= lihiji ob 4. »jutraj. asa
Stane mesečno Din <5-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo i
Ljubljana, Knaflova ulica ittv. 5/L Telefon štev. jt, ponoči tud1 štev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravnfštvss Ljubljana.. Prešernov« ulica ic. S4- — Telefon št, g&
loseratni oddelek 1 Ljubljana, Prešernova ulica it i - Telrfon it. «q»
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poCtneta ček. zavoda > L)ub-Jana it 11.84» - Praha fialo 7*. 180. Wien, Nr. 105.141.
LJubljana, 21. junija.
Komentarji vnanje ga časopisja k rezultatom blejske konference so v splošnem ugodni. Razmerje med Rumunijo in Jugoslavijo je ostalo vendarle dobro, kljub temu. da ni bilo tako enostavno zabrisati neprijetni vtis razprave o prepustitvi sedeža v Svetu Društva narodov. Najmočnejši argument pa je obnovitev defenzivnih pogodb med vsemi tremi državami; to mora biti prijatelju kot neprijatelju nad vse zgovoren dokaz, da je Mala antanta slej kot prej živ organizem, nujno potreben za vzdrževanje obstoječega stanja v jugev-vzhodni srednji Evropi. Razlogi za nujnost njene eksistence niso odpadli niti se zmanjšali: Auguste Gauvain opozarja v «Journalu des Debats», da je situacija v Madžarski kljub Bethlenovemu porazu v Ženevi ostala nespremenjena in da kompromitirana peštanska vlada ne misli na demisijo. Vse to kaže, pravi Gauvain, da mora Mala antanta budno paziti, kaj se snuje in pripravlja v Madžarski.
Iz mnogoštevilnih komentarjev v inozemstvu se razvidi, kako se pojmuje vnanjepolitična situacija Jugoslavije. In to je tudi za nas izredno važno, da smo si na čistem, kako so se ojačili ali poslabšali specijalno naši interesi v okviru Male antante, oziroma mimo nje.
Nedvomno, da je s stališča Male antante kot celote malo važno, ali jo zastopa v Svetu Društva narodov jugo-.slovenski ali rumunski predstavitelj; njene celotne pozicije se to ne tiče. Drugače ie to za nas; naši državni interesi bi bili pač drugače zastopani, da ic tamkaj namesto gospoda Mitilinea naš dr. Ninčič. Naš vnanji minister vsekakor ni mogel iti najboljše volje z Bleda. V madžarskih aferah, ki se bodo v bodoče še obravnavale pred Društvom narodov, ni tolike opasnosti, zakaj tam nam je sigurna pomoč Francije in politika Male antante ie napram Madžarski tako dosledna in izrazita, da tudi gospod Mitilineu ne bo mogel nastopati mnogo drugače nego dr. Beneš ali Ninčič, dasi se opaža, da si skuša Rumu-nija pridobiti simpatij v Budimpešti in se ii približati. Dokler pa deluje madžarska iredenta kakor doslej, ne more biti večje razlike v politiki posameznih držav Male antante napram njej.
Važnejše so balkanske zadeve. Rumu-nija se čuti zadnji čas zelo ogroženo radi" bolgarskih napadov v Dobrudži. Očividno je baš zadeva z bolgarskim posojilom močno vplivala na Rumune. da so se potegnili za mesto v Društvu narodov. saj bi se mogli po tej poti dokopati do kontrolnega mesta v Sofiji; in nadzirati uporabo begunskega posojila, to bi bila hkrati prilika, boriti se zoper bolgarsko propagando v Dobrudži. Slično ali še bolj bi se seveda dala utemeljiti naša zahteva po mestu v Društvenem Svetu, saj je uporaba begunskega posojila za nas najmanj tako važna zadeva kot z Rumunijo. In Bolgarija dela nam gotovo večje neprilike nego Rumuniji.
Dr. Ninčič je v razgovoru z novinarji povedal, da se vsi važnejši politični ukrepi z naše strani izvrše v predhodnem sporazumu z Italijo. To je bila zelo pomembna izjava, zakaj razumeti jo je treba pravilno. Ninčič je že ob neštetih prilikah pokazal, da hoče obdržati za vsako ceno najboljše odnošaje z Italijo; kvaliteta teh odnošajev je sicer zelo problematične vrednosti. Ninčič kaže dobro voljo v največji meri. ali uspehov, ki naj bi pomagali prepričati nezaupno javnost o potrebi take politike, ni in noče biti. Ne da se utajiti, da ima italijanska politika na Balkanu uspehe. Znala je potegniti na svojo stran Albanijo, znala ie pridobiti za svoje načrte Grčijo in sedaj se vedno češče javljajo vesti, napovedujoče tesnejšo zvezo med Rumunijo in Italijo. Na Balkanu je teren za italijanske intrige ustvarjen kot nalašč in podoba je. da misli pridobiti Mussolini za svoje aspiracije še Rumunijo. Toda tu ipak uspeh ne bo tako poceni, zakaj ne sme se pozabiti, da se glede besarab-skega problema v Rimu niso pokazali posebno naklonjene rumunskemu stališču; v tem pogledu pa so Rumuni občutljivi.
Vnanji komentarji trdijo tudi. da se iugoslovenska zunanja politika v poslednji dobi skuša približati Angliji, ki ni naši državi prav nič naklonjena, osobito ne od dobe, ko nismo hoteli priti Grkom na pomoč v Carigrad proti Turkom. Prav tako malo je priljubljena v Londonu Mala antanta kot celota. In dalie je znano, da v poslednji dobi Anglija prav zelo podpira Italijo in da imamo mi napram temu prijateljstvu zelo težko stališče. Ako je imela v blejski razpravi glede sedeža v Svetu Društva narodov svoje prste vmes tudi Italija, kar je zelo mogoče, priča to znova o izredni agil-nosti italijanske politike, napram kateri ima dr. Ninčič težko stališče.
Kakor je bila tedaj blejska konferenca za Malo antanto kot celoto nedvomno zelo uspešna in jo je pred vnanjim svetom celo ojačila. tako je na znotraj pustila nekoliko neprijeten vtis. vsaj za nas v Jugoslaviji, v kolikor je poslabšala našo pozicijo v razmerju do ostalih
Binkoštni mir v Beogradu
Vedno hujši prepiri v radikalski stranki — Pred ostrimi boji v
Narodni skupščini. — Radičevci kot glasovalni stroj.
liki radikalski shod. sklican za 25. t. m. v Jagodino. kjer bi se naj bilo manifestiralo edinstvo stranke. Ta shod se naj
Beograd, 21. junija, p. Včerajšnji in današnji dan sta pravoslavna binkoštna praznika in politično življenje popolnoma miruje. Skoraj vsi politiki in poslanci se nahajajo doma in tudi nekateri ministri so odpotovali. Ministrski predsednik sam se nahaja pri svoji rodbini v Nišu. Veliko pozornost vzbujajo dogodki v radikalni stranki, kjer se vedno bolj pojavljajo globoke razpokline razcepa. Po včerajšnjih dogodkih na radikalskih sestankih v Beogradu je gotovo, da nastopijo radikali pri volitvah za beograjsko občino razcepljeni, z dvema listama. Vodilni radikalski krogi postajajo silno nervozni, ker se iz notranjosti vedno bolj množijo vesti o neenotnosti med radikalskimi pristaši in o krepki politični ofenzivi Svetozarja Pribičeviča zlasti v Bosni, Dalmaciji in Su-madiji, na drugi strani pa tudi o večji aktivnosti Davidovičevih demokratov v Južni Srbiji in Črni gori. Včerajšnji zbori Sv. Pribičeviča v Bosni so radikale zelo vznemirili. Skoraj senzacijonalno je danes vplivala vest da je radikalski glavni odbor bil primoran odgoditi ve-
sedaj vrši šele 18. julija. Ožji prijatelji g. Pašič so šefa stranke obširno izve-stili o težavnem položaju v radikalni stranki in danes se zatrjuje, da bo z ozirom na to Pašič se morda predčasno vrnil v domovino.
V sredo se zopet sestane Narodna skupščina, ki bo najprvo razpravljala o spremembi člana 234. uradniškega zakona. t. j. o ponovni suspenziji uradniške stalnosti za nadaljna tri leta. Že ta debata utegne biti jako ostra. Nato pridejo na vrsto beograjske konvencije proti katerim pripravlja celokupna opozicija najostrejšo borbo. Radičevci so sklenili, da bodo sklenjeno glasovali za konvencije, vendar se v debati ne bodo oglasni. Radičevci se izgovarjajo s tem, da konvencije z Italijo niso tako škodljive. kakor se je zatrjevalo.
Za sredo je sklican tudi anketni odbor. Finančni odbor pa se sestane v četrtek.
Američani zabranili jugoslovenskim romarjem prihod na katoliški kongres
Razžaljivo postopanje ameriških oblasti proti našim državljanom. — Jugoslovenski romarji zadržani na Ellis Islandu ter bodo poslani v Jugoslavijo nazaj.
Newyork, 21. junija s. Semkaj so prispeli iz Cherbourga s parnikom Whlte Star Line jugoslovenski romarji pod vodstvom peterih škofov. Priseljeniške oblasti, ki vršijo sedaj povodom evharistlčnega kongresa posebno ostro kontrolo, so dopustile Izkrcati samo one jugoslovenske potnike, ki so potovali v višjih razredih. Potnike tretjega razreda so Izkrcali na ElUs Islandu ter tam. kaj podvrgli strogi proceduri, ki ]e predpisana za priseljence. Izmed 77 jugosloven-sklh romarjev so Jih ameriške oblasti zadržale 64 z motivacijo, da niso prepričane o tem, da ti potnik! niso prišli le zato, da se udeležijo evharističnega kongresa, temveč da obstoja sum, da se nameravajo kot roraai ji utlhotplatl v Ameriko In tam ostati Priseljeniški urad le odredil, da se za-držani jugoslovenski romarji po Izteku pred pisane karantenske dobe s prvo evropejsko ladjo pošljejo v domovino. Vse dosedanja intervencije so ostale brez uspeha.
Beograd, 21. junija p. Danes je dospela vest, da so ameriške oblasti zafrranile jugoslovenskim romarjem, ki so se pripeljali na evharistični kongres v Chicago, izkrcanje na kopno ter jih zadržale na malem otoku Rlis Islandu pod pretvezo, da se hočejo vtihotapiti kot izseljenci. Le škofom in višjim duhovnikom, ki so prišli z romarji, je bilo dopuščeno, da so se odpeljali v Chicago. Ostali romarji bodo poslani v Jugo-
slavijo nazaj.
Ta vest je napravila v vseh krogih kar najtnučnejši vtis. Jugoslovenski romarji so se odpeljali obskrblleni z vsemi potrebnimi dovoljenji in zlasti tudi z vizumi ameriških zastopstev: Ker se smatra, da jugoslovenski §kc'je vendar niso vzeli s seboj ljudi, ki so se hoteli pod firmo evharističnega kongresa vtihotapiti v Zedinjene države, je postopanje amerikanskih priseljeniških uradov, ki je ne le skrajno mučno za prizadete romarje, temvdč tudi razžaljivo za ugled naše drža-e, povsem nepojmljivo. Naš vvashingtonski poslanik bo gotovo vse storil, da ameriške oblasti svoj ukrep pre-kličejo in naša vlada bo, čim se uveri, da gre za poštene romarje, opozorila tudi ameriškega poslanika na na§em dvoru.
Chicago, 21. junija s. Včeraj je bil ob prisotnosti več stetisoč udeležencev iz vsega sveta slovesno otvorjen evharistični kongres. Udeležuje se ga papežev legat Bon-zano, 12 kardinalov, 400 škofov, 3000 duhovnikov in 10.000 min. Včeraj so brali 6 tisoč maš v 367 cerkvah. Dopoldne se Je vršilo -zborovanje, na katerem se le razpravljalo v 22 jezikih. Popoldne je pozdravil kardinal Mt-mdeleis papeževega legata. Kongres je izda! na drugoverce poslanico, v kateri izjavlja, da morejo tudi oni sprejeti iz kongresa nove Impulze.
Velike demonstracije proti konvencijam z Italijo v Zagrebu
Brezobzirni nastop policije. — Mnogo aretiranih. — Policija
Resolucija zagrebškega dijaštva.
vdrla na akademska tla.
Zagreb, 21. junija r. »V interesu reda in miru« je policija zabranila vse nedeljske protestne skupščine in demonstracije proti konvencijam z Italijo. Policijo je vodil sam državni podsekretar dr. Pernar. Posebno je bila zavarovana univerza in kino Metropol, kjer so se imeli vršiti protestni sestanki, dočim je močan oddelek redarstva čuval italijanski konzulat. Ko je bil vojaški koncert na Zrinjevcu, se je tam zbralo mnogo mladine in ostalega prebivalstva. Okoli pol 1 je prišio do bučnih demonstracij proti konvencijam, ki pa so se vršile povsem dostojno. Navzlic temu je policija kar najbrez-obzirne.ie nastopila proti demonstrantom in je preko Zrinjevca razganjala tudi mirne šetalce. Zvečer okoli 8. so se demonstracije ponovile. Celokupna policija je bila pozno v noč na ulici v polni bojni opremi.
Redarstvo je zjutraj vdrlo tudi v zagra-jeni prostor vseučilišča, kjer bi se imelo vršiti dijaško protestno zborovanje, ter je prepovedalo tam vsako shajanje. V tem primeru radičevskim režimovcem ni bila avtonomija vseučilišča prav nič sveta. V resoluciji dijakov, ki bi se imela prečitati se navaja, da je vlada z odobritvijo nettunskih konvencij z Italijo izpostavila primorske kraje italijanskemu imperijalističnemu napadu vsled tega ogrožava življenjske interese tamošnjega prebivalstva. S temi konvencijami Je dana Italiji možnost, da pod klavzulo največjih ugodnosti stvarno gospodarsko zasužnji tamošnje kraje. Zato akademska omladina na.ienergičneje protestira proti taki sistematični zakulisni impe-rijalistični politiki, ki se ne briga za interese naroda, v tem slučaju za interese si-
dveh zaveznic. Efektivno se poslabšanje sicer ne kaže mnogo, toda opasnost e tu. da se naš ugled zmanjša. Doktor
1 ičič bo imel v prihodnjih mesecih obi-10 posla, da popravi svoi mali blejski neuspeh in da retablira situacijo,
romašnih kmetov, delavcev, ribičev ln ostalih revežev v hrvatskih primorskih krajih. Taka politika se je že neštetokrat pojavljala (Rapallo, St. Margherita, Rim itd) svr-ha pa je ta, da se s temi pogodbami in konvencijami zagotovi Italiji svobodno in nemoteno prodiranje proti Jugovzhodu. Nadalje se obsoja prottaarodna politika današnjih vladajočih strank ter daje na znanje vsem odgovornim političnim faktorjem, da bo omladina vodila najogorčenejšo borbo proti taki politiki, ki iz hrvatskih in primorskih krajev napravlja kolonijo italijanskega lmperijalizma. Obenem pozivlje resolucija narod, da da duška svoji nevolji in da s pritiskom javnega mnenja onemogoči ratifikacijo teh konvencij v Narodni skupščini
Pri demonstracijah je bilo aretiranih 27 oseb, ki so bili takoj policijsko kaznovani. Eden demonstrantov je bil obsojen na osem dni zapora, trije na pet dni, ostali na tri dni. Po izjavi šefa zagrebške policije so se obsojeni zadovoljili z obsodbo In takoj nastopili kazen.
Avdijence na dvoru
Beograd, 21. junija. Danes zjutraj se je vrnil v Beograd minister dr. Ninčič ter je ob 12. bil sprejet v enourni avdijenci, v kateri je referiral o rezultatih blejske konference. V Beograd je prispel tudi naš buka-reški poslanik Colak Antič, ki je z Bleda spremljal romunskega ministra Mitilineua do nununske granice. Tudi njega je sprejel kralj v avdijenci.
Novi kardinali
Jugoslovena nI med njimi.
Rim, 21. junija, o. Na današnjem tajnem konzistoriju je papež imenoval za nova kardinala prelata Luigija Capotestija in Carla Perosija in potrdil msgr. Travainija za škofa v Cuneu in mgsr. Saina za škofa na Reki.
Briand sestavlja svojo deseto vlado
Po Herriotu je prejel mandat zopet Briand, ki je trdno odločen, da sestavi vlado, ki bo pomirila državo. — Briand računa s sodelovanjem Poincareja in Caillauxa.
Pariz, 21. junija (Radio). Posvetovanja Herriota za sestavo nove vlade so trajala Vso noč od sobote na nedeljo. Vse konference z Bokanowskim glede gospodarskih vprašanj in z drugimi političnimi osebnostmi so bile brezuspešne. Radi tega je Herriot opustil nadaljne poskuse za rešitev krize in je vrnil ob 7. zjutraj predsedniku republike mandat. Doumergue je takoj povabil k sebi Brianda in mu ponovno poveril sestavo novega kabineta. Briand je mandat sprejel in izjavil novinarjem, da hoče porabiti dan samo za formalne posete.
«Odločen sem,» je izjavil Briand, »sestaviti vlado na podlagi večine, ki me je dosedaj podpirala. Uverjen sem, da se mi posreči sestava vlade združenih republikancev, ki bo v stanu, da popolnoma pomiri državo. Sodelovanje Poincareja in Caillauxa ie v novem ministrstvu skoraj zagotovljeno. Toda pred svojim vstopom v vlado se bo posvetoval Poincar6 z ravnateljstvom Francoske banke in s odborom strokovnjakov. Briand bo naprosil ta odbor, naj čimprej izdela predloge za sanacijo valute. ki jih bo uporabila vlada za sestavo finančnih projektov, ki bodo predloženi zbornici Briand bo obenem zahteval, da mu zbornica podeli polnomočje.
Pariz, 21. junija, s. Briand je imel dopoldne dolg razgovor s Poincarejem, ki je izjavil, da ne odklanja Briandove ponudbe. da pa se hoče posvetovati še z nekaterimi politični prijatelji. Popoldne je imel ponoven razgovor z Briandom.
Pariz, 21. junija, t. Kakor znano, je Francoska banka izjavila bivšemu finančnemu ministru Peretu, da bo podpirala sanacijske načrte samo tiste vlade, ki bo sestavljena iz desničarskih
strank. Zato so bila vsa Herriotova prizadevanja. da bi si pri sestavi svoie vlade pridobil zasigurano pomoč Francoske banke brezuspešna.
Pariz, 21. junija (Radio). Danes je bila pod predsedstvom Herriota seja parlamentarnih frakcij radikalne in radikalno-socijalistične stranke. Razni govorniki so očitali Herriotu, da je računal s podporo zmernih strank. Herriot je odgovoril, da se ie treba v sedanjih razmerah dvigniti nad strank. Predlog Chauvina, naj se izključijo vsi radikali, ki bi sodelovali v kabinetu Briandovem. je bil na odločno posredovanje Franklin-Bouillo-na odklonjen. Albert Sarraut, ki je določen za kandidata pri prihodnjih volitvah v francoski senat v okraju Aude, je poudarjal potrebe, da izrabi Francija vsa bogastva svojih kolonij, ki ji bodo omogočila ozdravljenje valutne krize. Prisotni delegati so soglasno odobrili kandidaturo Alberta Sarrauta.
Pariz, 21. junija (Radio). Novi odbor strokovnjakov za sanacijo francoske valute je prišel do zaključka, da je prvi korak k ozdravljenju francoskih gospodarskih razmer ratifikacija francosko-ameriškega dogovora o konsolidaciji vojnega dolga in sporazum z Anglijo glede francoskega posojila. Konzorcij francoskih bank naj skuša zagotoviti si podporo tujega kapitala.
Dunaj, 21. junija, s. Vest, da je Herriot odklonil sestavo vlade in da io je zopet prevzel Briand, oziroma verjetnost, da bo prišlo do sestave desničarske vlade, ki bo pretežno kapitalistična, je ojačila zaupanje v francosko valuto. Kljub lahkemu padcu .ie tečaj francoskega franka vendarle višji kot v soboto.
Neuspeh nedeljskega plebiscita v Nemčiji
Pri glasovanju o razlastitvi bivših knezov je bilo oddanih le 15 milijonov glasov in sicer od teh samo 542.000 proti! — Glasovanje je v splošnem poteklo mirno.
Berlin, 20. junija (Radio). Glasovanje o razlastitvi nemških knezov je v splošnem poteklo mirno. Izjeme tveri le Halle, kjer je prišlo med nasprotniki do krvavih spopadov, pri katerih je bilo ubitih osem oseb 30 pa ranjenih. Tudi drugod so bile demonstracije, a policija jih je v kali udušila. V Berlinu Je malo deževalo, kar je imelo za posledico, da je ostala večina prebivalstva doma. V današnjih jutranjih urah je bil objavljen začasni končni izid glasovanja. Oddanih ie bilo v celoti nekaj nad 15 milijonov glasov od teh 14,889.703 za razlastitev in 542.311 proti. Ker pa je za pozitiven rezultat potrebnih 50% glasov vseh vpisanih volllcev, je bil plebiscit negativen, dasi je bilo oddanih toliko glasov za razlastitev. Število glasov za razlastitev pomenja 36% vseh vpisanih volilcev.
Komentarji k temu izidu so različni. Desničarski listi smatrajo glasovanje za poraz levičarskih in ekstremnih strank, dočim povdarja socijalistično in komunistično časopisje velikanski napredek glasov levičarskih strank, ki so porasli od zadnjega plebiscita za cela dva milijona. S tem glasovanjem ni vprašanje razlastitve nemških knezov definitivno rešeno. Nemški državni zbor bo pač moral na podlagi kompromisa rešiti to zadevo. Da pa je bilo proti razlastitvi nemških knezov oddano tako malenkostno število glasov, je posledica sklepa desničarskih strank naj pri včerajšnjem plebiscitu voliici ne oddajo glasov.
Berlin, 21. Junija (Radio) Povprečna udeležba pri včerajšnjem ljudskem glasovanju glede brezodškodninske razlastitve bivših nemških knezov je bila 36%. V Berlin-u je znašal odstotek 66%, v Hamburgu 52.5%, v Lipskem 51.9%. V 11 volilnih okrožjih je znašal odstotek 40—50%. Najslabša udeležba je bila v okrožjih Nižja Bavarska in zgornje Frankovsko. Kakor izve »B. Ztg. am Mittag« je vlada sedai trdno odločena da bo z vsemi silami delala na parlamentar ni ureditvi zakona o razlastitvi bivših knezov. Rešitev tega zakona je stavljena že na dnevni red jutrišnje seje pravnega odbora. O zakonu se bo razpravljalo kot drugi točki, kjer je kot prva točka na dnevnem redu predlog, naj se ukine zakon o zaščiti republike.
Berlin, 21. junija r. Agitacija za plebiscit je bila izredno živahna in ostra. Borba je dobila velik obseg, trošili so se milijoni. Na javnih ulicah so nosili žare, obdane s črno-rdeče-zlatimi zastavami, druge pa, ki so imele rdeče zastave. Napisi so pozivali pristaše, naj darujejo prispevke za borbo. Pangermani so pozivali na borbo proti piač-kanju vladarskih imetij, komunisti pa so poživljali naj nikdo ne da svojega glasu za to, da reši bivše vladarje. Pred vrati tovarn se niso delili samo letaki, ampak cele gomile agitacijskih brošur. Cele kolone bi-ciklistov so se vozile po ulicah, vsak je imel na hrbtu veliko črko, vsi skupaj pa so tvorili stavek: »Pojdite na plebiscit in glasujte z »da«. Na dvorišča raznih hiš so prihajale kolone agitatorjev, ki so soglasno poživljali na plebiscit. Med odmori pevskih zborov so bili govori in so se deklamirale pesmi. V
mnogih kinematografih so se predvajali filmi z geslom: »Niti enega ficka za vladarje« Socijalni demokrati so velike vozove za pohištvo naslikali s slikami o pohlepu bivših vladarjev in o bedi naroda. Na kijoslkih je poleg Loblcrvega plakata s sliko Hinden-burga kot rešitelja, plakat Hindenburgove vlade v mnogo večjem obsegu, za Hinden-burgovo glavo pa Je še večja glava bivšega cesarja s tekstom: »To Je rešitelj Viljema II! Dajte mu 20. junija pravi odgovor!« En plakat je sestavljen kot proklamacija bivšega cesarja, nad njim pa cesarska krona. Ima napis: »Poziv mojemu narodu«, in je podpisan z znanim Viljemovim avtogramom Plakat vsebuje naredbo, ki je bila zaplenjena pri pučistih in v kateri se odrejajo ostri koraki po prekem sodu in smrtne obsodbe proti republikancem, v malem kotu pa je napisano na rdečem lističu: »Tako bi cesar Viljem postopal, ako bi zasedel prestol!« Šef berlinske policije tega plakata ni hotel odstraniti in ie rekel, da za njega ni mero-dajen primer šefa monakovske policije, ki te proklamci.ie ni dal nabiti.
Začasna rešitev avstrijske vladne krize
V ospredju dr. Rintelen
Dunai, 21. junija s. Zdi se, da bo vladna kriza, ki je nastala vsled šolske stavke, začasno zaključena na ta način, da bo štajerski deželni glavar dr. Rintelen prevzel namesto dr. Schneiderja, ki je odstopii, prosvetno ministrstvo. Vodstvo krščansko socijalne stranke ga je povabilo, naj vstopi v vlado, vendar pa je dr. Rintelen počakal z odločitvijo, dokler ni dobi! pristanska od vodstva štajerske deželne stranke. Stranka je danes opoldne po v odurnem posvetovanju z ozirom na težavni položaj pristala na vstop dr. Rintelena v vlado.
V parlamentarnih krogih računajo, da s tem kriza še ni končana in da bo zvezni kanceiar dr. Ramek prej ali slej odstopil. Vsled tega se splošno govori, da bo prevzel dr Rintelen kot zvezni kancelar sestavo nove vlade. Začasno t. J. najmanj do povratka dr. Seipla, ki biva trenotno na evharističncm kongresu v Ameriki, upajo, da b > zadostovala izmena prosvemega ministra in da bo mogoče doseči s socijalnirni demokrat' sporazum o visečih prosvetnih vprašanjih.
Italija sklepa pogodbe
Rim, 21. junija o. Italijansko-turškemu dogovoru, ki je bil podpisan v Rimu preteklo soboto ter urejuje izročitev zločincev med Turčijo in Italijo, bodo sledili drugi dogovori, ki bodo sklenjeni, kakor pravi agentura »Radio Nazionale«, tekom meseca julija. Najvažnejši izmed teh dogovorov bo prijateljski pakt med obema državama. Na ta način se bodo odnošaji med Rimom in Angoro še bolj konsolidirali. Ista agentura pravi, da bo Italija sklenila v kratkem prijateljski dogovor tudi z Rumunijo.
<JUTRO» ': t. 140
Odkritje o italijanskih namerah na Balkanu
Pariški »Imparcial France* objavlja dolg članek o «Mussolinizmu na Balkanu«, v katerem obširno razlaga »zgodovino albanskega posojila*. Najprej piše. da italijanski diplomatski agenti pravijo v balkanskih prestolnicah, da je dr. Stresemann prevzel ulogo kneza Bulowa in da skuša ustanoviti franco-sko-nemško zv®zo ia sporazum med Franoijo. Nemčijo in Rusijo. Kot kompenzacijo naj bi do/bila Nemčija popolnoma proste roke na Balkanu in bi skušala realizirati svoj načrt Berlin-Bagdad.
Spletke so zasledovale cilj, da bi nekatere balkanske dTŽave vpletle skupno akcijo Anglije in Italije proti Turčiji. Ker ie bila Grčija pridobljena, je šlo samo še za to, da se doseže, da Bolgarska, ne bi v slučaju vojne napadla Grči-ie. Jugoslavija pa ne Italije. Skušali so tudi zagotoviti mir med "Rumunijo in Madžarsko, da ne bi Madžari napadli Rumunov, ako bi se vmešavala Rusija in načela vprašanje besarabske meje. Pravijo, da je zato angleški zunanji minister Chamberlain prijateljski razpoložen do Madžarske.
Ali italijanski diplomatski agenti so bili aktivnejši v Albaniji, ki jo je že mogoče smatrati za italijansko kolonijo. Predsednik in diktator Ahmed beg Zo-zu se opira na Italijo, ker se boji. da ea ne strmoglavijo. Zato se vrše seje ministrskega sveta v kleti njegove hiše. Posebno dobro ilustrira metode, ki se jih poslužuje Mussolini na Balkanu, zadeva albanskega finančnega ministra in »albanskega posojila«.
