Poitnina platana v gotovini
Vsebina:
Fr. Ločniškar: -Čebelarjeva« novo-
letnica .  ........................  1
Oglasi se kaj! (Odprto pismo prijatelju) ...............................2
Petelin Ivam Prezračevanje AZ-pa-
njev med prevo7x>m..................15
Vovk Franc: Nov vzorec AZ-panJa
za prevoz............................9
Virmašan: Težavna pot.................11
Rado Ličan: Major Hruška in njegovo točilo ......... 15
Belec Janko: Čebele in čebelar v
zimskem času.......................21'
Zasavski: V dobi mirovanja čebel 23 Fr. L.: Kje in kakšne čebelnjake naj
postavljamo?........................25
Škof Franc: Stalni iri prenosljivi čebelnjaki .  .........................27
Gorše Martin: Pivka in njeno čebelarstvo ........................ ...	28
Ing. Rihar Jože: Obveščevalne postaje 32 Kastelic Jože: Čebelarska razstava v
Črnomlju................... v . . 54
Frč: Čebelar Jaka bi se oženil . . 35
Odprta noč in dan so groba vrata
Lakmayer Franc, Jere Jakob . . Čebelarska posvetovalnica Ali je sončnica za čebelarstvo koristna? Tuje gnezdo v čebeljem panju. Ušivost. Crne čebele. Al’ prav se piše plemenitev ali praha Mali kruhek S papriko denaturiran .sladkor. Neverjetna vest. Čebele prenašajo jajčfeca. Potrebno orodje .... Naša organizacija S. Raič: Naša zadruga in čebelarske potrebščine .	:	.	.	.
-ar.: Seja sotrudnikov iSlovenske-
ga čebelarja* .  ..................
. Dopisi: Čebelarska podružnica Ce-" '' , lje. Čebelarska družina Sv. Lo.f-,
; renc na Dravskem polju ... Delovanje izvršnoga odbora Čebelarske zadruge.........................  45
Zadružni vestnik ........ 4?
Na ovitka: Oglasi. Vezava Slov. čebelarja. Čebelarska knjižnica. Seznam čebelarskih potrebščin
37
39
41
42
44
=
Vabilo
Odbor 'Čebelarske podružnice Celje sklicuje letni sestanek čebelarjev za nedeljo, dne 23. februarja 1947, ob 9. uri dopoldne v prostorih Obrtnega doma v Celju.
Če sestanek ne bo ob določeni uri sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje zbor. ki bo veljavno sklepal ob vsaki udeležbi članov.
Ljutomerska podružnica
bo priredila v nedeljo, 2?. februarja, svoj članski sestanek ob 9. uri v prostorih gimnazije v Ljutomeru.
Po izčrpanem dnevnem redu sledi predavanje delegata upravnega odbora iz Ljubljane. Sestanek bo celodneven in se bo zaključil popoldne ob 15. uri. Čebelarske družine naj pošljejo na sestanek čim več članov. Svoje sestanke v smislu čl. 5 pravil za Čebelarske družine pa naj v smislu sklepa podružničnega odbora izvrše že v januarju. '^ 'fi '
Članski sestanek
Čebelarske zadruge za Slovenijo, podružnice Maribor, sc bo vršil v nedeljo, dne 23. februarja 1947, ob 9. uri dopoldne v prostorih Trgovske akademije. Maribor, Zrinjskega trg 1.
y;-v
Podružnica Škofja Loka
vabi svoje člane ^pa podružnični sestanek (občni zbor),'ki bo v nedeljo, dne 23. februarja ob 9. uri, pri tov. Detelu v Piištalu St. 2 z običdjnim dnevnim redom.
Čebelarska družina
Sv. Rupert v Slov. goricah kupi rabljeno stiskalnico za satnice-
Prodam
26 praznih, dobro ohranjenih AZ-panjev. Cena po dogovoru. Pišite na uaslov: Meglič Jakob, Sv. Ana nad Tržičem št. 30.
Naprodaj imam
18 starih, dobro ohranjenih AZ-panjev. Rotar Ignac, Vrhnika-
Prodam
20 AZ-panjev čebel. Cena po dogovoru. Pojasnila daje Novak Peter, Jama 33. p. Stražišče pri Kranju.
Rad bi kupil
10 panjev s čebelami. Ponudbe z navedbo cene in vrste panjev pošljite na naslov: Bogoslav Jovanovič, Beranje pri žarevcu v Srbiji.
■mu
-.ji n
slovenski Čebelar
glasilo Čebelarske zadruge za slovenijo
XLIX. LETNIK
UREDIL' ROJEC VLADO
LJUBLJANA 1947
izdala Čebelarska zadruga za slovenijo
NATISNILA TRIGLAVSKA TISKARNA V LJUBLJANI
35G86 m
k”	—	,
By.: *
V X v . ■ %;
■	/	/j	fji
• ' v f / t/ /\/
Kazalo
ČLANKI
Stran
Belec Janko:
Čebele in čebelar	v	zimskem	času	21
Beltram ing. Vladislav:
Poletno razkošje (Japonska so-fora)............................ 170
Bezlaj dr. France:
Facelija..........................16"
Problem izboljšanja čebelje paše ......................... 161,	193
Rdeča detelja................. 204
Uspehi sovjetskega	čebelarstva	>21
Zimsko krmljenje čebel z dek-strinom .......................... 81
C e m e Janez:
Kako sem čebele dobro prezimil 139
C. F.: Kako smo pred vojno prevažali čebele........................142
Dolinar Ivan:
Matice na prahi...................118
Geinitz B—-Raič S.:
Hoja in smreka kot izvora medu
228, 259. 292
G jura Mirko:
Nekaj besed o rojenju ....	132
G o r š e Martin:
Pivka in njeno čebelarstvo ■	■	28
Pivka, njeni ljudje in njeno čebelarstvo ........................332
Gosposvetski Janez:
Temelji uspešnega čebelarjenja 223 G u b i n , prof. dr. A. :
Znanstveno delo na področju čebelarstva v ZSSR...............54
Guna France:
Oglasi se kaj! (Odprto pismo pri-
jatelju.) .........................2
Ježek Maksim:
Panj.........................  .	263
Jok: Ne razmetavajmo voska! . 32? Pridelujmo več voska! .... 2"?
Stran
J n g F r. D o n a t :
Čebelje pašno polje............... 197
Kastelic Jože:
Kaj nas je naučila letošnja zima ................................97
K 1 a n š e k Hinko:
S točilom in cedilom v Vojvodino 298 Kogoj Ivan:
Ne preurejajmo panjev, pač pa zboljšajmo način prevažanja! .	. 269
o ž e 1 j I.:
Prelegajoča matica.................119
Lenarčič Franc:
Za prevoz preurejen AZ-panj .	. 331
Leskovšek Janko:
V	panjih npstaja novo življenje 58 Ličan Rado:
Bela detelja  .....................233
Major Hruška in njegovo točilo 15
Ločniškar Franc:
Kako smo včasih prevažali .	. . 300
Kje in kakšen čebelnjak naj postavljamo .........................25
K vprašanju o čebelji paši .	.	•	200
Kuhanje medice.................... 336
Na višku razvoja .......	177
O shranjevanju medu .....	60
Ugotovitve ob koncu letošnje zime ............................... 99
Močnik Peter:
Preidimo končno od besed k dejanjem! .	  289
Začeti je treba...................  49
Moličnik Jakob:
Nekaj čebelarskih spominov . .	64
Petelin Ivan:
Praktični migljaji za vzrejevalce
matic............................  113
Prezračevanje AZ-pnnjev med prevozom........................... 5
Peternel H e n r i k :
O prestavljanju in rojenju . .
Pirjevec Jože:
Prevažanje čebel na pašo .
Premrl Anton:
Kakšen naj bi bil panj za pre vužanje .....................
P u š a u e r Štefan:
Kako sem postal čebelar . .	272,	304
Ravnik Janko:
Pašu kot temelj uspešnega čebelarjenja .......................
Pripombe k selekciji čebeljih družin..........................
^Rižnar Simon :
Čebelja uš......................
Rojec Vlado:
Sladkorna raztopina . .	276. 309,
R o ž m a n M. L.:
Istra  ..................... 207,	2«
Zložljiv čebelnjak.................84
Savinjska:
I/ mojih čebelarskih zapiskov
212,
S v o b o il a d r, i u g. J u r o s lav: Čiščenje voska in izdelava sutnic na ročni stiskalnici..............
Š e r c e 1 j Alojzij:
Nekaj o. medovnikih...............173
Škof Fr a n c:
Kako smo lani in kako bomo letos prevažali čebele v Vojvodino	">2
Stalni in prenosljivi čebelnjaki	27
124
296
26"
164
92
90
338
Topolove c A n t o n: Kako uničujemo sršene T r o j i č a n :
Nekaj o satnicuh .	.	.
Trstenjak Ivan: Zamotana zadeva .	.	.
95
.>42
137
V	i r m a s a n :
Obnova sutju.....................
t) ogrebunju in prestrezanju ro-
jev •  ..........................
Posledice letošnje zime ....
Težavna pot......................
Vovk F r a n c:
Izredna zima.....................
Nov vzorec AZ-punju za prevoz
Zasavski:
Med mašami.......................
Na nevarnem prelomu .....
Ob prebujenju čebel..............
Odevanje čebel za zimo .... Po končani paši  ................
V času rojenja
330
213
329
133
140
11
180
9
211
93
56
271
241
122
23
V dobi mirovanja čebel .	.	.
V počitniških	dneh...............178
Žnideršič Ant o n :
Kako zaviramo in izkoriščamo rojenje ..........................130
Z u n k o I v a ti :
Prezimovanje čebel v zamašenih
panjih  .............................135
Vzroki in posledice...................98
Z u p a n č i č J o ž e :
Kako čebelari ameriški Slovenec
Potočnik...........................  334
Med slovenskimi čebelarji pi\d 100 leti ....................      66
ZABAVNO Č T I V O
A n k u :
Zenitna ponudba čebelarju Jaku 246
Jok: Roj ponoči.....................180
I. o č n i š k u r F r a n c :
Al’ prav se piše pleinenitev ali praha.............................. 38
IN PESMI
Čebelar J uka bi sc oženil ...	35
Čebelar Jaka pesnikuje .... 215 Čebelarjeva« novoletnicu	I
S. A.:	Katica	odgovarja	snubcu
J uk u............................  246
Z n i d e r š i č A n ton:
Utrinki ...	91
OSMRTNICE
Janša Rudolf' J«re Jakob . . Kodrič Pepo Kosjek Rado . I.ukmuyer Franc
l.očniškur Fiunc
281
36
281
312
36
256
Malo spominu (Piki Andrej. Govej-šek Jože, Konuiolšek	Franc)	.	•	148
Pisanskv Viljem*............... 312
Prijatelju v spomin	(Rižnar	Franc)	149
Slugu Frunc..........................."0
Zupan Jože............................70
ČEBELARSKA POSVETOVALNICA
Stran
Ali detelja medi.....................217,	282
Ali je sončnica zu čebelarstvo koristna ... 37, 103. 104, 150, 247, 347
Čebele v Rusiji............................185
Čmrlji in čebele ....	152, 184, 217
Črne čebele....................... .	38, 105
Dodajanje matic......................217,	248
Iz francoskega čebelarskega lista 283 Kako je treba ravnati z nure-
jenci .............................314.	346
Kristalizacija medu........................185
Naročitev čebelarskih listov in knjig iz inozemstva ......	105, 151
Oblanje čebel .....	105. 151, 184
Sljtui
Petje stare matice pred rojem 248, 313 Prenašanje obnožine	105, 151, 184
Prezimovanje v medišču	.	248,	314
Satje iz trotävih panjev •	.	.	105,	151
Seljenje čebel........................185
Sladkorni sirk .	314,	346
Trot je z belimi očmi ....	185,	313
Tuje gnezdo v čebeljem panju	38,	104
Ušivost.............................. 38,	105
Zakaj prinašajo čebele različne kepice obnožine v panje .	.	152,	216
Zasirjenje mlečne kave zaradi dodatka medu .... 185, 247,	248,	313
Za zaključek .............................347
Zgornje žrelo	152
POROČILA, OBVESTILA IN DOPISI
Ajdovščina...................... ■ • • 517
Čebelarska družina Cerklje ob Krki 74 Čebelarska družina Grosuplje .	•	351
Čebelarska družina Malu Nedelja 188 Čebelarska družina Pekre pri Mariboru ........................ 108,	222,	350
Čebelursku družina Selnica ob Dravi"'. ............................ 157.	286
Čebelarska družina Sv. Lovrenc na
Dravskem polju.........................45
Čebelursku družina v Smledniku 189 Čebelarska podružnica Celie ...	44
Čebelursku podružnica Trebnje .	. 223
Čebelursku statistika Ljutomera in
okolice................................221
Čebelursku razstava v Črnomlju .	34
Čebelursku razstava v Slovenjem
Gradcu  ..............................318
Čebelarsku zadruga za Slovensko
Primorje..............................253
Članski sestanek čebelarske podružnice v Črnomlju.....................252
Delovunje čebelarske podružnice v
Ljutomeru............................. 73
Delovunje izvršnega odbora čebe-larske zadruge 45. 78. 111, 158, 189. 223.
254.	287. 319. 351
Delovanje nadzornega odbora čebelarske zadruge	 191
Hotederščica  .........................317
lz Dola pri Hrastniku..................286
lz Medjimurju........................  108
Iz Rimskih toplic .	.	253
Iz Trbovelj........................... 350
Ljutomerska uodružnicu je položila
obračun dela.........................156
Naša zadruga in čebelarske potrebščine .............................. 41
Naše obveznosti v prvi petletki .	251
Obveščevalne postaje 32, 68, 101, 146.
181, 244. 274. 306, 343 Ptujska podružnica .......	157
Seja sotrudnikov Slovenskegu čebelarja ...................................42
Sv. Jurij ob Ščavnici..................254
S Pivke..............................  188
Ustanovitev čebelarske družine na
Veliki Štangi........................253
Vabilo na prvo redno skupščino čebelarske zadruge........................155
Zadružni vestnik 4", 79, 112, 160, 192.
255,	288, 320, 352
Zagorje ob Savi........................286
Zapisnik o seji širšega upravnega odbora............................  74.	109
DROBIŽ
107
219
Ali čebele prenašajo jajčeca? .	.
Ali čebela s pikom lahko prenese
okužbo? ............................
Ali so medvedje res takšni prijatelji medu?..........................187
Bela barva slepi	čebele..............220
Brizganje sadnega drevja z nrbo-
rinom.................................107	Iz	prakse	....
Čebelarska žaga	.	250	Iz	zgodovine	medu
Čebelarstvo in drugo kmetijske
punoge .........
Čebele prenašajo jajčeca .	.
Čebelji piki..........
Drobna opazovanja .....
Dve mladi sprnšeui matici v družini .........
Iz »L’nbeille de France- • • ■
en
Kaj vse nabirajo čebele spomlndi
349
40
71
153
250
107
315
220
194
Kai ▼se narede čebele v stiski . . 250 Kako sem letos izmenjal slabo matico ...................................249
Kako vzgajamo matice, ne da bi
odstranili staro matico...............154
Ktiko zanesljivo preprečimo rojenje ........................... ....	186
Kateri panj je rojil................... 186
Kis iz medenih pomij ...... 549
Ko se čebele pozimi trebijo .	548
Krastača kot sovražnica čebel . . 250
Lastovke in čebele......................284
Letošnja izguba matic ..... 284 Medeni teden v Bratislavi ....	71
Medenje hoje............................187
Medenje smreke..........................187
Med zabrani, da ne postane surovo
maslo žarko...........................285
Mnenja o letošnji ajdi	249
Mravlje v čebelnjakih	72
Najdenčki...............................154
Napad čebel na avtobusno kolono 40
Napajalniki za-čebele....................71
Navadna krhlika ali trešljika .	.	348
Nauk o opraševanju rastlin .	.	.	218
Nov strokovni list.......................72
Obdavčenje čebel....................... 249
Od česa je odvisen donos medu . . 316
Odškodnina za rednika...................187
O električnem zažičevanju satnic . 315 Oglašanje matic tik pred rojenjem 186
NA O
Cenik čebelarskih potreščin 1, II, 111, IV, Vil. Čebelarska knjižnica I, II. Iz uredništva VI, VII. Nučrt za vzrejo matic v letu 1947 VI. Ob novi knjigi prof. Verbiča VII. Ocenjevanje čebeljih družin po točkah IX. Ogluši in obvestila 1.
II,	III, IV, V, VI, VII, Vlil, IX, X, XII. Petdesetletnica Slovenskega čebelarja
Paša na zlati rozgi .......	40
Pazimo na čistost naše čebelje pasme! ............................... 219
Po čem spoznaš nepravega čebelarja ...............................285
Polemika o kranjski čebelji pasmi 220
Potrebno orodje........................40
Predznaki hude zime....................285
Prevažanje čebel na pašo in s paše 285
Prvi roj...............................154
Slovenska čebela pred nemškim sodiščem ..............................107
S papriko denaturiran sladkor .	.	39
Spomladanska resa..................... 106
Srboritost čebel  .....................218
Steklena vata — najboljši toplotni
izolator v panjih....................316
Še o odvzemanju medu...................72
Trganje zgodnjega cvetja ....	106
Tudi čebele tekmujejo ..... 218
Udarniške čebele.......................349
Umetno oplemenjevanje matic	.	316
Uničevanje sršenovih gnezd .	.	.	106
Uničujmo pravočasno škodljivce čebel ................................ 107
Veljava medu  .........................348
Vitumini v medu........................153
Voščene vešče..........................348
Vsajunje rojev v AZ-panje .	.	.	153
Zanimiva opazovanja v ZSSR .	.	106
1TKU
XI. Podružničnim odsekom zn vzrejo matic VIII. Pojasnila k vzrejni izkaznici XI. Pravilnik o oskrbovanju, nadzorovanju in uporabljanju plemenilnih postaj XII. Slovenskemu čebelarju IV. Važno opozorilo IV. Vezava Slovenskega čebelarja I, II, III. Vzrejevalcem matic VI. Vzrejna izkaznica X.
Stvarno in imensko kazalo
Albinizem 313.
Aferjev EV 326.
Ajda — mnenja o letošnji paši 249.
Ajdovščina 235, 317, 351.
Akacija 201, 298.
Alpatov, dr. 54.
Ambrožič Mihael 4. 235.
Arborin 107.
Archiv für Bienenkunde 82.
Aresin 96.
Armbrusten dr. Ludvik 20.
Arnhart, dr. 260, 264.
AZ-panj — prezračevanje med prevozom 5, nov vzorec 9, predelava 12. preurejen za prevoz 331.
Bee World 82.
Begalnica 10.
Beličnost 313.
Benton 220.
Bliznjuk P. J. 50.
Bollinger IH.
Bonnier 220.
Brenner O. 81. 322.
Brizganje sadnega drevja 10".
Brjuhanenko 232.
Bukovec Avguštin 4. 128. 225.
Cook 234
Čebelar — slovenski čebelar preti 100 leti 66. ameriški Slovenec Potočnik 334. Jaka pesnikuje 215. Jaka bi sc oženil 35, kako sem postal čebelar 272. 304, po čem spoznaš nepravega e. 285. začetnik 48.
Čebelarstvo — v ZSSR 54. 321. v Ameriki 334. temelji uspešnega č. 225. in druge kmetijske panoge 349.
Čebele — in čebelar v zimskem času 21. v dobi mirovanja 23, ob prebujenju 5(). odevanje za zimo 271. na višku razvoja 177, krmljenje z dekstrinom 81, prezimovanje v zamašenih panjih 135, kako sem jih dobro prezimil 139, črne 38, 150. oblanje 105, 151, 184, in čmrlji 152, 184, 217. v Rusiji 66. 185. seljenje 185, bela barva jil) slepi 220. prenašajo jajčeca 40. 107. kaj vse na-rede v stiski 250, kaj vse nabirajo spomladi 154. trebljenje 23, 34H, in lastovke 284. napad nn avtobusno kolo-
no 40, obdavčenje 249, srboritost 218. pred nemškim sodišem 107, tekmovanje 107, dresura 325, nakup 112, 192. popis 352.
Čebelnjak — kje in kakšne naj postavljamo 25, stalen in prenosljiv 27. zložljiv 84, kam ga smeš postaviti 288.
Čmrlji in čebele 152. 184, 217.
Darwin Charles 21K.
Dekstrin — krmljenje z njim HI.
Delovanje izvršnega odbora ČZ 45. 78,
III,	158. 189, 223. 254. 287. 319, 351. če-belarske podružnice v Ljutomeru 73. nadzornega odbora ČZ 191.
Detelja — bela 233, rdeča 204, ali medi 217. 282, švedska 112, 160. mešanice s travo 163.
Dolenec, dr. Hinko 28.
Dresura čebel 325.
Družina (čebelarska) — sodelovanje 290, Sv. Lovrenc na Dravskem polj n 45. Cerklje ob Krki 74. Pekre pri Mariboru 108, 222, 350. Selnica ob Dravi
157.	286. Hotcdrščica 317, Grosuplje 551. Malu Nedelja 188. Smlednik 189. Rimske toplice 253, Velika Štanga 253. Sv. Jurij ob Ščavnici 254. Dol pri Hrastniku 286.
Dzierzon. dr. Johan 4. 33'.
Električno zažičevauje sntnic 5|5.
Facelija 163. 167, 256. 320. 351.
Freiidenstein 60. 100.
Frisch, dr. Karl 206. 216. 325.
Geinitz 228.
Gluvar Peter Pavel 4.
Gnezdo — tuje v čebeljem panju 38. 104.
Goetsch, dr. 216. 218.
Götze, dr. 51.
Grozdanic, dr. S. 232. 313.
Gubin, prof. dr. A. 54. 206. 325. 326.
Harney W. 151, 280.
Hejtmauek. dr. J. 82.
Hohlov, prof. B. 205.
Hoja kot izvor medu 22H. 259, 292.
Horac 3.
Hruška in njegovo točilo 15.
Humek Martin 9.
Istra 207, 235.
Izmen jo van jo matic 24. 249.
Jajčeca — prenašanje pn čebelah 40.
107.
Janša Anton 4. 190, 257.
Jurančič Ivan 95. 272. 505.
Kardelj Edvard 227.
Keller 264.
Kirchof Henry 155.
Kis iz medenih pomij 349.
Knjige — naročitev iz inozemstva 105. 151.
Komarov, prof. S. M. 55.
Krummer, dr. Ulrich 51.
Krastača kot sovražnica čebel 250.
Krhlika 348.
Kristalizacija medu 185.
Krpe!j 90.
Kuhanje voščili — tečaj 79.
Kuntzsch 151.
L’abeille de France 107. 516.
Laidlaw, dr. 316.
Lakmayer Franc 36, 215.
Lastovke in čebele 284.
1-enin 321.
Lettame Angelo 17.
Leuenberger, dr. Fritz 60.
Lotmar Ruth 82.
Makija 237.
Matica — izmerijuva 24, 249, na prahi 118, prelegajoča 119, dodajanje 217. 248, petje pred rojenjem 186, 248. 515. v tujem panju 283, dve v eni družini 250, tri v enem panju 242, vzreja 49. 154, letošnja izguba 284, umetno ople-menjevanje 316. deviška prepona pri m. 120, 121.
Med — shranjevanje -60, kristalizacija 185. odvzemanje 72, 178, in vitamini 153. gozdni 230, 260, zgodovina 220. in surovo maslo 285, oddaja 288, od česa jc odvisen donos 316, veljava 348.
Medenje sončnice 37, 103, 104, 150, 247. 347, detelje 217, 282. hoje in smreke 187, 282, 259, 292.
Medene pomije — uapravljanje kisa iz njih 349.
Medeni teden v Bratislavi 71.
Medica — kuhanje 356.
Medjimurje — dopis 108.
Medovite rastline 48. 80. zemljišča za m. r. 320.
Medovniki 173.
Medvedje — ali so res takšni prijatelji medu 187.
Mehring 9. 15.
Mendel Johan Gregor 20.
Meri tol 96.
Metla potrebno orodje v čebelnjaku 40.
Mravlje — kako jih preženemo 10". v čebelnjakih 72.
Napajalniki 71.
Napp 17, 20.
Nolan, dr. 316.
Novoletnica »Čebelarja« I.
Novo življenje v panjih 58.
Nördlinger Bienenzeitung 17. 18.
Nov strokovni list 72.
Obdavčenje — čebel 160. 249. 256. 288. čebelarskih proizvodov 112.
Oblanje čebel 105, 151, 184.
Obnožina — prenašanje 105. 151. 184. različne grudice 152. 216.
Obveščevalne postaje 32. 68. 101. 146. 181. 244, 274. 306, 320, 343.
Odevanje čebel za ziino 271.
Ogrebanje rojev 153.
Okuženje po čebeljem piku 219.
Opazovanja — drobna 153, zanimiva v ZSSR 106.
Opraševanje rastlin 218.
Ose — kako jih uničujemo 95.
Panj — prezračevanje 5, nov vzorec za prevoz 9, predelava 12, zboljšanje 265. kakšen naj bi bil 267, ne preurejajmo p. 269. cena 48, Dadunt-Blattov 323.
Paprika — kot denaturat 39.
Pasma, čebelja — čistost 219, polemika o p. 220.
Paša — po končani p. 241. k vprašanju
o	p. 200. pašne prilike 289, izboljšanje 161, 193. kot temelj uspešnega čebelarjenja 164, na ajdi 249, na zlati rozgi 106, priprava na ajdovo p. 178, pašno polje 197, postavljanje čebel na p. 160. ropanje med ajdovo p. 211. pašni kataster 290. gozdna 292.
Paula, ing. F. 543.
Pčelovodstvo 169, 194. 326.
Petletka — naše obveznosti 251. 291.
Pfeffer 173, 175.
Pik čebele 68, 71, 219.
Pismo prijatelju 2, čebelarju Jaku 246.
Pivka in njeno čebelarstvo 28. 188, 332.
Plemenjaki — zboljšanje 291.
Plemenitev - ali prana 38. istorodna 51. umetna 316.
Počitniški dnevi 178.
Podružnica Celje 44. Ljutomer 73, 156. Ptuj 157, Trebnje 225, Črnomelj 252. Zagorje ob Savi 286, Trbovlje 350.
Potaknjenci, vrbovi 48, 320.
Prestavljanje — in rojenje 124. in nastavljanje 123.
Prestrezanje rojef 133.
n	v	•	.
I	revazanje — prezračevanje panjev med p. 5, težave 11, v Vojvodino 11, 52. včasih 300. pred vojno 142, zboljšanje načinu p. 269, na pašo in s paše 296. 285.
