Kdor boče biti zdrav Kdor želi brani' i
pa vendar piti vsaki dan dobro kavo, ta naj rabi Kathreiner Kneippovo sladno kavo.
Vsled svojega posebnega, od prvih avtoritet ugodno ocenjenega načina pripravljanja, ima Kathreiner Kneippova sladna kava tako priljubljen duh in okus bobove kave.
Kathreiner Kneippova sladna kava je edini pridavek k bobovi kavi, s katerim lahko pripravi vsaka gospodinja ne le izvrstno ugajajočo pijačo, ampak tudi varčuje in koristi zdravju.
Bodite previdni!
Vsled mnogih malovrednih ponarejanj je neobhodno potrebno, da pri nakupu povdarjate ime Kathreiner in vsak zavoj dobro ogledate ali ima kot varstveno znamko sliko župnika Kneippa in pa nadpis Kathreiner Kneippova sladna kava.

Kolo se najbolj »sip NI
Smislu hrai .ti, brez katerega ne more nikdo izhajati, je odprt velik delokrog. Prihranitev kakega krajcarja za starost, volja, otrokom zapustiti kako vsoto in jih tudi drugače opremiti z blagom za življenje, zavarovanje družine za slučaj da umre hranitelj, napravijo iz gospodarskega stališča iz same volje nravno dolžnost.
Kaj pa, če se plemeniti namen izjalovi radi nenadne zgodne smrti.
Zadružništvo, ki objema vedno večje kroge z ozirom na narodno gospodarstvo, je našlo neko novo obliko, pre-skušeno na podlagi vede, katera omogoča dosego smotra brez ozira' na| kratko ali dolgo življenje. Ta uredba se zove — življensko zavarovanje.
Prvo splošno uradniško društvo avstroogrske monarhije si je radi svojih ugodnih zavarovalnih pogojev in radi kulantnosti poslovanja pridobilo med ljudstvom toliko zaupanja,^ da je danes med vsemi udruženji jednake organizacije največja zavarovalnica za življenje in smrt v državi. Premije so priznano nizke. Tako plača 27 leten mož za vsoto 2000 kron, ki se izplača takoj po smrti — nastopila ona kedarkoli — mesečno samo 3'76 kron. Če hoče 30 leten oče svoji novorojeni hčerki ob njenem 20. zvršenem letu pokloniti 4000 kron, plača zato mesečnih 13 K 76 v. Izguba je nemožna, kajti če otrok umre prej, dobi oče vse vplačane premije nazaj, če pa oče prej premine, ni treba nikomur več premij vplačevati, a vkljub temu dobi hčerka celo vsoto za možitev.
Pojasnila v svrho zavarovanja daje vsakomur (vsem stanovom) brezplačno osredno ravnateljstvo prvega uradniškega društva za Avstroogrsko, Dunaj, I. VVipplinger-strasse 25—38.
Bomba
je preizkušena najboljša bela tkanina za žensko in moško perilo. Dobi se edino v narodni veletrgovski hiši R. Stermecki v Celju. Kos 23 m za K 15'50 poštnine prosto po vsaki pošti
Nikdar več
meter amerikanskega platna po 24 v, jelenovo po 30 v, štajersko po 36 v, slovensko po 40 v, savinsko po 44 v, kmečko po 46 v, domestik po 48 v, istri-jansko po 54 v, ho-landsko po 60 v, gorsko po 60 v. Vzorce zastonj in naročila čez 20 kron poštnine prosto po vseh poštah razpošilja samo narodna veletrgovska hiša R. Stermecki v Celju
<R. Stermecki
Samo sedaj
20 m cajgastih ostankov od 1 do 8 m dolgi 8 K, zelo fini 10 K, posebno fini in moderni K 12, razpošilja narodna veletrgovska hiša R. Stermecki v Celju, čez 20 K poštnine prosto po vseh poštah
Zastonj
so skoraj parhasti ostanki v narodni veletrgovski hiši R.Stermecki v Celju. 20 m takih ostankov se dobi v dolgosti od 1 do 8 m za 10 K, fini za 12 K, posebno trpežni in moderni za 14 K

?nifpiljnfl 7nnn 11 fplill sprejema za člane vse pridobitne in gospo-AIIIIIUIIIIl ivcju V ViCIJU darske zadruge in društva kakoršnekoli vrste kakor: hranilnice in posojilnice, mlekarske in sirarske, kmetijske, nakupovalne in prodajalne, konzumne in produktivne zadruge itd.
7nt||i||jnn 7lW3H 11 Polili snu)e in pospešuje poglavitno slovenske iUJlUcIlll AVGJlI V MlJII kmečke Raiffeisenske posojilnice ter kmetijske nakupovalne in prodajalne, mlekarske in druge gospodarske zadruge.
t. j. pravico izvrševati obligatoriCno revizijo zadrug in društev po določilih zakona od 10. junija 1903, drž. zak. štev. 133 je podelilo visoko c. kr. ministrstvo za notranje stvari Zadružni Zvezi v Celju z ukazom od 22. marca 1906 štev. 743.
Denarna Centrala Zadružne lm c Celja ifobŠpoSTr"
merno ter oskrbuje denarno sporavnavo med svojimi članicami.
nonnmn Pflntrnln sPreienl'je denar na obrestovanje v tekočem ra-UCIIUIIIU vvIIIIUIU čunu ali kot hranilne vloge, katere obrestuje po najvišji mogoči obrestni meri in jih izplačuje na zahtevanje poštnoobratno. Rentni davek plačuje Zadružna Zveza sama.
Ppnfrnlll dovoljuje 'n izplačuje zadrugam kredit v tekočem ViCIlllUlll računu ali kot naložbe po kar najbolj mogoči nizki obrestni meri in kar najhitreje.
je imela prometa leta 1909 prilično 15 milijonov kron ter je ista velika dobrota za vse članice.
7(irlrn?nn ?110!H ll Pplill ie clan Splošne zveze kmetijskih zadrug LUUIU£IIU iVCjll V UJIJU avstrijskih na Dunaju, ki izvršuje pri istej tudi obligatoriCno revizijo.
Zadružna Zveza v Celju
društva Zveza slov. posojilnic, ki je bila osnovana 1.1882—1883. Delovanje teh korporacij in njenih funkcijonarjev traja torej že 27 let in je to najstarejša zveza na Slovenskem in na slovanskem jugu sploh.

registpouana zadruga z omejeno zauezo
razteza svoj delokrog po Stajarskem, Koroškem, Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji ter ima namen, pospeševati razvoj zadružnega delovanja v obče-ter zastopati koristi svojih članov v vsakem oziru.
■		
jfl Posojilnica v Celji		I
	u lastni hiši ..Narodni dom 9	t
	Leta 1881 z neomejeno zavezo usta-	
	novljen zavod šteje nad 4300 zadruž-	ffctlTC
M	nikov, ki imajo vplačanih deležev nad	n
	85.000 K ter ima nad sedem milijonov	SčsalOi
	kron hranilnih vlog in nad 350.000 K	
	rezervnega zaklada.	
	Hranilne vloge se sprejemajo od vsa-	
	kega, če tudi ni član zadruge ter se	
	obrestujejo po	
	4 1 2 °0	
	Posojilnica plačuje rentni davek sama,	
	ne da bi ga odtegnila vlagateljem;	
	posojila daje na osobni in hipotek.	
	kredit proti 5%, 51/2%in67o obre-	
	stovanju.	
	Uraduje vsak dan dopoldne od 9. do	
	12. ure, izvzemši nedelje in praznike	
	v«Narodnem domu» v Celju, I. nadstr.	
m fiSjfiš		
9		

1
v Celju, Narodni dom
sprejema hranilne uloge usak delaunik od 8. do 12. ure dopoldne in jiti obrestuje po štiri odstotke ter pripisuje obresti usa-kega pol leta h kapitalu. Rentni dauek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje ulagateljem. Za uarnost ulog jamčijo okraji: Gornjigrad, Seunica, Šmarje, Šoštanj, Oransko in rezeruna zaklada, katera znašata uže nad 300.000 K.
Ker nima hranilnica namena iskati dobička, zato razdeli znatne usote u občekoristne in dobrodelne namene za gori nauedene okraje.
Dosedaj je douolila za dijaške ustanoue 30.000 K, za uodouodne napraue 10.000 K. za naprauo potou 2500 K, različnim učnim zauodom in ustanouiteu slouenske obrtne stro-koune šole 3900 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko-gospodarske namene nad 12.850 K. skupno tedaj okoli 60.000 K.
Slovenci, poslužujte se južnošta-jerske hranilnice pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalagale denar za mladoletne ali varovance in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne in varovance izključno le v južnoštajersko hranilnico.
m
S
f
\
„LfiSTNI DOM"
registrovana kreditna in stavbena zadruga z om. zavezo
m Gaberju pri Celju
C. kr. poštne hranilnice račun štev. 54.366. Telefon štev. 48. | O O O 1
Namen te zadruge je preskrbovati svojim članom po ceni kredit, prevzemati terjatve, pomagati kupovati hiše, zem-
□	Ijišča, ustanavljati podjetja itd. itd.	□ Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, naj je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na vložne knjižice
□	in se obrestujejo po	□
od prvega dne vložitvi sledečega meseca do prvega dne v mesecu vzdiga, v tekočem računu pa od vložitvi sledečega dne do dne vzdiga. Rentni davek za vlagatelja plačuje zadruga sama. Zadruga «Lastni dom» ima v Gaberju tik Celja 28 lepih stavbenih prostorov ki merijo 2 ha 22 a 4 m-na razpolago. Na teh stavi hiše zadružnikom, ki se zato oglasijo pri načelstvu in vplačajo v gotovini vsaj 10° B vrednosti zemljišča in projektirane stavbe. — Odplačevanje kapitala in obresti se vrši v mesečnih ali po posebej do-
□	govorjenih četrt-, oziroma polletnih obrokih. □ Zadružna pravila se dobe v zadružni pisarni vsak dan med
□	uradnimi urami.	□
pisarna je V Celju, flotoVsKa ulica št. 12,1. nadstropje.
Uradni dan je vsako sredo in soboto od 8,—12. ure dop.
												
	1	1	1	I	1	1	I	i	1	1		
												
* .ShflDUfl"
uzajemno zauaroualna banka u Pragi
zauaruje čloueško žiuljenje
po useh kombinacijah, izmed katerih = so najugodnejše naslednje: =
1.	Zfl SliUČfD SITIRII. po kateri — naj se taisla primeri kadarkoli — se izplača zauarouani kapital lakoj dotičnim dedičem.
2.	Zfl DOŽIOCIDC in SmRt. t. j. ako zauarouanec dožiui naprej določeno leto, katero si sam izuoli, se izplača zauarouana istina njemu samemu: ako prej umrje, pa takoj njegouim dedičem. Pri tem načinu se more zauarouati tudi tako, da mu ostane istotoiiko kapitala izplačilnega po smrti, kolikor ga je prejel ob do-žiuelju določene dobe.
3.	Zfl DOBO 20 t. j. ako umrje u teh letih, se izplača zauarouani znesek dedičem; ako pa jih dožiui, potem določi sam, kako se mu naj izplača kapital: ues naenkrat, u dosmrtnih obrokih, ali pa šele po smrti.
4.	Zfl ROKO fllil POROJniriO. katera se začenja dotičniku izplačeuati takoj po enkratni ulogi gotouega zneska, ali pa šele po nekolikih letih, in sicer do smrti.
5.	DOIO OtROKOm. zlasti dekletom, katera se izplača, ko dožiui zauarouani otrok, 18.. 20. ali 24. leto suoje dobe in to tudi takrat, ako je zauaroualec (oče, mati, skrbnik itd.) umrl pred koncem zauaroualne dobe. dasi u tem slučaju, preneha daljnje uplačeuanje zauaroualnine. fiko umrje otrok pred določenim letom se izplača usa zauaroualnina roditelju, zauaroualcu itd., ali pa se prenese ues kapital na kakšno drugo osebo.
Ose te in ostale načine zauarouanja preuzame banka ,.SliflOI3fl" po ugodnejših pogojih in cenejših tarifih. kakor use druge zauaroualnice. Orhutega pa imajo člani banke „SLsflDD£" - ker je uzaiemna zauaroualnica -brez posebnega priplačila, še prauico do diuidende, t. j. do deleža čistega dobička, ki je doslej iznašal po 10. 20, 25 in eno leto celo 48 odstolkou.
Rezeruni fondi koncem leta 1908 .....K 44,437.03G'01
Izplačani kapitali in škode leta 1908 ..... 6,386.492'62
Izplačani kapitali in škode sploh.......103,600 923"59
Plačana zauaroualnina leta 1908 ....... 10,322.857'47
Osa potrebneiša pojasnila o zauaroualnih zadeuah daje radouolino generalni zastop banke „Sl3flOI3£" u liiubljani u lastni hiši u Gosposki ulici št. 12.
Suoji k suojim!
Cdino narodno piuouarniško podjetje!
Delniška družba
združenih piuouaren Žalec in haški trg u Ljubljani
priporoča suojo ueliko zalogo izbornega marčnega in bauarskega piua iz piuouaren Žalec in Laški trg usem p. n. krčmarjem, hotelirjem, restauraterjem in kauar-narjem ter slaunemu občinstuu u mnogobrojna naročila.
točna postrežba.
Družba se je potrudila uredili suoii piuouarni na najmodernejši način s tem. da si ie omislila na Isaškem popolnoma noue stroje, posebno stroje za umetno hlajenje uležalnih kleti in urelnic u zuezi s strojem za izdelouanie ledu — use po najnoueišem sistemu: postauila ie u obeh piuouarnah noue stekleničnice z nainoueišimi snažilnimi in napolnilnimi stroji, naprauila u Žalcu moderne uležalne kleti z nouimi ledenicami ter si u surho pouzdige narodnega podjetja in zboljšanja domačega
.'. piua nabauila tudi najboljše ursle surouin tako popolnoma moderno preustrojeni in z nouejšimi stroji opremljeni piuouarni proizuaiale bodeti najboljša piua. tekmouali z usako turdko in prekašali usa druga enaka podjetja ter delali čast - domači industriji. -
Prua slouenska akcijska družba. — Pruo uečje narodno industrijsko podjetje. — Cdina narodna piuouarna na Štajerskem.
II!	III
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim obratom. Izvrševanje vseh stavbenih del: stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov
itd. iz različnih kamenov in cementa. Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela, kakor: altarjev, obha-jilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih kamnov itd. Brušenje, poliranje in strnganje kamena s stroji. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst, granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in po nizkih cenah. Naprava zidanih ali beto-niranih rodbinskih grobišč (rakev), tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s samotnim ali cementnim tlakom. Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov in udelavanje napisov v iste
Edino nar. kamnoseško podjetje v Celju
ZLX
IVAN PFEIFER
milarna, Spodnja Hudinja, Celje
^ v>----priporoča ^--
svoje izvrstno pralno milo znamka „tiger" kakor tudi vsa cenejša pralna mila ter lug najboljše vrste po nizki ceni. Posebno priporoča toaletno milo z jajčjega rumenjaka in boraksovo vse z lanolinom spojeno ter kremo za britje, vse v najboljši kvaliteti.
j

Priporočljivi preparati!
• c. in kr. dvornega založnika in papeževega dvornega založnika
lekarnarja 6. PICCOLI
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Malinnn rimin izvrsten naraven izdelek v kilogramskih stekle-innlIIIUII ali up nicah po K ISO, v sodih po K 110 1 kg.
7olnHriin tinbfnnn krePi želodec, pospešuje prebavljanje in bblUUtlla llllnflira Odprtje telesa. Steklenica 20 vin.
TolDinafn ninn krepi slabotne, malokrvne in nervozne osebe. btlBlIKUU U1IIU Polliterska steklenica K 2-
flntirrllElimOn Pre'z'<ušen0z<'ravi'0 za revmatične bolezni. Ste-
klenica 50 vin.
lajšajo I ,	,.	,
Skatljica 20 vin., 11 škatljic K 2-
Naročlla se točno Izvršujejo.
Salmijakoue postil c ht$av st in -,?e-heaio sliz



p					■
	llusfrouani flarodni koledar				
	n ! ■ ■	'TM 1910 )Wj[ v ci L Uredil ■ ^FT profesor dr. finton Dolar ^ v kefo XXI. t			j
			icieiei		
					
	■ ■ LAST, TISK IN ZALOGA ZVEZNE TISKARNE V CELJU.				
■					■
KN
"C
Leto 1910
je nav>adno leto ter ima 365 dni; med temi je 67 nedelj in praznikov.
Leto 1910 je 6623. leto julijanske perijode, 8010. po stvarjenju
sveta. — Židovsko leto 5670. — Mohamedansko leto 1327.
*
Sodnijske počitnice.
Oh nedeljah, kakor tudi na božični dan se ne smejo vršiti obravnave. Odreditev obravnave na kak drug praznik je dovoljena le, ako je nevarnost zamude (§ 221 civ.-pravd. r.).
Kot prazniki morajo veljati: 1. in 6. prosinec, svečnica, ozna-nenje Device Marije, Kristusov vnebohod, velikonočni in binkoštni ponedeljek, dan presv. Rešnjega telesa, god sv. Petra in Pavla, vnebovzetje Marije Device, rojstvo Marije Device, god vseh svetnikov, preč. spočetje Marije Device, 26. gruden, na deželnega patrona in razen tega za vsako sodnijo oni verski prazniki, ob katerih dneh v dotičnem sodnem kraju običajno miruje opravilni promet. Zadnjo vrsto praznikov določi in naznani predsednik deželnega nadsodišča za posamezne dele svojega področja (§ 44 just. min. odredbe z dne 5. vel. travna 1897, št. 112 drž. zak.). Sodne počitnice trajajo šest tednov; začno se pri vseh sodiščih dne 15. mal. srpana in trajajo do vštetega 15. vel. srpana. Med sodnimi počitnicami se vrše obravnave samo o političnih stvareh (§§ 222 in 223 civ. pravd, reda in § 47
just. min. odredbe z dne 5. vel. travna 1897, št. 112 drž. zak.).
*
Godovinsko število za leto 1910.
Zlato število..... 11
Epakta ali lunino kazalo XIX. Solnčni krog..... 15
Rimsko število .... 8 Nedeljska črka .... B Letni vladar: Jupiter.
Dvorni prepovedani časi.
kadar so zaprta c. kr. dvorna gledališča.
Dne 28. rožnika (na večer pred smrtnim dnevom Nj. Veličanstva cesarja Ferdinanda I.). Dne 10. kimovca (na večer pred smrtnim dnevom Nj. Veličanstva pokojne cesarice Elizabete). — Vsled posebnih
zadržkov se prelože lahko ti dnevi po najvišjem odloku.
*
Državni prepovedani časi.
Gledališke predstave in javne razveseljave, kakor koncerti, druge zabave z godbo itd. so prepovedani zadnje tri dni velikega tedna, v dan presv. Rešnjega telesa in 24. grudna. Na Veliko noč, na binko-štno nedeljo in dne 25. grudna se smejo vršiti samo predstave v dobrodelne namene in z dovoljenjem politične oblasti, ki ima dajati dovoljenja za gledališke predstave. Javni plesi se ne smejo vršiti tiste dni, ob katerih se gledališke predstave vobče ne smejo ali le s posebnim dovoljenjem vršiti.
*
Cerkveni prepovedani časi.
Obhajati ženitve je prepovedano od 1. adventne nedelje do razglašenja Gospodovega in od pepelnice do bele nedelje.
Premakljivi prazniki.
Ime Jezusovo.............16. prosinca.
Septuagesima.............23. prosinca.
Pepelnica...............9. svečana.
Marija devica sedem žalosti.......18. sušca.
Velika noč..............27. sušca.
Križevo (prošnji dnevi)......2., 3. in 4. velikega travna.
Vnebohod ..............5. velikega travna.
Binkošti...............15. velikega travna.
Sv. Trojica.............22. velikega travna.
Sv. Rešnje telo............26. velikega travna.
Srce Jezusovo.............3. rožnika.
Angelska nedelja...........4. kimovea.
Ime Marijino.............11. kimovea.
Roženvenska nedelja..........2. vinotoka.
Posvečenje cerkva...........16. vinotoka.
adventna nedelja...........27. listopada.
Od Božiča do pepelnice je 6 tednov in 3 dni.
*
Znamenja za lunine krajce.
Mlaj @
Prvi krajec §
Ščep ali polna luna v
Zadnji krajec Q *
Letni časi.
Pomlad se začne 21. sušca.
Poletje se začne 22. rožnika.
Jesen se začne 23. kimovea.
Zima se začne 22. grudna.
Solnčni in lunini mrki leta 1910.
Leta 1910. se bodeta solnce in luna po dvakrat zmračila, v naših krajih bo viden le drugi lunin mrk.
1.	Solnce se popolnoma zmrači dne 9. maja. Mrk se prične ob 4. uri 36 minut, popolen postane ob 6. uri 2 minut zvečer, konec popolnega mrka je ob 7. uri 17 minut, konec mrka sploh je ob 8. uri 44 minut zvečer. Ta mrk bo viden v Avstraliji, v Novi Guineji, na vzhodnih Sudaneških otokih in v južnem Indijskem morju.
2.	Popolni lunini mrk bo dne 24. maja. Mrk se prične ob 4. uri 44 minut, postane popoln ob 6. uri 7 minut, konec popolnega mrka je ob 6. uri 57 minut, konec mrka sploh ob 8. uri 20 minut. Viden bo ta mrk v južnozapadni Evropi, v Afriki, izvzemši severovzhodne kraje, na Atlantskem morju, v Ameriki in v vzhodnem delu Tihega oceana. V Celovcu zaide luna 31 minut prej ko se zmrači.
3.	Solnce se deloma zmrači 2. novembra. Mrk se začne 48 min. popolnoči, konča se ob 5. uri 24 min. zjutraj. Viden bo ta mrk v severovzhodni Aziji, na Japonskem in na severni polovici Tihega oceana.
4.	Luna se popolnoma zmrači dne 16. in 17. novembra. Mrk se prične ob 11. uri 42 minut, postane popoln ob 0. uri 52 minut,
popoln mrk se konča ob 1. uri 44 minut, sploh preneha ob 2. uri 55 minut zjutraj. Viden bo ta mrk v Evropi, Afriki, Aziji, izvzemši
vzhodne dežele, na Atlantskem morju in v Ameriki.
*
Kvaterni in drugi posti.
I.	kvatre, spomladanske ali postne: 16., 18. in 19. svečana.
II.	kvatre, letne ali binkoštne: 18., 20. in 21. vel. travna.
lil. kvatre, jesenske: 21., 23. in 24. kimovca.
IV. kvatre, pozimske ali adventne: 14., 16. in 17. grudna.
Drugi postni dnevi so zaznamovani s f.
Deželni patroni.
Češko: Janez Nepomuk (16. velikega travna) in Venceslav (28. kimovca). -- Bukovina: Janez Novi s Suczave (14. rožnika).
Dalmacija: Hijeronim (30. kimovca). - Galicija: Mihael (29. kimovca) z izjemo krakovskega okraja. — Koroško: Jožef (19. sušca). Kranjsko: Jožef (19. sušca) in Jurij (24. malega travna) se praznuje dne 23. malega travna. — Krakovski okraj: Stanislav (7. velikega travna), se praznuje dne 8. velikega travna.
Hrvatsko: Elija (20. malega srpana) in Rok (16. velikega srpana).
Primorsko: Jožef (19. sušca). Moravsko: Ciril in Metod (5. mal. srpana). — S p o d n j e a v s t r i j s k o: Leopold (15. listopada).
Gornjeavstrijsko: Leopold (15. listopada). — Solno-graško: Rupert (24. kimovca). - Šlezko: Hedviga (15. vinotoka).
- Sedmograško: Ladislav (27. rožnika). — Slavonija: Janez Krstnik (24. rožnika). — Štajersko in Severno Tirolsko: Jožef (19. sušca). — Južno Tirolsko: Virgilij (26. rožnika). — Trst (mesto in okolica): Just (2. listopada). — Ogrsko: Štefan, kralj (20. velikega srpana).
*
Važne letnice iz slovanske zgodovine in drugi važni dogodki iz slovenskih pokrajin.
Dne 1. prosinca 1.1584. dokončan je tisk prve imenitne slovenske knjige: «BibIia, tu je use svetu Pismu Stariga ien noviga Testamenta, Slovenski tolmazhena seusi Juria Dalmatina«.
Dne 1. prosinca I. 1812. uveden je v ilirskih vojvodinah francoski koledar, ki odpravi katoliške praznike, razen nedelj, Božiča,
vnebohoda Kristusovega, vnebovzetja Matere božje in praznika vseh svetnikov.
Dne 3. prosinca 1. 1703. pride princ Evgen Savojski k vojski na Laško potujoč, v Ljubljano.
Dne 12. prosinca 1. 1615. dobe Kacijanarji baronsko diplomo in dne 28. velikega travna I. 1665. grofovski naslov.
Dne 5. svečana 1.1421. napade Žižka Adamite na nekem osredku v Ložnici ter jih popolnoma potolče.
Dne 8. svečana 1.1444. potrdi cesar Friderik v Ljubljani in Kamniku vse pravice in svoboščine.
Dne 12. svečana I. 1774. porodi se Valentin Stanig, obuditelj slovenske zavednosti na Primorskem.
Dne 17. svečana I. 1601. sežgo v Kranju protestantske knjige na trgu blizu «prangarja».
Dne 19. svečana I. 1886. umrl je v Adlešicah v črnomaljskem okraju pisatelj slovenski, Leopold Gorenjec «Podgoriški», porojen 12. listopada 1. 1840. v St. Rupertu na Dolenjskem.
Dne 23. svečana I. 1527. kronan je bil Ferdinand za kralja v Pragi, češke dežele se združijo z Avstrijo.
Dne 24. svečana 1.1721. da Peter Veliki, car ruski, novo ustavo za rusko cerkev.
Dne 27. svečana I. 1275. izroči Rudolf 1. Koroško in Kranjsko vojvodi Filipu.
Dne 3. sušca 1. 1480. sklenil je deželni zbor Kranjski v Ljubljani, pobirati takozvani «turški vinar».
Dne 3. sušca l. 1605. pogori na šentpeterskem predmestju v Ljubljani 53 hiš.
Dne 5. sušca I. 1477. dobilo je mesto Krško mestne pravice.
Dne 8. sušca l. 1553. ustanovi cesar Ferdinand za oslabele rudarje idrijske dvorno bolnico.
Dne 8. sušca l. 1528 potolče Ivan Kacijanar pri Szinjeji blizu Košic vojsko kralja Zapolje.
Dne 8. sušca 1811. 1. odpravi francoska vlada samostan usmiljenih bratov v Ljubljani.
Dne 9. sušca I. 1528. požigali in plenili so Turki že ob polu-osmih pred Postojno.
Dne 10. sušca I. 1573. zahtevajo kranjska duhovščina, potem mesta in trgi v deželnem zboru enakopravnosti zaradi volitev.
Dne 10. sušca I. 1601. razstrele v Radovljici protestantsko cerkev.
Dne 10. sušca I. 1655. porodi se v Ljubljani dr. Ivan Gregor Dolničar pl. Thalberg, zgodovinar kranjski; f dne 3. vinotoka I. 1719.
Dne 12. sušca I. 1528. odženo Turki več stotin kristjanov v Bosno v sužnost.
Dne 1. malega travna 1.1797. pride francoski general Bernadotte v Ljubljano.
Dne 6. malega travna I. 1580. izda nadvojvoda Karol poseben rudarski red za Idrijo, katero je istega leta dobil v svojo last.
Dne 11. malega travna l. 1004. poklonil je kralj Henrik II. graščino Bled škofijstvu briksenskemu.
Dne 15. malega travna I. 1811. zapove cesar Napoleon novo organizacijo ilirskih dežel.
Dne 16. malega travna I. 1257. ustanovitev prve javne bolnice na Dunaju pod češkim Otakarjem.
Dne 1. velikega travna 1.1567. potrdi nadvojvoda Karol v Gradcu vse pravice kranjske dežele, Istre, slovenske marke in Metlike.
Dne 1. velikega travna 1. 1848. povabi grof Lev Thun vse Slovane k slovanskemu kongresu v Zlato Prago.
Dne 2. velikega travna 1. 447. zapove cesar Friderik IV. Ljub-ljancem, da pomagajo mesto utrditi.	, ,. .
Dne 3. velikega travna 1. 1524. pogori Novi trg v Ljubljani z deželno hišo in orožarno.
Dne 3. velikega travna l. 1635. vnel se je v Preboldu in Ostrvici nad Celjem punt.
Dne 7. velikega travna 1. 1797. izroči general Bernadotte vlado kranjske dežele avstrijskemu generalu Meerveldtu in 8. velikega travna odrinejo zadnji Francozi iz Ljubljane.
Dne 8. velikega travna 1. 1070. umori kralj Boleslav II. svoje-ročno sv. Stanislava v neki kapeli v Krakovem.
Dne 8. velikega travna 1. 1561. napadejo Turki Kostel na Kolpi.
Dne 13. velikega travna I. 1615. in 9. svečana I. 1621. potrdi brižinski škof vse stare pravice rudarstva v Gorenjih in Dolenjih Železnikih.	. ,
Dne 3. rožnika 1.1472. sežgo Turki cerkev sv. Petra v Ljubljani.
Dne 3. rožnika 1. 1849. vhod Rusov v Požunj.
Dne 4. rožnika 1. 1471. razgrajajo Turki okolo Ljubljane.
Dne 10. rožnika I. 1592. pride Hasan paša z veliko vojsko pred Vihič, kjer je zapovedoval Josip Lamberški.
Dne 11. rožnika l. 1077. podari kralj Henrik IV. oglejskemu patrijarhu Sigehardu «kranjsko» in «slovensko» (wendische) marko.
Dne 14. rožnika l. 1798. porodi se Fran Palacky, imenitni češki zgodovinar.
Dne 14. rožnika 1. 1810. zatro Francozje kapucinski samostan v Ljubljani, katerega spremene v vojaško skladišče.
Dne 16. rožnika l. 1826. uničijo s posabljanjem puntarske jani-čare v Carigradu.
Dne 8. malega srpana 1, 1703. odpro uršulinke žensko solo v Ljubljani.
Dne 4. malega srpana I. 1521. potrdi nadvojvoda Ferdinand na prošnjo županstva vse pravice, svoboščine in privilegije mestu ljubljanskemu, katere je bilo prejelo od Friderika IV., Maksimilijana ter njiju prednikov.	_ ,, r.
Dne 4. malega srpana l. 1591. f Jakob Petelin (Gallus) v Pragi, porojen na Kranjskem okolo 1. 1550.	,.,,..
Dne 6. malega srpana l. 1418. potrdi Ernest Železni Ljubljani vse
privilegije, katere je dotlej imela.
Dne 7. malega srpana 1.1631. pogori avguštinski samostan v
Ljubljani.	, . , .
Dne 7. malega srpana l. 1809. naloži Napoleon I. Kranjski 15,260.000 frankov kontribucije.
Dne 9. malega srpana I. 1457. poklonijo se Ribničanje cesarju Frideriku IV.
Dne 11. malega srpana 1. 1617. prekorači Markvard, vitez nemškega reda in kranjski vojni komisar, s kranjskim viteštvom in 100 kmeti ponoči Sočo in zapodi 800 Benečanov v beg.
Dne 17. malega srpana I. 1493. pogori vsa Ljubljana in pogine 19 oseb v ognju.
Dne 1. velikega srpana 1. 1373. pogori velik del Ljubljane.
Dne 2. velikega srpana I. 1563. dobi Sebastijan Krelj (v Ljubljani) službo protestantskega pridigarja.
Dne 3. velikega srpana I. 1621. prosijo Štajerci deželne stanove kranjske pomoči zoper ogrskega rovarja Battijanija.
Dne 10. velikega srpana l. 1668. je uničil grozen požar nad polovico Kranja.
Dne 18. velikega srpana 1. 1451. zapove cesar Friderik IV. Kam-ničanom, da pomagajo kopati mestni rov.
Dne 20. velikega srpana I. 1749. pogori ob tretji uri popoldne mesto Kranj.
Dne 24. velikega srpana 1475. je bila pri Lembachu bitka kristjanov s Turki. Takrat je padlo mnogo kranjskih plemičev.
Dne 26. velikega srpana i. 1278. je bil Otakar, češki kralj, v bitki na Marskem polju ubit.
Dne 29. velikega srpana 1. 1526. zmagajo Turki pri Mohaču; Ogrsko in del južnih Slovanov jim pride v oblast.
Dne 31. velikega srpana I. 1589. je umrl Jurij Dalmatin pri sv. Petru poleg Postojne.
Dne 1. kimovca I. 1686. postilo se je mesto Ljubljana ob kruhu in vodi, da bi tako izprosilo naši vojski, stoječi pred Pešto, zmago nad Turki.
Dne 3. kimovca 1. 1313. umrje v Ljubljani Ana, hči češkega kralja Venčeslava, soproga vojvode Henrika.
Dne 12. kimovca I. 1798. je bil porojen pesnik Ivan Vesel (Ko-seski) v Kosezah na Gorenjskem, umrl dne 26. sušca l. 1884.
Dne 13. kimovca I. 1813. so pripeljali 32 voz francoskih ranjencev iz Šmarja v Ljubljano.
Dne 14. kimovca 1. 1449. prepove cesar Friderik sejme na Igu, v Šmarju in na drugih krajih, samo da bi Ljubljančanje škode ne trpeli.
Dne 15.-21. kimovca I. 1812. je bil strahovit požar Moskve.
Dne 16. kimovca l. 1532. so naskakovali Turki Maribor, katerega je izvrstno branil Žiga Višnjegorski ter srečno odbil tri naskoke turške drhali.
Dne 29. kimovca I. 1813. zasedejo avstrijski polki Ljubljano.
Dne 1. vinotoka I. 1533. razglase na Kranjskem s Turki sklenjen mir.
Dne 13. vinotoka I. 1814. pregnali so Francoze iz Idrije.
Dne 16. vinotoka 1. 1809. napade 800 oboroženih kmetov francoskega rudarskega oskrbnika Toulona in ga zapro.
Dne 22. vinotoka I. 1809. naznani streljanje na ljubljanskem gradu in zvonenje po vseh cerkvah, da se je sklenil s Francozi mir.
Dne 25. vinotoka 1. 1784. odpravljen je zatiški cistercijanski samostan.
Dne 27. vinotoka 1. 1835. porojen je bil pesnik Simon Jenko na Podreči, umrl v Kranju dne 21. vinotoka 1869.
Dne 31. vinotoka l. 1851. umrl je Peter Petrovič II. Njegoš, vla-dika črnogorski.
Dne 3. listopada 1. 1443. potolče Ivan Hunjad pri Nisi na bolgarski Moravi Turke, 2000 jih obleži, 4000 pa je bilo ujetih.
Dne 11. listopada 1.870. dal je kralj Ljudevit oslepiti Rastislava, strica moravskega kneza Svatopluka.
Dne 12. listopada l. 18C9. odstranijo Francozje v Ljubljani z vseh javnih in privatnih poslopij avstrijskega orla.
Dne 16. listopada l. 1887. umrl je v Ljubljani slovenski jezikoslovec Fran Levstik, porojen v Retijah na Dolenjskem dne 27. ki-movca I. 1831.
Dne 22. listopada I. 1253. prevzame Otakar češko kraljestvo.
Dne25. listopada 1780. izgotovljen je v Ljubljani Gruberjev kanal.
Dne 26. listopada I. 1800. porojen je bil na Slomu Anton Martin Slomšek, poznejši škof lavantinski, umrl 24. kimovca 1. 1862. v Mariboru.
Dne 28. listopada 1. 1805. pridejo Francozje drugič v Ljubljano.
Dne 30. listopada I. 1433. konec husitske vojne na Češkem.
Dne 3. grudna l. 1809. prisežejo v poslopju deželne vlade vsi javni uradniki ljubljanski novemu vladarju Napoleonu zvestobo.
Dne 4. grudna 1. 1462. razpodi češki kralj Jurij PodSbrad pun-tarje, ki so na Dunaju oblegali cesarja Friderika IV.
Dne 6. grudna I. 1784. je bil v Ljubljani močan potres.
Dne 12. grudna l. 1760. porodi se pravoslovec Tomaž Dolinar.
Dne 24. grudna 1. 1782. zatrl je cesar Jožef mnogo samostanov, med temi tudi Zajčki samostan.
Dne 25. grudna I. 1365. razglasi cesar Karol IV. v Pragi zlato-pečatno pismo.
Dne 29. grudna I. 1600. sežgo na ljubljanskem trgu osem voz
slovenskih protestantskih knjig in dne 9. prosinca 1.1601.zopet tri voze.
*
Okrajšave na vizitnicah (posetnicah).
(Francosko).
p. f. (pour feliciter) p. c. (pour condoler) p. r. (pour remercier) p. f. v. (pour faire visite) p. r. v. (pour rendre visite) p. p. c. (pour prendre conge)
= = voščiti srečo.
izraziti sožalje. = zahvaliti.
naznaniti obisk, -^vrniti obisk. = vzeti slovo.
Razlika v brzini.
V eni sekundi preleti :
elektrika..................
svetloba.................
elektrika v žici na zraku..........
elektrika v žici pod morsko vodo......
zemlja se zasuče okoli solnca.......
zvok v zraku ...............
golob-pismonoša..............
ekspresm vlak...............
vojaški kolesar.............
pešec ...................
444,414.000 metrov 311,090.000 » 36,000.000 4,000.000 29,000.000 » 322 » 22-31 16
4' 4 »
1i »
Vremenski ključ
s katerim vsakdo lahko izve vreme za vse leto naprej, ako le ve, kdaj se luna izpremeni, to je: ob kateri uri nastopi prvi krajec ščip ©, zadnji krajec g in mlaj ©.
Ta ključ je sestavil slavni zvezdogled J.W. Herschel in dunajska kmetijska družba ga je leta 1839. spoznala za najzanesljivejšega. Pomeni pa, kadar se luna izpremeni.
	Ob uri	Po leti	Po zimi	Ob uri	Po leti	Po zimi	
	od 12. opol. do 2. popol.	veliko dežja	sneg in dež	od 12. do 2. po noči	lepo	mrzlo, če ni jugozapad.	
	od 2. do 4. popoldne	izpre-membno	lepo in prijetno	od 2. do 4. zjutraj	mrzlo z dežjem	sneg in vihar	
	od 4. do 6. popoldne	lepo	lepo	od 4. do 6. zjutraj	dež	sneg in vihar	
	od 6. do 10. zvečer	lepo pri sev. ali napadu, dež pri jugu ali jugozap.	dež in sneg pri jugu ali zapadniku	od 6. do 10. dopoldne	izpre-membno	dež pri se-verozapadn. sneg pri vzhodniku	
	od 10. do 12. po noči 'eP°		lepo	od 10. do 12. opoldne	veliko dežja	mrzlo in mrzel veter	
Opomba. Vse leto se razdeli na dva dela, t. j. na leto in zimo; za leto velja čas od dne 15. malega travna do 16. vinotoka, ostali čas pa velja za zimo. — Da se more na ta ključ bolj zanašati, nego na druge koledarje, prepričali so se učenjaki po večletnih opazovanjih.
Deželne barve evropskih držav.
Anglija — rdeče-modro-belo.
Avstro-Ogrsko - državna barva: črno-rumeno; avstr. ces. hišna barva: karminovo rdeče-belo; avstr.-ogrske vojne mornarice
zastava; rdeče-belo-rdeče; avstr.-ogrske trgovske mornarice zastava: rdeče-belo-rdeče (spodnji kos je deljen v rdeče in zeleno).
Badensko - rdeče-rumeno,
Bavarsko modro-belo.
Belgija črno-rumeno-rdeče.
Bolgarija — belo-zeleno-rdeče.
Črnagora — rdeče-belo.
Dansko rdeče-belo.
Francija — modro-belo-rdeče.
Grško — belo-modro.
Hansa-mesta belo-rdeče
Hesensko — belo-rdeče.
Barve avstro
Bosna in Hercegovina — rdeče-rumeno.
Bukovina — modro-rdeče.
Češko -- belo-rdeče.
Dalmacija - modro-rumeno.
Galicija — modro-rdeče-rumeno, tudi rdeče-belo (poljsko) in modro-rumeno (rutensko).
Gorica in Gradiška— belo-rdeče, rumeno-modro.
Hrvaško in Slavonija — rdeče-belo-modro.
Istra - rumeno-rdeče-modro.
Koroško — rdeče-belo (srebro).
Italija — zeleno-belo-rdeče. Meklenburg — rdeče-rnodro-
rumeno. Nemčija — črno-belo-rdeče. Nizozemsko — rdeče-belo-modro. Norveško rdeče-belo-rdeče. Ogrsko — rdeče-belo-zeleno. Oldenburško temnomodro-rdeče. Portugalsko modro-belo. Prusija črno-belo. Rumunija modro-rumeno-rdeče. Rusija — belo-modro-rdeče. Saksonsko — zeleno-belo. Srbija — rdeče-modro-belo. Španija — rdeče-rumeno. Švedija rumeno-modro. Švica — belo-rdeče. Turčija rdeče-zeleno. Virtemberško črno-rdeče.
ogrskih dežel.
Kranjsko — belo-modro-rdeče. Moravsko rumeno-rdeče-modro Ogrsko - rdeče-belo-zeleno. Reka—belo-modro in zeleno-rdeče. Solnograško — rdeče-belo in črno-rumeno.
Spodnje-Avstrijsko -modro-zlato.
Šlezija - črno-rumeno. Štajersko — belo-zeleno. Tirolsko in Predarelsko — belo-
rdeče (Strelci: belo-zeleno). Trst — rdeče-belo-rdeče. Zgornje-Avstrijsko belo-rdeče tudi črno-rumeno.