Albanski finančni minister Muiija beg Libohova se je nastanil v Parizu, da bi tu urejeval albanske finance. V tem času je kupil veličastno vilo v Rimu. Minister je hotel osnovati albansko Narodno banko in skleniti posojilo v inozemstvu. Banka je bila osnovana večinoma z albanskim kapitalom. Italija pa ie dala preduiem posojila, toda z gotovimi n -goji. Albanija je prejela 50 milijonov zlatih frankov s 13 odst. obresti, kar /naša 6.5 milijonov zlatih frankov na leto. Albanija se je morala obvezati, da plačuie te obresti od popisa pogodbe dalie. Na ta način jo je imela Italija na vajetih. Ni izključeno, da je vse to le pretveza za izkrcanje italijanskih čet v Albaniji. «da bi tako imela jamstvo® in «da bi mogla braniti italijanske inte-rese.
Navzlic vplivu predsednika Ahmeda bega Zoga je albanski parlament ostro kritiziral politiko finančnega ministra in sklenil, da se ima izvesti anketa o vsem tem. Ker je bilo albansko časopisje nezadovoljno s tako rešitvijo zadeve, ga je vlada kratkomalo udušila. Uredniki sede v zaporih, nekaj pa jih je bilo tudi ubitih.
«Imparcial» dodaja, da je Albanija zaradi vsega tega slab steber za balkansko politiko Mussolinija in da je treba ugotoviti, kak je položaj zato tudi v drugih državah. Končno opominja list Mussolinija, da Italija ni nikdar imela sreče, kadar se je bavila s politiko na Balkanu in v državah, večjih od nje.
Francoski glas o blejski konferenci in o položaju na Balkanu
Pariški dnevnik «Temps» se bavi na uvodnem mestu o delu in zadnjem sestanku Male antante na Bledu. List povdarja, da je metoda teh sestankov izvrstna. da se na njih zajamči popolno edinstvo v akciji Male antante, ki je tako potrebno v težkih prilikah mednarodne politike. Govoreč o rezerviranem tonu komunikeja blejske konference pravi, da že samo dejstvo, da so v njem precizirana vprašanja, o katerih se ie razpravljalo, zadostuje, da se podčrta važnost te konference, v kateri so hoteli nekateri videti pričetek balkanskega Locarna ali celo Locarna Srednje Evrope. Iz obnove defenzivne pogodbe se vidi, da je Mala antanta blok, ki ga ne more nikdo resno streti. Kdor bi skušal izzivati ta ali oni zavezniški narod, bi izzval takoj intervencijo drugih dveh. Ko ugotavlja, da je teritorijalni status quo življenski interes vseh treh držav, pravi «Temps> dalje, da ima še vsak narod posebej razne pomoči, ki mnogo pripomorejo njihovi sigurnosti. Tu je ali-iansa Rumunije s Poljsko, sporazum polisko-češkoslovaški, sporazum fran-cosko-češkoslovaški, tu obstoje dalje zveze Francije z Jugoslavijo, ki je zopet uresničila svoje zbližanje z Italijo. Pri vsem tem je jasno, da obstojajo resne garancije za vzdržanje miru. Kljub temu pa je na mestu previdnost, ker ie treba računati z jakim pokretom ujedi-njenja Nemčije z Avstrijo, z vztrajnim delovanjem tajnih madžarskih društev. Treba je ustvariti občutek, da so vse mirovne pogodbe popolnoma nespremenljive. Samo tako se odvzame pogum intrigiranju reakcijonarcev v premaganih državah in samo tako se bo rešilo definitivno vse ono. kar se je pridobilo z zmago zaveznikov. V tem delu za konsolidacijo miru-na podlagi mirovnih pogodb ie vloga Male antante kapitalna. V čast državnikov v Pragi, Beogradu in Bukarešti je. da so znali igrati to vlogo vestno in z razumevanjem realnosti. Balkanski Locarno je v okvirju bližnje bodočnosti in tudi ideja balkanskega pakta in vzajemne garancije se bo mogla zopet sprejeti v primernem trenutku. Vse to bo uspelo, cim se položaj v Grčiii konsolidira in čim pokaže Bolgarija modrost, da izpopolnjuje svoje obveze in da se lojalno prilagodi duhu in besedi pogodbe. S te strani se poli-
tični horizont, kolikorkoli ie sicer moten. nekoliko jasni, za kar je treba zahvaliti obstoju in vplivu Male antante.
Ostre Churchillove izjave proti boljševikom
d London, 20. junija Finančni minister Churchill je izjavi!: Delavska stavka v premogovni industriji bi bila lahko izostala, ako bi šlo samo za konflikt med Angleži. Toda ruski boljševiki skušajo, da že itak dovolj velike težave še povečajo. Ti zločinci, ki so uničili svojo lastmo dnžavo, delajo vztrajno na tem, da uničijo tudi našo državo. Naš otok je največja obramba proti svetovni revoluciji. Ako bi mogli boljševiki izločiti našo državo kot živo silo, mislijo, da bi bil svet zrel za splošni pofcolj buržuazijskih tiranov. To jim ne bo uspelo, ker podcenjujejo silo naše svetovne države. Naš parlament ln naša demokracija bosta obstojala in os-tala slavna tudi tedaj, ko bodo boljševiki že pokopani v osvobojeni Rusiji. Največja pogreš-ka je bila ia, da smo dovolili ruskim intri-gantom prihod v Anglijo.
Zopet incident v Ženevi
Pariz, 21. junija, s. *Dally Mail» poroča iz Ženeve, da je prišlo pri zasedanju med« narodne delovne konference do nadaljne« ga incidenta. Med govorom italijanskega delegata Rossinija se je neki drugi delegat žaljivo izrazil o sedanjem režimu v Italiji. Italijanski zastopnik na konferenci je proti temu protestiral, vsled česar je prišlo do burnih scen.
Zakon o 8urnem delovniku v Angliji
London, 21. junija (Radio) Jutri pride pred spodnjo zbornico zakonski načrt o uvedbi osemurnega (telovnika v premogovni industriji. Vlada bo pospešila sprejetje v obeli zbornicah. Zakon o sedemurnem delovniku ostane še nadalje v veljavi ln bo Ie suspendiran za dobo treh' ali petih let. Istočasno bo vlada predložila tudi zakonski načrt o odredbah za reorganizacijo premogovne industrije.
London. 31. junija (Radio) Glavni tajnik rudarske zveze Coo-k preti, da bodo rudarji zapustili sesalke, ki branijo rudnike pred poplavo, ako bi vlada še nadalje vztrajala pri svojem predlogu glede osemurnega de. lovnika.
Anglija obžaluje izstop Brazilije in Španije
London, 21. junija. (Radio). Zunanji mi« nister Chamberlain je sporočil spodnji zbornici, da je prejel potrdilo vesti o iz« stopu Brazilije iz Društva narodov. Mini« ster iskreno obžaluje ta korak Brazilije in upa, da se bo ta država še premislila iz« stop iz tako velike in vedno bolj razvija« joče se mednarodne organizacije. O slič« nem koraku Španije nima Chamberlain še nikakega oficijelnega poročila, vendar se to lahko zgodi.
Madrid, 21. junija. (Radio). Angleški kralj je poslal španskemu brzojavko, v ka« teri izraža upanje, da Španija ne bo izsto« •pila iz Društva narodov.
Nemčija in razorožitvena konferenca
Berlin, 21. junija. (Radio). V seji zuna« njega odbora jc podal grof Bernstorff po« ročilo o razorožitveni konferenci v Ženevi. Konferenca ni sklenila ničesar, kar bi Nem čijo vezalo. Odbor za zunanje zadeve je odobril udeležbo Nemčije na prihodnjih razOTOžitvenih konferencah.
Mosulska pogodba
* London, 21. junija. (Radio). Na interpe« lacijo o mosulski pogodbi je izjavil Cham« berlain, da sta jo ratificirali turška in ira« ska zbornica. Minister želi, da bi čimprej to storila tudi Anglija. Kralj bo ratificiral pogodbo v par dneh.
Številne aretacije v Smirni
Angora, 21. junija, s. Število oseb, ki so. bile radi atentata na Kemal pašo aretirane, znaša nad 50. Med aretiranci je tudi 20 po« slancev.
Pogreb kraljice Olge
Rim, 21. junija, s. Pogreb bivše grške kraljice Olge se bo vršil jutri opoldne. Zemski ostanki kraljice Olge bodo prepe« ljani v Firenze, kjer jih bodo položili v grobnico ruske cerkve, kjer počiva tudi njen sin kralj Konstantin.
Atene, 21. junija, s. Listi poročajo, da je Pangalosova vlada naročila grškemu posla« niku v Rimu, da se udeleži pogreba kralji« ce Olge in da položi na mrtvaški oder ve« nec v imenu grške vlade.
Naloge ameriških Nemcev
Ber.in, 21. junija (Radio) Nemški klub iz Chieaga, ki je prišel v domovino, je priredil v hotelu Adlon svečan sprejem, ki so se ga udeležili tudi državni kancelar dr. Mars, zunanji minister dr. Stresemann in ameriški veleposlanik. V svojem pozdravnem nagovoru je dejal dr. Stresemann, da je glavna naloga ameriških Nemcev, da v svoji domovini pobijajo vse ono, kar še danes skušajo nekateri uveljaviti proti Nemčiji. Zlasti velja to za one, ki še vedno trdijo, j da je Nemčija kriva svetovne vo.tee in ki ' hočejo biti hkrati tožitelji in sodniki. Za-! vedajoč se svoje čiste vesti, so Nemci pri-; pravljeni ukloniti se vsaki nepristranski ! razsodbi glede nastanka svetovne vojne. I Ameriški veleposlanik v Berlinu je v svo-1 jem govoru proslavljal pomen nemškega elementa za razvoj Zedinjenih držav. Na-glašal Je, da je baš nemški element spravi! v življenje v Ameriki gotovo svobodo mišljenja, objektivnost in zakonitost. Z imeni Lu:her, Goethe in Kant je vse re-' Ceno
Minister dr. Beneš in Jugoslov.-českoslov. lige
Maribor, 20. junija. Na povratku z blejske konference v Prago se ie češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš peljal skozi Maribor. Glede na značaj njegovega potovanja seveda ni bilo oficijelnega sprejema, kljub temu pa je bila na peronu precejšnja skupina ljudi, ki so izvedeH iz «Jutra», da se bo odlični češki državnik vračal s popoldanskim dunajskim brzovlakom in so došli pogledat na postajo. Dr. Be-neša so prišli pozdravit v imenu Jugo-slovensko-češkoslovaške lize v Mariboru njen podpredsednik dr. Reisman in odbornika dr. Rapotec in Borko, v imenu Češkega kluba pa predsednik Bureš in odbornik podravnatelj Jiroušek. Brž ko se je brzovlak ustavil na postaji, je dr. Beneš v spremstvu poslanika Sebe in generalnega konzula Babka izstopil iz salonskega voza in vidno vzradoščen stopil k delegaciji, ki mu je na meji Jugoslavije prinesla pozdrave čeških rojakov ter prijateljev jugoslovensko-če-škoslovaškega kulturnega in gospodarskega zbližanja in sodelovanja, ki se zbirajo okoli lige.
Dr. Beneš je takoj začel razgovor s člani deputacije. Posebno ga je razveselilo poročilo predsednika »Češkega kluba» BureŠa, da živi v Mariboru okrog 400 Čehov, ki so organizirani v »Češkem klubu*. Vprašal je, kakšne službe zavzemajo po večini in ali obstoje v Mariboru tudi češka gospodarska podjetja. Nato se je obrnil k podpredsedniku tukajšnje Jugoslov.-češke lige dr. Reis-manu in vprašal smehljaje: — No, kaj pa dela liga?
Dr. Reisman ga je posebej opozonl, da se pripravljamo na kongresa v Pragi in na Bledu. Na vprašanje, kakšno stališče zavzema službeno nasproti ligam, je minister dr. Beneš odvrnil:
Mi jih seveda radi podpiramo in se veselimo njih delovanja in uspehov. Take lige, ki imajo namen, da zbližujejo dva naroda, so se povsod obnesle; imamo iih tudi z drugimi narodi in vrše važno službo, ker oficijelna zastopstva že po svojem službenem značaju ne mo. rejo storiti vsega. V ligah se zbirajo razni ljudje, ki čutijo notranjo potrebo, da delajo za zbližanje obeh narodov. Češkoslovaška država ima v ligah samo dobrodošlo moralno oporo v -prijateljskih deželah.
Ko je minister izmenjal še nekoliko besed z navzočimi, se je prijazno poslovil od vsakega in vstopil v svoj salonski voz, da nastopi pot v domovino. Poslanik Šeba se je vrnil z večernim vlakom.	t
Mariborska liga se iz lahkoumevnih razlogov — saj stojimo na koncu družabne sezone —■ omejuje na tekoče notranje delo. Na kongres v Prago bo poslala kot delegate dr. Reismana in B. Borka, dočim bo njen predsednik poslanec dr. Pivko zastopal hkrati Zvezo lig v Beogradu. Na kongresu bosta iz vrst mariborske lige referirala dr. Pivko in Borko. Za kongres v Ljubljani, oziroma na Bledu, ki bo 7. in 8. avgusta, se kaže že sedaj živahno zanimanje in je pričakovati, da bo Maribor častno zastopan. Ker bo blejski kongres hkrati tudi kongres čeških organizacij v Sloveniji, je umljivo. da se nanj pripravlja tudi agil-ni Češki klub. čigar člani se odlikujejo po oravi češki disciplini, kadar gre za vprašanja občega značaja.
V informacijo na še omenimo, da je v Maribor pravkar prispela 5. številka ?lasila lig «Češkoslov., jihoslov. liga». Številka prinaša na uvodnem mestu izvleček iz predavanja dr. Karla Kadleca o jugoslov. narodnem edinstvu. obsežen političen pregled in veliko raznovrstnega informativnega gradiva.
Komunistični nemiri v praškem senatu
Praga, 21. junija, k. Ko je danes senat po ureditvi formalnosti pričel posvetova« nje o osnutku agrarnih carin, ki ga je po« slanska zbornica že sprejela, so zagnali ko« munisti pri poročilu prvega poročevalca ve lik krik. Ropot so nadaljevali tudi med go« vorom drugega poročevalca do konca po« ročila.
Železniški nesreči
Pariz, 21. junija. (Radio). Pri Toursu se je ponesrečil brzovlak Pariz«Bordeaux. Šest potnikov je mrtvih in 30 ranjenih.
Kodan), 21. junija. (Radio). V bližini mesta sta trčila skupaj potniški in motoT« ni vlak. Nekaj voz je bilo popolnoma raz« bitih. Dvanajst oseb je bilo hudo ranjenih.
Senzacionalen umor
Varšava, 21. junija, s. Veliko pozornost je vzbudil umor bivšega poveljnika Petij u: rove armade generala Ospilka, ki je bil včeraj v svojem stanovanju v Grodku s puško ustreljen skozi okno. V merodajnih krogih zatrjujejo, da je bil umor generala sklenjen v Moskvi.
Velika nesreča z granato
Praga, 21. junija. (Radio). Na vežbališcu v Popradu na Slovaškem se jc med vajo razletela ročna granata, ki je enega pod« poročnika in šest vojakov popolnoma raz« trgala.
Tat na angleškem dvoru
London, 21. junija. (Radio). Dvorna stra« ža je aretirala neznanca, ki je hotel v pa« lači Buckingham vdreti v kraljeve sobane. Kralj ni bil prisoten.
Po vse j Stovenni gre glas. le ^Domovina" ie za nas!
Načrt novega stanovanjskega zakona
Stanovanjski zakon se podaljša do 1. novembra 1927 in spremeni v nekaterih točkah.
Aktivni državni uradniki, oficirji in pod-oficirji, uslužbenci, služitelji, njihove vdove in rodbine, razen uradnikov in
Beograd, 21. junija p. Minister za socijalno politiko Simonovič je predložil skupščini načrt zakona o podaljšanju in spremembi dosedanjega stanovanjskega zakona. Najvažnejše spremembe v tem zakonskem predlogu so:
člen prvi govori o tem, da se omejitev svobodnega razpolaganja s stanovanji v starih zgradbah podaljša do 1. novembra 1927.
Člen drugi veli: Ako oni mali lastnik, kateremu je na prosto razpolaganje eno stanovanje, dokaže, da nima dohodkov in imetja, temveč da se preživlja od najemnine, mu pristojno sodišče na zahtevo, po svobodni oceni dokazov, da prosto na razpolago tudi dra" go stanovanje, ki se nahaja pod isto streho, ako smatra, da mu je že dovoljeno stanovanje nezadostno za življenje.
Člen šesti se glasi: V starih hišah ne morejo dobiti stanovanj oni, ki niso za ščitesni. ki imajo svojo hišo v istem kraju bodisi na svoje ime ali na -ime žene in otrok, s katerimi stanujejo skupno. Vsi taki najemi v starih zgradbah se imajo v enem mesecu, ko stopi zakon v veljavo prijaviti stanovanjskemu sodišču prve stopnje, da se oddajo drugim osebam, zaščitene po členu 12, sicer se kaznujejo z denarno globo v korist fonda za zidanje malih stanovanj.
V	členu desetem se točka 5 izpreme-ni: Ako je potrebno rušenje stare stavbe v svrho zgraditve nove, ki pa mora imeti 50 odstotkov več prostorov, se sme to določiti edino z uverenjem pristojne mestne gradbene oblasti.
V	prvem stavku člena 12. se številka 6 zamenja z številko 10, številka 9 pa z 12. Prva točka se izpremeni tako:
oficirjev, ki so zdravniki in inženjerii, kakor tudi zobozdravniki, živinozdrav-niki in arhitekti, ako imajo pravico do svobodne prakse, istotako tudi oni državni uradniki, ki to prakso vrše, četudi niso dobili pravice do tega. Točki 2. se na koncu doda: Brez ozira na to, ali so dobili pravico na izvrševanje iste ali ne.
Točke pod 3, 4, 7, 8, 10 ter prvi m drugi odstavek pod 11 izostanejo. Točka pod 5 ostane kot točka 3 ter se ji na koncu doda: Akn so slabega gospodarskega stanja. Točka pod 6 ostane kot točka 4, 9 pa kot točka 5, kateri se doda: ako skupni mesečni zaslužek vseh članov dotične rodbine, ki stanujejo v istem stanovanju ne presega 2500 dinarjev. Ocena višine zaslužka je podvržena prostemu prevdarku sodnikov. Po novi točki 5 se doda:
Oseb iz točke 1 in 2 tega člena, ako imajo razen zakonitih prejemkov še druge dohodke, ki znašajo letno več kot 30.000 Din, nimajo pravice posluževati se ugodnosti tega zakona.
Člen 17 se glasi: Ako so državni uradniki, uslužbenci ali služitelji premeščeni, izgubijo pravico do stanovanja v roku treh mesecev po razrešitvi svoje dolžnosti v dotičnem kraiu.
Člen osmi veli, da se vse odredbe stanovanjskega zakona iz leta 1925, ki se protivijo temu zakonu, razveljavljajo.
Člen deveti pravi, da stopi zakon v veljavo, kn ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se objavi v Službenih Novinah.
-SS-
Kralj zopet zdrav
Beograd, 21. junija, p. Kralj je zopet zdrav, toda ostane v Beogradu, kakor se zatrjuje, najmanj dokler se v Narodni skupščini ne sprejmejo beograjske konven« cije. Nato odide kralj na Bled.
Nettunske konvencije pred Narodno skupščino
Beograd, 21. junija. Vlada bo predložila nettunske konvencije v sredo Narodni skupščini, razprava o njih pa ee bo verjetno vršila šele v jesenskem zasedanju.
Kakor se zatrjuje, se je zunanji minister Ninčič na Bledu v razgovoru z novinarji nu-doval, da se nettunske konvencije pri nas najostreie kritizirajo, ne da bi javnosti bila že znana njihova vsebina. Ce bi to bilo res, bi bil kriv edino dr. Ninčič, ki se m pobrigal za to, da bi bila javnost pravilno poučena o teh tako važnih konvencijah. Toda ni res, da bi bila javnosti vsebina konvencij neznana. Samo to je, da ji niso znane s strani dr. Ninčiča, pač pa iz italijanskih virov, ker so, kakor znano, italijanske uo-vine zelo obsežno in z velikim zadovoljstvom objavile njihovo vsebino kot izredno ugodno za* Italijo. Dr. Ninčič je v svojem mnenju, da v konvencijah ni nič etako strašnega*, dobil zaveznika tudi v radičevcih, katerih šef je svoj čas hotel Jugoslavijo razoroziti celo s pomočjo Italije in katerim torej ne more biti strašna nobena prednost in noben uspeh Italije. V tukajšnjih opozicijskih krogih je simpatično odjeknil odpor zagrebške trgovske in obrtniške zbornice proti ministru trgovine in industrije dr. Krajani, ki je tako žalostno kapituliral glede teh konvencij, radi katerih je preje neprestano grozil z demisijo ...
Pribičevič v Bosni in Hercegovini
Navzlic šikanam in terorju radikalov šest krasno uspelih shodov.
Beograd, 21. junija, p. O pravoslavnih praznikih je predsednik SDS priredil v Bosni in Hercegovini, in sicer v Sokolcu, Višegradu, Rogatici, Foči, Kalinovniku in Trnovu šest shodov, ki so prav vsi, na« vzlic šikanam oblasti in terorju radikalov, krasno uspeli. V soboto je prispel PriKiče« vid v Sarajevo, kjer ga je pozdravila veli« ka množica in ga spremila v hotel. Pribiče« vid se je zahvalil za burne pozdrave s kratkim govorom, v katerem je kar naj« ostrejše napadel sedanjo vlado, kot režim nereda, nesposobnosti in lenobe. Pribičevi« čev govor je prekinil policijski uradnik, češ, da ni dovoljen, ker ni naznanjen v Sa« rajevu noben shod!
Zbor v Sokolcu je policija najprej pre« povedala, pozneje pa, videč da je vreme zelo slabo in misleč, da itak ne bo ljudi, dovolila. Zbralo pa sc je navzlic vetru in dežju nad 1000 kmetov. Pribičevič je go« voril zelo ostro. Ugotovil je, da prodira SDS zmagovito tudi v kraje, kjer so dose« daj izključno gospodovali radikali ali pa radičevci. Koalicija RR je najboljši pod« pornik velikih uspehov SDS med narodom, kateremu se odpirajo oči in ki spoznava, da je zavezništvo radikalov in radičevcev etabliralo režim korupcije, partizanstva, nestrpnosti in lenobe.
Enako ostro je govoril Pribičevič tudi na drugih shodih. V Beogradu so njegova iz« vajanja radikale silno razočarala, ker je znano, da so se zadnje dni pojavljale kom« binacije, po katerih naj bi prišlo do sode« lovanja med radikali, SDS, enim delom da« vidovičevcev in radičevcev.
Burne radikalske skupščine
Beograd, 21. junija, p. Včeraj se je vrši« lo v Beogradu v posameznih mestnih okra« jih več radikalskih skupščin, ki so potekle jako burno. Na skupščini v savamalskem okraju sta govorila bivši minister Krsta Miletič in sedanji beograjski podžupan Bo« bič. Oba sta napadala notranjega ministra Maksimoviča. ob burnem pritrjevanju zbo« rovalcev. ki so kričali «Dolje beograjski Pangalos*.
Invalidski kongres na Cetinju
Cetinje, 21. junija, p. Tukaj se je vršil danes veliki kongres invalidov iz vse države. Zborovanje je poteklo v popolnem redu in miru. Izvoljena je bila dosedanja uprava udruženja. Kongres je izrekel centrali zadovoljstvo za dobro uvedeno akcijo, sprejel pa je resolucijo, v kateri ostro obsoja vlado zaradi njenega postopanja proti invalidom. Resolucija zahteva nujno revizijo invalidskega zakona, ki ubija več invalidov, kot pa jih je sovražnik na fronti. Kongres je posebno obsojal bivšega finančnega ministra dr. Stojadinoviča, ki mu očita, da je ustvaril c invalidsko Golgotos.
Politične beležke
«Hrvatova» zloba proti radičevcem
Včerajšnji »Hrvat« si da poročati, da je Mussolini izrazil svoje osobito zadovoljstvo nad držanjem zagrebške policije povodom nedeljskih demonstracij. Tako nismo mi tolkli niti po tržaških Slovencih — je baje dejal Mussolini, kakor je zagrebška policija batinala zagrebške meščane. Zagrebška rohci j a je izvrstno branila italijanske interese. »Hrvat« dodaje še, da bo radičevski podsekretar v notranjem ministrstvu dr. Pernar dobil za to posebno italijansko odlikovanje. Akoravno je »Hrvatn-va« vest očividno izmišljotina, ie vendar napravila v Zagrebu velik vtis in je znaten del ogorčenja obrnila proti radičevcem.
Slovenski denar fašistom v Rim
Vrši se velika agitacija od strani SLS, da njena Javna podorganizacija (Orli) v čim večjem številu gredo v Rim na izlet. Samo potni prispevek stane za eno osebo 1300 Din, koliko pa se bo zraven tega porabilo, je težko računati, ali izpod 2500 Din za osebo vse skupaj ne bo za najskromnejše. Orli bodo znosili torej lep denar fašistom v Rim in to v času, ko vse stoka in toži o krizi, fašisti pa žive od katoliških tujcev, ki jim nosijo denar v milijonskih vsotah. V času, ko Lahi na vso moč gonijo Slovence, ko ni še pozabljen ricinus in Narodni dom, ko gonijo zadnje ostanke narodnega jezika iz šole in Je začel tudi v cerkvi pritisk na naš narod v Julijski Krajini, v času, ko se objemajo papež in kardinali z Mussolinijera in Bordonarom, v takem času smatrajo neki Slovenci za umestno, in to celo mladina, ki trdi, da telovadi, da aranžirajo velika romanja v Rim. v mesto nasilja nad Slovenci, v kraj, kjer brusijo meč zoper naše ubogo ljudstvo V zahvalo naj nosijo Orli milijone v Rim, da vrnejo Lahom tiste lire, ki so jih dali za naše šume. Sramota! Če že hočete romati, Bog je povsod, romarskih cerkva pa je dovolj doma in drugod, da ni treba hoditi k fašistom.
Naši onstran grainc
p— plovna družba »Cosulich« je imela s\ oj občni zbor. S svoji.ai 250 milijoni za« vzema tt mesto med pokrajinskimi plov* nimi družbami. Bilanca za lansko leto se za« ključuje s čistim dobičkom 26,649.580 lir. Razdeli se 8 odstotna dividenda.
p— V Piran se je vrnil iz ruskega ujet« ništva Ivan Vižintin. Ujet je bil leta 1916. in živel po raznih krajih. Šele letos je mo« gel priti v stik z italijanskim konzulom v Moskvi, ki mu je izposloval vrnitev.
p— Samomor. V mestni ubožnici v Go« rici se je zastrupil 631etni Ivan Černe. Bo« lan je bil na živcih.
p— Dva napadalca prijeta. V noči 1. t. m. je bil v Trstu napaden in oropan 391etni Fran Furlan iz Rihemberka. Napadla sta ga dva človeka in mu vzela 450 lir. Policija je sedaj aretirala 241etnega Henrika špehonjo in SOlctnega O Rossija, ki sta osumljena napada na Furlana. Aretirali so tudi neko žensko, ki je bila v zvezi ž njima
Otvoritev Groharjeve
razstave pri Jakopiču
Ljubljana, 21. junija. Ob petnajstletnici smrti Ivana Groharja jc priredila Narodna galerija v Jakopičevem paviljonu pod Tivolijem spominsko razstavo del prerano umrlega umetnika. Marljivim zbirateljem sc je osrečilo zbrati ob tej priložnosti velika število Groharjevih slik. ki so zdaj prvič skupno razstavljene. Poziv Narodne galerije vsem lastnikom Groharjc-\ ih stvari je našel poslušna ušesa in tako smo dobili, razstavo, ki tvori tudi kot prireditev svoje vrste časten mejnik v popularizaciji naše upodabljajoče umetnosti.
Otvoritev razstave je bila v nedeljo ob 12. uri. V imenu Narodne galerije ie govoril otvoritveno besedo profesor Cankar. Omenil je uvodoma namen Na-i j dne glerije, ki jc hotela s to razstavo : kazati celoten umetnikov opus. Zatem prešel govornik na najbolj značilne faze umetnikovega razvoja. Dela v so->i na desno od vhoda so nastala še v dobi Groiiarjevega učenja, v času. ko se je umetnik boril za izraz ter se je o ara! na šolsko tradicijo. V tej. prvi dobi svojega razvoja ie streme! Grohar po pravilnosti risbe, kompoziciji figur ter po konvencijonalno določeni lokalni barvi. To je doba Groharjevih genre-slik. Velik preobrat je nastal v Groharju oko-lu leta 1900.. ko se je umetnik posvetil študiju svetlobe ter so začeli nanj deli, -atj vplivi mojstra Segantinija. Celo s;kar Bocklin je zapusti! v Groharju nekoliko vplivov, toda to je bila le kratka iu ntalo pomembna epizoda. Kmalu nato je prešel Grohar k svoji veliki izpovedi s slikanjem specifično domače pokrajine.