Prezimovanje čebel 21, 23, v zamašenih panjih 135, v medišču 248, 314.
Razstava, čebelarska — v Črnomlju 34. v Bratislavi 71, v Slovenjem Gradcu 318.
Raztopina, sladkorna 81. 276. 309, 338.
Razvoj — čebelje družine 177, čebele od jajčeca do popolne žuželke 38, 116.
Rednik — odškodnina zanj 187, lastnosti 114.
Resa, spomladanska 106.
Roj — ogrebanje in prestrezanje 133. ponoči 180, iz katerega panja 186,' najdenček 154, prvi 154, vsajanje v A2-panj 153, pozen 177.
Rojenje — v času rojenja 122, in prestavljanje 124, kako ga zaviramo in izkoriščamo 130, nekaj besed o r. 132. kako ga preprečimo 186, knj ga povzroči 130.
Rojina Fr. 4, 220.
Rozga, zlata 40.
Rozov, prof. S. A. 55, 324.
Saharov 324.
Satje — obnova 329, iz trotävih panjev
105, 151. odvzemanje 315, topljenje 107. prestavljanje in nastavljanje 123, grajenje 257.
Satnice — naročanje 48, zamenjava za vosek 80, 192, za začetnike 112, izdelava na ročni stiskalnici 137, stare 160. dadajanje 257, električno zažičevanje 315, nekaj besed o s. 330.
Selekcija — pripombe k s. 92.
Sestanek sotrudnikov S. C. 42, vzreje-valcev matic 288.
Sirk, sladkorni 314, 346.
Sladkor — denaturiran s papriko 39. za krmljenje čebel 80, 256, 288, 352.
Sladkorna raztopina 81, 276, 309, 338.
Smreka — kot izvor medu 228, 259. 292. medenje 187.
Sofora, japonska 112, 170, 196, 320.
Sončnica — ali je za čebelarstvo koristna 37, 103, 104, 150, 247, 347.
Sorauer 232.
Sovražniki čebel — ose 95, sršeni 95,
106, pravočasno uničevanje 107, krastača 250.
Spomini, čebelarski 64.
Sršeni — kako jih uničujemo 95, 106.
Stalin 196.
Statistika — čebelarstva 79, Ljutomera in okolice 221.
Stiskalnica za satnice 137.	.-'TTT.' %
Ščerbina P. S. 50.
Sistek, prof. 16').
Skrbinec 150.
Temkov. prof. V. A. 55.
Težavna pot II.
Tunin F. A. 55.
ločilo — iznajdba 17, s točilom in cedilom v Vojvodino 298.
Trautmann Alfred 153.
Trebljenje čebel 23. 348.
Trešljika 348.
Trganje zgodnjega cvetja 48, 106.
Troti — z belimi očmi 185. 3|3. iz jajčec čebel trotovk 243.
Tropine 160.
Ulrich, prof. 153.
Urania zelenilo 95.
Uš, čebelja 38, 90, 105.
Ušice — povzročiteljice mane 232. 259.
Ušivost 38, 105.
Utrinki 91.
Vata, steklena kot izolator 316.
Včelar — česky 82, 316. 322, českomo-ravsky 82.
Vešče 328, 348.
Vitamini v medu 153.
Vlivanje satnic 138.
Vosek — čiščenje 137. pridelujmo ga več 25?. ne razmetavajmo ga 327.
Voščintr— kuhanje 48. 160. shranjevanje >28.
Vrša za roje 126.
Vzreja matic — mnenja inozemskih strokovnjakov 49, v prisotnosti stare matice 154, razni načini 116.
Vzrejevalci matic praktični migljaji zanje 113.
Watson, dr. 316.
Weippel Theodor 279.
Wilson 173.
Zadruga — železuičarsku 27, in čebelarske potrebščine 41, redna skupščina 155, za Slov. Primorje 253, delovanje izvršnega odbora z. 45, 78. 111.
158,	189, 223, 254, 287, 319, 351.
Zamotana zadeva 215.
Zapiski, čebelarski 212, 242.
Zapisnik o seji širšega upravnega odbora 74, 109.
Zasirjenje mlečne kave 185, 247, 248, 313.
Zima — kaj nas je naučila 97, vzroki in posledice 98, ugotovitve ob koncu 99. izredna 180, predznaki hude z. 285.
Žaga, čebelarska 250.
Žnideršič Anton 4, 213.
Žofka D. J. 205.
Zrelo — Žumrovo 10, zgornje 152.
l^eßeiARjem" TOvoiemiCA
VAŠ „ČeB€LAR” S€ V OBL€RI PARADDI
Leros vsecn zmncecn mnovo pr€dstavlia
ro Kor so že običaji mvADtn,
vse z TOvoLernicn vošči loco pozdRAvyA. xakJda izaeče daj teros voščila
VACO „čeBCLAR”, DA VACO BODO V V€3€Lje ? PABI VACO HOJA IT) AJDA CDCOIIA,
to cnenoA vse« ms rsvjvečje so žeije.
CDPOOO Ž€IJA ČeB€IARJ_I SOJICDO,
vse pa vrt€ se oKoii če&euc, miBoij seveoA se vsi veselično 2 cneoocn 00 vrha mpomjeraH ceuc
fežKe pReživLjAcno čA§e osnove, mj men pochaoa še mSA čeaeiA. s tecn, da 'DAPotni men mše PATjove, da še nADALje bo v svetu siovetA.
enoj üReomu pa poseBno žen si, mj bi cnirruLA za čtAime cnu kriza, da mnopičiti bi se erm spisi, kar jih PRerese ur€dtoška ctoza .
FH. IOČPIŠRAR
Oglasi se kaj!
(Odprto pismo prijatelju)
Odkar je udarila med nas zadnja vojna, ta strela z jasnega, ni od Tebe nobenega glasu več. Nič mi ne pišeš! Kaj je vendar s Teboj in s Tvojimi čebelicami? Je vse izumrlo? Zdaj bo že skoraj dve leti, odkar je vojna končana, pa ne zvem nič pravega iz vaših krajev. To bi bilo pa res žalostno, če bi nas bile tiste bodeče pregraje, ki so jih bili tujci postavljali IX) naši zemlji, tako odtujile drugega drugemu.
No, pa menda ne bo tako hudo. Vem, kako je s Teboj; dosti dela imaš, pa se težko pripraviš k pisanju. Saj je bilo tudi prejšnja leta tako: jaz sem Ti pisal vsak mesec, Ti si se pa dvakrat na leto komaj omajal. Če si bil ob dobrih letinah nekoliko bolj zgovoren, si pa ob slabih toliko bolj trdovratno vztrajal v, svojem molku. Tako nekako si razlagam tudi to Tvoje sedanje zadržanje. Sedem suhih let, kaj ne! — Toda zdaj, ko so za nami, je čas, da se zganeš! Da imaš za pisanje okorno roko, — na to se mi tudi ne boš vedno izgovarjal!
Tvoje pošte res zelo pogrešani. Nič ne rečeni, — saj mi pride pod roko to in ono pisanje, a vse je navadno tako strahovito uradno, da sem kar slabe volje. Prav zdajle leži na moji mizi tak »dopis«. Na, da boš videl!
Čebelarska družina Smučidol je imela svoj občni zbor na sv. Polone dan v gostilni tov. Smuka v Kračah. Udeležba: 8 tovarišev. Tov. predsednik otvori občni zbor, pozdravi navzoče tovariše in preide na dnevni red: 1. Zapisnik zadnjega občnega zbora se prečita in odobri. 2. Volitve: Izvoljen je stari odbor s tov. Smukom na čelu. 3. Slučajnosti: Tov. predsednik da besedo tovarišu predavatelju Poskočnu iz Ljubljane, ki je med drugim povsem pravilno poudaril, da novi čas zahteva v čebelarstvu novih potov, nov način čebelarjenja, to je: čebelarjenje na med, na vosek in na roje obenem. V zvezi z njegovimi izvajanji, ki so jih navzoči tovariši nagradili z dolgotrajnim ploskanjem, se sklene, da se nabavi še ena stiskalnica za vosek, tov. Klun pa naj poskrbi, da so staro točilo preuredi na osem satov velike mere. — Dalje se sklene: Naročnino za »Čebelarja« plačamo kar takoj blagajniku tov. Skoku, — voščin pa ne bomo dajali nikamor, temveč nam jih bo tudi za naprej kuhal tov. Zaletel.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
No, kaj boš rekel na to pisanje, prijatelj? — Kratko in jedrnato...?
—	Morda. — Zanimivo...? »Slučajnosti« so še največ vredne, in naš Milčinski bi iz njih utegnil narediti veselo butalsko storijo. Toda odkrito povedano, — meni tako pisanje nič kaj ne ugaja; mi tudi ne gre prav nič do srca. Saj priznani: Smučidol je kar lepo slovensko ime, tudi Krače so mi všeč, — posebno, če nekoliko po svinjskem diše, — s tovarišem Poskoč-nom sva si bila vedno dobra prijatelja, — a tovariš Smuk bo naravnost vzgleden čebelar, če se enkrat poprime čebel s tako vnemo kot svoje gostilne ... — Toda take in podobne zgodbe smo čuli že neštetokrat. Človek bi rad zvedel še kaj drugega, kaj več, kaj novega. To je vendarle presuho-parno; vsaj zame. Pa tudi za druge!
Vidiš, okoli mene se že leta in leta zbira dosti znancev-čebelarjev; — kako prav bi mi prišlo, če bi jim ob kozarcu medice lahko postregel s kako dobro čebelarsko, bodisi izpod Kuma, bodisi izpod Pece! Pa ne mislim tu samo kakih veselih dovtipov; nikakor, dasi mi je tudi to dobro-
došlo. V prvi vrsti mislim tu resne članke in poročila o delil, prizadevanjih, poizkusih, uspehih in neuspehih naših čebelarjev. To bi gotovo zanimalo vso našo tovarišijo!
Ivo potujem širom po naši slovenski zemlji ter se mimogrede oziram po njenih krasotah, se včasih zatopim v takole razmišljanje: Glej, — tu častitljivi Kum in tam košata Peca. — bahavi Krim in vabljivi Blegaš, — Gorenjski kot v skalnem obzidju in Bela Krajina s pravljičnimi Gorjanci, — premožna Savinjska dolina in plodno Krško polje, — sončne Haloze in vesele Slovenske gorice, — Dravsko polje s svojim ajdovim cvetjem in zelenini Pohorjem, — llož in Podjuna, — sanjava ravan našega Prekmurja.
—	pozabljeno Mengeško polje in skrita, z resjem poraščena Kolovraška reber, — vse, vse sami rajski pašniki za našo pridno sivko, — vse ena sama obljubljena dežela za našega čebelarju! Koliko življenja vzklije sleherno pomlad na tej zemlji, — koliko načrtov, truda in upov je položenih v njo! — In vendar vemo in izvemo tako malo o vsem tem... Zakaj...?
Upravičeno tožimo, da naši čebelarji premalo pišejo jn da gre vse njihovo čebelarsko znanje navadno z njimi v grob. To drži. Pa bi se dalo zapisati marsikaj zanimivega, važnega in pomembnega, kar bi vsak rad bral. Saj ni treba, da bi pisal ravno to in tako, kot mi pišejo iz Smučidola: ne, — se da tudi kaj drugega in še kako drugače. — Kako pisati? Tako nekako pač, kot se pogovarja človek s človekom, prijatelj s prijateljem: preprosto, odkrito, neprisiljeno in iskreno. vedno pa to, kar je človeku pri srcu. Napačno pot bi ubral, če bi se pri tem spakoval po gosposko. Meščanska govorica ne godi našim ušesom; .je zoprna, nepristna, navlečena z izrazi z vseh mogočih vetrov. Še grši je jezik v uradnih odlokih in spisih. Zato se ne zgleduj po njih!
Če si se odločil za pisanje, je važno predvsem to. da si si na jasnem, o čem hočeš pisati. V starih knjigah sem našel poučen nasvet: Rem tene. verba sequentur! Drži se predmeta, o katerem si se namenil govoriti, — in besedo Ti bodo kar same tekle! — Poskusi, — boš videl, da je res! (Vse to znajo seveda najbolje zaljubljenci; to so ti pravi mojstri v peresu! No, pa tudi mi nismo kar tako; sam po sebi veš, da se pravo čebelarsko srce v eni sami pomladi najmanj sedemkrat ogreje, — ni zlodej, da bi nam pisanje ne šlo od rok!)
Dalje si zapomni! Ce hočeš, da Ti bodo bralci dobro sledili, glej, da tvarino lepo razporediš! Misli, ki jih razvijaš, moraš spraviti v neko urejeno, zaokroženo celoto. Če si ga polomil v tem, pravimo, da »stvar nima ne glave ne repa«.
Da pa Ti bo pero kar najbolje odrezalo, Ti povem še priznano navodilo rimskega pesnika Horaca: Omne tul 1 it. punctum, qui miscuit utile dulci. Po naše bi se reklo: Najbolje bo stvar pogodil tisti, ki zna koristno in poučno prav zabeliti s prijetnim in zabavnim.
Pa kaj Te bom še dalje učil. ko pa vem, da znaš sam vse bolje kot jaz. Navsezadnje so mi boš pa na tihem hudomušno muzal, videč, kako se trudim v potu svojega obraza, da Ti dopovem to. kar ti že davno sam veš. Zato pa — Ti kar piši, pa je!
Piši o tem, kako si s svojimi čebelami prebrodil teli sedem suhih let. Si šel nemara tudi Ti ritensko s svojim »velečebelarstvom«? — Tu na naši strani je prišlo nekaj naših dobrih in uglednih čebelarjev popolnoma »na kant«. — K0 l>i]i odrezani od Ljubljane, ste st- morali obračati na tuje
čebelarske tvrdke; se je dalo kaj dobiti? Nekateri se pohvalijo. Si tudi Ti prišel do sončnega topilnika s kamenito ploščo? Kako Ti služi? — Prejemali ste tudi tuje čebelarske liste; kako so Ti ugajali? Gotovo zelo, ko si na svojega starega prijatelja kar čisto pozabil. — No, zdaj se boš že oglasil, kaj ne!i
Bilo bi se še o marsičem pogovoriti. Glej, koliko znamenitih slovenskih čebelarstev je šlo v teku te vojne v nič! Ker jih ni nihče nikoli opisal, nihče fotografiral, so utonila v pozabljenje. — Zu Ambrožičevo čebelarstvo vemo; vemo za čebelarstvo prošta Kalana, Bukovca, Žnideršiča, Rojine, celo Janše... Vse to je v knjigah vsaj deloma rešeno pred pozabljenjem. Za čebelarstva, ki so danes v svojem največjem razmahu, pa vemo bore malo. — Kako je z novimi čebelarstvi na državnem, na zadružnem sektorju?
Živimo v dobi. ko se v Sloveniji tako rekoč zadnji primitivni panji umikajo zmagujočim novim tipom. Slamnati koši v Prekmurju jemljejo slovo. Ali ne bi bilo umestno, če bi nam kdo o tem tipu panja, ki je tudi slovenski, podal kako izčrpno, pregledno sliko?
Naši prevaževalci nam dajejo na splošno zelo skopa poročila. Tisti lanski pohod na akacijo je gotovo zanimiv eksperiment v naši čebeloreji.
O	tej turneji bi zelo rad zvedel kaj več, kake podrobnosti, četudi neugodne. Pa je bila vsa zadeva tako na kratko absolvirana. Na napakah se učimo. — Težave in napore, ki spremljajo naša prizadevanja, bi bilo treba podati čim bolj plastično.
Na kak način in s kakšnimi uspehi se čebelari v naših naj višjih planinskih predelih — kako tam, kjer se paša za vse leto zaključi z junijem — in kako tam, kjer je edina paša ajdov cvet? — Kdo mi ve o tem kaj povedati?
Slovenski čebelarji so bili že od nekdaj dobri opazovalci in poznavalci čebel. O njih navadah in načinu življenja so vedeli marsikaj, kar je ostalo drugim prikrito. Peter Pavel Glavar je vedel o prahi matic več kakor Dzier-zon in vsi njegovi sodobniki. In vendar ga širši svet ne pozna. Zakaj ne? Ker je bil preskromen, ker je premalo pisal. — Dzierzon je bil najslavnejši čebelar v prejšnjem stoletju. Si je pa tudi znal to slavo priboriti! Saj je vsako najmanjšo stvar, ki jo je opazil pri čebelah, obesil na največji zvon.
—	Vidiš, tako je treba! Tudi mi moramo pisati — pisati o vsem, kar opazimo pri svojih ljubljenkah novega in posebnega. No — ne zaradi slave, ne iz ničemurnosti, pač pa zato, da se medsebojno izobražujemo.
In naši izumitelji? O novih izumih vedno rad berem, četudi se stvar v praksi morda slabo izkaže. — Pri vas ste bili vedno precej iznajdljivi; če ne popiše eden, naj popiše drugi! Tako pisanje ni tako kočljivo kot šolska naloga. Če bo kaka vejica preveč ali premalo, nič zato; bo že moj prijatelj Vlado popravil. On je zdaj moja desna roka; je vajen takih stvari in še dobro vidi. Tudi pošto lahko kar nanj nasloviš — dobim prav tako, kot če pošlješ naravnost name.
In drugače? Kako si kaj pri zdravju? — Mene je zadnja leta te vojne precej krivilo. Mislil sem, da bo po meni. Veš — sapa. sapa; kar dihati mi ni dalo. — No, pa kot vidiš, bomo še čebel aril i! Komaj čakam pomladi, da bom lahko spet zunaj — pri svojih čebelicah — pod toplim soncem! Takrat bom spet čil in zdrav! Sklepam to svoje pismo ter Te prisrčno pozdravljam!
Tvoj prijatelj
Na Svečnico 2. februarja 1947.
»Slovenski čebelar«.
•Petelin Ivan:
Prezračevanje AŽ-panjev med prevozom
Čebelarji želimo pridelati čim več medu in voska. Zato prevažamo čebele na razna pasišča, ki so včasih tako oddaljena, da jih dosežemo šele po večdnevni vožnji z vlakom. Prevažati moramo zlasti čebelarji iz večjih mest in iz tistih krajev, v katerih ni prave paše. Razumljivo je, da vsi prevaževalci iščemo tak način prevažanja, da bi čebele čim varneje potovale in med vožnjo čim manj trpele. Za prevoz odbiramo najmočnejše družine, šibke pa združujemo, ker vemo, da uspeh ni odvisen samo od pašnih prilik, temveč tudi od moči posameznih družin.
A ravno močne družine na prevozih najbolj trpe. Čebele zasedajo na gosto vse ulice med sati in ves prostor za okenci. Stalno so v nevarnosti, da se — posebno v poletni vročini — zaduše, ali toliko opešajo, da paše ne morejo izkoristiti.
Pri opazovanju zadušenih čebel in čebel, ki so se dušile, ter pri razmišljanju o vzrokih, ki so krivi škode, sem ugotovil:
a) V panju, v katerem se duše čebele, je velika vročina, ker je izmenjava zraka prepočasna ali pa sploh nemogoča.
b) Zadušene čebele izpuščajo med, da ta dobesedno teče iz panja, kar je dokaz, da imajo do skrajnosti napolnjene želodčke s to visoko kalorično hrano.
e) Mreže na okencih, vratcih in morebitnih drugih odprtinah panja zelo ovirajo izmenjavo zraka; ker pa so vse odprtine zatrpane s čebelami, je notranjost panja skoraj neprodušno zaprta.
č) Vsak prostor, ki ni zastavljen s satjem, je povod za zbiranje čebel v gruče, kar vročino ter s tem onemoglost in smrt čebel samo pospešuje.
d) Vodoravna lega panja — zlasti pa lega, pri kateri je zaprta čelna stran višja kot zamreženi zadnji del panja — ovira odhod zatohlega zraka iz panja. Ena izmed glavnih ovir pa je široka vrhnja letvica pri okencu medišča.
Škodljivim vplivom zunanje vročine se do neke mere izognemo, ako prevažamo čebele v hladu, po noči in ob deževnih dnevih, Če je le mogoče, Im>iiio izbrali tak način prevoza.
V	vročeni letnem času in pri prevozih, ki trajajo več dni, ko stoje morda panji s čebelami dalje časa ob naj večji vročini v razbeljenih vagonih na odprti progi in postajah, čebelam zelo olajšamo pripor, ako jih pred prevozom napojimo z večjo količino močno razredčene sladkorne raztopine (1 : 10 ali 1 :5). S tem preprečimo, da se razburjene čebele ne napijejo medu, ki zaradi velike kalorične vrednosti zvišuje telesno toplino čebel in povzroča vročino v panju. Z razredčeno raztopino nudimo čebelam tudi vodo. To jim še posebej preskrbimo, če damo v pitalnike plast namočene žakljevine. Med vožnjo skrbimo, da je žakljevina stalno napojena z vodo.
Kako slabo prepuščajo mreže zrak in vročino, se lahko vsakdo prepriča, če si natakne na glavo čebelarsko kapo. Mreža pri čebelarski kapi J° prav taka, kot jo ima AŽ-panj na okencih in vratcih. Ker so pri novejših AŽ-panjih dvojne mreže (na okencih in vratcih), je to dvojno zlo. Ta ne-
dostatek bi se verjetno zmanjšal, če bi uporabljali redkejše mreže, vrata AŽ-panjev pa bi morala biti med prevozom brezpogojno odprta ali sneta.
Nesmiselne so manjše zamrežene odprtine, ki jih napravijo nekateri na panjih z namenom, da bi dosegli prepih ali boljše prezračevanje. Vse take odprtine čebele s svojimi telesci neprodušno zapro in se pri tem toliko izčrpajo, da niso za delo več sposobne, največkrat pa se po izpustitvi sploli več ne vrnejo v panj.
Popolnoma se izčrpajo čebele (udi v verandi, v prostoru zadaj med okenci in vratini ter v medišču, iz katerega je bilo odvzetih nekaj satov v dobri veri, da to pospešuje prezračevanje panja. V panju ne sme biti prostorov, ki niso zastavljeni s satjem, da se čebele tam ne zbirajo v grozde in gruče in da ne divjajo do onemoglosti po mrežah in stenah.
a
£*
l.	n
škatla tricikla, b = polovičar, c = zamreženo okence. Crtkasta dela predstavljata vroči in pokvarjeni zrak. ki se zbira pod stropom panja in nima izhoda. Puščici kažeta smer vožnje.
a = stena vagona, b = pod vagona, cc = 2 K7,-panja. Navpične puščice kažejo smer, v kateri se dviga zrak v panju. Videti je, da ima zrak iz tako zloženih panjev lažji in popolnejši izstop kot iz vodoravno postavljenih panjev.
Boljšo izmenjavo zraka v AŽ-pauju bi dosegli s tem, da bi zožili ali sploh odstranili vrhnjo letvico pri okencu v medišču. Še več pa bi dosegli s tem, da bi panje zlagali v vagon tako, da bi bila zadnja zamrežena stran panjev toliko dvignjena, da bi dno panjev tvorilo z dnom vagona kot 20—2'5H. Na kratki vožnji Ljubljana—Tomišelj se mi je julija 1945 zadušila družina v polovičarju, ki sem ga vložil v nizko in prekratko škatlo tricikla tako, da je bilo zamreženo okence pri sicer snetih vratcih nižje kot čelna stran. Zadaj je namreč panj slonel na stranici škatle. Drugega polovičarja z enako močno družino pa sem naložil vzporedno s prvim, vendar tako, da je bila zamrežena stran višja od čelne. Slonel je torej spredaj na stranici škatle. Vozil sem zvečer v temi in hladu. Oba panja sta bila v. zamreženima stranicama obrnjena v smeri vožnje in se je zrak med
vožnjo naravnost lovil vanja. Kot rečeno, je bila prva družina v slabili
2	urali zadušena, druga pa čila in brez vsakih mrtvic. (Glej skico!)
Takrat nisem našel pravega vzroka, pa tudi čebelar j i-tovariši niso mogli dati zadovoljivega odgovora na moja vprašanja, kaj bi utegnilo biti krivo zadušitvi, ko so bili navidezno vsi pogoji za oba panja enaki.
Oči so se mi odprle šele letošnjo jesen, ko so se mi pričele dušiti site ometene čebele v razmeroma majhnem zabojčku. Zabojček sem na prtljažniku kolesa vozil zvečer iz bližine Medvod proti Ljubljani. Lega zabojčka je bila vodoravna, zamrežena končnica pa navpična. V Mednem so pričele čebele divje plesati po mreži, skozi reže na dnu zabojčka pa je pronical med. Očital sem si, da sem strpal preveč čebel v premajhen prostor. Stopil sem s kolesa, da bi razmislil, kaj bi bilo treba ukreniti. Zabojček sem snel s prtljažnika in ga pridržal v poševni legi pod pazduho. Takoj sem začutil toplino, ki je uhajala skozi mrežo. Spoznal sem, da v vodoravni legi čebele niso imele dovolj zraka; zato sem pritrdil zabojček na prtljažnik tako. tla je bila zamrežena stran zgoraj. Čebele so se kmalu umirile, in ko sem jih naslednje jutro dodal drugim družinam, je ostal na dnu zabojčka samo majhen del zadušenih čebel.
Nii teh primerih sem spoznal, da je prezračevanje najboljše, če je panj zamrežen na vrhu. Mnogo koristi že to, če so panji med prevozom nagnjeni, tako da je zamrežena zadnja stran višja od čelne. Slabo se prezračuje panj v vodoravni legi, nikdar pa ne sme panj ležati tako. da bi bila zamrežena zadnja stranica nižja od čelne.
Čebele moramo prisiliti, da med vožnjo ne zatrpajo mreže na okencih, kar skušamo doseči s tem, da jih nabrizgamo z vodo. Uspeli bi bil morda boljši, če bi uporabljali med vožnjo ventilator, ki bi potiskal svež zrak v panj. Tak ventilator bi bil lahko preprosto izdelan in prirejen na ročni ali nožni pogon. Rabili bi ga verjetno le tedaj, ko bi vagon v dnevni vročini stal na železniški progi,- torej tedaj, ko je nevarnost zadušitve čebel največja.
Vsakemu panju pa bi lahko dovajali zrak v poljubni množini s pomočjo črpalke. Že pred prevozom čebel bi na dno plodišča vsakega panja pritrdili pločevinasto cevko, ki bi segala skoraj do notranje stene sprednje končnice, la cevka bi se lahko, če bi bilo to potrebno, v panju razdelila na več rokavov različne dolžine. Svež zrak bi v tem primeru dovajali panju na več mestih istočasno, obenem pa bi iztisnili iz njega vroči in izrabljeni zrak. Cevke bi moralo moleti zadaj toliko iz plodišča, da bi lahko nanjo pritrdili cev iz kavčuka, kot zvezni del med panjem in črpalko. Črpalka naj bi bila taka, da bi nekaj počasnih pritiskov z batom zadostovalo za popolno pre-zračenje panja. Mnenja sem. da bi ena sama črpalka zadoščala za celoten vagon.
