA - V Mokronogu Pt.b'lo napovedanega in težko Oblikovanega besednega dvoboja Sjto1 kandidatov za župana. Prišel je too Ciril Pungartnik. No, Pun-bjriniku ni bilo najbrž nič lažje, če ni dvoboja, saj je slišal mnogo il ašanj in očitkov, tako daje bilo vse »toj nekakšen “mnogoboj". ttMUt IZ NAŠIH OBČIM ttHU Urad za mladino ne le na papiiju Delegati so se kljub pomislekom odločili za ustanovitev urada za mladino - V prid vseh mladih ne glede na način organiziranja, versko ali politično pripadnost ČRNOMELJ - Predlog o ustanovitvi urada za mladino v črnomaljski občini je prišel tudi pred delegate občinske skupščine. Gre za nestrankarsko ustanovo, kakršne poznajo v vseh demokratičnih državah na Zahodu, v Sloveniji pa deluje v okviru ministrstva za šolstvo in šport. V Črnomlju so želeli postaviti temelje za delo urada pred uveljavitvijo novih občin, kajti po novem letu bo ustanavljanje teh uradov v državni pristojnosti, kar pomeni, da bi urad morda prišel v Belo krajino šele čez leto ali celo pozneje. Nekaterim delegatom se je zdelo, da v Črnomlju zopet nekaj ustanavljajo, pa še sami ne vedo, zakaj. Spet drugi pa so bili nasprotnega mnenja. Menili so, da bi Belokranjci po eni strani radi imeli regijo in se tesneje povezali z glavnim mestom države, ko pa je za to priložnost, se obotavljajo. In prav urad za mladino je priložnost za to. Na koncu so Črnomaljci soglasno sprejeli ustanovitev urada. po ukinitvi ZSMS z mladino ni posebej ukvarjal nihče več. Res, daje bil pred štirimi leti v Črnomlju ustanovljen mladinski kulturni klub Bele krajine, ki pa se ukvarja predvsem s kulturno dejavnostjo. BEZEK-JAKŠE In kakšno je delo urada za mladino? Usmerjeno je predvsem k spodbujanju mladih na različnih področjih kot so izobraževalno, ekološko, humanitarno, kulturno. Pomoči so deležni vsi mladi ne glede na način organiziranja, strankarsko ali versko pripadnost. Za črnomaljsko občino je urad za mladino še toliko pomembnejši zato, ker se • Slovenci smo nesrečni, če nimamo vzroka, da bi bili nesrečni. (Hudeček) DOBROTE /Z PEKARNE - V črnomaljski enoti Dolenjskih pekam so minuli teden predstavili poleg že utečenega programa še pet novih vrst kruhov in dve vrsti peciva, ki sodijo v zdravo prehrano, saj gre predvsem za polnozrnate izdelke, s katerimi Dolenjskim pekarnam uspelo prodreti celo v ljubljanski Klinični center. Pečejo tudi zmesni kruh iz petih različnih vrst moke in po receptih, ki so jih uporabljale naše babice. V Črnomlju opažajo, da vse več ljudi posega po specialnih vrstah zdravega kruha, pri tem pa jih cena ne zanima, zato že razmišljajo, kako bi ponudbo še popestrili. (Foto: M.B.-J.) Uspešen zgodovinski mandat vlade V metliški vladi so zadovoljni z delom, ki so ga opravili v zadnjih štirih letih in pol -Veliko naložb v gospodarstvu, komunali, šolstvu - Lepša podoba občine Podjetja z nemškimi izkušnjami Ob obisku iz Miinchna ČRNOMELJ - Nedavno je bil v okviru programa Revit na obisku v Črnomlju direktor Ost-West Zentrum fiir Management iz Miinchna Hans P. Muller. Predstavil je delo centra in oblike znanstvene pomoči ter prenos znanja v dežele v tranziciji. Hans P. Muller je poudaril predvsem velik pomen pri izmenjavi izkušenj. Prav zato je bavarska vlada razvila poseben finančni program, s pomočjo katerega poskuša povezati med seboj podjetja iz evropskih dežel v tranziciji. V črnomaljski občini je prav sedaj veliko podjetij v prestrukturiranju, kar je še posebej pomembno za povezovanje, predvsem pa izmenjavo mnenj in znanj s podjetji iz drugih držav. Gost je ponudil podjetnikom tudi pomoč pri svetovanju preko Ost-West Zentruma, ki ga usmerjajo gospodarske organizacije na Bavarskem, združenje delodajalcev, gospodarsko združenje in obrtna zbornica. Njihov namen je, da izmenjujejo programe v deželah v tranziciji, hkrati pa za posamezna področja nudijo tudi pomoč strokovnjakov. Najpomembnejši cilj pa je, da Črnomaljci v svoja podjetja vnesejo izkušnje iz nemških podjetij. METLIKA - Na zadnjem zasedanju tukajšnje občinske skupščine je predsednik izvršnega sveta Jože Matekovič tudi bežno orisal delo občinske vlade v štiriinpolletnem mandatu, ki je bil po njegovem zgodovinski. Še nobena občinska vlada se namreč ni ubadala s toliko različnimi stvarmi kot prav slednja. V občinski upravi so najprej zmanjšali število zaposlenih, ki jih je bilo na začetku mandata 54, po odhodu davčne uprave in Teritorialne obrambe 40, danes pa jih je s tremi funkcionarji le še 19. Res, da je bila večina delavcev uprave zato prezapos- PRE DSTAVITEV IVANA BUKOVCA SEMIČ - V petek, 16. decembra, bo ob 19. uri v novi dvorani gostilne Pezdirc v Semiču predstavitev kandidata za župana desno sredinskih strank Ivana (Janka) Bukovca. Na predstavitvi bo tudi podpredsednik SLS dr. Janez Podobnik. lena. V izvršnem svetu so zadovoljni, da v zadnjih letih v občini ni bilo stečajev, večjih izgub, prenosa podjetij na Sklad RS za razvoj, večjih tehnoloških presežkov delavcev. Z vsem tem se lahko pohvalijo le v malokateri občini. Matekovič je potrdil, da občinska vlada sicer ni zagotavljala pomembnejših sredstev za razvoj kmetijstva, je pa imela pomembno vlogo pri pridobivanju denarja na ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo in ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj. V občini so bile namreč opravljene obsežne melioracije, urejene številne obmejne poti, začeli st) namakati prve hektarje polj, a tudi belokranjska blagovna znamka počasi dobiva svojo podobo. Na področju komunale so temeljito prenovili objekte in strojno opremo, vpeljali reden odvoz odpadkov iz vseh naselij, sanirali več kot 80 črnih odlagališč itd. Od večjih naložb velja omeniti še telefonski sistem za pošti Metlika in Suhor, razdelilno transformatorsko postajo Metlika in 110-kilovatni daljnovod Metlika-Škemljevec, avtobusno postajo, športno-turistično letališče v Prilozju in še bi lahko naštevali. M.B.-J. KDO NA SEDEŽIH OBČINSKEGA SVETA TREBNJE - Po nedavnih pokalnih volitvah so člani občinskega sveta občine Trebnje Franc Kozlevčar, Anton Urbančič, Anton Fortuna, Jože Smolič, Janez Slak, Janez Livk, Branko Janežič, Leopold I labinc, VinkoTomažin, Mitja Berce, Ivan Vovk, Toni Kotar, Franc Jevnikar, Janez Anton Kovačič, Marjan Peter Pavlin, France Smolič, Janko Širec, Anton Strah, Milan Rman, Božidar Kravcar, Drago Kotar, Jože Vencelj, Ciril Metod Pungartnik, Igor Teršar in Franc Žnidaršič. SPREMEMBE V OBČINSKEM SVETU ČRNOMELJ - Pretekli teden so bili v Dolenjskem listu objavljeni člani črnomaljskega občinskega sveta. Vendar je šlo za začasne podatke, ob dokončnem ugotavljanju volilnih izidov pa so se ti spremenili. Tako v občinski svet nista izvoljena Branko Majerle (SDSS) in Franc Mravinec (LDS), temveč Peter Madronič, Drenovec 8 (SDSS) in Danijel Klepec, Pusti Gradec 10 (LDS). Namesto Bojana Novaka, ki se je ponesrečil, pa bo iz ZLSD v občinskem svetu Katarina Kapš, Prelesje 12. “SMEH NI GREH” STARI TRG - Kulturno-dramska sekcija turističnega društva Sinji Vrh priredi v sodelovanju s tamburaši iz Sodevcev v soboto, 17. decembra, ob 18. uri v gasilskem domu v Starem trgu skeč z naslovom “Smeh ni greh”. NA OBISK LJUBLJANSKE OPERE ČRNOMELJ - Danes, 15. decembra, je v organizaciji glasbene mladine Bele krajine pri glasbeni šoli Črnomelj 150 učencev osnovnih šol Mirana Jarca iz Črnomlja in iz Vavte vasi odšlo v ljubljansko Opero na ogled operete “Netopir”. Vavtovčani bodo obiskali tudi Radio Slovenije in skupščino RS, kjer jih bo služba za informiranje popeljala po skupščini in predstavila delo v njej. 95 učencev iz Vavte vasi pa si je v isti organizaciji ogledalo slovensko opero “Krpanova kobila”. MLADI GLASBENIKI V STAREM TRGU STARI TRG - V četrtek, 22. decembra, bodo učenci črnomaljske glasbene šole obiskali osnovno šolo v Starem trgu, kjer bodo muzicirali pred svojimi vrstniki. To bo hkrati generalka za tradicionalni večerni prednovoletni koncert, ki bo istega dne ob 18. uri v kulturnem domu v Črnomlju. IZJAVA Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov občine Trebnje podpira v drugem krogu volitev za župana občine Trebnje g. inž. Alojzija Metelka. OO SKD Trebnje Mokronog glasuje o samoprispevku Referendum o zbiranju denarja bo 18. decembra - Denar za to, da bodo zaščitili pred propadom tisto, kar so naredili doslej - Na kakšen način zbirati denar? Trebnjega ne skrivajo pred turisti TREBNJE - V trebanjski občini so že veliko naredili za razvoj in promocijo svojega turizma, vendar številni možni zunanji obiskovalci še ne vedo, kje je Trebnje in kaj ima ponuditi. To so poudarili tudi v nedavnem razgovoru o turizmu. Zloženke, knjige in drug turistični propagandni material - tu je opazen Koščakov film - so Trebanjci dali na trg z vtisnjenim geslom “V objemu Temenice in Mirne”. Gradivo naj bi turista prepričalo, da je Trebnje v nekaj pogledih bogato in celo posebno. Lahko se pohvali med drugim z več kot 270 primerki naravne in kulturne dediščine, s kulturnimi in z zabavnimi prireditvami, s precej ohranjenim okoljem, z dobro razvitim vinogradništvom in s prijaznimi ljudmi. Trebnje naj bi prodajalo tudi cviček. Po letih razvrednotenja cvička naj bi vendarle spet napočil čas renesanse tega vina, upajo tudi v Trebnjem, upoštevajoč velik tržni uspeh Avstrijcev, ki si polnijo blagajne s prodajo šilherja, vina podobnega kakovostnega razreda. Prepričani, da za propagiranje in razvoj turizma v Trebnjem ne bo naredil nihče toliko kot Trebanjci sami, nastopajo tudi na sejmu Alpe-Adria. Za stalen pretok turističnih informacij v računalniško podprtem komunikacijskem omrežju skrbi med drugimi Kapusov informacijski studio. Deluje tudi stalna komisija za turizem, ki jo vodi Jože Rebolj. V Trebnjem bo mogoče sčasoma nastalo nekakšno gibanje za razvoj turizma na širšem območju. V omenjenem razgovoru so namreč podprli zamisel, da bi začeli z nekakšnim prosvetljevanjem za turizem v duhu izjave Marka Koščaka: “Imamo stvari, so kakovostne, a jih ne znamo prodati turistom.” L. M. ■ ■ TREBNJE IN TURIZEM - V pogovont so Trebanjci nanizati načrte in j omenili tudi zadrege, na katere se opirajo in s katerimi se srečujejo, ko se j svetu predstavljajo kot turistom prijazna deželica. Jože Rebolj, predsednik j trebanjskega iz\’ršnega sveta (na sliki tretji z leve) je v razgovoni dal vedeti, j da turizem ostaja ena od dejavnosti, na katere stavi Trebnje. (Foto: L. M.) j MOKRONOG - V krajevni skupnosti Mokronog bo 18. decembra referendum, na katerem bodo glasovali o uvedbi krajevnega samoprispevka. Denar, ki bi ga zbrali s predvidenim samoprispevkom, bi v glavnem uporabili na področju t.i. komunalne infrastrukture. Kot so povedali na nedavnem zboru krajanov v Mokronogu, bi s sredstvi, pridobljenimi s samoprispevkom, “zaščitili, kar smo dozdaj naredili”. Po načrtu, o katerega sprejetju se bodo domačini odločali 18. decembra, naj bi preplastili že asfaltirane ceste, kar bi veljalo nekaj več kot 10 milijonov • Kuje Ciril Pungartnik, sedanji predsednik občinske skupščine Trebnje in kandidat LDS za župana občine Trebnje, na zboru krajanov v Mokronogu odgovarjal na nekatera vprašanja posamznih razpravljalccv, je poudaril pomen krajevne skupnosti. Rekel je, da znajo te dobro gospodariti z denarjem. Zato podpiram, da se denar v čimvečjem obsegu prepušča krajevnim skupnostim. Potrebno jim je dati tudi sredstva, zbrana z davki na prireditve in podobno. Dokler bomo v občini Trebnje, bomo morali imeti solidarnost. Brez te ne bodo napredovala trebanjska manj razvita območja, vendar jim moramo pomagati, je menil Pungartnik. ■ Večji poudarek monyo dobiti krajevne skupnosti tudi po mnenju Alojzija Metelka, državnega poslanca in kandidata SLS za župana občine Trebnje. Na nedavni tiskovni konferenci je med drugim tudi dejal, daje njegovo poslansko delo in morebitno delo župana povsem združljivo. Biti poslanec je celo prednost zaradi večje dostopnosti do pomembnih informacij. Zavrnil je očitke, da bi v primem izvolitve prejemal dve plači, rekoč, da bi kot župan delal nepoklicno in torej tudi brez plače. tolarjev. Poleg tega naj bi posodobili in položili asfalt na nekaterih zdaj še prašnih cestah, in sicer bi taka modernizacija veljala dobrih 5 milijonov tolarjev. V načrtu v zvezi s porabo denarja iz predvidenega samoprispevka je tudi “ostali program”. Iz tega naslova naj bi sofinancirali med drugim dejavnost društev in gradnjo javne razsvetljave. S samoprispevkom, v katerem naj bi plačevali 1 odst. od neto osebnega dohodka in 2,5 odst. od katastrskega dohodka, naj bi od leta 1995 do 1999 zbrali 24 milijonov tolarjev. Na nedavnem zboru krajanov v Mokronogu se je razprava sukala okrog dosedanje in prihodnje delitve denarja. Posamezni razpravljalci so se zavzemali za to, da bi več denarja dobila območja, od koder izhajajo. Koso se spraševali, ali je samoprispevek še primerna oblika denarju, je navzoči predsednik trebanjske občionske skupščine Ciril Pungartnik omenil poleg samoprispevka še drugo možnost, in sicer občinske davke. Zbiranje denarja bo povsod ostalo tudi v obdobju nove lokalne samouprave; gre za pač to, kako bo potekalo. L. M. Ciril Pungartnik najboljši kandidat za našega župana Volilni štab g. Cirila Pungartnika ugotavlja, da je rezultat izida glasovanja na volitvah zelo spodbuden. Zato se v njegovem imenu zahvaljuje vsem, ki so mu dodelili glas. Predlagani kandidat je namreč že v prvem krogu kljub močni konkurenci prejel kar 49,44% glasov, skoraj toliko kot ostali trije skupaj. To dokazuje, da je ljudem glavna vrednota človeka sposobnost, znanje, poštenost in razumevanje ter čut do sočloveka, njegovih problemov in stisk. Ljudje se zavedajo, kolikšen pomen ima to za nadaljnji uspešen razvoj občine. Želijo si človeka, ki je vsakomur in ob vsaki priložnosti pripravljen pomagati, človeka, ki do potankosti pozna probleme občine in ki zna, če je to potrebno, s trdimi pogajanji z vrhom doseči ugoden rezultat za svoje občane. Vse to je v eni osebi g. Ciril Pungartnik. Vse svoje življenje je namenil napredku in razvoju občine. Prepričani smo, da se boste še v večjem številu udeležili drugega kroga volitev dne 18.12.1994 in potrdili svojo odločitev. Občinski odbor LDS Trebnje ttt&t IZ NAŠIH OBČIM MUS Zakaj se suši gozd v Mali gori Na to vprašanje so skušali odgovoriti udeleženci pogovora v Ribnici RIBNICA - “Glavni vzroki za sušenje gozda v Mali gori in drugod so: oddelčne sečnje, nesrečni Meles (mehanizirano skladišče in lupljenje lesa), smetišče, suša in človek-kmet, kije pozabil na sečni red,” je v uvodu razgovora poudaril kmet in predstavnik zadruge Franc Petek iz Hrovače. To svoje mnenje je z ribniško šega- trebili. Gre torej za naravno nesrečo, za kar je dolžna prizadetim kmetom plačati odškodnino država. vostjo podkrepil tako: Oddelčne sečnje so potekale po ruskem vzoru in so grob poseg v naravo. Na nesrečnem Melesu je vedno polno ptic, ker je tam v lubju veliko raznih muh in mušic - samo španske ni - ki z Melesa odlete v bližnjo Malo goro. Smetišče je divje kot naše lastninjenje, ker ga Komunala stalno ne zasipava, zato je tam “večni ogenj”. Suša je trajala kar tri zadnja leta. Strokovnjaki so povedali več zanimivih misli in podatkov. Med vzroki za sušenje gozda so dali poudarek sušam in onesnaženemu zraku ter DVORANA, KI BO ZADOVOLJILA VSE POTREBE RIBNICA - V nabito polni prenovljeni dvorani v centru Ideal, kino dvorani nekdanjega doma JLA, je bila 8. decembra slovesnost ob odprtju večnamenske dvorane in 150. obletnici rojstva patra Stanislava Škrabca. O jezikoslovcu Škrabcu sta spregovorila prof. dr. Jože Toporišič in pater Niko Žvokelj. V kulturnem delu programa je s pesmimi znanih slovenskih pesnikov nastopil Slovenski oktet. Bogato kulturno dejavnost v občini je predstavil France Mihelič, predsednik občinske skupščine. Povedal je, da je bila odločitev o obnovi Miklove hiše s proračunskim denarjem prava naložba, saj predstavlja danes ta kulturni dom, središče vseh pomembnih dogajanj v Ribniški dolini. Spletom okoliščin se petletno delovanje skupščine zaključuje z odprtjem večnamenske dvorane v centru Ideal. Odločitev o njeni obnovi so sprejeli s sprejemom letošnjega proračuna. Po več kot petih letih “mirovanja” bo kmalu oživel tudi stari dobri kino. Čar velikega ekrana bo tako privabil v dvorano, v kateri je nekoliko manj sedežev kot prej, ljubitelje te umetnosti. Čeprav bo odločanje o tem, kdo naj bi upravljal s filmskimi predstavami, zadeva nove občinske oblasti, pa predsednik OS meni, da bi bilo treba poiskati upravitelja, ki bo na temelju koncesije skrbel za predvajanje filmov oziroma za filmski program. M. G. KDO JE V OBČINSKEM SVETU SEVNICA - V občinski svet občine Sevnica so bili izvoljeni Jože Kunšek, Milan Lončar, Joško Kovač, Pavel Zagode, Alojz Zalašček, Stane Kokove, Andreja Jamšek (vsi SLS), Jože Imperl, Franc Strajnar, Zvone Košmerl, Martin Novšak, Jože Jene, Marta Knez (SKD), Jože Roštohar, Breda Mijovič, Franc Pipan, Jože Udovč, Marjan Jamšek (ZLSD), Branko Kelemina, Štefan Teraž, Boris Pernovšek, Alojz Zupan (SDSS), Marjan Zidarič in Albin Ješelnik, Janez Valant (LDS). izostanku sanitarnih sečenj, zaradi česar so se razmnožili podlubniki. V Sloveniji so najbolj prizadeti gozdovi v občinah Kočevje in Ribnica, nato pa še, a občutno manj, v občini Novo mesto in Trnovskem gozdu. V Mali gori je odkazanih za posek v 23 oddelkih 9.500 kubikov, a odkazilo še ni končano. V štirih mesecih je bilo na tem območju posekanega toliko, kot bi po planu moralo biti v dveh letih. Razmere za jelko so kritične, in če bi posekali vse napadene jelke, bi jo iz- Kmetje so ugovarjali, da suše ne morejo biti glavni vzrok za sušenje gozda, saj so bile še hujše suše tudi okoli leta 1950 in piej, pa se gozd ni sušil. Menili so, da sta za sušenje gozdov krivi predvsem industrija in preštevilna divjad, nekaj pa ostali navedeni vzroki. Med njimi je tudi smetišče, za katero je bilo rečeno, da ga bodo zasuli približno v petih letih, do takrat pa je treba najti novo, ki ga skušajo urediti skupaj z občino Kočevje. J. PRIMC Ribnica pogreša več takih MANJKA GRADBINCEV SEVNICA - V občini Sevnica, Krško in Brežice bi gradbena podjetja potrebovala več delavcev, kot jih lahko pridobijo med brezposelnimi osebami. Na področju gradbeništva manjka tako inženirjev kot delavcev z nižjo strokovno izobrazbo. Zaradi velikega povpraševanja in ker je kader težko zagotoviti, v veliki meri vključujejo v delo tudi tujce. Mag. Andrej Mate o uspešnem poslovanju ITPP PREDSTAVITEV IN POKUŠNJA VIN SEVNICA - Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj in Gostinsko podjetje Sevnica bosta organizirala jutri, v petek, ob 17. uri v sevniškem hotelu Ajdovec javno predstavitev mladega vina. Ob strokovnem predavanju enologa inž. Zdravka Mastnaka bodo pripravili tudi degustacijo vin. Na prireditvi bo poskrbel za dobro razpoloženje Duo M. RIBNICA - Mag. Andreja Mateta, direktorja podjetja ITPP (Industrija termičnih aparatov, žičnih tkanin in plastike iz Ribnice), ki je eno izmed redkih prestalo vse preizkušnje v spremenjenih političnih in gospodarskih okoliščinah, smo zaprosili za pogovor. Predstavil nam je nekatere temeljne kazalce uspešnosti v kolektivu, ki zaposluje 148 delavcev. Podjetje je konec septembra dobi- DANES SE BODO PREDSTAVILI KOČEVJE - Danes, 15. decembra, ob 19. uri bo v Šeškovem domu prednovoletna prireditev “Ljubiteljska kultura Kočevske se predstavlja”. Svojo dejavnost bodo predstavili osnovne šole Zbora odposlancev, Ob Rinži, Stara Cerkev in Vas-Fara, Srednja šola Kočevje, Gimnazija Kočevje, VVZ Kočevje, moški pevski zbor Svoboda, Delavska godba, KŠD Predgrad, KŠD Kostel, nonet Roa iz Željn in Čantate Domino. KONČNO PLOČNIK DOLGA VAS PRI KOČEVJU -Povečana zasebna stanovanjska gradnja v tej vasi je vplivala, da ima stalno prebivališče po zadnjih podatkih že 755 prebivalcev. Navzlic temu da je ta kraj primestno naselje, nima urejenega pločnika. Sedaj, ko se je končno pričela gradnja, krajani upajo, da bo delo tudi kmalu končano. Pričakujejo, da se bo potem število prometnih nezgod zmanjšalo. TRI STRANKE PODPIRAJO PETERNELA SEVNICA - SKD Sevnica, kije na volitvah dobila 6 sedežev v občinskem svetu, je sklicala sestanek svetnikov iz te stranke, na katerem so za predsednika kluba izvolili Zvoneta Košmerla, dr. vet. med. Slovenski krščanski demokrati skupaj s Slovensko ljudsko stranko in Socialdemokratsko stranko Slovenije podpirajo v drugem krogu volitev za župana občine Sevnica neodvisnega kandidata Jožeta Peternela. Skupaj imajo te stranke v občinskem svetu 17 mandatov. ZDAJ KARAOKE SEV SEVNICI SEVNICA - Glasbena agencija Lukec iz Krškega bo po uspešno izvedenem predtekmovanju mladih glasbenih talentov za Karaoke show 94/95 na Čatežu priredilA podobno predtekmovanje še v Sevnici. Pr- ireditev bo v petek, 23. decembra, v hotelu Ajdovec. Vsi, ki bi radi zapeli, se za predtekmovanje lahko pozanimajo na tel. (0608) 22-200. lo prvo soglasje za začetek lastninskega preoblikovanja podjetja v delniško družbo z večinskim 60-odstotnim de- KABELSKE TELEVIZIJE NE BO SODRAŽICA - Že sredi leta so v Sodražici začeli zbirati možne naročnike za kabelsko napeljavo, ki naj bi jo izpeljalo podjetje R-kanal iz Ribnice. Projekt je KS sicer podprla, zapletlo pa seje glede Financiranja projektne dokumentacije pa tudi drugi faktorji so vplivali na odločitev, da v to ne gredo. KS pa je uspešno izpeljala asfaltiranje še preostanka lokalne ceste od Nove Štifte do Sodražice, teh dneh pa so položili asfalt tudi v vasi Strmec. . ,, A. K. ležem zaposlenih, bivših zaposlenih in upokojencev. Ravno v teh dneh se je iztekel 30-dnevni rok za zbiranje certifikatov zaposlenih za interno razdelitev in finančnih sredstev za notranji odkup s 50-odstotnim popustom. Predvidevajo, da se bo postopek pri dodelitvi drugega soglasja in registraciji podjetja v delniško družbo končal v prvem trimesečju prihodnjega leta. ITPP je stabilno podjetje, v katerem so vsi kazalci uspešnosti že nekaj časa nespremenjeni. Promet na zaposlenega, prihodek, izvoz in fizični obseg proizvodnje se zvišujejo. Primerno temu se število zaposlenih počasi a vendar stalno veča. Izpolnjujejo tudi tarifni del branše kolektivne pogodbe, povprečni neto osebni dohodek na zaposlenega znaša več kot 50 tisoč tolarjev. V teh dneh so podpisali pogodbo o nakupu dveh novih modernih strojev za tkanje žičnih tkanin, s čimer nadaljujejo tehnološko prenovo tkalnice. Ena izmed največjih težav podjetja je povečan bolniški stalež, ki se zdaj giblje okoli 15 odst. M. GLAVONJIČ Kdo je bil izvoljen v občinski svet? V Kočevju največ ZLSD, v Osilnici in Ribnici SKD KOČEVJE, OSILNICA, RIBNICA - Na volitvah 4. decembra so volilci določili tudi, kdo bo zastopal njihove interese in krojil politiko v prihodnjih štirih letih. Tako bo občinski svet kočevske občine sestavljalo pet članov ZLSD: Janko Veber, Meta Kamšek, Jože Novak, Matija Jerbič in Vera Cimprič, štirje kandidati LDS: Franc Gornik, Vinko Pintar, Urban Dobovšek in Nataša Žilevski-Pintar. Zeleni bodo imeli v občinskem svetu tri predstavnike: Bojana Kocjana, Braneta Deklevo in Mirana Novaka. Zdravko Janež in Marko Glavač sta iz SDSS, Miroslav Šenčur in Irena Trobentar iz SNS, Janez Pezdirc in Alojz Ivančič sta iz Liste neodvisnih, en svetnik je iz SLS - Jože Hobič, v občinski svet pa se je uvrstil tudi neodvisni kandidat Tone Rakovič. Občinski svet po številu prebivalcev najmanjše slovenske občine bodo sestavljali: Jože Štimec, Mladen Žagar, Nedeljko Poje, Viktor Osvald in Marjan Kovač, vsi člani SKD, ter dva člana LDS: Mirjana Šercer in Željko Knavs. V občinski svet občine Ribnica so volilci izbrali 6 članov SKD: Vinka Zajca, Franca Perovška, Franca Češarka, Mar-jana Hočevarja, Benjamina Henigmana in Jožeta Marolta. Iz SDSS so štirje predstavniki: Andrej Pogorelec, Olga Tanko, Jože Kozina in Jože Tanko. Iz SLS so Alojzij Občak, Janez Rus, Ciril Pucelj in Alojz Marn. Tri predstavnike ima ZLSD, in sicer: Jožeta Košmrlja, Lada Orla in Francija Petka. Pavel Hočevar in Andrej Mate sta predstavnika obrtne zbornice in zbora gospodarstvenikov, Andreja Šulentič pa je iz neodvisne liste za družbene dejavnosti. M. G. 650 PRIZNANJ KRVODAJALCEM - Sevniška območna organizacija Rdečega križa Slovenije je preteklo soboto pripravila proslavo, na kateri so podelili priznanja večkratnim darovalcem krvi. Po uvodnem nagovoru Zravka Stoparja in pozdravu Srečka Goleta, ki je povedal, da je krvodajalstvo sicer v rahlem upadanju, da pa Sevničani še zmeraj uresničujejo zastavljene cilje. O pomenu krvodajalstva sta spregovorila še generalni sekretar RKS Mirko Jelenič in Nada Irgolič z Zavoda za transfuzijo krvi v Ljubljani. Sevniška županja Breda Mijovič je izrazila zadovoljstvo, ker že desetina aktivnega prebivalstva daruje kri. OO RK je pripravila priznanje za 650 krvodajalcev. Za 45-krat darovano krije dobil priznanje Ivan Kunšek, za 55-krat Franc Kobal, za 68-krat darovano kri pa je Jelenič izročil (na posnetku) priznanje častnega krvodajalca 71-letnemu Martinu Klemenčiču iz Lamperč. Vkultumo-zabavnem sporedu so nastopili Rafko Irgolič, MePZ Čatež in učenci OŠ Sava Kladnika. (Foto: P P) ZUPANI BREZ PREDSTAVITVE V DRUGEM KROGU RIBNICA, KOČEVJE - Kandidate za bodoče župane v ribniški in kočevski občini, Janeza Rusa (SLS), Jožeta Tanka (SDSS), Vicenca Janšo (SKD, SLS, Zeleni) in Janka Vebra (ZLSD), čaka v nedeljo drugi krog volitev. Kdo izmed njih bo novi ribniški oz. kočevski župan? Izvedeli smo, da kandidati v drugem krogu ne bodo veliko “vlagali” v predvolilno kampanjo. Menijo, da so dovolj poznani, zato bi odvečno samoreklami-ranje lahko kvečjemu škodilo. PRAZNIČNE PRIREDITVE KOČEVJE - Od ponedeljka do konca meseca bo v Kočevju več prazničnih prireditev za odrasle in otroke. Najprej bo že to soboto, 17. decembra, ob 20. uri v kočevski župnijski cerkvi Božični koncert Nevv svving Ouarteta. V ponedeljek, 19. decembra, bosta ob 9.30 in 10.30 v Šeškovem domu za otroke lutkovni predstavi Kapljica pri drugačnih čarovnicah avtorice Jane Stražišar. 20. decembra ob 20. uri bo v Šeškovem domu igralec Ivo Ban predstavil igro Matije Logarja Dosje. 20., 22. in 23. decembra, vsakič ob 16. uri, bo na mestni ploščadi Božičkov program za otroke. 21. decembra ob 9.30 in 10.30 bo v Šeškovem domu Miran Čanak izvajal Otroški čarobni program. (Ne)urejeno mesto Kaj je z ureditvijo mestnega jedra SEVNICA - Zadnja leta so cvetoči otoki ob vpadnicah v Sevnico, ki so jih vsakič skrbno uredile sevniške cvetličarke Silva, Valentina in Viktorija, letos ponujali kaj klavrno podobo. Zato je bilo slišati več pikrih pripomb, na občinski skupščini pa jih je spet osvežila tudi poslanka Silva Fric. S sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora so ji odgovorili, da so novo zasaditev cestnih otokov ob vpadnicah v mesto izvedli na podlagi zasaditvenega načrta krajinarja Romana Stoparja. V načrtu je Štopar strokovno obdelal zelene površine ob savskem mostu, križišče ob mirnskem mostu in površine ob spomenikih. Izdelal je tudi načrt oz. seznam rastlin. Gre za trajnice, ki zrasejo do višine 60 cm. Domači strokovnjaki so se zvečine strinjali s Stoparjevim načrtom in izborom rastlin, menili so le, da bi morali na površine ob cestah zaradi prometne varnosti zasaditi le nižje rastiline, do višine 50 cm. Zavoljo tega so seznam rastlin skrčili na nižje rastoče. Zagotavljajo, da je tak način zasaditve s trajnicami dolgoročno mnogo cenejši, saj potrebuje manj vzdrževanja. Na vprašanje poslanca Tineta Zupančiča glede ureditve mestnega jedra pa sekretariat za okolje odgovarja, da so sanacijo ceste skozi Sevnico izvedli skladno s tehnično dokumentacijo za ureditev te ceste in skladno s projektom zunanje ureditve HTC. Na tem prostoru ne bo parkirišča, ampak bo to urejeno za hotelom ob zdravstvenem domu. V centru mesta je možna zasaditev tudi večjih dreves, toda poprej bi bilo potrebno urediti zaraščeno okolico spomenika. K PR Delavci so, vendar delavcev ni V občini Sevnica, Krško in Brežice prek 5.000 brezposelnih, kar je sicer manj kot lani decembra - Nova pravila igre - Premalo “pravih” poklicev SEVNICA - Konec oktobra je bilo v Posavju 5.247 brezposelnih oseb. Po brezposelnosti je bila na prvem mestu občina Krško, sledita Brežice in Sevnica. Lani decembra je bilo v regiji brez zaposlitve 5.600 ljudi, kot kaže najnovejše štetje sevniške enote Zavoda za zaposlovanje. Glede na oktober 1993 te številke pomenijo upad števila brezposelnih. Čeprav brezposelnost v Posavju narašča počasneje, kot je v preteklih dveh letih, je slika razmer na tem področju še dokaj črna. Stopnja brezposelnosti je v regiji po avgustovskih podatkih 17-odstotna, kakšne 3 odst. nad slovenskim povprečjem. Na novo zaposluje več ali manj zasebni sektor, medtem ko preostali družbeni sektor nudi skromne tovrstne možnosti. Znaki gospodarskega oživljanja so sicer opazni tudi v družbenih firmah. Verjetno so se te že nekoliko prilagodile izgubi nekdanjih trgov in si kruh služijo drugje ali z drugimi proizvodnimi programi. gradbeništvu in tudi industriji, na primer tekstilni in kovinski. Kljub temu vse potrebe po delavcih niso pokrite. Zasebna podjetja so postavila na trg delovne sile nova pravila igre. Ni jim toliko pomembna kvalifikacija, pač pa vsestranskost, prilagodljivost in delavnost človeka. V letošnjem letuje sevniška enota zavoda za zaposlovanje evidentirala okrog 3.050 potreb po delavcih in 450 potreb po pripravnikih. Ta obseg povpraševanja je za okrog 44 odst. Večji kot v preteklem letu, navaja Saša Mohorko, vodja analitske in informacijske službe v sevniški zavodovi enoti. Na novo zaposlujejo na področju trgovine, gostinstva, finančno tehničnih storitev, v Pri zaposlovanju niso odločilna samo nova pravila igre, meni Saša Mohorko. Pogosto se dogaja, da delodajalci iščejo drugačne strokovnjake, kot so na voljo na borzi dela. Še vedno manjka šivilj, krojačev, gradbenih delavcev, gostincev, tudi medicinskih sester, učiteljev razrednega pouka, ekonomistov, pravnikov in zdravnikov specialistov. L. M. Drobne iz Kočevja BOJE SE NAPADALNOSTI -Oni dan je skupina gimnazijk v neki trgovini tožila, da se zaradi napadalnih mladeničev boje hoditi same okoli. Niso povedale, če gre za sošolce ali druge. Dodale pa so, da se napadalnih mladeničev boje celo profesorji, saj so nekomu, ki je glasoval za izključitev dijaka, poškodovali avtomobil. PRIJAZNI KANDIDATI - Ob volitvah se je dogajalo, da te je ta ali oni ustavil, se pozanimal, kako je kaj s teboj. Pa zdravje in družina itd. Neki občan je bil nad nenavadno prijaznostjo neznanca presenečen in se je pozanimal, kdo je tisti prijazni možakar. Zvedel je, da je nekdo s kandidatne liste za člane občinskega sveta. Verjetno pa je prijazneža pp volitvah prijaznost minila. Tako vsaj govore vse naše dosedanje izkušnje z izvoljenimi. KOČEVSKI MEDVEDJE V FRANCIJO? - Francozi pravijo, da bodo v Pireneje naselili medvede iz Slovenije. Za začetek naj bi bil to medvedji par, ki bi imel kasneje “mnogo, mnogo otrok”. OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA - In kakšna predvolilna aktivnost je bila na Kočevskem'! - Eni so iskali kosti izpred 50 Ut, drugi pa približno toliko stare članke. Ribniški zobotrebci) ZMAGA POSLANCEV - Pet poslancev državnega zbora, Benjamin Henigman, Ione Rop, Jože Jagodnik, Andrej