J(\NUdR «= PROSINEC
c-o-ec-c-
Poljsko:
Styczeri
Rusko: 5InBapb
Dan	Katoliška imena	Nebesna znamenja
1 Sobota	Novo leto. Obrezovanje Gospod.	
2	Nedelja 3	Pondelj. 4	Torek 5	Sreda 6	Četrtek 7	Petek 8	Sobota	Ned. pred razgl. Gosp. Makarij. Genovefa, devica; Salvator, spozn. Tit, škof; Izabela, kraljica Telesfor, p. muč.; Simeon Stolpnik Sv. trije kralji. Razglas. Gospod Valentin, škof; Lucijan, m. Severin, opat; Bogoljub, m.	(L Zadnji krajec 3. ob 2. uri 24 min. popold. ®
9 Nedelja 10	Pondelj 11	Torek 12	Sreda 13	Četrtek 14	Petek 15	Sobota	1. po razgl. Gospod. Julijan in Baz. Pavel I., papež; Agato, papež. Higin, pap. muč.; Božidar, opat Arkadij, muč.; Ernest, škof Veronika, dev.; Bogomir: Leoncij Hilarij, škof; Feliks iz Nole, sp. Pavel, puščavnik; Mavrij, opat	Mlaj 11. ob 12. uri 49 min. opoldne. 5 Prvi krajec 18. ob 11. uri 48 predpoldne. j © Ščep 25. ob 12. uri 48 min. opoldne. Dan zraste za 57 minut. j , Dan je dolg 8 ur 35 min. j do 9 ur 32 min.
16	Nedelja 17	Pondelj. 18	Torek 19	Sreda 20! Četrtek 21 Petek 22, Sobota	2. po razgl. Gosp. Ime Jezusovo Anton, puščavnik; Sulpicij, škof. Sv. Petra stol v Rimu; Priska, d. m. Kanut, kralj: Marij in Marta, muč. Fabijan in Boštjan; Majnrad, opat Neža, devica mučenica Vincencij, muč.; Anastazij, m.	
23	Nedelja 24	Pondelj. 25	Torek 26	Sreda 27	Četrtek 28	Petek 29	Sobota	1. predpepeln. Zaroka Marije Dev. Timotej, škof; Babila, mučenica. Spreobrnitev Pavla ap.; Amand Polikarp, škof; Pavla, vdova Janez Zlatoust, cerkveni učenik Julijan, škof; Marjeta, devica Frančišek Sal., škof; Konštantin, m.	
30	Nedelja 31	Pondelj.	2. predpepeln. Martina, devica. Peter Nol., sp.; Marcela, vdova.	
		
JdNUdR = PROSINEC
Hrvatsko:
Veljača
Češko:
Unor
FEBRUAR - 5VEČ4N
Poljsko:
Luty
Rusko:
t
'I^espajib
Dan	Katoliška imena	Nebesna znamenja
1 Torek 2' Sreda 3 Četrtek 4, Petek 5 Sobota	Ignacij, škof m.; Efrem, cerkv. uč. Svečnica. Darovanje Gospodovo Blaž, škof; Oskar, škof Andrej Kor., škof; Veronika, devica Agata, dev. muc.; Japonski muč.	<5 Zadnji krajec 12. ob 12. uri 24 min. opold. ® Mlaj 10. ob 2. uri 10 min. ponoči.
6j Nedelja 7	Pondelj. 8	Torek 1 9 Sreda 10	Četrtek 11	Petek 12' Sobota	3. predpepeln. Doroteja (Rotija) Romuald, opat: Rihard, kralj Pust. Janez Mat., spozn. ,f P e p e I n i c a. Ciril Aleks., šk. Šolastika, devica; Viljem, pušč. Deziderij (Željko); Adolf, škof Humbelina, dev.; Evlalija, dev.	
13 Nedelja 14' Pondelj. 15	Torek 16	Sreda 17	Četrtek , 18 Petek 19 Sobota	1. postna. Katarina od Riči, dev. Valentin, muč.; Zojil, spoznav. Favstin in Jovita, mučenca f Kvatre. Julijana, dev. muč. Donat in tovariši, m.; Konštancija f Kvatre. Simeon, škof; Flavijan f Kvatre. Julijan, spozn.: Konrad	J Prvi krajec 16. ob 7. uri 30 min. zvečer. © Ščep 24. ob 4. uri 33 min. zjutraj. Dan zraste za 1 uro 22 min.
20	Nedelja 21	Pondelj. 22	Torek I 23] Sreda 24; Četrtek 25' Petek 26 Sobota	2. postna (kvat.). Elevterij, šk. m. Maksimilijan, škof; Eleonora, kralj. Stol sv. Petra v Antijohiji Peter Damijan, škof Matija, apostol; Romana, dev. Valburga, opat.; Viktorin, mučenec Marjeta K., spozn.; Porfirij, škof	
27 Nedelja 28! Pondelj.	3. postna. Leander, škof Roman, opat; Rajmund	Dan je dolg 9	ur 35 min. do 10	ur 57 min.
		
FEBRUAR - SVEČAN

Hrvatsko
Ožujak
Češko:
Brezen
fldREC - SU5EQ
Poljsko:
Marzec
Rusko: Maprb
c-c-sso-
Dan		Katoliška imena	Nebesna znamenja
1 2 3 4 5	Torek Albin, škof; Hadrijan, mučenec Sreda ' Sredp. Simplicij, p.; Blaženi Karol Četrtek Kunigunda, cesarica; Andrej, muč. Petek Kazimir, spozn.; Lucij L, papež Sobota j Agapeta s tov., muč.: Evzebij		€ Zadnji krajec 4. ob 8. uri 50 min. zjutraj. © Mlaj 11. ob 1. uri 10 minut popoldne. Js Prvi krajec 18. ob 4. uri 35 min. zjutraj. © Ščep 25. ob 9. uri 48 min. zvečer. Dan zraste za 1 uro 43 min. Dan je dolg 11 I ur 0 min. do 12 ur 43 min.
6 7 8 9 10 11 12	Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	4. postna (sredp.). Fridolin, opat Tomaž Akvinčan, cerkv. učenik Janez od Boga, spozn.; Filemon, m. Frančiška Rim., vd.; Gregor od Nise 40 mučencev; Kaj in Aleksander Heraklij, mučenec; Cozim. muč. Gregor I., papež: Teofanez, opat	
13 14 15 16 17 18 19	Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	5. postna (tiha). Rozina, vdova Božja glava. Matilda, kraljica Longin, muč.; Klemen Hofbauer, sp. Hilarij in Tacijan, m.; Heribert, šk. Patricij, škof; Jedert, devica Dev. Mar. 7 žalosti. Ciril Jeruz. Jožef, ženin Device Marije	
20 21 22 23 24 25 26	Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	6. postna (cvetna). Feliks in tov. Benedikt, opat; Serapijon, muč. Benvenut, škof; Bazil Viktorijan, muč.; Miklavž F., m. f Veliki četrtek. Gabrijel, nadang. Veli ki petek, f Velika sobota. Emanuel, m.	
27 28 29 30 31	Nedelja Pond. Torek Sreda Četrtek	Velika noč. Vstajenje Gospodovo Veliki pond. Janez Kapistran, sp. Ciril, škof, mučenec Angela F., vdova; Amadej, sp. Modest, šk.: Gvidon, sp.; Balbina	
			1
MAREC - SU5EC
©©•S G"©
Hrvatsko :
Travanj
Češko:
Duben
C-C-O-3-3
APRIL = HALI TRAVEN
€-e-C-€-€-
Poljsko:
Kwiecieii
Rusko: Anplj.ih
00000
Dan
l| Petek 2, Sobota
Katoliška imena
10 11 12
13
14
15
16
20 21
22 23
Nedelja Pond.
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Hugon, škof; Teodora, mučenka Frančišek P.; Marija Egipt.
1. povelik. (bela). Abundij, škof Oznanjenje Mar. Dev. Izidor, škof Vincencij F., sp.; Irena. dev. Sikst, papež; Celestina, muč. Herman, sp.; Eberhard, pušč. Adalbert, škof; Dionizij, škof Marija Kleofa; Demeter, muč.
Nedelja
Pondelj.
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
17	Nedelja
18	Pondelj.
19	Torek
2. povelik. Ecehijel, prerok Leon I., papež; Betina, devica Zenon, škof muč.; Saba, muč. Hermenegild, muč.; Ida, devica Justin, m.; Tiburc., Valer. in Maks. Helena, kraljica; Anastazija, devica Turibij, šk.; Kalist, muč.
Sreda Četrtek Petek Sobota
3. povelik. Anicet, papež muč. Apolonij, mučenec; Elevterij. škof Leon IX., papež; Ema, vdova Marcelin, šk.; Neža, devica Anzelm, škof; Bruno, spozn. Soter in Kaj, papeža, mučenca Adalbert (Vojteh), škof; Viljem
24
25
26
27
28
29
30
Nedelja
Pondelj.
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
4. povelik. Jurij, mučenec Marko, evangelist; Ermin Klet, papež; Marcelin, pap. Peregrin, duh.; Anastazij, p.; Cita Pavel od križa; Vital, mučenec Peter, m.: Robert, op.; Antonija Katarina S., dev.; Marijan, muč.
Nebesna znamenja
<5
Zadnji krajec 3. ob 1. uri 45 min. ponoči.
Mlaj 9. ob 10. uri 22 min.
zvečer.
®
Prvi krajec 16. ob 1. uri 0 min. popold.
©
Ščep 24. ob 2. uri 20 min. popold.
Dan zraste za 1 uro 31 min.
Dan je dolg 12 ur 45 min. do 14 ur 16 min.
dPRIL = MLl TRAVEN

KAJ - VELIKI TRAVEN
Dan		Katoliška imena	Nebesna znamenja
1 2 3 4 5 6 7	Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	5. povelik. Filip in J akob, apost. Atanazij, škof; Sekund, muč. \ ^ Najdba sv. križa; Aleksander > s Florijan (Cvetko), m. j s Kristusov vnebohod. Pij V., pap. Janez Ev. pred lat. vr.; Judita Stanislav, škof m.; Gizela	S. Zadnji krajec 2. ob 2. uri 27 m. popold. ©
8 9 10 11 12 13 14	Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	6. povelik. Prik. Mihaela, nadang. Gregor Nac., šk., c. uč.; Beat, sp. Antonin, škof; Gordian, muč. Mamert, škof; Gandolf, opat Pankracij, muč.: Nerej, muč. Servacij, šk.; Glicerija, d.; Peter R. Bonifacij, m.; Viktor in Korona, m.	Mlaj 9. ob 6. uri 30 m. zjutraj. Prvi krajec 16. ob 3. uri
15 16 17 18 19 20 21	Nedelja Pond. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	Binkošti. Prihod sv. Duha. Binkoštni pond. Janez Nep., m. Paškal, sp.: Maksima, dev. f Kvatre. Feliks K., sp.; Valens, m. Čelestin, papež; Ivo, spozn. t Kvatre. Bernardin, spozn. T Kvatre. Valens., m.: Feliks, sp.	10 m. ponoči. © Ščep 24. ob 6. uri 36 m. zvečer.
22 23 24 25 26 27 28	Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	1. pobink. Presv. Trojica. Deziderij, škof; Andrej Bob., sp. Marija Dev., pomoč, kr.; Ivana Gregor VII., pap.; Urban I., p. Sv. Rešnje Telo. Filip N., spoz. Magdalena Pac., d.; Janez, p. Avguštin; German; Viljem, op.	« Zadnji krajec 31. ob 11. uri 22. min. ponoči Dan zraste za 1 uro 8 min.
29 30 31	Nedelja Pondelj. Torek	2. pobink. Maksim, šk.; Teodozija Ferdinand, kralj; Feliks I., papež Angela, d.; Kancijan in tov., muč.	Dan je dolg 14 ur 19 min. do 15 ur 27 min.
			
= KAJ = VELIKI TRAVEN
eeeee
Jirvatsko :
Lipanj
Češko:
Červen
JUNU - ROŽNIK
c-s-oc-s
Poljsko:
Czerwiec
Rusko:
ltOHI,
esseo
Dan		Katoliška imena	Nebesna znamenja
1 i 2 3 4	Sreda Četrtek Petek Sobota	Juvencij, m.; Oracijan, m. Marcelin, m.; Erazem, m. Srce Jezusovo. Klotilda, kralj. Frančišek Kar., sp.; Kvirin, škof	® Mlaj 7. ob 2. uri 14 m. pop. Prvi krajec 14. ob 5. uri 47 min. popoldne. Ščep 22. ob t. uri 36 min. ponoči. € Zadnji krajec 30. ob 9. uri 09 m. zvečer. Dan zraste do 21. za 18 min. Skrči se do konca meseca za 2 min. Dan je dolg 15 ur 29 min. do 15 ur. 41 min.
5 6 7 8 9 10 11	Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	3. pobink. Bonifacij, šk.; Valerija Norbert, škof; Betrand, škof Robert, opat; Sabinijan. muč. Medard, škof; Maksim, škof Primož in Felicijan, m.; Pelagija Marjeta, kralj.; Mavrin, mučenec Barnaba, apostol; Marcijan, muč.	
12 13 14 15 16 17 18	Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	4. pobink. Janez Fak., spozn. Anton Padovanski, spoznavalec Bazilij, škof; Elizej, prerok Vid, Modest in Krescencija, m. Franc R., sp.; Beno, šk.: Jošt, op. Adolf, škof; Lavra, nuna Feliks in Fort.; Marka in Marcelin	
19 20 21 22 23 24 I 25	Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	5. pobink. Julijana Falk., dev. Silverij, papež; Florentina, dev. Alojzij (Vekoslav); Alban, muč. Ahacij, m.; Pavlin, škof; Nicej Eberhard, škof,; Cenon, škof Janez Krstni k (rojstvo). Kres Viljem, opat; Prosper, škof	
26 27 28 29 30	Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek	6. pobink. Janez in Pavel, m. Hema, vdova; Vigilij, škof f Leon II., papež; Irenej Peter in Pavel, apostola Spomin sv. Pavla, apost.; Oton	
			
s JUNU <= ROŽNIK
JULIJ ~ HALI SRPdN
SC-3-3C-
Hrvatsko:
Srpanj
Češko:
Červenec
fl-SSfrS
Poljsko:
Lipiec
Rusko:
liO/Tl.
Dan	Katoliška imena
1	Petek 2	Sobota	Teobald, pušč.; Julij Obiskovanje Mar. Dev.; Procesij, m.
3	Nedelja 4	Pondelj. 5	Torek 6	Sreda 7	Četrtek 8, Petek 9' Sobota	7. pobink. Helijodor, šk.; Bertram Urh, škof; Berta, devica Ciril in Metod, škofa Izaija, prerok; Dominika, mučenica Vilibald, škof; Benedikt IX., pap. Elizabeta, kraljica; Kilijan, škof Anatolija, d.; Veronika Jul., dev.
10	Nedelja 11	Pondelj. 12, Torek 13	Sreda 14	Četrtek ' 15 Petek 16 Sobota	8. pobink. Amalija, d.; Felicita, d. Pij L, papež; Peter F., spozn. Mohor in rortunat, muč. Marjeta, d. m.: Anaklet, p.: Evgen Bonaventura, šk. uč.; J ust, m. Henrik L, cesar; Vladimir, kralj Škapul. Device Marije Karm.
17	Nedelja 18	Pondelj. 19, Torek 20 Sreda 211 Četrtek 22. Petek 23i Sobota	9. pobink. Aleš, sp.; Generoz, m. Kamil Lel., sp.: Friderik, škof Vincencij P., spozn.; Makrina, d. Marjeta d. m.; Elija, pr.; Ceslav, sp. Danijel, pr.: Olga: Prakseda, dev. Marija Magdalena, spok. , Apolinar, škof in uč.; Liborij, škof
24 Nedelja '25 Pondelj. 26	Torek 27	Sreda 28	Četrtek 29	Petek 30	Sobota	10. pobink. Kristina, dev. muč. Jakob, apostol; Krištof, spozn. Ana, mati Mar. Dev.; Valens, muč. Pantaleon, muč.; Natalija, muč. Inocencij, papež; Viktor, muč. Marta, dev.; Beatriks, dev. Abdon in Senen, muč.; Julita
I 31 Nedelja	11. pobink. Ignacij (Ognjeslav) L.
|	
Nebesna znamenja
Mlaj 6. ob 10. uri 17. min. ponoči.
Prvi krajec 14. ob 9. uri 22 min. predpoldnem.
Ščep 22. ob 9. uri 34 min. predpold.
Zadnji krajec 29. ob 10. uri 32 j min. predpold.
Dan se skrči za 56 min.
Dan je dolg 15 ur 45 min. do 14 ur 52 min.
JULIJ = HALI SRPdN
e-c-e-o-c-
Hrvatsko :
Kolovoz
Češko:
Srpen
dYQUST = VELIKI 5RPAN
Poljsko:
Sierpieii
Rusko: AmyCTi>
Dan
Katoliška imena
Nebesna znamenja
1	Pondelj.
2	Torek
3	Sreda
4	Četrtek
5	Petek 6| Sobota
Vezi Petra, ap.; Makab., bratje, m. Porcijunkula. Alfonz L. Najdba sv. Štefana; Lidija, vdova Dominik, spozn.; Agabij, škof Marija Devica snežna Gospodova izpremenitev; Sikst 11.
7	Nedelja 12. pobink. Kajetan, sp.; Donat, šk.
8	Pondelj. Cirijak, Larg in Smaragd, muč.
9	Torek | Roman, m.; Emigdij; Afra
10	Sreda I Lavrencij, mučenec; Hugon, šk.
11	Četrtek I Tiburcij, m.; Suzana, dev. muč.
12	Petek Klara, devica; Hilarija, m.
131 Sobota Hipolit in Kasijan, muč.; Radegunda
Nedelja Pond.
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
13. pobink. Evzebij; Anastazija Vel. gosp. Vnebovz. Mar. Dev
Rok, spoz.: Hijacint, duh. Liberat, ni.; Sibila, d.: Benedikta, op. Joahim, oče Mar. Dev.; Helena Ludovik Toled.^šk.: Julij, muč. Bernard, opat: Štefan, kralj
Nedelja
Pondelj.
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
14. pobink. Ivana Frančiška, vd. Timotej, muč.; Hipolit, škof Filip Ben., spozn.: Bogovoljka Jernej, apostol; Ptolomej, škof Ludovik (Ljudevit), kr.; Patricija Cefirin 1., papež: Samuel, muč. Jožef K., sp.; Natalija; Gebhard, šk.
28 Nedelja	15. pobink. Srce Mar. Avguštin
29| Pondelj.j	Obglavljenje Sv. Janeza Krstnika
30| Torek j	Roza Limanska, dev.; Feliks, muč.
311 Sreda |	Rajmund, spozn.; Izabela, devica
©
Mlaj 5. ob 7. uri 34 min. zjutraj.
Prvi krajec 13. ob 2. uri 58 min. pop.
©
Ščep 20. ob S. uri 11 min.
zvečer.
S
Zadnji krajec 27. ob 3. uri 31 min. pop.
Dan se skrči za 1 uro 26 min.
Dan je dolg 14 ur 50 min. do 13 ur 24 min.
dVQU5T = VELIKI SRPAN
tirvatsko:
Rujaii
Češko:
Zari
5EPTEr\BER - KIMAVEC
Poljsko:
Wrzesieii
Rusko: Ceimioph
Dan		Katoliška imena	Nebesna znamenja
1 2 3	Četrtek Petek Sobota	Egidij, opat; Verena, devica muč. Štefan, kralj; Antonin, mučenec Evfemija, Tekla, Erazma, Doroteja	® Mlaj 3. ob 7. uri 3 min. zvečer. $ Prvi krajec 11. ob 9. uri 8 min. zvečer. Ščep 19. ob 5. uri 50 min. zjutraj. € Zadnji krajec : 25. ob 9. uri 51 min. zveč. Dan se skrči za 1 uro 35 min. Dan je dolg 13 ur 20 min. do 11 ur 45 min.
4	Nedelja 5	Pondelj. 6	Torek 7	Sreda 8	Četrtek 9	Petek 10, Sobota		16. pobink. Angelska. Rozalija Lavrencij Just., šk.; Viktorin, šk. Hermogen, mučenec; Pelagij, muč. Bronislava, nuna; Regina, dev. muč. Mala gosp. Rojstvo Marije Device Korbinijan, škof; Gorgonij, muč. Nikol. Tol., spozn.; Pulherija, dev.	
11	Nedelja 12	Pondelj. 13	Torek 14	Sreda 15	Četrtek 16	Petek 17	Sobota		17. pobink. Ime Marijino Macedonij, škof; Gvidon, spozn. Virgilij, muč.; Notburga. dev. Povišanje sv. križa; Maternij,šk. Nikomed, muč.; Evtropija, vd. Ljudmila, vd.; Karmelij in Ciprijan Lambert, šk. muč.; Hildegarda, op.	
18 19 20 21 22 23 24	Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	18. pobink. 7 žalosti Mar. Dev. Januvarij, muč.; Arnulf, spozn. Evstahij, muč.; Suzana, muč. f Kvatre. Matej, apostol; Mavra Mavricij in tov., m.; Emeran, šk. t Kvatre. Tekla, dev. m.; Lin, p. f Kvatre. Marija Dev., reš. ujet.	
25 26 27 28 29 30	Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek	19. pobink. Kleofa, sp.; Firmin Ciprijan in Justina, muč. Kozma in Damijan, m.; Kaj, šk. Venčesl., kr.: Marcijal, m.; Salomon Mihael, nadangel; Evtihij, muč. Hieronim, sp., c. uč.; Honorij, šk.	
			
SEPTEMBER = KIMAVEC
Hrvatsko :
Listopad
Češko:
Rljen
OKTOBER ■= VINOTOK
-c-oc-ec-
Poljsko:
Paždziernik
Rusko: O.KTaSpL
OOvOv
Dan		Katoliška imena	Nebesna znamenja
1	Sobota	Remigij, škof; Areta, mučenica	
2 3 4 5 6 7 8	Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	20. pobink. Rožnega venca Kand, muč.; Evald, muč. Frančišek Seraf., sp.; Edvin, kralj Placid in tovar., muč.; Oala, vd. Brunon, spozn.; Fida, devica muč. Justina, devica; Marko, grof Brigita, vdova; Simeon, spoznavalec	m Mlaj 3. ob 9. uri 29 min. predpoldnem.
9 10 11 12 13 14 15	Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	21. pobink. Dionizij, šk. muč. Frančišek Borg., sp.; Oereon in tov. Nikazij, škof; Firmin, škof Maksimilijan, šk. m.; Serafin, spozn. Edvard, kralj; Koloman, mučenec Kalist, papež; Domicijan, škof Terezija, dev.; Brunon, škof	Prvi krajec 11. ob 2. uri 37 m. popold. © Ščep 18. ob 3. uri 22 min. popoldne. i Zadnji krajec 25. ob 6. uri 45 min. zjutraj. Dan se skrči za 1 uro 36 min. Dan je dolg 11 ur 41 min. do 10 ur 5 min.
16	Nedelja 17	Pondelj. 18	Torek 19	Sreda 20	Četrtek 21	Petek 22	Sobota		22. pobink. Posvečev. cerkva Hedviga, kr.; Viktor, šk.; Marjeta Luka, evang.; Just, mučenec Peter A1 k., spozn.; Etbin, opat Janez Kancijan, sp.; Felicijan, m. Uršula, dev.; Hilarijon, opat Kordula, dev. muč.; Marija Šaloma	
23 24 25 26 27 28 29	Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	23. pobink. Severin, škof; Peter P. Rafael, nadangel; Kristina, muč. Krisant in Krišpin, m.; Bonifacij Evarist, p. muč.; Lucijan in Marcel Frumencij, škof; Sabina, muč. Simon in Juda, ap.; Fidelij, muč. Narcis, škof; Hijacint, mučenec	
30 31	Nedelja Pondelj.	24. pobink. Klavdij, m.; Marcel, m. Volbenk (Volfgang), šk.; Lucila, d.	
			
OKTOBER = VINOTOK

Poljsko:
Listopad
Rusko: Hoaopb
—^ NOVEMBER - LISTOPdD
lirvatsko:
Studeni
Češko:
Listopad o®©®®
D a n
Katoliška imena
Torek
Sreda Četrtek Petek Sobota
6
7
8 9
10 11 12
13
14
15
16
17
18 19
20 21 22
23
24
25
26
Nedelja
Pondelj.
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Nedelja
Pondelj.
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
God vseh svetnikov.
Vseh vernih duš; Just, mučenec Viktorin, šk.; Hubert, šk.: Ida, kralj. Karol B., škof; Modesta, devica Caharija, oče Janeza Krst.: Vitalij
25. pobink. Lenart, op.; Sever, šk. Prosdocim, škof; Engelbert, škof Bogomir, škof; Deodat, mučenec Božidar (Teodor) m.; Orest, muč. Andrej Avel., spozn.; Trifon, muč. Martin, škof; Mena, muč. Martin, pap. muč.; Livin, šk. muč.
26. pobink. Stanislav Kostka, sp. Jozafat Kunč., šk. m.; Serapion, m. Leopold, vojvoda: Jedert, dev. Edmund, škof; Otniar, opat Gregorij, škof; Viktorija, muč. Odon, opat; Evgen, spozn.; Hilda Elizabeta, kraljica; Poncijan, p. m.
Nedelja
Pondelj.
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
27 Nedelja
28' Pondelj.
29
30
Torek Sreda
27. pobink. Varstvo Dev. Marije Darovanje Marije Dev.: Kolumban Cecilija, dev. mučen.; Maver, muč. Klemen, pap., muč.; Felicita, muč. Janez od križa, sp.; Hrizogon, m. Katarina, dev. muč.; Jukunda, muč. Konrad, škof; Silvester, opat
1. adventna. Virgil, šk.; Ahacij, šk. Eberhard, škof; Jakob iz Marke Saturnin, mučenec; Filomen, muč. Andrej, apostol; Justina, dev.
Nebesna znamenja
Mlaj 2. ob 2. uri 53 min. ponoči.
Prvi krajec 10. ob 6. uri 27 m. zjutraj.
©
Ščep 17. ob 1. uri 22 min.
ponoči.
«
Zadnji krajec 23. ob 7. uri 11 m. zvečer.
Dan se skrči za 1 uro 11 min.
Dan je dolg 10 ur 3 min. do 8 ur 52 min.
NOVEMBER - LISTOPdD
DECEMBER - QRUDEN
€-£-3-35
Hrvatsko:
Prosinac
Češko:
Prosinec
-333-33
Poljsko:
Grudziefi
Rusko:
;l,cKa6ph
33333
	Dan	Katoliška imena	Nebesna znamenja
1 2' 3	Četrtek Petek Sobota	Eligij, škof; Natalija, dev. muč. Bibijana, mučenica; Pavlina, dev. Frančišek Ksav., sp.; Lucij, škof.	® Mlaj 1. ob 10. uri 8 min. zvečer. i Prvi krajec 9. ob 8. uri 3 min. zvečer.
4	Nedelja 5	Pondelj. j 6 Torek 7 Sreda 8,	Četrtek 9.	Petek ! 10 Sobota		2. adventna. Barbara, dev. muč. Saba, opat; Krišpin muč. Miklavž (Nikolaj), škof; Apolinar + Ambrozij, škof; Agaton, muč. Prečisto spočetje Marije Device Peter Forezij, šk.: Sirij, šk.; Valerija Loretanska M. B.; Melhijad, p. m.	
! n 12 13 14 15 16 17	Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	3. adventna. Damaz, p.; Trazon Sinezij, muč.; Epimah, muč. Lucija, dev. muč.; Otilija, dev. f Kvatre. Spiridijon, šk.; Nikazij Jernej, škof; Kristina, dev. f Kvatre. Evzebij, šk.; Albina f Kvatre. Lazar, škof; Berta, vd.	Ščep 16. ob 12. uri 02 min. opoldne. € Zadnji krajec 23. ob 11. uri | 33 min. dopold. 9 Mlaj 31. ob 5. uri 19 min. popoldne.
18, Nedelja 19 Pondelj. ! 20 Torek 211 Sreda 22 Četrtek 231 Petek 24' Sobota		4. adventna. Gracijan, šk.; Vuneb. Nemezij, muč.; Favsta, vdova Liberat, muč.; Peter Kanizij, spozn. Tomaž, ap.; Glicerij, mučenec Demetrij in Honorat, m.; Cenon Viktorija, dev.; Dagobert, kralj f Adam in Eva; Irmina, devica	
25 26 27 28 29 3( 31	Nedelja Pond. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota	Božič. Rojstvo Gospodovo Štefan, muč.; Arhelaj, škof Janez Evangelist; Fabijola, vd. Nedolžni otročiči; Kastor, muč. Tomaž, škof; Trofin, mučenec David, kr.; Liberij, m.; Nicefor, m. Silvester, papež; Pavlina, muč.	Dan se skrči do 22. za 19 m. Zraste do konca meseca za 3 m. | Dan je dolg 8 ur 50 min. do ; 8 ur 34 min.
			