S tlačilno črpalko za kolo sem z uspehom pomiril močan roj v kranjiču na ta način, da sem nekoliko odrinil smrečje, s katerim je bilo žrelo zamašeno, vtaknil cevko črpalke v panj in mu s pritiskanjem na bat dodal svež zrak.
Če sein s temi vrsticami prispeval vsaj drobec k varnejšemu prevažanju c©bel, sem dosegel svoj namen. Vprašanje je tako važno, da moramo pri njegovem reševanju sodelovati vsi prevaževalci in odkrito povedati svoje izkušnje, uspehe in neuspehe. Pozornost moramo posvečati vsaki malenkosti, ker se lahko tudi v malenkostih skriva velik pomen.
Dodatek uredništva. Izkušnje tovarišu Petelinu, ki si jih je pridobil ob prevažanju polovičarjev na triciklu in zabojčka z ometenimi čebelami na kolesu, so vsekakor vredne uvaževanja. Ne samo on, temveč vsi prevaževalci poudarjajo, da čebele najbolje prenašajo neprilike prevoza, če jim dovajamo zrak z vrhnje strani v panj. Ker pa naši panji nimajo takih prezračevalnih odprtin, predlaga, da bi bili panji med prevozom nagnjeni, da bi torej sloneli na tleh vagona samo s spodnjim robom sprednje končnice, dočim bi bili na nasprotnem koncu podprti s primerno visokimi trumiči. Tako zlaganje panjev pa ima več pomanjkljivosti. Predvsem bi bilo treba poudariti, da bi bilo mogoče pri tem tovorjenju razvrstiti panje izključno le ob straneh vagona. Prostor v vagonu potemtakem ne bi bil dovolj ekonomično izrabljen. Ce ne bi bili panji preveč nagnjeni, bi lahko na prvo vrsto na steno naslonjenih panjev naložili še eno vrsto, toda ti panji bi moleli že pri predlagani nagnjenosti 25° približno s polovico svojih podnic preko prvih. (Glej risbo!) Če bi ne bili zgornji panji še posebej zavarovani, bi jih sunki med prevozom, ki se jim zlasti na železnici ne moremo izogniti, pometali na tla. Prevo/. torej ne bi bil dovolj varen. Po risbi tov. Petelina bi seveda spodnji panji ne
T
		... (
? ! M 1 1 1		M ; P _ i.
E D		D I
P = plodišče, M = medišče, D = podložene deske
smeli sloneti z zgornjim robom na stenah vagona, kakor je to nakazano v naši risbi, zdi pa se, da bi bilo tako zlaganje še manj varno. Nadaljnje vprašanje je. če bi s predlagano nagnjenostjo dosegli v resnici že zadostno prezračevanje, kajti le na ta račun bi se izplačalo žrtvovati prostor, ki bi moral ostati v vagonu prazen.
Končno še ena pripomba! Ako je tovarišu Petelinu vseeno, ali imajo panji v vagonu isti položaj kakor v čebelnjaku, ali ne, ako jih je začel med prevozom nagibati, naj jih nagne za polnih 90°, naj jih kratko in malo postavi na celo čelnico! Tako bodo prišli zamreženi deli panjev na vrhnjo stran in !>o imel tisto, kar si on in vsi prevozniki žele: prezračevanje s celotne zgornje strani. Pri tem bi seveda sprednje končnice panjev nekoliko trpele, toda s primernimi ukrepi bi jih bilo mogoče zavarovati pred hujšimi poškodbami. Da bi bil prostor v vagonu čim bolje izrabljen, bi lahko panje razvrstili tako, kakor kaže naslednja shema-Pri takem prevozu bi bile verande nujno potrebne, ker bi fiksne brade ne dopuščale vodoravne namestitve. Namesto s škrnjaki bi morali deščice, s katerimi se zapirajo verande, potem pričvrstiti na kak drug način.
Kako bi reagirale na vse to čebele in zalega? Novega položaja panja bi se v splošnem vznemirjanju, ki ga povzroča že vožnja sama po sebi, najbrž niti ne zavedale. Sicer pa ni obračanje satov v čebelarski praksi nič novega. Nekateri
čebelurji skušajo z njim preprečiti rojenje, ku j ti škoditi more le žrkum v inatič-nikih, ne pa ostali zalegi. Ker pa si prevozniki rojev itak ne žele, bodo imeli od takega načina prevažanja celo koristi. Žrke v matičnikih bodo po veliki večini odmrle in čebele jih bodo, če že 110 med vožnjo, pa kasneje na pasišču brez čebela rjevega sodelovanja izvlekle iz zibk in uničile.
Ali bi sati pri tem kaj trpeli? Starejši in taki. ki so na vseli koncih prilepljeni k satnikovim letvicam, prav gotovo ne. Za to pa se mora pobrigati čebelar že tedaj, ko vstavlja nove satnice. Teh ne sme ob straneh nikdar toliko prirezati, da bi nastale med njihovimi robovi in okvirčki reže, skozi katere bi prehajale čebele na nasprotno stran. Ker imamo v naših panjih prečne zapore, se satniki ined vožnjo tudi v novem položaju ne bi mogli premikati, če pa bi zapore ne zadostovale, bi bilo potrebno med stropnice, odnosno med rešetke in zgornje letvice satnikov potisniti primerno debele zagozde.
Predlog tov. Petelina in naš dodatni predlog, ki mu je bila ob njegovem spočetku, da priznamo naravnost, za kumico hudomušnost, bosta izvabila pri marsikaterem preveč konservativnem čebelarju pomilovalen nasmeh. Toda to naj pogum-nejših prevoznikov ne moti! Kar se komu zdi še danes nemogoče, postane lahko že jutri dejstvo- Saj so najbolj prevratne ideje rodile največje uspehe. Ali se niso čebelarji posmehovali tudi Mehringu. ko je razstavil prvo satnico? Praksa pa je s posmehljivci kaj hitro pomedla. Izkušnji gre pač zadnja beseda! No — in zakaj bi ne poizkusili prepeljati vsaj enkrat kako družino v prevrnjenem panju na oddaljeno pasišče? Morda pu tiči ravno v prevračanju panjev tista prevratna ideja, ki bo na mah razrešila najtežji prevozniški problem.
Franc Vovk:
v
Nov vzorec AZ-panja za prevoz
Pregovor pravi: »Čebelar se mora učiti do smrti«. To je zlata resnica!
Saj prevažam muhe že petdeset let; ko pa sem jih peljal letos v Vojvodino, sem videl in skusil marsikaj, o čemer se mi prej .še san jalo ni.
Vse vožnje ne bom opisoval. Spregovoriti hočem le o AZ-panju, v koliko je sposoben za prevoz in v koliko ni.
Pri prevažanju ni važno, koliko časa se čebele vozijo z vlakom, ampak to, koliko časa so čebele zaprte. V našem primeru so bile najdlje zaprte 65 ur. To pa je zelo dolgotrajen zapor in za taka pripiranja ni vsak panj enako dober.
Ko sem bil leta 1912 na čebelarskem tečaju v Marjanišču, je predavatelj, pokojni Humek, razlagal: >A. Z. panj ima štiri dobre lastnosti, ki jih noben drug sistem nima. Te so: 1. racionalna mera; 2. mrzla stavba: \ enako veliko vališče in medišče, kar omogoča prestavljanje satov; 4. panj je dober za prevoz in za zlaganje v skladovnico.« Teh njegovih besed se še danes prav dobro spominjam.
AŽ-panj je za naše razmere dober, najboljši pa še ni; treba bo na njeni še marsikaj preurediti in nekatere njegove hibe odstraniti, vendar teli štirih lastnosti ne kaže spreminjati. Od takrat pa do danes se je skušalo Pri panju že marsikaj zboljšati, ali vse skupaj .še vedno ni dokončno. Kdor je bil letos v Čikeriji, je videl več tisoč panjev raznih oblik; vsak mojster je skušal kaj zboljšati po svojih skušnjah. Lahko rečem, da je bilo tamkaj toliko raznih vzorcev panjev, kolikor je bilo prevoznikov.
Dober panj mora biti tako narejen, da ugaja čebelarju in čebelam v vsakem pogledu, primeren pa mora biti tudi za daljši prevoz. Omeniti moram, da stare škatle niso za tako dolgo vožnjo, kot smo jo napravili letos v Vojvodino. Koliko čebel se je med1 vožnjo porazgubilo, ve le tisti, ki je sam to skusil. Preden ugotoviš, iz katerega panja in pri kateri reži uhajajo čebele, moraš preložiti celo skladovnico. To pa ni malenkost. A komaj urediš panj na enem mestu, že ti začno letati in brenčati čebele v kakem drugem kotu. In to se ponavlja ves dan. En sam spremljevalec skoraj ne more biti kos takemu delu.
Ko sem se vrnil domov s te tvegane vožnje, sem se takoj odločil, da naredim nekaj novih panjev in upam, da bodo ustrezali svojemu namenu.
Panj je dober za prevoz le tedaj, če se dobro zapira in če je dovolj zračen. Čim manj ima pritiklin, čim bolj preprosto je zgrajen, tem bolj je praktičen. Les, iz katerega je napravljen, mora biti zdrav, suh in po možnosti brez grč. Posamezne deske naj bodo 22 mm debele, da ni panj pretežek in da je dovolj trpežen. Biti morajo zlepljene na utor, obod pa staknjen na lastavičji rep in okovan z železnimi kotniki. Sprednja stena mora biti dvojna, notranja deska vdelana na utor, vmesni prostor pa nagačen s primerno prirezano slamo ali oblanjcm. Begalnica se mi zdi nepotrebna. Tudi amerikansko žrelo ni za moj okus. Veranda je mrtvašnica za čebele. Torej proč z vso to šaro!
Bolj praktično se mi zdi tako zvanö Žumrovo žrelo, ki je edino uspešno sredstvo zoper roparice. To žrelo ima 120X10 mm odprtine in je tako prirejeno, da služi ena njegova polovica za izlet, a druga polovica za vhod vračajočim se čebelam. Tudi pri pripravljanju panjev za prevoz se je dobro izkazalo. Saj lahko zapremo čebele ob vsakem času in se nam ni ireba bati, da bi ostala katera izven panja. V takem primeru zamašimo izletni del žrela in v eni uri so vse čebele doma. Druga polovica žrela, ki so rabi le v potrebi, je pločevinasto korito 200 mm dolgo in 8 mm visoko. Na zunanji strani je korito .široko 60 mm. na notranjem koncu pa toliko zoženo, da se more skozi odprtino preriniti ena sama čebela. To korito potisnemo poveznjeno pri žrelu v panj, kadar ga rabimo.
Žrelo v medišču naj bo za polovico manjše od spodnjega in tako visoko vdelano v sprednjo steno, da pride nad slamnico, ki jo položimo na matično rešetko, kadar prezimujemo v vališču. Tudi spodnja vrsta kvačie v medišču naj bo zabita toliko više, da ne zadenemo vanje s slamnico.
Vrata naj imajo snemljivo tablo. Čim večja je tabla, tem boljša je. Polovična tabla je odločno premajhna. Matična rešetka na j leži na šiirili žebljih brez glave; kovinasti nosilci niso praktični.
Za okenca pa vzemimo bolj močan les! Primerna debelina je 30 mm. Mrežo pribijemo namesto na notranji strani na zunanjo stran obeh okenc: s tem pridobimo 3 din globine v neposredni bližini satja, kar je pri prevozu velikega pomena. Obenem nam služi ta prostor pri okencu za namestitev gradilnega satnika. Vsako okence naj ima odprtino za pitalnik, da lahko med prevozom napajamo čebele z mrzlo vodo.
V	našem vagonu smo imeli odlično brizgalno, a ta ni zadostovala, četudi je bila ves čas v rabi; v pitalnikih mora biti med prevažanjem voda.
Za pomirjenje čebel bi po mojem mnenju bolje služil ročni meh, kakrš-negu rabijo vinogradniki pri žveplanju trte. Čebele se razburjajo vendar zaradi pomanjkanja zraka, ne pa zaradi žeje.
Pred prevozom je treba vzeti iz inedišča vsakega .panja po štiri sate. Ostale sate je treba tako razmestiti, da sta na vsaki strani po dva, na sredi pa eden. Srednji sut naj bo po možnosti star in prazen, da laliko nanj sedejo čebele v obliki roja.
Znano je, da nekatere družine bolje prenesejo prevoz kakor druge, lo pa ni zasluga panja, ampak družine same. Toda o tem kaj več. v prihod njem članku!
Moja navodila bo treba seveda še praktično preizkusiti in obdržati samo tisto, kar se bo pokazalo kot dobro. Vse drugo bo treba opustiti.
Nasvidenje v Cikeriji spomladi!
Virmašan:	Težavna	pot
Ko sem lansko jesen*) dopital svoje čebele in vse uredil, kar je bilo potrebno za njih dobro prezimi jen je, nisem mislil, da bo letos moj čebelarski obračun tako porazen. Moj letni vladar je bil planet Smola. Kdor pa na smolo sede, se ga po navadi dolgo drži. Že več let sem vsako jesen zazimil enako število družin, letos pa sem jih moral skrčiti za tretjino. Vzroke, ki so me k temu prisilili, bom navedel v tej precej dolgi in vseskozi resnični povesti.
Lanska zima je bila za prezimovanje ugodna. Živo srebro pri meni ni padlo pod —8° C in zato o pravem zimskem počitku sploh ni bilo govora. Najdlje niso čebele izletavale 45 dni. V drugi polovici februarja so že pridno nosile obnožino s pomladanskega žafrana. V prvi polovici marca je bila bera slaba, v njegovi drugi polovici pa so se pojavile v panjih prve kaplje medu, ki so izvirale z vrb in z raznih pomladanskih cvetlic. V aprilu se je razcvetela črešnja in za njo osialo sadno drevje, le žal, da zaradi hladnih noči ni nudilo čebelam drugega kot samo obnožino. Ker so imele družine zadostne zaloge medu in so bile preskrbljene tudi z obnožino, so se dobro razvijale. Konec aprila so bile po veliki večini sposobne za prestavljanje.
Ko je letošnjo pomlad organizirala Čebelarska zadruga v zvozi s Kmetijskim ministrstvom skupen prevoz čebel na akacijevo pašo v Vojvodino, sem se tudi jaz pridružil tej akciji s polovico svojih družin. Ker so bili panji, ki so bili namenjeni za prevoz, dobro založeni in zelo živalni, sem kakor vsi drugi prevaževalci upal na popolen uspeh. Računal sem, da bom že maja napolnil vsaj del svojih posod z okusnim akacijevim medom. Na žalost pa nam je narava prekrižala vse račune. Ker je zaradi letošnje zgodnje pomladi cvetela akacija prej kot druga leta, je njeno cvetenje padlo favno v dobo »treh mrzlih svetnikov«. V kolikor ni cvetje uničila že suša. Ka je kasneje strla še slana in tako smo se čebelarji za med obrisali pod nosom.
Kl jub temu, da je bil prevoz, ki je zahteval pri taki daljavi siine napore, dokaj dobro organiziran, sem dobil nazaj same slabiče. Ko sem družine pregledal, bi se najraje zjokal od žalosti. Toliko dela, skrbi in stroškov, pa tak neuspeh! Neuspeha seveda niso bile krive samo pašne razmere, temveč v 'eliki meri tudi panji kot taki. Naš AŽ-panj v sedanji obliki ni primeren za
* Članek je bil napisan lani. Op. ur.
prevoz na večje razdalje, predvsem zaradi tega ne, ker ga ne moremo zračiti od zgoraj. Popolnoma se strinjam z izvajanji tov. prof. Miheliča v
10.	številki Slovenskega čebelarja, kjer pravi, da ho treba AŽ-panj predelati ali pa preiti k primernejšemu sistemu panjev. Kateri naj bi bil ta panj, ne vem. I udi tega ne vem, na kakšen sprejem bo naletel pri naših čebelarjih. Saj si za krajše prevoze, bodisi z avtom, bodisi z železnico ter za skladanje na pasišču ali v čebelnjaku sploh ne morem predstavljati bolj priročnega panja kot je Žnideršičev panj. Tu bo odločitev zelo težka, toda kdor bo hotel prevažati na večje razdalje, bo moral ugrizniti v to kislo jabolko.
Novi ali zboljšani AŽ-panj bo moral imeti vsekakor dušnike v stropu. Mogoče mi bo kdo ugovarjal, češ: kjer so dušniki tam mora biti tudi mreža.
S tem se nam torej obeta zopet nekaj železa v panjih. Ali ga ni že sedaj več kot preveč? Le počasi, prijatelj! Ta mreža bi prišla itak v medišče, kjer so čebele samo poleti. Zato si zaradi nje ne delaj skrbi! Čebelarji, ki prezimujejo v mediščih, pa bi lahko jeseni mreže zamenjali z deskami in stvar bi bila urejena. Če bi bili imeli že letos tako opremljene panje, bi prav gotovo ne ostalo toliko delovne živali v Vojvodini. Toda dovolj o tem! Vrnimo se zopet k mojim čebelam!
Ko sem dobil čebele nazaj,1 je bil razloček med njimi in onimi, ki so bilo ostale doma, takšen kot noč in dan. Družine so imele zelo malo zalege, delovne živali pa skoraj i)ič, ker se je vsa zadušila. Ker pa je bila paša na travniških cvetlicah še dosti dobra, so se hitro popravile. Toda v maju jo pritisnila zopet suša in medenja je bilo konec. Na pravem kostanju niso dobile čebele drugega kot malo obnožine. O točenju ni bilo vsaj pri nas ne duha ne sluha, 'l isto merico medu, ki jim je bila ostala od spomladi, sem jim moral pustiti za brezpašno dobo, ki traja v našem kraju do ajde. Tudi -otava ni dala nič in končno je zaradi vročine odrekla šo črna detelja. Našo zadnjo upanje jo bila ajda. Samo od nje smo pričakovali rešitve. Da bi družino pašo čim bol jo izkoristile, sem se pobrigal, da so postale primerno močne.
Kakor sem omenil že v začetku članka, je bil moj letošnji letni vladar planet Smola in njegov vpliv se je prav posebej pokazal mod ajdovo pašo.
Z nekim tovarišem sva imela že pred vojno pasišče na Dravskem polju.
I	udi letos sva so priglasila kot interesenta za staro pasišče. Ne vem iz kakšnega razloga pa nama tega niso dodelili. Dali so ga drugemu čebelarju, a naju postavili na njegovo. Med vojno, ko midva nisva mogla voziti tjakaj, se je ta vsedel na najino mesto in si ga tako prilastil. Ko je tovariš obvestil lastnika novega pasišča, da pripeljeva čebelo, in ga naprosil, da bi pripravil prostor, mu je ta odpisal, da no sprejme najinih čebel, ker je ves okoliš žo itak preobremenjen z domačimi čebelami. Zraven njegovega podpisa je bila cela vrsia podpisov sovaščanov, ki so vsi soglašali s tem. da nama ne pusto postaviti čebel na pasišče v svojo vas. Ko se je tovariš s prejetim pismom obrnil na čebelarskega referenta pri Kmetijskem ministrstvu, mu je ta odgovoril, da lahko brez skrbi peljeva čebelo na pasišče, ki nama je bilo določeno v sporazumu z domačimi čebelarji, in da nama nihče ne more tega zabraniti. Pomirjena z njegovim odgovorom sva pripravila vse potrebno za prevoz, toda če bi le malo slutila, kaj naju čaka, bi bila ostala doma.
Že začetek je bil obupen. Vlak z Gorenjskega je pripeljal v Škofjo Loko z nekajurno zamudo, tako da smo prišli v Ljubljano v jutranjih urah, ko jo postaja prenapolnjena z osebnimi vlaki, ki odhajajo ravno
tedaj iz Ljubljane na vse strani. Po načrtu bi morali biti ob tem času s svojimi čebelami že na Štajerskem, dejansko pa smo še vedno čepeli v Ljubljani. Končno smo se vendarle premaknili. Vozili smo nato z večjimi postanki in šele opoldne v najhujši vročini prispeli na Pragersko. Ko sem na postaji v Pragerskem pogledal na toplomer, je kazal v senci 35“ C. Dokaj kasno popoldne smo zapustili Pragersko in navsezadnje dosegli namembno postajo. Po nepotrebnem premikanju po postaji sva končno vendarle dobila vagon s svojimi čebelami na prostor za razkladanje. Panje ■sva naložila na avto in liajd v vas na določeno pasišče! Tovariš je poiskal lastnika pasišča, ga vljudno pozdravil in prosil, da bi mu pokazal prostor, na katerem naj bi razložila čebele. Takrat pa sta začela on in njegova žena vpiti, da tu ne bo nihče postavljal čebel, da imajo svojih dovolj, da jim kranjske čebele uničujejo njihove čebele in ajdo, da imajo potem Kranjci med, a sami ničesar. Ljudje so drli vkup in kmalu jih je bila cela gruča okrog tovariša. Sedel sem na avtu pri čebelah, in ko sem videl, da ne bo tovariš sam ničesar opravil, sem mu priskočil na pomoč. Skušal sem dopovedati ljudem, da nama je bilo pasišče določeno v sporazumu z oblastjo in z domačimi čebelarji, da imava za dovoz dovoljenje Kmetijskega ministrstva in da bi ne pripeljala čebel semkaj, ako tega dovoljenja ne bi imela. Rekel sem jim tudi, da prostora ne marava zastonj in da bova vse pošteno plačala, samo pokažejo naj nama, kje naj panje razloživa. Komaj sem izustil zadnjo besedo, že so se oglasili vsi kot eden, da danes odloča ljudska volja, ne pa kak posameznik, da se je ta sporazum sklenil v gostilni pri kozarcu vina in da domačih čebelarjev ni nihče vprašal za dovoljenje. Denarja da imajo sami dovolj in da najinega prav nič ne rabijo. Uvidel sem, da je vse prigovarjanje zaman, da ne kaže tiščati z glavo skozi zid in da je najbolje, ako se vrneva na postajo in od tam čiinprej domov. I'ako sva tudi storila.
Ko sva pripeljala čebele na postajo, sem prosil postajnega načelnika, da bi nama dovolil začasno razložiti čebele na postajnem prostoru. Čebele naj bi ostale tamkaj samo toliko časa, dokler ne bi dobila vagona za povratek. Načelnik je nama svetoval, naj bi še prej govorila s čebelarjem, ki je postavil svoje panje ob železniški progi ne daleč od postaje. Po njegovem mnenju bi lahko tudi midva imela svoje tam. Ako bo paša, je prav vseeno, ako je na istem 'mestu 50 panjev več ali 50 panjev manj. Saj bo za vse dovolj medu. Ako pa paše ne bo, je ne bo ne za enega, ne za drugega. Sel sem torej do čebelarja, ki je pasel svoje čebele v bližini postaje, in ga vprašal, če bi imel kaj proti temu, da bi se mu še midva pridružila s svojimi. Odgovoril mi je, da imava zaradi njega glede tega svobodne roke, vendar bi se morala prej domeniti z lastnikom pasišča. On ga je baje komaj preprosil, da mu je dovolil postaviti panje na tem mestu. Šel sem nazaj k avtu in poslal tovariša k domačinu, da bi izposloval pri njem potrebno dovoljenje, a ni nič opravil. Vse njegovo prizadevanje je bilo zaman. Tako nama ni preostalo nič drugega kot to, da zapeljeva avto na prostor za Postajo in tamkaj razloživa čebele. Ko sva jih ob pol 18. uri odprla, sva videla, da je bilo deset najboljših družin zadušenih. Zaradi vročine se je satje v plodiščih potrgalo in sesedlo. Iz odprtih panjev se je usula izmučena /lval in željno začela iskati vodo. Okrog postajnega vodnjaka jih je bilo naenkrat vse črno. Hlastno so srkale vodo, ki je bila tamkaj razlita. Prenočila sva kar pri čebelah. Drugi dan sva po posredovanju postajnega načel-
iiika dobila naročeni vagon. Bil je zopet križ, ko sva morala okoli pete ure popoldne zapirati panje in jili nakladati ob hudi sončni pripeki. Koliko čebel je ostalo zunaj in poginilo samo zato, ker po najinem odhodu niso več našle svojih družin, sploh ne veva, veva pa to, da so nekateri panji tako oslabeli, da si zaradi oslabelosti niso mogli doma nabrati potrebne zimske zaloge. Nazaj grede sva se vozila ponoči in v hladu. Zato so se čebele umirile in se kolikor toliko dobro počutile. Ko pa sva v Ljubljani vse dopoldne čakala na zvezo, so začele znova hrumeti. Stalno sva jim nosila vodo in jih polivala, da so se vsaj malo ohladile.
Ker je tovariš že s Štajerskega brzojavil, da prideva s čebelami domov, so naju vozniki že čakali na postaji. Cez dobro uro so bili panji na svojih mestih v domačem čebelnjaku. Ko sva jih odprla, so sc čebele vrtinčile pred njimi kot bi bile pijane od prevažanja in vročine. Toda že čez nekaj dni so se vletele, se uredile in se oprijele svojega dela, katerega jim na Štajerskem niso dovolili izvrševati.
Vsaka šola nekaj velja in pri vsakem prevozu mora biti človek na vse pripravljen. Toda ovire, s kakršnimi sva se morala midva letos boriti med prevozom, presegajo meje te pripravljenosti. Kaj takega si ne želim več in Štajerska me ne bo zlepa videla, pa četudi bi se pretakal po Dravi med namesto vode.
Kakor sem izvedel pozneje, je bila vsa stvar med domačimi čebelarji dogovorjena. Najin primer pa ni bil osamljen. Zato bo morala v vseh podobnih primerih nastopiti oblast in napraviti red. Saj vendar ne kaže, da bi nepoklicani ljudje svojevoljno odločali v teh zadevah in nam povzročali tako škodo.
Letos je bil doma na ajdi dober donos. Vročina in suša sta sicer medenje nekoliko ovirali, vendar so panji, ki so bili vse leto doma, nabrali zadostno zimsko zalogo. Panji, ki so videli obljubljeno deželo Štajersko, pa so izgubili, preveč živali, da bi sc mogli še popraviti. Zato je razumljivo, da so bolj slabo odrezali.
