OSNUTEK Družbeni plan občine Ljubljana Bežigrad za leto 1975 UVOD Družbeno ekonomska politika SR Slovenije opredeljuje okvire gospo-darjenja v naslednjem letu tudi v na-ši občini. Upoštevati pa moramo, da je za predvidevanja, tako kot so v re-soluciji napisana potreben velik na-por, zato pa bodo morale delovne or-ganizacije uravnati svoje poslovanje v skladu z republiško resolucijo. To pa ne pomeni, da si za občino Ljub-ljana Bežigrad izmišljamo svojo druž-beno ekonomsko politiko za naslednje leto. Uresničevatt moramo z resoluci-jo opredeljene cilje v največji meri. Tudi startne poziclje ob prehodu v na-slednje kratkoročno obdobje so ne-koliko različne, kot so v republiki. Uvodoma bi opredelili nekaj fcljuč njh problemov gospodarskega in druž-benega razvoja v SR Slovenlji za na-slednje leto, ki pa so lastna tudl beži-grajskemu gospodarstvu. Gospodarska situacija ob prehodu v naslednje leto tti obetajoča. Ce smo lani beležili pre-cejšen suficit v plačilni bilancl, bele-žimo letos že znaten deficit (velja za celotno Jugoslavijo). Strukturna masa se natn slabša v smeri vedno večjega uvoza repromaterrala in zmanjšanja de-teža uvoza opieme. Polovica surovin je še vedno kupljenih v državah s kon-vertibilnim pladevanjem. Možnosti me-njave z deželaml tretjega sveta ne iz-koriščamo. Nastop našega gospodarst va je še vedno neenoten in neorgani-ziran. Stopnja inflacije se še vedno veča. Omeniti bo potrebno tako zunanje vzroke taflacije (tretjino inflacije uvo-iitno), ki se kažejo v nepotrebnem .. uvozu nekaterega blaga, premajhnem izvozu. V ta namen so predvidene olaj-šave pri davkia na dohodek delovnim organizacijam, v kolikor uspe izvoziti določeno proizvodnjo. Izvozno nekon-kurenčnost po eni strani pokrivamo s premijami, po drugi strani pa ob uvo-eu s carinami povečujemo materialne stroške tako, da takšno blago, če ,ie namenjeno izvozu ne dosega konku-renčnih cen na mednarodnem trgu. Omejiti in racionalizirati do potreb-no vse oblike. Realnl OD naj bi rastli z 1 odstotkom, skupna potrošnja za 3 odstotke, splošna potrošnja pa za 6 odstotkov tepod rasti družbenega pro-lzvoda. V procesu družbene reproduk-cije pa bodo v naslednjem letu mofi-no odjeknili omejitveni faktorji kot so to energija, kmetijstvo, surovine, pro-met, i odstotke vseh vrednosti aku-mulacije bo potrebno združevati za energetiko in infrastrukturo. V okviru možnosti ta resolucije o družbeno ekonomski politiki v SRS pa bomo morall v občinl Ljubljana Bežl-grad doseči naslednje cilje: GOSPODARSTVO 0 Gospodarska rast Gibanje gospodarske rasti j« bilo za SR Slovenijo za leto 1974 realno predvrdeno po stopnji 6 odstotkov, no-minalno pa po stopnji 28 odstotkov. Delovne organlzacije v občinl Ljublja-na Bežigrad pa so za leto 1974 pred-videle rast družbenega proizvoda kar po stopnji 32 odstotkov. Največji po-rast v primerjavi z letom 1973 so pred-videvale naslednje dejavnosti: trgovina (indeks 149), industrtja (indeks 139) in gradbeništvo (indeks 135). V obrti pa so planirali stopnjo rasti družbene-ga proizvoda na lanskoletnem nivoju. Primerjava z devetmesečno analizo kaže, r\a je bilo planiranje za celotno gospodarstvo realno: v devetih mesecih letošnjega leta je bilo doseženo 74 od-stotkov planiranega družbenega pro dukta. V dejavnosti kmetijstva je bil planirani družbeni produkt presežen, pa tudi v gostinstvu je bila realizaci-ja zelo visoka (93 odstotkov). Na niž jo realizacijo vpliva predvsem relativ-no nizek družbeni prudukt, dosežen v industriji tn gradbeništvu, kl po abso-lutnih vrednostih predstavlja več kot polovico družbenega prcxiukta cclotne-ga gospodarstva. V letu 1975 predvidena 22 odstotoa rast družbenega produkta ni zadovolii-va. Z ozirom na republiška oredvide-vanja rasti realnega družbenega proiz-voda 6,5 odstotka bodo morale delov-ne organizacrje povečati- družbeni pro-izvod bolj kot so ga predvidevale. Stopnja porasta nominalnega druž-benega proizvoda 38 odstotkov ustreza republiški resoluciji. Zato bodo mora-le povedati družbenl proizvod bolj in-dustrija (planirani indeks 118) in grad-beniStvo (planiranl indeks 122), pro-tnet (planirani indeks 105) ter obrt (planirani indeks 121). 