Slike iz druge dobe Groharjevega mietniškega ustvarjanja vidimo v sobi ud levo od vhoda, kjer visita poleg drugih del nežna «Pomlad» in «Macesen» ior karakterističen «Koprivnik». Višek ;a je dosegel Grohar s svojimi ueli. ustvarjenimi od 1. 1905. do smrti. Stvari, matere je ustvaril v tej dobi, so postale aaravnost simboli vsega našega življenja n naše usode. Grohar je s svojim delom d\ ignil našo umetniško produkcijo po kvaliteti na mednarodno višino.
Siike, ki so nastale kratko pred Groharjevo smrtjo, so najčistejše in najbolj poduhovljene tvorbe. Kmečko delo ie Grohar upodobil v naravnost monumen-talnili slikah, v vizijonarnih barvah. S svojim «črednikoin ie podal svojo umetniško konfesijo. obenem izpoved . i roda. Slika ie ostala nedovršena ter je posebno danes priča Groharjeve usode, ki ni hotel;!, da bj umetnik dovršil svoje živl.iehsko delo.
Po otvoritvenem nagovoru so si šte-\ i! h i obiskovalci ogledali razstavljena dela. Naro-.ina galerija je izdala tudj leo katalog s seznanom umetnikovih del in s potrebnimi življenjepisnimi podatki.
';:tro> je o Groharju že pisalo, vendar raj sledi na tem mestu šc enkrat kratka re.vapitulaci.ia njegovega zunanjega življenja: Grohar se jc rodil v Sorici nad Železniki I. 1367. Bil je dninarjev in, pohajal najprej domačo ljudsko šo-potem pa služi! za drvarja, hlapca in pastirja pri kmetih. Ker je kazal lepo nadarjenost za risanje, ga je domači ronik poslal v Kranj, da bi se izuril v v:ka:-stvu. Ko jc dorasel tej primitivni šoli je še! v Zagreb, potem je moral k
kan. ter je delal v iitografski delavnici. Skušal je priti na slikarsko akademijo v Benetke, toda ta poskus ga je stal bridkega razočaranja. Ko je odsluži! vojaški rok. ga je kranjski deželni odbor poslal v Gradec na risarsko akademijo. L. 1895. ic skušal priti na dunajsko akademijo. Potem je obiskal Mo-nakovo. se vrnil zopet domov, šel zonet v Monakovo. risal v Ažbetovj šoli. nato Pa s*e definitivno vrnil v Ljubljano ter e slikal po Gorenjskem krajine. Na Gorenjskem so tedaj iela nastajati njegova najlepša dela.
Grohar je bil tudi organizator naših umetniških razstav v tujini. S posebno vnemo je deloval v Zagrebu in Beogradu ter v Sofiji. Obisk spominske razstave ob 15 letnici umetnikove smrti bodi vsakemu našemu izobražencu dolž- i
nostni čin, ki ga je treba izvršiti ne le iz pietete, ampak tudi v interesu naše kulturne zavesti.
Jubilant Ivo Muhvič
V nedeljo, 20. junija, se je vršila v Zagrebu proslava višjega vojaškega ka-pelnika Savske divizije, skladatelja Ivana Muhvžča. Muhvič jc rodom z Reke, realko in učiteljišče ie obiskoval v Zagrebu, potem se je vpisal na konserva-torij, kjer je bil dijak profesorjev Novaka in Berse. Nekaj časa je poduče-val glasbo r.a zagrebškem učiteljišču ter je bil drugi dirigent pevskega društva «Kolo». Na Reki in na Sušaku je nastopal kot kapelnik z lepim uspehom, leta 1901. pa je stopil v armado, kateri je ostal zvest do današnjega dne.
25 let glasbenega delovanja ni malenkost, posebno če je tako delovanje ostavilo vidne sledove v javnem življenju. Kot komponist ima Muhvič svojo specifično noto in je napisal med drugim glasbeno sliko za mešani zbor. solo in orkester «Gosti u Hrvata». To skladbo je nagradila pevska zveza v Zagrebu. Na čast pevskemu društvu «Sloga» je napisal Muhvič glasbeno sliko v petih delih «Duh sloge». Njegova je dalje «Slavska vila». glasbena slika v petih delih, trodejanska opereta «Persida». napisana na besedilo Širole, opereta «Jeli-ca in Marica« ter «Zletska koračnica*, napisana za vsesokolski zlet pred 20. leti, leta 1906. Poleg tega je Muhvič zložil opero v treli dejanjih «Uskok», glasbeno sliko «Matija Gubec». glasbeno spremljavo za Stankovilčevo «Košta-no» ter uverturo «Zrinjski in Franko-pan». Ne smemo tudi pdzabiti, da je Muhvič sestavi] mnogo glasbenih točk za sokolske telovadce.
Kot dirigent kultivira Muhvič v prvi vrsti jugoslovensko in slovansko glasbo ter je v tem pogledu storil toliko, kakor malokaterj drugi skladatelj med nami.
Zborovanje carinskih uradnikov v Zagrebu
V prostorih Trgovsko-obrtne zbornice se je vršil v Zagrebu toletni občni zbor udruženja carinskih uradnikov. Zborovanje jc otvori! najprej predsednik zagrebškega pododbora g. Spiro Kovačič, upravitelj poštne carinarne, ki je po pozdravnih besedah dal besedo predsedniku društva, nadzorniku Veljku Prokiču iz Beograda. Ta je najprej predlagal, da se brzojavno pozdravijo finančni minister dr. Ninko Perič, novi generalni direktor carin dr. Konrad Šmidt ter bivši generalni direktor carin Vasa Dimi-triievič, ki si je stekel posebno velike zasluge za napredek udruženja.
Iz letnega poročila društva je razvidno, da je organizacija v letu 1925 prilično delovala. Da se olajša delo uprave, pa je bilo sedaj sklenjeno, da 9e osnujejo v Ljubljani, Mariboru, Splitu, Novem Sadu, Skoplju in še nekaterih krajih pododbori. 'Uspeh organa udruženja »Carinski glasnik« je vsestransko velik in deber. Uprava je prvič po vojni izdala strokovno knjigo, delo svojega člana M. Laziča »Računsko zakonc,-davstvo in administracija«. Ta knjiga je vrgla nad 20.000 Din dobička. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da razpolaga udruženje danes s četrt milijona glavnice v gotovini, ki se bo porabila za postavitev »Doma carinskih činovnika v Beograda«. Beograjska občina je v ta namen že odstopila prostor, in sicer brezplačno.
Debata o delovanju uprave v prošlem poslovnem letu je bila zelo živahna ter so posegali vanjo delegati društva iz Maribora ii Beograda, iz Skoplja tn iz Ljubiiane.
Na kc-ncu j; bil izvoljen nov odbor, ki je izbral za predsednika dosedanjega načehi-
NAJRAJE,
ker ;e najboljša, Vam postrežejo v lekarni in drogeriji s
CREME M0US0N
ka Veljka Prokiča. Več govornikov je predlagalo, naj bi društvo osnovalo as.no zadrugo, ki bi gmotno podpirala svoje člane. Zborovanja se je udeležilo okrog 20A delegatov iz vseh delov naše države. Prihodnji občni zbor se bo na podlagi soglasnega zakiiučka zagrebškega kongre-sa vršil v 1 iub'isri.
Falzifikatorji tisočdinarskih bankovcev pred zagrebškim sodiščem
Zagrebška razprava proti ponarejevalcem tisočdinarskih bankovcev, katere je lani ne-li-iju aretirala v Novi Gradiški, teče atije in je postaia v s:.boto interesantna o isebr.o po reiti, da jo zahteval branitelj >o;o'.enega Madujiča, naj se proces začasno odgi.di, da se bi. lahke, sporazumel s svojim k ien-toin radi nadaljnje obrambe. Madulič se je namreč zadr.je čini zaplel v velika p.;w: slovja, ki so speljala niti zasliševanja na čisto drugi tir. Na braniteljevo zahtevo se je sodišče res posvetovalo o odgoditvi obravnave, odloČilo pa je, da se razprava ne prekine, temveč se bo nadaljevala. Madulič taji, da je sploh kaj vedel o ponarejenih tisočakih in da mu tudi ni b il o znano, kaj se nahaja v kovčekih, ki so jih prinesli so-obtoženci iz Nemčije. Posebno začudenje pa je vzbudila njegova Iažnjiva trditev, da sploh nikoli ni videl hčerke občinskega upravitelja v Novi Gradiški, radi katere je cela afera prišla na dan. Razprava je sedaj prekinjena do srede. Zanimanje za obravnavo je čim dalje večje. Kako bi tudi ne bilo, ko se krivci zapletajo v take senzacionalne korotradikciie. Vrričo kašo pa bodo morali na koncu vendar posrebati sa-
Katastrofalna toča v Hercegovini
Iz M ostat j a poročajo:
Koncem prošlega tedna je zadel Hercegovino težak udarec. Najbolj vinorodne kraje Pregradane, Podgorane, Humilišane, Ravne, Megjugorje in Vrnjane je popolnoma upropastila nad pol ure padajoča debela toča. Zrna so bila izredno velika in so tekom 30ih minut uničila vse pridelke, v prvi vrsti grozdje na trtah. Skupna škoda, povzročena po tej vremenski katastrofi, znaša nad tri milijone dinarjev.
Toča pa je padala tudi v drugih krajih' in je napravila takisto mnogo škode. Sadje je okleščeno, drevesa stoje gola in so brez listja. Ljudstvo se ic obrnilo na narodnega poslanca Derva Hadžiomana, da posreduje pri vladi za pomr^ in podporo. Če v'ada pusti ljudstvo na cedilu, bo liercego-vinski narod letos izročen popolni bedi.
Čuden fi^otaoec
V sarajevskem »Jugosl. listu« čitamo naslednjo zanimivost: Pred kratkim se je vozil v kupeju II. razreda na progi Beograd-Sarajevo šef sarajevske kriminalne policije dr. Priča. Baš tega dne so imeli svoj dan finančni pazniki, ki so preiskovali potnike, ali ne tihotapijo morebiti pod roko kupljenega tobaka in drugega blaga, ki je podvrženo carini. Prišli so tudi do mreže nad glavo šefa kriminalne policije dr. Uroša Priče. Uradnik je zapazil, da ima Priča poleg svoje prtljage tudi škatljo cigaret tujega izvora. Radi tega ga je pozval na odgovor in je zahteval pojasnila, kje je dobil cigarete, ki so pri nas zabranjene.
Uradnik je preiskal dr. Priči vse žepe ter je našel pri njem štiri škatljice italijanskih voščenih vžigalic z napisom »Pro mutilatl« in s tiskom »Savoia«. Radi tujega tobaka in tujih vžigalic je šef sajajevske kriminalne policije naznanjen pristojni oblasti, ker se smatra najdba pri njem za dokaz tihotapstva.
Vsekakor interesanten slučaj, da ie ob-doižen tihotapstva funkcijonar, ki mora na svojem službenem mestu pobijati poleg kriminalnih dogodkov tudi izrastke povojnega časa, med katere ne spada baš v zadnjo vrsto — tihotapstvo s tobakom!
Vsak Slovenec mora biti član Vodnikove družbe
MU
Včerajšnja piemijera velefilni.
CIVILIZACIJA
je dosegia Uoiosaiu uspen! Pr.dsla>e kljub lepemu dnevu razprodane 1 Kolosalna vseb na. Grar.dijozne bitke na suhem, na morju iu v zraku. Napad podmorskega čolna.
Potop velikanske iadje! Panika. Strah Gioza. Smit. Danes ob 4., pol 8. in 9. uri. — Pri predstavah sodeh.je pomnožena godba' Pride: — Oven More. Čudoviti konnčar. — Pr de
KINO «LJUBLJANSKI DVOR» Telefon štev 7 0.
Črnogorski odmetnik ujet v Pančevu
V Pančevu jo je te dni prinesel v mlin pravice doktor prava Novica Radovič, Cr-nogorec, katerega je že davno zasledovalo ter mu bilo za petami prvostepeno sodišče v Kolašinu. Radovič je namreč obtožen radi krivičnih dejanj, katere je učinil še leta 1919, ko je organiziral pobuno v Črni gori in je pomagal ubiti več orožnikov.
Ko so odmetnik-: propadli, ie Radovič ušel v Italijo, od koder se je preselil na Dunaj. Tam pa se je potikanja po tujih deželah kmalu naveličal. Pred kratkim se je vrnil v Jugoslavijo. Prišel je v Pančevo, kjer je njegova žena Učiteljica na neki on-dotni ženski obrtni šoli in tu ga je policija našla ter aretirala. Aretacija je izzvala v Beogradu, posebno pa med črnogorskimi rojaki, umljivo scnzacijo.
Nedeljske avanture
Ljubljana, 21. junija
Ljubljančani so se včeraj čudili, prav .res čudili. To se pravi, do 8. ure zjutraj še niso dobro znali kako in kaj, zato niso hoteli reči ne tako in ne tako, kajti megla je bila gosta in ma nebu je voda kar visela. Make nato pa se je gosta koprena pretrgala na dvoje, čez čas pa na neznansko število koščekov in vse je izginilo nekam za horicont. Brismejalo se jc zlato solnce, ljudje so se čudili, odložili dežnike, si odpeli suknjiče, se splošno naštimali in jo ubrali takoj za zajtrk na promenado. Seveda jih je bilo tudi nekoliko, ki so v naglici odbrzeli na kolodvor in se razpršili po deželi.
Tako ob 10. je že oživel Tivoli in njegova bela pota. Ptičji zbori so veselo pozdravljali sprehajalce, ki jih je mrgolelo pod obronkom gozda, glavnemu drevoredu in novem parku na stotine. Pisani klobučki, lepe pomladanske obleke iri veseli obrazi, vse se je prelepo odražalo od razkošnega zelenja in belega peska, rož in solnčnega dne. Ali ti je bilo čebljanja, živahnih pogledov in strelic, ki so udarjale naravnost v srce! Kakor da bi se ljudje šele v nedeljo spomnili, da se pomlad skoro že poslavlja . . .
Po kosilu je odšla Ljubljana vun, vun — na deželo — kakor pravimo Ljubljančani, to je v okolico na Vič, v Šiško, Dravlje, Št. Vid, pod Šmarno goro, na Posavje, Rudnik in Laverco.
Topot so bili izletniki korajžni in se jim n! bilo treba strašiti avtomobilov ter prahu. Ceste so bile izprane, trava je še mokra klonila k tlom. Procesije izletnikov, malih in velikih, še onih, ki so jih mamice v vozičkih vozile pred seboj so se smejale v zlati dan, ki ga je poživljalo petje in žvrgolenje škrjamfčkov v zraku.
Popoldne in na večer so se izletniki že manje zmenili za škrjančkovo melodijo tn so jo raje »urezali« sami. Okoliškim gostilničarjem je poigraval na obrazih zadovoljen nasmešek in gospodinjam pri štedilnikih so rdela lica. Ni čuda, vse je hitelo jesti in piti in kdo ne bi bil zadovoljen, če ne gostilničar ter njegova »mama«, ako moreta žejne napojiti in lačne nasititi in morajo pozneje ti vse te dobrote plačati.
Pozneje na večer so imeli »gorenjski« izletniki svojo senzacijo. V nekih gostilnah na Posavju, Št. Vidu in Medvodah se jc pojavil elegantno obleten tujec Ponekod so piesaii ter je bila v gostilnah velikanska gnjeea. Pihati je iel veter in mladi svet se je zavrtil raje v gostilniških sobah ob hre-šeanju harmonike. Tujec je napravil, kamor je prišel, najboljši vtis, tako tudi njegova temperamentna spremljevalka. Tujec je plesal povsod, koder je bila harmonika najbolj živahna in tako tudi ona. Ker je bila ona zelo živahna, jo je zaprosil za ples tudi kdo iz družbe in ravno tako se je naklonil tujec gospodični, ki mu je bila slučajno všeč, da sta zaplesala. Potem pa sta v vseh slučajih oba kar naenkrat izginila in morda čez dober četrt ure je zapazila kaka gospodična, ki se je tujcu zdela prijazna, da pogreša uro na roki, verižico za vratom ali kaj sličnega, »ki se sveti«. Gospodje, ki pa se jim je zdela prijazna tujčeva spremljevalka, so kleli, kajti, ko je bilo treba plačati račun, se je marsikdo ustrašil, da je pozabil listnico z denarjem doma. Ko pa je eden ali drugi !e natančneje pomislil, se je spomnil, da je listnico vendarle vzel s seboj, toda je vendarle ni Ker je bilo takih slučajev precej, so se izletniki v nedeljo zvečer v mestnih gostilnah menili z vsem rešpektom o tatinskem paru, ki je tako imenitno pogospodaril po njihovih žepih ter drugod . . .
Najbolj jezen pa je bil menda gospod Lojze G., ki jc praznoval god. Ž njim jc bil njegov dober prijatelj Zivko Š. Gospod Lojze je bil prej popoldne v gostilni na Posavju imenitne volje, vesel, da se mu je kar kadilo iz glave. Neštetokrat se je sklonil čez mizo in prijel za podbradek »svoje vse«, svojo ljubezen, dražestno vdovico Milko, ki se mu je zaljubljeno nasmihala, ali se je vsaj gospodu Lojzetu tako zdelo. Pozneje je nastal večer in sicer lep večer, pa je gospod Lojze sklonil glavo in se mu še vedno ni mudilo domov. Zdelo se mu je tudi, da bi pravzaprav strašno težko šei, kajti noge so mu bile težke, težke . . .
Tedaj se je gospa Miika nehala smejati, nasmihal pa se je gospod Živko in potem je »ratalo« tako, da je ostal gospod Lojze na Posavju sam, gospod Zivko ter gospa Milka pa sta odšla brez njega v lepo noč in naprej proti razsvetljenemu mestu. Zgodilo pa se je, da se je gospoda Lojzeta usmilil čez čas izvošček, ki se ga niso usmilili drugi izletniki, ki so raje hodili peš in je počakal gospo Milko že dodobra trezen pred hišo. Zdelo se mu je, da je po tej nesreči še bolj zaljubljen in zato ie vztrepetal res vztrepetaJ, ko je opazil priti izza vogala dve temni senci in je spoznal -gospo Milko in gospoda Živka,. ki sta se držala tesno objeta. Stisnil se je za neko drevo in metal oči ves divji na ukradeno srečo. Ko se je dodobra prepričal, da je gospa Milka dobila zadnji poljubček, gospod Zivko pa prstan, ki je bil namenjen njemn, se je okrenil in odšel pit naprej v dve, tri gostilne. Tam je čul pripovedovati o podjetnem tujcu, o prstanih in urah ter je menil, da svet brije norce iz njegove nesreče. V zadnji gostilni zato ni zamogel več strpeti; udaril je, da so leteli kozarci z mis, da je bilo nekaj krvavih glav in da je sam na rokah stražnika splaval na mehko ležišče v policijski zapor.
Danes	d 83?	Poslednji program bo nudil po dol-
zadnji dan #1	gem času veliko zdrave zabave tako
odraslim, kakor šolski mladini in našim malčkom )sDva vražička" z najmanjšo svetovno znano filmsko zvezdo
BAB Y P E G G ¥
katera v igri že daleko prekaša Jackie Coogana, vkljub temu da je stara komaj 4 leta. Pri popoldanskih predstavah je vstopnina za otroke samo Din 3-—. Starši, privoščite svojim otrokom to zabavo!!
Danes predstave ob 4., 7. in 9. uri. —
KINO IDEAL
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska opera Torek, 22.: « Večni mornar®. A. ■Sreda, 23.: «Figarova svatba«. E. Četrtek, 24.: Zaprto.
Petek. 25.: «Glumae;». «Gianni Schicchi«. C. Slavnostna predstava na čast udeležen ccv kongresa trgovskih zbornic v Ljub« Ijani.
Sobota, 26.: «Figarova svatba«. F. Slavnost« na predstava ob otvoritvi VI. ljubljan« skega velesejma. Nedelja, 27.: »Grofica Marica«. Izv. Pondeljek, 28.: «3oris Godunov«. D Torek, 9.: »Netopir«. Izv.
Mariborsko gledališče
Torek. 22.: Zaprto.
Gostovanje gde. Erberjeve t Mariboru.
V soboto, dne 19. t. m. je debulirala na našem odru pHč. Lidija Erberjeva. Svojo ulo-•m — Etheb v srPegici> je rešila simpatično, za novinko celo prav dobro. Zanjo govore predvsem njena mladost, graciozne kretnje, e!e25>ntna in ljubka odrska pojava ter v kolikor to pri te.i mali ulogi lahko presodimo — precejšen igralski talent. Temeljite remedure pa potrebujeta še organ in izgovarjava, vendar smo uverjeni, da se
pod vodstvom dobrega in vestnega režiserja odpravijo tudi ti nedostatki ter v tem smislu angažman priporočamo. Dr. I. V.
«Duše»
(Gostovanje ljubljanske drame v Celju.)
Celje, 19. junija.
Motiv, žena med dvema možema, ima v literaturi že nebroj varijacij. Pecija Petrovič ga je izvedel tako, da postane žena žrtev lega problema in s tem preseka gordijski vozel. «Duše> so kaietiška drama, slavospev domači zemlji in zdravju njenih ljudi. Petrovič ljubi v svojih dramah poleg dramat-skih zlasti lirične momente, ki niso vedno točno v skladu z logičnim stopnjevanjem dramatičnosti. Malo manj solzavosti bi gotovo povečalo splošni efekt.
Igra ljubljanskih igralcev je bila vseskozi vredna velikega odra. Uprizoritev je režiral gosp. Skrbinšek vestno, točno in s primerno poglobitvijo. V ulogo pastorka Niko-le je položi! krepki možati ton, naturno moralo, toplino in tragiko. Enako tudi gosp. R o g o z (Štefan) v deloma rivalski ulogi. Zelo pohvalni sta bili kreaciji ge. R o g o -7. o ve (Jela) in ge. Juvanove (Lela). Dober tip je ustvaril gosp. Jerman s svojim hlapcem Bogsdjem. Naravni prisrčni ton je našla gdč. Juvanova (Stana).
Skupna igra je bila harmonična in viški podani z močno dramatiko.
Scenerija je bila površna. V prilični sobni sceneriji I. in II. dejanja je manjkal strop, v III. dejanju pa je bilo preveč gozda in premalo polja, kakor to zahteva igra. V IIL dejanju se je videlo v levem ospredju za kulise. To bi bilo lahko izostalo. Ilumina-cija je bila v I. in IIL dejanju nepravilna. Če se prižge svetilka, ne gre, da se oder potemni, solnčnega vzhoda se pa tudi ne sme označiti s hipnim osvetljenjem.
Gledališče je bilo skoroda prazno. Ali manjka Celjanom res že vsak smisel za kulturne pojave? Prireditev, ki je bila zadnja v letošnji gledališki sezoni, je uspela v moralnem pogledu prav častno.	R.P.
Koncert absolventov zagrebške kr. muzičke Akademije v Ljubljani
Ljubljansko glasbeno občinstvo koncem vsakokratne koncertne sezone s posebnim zanimanjem spremlja sklepne produkcije našega konservatorija, ki nudijo nekako revijo mladih talentov in pa pozitivnega solidnega dela. ki ga opravljata konservato-rij ter šola Glasbene Matice.
Novo presenečenje pripravlja letos Fil-harmonična družba isti publiki, ko priredi družno s kralj, muzičko akademijo zagrebško dva koncerta najnadarjenejših letošnjih absolventov zagrebškega konservatorija. Ta dva koncerta se vršita danes v torek in jutri
v sredo, obakrat ob 8. zvečer v Filharmonič-ni dvorani na Kongresnem trgu.
Mojstri, iz katerih šole izhajajo ti absolventi, so našemu občinstvu že dobro znani iz raznih koncertov, ki so jih priredili v zadnjih letih v Ljubljani.
Svetislav Stančič, čegar «Scherzo> je pred par leti na nekem orkestralnem koncertu kot izredno živahna in sveža stvar opozoril na svojega avtorja, je kasneje kot pianist nastopil s samostojnim pianističnim programom, ki je stal bodisi po svojih smernicah, bodisi po dovršeni tehnični iz vedbi na visoko umetniškem stališču.
Gospa Marija Kostrenčičeva je lani v Filharmoničnem koncertu s pretežno ruskim modernim programom dosegla znamenit uspeh.
I. Humel pa je svoj čas v družbi s čeli-stom J. Tkalčičem in s pianistom Ličarjem igral na komornem večeru komornega tria. Gosp. Humel slovi kot znamenit vijolinski ped.igog- iz čegai- šole je izšlo že mnogo izvrstnih hrvaških vijolinistov, med njimi tudi Zlatko Balokovič. ki je dosegel svetovno ime.
Ta dva večera pomenjata prvi korak k ožjemu sodelovanju obeh naših konservato-rijev, zagrebškega in ljubljanskega, h kateremu bi se sčasoma imelo po možnosti pridružiti tudi delo beograjskih glasbenih šol. Upamo in želimo, da naše občinstvo in pa zagrebški koncertanti pridejo do najpri-srčnejšega duševnega stika in da ostanejo poslej v stalni tesni zvezi.
Mile zagrebške goste odkritosrčno pozdravljamo, želeč jim najlepšega uspeha.
cOjdipus* na mariborskem odru. Kot
zaključno predstavo v letošnji sezoni uprizori mariborska drama v režiji ravnatelja drame V. Bratine Sofoldejevo grško dramo «Ojdipus> v mojstrskem prevodu prof. So-vreta. Na predstavo že sedaj opozarjamo.
Spored klavirskega večera, ki ga priredi Filharmonična družba v Ljubljani v zvezi z zagrebško muziško akademijo danes v torek, 22. junija ob 8. zvečer v Filharmo-nični dvorani: Bach: Kromatična fantazija in fuga; Beethoven: Sonata op. 11, 4 stavki: Maestoso, Allegro con brio, Arietta, Adagio molto; Bach: Italijanski koncert (Allegro, Andante, Presto); Brahms: Handlove varija-cije op. 24. Vse točke sporeda izvaja absolventka klavirskega oddelka visoke šole kr. muzičke akademije v Zagrebu gdč. Dora Gu-sič. Obiskovala je šolo pianista prof. Sveti-slava Stančiča. Jutri, v sredo zvečer ob 8. pa se vrši komorni večer gojencev zagrebške akademije. Nastopita absolventka solo-pevskega oddelka in absolvent vijol in skega oddelka. Sporedi se dobe v Matični knjigarni po 5 Din in veljajo kot vstopnice.
Fiirstwangler v Monakovem? Iz še nepotrjenih virov prihaja poročilo, da pride prihodnjo gledališko sezono mesto kapelnika Knappertsbuscha v Monakovo sloviti dirigent Furstwangler, vodja berlinskih filhar-monikov, ki je imel v zadnjem času posebno velike uspehe na svoji turneji v Rusiji.
Domače vesti
*	Našo redakcijo sta včeraj posetlla direktor »Central European Press« v Praži g. Vaclav Švihovsky in korespondent ameriškega dnevnika »The New York Times« g. Clarence K. Streit. Bila sta na novinarski konferenci na Bledu in sta ostala v Ljtfblia-Bi, da se poučita o naših razmerah.
+ Zdravje Nikola Pašiča. Predsedništvo radikalskega kluba je iz Karlovih Varov prejelo poročilo, da je zdravstveno stanje g. Nikole Pašiča prav povoljno. Pašič se v kratkem vrne v Beograd.
*	Odlikovanje za reševanje na morju. Za zasluge pri reševanju posadke broda na viharnem morju so bili odlikovani s srebrno svetinjo Nikola Kneževič, Franjo Grubišid, Franio Boškovič in Ivan Zmajič — vsi pripravniki finančne kontrole v Tjesneim pri Šibeniku.
*	Nov generalni direktor drž. pravdni-štva. Kralj je podpisal ukaz, s katerim je dosedanji sodni inšpektor pri ministrstvu pravde imenovan za generalnega direktorja državnega _pravaništva.
*	Upokojitve v žandarmeriji. V naši žan-darmeriji so trajno upokojeni: podpolkovnik Rudolf Šmid, kapetan 2. razreda Anton Albert in poročnik Joško Vogrinc. Vsi so prevedeni v rezervo.
