Zgodnja Katollšk cerkven list. Danica izhaja vsak petek Da celi poli, in velj4 po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pel leta 2 gld. 40 kr., za oetert leta 1 gld 30 kr. V tiskarnici nprejemana za leto 4 gold., za pol lete 2 gld., za cetert lete 1 gl; ako zadene na te dan praznik. izide Dai.ii* d*n fnprej. Tečaj XXVIII. V Ljubljani 17. grudna 1875. Ust ftfl. Koledar za naslednji teden. Gruden. — December. 19. Nedelja IV v adventu. Evangelij: ,,Janez ©enanuje kerat pokore". — Ss. Jona in Barakizij, brata aprič. (Gl. Danico laosk. 1. List 50.) 20. Ponedeljek. Zvel. Marija Lavrencija Lonca. t 20. grudna 1540. 21. Torek. Sv. Tomaž, apostelj. (Gl. Danico lansk. leta. List 51.) 22. Sreda. Post. — Zveličani Adam, spozn. iz cistercienškega reda. t 22. grudna. » 23. Cetertek. Sv. Viktorija, devica in sprič., je bila z mečem prebodena 23. grudna I. 253. (GL Danico lansk. 1. List 51.) 24. Petek. Post pred Božičem. — Sv. Tarzila, devica. (Gl. Danico lansk. 1. List 51.) 25. Sabot*. Rojstco našega Gospoda J. Kr. ali Sveti dan — sveti božični god in praznik. Blaž. brat Frančišk, s priimkom „Ježčekov", spozn. iz karmejitovskega reda, je bil v 16. stoletji na Španj-skem rojen; njegovi starši so bili kmečkega stanu. Frančišk je bil sicer prav dobrega serca, pa po naturi tako nevkreten in štorkljast, da ni bil za nobeno rabo. Kar je dobil v roke, je polomil, izlil, izsul, na tla spustil. Po smerti njegove matere ga mačeha ni mogla pri hiši terpeti. Oče prosi človeka, naj ga pelje mačehi spred oči iz hiše, in mu dobi kako službo pri tujih ljndčh. Ta ga pelje v mesto Alkalo, kjer ga uboga vdova iz usmiljenja sprejme pod streho. Ker pa nima nobenega opravila, večidel po dnevu v cerkvi moli. Cer-kvenik (mežnar) vidi pobožnega mladenča in ga nagovori, naj mu pomaga cerkev pometati in zvoniti. To delo pa nevkretnežu ni šlo od rok. Cerkvenik mu d& slovo. Frančišk v cerkvi moli: ,,0 Gospod! kam čem iti, ker me ljudje nikjer nočejo imeti?" Cerkvenik se ga zopet usmili, in ga vzame v službo, pa ga zopet v osmih dneh zapodi, ker zavoljo nevkretnosti mu ni bil za nobeno rabo. Frančišk toži svojo nadlogo Bogu pred tabernakeljnom, in zasliši iz tabernakeljna glas: „Pojdi in poiši si službo, kjer mi boš med mnogimi služil". Frančišk ni razumel teh besedi, dokler mu ni bil ponudil nadzornik v bolnišnici svoje službe, kjer je bilo veliko strežnikov, ki so bolehnim, bolnim in ostarelim stregli in po mestu zanje milošnje prosili. Frančišk v bolnišnici je bil spervenja še silno štorkljast in nevkreten, marsikako reč je poterl. Nad-sornik je imel poterpljenje z njim, tovarši pa so ga zaničevali, mu nsj težje dela nakladali in ga sovali. Sran- čišk je vse to voljno poterpel, in Boga prosil, riaj mu podeli spretnost in urnost, kakoršne mu je v tej njegovi službi treba. Bog je njegovo gorečo molitev uslišal; postal je za vsako stvar jako pripraven, in pri nabiranji milošnje po mestu je on naj več dobival. Nadzornik mu je dal skrinjo v posebni shrambi, kamor je nabrano milosnjo spravljal. Verh skrinje je postavil lepega, iz lesa zrezljanega Ježčeka, ki ga je imenoval svojega poroka, in ga s posebno pobožnostjo častil. Preden je sel na biro, je vselej pokleknil pred svojo ljubljeno podobico, in je moffr* iHCoč: „0 preijubeznjivi Ježček moj! zdaj grem beračit; oh nakloni mi kaj za tvoje dvorne služabnike" (tako je navadno imenoval uboge in bolne v bolnišnici). Ljudem pa je rekel: „L)ubi moji! ali mi bote kaj uterpeli dati za dvorne služabnike mojega Ježčeka? Njega vam zastavim za poroka, da vam bo vse obilno povernil". Nabrano milosnjo je vselej položil Ježčeku k nogam, rekoč: „Glej, ljubi Ježček moj! koliko so mi ljudje podelili za tvoje dvorne služabnike; pa tebe sem jim postavil za poroka, da jim moraš vse to poverniti". Dnevni red priprostega Frančiška. Vsak ljubi dan je zjutraj zgodaj vstal, zaporedoma bolnike obiskal in jim postregel po svoji moči, po tem je svoje jutranje molitve opravil in je b;l pri sveti maši. Po maši je šel v mesto na biro, opoldne je kaj malega vžil, in zopet šel na biro do terde noči. Zvečer je zopet bolnike obiskal in jim stregel do polnoči. Po tem je oblečen lei;e! na terdo klop in kake tri ure spal. Če je od prevelikega truda malo zaležal, se je celi dan hudoval nad svojim lenim životom, in mu marsikako terdo pritvezel. Po tolikem trudu bi bil mogel pri svoji močni naturi kmslo obnemagati, ako bi ga ne bil Bog s posebno mo "jo podperal. Pri nabiranji milošnje za uboge se je Frančišku marsikaka nezgoda pripetila. Nekega večera pride v ^o-stilnico, in stopi v sobo plemenitega gospoda, ter ga prosi milošnje po svoji priprosti navadi. Ta pa oš'eva svoje strežaje, zakaj so tega norčavega Človeka k njemu pustili, in jim ukaže iz sobe ga vreči. Frančišk pa se ne da berž pahniti iz sobe, temuč le še prosi. Gospoda zgrabi jeza in ga pčči za uho tako, da se v kuhinjo sliši. Frančišk poklekne pred gospoda, rekoč: „Ljubi brat! odpustite meni, zarobljenemu kmetu, da sfin vas vjezil". Gospodinja pride, in posvari gospoda, da je s svetim možem Frančiškom tako gerdo ravnal. Ko gospod sliši ime „Frančišk", se ustraši, ker je od njej^a veliko dobrega slišal, pa ga po o3ebi ni poznal. Gosirjd ga prosi za zamero, in mu podeli obilno milosnjo. Pri odhodu reče Frančišk gospodinji: „Ta plemeniti go^p^d mi je boljši milosnjo podelil, kakor drugi ljudje; drugi mi dajo milosnjo za uboge, ta pa jo je še posebej aeni — m — dal/' — misli si, eno zaušnico. — Enaka te mu je pri* godila v drugi gostilnici, kjer ga taji gospodje is Bar-gunda niso poznali; sa trapeza so ga imeli, »orali ia ia hiše vergli. Frančišk pa to surovo obnašanje gospodov voljno terpi, ter reče: „No, ti gospodje so samo meni milošnio podelili, pa jo bojo tudi mojemu