0 Delitev celotnega dohodka Delovne organizacije postavljene pla-ne za leto 1974 (po podatkiii za 6 me- secev) presegajo. 9-mesečna analiza pe-riodičnih obračunov delovnih organiza-cij kaže, da so ustvarili v tem obdob-ju 79 odstotkov planiranega celotnega dohodka, 80° o planiranih porabljenih sredstev in 75 odstotkov planiranega doseženega dohodka. Ostanek dohod- ¦ ka pa so v tem obdobju že dosegh w planiranem obsegu za celo leto. Pre-nizko postavljeni cilji so predvsem re-zultat prenizko ocenjene rasti ceti. Za leto 1975 je značilno, da bo pre-neseno visoko stopnjo rasti cen (indu-strija v prvih 8 mesecih 26,1 odstot-ka, cene na drobno za 23,7 odstotka). Ce se bo pri tej preneseni ravni cen tendenca rasti cen nadaljevala, se bo splošna raven cen gibala v okvirih 23 do 25 odstotkov. Pri taki rasti cen in ob sedanjih. doseženih rezultatih bo moral celotni dohodek rasti z najmanj 40 odstotki, porabljenih sredstev do 30 odstotkov in doseženi dohodek 42 odstotkov, tako da bo ostanek dohod-ka na letošnji ravni. Predvsem grad-beništvo in obrt planirajo bistveno premajhna povečanja. Delitev doseženega dohodka naj sa giblje v naslednjih okvirih: 1974 1975 pogodbene obveznosti 6 7,0 zatonske obveznostd 11 6,1 brutto OD 53 49,0 ostanek dohodka 30 37,9 doseženl dohodek 100 100 Podatki veljajo za prvo1 devetme-sečje 1974. # Število zaposlenih, produktivnost, osebni dohodki Zaposlovanje v letu 1974 je preseg-lo vsa pričakavanja. Rast za 8 odstot-kov je skoraj lrikrat večja od planira-ne v republikl 2,9. Za leto 1975 je predvidena rast 3 odstotke kar pome-ni, da bodo morale bežigrajske delov-ne organlzacije in TOZD konkretno me-njati politiko zaposlovanja. Tudi realnega porasta produktivno-sti nismo dosegli (plan 4 odstotke). Prav tako tudi realni OD niso bistve-no porasli. V tem pogledu pa beži-grajsko gospodarstvo uresničuje plan za leto 1974. Nominalni OD se bodo morali gi-bati 115151306110 z rastjo cen, ariToina stopnja porasta mora zadoščatJ pogo-ju, da se roalni OD ne povečujejo bolj, kot se povečuje produktivriost (9 : 10) in da se izboljša delitveno raz-merje v korist skladov. Brutx> OD naj b: se povečali za 28,5 odstotka (neto 28,9 odstotka) s tem, da bi minimalni bruto OD zna-žal 2400. Struktura na novo zaposlenih je alarmantna. 60 odstotkov vseh novoza-poslenih predstavljajo NKV in priuče-ni delavci. Samo vsak tretji na novo zaposlen delavec je iz Slovenije. Ti delavci pa povzročajo v Ljubljanl bo-leCe probleme na području skupne po-rabe in splošne porabe. Stopnjo zaposlovanja morajo omo-Jiti todustrija, kmetijstvo, gradbeništ- i vo, trgovina, gostinstvo in koraunala, saj vsi presegajo planirane 4 odstot-ke. Indeks 110 (zakonsko predpisano in pospešeno amortizacijo) je ob pri-merjavi z indeksom 126 v letu 1974 za-skrbljujoč (porast cen ihdustrijsklra ,izdelkom v SBS — 9 mes. 26 odstot-kov). ' 0 Akumulativnost Delovne organizacije bodo v nasled-njem letu uspele obdržati stopnjo po rasta akumulacije v sedanjih okvirih, ki je zadovoljiv. Povečati pa bo po trebno amortizacijo, saj le-ta ne bi omogočala enostavne, kaj šele razšir-jene reprodukcije. Delovne organizaci-je morajo zagotoviti za 36,2 odstotka več sredstev za reprodukcijo. 