Kakor sem razvidel iz poročil opazovalnih postaj za mesec avgust, je moj panj na tehtnici odnesel v ajdovi paši rekord. Nekateri sosednji čebelarji so me zaradi tega, ker sem poročal resnico, napadli in me se'daj dolže, da bom jaz kriv, <'iko ne bodo dobili sladkorja za jesensko krmljenje. Ko sem prevzel opazovalno postajo v oskrbo, sem se zavezal, da jo bom vestno vodil in da bom vse, kar bom opazil, točno poročal, četudi ne bi bilo to drugim po volji. Svoji obl jubi se ne bom nikoli izneveril. Rajši opustim lo delo, kot pa, da bi iz sebičnih nagibov poročal neresnico.
Ker niso nekatere družine nabrale zadostne zimske zaloge, in ker nisem upal, da bo krmilni sladkor pravočasno prispel, sem število panjev skrčil za tretjino. Med iz razdrtih družin sem dodal drugim in tako imajo sedaj vse vsaj skromno zimsko zalogo. Sladkor, ki sem ga dobil, pa bom shranil za pomlad, ko bodo družine potrebovale mojo pomoč. Bolje je zazimiti nekaj družin manj, kot pa imeti spomladi kup mrličev. In to bo letos na žalost marsikje.
Dragi čebelarji! Moram končati, ker se mi je članek že itak preveč razvlekel. Nameraval sem sicer stvar ohraniti zase, toda kakor vidite sem se premislil. Naj spoznajo še drugi čebelarji, s kakšnimi težavami se moramo boriti prevaževalci. Obenem je to dokaz, da je vsak kilogram medu, ki nam ga dajo čebele, trdo in pošteno prislužen.
Rado I -.ičan:
Major Hruška in njegovo točilo
Troje iznajdb: satnik, satnica in točilo je v prejšnjem stoletju popolnoma preusmerilo dotedanji način čebelarjenja. S satniki so postali sati premakljivi in ta premakljivost ni samo olajšala opravljanja panjev, ni samo omogočila boljšega nadzorovanja čebeljih družin, temveč je znatno dvignila tudi čebelarsko proizvodnjo in pridobitnost. Satnica in točilo sta bili nujni posledici prve iznajdbe. Sledili sta si v ozkem časovnem razmaku. Satnico so spoznali čebelarji leta 1858. na čebelarski razstavi v Stuttgartu, točilo pa leta 1865. na čebelarskem zborovanju v Brnu. Iznajditelj satnice je preprost mizar Mehring, iznajditelj točila plemenitaš major Hruška.
Predniki majorja	vojaških garnizijah v
Hruške so bili, kakor	Olomucu, na Dunaju,
priča že priimek, slo-	v Budjevicah, Grazu,
vanskega porekla. —	Benetkah in nazadnje
Družina pa se je kas-	celo v Zadru. Na Du-
neje v vzdušju av-	Mam	\	naju se mu je 13. mur-
stro-ogrske monarhije	J3&' gJ	ca 1819 rodil za čebe-
popolnoma ponemčila. A'f	'“T	larstvo tako poinemb-
Stari oče iznajditelja,	n’ s'n Franc. Toda
Franc Johan Hruška,	svojih detinskih let
je bil oskrbnik na ve-	Franc ni preživel na
leposestvu barona Be-	Dunaju, temveč v Ce-
reczky-ja v Bravan-	ških Budjevicah, ka-
ticah, oče Franc Lud- .SfflHI	mor je bil oče preme-
vik Avguštin pa višji	ščen kmalu po njego-
avstro-ogrski častnik.	-ir.t'	vem rojstvu. Osnov-
Kot tak je svoje bi-	*'	no šolo in gimnazijo
vališče stalno izpre- i.	pa je obiskoval že v
minjal. Služil je pri _	novem službenem kra-
ju očeta, v Grazu na Štajerskem. Po dovršitvi tretjega gimnazijskega razreda se je odločil za vojaški stan, vstopil v kadetnico in postal 1. 1840. -praporščak. Leta 184$. je prešel k mornarici in dosegel tamkaj čin linijskega poročnika. Leta 1856. se je vrnil k infanteriji. Naslednje leto je bil povišan v majorja in istočasno imenovan za poveljnika italijanskega mesta Legnago, ki jo tedaj pripadalo še Avstriji. V tem svojstvu je bil tudi upokojen. Po upokojitvi se je preselil v Dolo pri Benetkah, kjer se je ves predal čebelarstvu in vrtnarstvu. V Dolu je živel na posestvu, ki mu ga je bila prinesla v doto njegova žena Antonija Albrecht, rejenka grofovske zakonske dvojice Sehonborn. Razen tega posestva sta imela v Benetkah palačo, v kateri pa je stanovala družina le od časa do časa. Ta palača je bila Hruški kasneje v pogubo. Po smrti svoje žene jo je spremenil v hotel, a podjetje ni uspevalo. Zabredel je v dolgove, in da bi se rešil, je prodal posestvo v Dolu ter zastavil del svoje pokojnine. Vendar ni vse skupaj nič pomagalo. Obresti so končno požrle še palačo. Poslednja leta svojega življenja je prebil v Benetkah kot obubožan podnajemnik. Revščina ga je pritirala tako daleč, da je prodal celo zlato kolajno, ki so mu jo bili podarili italijanski čebelarji za iznajdbo točila. Umrl je 8. maja 1888 duševno strt, zagrenjen in sprt z vsem svetom.
Hruška se je začel ukvarjati s čebelami najbrž že v Legnagu. V Dolu se je povzpel do 240 čebeljih družin. Nameraval pa je svoje čebelarstvo še bolj razširiti, kar lahko sklepamo po njegovem čebelnjaku, v katerem jo bilo prostora za 400 panjev. Toda, kolikor nam je znano, ni tega števila nikoli dosegel.
Hruška je bil pobornik Dzierzonovih idej med italijanskimi čebelarji. Njegovi prvi panji so bili napravljeni iz municijskih zabojev in opremljeni po Dzierzonovem vzorcu samo z letvicami. Berlepscheve okvirčke je spočetka torej tudi on zamotaval. Kasneje je skonstruiral poseben panj podolžne oblike, ki jc imel v plodišču 8 celih in 4 polovične okvirčke. Modišče s polovičnimi okvirčki je imelo enojne stene in ga je bilo mogoče na zimo odstraniti. Žrelo, dolgo 15 cm in visoko 4 cm, je bilo zaslonjeno s senčilom iz cinkove pločevino. Na sprednji strani senčila je bilo vrezanih troje vrst po 2 cm dolgih in 7 mm visokih rež. Ta »arnia Hrusca« je našla v Italiji precej odjemalcev in posnemalcev.
Hruška je gojil v svojem čebelnjaku izključno le rumeno italijansko pasmo. Kot oboževatelj Dzierzona je bil ponosen, da je čebelaril s čebelami, ki so pripomoglo k razrešitvi tako važnega biološkega problema kot je parthenogeneza. Na vseh zborovanjih jc hvalil njih krotkost, izredno marljivost in zmerno rojivost. Bil je prepričan, da ne predstavljajo posebne pasme, temveč da so samo plod različnih podnebnih in krajevnih razmer, torej modifikacija enotne evropske pasmo.
V	Hruški jc bilo mnogo raziskovalnega duha. Z raznimi poizkusi jo skušal prodreti v tajnosti čebeljega življenja, ker se jc zavedal, da so biološka dognanja najbolj solidna podlaga za pravilno čebelarjenje. Zanimal se jo zlasti za življenjsko odnošaje matic. Hruška je že tedaj vedel, da no nadomesti izgubljene matico v družini, ki si ni mogla iz lastnih jajčec spod-rediti novo, ena sama troiovka, koi je to trdil Dzierzon, temveč da je \ trotdvem panju vedno več trotovk. V »Nördlinger Bienenzeitung« je I. 186S. objavil članek z naslovom »Poizkusi o umetni oplemenitvi matic«. Kakor Amerikanci jo tudi on privezaval deviško matice na dolge svilene niti in jih spuščal v zrak, da bi inogol čim bolje opazovati obhojo. Bil je mnenja, da se le redkokdaj sparijo s troti iz družin, katerim same pripadajo. Proučeval je tudi zaleganje matic. S štetjem je ugotovil, da zleže normalna matica v 173 dneh 323.000 jajčec ali povprečno 1867 jajčec mi dan. Kljub zanimanju za ta vprašanja pa ni bil preveč navdušen za umetno vzrejo matic. Matice, ki jih je rabil za trgovino s čebelami, je kratko in malo odvzemal plemenjakom.
Razen tega jc delal poizkuse s prosto gradečimi družinami. 15. maja 1866 je obdal roj s stenami iz mrežaste tkanine in ga tako prisilil, da je začel graditi na prostem. Do srede julija je roj izdelal 8 satov v velikosti 20X32 cm. 8. novembra ga je prenesel v primerno temperirano sobo in ga ohrunil pri življenju preko dveh let. Leta 1869. jo bila ena izmed njegovih prosto gradečih družin predmet občudovanja na čebelarski razstavi v Niirnbergu. Pri takih družinah je Hruška opazil, da so bile čebelo pokrite z bolj sivimi dlačicami in vedno nekoliko temneje barvano kakor v panjih živeče čebelo. Ta razlika pa se jo na jesen nekako izravnala. Mnenja je bil. da postanejo na jesen tudi čebele v panjih temnejše. Svoje ugotovitve je objavil v posebnem članku, ki jo izšel leta 1867. v že prej omenjenem čebelarskem listu. Članek pričenja z značilnimi besedami: »Kdor išče, ta najdo — kdor po-
\
izkuša, ta iznajdi'.« lo načelo jc vodilo Hruško pri vsem n jegovem čebelarskem delu. Nič ni čudnega, da je obogatil čebelarsko prakso z iznajdbo točila.
Kako je prišel Hruška na idejo uporabljanja centrifugalne sile pri izmotavanju medu iz satov, ne vemo natančno. Anekdota pripoveduje, da je v poletju 1864. leta odvzel neki družini z medom zadelan, vendar nepokrit sat in ga na krožniku položil v košarico. Košarico je izročil sinu z naročilom, da jo odnese materi v kuhinjo. Na potu od čebelnjaka do domače hiše pa so dečka napadle čebele, ki so zavohale, da je v košarici med. Da bi se jih ubranil, je vrtel košarico na iztegnjeni roki nad glavo. Ko je prišel oče za njim v kuhinjo, je z začudenjem dognal, da je ves med iz celic, ki so bile obrnjene navzdol, iztekel in se zbral na dnu krožnika. Ta dogodek naj bi ga spodbudil, da je začel razmišljati o konstrukciji priprave, s katero bi bilo mogoče izločiti med iz celic tako, da bi ostali sati nepoškodovani. Anekdota pa je najbrž izmišljena, kajti niti Hruškova hči Marija, niti njegov čebelarski pomočnik Angelo Lettame, niti kak drug njegov prijatelj ali sodobnik ne ve ničesar povedati o tem. Prava pobuda je prišla,vsekakor od drugod. Hruški je bilo znano, da pritiče v proizvodnji sladkorja centrifugam važna vloga. Prav gotovo jih je tudi videl v kakšni sladkorni tovarni obratovati. Ker pa je imel sladkor tedaj v Italiji višjo ceno kot med. mu je šinilo v glavo, da bi delal sladkor iz medu. »Dovoljujem si«, piše v »Nördlinger Bienenzeitung« letu 1865. »postaviti v tem listu vprašanje, s katerim se obračam na može, ki so v tej stroki doma, da mi' povedo, ali se je že kdaj poizkušalo pretvarjati med v sladkor, odnosno ali bi imela taka prc-tvorba kake prednosti, to se pravi, ali bi bila rentabilna. V sladkornih tovarnah se je uveljavila v novejšem času neka iznajdba, neka vrsta centrifugalne naprave, s katero izločajo iz melase gumijaste delce in jo tako izpreminjajo v lep sladkor?- Zanimivo je, da ni o svojih poizkusih v tej smeri nikjer več pisal, pač pa se je predstavil že čez pol leta nato čebelarski javnosti kot iznajditelj točila. To se je zgodilo na XIV. zborovanju nemških čebelarjev v Brnu 13. septembra 1865. O osnovah iznajdbe je poročal že
11.	septembra v ožjem krogu udeležencev tega zgodovinskega zborovanja, natančno pa je popisal svoj izum na drugem zasedanju skupščine. Ko je bil kmalu po 8. uri določen čas in kraj naslednje skupščine in izvoljeno novo predsedstvo, je predsednik Napp takole nagovoril zborovalce:	Pred-
sedstvo je sklenilo naprositi spoštovanega gospoda majorja plemenitega Hruško, da vam nazorno pokaže, kako je mogoče iz satov izločiti med, ne da bi se pri tem celice' poškodovale. Vabim gospoda Hruško, da se potrudi na tribuno in prevzame besedo.«
»Gospoda moja!« je takoj nato spregovoril Hruška. Zelo se čutim počaščenega in srečnega, da morenT visoko spoštovani skupščini poročali o neki stvari, o kateri smo že večkrat razmišljali in se z njo dolgo časa ukvarjali, namreč o nekem novem načinu pridobivanja medu, ne da bi z njim pokvarili sate. S tremi besedami je vse povedano in spomnili se boste Kolumbovega jajca, ko boste slišali, da je pri tem potrebna centrifugalna sila. O tem se lahko prepričate sami. ako poizkus, ki mi je vdahnil to idejo, napravite v malem. Pritrdite škatlico, v katero ste po odstranitvi pokrovcev položili košček sata, na vrvico, zavihtite jo v krogu okoli sebe in videli boste, da bo stekel ves med iz sata. Na osnovi te ideje sem skonstruiral pripravo, ki bo olajšala in pospešila pridobivanje medu. zboljšala pridelek in ohranila za. čebelarja tako dragoceno celično zgradbo nepoškodovano.«
Potem je vzel Hruška v roke pločevinasto posodo lijaste oblike, jo na zoženem koncu zamašil, položil vanjo kos nepokritega medenega sata, privezal na njen locen j vrvico in jo na tej vrvici zavrtel okoli sebe. Čez nekaj minut je vrtenje ustavil, potegnil iz dulca zamašek in pod lijak podstavil kozarec. Iz lijaka je pritekel popolnoma izčiščen med in se začel izcejati v kozarec. Med gledalci je završalo od začudenja. Začudenje pa se jc sprevrglo v viharno odobravanje in navdušenje, ko je vzel iz posode sat ter jim ga pokazal, da je prazen in niti najmanj poškodovan. V svojem nadaljnjem govoru je povedal, da je točilo, kakršnega so zborovalci pravkar videli, v količkaj večjem čebelarstvu neuporabno. Zato je napravil načrt za stroj, ki bo mogel izprazniti v kratkem času več satov naenkrat. Izdelavo stroja je prevzelo dunajsko podjetje Bollinger. Stroj bo v kratkem gotov. Ko bo komisijsko preizkušen in po ugotovitvah te preizkušnje izpopolnjen, bo tovarna prešla k splošni izdelavi točil, nakar si ga bo lahko vsak nabavil.
Komisijski pregled prvega točila je bil izvršen 20. oktobra, in sicer zopet v Brnu. Pri pregledu je bil Hruška, ki se najbrž do tedaj sploh še ni vrnil
v Dolo, osebno navzoč, razen njega pa tudi nekateri drugi čebelarski veljaki, kot n. pr. Dathe, Zivansky, Napp itd. Poročila o preizkušnji so prinesli razni čebelarski listi, med njimi najobsežnejše »Brnska čebela«. Ocena pa ni bila najboljša. Komisija je točilu očitala, da z njim ni mogoče celic popolnoma izprazniti in da se sati med vrtenjem tako poškodujejo, da so za nadaljnjo uporabo v panjih nesposobni. Tem napakam se skušamo danes izogniti s počasnejšim začetnim vrtenjem in večkratnim obračanjem satov.
Marsikoga bo zanimalo, kakšno je bilo prvotno točilo. Kakor je razvidno iz naše slike, ki je posneta po »Nördlinger Bienenzeitung« iz leta 1866.. je bilo precej veliko in okorno, vendar je kazalo že tedaj vse posebnosti točil, ki so danes v rabi. Sam Hruška ga je opisal takole: »Da boste imeli vsaj nekoliko pojma o tej pripravi, si predstavljajte vodoravno ploščo z mehanizmom navadnega mlinskega kolesa. Kolo ima ob robu 8 navpično stoječih stebričkov, ki so obdani z žičnato mrežo in tvorijo osmerostraničen mnogokotnik. Ako obesite po odstranitvi voščenih pokrovcev letvice z medenimi sati vrh stebričkov, prislonite sate na notranjo stran mrežastega innogokotnika in spravite ploščo v tako hitro vrtenje, da pride približno
(> obratov na eno sekundo, jih boste izpraznili v 1—2 minutah. Med se lovi med vrtenjem ob stenah krožnega oboda in izteka pri spodnjih odprtinah v podstavljene posode.«
Prvotno Hruškovo točilo se ni ohranilo, pač pa hrani čebelarski muzej v Brnu lijasto pripravo, s katero je Hruška demonstriral na XIV. zborovanju nemških čebelarjev učinek centrifugalne sile na medene sate. V spomin na ta dogodek ga je poklonil tedanjemu brnskemu čebelarskemu društvu. Dvoje
podobnih priprav je bilo razstavljenih tudi v dunajskem čebelarskem muzeju. ti pa je uničil z drugimi dragocenostmi in zgodovinsko važnimi čebelarskimi predmeti požar, ko je zgorela rotunda. Hruška je takih ročnih točil izdelal namreč več, a so se po večini vsa porazgubila.
Tvrdka Bollinger je prodajala prva točila po 72 goldinarjev. To je bila za tedanje razmere visoka cena, ki jo je zmogel le malokateri čebelar. Poleg lega je zahtevala njih namestitev dokaj prostora, za katerega je skoraj v vsakem čebelarstvu zadrega. Vse to je uvidel že Hruška. »Razumljivo je,« ugotavl ja v nekem svojem kasnejšem članku, »da je veliki aparat sicer tudi v majhnem čebelarstvu uporaben, vendar neprikladen. Ne da bi izpreminjali
/
primerih pojavilo
tudi
osnovno načelo, pa je mogoče njegovo uporabo prilagoditi vsaki meri zmogljivosti. Preizkusil sem manjše aparate 11a 1, 2 in 4 sate, aparate najrazličnejših tehničnih konstrukcij, aparate z, navpičnim in vodoravnim pogonom ter dosegel z njimi prav tako ugodne uspehe kakor z večjim. O tem bom kmalu kaj več poročal v našem čebelarskem listu.«
Obljubljeno poročilo ni nikdar izšlo, pač pa so nastopili drugi čebelarji s kopico načrtov in predlogov za izboljšanje prvotnega točila. Neko tako točilo, ki izvira iz tiste dobe in je bilo razširjeno predvsem v severnem predelu Italije, je videti na naši zadnji sliki. To točilo se je v posameznih
\ naših krajih in dobilo sčasoma še bolj preprosto obliko. Točilo na en sat. ki ga je v lanskem letniku • Slovenskega čebelarja opisal Rožman, kaže z njim mnogo sorodnosti. Značilno je, da je krenil iu razvoj v obratno smer: namesto k tehnični popolnosti v tehnično primitivnost. To je znak, da je bilo prvotno točilo razmeroma zelo popolno.
Važnosti novega izuma so si bili čebelarji od vsega početka svesti. Zato je bil Hruška že ob svojem prvem nastopil na zborovanju v Brnu deležen največjih časti. Predsednik skupščine Napp je Hruško po njegovem predavanju ganjen objel in se mu takole zahvalil: »Gospoda moja! Problem, nad katerim smo si dolgo časa zaman belili glave, je, kakor vidite, sedaj srečno in najbolje rešen. Za praktično čebelarstvo ima stvar velikanski pomen. Premakljiva stavba, genialna iznajdba našega velemojstra Dzierzona, bo z iznajdbo gospoda pl. Hruške na svoji pomembnosti in vrednosti še bolj pridobila. Prepričan sem, da' govorim iz srca vsakega posameznika. če izrazim v imenu skupščine gospodu majorju Hruški najtoplejšo za-ihvalo za priznanja vredno iznajdbo, ki jo je nam in s tem vsemu čebelarskemu svetu tako nesebično in tovariško poklonil.« — Napp je s temi besedami pravilno ocenil pionirsko delo Hruške in se tako zapisal v čebelarsko zgodovino kot daljnoviden veščak. Napp je bil predstojnik avguštinskega samostana v Brnu in gospodar čebelnjaka, odnosno vrta, na katerem je njegov naslednik, znameniti Johann Gregor Mendel utrl prve steze v novo vedo o dedovanju. »Tedaj je Mendel,« pravi dr. Armbruster, »gotovo že delal dednostne poizkuse s čebelami in z zanimanjem spremljal potek brn-sktjga čebelarskega zborovanja.«
Slovstvo. Dr. Ludwig Armbruster: Die ersten Honigschleudern. (Archiv für ßie-nenkunde 1Q35.) — Med. dr. Jaroslav Rytff: Major FrautiSek Hruschka. (Praha 1938.)
Janko Belec:	f
Čebele in čebelar v zimskem času
Življenje čebel, naših ljubljenk, ki so nas skozi vse leto kratkočasile in zabavale, je zašlo v zimskem času na poseben lir. Okrog: čebelnjaka je postalo tiho in mirno, kot da ni čebel v njem. Le tu in tam prekinja tišino glas siničke, ki stika okrog panjev za mrtvicami ter jih pridno odnaša z verand panjev na bližnje drevo, da jih tamkaj nemoteno pozoblje. Čebelarji privoščimo čebelam ta zimski mir, vendar komaj čakamo toplih dni. ko bodo zopet oživela žrela pri panjih in se bo ozračje okrog čebelnjaka napolnilo z njih brenčanjem.
Ko stopaš v začetku januarja okrog čebelnjaka, se nehote sprašuješ, kakšno bo novo leto za tvoje čebele. Spomniš se vraž, v katere ne veruješ, ali malo si vendarle plah, ko vidiš, da še vedno ni snega in da se obeta prav tako sušno leto kot je bilo preteklo. Suša je bila lani na poljih in na travnikih — suša je bila tudi v naših panjih. Vendar smo jo srečno prebredli, ((«la prebredli še nismo zime. Mraz je čedalje hujši in vse tako kaže, da ne bo zlepa popustil. Prav nič ne vemo, kako bodo prezimile naše muhe. vemo pa to. da bodo zaspale tam, kjer ni bilo skrbne roke, kjer ni bilo čebelarskega idealizma. Zal nam bo družin, ki bodo v tej zimi za vedno zaspale zaradi pomanjkanja hrane, ne bo pa nam žal malomarnih čebelarjev", ki se bodo s tem izločili iz naših vrst. Saj pravi čebelarji itak niso bili. To so po večini oni čebelarji, ki stoje križem rok izven naše čebelarske organizacije ter se zanjo in za svojo nadaljnjo izobrazbo sploh ne zmenijo. To so čebelarji, ki životarijo z eno ali kvečjemu s petimi čebeljimi družinami. To so navadno »največji strokovnjaki«, ki vse vedo, a kljub temu ne nudijo skupnosti ničesar. Toda tudi skupnost ne bo v bodoče takih čebelarjev poznala ter bo šla povsod mimo njih. Tok časa pa bo itak vsakega čebelarja prepričal, da čebelariti z nekaj družinami ni rentabilno. Zadnja leta so se morala celo večja čebelarstva boriti za svoj obstoj. Le kako bi mogle potem skupine dveh ali treh panjev kljubovati čebelarski krizi, ki jo sedaj preživljamo? Ne nameravam pobijati dejstva, da je vsako, še tako majhno čebelarstvo važno pri spomladanskem oplojevanju naših sadovnjakov in drugih rastlin, bolj uspešno pa bi bilo, če bi imelo vsako luko čebelartsvo vsaj 8 do 10 čebel jih družin.
Zima pritiska vsak dan bolj. Če prisluhneš ob žrelu kakega panja, ti zadoni iz njega enakomeren zum, zum, zum ... Družine bodo prezimile v redu, če smo jih pravilno zazimili, če smo jih oskrbeli z zadostnimi zimskimi zalogami in jim omogočili potreben dotok svežega zraka. Čebele dihajo: zato mora biti žrelo toliko veliko, da ni ovirana izmenjava zatohlega zraka s svežim. Paziti moramo, da sc nam žrelo ne zatrpa z mrtvicami ali pa, da ga nam veter s snegom ne zamaši. Čim bi se žrelo zamašilo, bi zatohli zrak povzročil med čebelami nemir, kar bi imelo za posledico grižo. Vendar pa pri tem ne smemo pozabiti na naprave ob žrelih, ki preprečujejo mišim dohod v panje. Pri ostrih zimskih vetrovih bomo žrela panjev zaslonili z deščicami ali kartoni, ki bodo imeli zgoraj ali ob straneh dve luknjici za dovajanje in odvajanje zraka. To bomo storili tudi tedaj, kadar bi nam sončni žarki hoteli prerano izvabiti čebele iz panjev in jih tako pognali v nesrečo.
Kaj pa bo čebelar delal poleg navedenega še v zimskem času? Sproti bo odmetaval sneg izpred čebelnjaka, da mu ne bodo čebele ob trebljenju padale vanj. Poleg tega lx> pregledal čebelarsko orodje, ga popravil in izpopolnil. Čebelnjak in panje v čebelnjaku bo pa pustil pri miru, kajti \ čebelnjaku morata vladati mir in tišina. Lahko si v zimskem času pripravi, odnosno nabavi nove panje in novo orodje. Novih panjev si sam ne bo izdeloval, razen če dobro obvlada mizarsko obrt. Najcenejši in najpreci-znejši so pač tovarniško izdelani panji ali panji izdelani od profesionalnih delavcev. Zimski čas naj čebelar uporabi obenem za študij o vzgoji matic, ker bi ne smelo biti čebelarja, ki bi v poletnem času še posebej ne vzgajal matic za plemenjake in za rezervo.
Med važna čebelarska opravila v zimskem času spada tudi bilanca njegovega čebelarstva za preteklo leto. Ta naj ne obstoji samo v pregledu izdatkov in dohodkov, temveč v točni presoji posameznih družin na podlagi dnevnika ali zapiskov, ki jih je delal za posamezne družine v teku leta. O vsaki družini mora vedeti, kakšen je bil njen razvoj in donos. Po tako sestavljenem pregledu bo izračunal povprečen donos družin. Pri tem bo takoj ugotovil, katera družina je pod povprečnostjo in katera je nad povprečnostjo. Pri družinah, ki niso dosegle povprečnega donosa, bo skušal najti vzroke za ta pojav. Če so vzroki upravičeni, kot na primer pri mladem roju. narejenem roju. izmenjavi matic, rojenju itd., si z družinami ne bo več belil glave, sicer pa si bo družine dobro zapomnil in jim v naslednjem letu izmenjal matice. Družine, ki so dosegle največji donos, ki stoje visoko nad povprečnostjo, si bo v dnevniku zaznamoval in če ni pri njih vplivalo nič drugega na tako lep razvoj in donos kot samo dobre lastnosti matice, jih bo v bodočem letu izkoristil kot dobaviteljice za mlade matice. Končno pa bo čebelar v zimskem času zaključil svoje knjigovodstvo, da si bo tako tudi zaradi obdavčenja na jasnem in ne bo imel kakih nepotrebnih sitnosti z oblastmi.