Ježčeku dali". Ko gospodje zvedo, da ta človek ni trapast, in da vte mestne uboge preskerbljuje, ga za zamero prosijo, in mu dajo 200 kral.evih tolarjev. Neki večer gre Frančišk s tovaršem proti doma, dva potepuha pa ga srečata, in mu s silo vzameta vso „ nabrano miiošnjo. Frančisk ju je dobro pozoal, pa ni "Hotel spremijaven povedati imen roparjev, tudi gosposki ju ni hotel izdati; molil pa je za njuno spreobernjenje. Nekoliao dni po tem mu priueseta roparja — vsa skesana — vzeto miiošnjo s serčoo zahvalo, da ju ni bil izdal. Fraočišk je veliko terpljenja vžival tudi od svojih domačih tovarsev — strežnikov v bolnišnici — kteri so ga obrekovali, mu nagajali, kjerkoli so mogli, še cel6 vrata v bolnišnico so mu zaperli, da je mogel pred vratmi prenočiti; vse to pa so delali iz gole černe ne-vošljivosti, ker so ga ljudje v mestu visoko čisljali, in mu več in rajše miiošnjo dajali, kakor njim. Pa tudi ubogi so ga černili, in mu krivico delali. Nekteri so rekli, da ue deli milošnje po pravici, nekterim, ki jih rad ima, dasiravuo niso tako potrebni, veliko in naj boljši reči zavali, drugim pa se potrebnega ne d&. Ne-ktere nehvaležne, jezične stare babure so se celo njegovega dobrega imena lotile, ter so rekle, da se rajšes mUdimi in malopridnimi ženskimi peča, in jim vse d£, nje — stare in pošti n-* žene — pa stradati pusti. Tudi so nekteri djali, da nabrani denar za-se spravlja, da bo lahko zložno živel, ko bode službo v bolnišnici zapustil. Vse to in še drugo obrekovanje je Frančišk molče pfo-naš«!, jn Ježčeka voljnega poterpljenja prosil. Število revežev se je dan na dan množilo, ki so pri PVančišku pomoči iskali. Vse je prijazno sprejemal, in po svoji moči podpčral. Pri toliki radodarnosti je bil mnogokrat v denarni zadregi. Pobožen kupčevavec Matej Pontan mu je posojeval. Usmiljeni Ježček mu je bil dolžno pismo in porok. Dolg* se je bilo nabralo do tisuč zlatov. Mateja začne skerbiti, da bi mu mdgel Frančisk ta dolg kdej plačati. Začne ga terjati. Fran čuk mu obeta, in ga na Ječ čeka zavrača. Matej mu preti, da ga bo dal zapreti, in mu terdo prepove hoditi v njegovo hišo. Frančišk toži svojo nadlogo Ježčeku. Miii Ježček mu nakloni toliko novih dobrotnikov, da Mateja in vau druge svoje dolge lahko plača, in mu ie sto zlatov ostane. Odkar Frančišk v Matejevo hišo nič več ne hodi, mu zgine ves Božji blagoslov is hiše. Ljudje nočejo nič več pri Mateja kupovati. Matej v veliki zadregi prosi — ves skesan — Frančiška, naj zopet hodi v njegovo hišo. Frančišk se ga usmili ter hodi v njegovo hišo, in Božji blagoslov se zopet vanjo verne. Frančišk je imel navado, vsako leto sveti božični praznik uboge pogostovati in z denarji obdarovati, kteri so z listi ki dokazali, da so bili adventno spoved opra-vi.i. L)oš!o jih je mnogokrat do 200 števila. Da je bilo božj emu Detetu to gostovanje po volji, priča naslednja čudovita prigodba. Frančišk gre v nabiro, in pride po polju v neko vas ter vidi debelega vola na drevo vpre-žecega, in vpraša kmeta, če mu ga prodi. „Ga ie prodam, če mi ga dobro plačate", mu kmet odgovori. Fran-č.»k kupi vžjo. Vsi ga gerdo gledajoc poslednjič vender pravijo, da hočejo spokorno hišo narediti, in j'> z vsem presker-beti, če jim je porok, da bode mesto kuge obvarovano. Frančišk jim je porok v imenu svojega Ježčeka, ia podkriža poroško pismo. Mestna gosposka napravi spokorno hišo, in mesto je bilo kuge obvarovano. Hiša za spokornice je bila sicer narejena, pa v greh zagrezojene dekleta ne marajo vanjo priti; le po milih prošnjah ia goreči molitvi brata Frančiška v hišo prihajajo in pokoro delajo. Kakor je Frančišk v Alkali uboge podperal, takd tudi v Valenciji zanje skerbi. Dve veliki sobi najme, in ondi obnemogle siromake z vsim potrebnim preskerbljuje. Frančišk sprosi od B ga kralju princa; kralj ma podeli 4000 zlatov za uboge. Kadar se Frančisk v mestu prikaže, ga ljudstvo obsipa, in njegovo obleko kušuje, Nekega dne ga kralj ugleda, v svojo kočijo vzame ia po mestu pelje. Frančišk reče kralju: „Naš veliki brat! pustite me iz kočije, „grintovec" (tako imenuje satana) me hoče ošabnega storiti". Ker Frančišk tudi bolnike čudovito ozdravlja, zato ljudstvo čedalje bolj k samostanu vrč. Viši je prisiljen Frančiška v Madrid prester viti. Zavoljo te zgube hrup šumi po mestu. Tisti večer pred njegovim odhodom mu je bilo razodeto, da bode ▼ Madrida kmalo umeri. Frančišk se akerbno pripravlja sa srečno amert. V Madridu se ga loti merzlica. Zdravniki terdijo, da Di nobene nevarnosti; on pa terdi, da bode sveti božični praznik umeri. Strašanski bodljaji, ki si jih je bil sam zato od Boga sposil, da bi bii do zadnjega zdihljeja ostal pri zavednosti, se merzlici pridružijo. Sveti dan se narekva pismi do kralja in nadškofa, se njima v molitev priporoča, prejme s naj večjo pobož-nostjo svete zakramente, da so bili vsi pričujoči do aols ginjeni, še v neznanskih bolečinah poje Ježčeku na čast pesmice, ktere je bil sam zložil, in zaspi v Gospodu Sveti dan zvečer ob osmih leta 1604, v (30. letu svoje starosti in v 10. svojega redovnega življenja. Njegovo truplo ni bilo oatorčlo, in prijeten duh je^ puhtel iz njega. Njegov pogreb je bil prav slovesen. Čudeži so ae godili. Sveta pripro8toat (čednost brez zvijač in evinkov) blaženega brata Frančiška, ki ai prizadeva v vsih reččh le samemu Bogu dopaati in ljudem koristiti, je gotovo naj boljše vodilo 8lehernega kristjana. Po zgledu blaženega Frančiška mi usmiljenemu Ježčeku, božjemu Detetu, radi prinašajmo milošnjo za njegove uboge brate in sestre v njih potrebah; sej nam je on aam porok, da nam bo vse obilno povernil, ker pravi: „Pridite, blagodarjeni mojega Očeta! posedite kraljestvo, ktero vam je pripravljeno od začetka avetd. Resnično, vam povčm, kar ste storili kteremu teh mojih naj manjš h bratov (ali sester), ste meni storili". (Mat. 25, 34. 