9 Povprečna vložena sredstva Ce opazujemo povprečno vložena osnovna sredstva po namenu, je po-trebno ugotoviti, da vendarle bežigraj-sko gospodarstvo planira večjo udelež-bo opreme v sami strukturi povpreč-' no vloženih osnovnih sredstev. Opre-ma bo v letu 1975 pomenila 58,8 od-stotka vseh povprečno vloženih osnov-nih sredstev. V skupnih sredstvih, vloženih v os-novna in obratna sredstva v letu 1973 je bil delež lastnih sredstev 67 odstot-kov, predvidoma za leto 1974 celo 68 odstotkov, v letu 1975 pa nepričakova-no znižuje bežigrajsko gospodarstvo delež lastnih sredstev na 66 odstotkov planiranih sredstev. Potrebno je korigirati gospodarjenje s sredstvi tako, da bo pozitivna ten-denca večanja lastnlh sredstev zago-tovljena tudi v letu 1975. To velja pred-vsem za trgovino, industrijo (in gostin-stvo. # Mednarodna menjava Podatki kažejo, da so delovne or-ganižacije na podrrrfji' naSe občine za-držane v svojih predvidevanjih, kar se tiče njihovega prodjranja na tuja trži-šča. V gospodarstvu se planira zmanj-šanje deleža izvoza v celotnem dohod-ku gospodarskih organizacij v letu 197* za 8,3 očstotka nasproti letu 1973 in kar za 11,6 odstotka v letu 1973 na-sproti letu 1974. Porast dolarske vrednosti izvoza go-spodarstva občine je planirano za leto 1974 za 16,6 odstotka glede na izvoz leta 1973 ter za leto 1975 za 15,4 od-stotka nasproti planu za leto 1974. Planiran porast izvoza za konverti-bilna področja v letu 1974 znaša 16,5 odstotka, v dežele s klirinškim obrafiu-nom pa 16,2 odstotka, medtefn ko je planirana nižja stopnja rasti izvoza za leto 1975 rezultat piedvsem planirane nižje stopnje rasti jzvoza na klirinško področje. Ce bomo hoteli uresničiti ci-lje, dane v resolucijah o mednarodni menjavi v SFRJ, ker se predvideva predvsem povečanje naše zunanjetrgo-vinske menjave z deželami tretjega sveta, se boiio morale delovne organi-zacije potruditi za povečanje izvoza prav na to področje, ker podatki iz planov kažejo, da se delovne organlza-cije 5e ne zavedajo v polni meri pred- nosti in možnosti, ki se jim ponujajo v menjavi z deželarnl v razvoju. Naj-večji planirani porast dolarske vred-nosti izvcza za leto 19/74 je zabeležen v industrijl (za 51,2 odstotka), medtem ko je plMiiran izvoz za leto 1975 le za 1,6 pdstotka nad ravnijo plana za leto 1974. Padec Izvoza v letu 1974 je planiran le v gradbeništvu za 21 odstotkov gle-de na izvoz v letu 1973, medtem ko so organizacije s tega področja dejavno-sti za leto 1975 planirale za 15 odstot-kov večji izvoz kakor v planu za leto 1974. Se slabša je slika do primerjave z uvozom. Razmerje med planiranim iz-vozom in planiranim uvozom so rtlofi-no slabša. Izvoz je bil leta 1973 za 19,6 odstot-ka večjl od uvoza. Planirani izvoz za leto 1974 ]e le za 8,3 odstotka večji od planiranega uvoza, medtem ko je pla-nirani izvoz za leto 1975 že za 6,6 manjši od planiranega uvoza. Tak negativen trend gibanja raz-merja med izvozom in uvozom je re-zultat mnogo vefije planirane rasti uvoza, kakor pa je planirana rast iz-voza. Planirani uvoz za leto 1974 je po-rastel glede na uvoz 1973 za 28,9 od-stotka, planirani uvoz za leto 1975 pa kar za 33,8 odstotka nasproti planira-nemu uvo/.u 1974. Posebno slab položaj je v obrti, ki je s planlranim izvozom pokrival le 7,3 odstotka planiranega uvoza leta 1974 in v trgovini, ki pokriva planira-ni uvoz le 81,8 odstotka s planiranim izvozom leta 1974 in le 68 odstotkov leta 1975. Industrija planira za leto 1974 za 11,9 odstotka večjl izvoz od uvoza, za leto 1975 pa za 18,2 manjši izvoz od uvoza. Večji planirani izvoz od uvoza ima-ta gradbeništvo ter promet, vendar se tudi tu razmerje med planiranim iz-vozom in planiranim uvozom slabša. Republiška resolucija o dmžbeni ekonomski politiki v letu 1975 predvi-deva rast izvoza za 10 odstotkov, uvo-za pa za 6 odstotkov. Ce smo s pla-hom izvoza lahko zadovoljni pa nlka-kor ne morejo biti plani za uvoz spre-jemljivi (rast uvoza industrije 40 od-stotkov, gradbeništvo 95 odstotkov, obrt 36 odstotkov, promet 36 odstot-kov, trgovina 25 odstotkov). Korenito bo potrebno zmanjšati uvoz tistih artiklov, ki so na razpola-go doma. PTepotrebno je organizirati zunanjo trgovino, saj tako razdroblje-na kot je, ne more ob sedanji krizi v Evropi, lco so tendence zmanjSanja uvoza prisotne v vseh državah, uspeš-no osvajati že tradieionalne trge, kaj šele nova tržiSča. # Zaloge