DECEMBER - QRUDEN
Rodopis avstrijske cesarske rodovine.
Cesar: Franc Jožef 1. (Karol), rojen v Schonbrunu 18. avgusta 1830, je prevzel cesarstvo 2. decembra 1848.
Cesarica: f Elizabeta (Evgenija, Amalija), hči vojvode Maksa Jožefa na Bavarskem, rojena v Posenhofenu 24. decembra 1837, poročena 24. aprila 1854 na Dunaju, umrla 10. septembra 1898.
Cesarjevič: f Rudolf (Franc, Karol, Jožef), rojen 21. avgusta 1858, umrl 30.Januarja 1889; poročen dne 10. maja 1881 z belgijsko princezinjo Štefanijo, rojeno 21. maja 1864.
Cesar i čine: 1. f Zofija (Friderika, Doroteja), rojena 5. marca 1855. umrla v Budi 30. maja 1857. - 2. Gizela (Ludovika, Marija), rojena 12. julija 1856, poročena z bavarskim kraljevičem Leopoldom 20. aprila 1873. — 3. Marija Valerija (Matilda, Amalija), rojena 22. aprila 1868, poročena 31. julija 1890 z nadvojvodom Franc Salvatorjem, rojenim 21. avgusta 1866.
Hči cesarjeviča: Elizabeta (Marija, Henrijeta, Štefanija, Gizela). roj. 2. septembra 1883, poročena 23. januarja 1902 s knezom Otonom Windischgraetzem.
Bratje Nj. Veličanstva cesarja.
1.	Nadvojvoda f Ferdinand Maksimilijan (Jožef), rojen v Schonbrunu 6. julija 1832. poročen 26. julija 1857 s Karol i no, hčerjo kralja belgijskega, cesar Mehikanski, umrl 19. junija 1867.
2.	Nadvojvoda f Karol Ludovik (Jožef, Marija), roj. v Schonbrunu 30. julija 1833, umrl 19. maja 1896; poročen 4. nov. 1856 z Margareto, hčerjo kralja Ivana Saksonskega, roj. 24. maja 1840, umrlo 15. sept. 1858; vdrugič poročen z Anuncijato, hčerjo kralja Ferdinanda 11. Sicilijanskega, roj. 24. marca 1843, umrlo 4. maja 1871; vtretjič poročen 23. jul. 1873 z Marijo Terezijo, hčerjo Portugalskega kraljeviča Don Miguela, roj. 24. avg. 1855. — Otroci: Franc Ferdinand d' Este, prestolonaslednik, roj. 18. dec. 1863; f Otto, roj. 21. aprila 1865, umrl 1. nov. 1906; Ferdinand, rojen 27. dec. 1868; f Margareta, rojena 13. maja 1870, umrla 27. avgusta 1902; Marija Anuncijata, rojena 31. julija 1876; Elizabeta, rojena 7. julija 1878.
3.	Nadvojvoda Ludovik Viktor (Jožef, Anton), rojen na Dunaju 15. maja 1842.
Stariši Nj. Veličanstva.
f Franc Karol, rojen na Dunaju 7. dec. 1802, umrl 8. marca 1878 na Dunaju: poročen 4. nov. 1824 z f Zofijo, rojeno v Monako-vem 27. jan. 1805, umrlo 28. maja 1872.
Očetov brat.
f Ferdinand I., rojen na Dunaju 19. aprila 1793, je postal cesar 2. marca 1835, cesarstvu se odpovedal 2. decembra 1848. umrl 29. jun. 1875; poročen je bil z f Marijo Ano Karolino, kraljično sar-dinsko, roj. 19. sept. 1803, umrlo v Pragi 4. maja 1884.
Sedanji vladarji evropski.
Sveti oče. Pij X., rojen dne 2. rožnika 1835. 1., za papeža izvoljen dne 4. vel. srpana 1903.
Andora. Republika z generalnim svetovalstvom 24 članov.
Anglija. Kralj Edvard VII., cesar indijski, rojen 9. listopada 1841., vlada z dne 22. prosinca 1901., poročen z Aleksandro, prin-cezinjo dansko.
Belgija. Kralj Leopold II., rojen dne 9. malega travna 1835. 1., vlada z dne 10. grudna 1865. 1.
Bolgarija. Kralj Ferdinand 1. (kraljič koburžanski), rojen dne 26. svečana 1861. 1., vlada od 7. velikega srpana 1887. I.
Črna gora. Knez Nikolaj L, rojen dne 7. vinotoka 1841. 1. vlada z dne 13. velikega srpana 1860. I., poročen z Mileno Petrovno Vukotičevo.
Dansko. Kralj Friderik VIII., rojen dne 3. rožnika 1843, vlada z dne 29. prosinca 1906, poročen z Lujizo, švedsko princezinjo.
Francija. Predsednik Armand Fallieres, z dne 12. prosinca 1906, rojen dne 6. listopada 1841; doba vladanja 1906 do 1913.
Grško. Kralj Jurij I., rojen dne 24. grudna 1845. 1., vlada z dne 31. vinotoka 1863., poročen z Olgo Konstantinovno, princezinjo rusko.
Italija. Kralj Viktor Emanuel lil., rojen 11. listopada 1869. I. vlada z dne 29. malega srpana 1900. I., poročen z Jeleno, princezinjo črnogorsko.
Monako. Knez Albert Honorus Karol, rojen dne 13. listopada 1848. leta, vlada z dne 10. kimovca 1889. I., poročen z Alico, vdovo po knezu Richelieu.
Nizozemsko. Kraljica Viljemina, rojena dne 31. vel. srpana 1880. leta, vlada z dne 23. listopada 1898. I., poročena s Henrikom, princem meklenburg-šverinskim.
Norvegija. Kralj Hakon VII. (princ Karol danski, voljen kraljem dne 18. listopada 1905), rojen 3. velikega srpana 1872, vlada z dne 23. listopada 1905, poročen z Maudo, princezinjo britansko.
Portugalsko. Kralj Emanuel II., rojen dne 15. listopada 1889. 1.
Prusija. Viljem 11., nemški cesar in pruski kralj, rojen dne 27. prosinca 1859. 1., vlada z dne 15. rožnika 1888.1., poročen z Avgusto Viktorijo, princezinjo šlesvik-holštanj-sonderburg-augustenburško.
Rum unij a. Kralj Karol 1., rojen 20. mal. travna 1839. L, vlada po izvolitvi kakor knez z dne 20. mal. travna 1866.1., proglašen kraljem dne 26. sušca 1881. L, poročen z Elizabeto, kneginjo wiedsko.
Rusija. Car Nikolaj II., rojen dne 18. vel. travna 1868. I., vlada od 24. vinotoka 1894. L, poročen z Aleksandro Feodorovno, princezinjo hesensko.
San Marino. Republika z dvema predsednikoma, voljenima na 6 mesecev.
Srbija. Kralj Peteri. Karadjordjevič, rojen I. 846., proglašen dne 15. rožnika 1903, vdovec z dne 17. sušca 1900 po Zorki, prince-zinji črnogorski.
Španija. Kralj Alfonz XIII., rojen dne 17. vel. travna 1886. I., vlada z dne 15. velikega travna 1902, poročen z Evgenijo Viktorijo batenberško.
Švedija. Kralj Oskar, rojen dne 21. prosinca 1829. I., vlada z dne 18. kimovca 1872. 1., poročen z Zofijo, vojvodico nasavsko.
Švica. Zvezna republika s predsednikom, ki ga vsako leto na novo volijo.
Turčija. Sultan Mohamed V., roj. 1845.
*
Mere in uteži.
Nov zistem mere in uteži je decimalen, t. j. deli se s številom deset, kar jako olajšuje računanje.
Osnovne ednote novi meri in novim utežom so: 1. meter, 2. liter, 3. gram, 4. ar.
Mnogokratniki teh osnovnih ednot se izražajo s tem, da se spredaj postavijo števniki: deka pomeni lOkrat, hekto 100krat, kilo 1000krat, myria 10000krat.
Za podrazdelitev se rabijo števniki: deci za desetino, centi za stotino, mili za tisočino.
1 kilogram (kg) - 100 dekagramov (dkg) = 1000 gramov (g). 1 dekagram = 10 gramov.
1 hektoliter (hI) — 100 litrov, 1 liter (!) = 10 decilitrov (d/) = 10 centilitrov (d), 1 deciliter = 10 centilitrov.
1 meter (m) = 10 decimetrov (dm) — 100 centimetrov (cm) — 1000 milimetrov (mm). 1 decimeter == 10 centimetrov = 100 milimetrov. 1 centimeter = 10 milimetrov.
Lestvica za pristojbine kolekov.
Lestvica I.
Za menice in		trgovske	denarne		nakaznice.		
Za znesek do	150 K	K —10	čez	2700	do	3000 K K	2'—
čez 150 »	300 »	» -'20	»	3000	»	6000 » »	4'--
» 300 »	600 »	» -'40	»	6000	»	9000 » »	6'—
» 600 »	900 »	» --'60	»	9000	»	12000 » »	8'—
» 900 »	1200 »	» '80	»	12000	»	15000 » »	10"-
1200 »	1500 »	» 1-	»	15000	»	18000 » »	12'—
» 1500 »	1800 »	» 1'20	»	18000	»	21000 » »	14'-
» 1800 »	1200 »	» 1+0	»	21000	»	24000 » »	16'-
» 2100 »	2400 »	» 1-60	»	24000	»	27000 » »	18-
» 2400 »	2700 »	» 1-80					
in tako dalje	za vsakih	3000 K 2 K	več	pri čemer		se ostanek	manj
nego 3000 K smatra za celih 3000 K.
V domačih deželah izdane menice, ako se kolekujejo po tej lestvici, ne smejo imeti daljšega plačilnega roka nego šest mesecev, v inozemstvu izdane pa ne daljšega nego 12 mesecev, sicer pa se morajo kolekovati po lestvici 11.
Pod izrazom «domače dežele« se razumejo dežele, zastopane v avstrijskem državnem zboru, menice, ki niso izdane v okrožju teh dežel, veljajo za inozemske.
Za menice, izdane v deželah ogrske krone, ostanejo še nadalje v veljavi določbe z dne 2. vinotoka 1868 I. in se mora pri teh menicah odračunati pri določevanju, koliko je od njih po sedanjem zakonu plačati pristojbine, znesek, ki se je pri izdaji menice plačal kralj, ogrskim financam s kolekovimi znamkami ali pa neposredno po propisih.
Ako se kaka menica izda v več izvodih (sekunda, tertia itd.), se mora plačati od vsakega ista pristojbina, kakor od prvega.
Od menic, izdanih v inozemstvu in glasečih se na inozemstvo, je plačati 4 v pristojbine za vsakih 200 K, ako kroži v naši državi. Ostanek, manjši nego 200 K, se smatra za celih 200 K.
Pristojbine za menice, ki se izdajo v domačih deželah, plačati je poprej nego so se na papir, ki je namenjen za menico, podpisale stranke za menice, ki so se izdale v inozemstvu, pa preden začne krožiti po naši državi, in če menica ni plačljiva, le v inozemstvu, pa vsekakor tekom 14 dni, ko je prišla v domače dežele.
Dolžnosti kolekovanja menic more se tako-le zadostiti.
aj ako se rabijo kolekovane uradne golice;
b)	ako se rabijo uradne golice, ki pa niso zadosti kolekovane ali pa tudi druge golice, ali pa se golice niti ne rabijo, pa s tem, da se toliko, kolikor je pristojbine, oziroma popolnilne pristojbine plačati, prilepi kolekov na zadnji strani papirja, na kateri se piše menica, predno se je menica napravila. Koleki se morajo pri zato pooblaščenem uradu z uradnim pečatom prekolekovati.
Dan in mesec prekolekovanja, ako se že ne razvidi iz odtiska, mora dotični urad vpisati v vsako znamko.
Uradno prekolekovanje se ne sme več izvršiti, ako ima papir že kak podpis izdajnika, prejemnika ali žiranta, ali sploh kak podpis stranke: vsako drugačno plačevanje s koleki, kakor prekolekovanje kolekov s privatnim pečatom kakega urada, ki za to ni upravičen, je neveljavno;
c)	ako pa gre za plačilo pristojbine od menice, in sicer, ako je ta stran še ne popisana ob zgornjem robu; drugače pa po poslednjem inozemskem zapisku tako. da nad koleki ni nobenega prostora več za žirovanje ali kak drug zapis, in se ima preskrbeti, da se po točki b) tega paragrafa pravočasno uradno prekolekuje. Pisati čez koleke, kakor je bila dosedaj navada, ni več dovoljeno.
Ako se kolekovina ni plačala ali pa vsaj v zakonitem znesku ne, ali pa ne pravočasno, ali pa ne na predpisan način, določa nov zakon globo, ki je petdesetkrat tolika, kolikršna je pristojbina po lestvici.
Trgjvskim nakaznicam že prej dovoljena ugodščina, da je od njih plačati le po 10 v, ako je njihov obrok k večjem osem dni, velja še vedno.
Za trgovske račune (note, konti, izkaze) se je odredilo, da so računi do 20 K kolekovine prosti — čez 20 K do 100 K se plača 2 v — čez 100 K pa 10 v pristojbine.
Kolekovina se pa mora tudi plačati, ako se taki računi vpleto v tekst kakega trgovskega pisma. Globa kakor pri menicah.
Lestvica II.
Do
čez
40 80 120 200 400 600 800 1600 2400
40 K 80
Za K
pravna pisma.
120 200 400 600 800 1600 2400 3200
-■14
-'26 -'38 -'64 1-26 1-88 2'50 5 — 7-50 10 —
cez
3200 do 4000 4800 6400 8000 9600 11200 12800 14400
4000 K 4800 6400 8000 9600 11200 12800 14400 16000
K 12 » 15
» 20 » 25 » 30 » 35 » 40 » 45 » 50
50
Cez 16000 K se za vsakih 800 K plača 2 K 50 v, pri čemur se ostanek, ki ne znaša 800 K, smatra za polnega.
Po tej lestvici kolekujejo se dolžna pisma z dovoljenjem vknjižbe ali brez njega, pobotnice, odstopna pisma, plačilne nakaznice, razen trgovskih, zakupne pogodbe, stave, srečke privatnih loterij i. dr., in sicer se je pri dolžnih pismih določil znesek prejetega posojila, pri pobotnicah znesek prejetega plačila, pri odstopnih pismih znesek, za katerega se je pravica odstopila, pri nakaznicah nakazni znesek, pri zakupnih pogodbah skupni znesek zakupnine, pri stavah stavljeni znesek, pri srečkah privatnih loterij pa cena vsake posamezne srečke.
Lestvica III.
Za pravne posle.
čez
	Do 20 K	K - i4	čez 1600 do	2000 K	K 12
20	» 40 »	» —-26	» 2000 »	2400 »	» 15
40	»' 60 »	» —38	» 2400 »	3200 »	» 20
60	» 100 »	» —'64	» 3200 »	4000 »	» 25
100	» 200 »	» 1'26	» 4000 »	4800 »	» 30
200	» 300 »	» 1-88	» 4800 »	5600 »	» 35
300	» 400 »	» 2'50	» 5600 »	6400 »	» 40
400	» 800 »	» 5 —	» 6400 »	7200 »	» 45
800	» 1200 »	» 7'50	» 7200 »	8000 »	» 50
200	» 1600 »	» io--			
50
Čez 8000 K se plača za vsakih 400 K 2 K 50 v, pri čemur se znesek, ki ne znaša 400 K, smatra za polnega.
Po tej lestvici se kolekujejo dolžna pisma, katera se glase na prinosnika, pogodbe za služenje, pogodbe delniških društev, ki se osnujejo za več nego 10 let, družbene pogodbe, potrdila o dobitkih
v loteriji, pogodbe, s katerimi se kupi upanje premičnin, kupne in menjalne pogodbe radi premičnin i. dr., in sicer je določilen pri dolžnih pismih znesek, na katerega se glasi; pri pogodbah v služenju znesek skupne plače, katero ima dobiti oni, koji stopa v službo ako pa v pogodbi ni določeno, koliko časa ima služba trajati, se kolekovina odmeri po trikratni letni plači. Pri pogodbah delniških društev in družbenih pogodbah se kolekovina odmeri po znesku vkupne društvene glavnice, pri potrdilih o dobitkih, po znesku dobitka, pri kupnih, menjalnih in drugih pogodbah radi premičnin, po znesku vrednosti.
Vloge, s katerimi se pri oblastvu naznanja samostojna vršitev prostega obrta, ali s katerimi se oblastvo prosi koncesije, ki je potrebna za vršitev obrta, morajo biti kolekovane:
a)	na Dunaju...............od prve pole K 12'—
b)	v mestih, ki imajo nad 50.000 prebivalcev » » » » 8' —
c)	v mestih ki imajo od 10.000 do 50.000
prebivalcev...........» » » » 6"—
d)	v mestih, ki imajo 5.000 do 10.000 pre-
bivalcev .............» » » » 4'—
e)	v vseh drugih krajih..........» » » » 3-—
Ako treba še druge pole, kolekuje se z 1 K.
Prošnje za tobačne trafike in loterijske kolekture, za dovoljenje da sme godbajavno igrati, da smejo biti gostilne, krčme in kavarne čez policijsko uro odprte, da se smejo kazati znamenitosti, prirejati koncerte, gimnastične in gledališke predstave, se kolekujejo po 2 K od vsake pole.
Pri prvih in drugih vlogah se ima pristojbina plačati tudi takrat, kadar se prosi ustno, ne da bi se zapisal zapisnik.
Prošnje za sledeča prava:
t. Za podeljenje, potrjenje ali prenos plemskih stopinj, po-deljenje redov, dovoljenje smeti nositi inozemske rede, združenje ali poboljšanje grbov, dovoljenje za spremembe ali prenose imen, podeljenje častnih mest, častnih naslovov in drugih odlikovanj, združenih z obrtnimi podjetji, se kolekuje po 10 K od vsake pole.
2.	Za podeljenje, priznanje ali potrjenje privilegijev, kamor spadajo tudi izključni industrijski privilegiji, se kolekuje po 6 K od vsake pole.
3.	Za podeljenje ali priznanje avstrijskega državljanstva, za podeljenje meščanstva ali občanstva ali za sprejem v občinsko zvezo, i se kolekuje po 4 K od vsake pole.
4.	Prošnje za podeljenje potnih listov, za uvoz, izvoz in prevoz kuhinjske soli, tobaka, smodnika ali za dovoljenje za uvoz ali izvoz i določenega blaga, ako je za to potrebno dovoljenje, se kolekuje po
2 K od vsake pole.
Splošne določbe c. kr. pošte.
g pomenja gram, kg kilogram.
S pismeno pošto se pošiljajo navadna pisma, priporočena pisma,, ekspresna pisma, dopisnice, tiskovine, vzorci blaga, poštne nakaznice,, poštni nalogi in časniki in priporočene pošiljatve s povzetjem.
Pisma. Pri frankiranju pisma se pritisne znamka na gornjem desnem oglu sprednje strani pisma, nikakor pa ne na zadnji strani. Frankirana v avstro-ogrske kraje, v Bosno in Hercegovino namenjena,, kakor tudi iz poslednjih sem dospela pisma do 20 g veljajo 10 v (v lokalnem prometu 10 v), od 20—250 g pa 20 v. Za nefrankirana pisma plača prejemnik dvakratno pristojbino.
Pisma in pisemski zavoji ne smejo v Avstro-Ogrski, v Bosni in Hercegovini ter na Nemškem biti težji nego 250 g-; pismom, ki se pošiljajo v druge države, ni to nobena meja, kar se tiče teže. Pisemski zavoji, odločeni za avstrijske dežele, ki tehtajo več nego250gr, morajo-se oddajati pri tovorni pošti. Uradni pisemski zavoji pa smejo v Avstriji tehtati 2V2 kg; iz Avstrije na Ogrsko le 1 kg.
Čez pismeno znamko se sme pisati naslov. Ako se pa nanjo pritisne privatna štampilja, ni veljavna. Za frankiranje se ne smejo rabiti iz pismenih kuvertov izrezane znamke in koleki, ravnotako tudi ne poškodovane znamke, n. pr. take, katerim se je okrog odrezal beli rob. Znamke, ki so se že rabile, se tudi ne smejo več rabiti za frankiranje pisem.
Priporočena pisma se morajo frankirati. Za domače in inozemske dežele zadošča, ako se pismo navadno zapre. V Nemčijo se priporočena pisma lahko pošiljajo tudi nefrankirano.
Povpraševalna pisma (pristojbina 25 v) napravijo se lahko za vsako tudi nepriporočeno pisemsko poštno pošiljatev, ki ni prišla, na določeni kraj.
Dopisnice se smejo pošiljati tudi nefrankirane, ako se ne priporočajo (rekomandirajo). Vsakemu je dovoljeno dati si napraviti dopisnice po privatnem obrtu, vendar morajo, kar se tiče velikosti in moči papirja biti popolnoma enake uradnim. Na dopisnice se.lahko tiska in zajedno piše na zadnji strani in na. levi polovici sprednje strani, kamor pa tudi pošiljatelj more napisati svoje ime ter take opotnnje, ki se tičejo pošte.
Dopisnicam v domačih deželah se lahko pripenjajo poskušnje ali vzorci blaga, ako se ne pišejo potem nanje nikakršne druge,.
nego za poskušnje blaga ali vzorce dovoljene pismene opombe ter ako so frankirane za 10 v.
Tiskovine se morajo vsaj deloma frankirati, ker drugače se "ne odpošljejo in se tudi lahko priporočajo.
Pošiljatve vezanih in broširanih knjig in odprte karte ne smejo biti nad 1 kg težke iti se ne smejo bistveno razločevati od poštnih pošiljatev. V svetovnopoštnem prometu so dovoljene pošiljatve tiskovin do 2 kg teže, a ne smejo meriti na nobeno stran več kakor 45 cm.
Razen naslova, datuma in podpisa na tiskovinah ne sme biti ničesar pisanega, tudi ne kaki dostavki. Izvzete so korekturne pole, katerim se smejo pridejati dotični rokopisi, poprave in rokopisne opomnje, tičoče se tiska, dalje kurzni listi, trgovski cirkularji in ceniki (hektografirani, vendar le po 20 ali več izvodov vkupe), pri katerih so dopuščene rokopisne ali mehaničnim potom napravljene izpre-membe cen, imena potnikov, načina naročevanja ali plačevanja. Posebni deli tiskanega teksta pa se smejo v ta namen podčrtati, da se opozori čitatelj na kako določeno mesto. Dalje je še določeno na tiskanih vi-zitnicah napisati natančnejši naslov in stan pošiljalca ter pristaviti običajne črke (n. pr.: p. f. itd.); na povabilih navesti ime povabljenca, dan, namen in kraj zborovanja; pri knjigotržnih naročilnih listih na zadnji strani pismeno imenovati naročene ali ponudene knjige, tiskani tekst sprednje strani pa deloma ali popolnoma prečrtati; tiskovne pomote popraviti.
Poslovni papirji, kakor: akti vsake vrste, vožna pisma, poslovni dokumenti, prepisi in izpiski aktov, muzikalije in sploh pisma, ki se ne morejo smatrati za pravno ali osebno dopisovanje, se smejo v inozemskem prometu, izvzemši Nemčijo, in Črnogoro, pošiljati pod križnim zavitkom (tudi priporočeno) do 2 kg teže in 45 cm ši rjave.
Vzorci se prevažajo v kraje avstro-ogrske države, v Bosno in Hercegovino, Belgijo, Bulgarijo, Črnogoro, Egipet, Francijo, Nem- I čijo, Grecijo, Veliko Britanijo, Italijo, na Portugalsko, Rumunsko, Srbsko, Špansko, Švico, Zjedinjene države severne Amerike in v one turške kraje, kjer se nahajajo avstrijski poštni uradi, do 350 g" teže, J drugam pa le do 250 g.
Kar se tiče mere, ne smejo presegati na dolgost 30, na širo- , kost 20 in na visokost 10 cm. Vzorcem in blagu za poskušnjo se ne sme priložiti nikako pismo.
Na naslovu mora biti vsakokrat opomba »vzorec« ali »po-skušnja blaga«.
Na naslovu sme razen tega biti navedeno: Ime ali tvrdka od-pošiljateljev, tvorniško ali trgovsko znamenje poleg natančnejšega
označenja blaga, številke in cene, teže in mere blaga ter koliko ga je na razpolago. Razen omenjenih podatkov se ne smejo dodajati takim pošiljatvam nikaka pismena naznanila ali kakršnekoli opombe.
Tudi žive čebele se lahko pošiljajo po domačih krajih, na Ogrsko, v Bosno in Hercegovino, Nemčijo, v razne druge dežele kot blago za poskušnjo, ako so tako shranjene, da se pošta lahko prepriča o vsebini in da ni pri prevažanju nikake nevarnosti.
Pri nezadostno frankiranih pošiljatvah s tiskovinami, poslovnimi papirji in vzorci se zahteva nedostatek od prejemnika, in sicer dvakrat toliko, za kolikor so bile premalo frankirane.
Popolnoma nefrankirane prej navedene pošiljatve se ne odpravljajo, nego se vrnejo pošiljatelju; če pa poslednji pošti ni znan, , se postopa ž njimi tako, kakor z nedostavnimi pismi.
Priporočene pošiljatve s povzetjem.
Priporočene (rekomandirane) stvari se morejo pošiljati po Avstro-Ogrskem, v Bosno in Hercegovino in v nekatere tuje dežele (glej «povzetja v inozemstvu«) tudi s povzetjem, in sicer po domači državi ter v Bosno in Hercegovino do 1000 K, drugam pa do 400 K H= 400 mark = 500 frankov. Pri takih pošiljatvah, za katere veljajo ravno iste pristojbine, kakor za navadno priporočene, se mora napisati na vrhu nad naslovom beseda. «povzetje», ako so namenjene v inozemstvo pa «remboursement». Precej zraven ali pa spodaj naj se navede povzetni znesek s številkami, a krone tudi z besedo, in sicer vedno v denarni veljavi tiste države, kamor se pošiljatev glasi, tedaj v Nemčijo v markah, v Švico in Francijo v frankih itd. Pod zneskom pa mora pošiljatelj natanko in razločno zabeležiti svoj naslov. Da ne nastanejo kake pomote, je treba med tem naslovom in onim, ki označuje prejemnika, pustiti nekoliko praznega prostora.
Kakor brž je prejemnik vplačal znesek in pošiljatelj prevzel, odtegne dotični poštni urad od povzetnega zneska pristojbino za navadno poštno nakaznico in 10 v terjalnih stroškov, ostanek pa pošlje oddajalcu po nakaznici.
Poštne nakaznice v domačih deželah.
Za zneske do 20 K 10 v, do 100 K 20 v, do 300 K 40 v, do 600 K 60 v, do 1000 K 1 K.
Poštne nakaznice v Bosno in Hercegovino in iz Bosne in Hercegovine.
so dopuščene do 1000 K in znaša pristojbina do 50 K 20 v, od 50 do 100 K 30 v; od 100 do 300 K 60 v; od 300 do 600 K 90 v in od 600 do 1000 K 1 K 50 v.
Poštne pristojbine.
	P i s m	a		Dopis- 1		Tiskovine		Vzorci		Poslovni		O)	<->
				niče						papirji			
Dežela	Teža v gramih	1 C	jd C rt rt	O) C -a rt	o B bfj o	Teža v	o	Teža v g	OJ	Teža v tr	[ v |	o a.	C « u >
			"o; rt	rt	o p		o C		O c		I	'C	o
			C	C	N		N		N				0.
		V	V	v	V		V		V			V	V
1. Avstrija in	\ do 20	1U	201										
kneževina	l					do 50	3						
Lichtenstein	/ črez 20 do 250	20	4o|			50—100	5	do 250	10				
Ogrsko	\ do 20	10	20	5	10	100-250 250—500	10 20	črez 250 do 340	20	nedopustni			
I Bosna in Hercegovina	>					500—1000	30						
Nemčija	j črez 20 do 250	20	30J										
{ 2. Sandžak Novj-	do 20	25	50	10	20	1							
Bazar*)	za vsakih na-daljnih 20 g	15	30			1 za		za	5	nedopustni			
3. Srbija	za vsakih 20 g	10	20	5	10	J- vsaki]] 50	5	vsakih 50	najmanj 10	za vsakih	5 najmanj	>25	25
4. Črnagora										50	25		
	za vsakih 20 g	10	20	5	10	1				nedopustni			
1 Ostalo inozemstvo-													
a) Dežele, katere	do 20	25	50	10	20	za 50	5	za 50	5	za 50	5		
| so v svetovnem poštnem društvu**)	za vsakih na-daljnih 20 g	15	30						najmanj 10		najmanj 25		
j b) Dežele, katere	do 20	25	50	10	20	za 50	5	za 50	5	za 50	5		
1 niso v svetovnem poštnem društvu	za vsakih na-daljnih 20 g	15	30						najmanj 10		najmanj 25		
*) Samo	v Plevlje, Priboi in	'rijep	>1 j e.										
**) Izjemoma znaša pristojbina 10 v			pri frankiranih in			20 v pri nefrankiranih pismih:							
a;	med Bukovmo in Rumunijo;												
b) med avstrijskimi in		švicarskimi		poštnimi okraji, kateri			so samo 30 km oddaljeni.						
Poštni nalogi
posredujejo plačevanje menic, računov, kuponov itd. in se morejo poslati na vse pošte avstro-ogrske države, v Bosno in Hercegovino ter v Turčijo, in sicer v Adrijanopelj, Beyrut, Konstantinopel, Solun in Smirno, kjer se nahajajo avstrijske pošte, slednjič tudi v Nizozemsko v znesku največ 1000 K v Belgijo, Nemčijo, Egipet, Francijo (Algir), Italijo, Luksemburško, Norvegijo (naj se naredi naslov na pošte v Pragi), Rumunijo, Svedijo, Švico in Tunis do 800 K (800 mark ali 1000 frankov).
Poleg uradnega vzorca (cena 1 v), adresira se terjatev utemeljujoči dokument (pobotan račun itd., toda znesek mora biti pisan s črkami) kot priporočeno pismo, n. pr.: «Na poštni urad v . . . . «poštni nalog». Kakor hitro je znesek plačan, prejme oddajalec poštnega naloga znesek, odštevši pristojbino poštne nakaznice in 10 v terjalnih stroškov za vsak dokument, na kateri se je dobilo plačilo. Ako se poštni nalog ne sprejme, pošlje se zastonj nazaj. Pristojbine so torej kakor za priporočena pisma, poštno nakaznico in vsako pobotnico itd. 10 v terjalnih stroškov.
Poslati dokumente poštnega naloga na kakšen drugi kraj nego se je navel sprva, je dovoljeno.
Denarne in tovorne pošiljatve.
Denarna pisma: Za Avstro-Ogrsko do 250 g 100 K vrednosti do 10 milj daljave 30 v, nad 10 milj 54 v, od 100 do 600 K do 10 milj daljave 36 v, nad 10 milj 60 v, za vsakih daljših 300 K 6 v več, -iz Avstro-Ogrskega v Nemčijo do 600 K vrednosti do 10 milj 36 v, nad 10 milj 60 v, za vsakih daljših 300 K pa 6 v več.
Poštni zavoji (paketi): Za Avstro-Ogrsko do 5 kg do 10 milj 30 v, nad 10 milj 60 v; za zavarovanje pristojbina po 6 v do 100 K, od 100 K do 600 K 12 v; za vsakih nadaljnih 300 K pa 6 v več.
Avstro-Ogrska in Nemčija: do 5 kg do 10 milj 30 v, nad 10 milj 60 v, za vsak nadaljni kg do 10 milj 6 v, 20 milj 12 v, 50 milj 24 v, 100 milj 36 v, 150 milj 48 v, nad 150 milj 60 v več; vrednostna taksa do 600 K 12 v, za vsakih nadaljnjih 300 K po 6 v več. Pošiljatve se dopuščajo le do 50 kg.
Za pošiljatve v Bosno, Hercegovino in Novi Bazar se plača do 500 g 60 v, od v2 kg do 5 kg 80 v, in vrednostna taksa do 00 K = 11 v, do 300 K = 17 v, do 600 K = 22 v in za vsakih daljnih 300 K pa 11 v več. Za težje pošiljatve računa se do Imotskija ali Broda gori navedena vozarina in vrednostna taksa odpadajoča za Avstrijo, najprej pa za vsaki kg 10 v vozarine in vrednostna taksa za vsakih 300 K 6 v več.
Povzetja v domačih deželah
se morejo pošiljati na vse pošte avstro-ogrske države do 1000 K.
Za vsako pošiljatev s povzetjem se poleg vozarine plača še posebna provizija. Ta znaša za vsake 4 K 2 v, najmanj pa 12 v, tudi pisma se pošiljajo lahko s povzetjem. Povzetja brez. navedene vrednosti do 250 g se pošiljajo s pisemsko pošto.
Poštne nakaznice v inozemstvo
in sicer v Nemčijo, Belgijo, Chile, Kino (nemške poštne agenture v Shanghai, Tientsin in Tsintan), Kongo, nemško vzhodno Afriko, nemško južno-zapadno Afriko, Egipet, Francosko in Algerijo, Italijo, San Marino in Erytreo, Japonsko in Koreo, Kamerun, Kiatschou, Luksemburško, Črnogoro, Nizozemsko, Norveško, Portugalsko z Madeiro, Švedijo, Švico, Srbijo, Togo (samo v Klein-Popo in Lome), Tripolis (ital. poštni urad), Tunis, Turčijo (c. kr. avstrijski poštni uradi do 1000 K), v Argentinsko republiko, Bolgarijo, Dansko, nemško Novo-gvinejo, Finlandijo, Anglijo, Irsko in kolonije, Malto, Maroko in francoski poštni urad Tanger, Nizozemska vzhodna Indija, Ru-munija, Samoa (nemški poštni urad Apia), Siam (samo v Bangkok in Chiengmai), Tripolis (francoski poštni urad), Zjedinjene države v Ameriki, Zanzibar (francoski poštni urad) do 500 K, v Grško do 400 K in znaša pristojbina v Nemčijo do 40 K 20 v, potem pa za vsakih 20 K 10 v več; v druge dežele, izvzemši Črnogoro in Srbijo pa do 100 K za vsakih 25 K 25 v, črez 100 K pa za vsakih 5 K 25 v. Za Srbsko in Črnogoro veljajo ravno iste pristojbine kakor v Bosno in Hercegovino.
Brzojavne poštne nakaznice so dovoljene: v Belgijo, Bolgarijo, Dansko, Francijo, Italijo (izvzemši Tripolis), Japan (in sicer le v Tokio in Yokohamo), Luksenburško, Nemčijo, Nizozemsko, Nor-vegijo, Rumunijo, Švedijo, Švico in Tunis, Egipet (a le v Ale-ksandrijo, lsmalio, Kairo, Port-Said in Suez), Srbijo in Črnogoro do 100 K.
Poštni zavoji do 3 kg oziroma 5 kg v inozemstvu so po nizki vozarini dopuščeni v naslednje dežele: Anglijo in kolonije, Apio (5), Argentinsko republiko, Ascension, Belgijo (5), Bolgarijo, Chile (5), Dansko (5), Egipet (5), Islandsko (5), Italijo (5), Japan (5), Kamerun (5), Kanado, Kitaj (5), Kolumbijo, Kongiško državo (5), Kostariko, Luksemburško (5), Malto, Meksiko, Nizozemsko (5), Norvegijo (5), Portugalsko, Rumunijo, Salvador, Srbijo (5), Straits-Settlemens (5), Španijo (3), Švedijo, Tanger, Togo (5), Turčijo (c. kr. pošte), Urugvaj, Zanzibar (5), Finsko (3). Pristavljena številka (5) pomeni, da se v onih deželah sprejemajo pošiljatve po 5 kg teže.

brez truda
je polovico dela storjenega, ako namočite zvečer
perilo s Schichtomm pralnim ekstraktom „šenska hvala", kajti to čudovito sredstvo, ki raetaplja umaaanost, odstranja samo na sebi največji del nesnage. Zjutraj aadostuje samo malo isprati s
Schichtomm
Uaeatvena znamka:
milom,
da postane perilo snežno belo in svetlo.
Karkoli se lahko dobrega reče o milu, vse te lastnosti ima Schichtovo milo v največji meri.
Milo a znamko „Labud"
(Sd/ufitovo trdno kalijevo milo)
znam/ca:
milo na svetu.
Posebnost aa :
volneno in svileno perilo, »a-store, čipke, til, muselin in na fino blago sploh. Enkratno nadrgnjenje s milom .,Labud" nadomešča trikratno drgnjenje z najboljšim jedrnatim milom. Tudi je to milo izborno xa roke inv učinkuje razkuie-valno, Z n jim se doseže naj' lepše in najčistejše Perilo.
Povzetje v inozemstvo
in sicer v Belgijo f, Nemčijo f, Angleško, Francijo čez Nemčijo f, Egipet, Helgoland, Italijo f, Luksemburško f, Nizozemsko f, Nor-vegijo f, v Francijo čez Švico, v Dansko, Portugalsko, Rumunijo do 500 K, v Švedijo f, Švico f, Turčijo in severo-ameriške Zedinjene države se sprejemajo do zneska 1000 K, v Srbijo do 1250 K avstr. veljave, v dežele z f zaznamovane, se tudi sprejemajo priporočena povzetja. Provizija znaša pri vozno-poštnih povzetjih (izvzemši voza-rino) v Nemčijo in Švico 2 v za vsaki 2 K, najmanj pa 2 v; v Srbijo do 24 K 12 v, potem je pa za vsake 4 K 2 v več, a v druge dežele 20 v za vsakih 20 K.
Brzojavni cenik.
taksa za vsako besedo: najmanjša taksa:
6 v	60 v
Lokalne brzojavke:
V	Avstro-Ogrski
V	Bosno in Hercegovino
V	Bosni in Hercegovini
V	Nemčijo
Za besedo velja do 15 črk ali 5 številk: naslov in podpis se ravno tako zaračuna kakor tekst.
Evropski promet.
Pristojbina za vsak telegram po 60 v temeljne takse in nastopne takse za vsako besedo, sestavljeno iz 15 črk ali 5 številk.
Algir 26 v. - Anglija, Škotsko, Irsko in Kanarski otoki 26 v. Belgija 21 v. — Bolgarija 16 v. Črnagora iz Dalmacije 6 v, sicer 9 v. — Dansko 21 v. Francija, Korzika in Monako 16 v. Gibraltar 33 v. — Grško (celina), Evbeja in Poros 41 v. — Krf čez Trst 26 v, na druge otoke 44 v. — Italija, mejni promet 8 v, sicer 16 v. Luksemburško 21 v. — Malta 37 v. — Nizozemsko 10 v. — Norvegija 32 v. Portugalsko 33 v. — Rumunija 9 v. — Rusija (evropska) 24 v. — Srbija 9 v. — Španija (celina) 28 v. — Kanarski otoki 88 v. Švedsko 24 v. — Švica s Tirolskega, Predarelskega in iz Lichten-steina 6 v, sicer 9 v. - Tripolis 68 v. — Tunis 26 v. — Turčija (evropska) čez Bosno 28 v, čez Trst 38 v.
Važnejša določila poštne hranilnice.
Vsi poštni uradi sprejemajo med navadnimi uradnimi urami tudi denar v svojo hranilnico in dajo po potrebi vsakršna pojasnila
0	vplačevanju in izplačevanju.
Vložnik je vsakdo, kadar sam ali zanj kdo drugi vloži znesek
1	K. Znesek mora biti s 50 deljiv. Vložnik sme imeti le eno poštno hranilno knjižico in vrednost te ne sme presegati 2000 K.
Prvo vlogo mora vložnik sam vlržiti, da se podpiše s svojim navadnim podpisom, v knjižici na določenem mestu in na nasprotnem potrdilu («protipisu») ter pove stan, kraj, dan, mesec in leto rojstva ter svoje stanovanje: izvoli si tudi lahko «geslo» (to je kako poljubno besedo, katera mu v mogočih slučajih spričuje lastninsko pravico), kar pa napiše le v «protipis», sam si jo pa dobro zapomni. Knjižica in nje vročba so brezplačne.
Vsako vlogo vpiše poštni uradnik v knjižico in vrhutega pošlje vložniku poštni urad še prejemno potrdilo, ako je vloženo črez 100 K. Najmanjša vloga je 1 K, katero sprejemajo vsi poštni uradi.
Za manjše zneske kakor 1 K so pa «poštne hranilne karte». Te karte z vtisnjeno 10 v znamko se dobe po vseh zalogah poštnih potrebščin po 10 v. Na tako hranilno karto se potem prilepi še devet 10 v poštnih znamk, kar znaša s vtisnjeno ravno 1 K. Te karte z znamkami izpolnjene sprejemajo potem vsi poštni uradi kot vloge po 1 K.
Znesek od 2 K do 40 K se takoj lahko vzame iz poštne hranilnice pri vsakem poštnem uradu, toda pustiti se mora najmanj še 1 K v hranilnici za tisto knjižico. Znesek pod 2 K in nad 40 K je pa treba pri poštno-hranilničnem uradu na Dunaju odpovedati, na kar se prejme, ako je bila odpoved v redu, kmalu «plačilno nakaznico«. - Vloge se obrestujejo po 3 odstotke.
Vložnik more zahtevati, da se za njegovo vlogo nakupijo državni obrestonosni papirji; mora pa tudi že tako vložiti v poštno hranilnico ter dobi posebno rentno knjižico.
Obresti v poštni hranilnici so proste dohodninskega in tudi drugih davkov. Vložna knjižica poštne hranilnice je nedotakljiva last vložnikov, ne more se mu ne vzeti, ne zastaviti, pa tudi ne zarubiti.
V čekovni oddelek stopi vložnik lahko tedaj, kadar vloži v poštno hranilnico najmanj 100 K, ki jih mora imeti vložene, dokler
hoče ostati pri čekovnem oddelku. Glede zneska, ki to «osnovno vlogo» prehaja, lahko potem razpolaga in zahteva z ene strani, da se nakazane vsote vpišejo na njegov račun, z druge, da se poljubni zneski nakažejo katerikoli osebi ali tvrdki. Potrebne tiskovine za objavo pristopa z zavitkom, dajo poštni uradi brezplačno.
Natančen pouk o poštni hranilnici se nahaja v vložni knjižici. Natančen pouk o čeku in njega porabi z vzorcem položnih
listov in čekov dobi se pri poštnih uradih brezplačno.
*
Ploskovne mere.
1	danska milja........................................7.532 m
1	angleška milja....................................1.609 »
1	morska milja vseh narodov..........................1.852 »
1	francoska moiska milja (= 3 morske milje)..........5.556 »
!	norveška milja....................................11.295 »
1	ruska vrsta ........................................1.067 »
1	švedska milja....................................10.688 »
1	geografična milja....................................7.420 »
1	stopinja ekvatorja = 15 geografskih milj............111.306 »
*
Metrična mera in utež in kratice za-nje.
1 meter= 10 00Vooo zemeljskega četrtnika (kvadranta).
1 kg = teža 1 litra destilirane vode pri 4" C v brezzračnem prostoru.
Metrična mera in metrični utež je v veljavi razen v Avstriji še v Belgiji, Boliviji, Braziliji, Čile, v Nemčiji, Angliji, Francoski, Gvatemali, Italiji, Mehiki, Norveški, na Nizozemskem, v Peru, na Portugalskem, Švedskem, Španskem in Turškem.
Dolgostna mera: meter = m; — ploskovna mera: kvadratni meter m'; — prostorna mera: kubični = : meter m3; — posodna (suha) mera: liter — /; — utež: gram - g; - meterski stot 100
kilogramov = q; — bačva za 20 meterskih stotov - t.
*
Denar vseh dežel.
Relativni kurz najobičajnejših novčnih vrst v kronah.
Amerika. Združene države, 1 dolar a 100 centimov . . K 4'93' 4 10 dolarjev = 1 eagle, Južna Amerika 1 piaster (a 8 realov po 4 cuartille ali 100 centimov) . ...» 5"11
51
.4"
Anglija. 1 funt šterlingov a 20 šilingov (Gw.) (Guin. 21 šil.)	K	24 01J ^
1 šiling a 12 pensov..............» 1"17'f2
Arabija. 1 Moka-tolar a 80 kabirjev (120'/2 Moka-tolarjev
00 avstrijskih Marije Terezije tolarjev) ....	» 412
Argentinska ljudovlada. 1 peso fuerte........» 4"82
Avstralija. 1 funt šterlingov a 20 šilingov a 20 d. . . .	»	24"01\
Avstro-Ogrsko. 1 gld. - 1 gld. a 100 kr. 1:85"06 .	» 2"-
in 1 krona a 100 vinarjev............» 1" -
Belgija. 1 frank a 100 centimov1)...........»	—95'/4
Bolgarija. 1 lev (frank) a 100 stotink v zlatu.....» T
Običajni denar v srebru.............»	—'93
Brazilija. 1 milreTs (peso) v zlatu a 100 reisov ....	»	2'58'/3
Ceylon. 1 rupija...................»	2"35
Dansko. 1 krona a 100 oer..............» 1"30
Egipet. 1 piaster (a 40 par)..............»	—'25
Finsko. 1 marka a 100 pennijev...........»	—"95'/«
Francosko. 1 frank a 100 centimov..........»	—'95'h
Grško. 1 drahem a 100 leptov ............»	—"95'/«
Holandsko. Glej Nizozemsko.
Italija. 1 lira a 100 centezimov............»	—"95V«
Japonska. Račun v deželi 1 itzebou.........»	1*76
Račun z Evropo 1 mehikanski srebrn dolar ...»	3'59 Kanada. Postavno kakor na Angleškem, v prometu 1 halif
a 5 s......................»	5'88
Kitajsko. 1 tael ali lieng a 10 tsienov, a 10 fenov 10 cashov	»	7"52
Kuba in Portoriko. 1 piaster a 100 centimov.....»	510
Mehika. 1 peso a 8 realov a 4 kvartile........»	5'10
Nemčija, marka a 100 pfenigov2)...........»	1 "17'/2
Nizozemsko. 1 goldinar a 100 centov (ali 20 stiblingov)	»	1 "99
Norveško. 1 krona = 100 oer.............»	1"32",
Nova Granada. 1 peso a 10 dec. a 10 centov.....»	4"70
Paraguay. 1 piaster h 8 realov............»	5"18
Perzija. 1 doman —.................»	9"41
10 kranov, 1 kran ..............»	—"94'/<
10 dinarjev, 1 dinar...............»	--"09"4
Rusija. 1 zlat rubel a 100 kopejk3) . . . . ■.....»	3"77
1 polimperial (novejšega kova).........»	1904'fa
Srbija. 1 dinar a 100 paraš..............»	—"951/«
Španija. 1 peseta a 10 realov a 100 centimov.....»	—"95'/4
1 duros a 10 realov a 100 centimov.......»	4"93
Švedsko. 1 krona a 100 oer .............»	l"32'/4
Švica. 1 frank a 100 rapov..............»	—95'U
Turčija. Najnovejši denar: kos za 20 piastrov.....»	4"23
1 piaster (gerš) a 40 par.............»	—"21
Vzhodna Indija. 1 komp.-rup. a 16 annasi 12 pijes . .	»	2"35
i) 0-951 /4 ali natančneje 0-95-3
1-171/2 ali natančneje 1-17-56.
3) Papinat rubelj ima menjajočo ažijo.
Zabavni del
o o o / ^	o o o