*	Napredovanje sodnikov. Deželnosodna svetnika pri deželnem sodišču v Ljubljani Kg. Jakob Antloga in Mihael Vehovar sta imenovana za višja deželnosodna svetnika. Za deželnosodna svetnika pa sta imenovana pri dež. sod. v Ljubljani okrajni sodnik g. Anton Avsec, pri okrajnem sodišču v Ptuju pa okrajni sodnik g. Anton Stuhec.
*	Razpis mest pri upravnih sodiščih. Minister pravde je razpisal konkurz za nekatera mesta sodnikov upravnih sodišč, in sicer za tri sodnike pri upravnem sodišču v Zagrebu, enega v Splitu in enega v Celju.
+ Meštrovič se vrača v domovino. Kakor poročajo iz Neyworka, je Ivan Meštrovič s francosko ladjo »Pariš« odpotoval iz Amerike. Meštrovič je dosegel v Ameriki velik uspeh ter proslavil sebe in naš narod.
*	Likvidacija in preskrba črnogorske kraljeve rodbine. Po vesteh iz Beograda bo vlada v najkrajšem času izdelala načrt za likvidacijo in preskrbo članov bivše črnogorske kraljeve rodbine in to tembolj, ker tudi kralj želi, da se to vprašanje čimprej in čim povoljne.iše reši. Dr. Srskič bo žc v bližnjih d.neh predložil tozadevni načrt v oceno ministrskemu svetu. Cim ga odobri ministrski svet, bo načrt predložen narodni skupščini.
*	Inozemski gosti na velesejmu. Letošnji
Ljubljanski velesejem se otvori 26. t. m. Med številnimi inozemskimi gosti, med katerimi so zastopane najodličncjše osebnosti, sta k otvoritvi prijavljena tudi avstrijski poslanik na našem dvoru g. Hofinger in poljski poslanik na našem dvoru ekscelenca Okenski.
*	Ravnateljstvo Ljubljanskega velesejma
vljudno opozarja, da ne more sprejeti za letošnjo velese.imsiko prireditev nikakih novih prijavnic več, ker je razstavni prostor popolnoma zaseden. V poštev pridejo samo še razstavni objekti, ki se zamorejo razstaviti na nepokritem prostoru.
*	Abiturijcntski tečaj na drž. trgovski akademiji v Ljubljani Ustmeni ali pismeni priglasi za ta tečaj se sprejemajo v pisarni drž. trgovske akademije, Ljubljana, Ašker čeva ulica 9/II.
*	Rudarska raziskavanja v Srbiji. Ministrstvo za šume in rudnike pošlje, kakor poročajo iz Beograda, posebno komisijo v Kosovsko Mitrovico v svrho raziskavanja rudnin. Kakor znano, se nahaja v okolici Kosovske Mitrovice premog, svinec, baker, srebro, zlato in druge rudnine.
* Kongres srednješolskih udruženi. V dneh 27. in 28. junija se vrši v Skopiju kongres Zveze jugoslovenskih srednješolskih, udru-ženj. Za kongres so se prijavile vse dijaške družine. Na kongresu se bo razpravljalo o vseh aktualnih vprašanjih. Prometno ministrstvo ie vsem udeležnikom kongresa dovolilo polovično ceno na železnicah.
*	Smrtna kosa. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju je v nedeljo preminul znani nacijonal-ni delavec Anton Brezočnik, lesni trgovec in gostilničar. Pogreb pokojnika bo v torek 22. junija ob 16. uri na pokopališče pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Pozivamo njegove številne prijatelje in znance, da ga v čim večjem številu spremijo na njegovi zadnji poti. — V soboto, dne 19. t. m. je umrl v Celju v starosti 71 let gospod Matevž Si-monišek, kanclist v pok. in tajnik Gremi.ia trgovcev za politični okraj Celje. Pogreb bo v torek 22. t. m. ob treh popoldne iz Vodnikove ulice št. 9, na mestno pokopališče. Zavednima pokojnikoma bodi blag spomin, cenjenima rodbinama pa naše sožalje.
u— Pogreb Sime Stefanoviea. Včeraj po-pcldme je sprejela slovenska zemlja vase, kar je bilo zemeljskega na prerano preminulem visokošolcu, sinu kršne Črne gore — Simi Stefanoviču. Na zadnji poti so ga spremili mnogi tovariši z ljubljanske univerze, kolegijaši in zastopniki raznih akademskih društev. K Devici Mariji v Polju, kjer se je vršil pogreb, so prišli tudi rodbina divizij-skega generala g. Kalafatoviča, rodbina prote g. Jankoviea. ravnatelj Akad. kolegija g. prof. Jeran z gospo soprogo in drugi. Pokojnemu so ob odprtem grobu spregovorili v slovo zastopniki društev, mrtvaške obrede pa je izvršil pravoslavni prota g. Jankovič. Sveži grob tragično preminulega študenta, so udeleženci okrasili z venci in šopki junijskega cvetja.
*	Zahteva zagrebškega nadškofa. Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer se je zadnje dni trudil v Beogradu, kjer je pri ministrstvu prosvete interveniral zaradi izplačila svote 375.000 dinarjev za ekspropriirano posestvo v Maksimira. Odkupnina je bila sprejeta v letošnji budžet.
*	Nova gimnazija v Dubrovniku. Po odredbi ministra prosvete se v Dubrovniku y najkrajšem času prične z gradnjo novega
gimnazijskega poslopja. Troški nove stavfoe se proračunjeni aa 2,250.000 dinarjev.
*	Konjiška podoficirska šola v Nlšu. Kakor se nam uradno sporoča, se v konjiško podoficirsko šolo v Nišu spre.emajo mladeniči kot pripravniki Pouk se prične dne 28. septembra in traja dve leti. Natančnejše informacije se dobe pri vojnih okrožjih v Ljubljani, Mariboru in v Celju.
*	Vojaške vaje na Dravi. Pri Ptuju se prieno dne 1. julija vojaške vaje tamkajšnjega pontonirskega bataljona na Dravi, ki bodo trajale do konca oktobra. Vaje se vrše pod železniškim mostom. Važno ie za splavarje, da je Drava v omenjenem času prosta samo od 11. do 15. ure in od 18. do 6. ure zjutraj. Dober kilometer nad prostorom, kjer se vrše vaje, bo opozarjala vojaška straža s signalno zastavo splavarje, da morajo pristati.
+ Otvoritev ceste Sv. Miklavž-Hočo pri Mariboru. V nedeljo je bila svečano izročena javnemu prometu nova cesta Hoče-Sv. Miklavž, ki jo je zgradil mariborski okr. zastop. Na slovesnosti je zastopal mariborskega velikega župan dr. Poljanec, dalje gerent mariborskega okrajnega zastopa mariborski župan dr. Leskovar in številni občinski očetje z župani iz sosednih občin. Stroški za cesto so znašali 280.000 Din. Cesta ie velike važnosti tudi za vasi med Ho-čami in Sv. Miklavžem na Dravskem polju.
*	Promet in Izvoz. Direktorji državnih železnic so se prošlo soboto sestali v Beogradu ter razpravljali o važnih vprašanjih, zlasti o ureditvi železniškega prometa in o zagotovitvi potrebnega števila vagonov za izvozno sezono. Konference se je udeležil tudi pomočnik prometnega ministra Bora Popovič. Konferenca je sklenila, da se ta vprašanja takoj praktično izvedejo. V tem smislu so bile izdane instrukcije direktorjem državnih železnic.
*	Razstava pokrajinskih fotografij v Splitu. V dobi od 15. julija do 15. avgusta bo otvoriena v Splitu razstava fotografij najlepših pokrajin in krajev naše države. Za obiskovalce te razstave je dovoljena polovična vožnja na vseh državnih železnicah in na ladjah Jadranske in Dubrovniške plo-vitbe. Na odhodni postaji naj se kupi cela karta, ki je veljavna tudi za povratek, ako bo Primorska zveza za pospeševanje, turizma potrdila, da je dotična oseba obiskala razstavo. Ta olajšava je veljavna od 8. julija do 15. avgusta za odhod, ter od 16. julija do 23. avgusta za povratek.
*	Učiteljsko potovanje FUJU na Češkoslovaško. Odpeljemo se učitelji iz Ljublja ne preko Maribora 2. (drugega) julija gl. kolodvor ob 15 uri 54 minut in smo v Pragi 3. julija ob 15.30. Jugoslovenski znak si vsak sam nabavi! V slučaju, da se ne peljemo vsi s tem vlakom se snidemo v Pragi 4. julija v hotelu »Zlata ltusa» na Vaclavskem namesti! Z onimi, ki potujejo pred nami svidenje: Maribor, gostilna pri »Črnem Orlu«, Grajski trg. — Za FUJU: Mrovl.ie.
*	Izlet na Kum. Iz Litije nam poročajo: Vsakoletni običaj zgornjega Posavja ie, da se zbero navdušeni prijatelji slovenske misli in naših planim, na predvečer kresnega dne na Kuoiu. Tudi letos žgemo kres v sredo zvečer. Iz Litije odhajamo (in sicer kot se čuje precejšnje število) z vlakom ob 3. pop. Vračamo se drugo jutro s prvim vla kom. Dobrodošli vsi in vse, ter na veselo svidenje na Kumu.
*	Jugoslovenski Sokoli na praškem zletu. Starešinstvo »Češke Obce Sokolske« je poslalo na sejo jugoslovenskih zupnih načelnikov člana načelništva Františka Erbcna, da bi poizvedel, v kakšnem obsegu se nameravata udeležiti izleta jugoslovensko Sokolstvo in jugoslov. vojska. Erben je ugotovil, kakor poročajo češki listi, da pride na zlet 290 vojakov, ki jih bo vodilo 10 častnikov. Jugoslovenska vojska bo imela svojo godbo, ki bo štela 50 mož. Poleg teh vojakov pride še 40 gojencev vojne akademije v Beogradu. Jugoslovensko vo.aštvo bo imelo tri nastope: Gojenci beograjske akademije izvedo simbolično prosto vajo s puškami »Osvobojen.ie in ujedinjenje«. To prosto vajo je sestavil Vojnovič na Muhvičevo godbo. Vojaki bodo izvajali proste vaje s puškami, ki jih jc sestavil podporočnik Ra-taj po godbi Staneta Vidmarja. Izbrani vo-aki bodo izvajali proste vaje, ki iih je sestavil dr. Murnik in jim dal ime »Naprej«. Člani jugoslovenskega Sokolstva nastopijo S štirimi točkami. Izmed teh točk bo najbolj slikovita skupna telovadba Sokolov in So-kolic v 16kah. To prosto vajo je sestavila načelniea Trdinova, godbo pa je priredil inž. Švajger. V celem se udeleži sokolskega izleta 1700 jugoslovenskih Sokolov in 1200 Sckolic. Naraščajnikov pride na zlet iz Ju goslavi.ie 300.
*	Danes je najdaljši dan leta. Danes doseže dan maksimum svoje dolžine, ker bo trajal 15 ur in 39 minut. Odslej postajajo dnevi zopet krajši, vendar se dan do konca meseca junija skrajša le za tri minute, tako, da bo dne 30. junija dolg 15 ur 36 minut. Danes ob 5.30 se prične poletje, ki traja do 23. septembra. Letošnja pomlad, ki je danes minula, nam ni bila naklonjena, ker so vladale neprestane vremenske nezgode, dež in večkrat tudi toča; morda nam poletje pokaže prijaznejše lice Več solnca in gorkote ne želimo samo meščani, marveč še bolj naši kmetovalci, ker le potem bo moglo ži to, sadje in drugi pridelki povoljno dozo-reti.
*	Dražji kruh v Zagrebu. Od včeraj so stopile v Zagrebu v veljavo nove cene za kruh, ter stane sedaj kg belega kruha 6 Din polbelega 2.25 ta črnega 4 Din.
*	Sava zopet narašča. Radi stalnega močnega deževja je pričela Sava zlasti v njenem srednjem toku močno naraščati. V Zagrebu ie včeraj dosegla 2 in pol metra nad normalo.
*	Sreča v nesreči. Radi defekta je moral včeraj pri Debeljači v Vojvodini pristati aeroplan družbe Franko Romaine, ki vrši dnevno službo med Budimpešto in Beogradom odnosno Pančevem. Zlomila so se ferfla
Otvoritev velesejma
bo v soboto, dne 26. t. m.
Posetniki velesejma se vedno najbolj zanimajo za one tvrdke, s katerimi so bili seznanjeni z „Jutrovimi" oglasi. „Jutro", ki je najbolj razširjen in priljubljen slovenski dnevnik in kar je velevažno, da izhaja v zgodnjih jutranjih urah, ki ga zahtevajo gostje po vseh kavarnah, gostilnah in javnih lokalih, more zainteresirati obiskovalce velesejma za Vašo tvrdko, še preden se napotijo po kupčijskih in trgovskih poslih. Oglase za nedeljsko, kot otvoritveno številko „Jutra" sprejema ogiasni oddelek do peika do 5. ure popoldne.
Pilot in potniki so na srečo ostali nepoškodovani.
*	Smrt znamenitega jugoslovenskega rojaka v Ameriki. Pred par dnevi je umrl v Newyorku tamošnji profesor vijoline Louis Svečenski rodom iz Osjeka. Svečenski je po absolvirani osješki gimnaziji in zagrebški filozofski fakulteti končal kot štipendist študije na dunajskem konzervatoriju. Spočetka je igral Svečenski prvo vijolino na dunajski dvorni operi, od koder ie bi! pozvan v novo ustanovljeni sinfonični orkester v Boston. Pozneje je bil angažiran na newyorškcm konzervatoriju kot profesor za vijolino, pred dvema letoma pa je bil sprejet na konservatoriju v Filadelfijl.
*	Pomoč oškodovancem po toči in povod-nji. Iz Beograda poročajo, da bo takoi po pravoslavnih binkoštnih praznikih posebna komisija odpotovala v kraje, ki so bili oškodovani vsled povodnji in toče. Komisija bo kompetentnim ministrstvom takoj predložila svoje poročilo, na kar se razdeli nujna denarna pomoč onim krajem, ki so bili v zadnjem času težko prizadeti.
*	Izvabila za 2500 Din blaga. Posestni-kova hči Ivana Teraž iz Blance je prišla nedavno k trgovcu Blažu Jeličkemu v Savskem Brcstovcu ter kupila od njega tnanu-fakturnega blaga za 2500 Din na ime svojega očeta. Jelički se je pozneje pri očetu Te-raževe informiral, ki je izjavil da o tem ničesar ne ve in da dolga ne priznava. Ivana Teraževa je bila v Zagrebu aretirana in izročena sodišču.
*	Nevaren tat in vlomilec. Varnostne oblasti že dalje časa brezuspešno zasledujejo nevarnega tatu in vlomilca 25 letnega Alojzija Zmavca, doma iz Rečice ob Savi. Žmavc sc je zadrževal dalje časa v okolici Vranskega, koder je vlomil v razne hiše. Dne 8. t. m. v popoldanskih urah se je uti-hotapil v stanovanje Janeza Podtoregarja v Črnem vrhu ter pokradel več raznih dragocenosti in nekaj gotovine. Nekaj dni nato je ukradel posestniku Josipu Dobravniku v Prekopu dve zlati verižici, nekaj gotovine in več živil v vrednosti 1500 Din: Dne 13. t. m. je odpeljal posestnikovemn sinu Josipu Korošcu na Glinah iz neke gostilne 1000 Din vredno kolo. S kolesom se ie nato vozil po noči v razne druge vasi in vlomil zdaj v to zdaj v drugo hišo, tako da je ljudstvo v opravičenem strahu pred njim, posebno ker ima neznamsko srečo in se zna vedno spretno ogibati zasledujoči«! orožnikom.
*	Že zopet Ličen. Pred par dnevi smo po ročali, da se klati po Štajerski neki Mirko Ličen in sicer naibrže v družbi več tatinskih in vlomilskih tovarišev, ki ogrožajo ljudstvo kamor jih zanese njihova pot. Ličen, ki se izdaja tudi za Smodnika ima na vesti že nad 50 vlomov in tatvin. V četrtek je vlomil zopet pri posestniku Josipu Fiirstu v Hrastnjah pri Radencih ter ukradel par tisoč dinarjev gotovine, več obleke in raznega orodia.
*	Vlom v Boštanju. V noči na petek so doslej še neizsledeni svedrovci vdrli v trgovino Jožeta Slapšaka. Storilci so si nato-vorili za okrog 12.000 Din vrednosti blaga in sicer: 10 jn črnega sukna, 15 spodnjih hlač, 12 moških srajc, 3 namizne prte, 30 svilenih samoveznic, 18 m blaga za moške obleke, 25 parov nogavic, 50 m kontenine, in usnjato listnico z gotovino ter kovanim denarjem. Vlomilci, ki jih ie moralo biti kakih pet, so poskušali v isti noči vlomiti tudi v trgovino Rudolfa Trapočarja v Radni, a se jim vlom ni posrečil. Napravili so tarnkai samo na vratih kakih 50 dinarjev škode.
*	Aretacija zaradi poneverbe. Sarajevska policija je aretirala in izročila državnemu pravdništvu šefa železniške postaje v Bu-sovači, Krauta, ki je obdolžen, da ie ponc-veril 60.000 dinarjev državnega denarja.
*	Krvava svatba. Včeraj je v Zagrebu v Istrski ulici št. 4. neki bančni uradnik slavil poroko. K svatbi so pozvali tudi tamburaše. Zvečer je neki vinjeni zidar z imenom Ša-far, čuvši godbo iz hiše, vdrl v stanovanje, kjer je pričel psovati navzoče. Gosti so ga izrinili na ulico, Šafar pa je tam odtrgal od nekega plota kol in se hotel vrniti v hišo. Prihrumeli so nad njega tamburaši in pričel se je pretep, pri katerem ie bil Šafar pobit na tla, ter je dobil tako težke rane na glavi, da je umrl. Dva izmed tamburašev sta bila aretirana.
+ Pretep in uboj radi žene. V Stari Kani-ži sta se sprla neki. Tatič in Kuzmanovič radi Tatičeve žene. Tatič ie zapretil Kuz-mar.oviču, da ga ubije, ker hodi k njegovi ženi. Prizadeti je šel v mesto z namenom, da naznani Tatiča Tadi opasne pretnie. Na potu pa je srečal tekmeca, zakonitega moža, s katerim se je spustil v dvoboj z noži. Tatič je dobil vbodljaj v srce ter ie takoj izdihnil. Kuzmanovič pa je bil tudi tako težko ranjen, da je obležal. Oba so našli potniki slučajno v cestnem jarku.
*	Vlomilci v zagrebški »Bijou de Parls« pod kljnčem. Kakor smo svojedobno poročali, so v noči od 28. na 29. aprila t. 1. doslej neznani zlikovci vlomili v trgovino »Bijou de Pariš« v Zagrebu ter odnesli zlatnine in srebrnine za več stotisoč dinarjev. Izsledovanie vlomilcev ie ostalo brez uspeha. Sedai je zagrebška policija iz Inomosta prejela poročilo, da so bile tamkaj aretirane tri sumljive osebe: trgovski potnik Al. Lampret (ki je bil v Ljubljani že ponovno obsojen zaradi tatvine) brivec Izidor Ha-senberger in Hedviga Handler. Pri njih so našli mnogo zlatnine in srebrnine ter 150 gramov raztopljenega zlata. Lstnica omenjene zagrebške trgovine je takoj odpoto-
^vjHfl/V
ZDMII.I iKO PSiZSiflNi KREP-.LKi
IJ
J U H AII "
je najboljši dodatek K vsaK> juhi. Cenj. gospodinja, samo en poukus in postane Vam nenadomestljiv domači pri atelj. številna priznanja. Oobus se povsod.
DOXA-URE
F.CUDEA, Prešernova 1
vala v Inomost, ki je zlatnino spoznala kot svojo last. Aretiranci sicer ne priznavajo vloma v Zagrebu, vendar ie nedvomno, da so te osebe izvršile vlom v »Bijou de Pariš« in da imajo na vesti še druge grehe.
*	Samomor sedmošolca v Štipu. V okolici Štipa se je preteklo soboto ustrelil sedmo-šolec tamkajšnje gimnazije Vojislav Miijko-vič, sin kmetijskega referenta štipske župa-nije. Samomor je izvršil zaradi slabe ocene iz matematike.
*	Radioemanacijsko termalno kopališče Dolenjske Toplice (3& C), postaja Straža-Toplice, zdravi z izvrstnim uspehom reuma-tizem, neuralgije, ischias, ženske bolezni, eksudate, posledice zlomljenih kosti, zakasnelo rekonvaiescencijo po težkih boleznih tn operacijah, kron. kožne bolezni itd. Vsaka tukajšnja kura je tudi okrepčevalna in omlaievaina. Električna razsvetljava, teko-ka voda v sobah, sploh moderni komfort. Hrana a Ia carte ali v pemzljonu. Cene zaii-žane, prospekte na zahtevo.
*	Za spomladansko kuro priporoča originalni planinski »spomladanski Caj« lekarna Bahovec, Ljubljana. Cena Din 10 po pošti Din 12.
*	Za dekoracijo veleseimskih prostorov priporoča svojo bogato in lepo zalogo tapetnega in krep papirja, žebljičkov in lepila po priznano solidnih oenah tvrdka Iv. Bonač. trgovina s papirjem.
*	Podpornemu društvu slepih VVolfova ulica 12., Ljubljana so darovali: g. Jože Kurent z ženo daruje v počaščenje spomina blagopokojne gospodične Ivane Veleplč Din 100, g. Franjo Kušar, Tržič mesto šopka na grob pok. vlakovodjn J. Korošču Din 50, župni urad Vurtierg pri Ptuju Din 5, neimenovan tu Din 50. Vsem darovalcem najlepša hvala. — Odbor.
Veselega:
iJiglllll
v glavni vlogi
Hsroid U©yd
pride te dni v
«Elitni Kino Matica*
Iz Ljubljane
u— Svet slušateljev ljubljanske univerze
sklicuje sestanek zastopnikov vseh ljubljanskih kulturnih, strokovnih in političnih društev, ki se bo vršil danes v torek ob 20. uri v Dijaškem domu Tomanova ulica 3. Treba je, da zavzamemo svoie stališče ob priliki sprejemanja nettunskih in beograjskih konvencij v našem parlamentu.
u— Dijaki drž. trgovske akademije v Somboru so prispeli včeraj v Ljubljano. Vodita jih ravnatelj g. Marčetič in njihov profesor naš rojak Trobejev Tiček. Tekom lepega popoldneva so si ogledali mesto. Dijake iz ravne Bačke, ki jim nadvse ugaja alpska Slovenija, je sprejel pod svojo streho Akademski kolegij. V nekaj dneh nadaljujejo svoje potovanje v Severno Italijo.
u— Učenke IV. razreda šentjakobske meščanske šole so včeraj četrtič igrale »Pe-pelko« pred popolnoma razprodano dvorano šentjakobskega gledališkega odra. Odlikovale so se kralj, njegov prvi minister, gozdna vila, pepelka, kraljevič. Sicer pa ie bila tudi ostala zasedba dobra. Če ne bi v ljubljanski drami ne zahtevali garderobe, bi marljive učenke še nastopile s »Pepelko«, ki žanje take uspehe.
u_ Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Danes ob pol S. zvečer skupna vala za mešan zbor. Udeležba za vse obvezna. — Odbor.
u— Pevski zbor Sokolov ima pevsko vajo danes 22. t. m. ob 20.
u— Brezobzirnost ali kal. Ko se je v nedeljo popoldne okrog 15. ure pomikala po Poljanski cesti v Štepanjo vas povorka ljubljanskih Sokolov z vojaško godbo na čelu je nenadoma pridrvel z vso silo za njimi voz cestne železnice, ki ga je vodil voznik Jože Valenčič stanujoč v Vodmatu št. 20. Dasiravno je voznik opazil nevarnost, ki bi utegnila nastati, je zagnal voz v še hitrejši tek tako, da so se zadnji v povorki komaj umaknili v stran. Hujša nevarnost pa je pre tila godbi, ki je ravnokar igrala živahen marš in prihajajočega voza ni čula. Nastal ie kritičen moment, vendar so Sokoli zadnji hip s krikom opozorili godbenike na drveči voz. da so kolikor so mogli naglo od-skočili na obe strani. V gnječi ie nastala panika, ker so se trli vmes otroci, kolesaril in drugi opazovalci ter se ie le slučani zahvaliti. da ni prišlo do katastrofalne nesreče. Brezobzirnega voznika je stražnik po-
zneje legitimiral, vendar je bil ta še napram njemu aroganten in mu ni hotel pokazali svoje legitimacije. Uklonil se je šele :ia ponoven in energičen poziv stražnika ter se je malo zmenil za strahovito ogorčenje publike.
u— Kako je prišel Franceti do novih čevljev. Hlapcu Jakobu Šimencu, uslužDenem pri Pečarju v Vodmatu št. 77 se je predstavil kot njegov tovariš neki »Francelj^. Francelj ie kar kmalu opazil, da poseduje Šimenc imenitne nove čevlje o katerih se je mislil, da bi bile prav tudi njemu. V soboto zvečer mu ie zatorej svetoval naj jih spravi v njegovi sobi in Šimenc ga je res poslušal. Zjutraj pa je Francelj neznanokam izginil ž njim vred pa tudi 250 Din vredni Jakobovi čevlji. Na njegovo prijavo policija sedaj lovi Franceljna in ukradene čevlje. '
u— Maturantje ljubljanskega učiteljišča iz leta 190ft. Pridite 3. julija ob 2. popoldne v hotel Tivoli, da se po 20 letih zo-get vidimo! R. R.	909
u— Okraden na travniku. Posestnik Janez Porenta iz Hradeckega vasi št. 5., je su šil v nedeljo popoldne na svojem travniku ob vojaškem strelišču na Dolenjski cesti mr vo. Ker mu ie postalo pri delu vroče je pozneje svoj suknjič, v katerem se je nahajala listnica z okrog 100 Din odložil k neki kopici. Po končanem delu ie suknjič zopet oblekel obenem pa tudi zapazil, da je listnica na čudežen način neznanokam izginila Seveda se je kmalu spomnil, da je postala plen neznanega tatu. Take male in lažje tatvine izvršujejo ponavadi skvarjeni otroci, ki sc pode okrog brez nadzorstva in je gotovo tudi v tem slučaju krivec neznan pobalin, ki Je oprezoval okrog travnika.
u— Tatvina plašča. Ivan Možina stanujoč v Dolnji vasi št. 15 je prišel v nedeljo zvečer v gostilno Fride Triplat na Ambroževem trgu št. 9. Obesil je svoj dežni plašč na obešalnik za svoj hrbet ter ostal v gostilni med druščino dalje časa. Ko pu se ie hotel okrog 23. ure odpraviti domov, ie zapazil, da jo je z 300 Din vrednim plaščem neznan tat pobral že pred njim iz gostilne.
u— Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji. 2 tatvini, 1 sum tatvtne, 1 nevarna grožnja, 1 prestopek kaljenja nočnega miru. 1 popadljiv pes, 1 prestopek prekoračenja policijske ure in 9 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene tri in sicer: 1 radi težke telesne poškodhe, 1 radi pretepa in 1 radi pijanosti.
u— Obleke, bluze, pralnica Šimenc, Kolodvorska ulica 8.	W7 u— Došla krasna izbira otroških obleke ln plaščkov. Bluze vedno najnovejše. Kr-štofič-Bučar, Ljubljana, Stari trg.
u— Za 10 dinarjev dnevno dobe abonenti dobro hrano v brezalkoholni gostilni na Rim ski c. magm.et francoskega sistema vreden liko opozarjamo posebno abstinente, dijake uradnike itd.
Iz Maribora
a— Učni uspehi na tukajšnji gimnaziji.
