107. StBiilta. f Itrtljnt, i tmfc, B. »ja 1913. nil. lefo. W0 HM ^^ H M Hl V liv [H^h ^fe IH w H^l bH H ^^ wb9 0 ,Slovenski Narod* vclja: v Ljubljani na dom dostavljen: ćelo leto ..•»•.• K 24*— pol leta . . :•,•,• • • • 12*— fctrt leta .;•!.*. # .. . 6-sa mesec .*•••.*. B 2*— v upravnlitvu prejeman: ćelo leto. . . . t . . K 22*— pol leta .••«... . 11-— četrt leta • .... # . . 550 na mesec .-•••• . 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vraĆajo. Uretntttro: KnaHoTa alftca it 5 (v pritiičju levo,) telefon *L 94. Ufcaja Tuk 4mm xwčer lsviemil »etolf* la praznik*. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L U take. da skoro ni upati ra kak uspeh, že ker vlada nima dobre volje in ii ie ležeče le na tem, da se parlamenta čim prej odkriža. Zopet ne bo nič ... Kvečjemu se izpolni naposled želja dunajskih kr-ščanskih socijalcev in priđe do raz-pusta parlamenta, dasi bi s tem ne bilo prav nič pomagano, zakaj stran-karskih rnzmer bi tuđi nove volitve ne mogle bistveno predrugačiti. Dogodili na Mtem. Predaja Skadra. Crnogorski zastopnik Plamenac In vrhovni poveljnik brodovja pred črr-ogorsko obalo sta se doirie-niia, da predalo Crnogorci Skader jutri, v sredo !4. t. m. ob 2. pop idne. Kar se tiče doižitve, da je kralj Nikola] predal Skader med d igim tuđi zato, ker so Srbi odpoi iicaii svoje čete iznred trdnjave. piš^- bel- gradska napredna ^Pravda : Eno r.ajbolj neljubih presenetenj, ki jih je prinesla balkanska vojna Srbom, je bila, da je kralj Nikolaj predal Skader brez odpora. Po predaji Skadra caka sedaj Crno goro veliko kulturno delo. To-zadevno se je izrazil novi ministrski predsednik general Vukotić, da se bo nova vlada potrudila, da ohrani dobro razmerje s sosednimi država-mi in zlasti tuđi z Avstro-Ogrsko. Stara še obstoječa nasprotstva naj se kakor hitro mogoče odstranijo. Jasno je, da zahteva korist Crne gore, da ostane v najožjem stiku z Avstro-Ogrsko. O razvoju dogodkov na Balkanu se je izrazil kralj Nikolaj v nekem razgovoru sledeče: »Veliko so zahtevale velesile od Crne gore. ko so vztrajale na tem, da mora Crna gora zapustiti Skader, s cimer so Crnogorci izgubili najlep-si uspeh svojega orožja. Naj svet ne misli, da smo sli v boj samo zaradi boja, da se pokažemo kot junaki. Stcriii smo to, ker nam je to veleva-la dolžnost, ki so jo zahtevale ne-vzdržljive razmere v Turciji in ob naših ineiah. Bila je to osvobodilna vojna, ki smo jo bojevali za svoje braie, posvećene sicer poginu. Naša zabteva v Carigradu: da naj napra-vijo red, ni našla na merodajnih me-stih odmeva. In vendar še nismo na-povedali vojne. Dolgo sem se obo-tavljal, ker poznam grozote vojne in ker niseni hotel takoj žrtvovati krvi svojega ljudstva. Obrnil sem se do velesil. da naj prisililo Turčijo, da napravi na mejah red in ko je o>talo tuđi to brezuspešno, sem se obrnil do svojih sedanjih zaveznikov, Ki so mi popolnoma pritrdili. Moje ljudstvo je bilo z menoj in moji vo-jaki so se bojevali kakor junaki. Tur-čija je potisnena iz Evrope. Ce se bo pisala kdaj zgodovina evropske Tur-cije, bo to gotovo junaška knjiga za Crnogorce. Moje kraljestvo se bo sedaj posvetilo utrditvam notranjega razvoja. Velike so kulturne naloge, ki ča-kajo mene in mojo vlado. Civilizaciji moramo napraviti pot tam, kjer je do sedaj ni bilo. Upam, da mi bosta Avstro-Ogrska in zlasti njega vzvi-šeni vladar Fran Josip I. olajšala to misijo. Pozabiti pa se ne srne, da ho-če tuđi Crna gora živeti in da hoče imeti svoj prostor na solneu. Skader borno zapustili in se vrnili v domovino. Sedaj se hočemo posvetiti mir-nemu delu toda le težko borno pre-boleli bolečino, ki jo vedno iznova občutimo, kadar se govori o ljublje-nem Skadru.« Da Crnogorci nišo bili udele-ženi na požaru Skadra, dokazuje tuđi dejstvo, da je crnogorska vlada uvedla strogo preiskavo glede vzro-ka požara v skadrskem bazarju. F.najst oseb, ki so bile surnljive, da so zažgale, so že aretirali. Škoda se ceni sedaj že na kakili 20 miliionov kron. Albanija. Tursko časopisje se še vedno zelo brani, da bi prišla Albanija pod tursko suverenitete ter pravi: Ne-mogoče nam bo dobiti tuđi le naj-manjši dobiček iz te dežele. zlasti ker nima z našo državo skupne meje. Nasprotno pa borno morali skrbeti vsled navidezne suverenitete za po-kritje deficitov in borno morali pre-našati vse intrige, ki jih bo pohiep-nost raznih držav korak za korakom izigravala proti našemu zastopniku. Za Albanijo se je oglasil zopet enkrat že znani pretendent princ Ghika. ki razširja iz Budimpešte sumničenja proti Esad paši ter pravi, da je Esad paša prodal interese Albanije, vsled česar hiti on, princ Ghika v Albanijo, da prevzame vrhovno poveljništvo nad četami Esad paše, ki jih je ta poslal domov. * * * Bolgarsko - romunski spor. V petek so podpisali zastopniki velesil petrogradski protokol o bol-garsko-romunskem sporu. Protokol se objavi zaeno s sklepom mirovnih preliminarij. Glasom vesti iz Petro-grada dobi Romunska Silistrijo, med tem ko ostane oni del crnomorske obali, za katerega se je Romunska potegovala, bolgarski. * Zavezniki. Nezanesljiva > Siidslavische Kor-respondenz^< poroča baje iz Sofije: Ministrstvo se trudi ugoditi nujnim željam Rusije po mirni rešitvi srb-sko-bo!garskega konflikta ter je pri-volila v delno revizijo zavezniske pogodbe. Kabinet Gešov ni brezpo-goino sprejel razsodišče Rusije, mar-več Ie pod gotovimi pogoji. Bolgar-ska se hoče podvreči baje ruski raz-sodbi samo glede krajev Skoplje, Kumanovo, Gostivar in Dibra, med tem ko morajo ostati Bitolj, Veles, Ohrid in Prilep brezpogojno bolgarski. K tej vesti pač ni treba dostavljati, da je več kot neverjetna. Če se spominjamo razdelitve interesnih sfer, kakor so bile določene že začetkom vojne, ko se je oiicijozno naglašalo, da gre meja interesnih sfer od sedanje srbsko-bolgarske meje proti jugu do reke Vardara, je jasno, da je pripisovati to najnovejšo vest samo želji po razdoru zveze. Med Grško in Bolgarsko je prišlo do popolnega sporazuma. Bol-garska se je odpovedala Solunu in njega okolici v prilog Grški. Zato se je baje Grška obvezala v eventual-nem srbsko-bolgarskem konfliktu k nevtralnosti. Baje se bosta v krat-kem sestala grški kralj Konstantin in bolgarski car Ferdinand, da poravnata vse diference, ki so nastale iz balkanske vojne med obema državama. Sprožil je to misel baje car Ferdinand. * sit Pri Čataldži. »Secolo« poroča iz Carigrada: Pcročila iz Sirije in Yemena so zelo pomirjujoča. Med četami pri Čataldži in na Kerzonezu je prišlo že opetovano med častniki, ki so pristaši mladoturškega komiteja in med pristaši umorjenega vojnega ministra Nazim paše, do oštrih spopadov. Več častnikov je bilo aretiranih. Tekom preteklega tedna je bilo baje več častnikov tuđi usmrćenih. Zlasti med turškimi in albanskimi častniki je spor zelo hud. Tuđi v Carigradu je ljudstvo samo navidezno mirno. Policija je zopet našla več revolucijo-narnih oklicov, ki pozivljajo ljudstvo, da naj maščuje smrt Nazim paše in da naj oprosti brezmočnega sultana mladoturške kamarile. V petek je trikrat ustrelil nekdo v blizini porte na poljedelskega ministra Gelai be- LISTEK. Notarjcva sablja. Spomini strahopetnega junaka. Prancoski spisal Louis df Hurcourt; preložil Vladimir S v e t e k. Uvod. Ne zdi se mi mogoče, da bi se bil '-:do drug, odkar svet obstoji, tako al in tolikokrat bal. kakor jaz One- Mme -Prudent-Nicolas Bourdonnois d meseca februarja do aprila leta Oospodovega 1814. Noben smrtnik ni bil nikdar po -odbinskih tradicijah, po vzgoji. tem-crainentu in navadah mani pre-i sponiran za nevarne avanture, ni rne! po njih manj poželjenja, ali vendar... I. Tiha sreća. še leta 1812. sem bil srečen in £đelo se je, da se mi življenje prijazno smehlja. Moj oče, notar, mi je /:apustil svojo dobro uvedeno pisarno Noisy-le-Baru. pravo mero moždan in izvrsten želodec Bilo mi je '^emintrideset !et, meril sem pet -evljev tri palce, imel sem normalne »ci, svež teint, zdrave zobe, lepo pre-^ene lase in Ijubek trebušček. Kadar sem šel mimo njih, na-HSDan v uradni opravi modrične bar- - ve z zlatimi gumbi, naprsnik od ba-tista, jopič in hlače od nankina. svilene nogavice, napete na mečah. ki so poniževale meče cerkvenega slu-žahnika v stolnici. čevlje Inkaste s srebrnimi zaponkami, tedaj so šepe-tale klepetulje na pragih svojih hiš: ; Bourdennois je pa res lep mož!« To je mene veselilo, razliučalo pa je mojo soprogo, rojeno gospico liarpv-Badinoitovo (iz pariške veletrgovine Harpv-Badinoit. Gorju et Cie.. farmacevtski produkti na debelo), izvrstno bit je. pošteno, varčno, opremljeno s preceisno doto. toda nekoliko oglate plastike in ljubosum-nega značaja. Oporok in ureditev sukcesij je bilo vedno dosti spričo burne kako-vosti življenia. ki ga je dalo živeti mojim sodobnikom Njegovo veličanstvo cesar in kralj. Kaj sem mogel želeti več? Moje življenje je potekalo abso-lutno redno in mirno, deioma v pi-sarni, deioma v* Noisy-le-Barski družbi. Glavne osebe te družbe so bile: moj bratranec, odvetnik Pi-theux Bourdennios; naš župnik go-spod abbć Potenciel. gospod mirovni sodnik Castelminois; gospod Gre-giore Bercy. bogat vinski trgovec in njegova šarmantna soproga, rojena de la Rapće (nemara nekoliko preveč ponosna na svoje aristokratsko pokoljenje), žandarmerijski stotnik Co-qhćron in nekdanji emigrant, distin-girani vidame Athanase des Chopi-nettes (ki je spadal pred revolucijo med dauphinovc niizne dostojanst\ c-nikc, in ki ie nadaljeval med nami tradicije elegance in galanterije sta-rega dvora). Shajali smo se vsak večer, enkrat pri enem. enkrat pri drugem, ob dolgih in molčečih partijah bostona, pri svetilki v velikih mirnih salonih, zlato in belo slikanih, s prevlečeno opravo od rahlo počrnelega lampasa. Ali pa smo prirejali male intimne koncerte. Stara gospodična des Guillemites. ruinirana vsled revolucije, je svirala na klavir. Vdova Chanteloup. pikantna, dasi nekoliko zrela Bordeleza. ie popevala, sprein-ljevajc se na gi.tari: Vojaki, ujeti ob Mavrski obali... Gospod abbe Potenciel je kazaT precej čeden talent za rog in moj bratranec Pitheu\ Bourdonnois ic iz-kušal vsiliti vsem svoje preverjenje, da ie na goslih najmanj Paganiniju enak. Kar se tiče mirovnega sodnika Castelminoi7a, je bil specialist v kos-matih pesmih, ne da bi bil pa kdaj žalil čut sramežljivosti. Mladi in sijajni vicomte de Ma-lancel je bil Ijubljenec vseh mladih dam. Imel je veliko prednost, da je bil sam in edin mladi samec v mestu, ker so bili vsi drugi poklicani k ar-madi. Njegov oče, zagrizen pristaš kraljeve stranke, je rajši plačal zanj že štiri namestnike po vedno bolj pretiranih cenah, kakor da bi bil do-pustil, da bi bil vstopil v armado uzurpatoria (tako je namreč imeno-val Njegovo veličanstvo cesar ja in kralja). Jaz res nimam sreče, je z na-smehom navadno rekel vicomte spri-čc nezgod svojih reprezentantov pod zastavami, ni mi več kakor triindvaj-set let in že so mi amputirali obe nogi pri Esslingenu leta 1809. in bil sem dvakrat ubit. prvič na Portugat-skem v bitki pri Busaco od angleške topove krogle. drugič pri Navarri od krogle španske puške v navalu vsta-šev na pratež. Tako mlad in že dvakrat ubit! To ga je delalo interesantnega. Globoki mir našega življenja so le od časa do časa motili politični pogovori med žandarmerijskim kapite-nom Coqheronom in gospodom župnikom Potencielom, izvrstnim mo-žem, ki pa je bil vročekrven in nagle jeze. Abbe se je bil odkrito proglasil za sovražnika cesarjevega režima od aretacije papeža v Rimu po generalu Miolisu. Dal se je včasih zavesti h kompromitujočim predrznostim. II. Čar uniforme. Bilo je v času, ko se je cesar pri-pravlfal na preslavno ekspedicijo v Rusijo. Veletok vojaških čet, obrnjen proti Nemčiji, je traverziral neprestano naše mestece. Oj! V onih prvih mesecih leta 1812. smo videli pasirati polke, oblečene v vse mogoČe barve, toda vedno ponosne, sapeurje in godbo na čelu, dobro izvežbane, dobro oblečene, dobro oborožene. Posebno vojake garde, stare ali mlade, je bilo veselje gledati: grena-dirji. lovci, fizilirji, veliti, tirajerji, fiankerji, voltižerji, vsi so korakali ponosno z ono samozavestjo, ki jim jo je dajal spomin na zmage in fanatična vdanost do njihovega cesarja. Pod njihovim korakom se je tresla zemlja ... Treba bi bilo, da ste živeli v onih časih, da ste videli defilirati one junake izpred Austerlitza, Jene. Fried-landa, Wagrama, če bi hoteli razu-meti občudovanje, ki je je zbujala ta-krat franeoska uniforma. Kdor jo je nosil, je bil bog; kdor je ni nosil, je bil nekoliko manj kakor človek. Moja soproga, dasi malo prožeta z vojaškimi idejami, je prišla vendar včasih v ekstazo, posebno ob pogledu na tambour-majorje, te kolose, ki se jim je svetilo zlato v vseh sivih. Njihov visoki, dolgodlaki kol-bach, ves $ perjem okrašen, ie vpli-val nanjo uprav fascinujoce. Kar se tiče mene, sem gledal one junake z zadoščenjem, ki ga je za-mogel občutiti vsak pameten človek, vedoč, da so tako mnogoštevilni in odločni med sovražnikom in nam. Želei sem jim mnogo sreče, ne da bi bil čutil najmanjše poželjenje jim slediti, zakaj najlepša perjanica na svetu ni bila v mojih očeh nikdar toliko vredna, kakor kratek, dobro honoriran akt. (DaUe prihodnjić.) Stran 2. SLOVENSKI NAROD, 107 Štev. ga, ki ga pa ni zadel. V kroffih libe« ralne lige se govori, da gre samo za fingiran atentat, da bi imela vlada povod za nova zasledovanja. 2e v soboto so se izvršile številne akacije. ________ Poslanec UdPžal o politični situaciji. k. V Jistu *Union« opisuje poslanec Udržal notranjepolitično situacijo ter pravi uvodoma o češko - nemški spravi, da morejo Čehi sprejeti samo tako spravo, ki ne ogroža edinosti dežele v upravi in zakonodajstva in pri čemer ostane cnakopravnost obeh jezikov v deželi nedotaknjena. Drugačna sprava je popolnoma ne-mogoča. Cehi in Nemci so z malimi izjemami za spravo, ki jo zavirajo samo dunajske vlade, ki zavirajo sploh vse narodnostne sprave v Av-striji. Dunajski kabinet v svoji celoti včasih ni toliko kriv, ker je pogosto samo orodje našega zunanjega ura-da, intelektualnega pro\ zrocitelja vseh notranjepolitičnih zmed. Ladja naše visoke politike plava kljub ob-stoječi majoriteti nenemŠkih narodov v tujih vsenemških vodah. Če pa se razumeva najvišja politična umet-nost tako. da se vedno maje z diplo-matičnimi lažmi na naravnih temeljih države, potem moremo govoriti samo o neopravičljivem zaslepljenju. Ljubezen do avtonomije Albanije, ljubezen do otroka. ki so ga doma davili in bičali z žarecimi bici. nas ne reŠi težkih pogreškov naše nepolitič-ne visoke politike. 