'/al
J
__/
.J

SE
- -
Si
Sonet.
Visoke misli — moje steze zlate, velike želje — moji srčni cveti, čarobne sanje — moje soinčne trate, mladost ti moja - bajni grad zakleti.
O da mi je še enkrat te uzreti, še enkrat dvore videti bogate, začarano kraljico jim oteti in jo peljati med vesele svate . . !
In v kraje, kjer najlepše solnce sije, kjer se ljubezen brez bolesti zlije v nirvane srečen, tajinstven šepet. . !
A kje je večnega blaženstva svet? Obdaja ga pošastna dvojna senca — obup in žalost — mračna poročenca . .
ANTON NOVflČAN.
Res je, ali . . .
Daj delaj, gani se, ne bodi leni Kaj gledaš v prazni nič, strmiš v daljavo ? Življenje hoče, sili te na spravo; pomiri ž njim se in preženi sen!
Postani top in bodi trd ko dren . . . Dobička išči pot, edino pravo, da stečeš si bogastva blišč in slavo, ugleden mož, uvaževan, češčen.
Množice vero mi spoštuj, neguj . . . In med mogotci pripogibaj tilnik, dokler še nisi sam svoj samosilnik.
Iz solz ubogih si cekine kuj, in bodi pajek, ki previdno veže, vse kar doseže v svoje tanke mreže ..
ANTON NOVflČAN.
O O O
Tihe želje.
Poljubil bi te, objel bi te, bridkosti pri tebi pozabil, v naročju tvojem počil sladko in misli bi lepe privabil.
Zagledal bi se v zeleno ravan, v grmičke in ptičja gnezda; povprašal bi modro visoko nebo, kje moje je sreče zvezda . . .
In ti bi koj dvignila lepe oči, pomagala mi jo iskati . . . a jaz bi na tihem ves srečen bil, da ni mi jo treba iskati . . .
Pritajeno, tiho bi prišel večer in nama vse čare poklonil; pri cerkvici beli na holmu bi zvon k večerni molitvi zazvonil . . .
ANTON NOVAČRN.
O O O
Glad.
(Prijatelju L. 27. IV. 1909.)
Po ulici gre, ko spušča se mrak, utrujeno, bolno, senci enak.
»Kako ti je danes, želodček moj, nadležni in prazni sodček moj ?«
»»Norčuj se, norčuj ... Le en grižljaj, le eno kapljico vode mi daj!««
»Nevarna je voda . . Noge, naprej, oko, ti dobro pazi, oprezno glej,
mogoče uzreš desetico na tleh mogoče drobtino, koščico, oreh.«
Pa noge svinčene pešajo; pogledi se divje mešajo . . .
Je misel še jasna . . . Drobovje gori . . . Na vrvici zlati kos kruha visi . . .
Obupno se stegnejo roke po njem ko Tantalu — kruh se odmiče očem . . .
Na tlaku bi bil študent zaspal in nihče bi ga ne pomiloval . . .
A konec, ker hoče, naj zamolčim, od daleč ga ljubim in se solzim . . .
ANTON NOVAČAN.
asa
Otožno temno je nebo .
Otožno temno je nebo, daniti noče se . . . Skoz veje lahek veter gre in joče se . . .
Ovila zemljo je megla z vlažnimi krili . . . Skoz neprodoreti pajčelan pogled moj sili . . .
Za meglo spijo polja
s temnimi poti . . .
Vse tiho . . . Brezupno dež plaka le
v samoti . . .
M. V. BREZOVNiK
Dol pri Ljubljani
Zgodba o zaplenjenem pravičniku.
Spisal Ivan Cankar.
I»s|g|far bom zdaj povedal, se je vršilo v Ljubljani ob SgSgsj tistem času, ko je državni pravdnik reševal domo-Ž^ggg vino. O angelji in sveti posli božji — kako smo živeli tedaj! Beseda nam je bila takorekoč že na jeziku zaplenjena. Najnedolžnejši, najponižnejši ljudje — na priliko jaz — so bili obsojeni med trapiste. Rekel sem prijatelju: »Le verjemi, ljuba duša, da si je grešnik sam kriv kazni in pokore! Govori alojzijško, piši deviško in angelj Gospodov pojde mimo!« ... Pa sem napisal pridigo, ki je bila tako nedolžna, kaj bi rekel —• blazih sapic šepetanje, vrelca čistega šumljanje, zvezdic miljenih migljanje; prišel je večer, napočila je ura novic in bel papir mi je strmel v prestrašeni obraz . . . Takrat so bili povzdignjeni med narodne mučenike ljudje, ki niso imeli prav nič talenta za ta težavni posel. Svoj živ dan so mrvili skromni kruh pravičnega mišljenja in tistih načel — a glej, nenadoma se je odprla svetu in državnemu pravdniku skrita skrinjica puntarskih misli. Vršile so se tajne tragedije, ki so še premalo oznanjene in po~ češčene. Davi še cesarski svetnik, drevi že krvav Danton; včeraj še sodnik v talarju, danes na zatožno klop! . . . Kaj fe človek? . . .
Sčasoma smo se privadili temu zaplenjenemu življenju; otopeli smo. Nihče se več ni čudil, če je pritiesel natakar na mizo kup belega, neoskrunjenega papirja; bili so časopisi, kakor jih je uredil državni pravdnik. Le tu pa tam je
stala samotna beseda, črna barčica na belem morju. »Kri« . . . Kaj? Čegava kri? Odkod kri? Ali morda poljudna znanstvena razprava o krvi? Ali se je morda komu kri ulila? Ali pa je morda celo . . . Sam Bog nebeški vedi — namesto razlage bela pustinja! — »Prokleta« . . . Kaj je prokleto? Kdo je proklet? Ženskega spola je, če je ednina; ampak če je množina, je prokletih več stvari srednjega spola . . . Ali je torej ženska, ali je večkratno srednjespolno prekletstvo, ali pa je prokleta morda ie ta ali ona inštitucija? Bela pustinja, slepa uganka! . . . Glej, tam dolg nadpis! »O koristi in potrebi militarizma, osobito z ozirom na . . .« Z ozirom na kaj? Nič odgovora! Državni pravdnik je črtal vse ozire in ni maral ničesar povedati o potrebi in koristi militarizma . . .
Kar nas je, ki se po božji nemilosti ukvarjamo s peresom, smo se zatekli v zavetišče namigavanj. Če bi bilo potreba napisati »ostudna sodrga«, se je pero premislilo in je napisalo »čestita družba«. Ampak državni pravdnik je bil prebrisana glava; natanko je vedel — in vedel je, zakaj je vedel — da »čestita družba« ne zasluži tega imena, bral je skrito misel in jo je zadavil. Doživel sem veselje, da je pravdnik črtal »avstrijski patriotizem«; že njemu samemu se je zdel paradoksen in smatral ga je za norčevanje. Nekoč sem se nameraval povzdigniti na višek na-migavne učenosti in sem namesto besede »krivica« postavil »pravico«. Državni pravdnik pa je pravico odpravil . . .
Fantazija je tisti nebeški ogenj, ki razlikuje človeka od živali. Če sem ugledal nerazumljivo besedo na praznem papirju (takorekoč nič v niču), sem udaril številko pred tisto ničlo. Napisal sem namreč, kar se mi je zdelo najbolj primerno za tisto prazniško praznoto. Drugi ljudje morda niso pisali, ampak njih misli so tkale in pletle strahovite članke. Videl sem jih, ki so strmeli dolge ure na beli papir; in kar je zamolčal jezik, so razodevale oči. Ni ga pisarja na vsem božjem svetu, ki bi bil napisal toliko krvavih knjig, kakor
si jih je takrat mislilo nedolžno ljubljansko občinstvo. Spoznanje me je obsenčilo, da praznota poraja revolucije . . . Ah, čemu se srdijo nespametni ljudje nad »konfiskacijsko prakso»! Nikoli pač niso videli človeka, strmečega na bele rubrike! Strmi, molči ... a misli njegove gredo po takih cestah in klancih, kamor bi jih ne bila pognala še tako ognjevita beseda, ne pisana, ne govorjena! . . . Ne, ne: bojna misel bo živela, dokler bo živel državni pravdnik; odpravite njega, pa se nas Bog usmili! ... V tistem času je bilo nekoliko upanja, da se vzdramijo trdokorni in načelni zaspanci, kakor se verniki vzdramijo v cerkvi, kadar župnik umolkne; tudi je bilo upanje, da slepci izpregledajo, mutci izpregovore, glušci zaslišijo božjo besedo . . . Sanje, nazaj v predrzno srce! Srd je bil izlit brez koristi in škode, kakor vino v krčmi: natakarica pride, zamenja prt in — še en •liter pa brez zamere! . . .
Živela pa je v tistih zaplenjenih dneh še druga vrsta ljudi, živela je od nekdaj, živi še dandanes in bo živela na vekomaj. To so ljudje, ki diše na sto klafter in dalj po brezmadežni pravičnosti. Ambra njih sapa, nektar njih pogled, ambrozija njih beseda. Življenje jim je kakor cesarska cesta med Logom in Brezovico: začrtana je s črtalom; ne gane se ne na desno, ne na levo, ne spusti se in ne vzdigne, celo jablani ob poti stoje natanko 10 korakov druga od druge in so vs« enako visoke in košate. Kadar sem šel po tisti cesti, sem mislil na smrt; in tako me obide kakor predsmrtno kesanje, kadar ugledam pravičnika. On je pravičen kakor jezni Jehova, ne kakor dobrotni Gospod. Da bi krivice ne bilo, pravičnik bi jo ustvaril; da bi greha ne bilo, pravičnik bi ga porodil. On nima glavo, da maje z njo, oko, da se zgraža, jezik, da kara. Človek je sad podedovanega greha, državljan je edinole ovira državnemu redu, poglavitna in najsvetejša pravica njegova je kazenski zakon . . . Največ takih pravičnikov raste med pedagogi, kar je že zato koristno, da pasma ne izumrje. Cveto pa
tudi na drugih vrtovih, celo na takih, kamor bi jih človek ne šel preganjat: našel sem ga med umetniki in sem ga čudom pozdravil . . .
Veliko so imeli opravila, težkega in Bogu dopadijivega, v tisti molčeči dobi, ko je visel nad razbojniki Damoklejev meč, to se pravi rdeči pisalnik državnega pravdnika. Vzel je pravičnik v roko beli papir, časopis imenovan, pogledal je temno, namršil je obrvi, stisnil ustnice; najprej je pomislil na obešenjaško zlobo drugih ljudi, nato pa na svojo pravičnost. In je rekel v svojem srcu: »Besedo so mu izbrisali, jezik zavezali in zavozlali, misel pa se reži s tega belega papirja! Obsekali so drevo, korenin pa niso izruvali; razraslo se bo, razbahalo še višje! Državni pravdnik je kakor Noetova žena: porezala je trte, da bi jih ugonobila, pa je le dala potuho njim in možu pijancu . . . Glej, tam sede in molče, jaz pa vem in bi stavil, da so greha polne njih misli! Dvoje oči ima razbojnik kakor jaz, sredi obraza nos, usta pod njim, vse kakor jaz; ne razloči ga od mene ne mestni stražnik, ne državni pravdnik, ne sodnik in ne rabelj — kolika krivica! V mojih mislih čednost, kakor je v mnogoterih zakonih ukazana, v njegovih mislih temne rokovnjaške namere; postava pa je slepa, gre mimo in pozdravi obadva enako spoštljivo . . . Povesi glavo, razjokaj se, pravičnik, zaradi nepoplačane svoje svetosti! . . . Ali čas pride in morda je že blizu, ko bo luč postave odkle-pala čela, odpirala glave in tedaj nam zašije slavna Velika noč!«
Tako je govoril pravičnik v svojem srcu in je bil hudo jezen in žalosten . . .
Goli papir je kričal glasneje od najglasnejše besede. Že to spoznanje je bilo premišljevanja vredno, nikakor pa ne tako globokega kakor neko drugo, ki se je porodilo prav ob tistem času.
Kdo je ginjen, kdo srdit, kdo je puntar in razbojnik, če ugleda na cesti mladega fanta, štirinajstletnega pobalina?
V kakšni zvezi je ta mladi fant s častjo, blagrom in obstankom naroda? V kakšni zvezi z ugledom in ponosom policijske države? In v kakšni zvezi naposled s potrebo in
koristjo militarizma? ... V nikaki, mislim. Vsaj ne, dokler živi. Komaj pa je ta mladi fant mrtev, je stvar popolnoma drugačna — razodene se, kar je bilo skrito . . . Luč je
prižgana: ta mladi tant je v tesni zvezi z ugledom in ponosom policijske države in celo še v tesni zvezi s potrebo in koristjo militarizma. Zakaj ? Zato pač, ker je mrtev... Dokler so kričala ta mlada usta, kdo se je zmenil zanje? Zdaj pa je prebledel človek, ki jih je ugledal na mrtvaškem odru - - napol odprta, udano smehljajoča, tiha, mrzla. In spreletelo je človeka, da so te mrzle ustnice v zelo tesni zvezi s častjo in blagrom naroda, kakor tudi s potrebo in koristjo militarizma . . .
Saj to je: odkar so živi umolknili, govore mrtveci. In slovenski narod je lahko ponosen na svoj paradokson: življenje sesa iz grobov . . . Predikantje na očitnih lečah so nam zaspali — zdaj pokleknimo, pritisnimo uho na grudo in čuli bomo glas . . .
Tisti pravičnik, Pompilij imenovan, je šel na Dunajski cesti; šel je, kakor se spodobi zanj: resen, mrk; pred kavarno Evropa je napel spodnjo ustnico, premislil natanko ter prestopil prag. Komaj ga je prestopil in komaj je slekel suknjo, je ugledal na mizi kup belih papirjev in je užaljen namršil obrvi: kup belih papirjev — kup razbojništva, ki je bilo uklenjeno in v tesno celico zaklenjeno in ki zdaj skozi omreženo okno in z zapečatenimi ustmi pridiga tiso-^ čerim . .. Ampak ugledal je pravičnik še vse nekaj drugega; ugledal je droben list in na tistem drobnem listu je bila podoba. Podoba mladega fanta, mrtvega mladega fanta, ki leži med cveticami. Nič drugega. Eno oko je bilo prav narahlo odprto, ampak gledalo ni, bilo je čisto belo — kakor se punčica v mirnem spanju skrije visoko pod trepalnico. Tudi ustnice so bile napol odprte; čudile so se, hkrati pa so se smehljale; kakor če bi rekle: »Kaj je res, da ste mi to storili? Saj ni mogoče, da bi mi to storili •— kaj sem vam storil?« Na desnem licu, tik pod belim očesom, je bila majhna črna pega; kakor da se je bil udaril otrok, ko je padel z obrazom na kamen. Ko je padel ta veseli otrok z obrazom na trdi kamen. Ko je ta smehljajoči obraz
65
5
udaril na črni kamen in se je prelila njegova kri, prelila se mlada rdeča kri po črnem kamnu. Ko je zamahnil z obema rokama, spotaknil se, padel na obraz, namreč na tisti veseli, mladi obraz, na tiste svetle oči; tudi oko je bilo ranjeno; namreč tisto belo oko, ki se je pred smrtjo skrilo pod trepalnico; udarilo je ob kamen ... ne, nič več o tem! Pripovedujmo zdaj o potrebi in koristi militarizma ter o pravičniku.
Pompilij je ugledal tisti obraz, tisto oko, tiste ustnice. Trenil je in se je izpremenil; za en sam hip. Kakor senca je šinilo temno preko njegovih lic, kakor rosna senca je dihnilo iz njegovih oči . . . šinilo je, dihnilo in je minilo.
»O ti strašna, do neba vpijoča . . .«
Ne dalje. Nobene besede več. Nobene misli več. Pravičnik se je hipoma vzdramil in je ostal pravičnik. Ali ni je bilo oblasti več ne v nebesih, ne na zemlji, ki bi bila izbrisala greh, storjen pred obličjem pravice. Do tistega hipa, ko je ugledal mrtvi obraz, je bila njegova duša neoskrunjena, radost oblastnijam, vzgled mladini; lahko je rekel v svojem srcu (in velikokrat je rekel): »Tako velika, o Gospod, je moja svetost, in tako žarko sije, da ob poletnih nočeh ne žgem olja in tudi pozimi le redkokdaj!« Ni je bilo izkušnjave, močnejše od te neomajne čednosti. Pogostoma se je prikazal zapeljivec v prikupljivi podobi, vabil je in mežikal; Pompilij pa je okrenil glavo, široko zamahnil z desnico ter šel po svoji ravni cesti. Tudi v podobi muče-ništva, narodnega ali drugačnega, je poskušal zapeljivec svojo nečedno umetnost; Pompilij pa ga je pokaral ter mu razložil, da je mučeništvo tista čednost, ki naj sama sebi pripiše, da je . . . Ali zdaj — kaj se je zgodilo? Čemu je bil stopil v kavarno? Da bi pogledal z okom karajočim tiste bele papirje ter se razsrdil nad skritimi razbojniki. Oj le vada je bila, sladka vada zapeljivca, ki je vzdignil poslednji as ter ga udaril na mizo. Oj, stal je za hrbtom pravičnika, gledal mu je smehljavo preko rame, nastavil
mu je podobo tako umetelno, da mu je mrtvi obraz kakor iz zasede planil v nedolžne oči. Pompilij je izpregovoril v mislih strahovito, nadvse pregrešno besedo, zapeljivec se je zakrohotal in je smrdeč izginil; greh pa je bil storjen, pribit in zapečaten na vekomaj! . . . jokaj zdaj, krvave solze plakaj, oskrunjena devica — Bog sam ti ne povrne nedolžnosti! . . .
Natakar je stopil k Pompiliju, ali Pompilij je povesil glavo, zaihtel je tiho in je šel brez pozdrava.
»Zbogom, mladost! Včeraj še, o danes do te ure še — lilija duhteča med osatom; prerezano je, presekano je; raz-meknilo se je to življenje v dvoje dob, tujih druga drugi, kakor paradiž peklu; tam sladka dišava, tu smrad trohnobe... Kam naj stopim, komu naj pogledam v oči?«
Res, pozabi! ni Pompilij in dobro je premislil, da beseda ni bila ne izgovorjena, ne zapisana. Ali to ga ni zmotilo niti za trenotek, da bi opravičeval svoj greh, ali da bi ga celo tajil. Narobe: pametno je prevdaril, da je greh v mislih hujši od greha na jeziku; beseda gobezdava, bodi še nečedna, je znamenje odkritosrčnosti; misel zatajena je znameje zakrknjenega srca. Strog in pravičen sodnik si je bil Pompilij, pa je razločil, da je bilo puntarstva več in ostudnejšega v njegovi zamolčani besedi, nego na vseh tistih belih papirjih in celo več nego na tisti brezbožni podobi. Rekel bi nevernik in bi se usmehnil: »Kdo je slišal? Kdo je videl? Kdo zaslutil?« Tudi Pompilij je slišal nevernika zapeljivca, pa ga je pogumno zavrnil. »Poberi se od mene, pravičnika! Enkrat si udaril as, dovolj je! Oskrunil sem svojo dušo, v osmem činovnem razredu potrjeno, za sedmi razred pripravljeno! Kdo mi povrne izgubljeno nedolžnost, podlago uglednemu položaju in državnem redu? Ali jo boš ti povrnil? . . . Storjen je greh, le v pokori je očiščenje! Teh prav tako razumnih kakor krepkih besed se je zapeljivec močno prestrašil ter je pobegnil enkrat za vselej.
Pompilij se je napotil naravnost domov ter se je zaklenil v svojo izbo, da bi v miru in bridkosti premislil vso žalostno stvar od začetka do konca. R\i kolikor bolj jo je obračal na desno stran in na levo stran, ogledoval jo od "spodaj in od zgoraj, ob oknu in ob sveči, toliko večja je bila in toliko bolj neblago je dišala. Dognal je: »Kadar bodo obešali misli, kdo bo visel najprvi? Pravičnik bo visel, ki je molče lagal! ... Ni dovolj, da grešnik dožene svoj greh; treba je izpovedi, kesanja in pokore!«
Mračilo se je, ko se je napravil k pravičniku Pafnuciju, ki je bil v svetosti in ponižnosti za dobro klaftro pred njim, kajti užival je že sedmi činovni razred.
»Ali si videl tisto podobo, o Pafnucij?«
»Videle so jo moje človeške oči, moja duša je ni videla!«
Pompilij je povesil glavo.
»Pa da bi, recimo, človek, ki je pravičen od rojstva... da bi tak človek . . . recimo v hipni omotici ... ali v nenadni zatemnelosti uma ... da bi, recimo, tak človek in v takem položaju . . . zinil to in ono, tako in tako ... ne, seveda, v hudobnem namenu, ali celo v puntarskem smislu... tudi ne naglas, seveda, ne v družbi . . . čisto sam, prav natihem, takorekoč v pustinji, da bi se izrazil tak pravičen človek ... ne, seveda, da bi se jaz zdajle tako ali podobno izrazil ... da bi se izrazil recimo: ta ali ona, taka ali drugačna naredba, odredba, ukrenitev te ali one oblastnije in ne po svoji potrebi in umestnosti, kakor tudi in še posebno ne po svojih posledicah . . . kako bi rekel . . . pravična . . . temveč je, kako bi rekel . . . vnebovpijoča . . .«
Pafnucij je vstal ter je premeril Pompilija z resnim pogledom od nog do glave.
»Grešil si v svojem srcu, o Pompilij!«
Trepetal je Pompilij, jecljal.
»To se pravi ... le na primer, recimo, postavim, posito, le kakor prilika, kakor vzgled pohujšljivega početja.«
Železniška nesreča pri Pesnici
Pafnucij pa je iztegnil dolgo roko, vzdignil je glavo tako visoko, da se je prikazalo jabelko nad ovratnikom, in je rekel:
»Zbogom!«
Pompilij je ihtel naglas, ko je omahoval po stopnjicah. Domov prišedši je sedel in je pisal dolgo v noč in vse do jutra. Pisal je svojo obširno, temeljito in popolnoma odkritosrčno obtožnico.
Najpoprej je obrazložil dejanski položaj. Popisal je brez pretiravanja puntarsko in krvoločno mišljenje ter nehanje ljubljanskega prebivalstva, ozrl se je tudi mimogrede na pojave in dogodke v bližnji in daljni okolici ter opozoril na njih nevarnost; nato je izrekel državnemu pravdniku svoje zvesto državljansko zadoščenje ob njegovem delovanju, vendar pa si ni mogel kaj, da ne bi z vso dolžno ponižnostjo obžaloval premehko in prevelikodušno obzirnost državnega pravdnika, katero da si razlaga samo z najbržim dejstvom, da ima gospod državni pravdnik milosrčno soprogo in mladoletno, nadebudno deco, dejstvo, katero je še vselej mehkobnomilo vplivalo na državljane, zakonu zveste; in naposled je nastopil pot brezobzirne samoobtožbe. Razložil je, kako težavno in nadvse mučeniško stališče da je pri-sojeno od teh nenavadnih in globokega obžalovanja vrednih časih čestitim pravičnikom, ki na kljub vsem in zelo mnogoterim izkušnjavam neomajno stoje na braniku kazenskega zakona; ali kdo ve, odkod pride izkušnjava, kedaj pride in kako! V spanju morda, v nemirnih sanjah po težki večerji, se blodne misli nenadoma prevrnejo in beseda plane iz njih, ki bi je bdeči jezik nikoli ne izpregovoril. So pa še drugi in drugačni slučaji — načela so trdna, človek je slab -ki zavedejo brezbrižnika v jarek, pravičnika v greh ... In nato je popisal Pompilij natanko in povrsti svojo žalostno zgodbo. Solze so kapale iz njegovih poslednjih besed, solze pravičnika, ki se je radovoljno napotil na Golgato. »Pred Vami stojim, sodite me! Ne po milosti, temveč po pravici! Težak je greh, težka bodi kazen, grenka pokora!« . . .
Truden, upal, objokan je bil Pornpilijev obraz, ko je dovršil in podpisal to zgodovinsko pisanje. Položil je težko glavo na mizo in je zaspal; mirno je spal; smehljal se je v lepih sanjah; zakaj pravičen je bil . . .
Tri dni in tri noči je čakal odgovora; zaklenil se je v izbo, pospravil je vse svoje stvari in napisal testament; nato je molil in premišljeval. Četrti dan pa je prišel odgovor; razposajena karta je bila — premalo oblečena, napol pijana ženska s kozarcem v roki; pod njenimi nogami pa je bilo napisano:
»Tele neumno! Vprihodnjič žlampajte malo manj! — Trenz« . . .
Otok mrtvih
Polagoma se je vzdignil trudni Pompilij; prečudno se mu je svetil obraz.
»Pravičnejši si od pravice, o Pompilij!«
Tudi tisto noč ni spal do jutra. Ali pisal ni, ni ne molil in ne premišljeval, temveč šival je. Bilo je težko opravilo, kajti roka Pompilijeva ni bila vajena šivanke. Dolgo in široko belo rjuho je razrezal, prikrojil si jo je za haljo dopetačo. Nato je zadaj od vratu do peta narisal z rdečilom debelo in ravno črto. Ko se je zdanilo, je Pompilij dovršil težavno delo; vzdihnil je iz globočine in si je ogrnil belo haljo.
«Pravica, kar sama nisi hotela, je hotel tvoj udani hlapec! Hotel je in je storil; čast njegova pojde v večnost — svetel oblak od izhoda do zahoda! Oj pravičniki, bratje zaplenili smo misel!«
Z dolgim in mogočnim korakom je stopil na cesto...
Bog vedi, kaj bi se bilo tedaj zgodilo nelepega in nečloveškega, da se ni ob usodni uri prikazal bistropametni doktor Robida.
»Zaplenjen!« je vzdihnil Pompilij z bridkim ihtečim glasom; zatisni! je oči, zavil se je tesneje v haljo in je stopil nerodno kakor slepec.
Tedaj ga je potrepljal po rami doktor Robida.
»Gospod Pompilij ... saj lahko rekurirate!«
Nasmehnil se je Pompilij, solnce mu je zasijalo v obraz, bela halja je padla v prah . . .
Žubrinci pri Vinici ob Kolpi
Sestanek.
Spisal Milan Pugelj.
I.
rije ali štirje dnevi so še manjkali do moje svatbe, ko sem korakal neko davno noč proti svojemu stanovanju. Lepa noč je bila, po ulicah prijeten hlad, vse tiho, samo tuintam korak zakasnelega veseljaka, nekakšna mrmrajoča pesem, ki se zdi, da smukne senci podobna mimo vogla, pod svetilko blesk policajevega polumesca, sijaj kavarniških oken, ki se bliščijo ponekod sredi ulice ali trga kakor zlate plošče.
Ko sem zavil v osamljenejše kraje, sem takoj začul pesmi slavcev, ki so peli pod grmovjem nad cesto in kakor vsak večer, tako sem tudi takrat ustavil korak, poslušal, premeril počasi par metrov trotoarja, zopet stal in vnovič nadaljeval svoje nočno romanje proti domu. Vse mi je bredlo ob taki uri po glavi. Šale in dovtipi, ki smo si jih privoščili tisti večer po kavarnah in gostilnah, zanimiva dogodba, ki jo je povedal prijatelj Julče iz svojega potovanja, lepa tujka, ki je sedela ves večer pri nasprotni mizi in se ozrla včasih name s čudovito živahnimi očmi, pijani drug Pogačar, ki je splezal sredi trga na kandelaber in ugasil za kratek čas svetilko in moja lastna minulost, lepi časi, ki so nekoč cveli, pa odcveli.
Slavci so torej peli nad mano, grmovje je od časa do časa pošumevalo, zvezde so gorele na višavi v taki množini, da je bilo neba, skoro bi dejal, več zlatega kakor
temnega, jaz pa sem se domislil davnih časov, povečini tistega, kar bi bil rad imel, a nisem nikoli dosegel in menda nikoli ne bom, kar pa je nemara baš zaradi tega tako lepo in očarljivo in nebeško, da mi manjka besed, da nimam izrazov, ki bi se jih lahko poslužil za dostojno in vredno opisovanje. Recimo Gizela. Kako je bila lepa, če se to pomisli, kako je gledala s svojimi velikimi očmi kakor čarodej, kako je hodila po drevoredu in zasmehovala mene, mene, svojega ponižnega trubadurja! Kar sem napravil, kar sem govoril, vse je bilo smešno, vse se ji je zdelo tako malenkostno, da ni zaslužilo njenega uvaževanja, premišljevanja, še celo ne odobravanja. In jaz vem in sem takrat vedel, da ji ne želi in ne more nihče dati toliko, kolikor bi ji poklonil jaz, če bi hotela razprostreti roke, samo geniti z mezincem, reči prijazno besedo! Naj kdo verjame ali naj ne verjame, ampak to je resnica! Takrat sem bil mlad, poln moči, tedaj je bilo lahko okreniti pot pred seboj, tako lahko, kakor dandanes pobrati šibo, če je prej ležala počez, pa jo zdaj obrniti po dolgem in vreči na popolnoma drugo stran! Da bi mi bila rekla, postani zdravnik, postani advokat, notar, profesor, minister ali pa igralec in tenorist — jaz mislim, da bi bil že zaradi moči sugestije vse postal!
Stopam tedaj počasi pod grmovjem in slavčjimi pesmimi in mislim na Gizelo in tisti majhni košček življenja, ki sem ga prebil v njenem obližju ali vsaj zavesti, da mi bo ona kdaj blizu. Spomnil sem se samotnih krajev in okolice daljnega mesta, kjer sem jo čakal po dve tri ure, hodil gorindol, najprej božansko zadovoljen, pozneje po malem obupajoč, nazadnje brezupen, pobit, nekako duševno izmučen in truden. In odhajal po navadi, kakor sem prišel: čisto sam po temi, po skrajno nerodnih potih, opraskan vsled robid in trnjevega grmovja, ki mi je sililo v roke in v lica. Ne-popisnokrat sem jo pričakoval, prišla pa je redko, redko. In ob takih slučajih je pripeljala s seboj starejšo sestro Julo, ki se je vselej zasmejala, kadar je pogledala v moj
obraz, ali pa majhnega bratca Milčka, ki ga ni bilo mogoče podkupiti in vsaj za trenotek odpraviti z vsemi sladkarijami tega sveta. Po kolenih se mi je spenjal, hotel vleči poganjajoče brčice, češ, da njegov otec take stvari rad prenaša, me tepel po licih, ker se mu je zdelo, da sem prebled, vsakokrat pohodil vse čevlje in odločno zahteval, da sem ga gugal, kolikor so dovolile mlade moči.
Ob času dogodbe, ki jo opisujem, je bilo že vse to minilo. Gizela je živela daleč od mene, meni se je zdelo, da živim še dalje od nje, leta so mejila minulost od sedanjosti, mnogo, silovito mnogo se je bilo izpremenilo. Slikarsko akademijo sem bil že davno dovršil, domače ljudi je pokosila smrt, dogodki so prihajali nadme veseli in grenki, radostih in žalostih, strojih in strojili tako dolgo, dokler me niso do dobrega ustrojili. In takrat je imelo življenje malo lepega zame. Dan je bil podoben dnevu, teden tednu, mesec mescu, hrepenenje po prihodnjosti, ki baje pride bogvekako lepa in bogata, je nekako zastalo, obtičalo nekje sredi pota kakor zdrobljeno kolo. Življenje se je bilo do dna izpremenilo. Še smo imeli dekleta, še smo z njimi šetali po jesenskih in samotnih drevoredih, kjer rumeni in odpada listje in pleše v moči mraznih sap, ali ljubezni je bilo malo in koprnenja nič. Govorili smo, zabavali, objemali, če je bilo tako prav, poljubljali, če smo vedeli, da na tak način vstrežemo, ali srce, tisto srce, ki je včasih davno pri takih prilikah drhtelo in trepetalo kakor v vetru topolov list, tisto srce je bilo zdaj nekje daleč, nekje globoko v nedosežnem kraju, kakor obrabljeno, založeno in staro. Dekleta, ki smo jim bili svoje dni v kratek čas, smo zdaj mi smešili, vabili jih tja, kamor nas ni bilo, opravičevali se pri njih z vidnimi lažmi, obljubljali jim sam sveti zakon z zasmehom na obrazu. Zadeve so se torej popolnoma zasukale. Samo tisti spomini, ki so kazali duši nežno in obenem tako jako mladost, par let iz prejšnjih časov, solnčna proga sredi mračnih in meglenih življenskih njiv, ta je še podprla omagujočo zavest, zanikala
revščino, odkupila vsakdanjost in grenkobo s solnčnimi žarki. Če mi je prišla pod roke stara in slaba risarija iz onih dni, pa me je prijetno izpreletelo po notranjosti ob prvem pogledu, če je zaigral zapit in osivel muzikant ulično popevko, ki smo jo peli v tistih letih, pa mi je bilo mehko in milo pri srcu kakor stari majki, ko ugleda po dolgem času svojega sina. In ljubezen in spoštovanje do vsega, kar mi je bilo tistikrat sveto, je ostalo enako in živi še dandanes v meni nedotaknjeno in neizpremenjeno. Kdaj me je že minilo zardevanje, kdaj sem bil zadnjič v zadregi pred žensko, ki je slučajno lepo zaraščena in ima oči črne in svetle kakor dva uglajena kamena? Davno ne, nikjer ne, samo enkrat samkrat in takrat, ko sem srečal v gledališkem hodniku med predstavo čisto nepričakovano in nenadoma Gizelo. Zardel sem — čutil sem natančno toploto v svojih licih — in bil v hipni zadregi.
»Vedno ste enaki!« — je rekla in se mi smejala. »Ali se še do danes niste navadili žensk?«
In ko je stala pred menoj in govorila, je bil njen glas tako malomaren, kakor bi mislila nekaj docela drugega, kar ni z menoj v nobeni stiki, mimoidoče je gledala, vedla se tako, kakor bi se ji mudilo proč, kakor bi jo vleklo drugam, drugam!
Tisto noč sem skrivaj pobegnil iz gledališča domov v svojo sobo, oblečen sem legel vznak na postelj in čul skoro do jutra. Ali taka premišljavanja samo mamijo duha, trpinčijo srce, kradejo čas, napravljajo posameznika nesposobnega za delo. Čemu želeti zvezdo z neba, če je pa vsakomur znano, da je nedosežna, čemu hrepeneti tja, kamor bi radi, in smo prepričani, da nikoli ne pridemo?
Naveličal sem se bil burnega življenja, prečutih noči, pijanih družb in zahotelo se mi je miru, domačega pokoja. Dom bi bil rad imel, svoj lastni dom, ženico, ki bi skrbela zame tako kakor včasih mati, prijetno in toplo izbo, kjer bi sedel ob zimskih večerih, povabil prijatelja iz mladih let
na polič vina, pa se pomenil z njim o solnčni minulosti, o dnevih cvetja in luči. In zato sem se bil zaročil z mirno, sila pohlevno blondinko, ki je poslušala moje besede kakor dete bajke, gledala z udanimi in modrimi očmi v moj obraz, se veselila mojih obiskov in bila z menoj — kakor je sama trdila — povsem zadovoljna in srečna.
Tudi na ta večer sem bil pri njej, od nje sem šel v gostilno med prijatelje, z njimi še v kavarno in zdaj — že skoro proti jutra — pod grmi in slavčjimi pesmimi po beli cesti proti domu.
Ko sem odklenil stanovanje in napravil luč, sem ugledal na mizi, ki je stala temnordeče pregrnjena sredi sobe, majhno pisemce. Prvi trenotek sem izpoznal pisavo in bilo je prav tako kakor vselej takrat pred davnimi časi in kakor tedaj v gledališkem hodniku. Kri mi je tiščala v glavo, razbijala po sencih, gomazela po lobanji kakor mravljinci, roke so se mi tresle, žveplenke, ki sem prižigal z njimi luč, so mi padle iz roke in se raztresle po preprogi. Nervozno sem raztrgal kuverto, privlekel iz nje list s pravcato težavo in čital, ne da bi spočetka razumel.
»Dragi gospod! — Jutri se peljem skozi vaše mesto. Če se vam zdi, pa čakajte ob desetih dopoldne na osebni vlak. Vas pozdravlja Gizela.«
Trikrat štirikrat sem prebral in takrat sem v skrajni zmedenosti šele izpoznal, da se pripelje Gizela, prava, davno-znana Gizela, jutri predpoldne ob desetih jo lahko vidim, govorim z njo, ostanem v njeni družbi.
II.
Predno sem odšel drugo jutro na postajo, sem prejel brzojavko, da je ne bo. Bilo ji je predpoldne nemogoče in zaradi tega pride popoldne ob treh. A tudi ob treh je ni bilo in zato sem čakal pri prihodnjem vlaku, ki je prihajal od iste strani ob šestih, in tedaj je prišla. Ko je vlak obstal na peronu, je pogledala krog sebe skozi okno drugega
razreda in me takoj zagledala. Nasmejala se mi je, meni se je zdelo, da se mi ni še nikoli do tistih dob tako prijazno in ljudomilo nasmehljala.
»Ne izstopim« — je spregovorila v pozdrav in naprej skoro zahtevala: »Kupite karto in peljite se z mano!« —
S klobukom v roki, ki sem ga pozabil po pozdravu posaditi na glavo, sem hitel v notranje prostore, kupil vozni listek in tekel nazaj na vlak in k njej. S trenotnim pogledom sem ocenil njeno zunanjost, ki se mi je zdela ravno taka kot v prošlih dnevih in deloma še vplivnejša in bogatejša. Kar je bilo prej mlado, nerazvito, vse tisto je dozorelo tekom časa, se razvilo do popolnosti in mamilo kakor otrov.
Govorila je malo in čisto vsakdanje. Jutranji vlak je zaspala, zamudila, s popoldanskim se pripeljala po obljubi. Oče njen je umrl, mati še živi, pa zelo malo vidi in sliši. Tisti mali Milček, njen bratec, jako slabo napreduje v šoli, ker je vedno zaljubljen in piše pesmi pod takimintakim psevdonimom. Jaz sam sem se čutil pri njej čisto mladega, boječega, pohlevnega in hrepenečega kakor v minulih letih. Dolga doba, ki je ležala med minulostjo in sedanjostjo, se mi je zdelo, da je do malega izginila, splahnila, nekako razkrojila se kakor megla v solnčni svetlobi. Včeraj je bilo to, ko sva se srečala v gledališkem hodniku, in ne pred dolgimi meseci, prošli teden sem se poslovil od nje, ko sem odhajal iz domačega mesta, in ne pred petimi, pred šestimi leti. Vedno sva bila skupaj, ob njej se je rodilo in razvijalo vse moje življenje, kar je bilo stran od nje, to ni bila resnica, to so bile sanje, domišljija, take misli, ki se priklatijo v dušo kakor potepeni psi v tujo domačijo.
Cilj njene vožnje je bila majhna postaja tik morja, kjer so prebivalci — sama je tako pravila — popolnoma slični svetopisemskim očakom, gozdovi pa so enaki po svoji gošči in visokosti pravim pragozdom. Daljni sorodnik, ki se je zatepel pred leti in leti v tisti kraj in pri katerem
ona stanuje, se že veseli nanjo in že davno veleva pisati svojim vnukom in jo povabiti. Slep je, sedi pred hišo in gleda tja kvišku nekam, kjer sluti, da stoji solnce, veliko in svetlo, silno svetlo. Nanjo misli in čaka, kdaj pride, kdaj mu prične citati dolgo zgodbo, ki jo bo on od kraja do konca pozorno poslušal in primerjal s povestjo svojega življenja.
Vozili smo se, dolgo vozili preko polj in travnikov, ob ravnih cestah, ob potokih in vodah, skozi hribe in griče, nazadnje po ozki soteski, preteči od desne in leve z nevarno visečimi skalami, ki je izginila tako nenadoma za vlakom, da se je zdel trenoten val luči, ki je pljusnil skozi okna in potnikom v obraz, kakor blisk. Očem se je pokazala brezkrajna zelenosinja, vsepovsod nalahko nagubana planota, ki ni imela konca ne v dalji, ne na desni, ne na levo. Morje je bilo to, in ko ga je Gizela ugledala, je vstala, strmela po njem z nekako drhtečim in mokrim pogledom, z zardelimi lici, nalahko razprtimi ustnicami, vidno se topeča v vplivu njegove mogočnosti. Ona je ljubila morje, kakor jaz, poslušala šumenje njegovih valov, umela golčečo govorico, ki jo je čula izpod votlih in bobnečih obrežnih skal, njena duša je bila kakor moja, samo ona je ni našla, jo je komaj slutila, ker ni bilo moči ne pod nebom ne pod zemljo, ki bi jo bila razgrnila pred njo kakor knjigo, pokazala vso do zadnje strani, in ker je bilo usojeno tako.
Izstopila sva v mraku na obrežni postaji, obstala in se oba hkrati zamislila. Kje sem zdaj v življenju pravzaprav, sem se vprašal, kje stojim? Pred mano je ona in prilika se mi nudi, da ji povem še enkrat vse tisto od kraja do konca, kar sem ji že tolikrat povedal. i\li jaz ne znam praviti tistega, kar mi leži v srcu. Kolikorkrat sem v življenju pred njo poskusil, se mi je smejala. Smešen sem bil torej! Kdor ne najde mojega srca v očeh, v potezah mojega obraza, v glasu izgovorjenih besed, njemu ne morem dopovedati tega, kar zanj čutim.