Mariborsko državno gimnazijo ie obisko-valo v 14 razredih 569 dijakov in 81 dijakinj. Izdeialo je v celokupnem 397 dijakov ali 72 6 odstotkov, in sicer 28 z odličnim, 47 s prav dobrim, 220 z dobrim ter 102 z zadostnim uspehom. Poskušenj koncem avgusta ima 133 dijakov ali 24.3 odstotka, padlo jih je 17 ali 3.1 odstotek, neredovanih (oboleli, odpuščeni) pa 21.
a— Otvoritev tečaia za higijeno in nego dojenčkov. Preteklo soboto Je bi! otvorjen na lep način v Vesni tečaj za matere o negi, higijeni in prehrani dojenčkov in ma;e dece. Prvemu večeru je prisostvovalo lepo število mater, vendar je bilo opaziti odsotnost mater predvsem iz delavskih slojev, katerim Je tečaj v prvi vrsti namenjen. Uvodno predavanje je imel g. dr. Matija AmUrožič iz Ljubljane. Vršita se dva tečaja, popoldne in zvečer.
a— Ptvsko društvo Jadran. Novi odiior društva Jadran izreka najiskrenejšo zahvalo ravnatelju mariborske tiskarne g. Si. Dcteli za njegovo neumorno delovanje, kateri; je vršil kot triletni predsednik dru.št\a Jadran. J. Zivic, predsednik, F. Vidic, ta -nik
a— Obnavljanje gradu. Naš list jc nedavno opozoril na prepotrebno rcnoviranje krasnih fasad mariborskega gradu, zlasti r:> njegovi zapadni strani (vhod v Grajski kino) in na ohranitev zgodovinsko umetnostne:.,! rezalita, ki spada med najvažnejše zgodovinske spomenike Maribora. Te dni ie dejansko pričel lastnik gradu g. Berdajs /. obnavljanjem grajskega poslopja. Mariborska občina je njegovo prošnjo, da bi naklonila kredit za prenovitev samo umetnostnih okrasov, odklonila. Lastnik je sedai i;:iav!l, da bo izvršil prenovijenjc ne glede na ume: nine. Mislimo, da sklep občinskega sveta ni bil umesten, ker kaže premalo skrbi za ohranitev zgodovinskih spomenikov v Mariboru.
a— Še en prijatelj dvokoles. V soboto p
poldne je izmaknil Anton K. iz veže peka Schroberia na Kralja Petra trgu kolo in -c idpeljal proti Teznu. Pravočasno p.i ga je še opazil lastnik kolesa, ki je s %ponn:čjo stražnika prijel uzmoviča in dobil kolo nazaj.
a— Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico je imelo preteklo nedelj' dopoldne v mali GSfzovi dvorani svoj red ni letni chčni zbor, katerega se je udeležilo lepo štev i'o članstva. V preteklem poslovnem letu jc društvo v veliki meri pomagalo uspehom, ki so jih hišni povesiniV; dosegi: v svojih akcijah. Kljub temu jc pa del na zeorovanju očitek, da še ni vpisana v organizacije- skoro polovica mariborskih posestnikov Občni zbor je otvori a >d-predssdnik dr. Pipuš v slovenskem, na'1' pa Glaser v nemškem jeziku. Iz obš' i:ga porr£ila društvenega tajnika g. Frasa posnemamo, da je društvo stalo stalno ra braniku za interne posestnikov, zlasti v preteVem letu, k , je vršilo večje štev!' anke'. zhorovar} r ->disi v Mariboru. Ljubljani. Zes;rebu ali Beogradu. Društvo je b -lo po svojih' delegatih zastopano na vseh
teh zborovanjih. V Mariboru samem je organizacija priredila dvoje protestnih zborovanj, društvene zadeve je reševalo na 29 sejali V preteklem letu se je vpisalo v društvo 619 posestnikov. Pri volitvah novega odbora je bila sprejeta kompromisni li-sita :predsednik stavbenik Glaser, odbir-nki pa dr Pipug. Cižek, Sirak, Babic, s>e-rec, Pallaš, Murko, Barta, Šepec, Kovačič, Lončar, Saks, Tark, Masko, Neger in Zabu-kovšek. Nato je pedal z. Frelich, predsednik zveze hišnih posestnikov za Slovciiio iz Ljubljane obširne poročilo o stanova li-ske.n zakonu n zakonu o izenačenju drž. davkov. Ob pr! 12 uri je bilo zborovanje zaključeno
a— Veselica Olepševalnega društva. V
nedeljo je priredilo mariborsko Oiepševal-' no društvo v Ljudskem vrtu veliko veselico, kateri so bili vremenski bogovi izredno naklonjeni. Občinstvo je zato v lepem številu poset:lo vcselico in pripomoglo tako k znatnemu čistemu dobičku agilnega društva.
a— Prosta stanovanja. Dodelila se bodo sledeča tri stanovanja: ena soba s kuhinjo v L'>ški ulici 15, dve sob! s kuhinjo v Čopovi ulici 14, dve sobi s kuhinjo »Ob brodil« št. 7.
h Celia
e— Jerilnovlčev spomenik, obstoječ iz siveza pohorskega marmorja s prostorno ograjo iz umetnega kamna, že stoji na celjskem okoliškem pokopališču. S tem so prijatelji, znanci, učenci im sorodniki s svojimi prispevki tudi z vidnim znakom počastili prerano umrlega.
e— Redni sestanek članov kr. org. Celje mesto se vrši v sredo dne 23. t. m. ob pol devetih v mali dvorani Celjskega doma. Na dnevnem redu so poročila zaupnikov o dosedanjem delovanju.
e— Prisega še ne zapriseženih vojaških letnikov 1876—1905. V notico v »Jutru« z dne 12. junija pod tem naslovom se nam je vrinila neljuba pomota, da je zaprisega do 22. junija. Konstatiramo, da je za prisego vse pripravljeno in bo mestni magistrat natančen datum pravočasno objavil.
e— Izredni občni zbor Slovenskega lovskega društva se bo vrši! v sredo 23. t. m. ob 3. popoldne v mali dvorani Celjskega doma. Na dnevnem redu je Izprememba pravil. Vsi lovci se vabilo k polnoštevilni udeležbi.
e— Tatvine. V udči od sobote na nedeljo so nepoznani zlikovet vlomili v hišo posestnika Doma za ZagTadom. Iz sobe, kjer so spale hčerke, so odnesli raznega blaga v vrednosti 8000 Din. Kradli so vpričo spečih deklet tako previdno, da se ista niso zbudila. — V noči na ponedeljek pa so najbrže Isti nepridipravi Hoteli vlomiti v stanovanje z. Ceplaka v Pečovniku in na posestvu celjskega trgovca Kolenca v Zagra-du. Topot pa niso Imeli sreče, ker so jih domači prepodili.
e— Zadružna zveza v Celiti je imela v nedeljo dne 20. t. m. v Celju svoj občni zbor, ki ga je obiskalo lepo število delegatov iz vse Slovenije. Občni zbor je vodil dolgoletni predsednik Zadružne zveze g. dr. Božič, Izčrpno sliko delovanja v pretečenem poslovnem letni pa le poda! njen ravnatelj g. Janko Lesnlčar. Obširnejše poročilo š« prinesemo.
e— Ablturljentska slavnost v Celju, ki se ie vršila v soboto dne 19. t. m. v veliki dvoranf celjskega Narodnega doma, je bila sicer slabo obiskana, toda. mladina je preživela zopet par veselili uric. Ob sviranju godbe je neumorno plesala, raznovrstni bu-fpt, ki so ga oskrbovale požrtvovalne celjske dame, pa je skrbel za telesni blagor.
e— Nova tvrdka. V Gaberju pri Ce'iu ic ustanovljena javna trgovska družba Ko-kolj & Bremec, trgovina z avtomobili, av, tomobilskim materijalom in deli. Ustanoviti namerava tudi delavnfco za popravljanje avtomobilov.
!z Trboveli
t— Dne 17. t. m. je umrla naša sestra goienka Berta Kajtna, hči paznika Trbo» veljske premogokopne družbe v Trbovljah, v starosti 18 Tet. Pokojna je bila od mladih let pri naraščaju, nato pa pri .gojenkah trboveljskega So-icola. Zadnja tri leta se je učila v Ljubljani, kjer si je nakopala za« vratno bolezen sušico, katera jo je po osem mesečnem bolovanju pokopala. Pogreba, ki se je vršil v nedeljo dopoldne se je udele« žilo korporativno zv zastavo vse trbovelj« sko članstvo.
t— Gospodarsko stanje v občini. Pred kratkim smo poročali o razgalsu konkurza dveh trgovcev v Trbovljah. Zadnje dni je prišel že zopet en trgovec v konkurz in sicer v Hrastniku.
t— Prirastek novih obrtnikov. V Trbov« Ijah se je naselilo več novih obrtnikov, iz» med katerih omenjamo g. Švajgerja, ki je otvoril krojaško delavnico v Hrastniku, /'nak, da naš kraj še vedno privlačuje pri« dobitne kroge, čeprav ne v tako obilni me« ri kakor po prevratu.
t— Enotna strokovna organizacija. Na sestanku medstrankarskega strokovnega odbora ie prišlo do več ur trajajoče načel« ne debate, ki pa ni privedla do pozitivnih
zaključkov. Prcdno so se delegati raznih strank in organizacij razšli, so pooblastili
g. Štruca od Bernotove socialdemokratske frakcije, da skliče prihodnji sestanek.
t— Dekliška šola v Trbovljah je prire« dila 20. in 21. t. m. razstavo ženskih roč» nih del in risarskih izdelkov, ki je jako lepo uspela.
t— Vzgled *Slovenčeve» verodostojno» nt i. «S!ovenec» 16. t. m. je objavil članek o pravilniku bratovske skladnice, v kate« rem je demagoško hujskal proti dr. Žerja« vu, ne da bi sc spuščal v konkretna izva« janja. Pač, zapisal je med drugimi netoč« nostmi, da bi delavstvo prav rado plačeva« lo naložene mu svote, samo da bi se ubra« nilo krize. Pravi, da se bodo morale obsto« ječe pokojnine znižati, kar bi s povišanjem prispevkov odpadlo. To se upa trditi, ko piačuje vsak rudar že sedaj v bratovsko skladnico povprečno 65 Din mesečno od svojega bornega zaslužka in so sc rudarji žc ponovno izrekli proti vsakemu najmanj« šemu povišanju prispevkov! «Slovcncc» naj si ogleda zapisnike bratovske skladnicc in bo spoznal, kako zelo se je urezal, kajti v Trbovljah gre od ust do ust, da zahte« vajo klerikalci povišanje dajatev, ki jih pa nikdo več ne zmore.
t— Meščanska šola v Trbovljah. Kdo je kriv, se hinavsko vprašuje nedeljski «Slo« venec®, da se v Trbovljah še ni otvoriia meščanska šola. Hrastniški demokrati dol« žijo trboveljske, posebno one, ki so na vodilnih mestih, da so ti krivi. Prvi gotovo vedo za kakšen njihov greh, da si dovolijo tako obdolžitev. Tako »Slovenec* ki si upa pisati take gorostasnosti še potem, ko smo 1. t. m. v posebnem članku natančno raz«
ložili potek cele zadeve nove meščanske šole. Takrat smo ponovno ugotovili, da bi sc s prvim razredom lahko pričelo že v šolskem letu 1926/27, ker štejejo višji raz« redi osnovnih šol v Trbovljah le malo učen cev in so za prvi hip pripravljena vsa uči« la. Mislilo se je tudi na stanovanja za uči« teljstvo, za katere je že poskrbljeno, tako da je občina s svoje strani vse storila, kar je mogla, ne pa tako prosvetni oddelek v Ljubljani, ki kljub ponovni intervenciji še ni podal odgovora. Poudarili smo, da je te« žišče cele zadeve sedaj v Ljubljani in da zahteva trboveljsko prebivalstvo brez raz« like političnega prepričanja, da se meščan« ska šola otvori še to jesen. Kolikor se je do danes storilo za to institucijo, se je zgo« dilo baš po zaslugi trboveljskih demokra« tov, kar vc najbolj trboveljsko prebival« stvo samo in tudi hrastniški demokrati, če žc hoče »Slovenec« razlikovati med na« mi. Sedaj, ko je ideja meščanske šole v Tr« bovljah zmagala, naj si «Slovenec:» nikar ne izmišljuje, da je ta ali oni izmed Trbo« veljčanov kriv, da ne pride do otvoritve, marveč naj pošteno prizna, da obstoje pro« tivniki v Ljubljani. Kako je namreč s TPD smo že pisali, tako da ni možno nobeno žongliranje več s praznimi marnjami, naj« manj pa s tako očitnimi, kakor so v ne« deljskem «S!ovencu».
t— Na današnji seji glavnega odbora bratovske skladnice se bo reševalo vpraša« nje, kako se izogniti stalnemu mesečnemu deficitu, ki nastaja, ker obstoji že okoli 300 upokojencev po novem pravilniku. Vsi ti dobivajo skupno okoli 180.000 Din po« kojnine na mesec ali povprečno 600 Din na osebo.
Šport
Ilirija : Rapid 6 : 1 (3 : 0)
Ilirija si v ponovni tekmi pribori prvenstvo Slovenije.
Kakor znano je LNP. radi protesta Ra« pida razveljavil zadnjo finalno tekmo za prvenstvo Slovenije med dosedanjim prva« kom in mariborskim Rapidom. Vzroki za to razveljavljenje so morali biti brezdvom« no zelo tehtni. Šlo je za prvenstvo in pri takih vprašanjih nadrejene športne oblasti morajo imeti pred očmi samo eno, in to so pravila. Tembolj razveseljivo je, da je Ili« rija v ponovni tekmi ob docela regularnih okoliščinah zopet izvojevala zmago ter si s tem že šestič pridobila naslov nogomet« nega prvaka Slovenije. Vzrok, da jc LNP zadnjo tekmo razveljavil, je bil pri sodni« ku. Sodnik nedeljske tekme pa je rešil svo« io nalogo z malenkostnimi izjemami prav dobro.
Moštvi sta nastopili v nastopnih posta« vah:
Ilirija: Miklavči&Pogačar, Beltrapa«dr. Tavčar, Gabe, Lado»Herman, Oman, Ve« rovšek, Dobrlet, Kreč.
Rapid: Dolinšek«Barlovič, Kurzman«Per« nath I, Frangeš, Loschnigg II«Pernath II, Loschell, Venko, Tergletz, Loschnigg I.
Ilirija je vedela, da gre za precejšnjo stvar. Zaradi tega so se tudi njeno moštvo kot celota in večinoma tudi posamezni igra či potrudili, da priborijo klubu zopetno prvenstvo. Najboljša v napadu sta bila Oman in Kreč. Vodja napada Verovšek vidno napreduje. Dobrlet s svojo taktiko topot ni uspel, vendar pa je to sam takoj spoznal ter si po tem uravnal svojo igro. Menimo, da mu to nc bo škodovalo, da je uvidel, kako koristna je kombinacijska igra, Herman na desnem krilu ni bil na vi« sku. V krilski vrsti je bil najboljši Gabe. Zlasti v pogledu ofenzivne igre mu je tre« ba izreči priznanje. Lado je igral izredno ležerno ter ni docela izpolnil svojega me« sta. Dr. Tavčarju bi bilo očitati precej ostro igro. Obramba je bila sigurna.
Rapid ima v svojem moštvu nekaj prav dobrih moči, ki pa ne znajo izrabiti svoje« ga morebitnega teoretičnega znanja o kom binacijski igri. To se je zlasti videlo pri napadalni vrsti, ki ni igrala na prodore po« sameznikov, temveč je skušala predvesti igro z dodajanjem. Uspelo ji to ni. Predlož ki so bil predolgi in precej netočni. Kril« ska vrsta je delala predvsem defenzivno, kar je bilo ob občutni premoči Ilirijanov seveda razumljivo. V obrambi se odliku« je v tehničnem oziru Barlovič. Toda s svo« jim drugom je delal precejšnje taktične na« pake. Izborno pa je branil svoje svetišče Dolinšek, ki ni povprečen vratar, temveč ie pokazal, da ima poleg lepih zmožnosti tudi precej rutine.
Tekma je pričela z napadi Rapida, toda Ilirija takoj ripostira. Napad za napadom se vali proti golu Rapida. V 11. minuti strelja Oman ostro na gol, vratar ujame, toda žoga mu zdtči iz rok v svetišče Rapi« da. Sledi cela vrsta kornerjev proti Rapi« du, toda Mariborčani branijo z izredno ži« lavostjo. V 27. minuti po Kreču streljani prosti strel dobi Oman ter ga zabije z g'a« vo preko prečke. V 31. minuti zabije Do« brlet drugi gol in dve minuti kasneje po« stavi Oman po lepi kombinaciji z levega krila k Hermanu, ki poda lepo desni zve« zi, rezultat na 3 : 0.
V drugi polovici dosežejo gostje v 9. min. svoj častni gol. Premoč Ilirije posta« ia vedno večja. V 13. min. smo videli zo= pet enkrat enega znanih dolgih in ostrih strelov Gabeta. Iz daljave 30 m je zabil četrti gol za Ilirijo, ki bi ga bil vratar Do« Iinšek mogoče obranil, toda branilca sta mu odvzela pregled. Kmalu zabije Ilirija zopet v mrežo, toda sodnik radi of side te« ga gola ne prizna. V 29. min. radi handsa
Vremensko poročalo
Meteorološki iavoo » muoII3«i i 9 «uni i ly2
i'- n promet'« oU8.fi n.
Kraj	Cas	1 iarom.	Temoet.	8e vla-	3mei vetra n	dom	Vrsta padavini	
				go	brzina v m	nos		
opazovanja		!		■ »/0		0—10	m opazovana	il\ m u are
i /	7	7665	13 1	88	S 0.5	10
Ljubljana . |	8.	7665	13-9	86	NE 1	10
(dvorec	14.	764-8	18-3	66	WN\V 0.5	10
v	21.	763*3	18-4	71	NW 0.5	4
Maribor . . .	8.	766-4	14 0	91	\V 7	10
Zagreb ...	8.	765*4	19-0	65	E 5	t
Beograd . . .	8.	764-4	17-0	91	W 0.5	10
Sarajevo . . .	8.	764 5	13-0	96	mirno	10
Skoplje . . .	7.	762-5	18 0	81	W 3	10
Dubrovnik . .	7	000 0	oo-o	00	0	0
Praga ....	7	765-1	16-0	-	! W 3	10
škrop dež
dež
0.2
1.0 3.0 0.1
0.4
V Ljubljani je povprečni barometer višji kot včeraj za 2.4 mm.
Solnce vzhaja ob 412 zahaja ob 19*50 luna vzhaja ob 12*48, nahaja ob 0046.
Dunajska vremenska napoved »a torek: Najbrže precej jasno in toplejše. Tržaška Tremenska napoved za torek: Lahki vetrovi od severa. Nebo spremenljivo. Temperatura od 18 do 24 stopinj. Morje nekoliko vznemirjeno.
Barloviča diktirana in po Dobrletu strelja« na enajstmetrovka se odbije od desne preč ke. V 35. min. sledi peti gol po Verovšku ter v 42. min. šesti gol po Omanu. V drugi polovici se je igralo skoraj samo na stra« ni Rapida. Premoč Ilirije se razvidi pred« vsem iz velikega števila kornerjev proti Rapidu. Pripomniti pa ie treba dejstvo, ki se opaža skoraj pri vseh naših tekmah, da ostanejo malodane vsi kornerji, čeprav so dobro streljani, neizrabljeni.
I. kolo juniorskih tekem
V nedeljo se je odigralo I. kolo junior« skih tekem, katere je priredil ASK Pri« morje. Nastopili so trije pari. Izidi so sle« deči:
SK Reka : SK Mladika 7 : l. Reka je svojega protivnika nadkriljevala tehnično in fizično, kljub temu pa ni Mladika klo« nila ter se ves čas z veliko ambicijo bo« jevala. Nekoliko minut pred koncem jc za« pustila igrišče, ker se ni pokorila sodnikovi odredbi.
SK Krekcn>o : SK Jadran 5 : 3. Moštvo Krakova lepo napreduje. Jadranu ni bilo samo enakovredno, nego v tehničnem ozi« ru ga jc tudi prekašalo in jc zmaga popol« noma reelna. Priporočali bi pa vodstvu klubov, da upeljejo v vrste juniorjev ne« koliko več disciplinc.
ASK Primorje 1. : ASK Primorje II. 2 : 1 Živahna igra obeh moštev. Z a nadaljnje tekmovanje so se klasificirali ASK Pri« morje I., SK Reka in SK Krakovo.
Ostale nogometne tekme
ZAGREB: Gradjanski (Zagreb) : Grad« janski (Bjelovar) 11 : 0 (9 : 0). Finalna tekma za prvenstvo ZNP. Croatia : Tipo* giafiia 3 : 2 (1 : 2). — Juniorska prven« stva: Hašk : Južne železnice 2 : 0. Gra« fika : Maksimir 4:1, Gradjanski : Croatia 5 : 0.
OSIJEK: Slavija (Osijek) : Gibalija (Vinko-vci) 4 : 1 (1 : 1). Finale za prven« stvo osiješkega podsaveza.
BEOGRAD: Tekmi ob priliki proslave beograjskega Radničkega športnega kluba: Rsdnički športni klub (Novi Sad) : Jedili« stvo 0 : 0, Radnički športni klub (Beograd) : Železničarji (Zagreb) 0:1.
SPLIT: F. C. Bern : Hajduk 2 : 1 (1 : 1) in 3 : 5 (2 : 3).
DUNAJ: Rapid : MTK 4 : 2 (2 : 0). Prvenstvene: Admira : Vicnna 1 : 0. Po tej zmagi Admire n2d Vienno, ki je bila najbolj nevarna za Amateurje, jc Ama« teuriem zagotovljeno prvenstvo. Simme« ringer Sportklub 3 : 1 (2 : 1), Hakoah : Wacker 1 : 1 (0 : 0).
GRADEC: GAK : Arbciter AC. 6 : 0, Sturm : Hakoah 9 : 2.
BRUSELJ: Francija : Belgija 2 : 2.
HANNOVER: FTC (Budimpešta) : Ad« mira 7 : 0. FTC je madžarski prvak.
NIJERNBERG: Švedska : Nemčiia 3 : 3
FREIBURG: Union Žižkov : SK Frči« burg 4 : 4.
PRAGA: Viktorija Žižkov : Slavija 2 : 2 (2 : 1), DFC : Vršovice 4 : 1.
Manifestacijski občni zbor ASK Primorje
Ob lepi udeležbi članstva in prijateljev se je vršil v nedeljo v dvorani Kazine ma« nifestacijski občni zbor ASK Primorje. Od športnih organizacij so bili prisotni dele« gati LNP. LLAP, LPP, Kolesarskega pod« saveza, športnih klubov Atena, Hermes, Ilirija, Jadran, Krakovo, Rapid, Slavija, Slovan, Skala in Svoboda. Idealno strcmljc« nje naših športnikov So pozdravili šc za« stopniki nastopnih organizacij: Svet sluša« teljev ljubljanske univerze. Prosveta (No« vo mesto), Preporod (Ljubljana), JAD Tri« glav, Akad. D. Treznost, Zveza jugoslov. napredne omladine in Klub Primork.
Po otvoritvi občnega zbora te predjed« nik očrtal pomen zbora, ki ic dvojen: po« dati pregled dela ob šolskem zaključku in razrešiti mcdklubska sporna vprašanja z Ilirijo pred celokupnim članstvom. Po po« zdravnih govorih delegatov.je bil izvoljen ra predsednika zbora industrijalec g. Ku« štrin.
Nato je prečital tajniško poročilo o celo« kupnem klubovem delovanju v preteklem letu g. Janežič. Tajniško poročilo navaja najprvo upravni ustroj kluba, nadalje ob« sežne akcije kluba v poedinih sekcijah in vodstvo podsaveznih agend po klubovih čla nih. Vse sekcije kažejo viden napredek, zlasti hazenska. lahkoatletična in nogomet« na. ki si je priborila zimski pokal po zma« gah nad vsemi ljubljanskimi klubi. Tajni« sko poročilo naglasa na koncu nove klubo« ve smernice, ki bodo poizkušale celokupno srednješolsko in akademsko omladino osre dotočiti v enoten, stanovski akademski in omladinski klub v Ljubljani, notranje delo in uspehe pa postaviti na sistematične vež«
be. Prvenstva so minljiva, zato pa se tre« ba koncentrirati na notranje delo.
Anketa finančnega odbora, koje poroči« Io je podal g. Kuštrin, je ugotovila, da iz« hajajo klubovi dolgovi iz investicij v klu« bovih igriščih in napravah, dočim se vrši vse tekoče delo in napredovanje kluba ob r.ajregularnem načinu financiranja. Glede investicijskih dolgov, ki so dali ljubljan« skemu mestu prekrasno igrišče na Dunaj'« ski cesti, po treba primerne poravnave uvi« devnih elementov, ki je v teku. Vse sekcije dobe polnomočnc finančne delegate.
Po sprejetem absolutoriju je zbor eno« glasno sklenil ponuditi predsedstvo kluba ljubljanskemu tovarnarju g. Fr. Bonaču, h kateremu se napoti posebna tročlanska de« legacija, da mu izreče in ponovi željo obč« nega zbora. Ostali odbor je bil sestavljen sledeče: Podpredsedniki dr. Birsa, dr. Ba« jič, inž. Debelak, tajnika inž. Tuma in g. Janežič, blagajnik ravnatelj Šetina.
Nato je sledilo z zanimanjem pričakova« no poročilo o spravnih pogajanjih med ASK Primorje in SK Ilirijo, ki ga je podal inž. Debelak, Uvodoma jc navajal, kako obžaluje, da je ta spor absolviral toliko sil Primorja, ki bi sc bile lahko uporabile v korist kluba in slovenskega športa. Noče rekriminirati ter prehaja takoj k natančni analizi poteka pogajanj. Pogajanja so po« tekala v najlepšem prijateljskem tonu in vse, spravna pogodba kakor tudi razsodi« šče jc žc bilo sprejeto. Odbor ASK Pri« morja jc potrdil vse sklepe obeh delegacij ter predložil Iliriji v podpis, ta je po inci« dentu na igrišču s sodniško sekcijo odUo« nila pogodbo, dasi je imela v razsodšču možnost, da pride do primernega zadošče« nja, ako smatra, da se ji je zgodila krivi« ca, dočim je bilo in je Primorje pripravile« no tudi v bodoče podvreči se vsem skic« pom tega razsodišča.
Sledil je referat o resoluciji javnosti, ki g£ je podal g. dr. Bajič v krasno stilizira« nem in globokozasnovanem vzpodbujcval« nem govoru, v katerem je pozval člansivo, akademike in srednješolce, da sc z mlade« niškim žarom oklenejo svojega stanovske« ga kluba in da pojmujejo odslej šport res v idealnem, samovzgojnem, icklensko di« seiplinskem smislu krepitve duha in telesa. Iz kluba in preko kluba mora vznikniti nov rod duševno in telesno zdravega narod:'..
Po tem z navdušenim aplavzom spreje« tim govorom se jc zaključil občni zbor.
JLAS (Službeno). Rekord Bcmikove v metu krogle 8.37 in pol z dne 1. 7. 1925 sc ne prizna, ker je zapisnik podpisal samo 1 savezni sodnik. — V smislu paragrafa 10 se verificirajo z dnem 17. VI. t. 1. Franjo Koren za 1ŠSK Maribor in Viktor Gaber« šek za SK Ilirijo. — Za sodniške izpite v Ljubljani se določuje komisija, sestoječa iz gg. Windischa. Savo in O. Samjina. Kan« didatie polagajo te izpite lahko tudi v Za« grebu. — SK Tržič je bil na seji z dne 9. maja sprejet kot član JLAS. Dvomatch Poljska : Jugoslavija je ponovno odgoden.
LLAP. (Službeno.) Danes 22. t. m. dam ski izbirni miting LLAP ob 20.30 na igri« ščl* ASK Primorje. Atletinje, imenovane v sh:~benih objavah v nedeljskem «Jutru», mc-ajo biti na igrišču najpozneje ob 18.15. Razpisani sodniški izpiti se vršijo v petek 25. t. m. ob 20.30 v damski sobi kavarne Emona.
SK Ilirija. Gospodu Franu Jcrali do« voli daljši bolniški dopust in vodi do na« daljnjega tajniške posle g. Julij Deu, urad« nik Kmetske posojilnice. Isto velja za Upra« vo športnih prostorov. Odbora.
A S K. Primorje. Danes ob 19. seja cen« tralnrga odbora v klubovem tajništvu. — Tajnik II.
ASK Primorje (Nogom. sekcija.) Da« nes v torek ob 19.30 sestanek v gostilni pri Kačiču na Dunajski cesti. Dnevni red: iz« volitev novega odbora in cventualijc. l'o« zivajo se vsa moštva, da sc sestanka ude« leže. — Tajnik.
ASK Primorje (LTprava sp. prostorov.) Današnja seja odpade. Ista sc vrši jutri v sredo ob 20. v Narodni kavarni. Blaga j« nik.
Odbor juniorskega turnirja. Danes, v torek, ob 21. seja v Narodni kavarni. Po« zivajo se gg. Matjašič, Zaje, Kump I. in U. ter delegati klubov (Mladika, Reka, Kra« kovo, Jadran), da se seje udeleže Predsed« nik.