40 ) Kako mora hudo nehote Cerkvi mimiM. Neizrečeno bridko je viditi in slišati, kako terpi Cerkev, kako terpi pravica in reanica, kako terpč nedolžni. Pogled na to, kako mora hudo dobremu služiti in naposled pomagati Cerkvi k zmagi v njenih namenih, je zmožen to bridkost mečiti in potertega duha poživljati v sedanjih časih in okolišinah. Ozrimo se v ta namen nekoliko na to, kar se je godilo, in pojasnilo se nam bo to, kar se zdaj godi. Preganjanja pervih stoletij so bile v resnici strašne in ailovite, groza mora vsacega prešinovati, kadar bere, 8 koliko zagrizeno bistroumnostjo so si izmišljevali naj bolj ostudne in trinoške muke, da so vernike tezali in morili. Tega mercvarjenja niso počenjali le samo divjaški narodi, ampak zlasti Rimljani, ki so veljali za olikan, umen, velikodušen narod. In kdo bo popisal, kaj so vse počeli krivoverci? Pa kaj so dosegli? Spričevanju, ktero so kristjanje dajali resnici in čednosti, so s tim le še več luči prižigali. Kolikor huje so ,,olikani" divjaki zveste vernike mesarili, toliko bolj so narodi spoznavali, da edino v njih veri je resnica. Duh zmote je Mohameda dražil, da je hotel posnemati poslanje Kristusovo; to pa je pomagalo podirati žertvenike, ki so bili postavljeni malikom, in po pre-kucu poganstva svetu pokazati, kaj se premore že z vero v enega samega Boga, še brez pravega njegovega spoznanja in brez spoznanja Kristusa Odrešenika. Divje trume narodov, ki so se dervile v rimsko cesarstvo matevat kri spričevavcev in torej razdjat rimsko cesarstvo, so se zdajci sklonile pred križ Jezusa Kristusa in omika je delala neprenehljive napredke. — Protestanštvo je bilo z lažnjivim imenom prenovljenja, ,,reformacije", pričelo tristoletno togotno vojsko zoper Cerkev; po dobrotni vladi božje previdnosti, ki iz hudega atvarja dobro, pa je bila ta borba podobna sovražnemu viharju, ki pomaga k očiševanju zraka: Cerkev ae je v vojski s krivoverstvom vterdila, pravi verniki ae OBerčili, marsikterih madežev ae očistili. Rovaratva, upori, ki 80 naroerjali in namerjajo ka-toličanatvo zatreti, poalednjič nehote morajo v to alužiti, da ae katoliška Cerkev razšiija po vesoljnem svetu. Is vaih preganjanj je av. Cerkev izhajala čistejši in čaetit-Ijivši. Ne more se dosti občudovati, kako božja Previdnost tisto, kar se v naših očeh zdi hudo, ve svojim božjim namenom služno storiti. Tako imenovani „tilozofi-sem" (modrijanatvo) si je izposodil oektere načela iz keršanatva, je razterl tčze (torture) in mučenštva, raz-djal v poatavodajavatvu ostanke divjaštva (barbarstva), je med tem zlobno lomastil zoper prestole in naprave; toda ko je zveršil delo, je sam poginil. Njegov meč pa je odaekal marsiktere zlorabe in predsodke, in ko je katoličanstvo zopet moč doseglo, je našlo zemljo zrahljano za sprejemanje rodovitnega semena, za resnico. Judje, proteatantje, greki in mohamedani ao tako otre-aali svoje narodne napčne misli ter predaoje, in kadar do tega pridejo, da bodo verake resnice preiskovali, kakor jih odkritoaerčno preiskujejo mnogi učeni acgli-kani in nemški protestant je, bodo tudi pristopili v katoliško Cerkev, ktera sama v sebi ohranuje vse resnice. Vsak potres pridobi resnici novih zmag. Takrat, ko je bil Kristus rojen, kadar je živel, učil in dal življenje za odrešenje Človeškega rodu, so Rimljanje go-apodovali od kraja do kraja zemlje in mialiti bi bilo, da lažnjivi rimski in greški bogovi, kterim je vlada doma in drugod z orožjem iskala veljavo pridobiti, se bodo po vsem svetu razširili, da ae jim bode poaverglo vse človeštvo. Toda zvijačna meaenost je grenko goljufala 8ama sebe; od Rimljanov na vse strani in v vse daljave presekane ceate ao le v to Rlužile, da se je ložej apolnilo povelje Gospodovo: „Pojdite po vsem svetu, učite vse narode". Aposteljni ao šli in so obličje zemlje prenovili, maliki so pred njimi v prah padali, resnica zmagovala, sužnjim se je oznanovala svoboda, napovedovala se jim enaka vrednost in veljava z visokimi. Dandanašnji ae godi nekaj enacega. Hinavsko ro« govilstvo zoper verske resnice v napačno umevanih vedah, silovite pretresovanja po kraljestvih in cesarstvih, velikanske pridobitve, ktere je človeški um tako rekoč izsilil iz narave in tvarlne, to so pota, po kterih misli lažnjivo prostomiselstvo svoje brezverstvo razpeljati ca vse strani sveta in do kralja zemlje. Čakaj malo! „Moje pota niso vaše pota, in vaše pota niso moje pota," govori Gospod. Ravno nasproti ae bo godilo: po teh potih šeta in bode šetala resnica, hodila Cerkev Kristusova, in razširjala se bode posredoma omenjenih pomočkov dotlej, da bode „en hlev in en pastir". Um je Božji dar, in kar on iznajde, mora poslednjič Bogu služiti, Njemu se podvreči, — hočeš ali nočeš. Vsa zemlja s človeštvom vred je delo Božjih rok, in ustavljaj s«*, kolikor ti je drago: Božje apoznanje ae mora po vsi zemlji širiti, in sirilo se bode. Možje brer.verski časnikarji, pro-atomiselski postavodajavci, domisljivi učenjaki zem!je, ki se tolikanj bojite Božje ime izgovoriti: vse vaše ta-jenje je prazno pehanje, kar je Božjega, tega mu ne morete utajiti. Le premialite čudo, kako ailovite napredke je Cerkev že pod Pijem IX 8torila, koliko novih misijonov, apostoljskih namestnij in škofij se je pod njim vstano-vilo, koliko poganov pod zastavo Kristusovega križa pribežalo. Ni davno tega, bila je vstanovljena hierarhija (cerkvena vlada) na Angleškem, pred malo mes-;i je dobila Amerika pervega kardinala, in ravno te dni ®mo slišali, da se ondi cerkveni red dalje snuje, da škofje svoje ©krajine že delijo v dekanije. In kako vesele so misijonske novice katoliških misijonarjev, ki nepr.