»Pojdite z mano!« — je velela in šla sva. Pod oljkinim drevjem in vedno ob bregu. Mrak se je gostil okrog naju, nebo je bilo čisto potemnelo, zvezde so se prižigale vsepovsod po njem, trepetale, pomežikovale, ponekod se utri-njale, padale v svetlih curkih za obzorje kakor raztopljeni cekini. Nama ob levi so šumeli po bregu morski valovi, zaganjali se po produ više in više, vzpenjali se, plazili, zaletavati, raztezali na vso moč, kakor bi hoteli za vsako ceno do naju. In vse nazaj za njimi se je zibalo v temi črno in mogočno morje, daleč tja pod mrakom, ki ga ni bilo več mogoče prodreti očem, in še daleč in daleč onstran mraka brez kraja in konca. Iznad njegove gladine je dihal prijetno hladen vetrič, pošepetaval z listjem na oljkah, se dotikal lic kakor blažeča in nevidna roka.
»Ostaniva tukaj« — je rekla — »in sediva!« — Na skalo sva sedla, ki je ležala črna in dolga na bregu in govorila sva. O življenju, o minulosti, ki se je v njem potopila in nama ostala v spominih. O neki pesmi, ki smo jo nekdaj prepevali in ki pričenja:
»Vse zvezde bi dala zate, vsa morja in vse gore in ptice vse krilate« —
in ki končava :
»pa nimam reva drugega kakor ljubeče srce!« —
In v drugi, ki poje, kako
»zvončki iz doline zvonijo bimbambom!« —
Na rajnega njenega očeta sva se domislila, ki me ni maral, o njeni stari majki, ki še vedno ve in trdi, da sem zgrešil svojo pot, o njej sami, ki je postala zadnja leta po njenih mislih vsa drugačna, resnejša in mnogo, za čudo mnogo starejša in ko se je bilo že čisto stemnilo, sem se stisnil k njej, jo objel in poljubil.
»Ti« — mi je rekla, tisti sladki prvi »ti«, pod katerim se tope srca ljubečim fantom, ko ga slišijo prvikrat iz cvetočih in vročili ust svojih ljubljenk — »ti — ti — nehaj!«
Morje je bučalo pod nama, zdelo se mi je, da se je nenadoma oglasilo, da se je silovito vznemirilo, da vali ogromne valove od obal do obal, da jih meče do neba, ugasuje z njimi zvezde in jih raztepa, da beže plahe po grebenih gora, po vrhovih visokega drevja in se skrivajo po votlinah in prepadih. Veje oljk so se sklonile do naju, segle do lic, majhna vejica se je stisnila med najin objem in se spojila s slastjo in srečo. Pijana ljubezni je mahala nad nama, vihravo se gibala, vstrepetala z listi in se zaganjala ob deblo.
Svojo notranjost sem čutil vso razdivjano. Prepad sem menil, da imam v prsi, veliko in temno votlino, po kateri stoje skale, mole kvišku, se stezajo od vseh štirih sten druga k drugi in vise navpično od stropa dol v tisto noč in praznoto. Zdaj so se pričele nenadoma trgati. Od vrha se rušijo, iz sten se valijo, dno se poglablja, leze niže in niže, izginja v globočini nekje in mesto njega se širi rožnato polje, mesto noči sije solnce, mesto skal cveto rože, mesto praznote odmevajo pesmi. Veliko srečo sem zaznal v svojih mislih, kakor šumeča reka je drla po njih in jih do dna prepajala.
»Ti!« — je rekla Gizela in še vedno ponavljala tisti nad vse sladki »ti«. — »Jaz sem se vedno domislila nate, kadar sem hodila po teh krajih. Želela sem, da bi me pod temi oljkami, na teh skalah, ob tem morju enkrat objel. Tako lepo je tukaj, vse mogočno, veliko, božansko, in tvoj objem je ves pobožen in plah in ti si še ves tak kakor pred davnimi leti, ti še trepečeš v moji bližini, žariš v lica, vznemirjaš se kakor ptica v nočnem šumu. Tvoji vrstniki pa so se postarali, izpremenili, odživeli so!« —
Sama se me je oklenila še enkrat, vstala, prijela me za roko in me peljala nazaj po bregu skozi noč in pod
oljkami. Zdaj so se bili valovi ojačili, večji so postali in močnejši, više, mnogo više so se iztezali po produ, nekako jezno sikali in završevali, ponekod se tako visoko zaganjali, da so oplaknili najine noge. Morje je bilo nemirnejše kakor prej. Koder je bilo obrežje skalovito, tam je grgralo, golčalo po izdolbinah, kotanjah in kamenitih zajedah, zunaj po površju samem je šumelo in bučalo, kakor bi se sredi teme in noči teplo in togotilo v divji in nečloveški jezi. Sapica, ki je dihala prej sem iznad morja, je ostala neizpremenjena, in enako rahla in nežna, lahno šepetanje listja oljk, pod katerimi sva se vračala, pa se je izgubilo in utonilo v šumenju valov.
Tam daleč visoko v temi in na morju so se prikazale rdeče luči, neznana ladja je priplavala od bogvekod in plula bogve-kam in meni je postajalo ob povratku težko in žalostno pri srcu.
»Glej« — sem ji rekel in pokazal z roko v tisto smer — »poglej, Gizela tisto ladjo!« —
»Kakšen glas imaš, kakšen glas!« — Začudila se je in zasmejala obenem, ko sem ji hotel povedati, da sem jaz brez nje tak, kakor bi bila tista ladja brez krmarja. Brez ciljev in cest in zvezd, prodam življenje valovom in viharjem, ki me nosijo in ženejo in tirajo po volji. Smejala se je mojemu glasu, ničesar ni našla v njem, ne naklonjenosti, ne ljubezni, ne hrepenenja po njej, sploh nič srca, nič duše.
Molče sva nadaljevala pot in tam so že pogledale luči izmed drevja, tam je že stala železniška postaja s svetilkami kot s svetlimi očmi zroča po gošči in temi. Ko sva dospela v njeno obližje, je vzela Gizela izza pasa majhno zlato uro, gledala nanjo, vtaknila jo nazaj, se ustavila in mi pogledala v lice.
»Čas bo!« — je dejala. »O polnoči vozi tod mimo vlak, s tistim se odpeljete. Posloviva se!« —
Ponudila mi je roko, ozko, drobno in mrzlo, jo odmaknila, prijela z njo krilo, ga nalahko dvignila, obrnila se in odšla za oglom.
83
6*
Jaz sem se odpeljal, kakor je rekla: o polnoči. Skozi noč je bežal in puhal z mano stroj, vse temno je bilo okrog, po temini so letale na desno in levo večje in manjše iskre, se vzigravale, izgubljale v grmovje, plesale v močni sapi kakor goreče veše. Vozili smo se, kakor bi se vozili na življenje in smrt. Dalje in dalje, brez konca naprej, brez počitka, brez miru.
III.
Po dolgi nepretrgani vožnji sem takrat obtičal v daljnem nemškem mestu in ostal tam leta in leta. Ko sem se vrnil, so moji lasje že davno siveli, koža po obrazu se je grbati-čila, potezi krog ust sta se za čudo poglobili. Sam živim zdaj, samotarim torej, zanimam se za malokaj na svetu. In včasih jeseni ali spomladi, ko pridejo taki večeri, ki so meni dragi in ljubi, ali tudi semintja v dolgih zimskih nočeh, ko zavija burja po ulicah in stresa šipe z ledenimi prsti, ko noče spanec na oči in se podijo po glavi misli, spomini iz minulosti, pa se domislim ne danjih časov ravno tako, kakor sem tukaj napisal. Natančno tako se vrste pred mano dnevi, dogodek se kaže za dogodkom, lazim za Gizelo, peljem se z njo v vlaku, sedim z njo na skali ob morju, tisto pesem čujem iz njenih ust, ki smo jo peli v mladih letih:
»Vse zvezde bi dala zate, vsa morja in vse gore in ptice vse krilate---«
In ki končava:
»— pa nimam reva drugega kakor ljubeče srce.« —
Ali je bilo vse kdaj res tako ali ni bilo res, kaj je meni do tega, kaj komu drugemu! Mar je treba, da bi bilo na svetu vse resnično in samo resnično, ko so včasih laži vse lepše, vse prijetnejše in mnogo milejše, a resnica, trda, grenka in sirova celo med jato spominov?
Ob spomladnih iti jesenskih večerih in sredi dolgih zimskih in nočnih ur, ko nočejo trepalnice preko oči, takrat torej mi pridejo na pamet mladostni dogodki in vselej sem takih misli, da je mladost, četudi grenka in ponesrečena in bolna vsled neizpolnjenih želja in hrepenenj, vedno, vedno lepša kakor vse veselje in zabave starih let. Sijalo je solnce, pa odsijalo. Bog z njim!
Študija
Jezerske rože. i.
Vlak z mano leti od domovja iz bele Ljubljane stran, skoz hribe mračne in bajne, čez mesto in vas in plan.
Prav tiho je vse naokoli, le vlak buči in grmi — Sred srca se davna sanjavost oživlja in prebudi.
Minulost me mlada objame — Krog mene že drevje stoji — spominov sila me dvigne, na tiho me klop posadi.
Kdo hodi mirno, kaj vidim, Kaj še živi ta obraz, Kaj zre še oko, ki sijalo v let mladih je čas in kras ?
Več usta ne govorijo, vse krije že davni grob — — Spomini, spomini nesrečni, Kdaj bo že vaš pokop ?
Krog mene jezero sanja, poljan teh globoko oko, po njem me čoln tja nese, kjer rože jezerske cveto.
Že mračno okrog je in tiho, valovi v večer šeleste; na bregu smrek in borov šumijo črne vrste.
Pod njimi na valovih jezerskih rož ziblje se cvet, snežen in čist in bajen upira do mene pogled.
In zdi se, da pravi, šepeče o gradu, ki skriva ga dno, povoden mož v njem biva zamišljen in čmeren zelo.
O njega življenju navadah, o jezi, ki je kot orkan, o zmaju, ki mrtev in grozen v globini leži pokopan.
Povodnji mož mu je oče in včasih žaluje za njim, na skali sedi in toži, da breg se trese pod njim.
O lepih jezerskih devah, ki zarod so zal in plah; nihče jih nikdar ne vidi, tako jih je sram in strah.
Le petje njihovo redko prinesejo vaii seboj, tak sladko je, očarljivo, da jemlje srcu pokoj.
Jezerske bele rože, se gibljejo, govore, pojo, pojo vodne deve, ah, daleč, daleč nekje.
Glasovi kot prsti nevidni iztezajo se iz temin in prosijo, vabijo k sebi v dno temnih jezerskih globin.
3.
Iz smrek, iz meje žive se dviga srebrn paviljon, Krog njega lučic utriplje in sveti se zlat milijon.
Tam gosli nocoj se glasijo in boben rohni in bas, trop ljudstva se z godbo naslaja in dela si kratek čas.
Jaz pa sem sam in tak daleč so moje misli zašle — tja v daljno dolenjsko mesto, kjer moja mladost cvete.
Bog zna, če hiša bela še v mrtvo reko strmi, Kdo biva v tistih sobah, ki solnce ves dan v nje žari?
Kdo koplje se v tistih žarkih, ki so kakor deca baš; z neba se jim solnce smeje kot rajni otec naš.
Kdo se še njega spominja? Tam v grobu tihem spi, prav sam, prav zapuščen je, brez lic, brez šegavih oči.
In ljubica moja davna, ki ljubil sem jo gorko, kaj ona še name pogleda, ko mirno spomini gredo ?
Ponoči, ko sinček zajoka, in hčerka od straha vzdrhti,
in mož smrči--- ali takrat
iz sanj se o meni vzbudi?
Da zvezde bi me umele, pozdrav bi poslal po njih k njej, da beli oblak bi počakal, na njem splul do daljnih bi mej.
A zvezde te so brezčutne, oblak ie vetrovom prodan, jaz sam sem kakor na skale na tuje ljudi prikovan.
4.
Tvoja mamica je že trudna nocoj in dremlje na otomani, tvoj psiček ti je v naročju zaspal, zato položiva ga strani!
Prav tih, prav tesen je moj objem, le ti si tak plaha, o Eni. Bolj vroče poljubljaj me, ljubica, in roko krog vrata mi deni!
Tak dobro mi je — življenja teme, več misli ne dohitijo — — Če spodaj pod oknom sovražnik moj gre, naj zvezde ga blagoslovijo!
Če kritik moj v uri temni kje ždi in sam nad seboj obupuje, če nima se kje in nima nad kom ah, naj se nad mano maščuje!
Vso zemljo bi rad objel nocoj in solnce in zvezde tudi — in solzo, ki ti moči obraz, in vzdih, ki zapušča ti grudi!
Ves blažen in srečen je ta večer! Pred nama mamica dremlje, tvoj psiček pri mojih nogah spi, tvoja roka me mehko objemlje.
5.
— Če v noči o tebi sanjam, nad mano drevo zašumi — — To tisto drevo je, kjer rekla, da ljubiš me, nekdaj si ti!
Vznemiri se jezero širno, ob skale valov vrže kup — — Glej, nekdaj na tistem bregu si dala mi prvi poljub!
Vztrepečejo trave visoke, vsi bori šume in ječe — — Kako tam za večno odšla si, zaklene naj vase srce!
6.
Težko ni misliti bolest srca, ko žarkov solnčnih nas obdaja mreža, a čutiti v temini jo do dna. življenja našega je mračna teža!
MILAN PUGELJ.
Rojstni doni dr. Matije Preloga na Muti
VOJESLAV MOLE:
PESMI HREPENENJA.
Posvečene ELI.
Pozdrav iz daljine.
Daljina je med nama zdaj, tujina, zavela žalost v dušo je v teh dneh. Ti moja draga ljubica edina, blesti solzan, rosan ti smeh v očeh? Šumijo lesi v letni dan, šumijo, med bregi val zeleni v dalj beži in moje misli k tebi hrepenijo — Al misliš name kaj? Kje si, kje si? . . .
Da sem labod, ponesla bela krila bi k tebi v sinjo me polnočno dalj, kot Leda mehko bi se me ovila in jaz bi bil bogov pravečni kralj —. A nosijo le krila me ljubavi v spominov kraj, v deželo davnih dni in k tvoji duši vzletajo v daljavi, ki kakor solnce v njej žari. . .
O vem — Ko v mrak se pozen dan zavija, kot v snu drhti ti roka čez klavir in tiho gre Chopina melodija s trepetom v čudotajnostni večer.
jn vse se v pesmi hrepeneči skriva, vsa bol in radost v njenih glasih spi, bodočnost, ki jo tvoja duša sniva, in solza, ki v pogledu ti blesti . . .
O O 0
V somraku.
Kot dih, ki ziblje v mraku se v cipresah, nad strmim bregom šumnega morja, tako se ziblje v mojih sanj zavesah ljubav opojna tvojega srca. In čujem te . . . In sluša širno morje vseh mojih misli tihi govor tvoj — Obstala noč v naročju sinjih gor je in v morje zlila zvezd srebrnih soj.
In čujem te . . . Kot v davnih, rožnih časih besede hrepeneče govoriš in v vencu zlatem, svojih zlatih lasih dehtiš kot cvet, kot mesec vsa blestiš. Spet greva v sanjah skoz tihotne gaje, studenec v mrak skrivnosti žubori in v dušo seje zvezde in smehljaje srebrna roka zvezdnate Noči . . .
In greva, greva v hrepenenju daljnem in mirten, snežen sen je v duši vstal, kot vstane blesk na dnu neba kristalnem, če je utrinek za lesove pal. In greva . . . Veje v mraku tajnostnem šumijo, v laseh še mehkih veter ti lovi... O ti!. . . Kot veter moje sanje se gubijo . . . In sam sem v dalji. Tebe ni in ni. . .
o O O
Videl sem tvojo dušo —
Videl sem tvojo dušo — Kot v tihih nočeh lunin srebrni gre blesk skoz dehteče vrtove, gre skoz cvetoče moje mladostne dnove, v srcu seje mi radost in smeh.
Videl sem tvojo dušo — Kot lilij smehljaj mami z opojnim vonjem metulje krilate, mami vse misli moje skrivnostne, zlate tvoje mi duše blesk in sijaj.
Videl sem tvojo dušo — Kot zarja žari, lije pokoj na sinje lesove, doline, sije duša tvoja v srca mi globine, s srečo ga tiho, brezmejno poji.
Videl sem tvojo dušo — Kot v vesni zveni pesem v zvezdnat večer opojna skrivnostna, tvoja gre duša zveneč kot pesem radostna v vesno mi žitja in konca ji ni. O O O V pomladni večer.
Za borom krvavi nebo,	In kot ta zarja plameni,
šumijo temne veje,	so ustnice gorele,
v večer se Vesna smeje	v poljubih so medlele
in z bledo šepeta nočjo.	krasote divnih ti oči.
Tako sem šepetal s teboj,	In kot ta šum, ki v mrak igra,
ko sva v oči si zrla,	so bili tvoji vzdihi
ko sva v razkošju mrla	kipeči, tajnotihi,
in bil sem prvič tvoj, ves tvoj.	ti vriski tvojega srca.
Kot Vesna, ki se v svet smeji, drhtela si v objetju in v vsem opojnem cvetju sem ljubil te, devojka ti!
Antična strofa.
Skoz vrte polne solnca in rožnih sanj gre v morski breg skoz senco cipres in oljk devojk cvetočih zbor pojoč! — Smeje nebo se in sinje morje.
Dehteče rože vežejo v diven kras in z lovorjem jih družijo v venec svež, da Erosa z njim okrasijo v bregu nad morjem v tihotnem gaju.
In pesmi solnčne poje deviški zbor. Le ena v dalji sama stoji, bledi in rož ne nosijo roke ji, v solnce in morje oči ne zrejo.
Le pesem tiha z ust ji v sijaj drhti o Psihi, ki skoz širni, prostrani svet si išče Erosa s solzami — S šumnim se spaja njen spev odmevom.
o O O
Akord v molu.
Kot tiha roža, ki v somrak gori, otožna misel v duši plameni in sen o njej, ki mu odšla je v dalj kot zvon, ki je nad lesi strepetal.
Popotnik sluša, čaka sred poljan — za gorami tihotni gasne dan, zamrl je zvon in nič več ne zveni — In sam popotnik tone v mrak noči.
o o o
V jesenski večer.
Kot v snu jesen obira pozlačene plodove, kot v snu gre mrak v vrtove nad lesi dan umira.
Zamrl je zvon v daljavi, ugasnilo blestenje. O moje hrepenenje, kdo dušo mi ozdravi ?
Kje si, ti lilja bela? V daljini si, v daljini . . . Jaz blodim po tujini in sam sem ... Ela! Ela . . .
O o o
V motnjavi šumni tujega življenja —
V motnjavi šumni tujega življenja
mi v dušo pesem tajnostna zveni kot zvon, ki v mraku zadnjega žarenja
tihotne sanje lije na vasi; in sanja duša polna hrepenenja
in tih pokoj nad srcem mi žari, žari vanj tvoj obraz mi kakor roža, ko jo v pomladi dih jutranji boža.
In zopet ves sem tvoj kot v davnih dnovih,
ko v lasi vpletal sem ti rož škrlat, ko čula noč sva, kak šušti v vrhovih —
še veš, še veš, o ljuba? — tolikrat, ko vesna nama klila je v vrtovih in nama raj sejala v sen livad, ko so izdali v šumu temni bori vso najino skrivnost zeleni gori.
In tvoje sanje hodijo zdaj k meni, Ko tiho že jesen skoz vrt šumi, ko les odeva se že v plašč rumeni in v purpurju vinograd krvavi . . . Bude spomini se nikdar zabljeni
in kot nekdaj spet vsa mladost kipi: Ti zvezda, mojim vsem stezam vodnica, edina duši moji si kraljica . ..
O vrnem, vrnem se ovenčan s slavo,
ves lovor svoj pred tebe položim — tak vrne orel se z dolin v višavo
in le nebo in solnce je nad njim. O vrnem k tebi v sinjo se daljavo in spet vso z rožami te okrasim, kot vesna venča s cvetjem vrt smejoči, ko vzljubi ga v opojni zvezdni noči.
O vrnem se . . . Glej, čaša je opalna
življenja mojega najlepši sen, v njej se penijo vina bolj kristalna,
kot jih rodi najžarnejša jesen, v njej sanja moja solnčna kri koralna, šumi, kipi pod žarom vročih pen . . . S to čašo duša ženo te pozdravi in jo žrtvuje najini ljubavi . . .
a v A
Svatbena pesem.
Veš skrivnosti mojih sanj, veš radosti moje vir? Ko bo naju svatbe pir, Amor v goste pride nanj. Tisoč Favnov z njim prispeje, tisoč Nimf se z njim prismeje in pogozdni stari Pari. Ko poljubi zarjo dan, s smehom napoji vse veje, s smehom te pozdravi plan.
In pravečni mali bog rož nasuje vseokrog, s svilo liljnato odene bele grudi ti snežene, mirte vplete v mehke lasi — in vsi tvoji divni krasi zablestijo kot zlato, zažarijo kot nebo . . .
Favni težko nakovalo s src človeških prineso; ej, kako se bo bliskalo, ko koval bog prstan bo!
Nimfe lanec pa spleto iz bodočih dni krilatih in na sponah čisto zlatih v duši nama ga pripno . . A ko čaše zazvenijo, Pan zažvižga melodijo, ležejo na družbo čari, zavrte se v plesu pari . . .
Ko ugasne solnčni dan, v noč se pari razgubijo, v dalji s svojo melodijo jim le ponagaja Pan. Ko pred njim smejoč zbežijo, Nimfam Favni okrasijo lasi z zvezdico — kresnico in šepečejo pravljico o ljubavi jim v polnoč . . .
A v tišini ti tresoč mirten venec z glave snamem, ves drhteč in vriskajoč belo snežno te objamem —
Zunaj šepetal bo log z zvezdami blestečimi, s pesmami molčečimi čuval bo pred durmi bog . ..
99
7*
Perzijski revolucionarji
Razgovor poletnega večera.
Spisal Vojeslav Mole.
esto je bilo že zdavnaj za nama in pot naju je vedla med poljem, kjer je šumelo dozorevajoče žito, v ravan, za katero so ugašali že zadnji dnevni bleski. Hlad je vel v rastoči mrak in mir je legal na dušo in misli. Bil sem v onem nastroju, ko se čuti človek srečnega, lahkega, ko mu nič več ne teži duha in bi se najrajše povspel kam visoko med blesteče zvezde in se tam spojil z vsemirjem.
V takih hipih je v duši brezmejna blaženost; a da me kdo vpraša, kaj sem takrat mislil, mu ne bi vedel odgovoriti; misli beže pač druga za drugo in se gubijo v sanjah. — Molče sva šla s prijateljem čez polja v večer, ki je začel razgrinjati nad svetom svoj žametni, z zvezdami pretkani plašč. Srečavala sva gruče delavcev, ki so se vračali utrujeni k svojim rodbinam, kmete, ki so zapuščali njive in molče stopali proti domu. Kjer pa je bila pod drevesi, ki so se sklanjala čez cesto, senca temnejša, sva videla stati pare, ki so se tiho pogovarjali. A ko sva prišla na ravno polje, sva uzrla na obzorju dve silhueti; nepremično sta stala tam dva človeka, mladenič in dekle, in sta se zazrla nekam v brezdanji večer.
Moj prijatelj se je nasmehnil.
»Tam sanjata zopet dva človeka«, je prekinil molk, »o bodočnosti, o sreči, o zvezdah. In verujeta v svet in
življenje kakor otrok v babičino bajko. A kakšen bo konec? Morda se spreta, prenasitita, morda se dosežeta, a potem pogineta, ker svet pač ni bajka, ampak resnica! Čital sem članek nemške pisateljice, ki ugovarja, da bi imela ljubezen ono važnost, katero ji navadno pripisujemo, in nikakor ne more umeti, kako je v vseh modernih beletri-stičnih delih vodilna misel povsod le ljubav, ki v življenju vendar ni najvažnejša stvar! V antiki ni bilo tako. Grški tragiki so poznali druge borbe, ki so vse hujše razburkale človeško dušo in so segale iz pokolenja v pokolenje, od dedov do pravnukov. Poznali so usodo, silo bogov, hrepenenje človeške duše, njene cilje in konflikte, v katere se zaplete pri tem svojem hrepenenju. Zgodovina Atridov! Prometej! — A dandanes? Zakonolornstva, medla erotika, ljubezen, ljubezen brez konca in kraja. Kako malo je na pr. romanov brez erotičnega motiva. Saj jih tudi morda ne bi nihče čital! Človeštvo bi se moralo res sramovati! . . .»
»Ne strinjam se s tvojimi nazori«, sem odgovoril. »Ljubezen ni tako važna? Kaj bi pa bilo človeštvo brez ljubezni ? Ali bi bila brez ljubezni nastala rodbina, ki je podlaga vse kulture? Človek bi bil ostal večno samo žival. In če se kdaj — recimo — uresničijo sanje najidealnejšega anarhizma, ene moči ne bi mogel nihče uničiti: moči ljubezni. Kjer se dve bitji več ne ljubita, ni v anarhiji več govora o skupnem življenju, kaj šele potem o vzgoji otrok! In kje je potem rodbina in kje kultura? Človek ni angelj, a ravno zato mora imeti nekaj v sebi, kar ga blaži in dviguje nad vsakdanje ozračje, kar mu kaže višje cilje. In to je ljubezen, ono hrepenenje, ki je bilo vsajeno človeštvu v dušo, še predno se je zavedalo svojega bitja, in ki izumre tedaj, ko leže v grob poslednji Adamov potomec. Resnica je pač, da ljubezen ni edino hrepenje, ki ga nosi človeštvo v svojem srcu, a po mojem mnenju zavzema vendarle prvo mesto.«
Prijatelj: »Toda zakaj bi bila ravno nam ljubezen potrebna, ko so lahko živeli Grki brez nje in so jo sma-
trali samo za sainoosebi umevno fiziologično funkcijo, o kateri se jim ni zdelo vredno govoriti v svojih umetniških umotvorih ?«
Jaz: »Grki niso poznali sentimentalnosti, se niso gu-bili v mehkih sanjah, a ljubezen so poznali in jo priznavali! Kaj je bilo vzrok one desetletne borbe za Trojo? Ljubezen med Paridom in Heleno, ono lepo Heleno, za katero so se strmeč ozirali Homerjevi starci, če je šla zagrnjena mimo njih. Kako simbolizira Ilijada silo ljubezni! Tisoči so pokrili bojišče, padli so junaki, prvaki narodov — radi ene same lepe žene. Grki niso pričali ljubezni? Kdor se spominja onih verzov, ki govore o slovesu Andromahe in Hektorja, ne more tega trditi. In kako so ljubili Grki! Kakor bogovi! Solnčna je bila njihova ljubezen, neokaljena kakor njihovo nebo, smejoča kakor njihovo morje. Kako so jo umevali, je izrazil Homer, ko opeva Odisejevo življenje pri Kirki in Kalipsi. To je bila ljubezen l'judij, ki so bili zdravi in silni, katerih se še ni lotila popačenost, ki jo rodi nehote vsaka kultura. To je bila ljubezen ljudij, ki so verjeli v življenje in solnce . . . Tudi tragiki so vedeli o sili ljubezni. Ali ni bila mari vzrok poginu Agamemnonovemu in celi strašni Oresteji zopet ljubezen, ljubezen med Egistom in Klitemnestro? Kako so sodili Grki o ljubezni tudi v veku svoje najvišje civilizacije, nam kaže Platonova »Gostija«, v kateri opisuje oni stari filozof-pesnik na tako nedosežen način nepremagljivo moč hrepenja po ljubezni, po večno lepem. In ko se je v dobi humanizma in renesanse preporodila antika obogačena za vse ono, do česar se je med tem časom povzpel človeški duh, so zazveneli zopet vsepovsod spevi o ljubezni od Petrarke tja do Ariosta in Tassa. In aii ne govore o ljubezni divna Michelangelova Leda in Leonarda da Vinci-jeva Monna Lisa ter Ticijanova Danaja ? In ko je hotel jezuitski duh v baroku zatreti vse, kar je hotelo narave, sveta in življenja, ali ni ravno tedaj izbruhnila na dan z elementarno silo moč ljubezni ter je bila
najmodernejša knjiga v onem času Ovidijeva »Ars armadi«? In ali ne kaže vsega čudovitega čara ljubezenskega razkošja delo, ki naj bi simboliziralo vse ono, kar je v katolicizmu nezemskega, Berninijeva sv. Terezija?«
Prijatelj je molčal. Stemnilo se je biio že popolnoma. Klasje je šumelo pod večernim dihom, zvezde so žarele kakor biserji; kraj poti se je nekje v grmovju oglasil drozd in zapel. Obrnila sva se in se začela vračati proti mestu, ki je žarelo na obzorju v morju nedoločne svetlobe. Čez čas se je oglasil prijatelj:
»Vse to poznavam. Toda v delih največjih duhov je pojem ljubezni popolnoma drugačen. Ne moreš vendar trditi da pojmuje Goethe v svojem Faustu ljubezen tako, kot jo pojmujeta ona dva človeka, ki sva ju videla prej stati na obzorju?«
Jaz: »Čim večje je v človeku hrepeneje, tem više se povzpne njegova ljubezen, tem širše je njeno obzorje, tem višji je oltar, na katerega si postavi svoje božanstvo. R bodisi da se potopi sv. Sušo v mistične sanje o Madoni, bodisi da stopa Dante ob Beatricini strani skozi vedno višje kroge nebes, jedro je ena in ista večna — ljubezen. In vedno je tako in povsod! Če se najdeta brez besed v mraku dve trepečoči dlani, če se strneta v gorečem poljubu dve ustni, je vse to le en sam izraz onega večnega hrepenenja, ki ga nosi človek v duši od rojstva do smrti, in ki išče, išče sreče, druge duše, ki hrepeni k istim zvezdam in istim potem. Takšno hrepeneje polni Tannhauserja in Romea in Julijo in Fausta in Gretko, v karikaturi celo Dona Kihota; in najde se ga tam, kjer žive pozabljeni in zavrženi, saj polni tudi bedno srce Sonje v Razkolnikovu Dostojevskega. Tudi to so Grki vedeli in izrazili v divni bajki o Erosu in Psihi. Psihe — to je kakor človeško srce. Ljubi in hrepeni in išče brez konca cilja svojemu hrepenenju in vse pretrpi, da ga doseže. In ljubilo je že tisoče let in bo še dalje, dokler bo človek hodil po planetu, ki mu pravimo
zemlja. In ta ljubezen, ki poraja in preraja svet, naj bi ne bila tako važna? Ali more biti njena snov kdaj izčrpana? Ali mine kdaj neizrazna sreča dveh ljubečih se src in tragika dveh duš, ki hrepenita zaman po spojitvi? Ali je živel morda samo en Orfej na svetu, čegar ljubezen je segala še onstran Evridikinega groba?«
Prijatelj mi ni odgovoril. Pokazal sem z roko na mesto in dejal:
»Glej, tam je naša bodočnost. Mi delamo in za nami pridejo rodovi, ki bodo delali kakor mi. In vasi se spremenijo v mesta, motike nadomestijo stroji, reke se napolne z jezovi, zemlja spremeni svoj obraz in umrejo stari bogovi. In tedaj vstane novi človek, ki pride za nami! Človek, ki mu pripravljamo pot. In takrat bo zemlja raj in v njem bo živel on, novi Adam, z novo Evo. A v tem raju ne bo drevesa spoznanja, ker ne bo več na zemlji greha in ke-sanja, ampak samo solnčno hrepenenje. In solncu, edinemu bogu, darujeta dehteče cvetje in zlate plodove svojih vrtov...«
Molče sva se bližala šumečemu mestu. V duši pa sem nosil slakdoopojno sliko: ravan, nad katero se zgrinja večer; na obzorju pa se rišeta v gasnočem blesku dve silhueti, mladenič in dekle, in zreta nekam v brezdanji večer . . .
Božičnica.
Fantazija. Ivan Lah.
aslonil sem se na okno in se zagledal v noč. Bila je to sveta noč, jasna, čista, visoka, kakor so noči na jugu. Proti severu so se kazale snežene gore, tam leži dežela alp, ponosnih gor, skritih dolin in med njimi — domovina. Tujina ja ležala pred menoj, krasna, južna, zelena, topli vetrovi so veli navzgor po jezerski gladini in šepetali o lepi južni deželi. Toda jaz sem se oziral po daljnih sneženih gorah in sem mislil na te — domovina. Bolj ko kdaj sem te v tej noči jasno videl pred seboj. Tvoje gore sem videl, proti nebu kipeče, s snegom pobeljene, z veličastnimi vrhovi, strmimi bregovi. Tvoje doline sem videl, temne v senci dreves, preprežene z belimi cestami, z bliščečimi stezami, obdane od zelenih lesov in gozdov. Tvoje reke sem slišal, tiho šumeče, vesele drveče, šumlja-joče njih valove sem slišal prepevati tvojo pesem. In koče sem videl tvoje razsvetljene, tiho sanjajoče v zatišju vrtov, na daleč pozdravljajoče hišo, kjer je slonela mati in mislila na sina. Daleč so bili časi, ko je tam mlad deček zidal , jaslice in prepeval pesmi, daleč so bile sanje, ki so se porodile v tebi in so bile tebi podobne. Vse je bilo daleč. Videl sem okoli sebe ljudi, ki so praznovali božični večer, postavljali so si božičnice, zelene smreke, posejane z belim snegom, prepletene s srebrnimi nitmi, z darovi obložene, v
lučih razsvetljene. Zbirali so se okoli njih in gledali z radostnimi očmi, kakor otroci so bili in otročja je bila njih radost, otrokom namenjena. Roka je prijela roko, glave so se nagibale druga k drugi, tih objem je združeval srca. In kje je moja božičnica, moja radost, moja ljubezen . . . Kje naj iščem ljubečih src, sladkih besedij, gorkih objemov? Kam hiti misel moja v to sveto noč ? Mrzla je ležala tujina pred menoj. Kam naj se vsede tujec, kje se ogreje, kaj naj ljubi...? In postal sem kakor otrok in sem se vrnil k tebi, domovina. Pri tebi se je ustavila moja misel in s teboj se je pogovarjala duša moja. Zato si bila kakor veliko božično drevo, zelena košata, z belim snegom posuta, prepletena s srebrnimi nitmi, z velikimi darovi obložena, z lučicami razsvetljena. In luči tvoje so bile kakor goreča srca. Zagledal sem te tako od daleč iz sem se bližal, kakor se bliža izgubljeni sin očetovemu domu. Med tvojimi vejami je stala hiša s slamo krita, obdana od dreves. Tudi v nji je bilo razsvetljeno, kakor povsod in svetloba je sijala iz nje oken in je padala na temne sence noči in je bila kakor goreča srca. Približal sem se in sem pogledal vanjo. Mati je sedela pri mizi, z debelo knjigo v roki, luč je gorela pred njo in ona je gledala predse proti oknom ven v sveto noč. Stare jaslice so se bliščale v kotu, kakor pozabljene, zapuščene . . . Tihota je polnila tiho hišo, nekdaj oživljeno v mladi radosti, prepevajoča v ljubezni . . . Vsi so šli. Daleč . .. Kam vas je zanesla pot iz domače hiše, tako daleč . . . ? In na vse misli mati, na vse, ki so daleč, ki jih je odpeljala pot v svet.
Nje misli hite s tako skrbnostjo k nje otrokom, išče jih v neznanih svetovih, v tujih deželah, med tujimi ljudmi. »Kako vam je ?« vprašuje nje ljubezen, »ali imate gorko v svojih sobah, ali polni otroška radost vaša srca, ali vodi vas spomin k meni nazaj . . .? »In ni odgovora, kajti šli so daleč, daleč, komaj da je mogla slišati o njih. »Ko bi bilo mogoče, vsaj enkrat, vsaj danes, da bi bilo mogoče, da bi
prišli od vseh strani, da bi se sešli pod domačo streho . . In trna zunaj trepeta, ni mogoče, niti enkrat, niti danes ni mogoče ... Morali so iti, tujina jim je postala dom. Mati je vzdihnila. Iz enega vira poteka ljubezen in se vrača vanj. Vedela je, da vsi od vseh strani danes v mislih romajo domov, k nji v svojo hišo, da z njo praznujejo sveto noč. Po tišini je zadonela svetonočna pesem in je budila spomine srečnih mladih let, ko so še vsi sanjali v njenem naročju in ona jim je pela pesmi.
In ko sem tako gledal v hišo s slamo pokrito, z dreves obdano, je zašumelo po zelenih košatih vejah. Kakor veselje, se je zganilo v njih, zamajale so se, zazibale, kakor da bi
Večer.
se bahale z bogatimi darovi, ki so jih nosile na sebi in lučice, kakor srca goreča, so zatrepetale po tmah. Kaj si se razveselila, kaj si vztrepetala domovina, ti moje božično drevo? In zagledal sem okoli znane obraze. »Glej, vsi so prišli, vsi so se vrnili, danes v to sveto noč. Vrnili so se in so prinesli darov. Vrnil se je sin. ki je bil odšel v tujino, izpil je bil opojno čašo in je veselo ukal čez plan, potem
pa je premišljal o meni in je iskal svojega življenja nalogo. Trudna in velika je bila njegova pot: vrnil se je in mi prinesel svoj dar. In vrnil se je moj drugi sin, ki je nastopil težko pot proti lahkomiselnim ljudem. Sovražili so ga, kakor tujca in mu očitali, da je prinesel pohujšanje iz tujega sveta. Čez klanec je šla njegova pot, polna bridkosti in težav. Srečal je mnoge, ki so z njimi hodili jednako pot in vrnil se je z vsemi: za križem so stopali, z upognjenimi postavami, in klicali na zemljo ljubezen, križano od bogastva. Vrnil se je z vsemi in mi prinesel svoj dar. Vrnil se je moj popotnik iz jutrove dežele, kamor je bil šel iskat resnice in krasote. Težavna je bila njegova pot, polučana s kamenjem. Toda krepko je hodil po nji in vrnil se je in prinesel svoj dar. In vrnil se je z njimi moj ljubljenec, ki je bil zaslišal glasove sanjavih daljav in jim je sledil. Vrnil se je in kakor bajka je bila njegova povest. Toda med tem je srečal boj na meji in zmotilo ga je v njegovem pripovedovanju. »Glej, to se godi, mati«, je govoril, »otroci tvoji so obsojeni na smrt.« To je bil njegov dar. In drugi so prišli, vrnili so se in so prinesli svoj dar ... In ti ... ? Zabolelo me je v srce. Glej, vsi so prišli in so prinesli svoj dar in ti nisi prinesel nič ... Vrnil sem se brez daru, s praznimi sanjami, z velikimi željami. Spomnil sem se na povest. Takrat smo bili še mladi in smo živeli pri materi. Približal se je sveti večer, in veliki upi z njim, velika radost in velike želje. In mati je postavila na mizo smreko, brez bogatih darov. Žalost je padla na naša srca, nejevolja je stopila v obraz, solze so kapale iz oči. Tudi mati se je zasolzila: Glejte — je rekla — dala sem vam vse, kar imam: dala sem vam življenje, ljubezen in sanje in delo svojih rok in drugo ustvarite vi. Kmalu boste veliki, prinesite tudi vi meni tako vsak svoj dar, vse, kar boste imeli: življenje, ljubezen in sanje in delo svojih rok in bogata bo hiša, dom ponosen in bogato drevo se bo šibilo nad mizo, v srečo meni in vam.
Objeli smo mater, ki nam je dala vse, kar je imela: življenje, ljubezen, in sanje in delo svojih rok in smo sklenili, da ji prinesemo vsega, da bo bogata nje hiša in polno drevo na mizi in da bo zavladala velika sreča med nami. Tako smo sklenili ... In zdaj sem pomislil na mater, kako sedi na sveto noč sama in zapuščena in komaj lepi spomini preteklosti bogate nje dom. Vsi so šli, daleč, daleč, nihče se ni vrnil in ona brez drevesa preseda ob zapuščenih jaslicah. Tako je z domovino ...
»A zakaj?« sem jo vprašal, »zakaj moramo v tujino, da služimo tujim ljudem, da žive od naših rok in zakaj nas ne ohraniš pri sebi, da služimo tebi?«
»Dala sem vam vse: življenje, ljubezen, sanje in delo svojih rok. Ko ste bili majhni, ste živeli od tega, sedaj pa pričakujem, da se vrnete od povsod in obogatite svoj dom. Kajti iz enega vira poteka ljubezen in se vrača vanj. Kaj more grm zato, če se na njem ne nasiti ptič, ki se je rodil v njegovih vejah. Dal mu je vse, kar je imel. Cel gozd je njegov, dreves je mnogo, toda grm z gnezdom je samo eden. Tako je, glej, vaš cel svet, a domovina je samo ena. Glej hišo, s slamo krito, z drevesi obdano: mnogo je hiš, lepših in večjih, toda hiša, ki je v nji mati, je samo ena. In kaj je zahtevala mati od tebe? Ni zahtevala darov. Prijazno misel in srčni pozdrav je vsprejela in je bila velika njena sreča. Kadar pa boš velik in bo večja tvoja sila, poslal ji boš darov, da bo večje nje veselje, da ji boš delal božičnico z vsem, kar boš imel, kakor jo je delala tebi. In kaj sem zahtevala jaz? Ne darov zase, moj sin! Veselil me je tvoj obisk in pozdrav, veselila me je tvoja otroška sreča, ko si ugledal svojo božičnico pred seboj. Glej, naredila sem ti jo z vsem, kar imam, in ko boš velik, boš napravil dar iz vsega, kar boš imel, in bo meni v veselje in tebi v čast.«
»O domovina, ti si kakor sanja.«
»In srečen je, ki sanja.«
Obstale so veje, kakor okamenele. Šepet je prenehal. Izginjala je izpred oči, kakor je izginjala takrat, ko sem odhajal v tujino. Izginjale so košate zelene veje, s snegom pokrite, s srebrom prepletene, z belimi pasovi preprežene, z bogatimi darovi obložene, razsvetljene s trepetajočimi lučicami, ki so svetile v tmo kakor goreča srca . . . Izginjala je v sveto noč. In glej, svetloba, ki je prihajala iz njih mirnih oken na vrt, je bila kakor goreča srca. Taka si se dvignila pred menoj, o domovina — in bila si kakor božično drevo: zelena si bila, košata, pokrita z belim snegom, preprežena s srebrnimi rekami, z belimi cestami, in koče so bile v tebi in njih razsvetljena okna so se svetila kakor goreča srca v noč . . . Tujec sem bil v tujini, izgnanec v izgnanstvu, daleč od tebe, domovina. Daleč je ležala vas, nje lučice so se lesketale in zvonenje se je glasilo iz nje ter se izgubljalo v neskončni pesmi. Pred menoj je ležalo tuje mesto, razsvetljeno v noči, poleg božičnega drevesca je gospa igrala na klavirju svojemu sinčku božično pesem.
Smeh pred smrtjo.
Anton Novačan.
adarkoli se spomnim lepe, črnooke Konstantine, me obide groza pred življenjem. To so trenotki hipnega spoznanja svoje lastne nemoči in brezpomembnosti, v katerih bi človek obupal, ako jih ne bi zagrnili v po-zabljenje valovi življenja. S fantovsko obupnostjo bi zgrabil čašo z zadnjim napojem in jo izpraznil do dna, ako ne bi bilo toliko lažnjivih Mefistov v življenju, ki me znajo tako lepo slepiti in varati. In to je dobro . . . Bomo vsaj srečno prijadrali do utrujenosti starca, in tedaj se z enim vzdih-ljajem reši brez bolečin čudna življenska uganka.
Toda Konstantina ni bila tega mnenja. Kdo je Konstantina? Ali naj povem, kako sva se spoznala? Ni potrebno! Dovolj je, če povem, da sva sedela nekega pomladnega večera v mestnem parku, oba nesrečna in zlovoljna.
Ona je neprestano bajala in se je pri tem smejala tako čudno... — Vidite, meni je življenje šala; nikdar še nisem bila žalostna. Le raztrgani čeveljčki me še vznemirijo. Tudi otroci me včasi razdražijo, kajti neprijetno je poslušati otročji smeh. Pa jaz se tudi samo smejem, ali ne od srca. Kakor na gledališkem odru . . . Pride mlad kavalir, ki se priklanja do tal in me šablonsko zasnubi. Gizdava gospodična se nasmeje tako prešerno, zvočno, sladko, da se tresejo hlačice staremu gospodu tam v parketu. Mladi častniki si vihajo brčice in mežikajo z desnim očesom. Ti navihanci, ha, ha . . .
Golcjata