Šiftar in 'lbnc Anderlič, je premagalo sestavljeno košarkarsko ekipo sodniških ribičev in ansambla Pop Desing z izidom 71:57. Tekma je bila v dvorani ribniškega športnega centra. Ves izkupiček z tekme bodo namenili za čiščenje reke Bistrice. Za poslance je največ košev dosegel Henigman (20), za ribiče pa Janež (13). KULTURA PITJA - Zadnja"iP med številnih prireditev, ki so letos pripravili v Ribnici ob 150. obletnici rojstva jezikoslovca patra Stanislava Škrabca, bo jutrišnje predavanje pod nazivom “Škrabec kot zagovornik zmernega pitja”. V prostorih Miklove hiše se bo ob tej priložnosti predstavila vinska klet Dobrovo iz Goriških brd s strokovnim sodelavcem. IGRA V LOŠKEM POTOKU" Dramska skupina KUD Gallus seja z igro o Zlatorogovem kraljestvu ž® dvakrat predstavila v Ribnici in j® občinstvo navdušila. Za razliko od prejšnjih let, ko so vse igre izvedli j® enkrat, bodo tokrat izjemoma prvič nastopili izven Ribnice. V nedeljo ob 18. uri bodo v prostorih OŠ Loški potok še enkrat predstavili to igro o nesrečnem lovcu. SMUČIŠČA - V sodraškem TVD Partizanu oz. tamkajšnji sekciji za zimske športe se več let prizadevajo. ubiteliem zimskih da omogočijo ljubiteljem športov užitke tudi takrat, ko ni veliko snega. Lani so kupili snežni top' Sedaj čakajo še nizke temperatur®-Po besedah "Kmeta Mateliča, gonilne moči pri nakupu orodja, lahko v dveh dneh napravijo dovolj snega za smuko. ( Sevniški paberkp PLAKATI - Tudi v Sevnici lepi)0 plakate daje veselje. Na njih nastop-*' jo Jože Pelernel in Breda Mijovič tc vse, kar govori o njuni politiki. Plaka ti, ki delajo reklamo za Mijovičev0, včasih izginejo z javnih mest. Kot kaz®’ jim pri tem celo kdo pomaga, in sic® tako, da jih na silo odtrga. Skoraj u® verjetno je namreč, da bi odpoved*! lepilo in da bi plakati odpadli. Lep" so močna, drugače ne bi imeli v mesl še decembra obvestil o poletnih prir ditvah. : SMREČICA - Številni Sevnič*0 bodo pričakali novo leto z 2 do 7 CC°, timetrov daljšim vratom. Zadevaj® tem: tudi Sevnico krasijo, ker se bl|Z" konec leta. Postavljajo novoletne J® ke. Eno tako drevo so postavili tudi n* Glavnem trgu, čisto pri izhodu občinskega dvorišča na glavno ces Scvničan, ki bi rad zapeljal z avt011' bilom z občinskega dvorišča na ces j vidi najprej smrekovo zelenje. Nap1./ ne sme zapeljati, ker bi bil že na e®5-! po kateri včasih kdo tudi divja. Zal0*, prisiljen porinili glavo daleč nap™! Da res vidi, če kdo pelje po cesti, bolj stegne vrat. In to je to. . u MOSTOVA - Most čez Savo, k*n rečejo brv, je še zmeraj tak, njem pride pešec prav pred avtom0 ^ Most nad železnico v Boštanju JL zmeraj tak, da morajo nanj dcvatj tomobile z gasilskim dvigalom- Čjv bi lahko boštanjski nadvoz prestav* ^ brvi na Savi. Uporabnikom brvi n v bilo treba “sestopati” na cesto, amP e bi šli nad njo, Šoštanjčani pa 0 rešili tehničnega spomenika. od- • Komunisti, vrnite se, vse vtdn pustimo! (Grafit) ' xsS* Sl K za R iz! b( or iz' U St da N; ve rk da Ni ov PC zd da S v, vo el* Vs, za K, E tet tftl JI tn bo ali til Pa od je Sol ne hi, Po da Or gre zat f.1 ja Čir fi tat ed do bil dr, mi Kr -< je i Vsi gri Za/ Pa Po: Pel ob, žn Po; K5 bo, g Zb, lili lak tl * ^0| Krške novice >—_________________________/ AGIT-POP - Koncerti, prijetni predvolilni večeri po manjših krajih, abeljeni s prigrizkom in slastnimi izdelki domačink, obiski ministrov-yse to se je krškim krščanskim demokratom obrestovalo. Dobili so več kot tretjino sedežev v občinskem svetu in še več kot toliko glasov za svojega kandidata za župana. Še dobro, da je tako, bodo Krčani deležni vsaj še nekaj duhovne hrane. Siter še pred odločilno nedeljo odločno nadaljuje z glasbenimi dari-ti za svoje volilce. Fantje (in dekleta) °d SKD že vedo, kako se agitira tied Slovenci. Stran s tistim agitprop, zdaj uspeva agit-pop! ORGLICE - Na glasbeno žilico Slovencev, predvsem tistih okrog iškega, bo menda tik pred zdajci uigral tudi Siterjev protikandidat Robert Kerin. Ker nima toliko izkušenj v organiziranju koncertov, oo kar sam malo zaigral, in to na ?rglice. So še čisto nove. Kot smo [zvedeli iz krogov blizu vodstva ODS, jih je Kerinu prinesel Miklavž. Stari svetnik je sicer pomotoma darilo pustil pri krškem Kostaku. Navsezadnje, kako bi pa sploh lahko vedel, da Kerina ni več tam? Kakorkoli že, je to neizpodbiten dokaz, da se znajo zmotiti tudi sveti možje. Na nezmotljivost občinskih svetnikih torej ne gre računati. IGRALEC - Da ne bi grešili in Pozabili na svoje volilne pravice, so “•daj Krčani z radijskih valov slišali, da nad njimi bdi dobri dedek. Ni se Predstavil, zato ne vedo, če je to Miklavž, Božiček ali dedek Mraz. vsekakor nekdo, ki od zgoraj motri volilce in jim z nizkim dobrikajočim Stasom pove in obenem žuga, da ni Vseh videl na voliščih. Radijska igra 2? odrasle. V glavni vlogi Robert Kerin. 0* fovo v Brežicah Zdrava politika - Dr. Pe-Jer Zorčič ni zbral dovolj glasov za “bigi krog na volitvah za župana. V “lužicah je zaradi neuspeha zavelo nepopisno veselje. Tako imajo vsaj eno prednost pred novomeško bolnišnico. Tam za zdaj še ne vedo, a,ii bodo izgubili zdravnika in hkra-'i tudi direktorja. Zdrava kmečka Pnniet je zaskrbljena nad takim odlivom zdravnikov v politiko, “ko Je vendar treba za dohtarja toliko M”. Res, da bi bila politika potlej nekoliko bolj zdrava. Če smo zlob-I ni, morda celo zdravstvo, i ! PRAVI TIČ - Vse kaže, da se bo Poslej malo bolj posvetil pokoju se-Oanji brežiški župan Teodor Dršanič, ki je tik pred volitvami z 8rozo opazil, da ima mehkega, pa je j^to na hitro svoj č spremenil v trdi . • Te dni smo slišali, da bi si rad svo-Ja upokojenska leta popestril še s c*m drugim kot nepoklicnim Predsedovanjem občinski skupščini, ■revijo, da bi si za pokojninsko dobo rad dokupil še študijska leta. Ne bo edini, razen če mu ne bo let res pokupila občina, pri kateri sploh ni bil zaposlen. Računati pri tem na drobec običajnega krščanskega us-Sjiljčnja predsednika IS Čirila Kdlešnika ni greh. . SMRKAVCI - Pretekli teden se J* Po Brežicah in njihovi bližnji in Hj*ljni okolici vleklo kar nekaj ljudi, J1 so se izjavnih delavcev prelevili \spirkavce. Otepali so se prehladov, UNp in drugih nadlog, ki sojih v 5^-etku meseca staknili v Kapelah, re* ne mislite, da so Kapele kakšno Posebno žarišče bolezni! Ne, v Karlah so samo odkrivali spominsko Speležje svojemu sorojaku Andreju 'Hiavcu. Računajoč na lep P°znojesenki dan, so postavili nekaj j ,rst stolov za goste in pripravili | bogat kulturni program, v njem so EPkazali, kaj vse v teh krajih znajo, reiigrala je godba, zapel je pevski ..“pr, peli in recitirali so otroci, vrs-I i so se govori uglednih strokovnjakov in politikov. Proslava, da je I [J'Mo takih. Z eno samo, a zato to-Js.0 bolj veliko napako: skoraj dve I r‘ trajajoča prireditev se je dogaja-"ž0naj. Temperatura pa pod nič. “ČUDEŽ LJUBEZNI” r?REŽICE - V prostorih brežiške Junice bo v torek, 20. decembra, ob u' Pri predstavitev knjige Zvoneta °dreja “Čudež ljubezni”. td- zz BHEŽIŠKE poRonniŠNice v času od 2. do 8. decembra so k režiški porodnišnici rodile: ljhar'ja Levak iz Bukoška - Valen-k°>. Ana Žalac z Obrežja - Kajo, karija Franko iz Podgručenega -Čl'®- Višnja Lopatič Raženj iz h n Marofa - Anamarijo, Antoni-L°sina iz Dobove - Ano Lucijo, [repka Rihter iz Krškega - Klaro, b ciJ.a Brajdič iz Gorice - Mitja, (.bijeta Oštir iz Kraške vasi -jft la, Nuša Švalj iz Krškega - Van-m J()žica Budna iz Stolovnika -ijj, Pijela, Draga Koritnik iz Krš-Ba- Michelle-Mišo. Čestitamo IMfafc IZ MASI H OBČIM IKMU ODLOČNO PROTI VRHU -Najvidnejša plesalca Društva za plesno dejavnost Krško, ki ga vodi Dušan Vod-lan, sta v minulem letu iz meseca v mesec napredovala. Urška Klakočar in Sebastjan Vodlan (na sliki) sta komaj pred šestimi meseci začela nastopati v kategoriji mlajših mladincev, a sta kljub temu konec novembra na zadnjem letošnjem kvalifikacijskem turnirju v standardnih in latinskoameriških plesih dosegla toliko točk, da sta prestopila v višji razred (“B"). Urška in Sebastjan bosta odslej lahko plesala z neomejenim programom, torej z raznovrstnimi koreografijami, ki bodo pisane njima na kožo, kar je nedvomno prednost za mlada plesalca. (Foto: B. D.-G.) IZREDNI OBČNI ZBOR KZ KRŠKO KRŠKO - Člani kmečke zadruge Krško se bodo to nedeljo ob 9. uri sestali v veliki dvorani kulturnega doma na izrednem občnem zboru. Upravni odbor zadruge se je odločil za sklic na pobudo skupine članov. Meni, da je zadruga v veliki krizi zaradi notranjih razprtij, ki že nekaj časa ovirajo normalno poslovanje zadruge. Upravni odbor se je ukvarjal s z razrešitvijo direktorja in vprašanjem škodljivega sklepanja pogodb za zadrugo, zaposleni v zadrugi stojijo na dveh različnih bregovih, vse skupaj pa že ogroža stike z bankami in dobavitelji. Potem ko so razrešili bivšega direktorja Franca Češnovarja, se je po treh mesecih iztekel tudi mandat vršilki dolžnosti direktorja Marjanci Kostanjšek. Zdaj bi upravni odbor člane zadruge rad seznanil z dogajanjem in dobil njihove smernice ter pooblastila organom zadruge za bodoče delo ali pa “da dajo nezaupnico in sami prevzamejo odgovornost za nadaljnjo usodo zadruge”. Odbor tudi opozarja, da bo zbor po eni uri čakanja sklepčen ne glede na število prisotnih članov, še posebej pa na to, da vsak član odgovarja za zadrugo s petkratno vrednostjo članskega deleža! Nov direktor Kmečka zadruga širi poslovanje KOSTANJEVICA - Kmečka zadruga Kostanjevica obstaja že dobri dve leti, v drugi polovici novembra je njeno vodstvo prevzel diplomirani inženir agronomije Stane Tomazin, ki si je izkušnje nabiral tako na Kmetijskem inštitutu Slovenije, Kmetijskem kombinatu in Agrokombinatu Krško. Delovanje zadruge se bo razširilo od sedanjega odkupa mleka še na odkup živine in sadja, grozdja, povrtnin in zelenjave. Zadruga bo poskušala za kmetije, ki imajo omejene možnosti pridelovanja, pridobiti status hribovskih kmetij in tako zagotoviti subvencioniranje pridelave in agromelioracijo, v nižinskih delih pa se bo zavzemala za gradnjo namakalnih sistemov. Kmetom bodo nudili tudi svetovanje. Kmetijska zadruga je odprta za članstvo, danes združuje 14 članov. Kot je povedal direktor zadruge Stane Tomazin, bo zadruga skušala zagotoviti čim boljše pogoje kmetom in tudi tistim, ki jim je kmetijstvo le dopolnilna dejavnost, teh pa je največ. Stane Tomazin Sola, ki sledi izzivom družbe Edina šola v krški občini, ki ima še podružnico - V OŠ Leskovec imajo tudi romske otroke - Že več let sledijo novostim v šolstvu - Uidi letos odprli šolska vrata za vse LESKOVEC PRI KRŠKEM - Prav gotovo ima osnovna šola Leskovec v krški občini enega izmed najlepših šolskih okolišev, lepo opremljeno šolsko stavbo ter ravnatelja in učitelje, ki znajo prisluhniti sodobnim izzivom in zahtevam družbe. Šola se ne more in ne sme zapirati pred ogledi in kritiko javnosti, to pa so omogočili prav pretekli petek z dnevom šole oziroma dnevom odprtih vrat, kjer so učenci in učitelji predstavili aktivnosti, ki so drugačne od vsakodnevega šolskega življenja, vendar polne vzgojnih in izobraževalnih kvalitet. Šolstvo ima v Leskovcu že 182-let-no tradicijo, novo stavbo pa so postavili pred 18 leti. Ta omogoča dobre delovne pogoje, saj so prostori veliki in svetli, imajo veliko športno dvorano, telovadnico in celo bazen, ki lahko uspešno nadomesti poletno šolo v naravi. Šola povezuje zelo velik okoliš, vse od Velikega Podloga, Drnovega in Velikega Trna do Senuš, to šolo pa obiskuje tudi del krških otrok. Posebnost šole je tudi podružnica v Velikem Podlogu. Skupaj s podružnico združujejo 642 učencev. Kot pravi ravnatelj osnovne šole Ivan Mirt, deljenega poučevanja ne nameravajo ukiniti, čeprav je tak način dražji, vendar tako dosežejo tudi večjo kvaliteto znanja, hkrati pa bi bila ukinitev štiriletne šole v Velikem Podlogu velika izguba za sam kraj. Že 20 let se ukvarjajo tudi z Romi. V vrtcu je ena skupina romska, dva oddelka na nižji stopnji sta sestavljena samo iz njih, 15 učencev z višje in nižje stopnje, ki kažejo večje sposobnosti, pa je vključenih v “redne” oddelke. Ko pridejo v šolo, jih vsak dan okopajo in umijejo ter oblečejo v čista oblačila. Nudijo jim tudi sodobna učila, metode in učbenike, žal pa ostala družba ni poskrbela za Rome v takšni meri, zato se po pouku v svojih starih oblačilih vrnejo v neurejene razmere brez vode in elektrike. Na šoli poskušajo najti sožitje, ki je v družbi mnogokrat nemogoče tudi zaradi naših predstav, ki negativno vplivajo tudi na Rome, ki se čutijo odrinjene. Šolo je zaradi nove službe bliže domu zapustila ena od učiteljic, ki je poučevala skupino romskih ot- Kdo bo v občinskem svetu? V Krškem ima največ sedežev SKD, v Brežicah LDS POSAVSKA BANKA JUTRI O PRIPOJITVI K NOVI LB KRŠKO - Zbor LB - Posavske banke Krško se bo jutri dopoldne na redni seji odločal o razveljavitvi sklepa, da se ta banka pripoji k SKB banki iz Ljubljane, ter sklepal o elaboratu o upravičenosti pripojitve k Novi ljubljanski banki. Sprejel naj bi tudi že pogodbo o pripojitvi k tej banki in o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti ter na koncu še sklep o pripojitvi. BREŽICE, KRŠKO - Krški občinski svet ima 31 sedežev, kar 11 jih bodo greli svetniki SKD, in sicer: Mihael Senica in Emil Moškon (Senovo), Marija Živič (Zdole), Vincenc Bah, Damjan Obradovič in Tomaž Petan (Krško), Danilo Siter in Jože Žabkar (Leskovec), Jože Černič (Zaloke), Franc Štokar (Orehovec) in Martin Kodrič (Mladje). Osem sedežev bodo imeli svetniki LDS: Vidko Budna (Senovo), Marjan Abram (Rožno), Robert Kerin, Drago Fabijan in Peter Žigante (Krško), Most bo šele, ko bo avtocesta Nov asfalt skozi Jesenice - 80 hiš dobilo kanalizacijo - Se bo krajanom uspelo dogovoriti z državo za skupno kanalizacijo? - Vodovoda še ni, mosta še ne bo JESENICE NA DOLENJSKEM - Krpani te krajevne skupnosti, ki ima dva mejna prehoda, gospodarsko območje v bivšem remontnem zavodu, 42 obrtnikov in 35 podjetnikov, v bodočnosti računajo še gospodarsko ploščad ob meji, bencinsko črpalko, traso avtoceste iri HC Jesenice. Zdaj bodo končno prišli tudi do boljše ceste. Še pred modernizacijo regionalne ceste skozi vas so morali dokončati kanalizacijo, ki jo gradijo že 10 let. Z njo bo 80 stanovanjskih hiš priključeno na lani zgrajeni sistem in na dve čistilni napravi. Sistem, ki so ga zgradili večinoma z lastnimi sredstvi in dokončali s pomočjo 20-odstotnega deleža občine, zdaj čaka le še na tehnični prevzem. Kot pravi predsednik KS Slavko Bizjak, se krajani zavzemajo tudi za prenovo naslednjih 1200 metrov ceste od mosta do gostišča Kalin tik ob slovensko-hrvaški meji. RUC obljublja, da bi to cesto lahko dokončali v letu 1995, vendar spet postavlja zahtevo po predhodni izgradnji kanalizacije."Krajevna skupnost je dala vlogo za sofinanciranje na občinski izvršni svet in v njej predlagala, da bi se kanalizacija za Obrežje in Novo vas gradila v sklopu mejnega prehoda Obrežje, ki tudi še nima rešenega tega problema. To bi bila najbolj logična rešitev, saj območje teh dveh vasi visi proti mejnemu prehodu. Zaenkrat naša vloga še ni rešena,” pravi Bizjak. Krajevna skupnost Jesenice bi na ta način s kanalizacijo opremila vsa naselja razen Ribnice in Podgra-čenega, nato pa pridobila še sodobnejšo cesto. Ta bi prišla prav tudi zaradi povečanega prometa proti meddržavnemu obmejnemu prehodu na Obrežju. Kaže, da bo leseni most preko magistralne ceste še dolgo ostal nerešeno vprašanje. Že v preteklosti je bil jedro marsikaterega spora. Ob gradnji krške nuklearke so ga namreč zaradi prevoza tovora nenormalnih dimenzij (reaktor) odstranili in postavili zasil- nega lesenega, a nato obljube o izgradnji novega mostu niso nikoli uresničili. Po informacijah iz Republiške uprave za ceste bo na vrsti šele ob gradnji druge trase bodoče avtoceste. To je sicer lahko razumeti, • Izgradnja vodovoda za to območje bi že morala biti končana, ventlar sc je, kot je bilo slišati v nekaterih razpravah na občinskem IS, zadeva zapletla, ker Terme Čatež nočejo plačati svojega deleža za izgradnjo in priključitev na neoporečno pitno vodo. V KS Jesenice pravijo, da so oni svoj delež (30 odst.) že plačali, zdaj pa še zbirajo prispevke posameznih uporabnikov. Nabrati morajo 10 milijonov tolarjev, dober milijon od tega so že dali za predplačilo. a težko sprejeti, saj po sedanjih načrtih, če ne bo sprememb, v katere bo državo prisilil povečan promet, avtoceste še dolga leta ne bo. B. D.-G. Branko Janc in Niko Somrak (Leskovec) ter Ivan Urbanč (Podbočje). ZLSD je dobila 5 sedežev, in to za: Franca Lapuha (Senovo), Martina Kolarja (Brestanica), Ivana Kozoleta in Silvestra Gorenca (Krško) ter Jožeta Zagorca (Dol. Prekopa). SLS bodo v svetu zastopali: Franc Bogovič (Koprivnica), Branimir Franc Vodo-pivc (Dolenja vas), Janez Žaren (Nemška vas) in Janez Abram (Dobrava). V svetu bodo še Anton Šerbec (Brestanica) in Stanislav Dvoršek (Krško) z liste SDSS ter Martin Lešnjak (Raka) s skupne liste DS in SND. Največ od 30 sedežev v brežiškem občinskem svetu bo imela stranka LDS (8), zasedali pa jih bodo: Bojan Petan, Alojzij Sušin in Anton Zorko (Brežice), Niko Reiner(Župeča vas), Borut Mokrovič (Rigonce), Ferdo Pinterič (Sromlje), Stane lic (Krška vas), Roman Šepetave (Bizeljsko). Šest sedežev SKD so dobili: Zvonimir Škofljanec (Brežice), Lado Križman (Čatež), Janez Vogrinc (Gaberje), Janez Gramc (Cerklje), Miran Omerze! (Pavlova vas) in Anton Rožman (Mali Vrh). Še pet svetnikov ZLSD: Peter Zorčič in Milena Jesenko (Brežice), Ivan Živič (Globoko), Mihael Škrlec (Velika Dolina) in Alenka Iljaš (Bizeljsko); 4 svetniki SLS: Jože Blažinč (Rigonce), Bogdan Matjašič (Sromlje), Andrej Horžen (Boršt) in Anton Žnideršič (Črne); 3 svetniki SDSS: Marjan Hladnik (Brežice), Franc Vranetič (Kapele) in Jernej Zorko (Župeča vas); 2 svetnika SNS: Dragotin Sotler (Brežice) in Peter Skrivalnik (Pišete) ter po enega svetnika Lista KS 2. volilne enote (Martin Gramc iz Gazic) in Neodvisna lista (Živko Lupšina z Bizeljskega). B. D.-G. rok, zato je želja učiteljskega kolektiva, da bi čimprej dobili novo moč. Na šoli dajejo velik poudarek interesnim dejavnostim, zato dosegajo lepe rezultate tudi na državni ravni. Osnovna šola v Leskovcu že leta uvaja vse novosti, med njimi tudi tridelno šolsko leto, integriran pouk, pisno ocenjevanje, nivojski pouk na predmetni stopnji, uvajajo projektno delo... Te novosti predvideva tudi nova šolska zakonodaja, zato se bodo lahko na podlagi lastnih iskušenj odločili za najboljše. Kot je poudaril Ivan Mirt, želijo oblikovati prijazno šolo, kjer bo vladal pedagoški mir, s čimer bodo morali začeti že v vrtcu. Prvi korak bodo storili že ta mesec. T GAZVODA STRANKE SLOVENSKE POMLADI ZA SITERJA KRŠKO - Občinski odbori strank slovenske pomladi so preteklo soboto na posebni tiskovni konferenci sporočili, da Slovenski krščanski demokrati, Slovenska ljudska stranka, Socialdemokratska stranka in Slovenska nacionalna desnica podpirajo v i župana kan- DAN ŠOLE NA OŠ LESKOVEC PRI KRŠKEM - Vpetek so učenci in učenke osnovne šole predstavili svoje sposobnosti, interese in domišljijo kar v 36 delavnicah pod vodstvom vseh 50 članov učiteljskega in vzgojiteljskega zbora ter 30 staršev in zunanjih sodelavcev. drugem krogu volitev za i didata Danila Siterja. PEVSKI ZBOR IZ DOBOVE DOBOVA - Mešani pevski zbor “Franc Bogovič” iz Dobove nadaljuje svoje kulturno poslanstvo tudi v sezoni 1994/95. 3. decembra je zbor gostoval v Škocjanu, kjer je imel na osnovni šoli koncert skupaj z otroškim in mladinskim zborom. Predstavili so se tudi mladi instrumentalisti: Petra Strašek in Petra Hudler (kitara), Urška Martinčič (klavir), Šašo Muhič (sintetizator) ter Uroš Vučajnk in Danijela Ivše (harmonika). Gost večera je bil slovenski skladatelj Janez Kuhar. Organizator, pianist in zborovodja vseh treh zborov je bil prof. Juriča Grakalič. Prostovoljni prispevki poslušalcev bodo finančno podprli končni izlet mladih peVCeV' J.G.M. SKD VABI NA PRIREDITVE KOSTANJEVICA, SENOVO - Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov pripravlja danes, v četrtek, ob 19. uri v Kulturnem domu v Kostanjevici okroglo mizo z naslovom “Vinogradništvo in CRPOV”. Gost večera bo minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc. V petek, 16. decembra, ob 19. uri pa bo v športni dvorani Doma XIV. Divizije na Senovem veliki božični ples z ansamblom Franca Miheliča, ki ga občanom občine Krško podarja županski kandidat Danilo Siter. NOVOLETNI SEJEM SE ZAČNE V TOREK KRŠKO - V torek, 20. decembra, se bo v Krškem začel novoletni sejem in bo trajal vse do 29. decembra. Otvoritev sejma bo ob 10. uri dopoldne, sicer pa bo odprt vsak dan od 9. do 21. ure, razen 25. decembra, ko bo sejem zaprt. Obiskovalci bodo lahko kupovali pri 30 stojnicah s pisano ponudbo. Sejem bosta obiskala tudi Božiček in dedek Mraz, vsak dan pa bo celih 12 ur na sejmu čaral čarovnik. Kulturni dom Krško bo vsak dan poskrbel še za spremni program. MAKSIMA Maksima ena - priložnost zamujena. Maksima dva - vabilo še velja! Vpišite svoj certifikat še pred novim letom. Spoštovane občanke in občani! Sem Robert Kerin - vaš kandidat za župana. Rad bi se vam zahvalil za vaše glasove, saj sem z njimi uspel vstopiti v drugi krog volitev za župana. Za tako mladega človeka, kot sem jaz, in za človeka, ki mu je vsako delo izziv, je to velika spodbuda. Trdno sem prepričan, da mi boste glas zaupali tudi v drugo. Sem pa nekatere med vami pogrešal na volišču. Ne dovolite, da o županu namesto Vas odločajo drugi. Poleg priljubljenosti so za bodočega župana potrebni znanje, organizacijske sposobnosti in pogum. Vabim vas na drugi krog volitev! DAJMO USPEHU PRILOŽNOST! Vaš županski kandidat ROBERT KERIN Z lepoto obogaten delovni dan V Krki odprli razstavo del, ki so nastala v letošnji jubilejni, 15. slikarski koloniji Krkino srečanje slikarjev - Med sedmimi ustvaijalci trije gostje - Nastop Zorana Predina Koncert “Pomladi” Predpraznična predstavitev mešanega pevskega zbora NOVO MESTO - V tovarni zdravil Krka so v petek, 9. decembra, zvečer z otvoritvijo likovne razstave v avli poslovne stavbe slavili manjši kulturniški jubilej: že petnajstič so spravili pod streho likovno kolonijo Krkino srečapje slikarjev, na kateri je doslej sodelovalo 85 slikarjev in drugih likovnih ustvarjalcev, ki so ustvarili dragoceno zakladnico likovnih stvaritev ter dolenjsko metropolo in dolenjsko krajino umetniško upodobili. Dela, ustvarjena v kolonijah, so bila vsako leto na ogled na razstavi v poslovni stavbi Krke, marsikatero je oplemenitilo delovne prostore, tako da je mogoče pritrditi besedam generalnega direktorja Miloša Kovačiča, zapisanih v katalogu letošnje jubilejne razstave: “Na delo hodimo skozi galerijo”. Petkovo otvoritev je z nastopom popestril znani slovenski kantavtor Zoran Predin. NOVO MESTO - V soboto, 10. decembra, zvečer se je v frančiškanski cerkvi na predprazničnem koncertu predstavil novomeški mešani pevski zbor Pomlad, ki ga vodi zborovodkinja Jožica Prus. Zbor deluje od jeseni leta 1992, svoj prvi javni nastop je imel spomladi lani, zborovski krst s prvim samostojnim koncertom pa je prestal lani v Novi Štifti. “Pomlad” je požela že tudi prva priznanja, saj je zmagala na letošnji reviji pevskih zborov v Novem mestu. Predpraznični koncert je prišlo poslušat veliko ljubiteljev dobrega zborovskega petja, fračiškanska cerkev je bila nabito polna, zbor pa se je predstavil z zares pestrim in bogatim programom. Obiskovalci so lahko slišali priredbe slovenskih ljudskih pesmi, skladbe svetovnih mojstrov, kot sta Mozart in Mendelssohn, staro Gallusovo Angelsko oznanjenje, sodobnejše skladbe naših in tujih skladateljev ter črnske duhovne pesmi. Prijetno vezno besedilo je pripravila in brala Jerica Pezdič. REPAR RAZSTAVLJA V LOŠKEM POTOKU LOŠKI POTOK - V prostorih NLB na Hribu te dni razstavlja olja, plastike in grafike slikar Vekoslav Repar z Vrhnike pri Ljubljani. Razstavo so Potočani izredno toplo sprejeli. Razumljivi motivi predstavljajo potoško krajino, kulturno, naravno in etnološko dediščino. Prvič v zgodovini je naslikana svetovno znana kraška uvala, ki se razprostira med Taborom in Sv. Florjanom. Razstava, kije tudi prodajna, je prava paša za oči, strokovna ocenitev pa zelo ugodna. Razstava bo odprta do 20. decembra. A. K. O Krkinih slikarskih srečanjih kot pomembni obogatitvi kulturnega dogajanja v tovarni Krka in sploh v Novem mestu je najprej spregovoril predsednik KUD Krka Janez Bernik, ki je še posebej poudaril podporo, ki jo kulturniškim prizadevanjem ves čas nudi Krkino poslovno vodstvo. Likovni kritik Janez Mesesnel je nato na kratko orisal letošnjo slikarsko bero ter predstavil vsakega od ustvaijalcev, ki so delali v koloniji in so se polnoštevilno udeležili tudi otvoritve. Letos jih je sedem: trije med njimi so zunanji gosti, in sieer slikar Ismar Mujezinovič iz Bosne in Hercegovine, Dorde Petrovič iz Hrvaške ter pri nas udomljena kitajska slikarka Huiqin Wang. Domačo ustvarjalnost so zastopali Rado Jerič in Bojan Klančar iz Maribora, Tomaž Perko iz Ljubljane in domačinka Jožica Medle. Krkino srečanje slikarjev je živ organizem, ki seje od nastanka nekoliko spreminjal. Deset let je bilo posvečenih akvarelnemu slikarstvu in tematsko okolici Novega mesta ter dolenjski pokrajini. V tem času je nastal celovito zaokrožen opus akvarel-nega slikarstva, ki pomeni dragocen prispek v zakladnico slovenskega krajinarstva in akvarelnega slikarstva ter posebej v zakladnico upodobitev do * • lenjske pokrajine. Kasneje je bila kolonija posvečena risbi, danes pa ima širši profil, saj v nji gojijo vse možne slikarske in druge upodobitvene tehnike, kar je lepo razvidno tudi na letošnji razstavi, posebej značilni zaradi raznolikosti pristopov. Izraziti krajinarji so Petrovič, Perko in Jerič, ki so podali svoja videnja dolenjske krajine SE ENA PRODAJNA RAZSTAVA ČRNOMALJSKI KULTURNI DIRENDAJ • Najglasnejši patrioti kujejo med vojno največje dobičke. (Bebci) • Pekel je karantena na poti v kapitalizem. (Logar) ČRNOMELJ - V knjižnici v Ulici Otona Župančiča je vedno živahno. V Novoletnem družinskem direndaju, ki poteka v decembru, so doslej že organizirali družinsko ustvarjalno delavnico pod vodstvom Brede Kočevarjeve. Prodajna razstava V svetu nenavadnih knjig je imela veliko obiskovalcev, nakup knjig pa je bil skromnejši. V petek, 16. decembra, bo KUD Hip-hop iz Črnomlja uprizoril lutkovno igrico Potepuh. Večer poezije in glasbe Mladena Babiča, ki ga prireja omenjeno društvo, pa bo danes ob 19. uri. Mladi in odr udeležite se prireditev! rasli, BOŽIČNA SLIKARSKA KOLONIJA NA OTOCCU OTOČEC - Od danes, 15. decembra, do nedelje, 18. decembra, bo na Otočcu potekala 1. božična slikarska kolonija. Kolonijo na pobudo akademskega slikarja Janeza Kneza organizirata Galerija Otočec in Krkina družba Zdravilišča. K sodelovanju so povabili Nikolaja Beera, Hermana Gvardjančiča, Apolonia Zvesta, Jožeta Tisnikarja, Henrika March-la, Janeza-Miša Kneza, Van-Huin-quin, Marjana Skumavca, Jožeta Marinča, Antona Wolfa in Jožeta Kotarja. Pokrovitelji kolonije so Krka Zdravilišča, Hotel grad Otočec in Galerija Otočec. VSESTRANSKI DRAGATUŠCI - Tamburaši iz Dragatuša (na fotografiji) so imeli v zadnjih dveh letih veliko nastopov, tako samostojnih kot s plesalci. Poleg ljudske glasbi radi igrajo predvsem zimzelene melodije, poleg tamburic pa igrajo še številne druge inštrumente, zato so vedno dobrodošli, saj znajo ustvariti veselo razpoloženje. V soboto pa so dokazali, da niso le dobri pevci in instrumentalisti, temveč tudi gostitelji. (Foto: M.B.