Še nekaj čaka čebelarja za zimske večere. Vsakdo bo popisal svoja najvažnejša opazovanja, ki jih je doživel med letom, ta pa poslal našemu listu v objavo. Ni treba, da je to, kdo ve, kako popolna stvar. Le v glavnem naj označi svoje izkušnje, da jih bomo mogli primerjati s svojimi. O takih izkušn jah radi čitamo vsi in marsikaka trditev posameznika se lahko ovrže ali pa podpre z več preizkušnjami. Poleti smo zaposleni z delom in večkrat ostane ta ali ona številka Slov. čebelarja neprečitana. Sedaj v zimskem času jih prečita j in preštudiraj, si zapomni nauke in jih poleti preizkusi. Po možnosti daj vseh dvanajst zvezkov Slov. čebelarja letnika 1946. v vezavo, da ti ostanejo lepo skupaj in se ne porazgube. Zanimaj pa se v teh dolgih zimskih večerih tudi za čebelarske strokovne knjige. Marljivo jih prebiraj in o njih vsebini razmišljaj! Da! Stalno se moramo izpopolnjevati. Nikdar ne vemo vsega in nikdar ne bomo vsega vedeli. Razen tepa se brigaj, da bo čebelarska družina, kateri pripadaš, čim bolj delavna. Če je morda odbor zaspan, ga zgani in zbudi k novemu življenju. Opozori ga, da so čebele delavne in marljive, da jih mora čebelar v teh lastnostih posnemati. Pridobi še neorganizirane čebelarje za vstop v naše vrste, prepričaj jih o koristih, ki jim jih nudi naša organizacija in hvaležni ti bodo, ko bodo spoznali, da so kot člani Čebelarske zadruge postali iz »samotarjev« napredni čebelarji, ki hočejo delati za skupnost, za razvoj in napredek slovenskega čebelarstva.
V dobi mirovanja čebel
Staro naziranje o zimskem »spanju« čebel je z novejšimi raziskavanji
o	prezimovanju tako rekoč ovrženo. Kajti tu ni govora o kakem spanju, niti ne o pravem mirovanju, temveč je to neko vmesno stanje meti delom in počitkom. Kdor je pazno čital preteklo leto v našem listu razpravo »Tajnosti prezimovanja«, mu je znano, da je življenje čebel v zimski gruči zelo zanimiva in komplicirana zadeva.
Ne bo pretirano, če primerjamo prezimujočo čebeljo družino z novorojenčkom. Ta vam prav energično zahteva v prvi vrsti hrane. Ce je hrana obilna in zdrava, se mu hoče miru, snage in celo zatemnitve. V svežem zraku se počuti mnogo bolje kot v zatohlem. Tudi primerno loploto rabi. to pa mu v obilni meri daje že hrana sama.
Do pičice taka je zadeva s prezimujočimi čebelami. Zato mora biti tudi ravnanje z njimi enako obzirno kot pri novorojenčku, ki se šele privaja novim razmeram.
Mesec januar je pri nas navadno središče zime iu nam prinaša najhujši mraz. Zato so čebele strnjene v gruči in prav tako občutljive kot novorojenčki. Veljajo tedaj vsa stara pravila o miru, zadostni hrani, sve-žem zraku in podobnem, kar beremo v različnih mesečnih navodilih. Ta pravila pa ne veljajo samo za ta mesec, ampak jili moramo upoštevati vedno. Le bolj nevarne so take kršitve v času, ko čebele mirujejo. Pravo stanje mirovanja traja pri nas navadno do srede februarja, a se raztegne včasih še v marec.
Letošnja zima je vsaj v začetku januarja, ko to pišem, za prezimovanje prav ugodna. Primeren in enakomeren mraz vpliva zelo dobro na čebele, stisnjene v zimski gruči. Najslabše so vedno nenadne in občutne spremembe, ki čebele samo motijo. Ker se je žival še decembra dobro spreletela, ji do novih trebilnih izletov ni nikake sile.
Do trebitve pride navadno kmalu po Svečnici. Ob prvem temeljitem izletu ima čebelar najlepšo priliko, da pretehta svojo vestnost in se prepriča, ali je pravilno zazinvil čebele. To spozna po raznih znakih. Kjer najde na primer veliko množino mrtvic, tam že ni bilo nekaj prav. Morda so med mrtvicami stare čebele, ki so predčasno odmrle, lahko pa so med njimi tudi mlajše delavke, ki jih je nemir odtrgal od zimske gruče, da so otrpnile in zaradi mraza poginile. Če jim je jeseni prepozno dodajal sate z zaprtim medom, so lahko nastale med izbranim gnezdom in zalogo medu nezapolnjene ulice. Čebele, ki v stikanju za hrano zaidejo na tako prazno mesto, so navadno zapisane smrti. Zadelane sate morajo najprej v gruči ogreti in šele potem se jih lotijo. Jeseni se zadelanih medenih satov ne lotijo, pač pa znosijo nezadelan med na tako mesto, da jim bo pri prezimovanju dosegljivo.
Vzrok velikemu številu mrtvic je lahko tudi to, da smo zazimili večinoma stare, že izrabljene čebele. Prvo spomladansko pašo bodo dočakale le one čebele, ki so bile izležene konec avgusta ali v septembru. Starejše obnemorejo, če jih ni že poprej pobrala zima, kmalu po prvih izletih. Zato bi bili morali dati avgusta meseca maticam priliko za obilno zaleganje. Ob primerni paši ni nikake zapreke za to, pač pa ob izredno dobri, n. pr. ob medenju hoje. Tedaj čebele tako hitro polnijo celice, da matica ne dobi
prostora za lezenje jajčec. N panju ostanejo končno pretežno le stare čebele, ki ne dočakajo pomladi. Zato je umikanje polnih satov v času izredno dobre paše in nadomeščanje odstranjenih satov z novimi nujno potrebno tudi glede na prezimovanje. Le tako more dobiti družina dovolj mladega naraščaja za prihodnje leto. Nadalje bi bil moral čebelar že konec poletja zamenjati vso slabe matice z dobrimi in ojačiti šibke družine z zalezenimi sati iz zelo močnih panjev.
Kaj je čebela spomladi vredna, nam priča stari čebelarski rek: Spomladi je vsaka čebela vredna »krajcar«.
V drugi polovici januarja in prvi polovici februarja lahko nastopijo že gorki sončni dnevi in zvabijo čebele iz panjev. Takrat je treba sneg pred čebelnjakom in okrog njega posuti s kako temnejšo snovjo: z žaganjem, kompostom ali smetmi, da se čebelam ne blešči in da ne sedajo v mrzli sneg. Če potrosimo pepel, moramo po n jem nametati še kaj drugega, ker se moker pepel oprime kril in nožič, da se težko dvignejo in prinašajo umazanijo tudi v panje. Razen tega je treba paziti, da se ne navadijo ptice priletavati na panjeve brade po mrtve čebele.
Ob prvem izletu mora čebelar v hitrici dobiti sliko o položaju prezimujočih čebel. Kajti ponovni izleti se ne vrste tako hitro, da bi si lahko del družin prihranil za naslednji pregled. Prav lepo mu pokaže stanje vsake družine podložena lepenka. Po drobirju spozna, kako se je pomikala žival za medom. Kristalna zrnca pričajo, da trpe čebele žejo. Žejnim čebelam naj vbrizga v gnezdo nekoliko mlačne medene vode, kar lahko vsaj za prvo silo nekoliko pomaga.
Med družinami imamo včasih katero, ki se tudi v najugodnejših temperaturnih razmerah ne gane in je sploh ni na spregled. Zadovoljno brenči svojo zimsko pesem, ne meneč se za izlet v spomladanski sončni dan. Čebelar naj ne bo v skrbeh zaradi takih zaspancev! To so najbolj zdrave družine, ki se počutijo v strnjeni zimski skupnosti kar najugodneje in nimajo prav nikake potrebe, da bi zapuščale prijetno gnezdo. Imajo dovolj zdrave hrane, dovolj vlage in toplote, pa jim ni za trebljenje. Šele tedaj, ko bodo začutile, da se v naravi že kaj dobi. bodo začele z vso vnemo vreti iz panja. Takih družin naj bo čebelar kar vesel, ker se bodo po prvem počitku tem bolj z veseljem oprijele dela.
V gnezdo po prvem trebljenju ni še varno posegati. Zdaj so se ot robile le one čebele, ki so bili* tega res potrebne, druge so še trdno sklenjene v zimski gruči. Kljub gorkim dnevom je navadno po takem trebljenju zopet mir. Ko nastopi pozneje bolj gorko vreme, se šele spreleti domala vse gnezdo. Tedaj pa lahko ob primerni toplini na hitro pregledamo notranjost panjev.
Kako se počuti žival v panjih, se najlaže prepričamo, če potisnemo uho na skončnico. Mirno, globoko in enakomerno šumenje je dokaz, da se počutijo čebele zadovoljne. Vznemirjeni in zaletavajoči glasovi pa vam naznanjajo, da nekaj ni v redu. Lahko trpe. čebele žejo ali ltikoto, čutijo prepih ali kako drugo neprijetnost. Panjev zdaj ne smemo odpirati. Pač pa se prepričajmo pozneje, ob kakem gorkem dnevu, ko se bodo čebele že splošno trebile, kaj jih je vznemirjalo.
Ni namreč vseeno, kdaj kuj ukrenemo. Kar je enkrat zamujeno, je največkrat tudi zgubljeno. To se zelo rado zgodi zlasti v čebelarstvu, ki zahteva strog red, kot ga imajo čebele v vsem svojem življenju in delovanju.
Kje in kakšne čebelnjake naj postavljamo?
V času naše gospodarsko obnove si bo marsikateri čebelar postavil nov čebelnjak. O postavljanju čebelnjakov je bilo že mnogo napisanega in vsaka čebelarska knjiga ima o tej zadevi svoje poglavje. Pa vendar ni nikoli dovolj takih navodil! Saj se kljub navodilom prav rade ponavljajo stare napake. Ni dolgo temu, ko sem gledal postavljanje novega modernega čebelnjaka po skrbno izvršenem načrtu, pa je delovodja mimogrede opazil napako v načrtu. Napaka ni bila sicer gradbenega značaja, pač pa s strogo čebelarskega stališča nedopustna. Po predvideni konstrukciji bi namreč nastala v ostrešju neka nepotrebna odprtina, ki bi povzročala v čebelnjaku kolikor toliko prepiha. S pametno spremembo je odstranil delovodja napako, ki se je pokazala šele pri delu.
Sam sem postavljal že trikrat nov čebelnjak in čebel aril še v dveh drugih, pa povsod sem naletel na kako pomanjkljivost, ki se je prvotno nisem zavedal, a so mi jo pozneje pokazale izkušnje. Zato sem zbral nekaj navodil, ki so sicer splošno znana, vendar še vedno premalo upoštevana.
Glede gradbenega materiala velja stara izkušnja, da so leseni čebelnjaki najbolj primerni. Če jih zunaj pobarvamo z okusno barvo, so mnogo ličnejši, pa tudi sonce in dež ne pokvarita tako hitro lesenih sten. Lepo ometani z malto in pobeljeni do ostrešnih prečnikov so še trpežnejši.
Za slog in izdelavo imamo v Jugovi knjigi »Praktični čebelar« prav dober vzorec. Zato o tem ne bom zgubljal besedi.
V splošnem imajo naši starejši čebelnjaki to napako, da je za panji premalo prostora. Da ne bomo pri delu ovirani, naj bo zadnja stena oddaljena od panjev okrog 2 in % metra. Saj mora biti v čebelnjaku poleg kake omare za satje tudi miza, ki jo večkrat rabimo pri delu. Četudi imamo v čebelnjaku za shranjevanje orodja in točenje poseben predel, nam je vendarle nujno potreben predlagani prostor v ozadju panjev.
Podstrešje v čebelnjaku naj ima vhod iz notranjščine. Tja spravljamo vso ropotijo, ki nam delti napotje, a nam včasih le prav pride pri našem delu. Zaradi enakomernejše toplote spravljamo v podstrešje jeseni lahko tudi otavo ali steljo, ne pa slame ali sena. Zlasti v slami dobe miši še kako zrno in se prav rade v njej naselijo.
Zaradi izbire prostora za čebelnjak in zaradi njegove lege je bil že marsikdo v zadregi. Ker postavljamo čebelnjak največkrat na stalno mesto, je treba tu vsestranskega premisleka.
Čebele morajo imeti vedno neoviran izlet. Zato ne postavljajmo čebelnjakov tako, da bi bile v bližini njih ospredja večje stavbe. Višje drevje tudi ni primerno neposredno pred licem čebelnjaka, že zaradi rojev ne. Bližina cest je prav tako nezaželena, ker ropot čebelam ni prijeten, prah pa škodljiv. A tudi živali in ljudje bi bili v nevarnosti, da jili napadejo čebele. Blizu'čebelnjaka ne sme biti večja stoječa ali tekoča voda. V njej potone ob hladnih spomladanskih dneh. ali pa, če nenadoma zapiha močan veter, mnogo čebel. Dosti jih potone tudi pri donašanju vode, če se navadijo izletavati ponjo v take kraje. Kjer je stalen prepih, na koncu doline ali na križišču dveh dolin, tam se čebele ne bodo dobro počutile. Blizu gnojišč, tovaren ali železnic tudi ne kaže postavljati čebelnjakov.
Primerne lege so zavetne doline, obrnjene bolj v jugovzhodno ali južno smer, skratka prostor, kamor ne pihajo neposredno hladnejši severni ali vzhodni vetrovi.
Najbolje je, če je pročelje čebelnjaka obrnjeno proti jugovzhodu. Potem spomladansko sonce ne izvabi čebel prezgodaj iz panjev, ko se jih mnogo pogubi. Poleti pa vroče opoldansko sonce ne sije naravnost v panje; zato se tildi panji ne segrejejo preveč. Vedeti moramo, da je močna vročina čebelam naravnost škodljiva. Saj ob hudi vročini skoraj docela prenehajo z delom in je mnogo čebel zaposlenih samo s prezračevanjem in ohlajevanjem panja. Južna in jugozapadna stran sta torej manj primerni. Prišli bi v upoštev le tedaj, če pada s te strani popoldne na čebelnjak senca kakega poslopja ali drugega obsežnejšega predmeta. Nikoli ne obračajmo pročelja čebelnjaka v ono stran, od koder pihajo večkrat močnejši vetrovi". Ce pihajo vetrovi naravnost v žrela, to čebele zelo vznemirja. One hočejo imeti mir, zlasti v času počitka. Tako vznemirjanje je posebno nevarno pozimi. Razburjene čebele zaužijejo več medu kot sicer, si z medom pre-oblože želodčke, in če se ne morejo dalje časa otrebiti, zbole za grižo.
Pri postavljanju čebelnjaka glejmo tudi na to, da ne bo imel kdo nad nami svojega čebelnjaka. Ako sosednje čebele letajo čez naše, so te kot spodnje vedno v nevarnosti, da bodo napadene in izropane. Ko letajo tujke čez čebelnjak, zavohajo med in skušajo priti do njega. Čebelnjaki, ki so postavljeni vštric, so mnogo bolj varni pred roparicami.
Čebelnjak tudi ne sme biti predaleč od čebelarjevega stanovanja. Svojo žival mora imeti čebelar tako rekoč vedno pred očmi. Priporočljivo je, da vidi iz stanovanja pred čebelnjak, ker si s tem prihrani marsikatero pot. Posebno je to važno zaradi rojev in raznih nepridipravov. Ako je čebelnjak v bližini, lahko vsak hip pogleda, kaj je z živaljo in opravi mnogo del mimogrede.
Poglavitno pri vsem tem pa je to. da imajo čebele v bližnji okolici svojega bivališča dovolj paše. Čebelar mora po natančnih opazovanjih točno ugotoviti pašne razmere svojega kraja. Ce je kraj reven na rastlinstvu, močvirnat, brez večjih nasadov sadnega drevja in kočno še brez ajdovih polj, tam čebele nimajo ob čem živeti in čebelar je le preveč navezan na prevažanje. Pravilo je, da morajo čebele imeti v svojem kraju vsaj primerno spomladansko in poletno pašo. Za to pa so potrebni travniki, vrtovi s sadnim drevjem, gozdovi iglavcev, razne vrste detelj in podobno. Redki pa so kraji z dobro celoletno pašo.
Ko čebelar vse to ugotovi, mora vzeti v račun še sosednja čebelarstva. Čebele lete običajno 2 km daleč na vse strani. Ako je v krogu s polmerom 2 km že neka j čebelarstev z večjim številom panjev, je treba presoditi, če ni pasišče preobremenjeno. Čeprav so včasih medoviti viri tako rekoč neizčrpni, je vendar lahko preveliko in stalno nakopičenje panjev na ozkem prostoru vsem samo v škodo. Tudi tu velja pravilo: Vse do neke meje.
Marsikak nasvet glede postavitve čebelnjaka bodo dali novemu čebelarju starejši tovariši, ki običajno niso ljubosumni na novince, ampak jim gredo prav radi na roko. Splošno je znano, da se čebelarji med seboj zelo dobro razumejo in da redko najdeš koga, ki bi se s sosedom grdo gledal.
Predvsem pa mora vsak, ki začne čebelariti, prej natančno proučiti pašne razmere svojega kraja, kakor tudi ostale prilike, ki so v zvezi z življenjem čebel.
Škof Franc:
Stalni in prenosljivi čebelnjaki
Ker je čebelarstvo važno ne samo za poljedelstvo in sadjarstvo, ampak tudi za prehrano in zdravje prebivalstva, je v interesu širokili ljudskili množic, da izkoristimo za proizvodnjo medu vse vire, ki nam jih nudi narava. Slovenski čebelarji so že od nekdaj prepeljavali svoje čebele na razne paše. Ako hočemo dvigniti pridelek modu, pa je to danes tem bolj potrebno, kajti zaradi kultiviranja zemlje in gozdov je čebelarjenje na stalnem mestu vedno bolj obsojeno na neuspeh.
Napredno čebelarstvo je v glavnem usmerjeno na racionalno pridobivanje medu in voska: zato postaja vprašanje pravilne izrabe pasišč čedalje bolj pereče. Pasišča je letos dodeljevala posebna komisija, sestoječa iz zastopnikov oblasti in domačih čebelarjev. S tem, da dobi čebelar dovoljenje za postavitev čebel na pasišče bodisi po uradni odredbi bodisi s pristankom okoliških čebelarjev, pa zadeva še ni v celoti rešena. Na pašo prepeljane čebele je treba zavarovati proti vremenskim vplivom, proti nevarnosti pozi! ra, kakor tudi proti nepridipravom, ki iz koristoljubja, maščevalnosti in nagajivosti delajo prevaževalcem škodo. Saj sta kraja panjev odnosno satov in zadušitev čebel zaradi zamašitve žrel pri panjih na pasiščih dokaj pogost pojav. Zato morajo biti panji na pasiščih pod nadzorstvom kakega domačina in tako zavarovani, da je poseganje v čebelje družine nemogoče ali vsaj toliko otežkočeno, da zlikovec brez orodja ne more vdirati v panje ali jili celo odnašati. Najbolje je, da so zloženi v čebelnjakih.
Čebelnjaki na pasiščih so lahko stalni ali prenosljivi. Pri nas dajemo prednost stalnim čebelnjakom. Postavljajo jih navadno velečebelarji na lastnih ali najetih zemljiščih, deloma tudi čebelarske družine za svoje člane. Zdi pa sc, da so prenosljivi čebelnjaki prikladnejši in uporabnejši od stalnih. Danes hočemo razpravljati o vlogi in uporabnosti zadružnih prenosljivih čebelnjakov.
Bivše Slovensko čebelarsko društvo in Železničarska čebelarska zadruga sta se po osvobojen ju spojili v novo Čebelarsko zadrugo za Slovenijo. Ta je postala lastnica vse premične in nepremične imovine obeh navedenih čebelarskih ustanov. Bivše podružnice SČD so imele več stalnih čebelnjakov. Nekatere so jih postavile na pasiščih v območjih drugih podružnic, največkrat brez njih vednosti ali celo proti njih volji. Ravno ti čebelnjaki pa so danes kamen spotike in resna ovira za konsolidacijo čebelarske organizacije. Čebelarske družine, v katerih območju stoje čebelnjaki, jih zahtevajo zase. Ker pa družine, ki jim čebelnjaki pripadajo, nočejo ničesar slišati o tem, zahtevajo njih odstranitev. Take primere imamo v čebelarskih družinah Senožeti in Starešinci. V ljubljanski družini sami pa ni jasnosti, kateri čebelarji okrožnega mesta Ljubljane imajo pravico do souporabe čebelnjakov, ki so bili nekdaj izključno last ljubljanskih čebelarjev. Bivša podružnica SČD Ljubljanska okolica je obsegala ves okoliš današnje razširjene Ljubljane, to je Posavje, Št. Vid, Dravlje, Podutik, Rudnik, Moste in Polje, skratka vse vasi okoliških občin, ki so danes priključene Ljubljani: sedaj sestavlja z bivšo ljubljansko podružnico povečano, toda enotno podružnico. Če so člani podružnice enakopravni in če so ti čebelnjaki njih skupna last. potem je razumljivo, da jih smejo uporabljati i ljubljanski
i	okoliški čebelarji. Do takih sporov pa prav gotovo ne bi prišlo, če bi bili čebelnjaki prenosljivi. Že tukaj se kažejo nekatere prednosti prenosljivih čebelnjakov, a teh je še več. Da jih bomo spoznali, si oglejmo razlike meri stalnimi in prenosljivimi čebelnjaki!
Za stalni čebelnjak moramo imeti zemljišče. Če ga nimamo, ga moramo kupiti ali najeti. Postavitev in vzdrževanje stalnega čebelnjaka je. neprimerno dražje od prenosljivega. Proti požaru mora biti stalni čebelnjak zavarovan. Kakšne koristi imamo od stalnega čebelnjaka? Brez dvoma samo delne, kajti v njem moremo izkoristiti le nekatere posamezne paše: ali samo spomladansko ali samo poletno ali pa samo jesensko in še te v primeru ugod-• nega vremena. Ako vremenske nezgode bero onemogočijo, n. pr. s pozebo spomladi, s sušo ali točo poleti odnosno jeseni, ako medenje iglavcev v gozdnih predelili odreče, potem se stvar tako preobrne, da imamo od njega zgolj škodo in jezo. Stalni čebelnjaki na vnanjih pasiščih so torej uporabni samo > do 4 tedne v letu ali pa sploh ne. Toda stroški za popravila, davke in zavarovalnino so zaradi tega prav nič ne zmanjšajo. Nasprotno so zložljivi in prenosljivi čebelnjaki, če so smotrno in strokovnjaško urejeni, stalni spremljevalci in varuhi čebel na paši. Tak čebelnjak prevoznika pri izbiranju pasišč prav nič ne ovira. Z njim gre lahko, kamor ga je volja. Postavi ga lahko povsod, kjer najde prikladno mesto. Zložljive čebelnjake je mogoče prirediti za poljubno število panjev. Posamezni deli čebelnjaka nam pri prevozu dobro služijo kot nakladalni in zavarovalni pripomočki. Ker je večina slovenskih čebelarjev navezana na prevoz in ker je izredne važnosti za vsakega prevaževalca, da ima poleg dobrih panjev tudi primerno streho za ie panje, bi bilo treba glede zložljivih čebelnjakov čimprej kaj ukreniti. Vsaka čebelarska družina naj bi omogočila svojim članom, zlasti tistim, ki nimajo prenosljivih čebelnjakov, prevoz čebel na pašo s tem, da bi pri zadrugi nabavila vsaj nekaj takih čebelnjakov. Dolžnost zadruge pa je, da priskoči članom na pomoč z izdelavo tipiziranih zložljivih čebelnjakov raznih velikosti. Oddajala naj bi jih po zmogljivih cenah družinam odnosno članom. Z izdelavo zložljivih čebelnjakov bo omogočeno načrtno izkoriščanje raznih paš, s čimer se bo dvignila tudi proizvodnja medu. Pogoj za vse to pa je čim popolnejša obveščevalna služba. Končno je treba pripomniti. da bodo prevozi dosegli svoj cilj le tedaj, če bodo dobro organizirani in če bo pri tej organizaciji sodelovalo čim več čebelarjev.
Gorše Martin:
Pivka in njeno čebelarstvo
Pivka je srednjevisoka planota, ki se razteza od Nanosa proti Snežniku in leži povprečno 510—590 m nad morjem. Ima kakih 22.000 prebivalcev. Največji kraj na Pivki je Postojna. Dober kilometer od nje leži Stara vas. kjer je pred nedavnim preminul starosta slovenskih čebelarjev Sajevie. Zagorje je rojstni kraj Lee Faturjeve in dom pesnika Miroslava Vilharja. Ostali pomembnejši kraji so: Hrenovice, Razdrto, Orehek, Prestranek, Slavina. Št. Peter na Krasu, Trnje in Knežak.
Podnebje je ostro. Pozimi pogosto razsaja huda burja, kakor jo je popisal dr. Hinko Dolenec v svojih spisih. Pa tudi poleti ni ozračje skoraj nikoli popolnoma mirno; venomer »vleče« od ene ali od druge strani. Če
se pelje kolesar proti Postojni, se mora ves čas boriti s sapo, ki mu piha nasproti. Veseli se. da l>o imel nazaj grede veter v hrbtu, toda medtem ko se mudi v Postojni, se smer vetra spremeni, in ko se vrača, mu piha zopet nasproti.
Struga reke Pivke, ki ponikne v Postojnsko jamo, je v poletni m zimski dobi večidel suha. Nekatera leta nakosijo v njej kmetje zvrhane vozove sena, ki ga živina zelo rada je. Mlinarji ob Pivki dobijo vodo samo ob večjem deževju ali pa takrat, kadar se v gorah taja sneg.