Kolesarska sekcija ASK Primorje v Ljubljani priredi dne 28. t. m. medklubsko propagandno stafetno dirko na sledeči pro« gi. Ljubljana « Višnja gora » Ljubljana * Vrhnika « Ljubljana « Kranj « Ljubljana « Kamnik « Ljubljana (km 194). Start: ob 8. zjutraj na Kongresnem trgu, istotam.pre daje. Cilj na igrišču ASK Primorje na Du« najski cesti, približno ob 14.30. Popoldne eb 15. istotam pričetek raznih dirkališčnih dirk z obilnim sporedom. Opozarjajo sc vsi klubi, včlanjeni v kolesarskem savezu kraljevine SHS, da čimprej pošljejo prija« ve k udeležbi radi sestave imenika. Prija« ve nasloviti na kavarno »Zvezdo«.
Kolesarska sekcija ASK Primorje na« znanja, da imajo vsi prijavljeni dirkači za dirkališčne dirke, ki se vrše dne 2S. t. m. vsak popoldne prost vstop na igrišče Pri« morja na Dunajski cesti v svrho treninga.
Kolesarski podsavez Slovenije ima se« jo dne 22. t. m. v restavraciji pri «Šcstic:i> ob 21. uri.
Izpit za Sivemu kazenska sodnika sta položila v nedeljo v Mariboru gg. Veko« slav Cizelj iz Maribora in Rudolf Peterka iz Murske Sobote. Izpraševalno komisijo sta tvorila gg. Modcc in Gorički iz Za« gix:ba.
Fotoiamaterski odsek TK Skala. Radi odsotnosti načelnika in njegovega namest« nika odpade današnji sestanek foto»ama« terjev.
Konjska dirka v St. Jerneju na Dolenj> skem. Letošnja konjska dirka v Št. Jerneju na Dolenjskem se vrši nepreklicno na praz« r.ik Sv. Petra in Pavla, to ic dne 29. t. m. Dirkalno društvo ie z velikimi žrtvami ku« pil* za letošnjo dirko amerikanske dirka!« ne vozičke. S tem modernizira svoje dirke. Radi tega obeta biti letošnja dirka zelo zanimiva in jc pričakovati presenečenj. Pri dirki sodeluje godbeno društvo iz Novega mesta. Preko Novega mesta je ugodna zve« za s poštnini avtomobilom, ki odhaja iz kolodvora Novo mesto po prihodu oseb« nega vlaka iz Ljubljane ob 13. Za povra« tek so na predhodno pismeno prijavo za« dostnega števila reflektantov pri Dirkalnem društvu v Št. Jerneju na Dolenjskem na razpolago vozovi za vse smeri (Krško, Brc« žice in Novo mesto). Reflcktanti za preno« čišča naj se tudi javijo pravočasno pisme« no na naslov društva.
TK Skala (Seraščajniki). Prosim vse na« raščajnike kluba, da se udeležijo sestanka, ki se vrši v ponedeljek 31. t. m. ob 8. zve« čer v klubovi sobi. Načelnik.
Gospodarstvo
Tržna poročila
Norocsdska blagovna brrza (21. t. m.) zaradi pravoslavnih binkošti ni poslovala.
= Za direktno pomorsko zvezo med Jugo slavijo in Švedsko. S Sušaka poročajo: 18. t. m. je bil na Sušaku gosp. Karlston. nas honorarni konzul v Stockholmu, ki se je nahajal mesec dni v Jugoslaviji in proučeval naše gospodarske razmere. Na Sušaku se je razgovarjal z zastopniki Jadranske plovid-be glede upostave direktne paiobrodne zveze med lukami Jugoslavije in Goteborga.
= Zboljšanje položaja na lesnem tržišču. Na našem lesnem tržišču je postalo v zadnjem času nekoliko živahnejše. Domače nakupovanje je sicer majhno, zato pa je izvoz večji. Izvaža se največ v Italijo in Madžarsko. Pri nas v državi se lesa ne potrebuje mnogo, ker je gradbena delavnost zastala.
= Trgovinska pogodba s Albanijo ho podpisana. V soboto se je vrnila v Beograd albanska delegacija za pogajanja glede sklenitve trgovinske pogodbe z našo državo. Člani delegacije so izjavili, da imajo pooblastilo zi jxw1pis nedavno sklenjene trgovinske pogodbe in konvencij.
= Uvoz krompirja v Švico. Ministrstvo zunanjih del je sporočilo Zbornici za trgovino, obri in industrijo v Ljubljani, da je švicarski zvezni svet svoj slriecp z dne 20. januarja t. 1. glede zabrane uvoza krompirja ukinil in da je od 1. t. m. uvoz krompirja v Švico zopet dovoljen.
= Obtok novčanir v Avstriji je padel v drugem tednu t. m. za 35.6 milijona lia 752.1 milijona šilingov. Podloga se je povedala za 5 milijonov na 498.2 milijona šilingov.
Za izvoznikp v Turčijo. Ministrstvo zunanjih drl obvešča, da morajo biti izvorna .spričevala za blago, ki se izvaža v Turčijo, vidirana od pristojnega turškega konzulata.
Stanje posevkov in živine. Po poročilu ministrstva za kmetijstvo in vode je bilo v drugi polovici maja t. 1. splošno stanje ozimnih iu jarih pose.vkov zelo dobro. Zastoj v vegetaciji, ki se je občutil v prvi polovici maja t. L, se je v drugi polovici izravnal. Stanje živine je bilo v istem času povoljno. Samo mestoma so so pojavljale konjske, svinjske in ovčje kužne bolezni.
--- J)p1o tLTifnnga odbora. Te dni sta se v Novem Sadu sestali prva in druga sekcija tarifnega odbora in začeli razpravljati o tarifah za mlinske, mlečne in lesne proizvode ior o njihovem znižanju v svrho olajšanja prevažanja in izvažanja. Sklepe, izvršeno na tfli sejah, bo vzel v prstres izvrševalni tarifni odbor, ki se bo sestal v Beogradu v začetku prihodnjega meseca.
; Bauque des Pavs do 1' Europc Centrale. Upravni svet omenjene banke v Parizu ie namosto odstopivšega gosp. Rotterja imenoval gosp. F.mila Freunda za predsednika dunajske reprezentance in dunajske direkcije.
21. junija.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanji!, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote, investicijsko TI—73.50, Vojna škoda 806—0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska poso-jiluicn 193-196. Ljubljanska kreditna 175 do 195. Merkantilna 100—102 (102), Prašte-<I iona 865—868, Slavenska 49—0, Kreditni 165 -175, Strojne 72—0. Trbovlje 332—0, Vevče 100—0. Stavbna 55—65, šešir 103—0. — Blago: Zaključki: trn m i po noti kupca, fco vafon nakladalna postaja. 2 vagona 220—220 (220); bukova drva, suha, fco vagon naklad, postaja. 1 vagon 17.50-17.50 U7.50); hrpslovi roobrobljeni plohi, :<0 mm debeli, od 22 cm širine naprej, od 2.15 do 2.5«) m, ozir. tozadevne dvojne dolžine, fco vagon meja. 4 vagone 1050—1100 (1050). Povpraševalo se je po bukovih plohih in hra-stovih hordonalih. Drugače le ponudbe v knwtirskih pridelkih brez povpraševanja.
ZA<;RKB. Na efektnem tržišču je osla I noložnj nespremenjen. Edino Vojna škoda je postala nekoliko čvrstejša, najbrže zalo, ker danes zaradi pravoslavnih binkošti beograjska borza ni poslovala. — D i -n a r je po skoku koncem prejšnjega tedna danes popustil. Na našem deviznem tržišču po malo poskočile devize Dunaj, Berlin, Prsga in Italija, dočim so malo popustili London, Švira, Budimpešta in New York. Pariz sp ni trgoval, ker je vso reservirano in pričakuje rešitev francoske vladne krize. V Curihu se je francoski frank dopoldne malo okrepil. Skupni promet v devizah je dosegel okrog 8 milijonov dinarjev. Notirale so devize: Am^erdam izplačilo 2272 do 2282, Dimni izplačilo 798.25—802.25, čok 798.14—802.14. Berlin izplačUo 1346—1350, Budimpešta 0/1792—0.0796, Italija izplačilo 203.04—204.24, T.ondon '"znlafilo 275.04 do 276.24. ček 275.03—276.83. New York ček 56.38—56.68, Praga izplačilo 167.35-168.35, ček 167.31 — 168.31. Švica izplačilo 1094.54 do 1098.54. ček 1094.29—1098.29; valuto: dolar 55.8—56.1. Kč 166; efekti: bančni: \V-odna 3950 - 4000. Fskomptna 101.5 do 102. Pol io 15-16. Kred itn* Zagreb 103 do 104. Jusro 90.5—91. Ljubljanska kreditna 175 —0, Obrtna 54 —57, Praštediona 864 do S66 Fino 125—130, Slavenska 40—50: indu--rtritski: Šečerana Osijek 260—270, Iste 50 do 54 Gutmann 185—190, Slaveks 110—115. Slavonija 34-35. Trbovlje 3?,0_340. Vevče 102—0: drživni: investicijsko 72—72.25, agrarne 40—42. Voina škoda, promptna 302 do 303. za iulij 3a5.5—307, za avgusl 310 do 311.
BSOfJRATV Zaradi pravoslavnih binkošti boi^a ni poslovala.
(TPIH. Beoerad 9.125. Berlin 122.95, Ww York 516.20. London 25.14, Pariz 14.82, Milan 18.6625. Pragi 15.31. Budimpešta 0.00722. Bukarešta 2.226. Sofija 3.70, Dunaj 72.95.
TR^T. Devize: Beograd 49— 49.50. Du-naj 393 —39R. Praga 81.50—82.50, Pariz 79 51—80.25, London 134.80—135.30. New York 27.6-5_27.85, Ourih 536- 540. Budimpešta 0.0387—0.0395, Bukarešta 11.50—1": valute: dinarji 48.80 -49.30. dolarji 27.50 do 27.70. 20 zlatih frankov 106—109. zlata Ura 535.87.
nVVA.T. Devize: Beo -nd 12.4775 do 12.5175. Berlin 168.10—168.<>0. Budimpešta 98.81 99.11. Bukarešta 3.0175-3.0375, London 34.3725-34.4725. Milan 25.46—25.56, Now York 70605—708.55. Pariz 20.15—20.25, Praga 20.950-20.9P50. Snfiia 5.08—5.12, Varšava 69.05 —69.55, Ourih 136.65 1 37.15; valute: dinarji 12.46—12.52. dolarji 704.40 do 708.40.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.70, v Berlinu 7.4035, v Londonu f popoldne) 276, v New Yorku (19. t. m. po borzi) 1.77 in četrt.
zi vli e:
Smrt bivše grške kraljice Olge
Kakor smo že poročali med brzojavnimi vestmi, je v soboto ponoči umrla v R niu grška kraljica Olga, vdova po pokojnem grškem kralju Juriju.
Kraljica Olga. po rojstvu ruska velika kneginja, je dosegla starost 75 let. Bila je najstarejša hči 1. 1892. umrlega velikega kneza Konstantina. Leta 1867. se ie poročila z danskim princem Jurijem, ki jc pozneje kot prvi grški kralj zasedel helenski prestol. Kakor znano, je kralj Jurij 18. marca 1913. padel v Solunu kot žrtev atentata. Kraljica je imela šest otrok: Konstantina, poznejšega grškega kralja, ki se je poročil s Sofijo, sestro bivšega nemškega cesarja Viljema; princa Jurija, princa Nikolaja, ki '"e poročen z neko rusko veliko kneginio; princa Andreja in Krištofa. Njena hči Marija sc ie poročila z velikim knc/om Jurijem Mihajlovičem.
Opasno cepivo proti ošpicam
V	Chemnitzu v Nemčiji je nekemu ve-letrgovcu obolel otrok na ošpicah. Oče se je bal, da ne bi drugi njegov sinček nalezel bolezni od svojega brata ter ga dal cepiti s serumom proti ošpicam. Takoj po cepljenju je otrok dobil temperaturo. ki je vedno bolj naraščala in naslednji dan je nastopila katastrofa. Otrok je umrl.
Chemniška kriminalna policija je še Isti dan izdala obvestilo, iz katerega izhaja, da so zdravniki pri seciranju umrlega dečka odkrili na tistem mestu, kjer je bil cepljen, povzročitelje gnojenja. Vsled tega je prepovedala vsako nadalj-no cepljenje s sumljivim serumom. Serum je bil izdelan v otroškem oddelku tamošnje splošne bolnice; od treh prob, ki so bile poslane v patološko-higijenični zavod v Lipsko, so v dveh našli bakterije. ki povzročajo gnojenje.
V	Chemnitzu uporabljeni serum proti ošpicam je iznajdba univerzitetnega profesorja Degkwitza v Greifswaldu. Ko so ga na policiji zaslišali, je izjavil, da serum, ki so ga vbrizgavali v Chemnitzu, ni bil prirejen natančno po predpisu. Preiskava še ni zaključena. Zadeva vzbuja v Nemčiji precejšnje razburjenje.
Letalo
za prekooceanski promet
Znani nemški konstruktor aeroplanov Rumpler je pred nekaj dnevi predaval v Diisseldorfu o svojih načrtih za zgradbo prekooceanskega letala. Dejal je, da bi bilo mogoče premeriti pot iz Evrope v Ameriko (U. S. A.) v poldrugem dnevu, v Južno Ameriko pa v treh in pol dneh, pri hitrosti 250 kilometrov na uro. Obtežba letala bi ne bila nameščena le na enem mestu, nego bi bila sorazmerno razdeljena na celo letalo. Na podlagi tega principa je mogoče zgraditi aeroplane, ki imajo prostora za 100 potnikov in še več.
Dalje je pokazal Rumpler na modelu svojega novega letala, kako misli razvrstiti na njem deset motorjev po 1000 konjskih sil. Ž njih pomočjo mu bo mogoče doseči do 270 km na uro. V prednjem delu obeh kril se bodo nahajali prostori za potnike, na krajih pa nekake verande, s katerih se bo nudil razgled daleč naokoli. Letalo bo skonstruirano kot hidroplan in bo imelo šest plavačev. Progo Hamburg - Newyork namerava Rumpler preleteti v 36 urah; medpoto-ma bo pristal v Plymouthu in na Azorih. Seboj bo vzel 130 potnikov s šestimi tonami prtljage^_
Žepar kaznovan na dve leti težke ječe
Šestega januarja t. 1. je na Dunaju neka dama vstopila na cestno železnico, ko sta se ji pridružila dva moška. Eden ji je hitro odprl ročno torbico, da bi jo izpraznil, pa ni imel več časa. Oba sta stopila za damo v voz in se ž njo nekaj časa peljala, očividno čakajoč na primerno priliko, da izvedeta svojo namero. V tem pa sta oba nepridiprava vzbudila pozornost dveh policijskih uradnikov, ki sta se takisto peljala v tramvaju. Zeparja sta ju menda zapazila in skočila pri prvem postajališču iz voza. Policista pa za njima. Razvila se ie pravcata bitka, ki je končala z aretacijo 24-letnega Ludvika Manzicha. dočim ie njegov pajdaš srečno odnesel pete. A ne za dolgo. Po dolgem, romantičnem zasledovanju preko streh in vrtov se je policiji posrečilo, da je tudi njega zgrabila. Oba sta bila obtožena žeparstva in javnega nasilstva. Pri zaslišanju sta izjavila. da sta si hotela s tatvino dobiti denarja za pot v Jugoslavijo.
Te dni se je vršila razprava proti že-parjema. Obsojena sta bila oba na dve leti težke ječe. in sicer s sledečo motivacijo: navadna tatvina se kvalificira kot zločin, če preseže ukradena vsota višino 150 šilingov (1200 Din). Toda. če se tatvina ali poskus tatvine izvrši na javnem prometnem sredstvu na predmetih, ki jih ima potnik seboj, postane tatvina zločin že pri vsoti nad 15 šilingov. Gospa Prokoscheva, ki sta jo obtoženca hotela okrasti. je sicer imela pri sebi le poldrug šiling denarja, toda sodišče je bilo mnenja, da sta tatova imela namen, izvršiti večjo tatvino, ker sta sama priznala, da sta si hotela pridobiti
sredstev za vožnjo v Jugoslavijo. Električna železnica, v katerj se je tatvina imela izvršiti, pa se mora smatrati kot javno prometno sredstvo.
Proti obsodbi je zagovornik vložil ničnostno pritožbo, češ da je nesmiselna trditev, da sta hotela obtoženca ukrasti več kakor 15 šilingov, ker se je v ročni torbici nahajala le vsota poldrugega šilinga. Najvišji sodni dvor pa je po poldrugo uro trajajočem posvetovanju ničnostno pritožbo zavrnil.
Povojno naraščanje prebivalstva v nemških mestiSi
Nemško prebivalstvo neverjetno hitro narašča, zdaj po vojni skoraj nič manj kakor v prejšnjih mirnih časih. Po svršetku 30 letne vojne, ki je tedanji Nemčiji prizadejala ogromne izgube na materijalu in ljudeh, je štela Nemčija 17 milijonov prebivalstva in osem velikih mest. Pojem velikega mesta je bil seve v tisti dobi drug kakor danes. Največja tedanja mesta so bila: Koln (40 tisoč liudi), Augsburg (30.000). Breslau (26.000). Magdeburg (26.000). Niirnberg (25.000), Liibeck (25.000), Brunsvvick (18.000) in Erfurt (18.000). Statistika tiste dobe ne navaja med velikimi mesti niti Berlina, ki je štel 1. 1600 jedva 8000 ljudi, niti Hamburga (15.000) niti Frankfurta, Dresdena in Leipziga (12 ti soč). Maihna sta bih takrat tudi Miin-chen in Stuttgart. ki sta štela po 8000 ljudi.
Povsem spremenjeno sliko nudijo nemška mesta početkom dvajsetega stoletja. 1. decembra 1910. so štela velika mesta skupno 15 milijonov 200.000 liudi, t, i- 26.3 % celotnega prebivalstva 8. oktobra 1919 pa 15 milijonov 600.000 (26.2%). Danes šteje Nemčija 23 mest s 100 do 200.000 prebivalcev in 8 z 200— 300.000. Od 300—400 tisoč ljudi štejejo 4 mesta in istotoliko iih ie. ki štejejo 400—500 tisoč. Nad pol milijona prebivalstva šteje 7 nemških mest. Največje mesto .ie Berlin, ki je še leta 1830 štel samo 200.000 ljudi, danes pa iih ima že blizu 4 milijone!
V naslgdn.iem prinašamo tabelo prebivalstva največjih nemških mest po stanju I. 1919. Za primerjanje navajamo tudi številke iz leta 1910.
Število prebivalstva leta 1919. 1910. 3.968.388 3.734.258 1.059.558 953.103 690.114 600.291 671.548 607.592 660.140 644.644 608.025 608.841 538.331 514.979 462.428. 410.214 457.831 414.576 444.392 381.678 429.516 358.728 384.272 343.142 337.199 298.462 323.153 301.338 313.245 258.962
Poročila o taiinstvenem
otoku
Na zemlji se nahajajo še vedno kraji, ki so sicer znani, toda še ne temeljito raziskani. V obsežnih daljavah vzhod* nega Pacifika, 4000 km zahodno od Valparaisa, štrii majhen, komaj v obse* gu treh nemških milj se raztezajoč otok iz bazalta, gol in samoten, iz glo* bokih voda, in tvori zadnji konec poli« neškega sveta. »Rapanui« so ga naziva* li v novejšem času njegovi prebivalci, za »Vzhodni otok« ga je krstil Evrope* jec holandski admiral Jakobo Rogge-ween, ki ga je odkril in stopil na njegos vo strmo obrežje ob veliki noči 1. 1722 kot prvi izmed belokožcev. Ta otok nu* di po besedah nemškega raziskovalca oceana Friderika Schulze*Maizierja, ki daje v knjigi »Vzhodni otok«, izišli v Lipskem, dragocena pojasnila o dose* daj še neodkritih skrivnostih tega oto= ka, celo vrsto problemov, ki so mogoče najzagonetnejši in najbolj nejasni v zgodovini oceana.
Težko jc dognati zgodovino tega ta* jinstvenega otoka. Na stotine mogoč* nih kamnitih kipov, po več metrov vi* šokih, leži razpadlih na po! opustošenih terasah ali v osamljenih krajih. V za* puščenih kamnolomih se najdejo še kamnita dleta, s katerimi so kiparji davno minulih časov izdolbli veliko množino takih kamnitih orjakov iz str* jene lave. Kdo so bili možje, od katerih izvirajo ti ostanki, ki kažejo na zelo razvito človeško pleme; kdaj so oživeli, odkod so prišli? Danih je več možno* sti, ki dovoljujejo postavljati verjetne hipoteze, ali žal, samo hipoteze.
Na marsikatro vprašanje je nemogo* če najti odgovora. Kako je bilo mogoče te 40 do 50 ton težke mase premikati in jih postaviti na prostor, kjer se na* hajajo zdaj? Ali ni nekaj resnice na trditvi teozofov, da teh gigantskih mo* numentov niso ustvarili navadni zem« Ijani, ampak orjaki prastare epohe sve* ta, prebivalci izginulega kontinenta »Lemuria«, ki je obsegal nekdaj ozem* lje indijskega in pacifiškega oceana, ostanek tega kontinenta pa je vzhodni otok.
Schulz*Maizier nam daje na vsa ta vprašanja znanstveno zelo globoko utemeljena pojasnila in se pogloblja v starodavno kulturo tega otoka z ženi* jalnim razumevanjem. Med drugim se peč? v obsežni razpravi s pisavo, v ka* teri so pisane na tem otoku najdene table.
sveta
Veliko količino plošč je odkril neki misijonar, ki pa je storil vse, da bi se čim prej uničile. Komaj je odkril prve »govoreče k se lesa«, kakor so te table imenovali otočani, je že v stvoji goreč* nosti za . eobrnenje prebivalce za* hteval, da se ti paganski dokumenti sežg-.>. Devizo »zažgi, kar si dosedaj častil«, so novopečeni kristjani upošte* vali tako vestno, d . so začeli v mnogih kočah z dotlej sveti> ' tablami kuriti ognjišče. Da se "ab temu ohranil še velik del teh p->isanih starodavnih lesenih plošč, se je zahvaliti nekemu praktičnemu otočanu, ki si je iz njih zgradil ličen čoln. Pisava na teh tablah se da deloma lahko razbrati. Ni treba mnogo bistroumnosti, da spoznaš v po* stavi, ki nosi klobuk iz ptičjih peres, poglava ali svečenika, kakor tudi ni težko spoznati znamo za žive ali mrtve stvari, kakor n. pr. za raka ali za trnek. Pač pa se pri razmotrivanju ču* dovitih figur opazuje večkratno ponav* ljanje gotovih znamenj in nepretrgana vrsta simbolov, ki nimajo nobenega lo* čenega grupiranja Majhni in fino vrezani hieroglifi nam kažejo gotov stil. Najbrž je veselje do risanja vseh mogočih predmetov vodilo umetnikom roko in tako pospeševalo postanek te pisave s podobicami.
Po mnenju Schulze=Maizierja se je pri raziskovanju vzhodnega otoka zo= pet pokazalo, da smo pri vsem današ* njem velikem znanju vendar še veliki nevedneži.
Poglavitna težkoča pri razbiranju te starodavne »svete« pisave je v tem, da jc bilo ogromno število plošč se* žganih, saj se je barbarsko uničevanje teh prazgodovinskih dokumentov omc*
„Figarova svatba"
0 Mozartu in njegovi „Figarovi svatbi"
Okoli 1. 1770. so tvorila mesta Dumi j, Mannheim in Weimar nemška kulturna središča, iz katerih je zrasla nemška glasbena in gledališka umetnost. Cesar Josip II. sicer ni simpatiziral z nemško glasbo, tudi ni bil kaj prida glasbeno naobražen, vendar ni ?rael zatisniti ušes pred klici po domači glasbi. Gliick je bil svoj višek že dosegel, Salieri, ki ga je cesar oboževal, je bil Italijan, IIaydn se z dramatiko ni pečal; ostal je tedaj edini mladi Mozart, ki mu je na cesarjevo željo bila poverjene, naloga napisati nemško opevo.
Nastala je » Belmontc in Konstanca« ali »Ugrabitev iz Seraila;. Navzlic najostrejši in najnesramnejši italijanski kaibali je pre-mijera in cela vrsta repriz dosegla velik uspeh. Ne za dolsro. Ceisar-Josip je podlegel italijanskemu vplivu in sam Mozart ie bil prisiljen, sodelovali v tem zboru bakatov.
To se je zgodilo s Figarom, seveda več let pozneje.
Lorenzo da Potite, pesnik največjih svetovnih dveh >opere buffe- (Figara in Dona Juana), je bil spočetka na strani Salierija in Italijanov. Njega je. kot libretista izpodrinil Časti, ki ie naoisal tekst za izvrstno uspelo opero »Kralj Teo"lor? Paeisirfla. Da bi prekosil Castija, je da Ponte Saliertju spesnil libreto, s katerim pa ie Salieri sijajno propadel ter izjavil, da si rajše odseka prste, kot še keda.j kak vetra da Ponteju komponirat. Užaljen in boječ se izgubiti svoje mesto kot libretist pri dvorni operi, je šel da Ponte k Mozartu ter mu je ponudil svoje sodelovanje.
Intriga in ljubosumnost Italijanov sta po čudnem naključju vendarle Mozartu koristili. Mozart jc. uklonivši se modi, predlagal veseloigro Beaumarchaisa, ki je 1. 1781 v Parizu dosegla kolosalen uspeh.
Ako' danes čitamo besedilo te igre, težko verujemo, da je takrat bila naravnost revo-lucijonarna. Toda že dejstvo, da Beaumar-chais biča v tej igri »Le mariage de Figaro« ali «Une folle journče> podlosti in nasilstva tedanjega plemstva nad meščanstvom _ ln kjer je končno rokodelec junak, plemenitaš pa podlež, je bilo zadostno, da je Ludvik XVI. igro prepovedal, cesar avstrijski pa je navzlic omiljeni priredbi da Ponteja le na ljubo Mozartovi glasbi dovolil uprizoritev.
Italijani, v prvi vrsti seveda Salieri, Osi ga je Mozart zaradi njegove 6ladkosnede-nosti imenoval le «S'gnor Bonbonniere»), so napeli vse sile, da bi Mozartu zaprli operni oder. Imeli so pač dovolj vzroka bati se Mozarta. To je prav jasno ob smrti Mozarta povedal Salieri z besedami: »Prav je, da je Mozart umrl. Kmalu bi za svoje kompozicije ne zaslužili več niti koščka kruha». Cesar ie moral sam energično posredovati, da je »Figarova svatba* 1. maja 1786. 1. doživela pramijero. O tej piše tedanji operni pevec Kelly, ki je sam sodeloval v nI osi Ba-silija in jecljajočega sodnika: »Priznati moram, da ni bila še nobena opera dana tako polno, kot ta prvikrat. Jaz sam sem Figara videl pozneje velikokrat na raznih odrih, toda predstave so bile proti tej prvi kot noč in dan. Vsi sodelavci pri prvi predstavi smo imeli srečo, da nas je komponist sam učil ter nas navdušil. Ko sem ga nekega večera obiskal, mi je rekel: s Ravnokar sem za svoio opero končal mal duet. Poslušajte 1» Sedel je h klavirju in pel. Razumeli boste moje navdušenje, ako vam povem, da je bil to duet Almavive in Suzane: 'Dolgo sem 1irepene1». Kaj krasnejšega ni še nihče napisal. Vidim še Mozarta v rdečem kožuhu in zlato bordiranem klobuku pri prvi probi z orkestrom na odru taktiratj. Benucci je pel Figara z največjim entuzi-jazmom in najsilnejšim glasom. Stal sem poleg Mozarta, ki je venomer tiho ponavljal »Bravo, bravo Benucci!« Ko je Benucci prišel do lepega mesia »Pri grmenju kartaun«, je dvignil svoj stentorski glas do najvišje sile. Vsi igralci, ves orkester je bil elektri-ziian. Kakor v omotici so kričali »Bravo, maestro! Naj čivi veliki Mozart!» Godbeniki v orkestru so neprenehoma udarjali z loki po pultih, da bi dali izraza svojemu navdušenju. Vihar navdušenja se kar ni hotel poleči. Mali mož (Mozart) 9e je priklanjal in priklanjal. Finale I. akta so sprejeli z istim navdušenjem.? Če bi Mozart, pravi Kelly, ne napisal ničesar drugega, kot
jilo šele tedaj, ko sc je za tablice zain* teresiral Tapano Jaussen, škof v Tahi* ti in član kongregacije, ki sc je lotil pok.-istjanjenja otočanov. On je začel prvi razbirati pisavo na tablicah, koli* kor se jih je še našlo, a so danes raz* tresene v raznih muzejih po svetu. Treba bo zbrati njih reprodukcije ter se lotiti novega dela, da se vsaj kolikor toliko doženejo skrivnosti teh davnih dokumentov kulture na samotnem otoku.
v ljubljanski operi
samo ta kos. bi se že moral imenovati največjega mojstra. Nikdar ni kak triumf bil večji, kot Mozartov in njegove »Figarove svatbe.«
Po prvih uprizoritvah so morali pevci ponavljati številko za številko, kar po tri-in večkrat. Italijane je seveda to strašno bolelo. Dosegli so z intrigo, češ. da taka ponavljanja pevce preveč utrujajo, pri cesarju, da jih je prepovedal. Ko je pevce opozoril na to -dobroto, ki jim jo je izkazal«, mu je Suzana rekla odkrito: »Ne verujte tega, veličanstvo! Vsi želijo, da jim publika kriči da capo. Tudi jaz.« — nakar se je cesar namuznil.