-J.) Melodije iz stotine tamburic V Dragatušu je bilo po sedmih letih srečanje tamburaških skupin, ki se gaje udeležilo okrog sto tamburašev - Dokaz, da ljudsko izročilo Bele krajine ne bo izumrlo DRAGATUŠ - V Beli krajini v zadnjih letih deluje sedem tamburaških skupin, ki v glavnem skrbijo za instrumentalno spremljavo folkloristov, le malokateri pa nastopajo tudi samostojno. Minulo soboto pa so se tamburaši iz Bele krajine in Predgrada v kočevski občini - okrog sto jih je bilo - predstavili na srečanju v Dragatušu samostojno, brez plesalcev. ZKO Črnomelj je že dvakrat organizirala takšna srečanja v Dragatušu ter nazadnje leta 1987 na Preloki. TISNIKAR V DOLENJSKI GALERIJI NOVO MESTO - Jutri, 16. decembra, bodo ob 18. uri v Dolenjski galeriji odprli eno največjih razstav doma in na tujem zelo znanega slikarskega samouka Jožeta Tisnikaija. Slikarje doslej razstavljal na Dolenjskem le trikrat, v Novem mestu leta 1966 in 1983 ter v Kostanjevici leta 1967. Tokrat se bo predstavil s 50 slikami in 16 risbami; razstava je prav zato dodatno zanimiva, saj doslej Tisnikar slik in risb še ni razstavljal skupaj. V kulturnem programu bo nastopil Slovenjgraški oktet, Vinag Maribor bo predstavil buteljčno vino, za katero je nalepko oblikoval Tisnikar, ob tej priložnosti pa bo izšel tudi 25-stranski katalog z besedilom dr. Milčka Komelja. Tokrat pa se je ideja rodila med dragatuškimi tamburaši. Namen je bil predvsem spodbuditi delo teh skupin, kvaliteto igranja, popestriti ponudbo domačega kraja ter prispevati k ohranjanju belokranjskega ljudskega izročila. V tem pogleduje dragatuška prireditev zagotovo uspela, in prav bi bilo, da bi z njo nadaljevali. Vendar bi morali najti večji prostor. In, ne nazadnje, bi bilo potem med poslušalci lahko tudi več tistih, ki se zlasti v Črnomlju, Metliki, Adlešičih in Dragatušu učijo igranja tamburic že v osnovni šoli. Najprej so se predstavili tamburaši iz Dragatuša pod vodstvom Antona Grahka, kijih poleg dobrega igranja odlikuje tudi lepo petje. Zaradi obojega pa veliko gostujejo tako doma kot v tujini. Tamburaše KUD Oton Župančič iz Vinice zadnja leta vodi Ivan Starešinič, ki si skupaj z ženo prizadeva ohraniti bogato kulturno tradicijo Vinice, in kot je bilo slišati v Dragatušu, jima to dobro uspeva. Tamburaši iz Predgrada imajo od nastopajočih najdaljšo tradicijo igranja, njihova posebnost pa je violina. Ker zadnja leta v tem kraju ni folklorne skupine, so tudi tamburaši popustili z igranjem, a so se tokrat pod vodstvom Emila Smaljclja le zbrali. Dragatušci so se predstavili še s skupino Cestnik. Ime je dobila po Evgenu Cestniku, ki ga domačini ne cenijo le kot vodjo tamburaške skupine in pesnika, temveč tudi kot pevovodjo, organista, igralca, organizatorja kulturnih prireditev. Na Preloki je gibalo folklorne dejavnosti družina Starešinič, ki želi s folkloristi in tamburaši folklorne skupine “Lepa Anka” ohraniti ljudsko izročilo prednikov, in mlajši člani zagotavljajo, da jim bo to uspelo. Tamburaši iz Sodevcev so doma in v tujini poznani po posebnostih ljudske glasbe Poljanske doline, vendar so razočarani, ker mladih v domačem kraju ne zanima igranje na tamburice. Zato pa se za nadaljevanje tradicije ne boje v Adlešičih, saj poleg tamburašev, ki delujejo v okviru folklorne skupine, vzgajajo tudi številno skupino mladih tamburašev. Tam-buraška skupina metliške folklorne skupine “Ivan Navratil” pod vodstvom Staneta Križa ne nastopa le s folkloristi, temveč se mnogokrat doma in v tujini predstavi tudi samostojno. M. BEZEK-JAKŠE in novomeških vedut. K njim lahko prištejemo tudi Wangovo, ki je v svoje upodobitve dolenjske krajine vnesla nadih kitajskega tradicionanega slikarstva, manj pa Klančarja, ki je upodobil drobni, običajno spregledani svet narave. Mujezinovič pa že ni vec krajinar, čeprav je na nek način podobo dolenjske krajine dopolnil s svojim pogledom na njene ljudi, medtem ko je Jožica Medle s svojimi kolažno grajenimi slikami dokumentov iz dolenjske preteklosti podala svoje slikarsko videnje. M. MARKELJ DANES V TREBNJEM “ZNAMENITI SLOVENEC” ŠMARJEŠKE TOPLICE - V Zdravilišču je od 10. decembra do 10. januarja na ogled prodajna razstava Jožice Medle iz Šentjerneja. TREBNJE - Danes, 15. decembra (in ne 8. decembra, kot smo prejšnji teden pomotoma objavili), bo ob 19. uri gostoval v kulturnem domu v Trebnjem dramski igralec Tone Gogala z monologom ‘Andrej Smole -znameniti Slovenec” avtorja dr. Matjaža Kmecla. OTVORITEV TRGOVINE Z GALERIJO NOVO MESTO - Podjetje Vista 21, ki ga mnogi ljubitelji fotografije poznajo tudi po nekdanji galerijski dejavnosti, bo danes, 15. decembra, ob 17. uri odprlo nove prostore v stavbi nasproti železniške postaje v Bršljinu. V prostorih bo trgovina s fotografskim materialom, hkrati pa bo tu tudi razstavni prostor. Prva razstava bo odprta že ob otvoritvi, in sicer bo Bojan Radovič razstavil barvne fotografije Novega mesta iz adresatja, ki ga je kot zahtevnejše oblikovano poslovno darilo založila ljubljanska založba Ars Vivendi. PREDSTAVITEV SIVČEVIH KNJIG NOVO MESTO - Jutri, 16. decembra, bodo ob 19. uri v prostorih kapiteljske proštije predstavili knjižni novosti pisatelja Ivana Sivca, in sicer delo “In večno bodo cvetele lipe”, ki govori o duhovniku P.P. Glavarju, ter knjigo črtic iz življenja župnika Jakoba Aljaža “Triglavski kralj”. Predstavitve se bodo udeležili avtor, dr. Janez Gril, glavni urednik Družine, in dramski umetnik Andrej Kurent, ki bo prebral nekaj odlomkov. Program bodo glasbeno popestrili Kamniški koledniki s pevcema Janezom Majcenovičem in RC' . . ... Pokorn Lapom ter citrarjem Tomažem Plahutnikom. Društvo študentovima kaj pokazati Jutri prenovoletni koncert v gimnaziji NOVO MESTO - Društvo novomeških študentov se vse opazneje uveljavlja pri organiziranju najrazličnejših prireditev, saj si njegovi člani prizadevajo, da bi popestrili družabno in kulturno dogajanje za mlade v Novem mestu. Društvo ima za seboj že nekaj uspešnih neprofitnih koncertno-kulturnih večerov v Pizzeriji, kjer so mladi lahko prisluhnili, ne da bi jim bilo treba plačati vstopnino, ukrajinskim kozakom, Tomažu Pengovu, duetu Petra & Branko, oktetu Adoramus in citrarju Rudiju Mlinariču. V menzi študentskega naselja v Ljubljani so pripravili odmevne in zelo obiskane cvičkarije, v Tilii so pripravili razstavo ruskih umetnikov, bili pa so zraven tudi pri pripravi septembrskega teniškega turnirja. DNŠ se aktivno udeležuje tudi prizadevanj za pridobitev prostorov v Kulturnem cen- * Društvo novomeških študentov je ob podpori podjetja Foto Asja iz Novega mesta pripravilo prednovoletni koncert za novomeško mladino. Koncert bo v petek, 16. decembra, ob 20. uri v gimnazijski telovadnici, nastopile pa bodo skupine: Društvo mrtvih pesnikov, Panda iz Ljubljane, K.u.l. Gas iz Krškega in Madžar’s. tru Janeza Trdine, ki bi bili namenjen mladim. Prizadevajo si, da bi poleg informacijske pisarne zaživel tudi klub, ki bi omogočal nadaljnjo organizacijo različnih prireditev, za katera zdaj študentje izgubljajo veliko časa. T. KONCILIJA KNJIGE NA OBISKU - V šentjemejski osnovni šoli so v začetku tega meseca sodelovanju z Mladinsko knjigo - Trgovina iz Novega mesta pripravili že 14-Miklavžev knjižni sejem. Prireditev je bila dobro obiskana in veliko knjig je dobilo nove lastnike, saj je to edina priložnost, ko si lahko Šentjemejčani v domačem kraju kupijo knjige, knjigarne namreč Šenjemej ne premore. Sploh novomeška Mladinska knjiga zgledno sodeluje s šolo, saj med dnigim poskrbi vsako leto za dobavo šolskih učbenikov in staršem ni treba po knjige v Novo mesto ali drugam. Sejemski vrvež je v petek, 2. decembra, po;>estril pesnik Tone Pavček, ki se je tako, kot zna le on, se pravi domiselno in živahno, predstavil več kot tisoč učencem šole. (Foto: M. Markelj) USTVARJALCI IN OBISKOVALCI - Otvoritve razstave del, ki so nastala na 15. Krkinem srečanju slikarjev, se je udeležilo veliko ljubiteljev likovne umetnosti in vsi na razstavi sodelujoči avtorji. Na sliki v ospredju (z leve proti desni) Bojan Klančar, Rado Jerič, Jožica Medle (stoji) in Huiqin Wang. KRŠKO GOSTILO SIMFONIČNE ORKESTRE - V soboto je bila v Kulturnem j domu Krško v nabito polni veliki dvorani prva revija simfoničnih orkestrov slovenskih glasbenih šol, ki sta jo organizirala Skupnost slovenskih glasbenih šol in Glasbena šola Krško. Ideja za takšno revijo se je porodila lansko leto na delovnem srečanju ravnateljev glasbenih šol v Portorožu. Kerje v Sloveniji le sedem evidentiranih simfoničnih orkestrov, želijo s takšnim načinom predstavitve dela s/>odbu-diti in prikazati tovrstno dejavnost, kar je tudi v skladu s strategijo slovenskega glasbenega šolstva. Na reviji se je predstavilo pet orkestrov: Simfonični orkester Glasbene šole Fran Kopin Koželjski iz Velenja, Komorni orkester Vrhnika, Simfonični orkester SGŠ Maribor, Simfonični orkester Glasbene šole Krško pod vodstvom dirigenta prof. Draga Gradiška in Novomeški simfonični orkester, ki mu je dirigiral Zdravko Hribar. (Foto: T. Gazvoda) RAZSTAVA NAGRAJENCA GRAFIČNEGA BIENALA - Letošnje leto je v razstavni politiki Dolenjskega muzeja zares krepko zaznamovano z grafiko. Utrip grafičnega bienala bo po končani Suhyjevi pregledni razstavi odzvenel z razstavo grafik akademskega slikarja Dušana Podgornika, ki so jo odprli v petek, 9. decembra, v Mali dvorani Dolenjskega muzeja. Razstavo je odprl direktor muzeja Zdenko Picelj, o umetniku in njegovem zanimivem ter dokaj nenavadnem delu pa je spregovoril Bojan Božič. Podgornik se novomeškemu občinstvu predstavlja s ciklom grafik “Dogodilo se je, dogaja se, dogodilo se bo ", ki je bil najprej na ogled v koprski galeriji Meduza. Razstavo sta koprska galerija in Dolenjski muzej pripravljala skupaj in naj bi bila odprta v Novem mestu kmalu po zaključenm bienalu, saj je bil Podgornik eden od prejemnikov petih enakovrednih nagrad Novega mesta na grafičnem bienalu, vendarje zaradi spleta naključij razstava šele zdaj prišla k nam. Na sliki (z leve): Bojan Božič, Dušan Podgornik in Zdenko Picelj med otvoritvijo. (Foto: M. Markelj) ' dežurni 1 [ poročajo | UKRADEL PULOVER - Mladoletnik iz okolice Brežic je 6. decembra v trgovini Frik na Ljubljanski cesti v Novem mestu s police ukradel siv pulover znamke Leviš in trgovino oško-| doval za 4.760 tolarjev. UKRADLA RADIO, BATERIJE IN TV IGRICE - Mladoletnika, eden [ iz Kočevja, drugi iz Starega trga, sta 6. decembra v Novotehnini trgovini vNo-, vem mestu izkoristila trenutno nepaz-j ljivost trgovca in iz vitrine ukradla radio in baterije. 'Itgovino sta s tem oškodovala za okoli 6.300 tolarjev. Istega dne sta izkoristila nepazljivost trgovca tudi v trgovini Novodom v Hladnikovi ulici v Novem mestu in ukradla 4 tv igrice in s tem trgovino oškodovala za več kot 10 tisočakov. OSUMLJEN GOLJUFIJE - 39-let-ni J. V iz Brezjega pri Šentjerneju je osumljen goljufije, ker je 17. oktobra hotel z lažnim prikazovanjem spraviti v zmoto novomeško zavarovalnico Tilia, ki naj bi mu za domnevno škodo izplačala 722.000 tolarjev. SMREKE POSEKAL IN JIH PRO-| PAL - 35-letni F. K. iz Dečje vasi je osumljen tatvine, ker je novembra v gozdu v Ponikvah posekal smreke in jih nato ' prodal. Tlebanjsko enoto Gozdnega gospodarstva iz Novega mesta je s tem Oškodoval za okrog 35 tisočakov. POSEKAL VEČ HRASTOV IN SMREK - V času od 15. novembra do 6. decembra je 39-letni J. P s Krasinca v gozdu v bližini Pavičičev posekal več kubičnih metrov hrastovega in smre-I kovega lesa in s tem lastnika Z. H iz Sa-[ bljancev oškodoval za okoli 400.000 tolarjev. UKRADEL PEČ - V času od začetka oktobra pa do konca novembra je neznanec na Gačah vlomil v brunarico in ukradel električno peč ter dva gasilna aparata. S tem je Krkino zdravilišče v Dolenjskih Toplicah oškodoval za 60.000 tolarjev. NATAKAL SI JE GORIVO - 37-let-ni S. K. iz Dolenjega Kronovega se je 6. decembra zvečer pripeljal s tovornjakom na parkirni prostor nasproti avtobusne postaje v Novem mestu, parkiral poleg tovornjaka Gorjancev in iz njihovega tovornjaka iz rezervoarja iztočil gorivo v svoj tovornjak. Ko je to ponovil, ga je pri delu opazil policist. Omenjeno podjetje je oškodoval za 1.500 tolarjev. POLEG KONOPLJE NAŠLI TUDI VEČ NABOJEV BREŽICE - 9. decembra so brežiški policisti pri kontroli prometa na Cesti prvih borcev v Brežicah ustavi-! li voznika osebnega avtomobila, 17-l letnega B. D. iz Sevnice, v vozilu pa j je bil tudi 31 -letni N. B. iz Krškega, j Pri pregledu avtomobila so policisti I in kriminalisti našli okrog 1 (K) g del-| cev konoplje, zavite v plastični vrečki. V pogovoru sta povedala, da sta konopljo dobila pri 35-letnem B. R. v Brežicah. Zoper oba bodo policisti napisali predlog sodniku za prekrške, konopljo pa so zasegli. Pri B. R. so : kasneje opravili hišno preiskavo, pri kateri so našli: več zavitkov delcev j konoplje, skupaj težkih 2.350 g, za I 1.370 g stebel konoplje, prav tako i shranjenih po vrečkah, potem 130 g | semen konoplje, 26 nabojev znamke ; Luger, kal. 9 mm, 17 nabojev kal. 7,9 j mm in 5 nabojev različnih kalibrov. i Zoper B. R. so policisti napisali kazensko ovadbo. PRIKAZ DELOVANJA NOVE LINIJE ZA TEHNIČNE PREGLEDE -Po otvoritvi ene najsodobnejših linij za tehnične preglede osebnih in tovornih avtomobilov v Sloveniji v Pionirjevi Avtohiši minuli petek, so si povabljeni lahko ogledali tudi, kako nova naprava deluje. Za boljše tehnične preglede Avtohiša Pionirje odprla računalniško posodobljeno linijo za tehnične preglede NOVO MESTO - Čeprav je za številne prometne nesreče še vedno najpogostejši krivec človeški faktor, pa za večjo varnost še zdaleč ni nepomembna tudi tehnična brezhibnost vozila. Ko bo stopil v veljavo za prihodnje leto predvideni novi zakon o prometni varnosti, bodo tudi zahteve glede tehničnih pregledov precej strožje kot sedaj. Tehnične preglede bodo lahko opravljala le tista podjetja, ki bodo imela računalniško vodene linije, in eno takšnih linij so v petek odprli v Pionirjevi Avtohiši v Novem mestu tako za tehnične preglede osebnih kot tudi tovornih vozil. Naprava, ki jo je izdelalo nemško podjetje Cartec, je stala 300.000 nemških mark, kot sovlagateljica v delniško družbo Avtohiša Pionir pa je denar zanjo prispevala tudi zavarovalnica Tilia. Direktor Pionirjeve Avtohiše Slavko Sever je na otvoritvi povedal, daje to ena najsodobnejših linij za tehnične preglede osebnih in tovornih vozil v Sloveniji, daje računalniško vodena in da omogoča temeljit in natančen pregled vozila. Za zdaj bo deloval le del opreme, kajti računalniške povezave na nivoju države še ni. “S pomočjo nove naprave bomo ugotavljali zračnost podvozja, nastavitev ko-loteka vozila, brezhibnost prednjih in zadnjih blažilcev, izračunali osni pritisk, preverili zavore in na koncu naredili še optično kontrolo luči. Seveda bomo tehnične preglede še naprej opravljali na podlagi sedaj veljavnih kriterijev, ker pa bo naprava lahko odkrila tudi druge tehnične pomanjkljivosti na vozilu, bomo stranko nanje opozorili, čeprav bo lahko tehnični pregled zaenkrat opravila tudi brez tega,” je dejal direktor Slavko Sever. V Avtohiši Pionir se namreč zavedajo, da morajo ne samo preprečevati registracijo neprimernih vozil, ampak tudi s svetovanjem skrbeti za večjo varnost voznikov. J. D. Kočevska stranpota PADLA Z MOPEDOM - Mopedist Š. T, kije imel zadaj še sopotnika Z. T, je pri podjetju LIK za tisto hitrost prehitro zavil in se prevrnil. Oba sta se poškodovala po glavi in sta bila prepeljana v UB KC v Ljubljani. VELIKO POKRADENEGA - 10. decembra je Vinko Žertuš iz Kočevja sporočil policistom, daje tisto noč zaradi neprimerne hitrosti zapeljal z avtom s ceste, in to nekje med Mozljem in Brezovico. Odšel je domov, nato pa podnevi nazaj po avto. Pri tem je ugotovil, da je bilo v avto vlomljeno in iz njega ukradeni trije avtoradii, 2 CD playerja, 2 zvočnika in še več drugega, da je bil oškodovan za okoli 420.000 tolarjev. KRADEJO NA DEBELO - V minulem tednu so vlomili v traktor Radeta Aliča, ki je bil parkiran v gozdu, in iz njega odnscli za 15.000 tolarjev orodja. Iz avta, parkiranega na Trati v Kočevju, ni bilo odnesenega nič, vlomilec je razbil le šipo. Ob avtoradie so bili Nedžad Šarčevič iz Kočevja (radio so kasneje našli odvržen), Djoko Kitič iz Kočevja in Tomaž Smole iz Kočevja. Vlomilci so jim naredili še precej škode na vozilih. KJE JE MARIJIN KIP? LOŠKI POTOK - Pred dobrima dvema mesecema je bil iz kapele pri Beli Vodi ukraden kip Marije, ki ima kulturnozgodovinsko vrednost. Kip je lesen in je nekoč krasil farno cerkev sv. Lenarta. Ob prenovi cerkve (letnica ni znana) so kip prenesli v omenjeno kapelico. Tat ali tatovi niso imeli ravno težkega dela, saj kapela stoji na samotnem kraju. Sledov, ki bi pomagale odkriti storilca, pa po mnenju policije ni. Vaščani so ogorčeni in menijo, da je kip pač predmet preprodaje. ALARMNA NAPRAVA PREGNALA VLOMILCA KOČEVJE - V okrepčevalnico Metka v Kočevju je skušal nekdo vlomiti 7. decembra ob 0.35. Sprožil pa seje alarm in storilec jo je popihal še prej, predno so prišli varnostnik in policisti. Odnesel ni nič, naredil je le nekaj škode. Dan kasneje pa je bilo vlomljeno v gostišče Gaj in odneseno okoli 30 steklenic piva, liter vodke, 3 I vina, nekaj kokakole, cigaret, čokolad in čipsa. V Gaju še nimajo alarmnih naprav. LOVCA STA KOLEGA NAŠLA MRTVEGA ČRNOMEIJ - V torek, 6. decembra, zjutraj so se trije lovci iz okolice Črnomlja odpravili na lov na območje, ki mu pravijo “Petindvajseti kamen”. Dva sta ostala na preži, 41-letni Bojan Novak s Stražnjega Vrha pa je s psom odšel, da bi proti tovarišem pognal divjad. Ker Novaka dolgo ni bilo nazaj, sta mu lovca odšla nasproti, vendar sta ga našla mrtvega. V prsih je imel strelno rano, puška pa je ležala ob pjem. Kriminalisti nesrečo še raziskujejo, prve ugotovitve pa kažejo, da se je po nesreči ustrelil sam, ker mu je spodrsnilo. PETARDA POŠKODOVALA ŠIPO KRŠKO -11. decembra ob 13. uri je 26-letni Zoran A. obvestil policiste, da mu je nezanec na parkirnem prostoru v Aškerčevi ulici v Krškem vrgel na vetrobransko steklo avtomobila petardo, kije povzročila, daje steklo počilo. Policisti so ugotovili, da je petardo odvrgel 18-letni M. B. Svoj zagovor bo moral povedati sodniku za prekrške. PREVRNIL SE JE NA STREHO -10. decembra ob 12.15 se je na regionalni cesti izven Župelevca zgodila prometna nesreča. 48-letni Ivan V. iz Brežic se je peljal z osebnim avtomobilom iz smeri Bizeljskega proti Brežicam. Pri Župelevcu ga je v desnem ovinku zaneslo na neutrjeno bankino, po nekaj metrih pa je zapeljal na nasprotno stran ceste. Potem je avto zdrsnil s ceste in trčil v drevesni panj in manjše drevo ter se prevrnil na streho. Voznik Ivan seje pri tem hudo poškodoval in so ga odpeljali v brežiško bolnišnico. KDO JE POVZROČIL NEZGODO? -12. decembra ob 14.45 je neznan voznik lička bele barve in krške registrske oznake vozil po regionalni cesti iz smeri Ceste 4. julija proti semaforiziranemu križišču v Krškem. Ko je pripeljal v križišče Ceste 4. julija in Tovarniške ceste, je pravilno po prehodu za pešce prečkala cesto 15-letna Mojca J. iz Krškega. Voznik je zaviral, vendar nezgode ni mogel preprečiti. Tako je Mojca udarila z glavo ob avtomobil in nato obležala na cesti. Voznik pri tem ni ustavil, ampak se je odpeljal neznano kam. Policisti naprošajo očividce nezgode, da pokličejo na postajo prometne policije v Krškem ali na telefonsko številko 92. OPOZORILO NOVO MESTO - Bližajo se novoletni prazniki in pred prazniki se množično vrstijo zabave po gostinskih lokalih in zidanicah. Ker je Uprava za notranje zadeve Novo mesto v preteklih letih beležila porast vlomov v avtomobile in tatvin z in iz njih, opozarja občane, ki bodo odšli na zabave, naj avtomobile parkirajo na osvetljenih parkirnih prostorih ter naj v avtomobilih ne puščajo predmetov, ki vabijo storilce k dejanju. Prav tako naj avtomobile zaklepajo in kdaj pa kdaj preverijo, če je z avtomobilom vse v redu. Na nasprotni vozni pas in v smrt Prejšnji teden je cesta zahtevala še tri življenja „ BREŽICE, OREHOVO, TRŽIŠČE - 80-letna Jožefa L. iz Brežine v brežiški občini, ki se je 2. decembra hudo poškodovala v prometni nesreči, o kateri smo pisali prejšnji teden, je 6. decembra v brežiški bolnišnici za posledicami nesreče umrla. - V torek, 6. decembra, ob 23.35 pa se je zgodila huda prometna nesreča v Orehovem, ki je zahtevala mlado življenje. 22-letni Danijel V iz Orehovega se je z jugom 45 peljal po lokalni cesti z Brega proti Sevnici. Ko je v Orehovem pripeljal v bližino stanovanjske hiše št. 80, ga je zaradi prehitre vožnje zaneslo preko nasprotnega pasu na zemeljsko površino poleg ceste, po kateri je vozil nekaj metrov in trčil v zemeljski nasip, zaradi česar gaje dvignilo v zrak, daje trčil v prometni znak, nato pa še v parkirani tovornjak ob cesti. Danijel seje pri tem tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. Zaradi trčenja je nastalo tudi za okrog 600.000 tolarjev materialne škode. Človeško življenje je prejšnji teden zahtevala tudi prometna nesreča na regionalni cesti Mokronog - Boštanj. V soboto, 10. decembra, ob 14.08 se je 67-letni Dominik G. s Puščave v trebanjski občini peljal z golfom po regionalni cesti iz Boštanja proti Mokronogu. Izven Tržišča je zapeljal na nasprotni pas v trenutku, komu je pravilno po svoji strani iz nasprotne smeri pripeljal z jetto 42-letni Jože Z. iz Ljubljane. Med vozili je prišlo do trčenja, v katerem je voznik Dominik na kraju nesreče umrl, voznik Jože in njegova sopotnica pa sta se hudo poškodovala. Po nestrokovnih ocenah je nastalo tudi za 1,200.000 tolarjev materialne škode. PO SPORU OČE IZROČIL OROŽJE OREŠJE - 9. decembra okrog 23. ure so brežiški policisti šli posredovat v Orešje, kjer sta se sprla 45-letni oče Ivan S. in njegov 18-letni sin D. S. Med postopkom je Ivan policistom izročil doma izdelano pištolo kal. 12 mm, 4 naboje istega kalibra in 8 nabojev kal. 7,65. Kršitelja so prijavili sodniku za prekrške. EKONOMISTKA SI JE PRILAŠČALA ČEKE BREŽICE - 35-letna Mirica S. iz Brežic je kot ekonomistka vodila sosedi obrtnici poslovne knjige. Pri tem pa ni redno odvajala dnevnih iztržkov na banko in gotovinskih čekov za vnovčenje, ampak si jih je prilastila v skupnem znesku 1,717.369 tolarjev. Kriminalisti so zoper Marico napisali ovadbo zaradi kaznivega dejanja goljufije. ŠTOPAR ODPELJAL AVTO ŽUŽEMBERK -11. decembra se je J. M. iz Črnomlja peljal z rdečim BMW-jem, registrska številka NM 35 - 17, iz Ljubljane proti Žužemberku. Med potjo je pobral avtostoparja in v Žužemberku sta skupaj odšla na pijačo v gostilno. Ko sta bila pol ure v lokalu, je štopar vstal in odšel. Voznik je mislil, daje šel na stranišče, ko pa je opazil, da na mizi ni več avtomobilskih ključev, je odšel ven in ugotovil, da se je štopar odpeljal z njegovim avtomobilom. Lastnika je s tem oškodoval za okrog 2,500.000 tolarjev. Uprava za notranje zadeve Novo mesto prosi občane, ki bi videli ukradeni avtomobil, da o tem obvestijo operativno-komunikacijski center na tel.: 92. OSTALA LE DROBOVINA KOČEVJE - Na travniku med Polomom in Sečem so našli 5. decembra drobovino košute, meso pa je neznani krivolovec odnesel in se tako dobro založil za bližnje praznike. Lovci in policisti bodo zato te dni zaostrili kontrolo v loviščih. Z NOŽEM POŠKODOVAL SINA BREŽICE - 8. decembra so policisti odpeljali v zapor 47-let-nega Ivana K. iz Brežic, ker seje nasilniško obnašal do družine, 7. decembra pa je svojega 20-let-nega sina celo ranil z nožem. e m o n a GLOBTOUfi 7fSA.V€:i. A O f M c Y Emona Globtour d.o.o. Nudimo vam delo v poslovalnici EMONE GLOBTOURA v NOVEM MESTU! 1. Če ste komunikativni, ambiciozni in radi delate z ljudmi, vas vabimo, da se prijavite na prosto delovno mesto TURISTIČNEGA REFERENTA. Od vas pričakujemo srednjo ali višjo izobrazbo turistične ali komercialne smeri, aktivno znanje angleškega ter pasivno še drugega svetovnega jezika, zaželjene pa so tudi delovne izkušnje oz. usposobljenost za prodajo letalskih vozovnic. 2. K sodelovanju vabimo tudi TURISTIČNEGA REFERENTA PRIPRAVNIKA s končano srednjo ali višjo šolo turistične ali komercialne smeri in z znanjem vsaj enega svetovnega jezika. Če želite podrobnejše informacije, nas lahko pokličete po telefonu (061) 448-704. Pisne vloge pričakujemo do 25.12.1994 na naslov: EMONA GLOBTOUR, d.o.o., kadrovska služba, Šmartinska 130, 61000 Ljubljana, s pripisom “Za razpis - N. M.”. CREVARSTVO MAJER tel. 061/722-263 MESARJI, GOSTINCI, TRGOVCI... Črevarstvo Majer vam nudi po ugodnih cenah: — vse vrste (uvoženih) kalibriranih naravnih črev — umetne ovitke — mrežice — aditive iz programa TKI Hrastnik — nože Dick, Tukan (Solingen) — za trgovine vse vrste vakuum pakiranih naravnih črev (paketi po 10, 25, 50 m) Čreva in vse ostalo lahko dobite v maloprodajni trgovini v Ihanu, Goričica 1c, p. 61230 Domžale,in v času od 4.11. 94 —15. 2. 95 na ljubljanski tržnici. V Ihanu pa od 1.11.94 naprej dobite tudi vse,kar potrebujete za koline. Se priporočamo. i n d o v d c PROIZVODNJA, NOTRANJA IN ZUNANJA TRGOVINA Tel.: 061-316-143 MALOPRODAJNA TRGOVINA Ljubljana, Poljanska 95 Nič ni boljšega od domače hrane, sploh če gre za klobase, salame, krvavice in druge podolgovate dobrote. Če ste sam svoj mojster ali imate za soseda mesarja, s pripravo mesnih gobrot res ne bo težav. Kljub temu pa brez pravih izvrstnih ČREV, začimb in mesarskega pribora le ne bo šlo. In če k temu dodamo še naše stoletne izkušnje, bo nakup v naši trgovini na Poljanski 95 v Ljubljani več kot užitek. INDOV Ljubljana za pravi okus domačih kolin OfyO(l krivino trgovina z elektro materialom tel. 068/321-076 tel./fax: 068/324-071 * električni kabli * gospodinjski aparati * elektroinstalacijski material * akustika * bela tehnika * lestenci in svetila * rezervni deli * telefonija N O V O * Za nabavljeni elektromaterial organiziramo tudi montažo s 3% prometnim davkom. UGODNOST * Pri plačilu za gotovino 5% popust za belo tehniko 10—15% popust za lestence eaes ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NOVO MESTO objavlja prosto delovno mesto NADZORNEGA ZDRAVNIKA - ČLANA ZK I. STOPNJE - 2 delavca Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev imeti še: - visokošolsko izobrazbo medicinske smeri s specializacijo iz medicine dela ali splošne medicine - vsaj 2 leti delovnih izkušenj s področja medicine dela. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom. Za zdravnike, ki že delajo polni delovni čas, pa je možna tudi zaposlitev za tretjino nad tem. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Območna enota Novo mesto, Prešernov trg 7. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. Dekleta zbudila mrtve gledalce Nepričakovana zmaga Novomeščank nad vodilnimi Blejkami - Sijajno vzdušje v dvorani - Pionirje igral kot razglašen orkester - Kočevke so se ustrašile prve zmage NOVO MESTO, KOČEVJE - Pred sobotnima odbojkarskima tekmama v novomeški športni dvorani verjetno niti en poznavalec te hitre igre z žogo ni pričakoval, da bodo fantje tako zlahka izgubili, še manj pa se je komu zdelo verjetno, da bodo dekleta premagala do sedaj neporaženo ekipo Klima Com-mercea z Bleda, Vendar se je zgodilo prav to in velika predstava novomeških odbojkaric je po dolgih letih spet dvignila na noge sicer gledališko tiho domače občinstvo. Začetek srečanja med Novomeš- PLESALCI - Na kvalifikacijskem turnirju v latinskoameriških plesih v Velenju je nastopilo 5 pionirskih parov posavskega plesnega kluba Lukec. Tina Korber in Jaka Piltaver sta bila osma, Sanja Antolič in Marko Babič pa deseta, blizu polfinala pa sta bila tudi Uroš Rogič in Anja Žvab. (dv) SHOW DANCE - Na turnirju v shovv danceu v Ljubljani je med pionirkami v razredu disco in tehno zmagala Anamarija Danko, medtem ko sta bili mladinki Vesna Vučajnk in Josipa Fink 3. in 4., skupina Divi’s formation pa je bila tudi 3. (dv) TREBANJKE TRETJE - Kegljačice trebanjskega Mercatorja so na zadnji tekmi jesenskega dela prvenstva v me-dregijski ligi premagale celjski EMO s 5:3 in so na lestvici tretje, (ng) OSTALI SO PRAZNIH ROK - Vsa naša drugoligaška kegljaška moštva so tokrat ostala brez točk. Kočevje je s 6:2 izgubilo v Domžalah, Sremič Krško s 5:3 v gosteh pri Proteusu, Kočevke s 7:1 z drugo ekipo celjskega Ema, v medreg-ijski ligi pa je črnomaljski Rudar s 6:2 v gosteh izgubil s Krilatim kolesom, (ng) OKORNOVA VODI - Po dveh nastopih za klubsko prvenstvo Trebnjega vodi Slavka Okoren (749), 2. je Vebrova (745) in tretja Prosenikova (744). (ng) KOLENC TRETJI - Mladi mirnski badmintonist Bojan Kolenc je osvojil 3. mesto na drugem letošnjem turnirju za otroke do 12. leta v Ljubljani. V polfinalu ga je premagal kasnejši zmagovalec Čaleta z Ježice, na tekmi za 3. mesto pa je Kolenc premagal Sergeja Povha (Bit). (mč) ŠAH - Zmagovalci sevniškega občinskega posamičnega prvenstva v šahu za osnovnošolce v različnih starostnih kategorijah so bili: med dečki: Aten Dragar, Aleš Lončar, Matjaž Kranjc in Tomaž Govekar in med deklicami: Vesna Knez, Alenka Radej in Mojca Grilc, (jb) Dobovčani premagali Slovana Ribničani so dobro igrali le en polčas - Kočevke izgubile doma - V drugih ligah vodijo naše ekipe DOBOVA, RIBNICA - Rokometašem ALP Dobove gre posel še naprej dobro od rok. V zadnjem krogu so v Ljubljani brez težav premagali nekdaj slavnega Slovana, ki je zaradi neuspehov pred lem srečanjem zamenjal trenerja, vendar mu to očitno ni pomagalo. Tekma je bila borbena, izkazali pa sta se predvsem obrambi obeh moštev, Dobovčani pa so si zmago priigrali v prvem delu drugega polčasa, ko so po- ODBOJKA IA. DOL, moški, 9. krog: PIONIR : LJUTOMER 0:3 (-11,-13,-14) PIONIR: Babnik, Dolja, Povšič, R. Mohorčič, Krevs, G. Mohorčič, Žu-nič, Černač, Brulec, Goleš, Gotcnc. LESTVICA: 1. Vigros Pomurje 16, 2. Olimpija 12. 3. Ljutomer 10, 4. Kamnik 8,5. Pionir 8, Fi Prom 0. V soboto bo Pionir igral v Ljubljani z Olimpijo. IA. DOL, ženske, 9. krog: TPV NOVO MESTO : KLIMA COMMERCE BLED 3:1 (-11,15,12,13); TPV NOVO MESTO: Ostroveršnik, J. Vernig, K. Vernig, Menger, Smrke, Podolski, Orešina, Koncilija. LIK TILIA : HIT CASINO 1:3 (7, -6,-8, -12); LIKTILIA: Starc, Kotnik, Tbrk, Vidmar, Klun, Hočevar, Drobnič, Kersnič. LESTVICA: 1. Clima Commerce Bled 16, 2. TPV Novo mesto 12, 3. Zgornja Savinjska 8 (1 tekma manj)... 6. Lik Tilia 0. V soboto se bo TPV Novo mesto v Novi Gorici pomeril s HIT Casinojem, Lik Tilia pa v Ljubljani s Krimom. II. DOL, moški, 10. krog: PIONIR II ŽUŽEMBERK: MEŽICA 3:0 (8,5, 15); PAN KOVINAR: SALONIT II 3:1 (-10, 2, 9, 1); LESTVICA: 1. Simonov zaliv Izola 18... 3. Pan Kovinar 16... 6. Pionir II Žužemberk 10 itd. V soboto bo Pionir II Žužemberk igral v gosteh s Termo Lubnik, Pan Kovinar pa s Črnučami. III. DOL, moški, zahod 10. krog: MOKRONOG : BLED II 3:1 (-12, 11.13.11) LESTVICA: 1. Portorož 20... 11. Mokronog 4 itd. V naslednjem krogu bo Mokronog igral v gosteh s Triglavom. 111. DOL, ženske, zahod 10. krog: TPV NOVO MESTO II : LANGO ŠENČUR 0:3 (-6, -4, -6); JULČIVI-TAL II: LIKTILIA II 3:1 (-12, 11, 13.11) ; LESTVICA: 1. Piran 18... 1L TPV Novo mesto II 2, 12. Lik Tilia 112. 102:54 (53:24) (Bajc 31, Novina 20, Petrov 14, Smodiš 11, Vučkovič 11, Oštir 6, Gavranovič 5, Vipavec 2, Lenart 2); SNEŽNIK KOČEVSKA REKA : BOROVNICA 91:84 (48:38); BREŽICE : FENIX UU-BUANA 89:58 (51:32). LESTVICA: 1. Novo mesto 92 27,2. Didakta Radovljica 25... 4. Brežice 22... 8. Snežnik 19 itd.; košarkarji Novega mesta 92 bodo jutri (v petek) ob 19. uri doma igrali s Snežnikom Kočevsko Reko. ROKOMET I. SRL, moški, 14. krog: SLOVAN : AFP DOBOVA 15:18 (7:8); AFP DOBOVA: Marcola, Dapo 2, Češ-novar 1, Mijačinovič 4, Voglar, Ži-bert, Glaser 5, Kranjc 1, Toplak, Kekič, Stojakovič 5, Denič; INLES RIBNICA : KODELJEVO 16:23 (10:12); INLES RIBNICA: Krajc, Poje, Ilc, Marolt 1, Jurič 2, E. Pajnič 2, Lesar 3, Mihelič 5, Škaper 3, Fajdiga, F. Pajnič, Žagar. LESTVICA: L Pivovarna Laško 28... 4. AFP Dobova 16... 12. Inles 6. I. SRL, ženske, 12. krog: KOČEVJE : MLINOTEST 22:28 (13:18); KOČEVJE: Jovičič, M. Dragičevič5, Guštin 2, Vuk 1, Kajmak, Jerič 5, Oroz 5, Bejtovič 4, L. Dragičevič, Kersnič, Jesenko, Mikulin. LESTVICA: 1. Krim Electa 22... 7. Kočevje 9 itd. II. SRL, moški, 12. krog: vzhod: Pomurka : Interier Krško 24:28 (13:13), Brežice: Krog 22:25 (11:13), Dol Hrastnik : Lisca Sevnica 24:23 (14:10). LESTVICA: 1. Interier Krško 22,2. Lisca Sevnica 16... 11. Brežice 2. Zahod: Črnomelj : Delmar Izola 16:20 (9:12), Besnica: Akripol Trebnje 24:25 (8:14). LESTVICA: 1. Akripol Trebnje 22... 10. Črnomelj 6. NAMIZNI TENIS vedli za tri zadetke, česar domačini niso mogli več nadoknaditi. Za zmago Dobove so zaslužni predvsem Stojakovič in Glaser, ki sta z zadetki v prvem polčasu svojemu moštvu prinesla prvo večjo prednost, in Mijačinovič, kije tudi pridno polnil mrežo domačih. Precej slabše gre našemu drugemu prvoligašu ribniškemu Inlesu, ki je doma izgubil s Kodeljevim. Ribničani so v prvem polčasu pokazali eno svojih najboljših letošnjih iger in so bili povsem enakovredni gostom, ko pa je že kazalo na presenečenje, so v drugem delu igre popustili. Kočevke so tokrat imele v gosteh ajdovski Mlinotest in izgubile, vendar so kljub temu obdržale sedmo mesto na lestvici. V obeh drugih liga so naša moštva še vedno med najboljšimi. Na zahodu je vodeči trebanjski Akripol gostoval pri Besnici in zmagal, na vzhodu pa vodi moštvo krškega Inetrierja, ki je tokrat v gosteh premagal Pomurko. Sevniška Lisca je tekmo z Dolom v Hrastniku sicer izgubila, vendar je kljub temu obdržala drugo mesto. KOŠARKA L DNTL, moški, 9. krog: VESNA : MELAMIN KOČEVJE 3:4 (Pavič: SKL LIGA A-2, moški, 12. krog: INTERIER KRŠKO : NOVA GORICA 91:68 (51:30); INTERIER KRŠKO: Bordelius 4, Rozman 6, Lu-čev 5, Avsenak 4, Stevens 14, Zatu-roski 14, Ademi 17, Šantelj 12, Kraljevič 10, Samar 5; LESTVICA: 1. Iskra Litus 24, 2. Interier Krško 23. V soboto bo Interier Krško igral v gosteh s Cometom. SKL B liga, moški, zahod, 14. krog: NOVO MESTO 92 : TOLMIN Murn 2:0, Čad : Komac 0:2, Šemrov : Špelič 0:2, Šemrov-Pavič, Špelič-Komac0:2, Pavič : Komac 0:2, Šemrov : Murn 2:0, Žitek : Špelič 2:0). RADGONA : NOVOTEHNA 3:4 (Rihtarič: Kralj 2:0, Fridrih: Hribar 0:2, Kuzma : Horvat 2:1, Rihtarič-Fridrih : Hribar-Horvat 0:2, Rihtarič : Hribar 2:0, Kuzma : Kralj 1:2, Fridrih : Horvat 1:2) LESTVICA: 1. Moravske Toplice -Sobota 18,2. Melamin Kočevje 16... 