-re- homa dohajajo iz naj daljših krajev zemlje! Frajmav-rarstvo na Pruskem je mislilo, da je udarilo pastiija, ko je mašnike razkropilo, in da kdo vč, koliko ikodo bodo Cerkev terpela. Ne bo dal! Udaril je sovražnik po Cerkvi, zadel je svojo lastno glavo: razgnanih mai-nikov glas se razlega po naj daljnisth okrajinah zemlje, in nemški katoliški včmiki zarad preganjanja niso obupani, ampak še te prav navdušeni, in oserčujejo se toliko bolj, kolikor huje revno bizmarkovstvo njih pastirje po ječah tare, premoženja goli, jih iz dežele tira, preganjavei pa se celo protestantom studijo ter so jeli bolj pogosto pristopati v pravo Kristusovo Cerkev. Iu koliko se počen ja po raznih deželah zoper očitno skazovanje k< ršanstva, zoper misijone, svobodo v ozoa-novanji besede Božje, zoper vdeleževanje madine pri obhodih, Božji službi, prejemanji pomočkov k lastnemu posvečevanju, celo na mirnih pokopališih Cerkev nima več miru od strani prenapetih liberalcev. Toda upor zoper Boga in Cerkev je poslednjič osramoten, spoznati moia svojo Lezmožnost, pravična reč pa obhaja zmago. Jinke kristjanov r §£i*ti, Koreji in ToHffkiMU. III. Udarci z bambusom in zaušnice. Kadar se sodnik prepriča, da zatoženec vere ne zati.;i in misonarja r.e bo izdal, potem nasleduje obsodba. Navadco kristjana te usmertijo kar precej ; mučeniško krono s smertjo dosežejo večidel še le, ko so razne druge iriuke prestali in v svoji stanovitnosti bili posku-šeni. Se le ko so se »kazali »nepoboljšljivi", po mislih nejevernikov, to je, kot močnodušni spoznovavci sv. vere se poterdiii, ali pa ko preganjanje še bol j razdraženo postane, potem te junake smert spričevavccv preseli v nebesa. Perva in naj milejši kazen, ki kristjana zadene, so zopet udarci s pan-tse-m, bambusovo palico, ki je na spodnjem koncu široka in pričeljena. Keršanski ter-pin mora prestati velikrat po osemdeset, sto iu še več udarcev. Druga, še veliko bolj neusmiljena muka so zaušnice, „pi čang-tse". Keršanski terpin kleči, obraz ima vp^rt v nebesa, ki mu bodo plačilo za njegovo terp-Ijei.je, eden trinrgov ga od zadi terdo derži za lase, drugi s čveternatnn p-.dplatom po revežu strahovito maha. Velikrat mora po 40 in ae več udarcev terpeti na obe lici; bolečina je tolika, da spoznavavec dostikrat že po pervih mahljejih omedli. Vsa glava strahovito oteče, in veiikrat se mu od sile rabeljskih mahanj zobje izbijejo. Junaški misijonar Chapdelaine (r. 8ad'len) je bil prejel sto tacih udarcev. V tacih mukah se keršanski junaki tolažijo s tim, da terpe Bogom in z Zveličarjem, kterega so judje neusmiljeno v obraz bili. Tej bližnja kazen ima podobnost s ternjevim kronanjem. Sinu Božjemu so zasramovali njegovo večno evo čast in so mu zato s ternjevo krono glavo ovili, da »o mu temi zveto čelo in senci nezmerno neusmiljeno ranili; poganski sodniki pa, češ, kakor sramotno znamnje ukažejo vernikom ime kristjan" na senci vbosti. Kadar sežejo zarezijeji dosti globoko in se neka tekočina v rano vlije, se to pisanje ne d£ več odpraviti; kristjan tedaj potem vedno nosi na obrazu to znamnje, ki je v očeh nevernikov sramota, čast pa pri njegovih verskih tovaršin in naj bolj pred svetim Bogom. Večkrat to neusmiljenje opravljajo celo z razbeljenim železom. Tako se je zgodilo s čast. misijonarjem P. Perboyre-om. V misijonskih naznanilih je podoba, kako poganski rabelj kerianskega mladenča terpinči • takim vpi- sovanjem. Keršanski mladenči, slasti tudi šolski, imejte pred očmi te serčne mladenče med nejeverniki, in ne dajte se zapeljati malopridnim novim poganom, ki vam hočejo ime „bresverec" — če ne na lice, pa v dušo vtisniti. Ne dajte se zapeljati zlasti tistim „pisavcem", ki vam pišejo, da naj gerši pregreha, nesramnost, gerda in pregrešna ni. Ti za dlako bolji niso, kakor uni ▼ Kini in Tonkinu; ie gerii in nesramnisiso — zato, ker ■o prejeli lepo odrejo v pravi od Boga razodeti veri, pa vender vedoma hudo delajo, in marsikteri še vam slabe zglede in nauke dajejo. „Gorj6 človeku zavoljo pohujšanja!" Ogled po Slovenskem in dopisi. I* Ljubljane. (Odboj ) V ,.Narodu" nekdo tako zmedeno piše o našem pesništvu, daje skorej misliti, da mu ni še perje zraslo. „Koseskega dela — pravi — tiska nam „Matica" s starodavnimi oblikami, a udje njeni majajo glave i jih majajo". („Precartana" frazica!) — Zopet česnjd: ,,Tedaj so nam pesniki se množili, kot glive po dežji (Kako poetično pa izvirno!), kakor še sedaj v naši „Danici", ter nam prinese vsaka sabota novo pesniško moč, če uže tudi kakega klošterskega fratra ali pekovskega pomočnika". Tako se snujejo neslanosti dalje. Kaj pa ti praviš, umni čitatelj, k taki učenosti? Pri Koseskem so spotika , starodavne oblike", ki vender pri Vodniku in druzih niso bile, — pri druzih pesnikih pa „klošterski brat" ali »pekovski pomočnik". Tedaj meri ,,Narodov" pi^avec pesni po „novih" in M8tarih" oblikah, po halji, škricih, ali celo po žemljah? Kaj pa meniš, dragi bravec, o cenitvi stanov tega gospoda? Ali ni jasno pokazal, kakošno je kopito njegove olike? Hvala! Toda naj bi bil „pek" svoje pesni zabelil a mirisom tiste ..boginje", ki se v „Narodu" tolikrat moli in ki jo Emil v pogovoru z „gospico" tako britko pogreša v prešnjih pesnih: ne mara bi „Narod" in Emil .,peka" že iz mavca narejenega imela na svoji omari. Sej dobro pomnimo, kako je „Narod" speve nekega mladega pesnika imenoval „cimpermanske", dokler jih je »Danica" prinašala; kadar so pa — ne vemo, kako — pridobile nekaj malo tacega primazila, v kakoršno želita oni našo pošteno mladino utopiti: no, potlej pa že! Toda gorje mladini, ako se začne po Vaši j.išalki sukati. „Mehke roke" in »žauietove lica", ki jih tako medeno slikate, so se premnogim — v oziru na oba spola — že spremenile v ostre kremplje in Meduzine glave, ravno zato, ker niso poslušali sv. Cerkve, ampak glas mesčnežev. Sramožljivost in