5e nedavno za-smehovana parola: Balkan balkanskim narodom, si je pridobila kljub brutalnosti vsemogočnih sultanov in kljub sedanjim spletkam svojo velja-vo. Tuđi Avstrija bo morala biti prej ali slej avstrijska. Morda bo treba za to se nekaj časa. odvrniti se pa ne da. Tuđi sedania nemška hegemonija ne more odvrniti končne zmage nenemcev, more jo samo nekoliko zavieči. Vsa naša notranja zmede-nost je posledica nemške hegemonije, ker se pojavlia povsod odpor proti nenaravni nadvladi manjšine. Vsled tega so tuđi pri nas izbruhnile narodnostne strasti. Vsled teh notra-njih zmed pa tuđi na zunaj nimamo nobene moči. Štajersko. Iz davčne službe. Deželno finan-cno ravnateljstvo v Gradcu je imenovalo davčnega oficijala Milka Ples-k o v i č a za davčnega oskrbnika. (Smo v Slov. Narodu- že poročali. Op. ur.) Davčna praktikanta Gustav pl. Orutschreiber in Adolf Pristolitsch sta imenovana za davčna asistenta. Iz Trbovelj. Požarna bramba priredi v nedeljo, dne 1. junija veliko Florjanovo veselico pod starodavno Hpo pri ^Spancu". Cisti dobiček se Dorabi za nabavo motorne brizgalne. Iz Celja. Nemški Schulverein razpošilja z Dunaja pisma, v katerih prosi za prispevek ob priliki obletni-ce svoje ustanovitve. Predrzni so pri tem društvu tako, da beračijo ćelo pri Slovencih! Pismom je priložena okrožnica, v kateri se na lažnjiv način opisuje in priporoča Schulverei-novo delo kot obrambno delo nem-štva, v resnici pa so šulferajnske sole na Spod. Štajerskem do 90rr napol-njene s slovenskimi otroci, katerim renegatski učitelji rujejo iz srca ljubezen do naroda in jezika in jih na-polnjuiejo s strupenim sovraštvom do lastnega rodu. Šulferajnovo delo je dostikrat prisilna germanizacija, je neprestana, se od države podpirana hujskarija proti lastnim državljanom, je delni vzrok nezdravih in anarhičnih razmer v naših deželah. Ali silna je, ker dela z velikimi sredstvi. zato je treba od nas obrambe. Ker nas ne šćiti država, se moramo ščititi sami in vzdrževati svojo šolsko družbo. Darujmo Ciril-Metodovi družbi vsak po svojih močeh! Iz St. Jurja ob J. ž. Šentjurski pevski zbor priredi v nedeljo, dne 18. maja t. 1. ob 7. zvečer pri Nendlu velik spomladanski koncert. Na spore-du so skladbe domačih skladateljev Adamiča, dr. Schwaba, Premrla, Vo-lariča, dr. J. Ipavca in dr. ter tri od Q. Deva harmonizirane koroŠke narodne pesmi. šentjurski pevski zbor je znano dober in zato priporočamo obisk tega koncerta tuđi bližnjim in đaljnim sosedom. Izdajanje nemško pisanega lista na Spodnjem Štajerskem. V »Slogi« se zavzema neki dopisnik za izda^ janje nemško pisanega lista, ki bi ga izdajali spodnještajerski Slovenci v prvi vrsti za to, da bi podučeval vladne in nemške kroge o naših političnih in gospodarskih zahtevah ter nazorih. Stvar bi se naj po mnenju »Sloginega« dopisnika uredila tako, da bi list ustanovili naprednjaki ia kUrikaki »kupno, bi ga »kupao ur#- jevali in — skupno plačevali deficita. Ta ideja je v toliko interesantna, ker hi se na] $#daj naprednjakom in klerikalcem skupaj zgodilo i$tof kar so si skušali že posamerno. Kleri-kalci so imeli tt dva taka nemško pisana časopisa, pa so morali zaradi obilih deficitov oba ustaviti. Prilično cnake skuŠnjc imamo naprednjaki. Stvar je Že taka, da Slovenci nemško pisane Časopise danes že odkla-njajo, pa najsi bodo redigirani v slo-vanskem ali nemško-nacijonalnem duhu; iniormiranje vlade iz nemško pisanega lista ne bo potrebno in nemška javnost pa nam bo sovražna ostala, pa naj ji že potem pravimo o svojih postulatih in težavah v nem-škem ali slovenskem jeziku. Ce je *Slogin« dopisnik mnenja, da nas naj naprednjake in klerikalce vrag vzame, če ne spravimo nemško pisanega lista skupaj, bo to pač nekoliko pretirano. Naj poskusijo sedaj enkrat »Slogini« pristaši z izdajanjem nemško pisanega časopisa; to bo najbolje, ker ne bo potem sitnosti z na-svetovano napredno-klerikalno redakcijo. Bojimo se samo, da bo uspeh prav tako negativen kaKor je bil že poprej v Mariboru in Celju. B. S. E. in L O. O. T. Kaj je to? To ste dve največji sovražnici slo-venskega ljudstva. DosleJ ste mislili, bedaki, da nas uničujejo nemški kapital, alkohol, nemški sistem vladanja v naši državi. Kaj se! Mariborska -Straža* razpravlja v svoji bin-koštni številki na uvodnem mestu, da ste največji sovražnici slovenske-ga naroda anglcška biblijska družba (Bible Societv of England) in ami-alkoholno propagando šireći neodvisni red dobrih templarjev Undepen-dent Ordre Gut Templer). Angleška biblijska družba je storila slovenske-mu narodu to veliko krivico, da je razširila med nami nekaj izvrstnih Stritarjevih prevođov Sv. pisma. Morda se ne striniajo ti prevodi po-vsem z navodili in nazori katoliških, za ljudstvo namenjenih izdaj Sv. pisma — ali ne v erujemo, da bi izgubila vsled čitanja teh prevodov kato-liška cerkev kako ovčico na Sioven-skem in bi se bil kdo toliko pohujšal kakor če sliši drugega prevajalca Sv. pisma, dr. Kreka, pozivati verne kristjane, da naj pokoljejo liberalce in jih pomečejo v grape. Red dobrih templarjev pa je pri nas popolnoma neznan: bilo bi morda bolje za nas, če bi bil moćno znan! Pa če bi se borilo v njegovem imenu nekaj mož proti alkoholizmu na Slovenskem, trdi »Straža«, da bi hoteli širiti — neverstyo! Stara in vedno nova pe-sem: alfa in omega vsega »narodne-ga dela morajo biti na Slovenskem interesi cerkve in duhovništva, ki nimajo po navadi ničesar opraviti ne s pravim verstvom ne z moralno po-vzdigo ljudstva. Po ovinkih se dela za crno imernacijonalo. Maribor. Na različna vprašanja radi cvetličnega dneva za nemško kočo na našem zelenem Pohorju se poroča, da je skienila podravska podružnica Slov. plan. društva s sporazumom Slov. glasbenega društva prirediti koncert v Narodnem domu, čisti dobiček se bode porabil za koče pri Sv. Arenu. Naprosile so se naše požrtvovalne dame, da bodo razpro-dajale vstopnice, slavno obč istvo se prav vljudno prosi, da jih pr; Jno kupuje, saj bode imel poleg užitka tuđi zavest, da je storil nekaj dobrega za r.arod. Drobne novice. V Ljutomeru se vrše občinske volitve v sredo, dne rl. maja. Slovenci imajo 3. razred v rokah in ga morajo ohraniti. — Umri je v Slovenski Bistrici 84letni Štefan Iskra. Bojeval se je še pod Radeckim v Italiji. — Iz Sevnice paročajo, da so našli ob cesti proti Šmarju 50 let starega delavca Franca Kljuna mrtvega. Umri je vsled za-strupljenja z alkoholom. HoPOŠkO. Slovenci na letovišča na Koro-ško! V »Edinosti^ vabi neki dopisnik slovenske letoviščarje na Koroško. Lepa je Svica, lepa sta Tirolska in Francoska, toda vsega, česar ti nudi narava tam, vidiš tuđi lahko v tuž-nem Korotanu in opravičeno je ime »Rožna dolina«. Ne samo mogočno gerovje, ki utešuje želje hribolazea, tuđi mična jezera krasijo naše doline! Kljub velikemu slovesu Vrbske-ga jezera širom Evrope se naši leto-viščarji le malo, ali sploh nič ne bri-gajo za nje! Je pač žalostno dejstvo, da domaćini ne vedo ceniti svojega blaga in krasote svoje zemlje. Kljub vsej njeni veliki zanimivosti se mu zdi prevsakdanje, in prepuŠca jo raje tujcu v občudovanje. Dopisnik po* tem navaja posamezne slovenske kraje, ki so kakor nalašč za letoviščarje: Klopinjsko jezero, Bela pri Železni kaplji, Tolsti vrh pri Gu-štajnu, Kotljc, RabeU v Kanalski do- lini itd. Dohajanje slovenskih Utovi« ščarjev bi imelo veliki pomen za narodni razvoj med korolkimi Slovenci. Popolnoma se strinjamo % dopisnikom ter vabimo Slovence, naj obiskujejo lepa slovenska letovišča na Korošketn. Vendar pa bi nekaj že-leli. Objavijo naj se slovenski hoteli, slovenske gostiine in pa slovenske hiše, ki sprejemajo letoviščarje. Zagoneten umor v Beljaku. V vili Palese na Bismarkovi cesti v Beljaku se je izvršil v nedeljo zago-neten umor. Ko so hoteli delavci govoriti z gospodinjo in lastnico vile, 361etno gdč. Julijo Palese, ki je Sele predlanskem vilo zgradila in biva v n}i še le nekaj dni, so našli kuhinjska vrata zaklenjena, skozi ključavnico pa so videli, da leži njihova gospo-dinja mrtva na tleh. Obvestili so policijo, ki je vlomila vrata in vdrla v kuhinjo. V kuhinji so našli na tleh v krvi Palese mrtvo. Imela je prestre-ljen vrat, kroglja je pređrla vrat in levo ključnico in obtičala za kožo. V kuhinji nišo dobili nobenega orožja, kuhinja je bi!a zaklenjena, ključa ni nikjci. Ontovo je, c!a se je izvršil za-vnaeu umor, morilec je svojo žrtev zakienit ^ kuhinjo in vzel ključ s sa-^oj. Policija je uvedla strogo pre-iskavo. Najbolj osumljen umora je njen svak, neki mizarski mojster v Beljaku, pri katerem je Palese pred-no se je preselila v vilo, delj časa stanovala. Svaka so aretirali, on taji dejanje, preiskava se nadaljuje. Truplo so odpeljali v mestno mrtvaš-nico, kjer se vrši danes sodna obdukcija. Ta zagoneten umor je povzro-čil po mestu veliko presenečenja in pozornosti. Samomor požigalke. V Orcbi-nju so aretirali zidarjevo ženo Rosino de Čilio, ker so jo zasačili pri poži-gu. Prepeljali so jo v celovške zapo-re kjer se je v sobnto v čelici obesila. Vlom v planinsko kočo. Neznani vlomilci so vdrli v planinsko kočo Volšperk nemškega planinskega društva. V koči so razbili 5 vrat, toda plena nišo dobili, ker je bila koča prazna. Škoda znaša 70 kron. Primorsko. Iz poštne službe. Za poštnega praktikanta je imenovan v Trstu abiturijent, dovršen realec Dominik P a v 1 e t i č. Iz Ijudskočolske službe. Iz pit učne sposobnosti za ljudske sole so napravili Birsa Josipina. Brajda Ka-rolina. BrezavšČek Avgust, Cigoj Pavla, Grobininjj Adolf, Hrast Marija. Kazafura Maks. Marušič Valbur-ga (tuđi nemški učni jezik), Molar Frančiška. Mungerli ^ Ana. Novak Ana (tuđi nemški), Šafarič Franc (tuđi nemški). Toroš Jos., Trdan Ro-za (tuđi nemški), Trobiš Jos.. Vav-potič FrančiŠek (tuđi nemški) in Vovk Karei. Ena kandidatinja izpita ni napravila. Slovesno posvečenje novnime-nevanega poreško-puljskepa škofa dr. Trifona Pederzollija se vrši v ba-ziliki sv. .lusta na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. junija. Gorički magistrat zopet pogorel. V ulici Manzoni v Gorici je hotel zidati posestnik Martini novo hišo. iMestni svet pa mu je zgradbo prepo-vedal, češ da bi bila to zadnja niša v vrsti in bi se videla vsled tega na eni strani prazna gola stena. To pa bi bilo grdo in neestetično. Martini se je pritožil na deželni odbor, ki je pritož-bi ugodil in dovolil stavbo. Magistrat se je vsled tega pritožil na upravno sodišče, ki pa je magistratno pritožbo zavrnilo in potrdilo ukrep deželnega odbora. Kolesarsko društvo »Balkan« v Gorici priredi dne 20. julija 1913. mednarodno dirko, na katero že zdaj opozarja športna društva. Vojak utonil. Povodom pijonir-skih vaj na Soči pri Gorici je padel v vodo neki pijonir. Njegov desetnik je skočil za njim in zgodilo se je, da se je pojonir rešil, požrtvovalni desetnik pa je utonil. Smrtna nesreća v tovariti za U-nolej. V soboto se je ponesrečil v to-varni za linolej v Trstu 361etni stroj-nik Josip Mušič, doma iz Gorice. Zašel je pri popravljanju parne sesal-ke z roko med kolesje, na kar ga je zagrabil stroj za glavo in mu jo popolnoma zdrobil. Razmesarjeno truplo so odpeljali takoj v mrtvaš-nico. Mlada tatlca. V Trstu so aretirali komaj 151etno služkinjo Berto Debevc, doma iz Vodolj pri Krškem, ker je ukradla svoji gospodinji 300 kron vredno vratno veriŽico in 14 kron vredna očala. Debevčeva ]e tatvino priznala. Vratno venžico je prodala neki znani prijateljici za 2 kroni, očala pa nekemu neznanemu gospodu za 50 vin. Pretkan* vražaricm. V Trstu so zaprli znano in pretkano vražarico 311etno Antonijo Perlanovo, ki Je ogoljufala več žena in deklet s pro- rokovanj«in ix kan sa več tisoč kron. K »moru pri Sv. Roku v Trstu poročamo dodatno, da je mehanik Franc P. napadel mojstra Bernardi-nija, ker sta že delj časa v prepiru in ker ga je Bernardini baje neprestano šikaniral. Napadel ga je s trioglato pilo in mu prizadel smrtno rano. Bernardini je obležal kot mrtcv, vendar se je posrećilo zdravniku, da ga je spravil k zavesti, nakar so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga operirali. Operacija je sicer dobro izpadla, vendar pa je malo upanja, da bi mož okreval. Zločinec se je po izvršenem zločinu takoj preoblekel in šel na policijo, kjer Je izjavil, da je izvršil dejanje v hipni silni jezi, vsled katere je bil popolnoma zmeden. ličenje parnikov. V soboto je trčil v Trstu Llovdov parnik »Almis-sa«, ki je priŠel iz Benetk, ravno ko se je hotel izogniti neki jadrnici v Llovdov parnik »Princ Hohenlohe«, ki je dobil lahke poškodbe. Viharji na morju. V zadnjih dneh so vladali po Jadranskem morju strašni viharji, ki so povzročili veliko nezgod. Vsi parniki so prišli na svoje cilje z ogromnimi zamudami. Parniki so vsled viharjev vozili silno počasi. Tuđi več blaga v parnikih je bilo poškodovanega. Tuđi popot-niki so zelo trpeli vsled morske bo-lezni. Zopet puljska občlnska afera. V nedeljo so aretirali zopet bivšega blagajnika mestne občine puljske znanega Tomaža Galanteja. Mož je stal svoječasno kot glavni krivec zaradi goljufij in sleparij, ki so se izvršile na puljskem magistratu, pred rovinjsko poroto in je bil takrat z dru-gimi vred oproščen. O ti famozni sodbi smo že poročali. Toda ćela za-deva s tem še ni bila resena. Uvedla se je ponovno disciplinarna preiskava, ki je odkrila nove sleparije na magistratu. V zvezi s temi je seveda tuđi zopet Tomaž Galante, vsled česar so ga ponovno aretirali in ga prepeljali z avtomobilom v rovinjske zapore. Govore, da se bo izvršilo Še več aretacij glede te afere in sicer da bodo nekaj krivcev aretirali že danes. Nov hrvaški list. V Spljetu je jel izhajati nov list »Ujedinjenje« kot glasilo jugoslovanskih nacijonali-stov. Izhajal bo vsak petek. Geslo novemu listu je: Hrvati, Srbi in Slovenci so eno. List stane 5 kron na leto. Binkoštni izlet „Blashene Matice" v Trst. Koncert v „Harodnem domu" v Trstu. Za binkostne praznike je priredila »Glasbena Matica« v Ljubljani tri-dnevni izlet v Trst. spojen s koncertom v Narodnem domu. Izletnike je odpeljal posebni vlak v soboto do* poldne točno ob pol 10. iz Ljubljane, t'deležba je bila povsem povoljna in zadovoljh a. Vožnja je bila krasna. Bolj ko snio se bližali cilju, bolj se je svetilo in jasnilo in v zlatem leske-tu solnčnih žarkov nas je sprejei Trst. Na tržaškem kolodvoru so spre-jeli ljubljanske goste poleg stevilne ninožice tržaškib Slovencev, lirva-tov in Srbov odbor tržaške podružnice ^>Glasbene Matice« s predsedni-kom g- dr. S I a v i k o m na čelu, dalje Kg. dr. G r e g o r i n. H u b a d, učitelj petja M a h k o t a, Fr. R u s, in učitelj zbora srbske Čitalnice M i -seta. Oficijelnega pozdrava in na-govorov ni bilo. Prisrčno so se pozdravili bratje med sabo in se nato porazdelili po raznih hotelih. Ob pol 4. popoldne se je vršila glavna skuš-nja z zborom, s solisti in orkestrom, ob pol 9. zvečer pa se je pričel koncert. Napolnila se je velika dvorana do zadnjega prostora in priznati se mora, da je bilo malokaterikrat tako povpraševanje po prostorih. 