8. Novotchna 4. Novotehna je rešena zadnjega mesta Melamin je tokrat premagal Vesno NOVO MESTO, KOČEVJE -Novomeški namiznoteniški igralci so se z drugo zaporedno zmago - tokrat so premagali lanskega državnega prvaka moštvo Radgone - končno otresli zadnjega mesta na prvenstveni lestvici in imajo na koncu jesenskega dela prvenstva dobre možnosti, da si spomladi brez večjih težav priborijo obstanek v ligi. V Radgoni so domači igralci kar trikrat vodili, na koncu pa so morali priznati, da so Novomeščani trenutno boljše moštvo od njih. Tfekmo je odločila igra dvojic, v kateri sta Hribar in Horvat z lahkoto premagala Frid-riha in Rihtariča, čeprav je zadnji brez težav dosegel obe posamični zmagi. Izid srečanja med Vesno in kočevskim Melaminom 4:3 ne kaže pravega razmerja moči obeh moštev. Vesna je sicer s Pavičevo zmago nad Murnom vodila z 1:0, potem pa so Kočevci zmagali štirikrat zaporedoma in o tem, kdo bo osvojil točki, ni bilo več dvoma. Tako Kočevci kot tudi Novomeščani so lahko z jesenskim izkupičkom zadovoljni. Melamin se je z Gregorjem Komcem utrdil na drugem mestu, za vodilnimi Moravskimi Toplicami zaostaja le dve točki, pred tretjeuvrščenim Tamom pa ima že štiri točke prednosti. Novotehna je bila ves čas zadnja, po dveh zaporednih zmagah pa je napredovala kar za dve mesti. LV čankami in Blejkami ni bil ravno obetajoč za domača dekleta, saj so gostje vodile že s 7:0. Potem pa se je začel div-ji ples novomeških tigric, ki so izid izenačile na 7:7 in s tem napovedale, da Blejkam, ki jim večina poznavalcev pripisuje največ možnosti za naslov državnih prvakinj, tokrat ne bo lahko. Novomeščankam sicer ni uspelo dobiti prvi niz, zato pa so v drugem ves čas vodile z dvema do štirimi točkami raz- ZAPRAVILE FINALE - Na polfinalnem ženskem rokometnem turnirju za srednješolsko prvenstvo Slovenije dijakinje novomeške gimnazije niso imele sreče, saj so tekmo za tretje mesto, ki še vodi na finalni turnir, z gimnazijkami iz Most izgubile z 10:9, zmagoviti zadetek za Moščanke pa so dosegle Novomeščanke kar same, ko so pozabile na žogo, ki se je počasi skotalila v gol. Jok nesrečne vratarke ni pomagal, v finale pa sta se poleg Gimnazije Moste uvrstili še Gimnazija Šiška in SEDS Koper. Na sliki: Moščanke so bile v obrambi tudi grobe. (Foto: I. V) like. Blejke so sicer izenačile na 14:14 in nato povedle, vendar je borbenim Novomeščankam na koncu uspelo niz dobiti s 17:15. TTetji nižje bil tudi izenačen, vendar so ga brez dramatičnega konca spet dobile domačinke. Na začetku četrtega niza so Blejke že vodile s 7:2, a so Novomeščanke ob izdatni pomoči močno razživetih gledalcev, med katerimi je bil najglasnejši mlajši del moštva Pionirja, le zmogle dovolj moči, da so kot prve letos premagale izredno močno blejsko ekipo in ob tem ustvarile v dvorani vzdušje, kakršno si lahko le želimo. Morda bi podpora gledalcev pomagala tudi Pionirju, ki je verjetno močnejše moštvo od Ljutomera, a je sobotno tekmo vseeno izgubil. Med tednom si je na treningu Petkovič poškodoval koleno, vendar je kljub poškodbi in ob šepanju na tekmi z Ljutomerom igral zelo bojevito. Žal pa je bil Pionirjev “orkester” tokrat popolnoma razglašen. Slab je bil že sprejem, igralci so v napadu delali začetniške napake, pogosto se je dogajalo, da tolkača ni nihče ščitil, medtem ko so Ljutomerčani na nasprotni strani mreže s fanatično borbenostjo in z zanosom uspevali skoraj v vsem, kar so si zamislili, ter povsem zasluženo dobili obe točki. Kočcvkam se je to soboto prvič v sezoni ponudila priložnost za zmago, vendar so, kot da so se je ustrašile, po dokaj lahko dobljenem prvem nizu popustile in Goričankam podarile točki. Intel podpisal s planinci Planinska sekcija Intel Servis ima ob ustanovitvi 40 članov - Načrtujejo 12 izletov in akciji NOVO MESTO - Razmerev telesni kulturi oziroma v športu so se v zadnjih letih zelo spremenile, do največjih sprememb pa je prišlo prav na področju financiranja športne in rekreativne dejavnosti. Država je mnogim dejavnostim precej privila ali pa celo povsem zaprla denarno pipo. Planinstvo sicer veljajo za tisti del telesne kulture, ki je najbolj skromen, vendar brez denarja ne more živeti. V Novem mestu je do sedaj delovalo kar nekaj planinskih sekcij, v ponedeljek pa se jim je pridružila še ena. V gostilni Kos so namreč ustanovili planinsko sekcijo Intel Servis, obenem pa je direktor največjega dolenjskega družinskega podjetja Intel Servis, d.o.o., Janez Štrukelj s planinci podpisal pogodbo o podpori in sodelovanju. S strani planincev je pogodbo podpisal strokovni vodja sekcije Marko Rems, prva predsednica sekcije pa je postala Danica Štrukelj. Podjetje se je s podpisom pogodbe s planinci zavezalo, da bo poskrbelo za stalni vir denarnih sredstev, ki jih bodo planinci porabili predvsem za nakupe prepotrebne opreme, ki bodo vodnikom omogočili, da bodo svoje skupine čim varneje popeljali v gore, obenem pa bo nekaj denarja namenjenega tudi regresiranju sicer precej dragih avtobusnih prevozov. Naloga planincev je, da pripravijo vsako leto najmanj 10 izletov - za prihodnje leto načrtujejo 12 izletov in dve akciji - ter da za izlete v hribe in gore pridobijo tudi delavce podjetja Intel Servis. Njihov prvi izlet bo januarski pohod na Šmarno goro. 1. V \ \ L NOGOMETNI TURNIR ČRNOMELJ - Nogometni klub Bela krajina organizira 24. in 25. decembra turnir v malem nogometu. Prijavnina znaša 6.000 tolarjev. Ekipe naj jo nakažejo na ŽR: 52110 - 678 - 83279 ali pa jo prinesejo na dan žrebanja. Žrebanje parov bo 22. decembra ob 18. uri v klubskih prostorih. Vse potrebne informacije se dobijo na tel.: 068 -51-081 dopoldan in od 16. - 22. ure na številko 52 - 500. VRHOVNIKU ZMAGA Mi bist m NOVO MESTO - Prejšnji teden smo F poročali o uspehu smučarke novo-meškega Roga Maje Škerjanec na tekmi FIS v Saas Feeju, tokrat pa se je njen klubski kolega Matjaž Vrhovnik izkazal na tekmi evropskega pokala v slalomu v švedskem mestu Are. Prvo mesto sije priboril že na prvi progi, v drugem teku mu je uspelo zadržati prednost, čeprav je najboljši čas dosegel Francoz Si-mond, ki je bil na koncu tretji. Drugo mesto je zasedel najboljši nemški slalomist Bernhard Bauer. ODLIČEN MED STAREJŠIMI MIRNA - 15-letni mirnski badmintonist Uroš Kirm seje izkazal na turnirju za igralce do 18. leta v Ljubljani, kjer je v polfinalu izgubil s kasnejšim zmagovalcem in osvojil 4. mesto. Med dekleti je Urška Plahutnik klonila šele v finalu, medtem ko je Nina Šumi osvojila 4. mesto. Na Miklavževem turnirju v Lendavi so nastopali igralci do 14. leta, od Mirnčanov pa seje spet izkazal Uroš Skerbiš, ki seje uvrstil v polfinale, (mč) Pv, slcei Mi NOVOMEŠČANI V FINALU NOVO MESTO - Mladinska ekipa novomeškega namiznoteniškega kluba Novotehna je uspešno nastopila na polfinalnem turnirju za državno prvenstvo v Novi Gorici. Novomeščani Tomaž Kralj, Matjaž Retelj in Borut Miklič s« premagali Novo Gorico s 4:0, Šampionko iz Vrtojbe s 4:2, Škofije s 4:2 in Vesno iz Zaloga s 4: \. KRŠKO, NOVO MESTO - Poraz v Litiji pri košarkarjih krškega Intcri-erja očitno ni pustil težjih posledic, saj so to soboto doma spet zaigrali tako, kot znajo, in brez težav premagali Novo Gorico, moštvo z zadnjega konca prvenstvene lestvice. Novogoričani so prvič in zadnjič vodili v 4. minuti, ko je bil izid 8:6, potem pa so Krčani prevzeli igro v svoje roke in ob polčasu vodili že z 21 točkami razlike. Že po šestih minutah igre v drugem polčasu se je razlika zvečala še za 10 točk, potem pa je domači trener dal v igro tudi igralce s klopi, tako da so gostje lahko celo nekoliko ublažili poraz. V domačem moštvu so se izkazali predvsem Novomeščan Zaturoski pa Američan Stevens in Ademi. V zahodni skupini košarkarske B lige faetfr ja, storjena iz koristoljubnosti, pa največ f® dnevnih zneskov. Višino dnevnega znes-?.’>0 sodišče določilo tako, da bo upoštevalo '"'o storilčevega dnevnega zaslužka glede na r!govo trimesečno čisto plačo in druge do-r*ke ter družinske obveznosti. “To bo prob-N ker zaenkrat podatkov o čisti plači nima-^ ’ Poleg tega tudi do sedaj, ko je šlo za zapos-storilce, velikokrat teh podatkov nismo /“■li, čeprav smo jih zahtevali. Zakon pa nas ^ dodatno omejeval z določilom, da podatek J®ni čiste plače ne bo smel biti starejši od 6 'Ncev,” pojasnuje sodnica Gutmanova. V rjnih primerih bo sodišče lahko storilčeve T^lne sposobnosti tudi ocenilo. Sodišče bo kot do sedaj določilo tudi rok za plačilo Nne kazni, ki bo morala biti poravnana v Ku od 15 dni do 3 mesecev, v upravičenih Nrih bodo lahko določili, da se kazen plača ''v obrokih, vendar jo bodo morali storilci v ^kem primeru plačati najpozneje vdveh letih. Pa se denarne kazni ne bo dala niti prisilno !eDati, se bo spremenila v zaporno, pri čemer N dan zapora po zakonskih določbah oce-^ na dva dnevna zneska denarne kazni. Spre-'hba denarne kazni v zaporno kazen pa ne Nela biti daljša od šestih mesecev. I Novost novega kazenskega zakonika je tudi »Nna kazen za starejše mladoletnike. ™kče bo to kazen lahko izreklo mladoletniku, Nu več kot 16 let, za kazniva dejanja, za Cr:t je predpisana kazen zapora do 5 let ali J!arna kazen, seveda pod pogojem, če jo plača s svojimi dohodki. Za mladoletpi-|. _ predpisana najmanj dva dnevna zneska ^iveč 180 dnevnih zneskov. Če mladoletnik čNe kazni ne plača, jo bo sodišče nadome-z enim od vzgojnih ukrepov. Prepoved vožnje in odvzem vozniške prometne delikte, ki sodijo med Z°gostejša kazniva dejanja, odgovarja novi nski zakonik z novo kaznijo: s prepovedjo čv® motornega vozila, ki sicer sodi med (j ke kazni in jo lahko sodišče izreče poleg BNe ali zaporne kazni. Na tovrstno kazen lt00 lahko obsojeni storilci kaznivih dejanj v Jhetu. Prepoved vožnje bo lahko trajala lijNnj tri mesece in najdalj eno leto po tv Nmočnosti sodbe. Čas, ki ga storilec prebi-Č^Poru oz. v zdravstvenem zavodu zaradi V-'i<-'nja pa se ne šteje v trajanje te kazni. Za discipliniranost voznikov se bo sodišče lahko poslužilo tudi možnosti izreka varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja. Tega ukrepa se bo sodišče posluževalo predvsem v tistih primerih, ko bo ugotovilo, da bi storilčeva nadaljnja udeležba v prometu pomenila nevarnost za ostale udeležence. Če se bo sodišče odločilo za ta varnostni ukrep, bo prizadeti ostal brez vozniškega dovoljenja od 1 do 5 let. Po preteku tega obdobja, bo moral, če bo želel imeti vozniško, izpit ponovno opraviti. Če storilec še nima vozniškega dovoljenja, lahko sodišče določi, da sc mu dovoljenje za čas trajanja ukrepa ne sme izdati. Mladoletnik se mora opravičiti “Glede na izrečene sodbe lahko rečem, da je približno polovica pogojnih. Res pa je tudi, da storilci kaznivih dejanj pogojnih obsodb ne smatrajo kot kazni,” pravi Gutmanova. Pogojno obsodbo se sme izreči, če je za storjeno kaznivo dejanje zagrožena kazen zapora do dveh let ali denarna kazen. V nobenem primeru pa se pogojna obsodba ne sme izreč za kazniva dejanja, za katere je predpisana zaporna kazen najmanj treh let. Npr.: morilcu že ne bo mogoče izreči pogojne kazni, saj je za umor predpisana najmanj pet let zapora. Preizkusna doba, ki jo ob tem določi sodišče, pa ne sme biti krajša od 1 leta in daljša od 5 let. Novosti so tudi pri varnostnih ukrepih, namesto osmih jih bo sedaj šest: obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu, obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti, obvezno zdravljenje alkoholikov in narkomanov, prepoved opravljanja poklica, odvzem vozniškega dovoljenja in odvzem predmetov. Ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu lahko za neprištevnega storilca traja največ 10 let - te omejitve do sedaj ni bilo. Tudi v primeru, če sodišče storilcu izreče pogojno obsodbo, mu sme naložiti zdravljenje na prostosti. Če se storilec brez upravičenega razloga ne prične zdraviti ali ga samovoljno opusti, sme sodišče pogojno obsodbo preklicati. Če je bil ta ukrep izrečen ob kazni zapora, sme trajati, dokler kazni ni prestal, če pa je bil izrečen ob pogojni obsodbi, sme trajati največ 2 leti. Vzgojni ukrepi in kazni za mladoletnike so našteti v posebnem poglavju. Poleg ukora sodijo med vzgojne ukrepe še navodila in prepovedi, nadzorstvo organa socialnega varstva, oddaja v vzgojni zavod, oddaja v prevzgojni dom, oddaja v zavod za usposabljanje. “Zlasti zanimiva so navodila in prepovedi, ki jih sodišče lahko izreče mladoletniku tudi več. Ena od takih navodil je, da se mora mladoletnik osebno opravičili oškodovancu,” pravi Gutmanova. Navodila in prepovedi pa smejo trajati največ 1 leto. Zapor za mladoletnike ne sme biti krajši od 6 mesecev in ne daljši od 5 let, le za kazniva dejanja, za katera je mogoče sicer storilcem izreči zaporna kazen do 20 let, se sme mladoletniku izreči zaporna kazen do 10 let. Življenje vredno več, premoženje manj Kazni za kazniva dejanja zoper življenje in telo so v mejah, kot so bile do sedaj. Po novem je več je predlagalnih deliktov na predlog I g /t Milojka Gutman tožilca. Med kaznivimi dejanji zoper človekove pravice in svoboščine je novo kaznivo dejanje neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja, potem neupravičeno slikovno sme-manje. Novost je tudi zloraba osebnih podatkov. Prav gotovo se bodo sedaj, ko se več strank bori za oblast, pogosteje pojavljala tudi kazniva dejanja zoper volilno pravico in volitve, ki so v zakoniku opisana v posebnem poglavju. Pri kaznivih dejanjih zoper čast in dobo ime ni bistvenih novosti, novost pa je pri kaznivih dejanjihzopcrspolno nedotakljivost, in sicer pri členu, ki govori o posilstvu. “Ta člen po novem pravi, da posilstvo stori, kdor prisili osebo drugega ali istega spola (prej: kdor prisili žensko) k spolnemu občevanju, pri tem pa uporabi silo ali grožnjo. Sicer pa je za tovrstno kaznivo dejanje enaka zagrožena kazen kot prej,” pravi sodnica Gutmanova. Po novem zakoniku je človekovo življenje vredno več, premoženje pa manj, saj so kazni za premoženjske delikte nižje, kot so bile predpisane do sedaj. Npr.: pri tatvini se je zaporna kazen do 5 let znižala na zaporno kazen do 3 let. Nižje kazni so zagrožene tudi za velike tatvine, rope pa roparske tatvine itd. V zakoniku je novo poglavje o kaznivih dejanjih zoper gospodarstvo, kamor sodi ustvarjanje monopolnega položaja, lažni stečaj, povzročitev stečaja z nevestnim gospodarjenjem in druga kazniva dejanja vključno s pranjem denarja. Proti koncu zakonika so opredeljena še kazniva dejanja zoper varnost republike Slo- decembrski knjižni sejem Ni bil preveč živ Eden za drugim sta se pred kratkim v ljubljanskem Cankarjevem domu zvrstila kar dva razstavno prodajna sejma, najprej sejem infomiatike Infos ’94 in za njim še Decembrski knjižni sejem, ki je potekal prejšnji teden. Čeprav ju loči veliko stvari, pa imata nekaj skupnega; oba sta v bistvu predstavila in ponudila kupcem zakladnico informacij, do katerih dandanes lahko pridemo, le da je Infos predstavil elektronsko pot, knjižni sejem pa klasično, že pet stoletij utrjeno pot - knjigo. Če bi sodili po obisku, potem je na dlani, kateri od obeh poti občinstvo posveča več pozornosti in kateri se morda tudi odpira lepša prihodnost. Na Infosu je bila taka neznosna gneča, da je Cankarjev dom pokal po vseh šivih, na knjižnem sejmu pa gneče ni bilo, poleg tega je zavzel precej manj prostora. Vendar to ne pomeni, da za sejem ni bilo zanimanja, saj ga konec koncev Združenje založnikov in knjigotržcev ter Cankarjev dom najbrž ne bi pripravila, če ne bi računala, da bo pritegnil obiskovalce in kupce. Organiza-toiji so namreč presodili, da bienalni tradicionalni Slovenski knjižni sejem ni dovolj, zato so letos prš ič poskusili še z Decembrskim, knjižnim sejmom, ki naj bi zapolnil vmesno praznino. Vstopnine ni bilo, bera knjig je bila zelo pestra in za nameček so knjige prodajali z izdatnimi popusti, nekatere so bile celo do 80 odst. cenejše kot v redni prodaji. Ljubitelji knjig so tako imeli kaj videti in tudi kaj kupiti, četudi niso imeli s seboj debelih denarnic. Bogatejša knjižna bera Na sejmu je sodelovalo 40 založnikov in knjigotržcev iz vseh koncev Slovenije. Že bežen sprehod med enotno oblikovanimi stojnicami je pokazal, da se je slovensko založništvo neverjetno razmahnilo in da si z izdajanjem in prodajo knjig služi vsakdanji kruh veliko več ljudi kot kdajkoli poprej. Kako debele so rezine tega kruha, pa seveda ne vemo. Vsekakor je razveseljivo, da toliko podjetnikov zaupa v slovensko knjigo in se ukvaija z njo. Lani so po podatkih slovenskega statističnega zavoda založniki v Sloveniji natisnili 2440 naslovov knjig, kar je za nekaj več kot 14 odst. več kot leto poprej. Glede na tematiko je bilo največ novih knjig s področja družbenih ved, kar 586 naslovov oziroma skoraj četrtina vseh lani izdanih naslovov. Na drugem mestu je leposlovje z 19,5-odstotnim deležem. Razveseljivo in presenetjivo hkrati, zlasti če upoštevamo javne tožbe o črnih dnevih slovenskega izvirnega leposlovja, je dejstvo, da se je precej povečalo število slovenskih leposlovnih knjig; izšlo jih je 289 ali za 16 odst. več kot predlani. Podobno se je povečalo tudi število prevedenih leposlovnih del, pri čemer vodijo prevodi iz anglo-ameriškega jezikovnega kroga, za njimi pa so prevodi iz nemščine. Za malenkost več kot lani je še prevodov iz španščine, portugalščine in iz južnoslovanskih jezikov. Na tretjem mestu so knjige s področja uporabnih znanosti, medicine in tehnike, nato slede knjige s področja umetnosti, arhitekture, fotografije, glasbe in športa, pa knjige s področja naravoslovja in matematike, zgodovine, zemljepisa in domoznanstva, jezikoslovja ter verstva, bogoslovja in filozofije. Zanimivo je, da seje v primetjavi s prejšnjimi leti precej povečalo število matematičnih in naravoslovnih knjig ter knjig z versko in bogoslovno vsebino, četudi po deležu tovrstne knjige sicer niso visoko na lestvici vseh izdanih knjig. Več knjig ne pomeni več bralcev Ti podatki kažejo, da knjiga nikakor ni odpisana, kot so prerokovali nekateri preroki elektronskih knjig. Klasična tiskana knjiga ima kljub nekaterim pomanjljivostim še vedno dovolj izrazitih prednosti in najbrž bo preteklo še veliko vod, predno jih bodo povsem izrinile njihove elektronske vrstnice, če jih seveda sploh kdaj bodo. Treba pa je priznati, da elektronski mediji uspešno osvajajo trg in občinstvo, še posebno, ker učinkovito združujejo besedilo, sliko in zvok ter omogočajo hitro ter med seboj povezano iskanje. Seveda podatkov o več natisnjenih knjigah ne gre jemati kot suho zlato. Knjig je morda res veliko, vprašanje pa je, koliko od novih knjig še najde bralca in koliko jih neprebranih obleži ter na koncu konča svoje venije in njeno ustavno ureditev. Zanimivo je, da politični umor ni uzakonjen le za predsednika države in predsednike vseh vej oblasti, ampak tudi za člane vlade, poslance, svetnike in sodnike. Od 10 do 20 let zaporne kazni zakonik določa za tistega, kdor z namenom, da bi ogrozil ustavno ureditev ali varnost RS, vzame življenje predsedniku RS ali predsedniku državnega zbora, državnega sveta, vlade, ustavnega ali vrhovnega sodišča. Za politični atentat na poslance in vse druge še poleg njih naštete pa je zagrožena kazen najmanj sedmih let zapora ali zapor petnajstih let. Obtoženec in tožilec enakopravni stranki “Novi kazenski zakonik smo težko pričakovali, ker smo morali uporabljati zvezne predpise, ki ne obstajajo več. To je v praksi povzročalo nemalo težav,” pravi Gutmanova in dodaja: “Še več sprememb kot kazenski zakonik pa nam prinaša zakon o kazenskem postopku, ki prav tako prične veljati s 1. januaijem prihodnje leto.” Tako bo na prvi stopnji sojenje spet razdeljeno na dve sodišči - okrajno in okrožno. Na okrajnem sodišču bo sodil sodnik posameznik, na okrožnih pa senat treh sodnikov ali več. Na okrajnih sodiščih se bodo reševala kazniva dejanja, ža katere je predpisana denarna ali zaporna kazen do treh let. Po novem bosta imela obtoženec in tožilec na obravnavi položaj enakopravnih strank. Spremenjen bo tudi potek obravnave. Še naprej jo bo vodil predsednik senata, le da bosta imali besedo najprej stranki (obtoženec in tožilec), na koncu pa še predsednik senata. To pa bo v večji meri kot dosedaj zahtevalo večjo angažiranost tožilcev, ki bodo po novi zakonodaji tudi drugje dodatno obremenjeni. V večih primerih kot dosedaj bo obdolženec moral imeti zagovornika po uradni dolžnosti. Veliko novosti je tudi glede pripora, npr. odpadel je priporni razlog vznemirjanja javnosti itd. “Obstaja bojazen, da bo vsaj na začetku na sodiščih obravnavanih manj zadev, saj bo delo zaradi mnogih novosti teklo počasneje,” zaključuje Gutmanova. Poleg spoprijemanja z novo zakonodajo bodo na sodiščih morali pregledati tudi vse že izrečene varnostne ukrepe, potem tiralice, jih prilagoditi novi zakonodaji in pri tem upoštevati obdolženčevo najugodnejšo varianto, da o razvrščanju zadev, kaj bo po novem letu obravnavalo okrajno in kaj okrožno sodišče, niti ne govorimo. JOŽICA DORNIŽ življenje v papirničarskih mlinih. Nekatere študije o bralnih navadah v tem pogledu niso prav spodbudne. Med založniki na sejmu smo odkrili kar tri založbe z območja širše Dolenjske: starosto med njimi Dolenjsko založbo iz Novega mesta, prodornega novinca Mondeno iz Grosupljega in manj znanega novinca Založništvo Koce iz Starega trga. Slednji se je usmeril predvsem na izdajanje otroških slikanic, ki jih je popestril z slikanicami lepljenkami in vezankami. Mondena ima izrazito slovensko naravnan program, saj so večino pri nji izdanih knjig napisali slovenski avtorji, med njimi ni tako malo prvencev. Dolenjska založba pa ima svoj program širše razvejen in tiska tako izvirna dela dolenjskih kot drugih avtorjev, stvarno literaturo, otroške knjige, zahtevne monografije in prospekte. Dolenjska založba je bila ena redkih, ki so knjižni sejem izkoristile za promocijo svojih novih knjig. Žal ne številnim obiskovalcem so predstavili tri knjižne novosti: Kitajske zapiske Alenke Auersperger, roman Vladimirja Kavčiča Minevanje in dvojezično pesniško zbirko Ivice Jembriha Zemlja sme/Zemlja smo. MILAN MARKELJ Stojnica Dolenjske založbe iz Novega mesta Priloga Dolenjskega lista 11 "Bioenergija je za pametne!" “Čutim, kaj te teži. Pridi, pomagal ti bom!” Tako je zapisal v slovenščini in nemščini Ivan Pirc iz Hrastnika na bel list. Na tem papirju lahko beroči najdejo tudi precej nevsakdanji klic k nečemu, kar je nad človekom, in sicer: “Sila kozmična - pomagaj!” Z vsem tem želi Ivan Pirc na čim krajši način opozoriti ljudi okrog sebe nase. Kot pravi, je bioenergetik, eden od najuspešnejših evropskih bioenergetikov, kakršnih je po njegovem prepričanju samo šest. Dela na več krajih, ob torkih in četrtkih tudi na Ratežu pri Papeževih. Pirc na seansah, ko se srečuje z različno obolelih ljudmi, hrepenečimi po zdravju, neštetokrat dviguje roke. Toda nikoli ne dvigne rok, ne ustraši se še tako trdega oreha. Bioenergetiki s posebnimi merjenji ugotavljajo svojo moč. Ko se Pirc tako primerja s prvo damo bienergije v Rusiji, je za celo četrtino močnejši. Nemški strokovnjaki, ki raziskujejo zvezo med boleznijo, ozdravitvijo in bioenergijo, svarijo pred težkimi bolniki. Pravijo, da bioenergetik ne sme pustiti čisto k sebi rakastega bolnika. “Jaz sem dovolj močan. Rakastega bolnika sprejmem k sebi, ga prijemljem, skratka svaril nemških strokovnjakov mi ni treba upoštevati. Torej sem močnejši od Nemcev,” pravi Ivan Pirc, ki se je v življenju sprva izučil za strojnega ključavničarja in strojevodjo tovornega vlaka. Pomoč v sanjah Pirc z bioenergijo učinkuje, kot je pojasnil načine svojega delovanja, enako na človeka ob sebi kot na nekoga daleč stran. Obolelih mest na človeku pred sabo se loteva lahko z gibanjem rok brez dotika. Ko pa človeka ni blizu, deluje nanj s telepatijo ali radiestezij-sko. “Imam pa tudi svetovni uspeh: na človeka, ki me je potreboval, sem deloval skozi sanje.” V podkrepitev tega navaja primer ženske osebe, ki je imela tumor. “Tik pred operacijo, se ji je dvakrat sanjalo o čudežnih učinkih bioenergije. V sanjah sem vas prosi- la: 'Pirc, pomagajte, če morete!’ Tako mi je pozneje pripovedovala ta oseba sama. Zadnji hip pred operacijo tumorja seje zdravnik še enkrat prepričal o zdravstvenem stanju te ženske. Tumorja ni bilo več.” Tako je povedal pri belem dnevu pred odprto novinarsko beležko Ivan Pirc. Zato ni kriv časopis, če ne drži, da Pirčeva bioenergija lahko valovi tudi skozi sanje. Ozdravitve kot po čudežu Zakaj sploh gre pri celotni zadevi? Čudežnih ozdravitev na podlagi bioenergije sploh ni? Ali je res, da Ivan Pirc odpravlja bolezni in spravlja porušeno delovanje organizma spet v normalen tek? Je samo osebnost, psihično neprimerno stabilnejša od nevrotične osebnosti našega časa? Je poosebljen čudež? Reinkarnacija številnih svetovnih genijev hkrati ali morda samo šarlatan? Tako moreče in obtožujoče pomisleke lahko dokaj uspešno prežene z roko napisano pismo hčerke ene od Pirčevih pacientk. Ko je prišla moja mama julija prvič na seanso, piše v pismu, je bila njena bolezen (mul-tipla skleroza) že dolgo v polnem razmahu. Zelo je bil prizadet njen govor, koordinacija gibov in gibljivost sama, kar je še dodatno slabšalo njeno psihično - čustveno počutje. Po obisku pri g. Pircu so se izboljšave pokazale kljub mamini močni bolezenski prizadetosti. Zdaj mama spet lahko govori in tudi zapoje. Sama lahko je, postala pa je tudi bolj živahna in vesela. Res lepa hvala gospodu Ivanu Pircu! Tako piše v pismu. V moč bioenergije tudi več ne dvomi oseba, s katero smo se pogovarjali v Novem mestu, potem ko je imela za seboj kakih 20 seans z bioenergetikom Ivanom Pircem. “Imela sem težave z vidom. Telesa nisem mogla več obvladovati. Nisem se mogla več podpisati. Zdravniki so ugotovili multiplo sklerozo. Ko sem izvedela za bioenergetika Pirca, sem ga obiskovala. Zdaj se počutim veliko bolje. Taka sprememba, da se ne da povedati! Hodim. Prehodim mesto. Štiri ure skupaj sem nabirala gobe. In pišem spet.” To je v kratkem zgodba, ki je priplavala na skritih solzah. Rodila sta jih spomin na preteklost in sreča, ki je napočila z izboljšanjem bolezenskega stanja. Sreča za zmeraj? Ivan Pirc se ne sprašuje: “To bolezen sem pozdravil.” To so pričevanja živih ljudi o neki domnevni nevsakdanji moči bioenergetika Ivana Pirca. Domnevni zato, ker ni nizen stasitega Ivana razprostrtih rok videti ničesar. V dokaz, da moč vendarle ima, pa našteva čudodelnik iz Hrastnika vrsto primerov, ki naj bi sc mu bili do zdaj nanizali kot človeku izrazite bioenergije ter telepatskih in jasnovidskih sposobnosti. “Ženska s Ptujskega polja je zaradi neznosnega glavobola stalno hodila k zdravnikom. Ti so vsakič znova ugotovili, da “ni ničesar takega”, niso je dali na rentgen, ampak so jo vsakič znova hoteli poslati v sanatorij med pijance in norce. Odkril sem, da ima tumor. Pri zdravnikih si je izprosila rentgeniziranje, tudi oni so ugotovili tumor, operirali so jo in danes je z njo vse v redu. Ženski, kije imela zelo hudo astmo, sem pomagal, lahko diha in se po šesti seansi že vozi s kolesom. Neki drugi sem odpravil bulo iz telesa. Neka ženska mi je iz Nemčije po telefonu sporočila, da mož trpi za hudim glavobolom. Zadostovalo je nekaj besed po teh efonu in glavobol sem mu odpravil. Na daljavo sem pozdravil otroka, ki je imel 42 stopinj C vročine. S Pohorja so pripeljali Bioenergetik Pirc med seanso na Ratežu, kamor redno prihaja ob torkih in četrtkih. skoraj nepokretno žensko. Nanjo sem deloval pred ljudmi, vstala je s stola in šla sama ven. Na Ptuju so mi pripeljali dekle, ki je imelo hrbtenico zvito v “S”. Po tretji seansi je bilo dekle ravno. S pomočjo telepatije pa sem obdržal pri življenju neko drugo dekle, kije spilo strup. Spominjam se tudi moža, ki mi je telefoniral, da ne more vstati s postelje. S svojo močjo sem deloval nanj in možje še isti dan zložil avlo cementa. Predme so pripeljali neko Mariborčanko, hromo od rojstva. Po četrti seansi z menoj je hodila z opornicami.” To so le nekateri od primerov, ki jih je navedel Pirc. Doslej se je že dokazal tudi z jasnovidnostjo, kot pravi. Pravilno je napovedal znančevo avtomobilsko nesrečo, spopade v Romuniji, razmere v Sloveniji in poplave v Kolnu. Nekemu neznancu je prerokoval skorajšnjo ločitev, kar se je temu - ob srečanju s Pircem je bil mladoporočenec -tudi zgodilo. Predvidel je polom nekega izleta v Kairo in preklic nekega potovanja v Singapur. Neki neznani ženski je, ko ga je prvič obiskala, povedal, da na obisk ni prišla z možem, ampak z ljubčkom, kar je ženska, vidno presenečena, tudi priznala. “Počutim se kot izobčenec” Pirc, ki bo o bioenergiji izdal naslednje leto knjigo, ne razlaga, kako deluje na nekoga, ki želi njegovo (po)moč. “Kjer me začne boleti, tam je tvoja hiba,” pravi kratko. Kljub svoji velikanski in skoraj nezadržni moči - “s svojo silo dvignem ne glede na najino od- daljenost človeka s stola”, “lahko ste v Ne* Yorku, jaz vas čutim” - in kljub svoji trditvi da je veliko ljudi rešil odprtega groba, daje malce prostora za razmislek. Pravi namreč' “Bioenergija je za pametne ljudi.” Prepričan je, da je bioenergija največkrat zadnja bito ki se je v iskanju pomoči oprime človek. Zato ne mara sleparjev in nekajurnih tečajev radi' estezije, ki so lahko dobra šola sleparstva n! področju bioenergije, radiestezije in podob nih mejnih področij. “Nisem ljubosumen na druge bioenergetike, premalo nas je ljudi, k1 pomagamo revežem, in želim, da nas je več Ampak ne ljudem denarja jemati!” Tak® misli je, ker je prepričan, daje bioenergija da1 božji. Po čem je pri njem naprodaj ta dar? Ivan Pirc o tem pravi: “Lahko prodam liter krvi lahko dam ledvico. To gre iz mojega telesni1) prav tako bioenergija. Zato tu nimajo M raziskovati davčni inšpektorji. Lahko sam0! rečem: če bi bil oderuški, bi se kot bioend’ getik pri tolikšnem opravljenem delu dane5 lahko vozil z lastnim letalom. Res pa je, ® velikokrat ne dobim niti za bencin in da f dajem pacientom za vlak, namesto da bij111' računal. Darujem slabovidnim in za cerkve Plačal sem ureditev pokopališča. Kot bir*' nergetik sem res kot nekakšen čarodej. A1® pak bioenergijo zapostavljajo, vsaj pri nas. P0 krivici. Včasih se počutim kot kak izobčene11 Potreben sem, ko pomagam. Potem - kot® me nikoli ni bilo.” MARTIN LUŽA*1 begunci v Sloveniji . V knjigi in na filmu Mnoge begunčke, ki so našli začasni dom v Sloveniji, v njihovi domovini niso nikoli obiskali Miklavž, Božiček, dedek Mraz. V Črnomlju, kjer okrog 150 otrok preživlja že tretje božično-novoletne praznike v pregnanstvu, pa je postala že navada, da jih v predprazničnih dneh obiščejo dobrotniki, ki se - v imenu teh dobrih mož - še posebej spomnijo prav na otroke. Eni takšnih Miklavžev, Božičkov in dedkov Mrazov hkrati so bili predstavniki kreativnega, športnega in kulturnega kluba iz bolnišnice, imenovane USL 28 Bologna. V klubu te italijanske bolnišnice, ki velja s pet tisoč zaposlenimi za eno največjih v Evropi, delajo številni prostovoljci. Nekaj od njih se jih je zavzelo prav za begunce v Črnomlju. Duša in srce te skupine so Lucio Zanichelli pa Elisabeta Serrantoni, Dallomo Gugliel-mo, Onelia Forlani, Ildebrando Zanichelli, Floriano Boschi, Gianfii Ecchia ter še mnogi njihovi družinski člani, sodelavci, prijatelji in znanci. Pred dnevi niso pripeljali v Črnomelj dobrodošle pomoči za begunce prvič, zagotovo pa tudi ne zadnjič. So se pa tokrat prvič spomnili tudi na prizadete otroke v dijaškem domu, ki jih bodo odslej redno oskrbovali z marsičim, kar potrebujejo za življenje, a tudi za polepšanje vsakdanjika. Bolonjčani imajo za zbiranje pomoči za begunce v Črnomlju med svojimi someščani dobro razpredeno mrežo, saj so ob zadnjem obisku pripeljali za dvajset tisoč nemških mark pomoči za otroke, odrasle, vzdrževanje zbirnega centra, vsak otrok pa je dobil tudi plišasto igračo. Toda svojega dela niso želeli omejiti zgolj na zbiranje pomoči. Vsak je prispeval kamenček v mozaik idej in prišli so na zamisel, da bi o črnomaljskem begunskem centru izdali knjigo, ki bi ji priložili kaseto z dokumentarcem o življenjskih usodah ljudi, ki so svoj začasni dom našli v mestu ob Lahinji. Klub železničarjev iz Bolonje je namreč že pred časom v svojem časopisu odstopil klubu iz bolnišnice del prostora, kjer so objavljali prispevke o svojem delu, seveda pa tudi doživljaje z obiskov v Črnomlju, pesmi in spise, ki jo jih napisali begunci, in še kaj. Časopis prebira veliko ljudi, saj ga natisnejo v osemnajst tisoč izvodih ter razdelijo brezplačno. Zal pa je dobrodelne-žem iz bolnišnice vedno zmanjkalo prostora, da bi objavili vse, kar so želeli. Zato so se odločili, da bodo prihodnje leto začeli izdajati svoj časopis. Bogato gradivo iz črnomaljskega zbirnega centra, kroniko ter življenjske zgodbe nekaterih beguncev pa so začeli pripravljati tudi za knjižno izdajo. Tako Roberto Barič iz Bolonje že prevaja v italijanščino material za knjigo, ki naj bi izšla prihodnje leto okrog velike noči. S knjigo, ki bo razdeljena na tri dele, tako da bo primerna za otroke različnih starosti, želijo Bolonjčani predvsem vzgajati otroke ter jih ob prikazu trpljenja njihovih vrstnikov, ki so izgubili svoje domove, navajati na humanitarno delo. Ob decembrskem obisku v Črnomlju so Bolonjčani znova odnesli s seboj zajeten kup gradiva za knjigo. Hkrati so z video kamerami posneli osnutke za dokumentarec, ki ga bodo s profesionalnimi kamerami posneli ob naslednjem obisku v marcu. Zavedajo se, da so prvi, ki so se odločili izdati knjigo in posneti film o beguncih v Sloveniji, zato ob predstavitivi obeh ne bodo nič prepustili naključju. Načrtujejo celo, da bi takrat sklenili pobratenje med Bolonjo in Črnomljem, menijo pa, da ne bi bilo napak, če bi knjiga izšla tudi v slovenščini ter še katerem evropskem jeziku. Ne nazadnje tudi zato, ker bodo z izkupičkom od njene prodaje pomagali begunskim otrokom. A s tem se pomoč, ki sojo prostovoljci iz kluba bolonjske bolnišnice pripravljeni nuditi beguncem v Črnomlju, še ne konča. Predlagali so tudi posvojitve begunskih otrok na daljavo. V Črnomlju so že pripravili seznam otrok, izmed katerih bodo posvojitelji iz Italije izbrali tiste, ki sojih pripravljeni vzdrževati in šolati. Žal ob tokratnem obisku vodja zbirnega centra Vladka Potočar ni vedela povedati, ali je v Sloveniji že kakšen tak primer. Zagotovo pa tako ponujene roke dobrotnikov iz Italije ne bodo zavrnili. Ta je še toliko bolj dobrodošla, ker pomoč mednarodnih humanitarnih organizacij Sloveniji usiha. Zato so v Črnomlju lahko srečni, da imajo takšne zagnance, kot so prostovoljci iz kluba bolonjske bolnišnice, ki jih je v zadnjem času na to belokranjsko mesto tesneje prižela še ena vez. Stkala jo je črnomaljska rojakinja Veronika Ovniček, ki že 26 let živi v Bologni, odslej pa bo tudi sama obiske v rojstnem kraju obogatila s humanitarnimi akcijami. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Dobrotniki iz Bologne razdeljujejo darila begunčkom. glasba Narodne v plašču rock"n,rolla “Kovači smo, in naša sila skovala nam bo sreče ključ, in iskra svetla izpod kladiva prižgala bo svobode luč”. Tako se začne pesem, ki je znana v naših krajih. V njej se vsakič, ko jo igrajo, prepoznajo glasbeniki, ki vam jih danes predstavljamo - D’Kovači. D’Kovači so to postali nekega jesenskega dne v novembru leta 1993, ko je ideja meso postala, udejanili pa so jo: Tomaž Zorko (kitara), Zdenko Bošnjak (vokal), Primož Moškon (kitara), Emil Jurečič (bas), Rok Jožef (saksofon), Niko Galeša (tolkala) in Milan Merlin (bobni). Slednjega je nedavno zamenjal Janez Klobučar. Že samo ime predstavlja glasbeno usmeritev tega ansambla. Fantje predelujejo slovenske ljudske pesmi, ki jih “preoblečejo” v sodobno glasbeno obleko, ki temelji na roknrolu ter sorodnih zvrsteh. D’Kovači ohranjajo tradicijo ljudskih pesmi, melodije pa pri tem ne spreminjajo, spremenjena je le glasbena podlaga. Ime ima po Tomaževih besedah tudi udarno moč, saj je bil poklic kovača včasih pri nas zelo pogost. Tisti D pred Kovači pa je “pa dalenjsku” predelani angleški “the”, ki si ga sicer v svoje ime nadeva precej naših skupin. Idejo za ustanovitev skupine je dal Tomaž, ki je tudi njen vodja v glasbenem smislu, sicer pa je na odru nesporni frontman seveda pevec Zdenko. Zamisel, da bi u-stanovil skupino, ki bi izvajala takšno vrsto glasbe, se mu je porodila kake pol leta pred dejansko ustanovitvijo skupine. In kako D’Kovači kujejo svojo glasbeno podlago? Pravzaprav zelo preprosto. Polka je osnova roknrola, iz slednjega pa razvijejo (počasni) blues. Fantje so ugotovili, da so mirne ljudske pesmi odlična osnova za sodobne rokovske “sentiše”. Poleg tega pišejo tudi lastne skladbe. V glavnem je avtor Tomaž, piše pa jih tudi Primož, medtem ko Niko sodeluje z idejami. Ostali člani sodelu- — D’Kovači: Milan Merlin, Niko Galeša, tj Jožef, Tomaž Zorko, Primož Moškon (stojf’ Zdenko Bošnjak in Emil Jurečič (spredaj)- jejo pri aranžmajih. V studiu Luca so že posneli materi11 , svojo prvo kaseto, katere producent je To1® Maraš. Za izdajo pa se zaenkrat še jo z založniki. ^ Doslej so največkrat nastopil) novomeškim občinstvom, kjer ima)0 2 krog poslušalcev, igrali pa so tudi v Cr®.,,.,. Vili3' lju in - malce dlje - v Španiji, v mestu franca del Pencdes, kije pobrateno z N°j mestom. Odziv poslušalcev je bil P°v dober. Zdaj načrtujejo koncerte po SIU j skih mestih. V kratkoročnem načrtu 11,13 izdajo kasete ter promoviranje materi® gaje več kot na kaseti. Z novomeško te*cVoti), se dogovarjajo za snemanje videosp.„ dolgoročno pa upajo, da se bodo obdr*® slovenskem glasbenem prostoru. Zaenkrat so na dobri poti, da d°*6 zastavljene cilje. Če pa bodo njihova g'“ a na kladiva še dolgo odmevala po Slove®1! ’ bo pokazal čas. JERNEJ Z°F NAGRADI V ARTIČE IN NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 47. nagradne križanke izbral IVANKO PREŠERN iz Dolenje Nemške vasi in ANICO JORDAN iz Metlike. Prešernovi je pripadla denarna nagrada, Jordanova pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 27. decembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 49. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. NAGRADNA KRIŽANKA 49 REŠITEV 47. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 47. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: DLAN, RIBI, PAG, ANSAMBEL LOJZETA, SOJA, SILAK, ANALI, DAN, LR, BALAST, ALASKA, ARAK, RAKI, PAV, NOVA ZELANDIJA, OKA, ANTRAKS. prgišče misli Poznavanje zgodovine torej ni le poznavanje preteklosti, temveč predvsem poznanje sedanjosti kot dediča preteklosti, ki se obenem trga od nje, ker se odloča za prihodnost. A. ULE Vsako človeško življenje ima več pomenov. Preteklost vsakega izmed nas je moč enako dobro prirediti za življenjepis ljubljenega državnika kakor za življenjepis zločinca. M. KUNDERA Če ni zavesti o organski povezanosti sodobnega sveta z vso pozitivno in negativno dediščino celotne človeške zgodovine, je to lahko prav tako usodno in nevarno kot zloraba zgodovine. P. VODOPIVEC praktični K praktični K R I Ž praktični i. praktični 5 življenje na gradu hmeljnik; Obujena grajska preteklost Na Dolenjskem je veliko uničenih gradov, ki le z zidovjem nemo pričajo o minulih časih. O življenju, ki je nekdaj teklo na gradovih, ne vemo veliko, zato je zanimiva novost študija o načinu življenja plemiške družine Wambolt na gradu Hmeljnik, ki jo je izdelala Bernarda Potočnik in ki je pred kratkim izšla v knjigi. V noči 18. na 19. maj leta 1942 je zagorelo na gradu Hmeljnik. Štiri dni je ogenj použival poprej izropano in izpraznjeno grajsko poslopje. “Stari fevdalec”, kot je grad pred požigom imenoval eden od partizanov Dolenjskega odreda, ki je grad zažgal, je dočakal svoj konec. Danes spominjajo nanj le za silo zavarovani ostanki, ki pa so še vedno videti mogočni na svojem dominantnem Položaju. Življenje je izginilo z gradu Hmeljnik in najbrž se še dolgo ne bo vrnilo, & pa, potem zanesljivo ne takšno, kot je nekdaj bilo. Kakšno je bilo življenje na Hmeljniku, zdaj vemo nekaj več, saj je študija Bernarde Potočnik o načinu življenja plemiške družine Wambolt von Umstadt med prvo in drugo svetovno vojno na gradu Hmeljnik izšla tudi v knjižni obliki in je dostopna širši javnosti. Svoje delo in knjigo je avtorica ob pomoči univ. prof. Slavka Kremenška in Mojce Ramšak predstavila prejšnji četrtek v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. Predstavitve se je udeležil tudi edini živeči potomec zadnjega hmeljni-škega graščaka baron Philipp \Vambolt s soprogo Hermino. Raziskovanje življenja plemstva na Slovenskem je precejšnja novost pri nas, saj se je slovenska etnologija dolgo časa ukvarjala le s podeželskim življenjem in ljudsko kulturo. Sele v šestdesetih letih, ko je začela etnologija presegati dotedanje okvire in raziskovati tudi način življenja drugih socialnih plasti, od delavstva do meščanstva, načelno ni bilo več ovir za raziskovanje načina življenja plemstva. Vendar se še dolgo ni nihče lotil te teme, četudi denimo Dolenjska s svojimi številnimi gradovi kar kliče po strokovni osvetlitvi tega delčka naše minule resničnosti. Šele sredi osemdesetih let so se pojavili prvi zapisi, med ujimi zapis Novomcščanke Alenke Auer-sPerger o življenju na gradu Krumperk, ki pa ga ne moremo imeti za pravo študijo. Tudi nekateri študentje so se pri seminarjih začeli lotevati teh tem, n.pr. Tanja Roženbergar, ki Se je lotila načina življenja na gradu Rupcrčvrh. Prvo pravo študijo pa je opravila 5ele Bernarda Potočnik kot diplomsko nalogo na oddelku za etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Potočnikova je doma iz Domžal, a se je za Hmeljnik ogrela med enim od študijskih pbiskov v tem delu Dolenjske. Pogovatjala se Je z ljudmi, ki so služili na gradu. Pripovedi so jo navdušile in želela je zvedeti kaj več o grajskem življenju. Ko je zvedela, da še živi sin poslednjega lastnika gradu Hmeljnik baron Philipp Wambolt, in z njim navezala stike, se ji je odprla redka priložnost, da v živo iz pričevanj plemiča dobi avtentičen pogled v notranji način življenja plemiške družine. Odprlo se je še precej drugih virov in lahko se je lotila sistematičnega zbiranja gradiva. V treh letih je iz ustnih, tiskanih in rokopisnih virov ter iz arhivskega gradiva zbrala toliko podatkov, da se je lotila pisanja študije. “Viri so me navajali k določeni strukturi knjige,” je povedala avtorica. “Pisanja sem se lotila na način narativne analize, torej sem izbrala vrsto analitične pripovedi, ker sem želela, da bi bilo besedilo berljivo in bi pritegnilo tudi nestrokovnjaka. Če se namreč poslužuješ literarnih sredstev, kot so metafore, humor in posredna sporočila, lažje večplastno posreduješ neko družbeno resničnost, ki seveda nikoli ni enoznačna. Nalogo sem oblikov- no zasnovala kot nekakšno tragedijo v petih poglavjih z epilogom, saj je v usodi gradu Hmeljnik res nekaj tragičnega.” Avtorica je orisala način življenja plemiške družine na gradu Hmeljnik za obdobje od leta 1930 do 1942, ko je bil grad požgan. Knjigo začenja s srebrno poroko lastnikov in to je priložnost, da oriše tudi rod in preselitev družine Wambolt z moravskega posestva na Hmeljnik. V drugem poglavju izriše podobo gradu, torej bivalno okolje družine, v tretjem pa na nenavaden, vendar posrečen način poustvari dialog med vsemi družinskimi člani iz izjav, ki jih je zbrala posamič. Dialog razkriva vzgojna vprašanja, povezana z aristokratsko tradicijo nesporne veljave avtoritete, in druge družinske in družbene norme. V četrtem poglavju sc člani družine predstavijo sami iz pisem, ki so jih pisali v Nemčiji bivajoči in zaposleni hčeri oziroma sestri Leopoldini. Skozi pisma in avtoričine komentarje k njim se razgrinja tudi širši družbeni kontekst. Zadnje poglavje s pomočjo zapiskov najstarejše baronice Annc, ki je ostala na Hmeljniku in do zadnjega skrbela za gospodarstvo posestva, izrisuje poslednje obdobje življenja na gradu: to je čas vojne, gospodarskega propadanja posestva in požiga gradu. Epilog na kratko oriše nadaljnje usode družinskih članov. “Wambolti so bili nemška aristokratska družina, zato je njihov način življenja usmerjala aristokralksa mentaliteta, ki zahteva podrejanje osebnih želja splošnim aristokratskim normam. Biti plemič je pomenilo biti zgled poštenosti, vdanosti državi, vestno izpolnjevanje dolžnosti, skratka biti plemenit. Wambo!ti so se zavedali, da so potomci številnih generacij plemenitega rodu, in to jim je dajalo moč. Družina je bila katoliška in otroci so bili vzgojeni v krščanski ljubezni do bližnjega, baron Hugo pa je bil tudi politično krščansko socialno usmerjen. Imel je močan socialni čut, kar je večkrat dokazal s pomočjo revnim. Vaščanom bližnjega Jagodnika, ki je bil tistikrat hudo revna vasica, je denimo podarjal drva za kurjavo, graščinski avto pa je nekajkrat odigral vlogo bolniškega avtomobila. Lahko bi rekla, da so Wambolti ohranjali aristokratske vrednote in bili pravi plemiči,” je med drugim povedala Bernarda Potočnik. MILAN MARKELJ Avtorica študije Bernarda Potočnik mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Nezmožnost zadrževanja seča Omarica z vdelanim straniščem lahko pomeni takojšnjo in sprejemljivo rešitev problema z nedostopnim straniščem. Ce je prizadeta gibljivost, lahko uporabimo tudi kemično stranišče. Priporočlijovo je predvsem tedaj, če bolnik ne more sam prazniti posode iz omarice in če je brez stalne pomoči. Kemična sredstva namreč omogočajo, da tako stranišče lahko ostane več dni neizpraznjeno brez nevarnosti infekcije ali zadaha. Za slabo pokretne bolnike, ki živijo v svojem domu, je zato kemično stranišče praktična, takojšnja in cenena rešitev. Dvignjen straniščni sedež pride v poštev, ko ima bolnik težave pri vstajanju ali sedanju na straniščno školjko v običajni višini. Uporabimo ga lahko tudi za izravnavo razlike med višino vozička in stranišča. Na voljo so različne oblike sedežev. Straniščni vložki so izdelani tako, da se namestijo nad standardno stranišče, s čimer odpade presedanje iz invalidskega vozička na stranišče. Nekatere straniščne vozičke lahko uporabijo bolniki tudi za tuširanje. Tako jim ni treba stati pod tušem. Potiskati jih mora običajno pomočnik, nekateri pa imajo celo lasten pogon. Potrebno je zagotoviti, da je straniščni voziček med uporabo vodljiv, pa vendarle stabilen. V razvitem svetu poznajo še nekatere druge oblike pomoči manj pokretnim ljudem. Med temi naj omenim posebna javna stranišča za invalide. Pomembna je tudi kartica, ki jo bolnik lahko pokaže, kadar je na javnem mestu v škripcih. Z njo imajo prednost na stranišču, na drugi strani pa je to prošnja za pomoč v stiski. Razni pripomočki in izdelki V pomoč pri zadrževanju seča je na voljo zelo veliko izdelkov in pripomočkov. Nekatere bolniki lahko dobijo na recept, druge pa je treba kupiti. Uporaba hlačk in vložkov, ki jih po uporabi zavržemo, je primerna za ljudi, ki puščajo vodo po kapljicah. Na voljo so tanki, lahki vložki, podobni toaletnim brisačam, pa tu vse večji in bolj vpojni. Večino vložkov nosijo bolniki s hlačkami, ki se dobro prilegajo. Obstaja pa več vrst: plastične hlačke, hlačke iz blaga, ki prepuščajo vlago le v eno smer, vložek pa se namesti v plastično vrečko, raztegljive hlačke, ki so lahke in se dobro perejo, ali pa hlačke z nepremočljivim vstavkom, ki se lahko perejo, uporabljajo dlje časa in so cenejše. Hlačke za enkratno uporabo so primerne za zelo hude primere nezmožnosti zadrževanja seča. Če sta prizadeta gibljivost bolnika in dostop, lahko ohranimo zadrževanje seča s pomočjo prestreznika, v katerega se odvaja seč. Običajno so lahki, se prilegajo obliki telesa in nekatere lahko bolniki po enkratni uporabi zavržejo. (Se nadaljuje) Zavijanje daril i a a; Darila ob božičnih in novoletnih praznikih so lahko skromna, toda če bodo prišla od srca in bodo domiselno zavita, bodo lahko še kako dragocena. Tako lahko na primer škatlo zavijete v papir in povežete z zlatim trakom. Potem pozlatite makarone in jih prilepite na vrh škatle kot okras. Ali pa darilo zavijete v enobarvni papir, iz papirja različnih barv pa naredite različno velike pahljače in jih prilepite na darilo tako, da pahljače stojijo pokonci. Posebno težko je domiselno zaviti steklenico. Poskusite s platnom, iz katerega urežete kvadrat. Stranica naj bo najmanj za 20 cm daljša od višine steklenice. Izvlecite nitke, da ima platno na robovih resice. Nato steklenico zavijte v blago, povežite z rdečim trakom, vrat steklenice pa še posebej ovijte v rdeč svilen papir, da je kakor cvet. Lahko pa daste darilo kar v vrečko iz vrečevine, ki jo povežete z rdečim trakom, na sprednji strani pa prišijetc okrasne pentlje različnih barv. m Nabrizgani piškoti Bliža se čas božično-novoletnih praznikov in priprava prazničnih jedi, med katere sodi tudi peka slastnih piškotov. Za nabrizgane piškote boste potrebovali: 200 g masla ali margarine, 150 g sladkoija v prahu, ščepec soli, po 1/3 žličke mletih klinčkov, cimeta, koriandra in muškatnega oreška, naribano lupinico pol limone, 1 jajce, 2 žlici goste kisle smetane, 100 g ržene moke, 300 g pšenične moke, marmelado. Maščobo penasto umešamo, dodamo dišave in sladkor v prahu in razmešamo. Postopoma dodajamo maščobi jajčno smetano in rženo ter pšenično moko. S testom napolnimo brizgalko za brizganje piškotov. Pekač obložimo s peki papirjem in nanj nabrizgamo različne oblike piškotov. Pečemo jih v ogreti pečici pri 200 stopinjah 8 do 10 minut. Ohlajene namažemo z marmelado in zložimo po dva in dva enake oblike. Oreh bolj iskan Lupinastemu sadju, predvsem orehom in lešnikom, sc obeta lepa prihodnost, saj potrebe slaščičarske industrije še vedno naraščajo. Slovenija sama pridela komaj desetino potrebnih lešnikov in kar okrog 900 ton jih mora vsako leto uvoziti. Zato je razumljivo povečano zanimanje za saditev lupinarjev. Tokrat si oglejmo, kakojezorehi. Oreh je najbolj občutljiva sadna vrsta, saj pozebe že pri -0,5 stopinje C, zato je izbor rastišča odločilen. Zanj so primerne, odprte, tople, vinogradniške lege z dovolj globokimi tlemi, ki imajo najmanj 3 odst. humusa in veliko zalogo kalija. Slednje lahko popravimo z založnim gnojenjem. Sadimo le žlahtne, tankolupinaste sorte (elit, fran-quette, parisienne, rače 866 itd.) v dovolj velike sadilne jame (poldrugi meter premera in 60 cm globine), ki so, če gre za večji nasad, med seboj oddaljene od 8 do 10 m, prav toliko pa tudi od zida, če so sajeni v bližini stavb. Primerne sadike je zdaj že moč kupiti v večjih drevesnicah. Zimske gume spredaj in zadaj Ta čas je sicer toplo, kot da bi bili še sredi jeseni, vendar pa bo vsak hip tu koledarski začetek zime, tako da lahko že jutri sneg pobeli hrib in dol. Na zasneženih cestah bo naš avto postal svojeglav in večkrat ne bo ubogal krmila, če ga seveda ne bomo obuli v zimsko obutev, se pravi, če ne bomo letnih gum zamenjali z zimskimi. Za varno vožnjo v zahtevnih snežnih razmerah so dobre zimske gume nuja, pri tem pa ne smemo pozabiti, da je avto stabilen in zanesljivo vodljiv le, če jih ima na vseh štirih kolesih. Ne velja namreč varčna domislica, ki si jo privošči kar precej voznikov, da namreč zimske gume nataknejo le na pogonska kolesa. Strokovnjaki trdijo, da je to povsem zmotno. Zimske gume morajo biti na vseh štirih kolesih! Energetsko varčno pranje perila Pri nakupu pralnega stroja se odločimo za takega, ki ima že vgrajene varčevalne programe. Pri pranju v pralnem stroju bomo ravnali racionalno, če bomo prali, ko imamo poln pralni stroj, sicer pa izberemo program za pranje manjše količine perila, če ga imamo. Pri programu “1/2” prihranimo do 25 odst. energije. Uporabljamo energetsko varčne programe, n.pr. normalno umazano belo bombažno perilo peremo po E programu 60 stopinj C (razen tekstila za bolnike in dojenčke). Pri tem prihranimo do 40 odst. energije. Opuščamo pred-pranje, saj zaradi spremenjenih higienskih navad pogosteje peremo. Prihranek energije je okrog 10 odst. Priporočljivo je vključevanje stroja v času nižje tarife. Večkrat kontroliramo stopnjo trdote vode, da preprečimo nastanek oblog na električnih grelcih. Obloge pa pomenijo počasnejše segrevanje in povečevanje porabe energije. Cmš Priloga Dolenjskega lista 13 GOZDNO GOSPODARSTVO r-* NOVO MESTO ODKUPUJE Vse gozdne sortimente iglavcev in listavcev po naju- godnejsih pogojih. Plačilo: v 7 dneh po prevzemu. Strokovno izvajamo tudi vsa dela v gozdovih (sečnja, spravilo, varstvena, gojitvena dela itd.) Vse informacije dobite na naših poslovnih enotah.in sicer: Novo mesto (068) 321-125 Straža 84-527 Podturn 65-690 Črmošnjice 67-426 Črnomelj 51-147 Trebnje 44-069 Komerciala GG NM 321-913 Se priporočamo! ^gjg| MARUTI s katalizatorjem in dodatno opreme fll cena do registracije: 11.390 DEN s katalizatorjem in dodatno opremo cena do registracije: 11.390 DEM Ifl Prodaja EMINENT d.o.o, Dol. Kamence 61, Novo mesto, tel. (068) 323-902 Kandijska 14, Novo mesto, tel. (068) 28-950 Belokranjska 16, Črnomelj, tel. (068) 51-378 Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov AVTOSERVIS MURN Ressleva 4, Novo mesto tel.: (068) 24-791 A Nova Gorica RAZPISUJE izobraževanje za croupierje posebnih iger na srečo za igralnico na OTOČCU. Delo croupierja je zelo zanimivo, atraktivno, dobro stimulirano in se opravlja v urejenem delovnem okolju, z delovnim časom med 18. in 3. uro zjutraj. K sodelovanju vabimo vse, ki bi želeli spremeniti svoje delo oz. pridobiti nov poklic, imajo najmanj štiriletno srednjo šolo, so mlajši od 30 let, imajo opravljeno vojaščino in pogovorno obvladajo italijanski ali nemški jezik. \ Po opravljenih testih o primernosti kandidatov za opravljanje tega poklica bo izobraževanje organizirano in traja cca 3 mesece. Vse zainteresirane kandidate vabimo, da pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter rojstnim listom, potrdilom o državljanstvu, potrdilom o tem, da niste v kazenskem postopku, do vključno 22.12.1994 na naslov HIT Nova Gorica IX korpus 35 65250 SOLKAN "Recept za to čudovito mešanico zelišč so našli po smrti doktorja Samsta, slavnega švedskega zdravnika, rektorja medicine v Stockholmu. Dr. Samst se je smrtno ponesrečil pri jahanju v svojem 104. letu starosti." To je odlomek iz najbolje prodajane knjige o zdravilnih zeliščih v zadnjem času pri nas - v prodaji je že 4. natis! Maria TVeben Zdravje, iz ‘Božje tefyme Nasveti in izkušnje z zdravilnimi zelišči Knjiga je uspešnica stoletja, prevedena že v 17 jezikov, prodanih pa je več kot 6 milijonov izvodov. V knjigi je avtorica zapisala nasvete in izkušnje pri zdravljenju najrazličnejših obolenj: želodca, prostate, artritisa, revme, mehurja in ledvic, kožnih bolezni, nizkega in visokega pritiska, luskavice, ženskih težav, sladkorne bolezni, slabokrvnosti, glivic, različnih zločestih obolenj ... Knjiga je v trdi vezavi, zelo primerna za darilo. Cena knjige je samo 2.640 SIT! Možnost plačila tudi na dva obroka. Prvi obrok plačate, ko prejmete položnico, drugega pa čez mesec dni ob prevzemu knjige. Med našimi naročniki bomo izžrebali tri nagradna potovanja v RIM za 5 dni! KNJIDA ZA VSAKO DRUŽINO! Nepreklicno naročam ............ izvod(ov) knjige ZDRAVJE IZ BOŽJE LEKARNE po ceni 2.640 SIT, ki jo bom plačal(a) - v enem obroku - v dveh obrokih Ime in priimek:......................................... Ulica in hišna št....................................... Kraj in poštna št....................................... Založba MAVRICA, Gallusova 2, 63000 Celje, Tel./Fax: 063/27-734 DINAMIC, ekonomsko-iinančni inženiring, d.o.o. Kandijska cesta 64 68000 NOVO MESTO Zaposlimo 2 delavca — revizorja. Pogoji za zaposlitev: — V., VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali pravne smeri — večletne izkušnje na področju računovodstva — vsaj osnovno znanje računalništva Delovno mesto razpisujemo za nedoločen čas, z enomesečnim poskusnim delom. Svoje ponudbe z življenjepisom in dokazili pošljite do 20.12.1994 na naš naslov. O izbiri boste obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. begradu Gradbeništvo, trgovina, inženiring Zadružna cesta 14 68340 ČRNOMELJ BEGRAD d.d. ČRNOMELJ razpisuje natečaj za oddajo kooperantskih del v letu 1995, in sicer za storitve AVTOPREVOZNIŠTVA IN GRADBENE MEHANIZACIJE 1. Predmet razpisa je izvajanje kooperantskih del v letu 1995 za potrebe Begrada d.d. z naslednjimi stroji: a) bagerji: goseničarji, gumarji b) nakladalci: goseničarji, gumarji c) BN kombinirke d) valjarji e) kompresorji f) avtomešalci g) kamioni — prekucniki h) špedicijski prevozi i) avto-črpalke za beton j) strojno-prevozne storitve v kamnolomih 2. Ponudniki lahko dvignejo razpisno dokumentacijo na naslovu Begrad d.d., Črnomelj, Zadružna cesta 14, in sicer do 22.12.1994 med 7. in 14. uro v komercialnem sektorju (g. Jože Starešinič)- 3. Pisne ponudbe na enotnih popisnih listih, ki jih zagotovi naročnik, se oddajo na naslov Begrad d.d., Črnomelj, Zadružna cesta 14, najkasneje do 5. 1. 1995 do 14.00 ure v zaprtih kuvertah z oznako »NE ODPIRAJ«. Ponudniki bodo o rezultatih natečaja obveščeni do 25. 1. 1995. Z najbolj ugodnimi ponudniki bodo sklenjene letne pogodbe. OBVESTILO Podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva, delovne ljudi in občane obveščamo, da je po sklepu Izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto, sprejetem na seji dne 22. 11. 1994 (sklep objavljen v Uradnem listu RS, št. 75/94), JAVNO RAZGRNJEN OSNUTEK SPREMEMBE ODLOKA O PROSTORSKO UREDITVENIH POGOJIH ZA NOVO MESTO (IZVEN MESTNEGA JEDRA) IN SUBMESTNA SREDIŠČA v času od 2.12.1994 do 3. 1.1995 — v prostorih Skupščine občine Novo mesto, Seidlova cesta 1,1. nadstropje,ter — v prostorih krajevne skupnosti Ločna — Mačkovec JAVNA OBRAVNAVA osnutka spremembe odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za Novo mesto (izven mestnega jedra) in submestna središča bo: v torek, 20. decembra 1994,ob 19. uri v učilnici Gasilsko reševalnega centra v Ločni. Do poteka javne razgrnitve osnutka lahko podate pisne pripombe, mnenja in predloge na krajih razgrnitve ali pa jih pošljete Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora občine Novo mesto, Seidlova cesta 1. Na javni razgrnitvi bodo navzoči tudi izdelovalci osnutka dokumenta, ki bodo dokument podrobneje obrazložili in prisotnim dajali pojasnila. Vljudno vabljeni! Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto Danes je zalezovanje varanov na moč preprosta zadeva. Preden se odpraviš nad zmaje, potrebuješ vabo, saj ne gre, da bi uboge zverine krmil s čimerkoli. Pred leti, ko si moral za kozo ali ovco poskrbeti sam in ji tudi ročno prerezati vrat, je vse skupaj še dišalo po pravi pustolovščini. Danes pa za vse poskrbijo čuvaji. Plačaš nekaj tisoč rupij in se prikjučiš procesiji popotnikov s kozo in vodičem na čelu. Naša koza, glavni akter predstave, je celo pot obupano meketala, kot bi slutila usodo, ki ji je bila namenjena. Čuvaja smo imeli bolj za okras, saj tistih nekaj varanov, ki smo jih srečali med potjo, ni kazalo kakega posebnega zanimanja za žilave in podhranjene popotnike. Cela štorija me je spominjala na povorko moderne sekte, ki se pripravlja na daritev grozljivemu božanstvu. Šov z nedeljskim krmljenjem varanov je kljub turističnemu pridihu uspel, saj fotografsko navdušenje popotnikov še dolgo ni zamrlo kljub lenobnim zverinam, ki so v miru prebavljale svoj obrok. Na Floresu Motorna ropotulja skromnih dimenzij pri meni že od vsega začetka ni uživala kakšnega posebnega ugleda. In kot se na tem koncu sveta rado primeri, se je predvidena nekajurna vožnja sprevrgla v celodnevno crkavanje na tiranskem soncu. Stvar je crknila še hitreje, kot sem si sploh upal misliti. Od nekod se je znašlo miniaturno zakrpano jadro, ki je barkači omogočilo zavidljivo hitrost, ob kateri so se resnejši plavalci le kislo nasmihali. Po celodnevnem križarjenju sem v mraku le zaslutil obrise naslednjega otoka. Nad deževnim pragozdom so se strmo dvigali vrhovi, na katerih so kot mokre cunje obvisele soparne meglice. Med bananovci so se že. utrinjale prve luči, ko smo končno le pristali ob lesenem pomolu. Pristopili so začudeni domačini, med katerimi-se je skrivalo nekaj drobnih črnolask. Na sebi sem čutil radovedne poglede, toda bil sem preveč utrujen za kakršenkoli pogovor. V mislih sem imel le eno - posteljo. Jutro je oživelo s petelinjim kikirikanjem, konjskim hrzanjem, pasjim laježem in vreščanjem otrok. Skozi tanke bambusove stene sem slišal sopenje deklet, ki so prinašale vodo. Na Floresu tako kot v celi Indoneziji večinoma ne poznajo kopalnic, kot smo jih navajeni pri nas. Namesto banje in tuša imajo v velikem betonskem koritu hladno vodo, ki jo zajemaš s plastično posodo in se z njo oblivaš po telesu. Mandi, kot pravijo kopalnici, je običajno v hiši, včasih pa kar na dvorišču, kjer te pred radovednimi pogledi varuje le tanka bambusova stena. Še preden se je jutro prevesilo v dan, sem že zapuščal ribiško vasico z malim japonskim avtobusom. Takšno vozilo je na prvi pogled presenetljivo sodobno, toda na luknjasti cesti čez potok sodobna tehnika slej ko prej odpove. Kar nekajkrat se je zgodilo, da smo morali porivati avtobus, ki je obnemogel sredi dolgega klanca. Cesta je na nekaterih odsekih slabša od najslabšega kolovoza. Sto kilometrov tukaj pomeni najmanj sedem ur naporne vožnje. Že sama po sebi naporna vožnja se lahko sprevrže v pravo odisejado. Prav neverjetno, kaj vse je lahko razlog za postanek na teh cestah! Takšne in drugačne okvare so še najbolj nedolžna zadeva. V malih avtobusih običajno ni prostora za kupe prtljage, tako da jo namečejo kar na streho. Seveda se kaj rado pripeti, da po poti zgubijo kak kos prtljage, kar se običajno sprevrže v zamudno tekanje sem in tja in ponovno pritrjevanje cul, košar in torb na streho. Podrti mostovi na cesti niso nobena redkost. Ob nizki vodi se avtobus preprosto zapodi čez rečico, ob večjih nalivih pa se stvar zamplete. Najprej skušajo spraviti čez deročo vodo prazen avtobus, potniki pa plezajo preko podrtega mostu. Če se avtobusu ne uspe prebiti čez reko, je pač treba počakati, da v naslednjem kraju ugotovijo, da ima avtobus le preveliko zamudo. Takrat pošljejo na pomoč kak kamion z lesenimi klopmi, ki prezeble in sestradane potnike odpelje naprej. Avtobus seveda ustavi vsakomur, ki pomaha ob cesti, saj človeka pač ne moreš pustiti čakati na naslednjega, ki morda < pripelje šele naslednji dan. Tako “ so vozila običajno prenatrpana, Ž ljudje pa visijo skozi vedno o odprta vrata. Nekoč se je celo g primerilo, da smo po nekajurni vožnji v zakotni vasi naleteli na policista. Ves blažen ob pogledu na natrpano vozilo se je spravil nad ubogega šoferja in mu očital vse mogoče kršenje predpisov. Pa saj bi ga še razumel, saj kot policist v teh krajih res nimaš vsak dan priložnosti, da koga ustaviš, toda ko je začel sitnariti, da se moramo vrniti, od koder smo prišli, je večini potnikov z menoj vred prekipelo. Po burni razpravi je mož postave vendarle odnehal. Daje bilo vsaj za silo zadoščeno pravici, je tistim, ki so viseli skozi vrata, podelil vzgojne klofute, da jim kaj takega ne bi več prišlo na misel, mi pa smo lahko nadaljevali pot. Na dolgih vožnjah je zelo pomembno, kje si izbereš sedež. Otroci