Bežigrajsko gospodarstvo beleži v letu 1974 manjši porast zalog kot zna-ša porast družbenega produkta. Tan-denco je treba vsekakor nadaljevati, saj še vseeno predstavljajo zaloge cca 8 odstotkov družbenega produkta, med-tem ko je v zahodnem svetu normalen delež zalog le v 1 do 4 odstotke druibe-nega produkta. Zmanjšanje zalog bi pomenilo apro- stitev obratnih sredstev, kl Jih sedaj vse preveč dobivajo pri bankah v ob-likl kratkorofinlh kreditov, ki postajajo v tnasi večji kot dolgoročni ln »rednji skupaj. # Likvidnost Več kot tretjino doseženega dohodka je vezano izven bežigrajskega gospo-darstva. Zaskrbljujoča je tendenca vefi-jega porasta obveznosti do dobavite-ljev (146 v letu 1974 — 9 mesecev) kot pa je porast terjatev (indeks 130). Svo-je terjatve pokrivajo delovne organi-zacije s poveCanjem obveznosti. Odpisovanje zastarelth terjatev bi pomenilo resno znaanjšanje akumula- tivne sposobnosti, zato bo potrebno - - medsebojno zadolževanje bistveno ome- jiti. KMETUSTVO HitrejSi razvoj blagovne prolzvod-nje zahteva posebno v našem razdrob-ljenem kmetijstvu dobro organizacijo. Sedanje stanje na tem področju ni zadovoljivo, vendar se s pripojitvijo KZ Crnuče k Emoni odpirajo nove možnosti razvoja in usmerjanja zaseb-nega kmetijstva v naši občinl. Koope-racijske službe pri Emoni pripravlja-jo program razvoja organizlrane kme-tijske proizvodnje. Celoten program bodo skuSale uresničiti s pomočjo ob-činskega sklada za pospeševanje kme-tijstva, lastnih sredstev ter sredster bank ter zasebnih kmetovalcev. Ker je območje oMioe najprlinep-nejše za mlečno proizvodnjo in pro-izvodnjo povrtnln bo šel razvoj ia usmerjanje kmetljske proizvodnjo predvsem v te dve smeri. Na kmetijah, ki bodo preusmeril« svojo proizvodnjo, se bodo morali pri-delki vrtnin in krmnih rastlin poveča-ti tudi za 100 odstotkov in to zlastl z uporabo večjih kojičin umetnih gno-jil in kvalitetnih semen. Na podlagi ugotovltve sedanjega stanja se vidi, da obstcjajo še velike rezerve tako v hek-tarskih donosih kot v prirastku živine in mlečnosti krav. Razpoložljivi viri osnovne voluml-nozne knne dajejo dovolj možnosti za povečanje črede goveje živine In za povečanje proizvodnosti. Proizvodnost se bo poboljSala posebno z naslednji-mi ukrepi in sicer z intenziviranjem • proizvcxinje njivske krroa, proizvodnjo silažne koruze ln lntenziviranjem trav-natega sveta ter z boljšo tehnologijo spravila. Stalež živine, kakor tudi proizvod-nja po enoti bodo morale dvigniti zla-sti perspektivne kmetije, zato bo tre-ba predvsem pri teh izvesti vse uk-repe in jim nuditi finančno pomoč za doseg postavljenih ciljev, z večjo produktivnostjo m večjo površinsko intenziraostjo bodo povečali fizieni ob-seg proizvodnje in zmanjšali ob ustrez-nih ekonomskih pogojih, nesorazmer-je v dohodku nasproti delavcu. Te kmetije bodo tudi sposobn« sprejemati zapušfiena zemljišča v ob-delavo, ki jih bodo prevzemale v dol-goročni zakup od občine, družbenih organizacij In ostalih zasebnlkov. Cim prej bo treba lzdelati občinski pn> storski načrt (po zakonu o tanetij-skib zemljiSčih so občine dolžne do avgusta 1975 izdelati prostorski nafirt), s kateriin se bo uredilo varstvo kme-tijskih zemljišfi pred nesmotmimi po-segi, kakršnih je bilo precej pred uveljavitvijo zakona o kmetijskih zera-ljiSdih. Ko izdelamo ta načrt bo tudi lahko določiti zaščitne kmetije, last-niki zaščitnih kmetlj bodo s tem po-stali interesantni za preusmerjaijje proizvodnje, seveda pa bo treba te kmetije, ki so trenutno nesposobne da jatl večjo proizvodnjo, najprej moder-nlzlrati ln oprerniti s stroj) in potreb- Z uresničevanjem tega finančnega na-črta bo storjen prvi korak k organi-ziranemu pospeševanju zasebnega Kme-tijstva v naši občini. Vsa priza>ieva nja v prihodnjem letu bodo usmerje-na predvsem k celotni organizaciji po-speševalne službe na terenu ter ure-ditvi medsebojnih odnosov med Emo-no in zasebnirni prolzvajalci, zato prvo leto še ni mogoče priCakovati odločil-nih razultatov. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Novo ustanovljena samoupravna stanovanjska skupnost odpira nnve perspektive ln postavlja trdnejše ^e melje v stanovanjskem gospodarstvu v organizaciji in financiran.ju kakor tudi prt programiranju postavljenib nalog. V letu 1974 je bilo zgrajenih v ob-činl Ljubljana Bežigrad 670 stanovanj. V letu 1975 bomo nadaljevali s sta-novanjsko graditnjo v tistih zazidal-nih otoklh, kjer smo začeli z gradnjo ze v prejšnjlh letih. Predvsem bomo nadaljevali oz. pospešeno gradili v Soseski BS — 3, ki je predvidena za usmsrjeno stanovanjsko gradnjo. Se-veda pa se bo nadaljevala gradnja stanovanj za trg, ker je povpraševanje tudl po teh stanovanjih še vedno ve-lifeo. V usmerjeni stanovanjskl gradnjl v Soseski BS — 3 (Stožice) predvideva-mo v letu 1975 dograditev 800 stano-vanj. Za trg bo v letu 1975 dokončanib 464 stanovanj in sicer v Soseski BS — 7 (Ruski car) 360 stanovanj, v Soseski BS — 109 (Crnuže) pa 104 stanovanja. nimi objekti. Potretina sredstva bo moral preskrbeti sklad za pospeševa-nje kmetijstva. branilno kreditna služ-ba Emona ter banke, polovico sred-stev pa naj bi prispeval kmet. Sklad za pospeševanje kmetijstva že razpo-laga z znatnimi sredstvi, ki so natne njena pospeševanju zasebnega femetij-stva v občinl. Sredstva omenjenega sklada so se zbirala dve leti, ta sred-stva pa zaradi objektivnih težav do wdaj ni bilo mogoCe koristiti. Izdelan je predlog tinančnega nafii-ta sklada za leto 1975, kl Izkazuje sledefie postavke: Skupno predvidevamo torej za leto 1975 dogradJtev 1264 stanovanj. Poleg tega pa bo dograjenih cca 150 stanovanj individualmh graditeljev. Tako. bo v naslednjem letu in v le-tu 1974 skupaj zgra]enih 1934 stano vanj. Po srednjeročnem programu do konca 1976. leta bi potrebovali 4101 sta-novanje, pri čemer pa je tnožno glede na sredstva zgradili 3301 stanovanje. Tako bo potiebno za uresničitev sred-njeročnega programa do leta 1976 zgra-diti Se 1367 ali 103 stanovanj več kot jih je v letu 1975 planirano. Zato pa bo potrebno začeti s komunalnim urejanjem zemljišč, da bomo lahko kontinuirano zadovoljevali stanovanj-sko izgradnjo. Zagotoviti bo potrebno, ds bodo sredstva, ki so na razpolago pri Ljub-Ijanskl banki — podružnica za kredi- tiranje stanovanjsk^a in komunalne-ga gospodarstva v polni meri tzkori ščena. Prevladujejo ozki mteresi baok, gradbenih delovnlh organizacij, prema lo pa je družbenega mteresa. StanovBnjski krediti, ki jih dajejo delovne organizacije morajo biti veza-ni na občanovo namensko varčevanje, pri tem pa je potrebno družbeno po-mofi omejiti v okvirni program sta-novanjske gradnje. Da bodo sredstva zbrana oa pod-lagi družbenega dogovora fiimprej iz-korišfiena, tnorajo samoupravne stano-vanjske skupnosti določiti naloge sta-novanjske gradltve in vplivati na po-spešitev sklepanja pogodb z izvajalci in priiakovalci stanovanj. Družbenl dogovor o obiikovanju cen, ki letos ni bil v smislu smernic izkori&čen, mora biti težiSCe dela SSS, saj se mora le-ta zavzeti, da bo ta podpisan. SSS mora stremeti za tem, da bodo zazidalna zemljišča za stano-vanjsko izgradnjo čimpraj komunalno in urbanistično urejena. Prav tako morajo vplivatS na to, da se rok grad-nje skrajša. Prav tako je potrebno poživiti delo zbora stanovalcev, da bo zagotovljeno vzdrževanje in obnova stanovanjskega fonda. TOZD, ki zaposlujejo nove delavco morajo zagotoviti primerne stanovanj-ske prostore, da bodo zaustavilt ln s časoma rešill problem barakarstva na območju Ljubljana Bežigrad. Za uCinkovito spremljanje stano vanjskega gospodarstva je nujno, da samoupravna stanovanjska skupnost čimprej ažurira operativne evidenos, k: so sedaj razdrobljene pri investitor-jih oziroma organizatorjih gradnje za trg. KOMUNALNO GOSPODARSTVO Viri sredstev za komunalno ureja-nje so cestnl sklad, prispevek za upo