Pivčan je spričo takih klimatičnih razmer na prvi pogled neprijazen iu sam vase zaprt. Toda v prsih mu bije toplo srce. V govorjenju je stvaren, odkrit, kratkih besedi. Z njim je prijetno občevati, ker ni zahrbten, po drugi strani pa zna biti tudi dovtipen. Tujca spoštuje in mu rad postreže. Za gospodarski napredek je zelo dovzeten. V dobi fašizma so se Pivčani dobro
Postojna, največji kraj v pokrajini Pivke
oskrbeli z modernimi plugi. Privlekli so jih na ilegalen način preko skoraj hermetično zaprte meje iz Jugoslavije, konj pa seveda nič koliko. Pivčan ima rad močne, postavne konje in je nanje zelo ponosen.
Za sadjarstvo je podnebje nekoliko preostro. Kljub teinu vzdržuje Pivka svojega sadjarja strokovnjaka, ki ima v Postojni drevesnico in oddaja drevesa vsem okoliškim vasem.
Bližnja Vipava se ponaša z vinom-vipaveem, ki si ga Pivčan v prostem času rad privošči pol litra v veseli družbi. V domači hiši pa mu po končanem delu pride prav tudi merica domačega sadjevca, »naprešanega« iz jabolk in hrušk. Zaloga seveda ni kdo ve kako velika. Kl jub temu rad povabi prijatelja na pokušnjo, To domače vino hranijo kmetje za košnjo, da jim ni treba v dobi najnapornejšega dela, ko se pot uliva po obrazu in hrbtu, tolažiti žeje z vodo. Ce zmanjka sadjevca, pijejo tako imenovani »hišni mir«. Kaj pa je to: hišni mir? Prišel sem v neko hišo, kjer je s štedilnika dišalo po pristni kavi. Takoj se je oglasil gospodar in rekel: »Naša mati kuha hišni mir.«
Kakor ima Pivean dosti smisla za napredek v gospodarstvu, tako se zanima tudi za čebele. Skoraj vsi čebelarji imajo Žnideršičeve panje. V teh krajih poznam samo enega čebelarja, ki je včasih čebelaril v kranjičih. Med vojno so mu družine pomrle in je čebelarstvo opustil. Ko bi ne bilo burje, bi čebelarstvo dosti bolje uspevalo. Neki čebelar, moj dober znanec, je bil službeno premeščen s Pivke na Vipavsko. V novem službenem kraju pa je bila burja tako silovita, da ni bilo pred njo niti poleti miru. Ko sva so čez nekaj časa zopet sešla, mi je z žalostnim srcem povedal, da čebel nima več, ker jih je burja neprestano nadlegovala in tako ovirala v razvoju, da so popolnoma shirale.
Čebelarjev je, kolikor poznam Pivko, v posameznih vaseh toliko, da je ves kontingent pasišč zaseden. Če pripelje kdo semkaj na pašo čebele z večjo množino družin, je to obremenitev za domače čebelarstvo. Naši čebelarji na splošno niso prevozniki, le ob medenju hoje naložijo panje na vozove in jih odpeljejo v bližino sv. Trojice pod Javornik ali na Ravbarkomando pri Postojni. Tu in tam pelje kateri svoje družine tudi v Vipavo na zgodnjo spomladansko pašo.
Naša sivka je hvale vredna, dobra za roje, marljiva in krotka. Vendar izgublja svojo pristnost. Pomešanost z italijansko čebelo je čedalje bolj očitna. Do sedaj se za te pojave nismo menili, toda če hočemo biti res napredni, bomo morali tudi v tem pogledu kaj ukreniti. Imeti samo Žnideršičeve panje, se ne pravi biti že napreden čebelar. Tukaj moramo radikalno poprijeti. Čas hiti in gre svojo pot. Pridobivanje matic iz rojev je sicer najbolj naravno, toda moderno čebelarstvo s svojimi plemenilnimi postajami in z umetno vzrejo matic dosega tako razveseljive uspehe, da je to dvoje nujna zahteva novega časa. Le s skrbnim odbiranjem bomo dobili čistokrvne sivke, velike in močne čebele z dolgimi rilčki, ki bodo zmožne izkoristiti najrazličnejše vire medičine, ki bodo zmožne dvigniti proizvodnjo medu.
Čebelarji na Pivki so si dobri prijatelji. Radi obiskujejo drug drugega, se med seboj posvetujejo, si posojajo orodje, si v primeru potrebe pomagajo s satnicami, maticami itd., skratka: med njimi vlada najlepša vzajemnost.
Med je na Pivki zelo cenjen. Preprosti ljudje ga imajo za zdravilo, ki pomaga v neštetih boleznih. S tem v zvezi je zanimiv tale dogodek: Na poti proti domu se je pred 17. leti oglasil v neki hiši mož s tožbo, da se ne počuti dobro, da ga skrbi, kako bo prišel domov, ker ga notri« duši. Gospodinja je bila V zadregi, s čim naj mu pomaga. Rekla je: »Skuhala Vam bom čaj z medom.« Mož je čaj použil in kmalu mu je odleglo. Takoj je bil narejen sklep: Imel bom čebele! Danes ima na svojem vrtu 29 Znideršičevih lepo pobarvanih panjev, ki jih je sam naredil. Lani mi je z veseljem povedal: ->Čebele so mi za 16 let podaljšale življenje.«
Leto 1946. je bilo za pivške čebelarje porazno. Spomladi so čebele pridno izletavale in nabrale vsaj toliko, da so se vzdržale. Potem pa je pritisnila suša in bilo je vsega konec, kot bi odrezal. Bila je sicer mana, najbrž tudi izdatna, a manjkalo je vlage. Opazil sem mano celo na lončnicah v svoji pisarni, in sicer na primulah. Vsa ta mana pa ni prav nič koristila, ker ni bilo rose, in je čebele niso mogle nabirati. Družine smo reducirali skoraj za 30—40 %, razen tega pa smo porabili še vso rezervo iz leta 1945.
Čebelarstvo ne donaša samo med in vosek, temveč ima tudi velik vzgojni pomen. Pravi čebelar je plemenit v polnem pomenu besede, kakor je s svojimi mnogoterimi zdravilnimi snovmi plemenit tudi med, ki ga proizvajajo
Znamenita kapnika iz Postojnsko jame: škrat in kokoška
njegove ljubljenke. Delo pri čebelah je pomirjevalno sredstvo za razrahljane živce, vir veselja in zadovoljstva. Poznal sem pred leti starega moža, državnega upokojenca, ki je čebelaril v nemških panjih s prečno visečimi satniki. Ta čebelar je bil idealist, kot jih je malo najti med nami. Nekoč mi je rekel: »Jaz odvzamem čebelam med samo tedaj, kadar je kak panj prenapolnjen z njim. Le zakaj naj bi jim ga jemal, ko ga pa niso nabirale zame. Zadovoljen sem, da jih hodim gledat, da skrbim zanje in pazim, da je pri njih vse v redu.« Hči, ki mu je gospodinjila, se s temi njegovimi nazori seveda ni strinjala. Zato je prišlo med njima večkrat do nesoglasij. Oče pa je ostal kljub temu nepopustljiv idealist. Ko navajam ta primer, nimam namena trditi, da bi morali biti vsi čebelarji taki. loda vsaj nekaj one plemenitosti in ljubezni do čebel, ki je dičila tega idealista, bi moralo biti v vsakem izmed nas.
Novi most pri Prestranku
ing. Rihar jožc-:- Obveščevalne postaje
November je bil pretežno meglen iu vlažen. Na splošno stu prevladovala jugozapadnik in vzhodnik, konec meseca pa je vlekel pretežno zapadnik. Dne 15. je bilo najhladneje.
Družine so šle zadovoljivo v zimo. Povprečna poraba je znašala le 45 dkg. Nekaj dni so čebele lepo izletavale in se prašile zlasti od 18. do 20. v mesecu. Krmilni sladkor je dospel nekoliko kasno. Ker smo pitali že v mrazu. ,so čebele raztopino le nerade sprejele.
Mesečni povpreček	Toplino	Padavine	Izlet	Poraba
November 1946	+4,42° C	168,4 mm	5 dni	45,5 dkg
December 1946	—1,37° C	71,2 mm	1 dan	49,1 dkg
V	decembru je zapadel sneg in tudi obležal. Temeperatura se je znatno znižala. V zimskih mesecih nas vreme zanima le toliko, kolikor more ugodno ali neugodno vplivati na prezimljenje družin. Nekateri vremenski preroki, ki jih je tudi med čebelarji precej, sklepajo po poedinih dnevih v mesecu decembru, kako se bo sukalo prihodnje čebelarsko leto. Upam. da ne bom razkril nobene tajnosti, ako povem, da sem od več vodij obveščevalnih postaj prejel ne samo osebna voščila za novo leto - za kar se jim na tem mestu zahvaljujem — temveč tudi resne napovedi, da bo leto 1947. medeno leto, ker je tako pokazal mesec december. Zu nameček k tem napovedim dodajam, da mi je tov. obveščevalec iz Kalc pri Logatcu na moje vprašanje (glej 11. številko Slovenskega čebelarja, str. 277!) sporočil, da je bilo povprečnemu dnevnemu donosu 13.5 dkg v mesecu septembru t‘>46 vzrok zakasnelo medenje na iglavcih. To kakor tudi suha snežena zima vIi vata nado, da bodo jajčeca raznih listnih in ščitnih uši na iglavcih v velikem številu dobro prezimila in da se bodo. če bo še pomladansko vreme ugodno, povoljnc, razvijala. Vsekakor je primer iz Kalc sporadičen, posamičen pojav. Če je bilo št kje tako. ne morem povedati, ker naše postaje zaradi premajhnega števila, ne zajamejo celotne Slovenije v svoj opazovalni krog. Zato ni mogoče dati neke trdne prognoze za prihodnje leto; deloma seveda tudi zaradi tega ne. ker je razvoj nn-šili zaveznic uši podvržen raznim vplivom, ki jih še vse premalo poznamo.
Edini izletni dan smo imeli 2. decembra in tedaj so se čebele zadnjič prašile. Povprečno so družine porubile v mesecu decembru 49 dkg, kur ni mnogo. Največja poraba je bila v drugi tretjini meseca (22 dkg). ko je nastopilo mrzlo vreme.
Virmaše — Škofja Loka. Zaradi vlage tehtnica ni toliko padlu, kot običajno pade v mesecu novembru.
Bistra — Borovnica. Novembrski podatki veljajo samo od 15. dalje, ko se je opazovalec vrnil iz bolnišnice.
Krka. V drugi tretjini meseca decembra je pritisnila zima; poraba je bila velika. V zadnji tretjini meseca se je s popuščanjem mraza tudi poraba nekoliko zaustavila. Dežomerska postaja je ugotovila v novembru 144.6 mm padavin, v decembru pa jih je zabeležila le 74mm.
Pluska. V okolici je pomrlo že precej družin, ker so čebelarji premalo združevali.
Novo mesto. Tehtnica je padla v prvi tretjini novembra za 20 dkg, v drugi in tretji dekadi pa nič. Verjetno je, da je panj zaradi vlage toliko pridobil na teži, kolikor je porabil hrane. Nekoč se mi je primerilo, da je panj pozimi na teži
Mesečni pregled za mesec november in december 1946
l{IUAOJ)3A CO 00
00
CM
CD iß 00 00 O 05 CM	H
CD
»O 05 Iß CD t* r-t
CM CM CO CO
ijinsnf jod ^
00 00
ITD CD CD ^ CO
CM l> CD CD
CO O CD Iß 05
^ 05	^	[-
CM CD CD 05 CM »O »O 00 HH T-H	CM CM	CM CM
!''• 00 CM —< CM CM CM CM
CM CM
CM
l(ia/3as' 00 05
kO CM ^ CO ^ CM I>
CM 05 H 05
IJIIlAi)/t)|) CO
00 00 O iO r-* CO
05
l|!U)»|7l	^	r-*
05 H
CD l> CM t>
O 00
05 CM Iß CO Iß ^	^ 00
lß iß O O O CM CM CM
Olß O O Iß CM CM C0
P « bL----------
!-< CO t~> 00
©Iß O iß
CM CO CM CO
Iß Iß Iß O O O *- ^ CM CM
00
CO
o
05
CM
CD
CO
00
00
co
CM
>N
bc
b£
colo pridobil, čeravno ni bilo v dotičnem mesecu nobenega izletnega dneva.
V	drugi in tretji dekadi meseca smo dopolnjevali zimsko zalogo s sladkorjem. Kljub toplini 9—13° C so se čebele stisnile v gručo in niso prišle k pitalnikom-Zato smo jim sladkorno raztopino nalili v stranske prazne sate.
Decembrska poraba medu v pretečenih 20 letih se je gibala med. 45 in 85 dkg. Letos so porabile družine 50 dkg. Izletni dan je bil samo eden. Ta dan sem videl čebele prinašati obnožino.' Kje so jo dobile, ne vem.
Sv. Lovrenc na Pohorju. Neka družina je bila do 12. XI. brezmalična. Ko sem brezmatičnost opazil, sem jo združil z drugo, ki ni imela zadostne zaloge. In edino ta družina je 19. in 20. XI. donašala v panj obnožino bele in rdeče barve.
Cezanjevci. Vaših podatkov za november nisem mogel vpisati v skupni pregled, ker so nepopolni in očitno pogrešeni. Saj izkazujejo 25° C naj višje, + 1° C najnižje in 10,61° C srednje mesečne topline.
Čebelarska razstava v Črnomlju
»Korajža velja!», smo rekli, ko smo sestavljali proti koncu novembra lanskega leta pripravljalni odbor za prireditev sadjursko-vinarske in čebelarske razstave v Črnomlju. Razstava naj bi bila v dneh od 8. do 11. decembra. Za kritje stroškov smo priredili dne 7. decembra zabavni večer, na katerega smo povabili odbor naše ljubljanske matice in člane njene sindikalne podružnice.
Ljubljanski gostje so nas počastili s svojim obiskom in nam obenem nudili s svojimi nastopi mnogo užitku. Kot prva točka je bilo na sporedu predvajanje švicarskega filma »Iz življenja čebeli. Film je pojasnil tovariš Vludo Rojec s poučnim predavanjem. Nato so predvujali člani ljubljanske sindikalne podružnice žive slike iz naše čebelarske preteklosti pod nuslovom »Visoka čebelarska šola v Črnomlju«. Po predstavi je sledila prisrčna zabava, katere se je udeležilo veliko Črnomaljcev in belokranjskih čebelarjev. V zgodnjih jutranjih urah smo odšli dobre volje k počitku.
Dne 8. decembra ob 9. uri je bila otvorjena razstava. Razstave se je udeležilo 13 razstavljalcev, kar je glede na število belokranjskih čebelarjev vsekakor premalo.
Razstava je odlično uspela. Tako sadjarska^ kakor tudi čebelarska. Na razstavi smo videli vse, kar so naši čebelarji pridelali in kar potrebujejo za uspešno čebelarjenje. Videli smo krasne vzorce voska in medu, med v satju in odlično pecivo. Pokušali smo izvrstno medico in sladke medene likerje. Razstavljeno je bilo čebelarsko orodje in panji. Stene so bile izpolnjene s poučnimi čebelarskimi gesli in s stenskimi slikami. Ocenjevalni odbor je po kakovosti razstavljenih predmetov razdelil razstavljalce v več skupin. Odlično so bili ocenjeni: Ruksa Jarmila za medeno pecivo in vosek, Martelanc Hilda za medeno pecivo, Satošek Slavko za medeno pecivo, Dražumerič Anton za cementno stiskalnico, ki se uporablja pri izdelavi satnic, Kastelic Jože zu vosek, medeno satje, medico in črešnjev liker, Mikulič Ru-
dolf za mikuličev panj, Kure Žane, Svibnik, za vosek, Medic Jože, Naklo, za cvetlični med, vosek in luknjač lastnega izdelka, Kravos Avgust, Vinica, za akacijev med, Kočevar Ivan, Vavbčja vas, za medico in medeni kis, Bene Slavko, Belčji vrh, za medeno satje. Prav dobro oceno so dobili sledeči čebelarji: Kočevar Ivan, Vavbčja vas, za gozdni med, Kure Ivan, Svibnik, za gozdni med, Mikulič Rudolf, Vinica, za kostanjev med, Springer Jakob, Petrova vas, za vosek in mlado satje, Kastelic Jože, Črnomelj, za gozdni med.
Razstava in z njo združena zabavna prireditev sta gmotno in morulno popolnoma uspeli. Odbor čebelarske podružnice je sklenil, da bo čisti dobiček obeh prireditev poklonil dijaškemu internatu v Črnomlju.	Kastelic Jože
Čebelar Jaka bi se oženil
Čebelar Jaka bi se oženil, če bi pravo dobil. Iskal jo je v mislih in željah, a je ni našel. Končno se mu je le nasmehnila zvezda sreče.
Prišel je v vas nov župnik, z njim pa njegova sestra, preprosto dekle, ki jc; bratu gospodinjila. Jaku je bila takoj neizrečeno všeč. Slišal je o njej tudi mnogo hvale. A kako priti do nje? To je Jaku rojilo noč in dan po glavi in srcu, pa mu pade srečna misel v glavo.
Vzame lonček medu in ga izroči gostilničarki, kamor je hodila župnikova* sestra večkrat po razne potrebščine Naročil je, da je to za lepo Katico in da jo tudi pozdravlja.
Kmalu je dobil prazen lonček pri gostilničarki s sporočilom, da tudi Katica lepo pozdravlja dobrega čebelarja in se mu zahvaljuje za darilo.
Jaka je bil ves srečen in je znova napolnil lonček. Zopet ista pesem. To se je 'godilo toliko časa, da je bila jakova zaloga medu že skoraj pri kraju.
Zdaj pa je začel z ofenzivo. Zadnjemu lončku je priložil tudi pisemce z odkrito vsebino in vabilom na sestanek v dotični gostilni. Dobil je zopet vrnjen prazen lonček in težko pričakovani odgovor s prav kratko, jasno in porazno vsebino: »Prav žal mi je, a jaz sem bila prepričana, da so poslani darovi namenjeni za — bero.«
Tako je bil Jaka ob med in ob dekleta. Ostal je do dane^, kar tako. Vzel bi pa dekleta, ki bi ne jemala samo medu, ampak vzela tudi nje^a.
Čebelar Jaka take še čaka. Dekleta, ki ste za to, pohitite, da se ne boste kesale, ker je letošnji predpust prav kratek.	Frč.
-L...!......;....i....i....I....;...I....I....r
Odp'ticL rvx>c ln cLcua^
SO g'to&ct '\3'faicL...
t LAKMAYER FRANC
Due 24. decembra 1946 je umrl na Vrhniki Franc-Lakmayer, duhovni svetnik v pokoju. Rojen je hi! 24. julija 1863 v kraju Hosin pri Čeških Budjevicah. Kot dvajsetletni mladenič je prišel v Ljubljano in vstopil v semenišče. Svojo duhovniško službo je opravljal nekaj let na Notranjskem in potem v Št. Joštu nad Vrhniko. Tu ni bil samo duhovnik temveč tudi učitelj na tedanji ljudski šoli. V Št. Joštu je začel čebelariti in postal je strokovnjak v čebelarstvu. S svojo knjigo »Umni čebelar«, ki je izšla v Mohorjevi družbi, in s številnimi članki je svoječasno mnogo prispeval k razvoju slovenskega čebelarstva. Knjiga je doživela dve izdaji. Dolgo časa je bila edina učna knjiga, iz katere so zajemali svoje znanje preprosti čebelarji. Kljub raznim pomanjkljivostim jim je prav dobro služila.
Po večletnem službovanju v Št. Joštu je bil premeščen v P reti vor na Gorenjsko, kjer je zopet posvetil ves prosti čas ljubljenim čebelicam.
Za časa službovanja v Št. Joštu se mu je okolica Vrhnike tako priljubila, da je leta 1933. prišel uživat svoj zasluženi pokoj na Vrhniko, kjer si je kupil malo hišico. Med nami je prebil 33 let; skromen, dober in le malo poznan	nas	je	zapustil. Mnogi ga	bomo ohranili v najlepšem spominu in
mu ostali	hvaležni	za vse njegovo delo, ki ga je tako jvožrtvovalno vršil med
slovenskimi čebelarji.
•
t JERE JAKOB
Jere Jakob je bil rojen 1. januarja 1900 na Kupljeniku pri Bohinjski Beli. Po dovršitvi osnovne šole je ostal na domačem posestvu in ga opravljal skupno s svojimi brati. Bratje so si vzajemno nabavili tudi čebele in jih prav tako vzajemno oskrbovali. To je bil preprost poizkus čebelarskega kolektiva, ki se je prav dobro	izkazal. Čebele so izborno uspevale in
Znideršičevi	panji, v katerih je ta kolektiv čebelaril
od vsega početka, so se od leta do leta bol j množili.
Med okupacijo se je Jakob že zgodaj vključil v osvobodilno gibanje. Kasneje je odšel k partizanom in padel za svobodo tik pred njenim svitom, 4. februarja 1945. Njegovo truplo počiva pod Sv. Mohorjem.
“L i 1...J
CjlÖkJIjCiA^Lx p03r\xicr\xx!lvüx
 f 1-......1	L----i ~i-....i
XX
»	*■...t r....\ i
Pod /.gornjim naslovom otvarjamo nov kotiček v našem listu. Nov seveda ni popolnoma, kujti v prejšnjih letnikih Slovenskega Čebelarja ga ni manjkalo skoraj v nobeni številki. Nov je kvečjemu po svojem imenu. Včasih se je imenoval ^Kotiček zu radovedneže«, sedaj pa smo gu prekrstili v »Čebelarsko posvetovalnico« • Nov je morda zaradi tega, ker ga v lanskem letniku ni bilo, deloma pa tudi zaradi tega, ker bo drugače urejevan, kot je bil pred vojno. In o tem je treba spregovoriti nekaj besed.
V kotičku bomo priobčevali vprašanju, ki se pojavljajo v splošni čebelarski praksi, a si nanju čebelarji ne znajo sami odgovoriti. V njem pa bomo prinašali tudi odgovore, ki jih bomo prejeli od svojih čituteljev. Od čituteljev? Da — poudarjamo: ...ki jih bomo prejeli od svojih čitateljev.
Doslej je bila navada, da je na vprašanja odgovarjalo uredništvo, seduj pa prepuščamo ne samo vprašanja, temveč tudi odgovore svojim bralcem. Tako nuj postane ta kotiček nekaka javna tribunu, na kateri bo imel pravico vsakdo nastopiti, vsakdo vpraševati in odgovarjati.
V nekaterih tujih čebelarskih listih jo ta način že dalje času vpeljan in se je prav dobro obnesel. Uredništva prejmejo včasih toliko odgovorov, da jih ne morejo sproti objaviti in se vlečejo objave skozi več številk zapored. Natisnejo namreč vse odgovore, kolikor jih dobe, pa četudi se tičejo istega vprašanju in se v bistvu ne razlikujejo med sabo. Včasih pa se razvije o kukem vprašanju zanimiva debata, v kateri pridejo do i/.ru/.a najrazličnejša mnenja, ki problem vsestransko osvetlc in dostikrut celo poglobe. Upamo, du naši bralci ne bodo zaostajali za svojimi inozemskimi tovariši, upamo, da sc bodo pridno oglašali, da bo kotiček v vsaki številki poln in da ga bodo vsi z zanimanjem prebirali.
Našu želja je, da bi postal ta kotiček obenem nekaka šola za dopisnike, du bi si preko njega utrli tisti, ki imajo količkaj žilice za pisanje, pot v sotrudniške vrste Slovenskega čebelarja. Kratki odgovori, ki se lahko razširijo v kratke razpravice, nudijo vsakomur najlepšo priliko za začetniško vežbunje v sestavljanju strokovnih člankov. Zato s pogumom na delo! Evo prvih vprašanj!
VPRAŠANJA
I.	Ali je sončnica za čebelarstvo koristna medovita rastlina? Zc od mladih lel se zanimam za čebele. V teku svojega dolgoletnega čebelarjenja sem se pri njih marsikaj naučil. Star sem postal, toda učenja še vedno ni konec. Še se pojavljajo vprašanja, ki jih sam ne morem razvozljati. Tako je tudi s stvarjo, o kateri nameravam dunes govoriti.
Do leta 1942. sem imel kljub skromni ajdovi paši na jesen vedno polne panje muh. Prišla pa je vojna in kmetje so začeli na priporočilo okupatorskih oblasti sejati sončnice. Posejali so jih vsako leto več in čebelarji, ki smo vedeli, da je sončnica zelo medovita rastlina, smo z zadovoljstvom spremljali ta pojav. Vsi vemo, da sončnice dobro medijo, dejstvo pa je tudi, da čebele na njih prenočujejo in se nuslednje jutro ne vrnejo več v panje. Na večer sem že večkrat pregledal sončnice in našel skoraj ha vsaki izmed njih po nekaj čebel. Ko pa sem šel zjutraj na vse zgodaj pogledat za njimi, nisem našel niti ene več tam, pač pa marsikatero mrtvo na tleh. Tudi v bučnicah se čebele zadržujejo čez noč, toda v njih ostanejo žive, se zjutraj spet opomorejo in odlete domov. Mnenja sem, du izločajo sončnice neko opojno snov, ki čebele omami, da se ne morejo zvečer pravočasno vrniti domov, tla tam če/, noč izginejo in pomrjejo.
Sedaj imam vsako leto po ajdi nezasedena medišča in ncmcdcne sate. Mnogi čebelarji v našem kraju se prav tako pritožujejo in ne vedo, kaj je temu vzrok. Lanska jesen je bila še toliko slabša, ker je paša na ajdi že zgodaj prenehala in so se čebele zaletele v zidanice, da bi se tam nasrkale sladkega mošta. Na tisoče jih je privrelo vsak dan k stiskalnicam’, ljudje pa so jih pobijali kar z, metlami, ker so jih pri delu ovirale.
Napisni sein teh nekaj vrstic, da razčistimo vprašanje o koristnosti sončnic za čebelarstvo. Radoveden sem, kakšne skušnje imajo drugi tovariši čebelarji z njimi. Zato jih prosim, da se oglasijo v našem listu in povedo, kaj mislijo o umiranju čebel na sončnicah in o praznih mediščih po končani ajdovi paši. — Spegel Franc, Velenje.
2. Tuje gnezdo v čebeljem panju. V nekem panju sem imel čez leto spravljene prazne satnike; žrelo panja je bilo deloma odprto. Ko sem hotel v začetku oktobra satnike prenesti drugam, sem postal na enega pozoren, ker je bil mnogo težji od ostalih. Na notranji strani ene izmed pokončnih letvic sem opazil kepo neke trdne snovi. Ta snov se je držala letvice po vsej njeni dolžini. Videti je bilo, kot da je kepa iz gline. Kasneje sem ugotovil, da je bila v resnici iz te snovi. Ko sem gmoto s kladivom razbil, so začeli padati iz nje za svinčnik debeli, rdečkasti, skoraj prozorni kokoni. V kokonih so bile ploščate, kake 3 cm dolge ličinke. Ležišča posameznih ličink so bila ločena med seboj s tenkimi vmesnimi stenami iz gline. Vseh ličink je bilo najmanj 20.