2e uro pred koncertom so bili razprodani vsi sedeži, in tuđi stojišča so bila na-bito polna. Po ćeli dvorani je zavladalo silno zanimanje in nestrpno pri-čakovanje. — Ko se je razpovrstil zbor na znatno v dvorano podaljša-nem odru, orkester pa na odru v ozadju, in je stopil na dirigentove mesto koncertni mojster gosp. Matej II u b a d, je završalo po dvorani kot vihar ploskanja in Živio - klicev. Dirigentova palica je mahoma napravila zopet tišino v dvorani, oglasili so se tihi nežni glasovi violin kot pre-hod in kot uvod v mojstrsko delo Dvorakovo »Mrtvaški ženin«. Ni na mestu, da bi se tu spuščali v strogo slrokovno kritiko, to je naloga stro-kovnih listov, omenimo pa brez po-mislekov vtisk, ki ga je napravil koncert na poslušalce. — Zbor, o njem se mora posebno poudarjati njegova ugiašenost in vrla discipliniranost. Tu se pozna šola našega mojstra Hu-bada* Soprani so bili jako čisti in posebno enozvočni, alti lepi, posebno v nizini, kjer so se odlikovali s pol-nostjo glasu. Tenorji so % lahkoto preobvladovali, bili so jako čisti in polni, basi sonorni in obsežni. Zbor je izvajat zlasti fino pianissimo in ni piesegal v fortissimih one meje, ki jo zahteva komponist za lepo celoto. Tuđi solisti so bili izborni in so si priborili obilo priznanja in pohvale. Gospa Mira Dev-Costapera-r i a »Tržaški slavček« se je kot običajno odlikovala tuđi v tem koncertu v vlogi mrtvaške neveste. Vsak je občudoval njene krasne speve in njen sijajen, srebrno čist glas, s katerim je premagala z lahkoto vse teškoće, s katerimi je obdaril skladatelj njeno krasno vlogo. Posebno krasna je bila njena molitev, presenetljivo je izra-žala pretresljivo bolest in strašno grozo. Ga. M. Dev - Costaperaria je dobila v znak priznanja krasen cveN lični nastavek z napisom: »Umetnici Costaperariji — Glasbena Matica 10. V. 1913.« — Tenorsko vlogo mrtvaškega ženina je pel Trža^anom do ie sedai še nepoznan pevec gosp. R i j a v e c. On razpolaga % izborno izšolanim, obsežnim in posebno v visini zelo či-> stim in polno donečim glasom.Umet-nik je še zelo mlad in gotovo SO dani pri njem vsi predpogoji, da postane sloveč tenor. Svojo nalogo je izvršil izborno, dobro se je vpeljal v tržaškfc kroge in je žel mnogo priznanja. — Basovsko vlogo pripovedovalca je častno rešil naš znani in priljubljeni pevec gosp. Križaj, katerega sedai žal izgubimo iz Ljubljane. Njegov pripovedovalni ton je bil povsem pri-meren delu, celoti, posebno pa se je odlikoval pevec z najfinejšim in naj-lepšim poglobljenjern v svojo vlogo* s fino vokalizacijo in s svojim obsežnim sonornim glasom, ki se je često mogočno dvigal preko celega zbora. Največje priznanje za to prekrasno umetniško prireditev pa gre brez dvoma gosp. koncertnemu mojstru Hubadu, ki si je stekel toliko za-slug in vrlin, da se mu po vsi pravici lahko reče, to je nas mojster. Ob koncu II. dela so mu poklonili trža-ški Slovenci lovorjev venec z napisom: »Mojstru Hubadu — tržaški Slovenci!« Obenem pa se je vsul pri ti priliki cei dež bujnega cvetja na zbor, s katerim je izreklo občin-stvo med burnim aplavzom zahvalo za prekrasni užitek. Cei zbor je bil v cvetju. Orkester je bil dober. Za orkester c. kr. bos. - herc. pešpolka št. 4 so bile pred koncertom velike teža-ve. PremešČen je namreČ in bi bil moral oditi že iz Trsta. Toda posredovanju merodajnih krogov se Se po-srečilo, da je orkester ostal. Orkester pod vodstvom kapelnika gosp. P a u-1 i s a je imel precej težavno nalogo, katero pa ie častno rešil. Diskretno je spremljal zbor in je podal lep okvir celoti, ki jo je sestavljal moister tlu-bad s svojim zborom. Orkestru se je poznalo, da ie že veliko sodelbval pri slovanskih prireditvah in da umeva, da živi v slovanski glasbi. Koncertat katerega se je udeležila ćela elita tržaske slovanske publike, so se ude-ležili v velikem številu tuđi Italijani, med njimi strokovnjaki v glasbi in za laško goclbo merodajni kritiki, ki so se izrekli o izvajanjih zelo laskavo in priznalno. Po koncertu so se gostje razšli po raznih hotelih, nameravane zabave po koncertu v koncertni dvorani ni bilo. V nedeljo popoldne so si gosti ogledali znamenitosti mesta Trsta, popoldne ob 2- pa so se odpeljali s parnikom družbe »Dalmatia« »Bo-snia« na izlet po morju. Parnik je bil napolnjen, toda žal se ta izlet ni tako posrečil in ni nudil udeležencem toliko užitka, kot so ga pricakovali. Začelo je namreč deževati. kljub temu pa je bilo morje mirno. Parnik je pri-stal v Kopru, kjer so ostali udeležen-ci skozi tričetrt ure, nakar je odplul mimo Pirana in Portorose v Trst. En del gostov se je odpeljal drugi dan v Postojno, ostali pa so se vrnili v Ljubljano. Izlet je povsem izborno uspel, posebno koncert, in veliko si je pridobila »Glasbena Matica« na ugledu in si zaslužila obenem toplo zahvalo udeležencev in Tržačanov za izreden užitek tega lepega izleta. Dnevne vesti. + Naroden hrvaški skandal. »Slov. Narod« je v četrtek objavil, da je hrvaška Katoliška tiskarna izdala železniški vozni red, ki obsega tuđi proge v slovenskem ozemlju, Odločno in upravičeno se graja, da so imena postaj na Slovenskem tiskana zgolj v nemškem jeziku, samo našo \runiko so prevedii v »Gornjo Ljubljano«! Zagrebška inteligenca uoče poznati naših Brežic, Krškega, Sevnice, Radeč itd., ampak samo Ranu, Gurkfeld, Lichtenwald, Rat-schach. Ako nas Hrvati, ki so nam najbližje, tako prezirajo ter vedo samo za tište spake, ki so nam iih vsi- Stev. 107. SLOVENSKI NAROD. Stran 3. lili Nemci, moramo, to nebrižnost z vso odločnostjo obsojati. Zavedne-mu Slovencu pač ne priđe na um, da bi za hrvaške kraje rabil madžarska imena. Da naši bratje postopajo dru-gače, nas mora žairti in boleti. Naš ljubeznivi radikalni dnevnik pa meni, da notica >Slov. Naroda- ni bila umestna in da ne bode nič pomagala, ter pripomni: »Zakaj ta ogorčenik, ki je pisal notico, na naših postajah ne izpremeni nemških napisov, ki se bleste edini in na prvem mestu? Ako bi Hrvati videli in čitali slovenske, bi jih tuđi rabili.- Težko je reci, ako izvirajo te besede boij iz ne-vednosti ali zlobnosti. Neštetekrate srno grajali v raznih zastopih in v javnih listih nemške spakedranke krajnih napisov ter zahtevali, da se odpravijo. Sedaj pa naj tišti, ki graja postopanje naših sosedov. naipreje ^am odpravi nemška imena naših postaj, preden hoee kritikovati hrvaške vozne rede! Naj se oglasi tišti Slo-venec, ki je zmožen odpraviti popa-čena irnena ter poleg samoncmških vsaj napraviti dvojezična imena že-lezniških postaj, hvaležnost Sloven-cev mu je zagotovljena. Znano je, da imamo pri dr/. železnicah na Sloven-skem, na Kranjskeni in Primorskem rudi pri Južni železnici dvojezične napise in da jih tedaj tuci i Hrvati lah-ko vidijo, čitajo in rabijo. Imamo tuđi mnogo slov. voznih redov, na ka-terih so naša krajna imena pravilno pisana. Nebrižnost naših sosedov za slovenska imena smo žal tuđi sicer čestokrat opazovali. Kolikrat more-mo čitati uradne dopise iz Hrvaskega j naslovi: Kor. sud v IH. Feistritzu, Reifnitzu, GurkfeiJu, Landstrassu i:d.! To tuđi od sosednih hrvaških sodišc in drugih uradov in v slučajih. ako je tuđi v naših dopisih iz dvojezičnih štampilij slovensko ime razvidno. Pred par leti sem se vozil s hrv. kadetom, bivaječim v Zagrebu, od ondot proti Ziđanem mostu. Mia-di inteligenten Hrvat je govoril samo o postajah Rann. Gurkteld in Lichten-\;ald ter se nisem mogcl dovolj čuditi, da Zagrebčani ne poznajo Bre-žie in Krškega, kamor pogostoma delaio izlete. Ne rečemo, da ni izjem med Hrvati, toda nujno je želeti, da se Taki za nas žaljivi vozni listi odpravijo in ne pošiljajo več med svet. Opazovalec. — Zakoj Nernca povsod sovraž!- -o? O tej teini je te dni razpravijal v unafski -Die Zeit Karei Evgen Schmidt. Frišel je do teh - le zaključ-kov: - Nemec je lakaj in par veni z vsemi neprijetnimi lastnestmi takega človeka. V Italiji in na Angieškem ga smatrajo za neko vrsto đivjaka. Dante govori o Nemcih kot o pože-mhih. Burton in Shakespeare ne menuieta Nemca drugače, kakor pi-anca — »ein Vorvvurf iibrigens. den sie immer \vol!auf verdient haben, mehr als irgend ein anderes Volk.* Hebbel piše: »Vst narodi sovražijo Vemca kakor zlodfa. V nasprotiu z Vemcem ie Francoz povsodi dobro-^ošel, pcvsodi ga irraio radi in ga ^arovnost ljubijo. Zakaj to, kako to, -e vprašuje Karei Evgen Schmidt. In a to vprašanie odgovarja Schmidt: Francoz se poćuti dobro samo. ako -e vsi ljudje okrog njega počutijo fobro in zato je priiazen in vljuden n liubezniv. -Prepričan sem, da je to clavni vzrok splošne pritjubljenosti rraneozov v inozemstvu. In proti tenu moremo Nemci prav tako malo, -rakor osel proti psičku, ki ga ima dama v naročju. Francoz ima pać že od narave najelegantnejše in najbol] r>rikupljive manire, dočim smo Nemci narodni medvedi.': Priznati je treba, da ima Schmidt preeej dobre oči za napake, katere so glavni vzrok, da so Nemci na v^em svetu sovraž?--".]. Zdi pa se, da je premalo poudar-al bahavost. napihnjenost in nasilno naravo, lastnosti, ki delaio Nemce najnoli odurne in vzbujajo največ mržnje. Zlasti Nemcem, ki prebivajo na slovenskem ozemlju, bi bilo sveto-vati, da se temeljito ogledajo v zrea-;u, ki ga podaja K- Evg. Schmidt v dunajski - Die Zeit . -f- Gasilske podpore. Deželni odbor je dovolil občini Žužemperk 'tamošnje prostovoljno gasilno društvo se je razšlo) za nabavo gasilne-ša orodja »izvanredno podporo 1200 kron, istotako občini Rasica 400 r:ron, gasilnemu društvu na V e r d u 1^00 kron in na Blokah 500 kron. — Zvezi kranjskih gasilnih društev pa ^e je od klonilo poročilo vsote 63 kron '!>, izplačane nekaterim ponesreče-iiim gasilcem!! Ob sebi umevno je seveda tuđi, da ne dobe iz deželi za-upanega gasilskega zaklada niti vi-narja podpore vsa ona gasilna društva, ki imajo pogum. da vztrajajo v -tari Zvezi. Tako se napravila iz tu-iega, takorekoč deželi le v svrho nravične razdelitve zaupanega de-narja, strankarski agitacni zaklađ klerikalne stranke za bližajoče se vo-iitve. Kaj sličnega ie mogoce Ie se na Kraniskem in v — Albaniji. 4- Politična progonstva se na-daljujejo v Dalmaciii. Sumliive nišo več samo posamne osebe, marveč ćelo takšna društva, ki s politiko ni-majo prav nobenega posla. Tako je policija pretekli petek izvedla hišno preiskavo v prostorih mestne čital-nice v Splitu. Kaj je bil povod za to hišno preiskavo, ne vemo, bržkone pa je policija iskala in stikala za kak-šnimi »veleizdajniškimi« spisi, ki jih je seveda \se polno po čitalnicah! Kciaj bo neki gotove kroge v naši državi srečala pamet?! 4- Gonja za vohuni. Stikanje za r-ravimi in dozdevnimi vohuni je dan-danes postalo moderno. \'sak dan se lahko čita po časopisih, da so tam in tam prijeli tega in tega moža, ki je na sumu, da je ruski, srbski ali itaii-janski vohun. Doslej smo bili torej do dobra poučeni, da se med nami potikajo itaiijanski, srbski in ruski špijoni, ni nam pa bilo znano, da ima med nami svoje vohune tuđi Franco-ska. Kakor kaže, se borno sedaj morali navaditi tuđi na franeoske ogle-duhe. Zaderski »Narodni List- nam-reC poroca: »\ Drnišu je bil aretiran pod sumnjo vohunstva neki Francoz. Našlo se je pri njem 500(i irankov v gotovini in šek za 30.000 K. Ni znano, kaj je na stvari, ker se čuva stroga tajnost, znano pa je. da se preiskava nadaliuie. Aretiran je bil v času. ko si je iskal prenočišče.« — Ce nima strah prevelike oči? — Imenovanje v deželni službi. Peželni odbor je iineuova! stavbnim pristavom inženirja Roberta Balona, za stavbna praktikanta pa inženirja Frana Mareta in Vaclava M e 1 I e r j a. V kratkem hv imenovanih še več stavbnih praktikantov, na kar naj bodo pozorni slovenski tehniki, da se požurijo z izpiti! —. Sodni oticijant v Noveni mestu Ivan S o t e 1 š e k imenovan je začasnim deželnirn pisorniškim oficitalom. — Privatni docent na dunajski visoki soli za poljedelstvo je postal naš roiak gosp. dr. Fran Jesenko, in sicer za rastlinstvo in vrtnarstvo. — Vojaška vest- Poročniku pro-\ ijantnemu oticirju gosp. Josipu S v o 1 ] š a k u iz ^kofie Loke. ki službuje zdaj pri dež. streiskem polku st. J v Inomostu. prei pa ie služboval pri domačem domobranskem pešpol-ku št. 27, ie korno poveljstvro s posebnim dekretom izreklo priznanje za njegovo dolgoletno vzorno službovanje. — Pri 5. domobranskem polku v Pulju sta bila imenovana nad-poročnik Ivan Kobe za stotnika in poroenik Adolf F u r I a n za nadpo-ročnika. — Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj ima v so-boto, dne 17. maja ob 8. zvečer v posebni sobi restavracije pri Zlatorogu svoj izredni občni zbor. Po ob-čnem zboru ob 9. pređava v restav-racijskih prostoriji gosp. dr. Ivan Oražen o .svojih doživijaUSi m opazo-- anjih med vojno na Balkanu. Vstop k predavanju imajo društveniki in po njih vpeljarti gostje. — Dežeino ustanovo za vseučili-ško docenturo ie dobil gosp. dr. Mal-nerič ml. iz Črnonilia. — Za tekmovalno streljanje 3. kora, ki se vrši letos v Ljubljani, po-Konila kranjska dežela darila v vrecl-nosti 1200 kron. — Iz prisilne delavnice. M«. zdni tarifi za vsa dela se povišajo za ?>r/o in za !0rr režijski prispevek. — Zelezniški minister pl- Ff- ster si ogleda v kratkem z^'radbo nc\n-kranjske železnice in dežeino lek-trično napravo na Završnici. — Zgradbo novega mostu pri Sv. Janezu v Bohinju je oddal deželni odbor pedietniški tvrdki Ivan Ogrin v Ljubljani za 11.464 kron. izvrsitev regulacije dežeine ceste Studor-Srednja vas pa domaćinu I. Markežu za 1^.190 kron. — Regulacija Zelimljice. Za to delo je dovolil deželni odbor predujma 15.000 kron, ki se mu imajo svoj čas povrniti. — Umri je dne 8. maja na l>u-nnju gosp. Jakob Puki, veleposest-nik v Maria Enzersdorfu pri Dunaju in pri Konjicah na Žtajerskem. Pokojnik je bil štajerski rojak. sošolec ma-riborskega škola in mnogih drugih veljavnih mož. a ie od svojih dijaških let živel na Dunaju, kjer je v mladih letih zlasti med dijaštvom. pozneje pa sploh v slovenski družbi dunajski za-vzemal odlično mesto. Pridobil si je posebne zasluge za podporno društvo za slovenske visokosolce, za slovansko pevsko društvo in za druge slovanske narodne organizacije. Umri je v starosti 64 let. Vsi mnogo-številni prijatelji širom slovenske domovine ohranijo vrlemu in lfubeznji-vemu možu prijazen spomin. — Hrvaški dijakl na Slovenskem. Kakor smo že poročali, so prišli zadnjo soboto v Ljubljano abituri-jenti varaždinske gimnazije; sprem-Ijali so jih štirje profesorji. Na kolodvoru sta jih pozdravila profesor dr. 11 e š i č in dr. M o 1 e. Mesto Ljubljana jim je dalo brezplačno stanovanje. Žal, da onega dne razgled z Orada ni bil jasen; zato jim je pa profesor dr. G r o § e I i na ženskem liceju razka- zal več lepih skioptičnih shk Kranjske. Na binkoštno nedeljo so izletni-ki skozi Vintgar sli na Bled (vreme žal tuđi takrat ni bilo milo); na bin-koštni ponedeljek pa so bili v Po-stojni ter so se še istega dne vrnili domov čez Pragersko in Čakovec. Kljub vremenskim neprilikam so iz-letniki nesli s seboj, kakor so zatrje-vali, najlepše spomine. Bilo je to pač prvič, da so dijaki ćelo iz oddaljene-ga \'araždina izleteli na Kranjsko; zasluga za to gre, kolikor smo mogli povzeti iz njih besed, pred \ sem bivšemu županu'varaždinskeinu dr. Peri M a g d i ć u, ki rad opozarja na Kranjsko in nje prirodno lepoto. Njegova dva brata, g. trgovec Pavel M a g d i ć in krojač Ivan M a g d i ć sta izletnikom v Ljubljani s!a posebno na roko; g. Ivan Magdić jih je spreinijal na BleJ in v Postoino. — »Odkritje tajne prostitucije v Ljubljani.