spodobnost čislajo celo boljši izmed divjakov in poganov. „Gens effeminata" je bila „abominosa" tudi Rimljanom. (Konec nasl.) V Sekovski škofiji se na povabilo mil. kneza škofa razširja duhovna družba „z!ata krona", ktere naj tukaj nekoliko omenimo. Višji pastir v pastirskem listu 1. listopada tekočega leta duhovne in vernike prav priserčno nagovarja in pravi: »Sveto leto se konc \ bliža. Po milosti Gospodovi, po sodelanji vernikov in |>o neutrudljivem prizadevanji dušnih pastirjev in misijonarjev je to leto postalo bogato oblagodarjeno: velika je žetev, ktero je Gospod že spravil, velika je setev, ki ima v prihodnje kaliti in zoreti. To sveto sčtev oskerbovati pa je oJsihmal ravno poglavitna naloga naše skerbljivosti in našega djanja. Delavci v evangeliju so pač bili njivo dobro obdelali in. dobro 6eme vsejali, toda v svoje stermenje so potlej vender le vidili, da ljulika rase! Zakaj? Ker sodelavci potem nemarno spali, odgovarja Gospod, ter sovražnik, ki ni spal, temuč potuhnjeno se priplazil, in stru-penega ljulikinega semena na njivo natrosil. (Mat. 13, 25.) Mi pa se hočemo s tujo škodo zmodriti in nad sveto setvijo sv. leta skerbno čuti in jo oskerbovati. Po živi moči Božjih milost so z mnogimi pridigami, molitvami in sa. zakramenti nedolžni poživljeni, skušani in omahujoči poterjeni, zagrešeni so vstali, tudi že od davno terdovratni so se spreobračali in kterim se je bila ladija vere razbila, so v novo pridobljeni. Blagor vsim, pa le potem, če bodo tudi v dobrem stanovitni ostali, in ako bodo čuli, da potuhnjeni sovražnik ne pride in jim strupenega semena greha zopet v serce ne zatrosi, pa ako seme dobrih sklepov in začetega dela pridno cskerbu-jejo." V ta namen, da bi stanovitni v dobrem ostali, hoče višji pastir duhovne in vernike peljati k Mariji Devici brezmadežnega spočetja, s tem namreč, da v svoji škofiji vstanovi družbo zlate krone, „Corona aurea", ki so jo sv. Oče Pij IX 21. listopada 1853 tako serčno priporočili. Kaj tedaj je „zlata krona"? Za duhovne je to, da se 31 duhovnov v ta namen zedini — bi djal v krono — da vsakteri izmed njih vsak mesec eno sv. mašo opravi na čast Matere Božje, in s tim z Marijo in v Marijnem imenu ča9te in hvalijo presveto Trojico za vse nezmerne milosti, ki jih je Mariji podelila, posebno pa za milostno prednost neomadežanega spočetja; ob enem pa tudi Marijo prosijo za pomoč v sedanjih potrebah sv. Cerkve, za spreobernjenje grešnikov in v papežev namen. Redovni in drugi verniki pa v ravno ta namen enkrat v mescu sv. Obhajilo Bogu darujejo. Duhoven, kteri ne more sebi odmenjeni dan ma-ševati, mašuje kak drugi dau, ali pa sv. mašo da drugemu opraviti. (Konec prih.) v Šmarna gora. Romarska cerkev na Gorenjskem. (Spisal Ant. Namre.) (Dalje.) Na jugovzhodnji strani cerkve stoji presno olikana, še precej velika kapelica „Zalostne Matere Božje" ter v njej altarček s podobo Matere Božje sedem žalosti. Kakor daleč Mati Božja v svetosti vse svetnike presega, tako daleč presega tudi njena bolečina bolečine vseh Svetnikov; Marija ni samo žalostna za to, ker ima na kolenih svojega ljubega Sina mertvega, temveč tudi zavoljo tolikih naših grehov. To ti pojasnuje ta podoba žalostne Matere Božje v kapelici na Šmarni gori. Milo gleda „Žalostna Mati" grešnika, Božjo milost mu obeta, kaže mu cerkev, da tam je kraj, kjer Jezus grešnikom milost deli na njene prošnje, naj se s skesanim sercem podd iskat milosti, v cerkvi jo dobi. Pred cerkvo, v zunanjem zidu cerkve je kapelica, sedež „Marije Kraljice roženkraneke". Marija ima v tem altarčku na obeh straneh po enega angelja. To je podoba Marijina, ki je v cerkvi, v velikem altarju. Tukaj navadno vsak romar poklekne, moli in prosi. Moli tudi ti, in čutil boš v sercu glas: „Le pojdi v cerkev, tukaj se delč Božje milosti". Zavoljo tukaj prejetih, obilnih in čudnih dobrflt je bila že v trinajstem stoletju kapelica zidana in prav po-gostoma obiskovana. Oči vernih kristjanov od bližnjih in daljnih krajev, pač da, oči kardinalov, patrijarhov, nadškofov in škofov so bile obernjene na to imenitno romarsko cerkev, kar stare pisma poterjujejo. Otobon, patrijarh v Ogleju (Akvileji), je poslal 16. mal. travna I. 1314 pismo za Šmarno g ro, v kterem pravi: „Prosil me je predragi Gregorij, župnik Vodiški, iz moje škofije, da naj poterdim odpustke, ktere so podelili moji predniki obiskovalcem kapelice preblažene Marije Device na Šmarni gori. Uslišim prošnjo ter poterdim vse odpustke, ki so jih kedaj podelili moji predniki, in se nove po 40 dni podelim tistim, ki ob zapovedanih Marijinih praznikih pobožno obiščejo kapelico, se poterti in skesani spovedo in prejmejo presv. Rešnje Telo." To pismo kaže, da je Božja pot čes 560 lčt stara. Anton, Oglejski patrijarh, v pismu 3. vel. travna 1. 1400 daje obiskovalcem Marije Device na Šmarni gori še obširnejše odpustke. On pravi: ,,Verni, ki ponižno obišejo Marijo na Šmarni gori, morejo 40 dni odpustka zadobiti v praznik Jezusovega rojstva, novega leta dan, dan sv. treh Kraljev, velikonočne pratnike, v praznik sv. Resnjega Telesa, sv. Janeza Kerstnika, vse Marijine praznike, dneve vseh sv. aposteljnov, vse nedelje 40dan-skega posta, — če kaj dobrega store tej cerkvi in se vredno pripravijo za odpustke". Janez, nadškof Soltamenski, pravi v svojem pismu od 14. velikega travna 1411: „Ko se želi, da bi ljudje spodobno, pobožno Jn obilno obiskovali cerkev prečiste Device Marije na Šmarni gori v Oglejski škofiji, in ji kaj dobrega storili: naj veds. treh Kraljev napravlja družba italijanskih mladenčev v B.lonji veliko romanje na grob sv. Petra v Rim. Tisti dan bodo v stoljnici sv. Petra pri sv. Obbaj.lu in potem bodo sprejeti od sv. Očeta. Nemško. (Kulturna borba.) V Mayen-u, na pruskem Obrenskem, v srenji, v kteri do 1200 