Rad bi vedel, če nisem s tem razdrl gnezda kakemu čebeljemu škodljivcu ali morda samo kukeniu nedolžnemu mrčesu. — Žunko Ivan, Litija.
3. Ušivost. Prosim za nasvet, kako naj odpruvim ušivost pri čebelah. Pred vojno mi ni bila ušivost znana, zdaj pa se spak drži v panjih že eno leto. — Bajc Jože, Povirje pri Krškem.
4. Črne čebele. Luni poleti se je pojavilo v mojem čebelnjaku mnogo črnih čebel. Prosim za pojasnilo, kaj je bilo temu vzrok. Menda niso bile čebele bolne!' — Sinajdek Ivan, Ljubljana.
Al’ prav se piše plemenitev ali praha...
(Čebelarska parodija, prosto po Prešernu.)
Hud boj razvnel se je med čebelarji, kaj prav je: plemenitev ali praha.
Za dve besedi je nastala zdraha, da kmalu bi se mahnili z loparji.
Ko so potihnili besed viharji in smo otresli so posledic straha, smo vkup stopili, kar nas je od »faha«?. in to sklenili kot miru čuvarji:
Ce matice, ko so oplemenjenc, bolj pridno ležejo kot opražene, potem naj kar velja beseda vaša.
A če so opražene kaj več vredne, končane bitke naše so besedne: potem je končna zmaga vendar naša.
WxJLl feujLiuJc
 i i. ! I ; t i I j i S l i
S papriko denaturiran sladkor. 2e
večkrat sem čital v čebelarskih listih
o	škodljivosti paprike, primešane sladkorju za krmljenje čebel. Neki čebelar, kakor čitamo v Slovenskem čebelarju za mesec april 1941 na str. 6?., se je paprike v sladkorju tako prestrašil, da je hotel sladkor iz strahu, da se mu bodo čebele z njim zastrupile, vrniti čebelarski zadrugi, dasi ga je naročil in plačal.
Od leta 1924. do 1936. sem služboval na jugu naše tedanje države, v Prizrenu, Orahovcu in Djakovici. V teh krajih se vršijo tedensko tržni dnevi, ob katerih prinaša narod na trg razne kmečke pridelke. Med temi pridelki je tudi mnogo suhe, v prah stolčene hude paprike. Prodajalec jo postavi v majhnem odprtem lesenem zaboju pred sebe na tla. V prvih toplih spomladanskih dneh, v mesecu februarju in marcu, se čebele kaj rade zbirajo okrog teh zabojčkov, sedajo na papriko in jo izsr-kavajo. Ce hoče prodajalec napolniti kupcu papirnati omot s papriko, čebele komaj odžene; tako so vsiljive. Toda kmalu nato se zopet zberejo na prejšnjem mestu in srkajo papriko dalje. Takšni prizori se dogajajo po vsem tržišču. Čebele pritiskajo tamkaj na papriko tako kot pri nas jeseni ob slabi paši na stiskalnice za grozdje in sadje. To sem opazoval celih 12 let svojega bivanja na jugu. V poletnih mesecih seveda lega nisem opazil, ker se paprika tedaj ne prodaja, temveč le v zimskem času in zgodaj spomladi.
Tz navedenega sledi, da paprika ni kvarna za čebelji organizem. Ce bi bila, bi se moralo to pokazati tudi v družinah. Tedaj sem čebelaril tam doli v kranjičih. Panje sem skrbno nadziral in opazoval, pa nisem nikdar našel na njih dnu po prvem spomladanskem trebljenju nobenih mrtvic, čeprav so čebele ravno ob tistem času prodajalce paprike na trgu močno nadlegovale.
Te vrstice priobčujem samo zato, da no bodo naši čebelarji po krivem pripisovali papriki kakšnih škodljivih
lastnosti. Ce narava sama sili čebele k temu, da jo obletavajo in izsrkavajo, potem inora biti zanje kvečjemu koristna, nikakor pa ne škodljiva. Srbskim tovarišem mora biti ta okolnost itak dobro znana. — Proti denaturiranju sladkorja s papriko bi potemtakem govorilo samo dejstvo, da je njeno rdečo barvo težavno odpraviti pri sladkorni raztopini in da postane zaradi nje celo satovje rdeče.
Tovariša urednika prosim, da poda k mojim izvajanjem svoje strokovno mnenje.
Želim veselo in medeno novo leto. kajti letošnje jo bilo v vsem prevaljskem okraju zelo slabo. Še dosti slabše, kot je bilo leto 1940.
Nadi učni k Jakob.
Op. ur.: Ker posušena in v prah stolčena paprika gotovo ne vsebuje toliko tekočine, da bi se jo splačalo čebelam izsrkavati, se mi zdi opazovanje tov. Nadlučnika vsaj v nekem pogledu napačno. Dasi še nisem videl čebel na papriki, bi si vendarle upal trditi, da je niso izsrkavale, temveč nabirale kot obnožino in jo odnašale na golencih zadnjih okončin v panje. Ta pojav pa spada med nagonske zablode. Če primanjkuje spomladi v panjih cvetnega prahu, ki je za odgojo naraščaja nujno potreben, in če ga tudi v naravi ni najti dovolj, si pomagajo čebele s katerim koli nadomestilom, ki je količkaj podobno cvetnemu prahu. Tako so jih videli nabirati moko v mlinih in celo drobno žaganje na žagah ali v mizarskih delavnicah. Zakaj bi jih potem ne zamikala v prah stolčena paprika, posebno če je je toliko skupaj na istem mestu. S tem pa še ni rečeno, da papriko tudi uporabijo v panjih kot hrano. O tem namreč ne odločajo nabi-ralke, temveč mladice, ki so dodeljene ličinkam v celicah kot rednice. Rednice mešajo obnožino z medom in jo pokla-dajo v zibke starejšim žrkam. Obnožino pa najprej temeljito preiščejo, ali je za krmljenje primerna, ali ne. Ako
jim ne uguja, jo zavržejo in pomečejo iz celic. Kakšna usoda zadene pri tem papriko, ne vem. Zato Nadlučnikova opazovanja ne morejo služiti kot dokaz, da je paprika čebelam neškodljiva. Človeškemu organizmu je kljub svojemu žgočemu okusu koristna. Saj vsebuje precejšnjo množino vitaminov A in C. Zanimivo je, da se imamo ravno papriki zahvaliti za odkritje vitaminov, prav tako značilno pa je. da jih v medu do sedaj še niso zasledili.
Neki nemški list je prinesel pred leti tole vest:
Avtobusno kolono, ki je bila natlačena s potniki, je napadel velik roj čebel. Med potniki je nastala panika in dejansko ni bilo prizaneseno nikomur. Več kakor 90 oseb so prenesli v bolnišnico. kjer leže nekateri v skrbi za svoje zdravje. Oddelek gasilcev, ki je hotel razpoditi besne žuželke z vodnimi curki, je moral zbežati. Šele številnim kmetom se je posrečilo čebele pomiriti in poloviti.«
Ali ni to strašno? Kako da se čebelarji še upamo krotiti to razdivjano žival.	Drago Poljec.
Paša na zlati rozgi. V Slovenskem čebelarju iz leta 1946, št. 10, na strani 247. je bila izražena želja, da bi poročali iz Medjimurja o uspehu čebelje paše na zlati rozgi.
Tov. Štampar Rudolf, mizarski mojster iz vasi Puščine, je prepeljal svoje čebele s kostanjeve paše takoj na pašo zlate rozge, in sicer k Dravi poleg varaždinskega mosta. Uspeh bere na zlati rozgi je bil pri vsej suši 8 kg na AZ-panj. To je dokaz za mojo trditev v Slovenskem čebelarju 1946, št. 5—6, da zlata rozga v Medjimurju dobro medi.
Pirjevec,
Čebele prenašajo jajčeca. Tega nisem nameraval poročati, a ker je bilo že vprašanje načeto, bom popisal, kar sem z opazovanji dognal.
Brezinatični družini sem dal za dlan velik, zalezen sat v obliki srčka z namenom. da bi si iz jajčec, ki so bila v njem, vzgojila novo matico. Cez 10 dni sem pogledal v panj in našel srček prazen — gledal sem naprej in našel v sredini panja zalego iste površine ter nekaj matičnikov. Od kod ta zalega, če je prej tamkaj ni bilo in če je iz dodanega sata popolnoma izginila?
V	panju št. H sem imel za y, kg čebel. Ker sem nameraval čebelam dodali rezervno matico, sem jih pustil brez vsake zalege in brez matice. V sa-
tih so imele le nekoliko medu. Namesto da bi jim dodal matico, pa sem napravil tale poizkus:	Na brado panja
sein položil dvoje jajčec z radovednostjo, kaj bo. Čebele so jajčeci sprejele in čez kak teden sem našel od čelnico navzad na drugem satu — moji panji imajo namreč toplo stavbo — v sredini lep matičnik ter na tretjem satu še drugi matičnik. V njih sta se izlegli normalni matici, ki sta se pa na prahi izgubili. Vendar je s tem dokazano, da čebele celo z brade odnesejo jajčeca ter iz njih vzgojijo matice. To lahko poizkusi vsak čebelar. Izreže naj novo zaležen del sata in ga položi izven gnezda na dno panja. Naslednji dan bo sat prazen in jajčeca bodo prenešena v odgojevalno območje. O tem bi lahko poročal še več, a upam, da zgornje vrstice zadostujejo.
Kako čebele prenašajo jajčeca, še nisem videl, vendar si predstavljam, kako to delajo. Čebela napoji jeziček / medom, da postane lepljiv, nato pa se z njim dotakne jajčeca. Ko jajčece obvisi na jezičku, ga odnese v gnezdo* Pi i tem je zaposlenih navadno več čebel.
Lobnik Franc.
Potrebno orodje. V dosti tujih čebelnjakov sem že vtaknil svoj radovedni nos. Videl sem v njih orodje, ki je bilo čebelarjem potrebno, še več pa takega, ki je bilo popolnoma nepotrebno in kvečjemu za napotje. Čebelar ga jo menda kupil samo zato, da si je nekoliko olajšal svoj preobilni mošnjiček.
V	malokaterem čebelnjaku pa sem našel res potrebno stvar, in to je: metla.
Metla sicer ne spada k pravemu čebelarskemu orodju, vendar brez nje skoraj čebelarji ne moremo shajati. Nič kaj prijetno ni vstopiti v čebelnjak, ako je v njem vse razmetano, ako je po tieh še opaziti sledove jesenskega zazimljenja. ako so po kotih razpredemo pajčevine, ako visi v njih vse polno čebel, ki so se vanje ujele in žalostno poginile. Metla ne velja mnogo. Le nekaj dobre volje je treba, pa bo na svojem mestu. In če jo boš enkrat imel. jo boš prav gotovo uporabljal. Potem bo tildi tvoj čebelnjak ves drugačen: čist in snažen, da boš z veseljem stopil vanj.
Čebele, ki ljubijo snago nad vse, naj nam bodo vzor! Od njih se učimo, ako se hočemo prištevati k naprednim čebelarjem. Bodimo napredni ne samo v besedah, temveč predvsem v dejanjih!
Virmašan.
L i i-.
i—1.......1 r 'i j i j"
 r i_________
J t i
NAŠA ZADRUGA IN ČEBELARSKE POTREBŠČINE
Ob ustanovitvi Čebelarske zadruge je stul upravni odbor pred zelo velikimi nalogami. Moral je najprej izvršiti organizacijo po novih pravilih, kar ni bilo lahko. Organizacija še danes ni taka, kakor bi si jo želeli. Morali bomo še vsi skupaj premišljevati o tem, kakšno obliko ji bomo končno dali, kako jo bomo organizirali v globino; v širino nam je to uspelo, kakor nikoli nismo niti sanjali. Saj ima zadruga danes že nad 5740 članov, dočim jih bivše društvo nikoli ni imelo niti 4000. In prav to število povzroča upravnemu odboru vedno večje skrbi: kako bo vse to članstvo preskrbel s čebelarskimi potrebščinami? Moram pa reči, da je to težko nalogo do sedaj reševal z velikim uspehom. Pri današnjih razmerah mu je bila potrebna velika iznajdljivost, da je našel vire raznih že izgotovljenih čebelarskih potrebščin in surovin za izdelovanje takih potrebščin. Ce so čebelarji le količkaj pravični, posebno če vsaj malo poznajo vse to delo, bodo priznali, da zadruga svoje naloge ni rešila le dobro, ampak celo prav dobro. Res je, da ni mogla zadovoljiti vseh izraženih želja, ker je morala biti pač pravična in razdeliti potrebščine na vse strani enakomerno. Napačno bi bilo, če bi dobil eden vse, drugi pa nič. liilo je nerazumevanja in tudi krivične kritike, saj so tudi med čebelarji na žalost taki ljudje, ki ne morejo razumeti pravične delitve.
Največje skrbi so zadrugi delali panji. Naročil je bilo nič koliko, blaga pa skoraj nič. Naš dobavitelj ni zmogel vsega; zato smo se odločili, da si uredimo lastno delavnico. Moti se, kdor misli, da je bilo to lahko delo. Bilo nas je v začetku malce strah, pa je podjetje vendarle uspelo. Tako sedaj izdelujemo panje v dveh delavnicah in lahko ugodimo vsem zahtevam.
Vsak nepristranski čebelar mora tudi priznati, da so naši panji izdelani izredno solidno in natančno. Glede tega se nam ni treba bati konkurence.
Kakor izdelava, tako so vseskozi konkurenčne tudi cene naših panjev. Že marsikdo jih je poskusil izdelovati, pa je kaj kmalu nehal, češ da jih za tako ceno ne more delati. Tudi upravni odbor si ni bil popolnoma na jasnem, če bodo nastavljene cene zadostovale, ker dolgo časa v trgovini ni inogel narediti končnega obračuna; prišla je namreč vmes tudi valorizacija, ki je trajala razmeroma dolgo časa; šele ko je bila ta izvršena, smo mogli narediti bilanco, ki nas je ugodno presenetila. Nismo torej kalkulirali v svojo škodo. Nasprotno! Zato sporočamo svojim članom, da smo sedaj, ko smo si v bilanci na jasnem, ceno panjem lahko znatno znižali. Ne smem reči, da jo znižujemo zato, ker je bila prej previsoka, ampak zaradi tega ker je zadruga imela precej ugodnega prometa z medom — dobili smo ga večinoma iz južnih krajev Jugoslavije — in ta dobiček nam dovoljuje nižje cene.
AZ-panji stanejo sedaj:
Tip I. (z gradilnim satnikom) na	9	satov	760.—	din,	prej	885.—	din
Tip I. (z gradilnim satnikom) na	10	satov	780.—	din,	prej	900—	din
Tip II. (brez gradilnega satnika)	na	9 satov	730—	din,	prej	850—	din
Tip II. (brez gradilnega satnika)	na	10 satov	750—	din,	prej	780.—	din
Točilo (na 5 ali 4 sate) stane sedaj 2850.— din, prej 2950— din; kozica 95— din, prej 129— din; gonilo 697.— din, prej 735.— din; 1 m2 matične rešetke 215.— din, prej 225.— din; satnice v.zameno 28.— din, prej 35— din za 1 kg; satnice za prodaj 183— din, prej 275.— din za 1 kg. — Tako so cene znižane že skoraj pri vseh drugih potrebščinah, a ne morem tu vseh podrobno navesti.
Mislim, da bodo člani s tem novoletnim pozdravom prav zadovoljni, ne smejo pa zameriti, če teh ali drugih potrebščin še vedno ne bo dovolj ali če jih sploh ne bo. Tega nismo mi krivi.	S.	Raič.
SEJA SOTRUDNIKOV »SLOVENSKEGA ČEBELARJA«
Čebelarska zadruga je povabila na dan 29. decembra 1946. sotrudnike »Slovenskega čebelarja« na sestanek, da bi se poruzgovorili o preteklem in bodočem delu pri našem strokovnem glasilu. Sestanka se je udeležilo 21 sotrudnikov, ki so obravnavali vsu pereča vprašanja glede lista in ostalega tiska.
Sejo je vodil tov. predsednik prof. Mihelič. V uvodnem govoru je povedal, da ima sestanek namen: 1. ugotoviti morebitne napake in pomanjkljivosti našega glasila; 2. organizirati dopisniško mrežo in 5. ustvariti načrt za nadaljnje delo. Omenil je, da se ni list še nikoli tiskal v tako visoki nakladi (6000 izvodov), kot se tiska sedaj. 2e to zaupanje nas poziva še k večji .aktivnosti. Skrbeti moramo, du se bo list tudi vsebinsko kolikor mogoče dvignil.
Munjku mu zlasti primernih praktičnih člankov. Dopisovanje podružnic in družin bo treba poživiti, da bo centrala o vsem točno obveščena in po listu vsi čebelarji.
Odsek za propagando in tisk pripravlja Verbičevo delo »Vzrejajmo čim boljše čebele«, čebelarsko terminologijo (izrazoslovje) in ponatis Jugovega »Praktičnega čebelarja«. Dela je torej dovolj, le delavcev premalo.
Ta sestanek je namenjen predvsem	razgovoru o »Slov. čebelarju«. Zato naj
se vsak oglasi k besedi in odkrito	pove,	kar se mu	zdi potrebno za njegovo iz-
boljšanje.
Nato je podal svoje poročilo urednik lista tov. Rojec:
Letošnji letnik je po obsegu	večji	kot kateri	koli prejšnji. Odslej se bo
list	tiskal na 24, v poletnih mesecih	pa na	32 straneh.	Redno izhajanje lista so ovi-
rala razna nujna dela v tiskarni, pa tudi pomanjkanje gradiva v začetku leta. Zaradi tega je moral urednik večkrat sum mašiti nastale vrzeli.
Končani letnik ima 52 člankov in je pri njem sodelovalo 28 tovarišev sotrudnikov. Najbolj stn ga podpirala z gradivom tov. Zoutar in Ločnišknr. Za bodoči letnik je z gradivom kur dobro znložen, suj se gu je že do sedaj nabralo za kake tri številke.
V listu je članke razdelil liu nnčelne, čebelnrsko-tehnične poljudno-znunstvene. specialne in zabavne. Načelni članki so bili v vseh številkah, izmed ostalih pu vedno nekaj praktičnih in znanstvenih.
V listu se je pisalo največ o matici in njeni vzreji, mnogo tudi o prevažanju in izboljšanju pasišč. Pazil je, da je podobne teme priobčeval v isti številki. Najslabše je bil zastopan zabavni del in bo treba temu posvečati v bodoče več pažnje.
Nedokončan je ostal biografski članek o bivšem uredniku, ker je bil tov. Bukovec vedno tako zaposlen, da ni našel časa za razgovor. Upa, da se bo v prihodnjem letniku članek nadaljeval. Urednik je izrabil vsak kotiček v listu in priobčeval tudi na ovitku mesečna navodila. Rubriko »Mali kruhek« je moral največkrat napolniti sam. Zadnji čas ga je podprl s tem drobižem tov. Ločniškar.
Med stalnimi rubrikami je važna zlasti razpredelnica o opazovalnih postajah, ki jo je vodil ing. Rihar.
Tudi »Čebelarsko posvetovalnico« je nameraval vpeljati, pa je dobil šele zadnji čas nekaj vprašanj. Za posvetovalnico se mu zeli najboljši švicarski način: Objavljenim vprašanjem slede v prihodnjih številkah odgovori raznih čebelarjev.
V bodoče bi bilo dobro priobčevati tudi razgled po čebelarskem svetu in morda še kaj.
List je bil razdeljen v glavnem nn dva dela: v strokovni in organizacijski del.
Posebno vprašanje je dopisništvo. Dopisov je na splošno primanjkovalo. V redu sta jih pošiljali le podružnici Črnomelj in Ljutomer. Od drugod je dobil urednik včasih celotne zapisnike sej, ki jih je morul za objavo predelati. Dopisnike bi bilo treba vzgojiti in delo pravilno orgunizirati po podružnicah in družinah. Poročila o paši in drugih ruzmerah v raznih krajih čebelarje zelo zanimajo.
Novi letnik bo dobil tudi novo naslovno sliko. Zanjo je razpisana nagradu 3000 din. Prva številka bo izšla okrog 20. januarja, ostale pa po možnosti vselej do 10. v mesecu.
Končno prosi uavzočne sotrudnike, da brez skrbi in odkrito povedo kaj se jim zdi v zadnjem letniku pomanjkljivo ter da podajo primerne predloge za izboljšanje lista. Pripomni še to, da je primerjal čebelarske liste drugih narodov in
mora ugotoviti, da smo mi, zlasti kar se tiče opreme in kakovosti papirju, mnogo pred njimi. Edino »Schweizerische Bienenzeitung« nas prekosi.
Pri razgovorih o listu je omenil tov. dr. Bezlaj, aa so sotrudniški honorarji pri nas prenizki in da niso v skladu z normami, po katerih se ravnajo druga uredništva. Tov. predsednik je obljubil, da se bo glede tega informiral in poskrbel za zvišanje honorarjev, čeprav mora zadruga prispevati že zdaj za list petino stroškov.
Nato se je razpletel razgovor o propagandnih sredstvih, ki naj bi list čim bolj razširila. Ker bo izšla 1. številka novega letnika v mnogo višji nakladi, bomo poslali list na razne nove naslove: osebam, društvom, organizacijam in tudi v inozemstvo. Zlasti pa naj bi se šole zainteresirale zanj.
Tov. prof. Verbič je rekel, da je razveseljivo, da ima urednik že zdaj gradiva kur za tri številke. Da pa ne bo prišel čez čas spet v zadrego, bi bilo dobro obnoviti tudi take stvari, o katerih se je že včasih pisalo. Vse to bo prišlo prav zlasti začetnikom. Tudi je treba dopisnikom pustiti več prostosti, ker urednik lahko pripomni pod črto, če se v čem ne strinja s piscem članku. Predvsem pn ne bi smel urednik spreminjati strokovnih izrazov, ki so že nekako ustaljeni, n. pr. plemenitev namesto praha.
Tov. prof. Raič je bil proti temu, du bi urednik po svoje spremenil kak članek, ali popravljal stilistične posebnosti, če so te sicer pravilne. Kajti vsak človek ima svoj način izražanju, ki daje članku osebnostni značaj. Te individualnosti popruvki ne smejo zabrisati. Piscu, ki mu je zuuputi, du je jezikovno podkovun, nuj pusti urednik svobodno izražunje.
Tov. urednik je trdil, da člankov vsebinsko ni popravljal in izpreminjul. /u dokaz bi bilo treba kontrolirati rokopise in tiskane članke. Popravljal je samo slovnične napake, napačno sintakso in podobno. Pri besedah istegu pomena je zaradi enotnosti rabil vedno isti izruz. — V debato je poseglo še več udeležencev.
'lov. predsednik je dejul, da hoče vsuk urednik duti listu kolikor toliko svojo noto. Do seduj ni imel urednik dosti kontuktu s sotrudniki in tudi prezaposlen je bil, ker je tako delo za enega preveč. Glede čebelarskih izruzov je pripomnil, du bo izšlu čebelursku terminologija in bodo z njenim izidom nesoglasja odstranjena.
Nato je dal na razgovor, kakšen naj bo odnos urednika do sotrudnikov.
Sprejeti so bili tile predlogi:
Načelnih člankov naj urednik ne spreminja. Napačne članke lahko odloži. Glede stvarnih napak v članku naj se pogovori z avtorjem. Pripomb pod črto naj se po možnosti izogiba. Stilističnih posebnosti naj ne popravlja. Tov. urednik nuj objavlja tudi članke, ki se z njimi ne strinja, ker bodo ti i/.zvali debato in mu pomnožili gradivo.
Tov. urednik je pripomnil, da bo posvetovanje z avtorji naletelo na težave. Lažje bi bilo posvetovunje z uredniškim odborom.
Glede težjih znunstvenih člankov so zborovalci svetovali, da naj bi se brali skupno pri družinah. Strokovno bolj razgledani čebelarji nuj bi pojasnjevali ostalim težje probleme.
Daljši razgovor se je vršil zaradi dopisništva. Tu naj bi prevzele iniciativo podružnice in skušale najti primerne dopisnike pri družinah. Saj je najti med preprostimi čebelarji prav sposobne ljudi za tako delo.
Du bodo naročniki obveščeni o izidu lista, bomo naprosili dnevne časopise za objavo vsebine vsuke številke sproti.
V	splošnem pa so bili zborovalci mnenju, du je tu letnik »Čebelarja« pruv dober po vsebini in tudi oblikovno. Pohvulno so se izruzili o izdatnem obsegu in lepih uvodnih slikali. Urednik pu je pripomnil, da teli slik ne bo mogel obdržati, ker je težko dobiti primerne motive. Glede člankov so se strinjali, da so znanstveni in praktični v pravilnem razmerju. Vedno naj bo vsaj polovica praktičnih.
Ovitek naj se uporabi v bodoče le za manj važne zudeve kot oglase, drobiž itd-Mesečna nuvodila pa naj pridejo v list. u v drugnčni obliki. Rajši naj se problem dotičnega meseca obrazloži v lepem članku, namesto da bi se suhoparno ponavljali stari nauki, ki so jih čebelarji že neštetokrat brali in slišali.
Prav primerne l)i bile za list slike znamenitih čebelurstev in folkloristično gradivo. Da bo mogoče temu ustreči, se bo na predlog tov. predsednika priporočilo zadrugi, du naj ustanovi poseben odsek zn fotografiranje.
Na predlog lov. prof. Verbiču, du nuj bi Zadruga i/.dalu brošuro z mesečnimi nuvodili, je pripomnil tov. predsednik, du je v nučrtu čebelarski koledur, kjer bodo poleg drugega gradivu tudi navodila za vsuk mesec.
Zborovalci so	bili tudi za	to, du bi list izhajal pozimi	v večjem obsegu,
in sicer zato, ker	imajo ljudje	več čusa za čitanje. V zimskih	mesecih naj bi se
objuvljuli bolj načelni članki, v poletnih pa članki bolj praktične vsebine.
Tov. Rožman je predlagal, du bi Žadruga odkupila ruski film o življenju čebel, če bi bilo to mogoče. Tov. predsednik se bo o tem informiral nu kmetijskem ministrstvu pri čebel, referentu tov. Košmerlu. Pripomnil pu je, du se bo izvršni odbor zunimul tudi za češke čebelarske filme.