« Pod tem senzačnim naslovom je policijski Slovenec^ javii, cla je državna policija odkrila > razšir-je»u organizacijo- talne prostitucije. Ljudje so res verjeli, t'a se je kdo ve kaj razkrilo, pa je menda vse skupaj sama — reklama za državno policijo. Ta je namreč prijela neko omo-ženo hrvaško babo in dve njeni to-varišici, ki so bile \ dane prostituciji in jih izročila sodišču, ki jih je pa že izpustilo. To je tista razširjena organizacija-. Je čisto v redu, če drž. policija iztrebi to sodrgo, a mislimo, da bi to mogla storiti brez take reklame v policijskem Slovencu«, ki mora povsod obujati slabo mnenje o ljubljanskih uradnih razmerah. — Domač izum. Opozarjamo na današnji inserat gosp. A- Cerneta, ki je izumil neko posebnost in išče za nadaljnje financiranje svojega izuma in da ga zavaruje še v nekaterih dr-žavah. primerno pomoč. Njegova iz-najdba je prestala že najstrožjo preiskavo ter je bila že brez ugovora patentirana. Iznajdbo so preiskali prvi strokovnjaki dotične vrste. Neka inozemska tvrdka mu je ćelo obljubila veliko vsoto. čim zavaruje svojo iznajdbo še v nadalinih kulturnih dr-žavah. — Zaključitev razstave vajen- ških del. V telovadnici c. kr. državne obrtne sole se je včeraj ob 11. dopol-dne zaključila razstava vajenških del. Došle vajence in vajenke je nagovoril ravnatelj g. Šubic. Šolsko vodstvo skupaj z razstavnim odborom je skle-nilo namesto razdelitve nagrad prirediti z onimi, ki so dobili nagrade, podučni izlet v Zagreb, ki se vrši prihodnjo nedeljo pod vodstvom nekaterih gg. iz odbora. V ponedeljek zvečer se izletniki vrnejo. Ravnatelj apelira na mojstre, da dajo v ponedeljek izletnikom prosto. Vajenci pa naj tekom 3 dni prijavijo, ali se izleta udeleže ali ne. Kdor bi naznanil, da se izleta ne more udeležiti, si lahko izbere nagrado, ki obstoja v risalnem orodju, knjigah ali obleki. Darila ve-ljajo za izdelke pri mojstrih, poleg teh pa je šolski odbor sklenil dati tuđi nagrade za najboliša šolska dela in sicer za vse sole 30 vajencem. Predmeti, ki so bili razstavljeni se smejo vzeti domov sele v sredo, četrtek in petek od 5.-6. zvečer proti napisa-nemu izkazilu, ki obsegaj ime vajenca, moJFtra in predmet sam. Darila pa so se prisodila sledeča — ime mojstra je vedno oklepaju. — Nagrada prve vrste so dobili: Magolič Lavoslav, (Hribar); Kral Leo, (Cernc Ludovik); Schmidt Teo, (Černe Anton); Kosir Viljem, (G. Tonnies); Debevc Viktor, (Klobčaver); Svetek Ciril (Cerne Anton); Cernc Anton, (Žabkar); Artač Ivan (Meglič); Friedrich Viktor, Kosirnik Miroslav, oba (Martinčič); Poglajen Jakob (Rebek); Sadar Vinko, (Irkič); Petelin Avgust, (G. Tonnies); Križmar Ciril, (Klobčaver); Rakovec Jožef, (Naglas); Cevc Anton, (Vehar); Rojina Anton, (Rojina); Valla Anton, (Unger); Perme Ivan, (Vehar); Dworak Karl, (Binder); Virant Lndovik, (Petrin); Koritnik Franc, (Urbančič); Grajšar Ciril, (Lenček); Urbane Alojzij, (Crne Ivan); Podrenik Alojzij, (Simenc); Novak Frančiška, (Vidmaier); Jare Jo-sipina, (Palme): Magister Stefanija, (Dular); Ulčnik Štefan. (Kreč); Tavčar Josip, (Kukman); Rudi Anton, (V, Tonnies); Likar Filip, (Warbinek); Šinkovec Franc, (Hlavka); Hribal Poldi, (Stockl); Porenta Ivan, (Zupan-čič); Jerman Josip, (Tratnik); Steuman Josip (Ješe). — Nagrade druge vrste so dobili: Bockaj Drago, (Bockaj); Gjud Aleksander, (Gjud); Jašovec Josip, (Vodnik); Dolinar Franc, (Toman); Osredkar Helena, (Kralj); Paušič Alozij, rZamljen); Podobnikar Josip, (Oblak); Kreševič Josip, (Srebot); Essich Karl (Polheimer); Cvirn Tomaž, (Kersnič); Korže Zofija (Medved); Kastelic Aloj-zija, (Steska); Balleg Franc, Mejač Janko, oba (Herzmanskv); Poschel Henrik, (Vovk); Jerančič Fran, (Mathian); Mijič Alojz, (Naglas); Justin Leo, (Pri-možič); Kosar Maks, (Kosar); Gniden Fran, (Demšar); Krivec Izidor, (Škafar); Koprivec Karl, Peterkovič Ivan, oba (Mathian); Rožanc Fran, (Rojina); Modic Karl (Naglas); Stopar Fran (G. Tčnnies); Planinšek Emil, (Mar- tinčič); Mazi Anton, (Gujer); Arnež Jurij, (Furlan); Belič Ivan, (Meglič); Telavec Josip (Pegan); Schmatz Jvan, Bijol Franc, Brenčič Anton, vsi (Zabkar); Novak Ivan, (Kelbel); Hlebš Franjo, Jeiinkar Josip, Prepeluh Emil, Pre-peluh Josip, vsi (brata Eberl); Go-stinčar Viktor, (Meisetz); Ločniškar Josip, (Zadružna tiskarna); Šturm Franc, (Narodna tiskarna); Sternad Vinko, (Katoliška tiskarna); Komar Fran, (Učiteljska tiskarnaj; Fran Soklič, (Gerber) in Štefan Jeršin, (Zupančič). Nato je zaključil ravnatelj razslavo. — Nogometna tekma v Ljubljani. Napovedane nogometne tekme so se o Binkoštih kljub skrajno slabem vremenu vršile in so bile res pravi športni užitek. Kljub temu, da je v nedeljo popoldne močno deževalo, sta nastopila točno ob 5. oba moštva, namreč -Jugoslavija < iz Gorice in prvo moštvo Ilirije iz Ljubljane, da si izvojujeta prvenstvo v nogometu med Slovenci. Marsikdo je preroko-val že vnaprej zmago »Jugoslaviji^, kajti njeni igralci so telesno innogo močnejši od onih »Ilirije^. Videlo se je tuđi takoj ob pričetku igre, da ho-četa obe moštvi napeti vse svoje sile, kajti tempo je bil takoj iz početka oster. Goričani so razven tega hoteli izrabljati svojo telesno premoć, pri tem so pozabili na kombinacijo, se zadovoljili s poskusi posameznikov in deloina preeej neiair - igro. Ta njih manever se jim je tuđi maščeval, kajti >'Ilirija< je vsled svoje mirne in premišljene igre začela nasprotnika prevladovati in ga vedno bolj stiskati k vratom. Mnogi njeni napadi pa so se ponesrecili, največ radi raz-močenega igrišča in po krivdi napa-dalcev, ki imajo še vedno to napako, da postanejo pred nasprotnimi vrati neodločni in cincajo toliko časa sem-tertja. da priđe nasprotnik in jim posije žogo nazaj. V 19. minuti se po-sreči enemu Goričanu predreti »Ili-rijo<, pred vrati nastane gnječa, vratar sicer ujame žogo, pri tem pa pade, polzka žoga njemu iz rok in to priliko porabi eden nasprotnih igral-cev, da jo posije skozi vrata. Vsi poskusi -Ilirije«, da bi izenačila ta poraz, so zastonj in prva polovica konca z rezultatom 1 : 0 v prid »Jugoslavije -. V drugi polovici navali r,Ili-lija« takoj z vso silo na nasprotnika in ga neprestano napada, toda ta ima dobro obrambo in zato dolgo časa ne priđe do odiočitve. Goričani se bra-nijo dobro, mnogokrat tuđi s surovo silo. tako da se občinstvo prične raz-buriati. V 27. minuti zakrivi »Jugoslavija.- llmetrovko, ki se pretvori v goal. ki je sprejet z navdusenjem. — Goričani. menda nekoliko užaljeni, popuste za hip, »Ilirija- izrabi to priliko in doseže v 29. minuti že drugi goal. Od sedaj naprej je igra bolj obo-jestranska. toda Goričani ne morejo izenačiti in tako je končni rezultat 2 : 1 v prid »Ilirije <. Tej radi tega tuđi pristoja sedaj prvenstvo med slovenskim! nogometmmi moštvi. Tek-mo je vodil urednik Mencinger; občinstva je bilo razmeroma še dovolj, seveda je bilo onih, ki so gledali čez plahte, več nego gledalcev z vstopincami. V ponedeljek se je vršila ob istem času, toda pod ugodnej-šimi vremenskimi razmerami. druga tekma, in sicer to pot med II. mo-štvom »Ilirije« in »Jugoslavijo«, ki je ta dan nastopila s tremi rezervami. Tuđi to pot je zmagala »Ilirija^, in sicer z rezultatom 2 : 0. Goričani so bili očividno utrujeni, razven tega so menda podcenjevali drugo moštvo, ki se je odlikovalo po požrtvovalno-sti in odločnosti pred nasprotnikovi-mi vrati. Zato se je tuđi igralo pretežno v polju Goričano\\ kateri se imajo zahvaliti samo svoji dobri obrambi in vratarju. da rezultat ni bil še nepovoljnejši. Tekmo je vodil g. K. Betetto; občinstva razmeroma dovoli. po stari navadi pa zopet okrog 1000 »gledalcev« za plahtami in na cesti. — Spomin na bitko pri Kustoci. Podpolkovnik in gardni stražmošter, gosp. Vladislav pl. B e n e s c h na Ounaju daroval je deželnemu muzeju Rudolfinum umetniški fotografski reprodukciji dveh akvarelov Ludovika Kocha. ki predstavljata dve zanimivi epizodi iz boja našega domaćega 17. pešpolka v bitki pri Kustoci, pri ka-terem je tačas služit kot poroenik 1. razreda g. pl. Benesch. Težko ranje-nega ga je rešil po uspešnem boju s tremi itilijanskimi oficirji takratni prostak M a r u š i č. Kdo ve, če še živi? — Originala slik sta last vojne-ga ministrstva. — Bolniški strežniški tečaj Rde-čega križa. Za mesec maj t. 1. name-ravani tečaj prostovoljnih pomožnih bolniških strežnic se iz različnih raz-logov ne more vršiti. Ta tečaj vrši se pa meseca j u n i j a t. 1. v deželni bolnici. Sprejemo se vanj še nekaterc gospodične ali gospe v starosti od 20 do 50. leta. Tečaj bode trajal 8 ted-nov. Po končanem pouku naredile bodo učenke izpit. Za poduk ni nič plaćati, pač pa so učenke zato zavezane, da v slučaju vojske pri zavo-dih Rdečega križa ali pa v vojaških zdraviliščih izvršujejo pomožno boU nisko postrežbo. Prijave naj se poš-Ijejo do 20. m a j a t. 1. deželnemu in gospenjemu pomočnemu društvu Rdečega križa za Kranjsko. — Dežeine podpore. Društvo za raziskavanje podzemskih jam dobi letos 500 K dežeine podpore. — Kr * ščansko socijalni zvezi je deželni odbor za leto 1913. naklonil podpore zopet nič več in nič mani kot 6000 K in poleg tega se posebej 800 kron za kuharski in šivalni tečaj. Ponesrečil se je snoči na Glin-eah pri Bijolu 701etni Tomaž Lotrič iz 2eleznikov. Mož je bil preje v deželni bolnišnici in ko je ozdravel, ie še! prenočit k sorodnikom na Glince. Fonoči je pa vstal in hotel iti na stranišče. Ker pa ni bil s hišnimi razmerami znan, je na stopnicah padel in se močno poškodoval. Hoteli so ga zopet oddati v dežeino bolnisnico, a je šel rajši domov, kjer bode ostal v domači oskrbi. Dve poroki v Novem mestu. Na Binkoštno nedeljo so se v Novem mestu poročili g. Schifrer, že-iezniški skladiščni mojster v p., z grospo vdovo P i k e 1, trgovko v Bršljinu, in trgovec g. Kobe z gdč. B o ž i č e v o , hčerjo trgovca. Bilo srečno! Beiokranjska železnica. Tunel pri Semiču, ki je dolg 1976 metrov in ki so ga kopali od dveh strani, je bil v nedeljo, dne 10. maja gladko pre-bit. Oddaljili so se od osi samo za malenkost dveh metrov, kar je ve-iik uspeli stavbenega vodstva. Deželni avtomobil povozil žensko. Iz Kandije se nam poroca: Že opetovano so se čule pritožbe, da divja deželni avtomobil tuđi skozi obljudene kraje. Gospodje, ki se na dežeine stroške venomer vozarijo iz Ljubljane na Dolenjsko in čisto brez potrebe zapravljajo deželni denar, pa menda mislijo, da smejo delati kar iiočejo tuđi s človeškim življenjem. Tako je zopet v soboto zjutraj deželni avtomobil pridirjal skozi Kandijo po hudem klancu navzdol, da se še predno nadaljuje pot v Belo Krajino, zglasi pri očetu štemburju. Med tem ko je avtomobil dirjal po klancu navzdol. je vozila s konjem nasproti žena posestnika in gostilničarja 2agar-ia iz Birčne vaši. Konj se je avtomo-bila vstrašil in sočil vstran proti cestnemu kantonu ob nekdanji Jak-setovi gostilni. Govorilo se je, da je pri tem žena padla raz voza pod avtomobil, ki jo je povoziL Po naših informacijah pa je stvar bila nekoliko drugačna. Žena namreč uvidevši, da se deželni gospodje nič ne briga-jo, da preprečijo nesrečo in so, ko se je konj že začel resno plašiti, vozili kar naprej, je sama skočila raz vozf ter se postavila pred konja, hoteč ga pomiriti. Konj pa, ki je bil že preveč preplašen, je ženo pahnil od sebe, tako da je žena padla vznak na tla ozi-roma ob cestni kanton. Pri tem je konj potegnil voz naprej. Brezdvoma bi se bila zdaj zgodila še večja ne-sreča, da ni v tem trenotku priskočil, na pomoč pek in gostilničar g. Josip Vovk, ki tam blizo stanuje, Temu se imajo žena in gospodje, kf*so sedeli na deželnem avtomobilu. zahvaliti, da se ni zgodila kaka večja nesreća. Tako pa je na tleh ležečo ženo le eno kolo poškodovalo na nogi. Priznati se mora, da se je avtomobil vendar le ustavi!, ko je bila nesreća že pri kraju. Na avtomobilu so bili poslanec Jare, ki menda sploh nima drugega dela, kakor da se na dežeine stroške vozari po Dolenjskem; potem »profesora Dermastija in še neki gospod. Nesreća je naposled nesreća, ki se lahko vsakemu prime-ri, in zato bi ne izgubljali o tej stvari dosti besed, da se ni pri ti priliki pokazala zopet klerikalna noblesa. Videč, kako splošna je nevolja zaradi zgodivše se nesreće, so katoliški gospodje povabili ponesrečeno žensko v gostilno k Štemburju. Oče Štembur je predlagal, da ta »malenkost« ne priđe v »cajtenge« in na uho državnega pravdništva, naj se gospodje z žensko zlepa poravnajo. V ta namen je predagal, naj ]i dajo 20 K. Toda — katoliški gospodje & tem nišo bili zadovoljni in začeii so z žensko »glihati« in so »priglihalU končno res na 10 K! S tem so žensko milostno odslovili in se potem odpe-ljali v Belo Krajino. Noblesse pblige! V starih časih so grajščaki in njih valpti ošabno jezdili po dolenjskih vaseh in podirali kmečke ljudi, zdaj pa delajo tako deželni mogočniki z avtomobilom. Iz Nevelj pri Kamniku nam pi- šejo: Nedavno tega je pri nas umrla neka revna ženska, za katero je morala občina plačati pogreb in postrežbo za časa bolezni. Ti stroški so znašali okroglo 80 K* Ni nam znano, ali ni bilo toliko denarja v občin-ski blagajni, ali so bili za to mero-dajni drugi oziri, dejstvo je, da je župan Škofic naložil vsemu prebi-valstvu posebno naklado v svrho, da se pokrije onih 80 K. Odredil ie, da Stran 4. SLOVENSKI NAROa 107. štev. mora vsak posestnik plaćati v navedeno svrho 8 K, vsak kočar pa 1 K. Na ta način je nabral 240 K. Po poravnanju onih 80 K je torej ostalo v občinski blagajni še 160 K. Kaj pa bo 5 tem denarjcm? Ce se je odredila ona naklada samo v poravnavo pogrebnih in postrežbenih stroškov za pokojno občinsko ubožico, potem bi se morala nabrana vsota sorazmerno vrniti vsem onim, ki so prispevali, ker županstvo ni upravičeno, da bi v fa namen vplačani denar porabilo v druge svrhe, to tem manj, ker obči-narji i tak plačujejo menda blizu 100% občinskih doklad. Pozivamo torej župana škofica, naj onih 160 kron vrne prispevateljem, ali pa naj občinarjem pove, za kaj misli oni denar porabiti, da bodo vsaj vedeli, fcakaj so plačali one prispevke. Iz Škofje Loke. Deželni odbor je sklenil, kakor se je že poročalo, graditi cesto iz kolodvora za enkrat samo do »kamnitnika«, to je pičlo Četrt ure proč od mesta. Speljati na-merava to cesto po spodnjem trgu, ter jo zvezati s cesto na Poljane na drugem koncu mesta — v predmest-ju Karlovec. Utemeljuje se ta projekt s tem, da se dežela ne more z lastni-kom posestva Štemarjev zediniti za ceno, katera bi se imela plaćati za svet in gospodarsko poslopje, kjer bi imela biti izpeljana cesta iz kolodvora po prvotnem nacrtu na — glavni itrg! Umevno je, da se s podaljša-njem zgoranje ceste po spodnjem Jtrgu, zgornjem mestu odvzame ves promet, kateri je sedaj v zvezi s po-Ijansko dolino, kajti nihče ne bo ho-dil ali vozil po klancih iz spodnjega trga na zgornjega! Ločani so že itak ysled pol ure oddaljenega kolodvora takorekoč od sveta odrezani, imajo vsled neprernišljenih svoječasnih isklepov za vse čaše občutno škodo in silne težkoče pri prometu! Upa-mo, da nas občinski odbor ne bo predlogom iz gotove strani samo pri-kimal, ter s sprejetjem takega, za mesto naravnost uničujočega, nacrta za vedno škodoval mestu, — same-mu sebi in svojim potomcem!