katoliških otrok v šolo hodi, je pod nič vrednimi pretvezami prusko kulturoborstvo prepovedalo, da noben katolišk duhoven ne sme v šolo stopiti. — V Bielicu na Pruskem sta želela dva katoliška zakonska zlato poroko slovesno ob ha jati. Pa kako V Do inoči fajmošter je bil umeri; sosednji fajmoštri so obsojeni, ker so pomagali ondi Božjo službo opravljati; ondotni duhoven Langer je v pravdi, ker je tudi nekaj zoper majnikove pcstave zagrešil. Oberneta se ženin in nevesta za zlato poroko s prošnjo naravnost do svojega kralja, naj vender za to posebno okolišino dovoli sosednjemu duhovnu slovesnost opravljali. Iu poslušajte! Čez nekaj tednov dobi katoliški par po deželski vradniji odgovor: da (luteranskemu) pa storju Schumann u v Nisi (Neissu) se daje opravičenjo to cerkveno slovesnost opraviti. Se ve, da luteranskemu pastorju katoliški par tč slovesnosti ni mogel izročiti. Poskusil je še enkrat prršnjo — naj berže zastonj. Na Kavenberškem je pred nekimi tedni prišel nekak priseljen tovarniški delavec po kerstni list za svojo ne- vesto. O tej priliki se prične pogovor, kterega konec je bil ta: da se ženin ne pusti po cerkveno poročiti, ampak civilno, in sicer zato, da bode ženo mogel zopet spodil, ako ga ne bo vbogala. Pogovor pa je bil v taki-le nemščini: „Sie werden sich doch jedenfalls auch kircblih trauen lassen?" — »Nee, Herr Pfarrer." „Wa*, Mann, Sie wollen sich nicht kircblicb trauen lassen?" — „Fallt mich nich in, denn sehen Se Herr Pfar-rer, man muss heut' zu Tage sebr vorsichtig sind, be-sonder mit die Frauenzimmer, wegen dem Pariren." „Aber Mann, ich verstehe Sie nicht!" — ,,Ja, sehen Se, Herr Pfarrer, wenn Se mich 'ne Frau a m Al tare geben, dann muss ich ihr behalten, sie mag pariren oder nich; wenn ich se mich aber bloss von's Civil geben lasse, und se will mich nicht pariren, dann lasse ich ihr — wieder loofen." Do čerke resnično! pristavlja nazna-novalec. V Hanoveru je bil bukvar Viljem Wisser na tri mesce v ječo obsojen zarad razžaljenja kralja in Bis-marka, viši sodnija pa ga je tako pomilostila, da bode sedel le samo: dva mesca. — V Osnabruku je vikar Brockschmidt dobil ukaz, da obe v dotacijo mu izročeni hiši mora v 4 tednih zapustiti. V Dreihausen-u na Pruskem je mesca vinotoka tudi protestanstvo skusilo kulturno borbo. Imel je ondi lute-ranski metropolitan Vilmar pridigati, povabljen od pastorja Šedtler-ja. Razsnovaia pa se je pri tej priliki kulturoborna komedija. Prišel je namreč policijski komisar in dva žendarma z njim. Stanovanje je bilo po-slušavcev napolnjeno. Komisar Vilmarja, ravno ko hoče pridigo začeti, praša, kdo da je on. Vilmar pove svoje ime. Komisar: „Tedaj vam moram prepovedati tukaj pridigati". — Vilmar: „Zakaj?" — Komisar: „Kervam je krajna sodnija pravico k vradnim opravilom po sklepa prepovedala." Vilmar se je skliceval na svojo pošteno pravico, komisar pa tega nič prav ni mogel razumeti, je žugal z zaporom in žendarja sta se vedla, kakor bi hotla povelje izveršiti. Vilmarju torej ni kazalo druzega, kakor po izrečenem protestu z leče stopiti. — To je svoboda in samostojnost protestanškega verstva, kterega papež je zdaj Bismark. „Unita" osoljeno piše: Gotovo, pruske sodnije niso krive in tudi njih policija ne, ako deržavne (pruske) denarnice niso v cvetečem stanu: vsak dan se zapovedujejo mnoge rubežni in se rubi; vsak trenutek pri njih prizadevanji katoliško duhovstvo in neduhovstvo mora denar dežiti v kase nemškega cesarstva. Nekteri plačujejo globe, ker so šli na pogreb, drugi ker so se vdeležili kake procesije; ta je oglobljen, ker je pridigal, drugi so iz ravno tega vzroka verženi ali morajo korakati v ječo. Celo jezik, v kterem se govori, veljd preganjav-cem za pretvezo; na Alzaškem se ne more vradno govoriti francozčina, kakor je prepovedana poljščina v poljskih okrajinah, ki so pritaknjene svobodnemu in močnemu nemškemu cesarstvu. List našteva potem mnoge „pruske olikanosti"; omenjeno pa bodi le to, da prelat Adamski je obsojen na tri mesce v ječo zato: — ker je pridigal. Samo v Paderbornski škofiji so prusaki 32 laram vzeli duhovne in 00.000 katoličanov je zapušenih; 16 teh duhovnij nima še namestnika ne: žendarji pa imajo nalogo varovati, da noben duhoven od drugod ne pride „cerkvenih opravil" zverševati brez dovoljenja iz Berlina. Kako rado se privoljenje da, smo ravno poprej povedali. Vlada je sekvestrirala vstanove stoljne cerkve Vratislavake, ktere škof je v pregnanji, in s tim še 90.000 tolarjev, ki so dotacija za semenisa. Celo po majnikovih postavah to ni dopušeno; toda kjer jenjajo postave, pristopijo novi samovoljni ukazi. Tako ,očetovsko" domovino imsjo pruski katoličani! Sijamsko. O sežiganji merličev piše avstrijansk diplomat iz Bangkoka mesca svečana 1875. Le glavna reč bodi posneta za dober tčk psevdoliberalcem, ki že komaj čakajo, da bi merliče prav „omikaoo" smodili. Gledali smo, pravi pisavec, kako so sežigali merliča med zapovedanimi žaloigrami in umetnim ognjem. Kaj tacega se ne najde še v Evropi ne. Povabljeni smo bili k svečanosti vojnega ministra, kateri je imel sežgati svojo ženo. Sedem dni je ležala žena na mertvaškem odru. Med tem pa so se obhajale opravila. Zadnji dan ob petih popoldne so jo žgali. Vse svoje dni se nisem bolj veselil in radoval, kakor pri tej priliki. Kako različne so misli o življenju in smerti! Tukaj mislijo, da se konec težav zemeljskega življenja ne sme končati z žalostjo, ampak z veseljem. Umerlega tako rekoč zavidajo, češ, ker je srečen po smerti. Naša odgoja in šege se zgrozujejo, kadar vidimo moža, pervega pod odrom svoje mertve žene ogenj podkuriti, in potem njegovega sina, ki se s smodko v ustih veselo pri tem smehlja. Te opravila obhajajo vselej na prostem, blizo bud-dhovskega tempeljna. Kolikor veči je slovesnost, toliko