Ni odnehala. V pretrganih stavkih je pripovedovala. Rojena v pariškem predmestju ni poznala očeta niti matere. Pravi pa, da je imela sestrico . . . Mlad, življenja željni bogataš se je zagledal v njene oči. Z lepim glasom in še lepšim stasom je prišla na gledališki oder. Pela je zadnjič v Stuttgartu. Tam so tisti nesramni Nemci. »Nemška« bolezen jo je vrgla na posteljo; skoraj je umrla. Glas ji je zamrl; samo smeje se še lepo. Zdaj je vzgojiteljica pri židovski rodbini F. Gospod F. ima živinske oči; njegova gospa je debela in v svojem štiridesetletnem srcu neguje ljubezen za krepkega komija, ki prinaša vsak večer ključe milostivi. Otroci — trije krivogledi kreteni — so razposajeni in zmirom siti. Velik križ je ž njimi. Najhujše je pa, kadar pride »papa« poslušat. Obrača živinske oči kot jezen vol. Strašno. Ampak žalostna ni nikdar. Zmerom se smeje. Ha, ha . . .
—	In meni je življenje šala. Zato ne razumem Vas, zakaj povešate glavo in gledate v tla. Kaj iščete tam?
Vprašanje mi je vselej neprijetno, zato ga preziram. Z neodoljivo silo me goni in zahteva resnico. Kdor vprašuje, hoče resnico, ker je sebičnež, kdor odgovarja, laže, četudi je prisegel. Molčati je najboljše. Konstantina pa ni bila s tem zadovoljna ter se je pritisnila k meni in njene oči so zaprosile . . .
—	Odkrila sem Vam svoje življenje in sem mislila, da mi bodete hvaležni ... Da mi tudi Vi poveste, kako ste živeli.
—	O prav rad, gospodična. Evo, rojen sem tam in tam. Rodbina mi je vladajoča dinastija. Kraljestvo ali cesarstvo, vsejedno. Bogati smo. Imamo ministre, uradnike, generale, vojake in lakaje. Državni zaklad . . . Slavno zgodovino . . . pradede iz desetega stoletja po Kristusu. Skratka, jaz sem princ, gospodična, seveda incognito . . .
Z neko sladko zlobo sem ji fantaziral vse to in z ogorčenjem zavrnil tihotapsko misel, ki me je videla v kočiji. Pet lakajev in veliko perjanico na generalskem klobuku je videla tista hudomušna misel ...
Konstantina je z navdušenjem zrla vame. Lica so ji nalahno zardela; ustnice je afektirano premaknila; desnico je vzdignila in sprožila kažiprst. Kako lahko je spraviti igralko na oder! Instiktivno najde tukaj svojo ulogo. Če bi bil čakal še trenotek, bila bi pokleknila pred princa v incognitu.
Polastila se me je še večja zloba, hotel sem jo razžaliti.
—	Ne, gospodična, to ni res. Ali ste videli kmetsko bajto? Umazani, zakajeni tramovi, nizka okenca, ilovnata tla. V kotu ležišče in na ležišču v plenice povito dete, ki kriči, da se Bog usmili; hoče zraka in hrane. To dete raste in raste in ko se razvije, nima sreče. V šestnajstem letu že hoče biti vagabund, pa ga nekdo pošteno izšiba in mu pokaže pot. Tod hodi, tam pojdi . . . Dete uboga, mora ubogat: ... In gre . . . Ni zadovoljno, ali ima »cilj« . . .
Toda zmotil sem se. Niso je razočarale, niso je raz-žalile moje besede. Jedrnata odkritosrčnost deluje. In Konstantina je zaplakala . ..
Za parkom je hropel in režal sitni tramvaj. V tihem podvečerju so zašumela drevesa z mladim, medlim listjem. Svetloba se je umikala mraku, in mesec je plaval izza gora še bled in suh, z nekoliko zvestih zvezdic na nebo. Konstantini so tekle zrnate solze po licu. Meni je to tako godilo. Lotila se me je tista napačna samozavest, pomešana z usmiljenjem, ki hoče tolažiti slabejšega.
—	Ne jočite . . . Sprehodiva se rajši malo po parku in preženiva razpoloženje zlovolje in zamišljenosti. Poglejte, kako lepo je tukaj ...
Mislil sem, da bo zajokala še glasnejše; kajti vse jokajoče ženske zaihtijo, ako jih tolažiš. Sam Bog ve zakaj? Menda zato, ker hočejo, da jih vzameš v naročje in jih zaziblješ ... Jaz tega nisem mogel, kajti v parku nisva bila sama . . .
Konstantina pa si je hlastno obrisala oči in se je za-smejala tako prešerno in razposajeno in obenem tako škodaželjno, da me je minula vsa zlovolja. Če bi se tako
zasmejala v cerkvi, bi se mašnik sred evangelja obrnil in bi jezno zagodrnjal, anathema sit . . .
In nakrat sva bila vesela. Z urnimi koraki sva merila park gor in dol, sem in tje; z živahnimi besedami sva se igrala, obračala jih na vse strani, da so dobile drug pomen, in smejala sva se, ko sva iz besede drevo napravila lično, belo hišico, kjer zdajle, baš zdajle sedi mladi par pri večerji in ljubeznivi rnožek šepeče preko mize svoji lepi ženski, dušica moja. Če bi bil zabeležil tisti najin razgovor, bi gotovo bila moderna črtica, prepredena s tajinstvenimi pikami.
Oj, kako se je smejala Konstantina. Tako se smeje pomladno solnce, kadar se topi sneg in kadar se pomladne vode razlijejo po golih travnikih. Ali ne tako! Kajti smeh solnca je nem in poln toplote, Konstantina pa se je smejala glasno in iz njenega smeha je zvenela bridkost, resignacija . .
Nič več se nisva igrala z živahnimi besedami. Njej se je zresnil obraz. Svoje velike, prodirajoče oči je uprla v mesto, ki je ležalo v lučeh pred nama. jaz sem razmišljeval, odkod je prišla prejšnja veselost in zakaj se je ona tako smejala.
—	Ali ste že čuli tisto bajko o brezi in škrjančku? vpraša Konstantina.
—	Ali je lepa? —
—	Lepa je! Ne vem, zakaj mi uprav danes prihaja na misel. Pripovedovala mi jo je neka starka, ko sem bila še majhna.
Govorila je počasi in boječe. Glas se ji je tresel; postajala je skrivnostna.
—	In tista starka je kmalu na to umrla . ..
In kakor, da ji je žal tiste starke, je globoko vzdihnila.
—	Čujte torej . .. Stala je samotna breza na nizkem holmu. Ni imela sestrice, ni imela matere. Žalostno je po~ vešala svoje listje. Njeno belo lubje se je svetilo že oddaleč; svetilo se je po dnevu, pa še bolj se je svetilo po noči, kadar jo je v luninem svitu poljuboval zaljubljen vetrič.
Samovala je breza na nizkem holmu. Gledala je v dolinico, in je videla življenje. Ozrla se je nazaj, kjer se je razprostiral velik, skrivnosten gozd. Cula je, kako se pogovarjajo visoke smreke, kako modrujejo stoletni hrasti. Ona pa je tako sama . . . Tožilo se ji je po tihem šepetanju in hrepenela je po nečem tako lepem . . .
Spomladi, ko je oblekla novo listje in se ji je pomladilo lubje, je zatrepetala še bolj.
Nekega večera, ko je vihar razgrajal po dolini, je priletel škrjanček in jo milo prosil prenočišča. Ves je bil moker in mrazu se je tresel. Odgrnila mu je svoje veje in ga zagrnila skrbno. Škrjanček je trdno zaspal, a ona ga zibala celo noč. Drugo jutro pa se je škrjanček zgodaj vzdignil visoko pod solnce in se je od tam zahvaljeval dobrosrčni brezi s sladko pesmijo. Žvrgolel je o ljubezni in breza je radostno stresala s svojim listjem, ker ji je bilo hrepenenje uslišano. Tako sta se ljubila breza in škrjanček. Vsak večer je spal v njenem naročju in vsako jutro ji je prepeval s solnčnih višav sladke pesmice.
Ko pa je prišla mrzla jesen in se je približevala zima, je škrjanček izginil. Izginil je bogvekam, in breza ga je čakala zaman. Ko se je stemnilo, je gledala v dolinico vsak večer, da prileti odkod, in ko se je zdanilo, se je ozirala proti nebesom, da bi ga videla, kako se vrti v višavah. A ni ga bilo. In tedaj si je rekla breza: Umrl je škrjanček, ljubček moj, daleč kje od mene in ne vidim ga nikdar več. Žalovala bom za njim, dokler ne umrem tudi jaz.
Popadalo je njeno velo listje in njeno lubje je popokalo. Nič več ni bila lepa. In je prišel na holm suh možicelj, s sekiro pod pazduho in s pipo v ustih; ni se ga prestrašila. Padla je po nekoliko udarcih v sneg in je umrla!!!
Ko je končala, je rekla tiho: Ali se Vam smili tista breza? Vedite, to sem jaz! —
— A škrjanček? prašam nehote.
— No, to je vsejedno. Škrjančkov je veliko in vsi se visoko vzdigujejo in vsi znajo lepo peti . . .
Med tem sva zašla v mesto in bilo se je nama ločiti. Zaželel sem »na veselo svidenje«, toda Konstantina ni ničesar odgovorila, temveč se je zasmejala s tistim glasnim in bridkim nasmekom.
Domov grede sem razmišljal o tem čudnem dekletu. Zakaj se neki tako čudno smeje in zakaj mi je pripovedovala tisto bajko o brezi in škrjančku ? To hitro menjavanje razpoloženja sem pripisoval slabi in nestalni volji. Na kaj hudega še pomislil nisem.
Toda, kako sem se začudil drugo jutro, ko sem čital v dnevnikih tole notico: »Samomor. To noč se je s cijan-kalijem zastrupila 23 letna guvernanta K. S. Vzrok samomora ni znan.«
Tudi jaz ga ne bi znal povedati. Jaz vem le tisto bajko o brezi in škrjančku, ki mi jo je pripovedovala Konstantina med smehom in solzami tistega nepozabnega večera.
Zima v gozdu
					■ I ■ 1 , ■ ., s				
		iii			mrk m m Nnjl/	n		lil	
STANKO SVETINA:
ARABESKE.
1. flnetta.
opotnik, utrujen od dolge poti življenja, se je ustavil pri njenem grobu. S sklonjeno glavo, uprt na palico, je zrl na grob. Trava je rastla čezinčez, skromen, kamnat križ je bil nagnjen na stran, vrba žalujka je otožno sklanjala svoje veje nad njim. Zapuščen grob, pozabljen od ljudi. Šel je morda mimo človek, pogledal je nanj, toda ko ga je videl tako ubogega in revnega, pokimal je z glavo in je šel naprej. Ljudje ne gledajo radi grobov, ubogih in zapuščenih. Šla je morda mimo deklica, bleda in v črni obleki, ozrla se je morda nanj, ki je potreboval usmiljene roke, da bi potrgala travo na njem, poravnala črno prst in vsadila nanj rdečo rožo vrtnico, ozrla se je morda, za-šepetale so ustnice: naj v miru počiva! in odhitela je po stezi, z belim peskom posuti. —
Tako je stal grob zapuščen in takega je dobil popotnik, utrujen od dolge poti življenja.
»Ne cveto na njem rože, ne bele ne rdeče, pozabljen, kakor je pozabljena ona«, je pomislil popotnik in solza mu zdrknila po bledem, suhem licu. - Tu je torej, v grobu pod vrbo žalujko, da, v levem kotu pokopališča pri zidu. — Kje so oni dolgi, zlati lasje, kje so oči, modre kakor vijolice,
kje so lica, na katerih so cvetele rdeče rože, kje so nežne roke, bele kakor alabaster in kje je ljubki florentinski slamnik, ki je počival in poljubljal zlate lase in obdajal vijolice in rdeče rože?
Popotnik je pokleknil ob grobu in je poljubil zeleno travo na njem.
*
* *
»Življenje je kakor morje: vržeš vanj kamen, ki se izgubi v neizmerni globočini, na površju se napravijo kolobarji, širijo se in širijo in naposled zginejo«, je spregovoril Julij in se ni ozrl na njo, ki je sedela na divanu in nervozno listala po mali, zlatoobrezani knjigi.
»Seveda, seveda! Razumem te, čisto vsakdanja stvar. Vem, kam meriš, Julij, ampak poglej v jasni noči na nebo! Veliko je zvezd bleščečih kakor cekini, vsa posuta so z njimi nebesa, lahko si izbere otrok eno izmed neštetih. Ampak kaj je zvezdi do otroka, ki steguje po njej slabotne roke!«
Anetta je zakrila svoj krasni obraz z dlanjo in ironično smehljajoče se oči so gledale med prsti na Julija.
»Po pravici se je zgodilo, Anetta. Ampak jaz te nočem žaliti, nočem spregovoriti besede, ki bi naenkrat zbrisala tisti tvoj nasmešek na ustnih. Neumni otrok, zakaj hrepeniš po zvezdi, ki je tako daleč, katere ne moreš doseči. Zaspi, otrok! Nočeš zaspati? Ah, krasna je zvezda na modrem nebu, mežika, trepeče, koplje se v nebesnem morju! Kruta si, Anetta, kakor je kruta morska deklica, ki zvabi mlade-deniča k sebi v hladno postelj. Šepeče mu mamljive besede, polne grude se hitro dvigajo, krasne roke steguje k njemu, v črnih laseh se ji blešči bela roža. Ljubko se ziblje, kakor labud plava k obrežju. Nesrečni mladenič, zakaj si se dal preslepiti!«
»Da, zakaj si se dal preslepiti, mladenič? Zakaj, ti ubogi, slabotni mladenič?« je rekla Anetta in je naslonila
glavo na svilnato, belo blazinico na divanu. Sklenila je zadaj roke, tako da so zdrknili široki rokavi rožaste halje prav do ramen in da so se pokazale njene kakor lilija bele roke. Krasna je bila, kakor kraljičina iz pravljice, kakor morska deklica, ki je zvabila mladeniča — —
»Ne muči me z besedami, ki padajo v mojo dušo kakor žareče oglje, položi roke zopet v svoje naročje! —• Imaš popolnoma prav. Zakaj pa je bil mladenič tako slaboten, da je uslišal prošnjo morske deklice! Še tistih solz ni vreden, ki jih je pretočila za njim njegova stara mati«, je rekel Julij glasno, mislil pa je drugače. Dolgi, črni lasje so mu padali po bledem licu, oči so zrle nepremično. Zdelo se mu je, da stoji pri oknu za zaveso o n, v krasni vojaški uniformi, s prekrižanimi rokami na prsih in se mu škodoželjno smeje. Pogledal je bistro, pa ni zapazil ničesar.
»Kaj nisi razumel, Julij, kaj so govorile moje oči?« je vprašala Anetta milostno, skoro porogljivo.
»Sedaj se dela še norca iz mene«, je pomislil Julij in ni odgovoril. Samo pogledal je njo, ki je bila čarobna kakor sanje poletne noči. Da, njene oči! Kako nedolžno sta gledala ta safira in kako sta lagala! In Julij je pomislil na oni večer, ko sta se on in Anetta sprehajala ob morskem obrežju. Tam na zapadu je bilo morje vse pozlačeno, solnce se je kopalo v njem. Od juga je pihal božajoč veter in jadernice, bele lastovke, so krožile po zelenomodri gladini. — Ah, kake besede so bile to! Verjel -je onim očem in bil je srečen in bogat kakor kralj, ki sedi na svojem zlatem prestolu in ki milostno posluša svoje podanike, ki se klanjajo pred njim in govore izbrane, lepo doneče besede. Srečen in bogat je bil kakor kralj, zakaj prepričan je bil, da ga ljubi to dekletce v rožasti obleki, z zlatimi lasmi, z ljubkim florentinskim slamnikom na glavi. Posadil bi jo na prestol in obsipal bi kraljico svojo z opojno dišečimi rožami. Pokleknil bi pred njo in poljubljal rob njenega krila —
»Zakaj ne odgovoriš, Julij? Lažje bi ti bilo.«
»Ne norčuj se, Anetta, srce krvavi in je polno ran, oster je tvoj nož. Usmili se, Anetta, in odpusti! Nisem te prosil ljubezni, nikdar, niti oni večer ne, ko sva hodila ob morju roko v roki in ko sem bil kralj. Svetel, kakor od nebeškega solnca obžarjen ja bil moj cilj, ampak steza, ki se je vila k njemu, je bila tako ozka, da sem zašel. Zašel sem, zakaj steza je bila ozka in ko sem se zavedel, sem stal v močvirju. Trudil sem se, da bi prišel nazaj na stezo. Nisem mogel. Nogi sta mi otrpnili, kakor vkopan sem bil v zemljo. — V dalji pa sem zagledal človeka, ki je hitel k mojemu cilju. Ni se obračal ne na levo ne na desno, doma, v svoji sobi je zaklenil vse predsodke v železno škrinjo in trikrat je obrnil ključ v ključavnici, ko je odšel.
In dospel je do cilja, on, do mojega cilja — —«
»Dospel je in? —«
»Vedel sem, da boš tako vprašala, Anetta, in žalostna je moja duša. Glej, pomlad počiva na tvojih licih, ampak v srcu kraljuje zima. In vendar stojim tu in čakam prijazne besede iz tvojih ust, kakor čaka pes na prijazen migljaj svojega razsrjenega gospodarja. Vso svojo ljubezen ti prinašam, ves šopek rdečih vrtnic je svež. Ne zavrzi ga, Anetta, sprejmi ta dar! Daj ga v zeleno vazo, ne pusti, da bi ovenel in da bi listi rožam odpadali. Prijetno bo duhtel šopek in mamljiv vonj se bo razširjal po sobi. Sprejmi ga, Anetta, in prilivaj mu!«
Anetta je zamahnila z roko.
*
* *
julij je prišel na vrh gore in je zagledal, da je svet velik in prostran. In razveselil se je. Dokler ni prišel na goro, se je godilo drugače.
Odprl je nastežaj vrata svoje sobe doma in tudi okna je odprl. Potem je zmetal na dvorišče vse spomine brez izjeme, žalostne in vesele. Vse je prebrskal po miznici, po drugih predalih in tudi v omaro in v peč v kotu je pogledal.
prepričal se je, da je vse v redu, in se je oddahnil. Pustil je vrata in okna tri dni odprta in šele četrto noč jih je zaprl in mirno legel v postelj.
»Tako torej«, si je mislil, »spominov sem se odkrižal in sedaj bo dobro.« — In v resnici je tisto noč dobro spal in ni imel hudih sanj.
Ko se je drugo jutro zbudil in si pomencal oči, mu je obvisel pogled na veliki, rdeči roži, naslikani na stropu. In razjezil se je. Pogledal je po stenah — same rdeče rože, druga pri drugi. Spomini!
Vstal je, napravil se je in šel takoj po sobnega slikarja. Dal je pobeliti strop in stene. In ko je videl, da je vse dobro napravljeno in da se ne poznajo več rdeče rože na stropu in na stenah, se je skoro zadovoljno nasmehljal. Ampak ni dolgo trajalo to veselje. Spoznal je namreč, da se drže spomini tudi njegove obleke, klobuka, palice, dežnika in še drugih stvari, na katere prej niti pomislil ni in katerih ni zapazil v svoji nervoznosti. Kupil si je torej novo obleko, novo palico je vzel, zaklenil je vrata svoje sobe in je odšel. Tako so mučili Julija spomini in tako nesrečen je bil.
Ko pa je prišel na goro in ko je videl, da je svet velik, in prostran, se je razveselil.
Krepko je stisnil popotno palico in je odšel daleč iz kraja spominov.
Ampak kakor da bi se vse spremenilo. Zlato solnce, ki se je vozilo z žarečim vozom po modrem nebu, se mu ni zdelo več tako lepo; kakor bi ga čezinčez prepregli temni, sivi oblaki. Bilo je brez žarkov in ni se mu več smejalo kakor prej. Mimo vrta je šel in se ozrl. Rastle so tam vrtnice, lilije, jasmin in resede. In kakor da bi ne orosilo nebo matere zemlje več mesecev, so sklanjale njegove ljubljene rože svoje krone in njih prijetni vonj se ni več razširjal daleč naokrog. Kakor da bi umrle. In slavci in škrjanci niso več peli tako lepo, ni bil več to oni glas,
ki je razveselil dušo, da je vriskala. Umolknil je gozd in ni več pripovedoval čarobnih bajk o zakleti princezinji in o kači z demantno krono. In polje, kjer se je valovilo prej žitno klasje, kakor se valovi morje, ko ga poljubi veter, je stalo kakor okamenelo, brez življenja.
In Juliju se je stisnilo srce in je hitel naprej, da bi dospel v kraje, kjer prepeva priroda.
Hodil je tako dolgo vrsto let, iskal jih je, ampak naše jih ni nikjer. Lica so mu še bolj obledela, stopal je s tresočimi koraki in z vpognjeno glavo.
Nekoč se je sprehajal ob bregu velike, temne reke. In takrat se je naenkrat stresel in kolena so se mu zašibila, da se je moral nasloniti na ograjo. Zakaj zagledal je v dalji rumen florentinski slamnik in rožasto obleko. Še bolj natanko je pogledal in zdelo se mu je, da vidi tudi zlate lase pod slamnikom in da vidi vroče ljubljena safira na cvetočem, brezskrbnem obrazu. Hitel je, zadeval se je ob ljudi, ki so se začudeno ustavljali in gledali za njim, samo da bi jo videl od blizu. Ampak zmotil se je. Bil je res florentinski slamnik, ampak ne tako bel kakor njen, bili so res rumeni lasje, ampak ne zlati, kakršne je imela ona, lepe so bile njene oči, ampak pravljice niso spale v njih.
Tisto noč je bila pri njem, v njegovi sobi. Čutil je njen rahli, topli dih na svojih licih — gotovo se je sklonila k njemu, da bi ga poljubila. Tiho je pristavila stol k zglavju, sedla je nanj, desno roko pa je ovila okrog njegovega vratu.
»Prišla sem, Julij, ker sem zaslišala iz noči tvoj glas, ki je vabil. Prišla sem, ker sem videla tvoje ranjeno srce in od hrepenenja onemoglo dušo. Pozabi na one zlobne besede, ki sem jih takrat spregovorila in katerih mi je bilo potem tako žal. Nisem mislila tako, ni jih govoril moj jezik. Videla sem takrat žalost v tvojih očeh in lice tvoje je bilo nenavadno bledo. Ampak odpusti, ne jaz, nekdo drug je govoril iz mene.«
Skozi odprto okno se je razlila v sobo mesečina in ob mehkem nje svitu je Julij videl njen krasni obraz, ki se je sklanjal nad njim. Tako proseče so zrle te oči, ta dragocena kamena, da Julij še sam ni vedel, kedaj jo je poljubil.
»Vedel sem, da prideš nekoč, Anetta, in danes se je izpolnila moja želja. Vedel sem in hrepenel in čakal, čakal kakor uboga, revna starka, ki je postavila na okno svečo in jo je prižgala vsak večer, da ne bi zgrešil poti sin, ki je odšel v daljne, tuje kraje, ko se povrne domov. Moja duša je bila vedno pri tebi in te je spremljala, Anetta, ljubica moja! In v pravem času si prišla, zakaj hrepenenje moje je bilo neizmerno in kupa žalosti je bila napolnjena skoro do vrha.«
Drugo jutro je prišlo pismo. »— in kakor je bila bogata, je spravil vendar vse iz nje. In ko je čutil, da je že pri kraju, jo je nekega lepega dne zapustil in je odšel bog-vekam. Z neko gledališko igralko ali nekaj podobnega. Velik falot je bil, človek brez srca. O njej nisem dolgo časa ničesar slišal.
Pred tednom sem jo srečal na ulici. Julij, to ni bila niti senca one krasote! Obraz upadel, bel kakor sneg, počasi je hodila in hudo je kašljala. Pozdravil sem jo. Nekaj časa me je gledala, kakor da bi se ne spominjala več, kje je videla ta obraz. Potem pa ji je šinilo nekaj čez obličje, kakor lep spomin. —
Pred štirinajstimi dnevi sem zvedel, da je bolna na smrt. Šel sem k nji. ,Pišite mu, naj mi odpusti in naj me pride obiskat na pokopališče —'
Umrla je. Če prideš še kedaj v naš kraj in me ne dobiš več tam: grob pod vrbo žalujko v levem kotu pokopališča pri zidu. Tam spi.« — —
Julij se je naslonil na mizo in je zajokal kakor otrok.
Popotnik je še klečal ob grobu. Bled je bil njegov obraz, skoro mrtvaški. Šele bližajočega se večera mrzli veter ga je predramil. Vstal je, zavil se tesno v plašč in je odšel z globoko sklonjeno glavo. Pri pokopališčnili vratih se je še enkrat ozrl nazaj in je zamahnil z roko, kakor v pozdrav. —
Na nebu se je zalesketala prva zvezda.
□ 0 a
2. Na večer.
Cela vrsta malih, črnih oči je gledala nate, ako si šel po tisti ulici. Ulica sama je bila kakor dolg, ozek hodnik brez konca in kraja. Ako nisi hodil oprezno, si se lahko spodtaknil: če je bilo tiho, ko si zaklel, si zadel ob velik, neroden kamen, katerih je ležalo vse polno raztresenih po ulici; ako je zaječalo, je bil otrok. Samo zaječalo je, ni bilo šundra, vrišča in joka, in ako si bolje pogledal, si videl bled, upadel otroški obraz in oči so zrle nate trudno, udano, zakaj v tistem temnem, dolgem in ozkem hodniku se je začelo življenje s trpljenjem in trpljenje z življenjem. In povem vam po pravici: ako bi bil oni hodnik vrt, ne bilo bi treba Bogu prijeti zlate škropilnice in zalivati matere zemlje z osvežujočo nebeško roso; zakaj tam se je iztočilo solz, da bi dvignile blede rože takoj svoje povešene krone; nad njimi pa bi se prikazala mavrica — sedmerno gorje. Kdo bi popisal vse to! Ni treba, zakaj pogledi govorijo, ne ustnice, prezgodnje gube na obrazu in sklonjene postave.
In radovedno, vprašujoče te gledajo črne oči, ako zaideš v ta hodnik. Kaj bi vse povedale te oči, ta mala mrežasta okna, ki gledaja iz tal! Mehka in čuteča srca bi se stisnila, iz očesa bi kanila solza usmiljenja.
V temnem kotu brloga je stala postelj in v postelji je ležal človek. Ako je bila tista luknja visoko v zidu okno, bi obsijala svetloba sivkast, porastel obraz in na njem dvoje polzaprtih očij, obsijala bi človeka, na katerega gu-bastem čelu je bila zapisana smrt. Roke, dolge in suhe, so počivale na odeji.
»Ali ste vsi tukaj?« je vprašal kakor v sanjah. Ni se obrnil, pa tudi trepalnice se niso zganile, zakaj telo je bilo kakor iz svinca, težko in k postelji priklenjeno, trepalnice trudne, onemogle. Dvignila se je roka nekoliko, dolga kost s kožo, pa je takoj omahnila, iz prs se je izvil vzdih, težek, proseč in obupan.
»Ali ste vsi tu, da mi podržite svečo, da mi zaprete oči in me pokrižate? — — Frantik, pojdi sem!«
Spregovoril je, pa že so se mu omeglile misli. Blede ustnice so se komaj vidno stresle.
Stiriindvajsetletni fant je šel po ulici: v srcu pogum, v rokah moč. Tačas še ni hodil vpognjen in s sklonjeno glavo, trdni so bili njegovi koraki in oči so mu žarele, zakaj takrat še ni stanoval v mračnem, ozkem in dolgem hodniku, ni še padla nanj senca tiste ulice. In ko je tako stopal, vesel in brezskrben, je spoznal njo. Osemnajst let ji je bilo, ampak niso se ji poznala ta leta na obrazu, drobnem in nežnem, niso se poznala na postavi, šibki in vitki. Bila je kakor gosposko dekle iz bogate in krščanske hiše, kakor pisan metulj na pomladanskem travniku. Ko ji je pobral košarico, ki ji je padla iz rok, se je začel njegovega življenja drugi del. Ozrl se je parkrat za njo in tudi ona se je okrenila: smeh tu, smeh tam. In hitel je v tovarno. Vsa njena okna so gorela — solnce se je začelo voziti po nebu.
Bilo je jutro. —
»Frantik! — Fanda, kje je Frantik?«
»Ne vem, kje je«, se je oglasilo tiho, komaj slišno. Oči, zardele od solz je skrivala v dlaneh, nagnjena nad zi-
belko, kjer je spala mala Anežka. Lahko bi mu rekla: kruha ni, ni mogel strpeti v izbi in je šel ven«, ampak ni hotela žaliti njega, kateremu je bilo usojeno le še nekaj minut.
»Ne bom več dolgo Fanda, čutim to. — Zakaj moraš tudi ti trpeti z menoj? zakaj morata trpeti otroka? Grenko je, Fanda, umreti tako. Ne morem dati tolažbe ne tebi ne otrokoma. Glej, komaj tiarodila se je, pa ji je že usoda zapisala na čelo skrb in trpljenje. Uboga Anežka!«
»Umiri se in ne skrbi tako! Ako so ti štete ure — delala bom, da se preživimo. Pomagaj si sam in bog ti bode pomagal«.
»Oh, da! Ampak če si ne moreš pomagati sam, odtegne tudi bog svojo roko, Fanda! Verujem tebi, ampak poglej, trije ste, za tri bo treba vsak dan kruha.«
Na obrazu se mu je videlo, kako težko govori. Utihnil ja in samo hropel je z naporom.
Težko delo je imel v tovarni, toda kaj je bilo to njemu, mlademu in krepkemu! In ko se je začul opoldne aH zvečer pisk v tovarni, ogrnil je suknjo in hitel domov, kjer ga je sprejela ona, žena njegova. Skromno in mirno in zadovoljno sta živela, ne osornega pogleda ni bilo med njima in ne žal besede. Vladala je zadovoljnost in sreča, kakor pravimo.
Zgodilo pa se je, da se je oko obrnilo na drugo stran. Naenkrat je prišlo, nenadoma. In tako ni šel nekega dne zjutraj v tovarno. Nastala je stavka.
Prvi dan sta še shajala, drugi in tretji tudi. Četrti dan — še vedno stavka. Fanda ga je pogledala, on je povesil oči, razumel jo je. Drugi teden nato sta se preselila v ozko, temno in dolgo ulico, ki je bila podobna hodniku ...
In kakor je bilo pusto in dolgočasno v tistem podzemeljskem brlogu, nekega dne je vendar posvetilo vanj solnce. Kakor da bi bil v palači, okusno in bogato opravljeni, kakor da bi od stropa visel lestenec in na njem gorele sveče, tako se mu je zdelo. Narodil se je Frantik.
Bilo je ravno poludne. —
»Odpri okno, Fanda! . . Ali sije zunaj solnce?.. oh, solnce! . .«
Pomenljivo je, kako si želi človek, ki umira, blagodejnih solnčnih žarkov. Solnce mu je svetilo skozi celo njegovo življenje in na smrtni postelji hrepeni bolnik, da bi mu tudi zatisnilo oči.
Fanda je pristavila stol, stopila je nanj in je odprla obe stranici okna.
»Kmalu bo zatonilo, samo strehe se še blišče«, je rekla polglasno.
Bolnik pa že ni slišal teh besed. Njegove oči so zrle nepremično v kot izbe. Tam se je pojavila mala luč, ki je postajala večja in večja in ki se mu je polagoma bližala. Naenkrat pa je palo nekaj, kakor velikanska, črna zavesa, luč je izginila.
»Fanda! Fan-da!«
Celo telo se je sunkoma streslo, zamolkel jek se mu je izvil iz prs. Tiho. — Jan Jelinek je končal.
Bilo je na večer. —
*
* *
Široka, umazana reka je počasi tekla skozi mesto. Po nji so se vozili parniki, veliki in majhni in tudi nekaj čolnov se je zibalo na komaj vidnih valovih.
Med gručo ljudi, ki je stala na obrežju in radovedno gledala prihajajoče in odhajajoče parnike, se je vrinil mlad, slaboten deček, kakih deset let mu je bilo. Oblečen je bil kaj siromašno. Suknjiča svetle barve, ki je imela polno zaplat, mu je bila prekratka, tako, da so se videli izpod nje rokavi umazane srajce. Hlače je imel spodaj razcefrane in tudi klobuku se je poznalo, da Frantik ni sin premožnega očeta. Bil je doma v onem delu mesta, ki ga pokriva čez-inčez črn dim iz tovaren, bil je doma v onem dolgem in ozkem hodniku.
Nemirno so begale njegove oči od enega parnika do drugega, kakor bi koga pričakoval. Pa ni mogel dolgo časa strpeti na enem mestu. Preril se je skozi gnečo in je hitel naprej. Tam, kjer so držale stopnjice k parnikom, se je ustavil. Stal je tam majhen šator, kjer je prodajala stara, grbasta baba medene in rozinove štruklje, kolače, ki so bili lepo narezani in sladkarije. Pogled mu je obvisel na onih, lepo rumenih štrukljih, ki so tako vabili: kupi me, kupi me!
Drugega še ni jedel danes kakor opoludne kosec suhega kruha. Videl je, kako so prišle materi solze v oči, ko mu ga je dajala. »Poslednji konec je to«, je rekla. Vzel ga je in kakor je bil kruh suh, skoro trd, pojedel ga je s tako slastjo, kot bi jedel potico, mastno, duhtečo in mehko, ravnokar vzeto iz peči.
Da, kosec kruha celi dan! Nihče ne ve, kaj občuti človek v takem položaju, ako ni tega sam skusil, jaz n. pr. ki seru gledal bedi iz oči v oči, vem to zelo dobro.
»Ko bi imel pet krajcarjev!« je pomislil Frantik, »pet krajcarjev gotovo stane tak štrukelj. Počasi, počasi bi ga jedel, da bi ne bil potem več lačen. Ah, ko bi imel!«
Zjutraj je videl v šoli dečka bogatih starišev, ki je imel lepo, usnjato denarnico in v denarnici je bila bela, svetla krona. Oh, krona, krona, — ne, to bi bilo zanj preveč, samo, samo pet . . . krajcarjev.
Pogledal je babo, ki je prodajala. Temno je gledala izpod čela, skoro osorno. »Ko bi vedela za moj glad, ko bi mi videla v želodec«, je pomislil Frantik, »morda bi se me usmilila in bi mi velikodušno podarila tak štrukelj. Rekla bi: ,Na, revež, da ne boš lačen, le pojej ga, dam ti ga zastonj.'«
Ampak oči stare babe niso kazale bogvekaj usmiljenja.
»Kaj ko bi . . . takole . . . baba se bo morda obrnila strani . . . segel bi ... ne! ne! ,Vedno moraš biti pošten',
je rekel oče večkrat. ,Drugega sicer nimamo, ampak to lahko rečemo vselej: pošteni smo vkljub svoji revščini.«
Obrnil se je, in je šel naprej ob obrežju. »Samo da bi ne bil tako lačen«, mu je prišlo zopet na misel. In kakor bi ga nekdo prijel za roko in ga vlekel za seboj: povrnil se je zopet nazaj k šatoru, nazaj k mamljivim štrukljem. Boljinbolj se je oglašal v njem glad, boljinbolj mu je šepetal neki tuji glas: vzemi! vzemi! Kaj boš lačen, neumnež!
Ravnokar je prišel po reki nov parnik in se je ustavil pri stopnjicah. Velika množica ljudi je bila na ladiji, zakaj neprenehoma so stopali iz parnika po stopnjicah navzdol. Naposled so bih vsi na obrežju in nastala je še večja gneča kakor prej.
Frantik je bil že premagan. Bled je bil v obraz in ves se je tresel. Sedaj že ni več premišljeval in se boril sarn s seboj, ali bi vzel oni lepi rumeni štrukelj tam na oglu deske, sedaj je mislil le, kdaj in kako ga bo vzel.
Elegantno oblečena gospa je šla mimo in se je držala pod pazduho ravno tako elegantno oblečenega gospoda. Baba, ki je prodajala, je zrla za njima, dokler se ji nista izgubila med množico.
Samo trenotek še in Frantik bi bil odnesel štrukelj.
Ljudje so se zbrali okoli šatora, čimdaljebolj je rastlo njih število. Baba je kričala in klela.
»Ali boš dal sem, lump! Poglejte, ljudje, tako trdno ga je držal, da se mu je zlomil v roki.«
»Iz tega fanta ne bo nič prida«, je omenil debel gospod z zlato verižico na telovniku.
»Kako je svet pokvarjen! Pa tako mlad poba, pa že krade!« je pripomnila krasno oblečena gospa med množico.
Frantik je ihtel. Velik mož s strogim obrazom in s košatimi brki ga je prijel za roko. »Z menoj!« je rekel.
Bilo je na večer. Ravno isti čas, ko je umrl Frantiku oče. — —
3. Izidor Nadloga.
Izidor Nadloga se je zbudil natanko ob sedmi uri zjutraj v svoji polpodrti postelji. Obrnil se je najprej na desno in je pogledal na tla. Par mokrih, raztrganih nogavic, par čevljev,
»Deževalo je včeraj, da«, je pomislil Nadloga in se je ozrl proti oknu.
»Oh, danes že zopet! In če pritisne mraz, bom v kratkem času tako srečen, da bom videl že prve snežinke.«
Pogled mu je zpet obvisel na nogavicah in čevljih. Nogavic absolutno ne sme obuti, je že tako preveč pre-hlajen in s čevlji je ravno tak križ. Na desnem in levem je luknja skozinskoz. Pomagaj si človek! Če bi dal papir v čevlje, bi še šlo nekako. Ampak papir zdrži komaj dve uri in potem pride zopet voda skozi odprtino — ima že skušnje. Ven pa mora iti na vsak način, ako hoče danes kaj jesti namreč.
Izidor Nadloga se je spomnil sedaj na želodec. Včeraj opoludne je pojedel kos kruha, ki mu ga je dal štacunar, ker je pomagal nositi iz voza sladkor in od tistega časa ni imel ničesar v ustih. Slabi časi, čimdalje slabši. O kakem denarju še govora ni, rajši ne pogleda v telovnik, ko ve, kako je. Ko bi vsaj tega mraza ne bilo, človek je ves prehlajen, pa mora čepeti v tem mrzlem kurniku. Da potem popolnoma zboli seveda. S temi šivankami v prsih tudi ni nič. Kakor bi bil tam kak šivalni stroj: pika, pika, zbada.
»Naprej!« je zaklical Nadloga.
V izbo je stopil počasnih korakov cand. iur. Blaž Senica. Majhen mož, s košatimi brki in s plešo na glavi. Zamahnil je z roko Nadlogi v pozdrav in je legel na starinski kanape za mizo. Roke je prekrižal nad glavo, zamaknil se je v strop in ni rekel besedice.
»Tudi ti, Brute!« se je natihoma zasmejal Nadloga. Vedel je namreč, kaj in kako je s Senico. Če človek trpi
sam, mu je veliko hujše, kakor če vidi poleg sebe še drugega, ki je na istem mestu kakor on.
Senica se je obrnil na levo in pogledal Nadlogo. »Ali imaš kaj ?« je spregovoril v dvomljivem tonu.
»Na vse zgodaj, še v postelji sem, pa mi pride sem s takimi slabimi dovtipi«, se je razjezil Nadloga. »Imam, imam! Raztrgane čevlje, raztrgane nogavice, zamazano kravato, ovratnik, ki že ni bil štiri tedne v perilu.«—
»Kaj pa v žepih ?«
Nadloga se je sklonil v postelji in z dolgo roko dosegel telovnik, ki je ležal na stolu pri postelji. Potem ga je zagnal Senici čez mizo in je pljunil na tla.
Senica je parkrat zamahnil s telovnikom po zraku, nato ga je vrgel Nadlogi na posteljo nazaj.
»Nič ?« je vprašal.
»Nič«, je odgovoril Nadloga.
Senica se je obrnil na kanapeju na desno stran, Nadloga v postelji na levo. Molčala sta oba.
Molčala sta oba, dokler ju ni predramilo trkanje na vrata.
»Dalje!« je zaklical Senica namesto tovariša.
Majhen, suh mož z živimi očmi in s kratko brado je vstopil.
»Klanjam se, gospoda! Klanjam se gospod Nadloga!« je začel. »Mhm, mrzlo vreme imamo, zelo mrzlo.«
»No, ni take sile«, je odgovoril Senica; pri tem pa je držal obe roki v žepu in je govoril glasno, da mu niso šklepetali zobje.
Oglasil se je sedaj Izidor Nadloga: »Gospod Brožek, včeraj so mi pisali od doma, da mi odpošljejo čez dva dni štirideset kron. Potem obravnava tisto suknjo, bodite brez skrbi. Saj me poznate in veste, da sem pošten človek, kaj ?«
Krojač Brožek je še nekaj jecljal. Ta odgovor na njegovo mrzlo vreme ga je osupnil tako, da ni vedel, kaj bi pravzaprav odgovoril. Da mu verjame, je rekel naposled.
Potem se je dvakrat poklonil in šel.
»Včasih je laž potrebna«, je rekel Nadloga.
»Kako hitro je izginil!« je odgovoril Senica in je po-mežiknil tovarišu.
Nista bila dolgo sama, začulo se je zopet trkanje.
V sobi se je pojavila postava v obliki Nadlogove gospodinje.
-Gospod Nadloga, oprostite, ampak saj veste . . . nerodno je opominjati, verujte mi . . . september, oktober, november . . . seveda, nerodno je . . . ampak najemnina . . . težko je živeti, saj veste . . . hišni gospodar tirja . . . računala sem na vas . . . medtem bi bila lahko dobila . . . recimo kakega drugega . . . oprostite.«
»Gospa, včeraj so mi pisali od doma, da mi odpošljejo čez dva dni šestdeset kron. Potem obravnava za tiste tri mesece, bodite brez skrbi. Saj me poznate in veste, da sem pošten človek, kaj ?«
»Oprostite, ampak če se ne motim, že pred enim mesecem ste rekli, da vam pošljejo denar in« —
»Kaj, vi mi ne verujete?« je jezno zakričal Nadloga. »Senica, posezi v mojo suknjo - tamle je na stolu — po-sezi v žep in pokaži pismo!«
»Takoj, takoj!« je odgovoril Senica in je vstal.
»Oh, saj vam verujem, saj ni treba gospod!« je viknila gospodinja vsa prestrašena. Izidorja Nadloge še ni videla tako srditega. »Samo prosim, da mi potem date, ko dobite, oprostite« —
»Nič oprostite. To je škandal, da me tu pred mojim gostom tirjate, sram vas bodi! Imel sem o vas čisto drugačno mnenje!«
Gospodinja je odšla vsa poparjena iz sobe, Senica pa je zopet legel na katiape.
»Včasih je laž potrebna«, je rekel Nadloga.
»Kako je izginila!« je odgovoril Senica in je pome-žiknil tovarišu.
»Ali imaš res kako pismo ?« je vprašal nato.
»Ti si pa danes popolnoma zmešan, prijatelj, oprosti! Saj veš, da dobivam od doma mesečno osem kron podpore. — Šestdeset kron! Budalo!«
»Ampak glas imaš močan. Gotovo si na tuje stroške kje včeraj dobro jedel.«
»Kos kruha celi dan.«
Molk.
Ce rečem, da sta bila Nadloga in Senica pol ure po zadnjem obisku sama, je to laž.
Tretjič je potrkalo na vrata. Nadloga je zaklel, Senica je vstal in je šel sam odpirat.
V sobo je vstopil trinajstleten fant, čevljarski vajenec.
»Gospod mojster« —
Nadloga se je sklonil, zgrabil čevelj in ga treščil vajencu v hrbet. Fant se je zmuznil skozi vrata in zbežal.
»To je že od sile! V teku poldruge ure tri takele obiske! Komaj stojim na nogah, tako sem lačen, ti pa pridejo in hočejo, da bi jim dal sam bogvedi koliko. O svet, o krivični družabni red!« je govoril Nadloga, ko sta bila s tovarišem pred hišo na ulici. »Stopi sem, stopi sem, Blaž! Morda se je gospodinja premislila in če ti prileti moj kovček iz četrtega nadstropja na glavo, ne bom jaz odgovoren za to.«
»Kam sedaj ?« je vprašal Blaž Senica.
»Lipe Brezar je dobil danes denar, vem gotovo; morda mi da par soldov«, je odgovoril Izidor Nadloga.
»Torej greš potem proti vzhodu ?«
»Jaz grem proti vzhodu. In ti?«
»Na sever.«
Zamahnila sta si roko v pozdrav.
*
Ker je bil Blaž Senica bolj trdne nature, je prenesel stradanje še dve leti in potem dobil pri sodniji službo. Izidor Nadloga ne.
Eno leto po tem dogodku, ki sem ga opisoval, so prinesli vsi slovenski časniki vest, da je umrl tega in tega dne, tega in tega meseca v daljni tujini zelo nadarjeni in obče priljubljeni študent cand. phil. Izidor Nadloga. N. v. m. p. In dijaškega lista prva stran je bila črno obrobljena. Naslov se je glasil: Grobovi tulijo . . .
Gozdna idila.
Življenja pot.
<^eško spisal Karel Kaminek.
prvem svitu se je podal na pot. Bilo mu je prijetno, iti brez skrbi po visoki, mehki travi prostranih livad, kjer je dišalo cvetje in v čistem zraku so prepevale ptice, ob potokih, v katerih se je zrcalila sivo zastrta globina modrega neba in srebro vzpenjenih valov je dihalo hlad.
Šel je brez cilja, vesel, da lahko gre.
Lovil je metulje, tresoče se nad cvetlicami, in gledal je na šviganje zlatih rib in do jasnine, koder so pluli kakor čaplje drobni kosci belih oblakov. Ni videl pota pred seboj, šel je sredi ravnine, in vse okoli se je topilo v ednem vzkliku in vrisku globoke, mirne, tihe radosti. In cvetlice so bile vedno enako krasne in ptice so pevale enako sladko in zemlja je bila mehka in je dehtela v vlažni vonjavi prvih pomladnjih sanj.
Toda naenkrat je pokrajina sivela. Nehala je livada in cesta je postajala težavna. Želel si je sence in stopil je v gozd, globok, ki je prepeval v visokih vrhih svojo večno pesem, resno in zamišljeno. Žalost mu je padla v dušo. In v gozdu se je mračilo naglo in poti so se križali, ozki, zarasli s starim mahom, ki je dušil njegove korake in drevje je bilo vedno gosteje in njih debla so se tlačila k sebi in — nekega dne ni vedel, kod dalje . ..
Utrujen je vprašal, kam gre. Ni mogel povedati. Le toliko je vedel, da pojde dalje, dalje za ciljem neznanim, ležečim nekje v daljavi, v meglah in oddaljenim kakor pravljica ... Bil je prisiljen iti . . .
In vrhi dreves so se zgostili in spletli so svoje veje nad njegovo glavo in solnce že ni več prišlo k njemu z zlatom svoje luči. Ni videl zarje, ponosnega krasa zapada, ni videl oblakov plavajočih po nebu, niti ptic ni slišal, kojih sladki glasi so zaspali skupno s tem žalostnim odhodom solnca.
Tak je blodil po gozdu, temnem in žalostnem, pod plakajočimi vejami, ki je z njih prodirala tema. Našel je pot in šel in se zopet vrnil, boječ, neodločen, poln bojazni . . . Hrepenel je, priti iz te goščave starih debel, hrepenel je po luči in prostem zraku . . .
In zgodilo se je, da se je nekoč v daljavi drevje zredčilo in slab žarek luči je preletel težki zrak in ujel se je v tanki tkanini na vejah razvešenih pajčevin. Tako je prišel iz gozda . . .
Vesel je bil, da zopet vidi žito, ki je zorelo in valovilo kakor morje, in da mu zrak, topli in vonjavi, drhti nad glavo in da vidi v daljavo, vse do tje, kjer se izgubiva vse v zavesah v daljavi se rodečih megel.