in ženske vožnjo namreč težko prenašajo in te lahko pobruhajo. Emi od preprostih vasi na Floresu Priloga Dolenjskega lista 14 PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Od zibelke do nove zibelke Kako je v svetu, ki ga tako želimo posnemati Danes ima vsaka spodobna evropska država nasprotnike gradnje cest in rabe osebnega avtomobila. Slovenija si je naredila avtomobilski salon, ima časopisje in televizijo, ki leporečita o bleščečih se lepotcih, plemenskih žrebcih pod pokrovi motorjev in deset tisoč obratih. Ima poklic(a)no novinarstvo, ki pridno obdeluje javnost z "dokazi” o nujnosti novih avtocest. Naše jesensko uvele in zimsko pozeble zelene stranke so najdlje v svojem uporu cestni norosti prišle s predlogi o "ekoloških" inačicah avtocest. Tako si menda kupujejo odpustek. Bojevnikov zoper ceste in rabo osebnega avtomobila pa Slovenci nimamo. Tam, kjer je manj cest in se zato ljudje manj prevažajo, ni prometnih težav. Po potokih ne plujejo tankerji, po širokih in globokih kanalih pač. Gradnji novih cest je treba reči “ne" zdaj, ko je še čas. Obnoviti ceste, ki že so, nekatere popraviti in razširiti, da; manj se voziti z osebnim avtom, da; pokrivati novo zemljo z asfaltom in betonom, ne. Zemlja je blago, ki ga ne zna uvoziti niti najspretnejši uvoznik. Če bi na tehtnico dali vrednote, kot so ohranjeno naravno okolje z raznovrstnostjo življenja v njem, sposobnost države, da se sama prehrani, narodna in kulturna samobitnost, gospodarska iznajdljivost in iz nje rastoče zadovoljstvo, da brez tujine nismo hromci, jih ne bi odtehtala nobena “svoboda mobilnosti". Naša poudarjeno modema in ja-pijevsko samozagledana oblast pač ni gibčna, ne daje možnosti izbire in se do Slovenije obnaša neodgovorno. Z avtocestami nam vsiljuje trohnečo relikvijo preteklosti. Iz države zanjo dela bleščečo - krsto. In tako skrbi za slovenstvo kvečjemu od zibelke do groba, namesto da bi ga vodila od zibelke do nove zibelke. Doba avtomobilizma, dušeča se v prometni gneči in onesnaženju, gre h koncu. Slovenci smo vanjo stopali počasi in zato Evropo prehiteli. A ker se bojimo biti boljši, s skoraj brigadirsko vznesenostjo gradimo avtoceste, dinozavre modeme dobe, ki se bližajo izumrtju. Množična proizvodnja in promet, uniformiranost in predvidljivost so preživeti fordovski maliki modernizma, na katere prisega naša mlada država. Prožnost, možnost izbire in osebno odgovornost, sol postmoderne dobe, prepuščamo drugim. Namesto da bi obraz pred soncem že danes skrili v senco, si ga bomo raje jutri dali popraviti s plastično operacijo. Odkar je leta 1962 ameriški ekonomist Anlhony Downs objavil ugotovitve raziskave o prometnih zastojih na ameriških avtocestah, se kopičijo dokazi, da nove ceste rojevajo le še več prometa. Njihovi načrtovalci in prometni ministri to dejstvo že trideset let v glavnem ignorirajo. Oblast je ljudi pač naredila za veslače, v svoje roke pa vzela krmilo. Vendar v krajih najhujše stiske že zmanjkuje potrpljenja. V Veliki Britaniji je Kraljevska komisija proti onesnaževanju okolja pozvala Britance v boj zoper cestni promet. Šestnajst znanstvenikov slika prihodnost, v kateri Velika Britanija gradi nove kilometre vedno dražjih cest, a ji na vsej črti spodletava, da bi zmanjšala prometno gnečo, in samo prispeva k vedno hujšemu dušenju mest in cestnih priključkov. Komisija, katere pokroviteljica je britanska vlada, predlaga stoodstotno podražitev goriva in polovico manj denarja za gra -dnjo in vzdrževanje glavnih cest, obenem pa zahteva močno denarno podporo avtobusnemu in železniškemu prometu. Angleže je strah, da bo asfaltna mreža do nerazpoznavnosti razkosala njihovo zeleno deželo. JANEZ VENCA Zakaj so bojkotirali volitve? Poskus analize lokalnih volitev - Poglavitne značilnosti so do slej najni^ja volilna udeležba, veliko število neveljavnih glasovnic in pojav kohabitacije Lokalne volitve so v nekaterih občinah že mimo, medtem ko bodo v drugih morali volilci iti ponovno na volišča v nedeljo, 18. decembra, za izvolitev župana. Iz lokalnih volitev bi lahko izluščili kar nekaj značilnosti. Prva značilnost je vsekakor za slovenske razmere relativno nizka volilna udeležba (povprečje za Slovenijo 61,95%, občina Novo mesto 64,87%). Za nizko volilno udeležbo lahko ugotovimo številne vzroke. Med glavnimi so seve- da zelo majhen ugled politikov in institucij pri volilcih, prepričanje volil-cev o nemožnosti vplivanja na odločitve (značilnost Slovenije je, da o vseh odločitvah odločajo politične elite, medtem ko se državljanom vsiljujejo stališča elite političnih strank kot obča stališča). Nadaljnji vzrok bi lahko bilo vsaj v nekaterih občinah nezadovoljstvo ljudi z novimi občinami, ki jih jim je vsilil DZ. Posebno pomembno je dejstvo, da so mnogi mediji v zadnjih dneh pred volitvami Kočevska volilna izkušnja Večina podeželja je ostala brez svetnikov, to pa še posebej velja za Kočevsko Reko - Kriv proporcionalni sistem Volitve so nekoliko razjasnile slovensko politično nebo, ostalo pa je še nekaj temnih oblakov. Oba politična pola sta zadovoljna. Dejstvo je, da projekt lokalne samouprave in nato še lokalne volitve niso bile izvedene v celoti po volji volilcev. Pri sprejemanju zakonov o novih občinah je bilo kar precej neskladja in slabe volje. Množični bojkot volilcev in namerno napačno izpolnjene glasovnice pa tudi dokazujejo, daje bilo pri celo volilni konstrukciji marsikaj narobe. Zahtevni in zapleteni proporcionalni sistem, s katerim smo mnogokje volili občinske svetnike, omogoča povolilno trgovanje in kupčkanje z našimi glasovi in, kar je najhuje, onemogoča dosledno izbiro kandidatov po volji volilcev. Državljani Slovenije so bili prisiljeni voliti stranke, posameznik, z vsemi strokovnimi in človeškimi kvalitetami, pa je bil potisnjen daleč v ozadje. Preferenčni glas praktično ne omogoča izvolitve posameznika in ima le funkcijo zamegljevanja že dovolj nedorečenega in za marsikoga nejasnega volilnega sistema. Na Kočevskem so stare levičarske politične strukture z eno samo volilno enoto dosegle zadetek v polno. Urbano središče kraja je že iz samosvoje preteklosti znano kot izredno prokomunistično, zato tam o za levico ugodnem volilnem rezultatu ni bilo potrebno dvomiti. Manj številčno in v političnih igricah neizkušeno podeželje pa je bilo zaradi nedomišljenega in nedodelanega sistema še dodatno zapeljano. Ob vsem tem je bilo volilcem premalo v zavesti, da je šlo za lokalne in ne za državne volitve. Vsevprek so se pogovarjali o Kučanu, Drnovšku, Kocijančiču, Jelinčiču, Janši itd., premalo ali skoraj nič pa ne o kandidatih iz svojega kraja. Premočni politični vpliv države je naredil svoje. Če bi bilo volilcem resnično do svojega kandidata, bi se prav gotovo potrudili in ga skušali izvoliti ne glede na njegovo strankarsko pripadnost. Toda ne - politični faktor je bil močnejši od človeškega, zato je večina kočevskega podeželja ostala brez svetnikov. To velja še posebej za Kočevsko Reko in njen okoliš. IVE A. STANIČ poudarjali, da volitve niso obvezne, da v primeru neudeležbe ne sledi sankcija, kar je zagotovljeno tudi v ustavi (npr. v Avstraliji je neudeležba na volitvah denarno sankcionirana). Pojavila pa seje po volitvah tudi teza, da v primeru večje volilne udeležbe ne bi prišlo do poraza levih strank. Seveda ta teza ne drži, ker v številnih javnomnenjskih raziskavah je ugotovljena velika korelacija med volilci ZLSD in LDS ter njihovo volilno aktivnostjo. Torej lahko sklepamo, da so volitve bojkotirali predvsem potencialni volilci desnih strank. Nadaljnja značilnost je tudi problem številnih neveljavnih glasovnic (npr. v občini Novo mesto kar 15%). Tudi iz tega podatka je mogoče razbrati nezadovoljstvo ljudi z novimi občinami, v veliko primerih pa tudi neprofesionalnost številnih volilnih odborov, predvsem na podeželju, ter nepripravljenost članov le-teh, da bi posredovali informacije o pravilnem izpolnjevanju volilnih glasovnic, predvsem starejšim občanom. Značilnost številnih občin je tudi pojav kohabitacije, pojav, da imajo npr. v občinskem svetu večino desne stranke, župan pa je iz levice ali pa obratno. To se lahko zgodi tudi v drugem krogu volitev v številnih mestnih občinah (npr. v Celju, Ljubljani). Presenetljiv je uspeh neodvisnih kandidatov ter list. Volilci, ki ne zaupajo več političnim strankam, so se odločili zanje. Seveda je v številnih primerih zelo sporno vprašanje neodvisnosti le-teh, predvsem po finančni plati (financiranje volilne kampanje). V številnih slovenskih pokrajinah so se pojavile regionalne stranke (npr. Zveza za Primorsko), ki nasprotujejo centralizaciji Slovenije. Zgleda, da jim je kar uspelo. proti spomenikom KVIZLINGOM ČRNOMELJ - Na razširjeni seji testne borčevske organizacije so razpravljali o pripravah na prazno-vanje 50-letnice osvoboditve in zma-Pe nad fašizmom. Obsodili so poskuse revanšizma in izenačevanja tis-ffu, ki so sodelovali z okupatorjem in Prisegli, z udeleženci NOB. Prodirali so tudi proti postavljanju Spomenikov kvizlingom, saj smo s akim početjem edina država na svetu. J. D. Sram meje, da sem član stranke Sramujem se članstva v Slovenski ljudski stranki Šentjernej, kije bila pripravljena sklepati take predvolilne kupčije, zato demonstrativno izstopam iz SLS kakšne kupčije? Komu v korist? Poslušam in prebiram komentarje Mar- Bližavse drugi krog volitev za župana v Šentjerneju: G. Hudoklina je kandidirala SLS, g. Krasno pa SDSS, SKD in ND. Prvi krog je mimo. Premalo glasov za prvega m za drugega, da bi bilo dovolj. Tbrej sledi drugi krog. SKD, SDSS in ND podpirajo svojega kandidata Jožeta Krašno. Suhokranjčana bosta svetnika Z veseljem sporočam spoš-tovanemu bralstvu, da so volilni izidi demantirali mojo črnogledo oceno, po kateri naj bi Suhokra-njčani ostali brez svetnikov v novomeški občini. Dejstvu, da se je v primerjavi z Novomeščani pre-Cej večji delež podeželanov udeležil lokalnih volitev, gre zelo verjetno pripisati volilni uspeh ene stranke. In prav izjemen uspeh te stranke je omogočil, da nas bosta v sicer 32-glavem občinskem sve-,u zastopala kar dva Suhokra-njčana: ga. Nežka in g. Dušan. Vendar grenak priokus po teh volitvah ostaja. Imenovana sta se namreč prebila skozi šivankino uho - kot osma in deveti z liste, katere devet kandidatov je bilo izvoljenih. Koliko manjši občutek zapostavljenosti bi Kranjčani ime-'> če bi bila navedena na npr. Petjem ali četrtem mestu na volil-fl‘ Usti... In še drug primer: predsednika največje suhokranjske krajevne skupnosti mnogi zelo eenimo, ker je kljub svoji mladosti doslej daleč največ naredil za naše kraje med vsemi po vojni. Vendar srno ga lahko zasledili le na 9. otestu na listi njegove stranke, ki ko je torej nastavila zgolj kot vodno vabo Kranjčanom in ga pu-s,‘la brez upa na svetniški sij. Sicer pa Suhokranjčani, ne Slede na razmerja (ne)moči v novomeškem občinskem svetu, os-'ojamo pokončni. V vseh zeme-jskih tegobah nas namreč navdihujeta prava kandidata za Svetike - škofa Baraga in Gnidovec! MARTIN NOSE . Žužemberk nad temi besedami. Še je ponos v ljudeh, ti imajo še nekaj korajže. Pred leti sem se včlanil v Šlovensko kmečko zvezo, ki si je pozneje nadela ime SLS. Prebral sem nekaj knjig, vem pa tudi iz pripovedovanja staršev, daje ime Slovenska ljudska stranka nosila Krekova stranka iz ne tako davnih časov. Ta stranka je negovala vzajemnost, pomoč, hranilništvo, pošteni sindikalizem med delavstvom in mnogo drugih dejavnosti - vse za boljše življenje slovenskega človeka. Tudi do nedavnega smo se trudili na podoben način. Zadnji petek pa seje odigrala čudna, za moje pojme umazana igra. Vodstvo šentjernejske podružnice SLS je brez vednosti članstva sklenilo pakt z Združeno listo socialdemokratov (ZLSD), Liberalno demokratsko stranko (LDS), ki sta naslednici nekdanje KP, in Neodvisno kmečko listo. Čudno. LDS in Združena Isita se zelo trudita za spremembo zakona o denacionalizaciji, seveda v škodo razlaščencev. Nikakor ne razumem tega, da ljudje, ki so se tako zavzemali za to, da se upravičencem, ki jim je bilo premoženje ukradneno, vrne v naravi, zdaj, v Neodvini kmečki listi, kar naenkrat paktirajo s strankami, ki temu nasprotujejo. Mogoče sem politično nepismen ali je moja kmečka pamet presiro-mašna, da bi to razumel. So sklenjene jana Podobnika, dr. Jožeta Zagožna in drugih strankarskih prvakov. Malo je takega, s čimer se ne bi strinjal. Vendar pa ne morem mimo tega, kar ste naredili v Šentjerneju oz. na Gradišču. Sram me je, da sem član take Ljudske stranke, kot je v Šentjerneju. To ni več SLS, zato odstopam. Spoštovani člani odbora, ki ste sklenili ta pakt! Naredili ste nepopravljivo napako. Pojdite malo med članstvo in mu prisluhite. Tako boste še kaj več zvedeli. Prepričan sem, da jih j7.10 Video strani -17.25 TV koledar -17.35 Hiša kart (serijski film, 3/4) - 18.25 Trgovina s človeškimi organi (angl. dok. film) -19.15 Risanka .19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Košarka cibona:Bayer 04 - 21.55 Hiša iz kart (serijski film, L'4) ■ 22.45 HR TOP 20 PETEK, 16. m SLOVENIJA 1 1-45 - 1,45 TELETEKST IPOO VIDEOSTRANI '° 25 TEDENSKI IZBOR RAKUNI, amer. risana naniz., 6/11 10.50 ROKA ROCKA 11.40 ZNAMENITE ROMARSKE POTI, angl. dok. nadalj., 2/4 12.30 LASTNINJENJE - PRAVICA DO DELEŽA, izobraž. oddaja, 4/4 ,, 12.45 ŽE VESTE LOO POROČILA ”•15 FILM TEDNA: . V LETU ŽELVE, ponovitev nemškega filma 5.50 KAM VODIJO NAŠE STEZICE 7.00 DNEVNIK 1 '•10 KEVIN, angl. drama 7-30 ŽIVLJENJE V ZMRZOVALN1KU, angl. . poljudnoznan. nadalj. 6/6 5-00 REGIONALNI STUDIO KOPER Kaj'*” 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT ‘005 POGLEJ IN ZADENI ,L40 TURISTIČNA ODDAJA «.05 DNEVNIK 3, TEMA DNEVA, VREME, ,, ŠPORT MO SOVA DAVOV SVET amer. naniz, 6/24 23.10 OUKOV DVOREC, franc, nadalj. 8/13 0.00 NEVARNO MORJE, avstral. film ffOVENIJA * :-35- 23.00 Tleiekst ' 50 Video strani -13.00 Euroncsss -15.00 Iden-lzt>or: Svet. pokal v biatlonu (reportaža); 15.40 Razjarnikovi v prometu (TV nadalj, 4/10); 16.05 Nor na reklame (8. oddaja); 16.30 Osmi dan -17.20 Sova (ponovitev): Gledališče Raya Bradburyja (ka-nadsko-novozel. naniz, 22/24); 17.50 Oljkov dvorec (franc, nadalj, 7/13) -18.45 Znanje za znanje -19.10 Podarim - dobim - 19.20 Poglej me! - 20.05 Pustolovščine mladega Indiana Jonesa (amer. naniz, 15/16) - 20.50 Kamnmiti Pigmalion (dok. oddaja) - 2165 Ne smejte se, umrl je klovn: Vbčer šansonov Frana Milčinskega Ježka z Vito Mavrič KANALA 12.00 Na velikem platnu -12.20 Luč svetlobe (ponovitev 319. dela amer. nadalj.) -13.10 Magnetoskop (ponovitev) -13.55 CMT -16.20 Na velikem platnu -16.40 Pred poroto (ponovitev 21. dela amer. naniz.) -17.05 Čudež na 34. ulici (ponovitev filma) - 18.45 TV bazar -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (320. del am. nadalj.) - 20.00 Pozitiv + (glasbena oddaja) - 20.30 Na vodnih poteh ZDA - Gornje jezero (dok. naniz.) - 21.30 Rrročila - 21.40 Teden na borzi - 21.50 Eddie živi (amer. film) - 23.35 Album show (glasbena oddaja) - 0.30 Erotični film HTV 1 7.40 TV spored - 765 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Šolski program -11.35 Miri-ann in vesela družba (serija za otroke, 10/12) -12.00 Poročila -12.05 Emperatriz (serijski film) -12.50 Filmi Elvisa Presleya -14.30 Šolski program -15.30 Program za otroke in mladino -16.30 Poročila - 16.40 Angleščina -17.10 Družinski magazin -17.45 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 V iskanju - 21.00 Dobri ljudje - 22.30 S sliko na sliko - 23.10 Vsekan na denar (amer. film) - 0.40 Poročila - 0.45 Sanje brez mej HTV* 14.45 TV koledar -17.10 Hiša iz kart (serijski film, 4/4) -18.00 Turbo Limach Show -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Me je kdo iskal? (zabavnoglasbena oddaja) - 20.55 Sto let filma: Ugetsu (jap. film); Film-video-film SOBOTA, 17. m SLOVENIJA 1 8.15-1.40 TELETEKST 830 VIDEOSTRANI 9.00 TEDENSKI IZBOR: 9.00 RADOVEDNI TAČEK 9.15 MOJA ENCIKLOPEDIJA ŽIVALI: KROKODIL 9.40 POD KLOBUKOM 10.30 TOK, TOK 11.15 ZGODBE IZŠKOUKE 11.50 LARIRVRI ZAJČEK, amer. risani film 13.00 POROČILA 13.05 VEČRENI GOST: MAG. MARJAN CERAR, ponovitev 14.35 TEDENSKI IZBOR TEDNIK, ponovitev 15.20 POGLEJ IN ZADENI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 ZNAMENITE ROMARSKE POTI, angl dok. nadalj, 3/4 18.00 RPL- STUDIO LUVV1GANA 18.45 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.18 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.50 UTRIP 20.10 KR1ŽKRAŽ 21.15 ZA TV KAMERO 21.30 VRAŽJI ZALIVSKI POTAPUAČ1, nemška dok. oddaja 22.00 OZARE 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA: OUKOV DVOREC, franc, nadalj, 9/13 23.40 AMERIŠKI GRAFITI, amer, film SLOVENIJA* 7.35-1.10 Tfclctekst 7.50 Video strani - 8.00 Euronews -10.00 Tedenski izbor: Človek in glasba: Rim (16. oddaja); 10.55 Turistična oddaja -11.35 Smuk (ž) -12.55 Smuk (m) -14.40 Tedenski izbor: Gozdarska hiša Falkcnau (nemška nadalj, 4/13) -15.30 Sova (ponovitev): Davov svet (amer. naniz, 6/24); 16.00 Oljkov dvorec (franc, nadalj, 8/13) -16.55 Športna sobota: košarka Rvstojna:Helios -18.30 Alpc-Donava-Jadran-19.00 ftrdarim - dobim -19.05 Karaoke (razvedrilna oddaja) - 20.10 Mož, ki je preveč vedel (amer. film) -2205 Sobotna noč: Novice iz sveta zabave; Evropske glasbene nagrade MTV: Glasbena lestvica-0.15 Svet. pokal v biallonu (reportaža) KANALA 7.00 Video strani - 9.05 CMT -10.00 Teden na borzi (ponovitev) -10.10 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -11.10 Dance session (ponovitev oddaje o plesu)-11.45 Elizije: Družba Jezusova(l. del)) -17.45 Računalniška kronika (ponovitev 9. dela) -18.15 Eddie živi (ponovitev filma) - 20.00 Vreme - 20.05 Računalniška kronika (9. del dok. naniz. o računalništvu) - 21.00 Krik (oddaja o stilu) - 21.35 Najhilrcjši avtomobili sveta (reportaža) - 20.45 Računalniška kronika (10. del dok. naniz.) - 21.10 Ameriški deset (glasbena oddaja) - 21.40 Novoletne čestitke - 21.45 Tržaška novoletna ponudba - 21.50 Bratje Krays (amer. film) - 23.30 Vreme - 23.35 Živeli danes (ponovitev dok. oddaje) - 0.05 Ulica rumene nevarnosti (L del angl. naniz.) HTV 1 8.40 TV spored - 8.45 TV koledar • 8.55 Poročila - 9.00 Dobro jutro -10.30 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.05 Emperatriz (serijski film) -12.50 Me je kdo iskal? (zabavnoglasbena oddaja) -13.30 Briljantina (oddaja za mlade) -14.10 Hrvatje na Švedskem (dok. oddaja) -14.55 Prizma (večnacionalni magazin) -15.45 Poročila -15.55 Bony (serija za mladino) -16.45 Turbo Limach Show - 18.00 Televizija o televiziji -18.30 Iskanje izgubljenega časa (dok. oddaja) -19.15 Na začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Svobodna ljubezen (amer. film) - 22.00 Glasb, oddaja - 22.45 S sliko na sliko - 23.25 Pogovor s teologom -0.25 Poročila - 0,30 Sanje brez meja HTV* 16.15 TV spored-16.20 TV koledar-16.30 Kulturna krajina -17.30 V avtobusu (humor, serija) -17.55 Rokomet VartcksTivarKarlovška pivovarna -19.20 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 KYTV (humor, serija) - 20.40 CRO pop rock -21.30 Latinica: Debeli ljudje - 22.30 Športna sobota - 22.45 Nočna izmena: Življenje na severu; Mr. Bean (humor. serija); Samozažig (franc, film) NEDELJA, 18. XD. SLOVENIJA 1 8.15-1.00 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.45 OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV ponovitev 9.35 ARABELA, ponovitev češke nadalj, 10/13 10.05 WA1TAPU, TV nadalj, 5/5 10.35 VRTIUAK, ponovitev mehiške nadalj, 10/28 11.00 ŽIVUENJE V ZMRZOVALN1KU, angl. ' poljudnoznan. nadalj, 6/6 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 N’COJ SMO MI PRŠLDO VAS SLOVENSKE KOLEDNICE 12.30 VELJA ZA VSAK DAN, nemška igrana serija, 11/13 13.00 POROČILA 13.10 PUSTOLOVŠČINE MLADEGA INDIANA JONESA, amer. naniz, 15/16 14.25 BOŽIČNI ŽREBEC, amer. film 16.00 MAJSKI CVETOVI, angl. naniz, 6/13 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 18.55 HUGO, TV igrica 19.05 RISANKA 19.18 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.52 ZRCALO TEDNA 21.10 NEDEUSKIH 60 21.15 LIST IN CVET: DREVESA, 5. oddaja 21.45 ŠČEPEC ŠIRNEGA SVETA, angl. dok. nadalj, 5/13 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 SOVA: DRUGA DOMOVINA, nemška nadalj, 13/13 SLOVENIJA 2 7.45 -24.00 Teletekst 8.00 Videostrani -8.35 Ne smejte se, umrl je klovn (večer šansonov E Milčinskega-Ježkaz Vito Mavrič) - 9.25 Slalom (ž), L tek -10.10 Slalom (m), L tek - 11.00 Križkraž (ponovitev) -12.10 Slalom (ž), 2. tek -13.10 Slalom (m), 2. tek -14.35 Sova (ponovitev): Oljkov dvorec (franc, nadalj, 9/13) -15.35 Športna nedelja - 19.204 X 4 - Domače živali - 20.10 Sarada (amer. film) - 22.05 Vblja za vsak dan: Uspešnica (nemška igrana serija, 12/13) - 22.30 SP v biatlonu (posnetek) - 23.15 Športni pregled KANALA 9.05 Odisej (risani film) -10.00 Stan in Olio (burleska) -11.00 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -10.30 Male živali -11.50 Novoletne čestitke -1165 Tržaška novoletna ponudba -12.00 Epikurejskc zgodbe (oddaja o slovenskih gostilnah) -12.10 Helena -13.00 Elizije: Družba Jezusova (2. del) -15.20 Odisej (risanka) -16.10 Na vodnih poteh ZDA - Gornje jezero (amer. naniz.) -17.10 Najhitrejši avtomobili sveta (ponovitev reportaže) - 17.20 Ulica rumene nevarnosti (ponovitev L dela angl. naniz.) -18.20 Bratje Krays (ponovitev filma) - 20.00 Vreme - 20.05 Tropska vročica III (6. del am. naniz.) - 21.00 Novoletne čestitke - 21.05 Tržaška novoletna ponudba - 21.10 Najhitrejši avtomobili sveta (2. del reportaže) - 21.20 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 22.20 Zdrava video glava (glasbena oddaja) - 23.15 Ulica rumene nevarnosti (2. del angl. naniz.) - 0.20 CMT PONEDELJEK, 19. M SLOVENIJA 1 9.15 -24.00 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 9.40 OTROŠKI PROGRAM SKRIVNOST VASI VILA U, španska nadalj, 2/6 10.10 TEDENSKI IZBOR 10.10 ZNANJE ZA ZNANJE 10.35 MOŽ, KI JE PREVEČ VEDEL, amer. film 12.30 ŠPORTNI PREGLED 13.00 POROČILA 14.50 TEDENSKI IZBOR UMETNIŠKI VEČER 1560 OBZORJA DUHA 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 MOJA DEŽELA, LER\, UREJENA IN ČISTA 19.13 OTROCI OTROKOM ZA PRAZNIKE 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 M1DDLEMARCH, angl, nadalj, 5/7 21.00 TELEVIZIJSKA KONFERENCA 22.00 DNEVNIK 3, TEMA DNEVA, VREME, ŠPORT 22.35 SOVA S110W JACKI EJA THOMASA, amer. naniz, 17/17 OUKOV DVOREC, franc, nadalj. 10/13 SLOVENIJA 2 12.35 - 23.50 Teletekst 12.50 Video strani • 13.00 Euroncvvs -14.30 Tedenski izbor: Utrip, Zrcalo tedna; 15.00 Nedeljskih 60; 16.00 Poglej me! -16.45 Sova (ponovitev); Druga domovina (nemška nadalj, 13/13) -18.45 TV Av-tomagazin -19.10 Podarim - dobim -19.15 Sedma steza - 20.05 Gospodarska oddaja: 10.000 obratov - 20.55 'ti ljubezni (švedska nadalj, 16/16) - 21.55 Studio City - 22.45 Evropska noč jazza KANALA 12.00 Na velikem platnu -12.20 Luč svetlobe (ponovitev 320. dela) -13.10 Helena (ponovitev) -13.55 Novoletne čestitke -14.00 Tržaška novoletna ponudba -14.05 Najhitrejši avtomobili sveta (ponovitev reportaže) -14.15 Pozitiv + (ponovitev) -14.50 CMT - 16.00 Na velikem platnu -16.20 Elizije: Družba Jezusova (3. del) -16.55 Zdrava video gla- va (glasbena oddaja) -17.50 Tropska vročica III (ponovitev 6. dela amer. naniz.) -18.45 TV bazar - 19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (321. del am nadalj.) - 20.00 Aliča v glasbeni deželi (kontaktna glas. oddaja) - 20.40 Dežurna lekarna (4. del španske humor, naniz.) - 21.10 Poročila - 21.30 Najhitrejši avtomobili sveta (3. del reportaže) - 21.40 Mesto angelov (amer. film) - 23.20 Ameriških deset (glasb, oddaja) - 23.55 Na velikem platnu • 0.15 CMT TOREK, 20. XD. SLOVENIJA 1 7.45-0.15 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.25 TEDENSKI IZBOR WA1TAPU, TV nadalj, 5/5 8.55 KAMNITI PIGMALION, dok. oddaja 965 TV AVTOMAGAZIN 10.20 ŠARADA, amer. film 12.15 SEDMA STEZA 13.00 POROČILA 14.10 SOBOTNA NOČ, ponovitev 16.20 MOSTOVI 16.45 PODARIM - DOBIM, ponovitev 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 LINGO, TV igrica 19.13 OTROCI OTROKOM ZA PRAZNIKE 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 RAZJARNIKOVI V PROMETU, TV nadalj, 5/10 20.30 NOR NA REKLAME: TISOČ IN ENO IME, 9. oddaja 21.00 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK 3, TEMA DNEVA, VREME, ŠPORT 22.30 POSLOVNA BORZA 22.45 SOVA ■Z ENO NOGO V GROBU, 2. epizoda angl. naniz. OUKOV DVOREC, angl. nadalj, 11/13 SLOVENIJA * 10.15-0.05 Teletekst Opomba: 10.50 svsl ž; 11.50 svsl m 10.30 Video strani -14.25 "Edenski izbor: List in cvet (5. oddaja); 14.55 Karakoke -15.55 Sova (ponovitev): Show Jackieja Thomasa (amer. naniz, 17/ 17); 16.25 Oljkov dvorec (angl. nadalj, 10/13) -17.15 Iz življenja za življenje -19.10 Podarim - dobim - 19.15 Videošpon - 20.05 Gore in ljudje - 21.00 Roka rocka - 22.00 Lepa dolina (valižanska drama) - 23.20 Svet poroča KANALA 7.00 Video strani -12.00 Na velikem platnu -12.20 Luč svetlobe (ponovitev 321. dela amer. nadalj.) - 13.10 Aliča v glasbeni deželi (ponovitev) -14.00 Najhitrejši avtomobili sveta (ponovitev 3. dela reportaže) -14.10 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -14.45 ČMT -15.25 Na velikem platnu -15.45 Elizije: Družba Jezusova (4. del) - 16.25 Dežurna lekarna (ponovitev 4. dela šp. humor, naniz.) -16.55 Mesto angelov (ponovitev filma) - 18.45 TV bazar-19.00 Poročila-19.10 Luč svetlobe (322. del) - 20.00 Rodeo (glasbena oddaja) - 20.40 Mesto kot Aliče (6. del amer. nadalj.) - 21.50 Najhitrejši avtomobili sveta (4. del reportaže) - 22,00 Karma (oddaja o duhovnosti) - 22.50 Poročila - 23.00 Upravljanje (dok. naniz. o managementu) - 23.35 Na velikem platnu - 23.55 CMT pustolovščine (dok. serija, 5/9) - 22.25 Sestre (serijski film, 7/22) - 23.15 Nocoj z vami SREDA, 21. m SLOVENIJA 1 10.15 - 23.55 TELETEKST 10.30 VIDEO STRANI 10.50 TEDENSKI IZBOR ZIMSKA TEKMOVANJA, franc, risana serija. 10/28 11.15 IZ ŽIVUF.NJA ZA ŽIVUENJE 11.40 ŠČEPEC ŠIRNEGA SVETA, angl. dok. nadalj. 5/13 12.00 VRAŽJI ZALIVSKI POIAPUAČI, nemška dok. oddaja 12.30 ALPE-DONAVA-JADRAN 13.00 POROČILA 15.50 TRI UUBEZNI, ponovitev švedske nadalj, 16/16 16.45 PODARIM - DOBIM, ponovitev 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 RPL-STUDIOLUVVIGANA 18.45 BARI, TV igrica 19.13 OTROCI OTROKOM ZA PRAZNIKE 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FORUM 20.25 FILM TEDNA: UUBCZEN JE BOLEČA, nizozemski film 21.55 DNEVNIK 3, TEMA TEDNA, VREME, ŠPORT 22.30 SOVA GRACE NA UDARU, amer. naniz, 19/22 OUKOV DVOREC, franc, nadalj, 12/13 SLOVENIJA 2 8.45 - 22.05 Teletekst Opomba: 9.25 Morzine vsi (ž), L tek; 12.10 2. tek. CMib|Ebjrd.o.o. Dol. Kamence 61 68000 Novo mesto tel./fax: 068/323-902 AVTOSALON HYUNDAI Kandijska 14, Novo mesto tel.: 068/28-950 PE KRŠKO CKŽ 51, Krško tel.: 0608/22-950 PE Črnomelj Belokranjska 16 tel.: 068/51-378 aCCeHt KANDIDAT ZA AVTOMOBIL LETA 1995 - ACCENT 1,3 S; 3V 17.500 DEM - ACCENT 1,3 LS; 5V 18.990 DEM - ACCENT 1,5 GLS; 4V 22.500 DEM UGODNI POPUSTI OD 1. — 31. 12. 1994 _(&) HYUnDRI_ 9.50 Kranjska Gora: veleslalom (m), L tek; 12.502. tek; posnetek ob 20.05 9.00 Video strani -14.00 Euronesvs -15.15 Zgodbe iz školjke -15.45 Tedenski izbor: Middlemarch (angl. nadalj, 5/7); 16.40 Videošpon -17.30 Sova (ponovitev): Z eno nogo v grobu (2. epizoda angl. naniz.); 17.55 Oljkov dvorec (angl. nadalj, 11/13) - 18.45 Vfelike knjige (amer. izobraž. nadalj, 1/6) - 19.10 Podarim - dobim -19.15 V vrtincu - 20.05 Športna sreda - 21.35 Slovenci v zamejstvu - 22.05 22.00 Omizje KANALA 7.00 Video strani -12.00 Na velikem platnu -12.20 Luč svetlobe (ponovitev 322. dela) -13.20 Najhitrejši avtomobili sveta (ponovitev 4. dela) -13.30 Rodeo (ponovitev) -14.15 CMT -15.55 Na velikem platnu -15.15 Elizije: Družba Jezusova (5. del) - 16.05 Male živali (ponovitev oddaje) -16.25 Upravljanje (ponovitev 9. dela dok. naniz. o managementu) -16.55 Karma (ponovitev oddaje o duhovnosti) -17.45 Mesto kot Aliče (ponovitev 6. dela amer. nadalj.) -18.45 TV bazar -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (323. del) - 20.00 Benny Hill (16. del angl. humor, naniz.) - 20.30 Dance session (oddaja o plesu) - 21.00 Poročila - 21.20 Najhitrejši avtomobili sveta (5. del reportaže) - 21.30 Dannyjeve zvezde (vedeževanje v živo) - 22.20 Album show (glasbena oddaja) - 23.10 Krik (ponovitev oddaje o stilu) - 23.40 Epikurejske zgodbe (ponovitev oddaje o slovenskih gostilnah) - 23.55 Na velikem platnu - 0.15 CMT J ? Lestvica narodnozabavne glasbe 0 studio Studia D in Dolenjskega lista Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Ivanki Gartner iz Selc. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna: 1 (3) Čebelar - ANS. LOJZETA SLAKA 2(1) Čestitka - ANS. HENČEK 3 (2) Slovenski kruh - ŠTAJERSKIH 7 4 (5) Kam le čas beži - ŠTIRJE KOVAČI 5(6) Dimnikar-ANS. MIRO KLINC 6(9) Poleti-ANS. SLOVENIJA 7 (4) Tihe sanje - SLAVČEK 8 (7) Gasilec moj - IGOR IN ZLATI ZVOKI 9 (8) Motocross - ANS. IVANA PUGLJA 10 (-) Cvet mamine ljubezni - SLOVENSKI ODMEV Predlog za prihodnji teden: l.jubeznidrevo - FANTJE TREH DOLIN KUPON ŠT. SO Glasujem za Moj naslov _ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto AGROSERViS Knafelčeva 2 Novo mesto Tel.: 068/321-479 UPORABNA DARILA ZA VSO DRUŽINO! — vse za avto — kuhinjski pripomočki — razni hobi programi — vrtičkarski programi — igrače — kmetijska mehanizacija v malem Mercator - KZ Krka, z.o.o., novo mesto UGODNO MESEČNI PAVŠAL •POT DO USPEHA- SEKUND 30 45 60 15 PREDVAJANJ* 716 1098 1480 50% POPUST 286 439 592 PAVŠAL 430 659 888 30 PREDVAJANJ* 1434 2198 2964 50% POPUST 717 1099 1482 pavSal 717 1099 1482 60 PREDVAJANJ* 2865 4396 5925 50% POPUST 1576 2418 3259 PAVŠAL 1289 1978 2666 90 PREDVAJANJ* 4298 6592 8888 50% POPUST 2579 3955 5333 PAVŠAL 1719 2637 3555 POVPREČNA CENA PO CENIKU 1 TOČKA= 1 DEM REGIONALNA RADIJSKA POSTAJA DOLENJSKE IN BELE KRAJINE STUDIO D SEIDLOVA CESTA 29 68 OOO NOVO MESTO TEL: 068 324-189, 324*160 TELEFAX: 068 321*401 DOLENJSKI LIST |ifJ v ti š fl Dpuzinti POTRfbllJf viipnosT Skrbimo za nevarnosti, ki lahko doletijo vaš dom, in za nezgode, ki se lahko pripetijo vam ali vašim bližnjim. Družinsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav zavaruje vaš dom pred različnimi dogodki: naravnimi nesrečami, vremenskimi ujmami, požari in vlomi, hkrati pa ublaži tudi posledice nezgod, ki lahko doletijo vas ali vaše bližnje, saj združuje kritja, ki jih ponujajo stanovanjsko in nezgodno zavarovanje ter druga zavarovanja, ki jih izberete po lastni presoji. DPUŽinSKO ZflVflPOVffflJf i= zavarovalnica triglav 1 J DOLENJSKA BANKA S tradicijo v prihodnost je zaupanje! * pravim za vsakega od Slovencev, ki ste nam že zaupali svoj certifikat. Vsem se za izkazano zaupanje zahvaljujem in verjamem, da bomo izpolnili Vaša pričakovanja. Vpis pa se zaključuje. Zato k vpisu vabim tudi Vas, ki tega do sedaj še niste storili. Naša vpisna mesta najdete v vseh poslovalnicah družbenikov Nacionalne finančne družbe: v Abanki, zavarovalnici Adriatic, Banki Celje, Gorenjski banki in Dolenjski banki. J2 Nacionalna Finančna Družba . w fy//y/r^rW//y'r //// .;/////-/r/ Telefon: 061 131 03 55 Bližajoči decembrski prazniki so obenem priložnost, da Vam zaželim lepe praznike ter s/if/wo /o -af/*/ooo//'sio siooo //o //-9-j/ FRANCI KONCILIJA (za)župana Dragi prijatelji! Ni nam vseeno, kdo bo naš prvi župan. Zato v nedeljo, 18. decembra glasujte za Francija Koncilijo, vašega dosedanjega predsednika skupščine občine Novo mesto. Slovenski krščanski demokrati, SKD Slovenska ljudska stranka, poravnavanje računov v avtopralnicah, zavarovalnicah, mehaničnih delavnicah, izposojevalnicah vozil, izbranih gostilnah in hotelih Na podlagi 4. in 17. člena zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Ur.l. RS št. 10/93) ter pravilnika o zakupih kmetijskih zemljišč (Ur.l. RS št. 7/94) objavlja SKZG RS RAZPIS za oddajo kmetijskih zemljišč v zakup na območju občine Novo mesto in Trebnje A. Predmet razpisa so kmetijska zemljišča, ki so bila v upravljanju Kmetijske zadruge Krka Novo mesto, Kmetijske zadruge Trebnje in Kmetijske zadruge Žužemberk in na katerih so se imenovane zadruge odpovedale lastni obdelavi. Predmet razpisa so tudi zemljišča, ki so sedaj zasejana z ozimnimi žiti. Posest le-teh bo nastopila po žetvi v letu 1995. Kmetijska zemljišča se dajejo v zakup za dobo enega leta, z možnostjo avtomatskega podaljšanja. B. Sklad bo pri izbiri najustreznejšega obdelovalca upošteval ta vrstni red: 1. sedanji zakupnik, 2. kmet mejaš, 3. kmet, ki ima svoja zemljišča v primerni oddaljenosti, 4. kmetijska organizacija, 5. drugi kmet, 6. drugi. Če želi določeno kmetijsko zemljišče v zakup več zakupnikov, se bodo pri izbiri zakupnika upoštevala tale merila: - kmetijstvo kot glavna dejavnost preživljanja - oddaljenost lastnih zemljišč ali zemljišč, ki so v zakupu - strokovna in tehnična usposobljenost za kmetovanje - obseg pridelave - obsežnejše investicije v kmetijstvo - socialni status in starost (število članov, ki se ukvarjajo samo s kmetijstvom) < Ne glede na ta prednostni vrstni red ima pri zakupu prednost denacionalizacijski upravičenec na razlaščeni parceli. Pri dodelitvi zemljišč v zakup bo upoštevana dosedanja primerna obdelanost zemljišča. C. Podrobnejša pojasnila lahko interesenti dobijo na telefon (068)-323-150 ali na lokalni izpostavi Kočevarjeva 2,68000 Novo mesto. Vloga za zakup mora obvezno vsebovati seznam parcel z navedeno katastrsko občino in ustreznimi podatki o katastrski kulturi, razredu in površini parcel ter dejanskim stanjem na parceli, če je bistveno drugačno, kot piše v katastru. Za dokaz upravičenosti pri prednosti vrstnega reda je potrebno dodati kopijo dokumenta, s katerim uveljavljate prednostni vrstni red. Rok za prijavo traja mesec dni po objavi v Dolenjskem listu. Prijavnico (obrazec za vlogo) lahko interesenti dobijo na izpostavi Sklada v Novem mestu, Kočevarjeva 2. D. Višina zakupnine za leto 1995. Katastrska kultura katastrski razred letna zakupnina v DEM/ha vrt 1-8 300 njiva 1-3 220 njiva 4-6 200 njiva 7-8 170 travnik 1-4 190 travnik 5-8 150 pašnik 1-4 100 pašnik 4-8 80 pašnik, porasel z 50 + gozdnim drevjem renta iz možnega poseka sadovnjak 1-4 250 sadovnjak 5-8 200 vinograd 1-3 200 vinograd 4-6 180 vinograd 7-8 150 hmeljišče 1-4 300 hmeljišče 5-8 270 trstičje 1-8 50 drugi trajni nasadi 250 zemljišča, ki so posejana z ozimnimi žiti 30% V demografsko ogroženih območjih se zgoraj navedeni zneski znižajo za 20%. Zakupniku, ki ima v zakupu večje površine od 5 ha, se zakupnina zniža za 20%. Zakupnina za posamezno pogodbo ne sme biti manjša od 50 DEM. Zneski zakupnine se preračunajo v SIT po srednjem tečaju BS na dan izstavitve računa. Objavljene so cene brez davka. E. Če so na zemljiščih melioracijski sistemi, jih morajo zakupniki vzdrževati na svoje stroške. Na zemljiščih, ki so v zakupu, ni dovoljeno brez soglasja Sklada izvajati kakršnihkoli investicij. Nepopolnih in nepravočasnih prijav ne bomo upoštevali. Tipo. PRI FIATU VAS OBDARUJEMO VSAK DAN V DECEMBRU! FIAT TIPO je avtomobil, ki v sebi združuje najboljše lastnosti. Sodobno zasnovan motor mu daje živahnost in temperament, dodatna bočna zaščita varuje voznika in potnike. Notranjost vas razvaja z udobjem, kakršnega nudijo le italijanski avtomobili, njegova cena pa navdaja konkurenco z zavistijo. Si lahko želite veC? Prav gotovo! Vsi, ki se boste odločili zanj v mesecu decembru, boste dobili POSEBNO DARILO: POVRNILI VAM BOMO ST ROŠKE OBVEZNEGA ZAVAROVANJA ALI PA VAM BOMO PODARILI KVALITETEN AVTORADIO KENWOOD Oglasite se Cimprej pri nujblizjem pooblaščenem prodajalcu FIATOVE prodajne mreže v Sloveniji! Darilna ponudba velja za vse modele FIAT TIPO in FIAT TEM PR A. COSMOS Ljubljana 061/553 153 AUTODELTA Ljubljana 061/218 364 AVTOSISTEM Ljubljana 061/371 176 GAMA AUTO Ljubljana 061/1405150 VEIT Vir pri Domžalah 061/714 151 AVTOTRADE Vrhnika 061/751 346 AVTOCELJE Celje 063/411 584 STEPANČIČ Škofja Vas 063/461 150 KO-IDEAL Maribor 062/27 937 PETROVČIČ Maribor 062/611 759 PANČUR Blej. Dobrava 064/874 100 ADRIA AUTO N. Gorica 065/124 851 AVTOPLUS Koper 066/34 621 AVTOLINE Kranj 064/211553 LAJTER Dobrovnik 069/79-015 OBESO temperamentna tehnologija Auto Makar....... Stegne 21 Ljubljana tel. 061 1592711-1598119 KO PRIČAKUJEJO VEČ, IZBERITE PRAVO DARILO Prihajajoči prazniki že prinašajo vznemijenje v Vaš dom. Mnogo lepih ternutkov Vas laka v Vaši P pn/>//f> V“D% ^ ZA gotovinsko plačilo NAD 5.000 SIT V VSEH PRODAJALNAH NOVOTEHVE (KAŽEM V diskontni prodajalni) POPUSTNE VELJA ZA dnevni sohi. kuhinji, oh mizi. nadbem material kjer boste spet vsi zbrani... ZA SERVISNE STORITVE V VSEH AVTOMOBILSKIH SERVISIH NOVOTEHNE. Bliža se čas. ko boste lahko svojim najdražjim izrazili svojo jubezen hudi z darili. Naj hodo lepa darila in drohne pozornosti v teh dneh del njihovega vsakdana. Zgodi pa se včasih, da težko najdemo primerno darilo. V Novotehni smo Vam jih pripravili. Skrbno smo izbrali pisano paleto kakovostnih. uporabnih in lepih izdelkov. ki gotovo ustrezajo tihim že jam Vaših dragih. Za tiste pa. ki se težko odločite. I smo pripravili darilne bone. S pripadajočo čestitko boste z njimi prepustili izbiro pravega darila kar tistim, ki ste jih želeli obdariti. Z Pfl% ZA MrJA PORENTE Z MOŽNOSTJO PLAČILA NA OBROKE (ti) Pn% ZA GOTOVINSKO PLAČILO ZA PROIZVODE ELMA ČRNUČE ZA EITNESS OPREMO ZMOŽNOSTJO plačila NA OBROKE (tč) ?> ZA VODOVODNE ARMATURE (UVOZ tZ ITALIJE) ZMOŽNOSTJO PLAČILA NA OBROKE (tč) POSEBNO UGODNA PONUDBA ROČNEGA ORODJA Z UVOZA PO 0O1OVH3KO PLAČILO ZA KERAMKNE H tjRAN/INf PLOŠČKE Um/uMijt) Že danes nas obiščite v naših trgovinah v Novem mestu. Trebnjem. Krškem in Metliki- Lahko pridete brez posebnih zamisli, vedeti morate le. koga želite obdariti. Za ostalo bomo poskrbeli mi. M [Mffi TPC. Rozmanova 38, tel.: 068 321 279. 324 007. DISKONT, ljubljanska c. 32, tel.: 068 321 434 ZA VODOVODNE ARMATURE (mu U /MU) Z MOŽNOSTJO PLAČILA NA OBROKE. (tS) %P0P\J^ PRODAJALNA NA GL. TRGU 11, tel.: 068 321 737, 322 120, AVT0DELI, Glavni Irg 2, tel.: 068 321 570 Milima Golijev tri! 10. tel.: 068 44 013, ffllte C. krSkih žrtev 70, tel.: 0608 21 218, Kliii«B C. XV. brigade I, tel.; 068 58 155 tepe praznike Vam želi KRI REŠUJE ŽIVLJENJE! TRANSFUZIJSKI ODDELEK NOVO MESTO ODVZEM VSAK TOREK IN ČETRTEK od 6. uro do 9.30 t. SO (2365), IS. decembra DOLENJSKI LIST NAJVEČJA TRŽNA IZBIRA ZA NAKUP IN PRODAJO OGLASNIK sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu v času bolezni stali ob strani in na zadnji poti počastili njegov spomin, darovali cvetje in sveče ter nam pisno ali ustno izrazili sožalje. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob zadnjem slovesu našega dragega moža, očeta, starega ata in brata JOŽETA DERGANCA iz Češče vasi 12 se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh tragičnih trenutkih sočustvovali z nami in nam pomagali. Zena Zdenka, sin Janko, hčerka Jana, mama in brat Marjan BOJANA NOVAKA Ob boleči izgubi ZAHVALA Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke. Žalujoči: vsi njegovi FRANC MARTINČIČ Gomilo tiho obiskujem, ki srce tvoje v nji trohni, v pekočih solzah pričakujem svidenje s teboj srečnejših dni. 17. decembra bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric in dedek iz Gotne vasi 24 V SPOMIN z Vinjega vrha 7 pri Šmarjeških Toplicah Vsem, ki obiskujete njegov grob ter prižigate sveče, iskrena hvala! 12. decembra je minilo dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi Vsi njegovi BRANKO RAJER V SPOMIN iz Zagorice 12 pri Mirni Iskrena hvala vsem, ki ste nam v trenutkih žalosti kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali vence, cvetje in sveče ter pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala vaščanom, p°' grcbcem, KO, ZB Mirna, patronažni sestri ZD Mirna in g-župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni V 97. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta ANTONIJA MANDELJ ZAHVALA Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem sorodnikom za požrtvovalno pomoč, njegovim sodelavcem in številnim prijateljem kakor tudi vsem ostalim za izrečeno sožalje. Zahvaljujem se tudi pevskemu zboru za zapete žalostinkc in zaigrano Tišino. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče. Žalujoči mama in ostali sorodniki Novo mesto, 9.12.1994 V 37. letu starosti meje tragično zapustil dragi sin MILENKO ZUPANČIČ ZAHVALA RUDOLF AVBAR Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. KOLEKTIV PE ELEKTRO NOVO MESTO Sporočamo žalostno vest, da jc umrl VK elektromonter v pokoju OSMRTNICA POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto Tel. 068/323-193 Mobitel: 0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP — Prevoz pokojnikov, tudi iz tujine — prodaja pogrebnega materiala' — ureditev pokojnikov, tudi na domu — urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki — kompletne storitve pri pogrebih — storitve v zvezi z upepelitvijo — posredovanje vencev in cvetja — dekoracija poslovilnega prostora — izreono Kormurencne cene Posebna ugodnost! V sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje so za vse zavarovance in upokojence kompletne pogrebne storitve brezplačne! V SPOMIN 16. decembra 1984 — 16. decembra 1994 JOŽE DVORŠAK Vse mine in se spremeni, le spomin nate, dragi mož in ate, nikoli ne zbledi. Vedno v srcih tvojih najbližjih Blatno, 16.12.1994 ZAHVALA V 85. letu starosti je tiho odšla od nas mama in stara mama MARIJA KOVAČIČ iz Zbur Najlepše se zahvaljujemo vsem sosedom za nesebično pomoč, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu Mercator, g. župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: sinovi Jože, Janez in Franci z družinami ZAHVALA V 82. letu starosti nas je po kratki in težki bolezni za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, babica in sestra ANTONIJA OKIČKI roj. Dobravc iz Ostroga 6 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, vaščanom, posebno družini Gorišek. Zahvaljujemo se vsem za darovane vence, cvetje, š^eče in izraženo sožalje ter za tako številno spremstvo pokojne na zadnji poti. Lepa hvala ge. Sonji Novak za sodelovanje in g. župniku za tolažilne besede in lepo opravljeni bred.Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni MERCATOR-KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA, z.o.o. METLIKA Cesta 15. brigade 2 68330 METLIKA Objavljamo prodajo 2-sobnega stanovanja v izmeri 76,88 m2 v I. nadstropju stanovanjskega bloka v Metliki, Mestni Log. Izhodiščna cena za 1 m2 je 800 DEM. Za podrobnejše informacije ter za dogovor o ogledu naj interesenti pokličejo M-KZ Metlika, Cesta 15. brigade 2, Metlika, tel. (068) 58-261. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec IZTOK BOBNAR z Gornjega Vrha 13 Od njega smo se poslovili v nedeljo, 11.12.1994. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Kolektiv TESNILA, Tovarna motornih tesnil, d.o.o., Velika Loka ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, mož, tast, dedek, brat in stric JERNEJ KORBER Ljubljanska 40, Novo mesto Najlepša hvala vsem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala za pomoč Jermanovim in ge. Pepci Anžlovar, pevcem za lepo petje in g. župniku za tolažilne besede in lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Marija, sinova Marjan in Jernej z družinama, sestri Pepca in Ani, nečaki, nečakinje in drugo sorodstvo ZAHVALA V 63. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in stric RUDI AVBAR iz Goriške vasi Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in sodelavcem Elektra Novo mesto, SŽ-Sekciji za vleko Novo mesto za nesebično pomoč, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju Splošne bolnice Novo mesto, pevcem, govbrniku za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi | OŠVAVTAVAS j Vavta vas 1 j 68351 STRAŽA ] razpisuje prosta delovna mesta: : 1. svetovalni delavec za nedoločen čas s polnim delovnim š časom — višja ali visoka izobrazba, smer pedagog ali druge us- 5 trezne smeri j • 2. računovodja za določen čas s polnim delovnim časom — srednja ali višja izobrazba ekonomske smeri ■ Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj pošljejo prijave z dokazi- : • li o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 84. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama in stara mama ANA UČJAK iz Orehovice 4 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom in dobrim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, podarili cvetje in sveče, nam izrazili sožalje ter pokojno tako številno spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustil naš predragi oče, stari oče, praded in stric FRANC ZUPAN iz Gor. Podboršta 5 pri Mirni Peči Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in dobrim sosedom za pomoč v težkih trenutkih, za darovano cvetje, vence, sveče, mašne darove in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se patronažni sestri ge. Slavki Kastelec za pomoč pri negi našega očeta, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala tudi podjetju Revoz, obrat 5. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Življenje celo si garal, vse za dom in zemljo dal. Le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 79. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče ALOJZ PAŠIČ s Štrekljevca 7 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom in vaščanom, prijateljem, znancem in sodelavcem Elektra Novo mesto in Iskri Semič, ki ste nam kakorkoli pomagali, z nami sočustvovali, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem govornikom za izrečene besede slovesa. Posebna zahvala GD Štrekljevec in organizaciji ZB, moškemu pevskemu zboru iz Črnomlja in Dušanu za odigrano Tišino. Lepa hvala g. župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste našega očeta tako številno spremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 65. letu starosti nas je z.3 vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče ANTON KLANČAR miličinik v pokoju ZAHVALA Hvala, ker si bila, brez tebe svet ne bi bit ,al<- Zapustila nas je IVANA-ZLATKA LEGAN roj. Kacin iz Dobravice 8, Šentjernej Prisrčno se zahvaljujemo g. dr. Baburiču in družini Durjava, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, šentjernejski godbi, oktetu, ge. Kuhljevi za zadnje tolažilne besede in vsem iz notranje uprave za ganljivo žalostinko Tišina. Iskrena hvala vsem, ki ste pokojnega spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Tončka, hčerka Marinka in sin Zvonko z družinama Iskrena hvala vsem, ki ste v teh težkih trenutkih z nami sočustvovali, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali za gradnjo porodnišnice v Novem mestu in se od pokojne poslovili. Zahvaljujemo se osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, osebju Doma starejših pbčanov v Novem mestu za skrbno nego, Društvu invalidov, organizacijama Zveze borcev Novo mesto in Žužemberk za govore, prapore in zapete pesmi. Hvala! Žalujoči: sinova Jurc in Miha z družinama, mama, sestre, brat in ostali sorodniki Novo mesto, Ljubljana, Beograd, Pariz L 50 (2365), 15. decembra 1994 DOLENJSKI LIST IMfiJlUfl \U/hi> 2MH1 n TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM ZA\ — RAZNO — SLUŽBO IŠČE — SLUŽBO DOBI — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 15. decembra - Kristina Petek, 16. decembra - Albina Sobota, 17. decembra - Lazar Nedelja, 18. decembra - Teo Ponedeljek, 19. decembra - Urban Tbrek, 20. decembra - Evgen Sreda, 21. decembra - Tomaž LUNINE MENE 18. decembra ob 3.17 - ščip kino BREŽICE: 15. in 19.12. (ob 20. uri) ter od 16. do 18.12. (ob 18. in 20. uri) akcijski film Pobeg iz Epsoloma. 21.12. (ob 20. uri) komedija Vikend pri Ber-niju 2. ČRNOMELJ: 15.12. (ob 20. uri) ter 16. in 18.12. (ob 18. uri in 20.15) ameriška komična melodrama Forrest Gump. KOSTANJEVICA: 17.12. (ob 18. uri in 20.30) ameriška komična melodrama Forrest Gump. 21.12. (ob 16. uri) komedija Kremenčkovi. KRŠKO: 16.12. (ob 20. uri) ter 17. in 18.12. (ob 18. uri) ameriška komedija Prva liga. 19.12. (ob 18. uri) ameriški mladinski Film V zraku. METLIKA: 15.12. (ob 17. uri) ameriška komična melodrama Forrest Gump. 16.12. (ob 18. uri) in 18.12. (ob 20. uri) ameriška nora komedija Vaški milionarji. 17.12. (ob 20. uri) nastop folklorne skupine. NOVO MESTO: 15. in 20.12. (ob 18. in 20. uri) ter od 16. do 19. in 21.12. (ob 16., 18. in 20. uri) premiera božičnega filma Čudež v 34. ulici. film • RESNIČNE LAŽI, akcijski (Trne Lies, VB, 1994, 135 minul, režija: James Cameron) Najprej bomo ugodili svojemu (rednemu nagonu in zatulili že postano resnico: to je bondiada 90-ih! Sicer pa ali se vam ne zdi, da po dveh desetletjih James Bondov, ki so postavili na noge prototip modernega žanra “akcijski/vohunski tehno triler", vsak film s podobnimi ambicijami brca v trdo temo? Vsi so namreč le približki oz. “oddaljški”. Zakaj nas torej vseeno bolijo prsti na nogah? Akcija ni problematična, špi-jonaža prav tako ne, efekti pa še najmanj, vedno, ampak res vedno, pa v teh štorijah manjkata duhovitost in eleganca, tista ležerna profesionalnost. Z Resničnimi lažmi smo dobili kar soliden poizkus zadetka čim bližje v polno, v črno. V ekipi, ki rešuje svet, so: Arnold Schvvarzenegger, Jamie Lee Curtis in Tom Arnold. Na drugi strani operirata Art Malik in Tia Carrere.Amie in Arnold sta partnerja, kolega s “šihta ”, svoje delo združujeta kot vo-huna specialca za boj proti nuklearnemu terorizmu. Zadnja naloga: arabskim teroristom, ki so iz Kazah- stana uvozili štiri atomske bombe, preprečiti uničenje dveh ameriških mest. Zgodba v prvi tretjini teče gladko, vendar se potem hudo zaplete zaradi družinskih težav. Arnie je namreč za svojo ženo navaden japi, biznismen z računalniško opremo, dela preveč in pozablja na družino. Vendar te težave rešuje kar pred nami, kot da nima na grbi še usode polovice Amerike! Pozna se, da je z zlobnimi Rusi za lep čas konec, sicer pa je iskanje družinske sreče dandanes povsem enakovredno zapleteno. Vsekakor pa je, kot se ob takih priložnostih spodobi, najbolj veličasten epilog. Arnie skoraj sam v čisto zaresnem reaktivcu F-16 poračuna in visoko “kasira” Maliku, s Carrerejevo, ki jo Arnie ni peljal v posteljo, pa opravi kar Curtisova, ki je pred tem ponovno zapeljala moža. Po tej akciji postaneta nerazdružljiv vohuski tandem. In še resnice in laži, parole tega filma. Srečo zagotovo najdeš v timskem delu, npr. v malem družinskem podjetju - mož in žena. Takšna družina pa okoli sebe “seva ” toliko pozitivnega, da s tem mimogrede ali sem ter tja pred kakšno katastrofo reši tudi ves planet. Laži pa ostanejo rezervirane le za Arabce in vse prezaposlene, ki v tem niso profesionalci. Kajti “profiji” se nikoli ne lažejo, le njihovo življenje je preveč pravilno, da bi bilo resnično. TOMAŽ BRATOŽ kmetijski stroji kupim KMETOVALCI! AGROIZBIRA KRA-NJ nudi ugodno sestavne dele za generalno popravilo motorjev na traktorjih Ursus, Ze-tor, Univerzal, Fiat Štore, IMT Tomo Vin-kovič, Torpedo Deutz. Na zalogi imamo vedno vse vrste akumulatorjev Vesna in Topla, gume za traktorje Barum itd. Preden se odločite za nakup, nas pokličite. Se priporočamo! Agroizbira Kranj, « (064)324-802. 9201 TRAKTOR UNIVERZAL 445 U prodam. * 78-527. 9764 TRAKTOR ZETOR 5011 prodam. * 76 291. 9769 MOLZNI STROJ, prevozen, National, prodam. Anton Cvelbar, Zameško 19, Šentjernej. 9816 TRAKTOR ZETOR 62 45, pogon na vsa 4 kolesa, prodam. Ima 600 delovnih ur, letnik 1992. Alojz Zidar, Kol 23, Šentjanž. 9825 MOTOKULTIVATOR Ferarri D, 10 KM, prodam. * 44-951. 9878 BCS KOSILNICO na petrolej, staro 9 let, dobro ohranjeno, ter nov bojler, 80 1 , kombiniran (centralna - elektrika), prodam. Jože Gros, Štrit 11, Škocjan. KMETOVALCI, SERVISERJI! Trgovina Klasje po zelo ugodnih cenah prodaja rezervne dele za traktorje Tomo Vinkovič, IMT, Zetor, Univerzal, Ursus. Nudimo vam vse tipe akumulatorjev Vesna z možnostjo plačila na dva čeka ter popravila vseh tipov traktorjev in prodajo traktorjev Zetor. Rezervne dele vam pošljemo po pošti. Klasje, Cesta na klanec 9, Kranj, « (064)331-375. 9895 MANJŠO TRAKTORSKO PRIKOLI-CO, nosilnosti do 2 t, primerno za manjši traktor, prodam. « (064)310-283. 9904 MOTOKULTIVATOR, 14 KM, Labin- progres, s prikolico in frezo, prodam. * 85-910. OTROŠKI AVTOSEDEŽ kupim. * 44-730. 9823 TELIČKA,starega lOdni, kupim.« 73-551. 9870 TELE, staro do 15 dni, kupim. « 49-113 9875 R 4, letnik 1990/91/92, dobro ohranjen, kupim. « (061)575-637. 9879 DVA TELIČKA, stara do 14 dni, kupim. * 78-118. 9906 JUGO 55 od letnika 1988 dalje, po možnosti od prvega lastnika, kupim. * (0608) 33-455. 9912 TELE, staro do 10 dni, kupim. * 25-233, Smolenja vas 41. 9926 motorna vozita MOTOR TOMOS, 14 M, letnik 1986, dobro ohranjen, registriran do 11/95, Dro-dam. Marjan Martinčič, Vrbovce 10, Šentjernej. 9742 TOVORNO VOZILO OM - 40, vozen z B kategorijo, dobro ohranjen, registriran za celo leto, prodam. « 21-030 ali (0609)619-685. 9761 FIAT 126 P, letnik 1988, prodam. * (0608)^0-283. 9763 FIČKA v voznem stanju prodam za 250 DEM. Perko, Lukovek, Trebnje. 9776 JUGO 45, letnik 1986, rdeč, zelo dobro ohranjen, generalno obnovljen, vreden ogleda, prodam. « (0608)32-930. 9778 TAVRIO, letnik 1991, ugodno prodam. Vodopivc, Dol. Stara vas 13, Šentjernej. Z 101, letnik 1982, registrirano do 3/95, prvi lastnik, prodam za 1300 DEM. * 65-230, dopoldan. 9781 8 GOLF JX D, letnik 1986, lepo ohranjen, registriran do 10/95, prodam. * 84-237. DOLENJSKI LIST h IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. UREDNIŠTVO: Drago Rastja (direktor in glavni urednik), Marjan 1-egan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domii, Breda Dušič-Gomik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA občetnkih. Cena posamezne številkel 10tolarjev;naročnina za 4. trimesečje 1.350tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.700 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: I cm za ekonomske oglase 1.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. ŽIRORAČUNšt.:52100-603-30624.Devizniračunšt.:52100 620-970-25731-128-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij323-610; mali oglasi in zahvale324-006; telefax (068)322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odsl. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. ^Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. DOLENJSKI LIST JUGO SKALA 55, letnik 1988, registriran do 5/95, prvi lastnik, prodam. Golob, Muhaber 42, popoldan. 9786 Z 101, letnik 1987, registriran do 6/95, prodam. « 83-297. 9789 UNO 70 SIE, letnik 5/91,45.000 km, s katalizatorjem, prvi lastnik, prodam za 13.000 DEM. * (0608)32-414. 9796 KARAMBOLIRAN JUGO kupim. ® (0608)75-736. 9797 TRAKTOR FIAT 302 prodam. Prah, G. Skopice 34, Krška vas. 9801 GOLF JX D, letnik 9/89, srebrne kovinske barve, z dodatno opremo, prodam. ® (0608)79-817. 9806 JUGO 45 AX, letnik 1988, 56.000 km, garažiran, prvi lastnik, dobro ohranjen, prodam. * 83-414. 9812 R 5 CAMPUS, letnik 1992, registriran za celo leto, rdeč, ugodno prodam. Vidic, Še-gova 11, Novo mesto, popoldan. 9813 R 5 D, letnik 1991, prevoženih 41.000 km, redno servisiran, z dodatno opremo, prodam za 10.700 DEM. ® 26-921. 9814 Z 101 GTL 55, letnik 1983, prodam. ® 49-347. 9824 ŠKODO 120 L, letnik 1987, registrirano do 19.10.1995, ugodno prodam. « 48-446. 9831 LADO SAMARO, letnik 1987, na novo registrirano, prodam za 4300 DEM. « (0608)43-264, zvečer. 9836 JUGO 45, letnik 1989, registriran do 3/95, prodam. « 85-806. 9839 HROŠČA 1200, letnik 1974 in golf JX, letnik 1986, prodam. « 85-956. 9841 POŠKODOVAN Renault Expres, letnik 1993, prodam za 13.500 DEM. « 73-720, popoldan. 9846 GOLF JX D, letnik 1989 in jugo 45, letnik 1990, oba lepo ohranjena, prodam. ® 83-512. 9848 R 18, letnik 1983,95.000 km, registriran do 5/95, prodam. ® (068)27-661. 9849 126 P, letnik 1989, prodam. ® 60-703, po 13. uri. 9856 Z 750, letnik 1984, prodam. Ciril Škufca, Sadinja vas 40, Dvor. 9857 ALFA ROMEO 1.5, letnik 1986, registriran do 6/95, dobro ohranjen, prodam. ® 47-584. 9862 Z 101, letnik 1984, 44.000 km, izredno ohranjeno, prodam. ® 57-658. 9866 CITROEN GS, letnik 1979, registriran, v zelo dobrem stanju, prevoženih realnih 90.000 km. ® 57-800. 9869 GOLF JX, letnik 1990, bel, prodam. ® 25-083. 9872 REŠEVALNO VOZILO Citroen 2000, letnik 1987, popolnoma obnovljen, prodam. ® 322-500. 9873 JUGO 55 KORAL, letnik 1990, dobro ohranjen, prodam. ® 76-452. 9876 FIATTIPO 1.7DGT,letnik 1991, z veliko opreme, tudi klima, prodam ali vzamem v račun R 4. ® 85-118. 9884 KOMBI Z 850 prodam za 2100 DEM ali menjam za osebni avto. ® (0608)51-094. 9892 NISSAN SUNY 1.6, letnik 1988 in tračni žagi, premir kolesa 50 in 27 cm, prodam. ® 323-789. 9893 LADO SAMARO 1300, letnik 7/90, belo, 3V, prodam za 6500 DEM. ® 52-804. 9897 OPEL ASTRO 1.4 i, letnik 1992, odlično ohranjen, prodam. ® 73-356, po 18. uri. 9899 Z 850 ugodno prodam. ® 42-426 ali (0608)87-766. 9901 JUGO KORAL 45, letnik 1991, prodam. « 28-915. 9902 Z 750, registrirano za celo leto, prodam. Slavka Gruma 22, ® 26-480. 9909 GOLF JGL D, letnik 1985 S paket, malo karamboliran, v voznem stanju, prodam. Ogled možen dopoldan na naslov: Brulc, Hrušica 3, Novo mesto. 9911 R 4 GTL, letnik 1982, registriran do 7/95, ugodno prodam. « 28-805. 9913 126 P, letnik 1990, zelo dobro ohranjen, prodam za 3.000 DEM. » 44-863. 9919 FIAT REGATO 101 iE, letnik 1987, registriran do 5/95, 81.000 km, prodam. « (0608)64-109. 9924 R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 5/95, prodam. « 84-201, po 15.30 uri. 9925 DVA R 4 GTL, letnika 1991 in 1992, dobro ohranjena, rdeče ali temnejše barve, kupim. « 52-645. 9930 R 19 TS, letnik 1989, 5V, prodam za 11.500 DEM. « 44-321, interna 337, dopoldan. 9931 GOLF D, S paket, letnik 1984, prodam. Franc Blatnik, Stranska vas 19, Novo mesto. 9934 JUGO 45, letnik 1986, prodam. » 65-725. 9936 R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 7/95, dobro ohranjen, prodam. « 23-355. 9941 DVA TOMOS AVTOMATIKA, eden brezhiben, drugi starejši letnik, prodam. Cena obeh je 400 DEM. « (0608)41-041, interna 305, Zoran. 9943 BMW 316 I, letnik 1992, registriran do 12/95, prodam. «(068)26-308, v četrtek od 16. do 20. ure. 9944 Z 101, letnik 1984, prodam. « 27-841. 9946 R 5, letnik 1990, prevoženih 50.000 km, registriran do 4/95, dobro ohranjen, prodam. « (0608)77-146. 9953 MOTOR APN 6, letnik 1993, zelo lepo ohranjen, malo vožen, prodam. Jože Koš-Ijar, Trška gora 43 a, Otočec. 9954 GOLF B, letnik 1977, dobro ohranjen, registriran do 16.5.1995, prodam za 2100 DEM. «(0608)51-304. 9955 R 18, letnik 1983, kovinske barve, registriran za celo leto, prodam. Ludvik Smuko-vič, Bušeča vas 10, Cerklje ob Krki. 9956 ELEKTRIČNI VILIČAR Indos nosilnosti 1500 kg prodam. ® 85-662. 9958 R 5 CAMPUS plus, letnik 1993, registriran do 10/95, bel, garažiran, prodam. ® 83-494 ali 53-195. 9963 JUGO 55, letnik 1985, prodam za 1000 DEM. Aleš, « 322-920. 9968 OPEL KARAVAN, letnik 12/91, bel, odlično ohranjen, prodam. « (0601)73-515. 9973 obvestila TESNJENJE OKEN in vrat z uvoženimi silikonskimi tesnili prihrani energijo, prepreči hrup in prah. « (068)44-693. 9308 4 MESECE stari rjavi in beli jarčki, zdravi, cepljeni, bodo v prodaji od 15. do 23. decembra v Šmarjeti 15. 9880 SPREJEMAMO NAROČILA za vse vr-ste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Šenovo, Mio Gunjilac, «(0608)79-375. 9970 preklici JANEZ GERLICA, Biška vas 22, Mirna Peč, opozarjam brata Metoda in Cirila Gerbca, da ne prodajata premičnin in nepremičnin, dokler stvari ne bodo pravnomočne na sodišču. Če tega ne bosta upoštevala, ju bom sodno preganjal. 9772 posest POSREDUJEMO pri najemu, prodaji, nakupu in zamenjavi stanovanjskih hiš, vikendov, zidanic, posestev in poslovnih prostorov. ATM GRAF, d.o.o., Partizanski trg 5, Metlika, « 60-667. 9560 STAREJŠO HIŠO pri Trebnjem prodam . « (061 )224-038. 9744 GRADBENO PARCELO, 1200 m2 prodam. Do parcele je asfalt, voda, elektrika in kanalizacija. « 316-115, od 8. do 19. ure. 9751 ZIDANICO z vinogradom v okolici Mokronoga prodam. « 316-115, od 8. do 19. ure. 9752 NJIVO, 10 a, ob makadamski cesti Leskovec - Beli Breg, primerno za vrta li sadovnjak, prodam. « 26-331. 9758 HIŠO v Orehovcu 6, visoko pritlično in vrt, 14 a, prodam. « (0608)87-718. 9767 VINOGRAD, 10 a, v Bukovčah pri Dol-žu poceni prodam. Elektrika je na parceli. « 321-746. 9792 MANJŠO HIŠO - vikend za bivanje na Dolenjskem kupim. Šifra: »SONČNA LEGA.« 9803 NA DOBLIČKI GORI pri Črnomlju prodam parcelo, 9 a, ob dovozni poti.® (061)852-357. 9804 V OKOLICI Krškega prodam 15 a vinograda. «(0608)62-958. 9843 NJIVO, 18 a, v Podturnu prodam. « 83-537. 9865 NJIVO v Zameškem, 1 ha, prodam. « (0608)75-199. 9868 PARCELO, 13 a, 3 km iz Krškega, z lesenim vikendom, voda, elektrika, ugodno prodam. »(0608)34-831. 9871 SEMIČ - prodam manjši leseni bivalnik na parceli, ž60 m2, za 3.000 DEM. « (061)346-250. 9927 ZAZIDLJIVO PARCELO, obnovljen vinograd, 400 trt, primerno za gradnjo dveh vikendov, cesta, vodovod, elektrika, pro-................................. 9964 dam. « 52-535. prodam RABLJENA KOLESA naprodaj. 1 952. '341- 8659 SYNTHESIZER GEM CD 1 z adapter jem, stojalom in kovčkom, nov, z garancijo, ugodno prodam. ® (068)324-377, popoldne. 9670 TROSED, kavč in fotelj ugodno prodam. « 21-629. 9745 ZELO UGODNO prodam litoželezno peč Zrenjanin, 28 KW, in Kuppersbusch TAP, oboje novo. « (0608)31-482. 9747 VEČJO KOLIČINO kvalitetnega rdečega vina prodam. Janez Jevnikar, C. oktobrskih žrtev 17, Šentjernej. 9748 OTROŠKO POSTELJICO z jogijem, kombiniran voziček, enojno posteljo, skrinjo, 210 1, in peč Feroterm prodam. « (0608)33-878, od 18. do 20. ure. 9749 BREJO KOBILO prodam ali menjam za kravo ali brejo kobilo. « 83-687. 9750 200 L ŽGANJA, lahko tudi manjšo količino, prodam. « 21-004. 9753 PRAŠIČA, težkega 180 kg, prodam. Gorenc, Zalog 11, Škocjan. 9754 VIDEO IGRO family Computer, z eno disketo, malo rabljeno, prodam za 8000 SIT. Roman Zevnik, Piršenbrcg 16, Globoko. 9756 PRAŠIČA, težkega od 130 do 160 kg, krmljenega z domačo krmo, prodam. « 52-827. 9757 Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno) vsebina oglasa (do 15besed) Ime in priimek:........................................... Ulica in kr^j:............................................ Pošta:.................................................... Naročniška številka:...................... Podpis: Datum:.......................... odkupuje kostanjev les po novih odkupnih cenah. Les je lahko tudi kriv, grčav, razpokan! Če nimate možnosti lastnega poseka, vam to napravimo mi! Vse informacije dobite na tel. številkah 0608/41-044 ali 41-349. DVA PRAŠIČA, težka 140 do 150 kg, prodam. ® 73-020, po 20. uri. 9759 DVA PRAŠIČA, težka cca 150 kg, prodam. ® 43-648. 