veči je napravljen prostor za gledavce, katerih je mnogokrat silo veliko. Na sredi je postavljen velik oder, zelo tako, kakor po naših katoliških cerkvah, pa ni nič černega, ampak vse je belo in zlato. Nad odrom je po-stavljen na štirih stebrih šotor iz tančice; na vse strani pa derže prehodi, ki so tudi s tako tančico prepreženi. Na vaih straneh migljajo lučice, po stopnicah na odru stojijo svetilnice, ročasti svečniki in razne darila za bonse. Bonsi (tako se zovejo njih verski služabniki) so bo?i, v haljah in rumenih pasilnicah. Cepe v vsih štirih kotih šotora ter molijo in prepevajo. Z rake visi širok trak iz zlata in srebra spleten, ki je z merličem v dotiki. Okoli šotora pa je na onih štirih prehodih toliko gledavcev, da vss mergoli. Glediše, igre s senčnimi podobami (senčne igre pri Kitajcih) in druge igre se veratč, vsega v obilnosti, zraven pa je prava sijamiška, smešna, godba. Oder potem odneso, napravijo majhno germado in položijo nanjo malo leseno rako. Prižgali so ogenj s cveticami, ki so bile izrezane iz lepo dišečega lesa. Go-Btom so dali zlate perstane v spomin. — Pri tem je pa tudi ples. Okoli petdeset mladih plesavcev (dečkov) v pisani obleki derži na palicah papirnate torbice, iz katerih visijo lepe cvctice. Znotraj so z lučicami razsvit-liene, tako da so se vidile naj lepši slike in podobice. Težko pa je to popisovati, se tudi težko misli; treba je, da se vidi, še fotografije tega ne morejo na tanko zaznamovati, ker se barve ne vidijo. Tako slovesno in s takimi burkami pa sožigajo le merliče bogatinov. Reveži so, kakor povsod, ubožci tudi na tem. Za nje in za hudodelnike je obzidan prostor; vanj pomečejo merliče ter jih prepuste kanjam in jastrebom. Kar ostane kosti, to poberč in skupaj sežgo. Drobne novice. Iz Berlina pišejo, da verh zueskov v proštevu vojnega ministerstva nemška vlada zahteva Še 4 milijone mark za nove stroje (masine), in ravno toliko za oroževanje. To je tako, kakor bi prusaštvo mislilo na strašno vojsko na življenje in smert. — Mi-nisterska odgovornost: Proštevni greški odbor svetuje, naj se ministerstvo Bulgarisovo zaveže, da poverne 206.000 drahem nepridno potrošenega denara. Naj bi bilo povsod tako, bi plačevalci davkov marsikje ložej dihali. — ,,Kuryer Poznanski" pri vsem ugovarjanji terdi, da ob vsi avstro-pruski meji so velike gibanja ruskega vojenatva. — V napitnici o praznovanji sv. Jurja na čast avstrijanskega in nemškega cesarja je cesar Aleksander razodel veselje zarad tesne zveze med tremi cesarji in njihovimi vojeustvi, zveze „vstanovljene od njihovih sprednikov". Car je 8 tem očitno zavernil na „8veto zvezo", vterjeno 26. kim. 1815 med Kasijo, Prosijo in Avstrijo. Cesarji so bili to zvezo takrat storili, ker se jim je potrebno zdelo odverniti zmago rogovil-stva, potreba tudi: papežu poverniti njegove pravice. Ako se tudi zdaj doseže kaj tolažljivega za begane narode, je to očitno sad molitve sv. leta. — Na Šmarni dan, 8. t. m., je osem oseb v Parizu stopilo v balon iq se v višavo dvignilo, češ, da bodo delali vedoostne po-skušnje. V višavi 230 metrov, kacih 80 sežnjev, se jo balon razpočil in skušnjavci so se etermoglavili na zemljo. Pet jih je bilo ranjenih, trije nepoškodovani. Skrunjenje praznikov se rado nesrečno konči. — V Berlinu je 5. t. m. umeri grof Wendt Eulenburg, odme-njeni ženin edine Bismarkove hčere Marije. — Poročilo od 9. grudna iz Hendaje naznanuje, da Alfonzisti so zapustili Sorauz in Alzuso v okolici Pampelone, kar so dozdaj obsedali. Ne mara jih je mraz pregnal, ker snega je zdaj take sile, da je vojskovanje ustavljeno od obeh strani. — Časniki carigrajski pišejo, da po Bosni se raznašajo prošnje za podpise, naj se Bosna skleue z Avstrijo. — Ruski naučni minister Tolstoj je zvolil komisijo, ki naj preiskuje, zakaj študije na ruskih univerzah tako hudo propadajo in kako bi se našli po-močki za njih poživljanje. Odgovoriti ima odbor zlasti na prašanja: Zakaj je nad sto učiteljskih sedežev na univerzah praznili? Cemu ima pripisovati čedalje manje število učencev? S kakošuimi pomočki naj se nasproti dela tako silovitemu „nihilistovskemu" razširjanju (nekakemu „ničverstvu") na univerzah?... Odgovor je kratek pa z zanesljivim vspehom. Minister Tolstoj, reci svojemu Caru: Mogočni gospodar, daj po vsem velikem cesarstvu svobodo katoliški Cerkvi in njenim redovom, in porok sem ti, da v kratkem časa bode učenikov dovelj, šole ee bodo napolnovale in „nibi-lizera" bo bežal kakor sneg pred solncem. Tako naj bi odgovorila komisija. — Angieška zbornica, parlament, se snide 8. svečana. Cvet in sati zveste molitve. Zahvala Dolgo sem bolehala, skoraj 20 let sem bila tako slabega želodca, da razun kave nobene jedi ni mogel prebavljati, vse kar sem s težavo povžila, je iz sebe pahnil, veči del koj, v časi čez nekaj časa. Iskala sem pomoči pri raznih zdravnikih,- pa je nisem našla; po prijazni roki pa dobim nekoliko vode iz milostnega svetiša v Lurdu na Francoskem , pristopim k bratovšini naše ljube Gospe presv. Serca Jezusovega, opravim letos pred praznikom sv. Jožefa Odnevnico in dan po sv. Obhajilu povžijem omenjeno vodo. Od tistega časa se mi je toliko zboljšalo, da sem zmožna rasne jedi vživati. V sveto dolžnost si štejem, to razglasiti ▼ čast in zahvalo naši ljubi Gospej Jezusovega Serca. — Visoko hvaljeno in češeno naj bo presveto in čisto Spočetje častitljive Device Matere Marije ! V Sostrem v dan neomadež. Spočetja M. D. 1875. M. F. Za očitno uslišanjc na prošnjo k naši ljubi Gospej presv. Serca v prehudi bolezni bodi očitno izrečena pre-serčna zahvala. (?. Listek za raznoterosti. Tri senklavike procesije za sv. leto so dokončane zopet ta teden, kterib se je vdeležilo veliko prebivalstva, s posebno gorečnostjo, in zlasti tudi z viših