_ Vodovod iz Kranja na Čirčiče do Prebačevega se v kratkem prič-ne graditi. Ko bodo ta dela končana, pricelo se bode k aknalizacijo v me-$tu Kranju, katera bode stala okoii 100.000 K. Pogozdovaine premije. Kranj-iBko - primorsko gozdarsko društvo podelilo je za leto 1912. za uspešno pogozdovanje golicav kmečkega po-^cstva sledeče priznavalne diplome oziroma denarne premije in sicer: priznavalne diplome posestnikom Ferdinandu Burgerju v Koških polja-nah pri Litiji, Francetu Gostiša v porenjem Logatcu in Juliju Lenasiju y Gorenjem Logatcu; denarne premije po 40 K: posestnikom Francetu Kotarju iz Konja pri Vačah, Valentinu Leskovcu iz Gor. Logatca in Fr. Štepiču iz Orehka pri Postojni; po 20 K: posestnikom Štefanu Rojcu in 'Antonu Sedeju iz Dol pri Idriji, Ja-nezu Samsu iz Stare Sušice ter Mariji Laharnar s Save pri Litiji. Kinematograf »Ideal«. Spored fca terek 13.t sredo 14. in četrtek 15. maja: Pri popoldanskih predstavah: 1. Verski sprevod na Japonskem. (Potovalni film.) 2. Alarmni signal. (Drama.) 3. Trije prijatelji kot tek-meci. (Amerikanska veseloigra.) 4. Za čast rodbine. (Amerikanska drama.) 5. Dva nerazdružljiva prijatelja. (Amerikanska humoreska.) 6. Žurnal Pathe. (Najnovejši dogodljaii, Sport, moda itd.) 7. Bumkejeva poroka. (Komična učinkovitost.) — Pri večernih predstavah: 1. Žurnal Pa-the*. (Najnovejči dogodljaji. Šport, moda itd.) 2. Moric v lastni zanki. 3. Sara Bernhard v drami Adrienne Le-couvreur v treh dejanjih. 4. Ludvi-kov pes. (Veiekomično.) 5. Dama nradnica. (Učinkovita veseloigra v dveh dejanjih.) Pri zadnji večerni predstavi še nekateri filmi popoldan-skega sporeda. — V soboto, dne 17. maja: Velika senzacija: Zigomar HL del. Kino - Metropol v deželnem gledališču. Danes in jutri je na spo-redu velezanimiva, presenetljivih prizorov polna drama iz umetniskih fcrogov »Visoka šola<-. Obširen spored glej na lepakih! Na novo sta došla filma >Pridobljena nevesta« in »Boj s kraljem puščave«. — Vsak torek, četrtek in soboto popolnoma nov spored. — Občinstvo blagovoli uvaževati, da podpira vzdrŽevanje stalnega slovenskega gledališča v Ljubljani vsakdor,! ki pridno peseča predstave v Kino - Metropol, ki je podjetje Dramatičnega društva. Ves prebitek podjetja se vporablja edino-Ie v gledališke namene. Prijeti IzseljencL Minuli teden je policija na kolodvoru aretovala dva Nikolaja Jakšiča, Domiana Špoljari-ča, štefana Štefančiča, Antona in Vida Glavaša, Jakoba Štefana in Ivana Radoševiča in Mile Klobučarja, ker so se hoteli izseliti v Ameriko in se s tem odtegnjti vojaški do4žnosti.Me- sto v Xmeriko, so morali mladeniči odgonskim potom domov. šala na račun proda)alke. V ne- deljo dopoldne je na Vodnikovem trgu pri stojnici kramarice Lauterjeve neki pobalin prerezal nit, na kateri je bilo prevezanih kakih 15 balončkov, kateri so v veliko zabavo otrok in v žalost kramarice hipoma sfrčali v zrak. Narodno obramba. Akademićna podružnica sv. Cl« rila In Metoda na Duna'u. Ka III. rednem letnem obČnem zboru dne 3. maja je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: cand. ing. Dimnik Stanko, tajnik: stud. iur. Žuiek Bogdan, blagajnik: stud. mech. Ženko Janko; pregledniki: cand. med. Fras Ivan, cand. chem. ing. Kranjec Ferdo, cand. agr. Lapajne Srečko. Društvena naznanila. Napredno politično in gospodarsko društvo za kolodvorski in šentpetrski okraj v Ljubljani nazna-nja, da ima svoj redni občni zbor dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer v go-stilni pri Bončarju Sv. Petra cesta, po sledečem dnevnem redu: 1. Pozdrav predsednika. 2. PoroČila tajnika. 3. Porodio blagajnika. 4. Poročilo pregled-nikov. 5. Volitev odbora. 6. Slučajnosti. Opozarja mo Člane na ta občni zbor, z željo, da se ga polnoštevilno udeleže. Društvo zdravnikov na Kranj-skem opozarja svoje Člane, da se bo vršilo v čertek 15. t. m. ob pol 8. uri zvečer v hotelu .Union* mesečno zbo-rovanje. Važne stanovske zadeve! Žveza jugostovanskih železni-čarjev razpisuje mesto strokovnega tajnika. Predpogoji: Vpokojen že-lezničar, ki ima legitimacijo za režijsko vožnje, biti mora govornik, znati mora voditi društvene posle v vseh zadevah. Plača po dogovoru. Prošnje je vložiti osrednjemu odboru, Trst, ulica Sv. Frančiška Ašiškega št. 2 do 5. junija t. 1. — Osrednji odbor Z. J. Ž. Društvo uslužbencev mestnega užitninskega zakupa je imelo na binkoštno nedeljo in na binkoštni po-nedeljek svoj občni zbor. Iz poročil dosedanjega odbora predsednika gosp. Škerjanca, tajnika g. Mi kl a vč i ča in blagajnika Ocepka posnamemo sledeče. Društvo šteje 43 članov izmed 68 paznikov zakupa. V preteklem letu je društvo že marsikaj doseglo v prid svojim članom in se bo letos obrnilo z obširno spomenico na občinski svet, v kateri bo opisalo težnje svojih članov. Regulacija plač je društveno delo. Sedaj priđe na vrsto starostna preskrba, ureditev službenega časa. Društvo je imelo 314 K 80 v dohodkov in 9 K 57 v izdatkov. Naloženega je 562 K 63 v, v blagajnikovih rokah pa 7 K 20 v. Na predlog pregledovalca gosp. Bedenčića je občni zbor dal blagajniku in celemu odboru absolutorij. Odbor se je nato izvolil popolnoma na novo ter so bili z vzklikom izvo-ijeni: za predsednika g. FortiČ, za odbornike gg. Bedenčič, Puncah, Jeraj, Jezeršek, Kabaj in Sku-bic, za preglednika pa gg. Kane in Anzelje. Po daljši debati se je ^kle-nilo, da ostane članarina 30vme-jčno in da dobe svojci, t. j. vdova in otroci po smrti člana 60 K, če je bil imrli član vsaj pol leta. Podpore na; deli društvo sele, kadar bo imelo izkušnje glede te prve udobnosti, ki jo nudi društvo rodbinam članov, vsekakor pa naj se tuđi to vprašanje resno preštu-dira. Novi odbor naj tuđi doseže od občinskega sveta, da dobe člani užitninskega zakupa zdravnika in zdravila zastonj. Končno je pozdravil navzoče deželni poslanec in občinski svetnik g. Reisner ter slikal pomen organizacije. Priznava upravičenost zahtev uslužbencev in razjasni težave, ki se stavijo njih željam. Vsled momentanih neuspehov pa se člani ne smejo dati oplašiti, zlasti ker je društvo še zelo mlado. Pred vsem pa je treba, da iz-vijejo uslužbenci sami merodajnim kro-gom orožje iz rok s tem, da dvignejo ugled in zaupanje v člane druStva. Člani pa se morajo zavedati tuđi, da je vse, kar so užitninski uslužbenci v zadnjem letu dosegli, edino zasluga društva. — Na drugem občnem zboru, ki se je vršil na binkoštni ponedeljek se je govorilo tuđi o fondu 5000 K, ki se je nabral iz kazni in ki mora oriti zbolelim uslužbenbencem v dobro. To je delo novega odbora, kakor tuđi, da preskrbi potrebno zaradi obleke in zaradi prezidave barak, s čimer naj bi se začelo že sedaj. Tuđi naj bi mesto prevzelo nekaj starejših uslužbencev v svojo službo. Konstatiralo se je, da so bili prejemniki in pregledniki tuđi vab-Ijeni na občni zbor, da se pa vibilu nišo odzvali, vzroka ni navedcl no-beden. Društvo naj se priklopi orga-zacijt Nirodno-socijalne »veze ter plač« po 4 v za člana. Oštro se je oiigo-salo postopanje, da se je nekdo pre-drznil v imenu druitva objvaviti v nt-sprotnem časopisju napade. Občni zbor določi, da je edino glasilo, v kaierem m objavljtjo društvene zadeve, ee bi bilo to treb«, .Slovenski Narod*, s Cimer se prepreci denuncijacija. Akad. tfthn. druitva „THfjUv" v Oradcu odbor se je za letni tečaj 1913 sledeče konstituirah Predsednik: tehn. Bozo Srebre, podpredsednik: tehn. Anton Kadunc, tajnik: tehn. Leo-pold Armič, blagajnik: tehn. Rudolf Sigi, knjižničar: iur. Josip Dolničar, gospodar: tehn. Maks Dekleva, odb. nam. phil. Pavel Strmšek, revizorja: med. Vilko Marin in med. Fr. Kolterer. Slov akad. drušftfo „Ilirija'1 v Praa;l si je izvolilo na rednem obČnem zboru dne 30. aprila sledeči odbor: Predsednik: Zvonimir Janežič, stud. med.; arhivar in tajnik: Fran Vodo-pivec, cand. geod; blagajnik: Mirko Gorišek, stud. iur.; gospodar in knjižničar: IvanPahor, stud. akk.; preglednika: Ivan Merslovič, cand. iur. in Juro Korent, cand. iur. FrosvEta. člani slov. dež. gledaiišča go-stujejo jutri, dne 14, t. m. v Kranju v dvorani „Narodne čitalnice". Igrali bodo dramo „Nepošten" od Gero-lamo Rovetta, ki je dosegla na ljub-ljanskem odru velikanski uspeh. Pred-prodaja vstopnic je pri trgovcu gosp. Ferd. Sajevicu. Blagajna se odpre ob 8 zvečer; začetek točno ob pol 9. Dolgo je že tega, odkar so člani slov. dež. gledališča gostovali v Kranju zato je upati mnogobrojne udeležbe. Izpred sodišča. Krški »veleizdajalec« pred sodiščem. Novo mesto, 9. maja. Danes dopoldne se je pred tu-kajšnim okrožnim sodiščem pričela od gotove strani težko pričakovana glavna razprava proti dr. Ivanu Dimniku, odvetniku v Krškem, ki je bil kot nekak »veleizdajalec« obto-žen po § 305 k. z. Senatu je predse-doval dež. sod. svetnik Zmavec. Javno obtožbo je zastopal državnega pravdnika namestnik dr. Hotsche-var, obtoženca je zagovarjal dr. Slane. Na razpravo je prišlo mnogo poslusalcev. Po ugotovitvi generalij in preči-tanju obtožnice, ki se peča tuđi z ju-goslovansko politiko (po nazorih dr. Hotschevarja). se prične zaslišanje obtoženca. Predsednik; G. dr. se čutite kri-vega. česar vas obtožnica dolži? — Dr. Dimnik: Ne, ntsem kriv! Ne za-\ edam se, da bi bil take besede, kakor mi jih obtožnica očita, izprego-voril, in tuđi če bi jih bil, nišo bile tako mišljene, kakor se navajajo in kot take tuđi nimajo pravega smisla. Obtožcnec pojasnjuje predzgodovi-no tegu dogodka dne 27. januarja. Dr. Dimnik stanuje v Schonerjevem hotelu v Krškem. Ob istem času je bilo tam nastanjenih mnogo vojakov lartilerijskih častnikov. prostovolj-cev itd.) ki so imeli na Krškem polju strelnc vaje z havbicamt. Množina teh vojakov je povzročala tak ropot, da je postal že veČ dni pred tem do-godkom zelo razburjen in nervozen. Če je kaj nepremišljenega izgovoril, moral je to storiti le ker je bil po na-stopu prostovoljcev izvan, ker so ti Slovence zmerjali z »windische Ba-gage ker so prostovoljci slovenskega godca Dernača, ki je v sobi zaigral morda »Lepa naša domovina« ali »Hej Slovani«, polivali z vinom, metali var.j kozarce ter sploh grdo de-lali z njim. Na to je sele reagiral. Če sem v besedah spravi! Slovence, Hrvate in Srbe v kak stik, sem to gotovo izgovoril, ali vsaj mislil, da je ta stik le etnografično, v okvirju naše monarhije tolmačiti. V sredo po tem dogodku sem sele zvedel, da je neki oficir poizvedoval po mojem imenu. V pojasnilo pod obtožbo stavlje-nih besed je treba pripomniti: Dobe-sednost po dr. Dimniku dozdevno izrečenih besed niti prostovoljca, ki sta to ovadbo povzročila, ne moreta potrditi. Le smiselno naj bi se bile besede glasile tako: »Wie wollt ihr uns verteidigen, wenn ihr nictat unseres Blutes seid, nicht unsere Sprache versteht, wie wolU ihr da unsere In-teressen vertreten. Da bi bil izgovoril tuđi: wie wollt ihr uns gegen die Serben verteidigen, tega ovaditelji sami ne morejo potrditi. Nato je eden prostovoljcev (dr. Riha) pred dr. Dimnikom stoječ, rekel: Pardon, wir wissen trotzdem, was wir als oster-reichische Soldaten im Ernstfalle tun wcrden. In nato še le naj bi bil dr. Dimnik zopet reagiral z besedami: Wlr Slovcnen, Kroaten und Serben sind ein Heri, eiae Se«le. Ilir werd«t seboa selim, wl« welt es iioch kumnt. Ihr w*rd#t soch gerae slove-oisch Jemen . . . Popolno gotovost, kdaj in v kateri rvezi so bile izrečene take besede, le še le današnja razprava potom izĐOvedb prič zamogb ugotoviti. Raslogl k dr. Dimnikovl oprostilnl razscdbi. Oprostitev odvetnika dr, Dimni-ka, obtoženega radi pregreška po § .505. k. z., kar po mnenju 3. korne-I ga poveljniltva v Oradcu meji »hart an Hochverrat« se opira bistveno na to, du besede, ki jih je rabil dr. Dimnik, kakor se je po pričah ugotovilo, nišo bile take, da bi mogle koga za-peljati ali vzpodbosti k dejanjem, prepovedanim po zakonu. Za opro-stilno razsodbo pa je bil merodajen tuđi razlog, da se je obtoženec naha-jal v takšnem duŠevnem razpolože-nju, da se svojega dejanja ni mogel zavedati. Razsodbo je številno navzoče občinstvo sprejelo z največ-Ijim zadoščenjem in vse je hitelo Čestitat dr. Dimniku. Zaslišanje prič. Izmed 10 povabljenih prič se prva zasliši Ivana č u Č n i k , takrat pomožna natakarica pri Schonerju. Na večer 27. januarja je bilo v go-stilni kakih 40 vojakov, enoletnih prostovoljcev in častnikov. Po od-hodu častnikov so ostali prostovoljci še doigo v gostilni. Bili so dobre volje, poklicali so godca Dernača z har-moniko. Dr. Dimnik je okrog 9. pri-šel parkrat pogledat skozi vrata in zopet odšel. Okrog polnoči pa je zopet prišel, vstopil v gostilno in sedel sam k svoji mizi. Izrazil se je proti nji: Vidite, ti vsi z Italijani držijo, od teli nimamo nič za pričakovati, če priđe do vojske, ti nas ne bodo branili. Priča spoznavši, da je dr. Dimnik razburjen, je šla poklicat gospo Krizman, naj gre ona k njemu in ga pomiri. Ko je priča zopet prišla v sobo, so nekateri prostovoljci stali okoli dr. Dimnika. Ta je godcu Der-naču rekel naj zaigra tuđi kakšno slovensko; godec ga je vbogal in zaigral ->Lepa naša domovina«, ali pa /Hej S!ovani<'. To pa je prostovoljce razburilo, metali so v godca polne čaše z vinom. Tedaj je tuđi dr. Dimnik grozii in padle so besede: »Ihr seid nicht im Stande uns gegen die Serben zu verteidigen. Ihr seid ja nicht unseres Blutes. Wir Slovenen und Kroaten sind eins«. Eden prostovoljcev je od dr. Dimnika zahteval pojasnila. Ta se je oproščal, da ni nič slabega mislil. Ko je priča tretji večer dr. Dimniku povedala, kaj se je zgodilo, se je ta začudil, kot človek, ki se ne zaveda, kaj je storil. — Priča izpove še o drugi aferi v tej noči. Eden prostovoljcev. rojen Grk, ki pa se izdaja za Italijana. je kričal: »Ich hasse die Slovenen, diese Đagage in Triest, wegen ihr war ich schon eingesperrt.« Drugi dan je eden prostovoljcev prišel k tej priči ter jo vprašal: »Sollen wir zu Ihm (dr. Dimnik) gehen?« (Šio je zaradi kon-trahaže). Priča je pa rekla: »Ach, lassen sie alles stehen«. nakar je pro-stovoljec pripomnil: »Wir waren ja alle besoffen und der Dr. Dimnik auch.