Opera je bila vsikdar polna do zadnjega kota in je ploskala do onemoglosti in Mozarta klicala na oder. Sovražniki pa so skrbeli, da Figaro ni prišel prepogosto na oder in zato ni mogel vplivati blažilno na splošni glasbeni okus publike. Že manj vredna opera Španca Martina »Una cosa rara«, je pri občinstvu in cesarju zadostovala, da je bil Figaro na Dunaju kmalu pozabljem.
Vse drugače ie bilo ,v Pragi. Vso zimo 1786/87 so' dajali »Figarovo svatbo« skoraj brez prestanka. entuzijazem je bil brezpri-meren, Pražani se opere niso mogli dosita naslišati. Peli so ga, igrali po ulicah, vrtovih, še celo prosjaki harfenisti so ga igrali pod okni. Orkester in krog ljubiteljev je Mozarta povabil v Prago. Zanimivo in iskreno poetično je pisal B. Morike v noveli >Mozart na potu v Prago« to zgodbo. Mozartu je bilo seveda to povabilo v Pragi zlasti radi tega ljubo, ker ie ž njim jezil svoie dunajske nevoščljivce. Osebno je moral dirigirati Figara. Bil je deležen neskončnega viharja priznanj. V zahvalo za ta višek svoje umetniške slave je Mozart Pražanom ^poklonil »Don Juana«.	—
Mozartova „Fkarova ženitev" v Ljubljani
Kdorkoli se z ljubeznijo loteva velikih nalog, je hvale vreden, dasi doseže cilj morda le deloma. Zato gre priznanje operni upravi, da je po »Don Juanu« prinesla še »Figara«, oba prav dostojno, z vidno vnemo, čeprav seveda ne v tisti popolnosti, ki je možna le na odrih, ki se za Mozarta specializirajo.
Za pevski in tudi igralski stil opere bulfo Mozartove umetniške višine naš operni ansambl ni izvežban, saj se goji romantični in realistični repertoar; zato publika niti ne sluti, koliko dela so imeli solisti sami s svojimi grli in koliko truda sta položila ka-pelnik N. Š t r i t o f in režiser K n i 111 v predstavo, ki se v gladkem izvajanju ne zdi nič posebnega.
Prav ta gladkost in lahkotnost izvajanja sta »Figarovi ženitvi« prinesla tudi v Ljubljani popoln uspeh, za kateri sem že po premi jeri vsem solistom izrekel priznanje.
Publika je sprejela novo opero naravnost navdušeno, aplavza in cvetja in vencev je bilo tudi pri prvi reprizi toliko, kakor pri najbolj senzacionalni operni noviteti. Očividno velik del občinstva pozna tFigarovo ženitev« iz klavirskih prireditev, ker ploskanje po najtežjih in hkratu slavnih arijah kaže, da jih ceni publika pravilno.
Mozart je premagal svoje nasprotnike prav z njihovim orožjem: prevzel je duh, stil. in značaj takrat modnih italijanskih oper ter se je naslonil na Rossinijevega -Brivca seviljskega> za uprav frapantno kon-genialnostjo. V seziozni umetnosti glasbene fakture ga .je celo daleko nadkrilil; žal, da mu je nudil da Ponte nekoliko dolgovezen libret. zakaj Brivec je glede besedila toliko srečnejši, v kolikor je krajši, zgoščenejši.
Da je Mozart hotoma imitiral Rossinija in napisal s 'Figarovo ženitevijo» nadaljevanje Brivca seviljskega, sliši pač vsakdo takoj iz početnih akordov predigre, iz raznih prevzetih. originalno obdelanih motivov in zopet iz zaključnih akordov v orkestru, iz katerega se neprestano oglaša objestni Rossinijev humor. Osebe so večinoma iste v obeh operah, novi osebi sta le hišna Suzana in paž Kerubin.
Vsa dogodivščina se odigrava blizu Sevi-lje v enem dnevu kot velika komedija zmešnjav majhne verjetnosti in še manjše psihološke utemeljenosti, a tem večje, dasi fino zastrte erotičnosti in satire na plemstvo 18. veka. Grof Almaviva je objastni foppabile, ki ga imajo za norca vse ženske in ga blamira celo skrajno omejena Barbe-
rina. Bislroglavi so le sluga - brivec Figaro in hišna Suzana ter kmeliški vrtnar Anfu-nio; omejeni pa so grof ter vsi ostali škrici. Ženske drže skupaj tako prebrisano, da končno celo največji navihanec, Figaro, obupuje; naposled pa uvideva, da je našel s Suzano zvesto žensko, ki mu je v naviliano-sti mojstrica.
Glede razdelitve partij bi si želel, da bi grolico Rozino Almaviva pela in igrala zopet ga. Lovšetova, ki je bila v Brivcu prav vrla Rozina. Tako bi se bila zveza obeh oper bolj izrazila. Partija bi bila tudi nj"-nemu temperamentu primernejša nego gdč. Žaludovi, ki je v svojih vodah pač predvsem v tragičnih partijah. Opetovano sem že zapisal, da je Žaludova sopranistka odličnih glasovnih kvalitet in pevka visoko kultiviranega okusa in znanja. Grofici pa ne prinaša dovolj segavosli, koketnosti, šar-ma in g rac i ozn o isravosti. Troti naturi ni boriti, in niti sence graje ni za gdč. Žaludn-vo v tej moji trditvi, nego se obračam le na dirigenta, ki je partijo iz kateregakoli rfznanega povoda napačno opredelil. Tudi grofico poie gdč. Ž a 1 ud o v a krasno, z velikim okusom in znanjem, za arijo v Hi. dejanju je prejela pri reprizi celo specij^h i aplavz. Toda ona ni Rosina, nego Aida. Mi-la.la. Elizabeta, Elza. Senta .
Jako srečno in uspelo nastopa po <la'j-šem premoru, ki ga je zakrivila bolehnovt. zopet gdč. R. Thaler.jeva kot Suzani. To je partija, ki je dala že 1. 1827. dlle Son-tagova večni ugled, ker je igralski in pevski delikatesa za vsako pevko. Med vsemi figurami je Tbalereina Suzana najbolj pr:i-vilna, stilski neoporečna. Izvaja se z okusno vzdržljivostjo, vendar vseskozi humorno, prožno, gracijozno. Silno opasno arijo v I. dejan, poje Thalerjeva dosledno zmasrovifo, recitative pa prinaša s prav vzgMno lahkotnostjo realističnega, naravnera dialoga.
Ker pa ne smem le hvaliti, moram pač izraziti željo: več razumljivosti v izsovoiti besedila in — prosim — ne pozabili niti za trenotek. da je «Figarovo ženitev napisal Beaumarchais za Francoze iz francoskih razmer, dasi pod španskimi maskumi!
Gdč. P o t u ž k o v a prinaša z Marrcli-110 zopet vrlo karakterizirano komično fimi-ro, ki jo izvaja z močno doslednostjo. Ta skromna, a solidna pevka ie tudi prav dobra igralka, ki je v=o sezono vselej v |<oli<i meri storila svojo dolžnost in tudi zdai oživlja sceno z mimiko, gestami, izvrstno masko ter vestnostjo v pevskem padu.
Ga. Ribičeva poje Barberino prav dehro (zlasti pri preroijeri) in se uveljavlja kot naša najmlajša domača pevka zopet v?e-skoz ustrežljivo.
Tudi tisti dve gratulantki (Mišičeva in Škriančeva) opravljata svojo nalogo z zdravimi organi prav zadovoljivo.
Ga. Pol i če v a predsiavlja paža - poročnika Kerubina v igralskem oziru vrlo dobro; eelgantna je. elastična in humorna ter zunanje prav simpatična. Seveda ili 'otrofa, kar bi bila lahko Ribičeva ali Ko-renjakova. Glede njenega petja svoje sodbe ne ponavljam. Kot Slovenki pa prav resno polagam na srce: izgovor, razumljivost teksta! Znameniti nemški kritik Lud. Rellstab je spočetka 19. veka tudi svetovne ugledne pevke neprestano grajal, ako niso bi'e popolnoma razumljive. Uri nas pa še dandanes nekaterih niti polovice ne razumemo.
V tem oziru zasluži gosp. M i t r o v i č. rodom Srb, vse priznanje. Izgovarja jasno in razločno. Njegov rokoko - prof je sicer dosti premalo mogočen in času primerno stiii-ziran; imperlinentno oblastni Fisaro ga zalo odriva v kot. V celoti pa j? Mitroviče-va kreacija dobra ter absolvira tudi arijo v III. dejanju zelo zadovoljivo.
Gosp. Zupan kot Bartolo je dosledno isti kot v Brivcu, le postarnejši in zopet učinkovito komičen: gosp. Kovač kot Ba-silio je po svoji diskretnosti prav dober. Gosp. Janko kot Antonjo, gosp. Mohorič kot Curzio in gosp. Perko kot pisar so povsem zadovoljivi.
Glavno zaslugo, da smo dobili «Figaro-vo ženitev» na repertoar, ima gosp. Jul. B e-t e t t o, ki je prinesel tudi <Don Juana-* in nam pač prinese še Cosi fan tutte. Pr?v ima, da so Mozartove opere za naš ansambl pravcata «jeklena kopel», ki preraja in vzgaja. Betetto je kreiral Figara in podal minucioz-no preštudirano partijo, idealno po spevu (zlasti njegovi ariji v 1. in 4. dejanju!! in zanimivo po igri. Njegovo fraziranje, nijan-siranje, njegovo umetniško graduiranje, sijajni portamento in nedosežno vokalizira-nje, da je razumljiv tudi v najhitrejših tempih (dirigent goni včasih uprav objestno!) zaslužijo največje priznanje. Nesramni Fiea-ro z individualno pevčevim patosom je nova kreacija, ki dela naši operi veliko čast.
Uprizoritev po gosp. K n i 111 u je za naše finančne razmere prav čedna. Le lake stopnice v tako dvorano ne sodijo. Tiste zvezde so prevelike; takisto prevelik je vodnjak. Pred prestola spada vsaj preproga. Orkester in zbor z baletom naj se zadovo-l.je končno s pavšalno pohvalo!
Vsa čast ansamblu, ki nam ob koncu sezone nudi tako skrbno pripravljeno noviteto. ki ji baje sledi kot krona še \Vagner-iev 'Tannhauser»!	Fr. G.
Berlin z okolico
Hamburg
Koln
Miinchen
Leipzig
Dresden
Breslau
Essen
Frankfurt
Hannover
Diisseldorf
Niirnberg
Stuttgart
Chemnitz
Dortmund
Vpisovanje učencev v srednje in meščanske šole
Državna trgovska akademija v Ljubljani. V I. letnik trgovske akademije se spreje« majo absolventi(inje) nižjih srednjih ali pa meščanskih šol, ki sc izkažejo v učnem jeziku in v vseh realnih predmetih naj« nanje i «dobrim» (povoljnimj v vseh dru* p:h predmetih vsaj z «zadostnim» uspehom in ki so dovršili 14. leto ali pa ga dopolni' jv. v teku sprejemnega solarnega leta. Pri -.prejemu imajo prednost tisti dijaki, ki se i/kažejo vsaj z zadostnim redom iz kakega modernega jezika. Sprejemajo se tudi pri« glašenci(senke) srednjih in meščanskih šol, ki so položili tečajni, oziroma končni izpit. Prednost imajo v tem slučaju dijaki(«inje), ki se izkažejo z "dobrim« redom iz učnega jezika in vseh realnih predmetov. Vpiso« vanje se vrši 1. in 2. julija ob uradnih urah.
.Va drž. realki v Mariboru ■ c vrše spre« jemni izpiti za 1. razred v če ' iulija ob 10. uri dopoldne. Frigla-	vrši
en dan prej (30. junija) dopc ■'. ,d 9 do 12. ure v pisarni ali pa tud: p:: meno po pošti. Prinesti je treba obiskovalno izpri« čevalo za sprejem v srednje šole, rojstni a 1 i krstni list, domovnico in izkaz o ceplje« nih kozah. Natančnejša pojasnila o pogojih sprejema so razvidna na objavili deski v šoli.
Drž. dvorazredna trgovska šola v M3ris boru. Vpisovanje za šolsko leto 1926/27 se vrši do 1. julija v<;ak dan med 11. in 12. uro na Zrinjskega trgu 1 * I. : 28. V I. let« nik se sprejemajo učenci in učenke, ki so riovršili četrti razred srednje ali meščanske šole. Vnanji učenci in učenke se prijavijo lahko tudi pismenim potom. V ta namen naj pošljejo ravnateljstvu šole najkasneje do 5. iulija zadnje šolsko izpričevalo in krstni (rojstni) list. Vstop v drugi letnik jc možen samo po dovršenem prvem letni* ku dvo razredne trgovske šole.
Sa drž. dekliški meščanski šoli v Celju sc bo vršilo vpisovanje učenk V I. razred dne 30. junija in 1. julija od 8. do 12. ure v ravnateljevi pisarni.
Vpisovanje v državno deško meščansko šolo v Celju. Vpisovanje v prvi razred se vrši 30. junija ter 1. julija od osmih do de« vetih v ravnateljev! pisarni. Sprejemajo se učenci, ki so uspešno dovršili 4. razred osnovne šole. Učenci naj pridejo v sprem* stvu staršev ter prinesejo s seboj krstni list ir. zadnje šolsko spričevalo.
Vpisovanje v dvorazredno trgovsko šo« lo v Celju. Vpisovanje v prvi letnik se vr« ši 30. junija in 1. julija t. 1., vsakokrat od devetih do enajstih. K vpisu je prinesti zadnje šolsko spričevalo in krstni list. Oni ki stanujejo izven Celja, se morejo prija* viti in poslati svoje dokumente po pošti. V prvi letnik se sprejemajo gojenci in go« jenke, ki so dovršili z uspehom četrti raz« red srednje šole (gimnazije, realke, liceja ali meščanske šole).
Vpisovanje učencev v /. razred deške meščanske šole v Ptuju. Vpisovanje učen« cev v I. razred deške meščanske šole v Ptuju sc vrši dne 29. junija do 1. junija 1.1. od 8. do 12. dopoldne v pisarni ravnatelj« stva Panonska ulica št. 5. Sprejemajo se učenci, ki so dovršili najmanj 4. šolsko le« to na osnovni šoli z dobrim uspehom. Učen ci naj pridejo k vpisovanju v spremstvu očeta ali matere (namestnikov) in naj pri« nesejo s seboj: 1. izpričevalo ljudske šole, odnosno «Izkaz o šolskem napredku«. 2. Izpisek iz krstne knjige. Revnejši, pTidni učenci dobe učne knjige in potrebščine v šoli. Rtzredni izpiti za privatiste sc vrše dne 30. junija od 8. ure dalje.
Meščanska šola v Slovenjgradcu. Vpiso« vanje v meščansko šolo v Slovenjgradcu za šolsko leto 1926/27 se vrši dne 30. junija in 1. julija od 8. do 12. v ravnateljevi pi« sami. Učenci, ki pridejo na novo, morajo prinesti s seboj zadnje izpričevalo, krstni li^t in izpričevalo o cepljenih kozah ter mo raio priti v spremstvu staršev ali njih na« mestnik ov.
.Va drž. meščanski šoli v Slon'. Bistrici se vrši vpisovanje učencev v 1. razred dne 20. in 30. junija od S. do 12. ure. Sprejmejo se učenci, ki so dovršili 4. šolsko leto. — T čenči naj se javijo v spremstvu staršev ali njih namestnikov z zadnjim šolskim iz« pričevalom in krstnim listom.
Sokol
Sokolsko gledališče v Trbovljah
Trbovlje, 20. junija.
Sokolski oder v Trbovljah se je letošnjo sezono razvil do razveseljive višine. Po Cankarjevem ^Pohujšanju* smo doživeli včeraj še globoko socijaiiio dramo Periferijo. Vpliv- šole gospoda prof. šesta je bil viden pri obeh, toda tudi igralski ansambl sam je dal iz sebe vse in je postavil zlasti Periferijo zaokroženo in umetniško dovršeno na oder. Priznajmo: Sokoteki oder si ja vzgojil v Trbovljah svojo publiko, njegove predstave so postale neobhodna potreba!
Gdč. Urbančičeva v ulogi Ane je bila popolna. Njeaia igra izrazita, izgovorjava jasna. Na mah si je osvojila publiko, dolgotrajni aplavzi po posameznih slikah so veljali večinoma njej. K tej ulogi ji je čestitati posebno, ker sem prepričan, da je bila edino ona zmožna jo izvesti v tej dovršenosti. V igri je stopnjevala in je dosegla v zadnji sliki vrhunec, bila je prepričevalna. Njena toaleta v tej sliki je nekoliko motila.
Inž. Freyer je imel svojo ulogo dobro preštudirano in je bil posebno v prvi polovici izboren. V zadnji sliki s© ni popolnoma vživel. Inž. Freyer je igralec izredne in vztrajne ambicije. Da so prišle na naš oder povsem moderne stvari kot Favn in Periferija, je povsem njegova zasluga. Akoravno je igralski vedno na vrhuncu (Faun) mislim, da se ne motim, če trdim, da kot režiser presega sefbe kot igralca.
Najmarkantnejši tip je postavil na deske gosp. Odlazek kot Barbara. Mislim, da to ulogo nobeno mestno gledališče ne bi moglo zasesti bolje. Z gdč. Urbančičevo sta bila ta večer najboljša.
Gosp. Plavšak je bil običajen; publika ga vidi rada, ker je res jako zmožen (Ba-lantač v cRošliakb), bojim se pa, da ne bi postal preenoličen.
Tudi vse druge uloge so bile dobro zasedene. Gosp. Dolinar je bil boljši v ulogi komisarja kot v ulogi stavbenika Urbana,
gosp. Florenini dober, mestoma prav dober. Goepa gdč. Oračeve je bila začetkoma plaha, poraeje se je vživela, gdč. Sikovšak pa nas je kot prikupijiva sobarica presenetila s svojim živim in sigurnim nastopom. Ostale manjše uloge so bile rešene pohvalno.
Nove kulise so izdelane okusno in efektno, vobee je oder sedaj že bogato oprem ljen, scene so se menjavale hitro, luč je funkcijonirala brezhibno, kar je zasluga g. Uleja. Dvorana, če se ne motim, je bila razprodana, publika ni šiedila s pohvalo in je odhajala zadovoljna. Trbovlje so velike in prav je, da se uprizarjajo moderne stvari, treba je s časom naprej, sicer bomo zastareli — to boiii povedano vsem onim, ki mislijo, da »Periferija* ne sodi v Trbovlje. Požrtvovalnost igralcev Sokolskega odra je hvale vredna, dali so nam zopet lep večer!
P. V.
FOTOMER IZŠEL.
Da ustrežemo nujni potrebi, smo založili osvetljevalno tabelo, ki bo vsled zanesljivosti in niivlačnosti vsem amaterjem izborno služila. Ne zamudite in nabavite si fotomer v drogeriji Kane, Židovska ul:ca 1
NCtAVICE
z zn amko »n žiaom
j ur
naj boljs d, n aji rp ežn efse, zato najcenejše
Dopisi
NOVA ŠTIFTA PRI OOR. GRADU. Dne
17. t. m. je napravila tukajšnja mladina majniški izlet v Jtrvanje iii na Tir. G. .Ko-lenc, veleposestnik in lesni trgovec, je mladino pogostil, za kar mu izreka učiteljstvo iskreno zalivalo.
VITANJE. Podmladek Rdečega križa tukajšnje šole je vprizoril v nedeljo 13. t. m. igro »V kraljestvu rož« in »Povodni mož: s petjem in deklamacijami. Moralni uspeh je pripisati tukajšnjemu učiteljstvu, gmotni pa radodarnim Vitanjčanom, ki se ob vsaki taki priliki izkažejo naklonjeni šoli in uči-teljstvu.
		f*TŽW fT*7;'* aBIB * nL^ji 1 1 — i jB i •^u uiiHKi:' j\J£CJW (i	
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne Gamene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—.			Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1 • —. Najmanjši znesek Din
Kresni večer
na Rožniku
V sredo zvečer. 23. t. m. te ho žgal vrh Rožnika velik krc?. Svtra železničarja godba. Vrt bo razsvetljen z električnimi žarnicami. Za vse drugo bo v.-catransko preskrbljeno.
17S8H
Sokol na Vačah
p-ire-ji svoj javni nastop v rvtzi z veselico v nedeljo, 'i' -"' 11. julija. Ker so Vače tudi lepa izletna točka, vabimo sokoltko misleče udi k obilni udeležbi. — Odbor.	17377
fXo pečate
etiketo, graverstvo
SITAR s SVETEKj
^ LJUBLJANA $ J \Qfra e8®->
(dobe)
Trgovski vajenec
sprejme v manufakturno
trgovino. Naslov v upravi •Jutra*.	17353
Gospodinja
inteligentna, dobra kuharica. čedne zunanjosti, stara od MO—40 let, dobi mesto v lepem kraju ob morju. Ponudbe na naslov: Restavracija «2ilič», Dugirat, Split 17343
Trajni zaslužek
»e nudi vsakomur. Samo pismene ponudbe z znamko za 1 Din na naslov: F. Pire, Ljubljana. Levčeva ulica 3.
17S25
Zavarovalnica sprejme
sposobnega uradnika-organi-satorja. Jako ugodni pogoji Prednost imajo že v zavarovalni stroki uvedeni. — Ponudbe z navedbo referenc r;,.: upr. c Jutra* pod SHfro • Bodočnost 24».	17302
Čevljar, pomočnik
dobro izvežban za šivano delo. se sprejme tskoj t «'alno službo. — Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v upravi .Jutra*. 17245
Kolar. pomočnika
m;»»nega. dobro vpeljanega v kolarski stroki, z vsemi spričevali, najmanj « trilet--o pomočniško dobo. sprejme se takoj v službo pri Antonu PetkovSku v to. catcu.	17215
Učenec
■nočan in zdrav, poltenih ■'iršev. j primemo lolsko izobrazbo. ■ ne pod 15 let »far. se sprejme takoj v trgovino Ignac AndrašiČ v Kranju	17130
1000 Din nagrade
dobi takoj oni. ki mi po-maara do stalne služb« — nniraje na železnici. Morebitne ponudbe na upravo .Jutra* pod značko »Nagrada 1000».	17411
Za vodstvo trgovine
7. meš. blagom sprejmeva .-tarejšo, popolnoma samostojno sotmdnico ali so-trudnika, ki je že v isti lastnosti v večjih trgovskih hišah sodelovaia. Pismenim ponudbam je priložit? spričevala in sTiko. — Norbert Zanier & sin. Sv. Peter v Savinjski dolini.	17374
Služkinja
ki opravlja vsa hišna dela in zna dobro kuhati, se išče k majhni družini. — Dopise na upravo .JutTa* rl značko »Kuharica RS*.
17388
po.
Blagajnik
in odpremuik vrednostne pošte dobi službo v Ljubljani proti kavciji 25.000 Din v gotovini. Ponudbe je poslati pod .Mesečna plača 2000 Din* na upravo .Jutra«.	17392
Mesarski pomočnik
trezen in dobro izvežban v razsekavanju. se sprejme. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Ivan Zrimec, mesar. Bled.	17395
Čevljar, pomočnika
dobrega, za mešano delo, sprejme Vinko R a u b r. Selo 23.	17401
Provizij, potnika
agilnega, uvedenega v špe-cerljah in pekarnah, sprejmem taknj. Naslov v npr. ..Jutra*.	17142
Ženske
za čiščenje parketov, iščem takoj. Naslov pove uprava .Jutra*.	17402
Izobražena gdč.
se išče k 2 deklicama v starosti 4 in 2 let. Oziralo se bo samo na take, ki so bile že pri otrocih in imajo dobra spričevala. Nastop takoj. Naslov pove uprava .Jutra*.	17418
<išSe«o>
Lesni strokovnjak
perfekten knjigovodja in korespondent, želi primernega mesta. Cenjene ponudb« na upravo <Jutra* pod značko .Zanesljiv 82».
1738*
Samostojen trgoivec
z dobrimi referencami, išče primerne službe, najraje kot samostojen poslovodja, kakega večjega podjetja, s primerno kavcijo. Sprejme tudi mesto kot vodja kake podružnice, kot skladiščnik ali potnik. Ozira ee samo na trajne službe. Cenjene ponudbe na upravo .Jutra* nod lifro ♦Stuurnost 810*.
17275
Trgovski pomočnik
manufakturijt, mlajSa moc. izučen v mešani stroki, z lepim rokopisom, želi pre-meniti službo — najraj« t mesto ali večji kraj na deželi. Kastopi 1. ali 15. julija t. 1. Cenjene ponudb« se prosi pod šifro »Polten In zanesljiv 38» na upravo «Jutra».	17238
Boljša služkinja
srednje starosti, 1 dobrimi In večletnimi spričevali, želi mesta k otrokom in v pomoč pri gospodinjstvu. Gre tudi k starejli ali bolehaj gospe. Kraj poljnbea. Cenj. ponudbe na upravo .Jutra* pod značko .Vestna ia marljiva 61».	17081
Ključavničarski pomočnik
nilad iu pošten, išče službo pri mojstru, kjer bi imel event. tudi stanovanje in hrano, — Dopise na naslov: J. Zorko, Zavrč pri Ptuju.
17174
Urarski pomočnik
s triletno prakso, išče službe Ponudbe na upravo .Jutra* pod značko »Pridnost 20*.
17320
Pošteno dekle
vajeno vsega gospodinjstva, želi vstopiti v službo s t. avgustom ali septembrom. Ozira se na dobro postopanje. — Ponudbe na upravo --Jutra* pod .Poštena 83*.
17383
Šoler
začetnik, išče službe. En mesec gre tudi samo za hrano in stanovanje. — Naslov pove uprava .Jutra* 17391
Strokovnjak v lesu
mehkem in trdem, državljan SHS. akademsko na-obražen, izkušen v trgovanju s tu- in inozemstvom, vešč hrvatskega, nemškega, italijanskega in deloma slovenskega jezika, hiter kal-knlant, vešč knjigovodstva itd., s prima referencami, išče primerno name^čenjc. — Cenjene ponudbe naslov: Jugoslovensko Rudolf Jtos-se d. d., oglasni zavod v Zagrebu. Gajeva 1 — pod šifro .Holzfachmann».
17375
Mesto tekača
išče šestnajstletni mladenič. Ponudbe na upravo «Jutra» pod .Tekač*.	17396
Zastopnik
išče zaposlenja na velesej-mu. Dopise na upr. .Jutra* pod šifro .Zanesljiv 404».
17404
Natakarica
zmožna kavcije, z daljšo prakso, išče mesta, event. tudi na deželi. Ponudbe na podružnico «Jut.ra» v Mariboru pod .Natakarica«.
17378

Otroški voziček
v dobrem stanju, se proda
za 350 Din na Sv. Petra
nasipu 39, levo.	17399
Gradi za žhnnice in rolete
počenši od 22 Din meter. Zahtevajte brezplačne vzorce! V provinco razpošiljamo proti povzetju. — Trgovinsko k. d.. Zagreb, Ilica br. 45.	"""
147/1
Otroški voziček
visok, dobro ohranjen, »e proda. Naslov pove upTava .Jutra*.	17232-a
PREMOG-DRVA »Ilirija«
Kralja Petri trg iitv. g.