9766 KOMPLETNO OPREMO za živilsko trgovino, rabljeno 2 leti, ugodno prodam. ® (061) 123-123-8. 9770 VEČJO KOLIČINO baliranega sena prodam. « (061)331-768. 9771 DVE zastekljeni stešni okni, novi, dimenzije 145 x 75 cm, prodam 20 odstotkov ceneje. « 42-206. 9773 PRAŠIČE, težke 50 do 200 kg, prodam. ® 78-029. 9774 PRAŠIČA, težkega 130 kg, prodam. « 76-049. 9775 STARO POHIŠTVO in krožno žago prodam. «(0608)82-387. 9782 MEŠANA DRVA, gaber in hrast, prodam. Možnost prevoza. « 26-747. 9784 SINTHESYZER CASIO CT 700, 5 oktav, prodam. « 83-459. 9787 ŠTEDILNIK 4 plin, 4 elektrika, pomivalno korito in nekaj kuhinjskih elementov prodam. Lesjak, Šentjurje 12, Šentvid pri Stični. 9790 ELEKTRIČNI BOJLER Gorenje, 50 1, malo rabljen, prodam. « 27-890. 9791 VINO, belokranjsko belo, dobre kvalitete, prodam. « 52-957. 9793 DVA PARA zlatih fazanov prodam. « 76-150. 9798 ZDRAVE ZAJCE, velike sorte, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 9800 CERTIFIKAT v vrednosti 400.000 SIT prodam za 150.000 SIT. Šerbec, Pavlova vas 14, Pišece. 9805 1 M3 hrastovih desk prodam. «341-955. 9807 BUKOVA metrska drva prodam. « 42-473. 9808 VINO, mešano, prodam. ® 42-473. 9809 DRVA, kobilo, les za ostrešje, krožne brane in golf D, letnik 1989, prodam. «43-752. 9815 VRSTNO GARAŽO, Kandijska 46, prodam. « 23-387. 9817 TUŠ PODSTAVEK, kotni, kombiniran mini štedilnik, pralni stroj in kad, 7001 prodam. « 65-753. 9818 UGODNO! Jogi, 90 x 180 cm, za 9400 SIT, ženske hlače Novoteks za 2500 SIT, otroško bundo za 2000 SIT prodam. Trgovina Kulovec, Uršna sela, « 65-636. 9819 ZAMRZOVALNO OMARO Gorenje, 2001, in pralni stroj Obodin poceni prodam. «(0608)42-560. 9820 SUHE hrastove deske, 32 mm, in kravo po prvem teletu, za zakol, prodam ali menjam za brejo telico. « 87-424. 9821 DVE POSTELJI, omaro, širine 90cm, in dva stola prodam. « 26-628 ali 26-628, v petek popoldan in soboto dopoldan. 9822 LEP PULOVER z napisom Santa Barbara, kupljen v Santa Barbari, prodam za 10.000 SIT. « 21-133. 9827 TELICO, staro 18 mesecev, prodam. « 76-440. 9828 ZAMRZOVALNO SKRINJO, hladilnik in štedilnik (3 in 1), staro 1 leto, prodam.« Franko, Resljeva 4, Kostanjevica, zvečer. * * 9829 PRAŠIČA, težkega 140 kg, krmljenega z domačo krmo, prodam po ugodni ceni. « 20-552. 9830 REVOLVERSKO STRUŽNICO Hci-nemann C 52, dobro ohranjeno, ugodno prodam ali menjam za avto. « 85-756. 9832 OVERLOCKA PFAFF in Singer, nova, nerabljena, z garancijo, ugodno prodam, tudi na obroke, in dostavim na dom. « (064)215-650. 9833 100 L vinskega kisa prodam. « 47-298. 9834 DOMAČE ŽGANJE slivovko in kvali-tetno rdeče in belo vino prodam. « ....21-238. 9835 (0608)21 ŠTEI telico, brejo 9 mesecev, pro-Črmošnjice 55, Stopiče. ŠTEDILNIK za etažno centralno prodam. « 85-895. 9837 UGODNO PRODAM novo kopalniško opremo Kolpa San ter novo kuhinjo Gorenje (hrast). « 22-998. 9842 PEČ ZA CENTRALNO, švedske izdelave, z gorilcem in vso opremo, prodam. « 44-126. 9845 SEMENSKI KROMPIR prodam. Dostavim na dom. « (064)312-056. 9847 PEČ ZA CENTRALNO, 25.000 kkal, dimnik fi 16, 13 m in kombiniran bojler, 80 1, vse novo, prodam. Tutin, Smolenja vas 31. 9850 20 M suhih bukovih drv prodam. « 49-426. 9851 SUHA bukova drva prodam. « 78-276. 9853 JUNCA in dam. Udovč, 9854 NA RAVNEM DELU ob cesti na panju prodam 100 m3 lesa (hrast in smreka). « (0602)23-435. 9861 CERTIFIKAT v vrednosti 400.000 SIT prodam. « 45-546. 9863 FRAJTONARICO Melodija, trivrstno, kot novo, poceni prodam. «(0608)70-170. DOMAČA PRAŠIČA, težka 100 in 150 kg, prodani. W 85-000, po 15. uri. 9877 POMIVALNI STROJ Gorenje, starejši, dobro ohranjen, brezhiben, poceni prodam. * (068)324-377. 9881 MOTOR za BCS kosilnico, rabljeno 5 sezon, ter repo za prašiče prodam. * 64-226. 9882 LESENE ODPADKE za kurjenje oddam. * 78-066. 9886 VEČ PRAŠIČEV, od 20 do 170 kg, prodam. * 78-091. 9890 KAVČ, 2 fotelja in termoakumulacijsko peč prodam. « 44-593. 9891 SENO zelo ugodno prodam. « 84-370. * 9896 OHRANJEN ŠTEDILNIK, kombiniran, betonski mešalec, kuhinjske pulte in otroški voziček ugodno prodam. Jožica Zver, Vel. Cerovec 2 a. 9898 OPAŽ 650 SIT z dostavo,.smrekov, suh, prve klase. « (0609)622-700. 9900 SNEGOLOVE vseh vrst prodajamo in izdelujemo po ugodnih cenah. « 43-509. TEKAŠKE SMUČI brez vezi XC Elite. 200 cm, Elan, za 7900 SIT prodam. « 323-249. 9905 ELEKTRIČNE OMARICE, zunanje in notranje, kompletno opremljene, ugodno prodam. Možnost dostave in montaže. * (061)751-432 ali (061)751-425. 9907 PRAŠIČA, 130 kg, prodam. Karel Janc, Gor. Vrhpolje 85, Šentjernej, « 42-251. REGISTER BLAGAJNO Omron, omare za dnevno sobo in predsobo, pralni stroj m barvni televizor ugodno prodam. ® 341; 246. 9914 DVA PRAŠIČA, težka 150 in 200 kg-prodam. « 73-212. 9916 SVINJE, težke 200 do 250 kg, več komadov, domača hrana, prodam. « 42-575. BRIKETE, lesne, za kurjenje, ugodnj prodam. « 83-124. 9920 PRAŠIČA, domača reja, 170 kg, prodani po 250 SIT/kg. « 76-385 . 9921 SENO prodam. « 40-135. 9922 VEČJO KOLIČINO kvalitetnega sena prodam. « 60-716. 9923 ZANIMIVO ZA AVTOKLEPARJE! Ugo* no prodam kompletno ravnalno mizo Ca-roliner. « (064)731-467, Podbrezje 246. Gorenjska. 992« KOSTANJEVO kolje za vinograd pm; dam. « 26-889. 9929 PRAŠIČA, težkega 150 kg, lahko tud] polovice, prodam. « 73-023. 993' PRAŠIČA, težkega 130 do 150 kg, prodam. « 78-353. 993« PRAŠIČA, 120 in 180 kc, krmljena z domačo hrano, prodam. « 73-327 . 9931' BETONSKI MEŠALEC kupim. « 65; 372. 9942 KRAVO za zakol prodam ali menjam # telico ali kravo. Alojz Primc, Pristava 1'-Novo mesto. 9945 LESNO PORAVNALKO, krožno žag0 širine 400, ter prašiča, težkega 130 kg.^j NOVA zastekljena okna z roletami in suho montažna vrata, lužen hrast, prodam “ odst. ceneje. Ivan Hlebec, Krajna brda 7*> Blanca. 9950 BARVNI TELEVIZOR in CD stojal? prodam, lahko tudi na več čekov. Po želj1 tudi dostavim. Kerin, Lomno 13, Krško. CERTIFIKAT v vrednosti 300.000 Sij prodam po polovični ceni. «(0608)70-045' 9952 KOVINSKO balkonsko ograjo, 4 m, sedežno garnituro, dva fotelja in raztegljij kavč iz blaga prodam. « 67-246. 995; DVE ZIMSKI GUMI za R 4 in fiat 132 po delih prodam. « 25-278. 996U DVE MLADI KRAVI in telico, breje 7 in 8 mesecev, prodam. Jože Tomič, Trebelno 31. 996> KRAVO za zakol prodam. » (0608)82' 226. 9966 VIDEOREKORDER Goldstar VPS, ekranska grafika, star eno leto in pol, Pf°" dam za 300 DEM. Stane Fink, Sp. Slivnica 12, Grosuplje. 9967 PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO Stadler, nerabljeno, prodam. W 22-612T7 UGODNO PRODAM starejši šiv»J"| stroj (v lesenem okvirju). * (068) 73-660" po 19.00 uri. razno ______________________________ PO UGODNI CENI izdelujemo in mo"" tiramo žaluzije, rolete ter lamelne zaves« Možnost plačila na več čekov. « 44-662 POSLOVNI PROSTOR, cca 100 «jl Pod Trško goro 90, Novo mesto, oddam-r 22-373. . 91J0, TESNJENJE oken in vrat, uvoz iz J:, mčije, z 10 - letno garancijo! « (061r?jz m. 97A INŠTRUIRAM osnovnošolce. * 24-06f: od 19. do 21. ure. 9Vt. IZDELUJEMO in montiramo vsc.vts« lesenih stopnic in stopniščnih ograj-(063)728-020. 9?^ IMATE ASTMO? Inhalacija cteričnjP olja iz iglic jelke olajša vaše težave. P°kj5jU »Jelko«, «(061)264-900. 9/°. V NOVEM MESTU oddamo poslej prostor, 42 m2, v pritličju Kandijske D- j| 322-066, v delovnem Času. 9 NEMŠKI JEZIK za osnovnošol«* ‘ srednješolce do tretjega letnika inštruiraj 80 M2 pisarniško - poslovnih prosto**^ na Glavnem trgu v prvem nadstropju g dam. « 323-349. 9 ROLETE, žaluzije in lamelne zavese delujemo, montiramo in servisiramo- jj so zelo ugodne. « 49-532, zvečer. ^va AMD NOVO MESTO odda v naje1® Jj, g° nost. Možna je uporaba večjih pa garažna prostora v izmeri 75 m2 in primerno za trgovinsko ali * druge dih parkd°32 in prostorov. « 322-159. . FRIZERSKI SALON, 35 m2, vpeU®DJr butik, 15 m2, vpeljan, možnost drug« ^ membnosti, dam v najem ali prodam-^ (0609)614-572. INŠTRUKTORJA za elektronska ' za drugi letnik elektrotehniške Šole |S^40 342-700. kolek.*- GOSTILNA CUCELJ prireja I na silvestrovanja že od 800 SIT i dogovoru lahko tudi nedeljska kosila-^9 uii> aprej-»sila-... NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI Sem*; ji-dam v najem bivši gostinski lokal- q^2 339, po 16. uri. službo dobi^ . .|{o7 ŽELITE ZASLUŽITI, pa ne vcstC|Cžjn* Imate izredno priložnost, Kajti denar f tleh. Pokličite od 8. do 10. ure zjutraj ^5 (063)24-204. 7aP ČS Avto izpušne cevi Ob potoku 10. tel. (068) 322-643, 322-278 MIKE d.o.o., Nov o mesto proizvodnja, trgovina ŠPORTNA TRGOVINA Trgovina s potrebščinami za šporim ribolov in prosti ras Premelč Miha Brod 74 6*000 NOVO MKSTO SUtVENIJA rei./FAX: 068 .122-405 S tem oglasom imate 10% popust mobitel 3^68310 ŠENTJERNEJ, tel.: 068/ 42-118/ r OBVEŠČAMO naročnike malih oglasov, da se mali oglas, ki presega 15 besed, DOPLAČA, in sicer vsaka nadaljnja beseda 100 SIT. vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE • vsak ponedeljek ob 18. uri KALIM EROVIZIJA in po.NOVICAH ŠPORTNI PREGLED • vsak torek oD 20 uri CELOVEČERNI FILM in ob 21.30 NOVICE • vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV Za območje Dolenjske iščemo izkušene vodje skupin za promocijo najnovejšega zdravstvenega artikla iz Nemčije. Prvič na našem tržišču. Informacije na tel. (064) 52-318 od 16. do 21. ure. Trgovsko podjetje najame poslovne prostore za trgovino v Novem mestu ali okolici, površina od 150 do 250 m2. Ponudbe na oglasni oddelek. Informacije: (061) 222-732, od 8. do 9. ure. Zlatarstvo Bartol Novi trg Novo mesto nagrajuje vsako soboto! Nagrajenka druge sobote Strmec Danica, Novo mesto Želite lastni darilni boutique, galerijo, okvirjanje slik? Prodajamo trgovino na izredni lokaciji — BTC Novo mesto, z vso opremo in možnostjo vpeljevanja v delo naših strokovnjakov. Trgovina je vpeljana, donosna, primerna za družinsko delo. Inf. 068/322-339, 316-135. & VA SsORJKROVKKiŠ SONJA NOVAK Aškerčeva ui. 7 (Regerške košenice) 68000 Novo mesto tel./fax: 068/341-134 V sodelovanju z ZAVODOM ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE, Območna enota Novo mesto vam BREZ VAŠEGA PLAČILA nudimo naslednje storitve: — Ureditev dokumentacije — dovoljenje za pokop — Prevoz pokojnikov na območju območne enote Novo mesto — Kakovostne krste s pripadajočo opremo — Ureditev pokojnikov na domu — Izkop in zasutje grobne jame — Uniformirano pogrebno moštvo — Postavitev odra in žalne dekoracije — Vse storitve v zvezi z upepelitvijo. Ob naročilu storitev predložite le zdravstveno izkaznico pokojnika-ce, ostalo uredimo mi. Naši uslužbenci so vam na voljo non-stop na tel. številkah: 068 341-134 in 0609 623-211 ZAHVALA V 77. letu starosti nasje za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric JOŽE NOVAK upokojeni zidar iz Lobetove ul. 35, Žabja vas Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izražena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in mašne darove. Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov Novo mesto in Pljučnega oddelka novomeške bolnišnice, podjetju Labod, sokrajanom Lobetove ul , ul. Na tratah in Šentjernejskc ul., g. duhovniku za opravljen obred in vsem tistim, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi - 3 ZAHVALA Zaman jc bit tvoj boj. vsi dnevi upanja, trpljenja. bolezen jc bila močnejša od življenja. V (>4. letu nas je zapustil dragi sin, mož, oče, brat, stari oče, tast in stric IVAN GRABRIJAN Velika sela 11, Adlešiči Najlepša hvala vsem prijateljem in znancem, ki ste nam nudili nesebično pomoč, izrekli sožalje in darovali cvetje, sveče ter pokojnega pospremili na zadnji poti. Hvala kolektivu ZD Črnomelj za pomoč v času bolezni, kolektivom Iskre EKI-ja, Danfoss-a iz Črnomlja ter Pletisi iz Metlike. Najlepša hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem ZLD Bela krajina, kakor tudi lovcem LD Adlešiči in GD Adlešiči in govornikom za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 17. decembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Supermarket • D, Novi trg od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vila • mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7, do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcat Smolenja vas od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 16, ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 18. ure: Urška, Uršnasela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator - Standard, Samopostrežba • Dolenjske Tiplice: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Vrelec • Žužemberk: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Straža: od 7. do 13. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba V nedeljo, 18. decembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Mercator-KZ Krka, Prodajalna, Glavni trg, market Drska, market Kristanova, nakupovalni center Drska, samopostrežba Mačkovec od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19,30: trgovina Vita ■ mlečni diskont, Šmihel od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12, ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcat Smolenja vas od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela ZAHVALA Jaz sem vstajenje in življenje, kdor veruje vame. bo živel, tudi če umrje. In 11.25 V 60. letu starosti nas je zapustila MARIJA JALOVEC iz Lobetove 10 Smrt mame in stare mame je povezala sorodnike in prijatelje v dnevih žalovanja in slovesa. Tolikcri so nas spremljali s stiskom roke in toplo besedo tolažbe. Vsem iskrena hvala! Vsi njeni V SPOMIN Bili smo srečni in veseli, ko smo tebe, ata, imeli. Zdaj hiša je prazna, ko tebe več ni. zavedno zatisnil si trudne oči. 17. decembra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil nSš dragi mož, ate in stari ate NIKO OBRADOVIČ z Boldraža pri Metliki Hvala vsem, ki sega spominjate ter postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: njegovi najdražji ZAHVALA Zapustila nasje v veliki žalosti naša draga VERA BEZENŠEK roj. Hadl Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji prinesli cvetja in nam izrazih sožalje. Hvala tudi obema govornikoma. Mož Nesti, hči Sonja, sin Tone, brat Drago z družinam Ljubljana, Metlika, Novo mesto ZAHVALA V 43. letu starosti nasje nenadoma zapj-stil naš dragi mož, oče, sin, brat, stric, zet i in svak JOŽE BLAŽIČ iz Vavpotičeve 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in so pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi PORTRET TECjA TEdlNA Silvester Mihelčič Letos mineva trideset let, kar sta začela z delom glasbena šola Črnomelj in njen ravnatelj Silvester Mihelčič, ki ji je ostal v dobrem in slabem zvest vsa ta leta. Leta 1964je bil Mihelčič kot predmetni učitelj glasbe, ki mu je bila to prva zaposlitev, najmlajši ravnatelj glasbenih šol v vsej Jugoslaviji, danes velja za ravnatelju glasbene šole z najdaljšim stažem v Sloveniji. Od vsega začetka je bilo njegovo osnovno poslanstvo pedagogika in zatrjuje, da mu po vseh teh letih še ni zmanjkalo ne energije ne idej za razvijanje glasbene izobrazbe kot splošne razgledanosti vsakega človeku. Silvek, kot ga še vedno kličejo številni znanci iz rodne Metlike, se spominja, da je bil pred tremi desetletji največji problem, kako ustanoviti glasbeno šolo z enim zaposlenim, ki bo hkrati ravnatelj, učitelj, delovna skupnost in še kaj. Skromni so bili ti začetki in težki, a tudi pozneje je rojstno hišo pesnika in pisatelja Mirana Jarca, pred dvema letoma je pridobila oddelek godal, je dobro opremljena z glasbili in ima 13 učiteljev, od tega 8 redno zaposlenih. Vanjo zahaja 222 učencev, zagotovo pa bi jih bilo še več, če je ne bi ministrstvo za šolstvo in šport zaradi pomanjkanja denarja držalo na vajetih in se zato njena dejavnost ne more širiti glede na potrebe. Silvester poučuje kar 96 otrok, a ob tem še najde čas za pisanje razprav, strokovnih člankov, snemanje radijskih kulturnih oddaj, organiziranje kulturnih prireditev ter ne nazadnje za izdajanje notnih priredb in skladb za harmoniko. Kot strasten svetovni popotnik piše potopise. S svojo zvesto spremljevalko elektronsko harmoniko je prepotoval vse celine razen Avstralije in zato ga niso zaman poimenovali za ambasadorja slovenskega glasbenega izročila. Od leta 1968, ko je začel s koncerti, se jih je zvrstilo že 2.500, nemalokrat tudi po 80 na leto. Med njimi je bilo veliko do- brodelnih nastopov, nikoli pa jih lil n.......................... šoja doživljala vzpone in padce. Sila i “Zadnja večja kriza je bila pred sedmimi leti, ko je hotela politika prilepiti glasbeno šolo osnovnemu šolstvu. Takrat sem moral zastaviti vse strokovne in diplomatske moči, da je naša šola ostala samostojna. A ne le to! Prerasla je v glasbeni center Bele krajine z organizacijsko enoto v Metliki in dislociranim oddelkom v Semiču," pravi Mihelčič ter z zadovoljstvom doda, da so v glasbeni šoli prišla sedaj na vrsto bolj tolsta leta. Sola ima od lani na voljo vso Silvester ni delil na bolj in manj pomembne. Zanj so bili pomembni vsi, od tistega v zadnji slovenski vasi, do onega v ljubljanski Drami ali v veliki koncertnih dvoranah v Kijevu, Moskvi, takratnem Leningradu. Četudi se je kot glasbenik sukal v imenitnih in visokih krogih z vsega sveta, sedaj bolj kot kdaj koli čuti prepad med Ljubljano in podeželjem. Kot da bi bilo odgovornim za kulturo prav vseeno, kaj se na periferiji dogaja in če se sploh kaj dogaja. In če se, je to odvisno predvsem od entuziazma, dobre volje in ambicij posameznikov, ki želijo, da bi ljudje kaj lepega videli in slišali. Eden takšnih zagnancev je prav Silvester Mihelčič, ki se dobro zaveda, da je sestavni del narodove identitete ljudsko izročilo, ki nas spomni, kdo smo in od kod smo doma, od tega pa je najmočnejše prav glasbeno. A tudi druge vrste umetnosti mu niso tuje, saj se zaveda, da mora biti glasbena umetnost povezana z vsemi ostalimi. MIRJAM BEZEK-JAKSE Mož po smrti prinesel nagrado vdovi Končana velika nagradna igra za naročnike Dolenjskega lista - Prvo nagrado, avto Citroen AX, je žreb naklonil že 4 leta pokojnemu naročniku, dobila pa jo je njegova vdova Francka Sluga iz Srednjega Globodola NOVO MESTO - Drugo leto zaporedje Dolenjski list za svoje naročnike pripravil veliko nagradno igro, v kateri je sodeloval vsak, ki je pravočasno poravnal zadnjo trimesečno naročnino. Takih pa je bilo več kot 15.000. No, in izmed teh je računalnik za prvo nagrado izžrebal Antona Slugo iz Srednjega Globodola 16. Še dobro, da sta potek nagradnega žrebanja neposredno prenašala novomeška radia Studio D in Krka. Prav zaradi tega smo, tik preden smo hoteli čes- so se takoj odločili, da gre nagrada Antonovi vdovi Francki, kajti ona že ves čas po moževi smrti redno plačuje naročnino, le časopis še naprej prihaja na moževo ime. Francko Sluga so njeni domači kmalu pripeljali v Novo mesto v gostišče na Loki, kjer je potekalo žrebanje. “Tone je bil revež, kar naprej je bil bolan. Tri leta po poroki mu je počil želodec in do smrti ni bil več zdrav. Zdravega skoraj nisem poznala. Štiri leta je, kar je umrl. Dober možje bil, S posebnim računalniškim programom (izdelal ga je mojster Franc Košiček) se je v gostišču Loka odvilo zadnje dejanje velike nagradne igre za naročnike Dolenjskega lista. Ob prisotnosti številnih naročnikov in pod nadzorom komisije (sestavljali sojo dolgoletna naročnica Dolenjskega lista Sofija Lindič, predstavnica Novotehne Tatjana Kompan-Janko-vič, direktor Termotehnike Jože Papež, direktor zavarovalnice Adriatic Borut Novak, odvetnik Anton Šporar in predstavnica Dolenjskega lista Majda Luzar) so po “volji” računalnika nagrade prejeli: Med 165 novimi naročniki, ki so plačali naročnino za tri mesece (skoraj še enkrat toliko jih je napačno menilo, da je dovolj že izpolnjena naročilnica), bosta eno leto prejemala Dolenjski list brezplačno Silvo Malešič (Radoviči 34, Metlika) in Stanislav Mikes (Soteska 17, Straža), s keramično pečjo pa se bodo greli pri Milki Papež (Ratež 9a, Brusnice). Za avto in druge nagrade je računalnik dobitnike izbiral med 15.078 starimi in novimi naročniki, ki so pravočasno poravnali dolg do časopisa. Leto dni bodo Dolenjski list brezplačno prejemali Jožica llosta (line-nje 4, Šentjernej), Janez Šutar (Levstikova 4, N. mesto), Franci Bačar (Vrhe 15, N. mesto) in Franc Mislaj (Rogačice 5, Studenec). Pipo za umivalnik prejme/l/iton Gregorčič (Petelinjek 15, N. mesto), dve izpušni cevi Pavle Dvoršak (Čateška 32, Brežice), ročno škropilnico Marija Šterk (Kočevje 6, Črnomelj), mini pralni stroj Jože Fink (Obrh 10, Dol. Toplice), sedežno garnituro Marija Glinšek (Podbočje 2, Podbočje), avto Citroen AX TRE l.li pa Francka Sluga (po pokojnem možu Antonu, iz Sred. Globodola 16, Mirna Peč). Nagrajencem iskreno čestitamo, kje lahko prevzamejo nagrade, bodo obveščeni po pošti, vsem naročnikom pa želimo veliko sreče v prihodnji nagradni igri. titati in nazdraviti srečnemu dobitniku avtomobila Citroen AX TRE l.li, izvedeli, da je Anton Sluga že štiri leta pokojnik. To so nam povedali Slugovi sosedje iz Globodola, ki so za izzid žrebanja slišali po radiu in takoj obvestili Francko Slugo, Antonovo vdovo. Komisija, ki seje zaradi te nove okoliščine morala ponovno sestati, ni imela težkega dela. Člani kaj čem, tepena nisem bila nikoli.” Tako o svojem pokojnem možu Tonetu Slugi pravi vdova, 53-letna Francka, ki jo kličejo Slugatova Fani. Če že za življenje Tone ni mogel svoji Fani kupovati daril, se je pa po smrti dodobra oddolžil za vse nazaj. Slugovi iz Srednjega Globodola v mirnopeški fari so že 30 let naročeni na naš časopis in tudi po gospodar- gostišče kos Silvestrovanje in novoletni ples! Rezervacije po tel.: 068/28-371 Halo, tukaj je bralec “Dolenjca”! Davkoplačevalci bi bili veseli, če bi Lojze Peterle postal harmonikar - Šolani psi ne lajajo neprestano - Snažilki v Adrii ostali brez dela - Kapitalizem po slovensko V četrtek je dežurni telefon močno Zvonil že pred šesto uro zvečer, glasen pa je bil tudi v času dežurstva. Prva je poklicala Marija iz Novega mesta in pred drugim krogom volitev za župana opozorila, da ima dr. Tone Starc v svojem programu navedeno, da se bo zavzemal tudi za visoko šolstvo v Novem mestu, medtem ko sedanji predsednik občinske skupščine Franci Koncilija tega nima. Bralka navija za dr. Starca tudi zato, ker meni, da smo Koncilijo v tej vlogi že preizkusili. Ivan iz Arnovega sela pri Artičah se je jezil nad plakati, ki so obešeni v križišču v Spodnji Pohanci, ker sredi Slovenije vabijo v “kazalište”. Bivšemu zunanjemu ministru Lojzetu Peterletu pa predlaga, naj raje postane harmonikaš in razveseljuje ljudi na ohcetih in ob drugih veselih priložnostih. “Toliko denarja res ne bo zaslužil kot sedaj, ne bo pa ga tudi ne toliko zapravil, za kar mu bomo davkoplačlevalci zelo hvaležni,” je pripomnil in navedel nedavno pisanje nekaterih slovenskih časopisov o tem, da je Peterle kot tedanji predsednik vlade dal nekaterim podjetnikom na milijone tolarjev nepovratnih sredstev. Jože iz Mačkovca, ki je te dni po trgovinah iskal luči, je želel pohvaliti zdaleč najbolj prijazne in ustrežljive prodajalce v novomeški Elbi. Polona Plaznik iz Novega mesta se je oglasila na napade nekaterih bralk v tej rubriki na Bradačeve pse, in sicer pravi, da kot lastnica šolanega psa ne more verjeti, da bi Bradačevi šolani psi neprestano lajali ter da bi se njihov lajež slišal tja do Podhoste in Podturna, zato meni, daje vmes druga zamera. Gospe sprašuje, zakaj niso takrat poklicale, ko so Bradačevi psi rešili življenje utapljajočemu se človeku na Otočcu in ko so policisti z • Pizdarija je v deželi Kranjski, in to ne prvič. (T. Krkovič) njihovo pomočjo našli pogrešanega otroka. Naslednja je poklicala delavka iz Adrie Caravan. Povedala je, daje še pred leti v Adrii delalo 6 snažilk, potem pa sta njihovo delo in še več morali narediti dve zaposleni snažilki. Za 20 tisočakov mesečne plače, ki ne zadošča niti za plačilo položnic, sta delali do pred kratkim, ko jima je vodstvo vročilo v podpis papir, da sta njuni delovni mesti ukinjeni, poleg tega pa so od njiju ustno zahtevali, da morata kot presežni delavki teh šest mesecev še delati. “Po šestih mesecih pa knjižica - tako kot se je zgodilo že mnogim našim delavcem. Le s čim smo si zaslužili takšen odnos?” se sprašuje delavka. Poklical je tudi Vladimir lldovč iz Novega mesta in povedal, da se je nekdo skril za njegovo ime, saj nima nič s prispevkom, ki je bil objavljen v prejšnjem Dolenjskem listu med pismi bralcev z naslovom “Dragi Gradčani, dokažite!”, ker ga on ni napisal. Stane M. iz Črnomlja pravi, da je kandidata za župana Igorja Fortuna razumel, da se bo zavzemal, da bodo vsi v občini ne glede na narodnost imeli enake pravice. Glede na povedano pa se Črnomaljec sprašuje, ali to pomeni, da bomo imeli Slovenci iste pravice kot državljani iz bivših jugoslovanskih republik, ki so še sedaj privilegirani. Bralec iz Novega mesta, ki je bil nekoč tudi direktor, se strinja z našo zadnjo anketo, ki je govorila o kapitalizmu po slovensko. Pripomnil je, da besede lastninjenje, tranzicija, dokapitalizacija in njim podobne trenutno v naši družbi ne označujejo nič drugega kot krajo tistega, kar so desetletja ustvarjali vsi zaposleni, ne le peščica sedaj iznajdljivih manageijev. Pohvalil pa je Miklavžev prihod v Novo mesto, ki ni bil atrakcija le za otroke, ampak tudi za odrasle. Predsednik gasilskega društva Smolenja vas se krajanom zahvaljuje za prispevke, ki so jih namenili za novo motorno črpalko ter opremo za gašenje. Pravi tudi, da bi bilo prav, če bi svoje primaknila še Občinska gasilska zveza ter podjetja iz obrtne cone na Cikavi. Naša dolgoletna bralka Ivana Košir iz Ribnice, ki iz tedna v teden komaj čaka svežo številko Dolenjca, je potarnal, da do sedaj ni imela sreče z nagradnimi igrami ter da bi bil že čas, da bi tudi ona kaj dobila. Draga bralka, računalniški žreb je v petek naredil svoje, žal vsi niste mogli biti izžrebani, pa četudi ste si to želeli. Kaj naj rečemo drugega: več sreče prihodnjič! Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, po-iskali odgovorna vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. J. D. 1 obeh strani GMjanccv ANEkdoTE iN pRiqodE ZApisAl Jože DuIar Ciganka naj moli Ciganka Kata je prosila metliškega brivca Metoda Prusa, naj bi ji dal malo masti ali košček Špeha. “Gospud, bom molila za vas, "je še rekla. •talila. ’’ “Dobila boš, če boš zares mi "Bom, bom!” je zatrdila ciganica. ‘Ampak zdajle!" "Gospud, bom doma, v loži... ” “Zdajle! Kar poklekni in moli!" je zahteval Prus. “Gospud, v loži..." “Poklekni!" brivec ni odnehal. Ciganica gaje še enkrat debelo pogledala, potem pa se je naglo obrnila in mu izginila izpred oči. Tako ni bilo nič s cigansko molitvijo, pa tudi ne z mastjo in slanino. Kaj pa otroci vedo Na železniški postaji je zmanjkalo nekaj odrabljenih železniških pragov (švelerjev). Orožniki so iskali krivce, pa so našli prage skrite v grmovju blizu ciganskih šotorov. "Cigani ste jih ukradli!" pove orožnik kar naravnost. “Mi ne, gospod, bog mi je priča! Mi stari cigani ne!" “Kdo pa jih je potem odnesel?" "Mogoče so to naredili otroci." “Kako naj bi švelerje nosili otroci, ko pa je vsak težak skoraj dvesto kil!" “Ja, gospod, "je odvrnil cigan, "kaj pa otroci vedo, koliko je dvesto kil." jevi smrti pred štirimi leti Dolenjski list še vedno prihaja na njegovo ime. Tako je Tone po smrti prinesel srečo ženi Fani. “Dolenjski list sem z veseljem brala že kot punca v Cerovcu pri Trebelnem, od koder sem doma. Ko sem se primožila v Globodol, sem rekla možu, da ga je treba naročiti, ker brez časopisa ne bom. In tako ga imamo že 30 let. Pa kako rada ga berem!” je povedala Fani, ko je še vsa iz sebe prišla v petek na Loko pogledat svoj novi avto. “Nikoli se mi še ni zgodilo, da bi kaj zadela ali da bi drugače imela srečo. Sedaj pa kar avto! Saj nisem mogla verjeti, ko so mi sosedje prišli povedat. Potem sem bila pa tako srečna in vznemirjena, da sem kar jokala. Ne, jaz ga že ne bom vozila. Imam pa dve hčeri, obe sta poročeni, ena v Prečni, ena pa na Jor-dankalu, k žlahti Lojzeta Slaka. Se bomo že zmenili, če ne drugega, me bojo pa ob nedeljah peljali k maši. Prodali ga pa ne bomo, naj bo pri hiši,” pravi Fani in pri tem takoj pomisli tudi na svojih 7 vnukov. “Samo tega ne bi rada, da bi mi bili ljudje preveč nevoščljivi...” Na poti domov se je Fani ustavila na pokopališču in na Tonetov grob položila šopek rož, ki je krasil avto. Besedilo in slike: A. B. Vfcliko nagradno igro za naročnike Dolenjskega lista so podprli: NOVOTEHNA, Pionir KERAMIKA, TOM Mirna, Trgovina ELVOD, TERMOTEHNIKA, AGRO, d.o.o, trgovina SEJALEC, AVTO GAIANT in SPM TRADE Šentjernej. ČEST1KE - Tatjana Kompan-Jankovič, ki je pritisnila na računalnik, da bi izbral prvonagrajenega naročnika, čestita Francki Sluga iz Globodola, srečni dobitnici citroena AX. \ IZŽREBAL JE RAČUNALNIK - KOT NALAŠČ - Med novimi naro- Nagrajence v veliki nagradni igri Do- čniki Dolenjskega lista pa je prvo na-lenjskega lista so izžrebali s pomočjo grudo - keramično peč, izdelek Pionir- računalnika. Ob njem sta predstavni- jeve Keramike - dobila Milka Papež ca Novotehne Tatjana Kompan-Jan- (prva z leve) z Rateža pri Novem mes- kovič in direktor Dolenjskega lista tu. Prišla ji bo še kako prav: prav sedaj Drago Rusija. namreč obnavljajo hišo. “KONTROLA" - Javnega žrebanja na Loki se je udeležilo tudi nekaj naših dolg0' letnih naročnikov. Takole so se zbrali za mizo v gostišču na Loki, kjer je potekalo žrebanje. Martin Krpan -za naročnike Dol. lista! Kje dobiti koledar, saj je novo leto pred vrati? Tovrstno spraševanje bo naročnikom Dolenjskega listu prihranjeno, kajti tej številki časopisu. je priložen koledar (z dodatkom za nagradno akcijo), ki ga ježe tretje leto zapored denarno podprla zavarovalnica Ttlia, pravo koledarsko novoletno darilo pa bodo vsi naročniki (zaradi prevelikih poštnih stroškov so izvzeti le naročniki v tujini) prejeli po pošti okoli novega leta. V posebni ovojnici, ki naj bi, srčno upamo, prišla do slehernega naročnika čim manj zmečkana, bo krasen stenski koledar, ki so gfl izdelale novomeške fimte Stratus, Rextom in llead, /rosebej za naročnike Dolenjskega lista pa so k zadostni količini koledarja izdatno pripomogli Dolenjska banka, Termotehnika in Studio D. Gre za koledar, Id je vreden posebne najave, saj pociobnega najbrt Še dolgo ne bo mogoče ilobili. Na straneh koledarja je namreč ponatisnjena Frana Levstika povest o Martinu Krpanu, besedilo pa dopof njujejo velike barvne ilustracije slikarja Toneta Kralja. Poznavalci pravijo, da je Kraljeva upodobitev Krpana (nastala je pred štirimi desetletji) nekaj svojskega, od dnigih jo loči zlasti to, kako razvidno je umetnik podal "nasprotje med dunajskim dvorom kot predstavnikom gosposke in Krpanom kot človekom iz ljudstva, hkrati je v izrazno razgibani in veličastni likovni govorici ohranil tudi folklorne sestavine, ki označujejo slovenskega kmečkega Človeka" (N. G-h ' Levstikov in Kmljev Krpan na koledarju se torej odpravlja na p°i k naročnikom Dolenjskega lista. Okoli novega leta naj bi dosegel v?e’ dobili pa ga bodo tudi tisti, ki se bodo na Dolenjski list naročili še januarja ali februarja prihodnje leto, /