« Priča Marija Krizman izpove, da je šla k dr. Dimniku v sobo, ga skušala pomiriti, on pa da je bil silno nervozen zaradi nemira, ki mu ga povzroćajo vojaki in da je primoran vsled tega stanovanje v hotelu od-povedati. Enoleten prostovoljec dr. Albert ftiha (razume tuđi slovenski in češki) izpove, da je siišal obtoženca na-sproti natakarici reci: Kaj se ti prostovoljci vse ne domišljujejo. Nato je priča šel k dr. Dimniku ter ga pozval na odgovor. Ta mu je očital, zakaj prostovoljci tuđi slovenski ne govore. Po odgovoru, da prostovoljci ne znajo slovenski, je dr. Dimnik se izrazil: »Wie wollt ihr uns verteidigen, wenn ihr nicht unseres Blutes seid und wie wollt ihr unsere Inte-ressen vertreten, da ihr nicht unsere Sprache versteht.« Nato je priča proti dr. Dimniku rekel: »Pardon, wir \vissen, was wir als osterreichische Soldaten tun \verden.« In nato je dr. Dimnfk zopet rekel: »Wlr Slovenen, Kroaten und Serben sind eine Seele, ein Herz. Ihr werdet schon sehen, wie weit es kommt, Ihr werdet noch gerne slovenisch lernen.« (Torej ta glavna priča kot obenem ovaditelj, nič ne ve, da bi bil dr. Dimnik rekel »gegen Serben«). Priča je na to te besede ponovil nasproti tovarišem in ko so dr. Dimnika vprašali, če je to res rekel, je on pritrdil, češ, »ja, das habe ich gesagt! Macht, was ihr wollt.« Drugi prostovoljec dr. August Komorans ni izpovedal nič bist-venega. Julijana V o 1 k , stalna natakarica pri Schonerju izpove, da je dr. Dimnik prišel okrog polnoči v sobo in ji rekel, naj ona s prostovoljci nemški govori. Ona pa mu je rekla, da ne more, ker ne zna. Obtožcnec je bil silno nervozen, o dogodku priča nič ne ve. Priča Franc V o d o p i v c pripo-veduje, da so kasneje govorili o oni aferi. Dr. Dimnik ie bil ves začuđen,, da bi se bilo ka] takega zgodilo in se mu je zdelo neverjetno, češ, če bi bilo res kaj na tem, bi bil gotovo kdo prizadetih prostovoljcev k njemu prišel iskat zadoščenja. Priča pripo-veduje, kako so prostovojjei v ka-varni bili pijani ter razbijali sipe. Godec D e r n a č Vinko izpove, da je tisto noč igral na harmoniko, izpočetka je bilo »fletno«, ko je pa dr. Dimnik rekel, naj zaigra tuđi kakšno slovensko in je to res storil, tedaj so prileteli v njega kozarci z vinom. Priča se je prostovoljcev bal in odšel s sobe rekoč: »Morda še priđe čas, da vina ne boste imeli, ko ga sedaj zlivate po tleh.« Okrajni komisar Anton M e n -c i n g e r potrdi, da je bil obtoženec pred tem dogodkom v kavarni zelo razburjen, vsled česar se je običajni tarok moral nehati. Helena K i š e k, kavarnarica izpove, da so bili prostovoljci strašno pijani, sipe so ji pobili, stole prevr-nili. Samo eden je bil bolj trezen in ta ji je rekel, naj se glede škode nič ne boji, bo vse poravnano, samo ona naj navzoče civiliste pomiri, da le ti prestovoljcev ne bi ovadili. Dr. Dimnik pa je bil tako razburjen, da je ccUj pozabi! plaćati naročeni liter vina in je še le čez 3 dni vprašal, če ji je ka] dolžan ostal. Zadnja priča, mestni stražnik Peter Vašel izpove, da so prostovoljci čez policijsko uro zahtevali licenco, da je okrog pol 2. zjutraj skozi okno videl, kako so v godca Dernača metali kozarce z vinom, pri tem razbijali in vpili: »Heil und Sieg« ter prevračali stole in se razpostav-liali okrog dr. Dimnika. Ko je on nato prišel notri, so še njega nahrulili, češ, »was hat denn dieser Nacht-\vachter hier zu tun.« Dr. Dimnik je bil tako razburjen, da se je kar tresel. Drž. pravdnik se zelo trudi uve-ljaviti svoje delo. Zagovornik dr. Slane si privošči daljši političen govor, ki spravlja opetovano dr. Kotschevarja iz ravnotežja, zlasti ko omenja, da smo Slovenci pač tuđi opravičeni se veseliti nad zmaga-mi naših bratov na Balkanu. Dr. Dimnik oproščen. Po skoraj 1 uro trajajočem po* svetovanju predsednik ob napeti pozornosti mnogobrojnega občinstva razglasi razsodbo, s katero se obtoženec dr. Dimnik oprosti od obtožbe. Drž. pravnik prijavi takoj ničnostno pritožbo. Gospodarstvo. Zapiranje trgovin. (Iz »Slov. Trg. VestnikaO (Konec.) Predmetni razglas tuđi v Ljufc-ljani ni zadovoljil, zakaj določila nove ga ukaza so zaosfala daleč za tem, kar so poklicane organizacije trgovstva, pa tuđi občinski svet ljubljanski v hvalevrednem soglasju predlagali in priporočali. Ce se de-želna vlada že ni hotela ogreti za predloge, ki so jih stavila trgovska zastopstva in pa občinski svet ljubljanski, bi bila pač brez vsake ne-varnosti in škode za kupčijski promet mogla za trgovine z živili dolo-čiii saj S. uro zvečer za zapiranje. Za to našo trditev najprepričevalnej-še priča dejstvo, da so ljubljanski trgovci z delikatesami takoj, ko je bil razglasen novi ukaz deželne vlade, prostovoljno dogovorili zapiranje ob S. uri zvečer, dasi bi glasom ukaza deželne vlade smeli imeti odprto do polu 9. zvečer. Kar je torej mogoče gmovo najobčutljivejši delikatesni stroki, bi bila brez težav in škode zmogla tuđi vsa ostala živilna stro-ka, torej zlasti mešane in Špecerij-ske trgovine. Pri tem je s poudar-kom opozoriti na okolnost, da je zlasti za mešane trgovine silno ne-rodno in praktično skoro neizvedlji-vo določilo, postavljeno v § 5. raz-glasa, po katerem je mešanim obratom dovoljeno prodajati živila do pol 9. ure zvečer, ostalo robo pa le do pol 8. ure zvečer. Če je stranka v prodajalnici, je pač vsakemu pozna-valcu razmer jasno, da ji je težko postreči na primer s sirom, odreci ji pa recimo trake za čevlje. Opozo-rimo naj končno na dejstvo, da ravno za največje kupčije nišo nova določila nikake praktične vrednosti, ker so uvidevni trgovci že sami od sebe začeli že mnogo prej ranejše zapirati, kakor jim nareka zakon. Novi ukaz smatramo samo za prvo, in sicer kratko etapo pri ure-ditvi tega perečega vprašanja ter smo trdno preverjeni, da prinese bližnja prihodnjost zadovoljivejše določbe. w. — Veliki ljubljanski mesečnl se-nienj dne 7. t. m. je bil zelo dobro obiskan. Prignalo se je: 525 konj, 373 volov, 157 krav, 46 telet in 556 prašičkov za rejo. Kupčija je bila iako živahna, tujci so pobrali večino- 107. Hev. ILOVCPUK! NAROD, Stran 5. Ina vse pitane vole. Cena pitanim volom }c bila od 92 v do 1 K 8 v za 100 kg žive teže. Tuđi kupčija s konji je bila dobra, cene pa so bile pre-cej visoke. Posebno živahno pa Je bilo na semnju s prašički, kjer so kljub visoki ceni vse razprodali. — Vinogradniškl tečaj na Grmu priredi kmetijska šola v petek, dne 13. junija in v soboto dne 14. junija s sledečim sporedom: V petek od 2. do 5. popoldne: Najvažnejša dela v vinogradu. Trtni škodljivci. 2vep-ljanje in škropljenje trt. V soboto od 5. do 11. dopoldne: Zeleno cepljenje in ravnanje s cepljenimi trtami. Izbi-ra gumijevih trakov. Praktično raz-kazovanje zelenega cepljenja. Po-poMne od 2. do 5.: Praktične vaje v poletnih delih v šolskem vinograda v Gerovcih. Razkazovanje Škropil-nic in žveplalnikov. Kdor se želi udeležiti tečaja, naj se priglasi pc dopisnici pri ravnateljstvu kmetijSKe lole na Grmu (pošta Kandija Kranjsko) do 1. junija. Oddaljenim in pod-pore potrebnim vinogradnikom iz Kianjskega povrne ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta m po 1 K 50 v na dan za prehrano. Pod-poro dobi pa le, kdor za njo pravo časno prosi in se mu je izrecno do-volila. Vabimo naše vinogradnike in fante k obilni udeležbi! — Ćebelarski tečaj na Grmu priredi kmetijska šola v nedeljo 8. in ponedeljek 9. junija s sledečim sporedom: V nedeljo 8. junija od 2. do 4. popoldne: Življenje in razvoj če-bel. Sovražniki in bolezni. Od 4. do 6. popoldne: Izdelovanje dornačega in dzierzonovanega kranjskega panja ter razkazovanje raznih panjev s premakljivimi satniki. V ponedeljek 9. junija od 7. do 11. dopoldne: Oskr-bovanje čebel. Najvažnejše čebelar-sko orodje. Čebelna paša. Pitanje čebel. Popoldne od 2. do 4. razni panji. Vzgoja matic. Izdelovanje okvirč-kov. vlivanje umetnega satja in pri-trjevanje z žico. Uporaba medu in voska. Pouk bo združen s praktičnim razkazovanjem v šolskem če-belnjaku. — Kdor se želi tečaja udeležiti. naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske sole na Grmu (pošta Kandija) do 2. junija. Oddaljenim in podpore potrebnim ude-ležencem iz Kranjskega povrne ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in 1 K 50 v na dan za prehrano. Podporo dobi pa le. kdor za njo pravočasno prosi in se mu izrecno dovoli. — III. tečaj za krojače. Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem priredi tuđi letos v poletni sezoni od 7. julija do 14. avgusta 1913 v Ljubljani tečaj za krojače in istočasno tuđi tečaj za krojačice, oba s celodnev-nim poukom. Pouk je namenjen pred vsem mojstrom in mojstricam, ki iz-vršujejo svojo obrt samostojno, po-lem pomoćnikom in pomočnicam, ki hočejo postati samostojni. Za sprejem se mora vsak prijavitelj izkazati s potrdilom pristojne zadruge ali pa županstva. da se je pravilno izučil ali da je upravičen izvrševati svojo obrt. Prijave naj se naslove na Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22. V vsak izmed obeh tečajev se sprejme kvečiem 25 udeležencev in sicer po vrsti zglasitve. Zeleti je zato, da se prijave čimpreje, najhoijše tako] priglasijo. Za sprejem je plačati K» K položnine, iz katere se pokrijejo stroški za učila. Telefonska in brzojavno poročila. Dogodki na Balkanu. Mirovna pogajanja v Londonu. Atene, 13. maja. Kot grŠki mirovni delegati so odšii v London Sku-ludis. Genadios in dr. Streit. Sofija, 13. maja- Bolgarski urad-ni krogi izjavljaio, da pogajanja med zavezniki zaradi odgovora na noto velesil, ki so ga dali včeraj. nišo bila lahka. ker se je ravno Grška upirala, brezpogojno dovoliti odločitev velesil glede Egejskih otokov. Sele na odločno zahtevo Bolgarske se je Grška vdala. Političnk krogi zatrjujejo, da ni izključeno, da !>q namesto preli-minarnega miru podpisan definitivni mir. Podrobnosti pogodbe se pridrže poznejši ureditvi ter pridejo kot do-datki koncipirani k mirovnemu instrumentu. Bolgarska je v slučaju, da bi se situacija v naikrajšcm času ne razjasnila, odločena hoditi svojo pot in sama skleniti mir s Turčijo. London, 13. maja. »Times« po-roča oficijozno: Mirovna pogodba danes morda še ne bo od vseh balkanskih držav podpisana. Če pa ne pridejo vmes nepričakovani dogodki, je pričakovati, da podpišejo balkanske države pogodbo v najbližjih dneh. Politični krogi so prepričani, da bo ta pogodba že definitivna mirovna pogodba. Treba bo premazati mnogo težav in treba bo mnogo raz-prav ne med zavezniki in Turčijo, marveč med zavezniki in velesilami. Zavezniki vedo dobro, da je vsak ugovor proti odločitvam velesil za-man in da bo imela končno besedo Evropa. Mirovni preliminarii, London, 13. maja. V političnih krogih zatrjujejo, da podpiše bolgarski poslanik Madžarov že danes ali najkasneje jutri mirovni preliminarij. Mirovna pogodba obsega sedem točk. Prva točka vspostavlja mirovno stanje med Turčijo in balkanskimi državami. \r drugi točki prepušča Turčija vso svojo evropsko posest, zapadno od crte Medija - Enos, iz-vzemši Albanije balkanskim drža-vam. Natančno mejo določi posebna komisija. Tretjič: Turčija in balkanske države soglašajo, da dolocijo meje in upravo Albanije velesile. Če-trtič: Turčija odstopi Grški Kreto. Petič: Usoda Egejskih otokov se prepušča odiočitvi velesil. Šestič: Turčija in balkanske države soglašajo, da uredi finančna vprašanja med njimi posebna finančna komisija v Parizu. Sedmič: Turčija in balkanski zavezniki soglašajo, da se urede vsa trgovska in industrijska vprašanja, kakor tuđi vprašanje iz-menjave ujetnikov potom posebnih pogodb, ki se naj po možnosti podpišejo istočasno z ratikacijo miru. Preliminarni mir. Beigrad. 13. maja. Včeraj popoldne so balkanski zavezniki vročili velesilam enako se glasečo noto o preliminarnem miru. V noti poudar-jajo zavezniki svoje interese glede južnih albanskih meja in Egejskih otokov in izražajo svojo pripravlje-nost, da kljub temu nemudoma skle-nejo mir- V informiranih krogih pri-čakujejo z vso gotovostjo, da bo preliminarni mir še ta teden podpisan v Londonu. Sofija, 13. maja. Bolgarska je pooblastila svojega poslanika v Londonu Madžarova. da podpiše preliminarni mir. Dr. Danev odpotuje v London sele koncem tega tedna. Istočasno se odpravi v Pariz tuđi finančni minister Teodorov. Albanija. Carigrad, 13. maja. Vkrcavanje turskih čer v Albaniji se prične dne 19. maja. Ćete Esad paše se vkrcajo v Draču, četi Ali Riza bega in Djavid paše v Valoni. Transport je prevzela turska paraplovna družba, ki je od-poslala parnika »Ontemus« in »Svi-ar*. ki prispeta v četrtek v Valono. Vkrcavanje se bo vršilo v presledkih po en dan. Brlndisl, 13. maja. Aid beg, šef generalnega štaba Djavid pase je do-spel s častniki v Fieri, odkoder se odpelje z italijanskim parnikom v Carigrad. Avstrijsko - italijanski kandidat za Albanije. Dunaj, 13. maja. V političnih krogih zatrjujejo, da sta se Avstro - Ogr-ska in Italija glede kandidata za albanski prestol že zedinili. Njiju kandidat je princ W i e d, iz znane nem-ške protestantovske rodbine. Priča-kuje se, da se bo tripelentc*na tej kandidaturi odločno uprla, to tem bolj, ker je Avstro - Ogrska f!aspro-tovala kandidaturi princa Viljema švedskega samo zategadel, ker je prinčeva žena ruska velika K.neginja. V Skadru. Dunaj, 13. maja. »Neues VViener Tagblatt«- poroča iz Skadra: Crnogorski general Bečir vzdržuje vzor-no disciplino v Skadru. Vsi delikti se brez milosti kaznujejo . Crnogorske čete vrše svojo službo z največjo eneržijo, obenem vzorno taktičnostjo in v najlepšem redu. Zlasti ponoči je rnesto močno zastraženo. Mesto zapustiti je prepovedano. Avstrijski in itaiijanski sanitetni parniki so dospe-li v Sakdcr. Ponoči so skadrske ulice razsvetljene z velikimi petrolejka-mL Prebivalstvo hodi le malo na cesto. Obiskati Bardanjol in Taraboš je prepovedano. Pod predsedstvom katoliškega nadškofa se je sestavil komite, ki bo sprejel avstrijsko in italijansko ekspedicijo ter čete po-gostil. Predaja Skadra. Rim, 13. maja. Mednarodne čete, ki imajo nalogo, Skader prevzeti iz crnogorski rok, so se v nedeljo izkr-cale v Medovi ter se takoj napotile proti Skadru, kamor dospo tekom današnjega dne. Jutri izroče Crnogorci na slovesen način Skader velesilam. O požaru v Skadru. Cetinje, 13. maja. U radno se za-trjuje, da je pri požaru v Skadru po-gorelo samo 174 malih turskih trgo-vin. Crnogorski vojaki so resili mnogo blaga in dragocenosti. Aretiranih je bilo mnogo oseb, ki so na sumu, da so zanetili požar. Bolgarsko - grška pogajanja. Atene, 13. maja. Tu so se pričela bolgarsko r erlka pogajania o razde- litvi osvojenega ozemlja. Bolgarsko zastopa njen poslanik v Atenah in bivši bolgarski poslanik v Carigradu dr. Sarafov. Bolgarsko - romunski spor. Bukarešta, 13. maja. Zbornica je votirala romunskemu kabinetu za-» upnico, ter že vnaprej odobrila pogodbo v romnusko - bolgarskem sporu. Bolgarsko - grški spopad). Sofija, 13. maja. Med bolgarski-mi in grškimi vojaki je zopet prišlo do krvavih spopadov v Ptrastini in Evleteri. V Evleteri je prišlo do kr-vavega konflikta zategadelj, ker so se Grki hoteli polastiti tamkajšnjih utrjenih pozicij. Finančna komisija v Parizu. Pariz, 13. maja. Finančna komisija \r Parizu, ki ima urediti vsa fi-na.icijalna vprašanja, tikajoča se raz-merja med Turčijo in balkanskimi držuvami, bo