In zopet je zašlo solnce in zopet je nastala tema. Vse se je naglo izpremenilo . . . Našel se je na strmi stezici in šel je po prostornem kraju, dolgočasnem in neizrečeno žalostnem. Bil je gol, skalnat, in cesta je bila ozka in megle, nasičene z žveplenim duhom, so se tlačile iz prepadov, odpirajočih okoli široka, brezdanja usta, in visoko gori je gorelo kakor kos skaljenega granata ognjeno solnce, brez toplote in brez utehe ... In ob cesti so rastli med kamenjem rudeči cveti bolesti in v omedlevicah so ležale čudne oslabele postave teh, ki so šli nekoč pred njim isto pot in niso došli . . .
Strah ga je preletel, grozen, razjedajoč strah pred to veliko, pusto praznoto, pred tem velikim, bolestnim krikom črne žalosti in klical je na pomoč, drveč se naprej z napenjanjem vseh sil . . . Njegov glas je ostal brez odziva in zapadel je kakor kamen v pokoj jezera. Tekel je, ni mogel dočakati konca. Tekel, poln blaznega obupa in pretrganih ' krikov, omedlele roke vzpenjaje proseč proti mrtvemu nebu. In njegov strah je postajal večji in hrepenenje njegovo po koncu tega potovanja, na katero se je podal, nevede, zakaj, je rastlo in rastlo in pospešil je tek in napenjal je utrujene ude in izsesaval je poslednje sile.
Tako se je nekoč zgrudil sredi ceste. Ni mogel več. Bil je preveč preganjan . . . Odnekod so pribegli ljudje. Ni jih poznal ... Ni jih videl . . .
In bil je konec — konec, ko so ga položili na ležišče v mehke, bele rjuhe in ko je čutil, kako žile nehajo biti, kri ledeni počasi v žilah in telo trpne in živci gasnejo, ko so vlažni, svilnato fini prsti nekoga zatisnili njegove trepalnice.
Po njegovem telesu se je razlilo nekaj neizmerno sladkega, neznani kraji, polni divje, vznešene krasote, so se razkrili pred njegovimi zatisnjenimi očmi in ustnice njegove, blede, zaprte, so se skrivile k nasmehu ... In to je bil za celega potovanja njegovega prvi, resnični, iskreni, srečni nasmeh . . .
Okarnenel je na njegovih ustnicah . . .
Glasovi v naravi.
Mirko V. Brezovnik.
ogočni, pretresajoči grom in njega jezni odmevi, grozeče tuljenje razjarjenega morskega valovja, pritajeno klokotanje in tajinstveno šepetanje gozdnega potočka — jednakomerno šumljanje deževnih kapljic, bučanje in zavijanje mogočnega viharja, tožeče, bolestno stokanje vetra okrog oglov, šuštenje zefira čez priklanjajoče in nalahko drhteče šibovje, ali skozi vejevje v težek san zatopljenih dreves, bobneje krasnega, visokega slapa to so elementarni praakordi na velikih prsih večne narave in so vedno vzrok nekega afekta.
Isto velja o zvokih vseh živečih bitij, katerim je podarila narava dar glasu in ona tvorijo z akordi elementov svet zvokov v naravi in ti so zelo različni in brezbrojni.
Blaženost in bol z vsem svojim čustvovanjem, katerega vzbudijo, so vstvaritelji zvoka, ki se spojijo v veličastno himno, nežno pesem, jezen vzklik boja, v hrepeneče klicanje po ljubezni, tožeče jadikovanje in preplašeno kričanje. Z magnetično, neodoljivo silo zabrne na sorodnem mestu.
Ni namem te črtice čudoviti aparat za glas in petje, katerega je položila narava v grlo in prsa nekaterih živečih bitij, anatomično in fiziologično razlagati, tudi naukom fizike se hočemo tokrat izogniti. Naš namen je samo prisluškovati
glasom in pesmim, kakor se pojavljajo v pestrobojnih in neprisiljenih vrstah.
Prvi glasovi novorojenga bitja pogrešajo odkraja bla-goglasja, a nikdar pomena, ker naznanjajo sicer manj razumljivo a nedvomljivo: »ego sum« — »jaz sem« — torej obstanek.
Če odpre dojenec nad svojimi od spanja rudečimi ličeci lepe, jasne očesci in iztega neokretno ročice, ter kličejo njegova rožasta ustna z vso močjo za materjo in za tem, kar mu lahko nudi, pač nikdo ne bo imenoval te glasove blagoglasne, ubrane. Vprašajte pa zvesto mater, kako učinkujejo ti prvi glasovi nerimane, naravne poezije na njeno uho in čustvovanje!
Prvi glasovi kosa, drozga, slavca in drugih krilatih mojstrov v petju so neprijetno čivkanje. Ti mali goliči kriče za stavo a vendar vzbude ti glasovi prvenci nekaj božanskega — materinsko ljubezen in skrb — in kdor je izgubil vero v nesebičnost in požrtvovalno ljubezen, ta opazuj tako krilato mater pri njenem delu in opazuj, kaj povzročijo glasovi, ki se zde njegovemu ušesu zoprni!
Pozneje rojeni bratje teh glasov prvencev zadobe potem, ker slede ritmično in radi barve glasa, oni karakteristični relief, ki služi v različnih slučajih.
Iz prvih, bojazljivih poskusov se razvijejo v veličastne himne, ki se vesele življenja, navdušene pesmi naravi, potem pesmi ljubezni s svojimi velikimi prošnjami in vročim koprnenjem, - razvijejo se v bojne klice, tožeče jadiko-vanje in preplašeno klicanje. Notranje čustvovanje in zunanji občutki jim podele značaj.
Glasovna nadarjenost je zelo različna med živečim, bitji a vedno enotna, značilna za vsako vrsto, razred, spoli
So tudi živali, katerim je podelila narava samo glasove straha in bolečine in zopet druge, katere kažejo svojo živ-ljensko moč najbolje, kadar iščejo ljubezen ali kadar se
bojujejo z nevarnim tekmecem, ki pa ne poznajo plahega krika in preneso muke smrti mirno in molče.
Plahi zajec pozna v poželjivem afektu le nevoljno momljanje, kriči pa glasno in bolestno, če mu stori kateri njegovih brezbrojnih sovražnikov kaj žalega.
V jasnih mesečnih nočeh se razlegajo daleč čez spa-vajoče ravni iz žabjega grada veseli koncerti. Vsaka žaba kvaka z vso močjo, ki jo čuti v grlu — z vsem svojim bitjem se veseli življenja. Od obrežja sem se vije tiho zahrbtna belouška — srepo zro nepremične oči iskaje nedolžne žrtve. Še trenutek in veseli pevec umolkne v žrelu kače in čaka molče, da izgine v trebuh nenasitne morilke. Druge žabe pa kriče dalje — pojo umirajočemu, od sveta se poslavljajočemu tovarišu.
Mogočni jelen rjove z gromečim glasom, ko izhaja mesec nad vrhovi temnih gozdov. Naznanja, da je njegovo krasno orožje nabrušeno in pripravljeno za boj. Z mogočnim glasom prosi ljubezni, a naznanja obenem tekmecu, da je pripravljen meriti se z njim na življenje in smrt.
Izza daljnega skalovja se oglasi trdovraten odgovor in kmalu si stojita bojevnika nasproti. In kak boj se vname!
Vroči odem se kadi iz nosnic, mišice se napno, jeklene kite drhte in noben bolesten glas ne naznanja, da je dobil premagani tekmec smrtno rano.
Zlato obžarja jutranje solnce ponosno glavo zmagovalca in plaho zro košute na razteptana tla in padlega junaka.
Mnogo divjačine sprejme smrtno rano molče in pogine tiho, heroično.
Peneč se od jeze in z bolestnim vzklikom poskoči divja svinja, če jo je zadela krogla lovčeva in gorje lovcu, če ni pomeril dobro in umoril grozno žival, ali jo vsaj smrtno ranil. Peneč se in z nepopisnim pogumom in divjostjo ga napade. Nemo in z nebrzdanim srdom napade, samo klo-potanje in škripanje strašnega orožja — okel moti tišino.
Tudi lepi srnjak in divja koza sta tiha junaka v svojih zadnjih urah. Zadet od smrtonosne krogle dirja v divjem begu čez pokajoče grmovje in na suhem listju se poznajo sledovi krvi. (Jpehano se skrajšujejo dolgi skoki jeklenih udov, z globoko povešeno glavo se vleče še par korakov čez ozko, od jutranje rose blestečo se gozdno zaplako in omahujoč pade molče na zemljo. Drgetanje se pojavi po izmučenih udih in plemenita, lepa glava pade na mehko, vlažno mahovje. Nikak bolesten vzklik, samo lehak in zadnji vzdihljaj se prikrade iz prs padlega.
Če zapusti lev v mraku svoje ležišče, tedaj se glasi njegovo mogočno rjovenje daleč čez puščavo. Potem šele se plazi z neslišnim korakom na krvavi rop.
Orel se oglaša, krožeč v višini oblakov, s svojim roparskim klicem, potem šele se spusti kot strela na plen proti zemlji.
Mogočno rjovenje, zateglo žvižganje so nekako tudi
svarjenje ubogim živalim pred temi roparji.
*
* *
Čudno je, kako nejednakomerno je razdeljena moč in obseg glasovnih sredstev.
Roparski klic orla je podoben tožečemu glasu dojenca, jezni bojni vzklik pa se pojavi v kratkih jasnih glasovih:
Ljubezensko petje velikega divjega petelina se glasi v nežno pritajenih glasovih, medtem ko se njegov mlajši brat ruševec mnogo bolj ponaša. In poznam malo ptičev, ki bi se lahko merili s tem krasnim in plahim petelinom v originalnosti in moči, kadar poje in kliče družice k ljubezni.
Pust in dolg travnik, obraščen z redkimi brezami in skrivljenimi starimi bori, posut z gostim resjem, meji visok gozd. Posamezni šopi ločja in trstike kažejo, da so tla nekoliko močvirnata in mogočne granitaste skale, ki štrle s svojimi razvremenjenimi in od maha poraščenimi konturami iz zemlje povdignejo resnost scenerije.
Čez samotno gozdovje se razteza bleda svetloba, ki naznanja, da se ima noč kmalu umakniti mlademu jutru.
Vsenaokrog je tiho, samo zdajzdaj skloni veter velo trstovje in pojenja zopet.
Naenkrat z žvižgajočim letom, se prižene črn kobolt čez zapuščen travnik in se spusti na korenino z mahom pokrito.
Visoko zravnan stoji nepremično in obrača črno, z dvema — kot rožička - rudečima navpik stoječima grebenoma okinčano glavo plaho in nezaupno na vse strani -a le kratek čas.
Sikajoč in pihajoč kot divja mačka se požene skoro meter visoko v zrak; ta povsem originalni začetek, ki se priklada jako dobro mračni svetlobi in samotni sceneriji, tvori prvo kitico ljubavne pesmi in je obenem pogumni poziv plemenitega, neizrečeno ljubosumnega in bojevitega ruševca na boj.
Medtem divjim petjem in bojevitimi gestami obkroža pusta gozdna sova črnega pevca a on se ne meni za nenevarnega sovražnika, temveč prisluškuje oddaljenim klicem.
Tiho, potem močneje doni kot zamolklo bobnenje iz daljine in to razjari črnega petelina še huje. Jezno sfrfota in piha, razpre svoj krasen lirast rep, povesi napol razprostrte z belimi prečnicami okrašeni peroti in koraka ponosno čez vlažno ravan.
Kot zamolklo bobnenje sledi druga kitica ljubavne pesmi, da se sliši daleč naokoli.
Tej drugi kitici sledi v trenutku najvišjega afekta, ko se približujejo sramežljivo kure ljubavnim klicem — še en glas, ki je popolnoma podoben onemu zaljubljenega mačka.
Samoten gozd v mračni svetlobi prihajajočega jutra in ruševec s svojimi plavo se spreminjajočim, kovinasto se svetlikajočim perjem, rudečimi rožički, njegova divja in ta-jinstvena pesem in njegovo vedenje, tvorijo nekaj, kar veže s čudno močjo naravoslovca in lovca.
V primeru s telesom mnogo močnejše glasove imajo mali krilati pevci, ki razveseljujejo s svojimi krasnimi, glo-bokomelodičnimi pesmimi poslušalca.
Če prevdarjamo iz treznega realističnega stališča, je tudi najkrasnejša pesem slavčeva samo pesem združenja, ki sestoji iz vrste glasov in ritmov, kakoršna je pač vrsta pevca. Ta vrsta in barva glasov ne odgovarja vedno pojmu našega blagoglasja, a je vendar klicanemu vedno popolnoma umljiva.
Sladkootožno, ljubko petje poljskega škrjanca, se gotovo ne more primerjati divjemu zavijanju zaljubljenih gozdnih sov in čukov ali zoprnemu kričanju fazana in krasno bar-vanega pava, ali še celo brbljanju purana — a vendar učinkuje na isti način.
Kakor sledi ljubka pastaričica sladki ljubavni pesmi, katera jo melodično kliče, tako sledi tudi podlasica ali divja mačka strašanskim lamentacijam svojih častilcev in brez dvoma se ji grozno dopadejo, dasiravno žalijo naše uho.
Zagrizen boj, katerega bije veda z zagovorom in ugovorom proti tej temi, doni v svojih ostrih plaidoirjerjih na sličen način prikupljivo in melodično.
Od sobinega zraka bolehav idealizem se bojuje tudi tu z golim materijalizmom, ki kratko in malo vse taji in zasmehuje, kar proglaša prvi za dogme.
Resnica naj se tudi tukaj ne išče v ekstremih, temveč v sredi med njimi; in ona se lahko spozna jasno, če se na podlagi učinkov zasledujejo vzroki. Tej resnici pa ne bo primanjkovalo zdrave poezije, ki vlada povsodi v naravi, posebno pa v svetu zvokov in glasov in katere ne more ek-stremni materijalizem s svojimi zasmehljivo-treznimi negacijami pobiti in razveljaviti. — A tudi tu ima polemika svojo dobro stran, s katero se sicer nadalje ne bom bavil: krešejo se pri križanju duševnih mečev iskre in te dajo več luči.
Moč glasov v naravi je mogočna in kdo bi jo mogel tajiti? Celo oslove strašne, škripajoče, samo iz znanih dveh črk obstajajoče ljubezenske prošnje zabrne na sorodnih strunah, kjer drhte čuteče dalje.
Če zapustimo po dolgih, mračnih zimskih dneh ozko zidovje in se podamo na prosto, kjer prihaja Vesna, in če poje visoko nad nami svojo veselo himno škrjanec, ki napaja melodično deviško jutro — kje je kdo, ki ne čuti teh nežnih melodij v svojem srcu in koga ne obdaja neki čar, kateri se ne da popisati?
Če poje ščinkovec v brstečih lesovih in trdi na svoj način, »da sneg za to leto slovo je že vzel«, če naznanjajo gozdni pevci v mehki luči padajočega večera, da se je začel zanje čas ljubezni, kdo bo trdil, da so vse te himne le klici po vzdruženju in ne tudi biseri prave, naravne poezije?
Kdo in kaj je podal v človeška prsa nebeški zaklad glasov? So li vse one krasne kompozicije, ki nas ganejo in omečijo in takorekoč nevedoma uče sklepati roke, le klici po združenju?
Vprašaj bojevnika, kaj je ganilo njegovo hrabro srce, če ga zakličejo pred ali po boju resni akordi korala k molitvi, če zadoni čez krvavo z razvalinami pokrito plan pobožna melodija — »Zahvalim Te . . .«
In zaklad priprostih narodnih pesnij vseh časov in dežela ? Kakšna množina čuvstvovanja je v priprostih kiticah, ki se razširjajo od roda do roda z vedno mlado, idealno močjo 1
Pobožno so prisluškovali bojeviti sinovi balkanskih narodov v priprostih pesmih orisana hrabra dejanja svojih junakov, katere so slepi pevci na primitivni gusli enozvočno opevali.
Tujemu ušesu se zdi napev monoton, v prsih mož pa, katerim je bil posvečen, je vžgal veliko ljubezen do domovine in rešil svoje brate po junaških bojih dolgega sužništva . . .
Kdo uči pastirja bivajočega visoko v planinah one pesmi, ki jih poje iz polnih prs, da odmevajo daleč čez skalovje? Gorski kos pač predvsem, ki oživlja s svojim petjem sanjajoče skalovje, krasota gorskih gozdov, njihov zdrav zrak lastno veselje nad življenjem!
Sicer pa je tudi nekaj resnice v terminu »klic po ljubezni«.
Visoko v gorah bivajoča planšarica zapoje, ko se vžgo na temnem nebu prve zvezde in se bledo smehlja njih zaspani pastir mesec, otožno globoko čutečo pesem:
»Odkar odšel je za vasjo . . .« in žalostno skloni svojo plavolaso glavico — a samo za trenutek. Lehak nasmev se prikrade na ustna in zakoplje dve jamici na zagorelem licu njen pogled blodi daleč tja čez gore in vriskajoč zapoje drugo, katero ji narekuje srce: »Pa psi že lajajo po vasi prav na glas in men' naznanjajo, da pride ljubi v vas . . .«
Mogočni so glasovi v naravi — kdo jih more zanikati in kdo slikati? . . .
Bleriotov zrakoplov
Politični pregled za 1. 1909.
inulo leto je bilo kaj znamenito za avstrijsko Slo-vanstvo in za Slovanstvo v obče. Z aneksijo Bosne in Hercegovine se je razvilo jugoslovansko vprašanje, vsled germanizatorične politike Bienerthovega ministerstva se je postavil temelj velikemu slovanskemu bloku, ki bode bil enkrat v avstrijski državni zbornici odločilni boj za prost razvoj slovanskih narodov pod našim cesarjem, in češki zlet na poljsko-gospodarsko razstavo v Čenstohov na ruskem Poljskem je krepak prvi korak za ožje prijateljske zveze med tema dvema mogočnima slovanskima rodoma na severu naše monarhije, kateri ne more ostati brez blagodejnih posledic tudi v državni politiki. Navzlic vsem krivicam in udarcem, katere nam ie Slovencem zadala kruta nemška roka potom sovražne nam vlade, bijejo vendar naša srca urneje in veselejše — saj se nam po dolgih 50 letih avstrijskega ustavnega življenja, po hudem trpljenju in še hujših bojih vendarle bliža doba, ko bodemo postali v popolnem smislu besede enakopravni državljani v habsburški državi. In ne le to! Vprašanje trializma postaja od dne bolj pereče: ukvarjati so se začeli z njim vsi politiki, ki računajo s srečno in mogočno prihodnostjo Avstrijsko-Ogrskega. Morda se spremeni že v kratki dobi nesrečna in nerodna politika našega zunanjega ministerstva, ki služi na
Balkanu Nemčiji in ne išče prijateljstva balkanskih Slovanov in Jugoslovanov sploh!
Aneksija Bosne in Hercegovine, ki je pomenjala le spremembo naslova itak že avstro-ogrske posesti, bi nas kmalu spravila v težavno in mnogo žrtev zahtevajočo vojsko s Srbijo in Črnogoro ter morda še celo z Rusijo. Preživelo je minulo zimo na tisoče rodbin dneve in tedne neizrekljivega strahu, da bodo morali očetje, sinovi in bratje na vojno plan! Aneksija nam ni le povzročila diplomatskih in oboroževalnih homatij, oškodovala je tudi avstrijsko obrt in industrijo, ker so v Turčiji proglasili bojkot avstrijskemu blagu, za mnogo sto miljonov kron. Povrh tega mora plačati naša država Turkom 55 miljonov kron odškodnine za državna posestva. Po aneksiji se je pa pojavil v naši državi nemški furor kakor še nikoli poprej. Za časa balkanskih homatij je namreč podpirala edina Nemčija prenagljeno politiko Aehrenthalovo; vsled tega je mislila avstrijska vlada, da se mora Nemčiji na velikansko veselje avstrijskih Nemcev hvaležno skazati s tem, da poostri svoje ponemčevalno delovanje bolj ko kedaj poprej. Nemci vidijo, da so že zgubili v naši državi večino v parlamentu, zato si hočejo na vsak način ohraniti odločilen vpliv na državno upravo. Bienerth, ki je proglasil za svoj program nepristransko upravo in pospeševanje mirne sprave med Nemci in Slovani, se je ravnal povsem po nemških željah glede uprave in se zapletel vsled tega v ostre boje s Čehi in Jugoslovani. Letos po zimi je že moral rekonstruirati svoje ministerstvo; bili so pa poklicani v njega še hujši germanizatorji, ko so bili poprejšnji. Slovenci smo začeli vsled neznosnega nemškega pritiska misliti na pomoč. Narodni zvezi je sledil Slovanski centrum in še kasneje Slovanska jednota, v kateri so se združili Slovenci, Srbi, Hrvati in Čehi. Meseca julija je došlo do obstrukcije v drž. zboru, na kar je bilo zasedanje v tem letu drugič zaključeno (prvič se je to zgodilo pred rekonstrukcijo Bienerthovega
ministerstva po zimi). Vlada je upala doseči v parlamentarnih počitnicah s pomočjo najrazličnejših spletk razbitje Slovanske jednote, kar se ji pa ni posrečilo in v jeseni je prišla jednota v drž. zbornico nazaj, okrepljena na znotraj in zunaj. Zahteva pa padec vlade in sistema. Izid tega boja bo povedal politični novičar prihodnje leto.
Vrnimo se še za hip k jugoslovanskemu vprašanju! Vidimo namreč jasno, da se izločujeta dve struji, ki bodeta skušali rešiti jugoslovanski problem: klerikalna in napredna. Na velikem shodu v Ljubljani dne 17. okt. so se združile vse slovenske klerikalne stranke v veliko celo Slovensko obsegajočo politično organizacijo; slede jim napredne stranke v doglednem času. Oboji bodo iskali stikov pri Hrvatih in poslednja pri Srbih, ker stoji na stališču, da se more jugoslovansko vprašanje ogibati verskih vprašanj, ker so posamezni rodovi razcepljeni po svojem veroizpovedanju. Vsekakor pa moramo ta razvoj pozdravljati z največjim veseljem, kajti nudil nam bode prilike dovolj, da bodemo opustili dosedanjo kampanilsko narodno-kulturno in gospodarsko politiko in se lotili rešitve večjih problemov. Jugoslovani tvorimo širok, močen jez proti navalu vsenemštva na Balkanu in v orijent: naše okrepljenje v političnem, kulturnem in gospodarskem oziru pomenja jamstvo za obstoj naše države in evropejskega ravnovesja sploh. S tega stališča nismo v svojem boju za našo bodočnost več sami, temveč nas podpira evropejski zapad z besedo in pismom. Moramo pa omeniti na tem mestu še najgrši pojav v novejši dobi naše monarhije, veleizdajalski proces. Njegove početke in vzroke je treba iskati med vzroki za aneksijo; bila je to politična pravda kateksohen njena izvršitev bo ostala kot neiz-brisljiv madež na hrvaški justici. Izmed 52 obtožencev jih je bilo obsojenih 30 na 6—12 letno težko ječo, zato ker so bili — Srbi. Zagrebška obsodba je vzbudila največje ogorčenje ne le v celem slovanskem, temveč tudi v celem ostalem olikanem svetu.
Štajersko.
Minulo leto je videla naša lepa zelena Štajerska hude domače politične boje. Pozimi je dobil novi volilni red za deželni zbor najvišje potrjenje in so bile razpisane nove volitve. Ker navzlic kompromisni ponudbi naprednjakov ni došlo do sporazuma, ste šli Narodna stranka in Kmečka zveza vsaka zase v volilni boj v Savinjski dolini in Posavju, dočim je v Slov. Goricah začela volilni boj proti Kmečki zvezi nanovo ustanovljena stranka Združenih Slovencev. Pri volitvah v splošni kuriji, ki so se vršile dne 7. maja, sta zmagala na deželi Pišek in dr. Korošec, prvi proti kandidatu Nar. stranke Fr. Brinarju in socijalistu Sitterju, drugi proti soc. Kiteku, katerega so podpirali tudi štajer-cijanci, dočim naprednjaki niso postavili proti dr. Korošcu kandidata. Lep in nad vse častni uspeh pa so dosegli Slovenci pri volitvah iz splošne kurije spodnještaj. trgov in mest. Nemci so mislili, da imajo ta mandat že trdno v rokah, pa so prišli s svojim kandidatom, mariborskim bri-jačem Kralom, ki je dobil 2.281 glasov v ožjo volitev s socijalistom Horvatekom, kateri je dobil 2.165 glasov. Pri ožji volitvi so odločevali Slovenci; za njihovega kandidata I. Rebeka je glasovalo pri prvi volitvi 1.013 delavcev in malih obrtnikov! Pri ožji volitvi je zmagal socij. Horvatek s slovensko pomočjo na neizmerno jezo Nemcev, katerim se je s tem dokazalo, da spodnještajerski trgi in mesta niso nemški! Pri volitvah iz kmečke skupine so zmagali kandidatje Kmečke zveze nad naprednjaki in Združenimi Slovenci, v trgih pa je zmagal kandidat Narodne stranke dr. Vek. Kukovec nad kand. Kmečke Zveze dr. Medvedom. V kmečkih okrajih in trgih, koder so si stali naprednjaki in pristaši Kmečke zveze nasproti, so dobili prvi skupno-2.788, drugi 6.111 glasov. Stajercijanstvo je doživelo tudi pri teh volitvah žalosten poraz; spodnještaj. Slovenci so odločno pokazali, da ne marajo nemškutarjev! Ako še
omenimo, da so dosegli Slovenci tudi v cenzus-kuriji nemških mestnih volilnih okrajev močno četrtino vseh oddanih glasov, katere so združili na skupnega števnega kandidata dr. Gvidona Serneca, smo skicirali najvažnejče dogodke iz volilnega boja.
V	deželnem zboru so se združili poslanci Kmečke zveze v »Slovenski klub« pod predsedstvom dr. Koroščevim, dr. V. Kukovec je pa ostal divjak. Jesensko zasedanje drž. zbora je trajalo približno štiri tedne. Koristnega zakonodajskega dela se ni storilo nič, pač pa se je pokazala nemška nestrpnost in sovražnost proti Slovencem in njihovemu jeziku bolj ko kedaj poprej. Nemci so šli celo do zahteve, da naj bi se nemščina zakonito določila kot poslovni in razpravni jezik štaj. deželnega zbora. Slovenci so takoj burno protestirali, zlasti naprednjaki doma in na usta dež. posl. dr. Kukovca v dež. zboru; ker tudi zastopniki nemškega veleposestva niso bili tej ideji naklonjeni, se je začasno odložila. Med narodno važnimi predlogi je omenjati dr. Kukovčeva za lex Perek (slovenski otrok spada v slovensko šolo) in za delitev dež. šolskega sveta, osobito ker si hočejo Nemci z razširjenjem istega zasigurati ves vpliv na štajersko slovensko šolstvo. K nekaterim zadevam se še povrnemo.
V	narodno-političnem oziru nimamo v minulem letu iz Štajerskega poročati ničesar veselega. Železni pritisk ponemčujoče Bienerthove vlade se je poznal povsod: dobili smo novega posebnega šolskega nadzornika za nemške šole na Sp. Štajerskem, čegar ponemčujoče delovanje bodemo kmalu opazili tuintam. Ta nadzornik je še sad prejšnjega Beckovega režima, ki ga je večina slov. poslancev v svoji slepoti podpirala. Posebno pa smo nazadovali minulo leto pri sodnijah: nemški sodniki v Celju, Konjicah, Ormožu, Brežicah, Mariboru in še drugod so živ dokaz za to. Povrh tega pa se je čutila tudi, ponemčujoča tendenca pri poslovnem jeziku naših sodnij. Nič boljše ni bilo pri političnih uradih; tudi tam smo dobili več novih nemških uradnikov.
Veselo znamenje pa je, da se pridružuje vrli občini kokarski v njenem boju za pravice slov. jezika čedalje več občin. Kako prešerni so nemški sodniki na Štajerskem, je dokazal jasno slučaj rogaškega sodnika Pavlička, kateri je zapovedal vreči Slovenca iz javne gostilne — ne da bi ga zadela kaka kazen. Pri železnicah nismo v jezikovnem oziru nič napredovali; vsaka akcija za dvojezičnost vsaj Savinjske železnice je padla doslej v vodo. Ni se čuditi, da so bile mnogoštevilne krivice tudi povod neštevilnim pritožbam in interpelacijam v drž. zboru; posebno priden je bil v tem oziru drž. posl. Roblek.
Bilježiti imamo nadalje, da smo sicer z lepim moralnim uspehom naskočili ptujski in laški okrajni zastop, a sta ostala oba vsled izdajstva in verolomnosti rodnih naših bratov v nemških rokah; priboriti si nismo mogli nazaj tudi občine Oplotnica, zato pa smo dosegli lepe uspehe pri občinskih volitvah v Slov. Bistrici in Konjicah. Iz štajerci-janskih rok se je posrečilo iztrgati nekatere male občine v Slov. Goricah in pa Spodnjo Poljskavo pri Pragerskem.
Da štajerski deželni odbor ni spremenil svoje dosedanje taktike glede nameščanja deželnih uslužbencev na Sp. Štajerskem, nam skoraj ni treba posebno omenjati. Namestil je proti odločnemu protestu slovenskega časopisja in slovenskih političnih krogov za deželnega kmetijskega potovalnega učitelja na Spodnjem Štajerskem Nemca Pir-stingerja, ne da bi redno razpisal to mesto in ne da bi bil strokovno in jezikovno dovolj podkovan. Celjski »Narodni dnevnik« je tudi priobčil statistiko deželnega uradništva, ki je pokazala nad vse žalostno sliko zapostavljanja Slovencev v deželnih službah.
Tudi letos posvečamo slovenskemu šolstvu posebno pozornost. Kot veselo pridobitev moramo zaznamovati ko-nečno zgradnjo in ureditev slovenske kmetijske šole. Naval prošenj pa je bil takoj prvo leto velik, da se je moralo polovico prošnjikov odkloniti. Pohvalno je treba omeniti ob
tej priliki, da so denarni zavodi in pa okrajni zastopi ustanovili za obiskovalce lepo vrsto štipendij; na prvem mestu stojita ptujska Posojilnica in šmarski okrajni zastop. Dobili smo nadalje obrtno nadaljevalno šolo v Št. Jurju ob juž. žel. in pletarska šola v Sv. Barbari v Halozah se je podržavila. Ostalo je pa navzlic odločnemu nastopu deželnega poslanca dr. Kukovca nerešeno vprašanje naših meščanskih šol in tudi celjsko šolsko vprašanje še vedno visi v zraku. Nemški »Schulverein« se je vrgel s podvojeno in potrojeno silo na Spodnji Štajer; dosegel je svoji šoli v Hrastniku pravico javnosti in sezidal novo pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah. Misel na šolo v Gaberju pri Celju se je opustila. »Siidmark« si je dala veliko opraviti v Št. Ilju, v Velenju in v najnovejšem času stega svoje roke celo na Sv. Križ na Murskem polju! Slovensko obrambno gibanje je veselo oživelo: vprašanje slovenske šole v Studencih je stopilo v resni stadij, osnoval se je novi otroški vrtec v Ormožu in snuje se v Velenju. Ustanovilo se je minulo leto 12 novih podružnic Ciril-Metodove družbe, 5 pa je na novo oživelo; veselo se razvija šola na Muti. Neprijeten vtis napravlja nazadovanje srednješolskega dijaštva; v Mariboru n. pr. je padlo število slovenskih gimnazijcev tudi lani, a v dobi zadnjih 12 let za 7°/0\ Istotako v Celju. Ker Slovenci še nikakor nimamo preveč takozvanih inteligentov, je to nazadovanje obžalovanja vredno! Tudi naše vseučiliško vprašanje nikakor ne napreduje. Nasprotno, razvil se je v jedni domači politični stranki celo odpor proti vseučilišču, češ, da bi utegnilo uplivati brezversko! Vlada ni odobrila predavanj v slovenskem jeziku na praškem vseučilišču — in tako smo navzlic vsem lepim obljubam nekaterih slovenskih poslancev tam kjer smo bili!
Dne 14. maja 1909 je bila štiridesetletnica državnega šolskega zakona; slovesno je obhajala to štiridesetletnico »Zveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« 15. in 16. avgusta na svoji glavni skupščini v Mariboru. Za
dobro šolstvo je treba dobrega, neodvisnega učiteljstva; zato je z veseljem pozdravljati lep napredek te stanovske učiteljske organizacije, ki je letos narastla na 2045 udov! Slabo pa skrbi štajerska dežela za gmotno stanje učiteljstva; pokazalo se je, da je ravno na Spodnjem Štajerskem največ šol v najnižjem plačilnem razredu; nujno je zato želeti, da zmaga naše učiteljstvo s svojimi težnjami po zboljšanju gmotnega položaja svojega stanu.
V kulturnem življenju pa se je pokazal i lani na Štajerskem lep napredek. Vršilo se je po vseli koncih in krajih
__dežele mnogo poučnih
in izobraževalnih te-
čajev; Zveza narodnih društev, ki šteje sedaj nad 80 članov, je priredila deloma sama, deloma po društvih 6 poučnih tečajev, 30 predavanj in 52 gledaliških predstav; vršila so pa poučno in izobraževalno delo tudi še učiteljske organiza-
v . , Dl. . ,	cije, gospodarska dru-
Zrakoplovec Bleriot	' ' 3 1
štva, kmetijske podružnice in kršč. soc. zveza. Knjižništvo napreduje: 21 »Zve-zinih« članic ima 4.268 poučnih in zabavnih knjig; »Pro-sveta« je ustanovila 4 nove knjižnice, izvrstno poslujeta nadalje veliki ljudski knjižnici v Celju in Mariboru. Znamenit je bil trodneven poučen tečaj za učiteljstvo in dijaštvo, katerega je priredila Zveza narodnih društev septembra meseca v Celju.
Znameniti napredek ima v minulem letu zaznamovati tudi naše sokolstvo; ustanovila sta se dva nova sokola, v Št. Jurju in Trbovljah, in snujejo se še drugi. V Celju pa
si je postavil Sokol krasni in praktično urejeni Sokolski dom. Imeli smo minulo leto tudi celo vrsto lepih sokolskih prireditev: v Celju, Krškem, Trbovljah, Petrovčah, Rušah, Ljutomeru, Ptuju in dr.
Velika pridobitev v narodno-poiitičnem in kulturnem oziru je tudi ustanovitev posebnega dnevnika za Štajersko. S l.jan. je pričel izhajati v Celju »Narodni dnevnik«, ki je velikanskega pomena za spodnještajerske Slovence. Navzlic vsem težkočam in oviram se list lepo razvija. V Mariboru je pričela izhajati trikrat na teden klerikalna »Straža«.
Kot dvoje važnih kulturnih pridobitev omenjamo tudi ustanovitev celjske podružnice Glasbene Matice v Ljubljani in Narodni muzej v Mariboru.
Dobro urejeno in cvetoče narodno gospodarstvo je prvi in najvažnejši predpogoj narodnega obstoja. Dasi še pogrešamo na Spodnjem Štajerskem kakor na Slovenskem sploh velikopotezne narodno-gospodarske politike, se vendar pridno gibljemo v tem oziru. Zadružništvo je lepo napredovalo; celjska in ljubljanska zadružna zveza sta ustanovili več kmetijskih denarnih zavodov, nekatere celo v narodno ogroženih krajih. Važna pa je ustanovitev vinarske zadruge v Celju, katero je izvršila celjska Zadružna Zveza. Vina pridelamo vedno več in treba bode iskati novih trgov in odjemalcev. Zadružna Zveza v Celju je imela meseca junija istotam občni zbor; šteje sedaj 163 članic, med njimi 77 zadrug. Opažati je napredek tudi pri ustanavljanju mlekarn; ustanovila se je v Celju osrednja mlekarna, ki pa to leto še ni poslovala. Ustanovilo se je nadalje 8 novih podružnic štajerske kmetijske družbe, ki je sklenila na svojem občnem zboru marca meseca v Gradcu nastaviti svojega posebnega tajnika Slovenca. Spominjati se moramo tu tudi velike gospodarske nesreče, ki je zadela meseca julija Slovenske gorice, osobito ormoški okraj. Silna toča je napravila v kratkih minutah za več milijonov kron škode na poljih, vrtih, vinogradih, travnikih in gozdih Zavladala je
nepopisna beda, katero so skušali Slovenci iz celega Sp. Štajerja ublažiti z milimi darovi; ljudski zastopniki so pa storili vse potrebne korake v zakonodajnih zborih na Dunaju in v Gradcu.
Izgubili smo minulo leto tudi dva odlična narodna bojevnika. Umrl je 25. jan. v Mariboru odvetnik dr. Janko Sernec. Njegovo ime se je imenovalo v 70. in 80. letih minulega stoletja na najodličnejšem mestu med onimi možmi, ki so orali na Sp. Štajerskem narodno ledino in osvobojevali nemškutarskega gospostva. Leta 1871. je bil izvoljen tudi za poslanca v deželni zbor štajerski. Narod se ga bode vedno hvaležno spominjal! Dne 11. novembra pa je preminil v Ormožu odvetnik dr. Ivan O mulec. Bil je dolga leta načelnik okrajnega zastopa in vodja ormoških Slovencev. Blag mož, čegar tihemu in požrtvovalnemu delovanju se imajo ondotni Slovenci zahvaliti za marsikateri lep uspeh.
Tudi na polju socijalnih reform smo se pričeli gibati štajerski Slovenci. Po mnogih okrajih so se osnovala lani društva za otroško varstvo in mladinsko oskrbo, pač tudi v zavesti, da mora paziti mali slovenski narod na vsacega svojega člana. Socijalne boje učiteljstva omenjamo na drugem mestu; slovensko delavstvo je uprizorilo stavko v škalskem rudniku, katera se je z uspehom delavstva mirnim potom poravnala. Socijalni boji našega kmečkega ljudstva so itak vsebina naše politike. Gibati pa se je začela tudi mladina; poleg mladinske organizacije, ki stoji v taboru kmečke zveze, se je ustanovila tudi napredna mladinska organizacija na veličastnem shodu v Žalcu dne 24. oktobra 1909. Postavila si je cilj stanovske in narodne izobrazbe mladine in želeti ji je najlepših uspehov.
Druge slovenske dežele.
Baron Schwarz je še vedno ostal tudi to leto na svojem mestu na Kranjskem, kljub temu, da se mu pripi-
suje največ krivde na obžalovanja vrednih dogodkih septembra leta 1908. v Ljubljani. Da, v obeh zasedanjih kranjskega deželnega zbora se je celo videlo, da ga ščiti iz strankarsko taktičnih ozirov Slovenska ljudska stranka. Vsled stališča iste stranke in vsled needinosti naše državno-zborske delegacije, ki se vedno le ozira na svoj lastni strankarski prospeh, se je mogla tudi zgoditi sramota, da je vlada imenovala na Kranjskem za ono malo številce nemških šol posebnega nemškega šolskega nadzornika, do-čim je po ostalih slovenskih kronovinah naše šolstvo izročeno na milost in nemilost nemškim šolskim nadzornikom!
V	deželnem zboru kranjskem so se sprejeli lovski zakon, nadalje novi občinski volilni red in zakon o spremembi šolskega nadzorstva. Vsi trije nosijo strankarski pečat v prid Slov. ljudski stranki. Naprednjaki so se jim v deželnem zboru silovito upirali in so bile pač letošnje seje te zakonodajne skupščine morda najburnejše, odkar obstoji. Treba bo še pri nas dokaj izobrazbe in šole, da bodemo mogli biti tudi med seboj strpljivi in gledati samo na korist ljudstva ne pa na stranko!
Znamenita pa je pridobitev državne obrtne šole v Ljubljani, ki bode pomenila v zgodovini slovenskega obrtništva in industrije naravnost velikanski korak naprej.
Po septemberskih dogodkih 1. 1908. je najhujše trpela nemška kranjska hranilnica v Ljubljani. Zgubila je nad 20 milijonov kron hranilnih vlog; samo pri mestni hranilnici v Ljubljani so se vzdignile hranilne vloge na 35 miljonov kron in je to postal najmočnejši denarni zavod.
V	kulturnem oziru je še omenjati ustanovitev zadružne šole v Ljubljani, ki ima lepo nalogo izobraževati za zadruge nove, mlade naobražene moči, ki bodo delovale v prospeh narodnemu gospodarstvu. — Ustanovila se je tudi Zveza kranjskih izobraževalnih društev za skupno delovanje bralnih in izobraževalnih društev ter Čitalnic. — Ciril - Metodova družba je dobila tudi na Kranjskem lepo število novih po-
družnic. 8. avgusta pa je imela na Jesenicah svoj občni zbor, na katerem se je pokazalo, da so družbini dohodki narastli na 136 tisoč kron, to je za dobrih 50 tisoč več ko prejšnje leto. Narastli pa so tudi izdatki na 93 tisoč in ker čaka družbo vedno več novih in težkih nalog, jo priporočamo vsem zavednim Slovencem v podporo. Misel, da bi osnovali Slovenci napram nemškemu dvamiljonskemu Roseggerjevemu fondu poseben obrambni sklad, je padla na rodovitna tla. Sklenilo se je pridobiti 1000 rodoljubov, ki bodo podpisali vsak po 200 kron vprid naši šolski družbi; oglasilo se jih je že nad 450 po vseh slovenskih zemljah. — Oktobra meseca je priredila Slovenska ljudska stranka posebno obrambno anketo v Ljubljani in se je sklenilo ustanoviti posebno obrambno društvo. Cepljenje na tem pre-važnem polju pa je za nas Slovence že iz narodnogospodarskih ozirov nepotreben luksus. — Trg Postojna je bil minulo leto povzdignjen v mesto. — Opustili so se časniki »Notranjec«, »Belokranjec« in »Naš list« ter se je ustanovil za kranjsko kmečko ljudstvo poljudno pisan list »Slovenski dom«. — Slovensko planinsko društvo je zadela težka nesreča: snežni plaz je podrl in odnesel glasoviti Aljažev dom v Vratih, najlepše planinsko zavetišče v triglavskem pogorju. Škoda znaša okrog 40 tisoč kron in bode treba več let, predno se bode ta vsota pokrila in škoda, ki jo trpi društvo, popravila.
Na Koroškem se je pokazal pri deželnozborskih volitvah lep napredek; ne le da je bil poleg Grafenauerja izvoljen v deželni zbor še Slovenec Ellersdorfer v kmečki skupini, temveč smo prišli Slovenci tudi v splošni skupini v celovškem okraju v ožjo volitev. Drugod pa smo dobili v kmečki in splošni skupini častne manjšine. — Ustanovilo se je na Koroškem posebno Slovensko šolsko društvo, ki namerava iz Koroškega izriniti Ciril-Metodovo družbo, češ, da je prenapredna. Na občnem zboru Ciril-Metodove družbe na Jesenicah in tudi že poprej je došlo zaradi tega do hudih spopadov.
S Primorskega nam je poročati vesele glasove iz Trsta: vsled energičnega odpora Slovencev se je sklenila vsaj za silo dobra volilna reforma za tržaški občinski svet oziroma deželni zbor; pri volitvah so se Slovenci postavili nad vse častno. Napredek tržaških Slovencev nas more tembolj veseliti, ker vodi preko Trsta za nas pot v široki svet! — Pri deželnih volitvah na Goriškem je dobila Slov. ljudska stranka 9, napredna 5 mandatov. — Izpolnila se je tudi davna želja goriških Slovencev, namreč premestitev slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico.
Po svetu.
Največ govora je bilo zlasti minulo zimo o naši sosedni državici, Srbiji. Z aneksijo Bosne in Hercegovine in težavami glede trgovinske pogodbe z Avstro-Ogrsko se je Srbe znova spomnilo, da so popolnoma ločeni od morja, to se pravi od sveta in navezani na dobro voljo svojih sosedov; to je bil notranji povod vseh razburljivih dogodkov minulo zimo. K temu je došlo še hujskanje političnih ne ravno dalekovidnih agitatorjev in zanašanje na pomoč iz Rusije — in tako je došla država na rob propada, osobito gospodarskega, kateri bi jo nedvomno zadel vsled vojske. Dobro je bilo, da je vodil srbsko zunanjo politiko Milanovič, mož velike izobrazbe in izredne politične treznosti, kateri je Srbijo obvaroval pred katastrofo. Princ Jurij, ki je veljal za glavo bojne stranke, je moral radi različnih nečastnih afer odstopiti in je postal prestolonaslednik mlajši brat Aleksander.
Velike spremembe so se godile preteklo leto na Turškem. Sultan Abdul Hamid bi se rad otresel mladoturškega gospodarstva nad seboj in je na tihem podšuntal carigrajske čete, da so se aprila uprle proti mladoturškim častnikom. Ti so pa poklicali čete iz Soluna, se polastili Carigrada in odstavili sultana Abdul Hamida. Njegov naslednik je njegov 50 letni brat Mohamed Rešad, ki je zasedel kot Mohamed V
161
li
turški prestol. Preteklo leto je tudi že zboroval turški parlament, ki je že opravil mnogo koristnega zakonodajnega dela.
28. decembra 1908 je zadela južno Italijo in Sicilijo potresna katastrofa, ki je jedna največjih, kar jih pozna zgodovina. Ob 6. zjutraj so se pričeli potresni sunki, ki so v nekaj sekundah uničili cvetoča mesta in jih spremenili v žalostne razvaline, pod katerimi je tisoče in tisoče ljudi našlo žalostno smrt. Najhuje je bila zadeta Mesina: mesto, ki je štelo 150.000 prebivalcev, jih je zgubilo več ko petino. Pa tudi Reggio, Palma, Catauzano in druga mesta ter vasi v Siciliji in Kalabriji so uničena. Sodi se, da je poginilo tisti nesrečni dan v južni Italiji nad 100.000 ljudi. Celi svet je tugoval z nesrečnimi ljudi vred in dobra srca so jih bogato obdarila.
Hudo leto je prebila Španija. Pričela je brezkončno in drago vojsko z afriškimi Kabyli, kar je neizmerno raz-kačilo zlasti ubožne sloje v deželi. V Kataloniji se je pričel javen upor, v Barceloni se je bojevalo na barikadah. Revolucionarji so požgali mnogo cerkev in samostanov, katere so smatrali za povzročitelje splošne ljudske bede v Španiji. Mnogo upornikov so polovili in postrelili.
Na polju iznajdb je igralo minulo leto prvo ulogo zrakoplovstvo. Bleriot je preletel s svojim vzletalnim strojem morsko ožino med Francoskim in Angleškim. Zeppelin je srečno sestavil vodilni zrakoplov, ki ima obliko ogromne smodke in je priredil več zletov na velike daljave po Nemčiji. Celo na Štajerskem je iznašel Renner v Gradcu poseben vodljiv zrakoplov, s katerim je dosegel lepe uspehe.