stanov. Preč. gospod stoljni fajmošter si s pridigami in kakor morejo vse prizadenejo, in ne brez sadu, da bi si vsi milostni čas v zveličanje obernili. Katoliška dražba je preteklo nedeljo zopet letos obdarovala 00 šolskih otrok s vso novo, čedno in gorko obleko. Dobrota je velika; otroci in njih starši so dolžni moliti za vse dobrotnike, ki so kakor koli k temu lepemu delu pripomogli. Zastran S?, leta so sv. Oče zapovedali, naj se po sv. Penitencijariji vsim škofom, kteri sa svoje škofije prosijo, čas sa zadobljenje odpustkov sv. leta pridaljša do Bele nedelje prihodnjega leta. »Učiteljski Tovariš", znani šolski list gosp. M. Moč-nik-a, z mnogotero koristuo tvarino in prav dobro vre-dovan, bode tudi še nadalje izhajal. Vreden je obilne podpore katoličanov in prijatlov šolstva in mladine, kakor smo ga že večkrat priporočali. Velj& na pol leta 1 gl. 50 k-. Založnik in tiskar je g. R. Milic na Starem tergu št. 33. Baroa E. Rožič pl. Rothschfttz v št. 11. svojega prav dobro vredovanega lista ,,Die Krainer Bi ene" naznanuje, da se odpove predsedništvu kranjskega čebelarskega društva, in da list „Die Krainer Biene" z novim letom neha izhajati, ter bode le se „Slovensko čebelo4* nadal,e društvo izdajalo. — Za tako izurjenega in umetnega čebelarja, kakor je g. bar. Rožič, je gotovo škoda, da se iz odbora umakne in stopi v versto druzih družnikov, in tudi list „Die Krainer Biene" je koristil naši deželi verh druzega tudi v tem, da je deleč po svetu naznan val marljivost naše dežele v čebelarskem oziru, ko drugi gerdi nemški listi našo deželo na tujem gerdijo. Obžalujemo torej odstop priljudnega gospoda v obeh ozirih , namreč, kar tiče predsedništvo in pa list. V Gorici so se porotne sodnije zopet pričele 7. tega mesca. Risi bode prihodnje leto 1870 obhajal peto svetnico, odkar so se bili papeži iz Avinijona na Francoskem zopet preselia v Kim, ter je bila dokončana babilonska 701etna sužnjost. Iložjc plačilo. Terd, nemiloserčen mož je imel mnogo polja, ki ga je umno obdeloval, globoko oral, bogato gnojil, veliko sejal in iinel veliko živine. Pri vsakoletnem prešteiji izdatka in dobitka pa je zmerom našel zgubo namesto dobička, ter še semena ni prižcl, bili so stroški zgubljeni, živina mnogotero okvarjena, njive in travniki brez moči in rodovitnosti. Blizo njega pa je imel ubog samotar le malo polja, le eno preteglo kravo, za katero je moral trave celo sam iskati p«» stermem skalovii in močvirji, ker ni imel travnikov. Vendar je uažčl bore mož zmerom vsega obilo, ter je še bogatemu sosedu svojemu včasih semena posojal. Pra^a ga pa nekdaj bogateč: „Povej mi, kako naj polje obdelavam, da bom dobro prideloval?" In samotar mu odgovori: ,,Pri svojih njivah in travnikih imej sre- berno ograjo, pa boš blagoslovljen od Boga". Na to bogateč odverne: „Tega moje premoženje ne uterpi in jez nečem kakor uni, ki je sivanke sejal, da bi mu železni plot zrasel". Samotar pa reče: „Ne razumeš me; le nekoliko tolarjev zmenjaj v drobiž, pa ž njimi jutri zopet k meni pridi, pa te bom učil sejati sreberno ograjo". Storil je tako bogateč. Drugi dan v jutro dojde k samotarju in najde nekaj sto siromakov okoli svojih njiv kakor v ograjo razpostavljenih, in tem je moral drobiž deliti s prijaznimi besedami. Ti pa so vsi iz serca rekali: „Bog plati! Bog poverni!" Samotar pa mu je rekel: „Glej, to je sreberna ograja". S tem je bil bogati mož čudno ginjen po milosti božji in najpervo se je spolnilo obljubovanje samotarjevo na njegovi naj nerodovitneji njivi: na njegovem terdem, kamnitem sercu — iz te gole skale je jel izvirati solzni vir kesanja in solze ljubezni so mu rosile lica. Pa tudi njegove polja in travniki so kmalo kazali preobilnega blagoslova. Svojo sreberno ograjo je delal vedno gostejo in bogatejo; v kratkem je bil tako mil in serčen, daje v vsakem siromaku menil viditi našega Gospoda. To ljubezen Božjo je imel kakor sreberno ograjo pri vsem svojem imetji, in angelji, ki so ga našli v takem varstvu, so ga neBli v nebeško žitnico, ko je bil sam požet. M)uhor*ke spremembe. V Ljubljanski škofiji: C. g. Jan. Komljanec je prestavljen iz Stare loke v Mengeš; č. g. Juri Kiinig iz kočevske Reke v Stari terg prj Ložu. — Umerli so čč. gg.: Jožef Zupin, fajm. na Oernučah, 7. t. m. (fara je razpisana), 11. t. m. Fr. Strojin, lokalist v pokoju, v Hotiču, in J. Projič v Orebku. R. I. P. V Teržaski škofiji: C. g. Jož. Ceme, kurat v Bar-koli, je dobil kuracijo Kontovelsko. — 0. g. Jan. Ven-chiarutti, subsid. v mestni bolnišnici, je postal katehet v mestni visi realki. — Č. g. Ant- Sovinec, vikar Pod-krajem, je sel v pokoj; njegov naslednik je^ č. g. Stef. Jenko, dosedaj duh. poin. v Jelšani. — Škofija ima sedaj samo 11 bogoslovcev v Goriškem semenišu. V Lavantinski škofiji: 0. gosp. K. Lesjak je postal župnik v Kostrivnici. Uobrolni darovi• Za novo napravo Lolelinih v Ljubljani: Prejel gosp. Heidrih posebej: Od sv. Trojice pri Mokronogu 25 gl.; od sv. Jurija pod Kumom 12 gl. 1(J kr.; iz Želimeljske fare 3 gld.; iz Lesc na Gorenjskem 12 gl.; iz Čateža ? gl.; č. g. Sraolej iz gornjega Tuhinja 5 gl.; č. g. Po-renta v Ljubljani 5 gl.; N. N. iz Cerkljanske fare 1 gl. — Prejelo vredništvo: Iz Šentjanža po č. g. fajm. J. D. 14 gl. — Z Verhnike 1 gl. sr. Za sv. Očeta: Iz neimenovane dobrotne roke 10gl. — Z Verhnike 4 gld. v sv. s prošnjo sv. blagoslova za zadnjo uro. Za sr. deželo: Iz Smarjete prejeli zbirke A. L. Za nbegle Ercegovince in Bošnjak*-; Iz Šent janža po gosp. fajm. J. Dolinarji 14 gl. — G. J. Babnik v Soteski 7 gl. — Z Verhnike 1 gl. v sr. Pogovori z gg. dopisovalci. G. V.: Prepozno za zdaj doslo. — G. S. na D.: To bi bilo inoč le pozneje, ako je — prelit in bi lepo pel. Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožel lilaznikovi dediči v Ljubljani.