Po končanem	ruzgovoru o	listu in drugih strokovnih vprušunjih je pozval
tov.	predsednik navzoče, nuj se	po možnosti vsuk obveže, du bo	v prihodnjem letu
prispevul kuk članek za list. Temo naj že danes navede. 16 obiskovalcev se je temu takoj odzvalo in obljubilo napisati čez 20 člankov.
Tov. predsednik je upelirul na zborovalce, naj svoje obljube tudi gotovo izpolnijo. Obenem je sporočil, da je že odboru predlagal, naj se prizna dvema najboljšima dopisnikoma še posebna nagrada. Odloča naj kvantiteta in kvaliteta. Po kratkem posvetovanju so predlagali zborovalci soglasno za nagrado Zontarja Janeza in Guno Franceta. Prvi (Virmašan) ima med sotrudniki največ člunkov, drugi pa je prispeval kvalitetno Vzoren članek »Označevanje matic«. O višini nagrade bo sklepal upravni odbor.
Ker ni bilo več predlogov, se je tov. predsednik zahvalil vsem za sodelovanje in vestno razpravljanje ter po skoro štiriurnem zborovanju zaključil sestanek.
—ar.
DOPISI
Čebelarska podružnic« Celje. Malo se sliši o naši podružnici, vendar vodstvo ne spi, ampak vrši svoje delo bolj po tihem. Odbor podružnice ima v rednih razdobjih svoje seje. Na seji dne 12. julija num je podal delegat podružnice, ki se je udeležil širše seje naše zadruge dne 30. junija 1946 v Ljubljani, daljše poročilo. Na tej seji smo ruzpruvljali tudi o tem, kako bi se povezali s čebelarji v našem južno-vzhodnem predelu, ki smo jih do seduj popolnoma pogrešali med nami. Umestno bi bilo, da bi ustanovili tamkaj Čebelarsko družino. Na tajnikov predlog smo sklenili naprositi šolsko upravo v Planini, Dobju, Slivnici in Kalobju zu sporočilo imen in nuslovov uglednejših čebelurjev, s katerimi bomo skušali navezati stike zaradi razširitve čebelarske organizacije. Končno se je posrečilo najti v osebi tov. Francu Romihu iz Zegurju možu, ki se je žrtvoval ter pomagal, da se je ustanovila dne 24. novembra i‘J46 na sestanku čebelarjev nova Čebelarska družina na Pianini pri Sevnici. Ob tej priliki je imel naš neumorni čebelarski strokovnjak Peternel primerno čebelarsko predavanje, za kur so mu bili vsi nuvzoči čebelurji zelo hvaležni. S to novoustanovljeno družino šteje sedaj celjska podružnica dva-nujst družin.
Na seji 3. novembra je podal tajnik poročilo o delu podružnice v razdobju od zadnje seje. Statistični popis je podružnica predložilu zudrugi z zamudo, a to le po krivdi nekaterih manj delavnih družin. Pri določitvi ajdovih pasišč je podružnica storila pravočasno vse potrebno, kar je zahtevalo Kmetijsko ministrstvo, odnosno zadruga. Za prevoz sta se prijavili sumo dve družini z nekaterimi prevu-ževulci. Zuradi neugodno določenih pasišč in zaradi tega, ker je bil čas za morebitno ureditev stojišča na pasišču prekratek, nekateri čebelarji letos niso peljali svojih čebel na pašo. To pa se je končno izkazalo za dobro, ker zaradi letošnje suše ni bilo donosa. — V praktični tečaj zu vzrejo mutic smo poslali tov. Šlandru, ki se je prej že udeležil teoretičnega tečaja.
Posebno poglavje naših razprav pa predstavlja krmilni sladkor za čebele. Tudi v tem vprašanju je storilo tajništvo podružnice vse, da bi izposlovalo pravočasno in zadostno dobavo krmilnega sladkorja. Ce se je dobava krmilnega sladkorja za čebele v letošnji jeseni zavlekla preko časa, nima pri tem niti najmanjše krivde podružnica. Čebelarska zadruga v Ljubljani se je trudila, da bi prišel sladkor čimprej v roke čebelarjev. Za celjsko okrožje je bil odpremljen iz tovarne Crvenka poseben vagon sladkorja direktno v Celje na naslov naše podružnice, Podružnica je dobila nalog dirigirati določene količine na druge podružnice celjskega okrožja, /a vskladiščenje in nadaljnjo odpremo smo naprosili Okrožno centralo Naproze v Celju (prej Kmetijska družba), ki nam je v tem pogledu slu zelo nu roke, za
kar ji hodi izrečenu posebna zahvala. Upamo pa, da bodo merodajni faktorji storili v bodoče vse, da bo prišel krmilni sladkor pravočasno v roke čebelarjev in da bodo končno le prišli do prepričanja, da je bolje oddati čebelarjem čist sladkor brez primesi, ki nam blago samo podraži in ogabno onesnaži.
Z namenom, da izpopolnimo izobrazbo naših članov, je priredila celjska podružnica pri svojih družinah 7 predavanj, ki jih je imel vse tov. predsednik Peternel. Kakor smo zvedeli, je imel pri svoji družini Pirešica dvoje predavanj tudi njen agilni predsednik Ant. Bratkovič.
To je v glavnih obrisih pregled izvršenega dela celjske podružnice v razdobju 4—5 mesecev. V prihodnjih tednih pa namerava podružnica izvršiti ponoven statistični popis čebelarstva na svojem področju kar najvestneje in kar najbolj popolno. Nadalje se pripravlja na I. redno skupščino, ki naj bi se predvidoma vršila v februarju 1947.
Čebelarska družina Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Tovariš urednik, dovoli še nain nekoliko prostora v našem zadružnem glasilu. Saj tudi pri nas ne spimo. Imamo 23 članov, ki so vsi žo do 25. novembra poravnali lanskoletno naročnino za Slovenskega čebelarja, več kot polovica pa jih je plačalo naročnino že za leto 1947.
Naša čebelarska družina obsega velik okoliš. Vanjo so vključeni čebelarji iz krajevnih ljudskih odborov Pleterje, Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Ptujska gora, Sveča in Stoprce. Od 14. aprila pa do 31. decembra 1946 smo imeli 10 sej in sestankov; dva sestanka sta se vršila pri čebelnjakih, in sicer pri tov. Lampretu Ignacu in Lampretu Francu v Sveči. Izvršni odbor Čebelarske zadruge smo prosili za 2 opazovalni postaji. Prošnja je sicer odobrena, toda tehtnic še vedno nimamo, upamo pa, da jih bomo enkrat vendarle dobili.
Lanska letina ni bila ravno dobra, vendar so čebele nabrale vsaj toliko, da jih ni bilo treba na jesen preveč krmiti in tudi ne združevati. Sladkorja smo prejeli 100 kg, za kar smo prav hvaležni Čebelarski podružnici v Ptuju in Čebelarski zadrugi v Ljubljani. Hvaležni smo jim tem bolj, ker razumemo težave pri dobavi sladkorja-
Lansko leto je bilo pripeljanih na naša ajdova pasišča mnogo čebel. Nekateri čebelarji-prevozniki pa so se pokazali zelo nedisciplinirani. Čebele so postavili, kjer koli se jim je zljubilo, prostori, ki so jim bili uradno določeni, pa so ostali nezasedeni. Opozarjamo take čebelarje, da naj se v bodoče drže reda, kakor se ga drže drugi. Sicer se jim lahko zgodi, da jim bomo čebele poslali domov, ali pa v najboljšem primeru na njih stroške prepeljali na pasišče, katerega bi morali že prej zasesti. Nasprotno pa moramo pohvaliti nekatere druge prevoznike, ki so bili v resnici tovariški. Saj so se celo spomnili naše čebelarske družine in jo denarno podprli, kljub temu da so imeli zaradi neugodnih pašnih razmer same stroške s prevozom. Vsem tem lepa hvala! Čebelarska družina Sv. Lovrenc na Dravskem polju želi njim in vsem dobro mislečim čebelarjem zelo medeno leto 1947.
Govorili smo odkrito in brez vsakega olepšavanja. Ako ne bo prevelike zamere zaradi tega, se bomo kmalu spet oglasili.
DELOVANJE IZVRŠNEGA ODBORA ČEBELARSKE ZADRUGE
28.	seja dne 11. decembra 1946. Satnice bodo stale poslej din 183.—.
Ker je mesto Ljubljana samostojno okrožje, naj se podružnica Ljubljana razdeli tako, da bodo spadale pod njeno področje Čebelarske družine: Burje, Ljubljana, Polje in Vič. Za Čebelarske družine, ki spadajo pod okraj Ljubljana-okolica, naj se ustanovi samostojna podružnica s sedežem v Ljubljani.
Glede delitve dela pri zadrugi bo stavil gospodarski odbor konkretne predloge.
Izvršni odbor zadruge je vzel na znanje poročilo, da se Čebelarska družina Ljubljana rajonizira.
Posameznim članom zadruga ne daje čebelarskih potrebščin na upanje. Dobe jih le podružnice, ki jamčijo za plačilo.
Predsednik tov. Mihelič je poročal o svojem potovanju po ČSR. Navezal je stike s tumkujšnjimi čebelurskimi organizacijami ter posameznimi čebelarji. Povabil jih je, naj obiščejo Slovenijo.
Za tečaj čebelarjev-začetnikov smo zvišali prispevek na din 6000.—. Vsakemu tečajniku smo dali ob zaključku tečaja brezplačne knjige: Čebelarski zbornik, Anton Janša in Čebelne bolezni.
Za pomoč poplavljencem v Albaniji smo odobrili znesek 10.000 din.
Cebelarji-začetniki bodo dobili nekaj satnic brez oddaje voska. Vsak pa mora prinesti potrdilo svoje pristojne podružnice in krajevnega ljudskega odbora, da je v resnici začetnik.
Dadantove panje, ki smo jih dobili od UNRRA-e. bomo prodali v južne predele naše države, kjer je ta sistem v rabi.
Podružnicam bomo vrnili	od preplačila za sladkor	po din	2.50 za vsak	kg.
Ponovno smo znižali cene	AŽ-panjem. Tov. Raič bo	spisal o	znižanju cen	pri-
meren članek za list.
Voditelji obveščevalnih postaj bodo v sezoni medenja raznih rastlin pošiljali zadrugi svoja poročila vsak tretji dan. Za ta obvestila bodo prejeli posebno dopisnice.
Določili smo voditeljem postaj odškodnino za njihova mesečna poročila, prav tako tudi glavnemu poročevalcu.
Zadružna čebelama bo imela stalno v zalogi seme bele in švedske detelje ter esparzete.
Pripravili smo za pomlad 5000 vrbovih potaknjencev. Čebelarji jih lahko dobe po	pet komadov vsake vrste,	podružnica pa poljubno	število,	dokler bo trajala
zaloga. Ostanek bomo gojili v	drevesnici 2—3 leta.
Gospodarski odbor bo ukrenil vse potrebno, da bo dobila naša zadruga nekaj tehtnic.
V zadrugo smo sprejeli 86 prosilcev, izstop Šraja Janka iz Radovljice pa vzeli na znanje.
29.	seja izvršnega odbora dne 30. decembra 1946.
Sejo širšega upravnega odbora naše zadruge, ki je bila sklicana za 29. decembra 1946, smo iz tehničnih razlogov preložili na 19. januar 1947. Vabila bomo pravočasno razposlali.
Zadružna trgovina bo prodajala svojim članom firnež, če ga bo dobila. V nasprotnem primeru bo izdajala članom potrdila, da ga nujno potrebujejo. S temi potrdili ga bodo lahko kupili drugod.
Ugodili smo prošnji Čebelarske družine Logatec in Zagorje ter dovolili predavanje. Isto velja za podružnico Slov. Bistrica.
Gospodarski odsek bo sestavil vlogo na ministrstvo za finance v zadevi obdavčenja čebelarstev.
Pri izvršenem odboru smo ustanovili odsek za prevažanje in zavarovanje čebel. V njem so: tov. Raič kot načelnik in tovariši: Mažgon, Petelin, dr. Podgornik, Rožman, Škof in Turk.
Avtorju knjige »Vzrejajmo čim boljše čebele« smo priznali honorar za tiskovno polo. prav tako prof. Raiču, ki je knjigo jezikovno pregledal.
Izdali bomo brošuro o faceliji in »Čebelarsko terminologijo«. Avtorju smo priznali primerno nagrado.
Konferenca sotrudnikov pri Slov. čebelarju je sklenila, naj dobita sotrudnika tov. Guna iz Zagorja in tov. Zontar iz Virmaš sotrudniško nagrado za leto 1946. Izvršni odbor je priznal prvemu din 500.—, drugemu pa din 1000.-— nagrade.
Za Bežigradom bomo najeli njivo, ki jo bo tov. dr. Bezlaj obsejal s facelijo. Prav tako bo skušal tov. ing. Rihar dobiti v enake namene še eno njivo.
V začasno službo smo vzeli kot pomožno knjigovodkinjo Košir Leopoldino-
Spisek prejemkov in odtegljajev pri uslužbencih zadruge bo vodil v bodoče
tov. Arko.
Zaradi evidence in kontrole bo poslej vse dennrno poslovanje v rokah blagajnika in knjigovodkinje. Vsa izplačila nakazuje blagajnik. Vsak račun, vsako nakazilo in vsak spis, ki se odpošlje v imenu zadruge, morata podpisati dva upravičenca.
V prodajalni smo uvedli bločni sistem. Kot blagajničarka bo poslovala uslužbenka Treo.
Uredniške in sotrudniške honorarje moramo prilagoditi predpisom. Izplačevali jih bomo za vsako številko hkrati in sproti.
Zaradi pomanjkanja voska bodo izdelovali v satnišnici dvoje vrst satnic,. debelejše 13—14 komadov na kg in tanjše 17—18 komadov na kg.
Tovariša Arko in Cvetko naj uredita vse potrebno, da se začne delo v sat-nišnici pravočasno.
Mizar Grom bo napravil 300 A. Ž. panjev, ki bodo izdelani	nalašč	za	daljši
prevoz čebel, na kar posebej opozarjamo tov. čebelarje.
Šoli Janče smo dovolili še eno vožnjo za prevoz opeke z zadružnim avtomobilom. Zaračunali bomo samo bencin in dnevnice za šoferja.
Posamezniki in industrijska podjetja naročajo vosek za svojo porabo. V bodoče bomo mogli ustreči takim naročilom le tedaj, če nam bo nakazalo Zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo še kaj voska. Vse prošnje bo obravnaval gospodarski odsek'.
Ko bodo spisani skontri, bomo ponovno naredili inventuro. Kar ue spada k potrebščinam, naj se izloči.
Pri tvrdki Iglič v Ljubljani bomo naročili več aparatov za električno žičenje.
V	zadrugo smo sprejeli 55 prosilcev. Zadruga je štela ob	koncu	leta	1946
5.455 zadružnikov. V tem številu niso všteti čebelarji v Slov. Primorju.
Izstop iz zadruge je prijavil Arh Franc iz Češnjice.
Originalne platnice.
Kdor hoče imeti v svoji knjižnici Slovenskega čebelarja vezanega v originalne platnice, naj nam pošlje vse tri številke iz leta 1945 in vse številke iz leta 1946. Za vezavo bomo računali samo stroške knjigoveza.
Prvo številko
Slovenskega čebelarja smo poslali vsem zadružnikom razen tistim, ki so list vrnili lansko leto. Te bo izvršni odbor črtal iz zadruge. Prav tako bo črtal iz zadruge tudi tiste člane, ki niso poravnali naročnine za leto 1946. To se bo zgodilo tedaj, ko bomo dobili spiske takih čebelarjev ali pa, ko bomo sami ugotovili, kdo naročnine ni poravnal. Ce je kak član resnično tako reven, da ne more plačati naročnine, ga bo izvršni odbor zadruge na utemeljen predlog podružnice oprostil plačila naročnine za leto 1946.
Naročnina za leto 1947.
Obveščamo vse naše podružnice, čebelarske družine in posamezne člane, da je širši upravni odbor na svoji seji, dne 19. januarja 1947, določil naročnino za list »Slovenski čebelar« na letnih 50 din. Naročnino je moral malenkostno dvigniti, ker smo morali zvišati zaradi novih predpisov tudi uredniški in sotrud-niški honorar. Kljub zvišanju pa bo nastal primanjkljaj, ki ga bo morala zadruga kriti iz svojih sredstev. Nečlani bodo morali plačati 80 din.
Številke 5—4 in 8—9
Slovenskega čebelarja iz leta 1946. so nam pošle. Čebelarji, ki jih imajo in jih lahko pogreše, naj nam jih vrnejo. Radi jih plačamo ali jim damo v zameno kak starejši letnik našega glasila.
Tudi 3. številku
Slovenskega čebelarja iz leta 1945 nam je pošla. Kdor jo lahko pogreši, naj jo odstopi upravi naše zadruge.
Clane,
ki so bili sprejeti v zadrugo lani v mesecu decembru, opozarjamo, da jim nismo poslali lista, ker so nam pošle štiri številke. Plačano naročnino bomo prenesli na leto 1947. Sevedu bodo morali doplačati 10 din.
Nove položnice
Zadružniki naj ne uporabljajo več naših dosedanjih položnic s ček. računom štev. 11-066, ker so postale zaradi spremembe denarnega poslovanja neveljavne. Naš čekovni račun nosi sedaj številko 60-7041-004. Vsem podružnicam smo poslali primerno število novih položnic in naročili, da jih odstopijo nekaj tudi svojim družinam.
Pristopne izjave.
Zadružna uprava še vedno dobiva pristopne izjave brez podpisa, brez navedbe poklica itd. Včasih je katera tako nerazločno napisana, da je ne moremo razbrati. Take pristopne izjave mora uprava vrniti. Skrbite torej, da bodo pristopne izjave pravilno izpolnjene in pisane z razločno in čitljivo pisavo.
Volivna pravica
Mnoge podružnice nam še niso poslale poročila o zadružnikih, ki niso imeli vo-livne pravice, kakor smo to prosili z okrožnico št. 16. Treba je poslati tudi negativno poročilo. Rok je že davno minil.
Umrle člane
naj Čebelarske družine javijo z mesečnim poročilom svojim pristojnim podružnicam, te pa upravi zadruge, da jih črta iz imenika svojih zadružnikov.
Ceno panjem
in nekaterim drugim čebelarskim potrebščinam je na predlog gospodarskega odseka izvršni odbor znižal. Glej o tem poseben članek v današnji številki!
Kuha voščin
Voščine bo prevzemala zadružna čebelama v prekuhavanje v času od 1. novembra do 31. maja. Za delo bo računala samo dejanske stroške. S pošiljko ne čakajte do pomladi. Kdor kuha voščine doma, naj takoj pošlje vosek v zameno za satnice, ker jih lako dobi takoj.
Satnice
V	naši satnišnici bodo poslej izdelovali zaradi pomanjkanja voska dvoje vrst satnic, debelejše, ki jih gre 13—14 na kg in tanjše po i?—18 kosov na kg, zadnje seveda le v primeru, če jih bo mogla satnišnica na našem sedanjem stroju izdelovati. Naročniki, navedite pri naročilu, kakšne vrste satnic želite imeti! Za predelavo voska v satnice bo naša trgovina računala samo dejanske stroške in
davek. Ta bo znašal po novih davčnih predpisih 10 % od vrednosti predelanega blaga.
Cebelar-začetnik,
ki želi imeti satnice brez oddaje voska, mora prinesti potrdilo svoje pristojne podružnice, da je res začetnik. V potrdilu naj bo nuvedeno število A. Ž. družin. Taki prosilci pa bodo dobili le nekaj satnic, ker ima zadruga premajhno zalogo rezervnega voska. Upoštevali bomo predvsem prosilce iz tistih podružnic, ki bodo same zbrale vosek in nam ga poslale v predelavo. Čebelarjem začetnikom obenem priporočamo, da naj sami poskušajo dobiti voščine ali vosek, nakar naj prineso blago v čebelarno.
Potaknjence
vrb hočejo imeti nekateri interesenti že sedaj. Tem sporočamo, da jih bomo razpošiljali šele v februarju ali marcu, ko bo vreme toliko toplo, da se bo zemlja, v kateri so sedaj zakopani, odtalila. Naroče pa naj jih že sedaj, da bomo vedeli s kakšnim številom naročnikov je treba računati.
Medovite rastline
Vse člane, ki se zanimajo za medovite rastline, obveščamo, da državna semenarna v Ljubljani nima več naprodaj semena švedske detelje in esparzete. Lahko pa dobite seme bele detelje. Prosilci naj pošljejo semenarni pismeno vlogo in naj navedejo količino, ki jo žele imeti. Vlogo mora potrditi pristojni okrajni kmetijski referent. Semena fa-celije smo dobili tako malo, da smo ga oddali le nekaterim interesentom. Ti so se morali obvezati, da bodo oddali ves pridelek zadrugi. Semen drugih medo-vitih rastlin in rastlin samih zadruga nima. Upoštevajte to!
Čebelarji!
Ce opazite na tržnih stojnicah prodajalce, ki prodajajo vrbove mačice, stopite k njim in jih prijazno podučite, da je trganje in rezanje vrbovih vršičkov prepovedano. Povejte jim, da delajo s tem čebelam veliko škodo, ker jim jemljejo cvetni prah, ki ga čebele potrebujejo za svoje mladice prav tako, kakor otroci kruh. Morda bo lepa beseda več zalegla kakor grožnja s kaznijo. Čebelarji, ki §te člani krajevnih ali četrtnih
l	judskih odborov, pojasnite neukim ljudem, naj ne pustošijo cvetoče narave. Isto velja tudi za resje in druge medovite rastline.
Vezava Slovenskega čebelarja
•Y
Kljub vsej previdnosti se lahko zgodi, da se ta ali ona številka Slovenskega čebelarja zgubi. S tem pa propade vrednost dotičnega letnika, zlasti če izgube ni več mogoče nadomestiti. Trajno veljavo ima le vezan letnik. Zato odda čebelar, ki ljubi red tudi v svoji strokovni knjižnici, vsak letnik, kakor hitro je dokončan, v vezavo. Vezava posameznih knjig pa je mnogo dražja kakor skupna vezava, to se pravi: mnogo dražja kakor vezava večjega števila enakih knjig, Razen tega je lahko skupna vezava okusnejša, ker se knjigovezu pri večjem .številu knjig splača izdelati originalne platnice, ne da bi mu bilo treba zaradi tega zviševati ceno.
Da ustrežemo naročnikom Slovenskega čebelarja, smo se dogovorili z našim knjigovezom za tako skupno vezavo, ki pa bo omogočena samo pod pogojem, če dosežemo primerno število priglasitev. Vezali bomo:
letnika 1945 in 1946 skupaj za ceno......................30	din
letnik 1946 za ceno................................ 28	din
originalne platnice (brez vezave) bomo oddajali	po ceni	16	din
Kdor želi samo platnice* naj to sporoči najkasneje	do	15.	marca Čebe-
larski zadrugi za Slovenijo v Ljubljani, Tyrseva cesta št. 21. Po prejemu platnic mu bo lahko vezavo oskrbel vsak domač knjigovez. Kdor pa Želi, da mu vežemo Slovenskega čebelarja v Ljubljani, naj nam do zgoraj navedenega roka pošlje vse številke v papirnatem omotu, na katerega naj napiši* svoj točen naslov Nepopolnih letnikov, ne sprejemamo v vezavo.
Nadalje opozarjamo člane, da so nam pošle:
3. ševilka Slovenskega čebelarja iz leta 1945,
3.—4. številka Slovenskega čebelarja iz leta 1946 ter
8.—9. številka Slovenskega čebelarja iz leta ,1946.
Kdor bi imel katero od teh številk odveč, naj jo odstopi Zadrugi proti primerni odškodnini. Odkupimo tudi'celotna letnika 1945 in 1946. Z njima bi radi postregli onim čebelarjem, ki so pred kratkim vstopili v našo organizacijo in ju žele imeti.
Obenem sporočamo, da smo morali ceno našemu glasilu nekoliko zvišati. V letu 1947. bo znašala: celoletna naročnina za člane 50 din, za nečlane 80 din. Naročnina je še vedno dovolj nizka in upamo, da nismo s tem nikogar preveč prizadeli. Poskrbeli pa bomo, da bo vsebina v listu čim bolp pestra in čim bolj prikrojena praktičnim potrebam naših članov.
Čebelarska knjižnica
V	najkrajšem času bo izšla knjiga prof. Jos. Verbiča:
Vzrejajmo najboljše čebele!
kot 1. zvezek naše Čebelarske knjižnice. Knjigotržna cena knjige bo 60 din za vezan in 45 din. za broširan izvod.'Našim članom, ki jo. bodo naročili preko podružnic, jo bomo oddajali z 20 % popustom. Prejeli jo bodo torej lahko za 48, odnosno za 36 din. Naročila naj zberejo čebelarske družine na prvih prihodnjih sestankih in-naj jih z denarjem vred pošljejo pristojnim podružnicam.
Čebelarske potrebščine, kl jih ima
Zadružna žebelarna v zalogi:
AZ-panji na 9 in 10 satov Poloviiarji na 9 satov Kranjiči Satnice
Palice za A2-panje na 9 in 1« satov
Tečaji, francoski
Skrnjaki vseh velikosti
Sarnirji, ozki
Zapahi za okenca
Vijaki razne velikosti
Mreže za okenca
Matične rešetke
Kvačice
Šablone za zabijanje kvačk-Zabijači Kvacnice Satniki, nezbiti Zapahi za žrelo na babico Zapahi, dvokrilni Kotniki Žica
Stojala za odlaganje posameznih satov Omelca Pitalniki
Tnrinški baloni brez podstavkov Matičnica (prof. Verbičeva), kranjica Matičnica za plemenilnike Skatlfca za pošiljanje matic Posnemači
Stojala za odkrivanje medenega satja Priprava za zbijanje satnikov Deščice za zažičevanje satnic Sipalniki »Ideal«
Sipalniki, leseni za panje na 9 ali 10 satov Točila za 3 in 4 sate Gonila za točila
Čebelarske maske iz pocinkane žične mreže Noži za izpodrezavanje satja Strgnlje za snaženje A2>panjev Lončki za med: 1U, 1lt, 1 kg Razne etikete DruStveni znaki Članske izkaznice Kolajna »Antona Janše«
List izhaja mesečno. Glavni in odgovorni urednik: Rojec Vlado. Izdaja Čebelarska zadruga za Slovenijo. Tiska Zadružna tiskarna v Ljubljani. Letna naročnina za zadružnike 50 din, za nezadružnike 80 din, posamezna številka 7 din. V inozemstvu
stane list 100 din.