Oglasi


f i
fr^s
a
(§JJ \S)






Mali srček se najbolj veseli, ko ga dobra mamica pita s PEKATETKAMI, ki so na juhi zakuhane. Makarone pa kar sam z roko v usta baše. To je piča zanj!---Zahtevajte testenine z varstveno besedno znamko » P e k a t e t e «.
Najboljši češki nakupovalni Tir.
Geško posteljno perje in puh! *
K 6-, K T-
klg sivega, dobrega, spu-kanega posteljnega perja 2 K, boljšega K 2'40, pol-belega K 2'80, belega K 4 -, belega puhastega K 510; 1 klg snežnobelega, spu-kanega, najboljšega gosposkega perja K 6'40 in K 8'—. 1 klg belega, nespukanega, puhastega, izpuljenega perja K 4'80, K 5'20. Cesarski izpuljenec K5'80; 1 klg sivega puha snežnobelega K 10'—, najfinejši prsni duh K 12—.	Pri
odvzemi od klg naprej poštnine prosto. "TPI
RP Popolno natlačene postelje C
iz gostega rdečega, modrega, belega ali rmenega nankinga (inleta): 1 pernica 180 cm dolga, 116 cm široka z 2 podzglavnikoma, vsak je 80 cm doig in 58 cm širok, natlačeno z novim, sivim, trpežnim, puhastim posteljnim perjem K 16'-. pol puh K 20'—, puh K 24'-. Posamezne pernice od 10 do 16 K. Posamezni podzglavniki od 3 do 4 tv. Dvojne pernice 180 cm dolge, 140 cm široke K 1470, K 17-80, K 21-. Dvojni podzglavnik, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4'50, K 5'20, K 5'70. Spodnje pernice iz lepo črtanega posteljnega gradla 180 cm dolge, 116 cm široke K 1280, K 1480. Otroške postelje, posteljne prevleke, inleti, šivane odeje, žimnice po mjnižjih cenah. Razpošilja se proti povzetju od K 12'— naprej poštnine prosto. Premeno ali vraJilo blaga franke dovoljujem, za neugajajoSe vrnem denar.	Zavojnina zastonj! —
S. Benisch v Deschenitz štev. 391 (Češki les).
Preden drugje kupite, zahtevajte moj cenik, ki ga razpošiljam zastonj in poštnine prosto.


V,
ROBERT DIEHL
CELJE, QRd5Kd CE5TA
Zaloga najraznovrstnejših pristnih žganih pijač, kakor: pristne domače in bosanske slivovke, tropinovke, brinjevca, vinsko žganje itd. Gg. gostilničarjem in ka-varnarjem priporočam pristni Ja-maikarum in najfinejše likerje.
ZALOGA: GRA5KA CEST A 43 (PRI GOSTILNI „5TAPT GRAZ")
VELIKO bOndCE PODJETJE
□ □ □ □ □
□ □ □ □ □
□ □ □ □ □ CD □ □ □ □ □
j

Kdor želi biti postrežen z dobrim blagom po solidnih cenah, naj se obrne na že dolgo obstoječo, znano turdko
Jos. Hočeuar
Celje, Kolodu. ulica 5
katera izdeluje usakourstne obleke po naj-nouejšem kroju.
Uelika zaloga tu- in inozemsk. blaga.
Bogata izber narejenih oblek za gospode, dečke in olroke, kakor tudi najfinejših
zimskih sukenj, ulstrou, pelerin, ha-uelokou, pouršnikou, letnih, spomladanskih in salonskih oblek itd.
Postrežba točna in solidna! Cene nizke!

Varstvena znamka ,,Sidro".
Varstvena znamka „Sidro".
Richterjev Linimentum Capsici compos
H	nadomestilo za
Sidro v - pain - expeller
je zanesljivo, bolečine utešujoče sredstvo, ki se lahko spričo svoje posebne priprave in spričo skrbne izbire v porabljenih snovi porabi kot koristno mazilo tudi od občutljivih oseb. To d o m a č e sredstvo, ki seje že mnogokrat izkazalo, porabi se lahko tako kot odvajalno, tudi preprečevalno, posebno pa kot bolečine olajšujoče mazilo. Posebno onim osebam je prav priporočati, kise mnogo m ude na prostem, ki so izpostavljeni pogostim spremembam vremena in potemtakem pre-hlajenju n. pr. ekonomom, gozdarjem, lovcem, kmetovalcem, ribičem, rudarjem, -mornarjem, izseljencem itd.
kakor tudi turistom pred in _
po napornih hojah in sploh	nihče ne zamudil, jo posku-
siti pri prehlajenju ta bolečino utešujoči liniment. Pazi naj se toraj pri nakupu ter ne vzame nikakršnih ponaredb! Kdor torej želi originalni izdelek, naj natanko pazi, ako je na zavoju dobro vidno sidro. K/er manjka sidro, ponaredbo- Ako kje ni dobiti Richterjev originalni izdelek, obrniti se je naravnost na
vsem potnikom, ker jim doprinese, ako ni ravno zdravnika pri roki, pri nezgodah in slabostih v največjih slučajih hitro in sigurno pomoč..
Posebno velika prednost Linementum Capsici compos., ki velja po vsi pravici kot zanesljivo preprečevalno sredstvo, obstoja v enostavni rabi. Vmeti se en- ali večkrat na dan boleče, zmrzle, oslabljene aH ohromljene ude in kmalu po vrnetenju se bo začutila dobrodejna gorkota, ki utešuje bolečine. Daljna prednost Linement. Capsici Comp. s «sidrom» je nizka cena 80 v., K 1 40 inK 2* steklenica. Omisli si jo torej lahko vsakdo in naj bi tudi
naj natanko pazi ima se opraviti
UJ Dr. Richterjevo lekarno pri »zlatem D	levu" v Pragi.
Elizabetna cesta 5 nova.	Razpošilja se vsak dan.
mm----=
k;
zjA
Zakaj je	»!■■»■»■»
Ker vzbuja otrokom vedno i znova veliko veselje staviti lične stavbe po lepih načrtih in ker vedo, ko dobe dopolnilne omarice, da zamorejo staviti vedno večje in lepše stavbe. Vsaka omarica kamenitih stavbic s sidrom se lahko poveča z nakupom dopolnilnih omaric kar pri drugih
i	. _	___ igračah ni mogoče.
slednje so vsled tega
najdovršenejša in najcenejša igrača. Pristno samo s sidrom! Dobiti jeza ceno po K 1'50 do K 51— in višje. Najboljše se izbere po bogato ilustrovanern ceniku, ki se razpošilja franko zastonj. Kdor ljubi godbo, naj tudi zahteva cenik a znamenitih Imperator-godalih in govorilnih strojih. Fr. Ad. Richter & Cie. kralj, dvorni in kom. zaloimk, DUNAJ. I. Operng. 1B. HIETZING, RUDOLSTADT, »ORIMBERK. OLTEN. ROTTEBDAM. PETROGHAD. NEW-JORK, 215 PearlSlreet

W ^Z3	^ ^Z3 WP

\p~
p<\
p<\
p<\ p<\
p<\
p<\
p<\
P P

P P
Gospod Ubald pl. Trnkoczy
v Ljubljani.
Imam šest mesecev starega otroka, ki je biI c/o drugega meseca dojen. Takrat ga je pričela sititi moja soproga tudi z Vašim «Sladinom» (Dr. pl. Trnkoczy-ja «SIadni čaj»). In kakor hitro je pričel uživati «Sladin», se ga ni moglo več pripraviti, da bi še pil materino mleko. Od tistega časa dobiva edino le «Sladin» in je tako rejen, da se mu vsakdo čudi, kdor ga vidi. Ker sem prepričan, da je Vaš «Sladin» res dobro hra-nivo za otroke, prosim, pošljite mi ga 30 zavojev, ker ga hočem priporočati tudi drugim.
Z odličnim spoštovan/em Franc Dekleva Slavina (Prestranek), Notranjsko.
1 zavoj 50 vinarjev, po pošti najmanj 5 zavojev K 2-50 franko.
_/1 I Is__

JM3 Odprto pismo. [MJ

ooo
p p
<Priporoča se
galanterijska, norimberška in modna trgovina
PRIČI) S KRAMAR, CELJE
Velika zaloga
bižoterlje, usnjalega blaga, toaletne dišave, vsake vrste Krtač, pravih ruskih galoš, nogavic, perila, zavratnic, vlasnic, glavnikov, pisalnih potrebščin, molekov, jedil« nega orodja, albumov za razglednice in slike, igrač, kadilniških rekvizitov, kakor tudi otroških vozičkov
Postrežba točna in solidna!
		JS?/to namerava/e //aroc/Z/ t/s/fo-
		v/rte, 6fac?ot'o/?/e se oz/ra// /?a s/o-
m		- ----- t>e//sA~o =—
M	W	Z/s£ar//a
S	ii i SI 1	v Cefa, Scfi/fe/y'eva uf s/. J, /f/ /e za/oz~ena s s/a///oi>e/j/m/ cr/fam/ //? o/tras/t/ /er/e cs/ec/ c s fant/ zados//// //a/raz/zc/tejš/m za/?7ei>am
	■O	cest/e/t/Zt /7aroc/i/£oi>.
SVOJI K SVOJI/V.
!
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA TRGOVINA S PAPIRJE/^, PISALNI/^ IN RISALNIA ORODJEA
ZVEZNA TRGOVINA
V CELJU, ROTOVSKA ULICA $T. 2.
Slabotni, v razvoju ali pri učenju zaostali otroci, kakor tudi malokrvni, čuteči se utrujenega in neznosni, izdelani, lahko razburljivi, zgodaj onemogli odrasli rabijo z velikim uspehom okrepčujoče sredstvo
Dp.Hommel-a haematoge
Vzbuja slast, hitro povzdig-r.e duševne in telesne moči, krepi skupno živčevje.
Priznano v zdravniškem svetu tekom 20 letne prakse kot idealno okrepčujoče sredstvo pri: malokrvnosti, bledici, želodčnih oteklinah, malariji, cukrovici, nevrasteniji in drugih živčnih boleznih, pri in po mrzličnih boleznih ,in-fluenca, plučno vnetje, vnetje prsne mrene, tifus, škrlatica, ošpice itd.), pri dojencih in dojiljah, rahitis, bezgovkah, oslovskem kašlju kakor tudi kroničnih pljučnih boleznih in na jetiki obolelih pljučih, okostju in žlezi.
Naslednje nekaj zdravniških pripoznanj v kolikor dopušča prostor:
Prof. dr. med. Steiner, Kolin ob Reni: Vaše Hommelove haematoge so dosegle v moji hiši izboren in sijajen uspeh.
Prof. dr. med.Kirchner, Wiirz-burg: Učinek Hommelovih haematog je bil pri mojem dveletnem vnuku izvrsten in je v kratkem izgubil slabost in malokrvnost.
Dr. Gustav Lautin, lastnik in zdravnik-voditelj zdravilišča »Guten-brunn«, voditelj mestnega zdravilišča Baden pri Dunaju: Z veseljem poročam, da uporabljam v svojih zavodih že dolgo Hommelove haematoge v vseh slučajih kjer hočem doseči hitro povečanje telesne teže ter povišanje zmožnosti celega organizma.
Prof. dr. L. Svviatopolk, na vse-učiliščni kliniki v Varšavi. Hommelove haematoge sem ponovno predpisa in vedno z dobrim uspehom v moji praksi pri ženskah in otrocih v slučajih malokrvnosti in splošne oslabelosti. Sredstvo naj bi se splošno uporabljalo pri začetku jetike.
Dr. med Meisel nad-zdravnik v bolnici Sakataly: Hommelove haematoga sem predpisal sedemletni deklici

Prodaja se v lekarnah in drožerijah.
katera je eno leto bolehala na malariji in je vsled pogostih mrzličnih napadov zelo oslabela. Vspeh zdravljenja je bii krasen. Tek se je vzbudil, pacijentinja je bila živahnejša in močnejša. Koža in sluznica je postajala rudečkasta.
Dr. med. R. Benndorf, Monakovo: Potrjujem Vam, da sem sHommelovin i haematogi izvanredno zadovoljen. Sredstvo" sem preizkusil na lastnem telesu. Utrujenost kot izraz ne-urasteničnega položaja na ana-emičnem temelju, kot posledica neprestanega strokovnega poklica, mi je bila stalen gost. Poskušal sem mnoga priporočana sredstva, pomagale so mi edino Hommelove haematoge. Popolnoma brezdvomno je, da sem po rabi haematog omenjene nadloge odstranil potom okrepčanja celega organizma.
Dr. F. Tolle, Flieden, Hess.-N. Hommelove haematoge sem uporabil pri desetletni deklici, ki je bila zelo malokrvna in v pričetku jetike. Otrok ni mogel več hoditi. Sedaj, po daljši rabi preparata se zopet dobro počuti in hodi v šolo.
zah,etriX°DrJoiiilo
haematoge in ne pustite si vriniti ponaredi]
Cena steklenici 4 krone.
Maks Zabukošek
modni salon za gospode, velika zaloga tu-in inozemskega, osobito angleškega blaga
Celje
Krožna cesta št. 16
Hotel prue urste. Sredi mesta, blizu postnega in brzoiaunega urada, ima 90 sob z uso ugodnostjo, salon, jedilnico, kauarno. hotelski omnibus : :	odhaia k usakemu ulaku. — Ckuipaže u hiši.	: :
HOTEL „PRI 5I0NU"
i i LJUDLJdNd i i
ANTON QNEZDE VbOVfl, LASTNICA.
tu ie edino kopališče z ljubljanskimi železnimi in šotnimi kopeli, ednake francouim kopelim pod uodstuom gosp. uladnega soetnika prof. dr. pl. : :	Oalente. in parne, kropilne in kopeli u banjah.	:
co
rti O
C
>
K! u C3 E
rt rs
= C
<v C
■o
o M 3
Centrala tovarne harmonik z nad 7000 delavci. Lastna poštna odpošiljatev iz tovarne.
c3 Z
eIueuz
-ud eualiiod oupejn eu|i abjs -oBouw -atuA jeuap 'Iezeu auiEZA as ofiBia :oa}'suib(
r—	1	t		-	3	
tO	15	zz		S Ji >trt		
	._-	s;			'N ol	
rs ca	t/j C o^	S -C	5 o ■C	S >	S •K v,	£ cr n N
75	ts GJ	o cn	15	IS	o o C	3
u	U	js		'H m u		E Oj
SI		O)	C			tU
	CJ	3	CL			>
	■O					
1 t		-a	>	>	a;	C
cL		JS	o	o	trt	*ČT
E	CC v	OJ	s		"o	v:
a u	m	t/3 >	Ci)	— J	Q-	C C.
DSI	5	_	5	o	p	01
		L-	L- C/J	C trt ta	0) -S >trt	trt
3	>	ca		i	O 'U	
Kako si pomagamo pri slabostih
pri katerih se navadno uporabljajo želodčna zdravila? Da največ bolezni izvira iz želodca, ve dandanes skoro vsak otrok,
da pa je pokvarjen, bolan želodec po zavžitju močnih pijač še slabši, ve še malo ljudi j. Kolikokrat se uživa pri želodčnih bolestih žganje in druge špirituoze med tem ko se je svetovalo že lanskn leto, da je pri želodčnih slabostih, brezslastnosti, napenjanju, ri-ganju, zgagi, slabostih, glavobolu, omedljenju, krču, zapečenosti, zabasanju, hemoroidih (zlati žili), želodčnem tiščanju, uporabiti kot gotovo učin-= kujoče sredstvo le: =
Germanoua želodčna esenca
z znamko «življenska esenca«.
Germanova želodčna esenca se dobi pristna le pri izdelovatelju:
K. German, lekarnar v Belovaru šfev. 159 (Hrvaško)
kjer se naročite najmanj dve steklenici za K 2 80 (in 40 vin. za zavojnino) po povzetju ali ako se denar pošlje naprej.
Germanova želodčna esenca naj bila stalno v vsaki hiši.
Samo 6 dni
iz Mavra v New-York

vozijo zanesljivo brzoparniki francoske prekomorske družbe
„Compagnie Generale Transatlantique".
= Edina najkrajša črta čez =
Pariz in Mm v Ameriko.
Iz Ljubljane se odpotuje vsak torek.
Veljavne vozne liste (Šifkarte) za Ameriko ter vozne liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna pojasnila daje edina oblastveno konce-sijonirana potovalna pisarna
ED. ŠMARDA
v Ljubljani, Dunajska cesta 18.
v novi hiši »Kmetske posojilnice«, nasproti znane
1=] 1=] 1=1 1=1	1 1	[P" 1=1 1=1 S 1=1 V
		
r S	V Juri] Sinkouič, Celje=Breg ^	\
	se priporoča častiti duhovščini in slavnemu ob-činstvu za vsa v svojo stroko spadajoča dela, katera izvršuje tudi v najmodernejšem secesijoni- stičnem slogu. Cene zmerne. Postrežba točna in solidna, f	/
stavbeni, pohištveni in portalni mizar / "i\ in zalagatelj pohištva A		i
ALOJZIJ VODNI«		
	I. kranjska industrija za obdelovanje granita, sijenita in labradorja z električno silo. Grobni spomeniki, cerkvena umetna dela. pohištvene plošče, splošni stavbeni proizvodi Ustanovljeno leta 1860	
Lastni kameno-lomi		Obširni ceniki
		
LJUBLJANA, Kolodvorske ulice 34		

ANTON 5dRQ
= u Ljubljani, 5u. Petra cesta št. 8 =
priporoča v lastni šivalnici izdelano perilo za otroke, gospe in gospode. Za izdelovanje perila doma priporoča svojo bogato zalogo platna in sifona v vseh širinah in kakovostih, švicarsko vezenje, prte in prtiče,
===== brisalke itd. itd.	--
Kakor znano le dobro blago in zelo primerne cene.
Naročila za venkaj točno in zanesljivo.
i	i Perje in p vi H. i	i
□ □ □ _
Pralnica n svetlolikalnica
Ljubljana, Kolodvorska ul. 8.
Svetli blesk ovratnikov in manšet daje perilu lepoto in trajnost nasproti navadnemu svetlemu likanju. Zavod sem uredil tako, da se perilo, obleka, bluze, zastorji snažijo z največjo skrbnostjo in varovanjem, za kar prevzamem jamstvo. Obilega obiska prosi
z odličnim spoštovanjem
iinton Šare.
"Si
Ivan Rebek
Priporoča se za napravo vsakovrstnih del. kakor železne ograje, okove in različna konstrukcijska dela. Imam tudi v zalogi najraznovrstnejša štedilna ognjišča. Ognjišča po poslam meri se hitro in točno izvršujejo, za ista prevzamem tudi zidarska dela ter odgovornost glede dobre izvršbe. Izdelujem tudi vsakovrstne tehtnice, nadalje napeljujem vodovode, bodisi iz studencev, vodnjakov ali s hidravličnimi vidri.
Vse po tovarniških cenah.
J)
Js*

■A-


Tekoči račun pri avstro-ogrski banki:
Stanje hranilnih vlog sklepom 1908- 3,300.000 K Rezerva sklepom 1908 .... 130.000 K
:: GLAVNA ::
POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
= Pisarna: Kongresni trg št. 15, Souuanoca hišo v lijublpi. =
sprejema in izplačuje hranilne vloge in jih obrestuje
po	4 % °/o
od dne vložitve do dne vzdiga brez odbitka rent-nega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovan je pretrgalo. Uradne ure so: od 8.—12. dop. in od 3.-6. pop. Poštne hranilnice štev. 40.086. Telefon štev. 135.
C. kr. privilegirana tovarna glasovirjev in pianin
M. Ropaš v Celju
priporoča suojo zalogo najmodernejših in najfinejših iz-delkou. Sprejemajo se usa u to stroko spadajoča poprauila.
0 zalogi so fini harmoniji, jako dobri in ceni automati, posebno za gostilničarje zelo priprauni! 10 let jamstuo!
Zaloga In pisarna: Celje, Krožna cesta št. 16. Telelon št. 68.
Izposojevanje glasovirjev po najnižjih cenah.
Hotel prve vrste
Sredi mesta, blizu poštnega in brzojavnega urada ter Kolodvora. Ima 40 sob z vso ugodnostjo.
Hotel „Pri belem volu" f
v Celju, Grasfta cesta
Izborna kuhinja. :: Hotel razpolaga vsemi modernimi udobnostmi.
Lastna fijakarija v hiši.
rE
KAROL VANIC
CELJE. NARODNI DOM
IE1 a
mm
Velika zaloga najmodernejšega blaga za dame in gospode. Laneno in bombaževo perilo. Velika izber salonskih preprog, namiznih, kakor posteljnih garnitur, športnih in potovalnih odej, suknenih in čipkastih zaves in stores. Novo-modna svila, baržun in peluche O© za damske bluze 00
VELIKA NARODNA TRGOVINA
SE
<s=
23C;

% ANTON BAJEC
LJUBLJANA	®
cvetlični salon: "Pod Trančo št. 2 (J\ vrtnarija: KarlovsKa cesta št. 2
Velika zaloga suhih vencev
J
Zunanja naročila na šopke in nagrobne vence se izvrše z obratno pošto. Naznaniti je treba samo za kako ceno.
Želodčni liker
je najboljše krepčilo m m za želodec m m
Blizu in daleč Vse ga pozna, Kdor ga ima Ima zdravje doma.
Cena za liter:
Ljudska Kakovost	K 240
(steklenica po V/3 litra)
Kabinetna kakouost K 4.80
(steklenica po 1 liter)
® naslov zi naročila: JliORIMl", Ljubljana.