rabo mestnega zemljišča in proraCun. V skupnero znesku po planu ne bo-mo razpolagali z bistveno večjimi zne-ski (leto 1974 7,350.000). Zbrana sred-stva bodo porabljena za komiinalne objekte po dogovorjenem programu, ki so ga predložile krajevne skupno-sti. IZDATKI: 1. Posojiio hranUno-kreditoemu skladu pri Emona TOZD KOOP 500.000 2. Regresiraiye nakupa urnetnih gnojU in ostalega reprodukcijskega tnateriada • 250.000 3. Regresiranje obrestne mere za nakup kmetijske mehanizacije Jn ostalih prtprav 20.000 4. Regresi za gradnjo silosov, prevetrovainih naprav, prispevek k stiroškom 90.000 5. Oseanenjevanje govedi 120.000 6. Regresi za nafcup plemenske ži,vine 70.000 7. Osebni dohodek področnega pospeševalca 70.000 8. Predavanja, strokovna Uteratura, ekslsurzije 40.000 8. Nerazporejena sredstva 20.000 S k u p a j: 1,180.000 DOHODEK (dotacije) — že nakazano 963.600 MANJKA SE 244.400 PREDLOG PLANA KOMUNALNIH INVESTICIJ V LETU 1975: 1. Ureditev dostopa od Parmove ullce 33 do Podjstja za popravilo vozil 500 m2 asfalta 100.000 2. Asfaltiranje zapadnega hodnika v Pairmovi uiici 360 m' asfalta 25.000 3. Ureditev prostora pr«d objaktom 18—22 150 m2 zalanice 20.000 4. Ureditev zelenice pred Einspielerjevo 5 150 m2 zelenice 15.000 5. Rekonstrukcija hodmiikov na Topni&ki ulici 3200 m2 asfalta 250.000 6. Ureditev zelenic v Celjskl, TopniSkl in Vojkovi ulid 5000 m2 zelandc 1,500.000 7. Aslaltirai»e Koželjeve ulice 1300 m2 aslaita 200.000 8. Ureditev platoja pred Linhartovo 60—68 70.000 9. Gradnja pločnikov na Kamniški ul. I. faza 700 m2 asfadta 260.000 10. Javna razsvetljava na KamniSlki uiici 12 svetilk 100.000 11. Asfalttranje dostopa do hiš na VelikovSki ul. 700 m2 asfalta 150.000 12. Javna razsvetljava Vodovodne ceste — nadaljevaAie 4 svetfflke 55.000 13. Ureditev dostopov ob Tnglavski ul., I. faaa 1200 m2 asfalta 180.000 14. Javna raasvetijava v Mariborski ulici S svetilk 55^00 X5. ReOsomsfcrukciua Lužiško Srbgke ullce 800 mJ asfaJta 180.000 16. Javna razsvetljava na LužiSko Srbskl ullci 4 svetiUce 25.000 17. Uireditev dostopa na Vodovodni ul. St. 38 150 m' astalta 130.000 18. Kanalizacdja Presetniicove ulice 210 m kanala 350.000 19. Rekonstruikeija Popovičeve uiice 1700 m! asfalta 340.000 20. Javna razsvetljava v Popotfčevi uUd 10 svetilk 50.000 21. Kanafeacija v BS-3, nadaljevamje 150 m kanala 300.000 22. Pojačanje JB na Ježici 80 svetilk 25.000 23. Prifietek gradAJe kanalizacide v Klečah 250 m kanala 400.000 24. Ureditev Saveljske ceste 200.000 25. Povezava Vodavodna—Saveljska 500 m1 asfatta 120.000 26. Vodovod v. Tomačevem " 700 m vodovoda 500.000 27. KanaOizacija v Nadgoricd 350 m kanala , 500.000 28. Kanalizacija v BS-1*11/2, Gmajna Crnuče 250mkanala 300.000 29. Uredmev Kamniške Bistrice 250 m sfcruge 300.000 30. Ureditev Gameljske ceste 700.000 3-1. Rekonstrukcija c. Ceneta gtuparja, I. faza 500 m1 asfalta 300.000 32. Vodovod Crnuče — dotacija 100.000 33. Ureditev propustov v Dolu 100.000 34. Razno 80.000 35. Investicitjsko vadrževanje cost 200.000 36. Vadrževanje oest III. reda 200.000 37. Prametna signalizacija 100.000 38. StroSki projekfciranja in nadzar ' 500.000 39. Obvezna rezerva — nerazparejena sredstva 350.000 Skupaj: ~ " ~ " 7,900.000" VIRI SREDSTEV FINANCIRANJA KOMUNALNIH OBJEKTOV V LETtf 1975: I. A — KOMUNALNI OBJEKTI — prOTačun ~ 900.000. II. CESTNI SKLAD 1. Fremešena sredstva 1,500.000 3. Izvtmi priliv 25 % praanltev 1,500.000 3. Izvirai priliv — prispevek za ceste od pogonskega goriva 200.000 ŠkTpaJ: ~ ~ 3,"200.000~ III. FRISPKVEK ZA UPOBABO MESTNBGA ZEMLJISCA~____________ TTPreiieiema šredštva" ~ 200.000^ Izvimi priHv — 5 % praianitev 3,600.000 S k u p a J; 3,800.000 S K U P A J I + II + III 7,900.000 DELTTEV PO NAMENU — plo&iiki, "ulice, parkirilea 11.610 m2 asfalta 2^135300" — zelenice^ parki 5J00 m> zelenic 185.000 — Javna rizsvetljaiva 43 svettk 310.000 — kamalizacija 1-210 m kanala 2,160.000 — vodovod 