odgođena in se ne se-stane pred nedeljo, 25. maja. V Armeniji grozi revolucija. — Raz-pad azijske Turčije. Carigrad, 13. maja. Odposlan-stvo patriarhata pod vodstvom pa-triarha Arharunija je izročilo včeraj velikemu vezirju obširen memorandum o položaju v Armeniji. Grozo-dejstva Kurdov, krivičnosti uradni-kov in postopanje uprave proti Armencem je tako, da je pričakovati v vilajetih Adana, Van, Diarbekir in Bitlis masakrov in revolucije. Memorandum zahteva najstrožje odredbe vlade, sicer ni pričakovati samo nesreče Armencev marveč tuđi ka-lamitete za ćelo državo. Veliki vezir je obljubil, da bo vpeljal strogo preiskavo in da bo vlada storila resne korake, prevladuje pa prepričanje, da se bliža v armen-skem vprašanju katastrofalen pre-obrat. Listi pravijo, da se pripravlja v Armeniji isto, kar se je godilo v Albaniji in Makedoniji. »Tasvir i Ef-kiar« piše tozadevno: Turciji se balkanskih držav ni treba več bati. Pripravlja se pa drugi usodepolni dogodki in Turčija mora biti pripravljena, da proda svoje življenje kojikor mogoče drago. Veliki burševski spopadi v Gradcu. Gradec, 13. maja. Na binkoštno nedefio in ponedeljek so se vršili veliki pretepi nemških buršev. Kršćansko socijalni vseučilisčniki društva »Caroline« so obhajali 2Sletnico. Priredili so sprevod. Nemško nacijonal-ni burši in fakinaza so napadli kr-ščanske sociialce ter je prišlo do kr- ^^^ ^^^ vavih preterov, pri katerih je bilo ^^^^^^*"\ več »Karolincev« težko ranjenih. ^^^TtpV^V Tuđi policija ie bila tepena. Končno ■ T&^L**** je moralo nastopiti vojaštvo ter ie 1 ^^L^^^^J eskadron husariev z več stotnijami ^Q^^^^^ pehote izpraznil prostor pred cer- ^^**^ kviio. kjer so imeli Karoiinci maso. Tuđi popoldne ie prišlo do izgredov in zopet ?o moralo nastopiti vojaštvo in ljudstvo razgnati. Odlikovanje v Press-biroju. Dunaj, 13. maja. Kakor poročajo, sta bila oba voditelja tiskovnega urada zunanjega ministrstva visoko odlikovana. Se! dvorni svetnik Kania je do-bil naslov avstrijskega poslanika in pooblaščenega ministra, njegov nametnik Hotlong je dobil komturni križ Franc-Josipovega reda s križeem. Češko-nemška spravna pogajanja. Praga, 13. maja. Glede spravnih pogajanj pišejo češki listi v binkoštnih člankih, da so se Češko-nemška spravna pogajanja popolnoma ponesreČila. Ven-kov piše: Pooštreni napadi Nemcev nas ne bodo prestrašili in razburili. Mi ostanemo mirni. Lahko pa izjavimo slovesno, da nemški teror ne bo iz-silil od čeških poslancev nobenih kon-cesij. „Narodni Politika" piše: Nemške grožnje bodo dosegle samo to, da bodo vztrajaii Čehi na svojem stališču kate-rega bodo zastopali z vsemi silami in ne bodo prav nič odnehali ne strašcč se največjih žrtev. „Samostatnost* pozivlja češke stranke k edinosti, kajti ravno sedaj morajo v tem velevažnem narodnostnem boju biti vsi Čehi složni. „Narodni Listyu izjavljajo da Nemci nišo za pogajanja, marveč da hočejo samo terorizirati. PriČakuje se, da češki narod v sedanji obrambi narod-nega gospodarstva ,ne bo zapustil de-želnega odbora. Češki narod je šc vedno finančno tako močan, da bodo češki finančni zavodi še vedno lahko podpirali in vzdržali ravnotežje na češkem gospodarskem polju. Raspust galiikftg« cUž«ln«ga zbora. Dunaj, 13. maja. Jutrajšnja uradna wWiener Zeitung# priobčuje cesarski patent, s kateriro se razpušča de-želni zbor gališki in se razpisujejo nove volitve. Nove volitve bodo najbrže meseca junija. Kottuth In Justh. Budimpešta, 13. maja. Proti volji voditeliev neođviaoe stranke se bosti Kotsuthova in Justbova stranka zedi-. nili ter pritegnili tuđi izven strank stojeće oseminštiridesetnike, tako da se bo ustanovila nova stranka s programom iz leta 1848. Do sedaj se je izmed teh zadnjih oglasilo že 50. Kossuth in Justh izgubita vodilno mesto in dobe naslov morda častnih predsednikov ali častnih članov. Pravi voditelj bo baje grof Mihael Karolyi. Program nove stranke bo popolnoma onemogočil sedanjo vlado, vstrajal na zahtevi po personalni uniji in zahteval revizijo volilne reforme v radikalni srneri. Proces Lukacs-Desy. Budimpešta! 13. maja. Generalni ravnatelj Ogrske banke Pavel Elek je zaprosil, da ga zaslišijo v procesu Lukasc-Desy posebej. Včeraj bi ga bili morali zaslišati, Elek pa je naznanil, da se mu je zdravje poslabšalo, vsled česar ne more priti k zaslišanju. Vse-kakor pa bo prišel h glavni razpravi 27. t. m. Angleški državniki v Avstriji. Split, 13. maja. Ministrski pred-sednik Asquith, lord admiralitete Chur-chill in admiral Moore so dospeli na parniku ^Euchantrees" v Split, ter nadaljujejo jutri potovanje. Turško-perzijska meja. Pariz, 13. maja. Glasom poročil tukajšnjih listov je porta poverila Haki paši nalogo, da skupno z an-gleško vlado končno uredi turško-perzijsko mejo in da konca tuđi pogajanja glede angleško-turške pogodbe v zadevi Bagdadske žeTeznice. Avstrijsko posojilo Kitajski. London, 13. maja. „Daily Telegr." izve, da bo angleški poslanik v Pekingu formalno protestiral proti av-strijskemu posojilu Kitajski. Stvar je vsled tega zamotana, da je avstrijska bančna skupina dala že predujm 1 mi-lijona funtov in da je za to vsoto ki-tajska vlada že naročila torpedovke in topničarke. Današnji list obsega 8 strani. Izdajatelj in od^ovoroi urednik: Valentin Kopitar. Lastnfna in tisk »Narodne tlskarne«. Žitne oene v Budimpešti. Dne 13. maja 1913. T • r m i n. Pšenica za maj 1913. . • za 50 kg 1070 PSemca za oktober 1913. . za 50 kg 11 44 Rž za maj 1913 . • - ^ za 50 kg 946 Oves za maj 1913 . . . . za 50 k^ 8*45 Koruza za mai 1913 . . . za 50 kg 791 Koruza za julij 1913 . . . za 50 kg 8 10 j^^/l^^^^^*\ Že mnoga leta preiz-^^^^^^^\^ \ kušeni ir. od odličnih ^^^^^ttyt& \ zdravnikov priporoča- • V^O^L^ no livI!o M odrasle ^^^ *^^^^p in otroke pri motenju ^^^^^^K^m prebave, pri slabosti in ^^^^B^^^r Domanjkanju slasti. — ^^■^^ Idealno in rado uži- vano krepčilo za prebolele, Ki se da pripraviti za vsak okus ter učinkuje tek pospešu-joče in prebavanje urejujoče. | Lilijskomlečno milo I s konjičkom Bergmanna A Co., Dččin n. L. ostane prejkoslei nedosežno po svojem uCinku proti pegam, dalje neutrpijivo za racionalno negovanje kože in lepote, kar potrjujejo vsak dan prihajajoča priznalna pisma. Dobiva se po 80 h po lekarnari, drogerijah, parfumerijskih trgovinah itd. Istotako se obnaša Bergmanna lilijna krema »Manera« čudovita za ohranitev nežnih damskih rok; v lončkih po 70 vinarjev povsod. Serraaalloz železnato Kina-vino Higijenična razstava na Dunaja 1906: Državno odlikovanje in častoi diplom k zlati kolajni. m Povzroča voljo do jedi, okrepča gL živce, poboljša kri in je Ml rekonvalescentom ^dS^ in ntalokrvnim mi^Sj^ ze^° priporočeno od zdrav-EsBBKg niskih avtoritet r - "ja ss Izborni okus. 13 mjJSjjjj0& Večkrat odlikovano. ;: Had 8000 zdravniških spričevaL :: J. SERRAVALLO, c. in kr. dvorni dobavite!) TRST-Barko vije. 87 Viiioa nad morjetn 306*2 Srednji zračni tlak 730 mm maj Ćas opazo-vanja Stanje \ barometra ¥ mm Temperatura v C° Vetrovi Nebo 11. »» 12. 2. pop. 9. zv. 7.zj. 7304 j 733 1 : 734-9 14-0 97 100 si. jvzh. si. svzh. slab jug dež » oblačno n 13. 2. pop. 9. zv. 7. zj. 735 3 i 7362 ! 7375 15-2 11*2 8*6 sr. jvzh. si. sever si. jug n 9 jasno Srednja predvčerajšna temperatura 11*6°, norm. 13 5° in včerajšna 12-1°, norm. 137°. Padavina v 24 urah 173 mm in 00 mm Zahvala. Povodom bridke izgube našega Ijubljenega soproga, očeta, brata in strica, gospoda Anton Breskvarja i bivšega klfučavnićarskega mo|-i stra in hišnega posestnlka izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo za vse izkaze globokega sočutja ter za mnogobrojno darovane prekrasne vence. Prav posebno se še zahvaljujemo slav. Ijubljanskemu gasilnemu in rese-valnemu društvu za izkazano čast, kakor tuđi vsem onim, ki so ga spremili k večnemu počitku. 1726 Spodnja Šiška, 13. maja 1913. ŽAlnjoči ostali, j La prodajanle razglednic ISče spretnega, zmožnega 1727 zastopnika za Kranjsko zmožna tvrdka proti visoki proviziji. -* Cenj. dopisi z navedbo referenc pod „WeihnachU-Schlager 1913" na uprav« : ništvo »Slovenskega Narodac ^ Slaiiki - klobuki najmodernejšib oblik kravate rokavice perilo palice, dežnikt itd, Speclalna modna io športna trgovina za gospode la dečko J. Kette Ljubljana, Franca Jožefa [«ta sfev. 3. Solidna postretlia MOKKK. V» 0m za turit lovce. \m itd. Stran 6. SLOVENSKI NAROD. —^——— 107 štev. Stmibc lite ISUIm dekle ki zna voditi samostoino gospodin jstvo, Gre tuđi na deželo Pod „Dobra k«» harica", ptita* leiete, Ljmbliaa*. Istom pod xeU ttftdaimi ptfjojl za nadal'no financiranje svoje te k patentu proglašene izoajdbe 1728 Nadatioa pojasnila daje A. ćamev Llubliana, Cegnarjeva ul. 8. L nad. pri boljši slovenski rodbini, stanuioči v blizini gledališta iŠG« fOspođltea. Ponudbe na upr. ^Sl. Nar. pod ffV. S.M. 1729 Samo enkrat ¥ življenju in nikdir ve* se ne ponudi tako ■ta prilika za nakup [ih \M\i Povodom smrti svojega mota sem prisiljena vse blago 40 odstoikov pod lastno ceno ponuditi svoj m odjemalcem, samo da vsaj nekoliko zmanjšam zalogo in domaćim tkalcem, ki trpe pomanjkanje, pre-skrbim zaslužka. s: 40 metrov ostankov :: sortiranih: kanafas za posteljne prevleke, močan oksford za srajce, cefir za srajce in obleke, modrotisk, blago za bluze in obleke, platno itd., vse prve vrste kakovosti K 18*—. Dolgost ostankov 4—14 metrov. Mnogo pri-znalnih pišem priča o tem, da sioni moje podjetje na solidni podlagi. Razpošiljanje po povzetju. 1722 Mariia Bekera, vdova. tkalnica plat-niae in pavolnine, Ifachod na Češkem. Ma»spAana u iil mittn, zelo donosna za K 15 000. Cena za 1000 opek K ^0 Zemljišna se lahko prikupi poliubno. %#1JM donošen na pet kamnav s 15 orali IRllH polja, logov in gozda; cena kron 9 30.000 Ponudbe na FOfttBBkova taška v »raajft (Ćoiko). 1685 Prodaše po najnižji ceni še: 1 ipacerljska itelaia, ikoraj nova, 2 padelaa ma mmmmtak* toro, 1 pndel xa ipeceri)*, 1 ▼ećje ttojalo ma oljef4 prade-ljeno, 2 plaalal mixi, 1 dklottiL I L|nbi]aasko aratalika «aspa-darsko druitvo v likvidaciji Su-bitova ulica ftte*. 3, I1L aadatr. U radne ure od 2—lf?4 pop, Havadoa kutama ali dokle za vse. Bolgarski doktor z rnaterjo, ki potuje v zdra-viliSče Grade* pri Trstu, 17Ž4 iiče za poldrugi mesec kuharico ali deklico za vse (event. mlado samostojno pa navadno vdovo) ki lahko nekoliko pomagapri kuhanju. MeseČna plača 30—45 K. Strogi pogoji: dobrosrčnost, mir-nost, zanesljivost, skromnost, biti mora simpatična in fnočna (prednost preprosta me-ščanska oseba), 23—28 letna, razume naj prav nekoliko nemško, imeti dobra spriče-vala in iti mora takoj v Gradež. Tuđi dekle z dežele. Predstavijo naj se samo take, ki natančno od^ovarjaio gorajšnjim pogojem na Mikloftičevi cesti *L 8, I. aadstr. soba štev. 1 in sicer od 9.- 12. in od 2.-7. Franc IDolleaac, čevljarski mojster w Ljubljani si usoja slarvnemu obeinstvu vljudno naznanjati, da je preselil svojo čevljarsko obn iz Kolodvorske ulice štev. 35 165: na Sv. Petra cesto štev. 30 (preje g. Marija Horvat), Pri tej priliki se svojim p. n. odjemaicem najtopleje zahvaljujem za dosedanjc ===== naklonjenost ter se priporočam tuđi v bodoče. ===== Narodna tiskarna ■----- v Ljubljani, niz: Telefon št. 85. Se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, ka-kor: časopisov, knjig, tis-kovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, jedilnih listov, mrtvaških listov itd. itd. Telefon št. 85. ; Anton Bajec umetni in trgovski vrtnar turnira ti. %. i ibčmshrB, ii u niktji >jqn cvetlični salon Pod Trančo. 48 ifelika zalosa suhih vencev. zdelofiDje iopKov, leicev, trikoi iti!' Okusno delo in zmerne cene Znnanja naročila toćao. Vrtnanja na Maski MI % Tesači lobije takoj za ni let delo za tesanje tramov v gozdu, v akordu. Vprašanja na upravništvo »Sloven-skega Naroda.« 1712 Slamnlke moderno nakifoMo, oblike, kakor vse porrebščine za mođistke prodaja najceneje M. Eorvat Ljubljana, Stari trg Zl. Popravila točna in cena. Narodna knjigama v Ijubljani fresernova ulica štev. 7. priporoča kanceliski, konceptnt, Boku- mentni, ministrski, piseraski, ovitni in barvani papir Smete s plsemsklm papirjem. Crgovske knjige v vseh velikostih, crtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje. 09|emaine knjižice po £$?** Zaboga sclsih zve2kov in risank. ZaVltkC Z3 Ura9c v vseh velikostUi. ------Velika izber — vsftb pi«ain**klh notrobičln, Mwtm&aXk*w9 peras, peresnikov, radirk, kamenćkov, tabllc, goblc, crnila It«, ■f-> <—- JaPfC za Sole in umetnike, ------- Razglednice------- pokrajinske, humoristične, umet- nlške vseh vrsi, od nafpreprostejSih do najfinejših. f\bum\ za slike in dopisnice, vezane v pH5 in v usnje. -------Poezilske knige. ------- — ** podobice za otroke. — -<• ^ teseni okvircki za razglednice. RisalM dtske, trikotnilri, palete, risalna ramila, tvic, JopSče. JlotcsT ta liitlikl Kapi se ""1725 za. 6 oseb če mogoče s streho. Ponudbe pod „Brek" na uprav-•Oištro »SloTcnskega Naroda«. Kočijaž oženjen, 32 let star, zmožen nemškega in slovenskega jezika, lica stalaa službe pri kaki graščini ali pri kaki večji obiti, najraje zunaj na dežeii. 1665 Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«, Kavarna^^ ^^^^Flerlianska ulica št 6. __^____ im l^i li ■ MMMMimiltllf Spre>me se lakoj I7i9 1 -P #^ zmožna obeh jezikov, ki bi prevzela srednjo gostilno na račiin in isto samostojno vodila. Kavcije par sto kron potrebno- — Ponudbe na: Kudolfa Dergan, Lašfei trg. Kaznanja se p. n. občinstvu, da se v soboto, 10. maja otvori ■ •1 na Rimski cesti U. Točijo se pristna istrska, dalmatinska, iurlanska in goriška vina. Dobi se tuđi pelinkovec (vermut) in maršala. Vsa ta vina so kupljena od naj bol j zanesljivih vinogradnikov. 1710 Od 5 Utrov skupaj vzeto ceneje. Za mnogobrojen obisk se priporoča Leonardo Galante a^a^ajajajaaBl^^Bj(BBa^^aa^^BjpBB»aia^B^^^^Ma^^^a^^^*^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ sprejme v službo tekom meseca maja Iy. DefclBva, tpgouBc, Kozina. 1718 Hi! nasfavlienci 1 Obmite se v svojih 1514 Icrcđlfisih zfsđf&dh na podpisano pisarno, ki Vam bode dala za vsak slučaj najnatančnejša pojasnila in Vam najboljše svetovala. Prošnje vlagati je pismeno, ter izvolite za frankaturo priložiti 30 vin. v znatnkah. Ljublfana. kreditna pisama, Elizatietoa cesta 4. Prodaše veleposestvo, zapisano v deželni deski, Ernpa, pošta Orađac, okraj Metlika na Kranfskem v izmeri 900 oralov, od teh okoli 200 oralov izfcorne^a polja (rdeča glina), logov in 700 oralov 20 do 80 let starega gozda, vse v enem kompleksu okoli grada; visina nad morjem 130—150 m. Podnebje toplo, želez-niska postaja Gradac in železnica že zgra-jena 10 minut oddaljena. Iz gozdov, če se posekajo, se lahko napravijo zelo rodovita polja, loke, vinogradi. Grad s 36 prostori v I. nadstropju, mlinom pod gradom, vodna sila za veliko žago za parkete, kakor tuđi za druga industrijska podjetja. Pivovarna bi izborno prosperirala, mrzle kleti pri roki. Cena z vsem fundusom instruktom kron C'O 00^ — brez mlina °20.C00. Ponudbe na Pozemkova banka v Pragi (Češko). 