Tel. 220.	55
Angleška oprema
za par konj, te proda. — Naslov pot« uprava .Jutra*
17371
Sokolski kroj
is predvojnega blaga, dobro ohranjen, s« poceni proda. Naslov pove uprava <Jatra> lTSl«
Registr. blagajni
skoraj novi 99.99 in 699.99, po ugodni ceni prodam. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod .Blagajne*. 17186
Motorno kolo
znamke Iudian Scaut, Tip. 1925, malo rabljeno, se radi nabave avtomobila proda. Naslov pove uprava cjutra» pod šifro cPod lastno ceno* 17173
Velik kaktus
fopuntis) krasna, dekoracija za na velesejem, naprodaj. Ponudbe na upravo <Jutra» pod lifro «Velf>eejMo 66».
17366
Pohištvo
Dobro ohranjena, na novo
prepleskana, polifirana kompletna sobna oprava z novimi žimnicami. se poceni proda v Vegovi ulici št. 6, pritličje.	17368
Prodam
lege za vinske sode in dve trugi za prevažanje peska (1 m' in m'). Pojasnila daje Miklavc, Komenskega ulica 36.	17303
Ugodno se proda
pisalni stroj <Hignon>, še nov, dalje 2 izložbeni okni, nizka omara in velika svetilka. Naelov pove uprava .Jutra.,	17246
Prodajo se sledeči stavbni deli:
šipa ra izložbo iz zrcalnega stekla in izložbeno škatljo; vhodna vrata v trgovino; dvojna vrata v dvorišču;
hišna vhodna vrata s podboji; dvojno okno; nihalna vrata; 6 komadov traverz (ca. 2 m dolgih). Izve se t pisarni Bouač.	17376
30 sodov
od 500 do 6001, vinskih, transportnih, naprodaj. —
dhe na	" '
Ponui pod .Sodi
upravo «Jntra> 17114
4 Lucove peči
skoraj nove, za 240 m« trti.
prostora, se po ugodni ceni prodajo. Pojisnila daje Ing. Rudolf T r e o, Ljubljana, Gosposvetska cesta it. IS.
17413
Kolo
dobro ohranjeno, proda Cehovin, Poljanska cesta it. IS.	17410
Damsko kolo
se proda za600 Din. — Naslov pove uprava <Jutra> 17418
Otroški voziček
in stolček z mizico, se proda. Kje, pove upr. <Jutro 17418
VitkOTtilie
zlato kupuje
po najviljih cenah
Čeme, juvelir
LJsMjana. Wotfova aL
Aluminij
>tar, kupuj« po najvijjl ceni Jugeraetalija, Ljubljv
na, Kolodvorska nlica 18.
17252
Otroško posteljico
dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe na upnro .Jutrv pod .Poste!Jtea». 17408
Kupim več mizarskih skobelnikov
in mizarskega orodja. — Ponudbe na naslov: Jožef Peterca. kolarstvo, Koseze št. 10, Ljubljana. 17285
Pozor!
Plačam n a j v i i j e cene za stare moške obleke in drugo. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. — Drame, LJubljana — Gallusovo nabrežje 29.	17249
Mlade srnce
3—4 kupim. Ponudbe na upravo .Jutra» pod <Srne» 17370
Jedilni fižol
različne vTste nudi na debelo in drobno po zelo nizki ceni Sever & Komp. v Ljubljani, TVolfova ul. 12.
17042
Hiša s pekarno
se proda sa prometnem kraju t Mariboru. Pismene ponudbe na upravo «Jutra»
v Mariboru pod .210.000».
17358
Prodam posestvo
z gostilno in vsemi gospodarskimi poslopji, oddaljeno četrt ure od Celja. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod značko .Dom 26».
17026
Ugodna prilika!
80 oralov polja in 40 oralov hrastovega in bukovega gozda s stanovanjsko hišo, 12 kns oddaljeno od Banja-luke (B o s n a), se vslert smrti posestnika zelo ugodno proda. Pojasnila daje Adam F e r t n e r. Apatin, Bačka.	16943
Hišo al! vilo kupim
na periferiji Ljubljane, v oddaljenosti do 2 km od centra, eno. ali večdnižinsko t vrtom, v ceni do 180.000 Din. — Ponudb« « označbo cene na npravo .Jutra* pod .Hiša v pred-»estjuv	17129
Proda se hiša
s 3 sobami, kuhinjo, kletjo in vrtom. Vodovod In luč. BiSa je lepo prenovljena in t mestu ob Savi. Naslov pove npr. <Jutra». 1737S

2 sobi in kuhinjo
išče mirna stranka brez otrok. Četudi ne v sredini mesta, vsaj v bližin! MiSi-čeve vojašnice. Ponudb« na opravo «Jutra» pod značko »Dober plačnik«.	Z-r
Mirna stranka
br« otrok, išče stanovanje i *ob ia pritiklin s 1. sov. ▼ sovi hiši. Event. samenja svoje enako veliko stanovanje v centru mesta. — Ponudb« na npravo »Jutri* pod Hfro »Cena postranski stvu It. 276».	1727«
Stanovanje
B—S sob s pritikllnami, popolnoma separirano U t centra mesta. Išče « ■ m e e NezaSčitenost od stanovanj, urada pogoj. Plača se za delj časa naprej. Ponudbe t opisom leg« in označbo letne najemnine pod značko »Vetetržeo na upr. »Jutra* 17184
Letoviščarji
V C e 1J u se odda lepo opremljeno stanovanje v vili, obstoječe iz 2 6ob In knhinje, za julij in avgust. Naslov pove uprava »Jutra> 17107
Dijak
išče mesta kot sostanovalec. v bližini Leonišča. — Cenjene ponudbe se prosi na upr. »Jutra* pod šifro »Mirno 89».	17389
Soba z 2 posteljama
se takoj odda v Kolodvorski ulici 1311.	17387
Soba za 2 gospoda
se odda. Elektr. razsvetljava. Naslov v upr. Jutra 17367
Odda se soba
na Sv. Petra cesti štev. 5«.
17872
Sobica
se odda 2 gospodoma v sredini meita. Naelov pove uprava »Jutra«.	17379
Stanovanje
obstoječe iz 1—2 sob s kuhinjo. išče mlad zakonski par. Event. plača eno leto naprej. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Stanovanje 97*.	17397
Opremljena soba
z električno razsvetljavo, če mogoče z vbodom iz stopnišča, v sredini mesta, se išče za takoj. Ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Soliden 406».	17406
Stanovanje
2—3 sob s kuhinjo in priti-klinami, se išče za 1. julij. Plača se 1 leto naprej. — Ponudbe na upravo »Jutra» pod »Tri«.	17403
Stanovanje s hrano
z dobrim nadzorstvom, po možnosti z uporabo klavirja. se išče za dnigo- in petošolca. — Ponudbe na

Išče se družabnik
upravo »Jutra« pod značko »Dva dijaka*.
Soba z 2 posteljama
se odda 2 gospodoma z vso oskrbo, nasproti sod-nije. — Kje, pove uprava «J>	-----
za že dobro vpeljano trgo-17407 i vino s kapitalom 30.000 Din v svrho povečanja trgovine • Cenjene ponudbe na upravo t .Jutra« pod značko «Kom-j panjon 79».	17279
Jutra*.
17408
Lepa soba
z 2 posteljama in električno razsvetljavo, se odda. Naslov pove uprava »Jutra* 17409
Dobra trgovina
z mešanim blagom, v večjem industrijskem kraju, se radi rodbinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj odda. Ponudbe pod značko »Trgovina* na podružnico »Jutra* v Mariboru. 17363
Majhna trgovina
na deželi, s« odda v najem Naslov pove uprava «Jutra» 17282
20.000 Din posojila
išče trgovec za takoj proti visokim obrestim in sigurni garanciji — event. dobra služba. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Takoj 30».
17268
Din posojila
išče nujno boljši uradnik proti mesečnemu odplačilu po 500 Din in dobrim obrestim. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod značko •cPopolna sigurnost*. 17390
Odproda
se dobro vpeljan življenskl
Realec 5. ali 6. razr.
se išče za čei počitnice in šolsko leto 1927 kot inštruktor in vBgojevalec k dvema realcema 3. razr. Vsa oskrba v hi5i. Le iz dobre hiže in ugleden. Poštni predal 49 Maribor.	17225
Strojno pletenje
(jope, nogavice itd.) po-u&ujem tedensko po zmerni ceni. Naslov pove uprava <Jutra».	17369
, predmet radi povečanja na j drugem, z vso potrebno embalažo, reklamnim mate-l rijalom, blagom in odsto-! po m varstvene znamke. — i Potreben kapital ca. 75.000 1 Din. Ponudbe na upravo 1 «Jutra» pod šifro «Sigurna . eksistenca 85».	17385

Koncertne citre
izvrstne; dobro ohranjene, z vsemi potrebščinami, v etuiju, se zelo ugodno prodajo. Pogleda 60 lahko od 12.—2. popoldne. Naslov v upravi «Jutra».	17334
Vijolina
zelo dobra, s čistim in lepim glasom, v škatlji, dobro ohranjena, se proda za 500 Din. Ogleda 6e lahko od 12,—2. ure. Naslov pove uprava »Jutra».	17333
Iz Rogaške Slatine
Prvi imenik gostov kaže, iz kako raznih krajev prihajajo v Slatino. Glavna sezona bo sijajno pričala, kam sega privlačna sila slatinskega zdravilišča. Inozemstvo obeta veliko zastopstvo, Beograd pa bo prcdnjačil med našimi glavnimi mesti. V letošnji pred« sezoni je Ljubljana poslala v Rogaško Sla* tino mnogo več gostov nego prejšnja leta. Upamo na poset iz Ljubljane tudi v polet« nih mesecih. Dne 1. junija je bilo 197 go* stov. Od takrat dalje narašča dotok od dne« va do dneva. Nastopa čas polnega obrata, ko polic živahno življenje po parku zlasti ob godbi, po gozdovih, okoli vrelcev, po re« stavracijah, kavarnah, igrališčih. To so dne« vi, ko se gibljcta Slatina in okolica v svo« jem velikosezonskem prometu.
Za junij in julij so določene doslej tcjc prireditve: dne 27. t. m. priredi Sokol aka« demijo v proslavo Vidovega dne, dne 3. ju« lija bo Stojanovičev vijolinski koncert, 11. julija nastopi Glasbena Matica iz Maribo* ra, za njen pevski koncert vlada že sedaj veliko zanimanje. Akademija in tombola »Jadranske Straže« bo dne 15. julija, Sanci« nov vijolinski koncert se bo vršil 17. julija, nato bo sledil Cvejičev koncert, Anski ples in vokalni koncert »Sljemena«.
Inka 3
Hvala, dragica. Skoda. — Drugič torej. — Poljube.
17159
Tovarnar-trgovec
najbolje situiran, želi poročiti gospodično od 20 do 30 leta. — Premoženje postranska stvar. Reflektira se samo na dobro gospodinjo. Dopise na upr. .Jutra* pod .Tovarnar*. 17381
Starejša kuharica
želi poročiti starega gospoda. Dopise na upr. .Jutra* pod značko »Dobra gospodinja*.	17400
Ženitev
Zaradi takojšnje otvoritve trgovine z lokali v industr. kraju, išče samostojen, 34 let star, inteligenten obrtnik s 75.000 Din premoženja, samostojno gospodično aii vdovo, trgovsko naobra-ženo, staro od 25—35 let, s kapitalom 25—50.000 Din. Ženitev ni izključena. Dopise na npravo »Jutru pod iifro »Sporazum*. 17280
Uradnica
starejša, želi prijateljstva. Doinse na upravo .Jutra* pod »Inteligent». 17393
B. 5.
Samo zadnje čital. Čakam 23. kot zadnjič.	17380
Tiha sreča
Odgovorila — zakaj molčite? — Elma K. 17398-b
Mlada gospodična
katera si ustvarja svojo eksistenco, prosi starejšega, izkušenega in dobro si-tuiranega gospoda za pomoč. — Dopise na upravo «Jutra» pod »Bodočnost«.
17398/a
Mlad kragulj
se proda v Grabljovičevi ulici št. 30.	17381
3 čevljarski stroji
in kopirna preja, se proda Istotam se sprejme tudi
čevljarski vajenec
Viktor Kranjc, Ljubljana. Borštnikov trg 1. 17271
Otroka
sprejme v dobro vzgojo poštena in usmiljena gospa Ponudbe na upravo »Jutra* 17894
J. StfepuSin
26 Sisak
priporoča boljše tam. burice, stru-ne, partitu-re, šole in ostale potrebščine za vsa ria». bila.
8 3'S i!
it
Restavracija
na Sušaku
B stanovanjem od 5 eob, z inventarjem in nekaj pohištva, se radi bolezni proda. Naslov v npr. »Jutra*.
17346
Javljamo tužno vest, da je naš dolgoletni tajnik, gospod
Matevž Simonišek
danes nenadoma preminul.
Nepozabnega in velezaslužnega našega tajnika, ki je pro-cvitu in razmahu naše organizacije posvetil neumorno svoje sile in si pridobil zanj trajnih zaslug, ohrani naše načelstvo vedno v častnem in neizbrisnem spominu.
V Celin, dne 20. junija 1926.
Načelstvo gremija trgovcev za politični okraj Celje.
Gaston Leroux:	69
Prikazen v Operi
Zakaj če bi kaj slutil, bi že pazil, da ga ne bi mogla slišati. Zadostovalo bi, da bi neprodušno zaprl nevidno okence, skozi katero gledajo ljubitelji trpinčenja v mučilnico.
Prepričan sem bil tudi, da bi se mučenje takoj pričelo, če bi vedel, da sva v pasti.
Zatorej sva imela veliko prednost pred Erikom: bila sva v njegovi bližini in on tega ni vedel.
Najvažnejše je tedaj bilo, da Erik ničesar ne zavoha, zato sem se najbolj bal impulzivnosti vikonta de Chagnyja, ki je hotel vdreti skozi zid, da priskoči na pomoč Kristini Daae, katere ječanje se je nama zdelo, da slišiva skozi steno.
Pogrebna maša ni vesela zadeva!« je povzel Erikov glas. »Zato pa je j«>ročna maša imenitna reč, sijajna reč! Odločiti se moraš in vedeti moraš, kaj hočeš! Meni ni več mogoče živeti na ta način, v brezdnu zemlje, v luknji kakor krt! Zmagoslavni Don Juan je končan. zdaj hočem živeti kakor drugi ljudje. Ženo hočem ih -ri kakor jo imajo drugi, in hodila se bova šetat ob nedeljah. Izumil sem izborilo masko, da se nič nc razlikujem od drugih ljudi. Še ozirali se nc bodo za menoj. Najsrečnejša žena bos. In pela bova sama zase, do onemoglosti. Jokaš se! Bojiš se me! Sai v jedru nisem hudoben! Ljubi me in videla boš! Samo ljubezni mi manjka, da bi bil dober'. Ce bj me ljubila, bi bil krotak kot iagnje in lahko bi napravila z menoj. kur bi hotela.«.
Ječanje, ki je spremljalo te ljubezenske litaniie, ie postajalo vedno glasneje. Nikoli še nisem slišal ničesar obupnejšega in oba z g. de Chagnyjem sva spoznala, da to strašno jadikovanje prihaja iz Erika samega. Kristina se je morala stiskati ob nasprotni steni nema od groze, nezmožna, da bi kričala, ko se ie pošast valjala v prahu pred njenimi nogami.
To jadikovanje ie bilo zveneče in grmeče, hropeče kakor tožba
oceaua. Trikrat se je izvil Eriku iz grla bolestni klic:
»Ne ljubiš me! Ne ljubiš me! Ne ljubiš me!;
Nato se je raznežil:
.■Zakaj plačeš? Sai veš. kako ine boli.«
Molk.
Vsak molk je bil up za naju. Dejala sva si: »Morda je odšel od Kristine.«
Mislila sva samo na to, kako bi opozorila nase Kristino, ne da bi pošast kaj zasumila.
Iz mučilnice nisva mogla drugače, kakor da nama Kristina odpre vrata. Le s tem temeljnim pogojem bi ji lahko priskočila na pomoč, zakai niti približno nisva mogla vedeti, kje bi utegnila biti vrata.
Nenadno je tišino pretrgalo zvonenie električnega zvonca.
Iz sosednje sobe se je začiilo. da je nekdo planil kvišku, in Erikov glas ie zagrmcl:
»Zvoni! Potrudite se, prosim, naprej!«
Zlovešč krohot.
»Kdo naju hodi spet motit? Počakaj me malo tu ... Grem naročit? sireni, naj odpre.«
Koraki so se oddaljili, neka vrata so se zprla. Nisem imel časa misliti na novo grozoto, ki se je pripravljala. Pozabil sem. da je pošast odšla morda samo zato. da zagreši nov zločin. Razumel sem samo eno: Kristina ie onstran stene sama!
Vikont de Chagny jo je že klical.
Kristina! Kristina!«
Ker sva midva slišala, kai se godi v sosednji sobi, ne vem. zakaj se nc bi dalo tudi naju slišati na ono stran. In vendar je moral vikont večkrat ponoviti svoj klic.
Slaboten glas je dospel do naju.
»Sania se mi!« je dejala.
Kristina! Kristina! Jaz sem: Raoul.«
Molk.
^Odgovorite mi vendar, Kristina*... Za božjo voljo odgovorite mi, če ste sami!«
Tedaj je Kristinin glas zamrmral Raoulovo ime.
-Da, da! Jaz sem! Ne sanja se vam!... Kristina, zaupajte!... 1 u sva, da vas rešiva... Toda bodite previdni!... Ko boste začuli pošast, naju takoj opozorite.«
»Raoul!... Raoul!«
Večkrat ji je moral ponoviti, da ne sanja in da se je Raoulu de Chagnyju posrečilo priti do nje pod vodstvom požrtvovalnega tovariša, ki ie poznal tajnost Erikovega bivališča.
Toda takoj je prebrzi radosti, ki ga je vzbudil najin prihod, sledi: še večji strah. Prosila ie. naj se Raoul nemudoma odstrani. Trepetala ie. da bi Erik mogel odkriti mladeničevo skrivališče, ker bi ga brez pomisleka ubil. V par naglih besedah nama je razložila, da je Erik popolnoma pobesnel od ljubezni iu da se ie odločil pobit; vse okrog sebe in sebe samega vred, če Kristina ne privoli, da postane njegova žena pred županom in župnikom, magdalenskim župnikom. Dal ji ie časa cb drugega dne do enajstih, da se premisli. To je bil njegov skraini rok. Dotedai mora izbrati, je deial, med poročno ali pa pogrebno mašo! In Erik je izgovoril ta stavek, ki ga Kristina ni popolnoma razumela: »Da ali nc! Ce ne, bodo vsi pobiti in zasuti!«
Jaz pa sem natančno razumel ta stavek, zakaj strahovito se je strinjal z mojo mračno mislijo.
»Ali nam morete povedati, kje je Erik? - sem vprašal.
Odgovorila je, da je menda odšel iz hiše.
»Ali se ne morete prepričati?«
»Ne! Zvezana sem... Ne morem se ganiti.«
Ko sva z g. de Chagnyjem zvedela to, nisma mogla zadržati krika besnosti. Rešitev nas vseh treh je bila odvisna od tega. da bi se mogla deklica svobodno kretati.
Oh, razveza tj io! Dospeti do nje!
5-Kie sta vendar?« ie zopet vprašala Kristina. V moji sobi. to Ludovik-Filipovem slogu, ki sem vam o njej že pripo-;aoul. je samo dvoje vrat... Skozi prva prihaja in od-drugih vrat pa Še ni nikoli odprl vpričo men^ in m; ie dostop do niih. ker so to. je dejal, najnevarnejša vrata, vrata mučilnice!...«
»Kristina, .avno za temi vrati sva!...«
ie soba vedovaia. haia Eri! . prepoved'!'
OPOLDNE SE FRU.EŽE,
kosilo kaj zateče. Kozarček vsaki dan likerja -• grtnčke
E. JERASin DROG, Lubljana-Moste.
Iščem
za svoj mlin v Sibiji popolno zanesljivega, izkušenega	4848a
STROJNIKA
z najboljšimi rcterencam: k lu^oniobiii 200 RS Lanz. Nastop najkasneje 25. junija. Ponudbe na: Ing. Kari Schanzer,
Beograd, i oštn r dal 41.

Prodamo
DIESELMOTOR
4850 a
(motor na naftu)
Vojnovic & Ge., Ljubljana,
Zadnja moda
te ažur in entiane čipke v perilu — L godne nizke cene pri. L O M JAGEli - C Kit 2V
Ljubljana. Dvom/ ro / 71?
6s«
,6'
STAROZNANA
RESTAVRACIJA „PRI SESTICI"
(„PRI ZEKSARJU") V LJUBLJANI NA DUNAJSKI CESTI
SE Pi}IP6R0eA CENJENEMU OBČINSTVU IZ ME5TA IN DEŽELE TUDI
ZA ČAS VELESEJMA
MlliinillllMIIilllllllllllllilllUlIiillllllllllllllllllllllllHIMHIIIIIIIItMt
47S0-a	REZI ZALAZNIK.
,6'
,6'
razprodaine cene
niso tako ugodne kot sedaj v TRGOVSKEM DOMU v Mariboru nastavljene nizke cene za vse pomladansko in poletno blago.
Vsled zelo neugodne deževne sezije sem se odločil vse pomladansko in poletno blago razprodati in sem zato vsemu blagu cetie izdatno znižal. Nikdo naj ne zamudi te redke in ugodne
prilike in naj pohiti v TRGOVSKI DOM.
Velikanska izbira najlepšega blaga, sukna, volnenega blaga, pol-deiena, crepa, eponža, zefirja, popelina, etamina, batista, sifona, platna, oksiorta, plavine itd. kakor tudi največja izbira polsvlle In čiste svile v najlepših modnih barvah nudi v dobrem okusu vsakemu kupcu najlepšo ugodnost za nakup svojih potrebščin
veletrgovina TRGOVSKI DOM, Maribor
Razni ostanki ne čisto zastonj. Pomladanska razstava. 4832« Pomladanska razstava.
SV
fMM7

Naš nad vse ljubljeni, predobri soprog, oče in stan' oče, gospod
4 MmM
kanclist w p, in tajnik gremija trgovcev za polit,okraj Celje
nas je nocoj ob pol U., previden s svetotajstvi, v 71. letu starosti za večno zapustil.
Pogreb nepozabnega se vrši 22. t. m. ob 15. iz hiše žalosti, Vodnikova 9, na mestno pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo brala dne 23. t m. ob 7. v cerkvi sv. Danijela.
Celje, 19. junija 1926.	485S"a
Josipina Slmonišek, soproga. Rudolf, Ida, Luči, otroci	Marija, sinaha
Rudi Fredš, vnuka, "iu ostali sorodniki.
Pred zaključkom letn sezije prodajamo od 20. t. m,
letne novosti srsttj znatno znižanih cenah
Izkoristite:	Konfekcijska tovarna	Izkoristite!
FRAN DE&EMDA & CIE., Ljubljana,
Erjavčeva cesta Stev. 2.	4853 a
Vi damski čevlji
svetovnoznane tvrdke NEIDER iz Dunaja se dobe po brezkonkurenčnih cenah v našem oddelku za čevlje v Gradišču štev. 4.
FRAN DERENDA & Cie., Ljubljana.
48^4 a
ROMAN' ZADNJEGA H-ABSBURZANA
RAZPAD CARSTVA
Oskar Hubicki
ki je izhajal v podlistku „Slovenskega
Naroda" je pravkar izšel. Vsebina romana je skozinzkoz zanimiva in slika v najoestrejših barvah življenje
na Habsburškem dvoru. Kniiga se naroča pri ipravi „JUTRA" in stane broširana Din 40'--, vezana pa Din 50—. Po pošti Din 4 — več.
mw
Našega trinajstletnega
ZORANA
ni več.
Umri je danes ob pol 2. v ptujski bolnici. Prepeljemo ga danes dne 21. junija ob 14. uri iz ptujske bolnice na pokopališče k Sv. Antonu v Slov. Goricah. l>jer se polož v sredo dne 23. t. m. v rodbinsko grobnico	4860
Ptuj, Sv. Anton v Slov. Goricah, dne 21. junija 1926 Rodbina: Josip Tušak, trgovec, sv. Anton v Slov. Goiican.
kaučukaste pete in podplate!
nosite ob vsakem viemenu ,,PALMA" u; razkošje, ker nudi elastično, ugodno hojo, in je tembolj vsakemu praktičnemu in štedljivcmu človeku neobhodno potrebna, ker je mnogo trpež-itejša in cenejša nego usnje. - En sam poizkus vas hitro prepriča, tako da ne boste več hoteli nositi čevljev brez ..Palme' na u
OIOIOIOIOIOIOIOIOIO
Stalno mesto dobita
dva prvovrstna
48GS a
prikrojevalca
za moško konfekcijo. Plača dobra. -Ponudbe na Konfekcijsko tovarno Fran Derenda & Cie., Ljubljana, Emonska 8.
01C3iC31C3aC3101C3BC3«01C2
L Hikuš "
LJUBLJANA, Mestni trg 15
lzdelovatelj dežnikov
Na drobno I	Na debelo 1
Zaloga sprehajalnih palio Stari dtžaiki u nanovo prtoMežejo.
Lizika Brezočnik, naznanja v svojem, kakor v imenu svojih otrok in sorodnikov, da je njen blagi, dobri soprog in oče, gospod
Tone Brezočnik
posestnik, gostilničar in lesni trgovec v Sv. Lovrencu n/P.
dne 20. junija 1926 po dolgotrajni mučni bolezni, 'previden s sv. zakramenti, v 28. letu svoje starosti preminul.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v torek,% dne 22. junija ob 16. uri.	'869 a
Sv. Lovrenc na Pohorju, 20. junija 1926.
Žalujoči ostali-
V nedeljo ob 4. popoldne smo nenadoma
izgubili našo dobro mamico, gospo
Amalijo Koprive.
Pogreb ljubljene bo 22. Junija ob 18. pop. Zagorje-Beograd, dne 20. junija 1926.
Žalujoči rodbini
Koprlvc-Pavlovič
T. RABIČ
Agenta
s provizijo iščemo
za raZ'iečavanje mlečnih
izdelkov v Sloveniji. Ekspresne ponudbe z vsemi pogoji na-
Mljekarska zadruga, Osijek. 4^59 (■■■■■■■aaasasE
Priznano nedosegljivi
U/ECSC-ovi
kozarci za ukuha-vanje s^dja, so-čivja In mesnin.
Tovarniška zaloga
Fructiis. L ub!;ana
Krekov trg 10.
Tudi n."i obroke' »	1 č>2-a
Pogubo vsaki družini
prinašajo nalezljive bolezni. Kako se jih ubranite izvesti- z knjige Dr. Josip Tičar:
naročila na knjigarno Tiskovne zadruge v L;nbiiani.
«Jutrov» roman
LUCIFER
katerega »kozinskoi oapt-ta vsebina, prepletena • fantastičnimi rapletljsji od začetka di, fccn.»* ki prinašajo oavdušenemo čitatf»lja s lnter*M.Dtoio razmotri-vanjem vsak Lip pr^cr-ne čenja. k mu že «ledi razočaranje tn konptfrnacija in zopet presenečenje tako. da eo Čitatelji nf*«trpno pričakovali vsako nadaljevanje romana, je izšel in »e dobiva ori upravi cJurra* » Ljubljani
Vsi ki so ga čitali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. Solj zabavati Vas ne nore nobena knjiga!
Vnetna »lant-B t osi rana pa
55 Din Din
CISTO LICE
Mladenieko svežost, izredno polepSanje polti žit po prvem dnevu uporabe dobite z medicinsko biološkim sredstvom •cVenus*. Preidejo vse nečistoče, mozolji eo jedci, pege, lise in gub?, a koža postane baržuL,a>to rožnata in za dolgo vrsto let pomlajena. Garnitura. 92 Din. — Azijatski eok daje izvanredno lep por?.-! obrvim in trepalnicam. Din 50. — Wibra istotako pospešuje porast trepalnic in obrvi in jih istočasno potemni v barvi. 65 Din — Dijamant daje motnim očevn lep in bleščeč izraz. 50 D — Angleška zlata kreiua pomlajuje, osvežuje in ; nenadomestljiva za lica. Vaaki dami neobhoduo potrebna doza 75 Din. — SchrOder - Scbenke, Pari? Zflrich, skladišče za SHS. Milan S. Hojka, Zagreb, MaSuraničev trg Stev. 3. zahtevajte brezplačne rt~ novnike in navodila! 411
UreMe Franc Ptic. Izdaja Konzorcij «J*t»» Addf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd kot tfckarnarja Fran Jezeršek. Za mseratni del je odgovoren Aloizij Novak. Vsi v Ljubljani.
01212221