700 m vodovoda 500.000 — ostalo________________________________________________________2,610.000 Skupaj: 7,900.000 Komunalno podjetje Žale bo v na-slednjem letu zagotovilo vso investi-cijsko tehnlino dokumentacijo in prt-čelo z gradnjo krematorija. Viator bo nadalje zagotovil. cestno prometaio povezavo novih stanovani-skih sosesk s progo Smartinska—To-mačevo In podaljšek proge 14 do So-seske BS — 7. Zavzeti se je treba, da se Cmuški vodovod priključi k Mestnemu vodo-vodu. URBANIZEM PomeinbnejSe naloge na podroCJu urbanizma, kl jih je treba opraviti v letu 1975 na območju občine Ljubiia-na Bežlgrad: Uskladitev urbanističnega programa ta urbanističnega načrta mesta Ljub-IJane s spremenjenimi gospodarskimi razmerami in splošnimi družbenimi potrebami in koristmi, predvsem sprememba nezazidljivth površin v za^ sidljive in sicer v proizvpdne, servis- ne in skladiščne površine ter za blo kovno stanovanjsko izgradnjo Poseb-no skrb je posvetiti obdeiavl območ ja med Vojkovo, Dimičevo ;n loma-čevsko cesto (podrobm- regulacijski načrt). Izdelava in sprejetje zazidalnega načrta za območje zazidainega otoka BP-8 Crnufie, ki je predviden za ser visne in skladiSčne površine. Znsdal-ni načrt je izdelati, upoitevaj.rf po-trebe organizacij združenega dpla po proizvodno senrtsnih površinah. Preveriti je treba eventualno potrebo po prekvalifikaciji stanovanjskih povr-šin v proizvodne površine. Nadaljevanje in sprejetje zazldalne-ga načrta za območje pete zazidalne etape izgradnje soseske BS-7. S to fa-zo bi namreč ta soseska bila v urba-nističnem in komunalnem smislu za-ključena. Izdelava in potrdltev spremensbe za-zidalnega načrta za Sosesko BS-3 Sto- 9 žice v zvezi z zavarovano traso obvoz-nice. Potrdltev spremembe zazldalne-ga načrta za zazidalni otok BS-2/1 (območje tned Linhartovo cesto, Prek-mursko in Vojkovo ulico). Potrditev zazidalnega nafirta za za-zidalni otok MS 12/2 — Jarše za del otoka na območju občine Bežigrad. Nadaljevanje izdelave in sprejetje zazidalnega načrta za zazidalnl otok BS-5/2 tobmofije med Tltovo In Her-bersteinovo ul.) Potrditev spremembe zazldalnega načrta za območje osrednjega dels Gmajne na Crnučah. Nadaljevanje postopka v zvezi z lz-delavo zazidalnega načrta za obmofije zazidalnega otoka BS-111/6 — Tabor. Nadaljevanje postopka v zvezi ¦ sprejetjem zazidalnega načrta za ob-močje zazidalnih otokov BS-203/1 in BS-203/2 — severno od Belinke. Nadaljevanje postopka v zvezi s sprejetjenn zazidalnega načrta za ob-močje zazldalnega otoka BS-203/4 — Podgorica ali pa odločiti,. da se ta otok rezervira za blokovno gradnjo. Izdelava in sprejetje zazidalnih na-črtov za zazidalne otoke oz, tkzv va-ška jedra izven ureAitvenega obmofi-ja mesta Ljubljane ta sicer za BS-201 — Ježa, BS-204 — Beričevo—Brlnje in BS-205. — Videm-Dol. Sprejetje teh za-zidalnih načrtov je nujno potrebno, da se omogoči kmetijskini proizvajal-cem, ki jim je kmetijstvo edinl vir dohodkov, izgradnja in obnovitev nuj-no potrebnih stanovanjskih in gospo-darskih objektov. Prizadevati si je treba zaspremembo odloka skupščine mesta Ljubljane o za-v-arovanju tras avtocest, obvoznih in mestnih cest tako, da ta odlok ne bl negativno vplival na tzgradnjo stano-' vanjskih in proizvodnih ob.iektov. Obravnavanje eventualnih predlo gov skupščine mesta Ljubljane glede sprememb in dopolnitev urbanistid-nega programa in urbanistifinega nap črta mesta Ljubljane. Izvesti je treba kompleksno razlastitev zazidalnega otoka BS-203/5Sentjakob, ki je predviden za tndividualno stano-vanjsko izgradnjo, Ce se ugotovi, da je koitipleksna razlastitev umestna z ozirom na lastništvo zemljišča ta ia-teres investitorjev. Pospešeno jetreba delati v zvezl s pridobitvijo zemljišča, predvidenega za stanovanjsko blokovBO gradnjo, kakor tudi za prnizvodne objekte. Nadaljevanje postopka v zvezl s tzdelavo programskega dela zazidalne-ga načrta za območ.ie zazidalnega otoka BO-1/2 — vzhodno od območja Go spodarskega razstavišča. Izdelovanje programskega dela za-zidalnega načrta za območje zazidaine-ga otoka BS-101/2 — vzhodno cxl Titove ceste. SKUPNA PORABA Rast sredstev skupne porabe naj . bi se glbala za 3 točke pod rastjo družbenega proizvoda. Predvidena ob-remenitev bruto OD bo 29,60 odstotka, tako da bi za maso skupnosti za otroško varstvo od tega namenili 2,32 odstotka in za skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja 11,96 od-stotka. Vse ostale skupnosti pa naj bi se ftaancirale iz 15,32 odstotka. Iz sredstev TOZD pa bi se financirale skupnosti, tako da bi iz mase za bru-to OD zdrnževali 2,63 odstotka, iz ma-se korlgirane davčne osnove 10,72 od-stotka in \z sredstev poalovnega skla-da 0,25 oziroma 1,25 odstotka. S tem bi uresnlčili družbeni dogovor o raz-porejanju dohodka, osebnega dohodka in nekaterlh druglh osebnih prejemkov ter gibanje, obseg in strukture skupne porabe v letu 1975. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V SB Sloveniji se bo začela uveljav-ljati celodnevna šola. V naslednjem letu bodo v 1. in 2. razredu osnovne Lole Franceta Bevka uvedli celodnev-no šolo, s tem da bodo v naslednjih letih program razširih na vse raz-rede. Iz samoprispevka pa bodo v prihodnjem letu začeli zidatj novo osnovno šolo v Crtomirovi ulici in do-datno poslopje osnovne Sole Danlle Kumar. Na čmufiab. bo potrebno nemu-doma zgraditi objekt za 10 prepo-trebnih oddelkov. V letu 1975 predvidevajo tudi vklju-čitev 120 predšolskih otrok v 6 oddel-klh novega objekta v Savskem na-selju, ki je grajen iz sredstev samo-prispevka. Na enak naftn naj bi bil financiran tudi vrtec za 200 otrok v Soseski BS-3. OTROŠKO VARSTVO Na osnovi zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnosti otroške-ga varstva se je v letu 1974 Tconstrui-rala^SIS otroškega varstva, ki bo zasto-pala interese staršev, delovnih organiza-cij po TOZD in delovnih ljudi v krajev-nih skupnostih. Tako SIS omogoča de-lovnim ljudem neposreden vpltv na programiranje in združevanje sredstev ter na izvajanje in uresničevanje na-log s področja družbenega varstva otrok. V dnevnem varstvu je bilo na ob-močju občine Ljubljana-Bežigrad vklju- . čeno 1841 (dne 15. 10. 1974) otrok od 0—7 let v 97 oddelkih. Od tega je bilo 248 dojenčkov. Program dela za leto 1975 pred-videva: — poskrbeti je treba za rekreacljo vseh predšolskib. otrok od 4. leta sta-rosti dalje, Se posebej pa za tiste otroke. kr niso vključeni v VVZ, — organizirati Je treba letovanje otrok šibktti družin, nepopolnih družin in še posebej otrok, kl niso vključeni v VVZ, — poskrbeti je treba za organizira-no varstvo otrok v družinah zlasti za otroke do 3. leta starosti. — izkortstitl je treba vse jjmoglji-vosti za varstvo in vzgojo otrok v KS, ki niso vključeni v WZ, — poskrbeti je treba, da bo vzgoj-no varstvena dejavnost organizirana tako, da bo zagotavljala optimalno uporabo prostorov in kadrov ter da bo doseženo racipnaJno poslovanje v WZ, — registrirati bo potrebno vse raz-vojno motene otroke in piipraviti po-goje za sprejem teh V skupnih sredstvih, namenjenth za telesno kulturo v letu 197f v znesku 10.653.000 din je največji delež sred-stev namenjenih tekmovalnemu športu oz. programu osnovnih organizacij. De-lež le-teh v skupnih sredstvth je 38 odstotkov. Sredstva, namenjena investicijske-tnu in tekočeftiu vzdrževaniu objektov, prlspevek mestni TKS Ljubljana in republiški TKS ter obvezne rezerro pa predstavljajo 57 odstotkov skupnih sredstev nainenjenlh za telesno kul-turno dejavnost v letu 1975. Pozitivna je težnja, da se več napo-rov in sredstev usmeri v sindikalna prvenstva v različnih športnih zvrsteh, ker le-te zajemajo zelo velik del za-poslenih oManov In je to tudi najbolj-ša oblilka množične telesne kulture. Potrebno bo st»riti in vložiti še večje napore in sredstva v populariza-cijo tn organteacijo te oblike telesno kultume dejavnosti.