1684 popolnoma novo, se radi nabave mo-tornega kolesa 1645 ceno proda* Anton Justin, sti^ofnik Mestne elektrame, Slomškova ulica v —^^^^ Ljubljani. --------,— j lladi prevelike zologe blaga 2O°\O popusta na vse pomladite napiovejše damske knstume, krila, btuze kakor tuđi obleke in površnike za gospode in dečke iiajmodetmejšega kroja. — Postrezba točna in solidna. Našim odjemalcem popustimo še 20°\0 radi opustilve reklame na tramvaju. Angleško sklađišce ohlek -0. jBernatcrič, Zjubljana, IMestni trg 5. Žt 9321 _______ 1723 re «s£ i> i ss». li razilalev okrp ceste Ivani gorkalullava v cestnem okraju Višnja gora na 40.000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedbo pavšaine svote naj se predlože do 2. jonija t. 1. ob 11. dopoldne podpisanemn Beželnemu odboru. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, do- posiati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzet]e cestne gradbe Ivančna gorica — Mnljava." Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroŠkov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirj ih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na visino ponudbene cene, oziroms, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Nacrti, proračun in stavbni pogojt so na ogled v deželnem stavbnem uradu. Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani, dne 9. maja 1913. 99 ^T^A^TT JA" ■■• - ••• vzaiemno zawarovilna banka w PragL ■■. - ••-Mnmmi teaAl E »M*1-4*2'5* M Iipla««« oAAkotela« U kmpltaUt« K 123,257.6t5*77 Po vciikosti druga vzajetnna zavirovalnica niie države z fseskozi slovansko-nirodno upravo. wm~ bunta amtti i Ww &S«^ i tapuki nlki M12. W Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovTstncjSih kombin«-cijah pod tako ugodnim! pogoji, ko nobena druga zavarovalnica* Zlasti je ugodno zavaravanje na dozivetje in smrt z maajftajočimi se 12 vplačili. Zavaruje posiopja in premičnine proti po2arnim škođam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljSi sloves, koder posluje. Pozor I Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvlni pod zelo ugod- knimt pogoji. — Zahtevajte prospekte! 10.7 ittv. SLOVCNStl NAfiOa Stran 7. Modna trgovina v Ljubljani Stritarjeva ulica St. 7. Solidno blago. Nizke ceoe. Vzorci poštninc prosto. urama :: Konfekcija :: za dame in deklice, Muze, Budno blago, sukno9 platno, garnitura, preproge, ierpe, rate, pletl. ■ Vizitnice v elegantni obliki priporoča Narodna tiskarna. lalBl BoIibM niifl t zalogi. — Peeraiila ;e sprejemaja ju tofaa irntojein.' Priporoča se ^^ ^ ^J • i solidna tvrdka ITt00111 ^CHOH damskih in otroSkih slamnikov v najnovejSih oblikah, vseh vrst in raznih iportnih čepić. Ivf jm^iijm t^V*-»l Ljubljana, /■parija V^OI^I Židovska ulica im.8. :: Domata tvrdka i z im bm konkurence I hum nartfila se razpežiijajo z obratno poJto. Odda se v najem hotel „lija" v liii. PoDDđbe k uli lio l jolija 1913 pri plvovarni v Ura trgu. 1705 Priporoča se ASTOy ŠARC trgovina s perilom, pralnica in likalnica Ljubljana, Selenburgova ulica 5. j_>—• Ljubljana, Marile Ter. cesta št U : (KolizeJ). : Ljubljana . Marije Ter cesta it. 11 : (KoliseJ). : Zaloga oofiišlva io tapetikega blaga. Zaloga spalnili ter leililiilti sob :: v različnih najnovejših slogih. :: Vsakovnmo dio iiiifln Priznano solidno blago fer najnjžje cene. Zajamčeno trpeini izdelki. GtomaDG. divani in živ _____ različne kakovosti. = Velika izbira 3408 otroških vozičkov, vsakovrsfniii slit, ogledal iil Mpt iraftaa9 ■•<•»• araltaa stanovanje v novi hiši s 3 sobami, predsobo, sobo za služkinjo, kuhinjo in phtiklinami se odda za avgnst i70d na Poljanski cesti 73. Zavod za pobištvo I Fran fetakt v Uljani I frančiškanska ulica 8 priporoča pohi&tvo vsake vrste solidne izvrŠitve in po nizki ceni. Kdor potiije i MA naj obišfce 845 U Slili, Ma 80 moderno urejenih sob, električna luč, lift, kopeli, kavama, restavracija z iz-vrstno kuhinjo. Zmerne cene. Edini slovenski hotel na Reki Spoštovanjem pero Trpinac. Sladni čaj znamka Jaflio". v .. 50 prihranka tadl na mle-Jul! hu ln sladkorja in okasen zajtrk, [otino dosežejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo sladni ćaf, Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. p! Tmkćczvjev sbdni čaj ima ime Sladin in je vedno Mflfl bo!J priljubljen. Povsod !4kg za-JltVl. vc,j 50 vin. Tuđi pri trgovcih. Po pošti posije najmanj 5 zavojev lekarnar Trnkćczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih 8 otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: lekarne Trn-7ftra\M0 I k^czv ; Schonbrunnerstrasse fcUiaVJCi št iOqt Josefstadterstrassešt. 25, Radetzkyplatz St. 4. V Gradcu: Sack-strasse št. 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne in slabe. Za resničnost te?a naznanila jamči 5 tukaj navedenih vrd-; Trnk6czyjevih, istotako ugodne so d-be zaupanja vrednih oseb. y. f. Schaf/er nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 Skatelj tako izborno učinkuiOčih 4544 Salmijakovih /. pastilij /# (kaielj lajsajoćlh, sl«z raskrajajočlh) leMarfa PICGOLI ▼ Ljubijani, c m kr. ovurnt^a založnilca, DapeJevega dvornega z^loinika. Ena škatljica 20 v, U Žkatjjic 2 K. Naročita po povzetju Ugodna prilika! UgoSna prilika! Valno za lastnike 2ag9 tovarn, mlinov itd. Pri postojnski jami se proda vsled razpusta obrata sledeČe: 1) 2 ie Jako đebro ohranleM strofa na par, izdelana od tvrdke Wolf, Magdeburg-Bvckan, vsak Je za 45 HP., 2) zraven spadaioči dinamo, 3) 1 večfa &e prav dobro obranjena strnžnica za kovino, 4) 4 manjši dinamo, 5) 2 drpalnioi >a napeljevaaje obratne vode itd. Vsakemu reflektantu je na prosto voljo dano ogledati si navedene stvari Da licu mesta. 1720 Vsa nadaljna pojasnila se izvedo pri jamski upravi v Postojni. C, kr, avstrljske ^ državne železnice. Izvleček iz voznega reda. Veljaven od 1« maja 1912. Postaja; Lfnblfana ivini kolodvor. Odhod. 6-52 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tr-2iČ, Jesenke, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, St Vid ob Glini, Dunai. 7-32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, St Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice. 9-09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Linč, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.] 11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj. 1-31 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St Janž, Rudolfovo, Stražo -Toplice. 3a32 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tr2ič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franz £ sfeste, Celovec, 6>35 zvčeer. Osebni vlak na Kranj, TržiČ, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Linč Dunaj. 7«44 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, St. Janž, Rudolfovo. 10-go po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Linč, Prago, Draždane, Berlin. Prihod- ! 7-23 zjutrsj. Osebni vlak iz Trsta, Go- j riče, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber- j lina, Draždan, Prage, Linča, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino- mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja. 8a59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, KoČevja, Grosupljega, ! 9-51 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linča, Celovca, Monakovega, Solnograda. Inomosta, Beljaka. 11a14 dopoldne- Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja, 3-OO popoldne. Osebni iz StraŽe-Toplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Ko- Cevja, Grosupljega. 4-2O popoldne- Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linča, Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka, Tržiča, Kranja. 7-00 aevečer« Osebni vlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linča, Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, inomosta, Fran- zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-! Opatija-Reka). i 8-J5 ivečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice i Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca i Beljaka, Tržiča, Kranja. 1 9"!2 P° noči- Osebni vlak iz Straže-To-i plic, Rudolfovega, Št Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega. 11-33 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Go- rice,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja Postaja; Ljubljana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-27, 11-50, 3-12, 7'1S» (11"2£ °b nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamntka: 6-42, 11-OO, 2-41« 6'!5» (1O-3O ob nedeljah in praznikih). Ckr. državno-železniško ravnateljstvo v Trsta. UstanoTlfena 1884. Ustanovlfena 1884. zavarovalna zadruga v Zagrebu. Glavni zastop za Kranjsko, Koroško in Štajersko v Ljtibijani pri tvrdki Kmet & Komp., Marije Terezije cesta štev 3. fnntrillđ v Zagfebu v lastni hiŠi, vogal Marovske rnTitril^ Lcllllflia =- in Preradovićeve ulice. ===== lt!llllul(l Podrutnica ¥ Trstu, Via del Lavatoio Stev. 1, II. nadstr. Ta zadruga sprejemlje po ugodnih pogojih sledeča zavarovanja: I« Na življenje. x 1. Zavaravanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti; 2. zavarovanje dote; 29 3. zavarovanje življenske rente; II. Proti škodi in požaru. 1. Zavarovanje zgradeb, (hiš, gospodarskih poslopij, tovaren). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev; blaga itd. itd). 3. Zavarovanja poljskih pridelkov (žita, sena itd.) III. Zavarovanje steklenih sip. Zadružno Imctj'e vsch oddelkov znaša ••....... K 3,013.332*66 Dohodek letne premije s pristojbinami.........K 1,486.297-56 Izplačane odškodnine..........., . . . K 5,624.162 96 Sposobni mestnl posredovalcl in akvizl- terJI se spre]me]o pod ngodnlmi pogoJL Tslafen tUw. 165. Telefon ittv. 165. INGUHLlR \9il\U*llKh\ :: TEHN1CN1 BIRO IN STAVBNO POBJETJE :: 1428 Centrala; JLjubljatui, l£e#ijeva cesta H. 26 (poleg plinarne). — Podružnice; Gorica, Trst, Zagreb. Beton * zelezobeton * mostovi * stropi * dvorane * zazidki ::::; turbin. ::::: Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov * prevzetje zgrađb * .• tehni&na mnenja. Vodovodi * električne centrale ♦ turbine * tnUni * žage * •v„7 opekame in ;;;: moderne apnenice. * * * O b is k strokovnih in&enirjev na šeljo. Stran 8. SLOVENSKI NAROD. 107 Stey.' BizhB cene! Imsti Htan n mfti ii moftugo blago u damske oblehe! Zaiitevajte vzorce! -^BB^^v"--------'------------------------- "------------^ & 9iiivjni iHn 4 Vsorec xaT*rovai Puiti motorno kolo 23/4 IIP, lahko, dobro obranjeno, se ceno! proda. Maks Kriie, Postojna. Gostom, fti doliajajo v Trst, 1351 se nriporoča hotel Hinko Koi Trst, ulica Carradori št. 15, 5 minut oddaljen od južnega kolodvora. Resiavracaja ulica Carradori 18 (vogal ulice Ghega). Čipkasto blago, čipke, :: vložki, vezenja, :: svila, pozamenierija, gumbi, zaboli in vse druge modne potrebščine za dame v obilni izbiri in dobreqa okusa v modni trgovini za dame P. 31agđić, Izubijana ^m nasproti glavne pošte, ^m Stanovanje s 6 sobami in stanovanje s 3 sobaml 1^" se odda za avgust. *^H Natančnejše se izve pri prol. dr« lle&iču, Slovenski trg 8, II. 1704 Moderno zidana, solnčno leieča : lxisšo. : ki je se 16 let davka prosta na naj-lepŠem kraju v Ljubljani z velikim krasno zasajenim vrtom, z 2 lepima stanovanjema po 4 sobe s kopelji itd. se |ako ugodno proda. Več se poizve pri upravništvu »Slovenskega Naroda«. 1446 Kragiiilite (Mu) iiuw wtiuM$im isto. Prospekte in pojasnila daje zastonj ravnateljstvo. Uradniško hranilno društvo v grada gOsebni krediti nradnikom, profesorjem, učiteljem, umirovljenim itd. ob najugodnejsih pogojih. Nič predstroškov. Več v razvidih. Kranilne vloge se obrestujejo dnevno po 50 od zneskov nad ■■ 1 fl od zneskov nad ^m i n ;A 100O kron ob 60- ■% * ft 2OOO kron ah 90- Mk * n ;w dnevni odpowedi: W 4 U dnevni odpovedi: %& Z U Otresti se polletHO pri§tevajo glavnici. NiČ rentncga davka. V'iožne knjižice se spreje-maio v shrambo. ~ Razvidi in poloinlce brerplačno. Stanje vloa: K 5,290.000. Jarosno zadminih deieiev: K 6,150.000. Reservni foadi In vrednostni papirji: K 575.000. — Pojasnila daje brezplačno: Josip Košem w Ljubljani, Krakovski nasip štev. 22, :: vsak ponedeljek, sredo in petek med Vs 3. in XlzA. uro popoldne. :: 621 tMMJ ^^^ K ^ ^^^ _ H ■ H Ako si hočete prihraniti znatnih nepotrebnih izdatkov, tedaj ne kupite in ne naročite nikjer koles ali kolesarskih potrebščin, , 18 dokler ne poznate naših cen za leto 1913. s: Najboljši in najcenejši nakup pri ivrdki Karei Gamernik & Ko. Llnbilaaa, Dnnafska cesta &tev. 9-12, specijalna trgovina i kolesi, motorji, avtomobiU in po-sameznimi deli- — Mehanlčna delavnica in garaia. Na oiomuiki način \z lastnega, najboljšega vsak cian svežega sira izdelane 1568 Pelmonostrske kvarglje št. IV. ponuja nadvoivodska cenfcralaa mle'isrna Pelmcnostor v železniških zaboičkih od 4—H kop vsebine loco Peimo-nostor po K 120 kopa z embalažo vred (povzetje). PoStni zabojček za vzorec z okoli 2*5 kope vsebine pošljemo franko na vsako pošto za K 4-0 po povzetju. Nadvoj-vodska centralna mlek?.rna Pćlmonostor. JiifižHEfpaiilikiiizažML Jtoilita'iB 9*1 lito iaiiei krojač prve vrste Ljubljana, -002 Dunaiska cesta li. 20 (nasproti kavarne ,Europa') :: se priporoča.:: Um aiflieikesi hlaga. Radlloai]itiwno termalno kopali^će Sezija od 1> maja do 1- oktobra. Postaja doleniske zeleztiice Straža-Toplice. Akratov vrelec 3S°C, ki daje vsak dan čez 30 C00 hl radioakativne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in kopanjem, Izredno uspešno proti putiki, revmi, ceuralgiji (trganju), ženskim #oleznim in drugim. Velika kopaliŠča, posebne in močvirne kopeli. Elektroterapija ia masaža Ravnateljstvo: KopaliŠki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavra-cije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava« 1178 POZOR! ] J POZOR! pri tvrdki > Um sioviliti mniliovirashiti čevljev. OtrošKi seoiiear čevlil po čudovito nizl tenaii. Sprejemajo se vsako vrstna popravila. Izđelovanie pnsli gsimi ievijev za turiste po meri kakor tuđi njih popravila. — Cene sandale k žalnim oblekam« 4 Jlaznanilo preselitve. Odvetniška pisama DR. JOSIPU FDRLAHA se nahaja vsle9 preselitve od 10. maja 1.1. naprej ¥ Ljubljani, Sođna ulica 1 v pritličju. 1716 :: Živahna zveza z Amerfko. s Delni&ka glavnica K 8,000.000. Nakazlla v Amertko In akredlilvL Kupnje in prodala vrednostne papirfe (rente, zastavna pisma, delalce, srećke Itd.) — Valute In devize. — Promaše : ■ k Tsem irebajilom. =^= l^—-T-—.——— — - ■ „ — -u—n—TT-T^"wri^s^BW^^^WiwiMr^y^y^r7^y^y^ Sprelema ¥loge nm taranllBe b|lllc6 ter na tlro In tekočl račnn. 373 Obrestovanje od dne vložitve do dne dviga. lantnl đavak plate banka Iz svojega. Eskomptira: menlce, devize in faktore. — Zavarovanfe vredn. papirjev proti knrzni izgvbL — Revizija žrebanja srečk brezplačno. — Bembonrs-kreditL == Borzna naročlla. — Inkaso. ===== Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.